Psihologija osebnosti

Predmet in metode
psihologije
Uvodne informacije
Uvod
•
•
•
•
Predmet in metode psihologije
Prof. dr. Janek Musek
Prof. dr. Marko Polič
45 ur predavanj (torek 9.40-12.10),
zimski semester
Struktura predmeta
•
•
•
•
Cilji
Vsebina
Obveznosti
Literatura
Cilji predmeta I
•Posredovanje najpomembnejših temeljnih informacij o
predmetu, ciljih in metodah psihologije. Spoznavanje
temeljev in principov diagnostičnega proučevanja in
funkcionalnega raziskovanja v psihologiji.
•Po končanem programu dobi študent vpogled v to, kaj
psihologija proučuje, s katerimi glavnimi problemi se
ukvarja, kakšne cilje in naloge si pri tem postavlja in
kakšne metode pri tem uporablja. Študent tudi pridobi
vpogled v strukturo psihologije kot znanosti, spozna
njene discipline ter njene glavne interdisciplinarne in
transdisciplinarne povezave.
Vsebina
•
•
•
•
Pojmovanja predmeta psihologije
Psihologija kot znanost
Cilji in naloge psihologije
Metode psihologije
–
–
–
–
metodološki temelji
metode razlaganja
metode ocenjevanja
metode raziskovanja
• Potek in etika psihološkega dela in
raziskovanja
Obveznosti
• varianta 1: celostni izpit (pisni/ustni, naloge
objektivnega tipa /kviz/, kombinirane z
esejskimi nalogami, 100% ocene
• varianta 2: končna ocena na podlagi naslednjih
opravljenih sprotnih dosežkov
– delni kolokviji, 2 (75%)
– eseji, do 3 (15%)
– sodelovanje (10%)
• za končno pozitivno oceno je potrebno zbrati
67% ali več celotnega seštevka točk
Eseji
maksimalno število 3; oddani morajo biti najkasneje do 1. izpitnega roka; med
oddajo dveh esejev mora biti 1 mesec razmaka; prispevajo lahko do 15% h
končni oceni
študijsko leto 20**/20**
kriteriji za izbiro esejske teme
obseg esejev 3 do 5 strani
tema eseja mora biti jasno povezana s temo predavanj
esej navaja le ključne avtorje in vire
tematika naj bo predstavljena jedrnato, poudarek je na lastnih
kritičnih razmišljanjih in ocenah, ki naj bodo logično in po
možnosti tudi empirično utemeljene
Eseji
nadaljevanje
lahko npr.
povzame sorodno
tematiko 3 ali več
virov (člankov idr.)
npr. kritično presodi
tematiko 3 ali več
polemizirajočih
člankov
na podlagi lastnega
znanja ali virov
izpelje nove misli,
probleme in hipoteze
Zanimivost, pomembnost, aktualnost
esejska tema je izbrana zaradi zanimivosti,
pomembnosti ali aktualnosti, esej naj utemelji
njen pomen s kritičnim prikazom predvidenega
razvoja in novih vprašanj
Primera:
Vpliv razvoja naravoslovja na
oblikovanje psiholoških metod.
Današnje stanje in možnosti
kvalitativnega raziskovanja v
psihologiji.
(Ne)strinjaje, kritika, evalvacija, komentar
esejska tema naj z utemeljitvami prikaže
kritiko, kritični komentar, oceno, strinjanje ali
nestrinjanje z neko tezo, teorijo ali modelom;
lahko npr. presoja nasprotna stališča in teorije
Primera:
Nasprotja med Kuhnovim in
Popperjevim modelom znanosti.
Prednosti in pomanjkljivosti
korelacijskega raziskovanja.
Kreacija problemov in hipotez
esejska tema naj odpre nova vprašanja,
probleme in poišče nove hipoteze; lahko tudi
na nova področja prenese rešitve, ki so bile že
demonstrirane nekje drugje
Primera:
Je psihologija še vedno v stanju
predparadigmatske znanosti?
So psihološke raziskave oseb s
hudimi psihičnimi motnjami etično
opravičljive?
Sodelovanje
študijsko leto
20**/20**
prispeva lahko do 10% h končni oceni
• študenti lahko prostovoljno sodelujejo v oblikah dela
(raziskovanje, prevajanje, druge študijske dejavnosti), s
katerimi pridobivajo in izpopolnjujejo
– znanje v okviru vsebin predmeta
– praktične izkušnje in spretnosti
• med pogostejše oblike sodelovanja sodijo:
– sodelovanje v raziskovalnih projektih
– sodelovanje v raziskavah kolegov (pri diplomskih, magistrskih in
doktorskih delih)
– zbiranje informativnih virov in poročanje o njih (npr. novi članki,
prispevki v manj znani periodki in drugje…)
– sodelovanje v prevajanju, redigiranju strokovnih in znanstvenih
besedil
– diskusijski prispevki na predavanjih, vprašanja
Literatura
• Temeljni učbeniki
– Musek, J. (1999) Uvod v psihologijo.
Ljubljana, Educy. (v celoti)
– Musek, J. , Polič, M. & Pečjak, V. (1981).
Uvod v psihološko metodologijo. Ljubljana,
FF. (50-98, 142-218)
• Drugi obvezni viri
• Dodatni seznami virov
Literatura
• Drugi obvezni viri
– Bucik, T. (1997) Osnove psihološkega testiranja. Ljubljana, FF UL. (3-15, 1659, 213-237)
– Hayes, N. (1994). Foundations of Psychology: An introductory Text.
London/New York, Routledge. (1-20, 962-991).
– Lamovec, T. , Musek, J. in Pečjak, V. (1975) Teorije osebnosti. Ljubljana,
Cankarjeva založba. (12-54)
– Musek, J. & Pečjak, V. (1999/1995). Psihologija. Ljubljana: Educy. (v celoti,
skupaj s temami za poglabljanje)
– Musek, J. (1995). Neznanke duha. Ljubljana, Educy (str. 47-117, 198-231)
– Musek, J. (1995). Psihološka veda na Slovenskem. Informativni kulturološki
zbornik, 185-196. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Univerza
v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti.
– Musek, J. (1997/1993). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana, Educy. (916, 51-128, 395-397)
– Trstenjak, A. (1975). Problemi psihologije. Ljubljana, Slovenska Matica. (544).
– Weiten, W (1992) Psychology. Brooks/Cole, Pacific Grove, Cal. (str. 1-63)