Socialno podjetništvo_Pivški list_november 2014
GLASILO OBČINE PIVKA letnik 4 november 2014 št. 37 20 LET OBČINE PIVKA (1994 - 2014) DOMA SMO NA PIVŠKEM VSEBINA Prispevki iz občinske hiše / 4 ▶ 20 ET OBČINE PIVKA ▶ POROČILO O IZIDU LOKALNIH VOLITEV 2014 V OBČINI PIVKA ▶ ZAHVALA ŽUPANA ▶ 1. KONSTITUTIVNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE PIVKA ▶ SREČANJE OBČINSKIH SVETNIKOV OB IZTEKAJOČEM SE MANDATU ▶ ZAKLJUČEK IZGRADNJE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA ▶ DELA NA PROJEKTU ČISTA LJUBLJANICA NA OBMOČJU OBČINE PIVKA POTEKAJO PO PLANU ▶ POSLANCI DRŽAVNEGA ZBORA ZASEDALI V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE ▶ ZA OBČANE PIVKE ODSLEJ ŠE RAZŠIRJENO PLAČEVANJE POLOŽNIC BREZ PROVIZIJ Gospodarstvo / 22 ▶ OBNOVA ELEKTRIČNEGA OMREŽJA PO ŽLEDOLOMU ▶ SOCIALNO PODJETNIŠTVO JE ZAKON – PRILOŽNOST ZA RAZVOJ REGIJE ▶ UVEDBA LOČENEGA ZBIRANJA ODPADNIH OBLAČIL IN TEKSTILA V OBČINI PIVKA ▶ KOVOD POSTOJNA VODI DAVID PENKO ▶ Z NOVIM LETOM ENERGETSKE IZKAZNICE OBVEZNE ▶ OTVORITEV NOVEGA OBJEKTA DELAMARIS KAL ZA PREDELAVO RIB IN PROIZVODNJO RIBJIH IZDELKOV ▶ PIVKA IMA NAJLEPŠE UREJEN PETROLOV BENCINSKI SERVIS ▶ PIVŠKIH PET PODJETNIH ▶ RAZMERE V PODJETJU JAVOR PIVKA Turizem in narava / 31 ▶ FESTIVAL VOJAŠKE ZGODOVINE OBISKALO PREKO 3000 OBISKOVALCEV ▶ PRIJETNO NEDELJSKO POPOLDNE NA PRAZNOVANJU 1. ROJSTNEGA DNE EKOMUZEJA PIVŠKIH PRESIHAJOČIH JEZER ▶ PROJEKT DRUŠTVA DROBNOVRATNIK: SPOZNAVANJE PIVŠKIH PRESIHAJOČIH JEZER S KOLESI ▶ DELAVNICE ZA ODRASLE V EKOMUZEJU PIVŠKIH PRESIHAJOČIH JEZER ▶ KMETIJSKA TRŽNICA 2014 - TEKMOVANJE V KUHANJU KROMPIRJA V ZEVNICI ▶ KOLEKTIV SI.MOBILA ZAVZETO SODELOVAL V DELOVNI AKCIJI PARKA VOJAŠKE ZGODOVINE ▶ RADI IMAMO ŽIVALI ▶ DIVJI KOSTANJ ZA ŽIVALSKI VRT ▶ VABLJENI V LISINO ŠTACUNO ▶ JESENSKI FOTOGRAFSKI NATEČAJ Izobraževanje / 36 ▶ PA SMO ZAČELI ▶ PIVKA JE IMELA SVOJ RAZSTAVNI PROSTOR TUDI NA FESTIVALU ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBODBJE V CANKARJEVEM DOMU ▶ OTROCI V PIVKI IN KOŠANI OBELEŽILI 'DAN BREZ AVTOMOBILA' ▶ STARA ŠOLA ŠMIHEL JE OBNOVLJENA ▶ ODPRTJE OBNOVLJENEGA OBJEKTA »STARA ŠOLA KAL« ▶ OŠ KOŠANA IN OŠ PIVKA PODELILI NAZIV 'KULTURNE ŠOLE' ▶ DOBRODELNI PLESNI VEČER NA OŠ KOŠANA ▶ TEDEN OTROKA ▶ PESTRA JESEN V VRTCU ▶ JESENSKE POČITNICE V EKOMUZEJU ▶ TUDI V PIVŠKI KNJIŽNICI DELAVNICA ZA OTROKE ▶ STARI STARŠI NA OBISKU Zdravstvo in prva pomoč / 41 ▶ ZAKLJUČEK ENERGETSKE SANACIJE ZDRAVSTVENEGA DOMA POSTOJNA ▶ DEFIBRILATOR SE NAHAJA TUDI V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE ▶ JESENSKA KRVODAJALSKA AKCIJA 2014 ▶ EKIPA PRVE POMOČI RKS-OZ POSTOJNA-PIVKA IN OBČINE PIVKA NA FESTIVALU VOJAŠKE ZGODOVINE V PIVKI ▶ MESEC POŽARNE VARNOSTI ▶ PGD PIVKA IMA NOVO GASILSKO VOZILO ▶ DOBRODELNA AKCIJA 'DROBTINICA 2014' ▶ GASILSKA POŽARNA VAJA ▶ TEDEN KARITAS »V DRUŽINI SEM DOMA« Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti… / 45 ▶ PRAZNOVANJE 350- LETNICE CERKVE SV. JURIJA NA JURŠČAH ▶ MEDNARODNI DAN STAREJŠIH ▶ PARK VOJAŠKE ZGODOVINE BOGATEJŠI ZA ZBIRKO PUBLIKACIJ IZ OBDOBJA I. SVETOVNE VOJNE ▶ V ŠMIHELU SE VEDNO NEKAJ DOGAJA ▶ KLUB VODNIKOV REŠEVALNIH PSOV POSTOJNA IMA SVETOVNA PODPRVAKA ▶ ORKESTER NIKA POLESA OB BLEJSKEM JEZERU ▶ ZAHVALA BORISA PAHORJA ▶ PRIJETNO GLASBENO POTEPANJE VOKALNE SKUPINE ELUM ▶ SREČA JE RODILA SREČANJE DVEH STARIH SUŠIC ▶ S PISATELJICO IN PESNICO DANICO PARDO NA ŠOBČEVI DOMAČIJI ▶ DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE NA ŠOBČEVI DOMAČIJI ▶ OBNOVA SPOMENIKA V VASI ČEPNO ▶ NOVA KNJIŽICA O KAMNITIH KRIŽIH IN PRVI POHOD ▶ HIŠA KULTURE V PIVKI ▶ NOČ ČAROVNIC V NARINU ▶ EKSKURZIJA V ŠVICI - EKOLOŠKO KMETOVANJE V ŠVICI ▶ SPOMINJAMO SE ▶ DRUŠTVO UPOKOJENCEV PIVKA JE ORGANIZIRALO IZLETA V SARAJEVO IN MOSTAR TER PO DOLENJSKI ▶ DOLENJCI IZPOD GORJANCEV NA PIVŠKEM Športni kotiček / 52 ▶ ODLIČNI NASTOPI SAVIĆA NA BALKANSKIH IGRAH ▶ SONČNA NEDELJA NA PIVŠKO ZVABILA VEČ KOT 70 KOLESARJEV ▶ NOGOMETNI KLUB KOŠANA VABI V SVOJE VRSTE NAJMLAJŠE NOGOMETNE NAVDUŠENCE ▶ JESENSKI PREIZKUS HOJE NA 2 KILOMETRA V PIVKI ▶ MLADI KEGLJAČI OSVOJILI TURNIR V ZAPREŠIĆU ▶ NAJMLAJŠI TELOVADIJO ▶ ODLIČNA SEZONA MARTINA OTONIČARJA ▶ ORIENTACIJSKI POHOD SKOZI VOJAŠKO ZGODOVINO ▶ 1. ZIMSKA LIGA PIVKE (balinanje) ▶ SVEČAN ZAKLJUČEK DEL SANACIJE BALINARSKE DVORANE ▶ V NARINU SE NAVDUŠUJEJO ZA MOTOKROS ▶ MOTOSHOD V ŠMIHELU ▶ PETER LJUBIČ, ROKOMETNI SODNIK ▶ SMUČARSKI KLUB PIVKA VABI V SVOJO DRUŽBO VSE ZIMSKE NAVDUŠENCE ▶ USPEŠNI NASTOPI PIVŠKIH ATLETOV NA MARATONIH ▶ NAPOVEDNIK ŠPORTNIH DOGODKOV Oglasne objave/ 58 Napovednik dogodkov / 60 UVODNIK Kako neverjetno hitro se vrstijo meseci. Vsakič s posebnimi pričakovanji med vas, dragi občani, pošiljamo svežo število Pivškega lista v upanju, da vam bodo zbrane informacije všeč ter boste s ponosom del zgodb, ki jih pišete Pivčani… Leto, ki se bo skoraj sklenilo, torej zaključujemo z letošnjo zadnjo številko občinskega glasila, z vami pa bomo spet v začetku novega leta, in sicer bo to že peto leto izhajanja našega časopisa. Naj bo poslednji mesec tega leta kar se da praznično obarvan, v smislu prijetnih družinskih trenutkov, druženj in radosti ter vzdušja, ki nas navdajajo z upanjem in srečo. Poleg decembrskega praznovanja pa naj bo ta mesec v mislih Pivčanov še posebej praznično zaznamovan, saj Občina Pivka praznuje svojo 20-letnico, kateri smo dobršen del pozornosti posvetili tudi s tokratno vsebino. Bodimo ponosni na svoje pretekle dosežke, uspehe in izkušnje ter se s svetlim pogledom usmerimo v prihodnje korake, ki jih narekujemo svojemu življenju! Doris Komen Horvat glavna in odgovorna urednica Pivškega lista OGLAŠEVANJE V PIVŠKEM LISTU Vas zanima oglaševanje v občinskem glasilu? Poskrbite za oglaševanje vašega podjetja ali storitve ter si zagotovite oglaševalski prostor v glasilu, ki zajema vsa gospodinjstva v občini. Več informacij na: [email protected]. Več informacij o dogodkih in uradnih objavah najdete na spletni strani Občine Pivka: www.pivka.si Vabljeni k soustvarjanju občinskega glasila. Vaše prispevke pričakujemo do 5. januarja 2015 na e – naslov: [email protected] PIVŠKI LIST – GLASILO OBČINE PIVKA Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Pivka • Naklada: 2450 izvodov •Uredniški odbor: Irena Margon, Jožica Knafelc, Jani Frank, Miha Smrdelj in Srečko Fras • Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat • Naslov uredništva: Občina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka • Elektronski naslov: [email protected] • Telefon: 05/72 10 100 • www.pivka.si • Fotografija na naslovnici: Valter Leban • Lektoriranje: Irena Margon • Oblikovanje: Kreaktiva • Tisk Abakos d.o.o. • Uredništvo si pridržuje pravico, da članke ustrezno skrajša in v primeru, če v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. Avtorica nepodpisanih člankov in fotografij je urednica. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. 20 LET OBČINE PIVKA OBČINA PIVKA - NOVA, SAMOSTOJNA OBČINA Občina Pivka, ki je ime dobila po edinem mestnem naselju v občini, je nastala konec leta 1994, in sicer z razdelitvijo postojnske občine. Republika Slovenija je namreč v oktobru 1994 po evropskem zgledu uresničila načelo o »zagotovljeni lokalni samoupravi« in ustanovila 146 novih, predvsem manjših občin, ki so bile nadomestek za prejšnje stare družbenopolitične skupnosti in ozemeljsko večje občine. Državne funkcije so bile ob ustanovitvi novih občin, med drugim je bila ena takih tudi naša Občina Pivka, v nekajmesečnem prehodnem obdobju prenesene na upravne enote, lokalne naloge pa so občine prevzele po opravljenem ustanovnem postopku, ko so se formirali novi organi občin. Z ustanovitvijo občine so se v Pivki torej formirali vsi organi, začelo se je samostojno in organizirano delovanje v dobrobit svojih občanov in lokalne skupnosti. Občina Pivka pa je ob tej priložnosti izpostavila tudi svoje značilnosti, simbole in svoj zgodovinski pomen, ki Pivko zaznamujejo in ji dajejo prepoznavnost še danes. Med drugim je Občina Pivka že takoj ob svojem začetku obstoja za svoj osrednji dogodek določila tudi vsakoletno praznovanje občinskega praznika, ki se vrši 9. maja, na dan, ko se je leta 1869 na Pivki, na gradu Kalec pri Zagorju, zgodil tabor - politično in kulturniško zborovanje z najpomembnejšo težnjo, in sicer zahtevo po zedinjeni Sloveniji. Tabor na Kalcu, ki sicer ni bil med najštevilčnejšimi v slovenskem merilu, je bil na tem koncu prvi, ki je Pivko politično močno razgibal in neposredno pripomogel do živahnejšega dela prvih čitalnic na Pivškem, Pivko pa izenačil z ostalimi narodno prebujenimi kraji na Slovenskem. Foto: arhiv Občine Pivka KOT ZANIMIVOST … PIVKA V STATISTIČNIH ŠTEVILKAH 20 let občine Pivka Podatki za leto 2008 Površina km2 Število prebivalcev 223 223 5.966 5.993 Število moških 3.009 3.048 Število žensk 2.957 2.945 Naravni prirast 16 20 Skupni prirast 52 66 Število vrtcev 2 2 Število otrok v vrtcih 155 187 Število učencev v osnovnih šolah 492 506 Število dijakov (po prebivališču) 243 228 Število študentov (po prebivališču) Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 4 Podatki za leto 2012 Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR) Število podjetij 317 275 2.700 2.570 748,40 897,14 363 388 >>> >>> VODENJE OBČINE V OBDOBJU 1994 - 2014 Mandatno obdobje Župan Podžupan 1994 - 1998 Branko Posega Iztok Čančula (predsednik občin- Ernest Margon (od februarja 1995) skega sveta) Robert Smrdelj (od januarja 1998) Direktor občinske uprave 1998 - 2002 Robert Smrdelj ni bilo podžupana 2002 - 2006 Robert Smrdelj Ervin Smerdelj (imenovan novem- Janko Boštjančič (od februarja 2002) bra 2005) 2006 - 2010 Robert Smrdelj Janez Čuček Boris Rebec 2010 - 2014 Robert Smrdelj Andrej Godina (do novembra Mihaela Smrdel 2013) Boris Rebec 2014 - 2018 Robert Smrdelj Mihaela Smrdel Ernest Margon (do konca leta 2001) Janko Boštjančič (do konca leta 2007) Mihaela Smrdel (od novembra 2008 ter pred tem v letu 2008 v.d. pooblastilo) OBČINSKI SVETNIKI OBČINE PIVKA V LETIH 1994 - 2014 Mandatno obdobje 1994-1998 Foto: arhiv Občine Pivka Mandatno obdobje 1998-2002 Foto: arhiv Občine Pivka Miloslav Kranjc Jadranka Morelj Martin Volk Janez Marinčič Jože Žele Andrej Žele Čančula Marko Adam Cvetko Lenarčič Robert Smrdelj Jožef Štradjot Dušan Kristan Irena Hreščak Silvij Cantarutti Franc Morelj Sonja Vodopivec Milan Mozetič Milena Žele Jože Želko Marko Adam Alojz Česnik Janez Čuček Marko Doles Marica Kaluža Iztok Kokošar Miloslav Kranjc Damjana Morel Janez Marinčič Franc Morelj Milan Mozetič Anton Požar Edmund Julijan Srebot Srečko Vadnjal Mandatno obdobje 2006-2010 Mandatno obdobje 2002-2006 Janez Čuček Milan Mozetič Marjan Knafelc Andrej Godina Mojca Požar-Štunf Boris Rebec Srečko Križmančič Srečko Vadnjal Marijan Vodopivec Iztok Kokošar Marko Zadel Iztok Nikolaj Ervin Smerdelj Marica Kaluža Aleš Cantarutti Vital Turnšek Marjan Korent Aleš Cantarutti Jadran Brožič Ervin Smerdelj Janez Marinčič Robert Sever Luka Kaluža Danica Štrukelj Stanonik Miha Kapelj Stojan Sušelj Ernest Margon Boris Rebec Miloslav Kranjc Minka Sušelj Mateja Želko Andrej Godina Janez Čuček Drago Štunf Andrej Godina Irena Sušelj Šajn Andrej Sedmak Edvard Štavar Julka Dekleva Boris Rebec Siniša Čeligoj Alojz Šabec Luka Kaluža Robert Sever Danica Štrukelj Stanonik Janez Marinčič Stojan Sušelj Drago Štunf Aleš Cantarutti Jadran Brožič Ernest Margon Irena Sušelj Šajn Andrej Sedmak Edvard Štavar Ester Maver Stanko Kapelj Jožica Šuštaršič Pavel Sedmak Luka Kaluža Majda Radivo Boris Rebec Tjaša Smrdel Jadran Brožič Katarina Zafran Ernest Margon Majda Žužek Miha Smrdelj Siniša Čeligoj Mandatno obdobje 2010 – 2014 Foto: Simon Avsec 20 let občine Pivka Foto: arhiv Občine Pivka Mandatno obdobje 2014-2018 5 PRED 20-IMI LETI… BRANKO POSEGA, prvi župan Občine Pivka Občina Pivka praznuje 20-letnico svojega obstoja in delovanja. Za svojega prvega župana so občani nove občine na volitvah leta 1994 izvolili dipl. inž. Branka Posego, ki je tako oral ledino na področju lokalne samouprave. Ob sebi je imel maloštevilno občinsko upravo, ki jo je vodil prvi direktor Ernest Margon. Gospod Branko Posega je za Pivški list obudil nekaj dogodkov in spominov iz tistega časa. Kako ste orali ledino na področju lokalne samouprave? Prej smo bili v Občini Postojna in smo občutili, da ta premalo poskrbi za naše občane. Kljub temu so bila pri nas različna stališča do samostojne občine. Začetki niso bili lahki. Imel sem 16 svetnikov in sem kot župan moral upoštevati vse stranke enako, nisem imel moči, da bi kaj po svoje naredil. Vsaka izmed strank je hotela uveljaviti svoje predloge, vsi skupaj pa smo imeli malo izkušenj. Kakšen pomen je imela ustanovitev občine Pivka za ljudi? Končno smo lahko začeli delati za interese naših ljudi. Trudili smo se, da smo prisluhnili vsem. Večkrat smo šli operativno na teren pogledat, kakšne probleme imajo. Tudi sam kot župan sem stopil do ljudi. Takrat še ni bilo različnih strokovnih služb v upravi, delali smo vsi skupaj. 6 Imate kakšen poseben dogodek v spominu? Bilo jih je veliko, mogoče ekskurzija, ko sem z župani odšel v Anglijo na oglede, kjer smo spoznali delovanje lokalne samouprave. Obisk mi je ostal v spominu kot zanimiv in poučen. Ali pa iz našega delovnega vsakdana. Treba je bilo urediti cesto na pokopališče v Trnju. Ljudje iz Trnja in Klenika so stopili skupaj in prostovoljno opravili delo. Občina je dala sredstva za material. Občina je tudi že prvo leto delovanja podprla obisk skupine občanov in dekliškega zbora Amadeus v sedaj že 15 let pobratenem Durachu… V vašem mandatu ste sprejemali odločitev o občinskem prazniku, občinskih simbolih. Kako ste se odločili za lik Martina Krpana? Na podlagi strokovne raziskave smo sprejeli tudi občinske simbole, v katerih smo ovekovečili Martina Krpana, narodnega junaka, za nas kar pivškega rojaka. Prav čeden se mi zdi na zastavi in grbu. To je bilo leta 1998. Vaš pogled na razvoj občine. V 20-ih letIh se je v občini veliko naredilo in odločitev za občino je bila na mestu. Veliko pomagajo tudi evropska sredstva, ki jih občina z županom Robertom Smrdeljem uspešno pridobiva, v naših časih teh možnosti še ni bilo. Tekst in foto: Irena Margon Koliko zaposlenih ste imeli v občinski upravi? Občinska uprava je bila na začetku zares maloštevilna. Zaposlenih je bilo 5 ljudi. Vsi so delali vse, kar je bilo potrebno. Na primer, ker nismo imeli nobenih izkušenj z računovodskimi posli, sva šla z računovodkinjo po nasvete v Postojno, da sva se naučila, kako poslovati. Sodeloval pa sem tudi s sosednjimi občinami, Divačo in Loško dolino. Takratni postojnski župan Josip Bajc mi je tudi pomagal. Ali se spomnite kakšnih pomembnih projektov? Seveda. Naš največji projekt je bil v Palčju, ko smo uredili vodohram in napeljali vodo od Klenika gor. Istočasno smo stavili tudi kable za telefonijo. Otvoritev vodovoda je bila velik dogodek, tudi z blagoslovom msg. Vladimirja Piriha. Naslednji projekt pa je bila izgradnja vodovoda Palčje – Juršče. V Dolnji Košani se je prenovilo staro šolo, zamenjali smo streho in stavbo ohranili pred propadom. Dogradili smo tudi pivški vrtec. Foto: arhiv Občine Pivka 20 let občine Pivka Kakšno vlogo je imel takrat župan, kakšno občinski svet in kakšno občinska uprava? Seje občinskega sveta je pripravljal direktor občinske uprave Ernest Margon, seje so redno potekale, kjer smo skupaj reševali problematiko. Bilo je 16 svetnikov, vsak je pripadal določeni stranki, ki je imela svojega vodjo. Vsaka stranka se je potegovala za reševanje problematike. Svetniki so imeli moč, da so lahko sprejeli kak sklep, četudi se župan s tistim ni strinjal. Kot župan takrat na začetku še svoje mize nisem imel (smeh!). Da ne bova govorila samo o projektih, ali se je v občini, ki je postala samostojna, razvijalo tudi kulturno življenje in športno udejstvovanje? Društva so dobro delovala, nastala je Športna zveza, kamor so se vključila športna društva. Dobili smo plezalno steno, ki je precej časa privlačila mlade, željne plezanja. Na staro osnovno šolo smo prizidali učilnico, v kateri se odvijajo razne dejavnosti društev. V dogovoru z Javorjem smo v njihovih poslovnih prostorih odprli galerijo, ki je gostila znane in priznane umetnike. Bilo je preko 100 razstav in kulturnih dogodkov. IZTOK N. ČANČULA, prvi predsednik občinskega sveta občine Pivka Presenečen sem nad dejstvom, da sta res minili že dve desetletji od časa, ko smo najprej želeli, nato dovolj odločno predlagali in na koncu ustanovili Občino Pivka. Zakonodaja s področja lokalne samouprave je omogočila delitev takrat še skupne Občine Postojna in možnost smo izkoristili za ponovno vzpostavitev samostojne občine, kar je Pivka in pred tem Šempeter na Krasu že bila. Bil je čas navdušenja. Po popolnem uspehu referenduma o osamosvojitvi Slovenije, uspešno izpeljanem organiziranju lastne države in mednarodnem priznanju, smo začutili, da tudi na lokalnem področju potrebujemo spremembe. Krščanski demokrati smo organizirali prvo okroglo mizo in prvi pričeli snovati idejo nove Občine Pivka. Posebnih izkušenj z delovanjem v politiki nismo imeli, delovanje lokalne uprave smo še najbolj poznali takratni delegati v skupščini Občine Postojna, še posebej v družbenopolitičnem zboru le-te. Postavili pa smo si cilje, katerih uresničitev je pomenila dejanski odmik od dotedanjega načina dela in odločanja. Želeli smo številčno majhno občinsko upravo in polno sodelovanje župana, občinskega sveta in zaposlenih. Mislim, da smo v tem uspeli. Kot prvi na listi Slovenskih krščanskih demokratov, ki smo na prvih volitvah v občinski svet pridobili največji delež glasov, sem postal predsednik občinskega sveta. Kljub nekaterim pomislekom pri konstituiranju odborov in organov občinskega sveta, v sestavi katerega smo imeli večino člani strank slovenske pomladi in dejstvu, da je bil župan član stranke LDS, je sodelovanje potekalo skorajda zgledno. da smo delovali kot ekipa, samostojnih akcij praktično ni bilo. Dogovorjene in potrjene projekte pa smo izpeljali v celoti, nismo želeli da bi naslednjemu županu in občinskemu svetu pustili nedokončane projekte ali dolgove. In upam napisati, da smo z zagnanostjo novih možnosti odločanja in delovanja, z vero v napredek občine Pivka in odličnim sodelovanjem naredili mnogo več, kot bi bilo opravljeno za nekdanjo Krajevno skupnost Pivka v skupni Občini Postojna. Bil je poseben čas, vesel in ponosen sem, da sem bil soustvarjalec organiziranja in upravljanja ponovno ustanovljene Občine Pivka. Vedno ponosno povem, da sem Pivčan, pri čemer me starejši sogovorniki še vprašajo, iz katerega kraja doline reke Pivke izhajam, mlajši pa prepoznajo le še kraj in občino. Z veseljem spremljam razvoj, nove pridobitve in uresničevanje vedno novih zamisli. Navdušen sem nad prireditvami in številčno obiskanostjo v dvorani Skala, občudujem rast in razvoj Parka vojaške zgodovine, rad napotim znance na ogled Pivških jezer in Svete Trojice. Prepričan sem, da smo temelje postavili na trdni skali in da se odgovorni Občine Pivka zavedajo, da so v službi za javno dobro in bolje urejeno življenje vseh. Z odgovornostjo, pridnim delom in bistrostjo duha bomo Pivčani znali ceniti in varovati dediščino, ki smo jo dobili v upravljanje in jo bomo še izboljšano predali otrokom in vnukom, v duhu in z navdihom Martina Krpana. Foto: arhiv Občine Pivka Občinsko upravo so sestavljali trije zaposleni, župan se kot upokojenec ni ponovno polno zaposlil, predsedovati občinskemu svetu pa je bila funkcija prvega med enakimi člani občinskega sveta. Foto: arhiv Občine Pivka Gledali smo dovolj naprej in dovolj daleč, postavili smo zametke sodelovanja ne le s sosednjimi občinami, temveč tudi z bavarsko občino Durach. Povezovanje in prijateljstvo ostaja ključna naloga tudi v bodoče, saj področje dela lokalne samouprave ni samo infrastruktura, temveč kvaliteta življenja skozi povezovanje v društva, klube in sodobne oblike javnega druženja. Občina Pivka je nastajala kot organska rast, ničesar nismo ustanavljali ali sprejemali, če v idejo nismo bili prepričani in če ni bilo soglasja med županom in občinskim svetom. Lahko potrdim, Prva občinska uprava Foto: arhiv Branka Posege 20 let občine Pivka Prioritete delovanja so bile jasne. Najprej in kar najhitreje smo želeli urediti tista področja, za katera smo ocenili, da jih je nekdanja skupna občina najbolj zapostavljala. Povsem jasno je bilo, da razvoja občine ne more biti v pogojih, ko posamezna naselja še niso imela vodovoda, ko je bila prometna infrastruktura v določenih vaseh dejansko obupna in ko za razvoj športnih, kulturnih in prostočasnih društev in klubov ni bilo na voljo ustreznih prostorov. Da smo bili neizkušeni, da smo hoteli preveč in prehitro, je dokaz neuspeli referendum, katerega glavna točka je bila večnamenska športna dvorana ob osnovni šoli v Pivki. Takratna odločitev proti še enemu samoprispevku je izgradnjo prepotrebne in danes v celoti izkoriščene dvorane prestavil za celo desetletje. Iz napak smo se učili. 7 ERNEST MARGON, prvi direktor občinske uprave Z ustanovitvijo Občine Pivka sem bil povezan vse od začetnih pobud za uveljavitev lokalne samouprave. Tako sem kot predsednik Slovenskih krščanskih demokratov v občini Postojna v Pivki organiziral okroglo mizo z odločnim naslovom »Pivka bo občina«. In ko je bila z zakonom ustanovljena, sem sprejel nalogo tajnika občine (pozneje se je uveljavil naziv direktor) in pomagal prvemu županu Branku Posegi postaviti občinsko upravo in delovanje občinskega sveta. 20 let občine Pivka V občinski upravi nas je bilo pet, pozneje šest in morali smo pokrivati vsa področja. Bila so res učna leta, saj smo v Sloveniji po skoraj polstoletni prekinitvi ujeli korak z evropsko idejo in prakso lokalne samouprave. Da mi je bila lokalna samouprava bližje, je pripomoglo tudi spoznavanje te problematike v tradicionalno urejeni avstrijski deželi Salzburg, pa tudi v pobrateni občini Durach na Bavarskem. Veliko nam je strokovno pomagala Služba za lokalno samoupravo, pa tudi Združenje tajnikov slovenskih občin (ZTSO), ki sem ga pomagal ustanoviti. V praksi smo se povezovali s sorodnimi občinami in izmenjavali izkušnje. Tako smo sodelovali zlasti z Občino Postojna, pa tudi Divačo in Loško dolino. Kmalu smo zaznali glavne probleme in se lotili izgradnje vodovoda Klenik – Palčje – Juršče. 8 Seveda je bilo veliko zanimivih dogodkov. Spomnim se, kako sem se na poti na sestanek upravnega odbora ZTSO v Ljubljani ustavil pri mag. Marku Butini, ki je z veseljem pomagal in v sodelovanju z njim smo uspeli dobesedno »pet minut pred dvanajsto« uspešno kandidirati za obnovo fresk v cerkvici sv. Martina na Šilentabru. V lepem spominu so mi tudi stiki z občani, zavedal sem se, da smo na občini zaradi njih in zanje. Tako se spomnim nočnega obiska pri naših občanih na Stari Sušici, ko je v novembru 2000 potok poplavil dve domačiji in so naši gasilci požrtvovalno pomagali. Veliko je bilo zanimivih dogodkov, pogosto se spomnim tudi vedrine in šegavosti našega prvega župana Branka Posege, ki je na svoj način razrešil marsikatero na videz veliko zagato. Lepi spomini so na pripravo in sprejem grba in zastave naše občine, pa na organizacijo 130-letnice vseslovenskega tabora na Kalcu in prvo gostovanje našega rojaka pisatelja Borisa Pahorja. Veliko dela sem vložil v pripravo prireditev ob 700-letnici prve omembe Šempetra na Pivki in razstave Št. Peter na Pivki nekoč in rezultatov arhitekturne delavnice Pivka jutri. En prvih pomembnih korakov je bila ustanovitev Športne zveze Pivka, ki je pripomogla k razvoju športa. Ustanovili pa smo tudi Čebelarsko društvo Pivka. Že v prvem letu delovanja smo začeli s kulturnimi stiki z bavarsko občino Durach, kar je podpiral tako župan kot tudi občinski svet. Stike smo potrdili z listino o pobratenju občin. Z novo občino se je razmahnila tudi kulturna dejavnost, nastala so nova društva in številni pevski zbori. Sprejeli smo občinske simbole, zastavo in grb, v katerem smo ustoličili Martina Krpana, kar ni poželo ravno odobravanja naših sosedov onstran Javornikov. Ob tem dogodku smo jasno poudarili, da je Krpan vseslovenski junak, s koreninami tudi na Pivškem. Velik dogodek je bila proslava ob 130-letnici vseslovenskega tabora na Kalcu pri Zagorju s slavnostnim govornikom, našim rojakom, pisateljem Borisom Pahorjem, gostom več kulturnih večerov v Pivki in častnim občanom. Ko tako brskam po spominu, ne morem mimo prvega prospekta naše občine »Pivka vabi«, ki smo ga pripravili z ustanoviteljema Turističnega društva Pivka Jankom Kruhom in Andrejem Želetom. Kulturno življenje v občini in občinskem središču je poživila Galerija Pivka, ki smo jo ljubitelji kulture s sodelovanjem Javor Pivka in Občine Pivka postavili v Pivki in je postala center kulture in ponesla ime kraja po Sloveniji. Z županovanjem Roberta Smrdelja smo uredili delitveno bilanco prejšnje skupne občine in začeli nove investicije. Uresničeni so bili številni projekti, ki pomembno prispevajo k razvoju občine. Dobili smo športno dvorano. urejali kanalizacijo in prvo čistilno napravo, obnavljali in gradili poslovilne vežice, zdravstveno postajo in še kaj. Povečala se je tudi občinska uprava, saj je občina dobivala vedno nove pristojnosti. Tudi proračun si je od začetnih skromnih možnosti le opomogel. Taka so bila prva leta naše občine in to je nekaj drobcev iz mojega sedemletnega dela. Ko gledam nazaj, vidim veliko dobro opravljenega skupnega dela župana, občinskega sveta in občinske uprave, ki je omogočilo razvoj naših vasi in občinskega središča. Vsekakor pa za naprej ostaja prioriteta skrb za delovna mesta, ohranjanje čistega okolja in reševanje prometne problematike, pa tudi razvoj turizma in poživitev kulturnega življenja. Nismo zaman na začetku poti naše občine imenovali Pivko kot kraj na razpotjih oziroma na prepihu. Podpis listine o pobratenju v Pivki – oba župana – Robert Smrdelj in Herbert Seger in začetnika prijateljskih stikov - Krištof Furch in Ernest Margon (foto: osebni arhiv E. Margon) Pred vodohramom na Jurščah akterji projekta: izvajalec Stane Kapelj, Ivan Čeligoj, Marjan Žmak, Branko Posega, Edmond Mahnič in Ernest Margon (foto: osebni arhiv E. Margon) SKOZI LETA ... JANKO BOŠTJANČIČ, direktor občinske uprave od leta 2002 do 2007 Kako se spominjate dela v občinski upravi? Službovanja v občinski upravi Občine Pivka se spominjam z velikim veseljem. Skupaj z županom smo bili nadpovprečno mlad kolektiv, zagnani, polni energije. V mladostni zaletavosti smo verjetno naredili tudi kakšno napako, a vseeno je bil to čas velikega razvojnega zagona. Res sem vesel, da je uspelo tej lokalni skupnosti ohraniti ta zagon tudi danes in da se še vedno relativno hitro in uspešno razvija. Česa ste se najprej lotili? Prva večja stvar, ki smo se je takrat lotili, je bila ureditev lastništva nekdanjega doma JLA, danes Krpanovega doma. Šlo je za pravno zelo zapleten primer, predvsem pa na strani Ministrstva za obrambo takrat ni bilo prave volje za rešitev zadeve. Dejansko je bila pogodba o prevzemu Krpanovega doma podpisana šele septembra 2004 po otoplitvi odnosov z ministrstvom, hkrati s pogodbo o osnovanju Parka vojaške zgodovine. Prvi večji investicijski projekt je bila takrat novogradnja treh stolpičev ob Ljubljanski cesti, s katero smo zaprli terjatve, ki smo jih imeli do Stanovanjskega sklada Občine Postojna. Investicije so se potem kar vrstile, vse do izgradnje nove športne dvorane Skala, kot takrat daleč največje investicije v občini. Z letom 2008 ste se zaposlili na Lokalnem pospeševalnem centru Pivka in prevzeli projekt Park vojaške zgodovine… Dejansko sem projekt Park vojaške zgodovine vodil že vse od začetka. Sama ideja se je rodila spomladi 2004, septembra tega leta je bila podpisana pogodba z Ministrstvom za obrambo in čez dve leti, septembra 2006, je bil za obiskovalce že odprt prvi paviljon nacionalne tankovsko artilerijske zbirke. Z razvojem projekta je leta postajal preobsežen, da bi ga lahko vodil ob vodenju občinske uprave. Zato sva se z županom dogovorila, da se lotim projekta profesionalno in tako sem zapustil občinsko upravo in se zaposlil na Lokalnem pospeševalnem centru. Kolodvorska ulica leta 1999 (Foto: arhiv Občine Pivka) Teniško igrišče je bilo locirano na stadionu, Vilharjevo naselje ni bilo pozidano, ni bilo otroškega igrišča (Foto: osebni arhiv E. Margon) Končno sklenitev delitvene bilance občine Postojna – župana Robert Smrdelj in Josip Bajc (foto: osebni arhiv E. Margon) Pust 1999 - obisk pustnih šem iz Vrtca Pivka na občini - že kar tradicionalen (foto: osebni arhiv E. Margon) 20 let občine Pivka Kako vidite razvoj občine Pivka v prihodnosti? Prepričan sem, da se bo občina Pivka še naprej hitro razvijala. Za razliko od sosednjih občin zna namreč v Pivki ob pomembnih odločitvah vedno zmagovati lokalni interes nad ozkimi političnimi interesi. To se mi zdi bistveno za uspešen razvoj lokalne skupnosti. Problem, s katerim pa se bodo v prihodnjih letih srečevale slovenske občine in z njimi seveda tudi pivška, je odnos naše države do lokalne samouprave. Slovenija se je z ustavo leta 1991 in sprejetjem Evropske listine lokalne samouprave zavezala k uvedbi lokalne samouprave evropskega tipa. V praksi pa je vse drugače. Državna politika ima pogosto do lokalne samouprave naravnost sovražen odnos, kar se je z gospodarsko-finančno krizo še zaostrilo. Stalno omejevanje sredstev slovenskim občinam, ki dokazano bolj racionalno porabljajo javna sredstva kot država, počasi načenja zdravje zlasti podeželskih občin in lahko močno prizadene slovensko podeželje ter še poveča razvojno razliko med velikimi urbanimi centri in periferijo. Prečna ulica (ni še Petrolove črpalne, trgovskega centra Spar) (Foto: osebni arhiv E. Margon) 9 VANDA SMRDEL, najdlje zaposlena na Občini Pivka Kako ste začeli svojo poklicno pot na Občini Pivka? Na občini Pivka sem se zaposlila leta 1995, ko so iskali osebo za delovno mesto tajnice. Napisala sem prošnjo, se prijavila na razpis in bila izbrana. Takrat sem imela 34 let. Bila sem »še mlada« in mama dvema majhnima otrokoma, ki sta danes že odrasla. Kako so se v zadnjih 20-ih letih spreminjale vaše delovne naloge? Dolgih 13 let sem bila najprej tajnica, zadnjih nekaj let pa opravljam dela finančnika v računovodstvu. 20 let občine Pivka Kako se spomnite svojih začetkov v novoustanovljeni občini? Spomini na vsa pretečena leta so lepi. Spominjam se, da sem se kar petkrat selila iz pisarne v pisarno. Toda občutek, da bomo imeli prenovljeno in novo občino, je bil prelep, da bi kdo sploh kaj »pojamral«. Tudi računalnikov takrat na občini še nismo imeli. Star tipkalni stroj smo si delili z zaposlenim na Krajevni skupnosti Pivka, pa tudi kakšen svinčnik je bilo potrebno prinesti od doma. Z leti smo začeli nabavljati računalnike in čas je zahteval, da smo se 10 morali hitro učiti. Tudi občinske seje se spomnim, da se je snemalo na kasete. Potem sem večkrat morala poslušati posneto (največkrat doma v poznih večernih urah), da sem lahko oblikovala zapisnik. Ker smo bili takrat nova občina, so nam bili v veliko pomoč zaposleni na občini Postojna, ki so nam bili vedno pripravljeni pomagati. Kakšen vtis pušča pri vas to 20-letno delovanje znotraj Občine Pivka? Veliko je bilo dogodkov, ki so zaznamovali našo občino, mene samo in posameznike, s katerimi smo v teh 20-ih letih skupaj delali. Spomini so lepi in še vedno zelo živi. Kar težko verjamem, da je od takrat minilo že dvajset let. Svoje delovne izkušnje sem v tem obdobju pridobivala pod vodstvom dveh županov in obema sem hvaležna za priložnosti in zaupanje ter dobro sodelovanje. V vseh teh letih se je zamenjalo kar nekaj sodelavcev, vendar vseh se z veseljem spominjam. Sem namreč oseba, ki ne išče napak in konfliktov, temveč sem pri vsakem našla delček dobrega. Pri svojem delu sem vedno poskušala upoštevati vse želje posameznikov in strank, ki so se oglašali na občini. Včasih se sicer res ni dalo vsega in vsem ustreči, večini pa. Kako vidite občino Pivka takrat in danes? Način dela se je v teh letih zelo spremenil. Danes si delo lajšamo z računalniki, naše odgovornosti postajajo čedalje večje. Tudi obsega dela se z delom v preteklosti ne da primerjati. Sistematizacija delovnih mest se je v vseh teh letih zelo konkretizirala. Če se spomnim na preteklost, je lahko takrat napisal kdorkoli kakšen dopis ali celo sklep, danes pa so naloge in odgovornosti jasno zastavljene. Menim, da se je pot naše občine začela strmo dvigovati že od samega začetka. Pri svojem delu sem vsak trenutek teh zadnjih dvajsetih let resnično uživala, se učila in profesionalno rasla. Prepričana sem, da si tako sama kot drugi zaposleni na občini ter tudi občani prizadevamo za uspešno in prijazno občino. To nam nedvomno uspeva. Foto: arhiv Občine Pivka K obujanju spominov smo z velikim veseljem povabili tudi Vando Smrdel, ki je na Občini Pivka zaposlena od njene ustanovitve, torej dolgih 20 let in je s svojimi izkušnjami ter doživetji nedvomno ena od nepogrešljivih sogovornic, ki je z nami delila zanimiv del svoje poklicne zgodbe… OBČINA PIVKA DANES… ROBERT SMRDELJ, župan Občine Pivka Kot dolgoletni župan imate najbrž zelo dober vpogled na razvoj občine. Kako ocenjujete delo Občine Pivka v zadnjih 16-ih letih, odkar jo vodite? Evropski koncept lokalne samouprave, ki smo ga na Slovenskem uvedli konec leta 1994, je pošteno razgibal slovenski lokalni prostor. Ljudje lahko konkretneje in učinkoviteje odločajo o svojih vsakodnevnih lokalnih potrebah, katere se lahko dokaj hitro udejanijo. Menim, da smo dobljeno priložnost za našo občino dodobra izkoristili. Zastavljene cilje tako na področju razvojnih projektov kot na področju infrastrukture smo izpolnili ali pa vztrajno sledimo cilju. Vesel sem, da imam podporo v občinski politiki in seveda pri občanih za ambiciozne in inovativne korake, ki pa včasih tudi nimajo uspešnega konca ... v mislih imam Center za obnovljive vire energije in varstvo okolja, ki smo ga osnovali skupaj z državo in le-ta je tudi pokopala, ko se je po volitvah na državni ravni zamenjala politika. Projekt je bil izvrsten, vendar pa smo mogoče bili, tukaj izven Ljubljane, preambiciozni ... škoda. Sicer pa se naše ambiciozne ideje ter zastavljeni cilji kar lepo uresničujejo oz. so že uresničeni. Kateri so tisti dejavniki, ki so v vseh preteklih letih narekovali razvoj in uspešnost Občine Pivka? V občinski politiki smo se že pred časom dogovorili, da nam strankarska politika ni prioriteta in da hočemo razvojni preboj. V naprej smo pripravili celo paleto projektov, ki čakajo na priložnost ali za izvedbo skupaj z državo, iz EU virov ali pa z zasebnim investiranjem. Veliko teh projektov je izvedenih, še kar nekaj pa jih čaka na priložnost. Veliki infrastrukturni projekti, kot je gradnja kanalizacije in čistilne naprave v Pivki ter predvidena rekonstrukcija celotnega vodovodnega sistema skupaj z občino Postojna, pa so izvedljivi predvsem zato, ker smo uspeli pridobiti koncesnino Postojnske jame. Letno Pivka dobi več kot pol milijona evrov namenske koncesnine in to je poglavitni vir, s katerim uspemo zagotavljati lastno udeležbo na teh velikih kohezijskih projektih. Občina Pivka je torej kot samostojna občina pridobila zelo veliko, njen razvoj je v zadnjih 20-letih strmo naraščal. Zadnje čase pa so vendarle v naši državi očitki na račun majhnih občin zelo ostri. Kaj menite o tem? Kakšen pomen imajo občine, četudi majhne, za občane in njene prebivalce? Sam sem mnenja, da je sistem lokalne samouprave v naši državi dobro nastavljen, saj dobro deluje in je stabilen. Imamo 212 občin, v povprečju imajo le-te 9000 prebivalcev in so dvakrat večje od povprečja v EU (v EU imajo občine namreč v povprečju 4000 prebivalcev), torej je očitek o premajhnih in razdrobljenih občinah dokazano neupravičen. Očitek, da so majhne občine prezadolžene, tudi ne drži. Podatki celo kažejo, da so občine, ki so večje od 5000 prebivalcev, še enkrat bolj zadolžene na prebivalca kot pa manjše občine. Očitki na račun manjših občin so za lase privlečeni in menim, da so ravno te manjše podeželske občine glavno gonilo razvoja na svojem prostoru in da so razlog razcveta slovenskega podeželja. Žal pa gre nekaterim centralističnim politikom vse to na jetra in bi najraje videli lepa cvetoča mesta ter "indijance" na podeželju. V vseh letih svojega županovanja pa tudi vodenja Združenja občin Slovenije nedvomno zaznavate težave, s katerimi se torej soočajo občine pri svojem delovanju… Na občinah se, kot že rečeno, veliko ukvarjamo predvsem s financami, saj se nam sredstva krčijo tudi na nekorekten način. Zadnja leta je v modi udariti po majhnih revnih občinah in ker jih ustava izjemno močno ščiti, so poskusi prijemov pritlehni s politikami izčrpavanja. V Združenju občin smo tukaj jasni in z vsemi legalnimi sredstvi vztrajamo na pravičnosti predvsem do šibkih podeželskih območij, saj se zavedamo, da je trdnost verige odvisna od najšibkejših členov... Vlade se pri nas hitro menjujejo in vsi imajo hudo nadobudne ideje o varčevanju na občinah, hkrati pa ne razmišljajo, kje zmanjšati stroške v občinah, saj vzdržne in uravnotežene občinske finance pomembno ohranjajo stabilnost lokalne samouprave. Včasih je potrebno državne uradnike postaviti na realna tla in jim direktno povedati, da so kompetence ter znanja v občinah v veliko primerih neprimerno boljša od njihovih in da če imajo kaj soli v glavi, naj bodo dovzetni za izkušnje. Kako vidite nadaljnji razvoj občine oziroma Občino Pivka čez 20 let? Trenutno je Slovenija v krču in upam, da počasi mineva obdobje sedmih suhih krav. Verjamem oz. hočem verjeti, da bomo kmalu ujeli nov razvojni val, v katerem moramo svoje priložnosti v čim večji meri udejaniti tudi v Občini Pivka. Slovenija je v Evropi na izjemni geostrateški legi in Pivka je na izjemni poziciji v Sloveniji in to moramo vsi skupaj pametno izkoristiti. 20 let občine Pivka Katere prelomnice v 20-letnem obstoju Občine Pivka bi izpostavili kot ključne? Glavna prelomnica je zagotovo sploh ustanovitev naše občine, ki je dala veter v jadra našim lokalnim interesom, ambicijam in potrebam. Pomembna je bila tudi opredelitev občine za občinske simbole. Za občinski praznik smo izbrali enega najpomembnejših narodno in kulturnozgodovinskih dogodkov na Pivškem. Vseslovenski tabori so bili pred skoraj stoletjem in pol izjemno povezovalni s pravim slovenskim nabojem, ki je slovenski narod nekako prebudil in okrepil samozavest. Kalc pa je zelo lepo povezan tudi z Levstikom in njegovim Martinom Krpanom, ki smo ga postavili v naš občinski grb. Na naše občinske simbole smo lahko prav res ponosni in si želim, da nekako tudi simbolizirajo karakter naše lokalne skupnosti. Na področju gospodarstva so prelomnice - izgradnja obrtne cone v Neverkah, pretres in izjemno zmanjšanje zaposlenih v Javorju ter preselitev Delamarisa iz Izole na Kal. Pomembna razvojna prelomnica pa je bil zagotovo tudi v letu 2010 sprejet nov prostorski načrt, ki daje priložnost kar nekaj projektom in tudi skupna odločitev, da je turizem pri nas priložnost, ter da zaženemo Park vojaške zgodovine. Nedavno so vam občani znova zaupali vodenje občine. Kako ste pristopili k svojemu petemu mandatu? Na lokalni ravni je treba predvsem zaznati, kje so težave in potrebe in potem na teh področjih poskušati poiskati možnosti in vire za izvedbo. Dejstvo je, da je potreb neprimerno več, kot pa je možnosti. Želim si, da bi si tudi sam osebno lahko vzel več časa za reševanje drobnih konkretnih problemov naših občanov. 11 MIHAELA SMRDEL, direktorica občinske uprave Kakšne so bile vaše pretekle delovne naloge in izkušnje na Občini Pivka? V občinski upravi sem zaposlena od leta 1997, najprej sem opravljala finančno administrativna dela v računovodstvu, po upokojitvi vodje proračuna ge. Jožice Šuštaršič sem prevzela naloge svetovalke za proračun in finance. V letu 2008 sem bila imenovana za v.d. direktorico občinske uprave, konec leta 2008 pa sem bila imenovana za direktorico občinske uprave. je bilo za obnovo lokalnih cest, infrastrukturo v industrijski coni, izgradnjo športne dvorane, novega vrtca, Parka vojaške zgodovine, obnovo starih šol, izgradnjo kanalizacije, optike in še mnogo drugih manjših projektov pridobljenih 12 mio evropskih sredstev. Za uspešno črpanje sredstev in izvedbo vseh projektov je nedvomno zaslužen župan z jasno vizijo razvoja občine, člani Občinskega sveta občine Pivka, ki so izkazovali prednost projektom, ki so sofinancirani s strani Evropske unije in pa sodelavci v občinski upravi, ki so si v tem obdobju pridobili izjemne izkušnje in znanja timskega vodenja velikih evropskih projektov. Skupaj z obsegom poslovanja, večjimi pristojnostmi in nalogami občine, novimi viri financiranja projektov iz sredstev evropske skupnosti se je povečeval tudi proračun občine, ki je skoraj osemkrat večji od prvega proračuna samostojne občine. Trenutno imamo v občinski upravi zaposlenih 16 javnih uslužbencev in 3 sodelavce na projektih. Kako ocenjujete delovanje in organiziranost občinske uprave skozi leta? Način dela v občini se je v tem obdobju zelo spreminjal, tako glede obsega dela kot tudi organizacijsko. V začetku delovanja občine je bila občinska uprava maloštevilčna, upravni postopki enostavni, izvajanje projektov je bilo omejeno le na lastna sredstva občine in sofinanciranja v okviru državnih razpisov. Večino evidenc, postopkov je bilo vodenih ročno, informacijske podpore je bilo malo. Z razvojem elektronske tehnologije in komunikacij se je poslovanje v občinski upravi posodobilo. Danes tako javni uslužbenci pri svojem delu uporabljajo številne informacijske sisteme, tako za pisarniško poslovanje, računovodsko poslovanje in pripravo proračuna, oddajo zahtevkov, različna poročanja pristojnim organom, prostorsko načrtovanje, letos nas čaka še novost prejemanja in izdajanja izključno elektronskih računov… Delo je torej danes v primerjavi s preteklim delovanjem precej dobro informacijsko podprto, posledično pa so kompleksnejši tudi upravni postopki za občane. Kako vidite občino Pivka danes? Občina Pivka je v obdobju od svojega nastanka pa do danes postala prepoznavna in uspešna, realizirani so bili številni projekti, ki občanom nudijo dobre pogoje za bivanje in delo. Veliko pozornosti je namenjene tudi izvajanju programov na področju kulture, športa in socialne varnosti. Tudi v prihodnje bo delovanje občine usmerjeno v kvaliteten servis občanom in kljub zmanjševanju sredstev za delovanje občin si bomo prizadevali ustvarjati dobre pogoje za uspešno delo in bivanje v našem okolju. Kaj menite, da so ključni mejniki oziroma razvojne spremembe, ki so zaznamovale zadnja leta? V zadnjih letih so delo v občinski upravi zaznamovale predvsem možnosti pridobivanja evropskih sredstev za sofinanciranje lokalnih projektov, ki jih je občina Pivka dobro izkoristila in od leta 2008 dalje DINAMIKA PRORAČUNA OBČINE PIVKA 10.000.000 € 9.000.000 € 7.000.000 € 6.000.000 € 5.000.000 € 4.000.000 € 3.000.000 € 2.000.000 € 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 12 1997 0€ 1996 1.000.000 € 1995 20 let občine Pivka 8.000.000 € PREJEMNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ Leto 2009 Častni občan Občine Pivka: SILVO FATUR Plaketa Občine Pivka za društva in organizacije: DEKANIJSKA KARITAS Priznanje Občine Pivka: RUDI TOMŠIČ Priznanje Občine Pivka: STANISLAV HREŠČAK ________________________________________ Leto 2010 Častni občan Občine Pivka: BRANKO POSEGA Priznanje Občine Pivka: CENTER ZA SOCIALNO DELO POSTOJNA Priznanje Občine Pivka: KLAVDIJ ČEPIRLO ________________________________________ Leto 2011 Častni občan Občine Pivka: BORIS PAHOR Plaketa Občine Pivka za društva in organizacije: ČASOPIS PRESTOP Priznanje Občine Pivka: IRENA MARGON Priznanje Občine Pivka: MATJAŽ VILHAR Leto 2012 Plaketa Občine Pivka: DAMJANA MOREL ________________________________________ Leto 2013 Plaketa Občine Pivka: PIVKA PERUTNINARSTVO D.D. Priznanje Občine Pivka: BOŽIDAR PREMRL Priznanje Občine Pivka: MARJO ŠAJN ________________________________________ Leto 2014 Plaketa Občine Pivka: JOŽE MOREL Priznanje Občine Pivka: STOJAN BOLIČ ________________________________________ KAJ MENITE OBČANI … Mirko Zver, Pivka »Spomnim se mešanih občutkov ob glasovanju za samostojno občino. Na žalost se mi zdi, da so se slabe slutnje uresničile. Občino sicer imamo, vendar moramo za vse ključne stvari (dokumenti, soglasja, dovoljenja...) še vedno hoditi v Postojno. Mislim, da bi infrastrukturne spremembe lahko izpeljali tudi na ravni prejšnjih krajevnih skupnosti, le stroški bi bili manjši.« Andrej Knafelc, Pivka »Seveda je prav, da je Pivka samostojna občina, saj le tako lahko tako dobro uresničuje zadane cilje v vseh smislih. Predvsem pa je pomembno to, da je občina blizu svojim občanom. In Pivka to je. Mislim, da predvsem po zaslugi župana in njegovih sodelavcev, ki to že dolga leta razvijajo in znajo prisluhniti ljudem. V Pivko sem se preselila pred 16-imi leti. Že v tem obdobju je vidna velika razlika. Takrat ko sem prišla, se mi je Pivka zdela kot nekakšno spalno naselje kljub podjetju Javor in Pivka d.d.. Potem pa se je začela gradnja blokov ob Postojnski cesti, ureja se infrastrukturo, dobili smo PVZ, pa TC Spar, nov vrtec, veliko se je naredilo po vaseh, skratka Pivka se razvija v vseh smereh, tako gospodarsko, kot tudi kulturno, turistično, športno... V 16-ih letih je res ogromen napredek. Seveda pa se da še veliko narediti tudi v smislu povezovanja, sodelovanja, sociale… V Pivki se res odlično počutim. Sorodnikom vedno pravim, da ima Pivka odlično lokacijo: blizu je morje, blizu Ljubljana, do Hrvaške je le skok in tudi Italija ni daleč. Tudi podnebje se mi zdi ravno pravšnje: nekaj burje, veliko svežega zraka, prekrasni sprehodi in urejene pohodniške poti... No ja, super bi bilo, če bi bila še redna služba v Pivki, tako pa sem vezana le na projekte, ki me pogosto vodijo po vsej Sloveniji in Hrvaški, čeprav bi jih najraje vodila in izvajala na Pivškem... Ampak Pivke ne bi zamenjala!« Lili Primc, Pivka »Ker sem se v Pivko preselila leta 2000, celotnega dvajsetletnega obdobja njenega obstoja sicer res ne poznam, vendar mi je Pivka kot samostojna občina zelo všeč, zelo prav pa je tudi to, da se zna Pivka povezovati in zelo dobro sodelovati s celotno regijo. V Pivki se zato odlično počutim. Morda kdaj pomislim, da bi kaj spremenila oziroma drugače zastavila, saj ima Pivka ogromno potencialov in možnosti. Resnično sem vesela, da sva z Zvonetom izbrala Trnje, ko sva iskala svoj dom za vedno.« Lise Pavšič, Trnje 20 let občine Pivka »V bistvu, vsega se spominjam… Od tega, da je v EPP varianti pred letom 1994 bilo nekako objavljeno, da v kolikor se pivška občina odcepi od "matere" Postojnske, bo to za občane boljše, predvsem pa cenejše. Ker so nam takrat obetali, da bo morebiti novo nastala pivška občina imela le poklicnega tajnika in amaterskega župana. Da bi postali samostojni, takrat ni bilo prevelikega navdušenja. Zakaj, ne vem. Ampak spominjam se, da si je Košana želela lastno občino, neodvisno od Pivke. Posvetovalni referendum, ki je takrat bil, je z rezultati izkazal, da si Pivčani lastne občine ne želimo, Košanci pa so se v velikem procentu odločili ZA lastno občino. Kaj je botrovalo temu, da so se zadeve obrnile diametralno nasprotno, ne vem. Tisti (Pivčani), ki si občine nismo želeli, jo imamo... In tisti, ki so si želeli lastne, je nimajo... Kar je bil v tistih časih, čisto referendumsko, najbrž enkraten primer v Sloveniji. Delovanje občine Pivka na čelu s prvim županom Brankom Posego spremljam od začetka. In osebno lahko trdim, da se nam je odločitev, ki je bila najbrž bolj politična kot pa odraz ljudske volje, izplačala. In temu bi tudi Košanci težko oporekali. Dejstvo je, da so takrat bili časi, ko so imeli v vsaki vasi le po en telefon. Ko povsod niti ni bilo vodovoda, cest in še česa... Zato smo bili ljudje zadovoljni z vsako malenkostjo, ki je prinašala veliko dobrega v splošno dobrobit. Dandanašnji imamo skorajda vsi vse. Osnovne dobrine, kot so voda, elektrika, odvoz smeti, internet, telefonija, volivcev ne privlačijo več tako zelo enostransko. Ampak moja trditev je, da so ljudje zagotovo spoznali prednosti lastne občine in lastne uprave in si zagotovo ne želijo več časov izpred leta 1994. Da nekateri posamezniki še vedno ne ločijo občine in upravne enote ter se jezijo, da je treba vozniško dovoljenje, potni list ali kaj podobnega, kar se tiče osebnih državljanskih stanj, urejati v Postojni, je samo stvar splošnega izobraževanja... Načeloma pa sem prepričam, da je ustanovitev občine Pivka dosegla svoj namen in temu ustrezen napredek. Skeptiki so bili in tudi ostajajo, Pivčani, če govorim o vseh prebivalcih občine, pa so se v večini lahko prepričali o prednostih delovanja lokalne samouprave, na čelu z občino Pivka.« 13 »Zelo prav se mi zdi, da je naša Pivka postala samostojna občina, saj se spomnimo obdobja, ko smo delovali pod postojnsko občino in so razlike zelo velike. V Pivki se odlično počutim, saj imamo veliko novih in lepih sprememb. Hvala občini, županu in vsem, ki so sodelovali na idejah.« Stanko Kapelj, Pivka »Pivka je, odkar je samostojna občina, doživela bistvene spremembe (na bolje) v razvoju kraja. V obdobju, ko je Pivka spadala še v postojnsko občino, menim, da se je na Pivko gledalo kot na neko oddaljeno obrobje in se z njim tudi tako ravnalo. V Pivki sem doma in se počutim v redu, moti me promet, ki se odvija skozi kraj, saj je v poletnem času pešcu težko priti čez cesto, hrup je velik, kolone vozil se valijo skozi središče Pivke, kar za stanovalce kraja pomeni slabšanje kakovosti bivanja. Načrti za obvoznico so bili narejeni že leta 1979, a zgleda, da še dolgo iz tega ne bo nič.« Aleksander Kušlan, Pivka »Ob ustanovitvi občine sem bila najstnica, a sem dogajanja spremljala z navdušenjem. To je z leti splahnelo, zdaj imam družino in iščem službo, ki je v Pivki ni. V dveh desetletjih je bilo v Pivki sicer nekaj narejenega, propadlo pa je gospodarstvo. Prijavljam se na razpise za delo v drugih krajih in ob vseh mojih referencah je največja ovira kraj bivanja, saj zaradi potnih stroškov ne pridem v poštev. Želim, da bi občina postavila na prvo mesto gospodarstvo in nova delovna mesta, sicer bomo morali mladi s trebuhom za kruhom.« 20 let občine Pivka Tina Penko, Pivka 14 »Seveda je prav, da je Pivka samostojna občina. Takratni poslanci skupščine RS so se pravilno odločili, da so ustanovili občino, čeprav občani takrat na posvetovalnem referendumu niso bili navdušeni nad samostojno občino. Verjamem, da bi bili sedaj rezultati posvetovalnega referenduma bistveno drugačni. V 20-ih letih se je Pivka iz malo večje vasi razvila v sodoben, lepo urejen kraj. Tudi vasi ne zaostajajo z razvojem. V teh dveh desetletjih delovanja smo dokazali, da delujemo uspešno, smo dobro organizirani in imamo jasno zastavljene cilje. Vsi dosežki zadnjih 20 let dokazujejo, da smo si našo občino zaslužili, da z njo znamo upravljati in da nudimo občanom dobre pogoje za bivanje in razvoj. K uspešnosti tega je pripomoglo konstruktivno delovanje vsakokratnega občinskega sveta, župana in občinske uprave. Ne glede na to, da smo svetniki občinskega sveta različnih političnih strank in nazorov, se vedno trudimo delovati v dobro občine in občanov in tako za politične zdrahe na sejah ni prostora. Občina je sedaj samozavestna, prepoznavna in usmerjena v prihodnost. Dobro se spomnim preteklosti, predvsem obdobja iz let 1990 do 1994, ko sem bil član skupščine občine Postojna. V takratnih občinskih proračunih je bilo bolj malo postavk namenjenih našim krajem. Posledice tega so vidne še danes, saj v občini še vedno ni povsod napeljanega vodovoda. Kljub temu, da je občina Pivka takrat štela približno 2.000 prebivalcev, ni imela niti javnega kanalizacijskega omrežja, kaj šele lastne čistilne naprave... Občina Postojna je bila prebivalcem naših krajev nekako odmaknjena in zaradi tega v naših krajih ni bilo vidnega napredka, kot je bil v krajih bližje Postojni. V takratni občinski upravi in vodstvu občine Postojna so sedeli v glavnem uslužbenci, ki so bili prebivalci Postojne in okolice, zato jih težave, ki so bile na našem območju, niso veliko zanimale oz. z njimi niso bili seznanjeni in jih tudi niso reševali. Tako so naši kraji v primerjavi s tistimi bližje Postojni nazadovali. Z ustanovitvijo lastne občine smo tako delovanje občine približali občanom, bližje smo težavam, bolje jih poznamo in potem tudi lažje rešujemo. Želja po razvoju, napredku in investicijah je še veliko. Žal se vsega hkrati, zaradi omejitve finančnih sredstev, ne da narediti. Po najboljših močeh se trudimo, da bi bilo življenje v občini še kvalitetnejše. To so moji domači kraji, na katere sem zelo ponosen, rad imam raznolikost narave, pokrajine in ljudi. Tu imam družino in prijatelje, s katerimi se rad družim. Tudi v Pivki je potrebno še marsikaj postoriti, da bi bilo življenje kvalitetnejše. Že več let aktivno spremljam in sodelujem v občinskem prostoru in na osnovi dejstev ocenjujem, da ima občina še velike možnosti razvoja.« Boris Rebec, Narin »V redu je, da imamo svojo občino. To pomeni nekaj zaposlitev. Včasih se je več delalo tudi preko javnih del. Tudi ureditve naših naselij so zadovoljive, seveda pa je dela še veliko. Mislim, da bi morala občina še več narediti za kulturo, saj je ta del življenja tudi nujno potreben. Kot krajanka Šmihela si upam trditi, da nam kultura v našem koncu občine veliko pomeni. Moram pa ponovno opozoriti, da nam v kraju manjka prostor za kulturne dejavnosti, zato je ob tej obletnici moja velika želja pridobitev vsaj majhnega prostora za naše dejavnosti.« Dragica, Narin »Ne strinjam se s tem, da je Pivka samostojna občina. Dobro se spominjam časov, ko je Pivka spadala pod postojnsko občino. Zdaj se v pivški občini ne počutim najbolje. Zdi se mi, da niso vse vasi in zaselki v novi občini zastopani in obravnavani enako.« Jože, Parje »Ko sem se pred petinštiridesetimi leti vozil z avtobusom iz Jelšan v srednjo šolo v Ljubljano, mi je bila Pivka najgrše mesto na tej poti. Neskončno dolga, temačna, mrzla, neurejena, polna vojske. Takrat si nisem niti v sanjah predstavljal, da bo to nekoč moje bivališče. In danes, ko sem v Pivki oziroma v Petelinjah že 22 let, sem ponosen, da živim v tako lepi in človeku prijazni občini, v občini z dokaj neokrnjeno naravo in v občini, v kateri so občani sposobni, ne glede na nazorske in politične razlike, stopiti skupaj in prispevati vsak po svoji moči za razvoj tega kraja in kjer so občani pripravljeni v vsakem trenutku pomagati sočloveku. Ali bi bila Pivka taka tudi brez svoje občine ? Mislim, da ne.« Drago Štunf, Petelinje »Odločitev občanov, da je Pivka samostojna občina, je vsaj z vidika prebivalcev vasi Palčje pa tudi Juršče pravilna. Ko smo še bili v občini Postojna, so bile vse prošnje o izgradnji vodovoda do Juršč preslišane, češ da je to nemogoč projekt, predrag itd. in da vodovoda v Palčje še dolgo ne bo. Po ustanovitvi občine Pivka, ki ji je takrat županoval g. Branko Posega, pa je projekt izgradnje vodovoda hitro stekel in leta 1996 smo v vaseh Trnje, Klenik, Palčje in Juršče vodovod tudi dobili, kar tudi kaže na to, da je delovanje manjših občin učinkovitejše. Razlike med obdobjem, ko smo bili v občini Postojna in sedaj se vidijo že, če se sprehodite čez Pivko, pa tudi po okoliških vaseh. Manj je tudi poti v Postojno, saj se marsikaj »uradnega« opravi lahko tudi na občinskem uradu. Lahko bi rekel, da je Pivška kotlina spomladi zadnji kraj v Sloveniji, ki ozeleni, kar priča o klimi na Pivki. Ampak tudi tega smo že navajeni. Pogrešam več kulturnih in drugih prireditev, ki bi bolj povezovali ljudi med seboj. Konec koncev lahko rečem, da občine Pivka glede na težnje vladajoče birokracije ne damo.« Egon, Palčje Jana, Parje »Vsekakor je prav, da je Pivka samostojna občina. Razvoj samega mesta kot tudi vasi je viden in prepoznaven vsakomur, ki pride prvič v Pivko, ali prihaja občasno že več let ali pa se vrača v Pivko po več letih. Pivka je postala pravo »evropsko« mesto. "Vsako jutro nekaj lepega " doživim, ko se sprehodim po novourejenem pločniku iz Petelinj v Pivko in nazaj. Hvala ti, Pivka. Vesela sem, da živim tu.« Mojca Požar Štunf, Petelinje »Želela bi spomniti, da smo občani sedanje občine Pivka na referendumu pred dobrimi 20 leti dejansko zavrnili ustanovitev nove občine Pivka. Tedaj smo občani zelo zrelo razmišljali, da drobljenje občin poleg določenih prednosti prinaša tudi zmanjšanje moči kot sogovornika proti državnim institucijam. In tako je bila Občina Pivka v bistvu ustanovljena »na silo«, po državnem dekretu. Takrat nisem bila ravno prepričana, če se bo to dobro obneslo. Če pa na ustanovitev nove občine pogledam iz časovne distance, menim, da smo imeli veliko srečo. Veliko srečo, da smo šli na svoje, še večjo srečo pa pri izbiri ključnih ljudi, kateri so v teh 20 letih vodili občino. To velja tako za oba župana, občinski svet, ki se v večini ni skrival za strankarske okope, ampak je v osnovi deloval za dobro ljudi, pa občinsko upravo, katera je sestavljena iz strokovnih in kompetentnih ljudi. Menim, da je bil razvoj občine voden z vizijo, katera danes kaže pozitivne rezultate. To je še posebej razvidno, ko se razvoj naše občine primerja z občinami v bližini, saj so nekatere občine zaradi zgrešene občinske politike povsem degradirane in so razvrednotile tako svoj prostor kot tudi ljudi. Ne rečem, da se ne bi dalo kaj boljše narediti ali da smo bili z občino vedno zadovoljni. Moti me tudi, da je Košanska dolina s širšo okolico večkrat zapostavljena in obravnavana kot drugorazredna. Tudi ko pregleduješ internetno stran občine, dobiš vtis, da se občina konča na Kalu. Moti me tudi to, ker je večkrat premalo posluha za probleme malih ljudi. Občina bi se morala bolj zavedati, da problemi, ki so z vidika občine majhni in obrobni, da so za posameznika življenjskega pomena. Zavedam se, da je težko ustreči vsem nam občanom, razkropljenih v 27 naselij občine Pivka. Kaj se je po vaseh naredilo, je bilo/je veliko odvisno tudi od nas samih in koliko smo imeli/imamo aktivne vaške svete. Občini pa predlagam, da ustanovi svet predstavnikov vaških in trške skupnosti ter vseh raznih interesnih združenj, za katerega bi nekajkrat na leto organizirala okroglo mizo, morda vsakič na drugo temo, kjer bi le-ti skupaj skozi širšo razpravo predstavili svoje želje in videnje glede nadaljnjega razvoja občine. Občina bi bila bolj seznanjena, kako ljudje razmišljajo, občani pa bi se seznanili s problemi svojih sosedov. S tem bi bilo mogoče malo manj slabe volje, ko bi se na občini odločali, katerim projektom dati prednost. Če povzamem, z občino Pivka sem načeloma zadovoljna. Mislim, da če bi ostali pod občino Postojna, da bi se nam godilo precej slabše. Je pa res, da nikoli ni toliko dobro, da ne bi bilo še boljše. Zato vsem nam občanom želim vsaj tako srečno roko pri razvoju občine Pivka in da bi lahko še naprej s ponosom povedali, da živimo v lepi in prijazni občini Pivka. Čestitke in pozdrav s skrajno zahodne meje občine Pivka.« Veronika Morelj, Buje 20 let občine Pivka Foto: arhiv Občine Pivka »Zdi se mi pravilno, da je Pivka samostojna občina. Glede na prejšnjo ureditev so se občinska politika, odločanje, upravljanje z občino in investicije zagotovo približale občanom Pivke. Ostaja pa vprašanje stroškov take samostojnosti. Predstavljam si, da mora imeti tudi manjša občina določeno strukturo, vse zahtevane enote in odgovorne ljudi. To pa glede na manjše število prebivalcev in manjši proračun zagotovo predstavlja večji strošek. Bojim se, da obstaja možnost nepotrebnega in včasih tudi nestrokovnega zaposlovanja predvsem zato, ker ostaja občinsko vodstvo že dolgo obdobje enako in je nabor usposobljenih ljudi v manjši občini omejen. Verjetno je stalnost občinske politike tudi razlog, da se v nekaterih vaseh počutimo zapostavljene.« 15 ZAKLJUČEK IZGRADNJE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V oktobru so se zaključila vsa dela, ki so potekala v okviru izvedbe projekta izgradnje kanalizacijskega sistema v Občini Pivka. Potek del si je v septembru v družbi predsednika Trške skupnosti Ernesta Margona ogledal tudi župan Robert Smrdelj. izvajala v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Varstvo okolja – področje voda; prednostna usmeritev: Oskrba s pitno vodo. Javni upravičeni stroški se bodo sofinancirali v razmerju EU-Kohezijski sklad: Slovenska udeležba, 85:15. Tehnični pregled bo konec decembra. Operacijo izgradnje vodovodnega sistema bo, v kolikor bo izdana odločba o dodelitvi sredstev Kohezijskega sklada, delno financirala Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se bo Prispevki iz občinske hiše POSLANCI DRŽAVNEGA ZBORA ZASEDALI V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE 16 8. oktobra je Park vojaške zgodovine gostil 2. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano. Poslanci in poslanke Državnega zbora so se v Pivki zbrali z namenom seznanitve s potekom sanacije po žledolomu in napovedanimi ukrepi Ministrstva za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano na področju sofinanciranja sanacije iz naslova ukrepov Programa razvoja podeželja 2014 - 2020. Poleg same seje so si udeleženci dogodka posledice in izvedbo sanacije po februarski ledeni ujmi ogledali tudi na terenu na območju občin Postojna in Pivka. ZA OBČANE PIVKE ODSLEJ ŠE RAZŠIRJENO PLAČEVANJE POLOŽNIC BREZ PROVIZIJ OBČINA Pivka obvešča svoje občane, da izvaja poslovalnica Deželne banke Slovenije, ki se nahaja v Sparu Pivka, storitev mestne blagajne za Občino Pivka. V poslovalnici lahko občani občine Pivka od 3. novembra 2014 dalje brez provizije plačujejo položnice, ki jih izdajajo: Osnovna šola Pivka in Osnovna šola Košana (položnice za plačilo prehrane, letovanj, šole v naravi, oskrbnin za vrtce… ), Občina Pivka za plačila računov, taks, komunalnih prispevkov ipd, Publicus d.o.o., Komus d.o.o., Kovod Postojna d.o.o. ter Elektro Primorska d.d., E 3 d.o.o., Gen-I d.o.o. ter ostali dobavitelji električne energije. S tovrstno ugodnostjo želi Občina Pivka izkazati razumevanje in pomagati gospodinjstvom pri zmanjševanju njihovih stroškov. Ker se je dosedanja pomoč izkazala kot zelo uspešna, bo Občina Pivka s tem nadaljevala tudi v prihodnje oziroma je ponudbo s tem namenom tudi razširila. V okviru projekta Čista Ljubljanica se nadaljujejo dela na območju občine Pivka. Dela se nanašajo na izgradnjo nove čistilne naprave in kanalizacijskega sistema v dolžini 12 kilometrov. Dela na novi kanalizaciji so pri koncu. Izvajajo se le še zaključna dela na treh odsekih (Postojnski cesti, na Kolodvorski cesti in na cesti do Mercatorja), ki bodo predvidoma zaključena do tehničnega pregleda konec meseca oktobra. Istočasno s kanalizacijo se je gradil tudi vodovod. Vzporedno s kanalizacijskim sistemom potekajo gradbena dela in montaža opreme na novi čistilni napravi, kjer zaradi vremenskih težav prihaja do rahle zamude. Po predvidevanjih investitorja bo nova čistilna naprava pričela s poskusnim obratovanjem v začetku decembra, ko se bodo na kanalizacijski sistem začeli priključevati tudi prvi uporabniki. Tehnični pregled bo konec decembra. Robert Smrdelj, župan Občine Pivka, je ob tem izrazil zadovoljstvo nad potekom del, saj se zaveda, da je projekt izrednega pomena za občino, kakor tudi za vse občane. Poudaril je pomembnost pravočasne izvedbe projekta, saj je od tega odvisno tudi črpanje evropskih sredstev. Izvedbo projekta spremljajo tudi občasne zapore cest, saj so dela v glavnem potekala po javnih poteh, ko je zaradi zapor prihajalo do zastojev. Župan Občine Pivka se ob tem zahvaljuje vsem občanom za strpnost in potrpežljivost. Namen projekta Čista Ljubljanica je odpraviti vrsto let trajajočo problematiko odvajanja in čiščenja odpadnih fekalnih voda. V okviru skupine projektov se gradijo vodi kanalizacijskih sistemov ter več čistilnih naprav. Projekt se izvaja v osmih občinah, kjer še nimajo izgrajenega sistema za odvajanje in čiščenje komunalnih voda oziroma ta sistem še ni zgrajen v celoti. Vrednost celotnega projekta Čista Ljubljanica znaša 56.005.068,00 evrov in ga delno financira Republika Slovenija, delno stroške pokrivajo občinski proračuni, delno pa Kohezijski sklad Evropske unije, in sicer iz Kohezijskega sklada«. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda«. SREČANJE OBČINSKIH SVETNIKOV OB IZTEKAJOČEM SE MANDATU Ob zaključku uspešnega sodelovanja so se svetniki in občinsko vodstvo srečali v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer. Priložnost, sklenjena v prijetnem ambientu in prijateljskem druženju, je bila namenjena predvsem povzetku preteklega delovanja. Glede na pretečeno obdobje so bile misli vseh precej složne, saj so uresničili cilje, s katerimi so nastopali svoje funkcije. 'Občinsko barko' so si namreč prizadevali peljati složno, predvsem pa mirno in uspešno mimo vseh izzivov ter naproti novim priložnostim. Po dolgih letih v občinskem svetu se je sicer poslovilo kar nekaj svetnikov, ki pa so obljubili, da bodo dogajanje na lokalni ravni še vedno spremljali ter si tudi aktivno prizadevali za kakovostno življenje na Pivškem. Predstavniki, ki bodo svoje svetniško mesto zopet zasedli v naslednjem mandatu, so se strinjali, da bo v prihodnje vse delovanje potrebno še naprej usmerjati v življenje lokalnega prebivalstva, njihove potrebe in ambicije za boljšo prihodnost, kar premaga kakršnekoli politične težnje. Prispevki iz občinske hiše Župan Robert Smrdelj je na srečanje povabil občinske svetnike, ki se jim je z oktobrom iztekel štiriletni mandat v občinskem svetu Občine Pivka. 17 POROČILO O IZIDU LOKALNIH VOLITEV 2014 V OBČINI PIVKA Zap.št. Obcinska volilna komisija je na seji dne 8.10.2014, ob 16.00 na podlagi zapisnikov volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve župana, obcinskega sveta in svete vaških skupnosti ugotovila rezultate glasovanja ter izid volitev za župana, obcinski svet in svete vaških skupnosti Obcine Pivka. Na volitvah 5. oktobra 2014 je imelo glasovalno pravico po volilnem imeniku 5082 volivcev. S potrdili ni glasoval nihce. A. VOLITVE ŽUPANA Glasovalo je 2020 volivcev, udeležba je bila 39,75 %. Za volitve župana je bilo skupno oddanih 2020 glasovnic, od tega sta bili 102 glasovnici iz katerih ni bilo moc ugotoviti volje volivca oziroma so bile prazne. Veljavnih glasovnic je bilo 1918. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Kandidat Št. glasov 1 ROBERT SMRDELJ 1428 2 EVGEN PRIMOŽIC 490 % glasov 74.45 25.55 Obcinska volilna komisija je ugotovila, da je bil na podlagi 107. clena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 uradno precišceno besedilo, 45/08 in 83/12) za župana Obcine Pivka izvoljen kandidat Robert Smrdelj, rojen 30.07.1968, Slovenska vas 3, Pivka, ki je prejel vecino veljavnih glasov. B. VOLITVE V OBCINSKI SVET Glasovalo je 2020 volivcev, udeležba je bila 39,75 %. Za volitve v obcinski svet je bilo skupno oddanih 2020 glasovnic, od tega je bilo 110 glasovnic iz katerih ni bilo moc ugotoviti volje volivca oziroma so bile prazne. Veljavnih glasovnic je bilo 1910. Prispevki iz občinske hiše Posamezne liste kandidatov so dobile naslednje število oziroma odstotek glasov: 18 Zap.št. Ime liste 1 DSD - DEMOKRATICNA STRANKA DELA 2 Število glasov % glasov 94 4.92 ESUS - DESUS DEMOKRATICNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 287 15.03 3 NOVA SLOVENIJA - KRŠCANSKI DEMOKRATI 185 9.69 4 SOCIALNI DEMOKRATI 117 6.13 5 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 269 14.08 Količnik Št. 1 454.00 7 Ime liste SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2 287.00 2 DESUS - DESUS - DEMOKRATICNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 3 269.00 5 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 4 267.00 8 SMC - STRANKA MIRA CERARJA 5 237.00 6 LISTA NEODVISNIH KANDIDATOV - LNK 6 227.00 7 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 7 185.00 3 NOVA SLOVENIJA - KRŠCANSKI DEMOKRATI 8 151.33 7 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 9 143.50 2 DESUS - DESUS - DEMOKRATICNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 10 134.50 5 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 11 133.50 8 SMC - STRANKA MIRA CERARJA 12 118.50 6 LISTA NEODVISNIH KANDIDATOV - LNK 13 117.00 4 SOCIALNI DEMOKRATI 14 113.50 7 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 15 95.67 2 DESUS - DESUS - DEMOKRATICNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 16 94.00 1 DSD - DEMOKRATICNA STRANKA DELA 17 92.50 3 NOVA SLOVENIJA - KRŠCANSKI DEMOKRATI Obcinska volilna komisija je ugotovila, da so mandati so pripadli sledecim listam: Število mandatov Zap. št. Ime liste 1 1 DSD - DEMOKRATICNA STRANKA DELA 3 2 DESUS - DEMOKRATICNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 2 3 NOVA SLOVENIJA - KRŠCANSKI DEMOKRATI 1 4 SOCIALNI DEMOKRATI 2 5 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 2 6 LISTA NEODVISNIH KANDIDATOV - LNK 4 7 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2 8 SMC - STRANKA MIRA CERARJA 17 SKUPAJ Na podlagi 18. clena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 uradno precišceno besedilo, 45/08 in 83/12) so trije izmed kandidatov oziroma tri liste kandidatov prejele zadostno število preferencnih glasov. Iz tega sledi, da je bil pri listah NOVA SLOVENIJA - KRŠCANSKI DEMOKRATI, LISTA NEODVISNIH KANDIDATOV in SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA spremenjen vrstni red. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: 6 LISTA NEODVISNIH KANDIDATOV 237 12.41 7 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 454 23.77 8 SMC - STRANKA MIRA CERARJA 267 13.98 Na podlagi drugega odstavka 14. clena Statuta Obcine Pivka (Uradni list RS, št. 58/99, 77/00, 24/01, 110/05, 52/07, 54/10 in 111/13) je v obcinskem svetu obcine 17 sedežev, upošteva se 17 najvišjih kolicnikov (D' Hontov sistem). Lista: 1 - DSD - DEMOKRATICNA STRANKA DELA SINIŠA CELIGOJ , roj 27.04.1955, JAVORNIŠKA CESTA 9, PIVKA Lista: 2 - DESUS - DESUS - DEMOKRATICNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE STANKO KAPELJ , roj 04.05.1946, ULICA 27. APRILA 7, PIVKA JOŽICA ŠUŠTARŠIC, roj 23.03.1946, ZAGORJE 132, PIVKA PAVEL SEDMAK , roj 30.06.1949, NADANJE SELO 50, PIVKA Lista: 3 - NOVA SLOVENIJA - KRŠCANSKI DEMOKRATI MAJDA ŽUŽEK , roj 27.01.1950, SNEŽNIŠKA ULICA 34, PIVKA ERNEST MARGON , roj 14.11.1951, PRECNA ULICA 2, PIVKA Lista: 4 - SOCIALNI DEMOKRATI MIHA SMRDELJ , roj 08.02.1982, KLENIK 4, PIVKA Lista: 5 - SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA LUKA KALUŽA , roj 04.06.1966, NARIN 14, PIVKA MAJDA RADIVO , roj 20.05.1951, DOLNJA KOŠANA 17, KOŠANA Lista: 6 - LISTA NEODVISNIH KANDIDATOV - LNK KATARINA ZAFRAN , roj 02.05.1981, POD PRIMOŽEM 27, PIVKA JADRAN BROŽIC , roj 22.04.1955, ŠMIHEL 18, PIVKA Lista: 7 - SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA ANDREJ SEDMAK , roj 04.07.1984, JURŠCE 66, PIVKA ROBERT SMRDELJ , roj 30.07.1968, SLOVENSKA VAS 3, PIVKA IRENA SUŠELJ ŠAJN , roj 30.03.1979, TRNJE 119, PIVKA EDVARD ŠTAVAR , roj 01.03.1946 ZAGORJE 105, PIVKA Lista: 8 - SMC - STRANKA MIRA CERARJA BORIS REBEC , roj 03.07.1964 NARIN 12, PIVKA TJAŠA SMRDEL , roj 19.05.1990 NADANJE SELO 5, PIVKA C. VOLITVE V SVETE VAŠKIH IN TRŠKE SKUPNOSTI Na podlagi zapisnikov volilnih odborov in skladno z dolocbami 60. clena Statuta Obcine Pivka (Uradni list RS, št. 58/99, 77/00, 24/01, 110/05, 52/07 in 54/10) ter 11. in 12. člena Odloka o vaških skupnostih Obcine Pivka (Uradni list RS št. 52/96, 77/02, 63/07, 65/09 in 24/14) je obcinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svete vaških in trške skupnosti izvoljeni naslednji kandidati: Št. glasov 28 26 24 % glasov 100.00 92.86 85.71 CEPNO - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat 2 TANJA HRVATIC 1 TANJA REPIC 3 EDO ŽELJAN Št. glasov 17 12 11 % glasov 89.47 63.16 57.89 DOLNJA KOŠANA - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat Št. glasov 2 STOJAN SUŠELJ 74 1 DANICA CESNIK 72 5 IZTOK ZADNIK 72 3 ALENKA ŠPILAR 68 4 ZDRAVKO SLABNIK 68 % glasov 63.79 62.07 62.07 58.62 58.62 DRSKOVČE - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat 1 JOŽE TOMŠIC 2 KSENIJA TOMŠIC 3 EVGEN POLH Št. glasov 32 23 22 % glasov 96.97 69.70 66.67 GORNJA KOŠANA - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat Št. glasov 1 MITJA ŽELEZNIK 41 2 BOJANA ŠTEMBERGER 32 3 ZDENKA KAPELJ 30 4 DAVID KAPELJ 29 % glasov 85.42 66.67 62.50 60.42 GRADEC - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat 3 IRENA ŽITKO JAKOVINA 2 ŠPELA ŽITKO 1 MIRAN ŽITKO % glasov 52.17 26.09 21.74 Št. glasov 12 6 5 Št. glasov 50 50 49 47 44 % glasov 59.52 59.52 58.33 55.95 52.38 KAL - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat 3 ZLATKO SMRDEL 2 MATJAŽ TOMŠIC 1 LUKA KLEMEN 4 ESTER MAVER 5 DAŠA RIBNIKAR Št. glasov 87 75 69 66 65 % glasov 73.11 63.03 57.98 55.46 54.62 KLENIK - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat 1 SIMON KAPELJ 6 SAŠA GRLJ 4 EDVARD MAHNIC 7 MATEJA PAVLOVIC 3 MATEJA PERENIC Št. glasov 57 49 48 46 46 % glasov 79.17 68.06 66.67 63.89 63.89 MALA PRISTAVA - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat Št. glasov 2 BERNARDA MOREL 24 1 STOJAN MEDVED 24 3 MARKO VALENCIC 17 % glasov 72.73 72.73 51.52 NADANJE SELO - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat Št. glasov 1 ANDREJ ŽNIDARŠIC 29 2 MATJAŽ STAVANJA 25 3 ANDREJA PENKO 20 % glasov 72.50 62.50 50.00 NARIN - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat Št. glasov 3 JANEZ KALUŽA 37 4 GORDAN KALUŽA 35 5 PRIMOŽ DEKLEVA 30 1 ANDREJA ŽELKO 25 2 MARTINA TOMAŽIC PENKO 25 % glasov 66.07 62.50 53.57 44.64 44.64 NOVA SUŠICA - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat Št. glasov 3 PETER LUKANOVIC 23 1 MAGDALENA BOBEK 19 2 MANITA ŠAJN 19 % glasov 74.19 61.29 61.29 PALCJE - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat 5 ZVONKO GRL 4 JUDITA PRIMC 1 JULIJAN CESNIK 2 PETRA ŠPILAR 3 ZDENO PAVLOVIC Št. glasov 50 45 34 33 29 % glasov 69.44 62.50 47.22 45.83 40.28 PARJE - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat 4 LEON TOMŠIC 1 TADEJ PENKO 2 JANA GRŽINIC Št. glasov 39 39 33 % glasov 68.42 68.42 57.89 Prispevki iz občinske hiše BUJE - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat 2 DRAGICA TOMAŽIC 1 FRANC VOLK 3 IGOR DEKLEVA JURŠCE - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat 7 JADRAN GRŽELJ 6 MARTIN ŽUŽEK 2 ANDREJ SEDMAK 3 JORDANA ŠAJN 1 MARUŠKA TOMŠIC 19 Prispevki iz občinske hiše PETELINJE - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat 4 IDO DEKLEVA 1 ANDREJ VODOPIVEC 2 TATJANA POŽAR 5 KARMEN PENKO 3 ANDREJ PENKO 20 VELIKA PRISTAVA - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat Št. glasov 1 MILJANA BUTINA SMRDEL 18 2 ALBERTO KALUŽA 18 3 DEJAN PREMRU 16 % glasov 81.82 81.82 72.73 VOLCE - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat 2 ANITA BERNETIC 1 GORAN RUTAR 3 STANISLAVA PANGERC Št. glasov 12 7 6 % glasov 57.14 33.33 28.57 % glasov 42.80 29.57 27.63 VAŠKA SKUPNOST ZAGORJE ZAGORJE - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat 3 TOMAŽ CESNIK 4 JOŽE ŽELE 1 BRIGITA CESNIK 2 IRENA KRISTAN Št. glasov 65 59 48 45 % glasov 58.56 53.15 43.24 40.54 PIVKA - HRASTJE - VOLILNA ENOTA 03 Zap.št. Kandidat Št. glasov 1 MARKO PENKO 34 % glasov 100.00 ŠILENTABOR - VOLILNA ENOTA 02 Zap.št. Kandidat Št. glasov 1 ANDREJ ŠTAVAR 3 % glasov 100.00 PIVKA - RADOHOVA VAS - VOLILNA ENOTA 04 Zap.št. Kandidat Št. glasov 2 PETER ŽUŽEK 41 % glasov 70.69 RIBNICA - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat 1 ANDREJ ŽELKO Št. glasov 4 % glasov 100.00 SELCE - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat 1 TINA PERENIC 3 SIMON OSTANEK 4 PETRA POLJŠAK 2 PRIMOŽ SREBOT 5 BRANKO CIRIC Št. glasov 40 37 35 34 31 % glasov 70.18 64.91 61.40 59.65 54.39 SLOVENSKA VAS - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat Št. glasov 2 MARTA BERGOC 16 1 MARIJA MARUŠIC 12 3 JOŽE BERGOC 11 % glasov 69.57 52.17 47.83 STARA SUŠICA - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat Št. glasov 2 IZTOK ŽNIDARŠIC 8 1 VIDA DOVGAN 6 3 FRANC DOLGAN 5 % glasov 88.89 66.67 55.56 SUHORJE - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat 1 TOMAŽ VOLK 3 BORIS KRNEL 2 BRIGITA VOLK Št. glasov 23 21 21 % glasov 88.46 80.77 80.77 ŠMIHEL - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat 3 MERI KALUŽA 2 DAMIJAN VOLK 1 ANDREJ KOVŠCA Št. glasov 24 19 17 % glasov 66.67 52.78 47.22 TRNJE - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat 5 IVANKA ABRAM 4 TOMAŽ SMRDEL 3 MATEJA DEBEVEC 1 UROŠ LIPANJE 2 DENIS BELE Št. glasov 60 51 50 49 48 % glasov 77.92 66.23 64.94 63.64 62.34 Št. glasov 56 54 53 51 50 % glasov 59.57 57.45 56.38 54.26 53.19 TRŠKA SKUPNOST PIVKA PIVKA VZHOD - VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Kandidat Št. glasov 3 JOŽE VADNJAL 138 1 KARMEN DELAK 110 % glasov 55.87 44.53 PIVKA ZAHOD - VOLILNA ENOTA 02 Zap.št. Kandidat Št. glasov 1 ERNEST MARGON 110 3 FRANC LESKOVEC 76 2 ANITA BOŠTJANCIC 71 V skladu z 90. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 83/12) se poročilo posreduje županu, Republiški volilni komisiji ter predstavnikom kandidatur oziroma list kandidatov. Izid volitev se objavi v Uradnem listu RS. Številka: 041-0006/2014 Pivka, 8. oktober 2014 Predsednica Občinske volilne komisije Cvetka Rebec, l.r. Spoštovane občanke in občani! Zahvaljujem se vam za izkazano zaupanje na lokalnih volitvah. V preteklih letih je občina dodobra spremenila svojo podobo in vesel sem, da imam tudi v naslednjih letih priložnost soustvarjati razvoj naše lokalne skupnosti. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, s katerimi sem delil svoje delo župana ... najprej svoji družini, svetnicam in svetnikom, občinski upravi, trškemu in vaškim svetom, društvom... in nenazadnje vsem občankam in občanom, ki sprejemate in podpirate smele razvojne korake. Iskrene čestitke tudi vsem novo izvoljenim občinskim svetnicam in svetnikom, verjamem da bodo izkušnje preteklih mandatov ter nova energija dobra popotnica, da bomo uspešno sledili ciljem, ki smo si jih zadali. Robert Smrdelj, župan Občine Pivka Foto: Simon Avsec 1. KONSTITUTIVNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE PIVKA Konec oktobra so se na 1. konstitutivni seji zbrali občinski svetniki in svetnice, izvoljeni v Občinski svet Občine Pivka na zadnjih lokalnih volitvah. Njihovo prvo občinsko sejo je v skladu z veljavno zakonodajo vodil najstarejši član novoizvoljenega občinskega sveta, gospod Edvard Štavar. Svoj štiriletni mandat je torej s tokratno sejo uradno začelo 17 občinskih svetnikov in svetnic, od tega osem, ki so že pretekli mandat zastopali interese občanov ter devet novih, ki bodo prvič sestavljali to pomembno občinsko telo. Glede na rezultate nedavnih lokalnih volitev bo v občinskem svetu Občine Pivka v letih 2014 2018 zastopanih vseh osem list oziroma strank, ki je podalo svoje kandidature. Zanimiv je tudi podatek o številu ženskih predstavnic, saj se je le-to v novem mandatu glede na preteklo sestavo občinskega sveta povečalo iz treh na sedem občinskih svetnic. Gre za odraz nove zakonodaje, ki določa, da morajo predlagatelji zagotoviti »žensko kvoto« oz. morajo zagotoviti, da je na listi najmanj 40% vsakega od spolov. Občinski svetniki so se na svojem prvem srečanju seznanili s poročilom občinske volilne komisije in soglasno potrdili mandate vsem izvoljenim svetnikom. Svetniki so bili že na prvi seji soglasni glede mnenja o složnem zavzemanju in sodelovanju ter konstruktivnih razpravah, ki bodo v dobrobit lokalne skupnosti in vseh občanov. Novoizvoljeni občinski svet Občine Pivka je na seji sprejel tudi ugotovitveni sklep o ponovni izvolitvi župana Roberta Smrdelja, za katerega je to že peti zaporedni mandat vodenja Občine Pivka. OBČINSKI SVETNIKI OBČINE PIVKA V MANDATNEM OBDOBJU 2014 - 2018 1. SINIŠA ČELIGOJ 2. STANKO KAPELJ 3. JOŽICA ŠUŠTARŠIČ 4. PAVEL SEDMAK 5. MAJDA ŽUŽEK 6. ERNEST MARGON 7. MIHA SMRDELJ 8. LUKA KALUŽA 9. MAJDA RADIVO 10. KATARINA ZAFRAN 11. JADRAN BROŽIČ 12. ANDREJ SEDMAK 13. ESTER MAVER 14. IRENA SUŠELJ ŠAJN 15. EDVARD ŠTAVAR 16. BORIS REBEC 17. TJAŠA SMRDEL Prispevki iz občinske hiše 21 OBNOVA ELEKTRIČNEGA OMREŽJA PO ŽLEDU Vremenska ujma, ki je februarja zajela dobršen del države, je močno poškodovala elektroenergetsko infrastrukturo družbe Elektro Primorska , vendar obnova poteka uspešno in po načrtih. Naše ekipe so tudi pokazale izjemno požrtvovalnost pri odpravljanju napak ter sedaj ob obnovi. Žledolom je poškodoval 10,6 km visoko napetostnega omrežja (VN), 213 km srednje napetostnega omrežja (SN) in 124 km nizko napetostnega omrežja (NN) oziroma 10 % napajalnega visokonapetostnega in srednje napetostnega nadzemnega omrežja Elektro Primorske. Obnova poškodovanih naprav je obsežna in še vedno poteka. Do sedaj smo realizirali 65 % obnove vseh, v žledolomu poškodovanih naprav, za kar smo porabili več kot 6 milijonov evrov. Celotna sanacija bo stala pa vsaj še enkrat toliko. Fotografije: Arhiv Elektro Primorska d.d. Samo obnova 110 kV daljnovoda Pivka -Postojna znaša 1,4 milijona evrov. Skupaj z obsežno rekonstrukcijo, ki jo v tem trenutku izvajamo, smo v družbi Elektro Primorska d.d. na določenih odsekih našega distribucijskega omrežja v želji po zmanjšanju ranljivosti omrežja izvedli tudi številne tehnične posodobitve. Na nekaterih odsekih, kjer trenutno postavljeni leseni daljnovodi ne omogočajo zanesljive dobave električne energije, jih nadomeščamo z novimi, podzemnimi vodi (npr. 20 kV kablovod Postojna-Pivka), ter vgrajujemo daljinsko vodene in tehnično posodobljene transformatorske postaje. Poleg tega, da obnavljamo nadzemni vod 110 kV Pivka–Postojna, polagamo dva kabla 20 kV Pivka–Postojna, eden za napajanje vasi, drugi za rezervo 110 kV daljnovodu Pivka -Postojna. Na relaciji Pivka-Postojna so predvidene tri daljinsko vodene in povsem posodobljene transformatorske postaje. Predvidoma konec oktobra bo obnova 110 kV daljnovoda Pivka - Postojna dokončana, do takrat pa je Postojna še vedno oskrbovana po začasnih vodih iz Pivke in Ajdovščine. Napajanje z električno energijo je zato na tem področju nekoliko bolj ranljivo, vendar večjih težav za enkrat ne beležimo. Večino sanacije na omrežju Elektro Primorske bomo zaključili do konca leta. Del obnove na nizko napetostnem omrežju pa bomo dokončali v prihodnjem letu. Vsekakor bomo tudi nadaljevali z ukrepi za zmanjšanje občutljivosti omrežja na vremenske vplive. Elektro Primorska d.d. Gospodarstvo SOCIALNO PODJETNIŠTVO JE ZAKON – PRILOŽNOST ZA RAZVOJ REGIJE 22 V petek, 26. 9., je bil v Krpanovem domu izredno zanimiv večer s predavanjem Socialno podjetništvo je zakon – priložnost za razvoj regije. Pripravila ga je gospa Majda Žužek, ki je aktivna sodelavka Socialne akademije, in je tako tudi letos pripravila dogodek v okviru Socialnega tedna v Pivki . V uvodnem delu so poslušalci prisluhnili kratkemu kulturnemu programu -pesmi Toneta Kuntnerja, nato je Majda Žužek predstavila letošnjo poslanico Socialnega tedna, ki spodbuja posameznike k družbeni odgovornosti in aktivnemu državljanstvu. Pozivajo nas, da »skočimo ven«, da nekaj storimo, da najdemo dobre ideje v svetu in jih uporabimo v naši domovini. Na povabilo ge. Majde je o socialnem podjetništvu spregovoril mag. Bojan Mevlja, pivški rojak, ki je direktor Središča Rotunda v Kopru in se s tem področjem ukvarja. Pripravil je zanimivo in poučno predavanje o socialnem podjetništvu . Najprej je obiskovalcem predstavil zgodovinski pogled na socialno podjetništvo, že koncem 19. stoletja in v začetku minulega so bile organizirane zadruge in posojilnice, kot na primer Krekova. V 21. stoletju pa je z razvojem tehnologije in napredkom, pa tudi gospodarsko krizo,ki smo ji priča, prišlo do tega, da predvsem mladi ljudje težko najdejo zaposlitev. Potrebne so razne druge oblike zaposlovanja, med njimi je socialno podjetništvo zelo inovativno. Ustvarja javno dobro, odkriva družbene probleme in poskuša dosegati pozitivne družbene spremembe. Eden pomembnih ciljev socialnega podjetništva je prav v aktiviranju lokalnih virov in potencialov. V socialno podjetništvo so lahko vključene ranljive skupine ljudi kot starejše osebe, ki so težko zaposljive in invalidi ali prvi iskalci zaposlitve. Predavatelj je nazorno predstavil nekaj uspešnih socialnih podjetij v Sloveniji in predvsem v tujini, saj kot je poudaril, smo mi še precej na začetku, v Evropski uniji in svetu pa je socialno podjetništvo dobro razvito. Kot primer dobre prakse je pri nas med drugimi izpostavil Ekologe brez meja in Zadrugo dobrote, ki zbira in predeluje stara oblačila in jih na novo ponudi po ugodnih cenah. Socialno podjetništvo je nepridobitno in je v javnem interesu. Delovati mora prostovoljsko, potrebna je drža etičnosti in morale, vsi člani so enakopravni, dobiček, ki se ustvari, pa pomaga izboljševati kakovost življenja vseh ljudi. Ob koncu predavanja je nastopila še druga gostja Martina Erjavec, ki dela na RRA. Predstavila je, kako se na regionalnem področju ravna in dela pri zaposlovanju mladih in invalidov. Predstavila je nekaj uspešnih projektov, kot Podjetno v svet podjetništva, kjer mladim z vseh poklicnih področij pomagajo s svetovanjem ustvariti svoje podjetje, če le imajo dobro poslovno idejo.Socialno podjetništvo v Sloveniji ni še povsem zaživelo, a se izboljšuje odnos do takega načina delovanja. Socialno podjetništvo je pomembna dejavnost tako za družbo kot posameznika. S svojo dejavnostjo ne ustvarja le dobička, temveč tudi skrbi za zaposlovanje rizičnih skupin in tako s svojim delovanjem in zaposlovanjem prispeva k reševanju eksistenčnih problemov mnogih ljudi. Med poslušalci predavanja so si organizatorji dogodka želeli več mladih ljudi, saj je bila ta ideja namenjena predvsem njim. Tekst in foto: Irena Margon UVEDBA LOČENEGA ZBIRANJA ODPADNIH OBLAČIL IN TEKSTILA V OBČINI PIVKA Z veseljem sporočamo, da imate občani Pivke od 17. septembra 2014 naprej možnost oddati odpadna oblačila in tekstil v tipske zabojnike. Zabojniki se nahajajo na treh »ekoloških otokih« in v Zbirnem centru Pivka (natančne lokacije »ekoloških otokov« si lahko ogledate na naši spletni strani www.publicus.si): FOTOGRAFIJE LOKACIJ Lokacija zbiranja 1. PIVKA – Tržnica 2. PIVKA – Spar 3. PETELINJE 4. IOC NEVERKE – Zbirni center Pivka Zbrana odpadna oblačila in tekstil, ki jih boste oddali v tipske zabojnike, bo prevzemal pravni subjekt Hafner Bogdan s.p. – recikliranje tekstila. Omenjeni odpadki bodo bodisi pripravljeni za ponovno uporabo bodisi predelani v industrijske krpe. Ker je predvideno prednostno ravnanje priprava za ponovno uporabo, vas naprošamo, da v zabojnike ne oddajate strganih oblačil in obutve. Čista in suha oblačila, obutev ter tekstil tudi zapakirajte v plastične vreče, ker jih s tem zaščitite pred vlago (v izogib plesnenju). Poudarjamo še, da omenjeni sistem zbiranja ni povezan z delovanjem slovenskih organizacij Rdeči križ in Karitas. 3 4 2 1 PIVKA IMA NAJLEPŠE UREJEN PETROLOV BENCINSKI SERVIS Zaposleni so z namenom prijaznosti, dobrega počutja vseh strank in pa domačnosti samoiniciativno namreč poskrbeli za ureditev okolice. Za obiskovalce so postavili mizo s klopmi, napis dobrodošlice, privlačen skalnjak ter koše za pasje iztrebke. Okolico, tako okenske police kot tudi zelenice, so okrasili s cvetjem, kar nedvomno daje prijeten občutek za dobro počutje. Čestitke osebju, ki v Pivki skrbi za lep izgled svojega servisa in prispeva k urejenosti samega središča Pivke. Gospodarstvo Turistična zveza Slovenije je sklenila letošnjo vseslovensko akcijo Moja dežela – lepa in gostoljubna, katere častni pokrovitelj je predsednik države Borut Pahor. Nagrade so bile podeljene v skupno kar 14-ih kategorijah. Ene izmed nagrad je bila deležna tudi Pivka, saj je bil pivški Petrolov bencinski servis izbran za najlepše urejenega. 23 KOVOD POSTOJNA VODI DAVID PENKO David Penko, v.d. direktor Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija, d.o.o., Postojna Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija, d.o.o., ki kot samostojna enota deluje že od leta 1992, skrbi za varno oskrbo prebivalcev s kakovostno in zdravstveno ustrezno pitno vodo, učinkovito odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter celovito urejanje javnih površin na območju občin Postojna in Pivka. Potem, ko se je preteklemu direktorju iztekel mandat vodenja podjetja, je funkcijo vršilca dolžnosti direktorja v septembru prevzel strokovni sodelavec Kovoda, David Penko, doma iz Narina pri Pivki. Prevzemate vodenje Javnega podjetja Kovod. Kakšno odgovornost čutite do občanov in lokalne skupnosti? Po naravi sem človek, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja v okolici in tudi v širšem prostoru. S prevzemom vodenja podjetja Kovod Postojna, d.o.o. nase prevzemam veliko odgovornost za našo vsakodnevno dobrino, ki je osnovna pravica vseh naših uporabnikov, torej občanov in občank Postojne in Pivke. S svojim delom bom namreč skušal izboljšati osnovne pogoje za življenje, v kar sodi nemotena oskrba z neoporečno pitno vodo ter kvalitetno odvajanje in čiščenje odpadne vode. Gospodarstvo Kako ocenjujete trenutno stanje in delovanje podjetja? Podjetje Kovod Postojna, d.o.o., kot ga poznamo danes, je pričelo s samostojnim poslovanjem leta 1992, ko je prišlo do delitve Komunalnega podjetja Postojna na več manjših podjetij. Primarna dejavnost Kovoda je takrat postala vodooskrba ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Zaradi neprilagojenosti novim razmeram, dotrajani infrastrukturi, kot tudi regulaciji cen s strani države, se je družba nekaj časa soočala z vedno slabšim poslovanjem. 24 Poslovanje podjetja se je v zadnjih letih občutno izboljšalo. V podjetju si prizadevamo izvajati kakovostne in zanesljive storitve, poslovati transparentno ter okolju prijazno. Vsekakor pa nas čaka še veliko dela, predvsem se bomo v prihodnosti še bolj osredotočali na naše uporabnike, tako na občane in občanke kot tudi na gospodarske subjekte, razvijali pripadnost in lojalnost zaposlenih, vlagali v znanje in zagotavljali socialno varnost naših zaposlenih. Javno podjetje Kovod bo tudi pod vašim okriljem stremelo k jasno zastavljenim ciljem. Nam lahko na kratko predstavite vizijo podjetja pod vašim vodstvom? Vizija podjetja Kovod Postojna, d.o.o. je postati eden najbolj kvalitetnih in zanesljivih upravljavcev in izvajalcev storitev na področju oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter urejanja javnih površin. Naj naštejem zastavljene cilje, h katerim bo stremelo podjetje za potrebe doseganja zgoraj navedenega: - nemotena oskrba uporabnikov z neoporečno pitno vodo, zagotavljanje nemotenega obratovanja vodovnega sistema ter zmanjševanje izgub, - učinkovitejše upravljanje čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov, - osveščanje odjemalcev in zadovoljstvo strank, - aktivnejše sodelovanje z občinama Postojna in Pivka, - obnova vodovodnega omrežja Postojna - Pivka in vodarne Malni, - učinkovitejša raba sistemov vodenja kakovosti in ravnanja z okoljem, - energetska prenova lastnih objektov, - reorganizacija in optimizacija procesov in enot v podjetju. Pomembno izhodišče za uspešno vodenje podjetja in uresničevanje zastavljene vizije bo nedvomno tudi vaše strokovno znanje in izkušnje na tem področju, saj ste že nekaj let sodelavec Kovoda in dober poznavalec celotnega področja, s katerim se podjetje ukvarja. Svojo poklicno pot sem pričel leta 2004 v podjetju, ki se je ukvarjalo z izgradnjo čistilnih naprav in kanalizacij. Kot pomočnik direktorja marketinga sem v letih 2004 do 2006 pridobil ogromno izkušenj na področju komercialnega vodenja projektov, marketinga v podjetju ter zastopanja podjetij iz tujine. Leta 2007 sem prevzel delovno mesto vodje projektov za izgradnjo komunalnih in industrijskih strojnih instalacij čistilnih naprav, kanalizacij ter ostalih hidrotehničnih objektov. Med drugimi naj izpostavim izgradnjo ČN Dravograd, ČN Kočevje, ČN Komen… V letu 2010 sem se zaposlil na podjetju Kovod Postojna, d.o.o. kot Vodja DE čistilne naprave. V podjetju sem v letu 2013 prevzel tudi vodenje DE Kanalizacija, ki se je zaradi optimizacije procesov združila v DE Odvajanje in čiščenje, katero poleg dela v.d. direktorja vodim še danes. V letu 2011 sem v podjetju Kovod Postojna, d.o.o. prevzel tudi naloge predstavnika vodstva za sisteme vodenja kakovosti ISO 9001 ter v podjetju skupaj s sodelavci certificiral sistem ravnanja z okoljem ISO 14001. Sicer pa je Javno podjetje Kovod v tem trenutku odgovorno za kar nekaj izjemno pomembnih projektov v obeh občinah (v Postojni in Pivki), ki pomenijo predvsem za občane veliko nadgradnjo obstoječe infrastrukture. Kateri so najpomembnejši projekti, ki se ta trenutek izvajajo oziroma načrtujejo? V tem trenutku je vsekakor eden najpomembnejših projektov »Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice; nadgradnja vodovodnega sistema v občinah Postojna in Pivka«. Gre za projekt, ki zajema obnovo magistralnega vodovoda in pa vodohrana na Soviču ter ostalih pomožnih objektov, izgradnjo in obnovo magistralnega vodovoda ter izgradnjo novega vodohrana na območju občine Pivka, obnovo in nadgradnjo vodarne Malni ter obnovo in aktivacijo rezervnega vodnega vira Korotan. V čistilni napravi za pitno vodo je predvidena tudi vgradnja ultrafiltracije ter posodobitev črpališča. V avgustu 2013 je bilo s strani občin Postojna in Pivka za projekt pridobljeno gradbeno dovoljenje ter izbran izvajalec. Kljub izrednemu angažiranju obeh županov, župana Občine Postojna g. Jerneja Verbiča in župana občine Pivka g. Roberta Smrdelja, vlada RS projekta še vedno ni uvrstila v prvo finančno perspektivo, to je tudi edini razlog, da se projekt še ne izvaja. Drugi projekt, ki je že v izvedbi, se nanaša na rekonstrukcijo Centralne čistilne naprave Postojna. Stara čistilna naprava, ki je pričela obratovati leta 1985, je namreč dotrajana in zastarela. Trenutno se na tem projektu izvajajo gradbena dela, in sicer izgradnja tehnoloških bazenov in prizidka upravne stavbe, sledi vgradnja hidromehanske opreme ter strojnih in elektroinstalacij. Čistilna naprava se gradi tudi v Pivki, kjer se gradbena dela zaključujejo, trenutno pa se tam vgrajuje hidromehanska oprema ter strojne in elektro instalacije. Na območju občine Postojna se izvajajo še ostali manjši projekti, in sicer izgradnja vodovoda in kanalizacije v Matenji vasi ter izgradnja vodovoda Lepena – Planina. Verjetno se boste strinjali z dejstvom, da delovna uspešnost in vnema med drugim izvirata tudi iz samega zadovoljstva posameznika. Katera so torej tista vaša preostala področja, ki zaznamujejo vaš vsakdan, vas navdajajo z energijo in iz njih črpate moč za uspešno delo? Prepričan sem v to, da je kljub pogostemu pomanjkanju časa in noremu delovnemu tempu, prosti čas tisto, kar me dela uspešnejšega, predvsem pa močnejšega in bolj srečnega. Delovna uspešnost je namreč po mojem mnenju pogojena ravno s tem, da za njo stoji posameznik, ki je tudi v svojem zasebnem življenju zadovoljen. S tem tudi sam dodatno bogatim aktivnosti, odnose in ambicije v delovnem okolju. Svojo vsakodnevno delovno predanost torej rad nadgradim s kakovostnim preživljanjem prostega časa. Rad imam nove izzive in številne hobije. Veliko mi pomenijo druženja, dobra domača hrana, raziskovanje in nadgradnja tehnologije, športne aktivnosti in pa predvsem glasba. Ravno glasba pa je tudi tista, po kateri vas mnogi verjetno najbolj poznajo. Ste namreč uspešen glasbenik, ki preko melodij širite svoj družabni značaj, ohranjate lokalno kulturno tradicijo in povezujete ljudi. Glasba je nedvomno moj navdih in motivacija za vse preostale izzive, ki jih prinaša življenje. Glasba me sprošča, navdaja z energijo in osredotoča na pozitivno dojemanje vsakdana. Sem ustanovitelj in član domačega Ansambla Narcis ter umetniški vodja Tamburaške skupine Vremščica. Moji najljubši spremljevalki sta harmonika in klaviature. V glasbi vidim mnoge vzporednice s samim življenjem in delom. Glasba me je namreč naučila discipline, organiziranosti, povezanosti z ljudmi in predvsem vztrajnosti, kar je pri odgovornem delu, ki ga opravljam, še kako pomembno. Z NOVIM LETOM ENERGETSKE IZKAZNICE OBVEZNE Z novim letom energetske izkaznice obvezne pri oglaševanju vseh stavb, ki se prodajo ali oddajo v najem Energetsko izkaznico morajo pridobiti lastniki stavb (tudi podjetja) ali posameznih delov stavb, ki se prodajo ali oddajo v najem ter investitorji pri gradnji novih objektov. Po 31. 12. 2014 bo pri oglaševanju prodaje in najema stavb potrebno navajanje energijskih kazalnikov energetske učinkovitosti stavbe iz energetske izkaznice. Prav tako je izkaznica obvezna za vse javne stavbe s površino nad 250 m2 (do 9.7.2015 je meja, nad katero velja obveza 500 m2), upravljavec stavbe pa mora veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto v stavbi. Kršitve določb energetskega zakona, ki se nanašajo na energetske izkaznice, se kaznuje z globami od 300 do 1.000 €. Goriška lokalna energetska agencija GOLEA je pooblaščen izdelovalec in izdajatelj energetskih izkaznic ter je do septembra 2014 izdala že več kot 40 merjenih in računskih energetskih izkaznic. Naj energetska izkaznica ne bo samo nuja, ampak tudi priložnost za povečanje energetske učinkovitosti. Ekipa GOLEA Gospodarstvo Energetski zakon EZ1 z dne 24. 2. 2014 je med drugimi zahtevami uredil tudi področje uporabe energetskih izkaznic. Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o rabi energije, ki omogočajo primerjavo in oceno energetske učinkovitosti stavbe. Izdelajo jo neodvisni strokovnjaki, ki so za to pridobili licenco in velja 10 let od datuma izdelave. Na listini so izkazani podatki o rabi toplote, električne energije ter o emisijah CO2, podani pa so tudi ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti stavbe. Poznamo dve vrsti, računsko in merjeno energetsko izkaznico. Računska energetska izkaznica se lahko izda za vsako stavbo. Predpisana je za stanovanjske stavbe in za vse nove stavbe. Merjena izkaznica pa je namenjena obstoječim nestanovanjskim stavbam in upošteva izmerjene vrednosti rabe energije za obdobje zadnjih treh let ter enostavni energetski pregled stavbe. Energetska izkaznica stavbo razvršča v razrede, ki kažejo energetsko učinkovitost stavbe. Stavba v razredu A za ogrevanje potrebuje najmanj energije. Energijski razredi v Sloveniji so sledeči: • razred A1: od 0 do 10 kWh/m2letno: blizu nič energijska stavba • razred A2: od 10 do 15 kWh/m2letno: pasivna stavba • razred B1: od 15 do 25 kWh/m2 letno: Nizko-energijska stavba • razred B2: od 25 do 35 kWh/m2 letno: Nizko-energijska stavba • razred C: od 35 do 60 kWh/m2 letno: zelo varčna stavba • razred D: od 60 do 105 kWh/m2 letno: varčna stavba • razred E: od 105 do 150 kWh/m2 letno: povprečna stavba • razred F: od 150 do 210 kWh/m2 letno: potratna stavba • razred G: od 210 do 300 in več kWh/m2 letno: zelo potratna stavba 25 OTVORITEV NOVEGA OBJEKTA DELAMARIS KAL ZA PREDELAVO RIB IN PROIZVODNJO RIBJIH IZDELKOV TER PRAZNOVANJE 135-LETNE TRADICIJE DELAMARISA 10. oktobra je na Kalu pri Pivki potekala slavnostna otvoritev novega objekta za predelavo rib in proizvodnjo ribjih izdelkov, kjer se bo v sodobnih in tehnološko naprednih proizvodnih prostorih nadaljevala tradicija Delamarisovih izdelkov. Nov objekt omogoča širitev proizvodnih zmogljivosti in programov, kar predstavlja odlično izhodišče za širitev prodaje na obstoječih trgih in za vstop na nove trge. Za investicijo, ki je znašala 6,4 milijonov evrov, so v Delamarisu Kal uspeli pridobiti 60 odstotkov nepovratnih finančnih sredstev iz evropskega programa ribištva. Objekt so v družbi ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana odprli direktor Delamarisa d. o. o. in predsednik uprave Pivke perutninarstvo d. d. mag. Janez Rebec ter direktor Delamarisa Kal d. o. o. in član uprave Pivka d. d. Aleksander Debevec. Na dogodku so obeležili tudi 135-letno tradicijo pridelave rib in ribjih izdelkov v Sloveniji, katere ključni del je Delamaris. Na odločitev o gradnji novega objekta za predelavo rib in proizvodnjo ribjih izdelkov je vplivalo dejstvo, da je Delamaris Kal z dobro zastavljenim projektom uspel pridobiti okoli 60 odstotkov nepovratnih finančnih sredstev iz evropskega programa ribištva od skupno 6,4 milijona evrov ocenjene investicije. »Pridobitev nepovratnih sredstev je bila eden ključnih dejavnikov, da smo se v teh kriznih časih sploh odločili izvesti tako veliko investicijo,« je dejal Aleksander Debevec. Delamaris je lani uspel trend prodaje obrniti v pozitivno smer in povečati prodajo v Sloveniji in tujini, kjer ustvari okoli 55 odstotkov prihodkov. Nov objekt bo tako zagotovo pripomogel, da se bo 135-letna tradicija Delamarisa močno utrdila na svetovnem zemljevidu proizvodnje unikatnih ribjih izdelkov. Gospodarstvo Delamaris je pred petimi leti prevzela družba Pivka. Že takrat je bilo ugotovljeno, da proizvodnja potrebuje nove prostore. Temeljni kamen za nov objekt je bil postavljen septembra lani, ko se je začela gradnja novega objekta za predelavo rib in proizvodnjo ribjih izdelkov. Le-ta danes predstavlja nove priložnosti za razvoj in napredek Delamarisa. 26 Aleksander Debevec, direktor družbe Delamaris Kal je ob otvoritvi povedal: »Gradnja 7.200 kvadratnih metrov velikih proizvodnih in skladiščnih površin je potekala skladno z visokimi standardi za predelavo rib in proizvodnjo ribjih izdelkov, vključuje pa tudi vse okoljske in trajnostne vidike gradnje, kar pomeni, da bomo uspeli znatno zmanjšati stroške obratovanja in vzdrževanja zgradbe. Nov objekt je zasnovan tako, da bo tudi v bodoče omogočal širjenje in povečevanje kapacitet.« Poleg tega izgradnja novega objekta ob že obstoječem kompleksu na Kalu pomeni, da bodo lahko izkoristili vse prednosti skupne logistike, energetike, čistilne naprave in posledično znižali manipulativne stroške. Prednost novih prostorov so tudi izjemne hladilne zmogljivosti oz. možnost ohlajanja ribe med različnimi tehnološkimi operacijami, ki bodo omogočile konstantno kakovost končnih izdelkov. Delamarisove izdelke cenijo v celi Srednji Evropi, najmočnejša tržišča pa so poleg Slovenije še Avstrija, Hrvaška in BiH. Kot je na otvoritvi novega obrata poudaril mag. Janez Rebec, direktor Delamarisa in predsednik uprave Pivke, že sama blagovna znamka Delamaris dobro deluje v vseh jezikih, kar je odlična popotnica za širitev na tuje trge. »Nabor izdelkov je nekaj posebnega. Smo edini proizvajalec, ki se v glavnini posveča kombinaciji skuše in zelenjave. Kopirajo nas v bližnji in daljni okolici, vendar imamo še veliko prostora za rast tako doma kot na bližnjih in daljnih trgih. V našem laboratoriju je razvitih kar nekaj izdelkov, ki imajo potencial. V novem objektu bomo vse te ideje lažje udejanjili. Dobro zasnovana tovarna je namreč pogoj za kakovostne proizvode, ki so sinonim za Delamaris,« je dodal Janez Rebec. S preselitvijo proizvodnje in prihodom zaposlenih iz Izole na Kal se prenaša tudi znanje in tradicija, kar predstavlja dobro osnovo za nadaljevanje dejavnosti, ki ima še svetlo prihodnost. Delamaris je trden gradnik Skupine Pivka, ki je v zadnjih 10 letih svoje prihodke več kot podvojila in se bodo letos približali 50 milijonom evrov. Z rezultati so v Skupini Pivka zadovoljni. Poleg tega so uspeli v teh težkih časih vseskozi zaposlovati in s tem nekoliko olajšati situacijo v Notranjsko-kraški regiji, ki jo je gospodarska kriza močno prizadela. Tekst in foto: Delamaris Kal d.o.o. PIVŠKIH PET PODJETNIH Kaj imajo skupnega ustvarjalka izvirnih papirnatih izdelkov, osebni trener, organizatorka športnih prireditev, posrednik pri prodaji transportnih kolesc in novinarka? Vsi so pivški udeleženci operacije Podjetno v svet podjetništva na Regionalni razvojni agenciji Notranjsko-kraške regije (RRA NKR) in počasi vstopajo v podjetniški svet. Klavdij, Franko, Urša, Jerneja in Mojca Ideja za praznična darila Mojca Brezavšček je mlada ustvarjalka izvirnih papirnatih izdelkov blagovne znamke Čipkolita, kot so škatle, albumi, voščilnice in zvezki za zapisovanje kuharskih receptov. Po izobrazbi je agronomka, a ko v svoji stroki ni našla zaposlitve, se je znašla drugače. Odkrila je, da je njen »skriti« talent lahko tudi poslovna priložnost. Začelo se je z izdelavo vseh dekoracij za svojo lastno poroko in od tedaj bi njene izdelke radi imeli vsi. Z njimi je prisotna že v dveh trgovinah, a največ jih ljudje še vedno naročajo osebno, saj tako dobijo izdelane posebej zase. bolj ukvarjala prav s pripravo športno obarvanih druženj, tako za majhne zaprte skupine in podjetja kot večje na ravni občine, regije in celotne Slovenije. Transportno-logistične spretnosti ji je prinesel študij, v organizacijo prireditev pa prinaša še veliko svoje športne energičnosti. Svet na kolescih Klavdij Stantič je v Pivko prišel iz Postojne, a se tu z družino že počuti kot doma. Po izobrazbi je obramboslovec, po duši bolj pacifist, s svojo poslovno dejavnostjo pa na nek način premika cel svet. Ukvarja se namreč s prodajo transportnih koles, vozičkov in skladiščnih regalov, največ na tuje trge. Peta udeleženka trenutne PVSP skupine, ki je še nismo omenili, je podpisana spodaj. Operacijo PVSP financirata Evropski socialni sklad (85 odstotkov) in Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (15 odstotkov). Decembra na RRA NKR že prihaja nova skupina udeležencev in tudi njih čaka štiri mesece zaposlitve, izobraževanj in pomoči pri razvijanju poslovne ideje. Voščilnica Čipkolita Nove pivške prireditve Se vam včasih zdi, da bi v Pivki potrebovali kakšno izvirno, koristno in hkrati še zabavno športno prireditev? Potem se lahko obrnete na Jernejo Zadel, ki ima z njihovo organizacijo že nekaj izkušenj, odslej pa se bo ta zimska vaditeljica smučanja v preostalih letnih časih še Urša Blejc Gospodarstvo Preobrazba telesa in duha Franka Dolgana morda poznate kot lastnika ekološke kmetije in čebelarja, a ima na svoji kmetiji in izven nje še druge podjetniške načrte. Med drugim ravno pridobiva licenco za osebnega trenerja, svojo ponudbo pa bo zaokrožil še s prehranskim svetovanjem. Ker je imel tudi sam izkušnjo z boleznijo, je še bolj spoznal, da so dobra prehrana, usmerjena vadba in disciplina včasih najboljša pot do zdravja, izgube odvečnih kilogramov ali dodatne okrepitve krepitve telesa. Svojim strankam bo ponudil trimesečni paket preobrazbe, po katerem bodo s svojim počutjem in videzom spet zadovoljne. 27 RAZMERE V PODJETJU JAVOR PIVKA d.d. INTERVJU direktor Šilc Milan, univ. dipl. ing. Kako bi ocenili svoje delo v okviru podjetja Javor Pivka d.d. ter razmere, v katerih delujete? Osebno me je ob prihodu v Pivko zelo čudilo to, da so vsi podjetje Javor že popolnoma odpisali. Vsi so bili prepričani, da je kakršenkoli trud zaman, saj ni mogoče praktično ničesar več storiti. Sam sem takrat kljub vsem temačnim napovedim vztrajal, da so možnosti za uspeh podjetja vendarle nekoliko bolj na strani pozitivnega in sem stanje nekako opredeljeval z razmerjem 55:45. Gospodarstvo Najhujše se je bilo spopadati z odporom, ki smo ga bili deležni kot nova ekipa. Sem iz Domžal in opažam, da je tukajšnje okolje izredno nenaklonjeno spremembam ali pa drugačnosti. Ne gre namreč spregledati ključnega dejstva, da smo tukaj zato, da delamo in želimo rešiti podjetje. Kot poslovni svetovalec moram delovati kar se da neodvisno. Pri delovanju me torej ne ovira poslovanje, tudi ne pogajanja z bankami in delo z delavci, temveč miselnost okolja, ki pogojuje uspehe naše nove ekipe s slabimi izkušnjami v preteklosti. Notranji odpor je tudi ena od stvari, ki mi jemljejo energijo in veselje do dela. Sam sem namreč prepričan, da se da tudi v teh kriznih razmerah nekaj narediti, obrniti stvari na bolje. 28 Velik vpliv pa ima pri tem tudi slovenska zmedenost politike. Vsi namreč poudarjajo državo, bogato z lesom, a za zagon industrije in spodbude podjetij ne naredijo ničesar. Naša politika je prepovedala sečnjo bukove hlodovine, tako da smo ostali tudi brez tega. Podjetje tristotih zaposlenih je torej zaradi politike ostalo brez surovin. Če se v nastali situaciji ne bi znašli in rešitev ne bi iskali zunaj naših meja, odpustili nekaj posameznikov in upočasnili celoten likvidacijski proces, nas danes ne bi bilo več. Vsa sredstva smo namreč morali usmerjati v nabavo hlodovine v tujini, ki je je sicer v Sloveniji največ. Poleg tega naša država, ki je sama odgovorna za sprejem nesmiselnih ukrepov, ki so nas pripeljali do takšnega stanja, od nas zahteva plačila, ki jih glede na razmere nismo zmožni plačevati. Naše delovanje pa tudi delovanje drugih podjetij pri nas v glavnini torej onemogoča in povzroča težave država z nesmiselnimi in nelogičnimi ukrepi. Zavoljo tega postajamo nezanimivi za tuje partnerje in izgubljamo pomembna podjetja in industrijo. Le-ta bi morala zaznavati dejansko stanje in potrebe ter načrtovati ukrepe v smeri podpore in spodbujanja, ne pa imeti neomajen uničevalski pristop, ki nobenemu ne prinaša nič dobrega. Ne glede na vse težave pa je bilo podjetje pred kratkim vendarle deležno pomembne priložnosti… Podjetje Javor Vezane plošče d.o.o. Pivka, najboljše in največje podjetje skupine Javor, je 30. septembra 2014 podpisalo pogodbo s strateškim partnerjem Röhr GmbH, Nemčija in hčerinskim podjetjem EUROPLAC Slovaška, ki zagotavlja podjetju Javor Vezane plošče d.o.o. med 15 do 20 milijonov prometa v 5-ih letih. To pomeni dvig proizvodnje in prodaje za 100% oziroma 4-5 mio eur/ leto, tako da se bo skupna realizacija gibala med 7-8 mio eur/ leto. Sodelovanje med podjetji je intenzivno potekalo preteklih šest mesecev tako na področju trženja, izboljšave produktov, razvoja in ne nazadnje tudi uvedbe nove blagovne znamke. V bodočnosti ima strateški partner tudi prednostno možnost vstopa v lastniško strukturo podjetja. Za povečanje proizvodnje bo tako tuj partner zagotavljal tudi hlodovino, ki jo v Sloveniji zaradi vremenskih, predvsem pa zgrešene politike upravljanja z gozdovi ni možno zagotoviti. Javor Vezane plošče je s podpisano pogodbo nedvomno vzorčni primer pozitivne prakse, kako je možno tudi v najtežjih razmerah krize v Sloveniji in predvsem v lesni industriji, praktično brez obratnih sredstev z dobrim in inovativnim delom managerske ekipe uspeti na tujih trgih. Podpisana pogodba je prva izmed pogodb s strateškimi partnerji v skupini Javor, ki kratkoročno in dolgoročno stabilizira poslovanje, omogoča razvoj in kar je najpomembnejše, zagotavlja socialno varnost zaposlenih. Gre za izjemno veliko pogodbo, ki bi ta del podjetja znova zavihtela med vodilna v Evropi. Res je v tem trenutku zelo obetajoče sodelovanje s tujimi partnerji, s katerimi smo v septembru popisali pomembno pogodbo, vendar ob sklenitvi tega dogovora smo se vsi strinjali in je bilo vsem jasno, da sam ne zagotavljam popolnoma ničesar glede uspeha te pogodbe, v kolikor se tukaj menja ekipa oziroma se na nivoju naše države še karkoli spremeni na slabše. Trenutno v lesni industriji nima nihče takšne pogodbe, kot je uspela nam, vendar za uspešno izvedbo le-te potrebujemo mir, normalno poslovno okolje in seveda surovine, ki so sama osnova vsega. Gre sicer za veliko obvezo, ki smo jo skozi to priložnost sprejeli, ampak partnerji nam očitno zaupajo, saj delamo drugače, naši rezultati so dobri. Kako v tem trenutku ocenjujete uresničitev likvidacijskega načrta v poslovnem letu 2013 ter letošnji prvi polovici leta? V Pivki sem dve leti in pol. Enim izmed redkih nam je uspelo v tem času podpisati dogovore z vsemi bankami, ki jih tudi plačujemo v okviru svojih zmožnosti. Kako je uvedba likvidacije Factor banke d.d., ki je bila največji podporni člen odvisnim družbam v izvajanju likvidacijskega načrta, vplivala na izvedbo likvidacijskega načrta Javor d.d. v likvidaciji? Šlo je res za izjemen primer, ki se je v naši državi zgodil prvič in je seveda vplival na našo začrtano pot. Še vedno živimo in uresničujemo likvidacijski načrt, vendar z zamudo. Naj tukaj poudarim, da četudi se vsi načrtovani procesi v zvezi z zagonom podjetja Javor vezane plošče ne uresničijo, je dinamična cena našega podjetja tako velika, da odplača vse dolgove, kar je v tem trenutku zagotovo najpomembnejše dejstvo. Za potrebe zagotavljanja virov in poplačila upnikov izven likvidacijskega postopka ste se odločili za takojšnjo prodajo nekaterih nepremičnin in poslovnega deleža Javor d.d. v likvidaciji v podjetjih Javor Furnir d.o.o. in Javor Opažna plošča d.o.o. V kakšen postopku je prodaja? Prodaja nepremičnin na Prestranku se trenutno še izvaja. Gre za sestavljen proces spremembe lastništva, odprodaje podjetja ali odprodaje strojev in nadaljevanje proizvodnje v drugi organizacijski obliki, kjer bo novi lastnik pač moral odkupiti nepremičnine, stroje, blagovno znamko… Tukaj pričakujem, glede na to, da smo usklajeni glede blagovne znamke in vseh sredstev ter tudi vseh ostalih zadev, tudi konstruktivno sodelovanje bank upnic, saj bodo ob tem dobile prvi večji denar. Ravno v tej fazi gredo neke terjatve tudi na slabo banko. Mi smo imeli že prve pogovore s slabo banko, še ne vem kakšno politiko bodo sicer ubrali do nas, vendar prvi kontakti so bili precej v redu. Koliko ljudi trenutno še zaposluje podjetje Javor in kakšne načrte imate z zaposlenimi? Sedaj nas je v podjetju zaposlenih 300. Od trenutka, ko sem sam prišel v podjetje se je število zaposlenih res zmanjšalo za 140 posameznikov, vendar tukaj je potrebno poudariti, da bi ta ukrep, čeprav boleč, morale uveljaviti že prejšnje strukture vodstva. Sam sem zaradi tega ukrepa s strani lokalnega okolja in ljudi po krivici deležen očitkov za slaba dejanja, vendar morali bi razumeti, da sem bil sem poslan z namenom izboljšanja in reševanja razmer, ki pa so dejansko zahtevale reorganizacijo, saj dotedanja vodstva presežka delovne sile, ki za podjetje pomeni dodatno breme, niso zaznavala, niti ukrepala oziroma so celo zavajala zaposlene. Sam bi se lahko takrat v tem primeru odločil za stečaj, saj sem ga dolžan sklicati in to v vsakem trenutku, ko ocenim, da likvidacijska masa ne zadostuje več za poplačilo vseh obveznosti, vendar to zagotovo ni rešitev in zato sem se raje odločil za boj ter reševanje razmer. Koliko delavcev je bilo odpuščenih in ali so le-ti prejeli odpravnine oziroma ali jih lahko pričakujejo? V letu 2012 je bila 140–im zaposlenim prekinjena pogodba o zaposlitvi. Kot je predvideno v likvidacijskem načrtu, morajo biti vsi upniki poplačani v obdobju petih let. Tukaj za delavce žal ni prioritet, ta rok izplačila velja za vse. Tisto, kar me najbolj moti in tisto, kar nikoli nisem razumel, je to, da so si ravno ti delavci, katerim je bila prekinjena zaposlitev in bi glede na potrebe poslovanja ter sposobnosti posameznikov že zdavnaj morali zapustiti svoje delovno mesto, vzeli pravico izsiljevanja za prednostna poplačila in to na način zelo podlih pristopov. Nekateri še vedno vztrajajo pri tovrstnem načinu, hočejo do denarja za vsako ceno, četudi s tem ogrožajo zaposlitve trenutno Kakšno poslovanje in prihodke so v primerjavi s preteklimi leti družbe skupine Javor ustvarjale v zadnjem letu? Če sem čisto iskren, je letošnje leto za kakršnekoli vzporednice s preteklimi leti neprimerljivo, saj smo glede na že večkrat zgoraj izpostavljene razmere vso pozornost usmerjali le v naš obstoj. Naši prihodki so nekje na ravni 50% oziroma 60% tistega, kar je delal Javor v svojih najboljših časih, vendar moramo vedeti, da Javor sedaj to raven dosega z veliko manj zaposlenimi. Kakšni so obeti za podjetje? Ocenjujete, da bo možno uresničiti in zaključiti načrtovan likvidacijski postopek ter se izogniti stečaju podjetja? Stečaj je opcija, ki ne rešuje ničesar, zato se je vredno potruditi do konca. V našem primeru obstaja velika verjetnost poplačila upnikov. Je pa dejstvo nekaj… mi imamo podjetja, ki imajo neko dinamično (vse, kar imajo na trgu, prodajo, znanje…) in tudi statično (nepremičnine, stroji…) vrednost. Naša statična vrednost je še vedno dovolj velika, da pokrije vse dolgove. Tudi če bi torej formalno, pa to je praktično nemogoče, vsa ostala podjetja v skupini Javor ugasnila, imamo tukaj Javor Vezane plošče, kjer statična in dinamična vrednost zagotovo pokrijeta vse dolgove. Največji dejavnik pa je seveda čas, ki ga ni smiselno prehitevati, saj marsikdaj sam prinese to, kar potrebujemo in pričakujemo. Vaša zaključna misel, v razmislek našim bralcem… Poudaril bi sledeče… mogoče je to lastovka, ki ne prinese pomladi, vendar je tu. Če si prizadevamo za to, da bo lastovka letala in jo ne skušamo, kar je pogosto v naši navadi, ustreliti, se da marsikaj. Če ne drugega, je tukaj pomembna moralna podpora in pozitiven pogled na vse, kar delamo in za kar se trudimo. Ni dober občutek, pa tudi doprinos je slabši, če v kolesje, ki se je končno začelo premikati, vstavljamo posamezne kamenčke, ki to delovanje ovirajo. Potrebno se je osredotočati na pozitivne spremembe in primere in mi to izjemno priložnost ta trenutek imamo. Verjemimo v to, kar smo uspeli do sedaj doseči in potrudimo se za naše skupno dobro. Gospodarstvo Cela Slovenija je v tem trenutku v nekem turbulentnem stanju. Statistika sicer nakazuje rast ekonomije, vendar so razmere v slovenski lesni razmeri res kritične oziroma najslabše kot kdajkoli. Dejstvo je, da je to odsev politike in vseh lobijev, ki so imeli tukaj pač svoje interese, ki so uničili zdrava, dobro delujoča podjetja. Stanje in tak odnos države lahko vpliva v prihodnje tudi na stanje v podjetju Javor. Če glede na obdobje 2012 do danes ocenjujem varnost vseh trenutno zaposlenih v podjetju, lahko rečem, da se je prvotni obet obstoja podjetja Javor 55:45, danes dvignil na 75:25. Zaposleni so torej nekoliko bolj varni, kot so bili pred mojim prihodom. V primeru podjetja Javor Vezane plošče upam to varnost napovedovati tudi s 120% zagotovilom, medtem ko to zagotovilo za ostala podjetja tako prepričljivo ne velja, saj še vedno nimamo dobrih strateških partnerjev in še vedno smo pravzaprav zaradi svoje preteklosti na slabem glasu, kar nam otežuje poslovanje in iskanje rešitev. še zaposlenih delavcev. Delavci lahko glede na obstoječo zakonodajo pri nas celo sprožijo stečaj tega podjetja, vendar se ne zavedajo, da bi se v takem primeru izgubilo vse. Poplačila ne bi dobili odpuščeni delavci, oškodovali pa bi tudi vse ostale, saj bi službo izgubili tudi vsi tisti, ki še vedno so del podjetja. Sam sem v primeru, da se to zgodi, dolžan proti vsem sprožiti ovadbe zaradi oškodovanja upnikov, ker ni potrebe, da bi se take stvari počele, saj odpuščeni delavci dobivajo sredstva v skladu z izpolnjevanjem likvidacijskega načrta. Sam sem torej jasnega mnenja, da manj bo škodoželjnosti, tako v našem primeru kot tudi v slovenskem prostoru, več bo delovnih mest in poslovnih uspehov. 29 IZJAVA BIVŠIH ZAPOSLENIH V JAVOR PIVKA Še druga plat zgodbe o uspešnem poslovanju Javorovih odvisnih družb… Gospoda Šilca smo s pismom pozvali, naj nemudoma izpolni svojo obveznost, ker se bomo sicer prisiljeni poslužiti ostalih ukrepov po veljavni zakonodaji. Začuda smo tokrat dočakali njegov odziv, pa čeprav je odgovor naslovil le na enega od nas. Naše zahteve po poplačilu že pred več kot dvema letoma zasluženih plač ter ostalih neizplačanih terjatev označuje kot izsiljevanje in ogrožanje delovnih mest tistih zaposlenih v odvisnih družbah JAVOR PIVKA, ki trenutno še delajo. Prepričani smo, da s svojo zahtevo ne ogrožamo prav nobenega delovnega mesta, razen morda enega samega, tega, ki je v JAVOR PIVKA D.D. V LIKVIDACIJI trenutno edino in ga zaseda Milan Šilc. Prepričani smo, da za svoje delo redno prejema plačilo. Mi ga nismo. Zamudo pri poplačevanju terjatev g. Šilc opravičuje z zimskim žledom, ki je prizadel slovenske gozdove. Izgovor je več kot smešen; žled se je zgodil januarja 2014, naše terjatve pa izhajajo iz jeseni leta 2012! Sicer pa je Javor imel v preteklosti razvejano mrežo nabavnih trgov in ni bil nikoli usodno odvisen od slovenskega. … zgodbe več kot 50 ljudi, ki smo v juniju 2012 po uvedbi likvidacijskega postopka izgubili zaposlitev v Javor Pivka d.d., delodajalec pa nam vse do danes ni poravnal plač za obdobje maj – oktober 2012, regresov in odpravnin. Navkljub sklenjeni sodni poravnavi, s katero smo se celo odrekli delu svojih terjatev. To je zgodba o izigravanju bivših zaposlenih pa tudi davčnih, inšpekcijskih in pravosodnih organov, saj si je likvidacijski upravitelj kot posmeh naši nemoči že drugo leto zapored privoščil poslati Davčni upravi RS lažne podatke o tem, da nam je izplačal dolgovane plače iz leta 2012. Gospodarstvo Bivši zaposleni smo zaradi popolne ignorance likvidacijskega upravitelja poiskali pravico na sodišču in po dobrem letu, v aprilu 2014, je Milan Šilc predlagal sodno poravnavo, v kateri smo se odpovedali delu svoje terjatve, dolžnik pa se je zavezal začeti s poravnavo dolga 15. septembra 2014 (poravnal naj bi jo v več obrokih). Dolžnik do danes tega ni storil niti nas ni obvestil o tem, kdaj namerava to storiti. Pač pa si je že drugo leto zapored privoščil poslati Davčni upravi RS podatke o tem, da nam je izplačal dolgovane plače iz leta 2012. Tako smo prejeli informativne izračune dohodnine, ki so vključevali tudi neizplačane prihodke, reševanje neustrezno izračunane informativne dohodnine pa je bilo prepuščeno vsakemu posamezniku. Mnogi smo zaradi tega imeli še nevšečnosti in dodatne stroške pri uveljavljanju otroških dodatkov, štipendij in drugih socialnih transferjev. Na letošnje odločbe še vedno čakamo; od DURS smo dobili pojasnilo, da čakajo na umik neupravičeno izdanih REK obrazcev s strani JAVOR PIVKA d.d. v likvidaciji. 30 Sprašujemo se, ali naša zakonodaja resnično dopušča takšne zlorabe: ne le, da je možno nekaznovano izdajati lažne listine, očitno tudi ni sredstva, ki bi takega kršitelja prisililo k umiku takšnih listin in k spoštovanju odločitev sodišča. Ker dolžnik ni izpolnil svojih obveznosti iz izvršilnega naslova, bi morali kot upniki na lastne stroške začeti nov postopek za izvršbo. Za to nimamo sredstev, saj večina od nas, ki smo skoraj vsi že prešli starost 50 let, ni uspela dobiti nove zaposlitve in tudi nadomestilo na Zavodu za zaposlovanje se nam je izteklo. Sicer pa nam tudi prisilna poravnava ne bi prinesla nič, ker so vsi računi JAVOR PIVKA D.D. V LIKVIDACIJI v Sloveniji zaprti, razen enega, ki pa je brez sredstev, medtem ko se poslovanje vrši preko računov v Avstriji in Italiji, kjer ni mogoč vpogled naših davčnih organov. Tako so prilivi in tudi plačila netransparentni. Likvidacijski upravitelj Milan Šilc predstavlja zelo uspešno saniranje Javorovih odvisnih družb JAVOR, ki so nastale malo pred uvedbo likvidacijskega postopka za matično družbo JAVOR PIVKA D.D. in pod njegovim vodstvom dosegajo zavidljive rezultate. Po pripovedovanju številnih zaposlenih pa dela z občasnimi prekinitvami (nekatere trajajo že več mesecev), ki so posledica pomanjkanja osnovnih surovin ali pa nenadejanih okvar. Zaposleni vedno povedo, da so v stalnem strahu pred izgubo zaposlitve in niti ne pomislijo, da bi se pritožili zaradi minimalnih plač in neplačanih prispevkov. Tudi bivši zaposleni smo v podjetju Javor desetletja delili usodo s sedaj zaposlenimi. Menimo, da smo delali dobro, kar potrjujejo tudi dejstva – recimo to, da je bil Javor eno najboljših velikih lesnih podjetij, ki je uspešno posloval več kot 60 let in je preživel številne lesne velikane kot so Brest, Meblo, Marles, Stol, Novoles itd. Toda nastopili so novi časi: podjetja so prevzeli tajkuni, ki (potem, ko najprej razglasijo osebni stečaj) poskušajo izčrpati iz podjetja na svoj račun še tisto, kar je ostalo. Potem pa ??? Bivšim zaposlenim očitno ostaja, da se še naprej borimo za tisto, kar nam po našem mnenju in po mnenju pravosodnih organov pripada. To, da je možnost pravičnega poplačila za minulo delo minimalna (ali enaka čudežu), v tej državi očitno res ni pomembno. Je pa pomembno za nas in naše moralno zadoščenje, da javnost izve tudi resnična (in ne le izmišljena) dejstva. Temu je namenjena tudi ta izjava za javnost. V upanju, da boste pripravljeni odkriti tudi to plat Javorove zgodbe o uspehu, smo pripravljeni sodelovati z dodatnimi informacijami. Bivši zaposleni JAVOR PIVKA D.D (imena avtorjev članka hranimo v uredništvu) FESTIVAL VOJAŠKE ZGODOVINE OBISKALO PREKO 3000 OBISKOVALCEV Tretji septembrski vikend se je v Parku vojaške zgodovine odvijal že VIII. Festival vojaške zgodovine, ki ga je letos obiskalo preko 3000 obiskovalcev. Tudi letošnja uspešnost ter obiskanost Festivala vojaške zgodovine sta potrdila, da gre za enega bolj množičnih dogodkov pri nas, ki s svojo tematiko in naborom dogodkov v Pivko privablja obiskovalce z vse države, pa tudi izven naših meja. Foto: Simon Avsec Letošnje festivalsko dogajanje je navzočim ponudilo obilo zanimivih dogodkov, vezanih na 1. in 2. svetovno vojno. Poleg dveh zanimivih predavanj (predstavitev zbornika »Prekomorci«, predavanje »Galicija – vojna izkušnja in spomin slovenskih vojakov«), je letošnji Festival med drugim zaznamoval poseben doživljajski orientacijski pohod, na katerega se je kljub slabemu vremenu odpravilo kar 10 pustolovskih veččlanskih ekip, ki so se povzpele na Primož ter preko točk na poti spoznavale vojaško zgodovino tega območja. Turizem in narava Vrhunec Festivala je bilo nedeljsko dogajanje, ki se je pričelo z otvoritvijo gostujoče razstave Veleposlaništva Republike Slovaške o 71. pehotnem polku (IR.71), nadaljevalo pa preko celotnega dneva. Posebej zanimiv je bil za obiskovalce spopad ameriške in nemške vojske, tako imenovana ponazoritev vojaškega spopada »Normandija '44«, s katero se je obeležilo 70-letnico izkrcanja zavezniških sil v Normandiji. Pestro festivalsko dogajanje so popestrile tudi demonstracijske vožnje legendarnih vozil iz II. svetovne vojne, srečanje starodobnih vozil, otroške delavnice, sejem militarij in domačih izdelkov. Za tematsko obarvano – vojaško gostinsko ponudbo je skrbela muzejska restavracija Kantina Pivka. 31 KOLEKTIV SI.MOBILA ZAVZETO SODELOVAL V DELOVNI AKCIJI PARKA VOJAŠKE ZGODOVINE gradiva, ki ga je Park prevzel v zadnjih nekaj letih. Za ves trud in požrtvovalno delo se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo vsem udeležencem podjetja Si.mobil ter Rihardu Baši in agenciji Time out events. Tekst in foto: Park vojaške zgodovine Pivka V letošnjem letu smo v Parku vojaške zgodovine poleg odpravljanja posledic žledoloma pričeli tudi z urejanjem neposredne okolice kompleksa. V tem so nam bili v izjemno oporo prostovoljci, med zadnjimi so nam tako na pomoč priskočili zaposleni Si.mobila. Ti so se odločili svoje letno druženje (team building) preživeti nekoliko drugače. V timskem duhu smo tako v dveh delovnih akcijah, 10. in 17. oktobra, skupaj uredili okolico in notranjost kaverne iz I. svetovne vojne, očistili zunanje strelske jarke in pešpoti, sprehodili smo se do utrdbe na Primožu in popisali posledice februarske ledene ujme, zadnja skupina pa je pričela z urejanjem obsežnega knjižnega DIVJI KOSTANJ ZA ŽIVALSKI VRT V Veliki Pristavi je nekaj starih dreves divjega kostanja, ki vsako leto bogato obrodijo. Letos so ga otroci pridno nabirali in nabrali so ga skoraj 70 kg. Podarili so ga Živalskemu vrtu v Ljubljani, tam ga bodo uporabili za hrano divjim živalim. Za nagrado so bili 28. oktobra povabljeni na brezplačen ogled in vodenje po živalskem vrtu. Ob tej priložnosti so si ogledali tudi Ljubljanski grad – bili so na stolpu in v virtualnem muzeju. V kavarni pa so jih pogostili s kobariškimi štruklji in čajem. Čeprav ima vasica naziv »velika«, v njej prebiva malo prebivalcev. Izleta se je udeležilo le pet otrok, nekaj jih je bilo bolnih. Vaščani Velike Pristave se ob tej priložnosti zahvaljujejo Občini Pivka, ki je otrokom nudila brezplačen prevoz. Irena Margon Foto: Dejan Premru (z leve: Sara (13), Nik (7), Lana (7), Teja (9) in Larisa (9) 32 Turistično društvo Pivka se je v tretjem septembrskem vikendu odzvalo povabilu organizatorjev Kmetijske tržnice in se v Ilirski Bistrici udeležilo tekmovanja v kuhanju tipične jedi za naše kraje krompirja v zevnici. Ekipa TD Pivka se je zelo izkazala in skuhala najboljši krompir. Čestitke Pivčanom za dobro kuho! Foto: TD Pivka Turizem in narava KMETIJSKA TRŽNICA 2014 - TEKMOVANJE V KUHANJU KROMPIRJA V ZEVNICI PRIJETNO NEDELJSKO POPOLDNE NA PRAZNOVANJU 1. ROJSTNEGA DNE EKOMUZEJA PIVŠKIH PRESIHAJOČIH JEZER Za obiskovalce je bil urejen tudi voden ogled ekomuzeja, ob sončnem popoldnevu pa je bil sprehod do Petelinjskega jezera, enega izmed presihajočih jezer na Pivškem, tudi nekaj posebnega. Med veselim druženjem so se odvila tudi zanimiva predavanja. Iz društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev so poslušalcem predstavili pasmo kraševca, katerega prvo leglo izvira le piš vetra stran od ekomuzeja, iz Petelinj. S seboj so tudi pripeljali kosmatince, katere ste lahko od bližje spoznali. Rok Černe iz Zavoda za gozdove pa nam je predstavil zadnji uspešni projekt monitoringa volkov v Sloveniji – projekta Slowolf. Pred letom dni je svoja vrata odprl Ekomuzej Pivških presihajočih jezer. Zato se je zadnjo nedeljo v mesecu septembru prav tam zbrala pisana druščina obiskovalcev, lokalnih pridelovalcev dobrot, domačinov ročnih spretnosti ter kulinaričnih ljubiteljev, ki so na svojevrsten način upihnili prvo svečko ekomuzeja. Čudovito sončno popoldne je bilo kot nalašč za izlet na Pivško, kjer so organizatorji Dneva v deželi presihajočih jezer povabili k sodelovanju lokalno prebivalstvo, ki je ključno pri lokalnem razvoju. Ob svetovnem dnevu turizma, ki je letos nosil naslov »Turizem in razvoj skupnosti«, je bil dogodek kot nalašč za to priložnost. Tako otroci kot odrasli so pod nasveti in budnim očesom mentorice Ane Dolgan polstili in izdelovali filcane izdelke. Nekateri otroci iz Kmetijskega krožka pa so skupaj z mentorico Tamaro Urbančič prikazali, kako so se včasih po hišah vrteli kolovrati ter kako se iz pravega domačega mleka zasiri sir. Na stojnicah so se predstavili lokalni pridelovalci mlečnih izdelkov, Jernuclevi in Štafetovi iz Petelinj, ki izdelujejo kravje mlečne izdelke, ter Žužkovi iz Slovenske vasi, ki so predstavljali izdelke iz ovčjega mleka. Ovčarska ekološka kmetija Milharčič iz Parij pa je prinesla s seboj izdelke iz ovčjih kož ter pridelke, ki so zrastli na njihovi njivi. Domačega česna, čebule, buč in korenčka ni manjkalo, našlo pa se je lahko tudi vijolični krompir stare goriške sorte, ki ima tudi vijolično obarvano sredico. Turistično društvo Pivka pa je z dogajanjem v deželi presihajočih jezer začelo že dopoldne, saj se je več kot 70 kolesarjev iz cele Slovenije udeležilo tradicionalnega jesenskega kolesarjenja po Krpanovih poteh, popoldne pa so obiskovalcem ob ekomuzeju ponudili tradicionalno, domačo jed – krompir v zev'nci, ki so ga skuhali v kotličku nad ognjem, zabelili pa so ga z domačimi ocvirki in klobaso. Za sladico so ponudili odlično jabolčno skutno pito iz domačih jabolk stare jablane in domače skute, zraven pa se je prilegel bezgov sok in jabolčni kompot. Vse, kar se je pripravilo, je bilo domače, ekološko pridelano, in verjemite, da je hitro zmanjkalo dobrot. Prijetno in veliko število obiskovalcev nam daje novih idej, zamisli in dogodkov. Vse informacije spremljajte na www.pivskajezera.si. Tekst in foto: Jani Frank, Ekomuzej Pivških presihajočih jezer Torek, 16.12.2014, ob 18. uri - Zdravilna zelišča z izdelavo mazil Spoznavanje nekaterih zdravilnih zelišč, namen uporabe, čas nabiranja, prikaz priprave tinkture, mazil, pokušina različnih čajev. Vsak udeleženec dobi eno mazilo. Cena delavnice: 7 EUR. Sreda, 18.3.2015, ob 18. uri - Mleko in mlečni izdelki Praktični prikaz izdelave sira, jogurta in masla za domače potrebe. Izdelke tudi poizkusimo. Cena delavnice: 8 EUR. Sreda, 28.1.2015, ob 18. uri - Od ovce do izdelka Skupaj z Ano Dolgan. Spoznavanje vrst volne, način pranja, česanja, barvanja, predenja na kolovrat, pletenje ter polstenje volne. Celovita delavnica o volni. Vsaka udeleženka naredi polsten izdelek. Cena delavnice: 25 EUR. Delavnice vodi Tamara Urbančič Sreda, 25.2.2015, ob 18. uri - Izdelava mila in pralnega praška Teorija ter praktični prikaz izdelave domačega mila in pralnega praška. Vsak udeleženec vzame domov plastenko 0,5l tekočega pralnega praška. Cena delavnice: 7 EUR. Turizem in narava SREDINE DELAVNICE V EKOMUZEJU PIVŠKIH PRESIHAJOČIH JEZER 33 PROJEKT DRUŠTVA DROBNOVRATNIK: SPOZNAVANJE PIVŠKIH PRESIHAJOČIH JEZER S KOLESI razpis, ki ga bomo kmalu objavili v Pivškem listu. Vse aktivnosti so torej smiselno povezane tako z vsebinami za trajnostni razvoj turizma, izboljšanjem biotske raznovrstnosti kot s promocijo varstva narave med lokalnim prebivalstvom in v širšem prostoru. Foto: STOJAN SPETIČ Projekt bomo zaključili, kot se spodobi, s potepom okoli jezer z usposobljenimi turističnimi vodniki - na kolesih seveda - ter atraktivnimi spremljevalnimi dogodki v začetku poletja prihodnje leto. Špela Habič, vodja projekta Turizem in narava 34 V drugi naravovarstveni akciji pa bomo s košnjo suhih kraških travnikov v okolici jezer poskrbeli za drug prav tako naravovarstveno pomemben in biotsko zelo pester habitatni tip. Košnjo bomo izvedli v času in na način, ki ustreza enemu izmed naravovarstveno usmerjenih KOPOP programov v Programu razvoja podeželja. S tem želimo prikazati in preskusiti možnosti vključevanja pivških kmetov v kmetijske okoljske programe. Eden izmed izzivov krajinskega parka je pomanjkljiva turistična infrastruktura in povečevanje števila obiskovalcev, zlasti v času, ko so jezera napolnjena z vodo. Z izvedbo monitoringa obiskovalcev na območju Pivških presihajočih jezer bomo dobili oceno obremenjenosti območja ter vpogled v morebitne negativne vplive na najbolj občutljive dele narave. Pridobljeni podatki bodo podlaga za nadaljnje usmerjanje obiskovalcev v sklopu upravljanja Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. Izdelali bomo predlog kolesarskih poti na območju KP Pivška presihajoča jezera, primernih za izvajanje vodenih kolesarskih izletov. S tem bomo prispevali k širitvi možnosti za oblikovanje novih turističnih produktov. Tovrstni produkti imajo lahko dodano vrednost za lokalno prebivalstvo in temeljijo na trajnostno naravnem izkoriščanju dobrin (turizem, ekološko kmetijstvo, ponudba lokalno pridelane hrane...). Izvedli bomo tudi izobraževanje za interpretatorje narave na kolesih, ki bo namenjeno lokalnim turističnim vodnikom. Z natečajem za lesene uporabne izdelke, spominke in označevalne elemente na turističnih poteh pa bomo spodbudili vse zainteresirane mojstre obdelave lesa k ustvarjalni uporabi te naravne dobrine, ki je je na Pivškem v izobilju. Ustvarjalci in ljubitelji lesa – bodite pozorni na Foto: STOJAN SPETIČ Zaraščanje jezerskih površin Društvo Drobnovratnik je septembra letos začelo z izvajanjem enoletnega projekta Spoznavanje Pivških presihajočih jezer s kolesi. Sofinancira ga Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. S projektom želimo aktivno prispevati k razvoju in lažjemu zagonu nedavno ustanovljenega zavarovanega območja Krajinski park Pivška presihajoča jezera. Projekt je v celoti načrtovan na območju občine Pivke. Usmerjen je v ohranjanje ugodnega stanja redkih vrst in habitatnih tipov na območju, ki je vključeno v omrežje Natura 2000 in v razvijanje priložnosti za lokalno prebivalstvo na področju interpretacije narave in naravi prijaznega turizma na območju krajinskega parka. Projekt združuje več aktivnosti. Izvedli bomo dve terenski akciji za izboljšanje stanja dveh naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov in kvalifikacijskih vrst na območju Natura 2000 v občini Pivka. Z odstranjevanjem drevja in grmovja na delu zaraščajočih površin v jezerih, predvidoma v Velikem Drskovškem jezeru, bomo ohranjali biotsko pestra in za redke vrste metuljev pomembna mokrotna travišča. Ob ugodnem vremenu bomo prostovoljno naravovarstveno akcijo izvedli v novembru. Že sedaj vabimo vse, da se nam pridružite, saj bo vsak par rok dobrodošel. Košnja v Petelinjskem jezeru RADI IMAMO ŽIVALI Turistično društvo Pivka je tudi letos obeležilo svetovni dan živali. 4. oktobra so člani zbirali hrano za živali, ki nimajo toplega doma in ljubečih skrbnikov. Povezali so se z Društvom za zaščito živali iz Postojne in zbirali predvsem hrano za muce, saj te najbolj primanjkuje. Foto: TD Pivka - Pridelano lokalnoV Lisini štacuni spodbujamo lokalno pridelavo, zato vsa ponudba izhaja iz lokalnega območja in iz širše Slovenije. Prihaja zima in v njeno čast izpostavljamo nekatere naše izdelke: - 20 vrst mok, zdrobi, kosmiči… - orehi in lešniki - kislo zelje in kisla repa - naravna kozmetika - kozji in ovčji mlečni izdelki - testenine in olja - vložena zelenjava - med in marmelade - domač kruh - VINOTOČ IN SVEŽI SOKOVI Zakaj je kastriranje / steriliziranje tako zelo pomembno? Sterilizacija in kastracija sta v dobro lastnikov mačk, mačk samih in okolja. Sterilizacija in kastracija sta najbolj priporočljiv kompromis – pobijanje mladičev je namreč nezakonito in kaznivo, vse mačke, ki niso namenjene nadaljnji vzreji in razstavljanju, bi morale biti sterilizirane / kastrirane. Ena sama nesterilizirana mačka skupaj s svojim potomstvom v samo sedmih letih spravi na svet 420.000 potomcev, spolno aktivne pa lahko postanejo že pri štirih mesecih starosti. Vso našo ponudbo si lahko ogledate tudi na spletni strani www.stacuna.net veseli pa bomo tudi vašega klica na telefon (05) 620 1898. -BREZPLAČNA DOSTAVA - za območje med Pivko in Cerknico - Najugodnejše cene sterlizacije / kastracij v Sloveniji imajo v Veterini MH. Turizem in narava Kdaj kastrirati? Čim prej. Mladiče steriliziramo/kastriramo od 10. tedna starosti naprej. Idealni čas za sterilizacijo/kastracijo je torej od 10. tedna do 4. meseca starosti, vendar seveda lahko tudi kasneje. Zmotno je mišljenje, da naj ima mačka vsaj enkrat leglo, preden se jo sterilizira. To ne vodi v nič drugega kot v rojstvo mnogih nezaželenih mladičev, ki so potem takoj ob rojstvu ubiti ali kasneje pahnjeni na cesto. Če se samici mladiče takoj po rojstvu pobije (kar je ne samo kaznivo, temveč tudi nečloveško) ali odvzame, ji to povzroči velik stres in porast bolezni, poleg tega jo nagon sili k ponovnemu parjenju. Pri hišni ljubljenki, ki se jo sterilizira pred prvo gonitvijo, je zelo zmanjšano tveganje za razvoj raka jajčnikov, maternice in seskov. Kastracija mačkov je zlasti učinkovita kot preventivna metoda proti številnim vedenjskim težavam, zmanjša se agresija samcev proti drugim samcem. Ko samec doseže polno fizično in spolno zrelost, postane vedno bolj zaščitniški do svojega teritorija. Sem sodi tudi potepanje. Spolno aktiven samec mora nenehno nadzorovati meje svoje lastnine in jih širiti. Nekastrirani samec lahko začne markirati svoj teritorij z uriniranjem na vsako pokončno površino, ki jo najde. Obiščite nas v centru Spar Pivka! Foto: TD Pivka Raznorazna društva, ki delujejo na področju zaščite živali, se trudijo ljudi ozaveščati in seznanjati s pomembnostjo sterilizacije in kastracije psov in mačk, saj bo tako mnogo manj nezaželenih mladičev, manj krutih usmrtitev in manj brezdomnih živali. Kaj lahko vsak stori v svojem okolju? Presenetljivo majhna je osveščenost ljudi, kaj povzročajo s tem, da neodgovorno puščajo svoje nesterilizirane/nekastrirane živali prosto in brez nadzora hoditi po okolici. Poskušajmo torej ob vsaki primerni priložnosti prijazno in nevsiljivo poudarjati in razložiti potrebo po STERILIZACIJI/KASTRACIJI vseh živali, ki niso namenjene za nadaljnjo vzrejo. In kakšne so cene kastracije / sterlizacije? Cene so lahko zelo različne. Za sterilizacijo mačke se gibajo med 70 in 90 €, za kastracijo 10 do 20 € manj. Za sterilizacijo/kastracijo psov so cene na kilogram teže in se gibajo od 90 pa čez 200 €. Erika Kovačič Povzeto po: www.macjahisa.si 35 PA SMO ZAČELI U3 Pivka Tako kot večina študentov smo tudi slušatelji Univerze za tretje življenjsko obdobje v oktobru sedli v šolske klopi. Nekateri malce preplašeni, drugi polni pričakovanja. Spraševali smo se ali bomo zmogli, znali, si zapomnili. Pa ni bilo nič hudega, nasprotno prav veselo in prijetno je bilo, tako da smo pozabili celo na uro. Že prvo uro smo se naučili kar nekaj angleških besed in jih znali v stavkih tudi povezati. Po besedah prof. Irene Margon smo delovni in hitro učljivi. Seveda je še čas in lahko se nam še vedno pridružite, tudi če ste mlajši. Tudi na plesnem tečaju je bilo veselo ob glasbi iz naše mladosti in ob plesnih korakih angleškega valčka, foxtrota in disco hastla so ure kar zbežale. Na željo tečajnikov je program angleškega jezika in plesa nemoteno potekal tudi med krompirjevimi počitnicami. V decembru mesecu bomo pričeli z naslednjimi aktivnostmi: - začetni tečaj italijanskega in nemškega jezika ( 50 ur - cena 78 EUR, plačilo v 6 obrokih) - ustvarjalne delavnice: slikanje na svilo, steklo, mozaik, servietna tehnika itd. Unikatni izdelki bodo krasili vaš dom, lahko pa so prijetno darilo za vaše najbližje ali prijatelje ob bližajočih praznikih (cena odvisna od števila prijav, obročno plačilo). Še posebej pa vas vabimo na dve brezplačni predavanji: - V ponedeljek, 1. decembra ob 17. uri v OŠ Pivka predavanje z naslovom Uporaba zdravilnih zelišč. Ob strokovnem vodstvu predavateljice prof. Ane Tomazin boste spoznali pestro uporabo zdravilnih zelišč in se naučili izdelati kreme za lastno uporabo. - V petek, 5. decembra ob 17. uri pa bo v OŠ Pivka predavanje z naslovom Aktualne kronične bolezni v starosti (srčna obolenja, sladkorna bolezen, obolenja dihal, osteoporoza, rak) - vzroki, znaki, preprečevanje in pomoč. Predavanje je namenjeno starejšim ljudem, njihovim svojcem, pa tudi tistim, ki se že ali bi se želeli ukvarjati s prostovoljstvom na domu starejših. Prijave zbiramo do 30. novembra 2014 na telefon 040 474 808 ali na elektronsko pošto: [email protected] VESELI BOMO VAŠEGA ODZIVA. Foto: Bojan Novak OTROCI V PIVKI IN KOŠANI OBELEŽILI 'DAN BREZ AVTOMOBILA' Izobraževanje Slogan letošnjega Evropskega tedna mobilnosti, v okviru katerega so med 16. in 22. septembrom potekale raznolike aktivnosti, se je glasil »Naše ulice, naše odločitve.« Gre za spodbudo, da lahko sami oblikujemo takšna mesta, v kakršnih si želimo živeti, in jih preuredimo tako, da na prvem mestu ne bodo avtomobili, temveč ljudje. Sklepno dejanje v okviru omenjenega tedna (Dan brez avtomobila) so obeležili tudi na pivški in košanski šoli ter vrtcu. Zaprte ceste so otroci in učitelji izkoristili za ustvarjanje, vožnjo s kolesi, druženje… 36 »Pobudi ob Dnevu brez avtomobila se že več let pridružijo tudi učenci naše šole ter otroci iz vrtca. Na ta dan s kredami poslikamo vozne in dohodne površine, da mimoidoče opozorimo na pomembnost površin za pešce.« (vrtec in OŠ Košana) »Tudi ob letošnjem Tednu mobilnosti so se naši učenci vključili z različnimi akcijami. Žal nas je pri delu zmotil tudi dež, vendar nekaj dejavnosti je bilo vseeno izvedenih. Na asfaltu so nastale prave umetnine.« (OŠ Pivka) Foto: OŠ Pivka, OŠ Košana DOBRODELNI PLESNI VEČER NA OŠ KOŠANA »Dobrota je naš notranji glasnik in svetovalec. Kolikor poslušamo njen nasvet, toliko imamo notranjega miru in sreče.« (dr. Anton Trstenjak) V mesecu oktobru je na OŠ Košana potekala dobrodelna plesna prireditev. Nastopile so plesne skupine in posamezniki: pevski zbor OŠ Košana, Mažoretke KD Franc Žiberna Povir, Mažoretka Pika Penko, Plesna skupina Srebrna, Plesna skupina ŠD Freia - Pume, Plesna skupina Pike, Plesna skupina učenk OŠ Košana in Folklorna skupina Kraški šopek. Posebna gostja večera je bil pevka Tinkara Kovač. Program je s svojim prijetnim glasom povezovala gospa Irena Kovačević. Letošnji dobrodelni koncert je bil namenjen zbiranju sredstev za šolski sklad naše šole. Zbrana sredstva bomo namenili za pomoč plačila otrokom šole v naravi ter nakup električnega klavirja, ki bo nadomestil starega. V imenu vseh delavcev šole se je ravnateljica najlepše zahvalila staršem za prispevane domače dobrote, ki so jih obiskovalci prejeli ob prihodu. Manjkala ni niti iskrena zahvala vsem nastopajočim plesnim skupinam in posameznikom ter voditeljici Ireni Kovačević in pevki Tinkari Kovač, ki so izvrstno nastopili in se pri tem odrekli honorarju. Hkrati pa so bili izpostavljeni tudi sponzorji in posamezniki, ki so na različne načine pomagali pri izvedbi plesnega večera. Med prireditvijo je bila v telovadnici pripravljena tudi razstava 20 najboljših fotografij natečaja "Ledena ujma ali ledena lepota", ki je bil organiziran s strani Mladinskega centra Postojna. Razstava bo do PIVKA JE IMELA SVOJ RAZSTAVNI PROSTOR TUDI NA FESTIVALU ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBODBJE V CANKARJEVEM DOMU konca oktobra krasila stene naših šolskih prostorov. Veseli smo, da je med izbranimi fotografijami tudi izdelek naše učiteljice Cecilije Pavlovič. Dobrodelni koncerti, ki jih prirejamo na šoli, so le ena od poti k zavedanju, da je veliko bolj osrečujoče dajati kot imeti in priložnost, da presežemo egoizem in naredimo nekaj za bližnjega, je svoje misli ob zaključku koncerta strnila ravnateljica. Obiskovalci nas navdajajo z veseljem in vodilom, da podobne akcije ponovimo. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Anita N. Andlovic Foto: OŠ Košana TUDI V PIVŠKI KNJIŽNICI DELAVNICA ZA OTROKE Med 29. septembrom in 1. oktobrom je v Cankarjevem domu potekal že 14. Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Gre za edinstveno prireditev za starejše v Sloveniji in največjo tovrstno prireditev v Evropi. Festival je namenjen povezovanju, izmenjavi idej in ustvarjanju, posvečen aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami. Na festivalu lahko vsakdo najde zase zanimive vsebine in načine, da izrazi svoje mnenje, najde nove poti k izboljšanju življenja starejše generacije in tudi druge usmeri na to pot. Med razstavljavci in bogato ponudbo se je na sejmu v okviru znamke Zeleni kras predstavila tudi ponudba občine Pivka - Park vojaške zgodovine in Krajinski park Pivških presihajočih jezer. Tekst: Irena Margon Foto: Jelena Bjelošević Izobraževanje Pivškim otrokom res ni bilo dolgčas. Imeli so več možnosti za ustvarjalno preživljanje počitnic, tako so na počitniško sredo v čitalnici pivške knjižnice s knjižničarkami imeli ustvarjalno delavnico. Tokrat so risali abstraktne umetnine, s tem da so na pobarvan list posuli sol, ki je ustvarila zanimive vzorce. Že več let zapovrstjo knjižničarke rade pritegnejo mlade obiskovalce tudi na delavnice. 37 STARA ŠOLA ŠMIHEL JE OBNOVLJENA Objekt je bil zgrajen leta 1909 za potrebe šolskih dejavnosti in še vedno služi temu namenu, v popoldanskem času in ob vikendih pa služi tudi druženju prebivalcev okoliških vasi. Podružnična šola Šmihel, kateri dušo dajejo torej predvsem učenci nižje stopnje, ki tu vsakodnevno utirajo pot svojemu znanju in prijetnim šolskim izkušnjam, se nahaja v samem vaškem jedru. Dotrajana streha ter fasada objekta sta bili potrebni obnove, zatorej je v sklopu obnovitvenih del potekala zamenjava strešne kritine, restavrirala so se obstoječa vhodna vrata, v celoti se je obnovila tudi fasada z vsemi detajli, značilnimi za ta objekt. Okrog objekta se je na novo uredilo V septembru je v Šmihelu potekalo odprtje obnovljene podružnične šole. V kulturnem programu, ki so ga sooblikovali šolski otroci ter pevska skupina Iskrice, so zbrane nagovorili župan Občine Pivka Robert Smrdelj, ravnateljica Osnovne šole Pivka Alenka Tomšič in predsednica Vaške skupnosti Šmihel Meri Kaluža. drenažo, odvodnjavanje in plato pred glavnim vhodom. Izvajalec obnovitvenih del, ki so trajala od julija pa do konca avgusta 2014, je bilo podjetje Grafit, d.o.o. iz Sodražice. Strokovni nadzor nad gradnjo je opravilo podjetje Tringrad Nova, d.o.o. Celotna vrednost projekta je znašala 142.000,00 EUR z DDV. Občina Pivka je na razpisu za projekt Stara šola Šmihel pridobila nepovratna sredstva v višini 98.000,00 EUR, in sicer iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada, iz Programa razvoja podeželja 2007-2013, iz naslova ukrepa 323 Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. ODPRTJE OBNOVLJENEGA OBJEKTA »STARA ŠOLA KAL« Izobraževanje na ta zid postavilo tudi kovinsko ograjo. Obnovljen objekt ima tudi nov strelovod. Notranjost objekta je obnovljena v delu pritličja, kjer so za različne dejavnosti na razpolago trije prostori, dva večja in en manjši, vključno s hodniki. Kalani bodo objekt uporabljali za potrebe različnih družbenih dejavnosti in delovanje Vaške skupnosti. 38 V petek, 12. septembra, je na Kalu potekalo odprtje obnovljenega objekta stare šole Kal. V kulturnem programu, ki so ga sooblikovali pevski zbor Slavna in mladi glasbeniki na kitari, ksilofonu ter harmoniki, sta zbrane nagovorila pivški župan Robert Smrdelj in predsednik Vaške skupnosti Kal Zlatko Smrdel. Objekt stara šola Kal, ki se nahaja na vzpetini v kraju Kal pri Pivki, je bil zgrajen leta 1908. Zaradi zamakanja vode in dotrajanosti posameznih delov objekt ni bil v uporabi in ga je bilo pred nadaljnjim oziroma dokončnim propadanjem nujno obnoviti. Predmet obnove je bila statična sanacija kamnitih temeljev oziroma kletnih nosilnih zidov, zamenjava strešne kritine in vseh kleparskih izdelkov ter zamenjava celotne lesene strešne konstrukcije. Zamenjana so bila tudi vsa okna in oboja vhodna vrata, obnovljena pa je tudi fasada. Okrog objekta se je uredilo ustrezno odvodnjavanje vode s strehe, obnovilo se je obstoječo greznico ter tik ob kletnem zidu izdelalo jašek za vodomer oziroma za priključek objekta na vodovodno omrežje. Ustrezno se je obnovilo obstoječi kamniti podporni zid z novo kapo na zidu. Za zagotavljanje varnosti pa se je Izvajalec obnovitvenih del, ki so trajala od sredine oktobra 2013 pa do konca junija 2014, je bilo podjetje GRAFIT d.o.o. iz Sodražice. Projekt in nadzor nad gradnjo pa je opravilo podjetje TRIINGRAD NOVA d.o.o. iz Kopra. Celotna vrednost investicije znaša 145.000 EUR z DDV, od tega bo občina Pivka na javnem razpisu pridobila nepovratna sredstva Evropskega kmetijskega sklada, iz Programa razvoja podeželja 2007-2013, iz naslova ukrepa 323 Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja v višini 81.000 EUR. Foto: Simon Avsec OŠ KOŠANA IN OŠ PIVKA PODELILI NAZIV 'KULTURNE ŠOLE' STARI STARŠI NA OBISKU V septembru je na OŠ Brežice, najbolj kulturni šoli leta 2013, potekala sklepna prireditev projekta Kulturna šola, ki ga vodi Javni sklad za kulturne dejavnosti. Udeleženki dogodka, sicer tudi prejemnici naziva, sta bili tudi pivška in košanska osnovna šola, ki bosta naziv »Kulturna šola' s ponosom nosili do leta 2017. Mesec oktober smo na podružnici Zagorje zaključili s popoldansko ustvarjalno delavnico. V našo šolo smo povabili stare starše in z njimi preživeli prosti čas na nekoliko drugačen način. Stari starši so v sodelovanju z vnuki in vnukinjami preizkušali likovno ustvarjalnost s čopičem in barvo. Iz odpadnega materiala pa so izdelali lutko-strašilo. Nastali so zanimivi in lepi izdelki, s katerimi smo okrasili našo podružnico. Njihov obisk so učenci popestrili s petjem, deklamacijo in s sladko pogostitvijo. Obiska starih staršev smo bili zelo veseli. Foto: OŠ Košana učiteljica Sabina z učenci podružnice Zagorje JESENSKE POČITNICE V EKOMUZEJU s Tamaro Urbančič spoznali različna semena. Na zanimiv način, z bosimi nogami, so spoznavali različna semena, pa tudi uporabnost. Iz ajdove moke in prosa so si skuhali malico, posladkali pa s koruznimi piškoti. Foto: Ekomuzej Pivških presihajočih jezer Izobraževanje Čudoviti dopoldnevi s prijetnim soncem v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer so privabili veliko otrok na otroške delavnice v času krompirjevih počitnic. V torek sta Tanja Milharčič in Tina Poljšak otrokom predstavili igrače, kot so jih imeli nekoč. Vsak otrok si jo je tudi sam izdelal iz filca. Narisano igračo se je napolnilo z dišečimi zelišči in slamo. V sredo sta Martina Smrdelj in Jani Frank otroke odpeljala na potep do Petelinjskega jezera, še prej pa si je vsak otrok izdelal svoj najljubši odtis živali. Zunaj smo zakurili ogenj in si v žerjavici pripravili krompir, na palice pa smo nabodli vsak svojo hrenovko in si jo spekli nad ognjem. V četrtek pa so otroci skupaj 39 PESTRA JESEN V VRTCU JESENSKI ŽIV ŽAV Na prvi jesenski dan, ki je bil 23.09.2014, smo otroci iz vrtca Pivka, enota Mavrica praznovali letni čas jesen. Priredili smo živ žav. Rajali smo ob glasbi in jedli kuhan krompir. Sonček pa nam je še dodatno popestril dan. Bilo nam je lepo. vzgojiteljice vrtca Pivka TEDEN OTROKA Prvi teden v oktobru je posvečen otrokom, različne konference in okrogle mize usmerjajo pozornost javnosti na otroke in mladino. Letos je teden otroka potekal od 6. do 12. oktobra po geslom »Za srečno in razigrano otroštvo«. Realnost otrok ja velikokrat drugačna, stiske in ponižanja so prevečkrat njihova stalnica. Spomladi smo slišali, kako otrokom, ki nimajo plačanih kosil, ob registraciji v kuhinji zazvoni opozorilni znak. Težko si predstavljamo otrokove občutke v takem trenutku, upokojenka Dorotea Hrvatič jih je ubesedila: OTROCI BREZ ŠOLSKIH KOSIL Ne joči, mama, tak je pač sistem, rojeni v bedi smo zaznamovani, postali za državo smo problem, izbrisani – oziroma - neimenovani. Danes v šoli ni bilo kosila, molče odšel sem na dvorišče, dobili niso na račun plačila, a sošolec moj najboljši me poišče. V tolažbo kruh mi je prinesel, v očeh in srcu se prižge svetloba, nemoč in žalost mi je s tem odnesel, tako, zdaj manjša moja je tegoba. Kdaj bomo vsi otroci na tem svetu siti, naj pride spet pomlad v to državo, ko pogoltneži napolnijo si svoje »riti« in najdejo vizijo spet ta pravo. Ko moja mama delo bo dobila, srečni bomo vsi pri nas, ostal nikoli ne bom brez kosila in zahvalit se bom šel na KARITAS. Jožica Knafelc ORIENTACIJSKI POHOD TEDEN OTROKA V VRTCU PIVKA Skupini »Sončki« in »Gumbki« smo se odpravili na orientacijski pohod. Pri izvedbi pohoda nam je pomagal »palček Zlatko«. Vodile so nas tudi rumene puščice, ki pa so imele določeno nalogo za rešit. Ko smo s skupnimi močmi rešili, smo nadaljevali pot in na koncu poiskali zasluženi skriti zaklad. Tako nam je uspelo druženje in orientacijski pohod. Otrokom je bilo všeč. Ob tednu otroka smo strokovne delavke poleg drugih dejavnosti v vrtcu Pivka, v enoti Vetrnica, pripravile tudi prikupno lutkovno igrico z naslovom: Kdo je rekel mijav? Otroke je pritegnila tako vsebina kot izvedba. Po koncu predstave so lutke iz plišastih igrač zaživele v otroških rokah. Otroci so se sami preizkusili in na svoj način odigrali predstavo. Izobraževanje vzgojiteljice 40 ZAKLJUČEK ENERGETSKE SANACIJE ZDRAVSTVENEGA DOMA POSTOJNA prihrankov pri izrabi električne energije in energije za ogrevanje objekta Zdravstvenega doma Postojna. Energetska sanacija, ki je potekala v letošnjem letu, in sicer od maja do avgusta, je obsegala sanacijo ovoja stavbe (izvedba toplotno izolacijske fasade, zamenjava oken in vrat na lupini stavbe, izolacija podstrešja), izvedbo optimizacije ogrevalnega sistema in uvedbo centralnega nadzornega sistema ter hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema, vgradnjo sistema za centralno prezračevanje, toplozračno ogrevanje in klimatizacijo ter podobne ukrepe, vezane na energetske prihranke. Celotna vrednost investicije je znašala 1.934.758,80 evrov, od tega je bilo 1.057.381,30 evrov nepovratnih sredstev, preostala sredstva sta zagotovili občini Postojna in Pivka, ki sta ustanoviteljici javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Franca Ambrožiča Postojna. Konec septembra je v Postojni potekala slovesnost ob zaključku energetske sanacije Zdravstvenega doma Postojna. Odprtja so se ob vodstvu ZD udeležili župana Občin Postojna in Pivka, Jernej Verbič in Robert Smrdelj, podžupanja Občine Postojna, Margareta Srebotnjak Borsellino in podžupan Občine Pivka, Boris Rebec ter številni drugi. Nepovratna sredstva evropske kohezijske politike za energetsko sanacijo Zdravstvenega doma Postojna so bila pridobljena v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti, na katerega se je v lanskem letu prijavila Občina Postojna, v partnerstvu z Občino Pivka. Namen energetske sanacije je bil izboljšanje energetske učinkovitosti objekta Zdravstvenega doma Postojna, zaščita okolja ter realizacija Foto: FOTO ATELJE POSTOJNA DEFIBRILATOR SE NAHAJA TUDI V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE Od 8. do 10. septembra se je na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni odvijala že tradicionalna septembrska krvodajalska akcija. Tudi tokrat smo beležili izjemno lep odziv naših krvodajalcev in sicer skupaj kar 503. Nekaj krvodajalcev je prišlo tudi iz sosednjih občin. V primerjavi z letošnjo majsko krvodajalsko akcijo je bilo število krvodajalcev višje. Na tokratni akciji je po številčnosti najbolj izstopala starostna skupina med 40 in 50 let, narašča pa tudi število mladih med 18 in 20 let, ki se odločajo za to humano gesto. Tokrat je kri prvič darovalo 36 oseb. Po podatkih Zavoda za transfuzijsko medicino v Sloveniji dnevno potrebujemo od 300 do 350 krvodajalcev. Statistike so vsekakor vzpodbudne, saj je Slovenija med tistimi državami v svetu, ki ima zadostno samopreskrbo s krvjo. Slovenski sistem krvodajalstva je na visoki ravni, saj stremi k temu, da se krvodajalce aktivira glede na trenutne potrebe po krvnih skupinah. Tako na tokratno krvodajalsko akcijo nismo posebej vabili krvnih skupin O+ in AB+, katerih zaloge so bile v tistem času polne. Pomembno je vedeti, da se zaloge krvi spreminjajo dnevno! Za tiste, ki bi želeli postati krvodajalci a ne vedo ali ustrezajo kriterijem, naj spomnimo: Krvodajalec je lahko vsaka zdrava oseba med 18. in 65. letom starosti, ki ima več kot 50 kilogramov oziroma na podlagi izračunov zadosten volumen krvi. Pri moških mora biti raven hemoglobina vsaj 135 g/l, pri ženskah 125 g/l, moški lahko kri darujejo vsake 3 mesece, ženske pa vsake 4 mesece, čemur so prilagojene tudi naše krvodajalske akcije. Več informacij o krvodajalstvu lahko zainteresirani pridobijo na Rdečem križu Slovenije Območnem združenju Postojna-Pivka s sedežem v Postojni ali spletnih straneh Rdečega križa Slovenije in Zavoda za transfuzijsko medicino. Velik hvala vsem tistim, ki se vedno znova odločate za to izjemno dejanje! V Parku vojaške zgodovine je bil v okviru operacije »Celovita ureditev kompleksa PVZ« v pritličju Komande nameščen nov defibrilator. Defibrilator je dostopen tako krajanom kot tudi obiskovalcem Parka vojaške zgodovine Pivka in muzejski restavraciji Kantina Pivka. Petra Šajn, sekretarka RKS OZ Postojna-Pivka Zdravstvo in prva pomoč JESENSKA KRVODAJALSKA AKCIJA 2014 41 EKIPA PRVE POMOČI RKS - OZ POSTOJNA - PIVKA IN OBČINE PIVKA NA FESTIVALU VOJAŠKE ZGODOVINE V PIVKI V tretjem septembrskem vikendu se je poleg ostalih razstavljavcev in lokalnih pridelovalcev domačih dobrot na Festivalu vojaške zgodovine, ki se je odvijal v Pivškem PVZ, predstavila tudi skupna ekipa prve pomoči Rdečega križa Slovenije Območnega združenja Postojna - Pivka ter Občine Pivka. Člani ekipe so na stojnici predstavili celotno opremo ter tekom dneva obiskovalce seznanjali s temeljnimi postopki oživljanja ter pravilno oskrbo poškodb. Obiskovalcem so bili na voljo za mnoga vprašanja ter prikaz temeljnih postopkov oživljanja na učnih pripomočkih, le-ti pa so svoje znanje nato lahko preverili tudi sami. Ekipa je na ta način obeležila svetovni dan prve pomoči, ki je bil 13. septembra in je letos potekal pod sloganom "Bodi junak. Rešuj življenja. Prva pomoč je za vsakega, kjerkoli." Sekretarka RKS - OZ Postojna - Pivka, Petra Šajn Foto: RKS - OZ Postojna-Pivka MESEC POŽARNE VARNOSTI Aktivnosti ob letošnji oktobrski akciji, posvečeni mesecu požarne varnosti, so bile namenjene gluhim in naglušnim, slepim in slabovidnim, gluhoslepim ter gibalno oviranim osebam, njihovim spremljevalcem in družinskim članom, osebam, ki pomagajo pri evakuaciji, osebam, odgovornim za izvajanje ukrepov varstva pred požarom, ter širši javnosti. Slogan letošnje akcije se je glasil 'Ko zagori, pomoč potrebujemo vsi'. Na to temo so bili narejeni zgibanka, plakat in telop ter besedilo z napotki, ki vsebujejo priporočila in načine pomoči ob evakuaciji ter opomnik za načrtovanje evakuacije. TEDEN KARITAS »V DRUŽINI SEM DOMA« V tednu Karitas od 24. – 30. novembra se bodo zvrstila številna srečanja in dogodki. Zato vas vljudno vabimo, da se nam pridružite in z nami še globlje podoživite letošnje geslo… • 24. november ob 18. uri ; srečanje vseh sodelavcev postojnske dekanije v cerkvi sv. Štefana v Postojni • 26. novembra; romanje sodelavcev Karitas na Ponikvo in obisk koncerta »Klic dobrote« v Celju • 27. novembra od 9. do 16. ure; dan odrtih vrat v prostorih Župnijske Karitas Pivka, Kolodvorska 10 Prisrčno vabljeni! Zdravstvo in prva pomoč Še nekaj novic: - V Šmihelu in Pivki so dobri ljudje zbrali 640 kg domačih pridelkov (krompir, čebula, jabolka, jabolčni kis…) - Medžupnijska Karitas Zagorje in Trnje sta zbrali 670 kg hrane in različnih pridelkov. 42 Vsem in vsakomur posebej ISKRENA HVALA za darove. Hvaležni smo tudi vsem, ki darujete v Sparu in Pekarni Pivka. Ker se zima hitro približuje, zbiramo tudi zimsko obutev in oblačila. V tem letu so nas prizadele velike poplavne ujme, zato bo še vedno dobrodošla vsaka pomoč za prizadete v poplavah. Naj v tem mesecu, predvsem pa v tednu Karitas začutimo, da smo vsi ena velika družina, v kateri si moramo pomagati in stati ob strani. Tako bo življenje še lepše in bogatejše. PGD PIVKA IMA NOVO GASILSKO VOZILO Zbirko vozil PGD Pivka je oktobra dopolnilo novo gasilsko vozilo za gozdne požare z oznako GVGP-1. Vozilo, namenjeno gašenju manjših in srednje velikih požarov v naravnem okolju ter potrebam osnovnih enot pri zahtevnejših intervencijah, kakor tudi gašenju vseh začetnih požarov, je po besedah predsednika Sandija Grzetiča za pivške gasilce nepogrešljiva pridobitev, saj gre za izjemno pomembno dopolnitev opreme, ki bo gasilcem omogočala hitrejšo in boljšo dostopnost ter predvsem večjo varnost in učinkovitost reševanja v primeru številnih požarov, naravnih nesreč in tehničnih intervencij. Pomena varnosti in pomembnosti gasilske dejavnosti se zelo dobro zaveda tudi Občina Pivka, ki je prispevala del sredstev pri nabavi tovrstne pridobitve ter gasilcem v uporabo v oktobru simbolično predala najnovejše gasilsko vozilo. Župan Robert Smrdelj je v imenu lokalne skupnosti gasilcem ob tej priložnosti vnovič izrazil spoštovanje in hvaležnost za vsa dejanja, s katerimi nesebično skrbijo za varnost in reševanje ter podal popotnico za uspešno uporabo novega vozila, četudi si le-tega želimo čim manj pogosto videvati na intervencijski poti. Vozilo, znamke Ford Ranger Limited 3,2 TDCI s pogonom na vsa kolesa in močjo motorja 147kW, ima prostor za posadko 1+4 in prostor za gasilsko tehnično opremo. Gre za dobro opremljeno gasilsko vozilo, nadgradnjo katerega bo v naslednjih mesecih izvedlo podjetje Evro GV iz Male Bukovice pri Ilirski Bistrici. Skrbno izbrana oprema, ki bo pri intervencijah služila širši uporabi, med drugim zajema vodni rezervoar kapacitete 350l, črpalko 50 bar/90 l/min, dodatke za požarno varnost in reševanje, kovček s prvo pomočjo, motorno žago z dodatno verigo in orodjem, visokotlačno napravo, mobilno radijsko postajo, svetlobne elemente, zvočnik, električni vitel, nove pnevmatike za terensko vožnjo… Strošek nabave vozila je znašal 27.830€, od tega je Ministrstvo za obrambo RS prispevalo 15.900€, občina Pivka pa 14.100€. Nadgradnja vozila pa bo znašala dodatnih cca. 13.000€, strošek le-te bodo pivški gasilci pokrili iz lastnih sredstev društva, sredstev požarnega sklada za leto 2014 in donatorskih prispevkov podjetij ter občanov. Novo vozilo so županu občine Pivka Robertu Smrdelju predstavili poveljnik PGD Pivka Danilo Gerzetič, poveljnik občinskega poveljstva Klavdij Čepirlo in predsednik Gasilske zveze Postojna Marko Simčič. Ob svetovnem dnevu hrane DOBRODELNA AKCIJA 'DROBTINICA 2014' V soboto, 18. oktobra, se je v Občinah Postojna in Pivka odvijala vsakoletna dobrodelna akcija "Drobtinica". Akcija v Sloveniji poteka že 14. leto, njen glavni namen pa je poleg obeleževanja Svetovnega dneva hrane, ki je 16. oktobra, tudi osveščanje javnosti o nezadostni in nepravilni prehrani šolskih otrok. Mnogo družin namreč živi na socialnem robu, zato starši svojim otrokom ne zmorejo zagotoviti pravilne in uravnotežene prehrane. Prav zato se je Rdeči križ Slovenije odločil leta 2001 pridružiti tej akciji, ki v takšni ali drugačni obliki poteka širom po Evropi. Ob 12. uri, ko so mladi stojničarji zaključevali z delom, so bile stojnice skoraj popolnoma prazne, zbralo pa se je lepo število prostovoljnih prispevkov. Izkupiček, ki je bil zbran na stojnicah, je v celoti namenjen šolam oz. učencem iz socialno šibkih družin, ki obiskujejo šolo, ki je sodelovala na stojnici. Denar je namenjen predvsem poplačilu toplih obrokov ali morebitih šolskih aktivnosti. Petra Šajn, sekretarka, Območno združenje Postojna - Pivka Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Postojna - Pivka, je tudi letos sodelovalo s štirimi šolami – z Osnovno šolo Antona Globočnika, Osnovno šolo Miroslava Vilharja, Osnovno šolo Pivka, Osnovno šolo Košana, kjer so učenci skupaj s starši in učitelji pripravili domače dobrote ter jih nato v soboto, 18. oktobra na stojnicah skušali menjati za prostovoljne prispevke. Zdravstvo in prva pomoč Na RKS-OZ Postojna-Pivka se tako iskreno zahvaljujemo učencem, ki so sobotni dopoldan namenili svojim sošolcem, staršem, ki so vložili v izdelke veliko truda in pozornosti, šolam in pedagoginjam, ki z učenci delajo na tovrstnih programih ter jih spodbujajo, da se udeležujejo dobrodelnih dogodkov, mladim prostovoljkam in prostovoljcem iz srednje šole, našim prostovoljkam, ki so nam vedno znova na voljo, trgovskim centrom in trgovcem, ki so nam namenili donacijo kruha in vsem, ki so obiskali naše stojnice. Zaradi prispevkov, ki smo jih uspeli zbrati, bo nasmeh na otroških obrazih še večji! HVALA! 43 GASILSKA VAJA V Parku vojaške zgodovine odjeknila eksplozija, sledil je požar večjega obsega V soboto, 25. oktobra, je ob 17. uri v Parku vojaške zgodovine med vodenim ogledom po muzejski zbirki v enem izmed paviljonov prišlo do eksplozije. Zrušila se je strešna konstrukcija, zatem je vse skupaj zajel še požar večjega obsega. Zaposleni v Parku so nemudoma obvestili regijski center za obveščanje in poudarili, da je v objektu ujetih več oseb. Center za obveščanje je nemudoma aktiviral vsa štiri gasilska društva v občini Pivka ter tudi ekipo bolničarjev Območnega združenja Rdečega križa Postojna in Pivka. Kot prvi so na kraj prispeli gasilci iz Pivke, ki so tudi prevzeli vodenje intervencije, določili komandno mesto ter mesto, kjer je stala triaža. Za njimi so prišli še gasilci iz Košane, Zagorja in Palčja ter ekipa bolničarjev. Gasilci so takoj ob prihodu zavarovali kraj dogodka ter pričeli z reševanjem poškodovanih. Zunanji napadalci so izvedli hiter napad na objekt ter pričeli z gašenjem objekta. Notranji napadalci, ki so vstopili v sam objekt, so bili opremljeni z izolirnimi dihalnimi aparati in že kmalu po vstopu našli prve poškodovane osebe, jih oskrbeli in jih transportirali iz objekta ter jih predali ekipi bolničarjev, ki so v tem času, ko so prvi gasilci začeli z reševanjem, postavili triažo. Bolničarji so oskrbovali ponesrečence do njihovega odvoza v bolnišnico. Ker je bilo število ponesrečencev preveliko za prve ekipe gasilcev, je vodja intervencije v objekt poslal dodatne ekipe gasilcev. Njihova naloga je bila preiskovanje objekta ter prenos ponesrečencev iz objekta do triaže. Med tem časom pa so preostali gasilci uspešno pogasili ogenj na objektu. Po uspešno pogašenem požaru ter transportu ponesrečencev iz paviljona do triaže so gasilci še enkrat opravili pregled objekta, da ne bi bilo v objektu še kako požarišče ali poškodovana oseba. Vse skupaj je na srečo šlo le za vajo, ki so jo gasilci izvedli v sklopu meseca požarne varnosti. Po končani vaji so gasilci za zaposlene v Parku vojaške zgodovine pripravili še usposabljanje za gašenje z gasilnimi aparati. Sandi Grzetič, Predsednik PGD Pivka Zdravstvo in prva pomoč Foto: Park vojaške zgodovine 44 PRAZNOVANJE 350 - LETNICE CERKVE SV. JURIJA NA JURŠČAH čas darovali za pripravo dogodka, in se v velikem številu udeležili prireditve. Program je povezovala Ana Žužek Barle, za ozvočenje pa je skrbel Marko Barle. Blaženi A. M. Slomšek nam še danes pravi:«Prava vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike.« Po končani prireditvi smo se vsi prijateljsko družili v Kulturnem domu ob pristni domači hrani, ki so jo pripravile članice društva in Kmečki turizem Cunarjevi. Majda Žužek Foto: Brane Glažar PARK VOJAŠKE ZGODOVINE BOGATEJŠI ZA ZBIRKO PUBLIKACIJ IZ OBDOBJA I. SVETOVNE VOJNE Gospod Ernest Margon je Parku vojaške zgodovine velikodušno predal bogato zbirko publikacij Ilustriranega glasnika, priloge časopisa Slovenec, iz obdobja I. svetove vojne. Gre za izjemno dobro ohranjene publikacije, ki bodo dodatno obogatile muzejske zbirke in razstave, donacija pa je pomembna tudi v luči 100-letnice začetka 1. svetovne vojne. Donatorju se Park vojaške zgodovine iskreno zahvaljuje. »Ob letošnjem obeleževanju stoletnice prve svetovne vojne nas je zelo razveselilo darilo g. Ernesta Margona, ki je Parku vojaške zgodovine podaril odlično ohranjene izvode Ilustriranega glasnika iz obdobja prve svetovne vojne. Gre za dragoceno darilo iz družinske zapuščine, ki je že na voljo raziskovalcem. Pri tem velja izpostaviti darilo g. Margona kot zgled, saj se še vedno dogaja, da dragocena literatura in tudi druge starine pogosto končajo na smetišču ali pa propadajo zaradi neustreznega hranjenja. Z neodgovornim ravnanjem delamo na nek način krivico prednikom, katerih spomin bi bili dolžni ohranjati, kot tudi zanamcem, ki jim zapravljamo dragoceno dediščino.« Janko Boštjančič, vodja Parka vojaške zgodovine »Z veseljem sem Parku vojaške zgodovine podaril zbirko Ilustriranega glasnika iz časa prve svetovne vojne, ki jo je skrbno zbiral, hranil in nam zapustil naš sorodnik Anton Žele. Bil je res pravi redoljuben uradnik avstrijske šole, med drugim posojilnični tajnik v Št. Petru na Krasu. Ko se je bližala stoletnica prve svetovne vojne, se mi je utrnila misel, da bi podaril zbirko domačemu muzeju, saj sem prepričan, da bo v dobrih rokah. S tem sem želel tudi spodbuditi druge, da bi sledili zgledu in pomagali ohraniti kulturno dediščino, ki morda zaprašena čaka svojo usodo na kakšnem podstrešju ali kleti, prepuščena zobu časa, morda celo propadu.« Ernest Margon Foto: Park vojaške zgodovine Pivka Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti… V podružnični cerkvi sv. Jurija na Jurščah smo v nedeljo, 28. septembra, slovesno praznovali 350 - letnico cerkve. Sveto mašo je ob somaševanju daroval dekan Ervin Mozetič. V homiliji je osvetlil lik blaženega A. Martina Slomška kot zgled neomajne vere, dejavne ljubezni do Kristusove Cerkve, domovine, slovenskega človeka. Slomškov prispevek na področju kulture, narodne zavesti, poučevanja mladega roda in ljubezni do knjige je neprecenljiv za slovenski narod. Po sveti maši je bila slavnostna akademija z glasbenim programom, ki so jo oblikovali člani Kulturnega društva Juršče, ki je bil tudi pobudnik in organizator slovesnosti. Ob tem nas je podprla občina Pivka. Otroški pevski zbor Kulturnega društva pod vodstvom Urške Žužek je zapel pesem Danes je dan. Eva, Veronika, Maja in Gašper so vsak s svojim instrumentalnim nastopom olepšali slovesnost. Zgodovinarka Irena Uršič - avtorica knjige Na Jurški zemlji je osvetlila lik mučenca sv. Jurija. Domačin in pedagog Andrej Žužek je poudaril velik pomen knjig, ki jih je mlado kulturno društvo izdalo in obudil spomin na duhovnike, ki so kot dušni pastirji darovali svete maše, zakramente in ohranjali slovenski jezik v času potujčevanja. Andreja Žužek je recitirala pesem o sv. Juriju kot pogumnemu vojščaku. Predsednica društva Majda Žužek je poudarila, da je religija sestavni del pristne kulture. V ospredje postavlja človeka v vsej celovitosti, ki nujno vsebuje tudi človekovo presežnost. Naša identiteta je krščanstvo, v njem je moč, da odganja nihilizem, ki pustoši v naši kulturi. Od pokristjanjevanja Slovencev dalje prav krščanstvo daje polet, smisel in moč, da smo kot narod prerasli iz naroda v nacijo. Krščanstvo je naša identiteta, ohranjajmo jo na vseh ravneh družbe. To nas bo povezovalo in skupaj bomo zmogli premagati mnoge težave. Pevski zbor Studenec iz Pivke pod vodstvom Irene Rep je s čudovitim, ubranim petjem dodal slovesnosti čar lepote, harmonije in ljubezni, ki jo v sebi nosi slovenska pesem. Tudi ta prireditev je pokazala povezanost vseh vaščanov, ki so svoj 45 MEDNARODNI DAN STAREJŠIH Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti… Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1990 razglasila 1. oktober za mednarodni dan starejših. Od takrat je na ta dan starejšim občanom namenjena posebna pozornost. Letošnje geslo Festivala za tretje življenjsko obdobje je bilo :« Vsi smo ena generacija!« Društvo upokojencev Pivka je prireditev ob »svojem« dnevu organiziralo 3.10. v avli Osnovne šole Pivka. 46 Predsednik društva Evgen Primožič je v nagovoru poudaril , da današnji čas starejšim ni naklonjen, saj so prav starejši izpostavljeni največjemu tveganju revščine. Z namenom, da to spremenijo, morajo starejši ostati aktivni člani skupnosti. Učiti se moramo medgeneracijskega sožitja, kajti takšne vezi zagotavljajo kakovostno staranje. Pomembno vlogo ima tudi prostovoljstvo,v katerem sodelujejo mladi, zaposleni in upokojenci brezplačno. S svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin. Zahvalil se je članom krožka Beremo skupaj,Občini Pivka in ravnateljici OŠ Pivka Alenki Tomšič, ki so omogočili izvedbo kulturnega večera. Občinstvo je spremljalo živahen kulturni program. Zapele so Rožmarinke in mešani pevski zbor, ki se je okrepil s pevci iz Postojne. Pesmi so recitirale članice društva in osnovnošolki, zabavni skeč pa sta predstavili igralki iz KTŠD Alojz Mihelčič iz Harij. Veselo razpoloženje so nadgradili Jasenski kergelci izpod Ahca, ki so z malce nenavadnimi instrumenti dvignili občinstvo na noge. KLUB VODNIKOV REŠEVALNIH PSOV POSTOJNA IMA SVETOVNA PODPRVAKA Klub vodnikov reševalnih psov Postojna je svojo 20. obletnico proslavil na 20. svetovnem prvenstvu v Novi Gorici z 2. mestom in s samo 1 točko zaostanka (od 89 možnih) za svetovnim prvakom. Prvič je svetovno prvenstvo reševalnih psov v Sloveniji potekalo leta 1999, takrat so naši člani dosegli eno 3. in eno 7. mesto. Letos je naš član Borut s svojim psom Rayem poskrbel za prestižno promocijo kluba, mesta, regije in seveda države z laskavim nazivom. 2. mesto na svetovnem prvenstvu je izjemen dosežek za vsakega tekmovalca ne glede na to, ali gre za avtomobilske dirke, nogomet ali karkoli drugega. Ko gre za tekmovanje, pri katerem sodeluje žival, je stvar še bolj zapletena. Poleg tega, da se mora lastnik dobro pripraviti na tekmo, mora prav tako dobro pripraviti svojega psa. Postojnski klub že pripravlja ekipo za svetovno prvenstvo, ki bo naslednje leto na Danskem. Tekst in foto: Jožica Knafelc V ŠMIHELU SE VEDNO NEKAJ DOGAJA V soboto, 27. septembra, se je v Šmihelu odvijala delovna akcija. Vaščani smo zavihali rokave in s pomočjo Občine Pivka obnovili avtobusno postajališče ob magistralni cesti Ribnica - Pivka. Avtobusna postaja je bila v preteklosti že večkrat tarča vandalov, saj je bila popisana z grafiti, okna pa so bila razbita. Načel jo je tudi zob časa, saj je bila zgrajena pred več kot 25 leti. Vaščani Šmihela smo jo prepleskali, prebarvali les in zamenjali okenska stekla. Vsako leto jo okrasimo s cvetočimi rožami. Upamo, da se vandali spet ne bodo znašali nad postajališčem, ter da bo še naprej služilo svojemu namenu. Tekst in foto: VS Šmihel Foto: Klub vodnikov reševalnih psov Postojna PRIJETNO GLASBENO POTEPANJE VOKALNE SKUPINE ELUM Dekleta Vokalne skupine Elum smo v jesen vstopile v etno melodijah. S koncertoma v postojnski in pivški občini smo zaokrožile projekt PrijETNO glasbeno potepanje, v katerem smo predstavile skupek večletnega ustvarjanja na področju ljudske glasbe. S prirejanjem ljudskih pesmi izražamo svojo glasbeno ustvarjalnost že vse od prvih let. Povod in potreba po svojskosti ljudskega petja so bile v veliki meri številne Prešernove in druge kulturne prireditve v okviru Društva Bakla, za katere smo prav Elumova dekleta, na čelu z zborovodjo Karolino Repar, največkrat prevzele pobudo in organizacijo oziroma sodelovale kot nastopajoče. Tako se nam je porodila ideja, da bi izpeljale projekt, v katerem bi predstavile vse svoje priredbe ter jim dodale instrumentalne aranžmaje in vsebinski kontekst. K sodelovanju smo povabile tri odlične glasbenike in improvizatorje, ki so s svojim prispevkom nadgradili obstoječe priredbe. Barbara Grahor na violi, Samo Vovk na kitari in cajonu ter Blaž Podobnik na harmoniki in kitari. Eden od dveh koncertov projekta PrijETNO glasbeno potepanje se je odvijal v petek, 10. oktobra, na Šobčevi domačiji na Kalu. Izbira prireditvene lokacije ni bila vprašanje, saj smo za to priložnost želele primeren prostor, kjer imajo posluh za kulturno dediščino in pridih domačnosti, kar vedno najdemo pri Šobčevih. Bosonoge in s kitami v laseh smo se zlile s prizoriščem na čudoviti domačiji, kjer smo kljub modernim izvedbam starih pesmi, obiskovalce morda ponesle Lepo sončno nedeljo smo se člani orkestra Nika Polesa, med katerimi je tudi nekaj Pivčanov, odpravili na 2. srečanje harmonikarjev in harmonikark ob Blejskem jezeru. Na pot smo se odpravili zgodaj zjutraj. Vsi smo bili polni pričakovanj. Po prihodu na Bled so nas organizatorji razvrstili okrog jezera. Skupaj s preostalimi 353 harmonikarji smo vsi v en meh zaigrali znano Avsenikovo pesem Otoček sredi jezera. Po blejski promenadi je potekala povorka harmonik, kasneje tudi podelitev nagrad. Po končanem srečanju smo se z orkestrom odpravili k slapu Savica. Ogledali smo si izvir slapa in lepote reke Savice. Za konec smo imeli majhen piknik. Preživeli smo lepo nedeljo ob druženju z našimi harmonikami. Tjaša Blaško Foto: Matej Škrlj ZAHVALA BORISA PAHORJA Častni občan Boris Pahor je letos praznoval že svoj 101. rojstni dan. Župan Robert Smrdelj je stoletniku tudi letos v imenu Občine Pivka namenil posebno pozornost in čestitko, saj gre za izjemnega človeka z bogato življenjsko potjo ter modrostjo, ki je naši prihodnosti postavil pomembne mejnike in smernice. Gospod Pahor je županu v znak zahvale poslal posebno prijetno razglednico… Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti… ORKESTER NIKA POLESA OB BLEJSKEM JEZERU v drugi čas in jim vzbudile lepe spomine. Sodeč po odzivih, sta se koncerta izkazala za visoko kvaliteten projekt, s katerim se bomo lahko predstavile širom po Sloveniji in s seboj ponesle slovensko ljudsko pesem v novi preobleki. Tekst in foto: Orkester Nika Polesa 47 SREČA JE RODILA SREČANJE DVEH STARIH SUŠIC Tako blizu, pa tako daleč sta bili še do nedavnega vasici Stara Sušica. Ena v občini Pivka, druga pa onkraj meje, na Hrvaškem v Gorskem Kotarju. Pa smo jo vaščani Stare Sušice našli prek interneta in ne bodi ga len, smo se nekega dne odpravili na ogled. Zanimivo – vas v občini Ravna gora je dobila ime po potoku Sušica tako kot naša. Presihajoča potoka sta si podobna še po nečem – v njih živijo raki, kar pomeni, da je tod narava še neokrnjena. Predpona Stara pa priča, da so tod živeli že staroselci. Naša vas je ena najstarejših na Notranjskem, njihova pa ima bogato zgodovino še iz časov turških vpadov. Več kot dovolj, da se tudi sedanje generacije pobliže spoznajo. Zgodilo se je 18. oktobra 2014, ko smo jih pozdravili, pogostili, predvsem pa pokazali znamenitosti – od izkopanin predrimske dobe do etnološke zbirke na Zgonarjevi domačiji, nasadov jabolk, kmetij, cerkvice sv. Janeza Krstnika do Šilentabra in lipicancev v gradu Ravne. Pogovori pa niso ostali zgolj na ravni vaških skupnosti, saj sta si med ogledom Parka vojaške zgodovine dobrodošlico izmenjala tudi župan Robert Smrdelj in načelnik občine Ravna Gora Andjelko Florijan. Še ena priložnost več, da tudi na tej ravni poglobimo sodelovanje. Oba sta bila namreč mnenja, da bodo pogostejša druženja zbližala regiji, predvsem na področju gospodarstva in turizma. Na prihodnjem srečanju na Ravni gori bomo podpisali pismo o nameri, ki bi lahko sčasoma preraslo v pobratenje med obema občinama. Naši gostje so bili navdušeni tudi ob ogledu eko muzeja in nad tem, kako raznoliko ponudbo ima Pivka, ki bi jo veljalo udejanjiti tu pri njih. Obširnejšo reportažo si lahko ogledate tudi na TV Vascom. Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti… Otmar Pečko Slike Aleksander Kušlan 48 S PISATELJICO IN PESNICO DANICO PARDO NA ŠOBČEVI DOMAČIJI DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE NA ŠOBČEVI DOMAČIJI Niz jesenskih kulturnih dogodkov na Šobčevi domačiji je bil pester in bogat. Prvi petek v oktobru je bil že četrto leto zapored namenjen prireditvi ob Dnevih evropske kulturne dediščine. Program letošnjih prireditev, ki so potekale po vsej Sloveniji, je povezovala rdeča nit s skupnim naslovom Dediščina gre v šole. Na ta dan smo na ogled postavili slikarska dela Mirka Kaluže, ki smo jo poimenovali Utrinki. Razstava nas je popeljala skozi celotno ustvarjalčevo življenje kot niz zaznamujočih življenjskih utrinkov. S popotnico jo je pospremil gospod Oskar Kogoj, predstavili pa so se tudi različni mlajši in starejši glasbeniki. Večer se je ob prijetni glasbi in vzdušju nadaljeval še dolgo v noč. Tekst in foto: Irena Tiselj Kaluža Na sobotni večer, 18. oktobra, je Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka pripravilo lep in duhovno bogat kulturni dogodek. Ob izidu najnovejše, že četrte knjige pisateljice Danice Pardo so avtorico in njeno delo spet predstavili pivškim ljubiteljem literarne besede. Tokrat je bil pogovor na Šobčevi domačiji, ki je pravi kraj za odkrivanje življenja in spominov na čase, ko je bilo življenje težko in revno, a tudi po svoje bogato z raznoterimi življenjskimi izkušnjami. Avtorica knjige z naslovom V naročju je obiskovalcem živo in doživeto pripovedovala o časih, ki so prinašali revščino, otroci so bili z njo zaznamovani in so trpeli vsakršno pomanjkanje. V knjigi pa se ob drobnih črticah spominja tudi vesele plati življenja, to je bilo brezskrbno tekanje po senožetih, travnikih in vaških poteh, ko je bila povezana z naravo, ki je nudila veliko dobrot skozi vse leto. Letos je knjigo izdala s prav posebnim namenom, saj jo je posvetila družinskemu praznovanju »okroglih« obletnic, in sicer 50-letnemu skupnemu življenju z možem, svoji 70- letnici in moževi 80- letnici življenja. Danica s svojo pripovedjo poskuša seči v srce, saj pokaže, kako preproste reči človeku zapolnijo življenje, največ pa pomeni ljubezen bližnjih, s katerimi delimo usodo. Lepo je bilo prisluhniti njeni pripovedi, ko je spregovorila v narečju. Večerni pogovor je vodila predsednica društva KD Lipa Irena Margon, prijetno vzdušje pa so ustvarili tudi pevci in pevke pevske skupine Studenec iz Pivke, ki so med pesmimi zapeli tudi avtoričino pesem, posvečeno bolnemu sinu, ki sta jo uglasbila člana Studenca Irena Rep in Rafael Zorko. Po koncu kulturnega programa smo se gostje in obiskovalci še dolgo zadržali na dvorišču Šobčeve domačije na klepetu ob dobri kapljici in pravi domači pogostitvi. Tekst: Irena Margon Foto: Ernest Margon OBNOVA SPOMENIKA V VASI ČEPNO Združenje borcev za vrednote NOB Postojna je v letošnjem letu organiziralo restavriranje poškodovanega spomenika padlim v NOB v vasi Čepno. Odlomljen je bil večji del skale, ki ga je bilo potrebno ponovno spojiti. Celotna skala je bila peskana. Narejena je bila strehica, da se prepreči ponovno razpadanje skale. Obnovljeni so bili napisi. Dela so bila zaključena v mesecu oktobru. Spomenik smo obnovili s sredstvi Občine Pivka iz razpisa za sofinanciranje obnove in vzdrževanja spomenikov in objektov kulturne dediščine, s sredstvi ZB za vrednote NOB Postojna in s sredstvi VS Čepno. Za sodelovanje pri obnovi spomenika se zahvaljujem g. Jani Knafeljc Strle, višji svetovalki za družbene dejavnosti Občine Pivka, predsedniku VS Čepno g. Miranu Volku, g. Dori Hrvatič, ki se je nekaj let trudila, da se je ta spomenik obnovil in restavratorjem ZZVKD Nova Gorica, ki so dela kvalitetno zaključili. V mesecu septembru pa je bila obnovljena spominska plošča I. partizanski šoli, ki je postavljena na hiši Žnidarjevih na Novi Sušici. Obnovo je organizirala VS Nova Sušica. Pri tej obnovi pa smo sodelovali tudi Združenje borcev za vrednote NOB Postojna. Tekst in foto: Matjaž Vilhar NOVA KNJIŽICA O KAMNITIH KRIŽIH IN PRVI POHOD NOČ ČAROVNIC V NARINU Čeprav barvita jesen vabi na preživljanje jesenskih počitnic vsepovsod, so nekateri otroci najraje ostali doma. To je bila tudi prilika za druženje med seboj, kar jim v času šole ne uspeva. V Narinu so se nekateri osnovnošolci odločili, da bodo za vaščane pripravili majhno presenečenje in tako so lastnoročno izdelali pravo čarovnico, ki sedi na brezovi metli. Pridružil se ji je velik strah, ki ponoči sveti, več manjših netopirjev, ne manjkata niti krvava roka in odsekana glava. Poleg vsega pa še veliko izrezanih buč, v katerih ponoči sveti. Vse to krasi sredino vasi oz. avtobusno postajališče v Narinu. Za popestritev jesenskega dogajanja se gre tako zahvaliti Maticu, Anji, Maji, Niku, Metki, Lovru in Niki. Tekst in foto: Ana Rebec Irena Margon Foto: Irena Margon Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti… V soboto, 25. oktobra, so se v organizaciji KD Lipa Pivka pohodniki prvič podali na kulturno- zgodovinski pohod od Pivke do Kala. Razlog za to je bila izdaja knjižice o kamnitih križih v Pivki in okolici. Kamnitih križev je na Pivškem kakih 40, v priročni knjižici je zajetih 20 križev iz Pivke in okolice, vse od Selc, Gradca, Petelinj, Trnja, Klenika do Kala. Ob vsakem križu je zapisana zgodba oziroma nastanek križa, besedilo za knjižico je prispeval Božidar Premrl, ki se ukvarja s kamnito dediščino. Fotografije pa je prispevalo več avtorjev. Dodane so tudi stare fotografije naselij, kjer stojijo križi, kar ponuja zanimivo primerjavo razvoja naselij v sto letih. Knjižico je oblikoval Bojan Novak iz Galerije 2. Zanimivega sprehoda skozi kulturno in sakralno dediščino se je udeležilo preko 20 pohodnikov. Poleg domačinov je bila kar polovica pohodnikov gostov od drugod, predvsem z Vrhnike, iz pobratenega Duracha se je pohodu pridružil tudi Krištof Furch z ženo. Pohod je vodil lokalni turistični vodnik Ernest Margon, ki je na posameznih zanimivih točkah poti ob Studencu, v župnijski cerkvi sv. Petra in posameznih kamnitih križih povedal nekaj zgodovinskih in kulturnih podatkov. Prijeten sprehod se je zaključil v kamnoseški vasi Kal na Šobčevi domačiji, kjer sta pohodnike pričakala dva Martina, pravcati Martin Krpan (igral ga je Marko Vadnjal) s krajšim prizorom iz povesti in Martin Mankoč, ki je raztegnil meh harmonike za boljše razpoloženje. Ob domači pogostitvi pri Šobčevih smo zaključili prijeten in poučen pohod, ki bo izhodišče za nove pohode. V društvu želijo vsako leto pripraviti spomladanski in jesenski pohod, saj zanimiva Pivka z okolico in značilnimi kamnitimi križi nudi veliko možnosti različnih izhodišč. Veseli so, da se je že prvega pohoda udeležilo precej pohodnikov od drugod, saj mora to biti naš cilj – privabiti v našo občino goste. To je skromen prispevek društva k turizmu na Pivškem. Knjižica bo na voljo v Parku vojaške zgodovine, V Ekomuzeju v Slovenski vasi in v papirnici Sponkca. 49 DRUŠTVO UPOKOJENCEV PIVKA JE ORGANIZIRALO IZLET V SARAJEVO IN MOSTAR TER PO DOLENJSKI Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti… Vsako leto DU Pivka organizira poučnozabavne izlete, na katerih velja pravilo, da se takrat ne pogovarjamo o bolezni in starosti, ampak poskušamo samo uživati. Namen teh izletov je tudi medsebojno druženje upokojencev. 50 Na prvi izlet smo se odpravili v Sarajevo in Mostar. Pot nas je vodila iz Pivke mimo Ljubljane, Zagreba do Slavonskega Broda in naprej do Doboja, Maglaja, Zenice in Kaknja do Sarajeva. Od Slavonskega Broda pa vse do Kaknja so si udeleženci izleta ogledovali razdejanja vasi in mest, ki so jih prizadele hude in obsežne poplave. Vse je zelo prizadelo ob mislih na ljudi, ki so doživeli to opustošenje. V Sarajevu smo si najprej ogledali mesto in njegove znamenitosti; na poti proti Mostarju smo se ustavili v Jablanici, znani po veliki bitki na Neretvi iz II. svetovne vojne in si ogledali Muzej Bitke za ranjence. V Mostarju smo si ogledali glavne znamenitosti pod zaščito UNESCA. Nadaljevali smo pot v Međugorje, od tam pa ob Makarski rivieri in nato po Jadranski magistrali prodi domu. V organizacijo drugega letošnjega izleta nas je vodila ljubezen do domovine in zanimanje zanjo. V septembru smo tako spoznavali Dolenjsko: njene naravne lepote, bogato kulturno in zgodovinsko dediščino, tradicionalno kmečko obrt, kulinariko in nenazadnje tudi pokrajino in njene znamenitosti. V Rašici smo si ogledali Trubarjevo domačijo, ki je spomeniško zaščitena; v vasi Krka smo obiskali jamo, kjer izvira reka Krka. Obiskali in ogledali smo si tudi Novo mesto in Kostanjevico na Krki, kjer smo se sprehodili do nekdanjega cistercijanskega samostana, kjer smo si ogledali stalne zbirke uglednih umetnikov in zbirko lesenih skulptur na prostem. Na podoben način smo v preteklih letih že spoznavali Koroško, Primorsko in Gorenjsko. MO ZZB NOV poudaril, da se premalo spominjamo in upoštevamo takratne žrtve ljudi, ki so se odločili, da bodo nekaj naredili za boljši jutri. Ker se letos spominjamo tudi začetka I. svetovne vojne pred natanko 100 leti, bi morali vsi ljudje stremeti za tem, da ne bi bilo nikoli več vojne in nasilja. Na žalost temu ni tako. pevski zbor Osnovne šole Pivka in Moški pevski zbor Pivka, recitirali pa so učenci Osnovne šole Pivka in tov. Zdenka Morel. Več o izletih in drugih aktivnostih društva si lahko preberete na naši spletni strani http:// d-u.si/pivka. Društvo upokojencev Pivka Foto: Arhiv: DU Pivka KO ZZB NOV PIVKA Spominjamo se… V petek, 24.10.2014, na sončno, a mrzlo in vetrovno dopoldne, se je v centru Pivke zbrala večja skupina ljudi. Vseh starosti so bili, mladi, stari in srednjih let. Zbrali so se, da bi počastili spomin na padle borce za svobodo, ki so med II. svetovno vojno bili boj z okupatorji in njihovimi hlapci zato, da bi osvobodili svoj narod. In to jim je kljub velikim žrtvam tudi uspelo, saj so borci 27. aprila 1945 osvobodili tudi sedanji trg Pivka. Predstavniki KO ZZB NOV Pivka so k spominski plošči na zgradbi Občine Pivka položili cvetje. Žalna povorka, na čelu katere so vihrali veteranski prapori, je nato izpred občinske zgradbe krenila po Kolodvorski cesti do spominskega parka na Habjanovem hribu. Predstavniki ZZB so na Kolodvorski cesti položili cvetje tudi pred spomenikom bombaša in spominsko ploščo 29. hercegovski diviziji ter pred spomenikom padlim iz Pivke in okolice. Na Habjanovem hribu pa se je odvila spominska svečanost, v kateri je slavnostni govornik Jerko Čehovin, predsednik Sledil je kulturni program, v katerem so peli Vokalna skupina Rožmarinke, Otroški Člani KO ZZB NOV Pivka so poskrbeli tudi za cvetje ob drugih spomenikih v okolici Pivke. Tekst in foto: Siniša Čeligoj LIKOVNI DAN V GALERIJI http://hisakulture.com HIŠA KULTURE V PIVKI so pod vodstvom slikarja Leona Zuodarja najprej spoznali grafično tehniko sitotiska, nato pa tiskali risbice na majice. Vsak otrok je s seboj prinesel eno od svojih starih majic in ji s tiskom vdihnil novo podobo. Pri tem se ni le praktično seznanil s tehniko sitotiska, ampak je uporabil tudi svojo moč, da je odtis uspel. Vsakemu odtisu, ki je risbico čudežno preslikal na majico, pa je sledilo presenečenje, veselje in ponos. Likovni dan v galeriji je popestrilo tudi ustvarjanje na tleh v galeriji, sončenje na terasi med odmori in nazadnje še tekmovanje v kvizu. Na tem mestu se ekipa Hiše kulture v Pivki zahvaljuje učencem OŠ Antona Globočnika, učiteljicama Barbari Nagode in Sonji Česnik ter spremljevalki Mojci Simičak za obisk. Pridite še kdaj k nam in pripeljite s sabo tudi prijatelje! Tekst in foto: ekipa Hiše kulture v Pivki EKSKURZIJA V ŠVICI - Ekološko kmetovanje v Švici Konec septembra je Združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele Krajine organiziralo strokovno ekskurzijo v Švico. Udeležili so se je ekološki kmetje in kmetice, pridružilo pa se jim je tudi veliko kmetov iz drugih krajev Slovenije. Udeležile so se je tudi članice Društva podeželskih žena iz Narina. Ogledali so si ekološko kmetijo Biohof Widacher iz Maltersa, kjer živijo in delajo tri generacije. Obdelujejo 2 ha travnikov in 6,50 ha njiv, posejanih z zelenjavo, nekaj tudi na pokritih površinah. Svoje proizvode prodajajo preko zelenih zabojčkov. Obiskali so tudi zapor odprtega tipa, kjer zaporniki pridelujejo ekološko zelenjavo in redijo domače živali na obsežnem posestvu. Vse pridelajo za lastno oskrbo. Sledil je še obisk inštituta FIBL v Fricku, kjer raziskujejo vse, kar se tiče ekološkega kmetovanja in nato še ogled dveh eko-kmetij. Primeri dobre prakse jim bodo koristili tudi pri njihovem eko-kmetovanju, saj so opazili, da morajo v Sloveniji še veliko postoriti, da bodo tudi s primerno tehnologijo sledili razvoju na tem področju in znali pridelke tudi primerno predstaviti in tržiti. Foto: arhiv Združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske… Tekst: Priredba Irena Margon DOLENJCI IZPOD GORJANCEV NA PIVŠKEM Na sončno soboto v oktobru je naše kraje obiskal poln avtobus turistov z Dolenjske. Njihov obisk ni bil običajen turistični, temveč spominski, saj so številni sorodniki duhovnika Jožefa Murna, ki je v naših krajih služboval med leti 1914 in 1933, obiskali kraje, v katerih je služboval njihov sorodnik. Župnik Jožef Murn je v župniji Košana služboval od 30.9.1914 do 9.6.1916, nato pa vse do aprila 1933 v Trnju. Vmes je bil skupaj z župljani v letu 1919 konfiniran na Sicilijo. Z veseljem so se naši obiskovalci fotografirali za Pivški list ob pivškem križu v bližini cerkve sv. Trojice v Trnju. Tekst in foto: Ernest Margon Murnovi vseh generacij so počastili spomin na svojega sorodnika Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti… Zadnji dan prve razstave v galeriji Hiše kulture v Pivki v sezoni 2014/15 je bil nekaj posebnega. Na obisku je bila OŠ Antona Globočnika iz Postojne, ki se je vključila v galerijski izobraževalni program in iz pestre ponudbe izbrala sklop Likovni dan v galeriji. Učenci 4.a in 4.b razreda so se zjutraj zbrali v galerijskih razstavnih prostorih, kjer so si pod vodstvom Tanje Milharčič ogledali razstavo del na papirju Uroša Weinbergerja. Ogled je bil zasnovan kot debata, zato so umetniško ustvarjanje, še posebej risanje, primerjali z igranjem – nogometa. Mogoče je ta povezava malo nenavadna, ampak otroci so hitro razumeli, kako se prekrivata risanje in nogomet: vsakič, ko igramo nogomet ali rišemo, v okviru ustaljenih pravil poskušamo kaj novega in tako izboljšujemo svojo tehniko. Na ta način je Tanja otrokom predstavila, kako ustvarjajo sodobni umetniki in umetnice. Po vodenem ogledu v razstavnih prostorih so se vsi skupaj preselili v grafični atelje, kjer 51 ODLIČNI NASTOPI SAVIĆA NA BALKANSKIH IGRAH Od 19. do 21. septembra so v romunskem glavnem mestu Bukarešti potekale 24. Balkanske atletske igre za veterane - BAVACS 2014. V ekipi slovenske reprezentance je odlično nastopil tudi član Atletskega kluba Pivka Vladimir SAVIĆ. Vladimir SAVIĆ je nastopil v štirih disciplinah kategorije M70, in sicer v tekih na 1500, 5000 in 10 000 m ter v malem maratonu, prav v vseh nastopih pa je osvojil medaljo. Že prvi dan prvenstva se je s tekmeci pomeril v teku na 5000 m in osvojil prvo mesto, v soboto je nato nastopil kar na dveh tekmah, in sicer dopoldne na 10000 m, zvečer pa še na 1500 m in obakrat zmagal. Pohod na medalje je zaključil v nedeljo dopoldne z nastopom na malem maratonu, kjer pa je z zaostankom manj kot dve minuti za predstavnikom Grčije osvojil drugo mesto. Srečko Fras SONČNA NEDELJA NA PIVŠKO ZVABILA VEČ KOT 70 KOLESARJEV Zadnja septembrska nedelja, ki se je bohotila v sončnih žarkih, je na že tradicionalno jesensko kolesarjenje po Krpanovih poteh, ki ga organizira Turistično društvo Pivka, na Pivško privabila več kot 70 kolesarjev. 50-kilometrska pot, ki je vsebovala 700 višinskih metrov, je kolesarje najprej vodila skozi Petelinje in Slovensko vas, potem pa po urejeni makadamski cesti mimo Nove hiše, Stare hiše, do vrh Korena, kjer je bil tudi krajši postanek. Pot je rekreativne športnike in športnice vodila mimo Blatne doline in Veksla na Mašun, kjer je sledil spust proti Baču, čez Stene na Juršče, po asfaltirani cesti v Palčje ter mimo Palškega jezera v Klenik in čez Sela v Pivko. Štiriurni kolesarski izlet se je tako, kot je to v običaju, zaključil s skupnim kosilom in dobrimi občutki po opravljenem športnem izzivu. Foto: TD Pivka Športni kotiček NOGOMETNI KLUB KOŠANA VABI V SVOJE VRSTE NAJMLAJŠE NOGOMETNE NAVDUŠENCE 52 Nogometni klub Košana se je ob začetku šolskega leta predstavil učencem OŠ Pivka. Igralci NK Košana so skupaj s trenerjem pokazali, kako poteka sam trening nogometa, nato pa dali priložnost tudi ostalim navdušencem nogometa. NK Košana vabi k vpisu vse navdušence nogometa, še posebej tiste najmlajše. Treningi potekajo • v Dolnji Košani - v ponedeljek in petek od 17:30 do 19:00 • v Pivki - v torek in sredo od 17:30 do 19:00 Za dodatne informacije: Matej Zadnik: 040 383 073, Janko Kovačič: 041 939 059 Tekst in foto: NK Košana JESENSKI PREIZKUS HOJE NA 2 KILOMETRA V PIVKI Tradicionalni test hoje na 2 km je bil v Pivki ponovno drugo oktobrsko soboto. Organizatorji Zdravstvena postaja Pivka in Trška skupnost Pivka so tokrat imeli srečo z vremenom, a lepo vreme je MLADI KEGLJAČI OSVOJILI TURNIR V ZAPREŠIĆU Gorup, Pašič in Kaluža z novo trofejo V sklopu prireditev ob občinskem prazniku mesta Zaprešić na Hrvaškem je tamkajšnji kegljaški klub v nedeljo 12. oktobra organiziral mednarodni turnir mladinskih ekip (U-23). Povabilo na turnir je od slovenskih klubov prejel Kegljaški klub Brest iz Cerknice, le-ta pa je v svojo ekipo povabil še mlade kegljače iz Postojne in Pivke. Združeno ekipo Bresta so tako sestavljali tudi trije člani Kegljaškega kluba Pivka, in sicer Denis Pašič, Domen Kaluža in Jaka Gorup. Mladi slovenski kegljači so kljub temu, da so v soboto popoldne igrali še v državnih ligah, odlično nastopili in pometli z vso konkurenco. Skupaj so podrli 3417 kegljev in prepričljivo osvojili prvo mesto. vabilo tudi na izlete in še vedno na morje in tako se je preizkusilo blizu 50 udeležencev. Preizkus hoje vsakemu ponudi informacijo o dejavnostih, ki pomagajo k izboljšavi telesne pripravljenosti. Ker je ta pomembna vse leto, organizatorji pripravijo preizkus v spomladanskem in jesenskem času. Rezultati so pokazali dokaj dobro telesno pripravljenost, saj je testiranje potekalo po dopustih in v času, ki ga v letu namenimo kolesarjenju, hoji v gore ali plavanju. Vsak udeleženec preizkusa je dobil svoj rezultat, ki ga je lahko primerjal s pomladanskim. Dr. Nardo Stegel, vodja projekta, je svetoval aktivnosti za ohranjanje in izboljšavo telesne kondicije. Hoje so se udeležili tako zdravi udeleženci kot tisti, ki imajo določene težave. Predvsem za bolnike s srčno žilnimi boleznimi je redno gibanje nadvse pomembno. Poleg ocene telesne zmogljivosti so si izmerili tudi krvni tlak in puls ter dobili nasvet zdravnika, kako naj skrbijo za zdravje. Tekst in foto: Irena Margon NAJMLAJŠI TELOVADIJO Od meseca oktobra se v Pivki, Planini in na Rakeku nadaljuje »Zmajčkova telovadba«. Otroci se zberejo v dveh, starostno različnih skupinah v telovadnici osnovne šole. Skupaj se ogrejemo z raznimi igrami in vajami, nadaljujemo z vajami s pripomočki ali brez in potem stečemo k postavljenemu poligonu, ki otrokom pomaga razvijati ravnotežje, hkrati pa je to najbolj zabaven del Zmajčkove telovadbe. Mlajšim otrokom pri izvedbi dejavnosti lahko pomagajo starši, sicer pa otrokom priskočijo na pomoč izkušene vaditeljice Samanta, Nataša, Polona, Izabel in Maja. Ob koncu se še umirimo in pozdravimo s športnim pozdravom. Pridružite se nam, skupaj bomo premagovali ovire! Več informacij na 031/371 221. Tekst in foto: Samanta Abram Štunf Tekst in foto: Srečko Fras Športni kotiček Predstavniki najboljših ekip 53 ODLIČNA SEZONA MARTINA OTONIČARJA karieri za velika odrekanja in izjemno predanost. Martin, ponosni smo nate in ti po koncu sezone želimo nekaj oddiha ter obilo energije v prihodnje, ko bodo tvoji cilji usmerjeni v nova tekmovanja! Foto: osebni arhiv Martina Otoničarja 20-letni kolesar iz Selc pri Pivki, slovenski reprezentant, ki komaj drugo leto nastopa za kolesarki klub Radenska Kuota, se je letošnjo sezono med profesionalnimi kolesarji do 23 let izjemno izkazal. Med 33-imi letošnjimi odpeljanimi dirkami je namreč dosegel tudi svojo prvo zmago v tej kategoriji, in sicer na prvi etapi dirke Banja luka Beograd I., ki je štela tudi za UCI Europe tour. Nič manj pomembni pa niso bili tudi preostali rezultati mladega pivškega športnika, ki je med celotno sezono nizal visoke rezultate. Julija je bil Martin na Madžarskem odličen drugi in za las zgrešil najprestižnejše prvo mesto, na dirki po Istri pa med drugim zabeležil tudi dve četrti mesti. Kolesarska sezona Martina Otoničarja, ki se je v teh jesenskih mesecih zaključila, je vsebovala številne izzive, nesrečne situacije ter tudi poškodbe, vendarle pa je nadebudni kolesar s svojo neizmerno vztrajnostjo in željo ne glede na vse, prepričljivo vrtel svoje kolo, kar se mu je obrestovalo tudi ob koncu sezone. Pivčan je sezono namreč zaključil kot četrti najboljše uvrščeni slovenski kolesar v točkovanju UCI Europe tour, na kar je lahko zelo ponosen, vse spodbude in čestitke pa mu izrekamo tudi mi, saj gre v profesionalni športni ORIENTACIJSKI POHOD SKOZI VOJAŠKO ZGODOVINO Park vojaške zgodovine Pivka je v sodelovanju s strokovnim timom Fit-bor organiziral zanimiv orientacijski pohod, katerega namen je bila ponovna oživitev pohodnih poti, ki vodijo na Primož in so bile pretekli del leta zaradi poškodovanih gozdov, neprehodne. Dogodka, ki je nedvomno zelo popestril letošnje festivalsko dogajanje v Parku vojaške zgodovine, se je udeležilo 35 posameznikov, željnih izzivov, adrenalina in raziskovanja. Na pot so se podali kljub dežju, blatnemu terenu ter slabi vidljivosti, in sicer v želji, da izkusijo prave razmere, ki se jih vztrajni vojaki nikoli ne ustrašijo ter uspešno osvojijo skrivnostno traso, na kateri je bilo potrebnih kar nekaj spretnosti, iznajdljivosti in znanja. Posebno doživetje so rekreacijskemu pohodu namreč dale tematsko obarvane preizkušnje, ki so se jih pohodniki lotili v ekipah, v družbi svojih prijateljev ali sorodnikov, ter si tako pohod, ki je že sam po sebi nudil obilo užitkov in lepot, popestrili z druženjem in zabavnim tekmovanjem. Naloge in izzivi ter preizkušnje, ki so bile na približno 5 km dolgi poti pripravljene za pohodnike, so bile primerne za vsakogar, posebno navdušenje so nad pohodom izrazili ravno najmlajši udeleženci, saj jim je proga predstavljala še večji izziv, vključevale pa so tako sposobnosti znajdenja, orientacije, znanja ter fizične pripravljenosti. S pomočjo zemljevida so bile namreč ekipe preko dvanajstih zanimivih točk vodene po pohodniški poti, ki je vodila preko Primoža nazaj v Park vojaške zgodovine. Najbolj zanimivi izzivi so se zvrstili v ameriškem in nemškem vojaškem taboru, temačnih rovih, blatnem gozdu. Glede na izjemen potencial okolja, ki nas obdaja ter vojaško zgodovino tega kraja, bodo organizatorji tudi v prihodnje poskrbeli za tovrstne doživljajske izzive, ki posameznika zopet povežejo z naravo in zgodovino ter v njem prebudijo željo po raziskovanju in adrenalinu. Foto: Fit-bor Športni kotiček V NARINU SE NAVDUŠUJEJO ZA MOTOKROS 54 V Narinu je nekaj zelo navdušenih voznikov motokrosa. Pred leti se je za ta šport navduševal Gordan Kaluža, ki je treniral ljubiteljsko. Kmalu pa je »zastrupil« še svoja sinova Primoža in Mateja in naredili so ekipo. Progo so pripravili kar na domači parceli, večkrat pa gredo trenirat tudi na prave proge drugam. Lansko leto so šli na pravo tekmo v Stransko vas pri Semiču in Primož je v svoji kategoriji zmagal, Matej pa je bil tretji. Prvi uspehi so jih še bolj pritegnili in tekme so se udeležili tudi letos. Na odlično pripravljeni progi so tekmovali v kategoriji »amaterji OPEN«. Izmed 30 tekmovalcev je Matej ponovno osvojil pokal za 3. mesto. Tudi njegovi prijatelji v skupini (Gordan in Primož Kaluža – Narin, Tadej Kaluža – Dolnje Ležeče, Miha Kaluža – Petelinje, Marko Žele – Velika Pristava in Sandi Simčič – Bač) so prejeli medalje za sodelovanje do 15. mesta. Iz skupine amaterjev pa je bil za sodnika izbran Vojko Kaluža iz Dolnjih Ležeč. Vsem iskrene čestitke za pogum in vztrajnost pri treningih in tekmovanjih. Foto: Primož Kaluža Tekst: Irena Margon SVEČAN ZAKLJUČEK DEL SANACIJE BALINARSKE DVORANE Člani Balinarskega kluba Orlek Javor Pivka so v četrtek 30. novembra s kratkim kulturnim in športnim programom svečano obeležili zaključek dela na sanaciji balinarske dvorane Rešta. Celotna investicija, ki je zajemala energetsko sanacijo objekta in izgradnjo prizidka, namenjenega pripravi hrane, je znašala 75.000,00 EUR, sredstva pa so prispevali Fundacija za šport, Občina Pivka ter člani kluba z lastnimi sredstvi in prispevki sponzorjev. Klub je poleg tretjine potrebnih sredstev vložil še preko 250 ur prostovoljnega dela. S posodobitvijo bo dvorana športnikom in rekreativcem na razpolago vseh 365 dni v letu, balinarjem BK Košana, ki tekmujejo v Super ligi, pa nudi drugi dom. Potek priprav in samo sanacijo sta gostom predstavila predsednik in tajnik kluba Alojz Česnik in Drago Štunf, o pomenu posodobitve objekta pa so spregovorili župan Občine Pivka Robert Smrdelj, predsednik Športne zveze Postojna Marjan Nagode in predsednik Predsednik BK Orlek Javor Pivka Alojz Česnik OBZ Postojna Franc Morelj. Kot zahvalo za izjemno angažiranje pri projektu se je klub s plaketo zahvalil Dragu Štunfu, županu Smrdelju pa so podarili knjigo o žledu, ki je letos prizadel naše kraje. Po svečanosti so člani kluba goste pogostili z jedačo, ki so jo pripravili v novem, za to namenjenem prostoru. Zaključno druženje je z atraktivnim nastopom popestrila plesna skupina Pike, člana BK Košana Aljoša Morelj in Andrej Kastelic pa sta odigrala eno atraktivnejših disciplin - štafeto, za glasbo je skrbela skupina Zlati časi. Športna zveza Pivka v sodelovanju z Balinarskim klubom Orlek Javor Pivka ORGANIZIRA 1. ZIMSKO LIGO PIVKE Z ligo bomo pričeli zadnji vikend v novembru. Vse tekme se bodo igrale v prenovljeni balinarski dvorani Rešta v Pivki. Discipline: dve dvojki, dve enojki – vse 2x Čas igranja: 1 ura 15 min – 2x Enojko lahko igra vsak igralec le enkrat, dvojka ne sme biti dvakrat enaka. Tedensko se bo igralo: Ob petkih bo ena tekma od 17:00 - 20:30. Ob nedeljah bodo tri tekme, in sicer od 10:00 - 13:30, 13:30 do 17:00 in 17:00 do 20:30. Če bo potrebno: Ob prostih (ko ne bo Superlige) sobotah bodo lahko tudi tri tekme, in sicer od 10:00 - 13:30, 13:30 do 17:00 in 17:00 do 20:30. Ekipa šteje najmanj 6 igralcev in največ 10 igralcev. Sistem tekmovanja bo odvisen od števila ekip, predvidoma se bo igral ligaški sistem s playoffom. Če bo ekip manj kot 12, se igra enokrožni ligaški sistem in potem playoff. Če bo ekip več kot 12, se igra najprej enokrožni ligaški sistem v dveh skupinah. Nato prvouvrščene (polovica) ekipe tvorijo novo skupino, kjer se rezultati prenesejo in igrajo še s preostalimi ekipami. Na koncu odigrajo še playoff. Preostale ekipe tvorijo drugo skupino, kjer enako odigrajo še s preostalimi ekipami. Vsaka ekipa bo odigrala predvidoma 12 tekem. Prijave na gornji naslov bomo sprejemali do 20.11.2014, ko bo ob 19. uri tudi žreb lige. Prijavnina za ekipo je 150,00 EUR. Prijavnino lahko ekipe plačajo v gotovini ali na TR: 101000035409069. Tekme sodita vodji nastopajočih ekip. Ligo vodi Rok Beguš. Nagrade: pokali za prva 4 mesta, medalje za 1. mesto, nekaj praktičnih nagrad, ki jih bomo žrebali med nastopajoče igralce na zaključni družabni prireditvi. predsednik ŠZ Pivka Drago Štunf MOTOSHOD V ŠMIHELU Tekst in foto: Tinkara Volk tekst in foto: Srečko Fras Športni kotiček V Šmihelu se velikokrat zasliši zvok motorja. Pa naj bo to čisto ''ta pravi jekleni konjiček'' ali pa samo ''sfriziran avtomatik ali štirka''. Zato smo letos že 4. leto organizirali tradicionalni Motoshod, kjer se zberejo vsi motoristi iz Šmihelske doline, da blagoslovijo svoje motorje in se zapeljejo na panoramsko vožnjo. Tako je bilo tudi letos in na koncu smo se vsi skupaj zbrali na igrišču za šolo, nekaj pojedli, popili in se pozabavali v dobri družbi. 55 PETER LJUBIČ, ROKOMETNI SODNIK Pred dobrimi devetimi leti se je iz Kozine na območje pivške občine priselil Peter Ljubič in si v Novi Sušici ustvaril družino. Nič posebnega, bi marsikdo rekel, ljubiteljem športa, še posebej rokometa, pa je znano, da gre za enega najboljših mednarodnih rokometnih sodnikov na svetu. S sodnikom Nenadom Krstićem sta sodila na največjih svetovnih športnih prireditvah, med drugim finale moškega turnirja na Olimpijskih igrah 2012 v Londonu ter Svetovnega prvenstva za moške v Španiji leta 2013. Posebej za našo revijo je na kratko opisal svojo športno pot. Z Nenadom Krstičem sodita v paru od samega začetka, začela pa sta v četrtem razredu osnovne šole, ko sta sodila šolsko ligo. Prvi izpit za sodnika sta opravila 1987 v Krškem in do leta 1990 sodila v drugi slovenski ligi in mlajšim selekcijam. Leta 1990 sta opravila državni izpit, v sezoni 1994/95 pa sta začela soditi tekme prve slovenske lige. Leta 2000 sta opravila izpit pri EHF za mednarodno kategorijo, naslednje leto pa še pri IHF za kontinentalno kategorijo. Prve mednarodne tekme sta sodila leta 2001 na evropskem kadetskem prvenstvu v Luksemburgu. Na omenjenem prvenstvu sta sodila finalno tekmo pred številnimi funkcionarji EHF, ki so njuno delo odlično ocenili tako, da sta si na široko odprla pot do sojenja na foto iz arhiva Petra Ljubiča: Nenad Krstić in Peter Ljubič (desno) na finalu SP 2013 v Španiji naslednjih mednarodnih državnih in klubskih tekmah. Do sedaj sta sodila na 500 mednarodnih tekmah, in sicer 55 v ligi prvakov, 24 ostalih klubskih pokalih, 166 na uradnih in 265 prijateljskih tekmah. Skupaj sta sodila preko 2000 tekem. Srečko Fras USPEŠNI NASTOPI PIVŠKIH ATLETOV NA MARATONIH Ljubljanski maraton je vrhunec tekaških prireditev v Sloveniji, katerega se je tudi letos udeležilo več tisoč ljubiteljev teka z vseh koncev sveta. Člani Atletskega kluba Pivka se omenjenega tekmovanja redno množično udeležujejo in letos je svoj nastop na njem opravilo kar 23 članov. Osem jih je tekmovalo na 10 km progi, na 21 km progi, ki je štela tudi za državno prvenstvo v malem maratonu, jih je nastopilo deset, s paradno disciplino teka na 42 km pa je opravilo pet Pivčanov. Istočasno kot Ljubljanski maraton je v Črni gori potekal tudi 21. Podgorički maraton, katerega sta se iz pivškega kluba udeležila Robert Petrovčič in Kristina Bele. Oba sta odtekla odlično, saj je Petrovčič osvojil 14. mesto, Beletova pa je bila četrta. Srečko Fras Na najdaljši progi so dobre uvrstitve v svojih kategorijah dosegli Vladimir Savić, ki je bil drugi ter Slavka Drobnič in Alenka Draksler, ki sta dosegli peto in osmo mesto. Na 21 km progi sta bila najboljša Pivčana Ivanka Širca s tretjim mestom in Viktor Beguš, ki je bil deseti. Oba sta dosegla tudi dobri uvrstitvi za državno prvenstvo, in sicer je bila Širca v kategoriji veteranke V tretja, Beguš v kategoriji veterani VII sedmi. Največji uspeh pa je dosegel Emil Pašič, ki je v soboto nastopil na srednješolskem teku in osvojil drugo mesto, za nameček pa je v nedeljo skozi cilj 10 km tega v konkurenci skoraj 400 tekmovalcev pritekel kot šesti. Emil Pašič na zmagovalnem odru; foto: AK Pivka Športni kotiček SMUČARSKI KLUB PIVKA VABI V SVOJO DRUŽBO VSE ZIMSKE NAVDUŠENCE 56 V naši družbi se boste družili, nabirali nova športna znanja in skrbeli za dobro kondicijo. Organiziramo treninge v telovadnici in na snegu, šolo smučanja, igre na snegu, tečaje, zimovanja, tekmovanja… Treningi v športni dvorani Skala Vsak torek in četrtek: 15.30 – 17.00 Trening vodita Maša Penko in Rado Fabjan (več informacij 031/387-737) Sejem nove in rabljene smučarske opreme na OŠ Pivka Sobota, 29. november 2014 Šola smučanja na smučišču Kope Od 26. do 30. decembra 2014 Za vse dodatne informacije smo vam z veseljem na voljo, in sicer na tel. št. 051/600- 301 (Borut Bele), 041/741-248 (Bojan Penko) Veselimo se vaše družbe! Napovednik športnih dogodkov NOVEMBER 2014 petek, 21. november ob 17.00 uri športni park Košana nogomet – dečki U-11: KOŠANA – RAKEK (organizira: ŠD Košana) sobota, 22. november ob 09.00 uri kegljišče Krpanov dom Pivka kegljanje – člani: PIVKA II – ADERGAS (organizira: Kegljaški klub Pivka) sobota, 22. november ob 13.00 uri kegljišče Krpanov dom Pivka kegljanje – članice: PIVKA – CERŠAK (organizira: Kegljaški klub Pivka) sobota, 22. november ura še ni znana športna dvorana Skala Pivka košarka – člani: PIVKA – GLOBUS (organizira: Košarkarski klub Pivka) petek, 28. november ura še ni znana športna dvorana Rešta Pivka balinanje: REKREACIJSKA ZIMSKA BALINARSKA LIGA (organizira: BK Orlek Javor Pivka) sobota, 29. november ob 13.00 uri športna dvorana Skala Pivka košarka – kadeti U-17: PIVKA – IZOLA (organizira: Košarkarski klub Pivka) sobota, 29. november ura še ni znana športna dvorana Skala Pivka košarka – kadetinje U-17: PIVKA – ČRNOMELJ (organizira: Košarkarski klub Pivka) sobota, 29. november ob 15.00 uri športna dvorana Rešta Pivka balinanje – člani: KOŠANA – ANTENA (organizira: Balinarski klub Košana) nedelja, 30. november ob 10.00 uri športna dvorana Skala Pivka košarka – pionirji U-15: PIVKA A – LTH CASTINGS (organizira: Košarkarski klub Pivka) nedelja, 30. november ura še ni znana športna dvorana Rešta Pivka balinanje: REKREACIJSKA ZIMSKA BALINARSKA LIGA (organizira: BK Orlek Javor Pivka) vsak torek in četrtek od 15.30 do 17.00 športna dvorana Skala SMUČARSKI TRENINGI (organizira: Smučarski klub Pivka) DECEMBER 2014 športna dvorana Rešta Pivka balinanje: REKREACIJSKA ZIMSKA BALINARSKA LIGA (organizira: BK Orlek Javor Pivka) sobota, 6. december ura še ni znana športna dvorana Skala Pivka košarka – člani: PIVKA – POSTOJNA (organizira: Košarkarski klub Pivka) športna dvorana Rešta Pivka balinanje: REKREACIJSKA ZIMSKA BALINARSKA LIGA (organizira: BK Orlek Javor Pivka) petek, 12. december ura še ni znana športna dvorana Rešta Pivka balinanje: REKREACIJSKA ZIMSKA BALINARSKA LIGA (organizira: BK Orlek Javor Pivka) sobota, 13. december ura še ni znana športna dvorana Skala košarka – mlajše pionirke U-13: PIVKA A – GROSUPLJE A – TRIGLAV (organizira: Košarkarski klub Pivka) sobota, 13. december ura še ni znana športna dvorana Skala Pivka košarka – kadeti U-17: PIVKA – MEDVODE (organizira: Košarkarski klub Pivka) nedelja, 14. december ura še ni znana športna dvorana Skala Pivka košarka – pionirji U-15: PIVKA A – ŠENČUR GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA (organizira: Košarkarski klub Pivka) nedelja, 14. december ura še ni znana športna dvorana Rešta Pivka balinanje: REKREACIJSKA ZIMSKA BALINARSKA LIGA (organizira: BK Orlek Javor Pivka) petek, 19. december ura še ni znana športna dvorana Rešta Pivka balinanje: REKREACIJSKA ZIMSKA BALINARSKA LIGA (organizira: BK Orlek Javor Pivka) sobota, 20. december ura še ni znana športna dvorana Skala košarka – mlajše pionirke U-13: PIVKA B – PROTEINI.SI KOPER – ČRNOMELJ (organizira: Košarkarski klub Pivka) sobota, 20. december ura še ni znana športna dvorana Skala Pivka košarka – člani: PIVKA – TOLMIN (organizira: Košarkarski klub Pivka) nedelja, 21. december ura še ni znana športna dvorana Rešta Pivka balinanje: REKREACIJSKA ZIMSKA BALINARSKA LIGA (organizira: BK Orlek Javor Pivka) petek, 26. december ob 09.00 športna dvorana Rešta Pivka balinanje: TURNIR DVOJK OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI (organizira: BK Orlek Javor Pivka) od 26. do 30. decembra smučišče Kope ŠOLA SMUČANJA Informacije na: 051/600- 301 (Borut Bele), 041/741-248 (Bojan Penko) (organizira: Smučarski klub Pivka) AKTUALEN NAPOVEDNIK DOGODKOV SPREMLJAJTE NA SPLETNI STRANI OBČINE PIVKA (www.pivka.si) Športni kotiček petek, 5. december ura še ni znana nedelja, 7. december ura še ni znana 57 Župan, podžupan, občinska uprava in svetniki Občine Pivka voščijo vsem svojim občanom vse dobro ob zaključku leta in vstopu v novo leto. Spoštovane občanke in občani! Svetniki krščanskih demokratov vas že 20 let zastopamo v občinskem svetu. In še pobuda vsem v občini: SKUPAJ zasnujmo privlačno poletno prireditev v Pivki, ki bo privabila obiskovalce od blizu in daleč. Več o nas na občinski spletni strani - »Strankarski kotiček« Občankam in občanom želimo pogumen korak v 1. ERNEST MARGON Svoje znanje in sposobnosti bomo usmerili v to, da bo v naši LEPI občini PRIJETNO živeti. 9. JOŽE ŠTRADJOT 2. MAJDA ŽUŽEK leto 2015 z željo, da bi bilo novo leto za vse dobro. 10. MARTINA ČAJKO 3. CVETO LENARČIČ Posebno pozornost bomo posvetili: 11. STANISLAV ČESNIK 4. DRAGICA KALUŽA Hvala za krščanske demokracije skrbi za mlade in podporo starejše: mladimnačelom družinam pomagati do stanovanja, ustanovitev centra za razvoj podjetništva mladih 12. ALEKSANDER HOR 5. UROŠ KRISTAN inna centra za medgeneracijsko sodelovanje, organiziranje 13. ANDREJ PENKO 6. volitvah. JANA GRŽINIČ evropskih, državnih in lokalnih prostovoljcev za prevoz starejših do lekarne in zdravnika; 14. IRENA MARGON 7. DEJAN ČESNIK okrepitvi gospodarstva: podpora malemu gospodarstvu 15. DRAGAN STEVIĆ GORJANC božič in čestitke tudi ob dnevu8. VIKA samostojnosti inVesel socialnemu podjetništvu ter prizadevanje za ponovno uveljavitev lesarstva na Pivškem; SVOJ PREFERENČNI GLAS NAMENITE in enotnosti. varnosti prometa: pospešitev izgradnje obvoznice Pivke, TISTEMU NA LISTI, KI MU NAJBOLJ ZAUPATE! ureditev prehodov za pešce na državnih cestah (Selce, Kal - pri Pivki d.d.), pločnikov (Radohova), avtobusnega postajališča v Zagorju in ukrepanje za umiritev hitrosti (Košana) in sanacija mostu čez reko Reko (Suhorje); Občinski odbor NSi - krščanski demokrati varstvu okolja: ureditev odlaganja azbestne kritine (subvencioniranje), uvedba občinskega monitoringa vpliva naPivka okolje in ukrepanje; Naš moto je: Vaši problemi so naši problemi. 58 področju gasilstva, športa in kulture: več sredstev gasilstvu, športu (mladim) in kulturi (prostori - Šmihel…) ODGOVOR ZA PRIHODNOST. Naročnik: Nova Slovenija Slovenska ljudska stranka Spoštovani ljudska stranka Slovenska Menim, da je naša lokalna skupnost uspešna in ugledna, v ožjem in širšem Slovenskem prostoru. Sam sem na našo Občino, ljudi, institucije, dosežke in pridobitve resnično ponosen. Spoštovani Že več mandatov ste mi dali priložnost in čast, da soustvarjam in zastopan našo skupnost. S skupnimi močmi smo res veliko in ugledna, v ožjem Menim, dalokalno je naša lokalna skupnost uspešna postorili, veliko projektov je v teku, ki se aktivno izvajajo, še veliko in širšem prostoru. Sam sem na našo Občino, ljudi, pa je potreb inSlovenskem nenazadnje razvojnih Odločil sem se, Ob iztekajočem sepriložnosti. letu voščimo veliko miru in ljubezni, da tudi na teh volitvah preverim vaše zaupanje inresnično interes, da v ponosen. institucije, dosežke in pridobitve funkciji župana, skupaj z vami, zdravja, aktivno, z znanjem in izkušnjamiin sreče. uspehov Že več mandatov sterazvoj mi naše dalilokalne priložnost sooblikujem in soustvarjam skupnosti.in čast, da soustvarjam in Vabim vas, da našo se volitev resnično udeležite, saj je Snaskupnimi močmi smo res veliko zastopan lokalno skupnost. volitvah odločitev v Vaših rokah … in prav je tako. postorili, veliko projektov je v teku, OO ki se aktivno izvajajo, še veliko SLS Pivka Robert pa jeSmrdelj potreb in nenazadnje razvojnih priložnosti. Odločil sem se, da tudi na teh volitvah preverim vaše zaupanje in interes, da v funkciji župana, skupaj z vami, aktivno, z znanjem in izkušnjami sooblikujem in soustvarjam razvoj naše lokalne skupnosti. KANDIDAT ZA ŽUPANA Vabim vas, da se volitev resnično udeležite, saj je na OBČINE PIVKA volitvah odločitev v Vaših rokah … in prav je tako. Robert Smrdelj Robert Smrdelj Naročnik oglasa OO SLS Pivka. KRŠČANSKI DEMOKRATI – VAŠ GLAS V OBČINSKEM SVETU »KUHAJMO S SLAVICO« Ljudska univerza Postojna in ga. Slavica Smrdel napovedujeta leto gurmanskih srečanj. Za vas sta pripravili inovativne kuharske delavnice, kjer boste enkrat na mesec v sproščenem vzdušju skozi teorijo in prakso spoznavali različne tehnike in mojstrske skrivnosti, da bodo vaše jedi še bolj okusne, zdrave in prefinjene. Po želji se lahko udeležujete celotnega sklopa ali le posameznih srečanj. Delavnice so primerne tako za tiste, ki znate kuhalnico že dobro vihteti, kot one, ki v svet odličnih okusov šele vstopate. Srečanja in jedi so tematsko navdahnjene, prilagojene sezonski hrani in praznikom, posvečali pa se bomo tako tradicionalnim okusom kot ustvarjalnim pogledom na kuhinjo. Novo znanje in spretnosti bomo pridobivali pod budnim očesom kuharske mojstrice Slavice, ki je dobro poznana v naših krajih in širše. Kuharsko znanje sama nabira že celo življenje, tečaje pa vodi že več kot 20 let. Med drugim svoje skrivnosti deli kot občasna gostja oddaje »Jutranji servis« na 1. programu radia Slovenija in oddaje »Dobro jutro« na TV Slovenija. Izdala je dve knjigi receptov in 8 let pripravljala in urejala knjižico receptov za sladice »Rama«. Razlogov, da se od nje lahko veliko naučimo, je torej več kot dovolj. Novembrska delavnica »Kuhajmo s Slavico« bo medgeneracijsko obarvana in bo že zadišala po božično-novoletnih praznikih. Pripravili bomo čokoladni fondi, izdelali okraske iz medenega testa, pričarali nekaj ribjih in prazničnih jedi ter seveda decembrsko dišeče sladice... Na koncu bomo vse dobrote tudi poskusili. Dedki in babice lahko pripeljite svoje vnučke ali otroci svoje starše! Dobimo se v petek, 21.11.2014, ob 16.30 v kuhinji dijaškega doma Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna. Cena delavnice je 20€. Potrebne so predhodne prijave v tajništvu Ljudske univerza Postojna na tel. št. 05 / 721 12 80 ali e-naslov: [email protected]. VABIMO k vpisu v program usposabljanja za poklic SOCIALNI OSKRBOVALEC NA DOMU Ljudska univerza Postojna bo konec meseca novembra pričela s 100-urnim programom usposabljanja za pridobitev NPK socialni oskrbovalec na domu. Prostih je še nekaj mest. Info: 05/721 12 80; [email protected] ALI STE V STISKI ? Če potrebujete pomoč in bi radi ostali anonimni : POKLIČITE NAS OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7.00 DO 22.00 URE O5 720 17 20 Društvo Tvoj telefon Prečna ulica 2, 6230 Postojna [email protected] VABILO Šolski center Postojna vabi v torek, 25. 11. 2014, ob 17.00 na Dan odprtih vrat v prostore srednje šole na Cesti v Staro vas 2 v Postojni. Na ta dan se boste seznanili s programi gimnazija, ekonomski, strojni tehnik, tehnik računalništva (izvaja se v Ilirski Bistrici) ter avtoserviser, orodjar in pomočnik v tehnoloških procesih, prav tako pa tudi s številnimi obšolskimi dejavnostmi. Vljudno vabljeni! 59 Napoved dogodkov NOVEMBER 2014 sobota, 6. december ob 17. uri v Župnijski cerkvi v Zagorju MIKLAVŽEVANJE ZA OTROKE iz vasi Zagorje, Drskovče, Parje in Šilentabor (organizira: Medžupnijska Karitas Trnje in Zagorje) cerkev sv. Štefana v Postojni SREČANJE VSEH SODELAVCEV POSTOJNSKE DEKANIJE (dogodek v okviru Tedna Karitas) sobota, 6. december ob 18. uri Ekomuzej Pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi MODRINOV VEČER: ČLOVEŠKA RIBICA, SKRIVNOST PODZEMLJA Predavatelj: Gregor Aljančič, Jamski laboratorij Tular, Kranj OŠ Pivka PEVSKO - PLESNI VEČER Gostje: Vokalna skupina OSTI JAREJ ŠTORE in plesalke KUD TARAB (organizira: PS Studenec Pivka) torek, 9. december ob 19. uri Ekomuzej Pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi sreda, 10. december ob 18. uri Krpanov dom Pivka PREDSTAVITEV KNJIGE »ŽLED« (organizira: KD Lipa Pivka, 031 380 340) sobota, 15. december od 10. do 12. ure Šobčeva domačija na Kalu OTROŠKA DELAVNICA – ČAROBNI ČAS BOŽIČA (organizira: KD Lipa Pivka, 031 380 340) torek, 16. december ob 18. uri Ekomuzej Pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi 8. do 28. november Hiša kulture v Pivki RAZSTAVA TANJE MILHARČIČ: LOMLJENO (organizira: Hiša kulture Pivka) ponedeljek, 24. november ob 18. uri torek, 25. november ob 19. uri (organizira: Ekomuzej Pivških presihajočih jezer) četrtek, 27. november od 9. do 16. ure Župnijska Karitas Pivka (Kolodvorska 10) DAN ODRTIH VRAT (organizira: Župnijska Karitas Pivka) sobota, 29. november OŠ Pivka SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME (organizira: Smučarski klub Pivka) DECEMBER 2014 ponedeljek, 1. december ob 17. uri OŠ Pivka PREDAVANJE Z NASLOVOM UPORABA ZDRAVILNIH ZELIŠČ Prijave do 30. novembra 2014 na 040 474 808, [email protected]. (organizira: Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje) sreda, 3. december od 16. do 18. ure avla trgovine Spar PODARIMO KNJIGO V VSAKO HIŠO (organizira: KD Lipa Pivka, 031 380 340) sreda, 3. december ob 19. uri Park vojaške zgodovine POTOPISNI VEČER »V WALES S KOLESOM (Urban Čepon) petek, 5. december ob 17. uri Krpanov dom Pivka MIKLAVŽEVANJE (organizira: KD Lipa Pivka, 031 380 340) petek, 5. december ob 17. uri, OŠ Pivka PREDAVANJE Z NASLOVOM AKTUALNE KRONIČNE BOLEZNI V STAROSTI Prijave do 30. novembra 2014 na 040 474 808, mojca. [email protected]. (organizira: Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje) sobota, 6. december ob 17. uri (organizira: Turistično društvo Pivka in Kantina Pivka) v Župnijski cerkvi v Trnju MIKLAVŽEVANJE ZA OTROKE iz vasi Trnje, Klenik, Palčje in Juršče (organizira: Medžupnijska Karitas Trnje in Zagorje) MODRINOV VEČER: INDUSTRIJSKA KONOPLJA-POZABLJENI ZAKLAD NARAVE Predava Dejan Rengeo (organizira: Ekomuzej Pivških presihajočih jezer) DELAVNICA: ZDRAVILNA ZELIŠČA Z IZDELAVO MAZIL Cena delavnice 7 eur. Prijave na pivskajezera@ pivka.si ali na 031/775-002. (organizira: Ekomuzej Pivških presihajočih jezer) sreda, 17. december ob 19. uri Park vojaške zgodovine Pivka POTOPISNI VEČER: KANADA (Marjeta Marinčič) (Organizator: Turistično društvo Pivka in Kantina Pivka) petek, 26. december ob 17. uri Trnje NOČNI POHOD Z BAKLAMI NA SVETO TROJICO (v primeru dežja ali žleda pohoda ne bo) (organizirata: Turistično Društvo Pivka in Športno kulturno društvo Trnje) sobota, 27. december ob 19. uri Dolnja Košana IRSKI VEČER s skupino Slainte ol' friend in skrivnostni glasbeni gostje (organizira: Društvo Za hec) JANUAR 2015 torek, 13. januar ob 19. uri Ekomuzej Pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi sreda, 28. januar ob 18. uri Ekomuzej Pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi MODRINOV VEČER: ČEBELICE, ČEBELICE Predava Fredi Šalamun (organizira: Ekomuzej Pivških presihajočih jezer) DELAVNICA: OD OVCE DO IZDELKA Cena delavnice 25 eur. Prijave na [email protected] ali na 031/775-002. (organizira: Ekomuzej Pivških presihajočih jezer) AKTUALEN NAPOVEDNIK DOGODKOV SPREMLJAJTE NA SPLETNI STRANI OBČINE PIVKA (www.pivka.si)
© Copyright 2024