1. No category

MOŽNOSTI ZA
DUŠEVNO ZDRAVJE
V SKUPNOSTI
Pripravila: Mag. Nataša Udovič
DRUŽBENI POLOŽAJ OSEB S TEŽAVAMI
V DUŠEVNEM ZDRAVJU


Družbeno še vedno STIGMATIZIRANE,
ETIKETIRANE in POTISNJENE NA ROB
DRUŽBE
Imajo SLABŠI DRUŽBENI STATUS
posledično bolj RANLJIVE in NEGOTOVE
OSNOVNE ZNAČILNOSTI
DUŠEVNIH MOTENJ
ZMANJŠANA SPOSOBNOST SOCIALNEGA
FUNKCIONIRANJA,
 NEZMOŽNOST IGRANJA SOCIALNE VLOGE,
 SLABA SKRB ZA TELESNO ZDRAVJE,
 MOTNJA V ZAZNAVANJU SIMPTOMOV

številna poslabšanja in ponovne hospitalizacije
DUŠEVNO ZDRAVJE
in SOCIALNE ZNAČILNOSTI


ZAČETEK TEŽAV V DUŠEVNEM ZDRAVJU
tudi VIDNO ZNIŽANJE NA SOCIALNI
RAVNI njihovega življenja
Medtem ko se težave v duševnem zdravju pri teh
osebah lahko zmanjšajo ali izginejo, pa znižana
socialna raven ostane.
KAKOVOST ŽIVLJENJA
 Težave
v duševnem zdravju dramatično
znižujejo kakovost življenja, saj vodijo v
neizogibno stisko obolele osebe in tudi
njihove bližnje.
 Pride
do IZGUBE
SAMOSPOŠTOVANJA, IZGUBE
MOTIVACIJE za doseganje svojih ciljev,
RAZPADA DRUŽINE, IZGUBE
PRIJATELJEV itd.
POMEMBNA ŽIVLJENJSKA
PODROČJA:

SOCIALNA VARNOST,

STANOVANJSKE oziroma BIVALNE
RAZMERE,

DELO IN ZAPOSLITEV,

TEMELJNA VSAKDANJA OPRAVILA,

SOCIALNA MREŽA,

DRUGA POMEMBNA ŽIVLJENJSKA
PODROČJA.
SOCIALNA VARNOST
Socialno varnost posameznika zagotavlja socialna
država tako, da mu zagotavlja eksistenčni
minimum oziroma osnovne potrebe za preživetje,
s čimer mu zagotavlja ohranjanje družbenega
položaja. To posamezniku socialna država
zagotavlja preko sistemov socialne pomoči.
VIRI PRIHODKOV
PLAČILO ZA DELO (plača),
 POKOJNINA,
 DENARNA SOCIALNA POMOČ,
 IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ,
 OBČINSKA ENKRATNA DENARNA POMOČ,
 VARSTVENI DODATEK,
 DODATEK NA DELOVNO AKTIVNOST,
 DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO,
 INVALIDNINA,
 NADOMESTILO ZA INVALIDNOST.

PLAČILO ZA DELO (PLAČA)

nizka zaposljivost – malo oseb s težavami v
duševnem zdravju ima zaposlitev,

zasedajo slabše plačana delovna mesta,

delajo krajši delovni čas.
POKOJNINA
Vrste pokojnin: INVALIDSKA, starostna,
vdovska ali družinska pokojnina,
 največkrat invalidska pokojnina (oseba mora
imeti dovolj delovne dobe, potrebuje pa tudi
mnenja in izvide ustreznih specialistov).


Višina: caa. od 300,00 € do 400,00 €.
Možni dodatki k pokojnini: VD, invalidnina
(telesna okvara), dodatek za pomoč in postrežbo
(če je za opravljanje osnovnih življ. potreb nujna
pomoč druge osebe), IDSP,
 tudi DSP, občinska enkratna pomoč, če ne
presega višine cenzusa določenega z zakonom

DENARNA SOCIALNA POMOČ




Namen: zagotavljanje sredstev za zadovoljevanje
minimalnih življenjskih potreb v višini, ki
omogoča preživetje.
Status osebe: brezposelnost, začasna nezmožnost
za delo, nezaposljivost, trajna nezmožnost za delo
itd.
Višina: 269,20 €.
Možni dodatki: IDSP, VD, občinska enkratna
pomoč, dodatek na delovno aktivnost, dodatek za
pomoč in postrežbo (če ga ne prejema že po
drugih predpisih).
IZREDNA DENARNA SOCIALNA
POMOČ
Namen:
→ če se je samska oseba ali družina znašla v
položaju materialne ogroženosti, na katere ni
mogla ali ne more vplivati,
→ če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na
preživetje, ki jih z dohodkom ne more pokriti.


Višina: max. znesek je višina minimalnega
dohodka samske osebe ali družine

Upravičenost: 2x letno

Potrebno prinesti dokazila
OBČINSKA ENKRATNA DENARNA
POMOČ
Se razlikuje po posameznih občinah, odvisno od
odloka, ki ga posamezna občina sprejme.
VARSTVENI DODATEK
Namen: zagotavljanje sredstev za kritje življ.
stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem
obdobju in niso stroški za zadovoljevanje min.
življ. potreb.
Višina: pokojnina ali DSP + VD = 458,83 €.
Upravičenci:
→ trajno nezmožni za delo (ocenjuje inv. komisija
ZPIZ),
→ nezaposljivi (ocenjuje rehabilitacijska komisija),
→ nezaposleni starejši (ženske od 63 let, moški od
65 let).

Trajno nezmožna za delo je oseba, ki:
- ima status invalida I. kategorije,
- je invalidsko upokojena,
- ima status invalida po zakonu, ki ureja varstvo
duševno in telesno prizadetih,
- ima mnenje invalidskih komisij ZPIZ-a o trajni
nezmožnosti za delo.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
 Upravičenci do DSP: oproščeni plačila obveznega
zdr. zav.
 Upokojenci: krije ZPIZ
 Zaposleni: krije delodajalec
DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
 Upravičenci do DSP: oproščeni plačila
dopolnilnega zdr. zav.
 Upokojenci, zaposleni, prejemniki VD: plačujejo
sami
SOCIALNA VARNOST???


Življenje v revščini (neuspeh pri iskanju
zaposlitve, veliko nezmožnih za delo) → odvisni
od socialnih transferjev in/ali pokojnine (nizki
prihodki) → ne zadošča za osnovno preživetje.
Večina prejemniki DSP ali nizkih POKOJNIN →
reševanje finančnih stisk s pomočjo nadomestil in
dodatkov (najpogosteje urejanje statusa, ki
omogoča pravico do varstvenega dodatka in
prošnje za IDSP), pomoč svojcev.




Nezmožnost plačevanja najemnin in življenjskih
stroškov → dolgovi, izvržbe (blokade bančnih
računov), deložacije, selitve iz večjih v manjša
stanovanja, namestitve v stanovanjske skupine
in socialno varstvene zavode.
Pomanjkanje denarja za hrano in obleko →
obračanje na Rdeči križ in Karitas.
Problem plačevanja prevoznih stroškov →
oteženo obiskovanje institucij (zdravnikov, CSDja, NVO, Rdečega Križa, preselitve).
Negospodarno ravnanje z denarjem → finančni
načrti, postavitev skrbnika za poseben primer
STANOVANJSKE RAZMERE
Prostor za bivanje:
■ lastno stanovanje (zelo redko),
■ življenje pri starših (mlajše osebe),
■ neprofitna stanovanja (pomanjkanje neprof.
stanovanj, čakalna doba več let),
■ nujne bivalne enote (pomanjkanje bivalnih enot,
dolga čakalna doba),
■ tržna stanovanja (nezmožnost plačevanja).
Druge oblike:
■ stanovanjske skupine,
■ zavodska oblika bivanja.
PRAVICA DO SUBVENCIONIRANE
NAJEMNINE
Na podlagi oddane vloge za dodelitev neprofitnega
stanovanja so upravičeni do subvencije
najemniki:
- neprofitnih stanovanj,
- namensko najemnih stanovanj,
- bivalnih enot,
- tržnih stanovanj,
- hišniških stanovanj.
PROBLEMI MOŽNOSTI KORIŠČANJA
SUBVENCIONIRANE NAJEMNINE NA
TRGU
oddajanje stanovanj “na črno”,
 odklanjanje kadilcev,
 stereotipi in strah najemodajalcev glede
neplačevanja najemnine, povzročitve škode v
stanovanju, nemirov in konfliktov s sosedi.

POSLEDICA:
- brezdomstvo,
- iskanje drugih oblik bivanja (nastanitveni
centri, sobe s souporabo kuhinje in kopalnice →
ni subvencionirana najemnina),
- namestitev v institucionalno varstvo.
DELO:
temeljna človekova pravica,
 osnovna človekova potreba,
 določa naš položaj na družbeni lestvici in zviša
človekovo dostojanstvo,
 daje občutek identitete o tem, kdo smo in kakšna
je naša vloga v družbi,
 omogoča zagotavljanje socialne varnosti,
 daje občutek varnosti in omogoča neodvisnost,
 daje občutek koristnosti, smiselnosti in spodbuja
ustvarjalnost,
 omogoča zmožnost struktuiranja psihološkega
časa,
 omogoča socialno vključevanje itd.

RAZVOJ ZDRAVE OSEBNOSTI
ZAPOSLITEV
Status brezposelne osebe → iskalci zaposlitve
(izredno težko dobijo zaposlitev)
 Začasno nezaposljivi → odstop na CSD
 Vključitev v zaposlitveno rehabilitacijo na ZZ
(ocenjevanje delazmožnosti) → na podlagi ocene o
zmožnosti za delo:
- iskanje primerne zaposlitve,
- pridobitev statusa nezaposljivosti.

Ukrepi aktivne politike zaposlovanja:
- vključevanje v programe javnih del, programe
izobraževanja in usposabljanja itd.
PROGRAMI SOCIALNE
VKLJUČENOSTI
Namen: podpora in ohranjanje invalidovih delovnih
sposobnosti
Pogoj: - status nezaposljivosti (odločba ZZ),
- invalid I. kategorije brez pravice do
invalidske pokojnine (odločba ZPIZ),
- osebe z motnjo v telesnem in duševnem
razvoju, ki nimajo možnost vključitve v ustrezne
socialno varstvene programe.
-
-
prostovoljna vključitev
ne gre za delovno razmerje
Osebe vključene v programe socialne vključenosti
so upravičene do:
- denarne socialne pomoči,
- povrnitve potnih stroškov,
- mesečne nagrade,
- malice oz. nadomestila za malico.
Nagrade: se vštevajo v lastni dohodek kot občasni
dohodek osebe
Zaposlitev v običajnem delovnem okolju bi osebam
s težavami v duševnem zdravju lahko omogočila
dostojno, samostojno in kvalitetno življenje,
hkrati pa zagotovila njihovo socialno varnost ter
pripomogla k izboljšanju njihovega duševnega
zdravja in socialnega statusa.
UPOKOJITEV

SPRVA PRINESE OLAJŠANJE
NEKAJ MESECEV KASNEJE PA SE PRI
VEČINI POJAVIJO NEUGODNI UČINKI:
apatija, nesposobnost zapolniti prosti čas, občutki
brezperspektivnosti, obupa, nesmisla in
nepotrebnosti
pogosto se poveča zloraba
alkohola in drugih substanc

TEMELJNA VSAKDANJA OPRAVILA

Skrb za osebno higieno,

skrb za gospodinjstvo (kuhanje, nakupovanje,
pranje, pospravljanje, pomivanje in likanje),

opravljanje drugih opravil (urejanje dokumentov,
urejanje zadev na raznih institucijah itd.).
Kaže se potreba po dodatni
pomoči tretje osebe
→ možna pomoč: storitev pomoč na domu, socialni
servis, svojci.
SOCIALNA MREŽA


NEFORMALNA MREŽA: svojci, prijatelji,
sosedje itd.
FORMALNA MREŽA: izvajalci organiziranih
služb (javni sektor, zasebni sektor, nevladne in
prostovoljne organizacije)
ZNAČILNOSTI SOCIALNIH MREŽ
MREŽE MAJHNE IN OMEJENE NA OZEK KROG
LJUDI,
 ODNOSI SO HIERARHIČNI,
 ODVISNOST od družinskih članov,
 STIKI OSIROMAŠENI – šibko vzpostavljena
neformalna in formalna socialna mreža, navadno
stiki le z družinskimi člani, drugimi osebami s
težavami v duševnem zdravju in osebjem raznih
organizacij, ostali stiki le površinski,

 ne
ustvarijo lastne družine ali je ne
zmorejo obdržati (otroci večinoma
nameščeni v rejniške družine, partnerji jih
zapustijo),
 konfliktni odnosi s starši, sosedi in
drugimi ljudmi iz okolice,
 izguba pravih prijateljev, tudi izguba
stikov s svojci in z otroci,
OSAMLJENOST.
OSTALA POMEMBNA
ŽIVLJENJSKA PODROČJA

SKRB ZA DUŠEVNO ZDRAVJE

ZAPOLNITEV PROSTEGA ČASA

POTREBA PO PRAVNI POMOČI

PREVOZI

NUJNA POPRAVILA V STANOVANJU

NAKUP ali DONACIJA BELE TEHNIKE IN
POHIŠTVA itd.
VPLIV REVŠČINE NA DUŠEVNO
ZDRAVJE in obratno


Revščina in duševno zdravje sta nedvomno
povezana.
Na eni strani revščina opredeljuje tveganje za
nastop duševne motnje, poslabšanje
simptomatike in umrljivosti zaradi same duševne
motnje. Na drugi strani pa obstoj duševne motnje
pripelje osebo do poslabšanja njenega socialnega
statusa.
TRENUTNE RAZMERE KAŽEJO:

PROBLEM REVŠČINE

STANOVANJSKI PROBLEM

POMANJKANJE ZAPOSLITEV

NEZADOSTNA IN POMANJKLJIVA MREŽA
IZVAJALCEV itd.
BOLJŠE MOŽNOSTI ZA
DUŠEVNO ZDRAVJE V
SKUPNOSTI???