Predmet in metode psihologije Uvodne informacije Uvod • • • • Predmet in metode psihologije Prof. dr. Janek Musek Prof. dr. Marko Polič 45 ur predavanj (torek 9.40-12.10), zimski semester Struktura predmeta • • • • Cilji Vsebina Obveznosti Literatura Cilji predmeta I •Posredovanje najpomembnejših temeljnih informacij o predmetu, ciljih in metodah psihologije. Spoznavanje temeljev in principov diagnostičnega proučevanja in funkcionalnega raziskovanja v psihologiji. •Po končanem programu dobi študent vpogled v to, kaj psihologija proučuje, s katerimi glavnimi problemi se ukvarja, kakšne cilje in naloge si pri tem postavlja in kakšne metode pri tem uporablja. Študent tudi pridobi vpogled v strukturo psihologije kot znanosti, spozna njene discipline ter njene glavne interdisciplinarne in transdisciplinarne povezave. Vsebina • • • • Pojmovanja predmeta psihologije Psihologija kot znanost Cilji in naloge psihologije Metode psihologije – – – – metodološki temelji metode razlaganja metode ocenjevanja metode raziskovanja • Potek in etika psihološkega dela in raziskovanja Obveznosti • varianta 1: celostni izpit (pisni/ustni, naloge objektivnega tipa /kviz/, kombinirane z esejskimi nalogami, 100% ocene • varianta 2: končna ocena na podlagi naslednjih opravljenih sprotnih dosežkov – delni kolokviji, 2 (75%) – eseji, do 3 (15%) – sodelovanje (10%) • za končno pozitivno oceno je potrebno zbrati 67% ali več celotnega seštevka točk Eseji maksimalno število 3; oddani morajo biti najkasneje do 1. izpitnega roka; med oddajo dveh esejev mora biti 1 mesec razmaka; prispevajo lahko do 15% h končni oceni študijsko leto 20**/20** kriteriji za izbiro esejske teme obseg esejev 3 do 5 strani tema eseja mora biti jasno povezana s temo predavanj esej navaja le ključne avtorje in vire tematika naj bo predstavljena jedrnato, poudarek je na lastnih kritičnih razmišljanjih in ocenah, ki naj bodo logično in po možnosti tudi empirično utemeljene Eseji nadaljevanje lahko npr. povzame sorodno tematiko 3 ali več virov (člankov idr.) npr. kritično presodi tematiko 3 ali več polemizirajočih člankov na podlagi lastnega znanja ali virov izpelje nove misli, probleme in hipoteze Zanimivost, pomembnost, aktualnost esejska tema je izbrana zaradi zanimivosti, pomembnosti ali aktualnosti, esej naj utemelji njen pomen s kritičnim prikazom predvidenega razvoja in novih vprašanj Primera: Vpliv razvoja naravoslovja na oblikovanje psiholoških metod. Današnje stanje in možnosti kvalitativnega raziskovanja v psihologiji. (Ne)strinjaje, kritika, evalvacija, komentar esejska tema naj z utemeljitvami prikaže kritiko, kritični komentar, oceno, strinjanje ali nestrinjanje z neko tezo, teorijo ali modelom; lahko npr. presoja nasprotna stališča in teorije Primera: Nasprotja med Kuhnovim in Popperjevim modelom znanosti. Prednosti in pomanjkljivosti korelacijskega raziskovanja. Kreacija problemov in hipotez esejska tema naj odpre nova vprašanja, probleme in poišče nove hipoteze; lahko tudi na nova področja prenese rešitve, ki so bile že demonstrirane nekje drugje Primera: Je psihologija še vedno v stanju predparadigmatske znanosti? So psihološke raziskave oseb s hudimi psihičnimi motnjami etično opravičljive? Sodelovanje študijsko leto 20**/20** prispeva lahko do 10% h končni oceni • študenti lahko prostovoljno sodelujejo v oblikah dela (raziskovanje, prevajanje, druge študijske dejavnosti), s katerimi pridobivajo in izpopolnjujejo – znanje v okviru vsebin predmeta – praktične izkušnje in spretnosti • med pogostejše oblike sodelovanja sodijo: – sodelovanje v raziskovalnih projektih – sodelovanje v raziskavah kolegov (pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih) – zbiranje informativnih virov in poročanje o njih (npr. novi članki, prispevki v manj znani periodki in drugje…) – sodelovanje v prevajanju, redigiranju strokovnih in znanstvenih besedil – diskusijski prispevki na predavanjih, vprašanja Literatura • Temeljni učbeniki – Musek, J. (1999) Uvod v psihologijo. Ljubljana, Educy. (v celoti) – Musek, J. , Polič, M. & Pečjak, V. (1981). Uvod v psihološko metodologijo. Ljubljana, FF. (50-98, 142-218) • Drugi obvezni viri • Dodatni seznami virov Literatura • Drugi obvezni viri – Bucik, T. (1997) Osnove psihološkega testiranja. Ljubljana, FF UL. (3-15, 1659, 213-237) – Hayes, N. (1994). Foundations of Psychology: An introductory Text. London/New York, Routledge. (1-20, 962-991). – Lamovec, T. , Musek, J. in Pečjak, V. (1975) Teorije osebnosti. Ljubljana, Cankarjeva založba. (12-54) – Musek, J. & Pečjak, V. (1999/1995). Psihologija. Ljubljana: Educy. (v celoti, skupaj s temami za poglabljanje) – Musek, J. (1995). Neznanke duha. Ljubljana, Educy (str. 47-117, 198-231) – Musek, J. (1995). Psihološka veda na Slovenskem. Informativni kulturološki zbornik, 185-196. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. – Musek, J. (1997/1993). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana, Educy. (916, 51-128, 395-397) – Trstenjak, A. (1975). Problemi psihologije. Ljubljana, Slovenska Matica. (544). – Weiten, W (1992) Psychology. Brooks/Cole, Pacific Grove, Cal. (str. 1-63)