Priloga 4_Italija
Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik Avtor: xx Mentor: prof. xx Stran:1 Kazalo vsebine Italija .............................................................................................. 3 Osnovno ....................................................................................... 3 Naravne razmere ........................................................................... 4 Prebivalstvo in poselitev ................................................................. 7 Državna ureditev ........................................................................... 8 Gospodarstvo .............................................................................. 10 Kmetijstvo .................................................................................. 11 Ribištvo ...................................................................................... 13 Gozdarstvo.................................................................................. 13 Rudarstvo in energetika ................................................................ 13 Industrija .................................................................................... 14 Turizem ...................................................................................... 16 Naravne in kulturne znamenitosti ................................................... 16 Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:2 Povzetek/Summary: SLOVENSKO: Moja predstavitev bo govorila o Italiji. In sicer o Italiji na splošno. Najprej bom povedala kje leži, kakšna je državna ureditev, s katerimi gospodarskimi panogami se ukvarja, nekaj malega o njeni zgodovini, znanih zgodovinskih osebnostih in kulturi ter o njihovi kulinariki. Predstavila bom tudi naravne razmere; in sicer lego in površje, podnebje (temperatura, padavine), vodovje (dolžina rek) ter tla in rastje. Potem bom povedala še nekaj o prebivalstvu; koliko ljudi živi v Italiji (koliko domačinov in koliko priseljencev iz vseh krajev sveta), poseljenost; kako gosto so poseljene določene pokrajine ter pa koliko in kako je versko opredeljeno italijansko prebivalstvo. Italija je po ustavi parlamentarna republika in ima dvodomni parlament. Povedala bom koliko regij leži v Italiji in pri vsaki posamezni povedala njeno glavno mesto, število prebivalcev in površino le te. Potem še nekaj o gospodarstvu, kako močni so v njem, kako jim gre. Opisala bom še kmetijstvo; koliko obdelovalnih površin imajo, s katerimi kmetijskimi panogami se ukvarjajo in kako jim gre. Za vsak vrtninski, sadjarski in živinorejski pridelek bom povedala koliko ga pridelajo in kateri v svetu so po tem. Nato še nekaj o ribištvu in gozdarstvu, rudarstvu ter energetiki. Malo podrobneje se bom ustavila pri industriji, povedala katere industrijske družbe imajo, kje so središča kovinske industrije, katere avtomobilske znamke imajo, nekaj o ladjedelnicah in za najpogostejše izdelke-koliko jih pridelajo. In za konec še nekaj o turizmu ter naravnih in kulturnih znamenitostih. ENGLISH: My presentation will talk about Italy. First I'll tell you where is it, it's state regime, something about their economy, their history, historical persons, culture and food. I'll present natural conditions; site, surface, climate (temperature, precipitation), Internal Waters (rivers), ground and vegetation. Than I'll talk about population; how many people live in Italy (how many natives and how many foreigners), population density and their religion define. I'll tell you how many regions is in Italy and for each of them: it's capital city, number of population and size of it. After that, something about their economy (how good are they), I'll describe their agriculture; how many arable lands they have, which agriculture branches are they occupy with (how good are they). For each of vegetable, fruit and livestock production I’ll tell how much do they produce it and which one in the world are they. Then something about fishery, forestry, mining industry and energetic. More detailed I’ll stop at industry to tell you which industrial company they have, where are centers of metal industry, which car brands they have, than a little bit about shipyards. And for the end, something about tourism and nature and culture attractions. Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:3 Italija Osnovno Italija je pretežno gorata dežela, izjema je Padska ravnina na severu države. Sega od Alp do srednjega dela Sredozemskega morja, k njenemu ozemlju sodijo tudi otoki Sicilija, Sardinija in Elba ter še kakih 70 manjših. Na italijanskem polotoku ležita dve majhni neodvisni državici: Vatikanska mestna državica v Rimu in Republika San Marino. Italijanski parlament je dvodomenop. 1 : zgornji dom se imenuje senat in spodnji poslanska zbornica. Parlamentarne volitve so vsakih pet let. Slika 1 Italija Glavne gospodarske panoge so turizem, modna, strojna, kemična in živilska industrija ter industrija motornih vozil. Severne dežele so po dohodku na prebivalca med najbogatejšimi v Evropi. Italijanski polotok je bil najprej središče ogromnega rimskega imperija, ki je zapustil bogato arheološko, kulturno in literarno dediščino. Pozneje je postal zibelka srednjeveškega humanizmaop. 2 in renesanse, ki sta z deli Machiavellija, Danteja, Leonarda da Vincija in Galileja oblikovala evropsko politično in filozofsko misel ter kulturo. Dolgi seznam italijanskih slikarjev se ponaša z imeni Giotta, Botticelija, Leonarda, Michelangela, Tintoretta in Caravaggia. Italija je dala tudi operna skladatelja Verdija in Puccinija ter režiserja Federica Fellinija. Italijanska kuhinja sodi med najbolj izbrane in raznovrstne v Evropi ter ponuja pikantni okus Neaplja in Kalabrije, pesto Ligurije ter sir in rižoto italijanskih Alp. op. 1 op. 2 Uradno ime: Repubblica Italiana (italijanska republika) Državna ureditev: parlamentarna republika Površina: 301.336 km2 Število prebivalcev (2004): 57.537.000 Gostota: 190,9 preb/km2 Italija ima parlament na dveh različnih krajih miselnost dobe renesanse, da je človek središče vsega Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:4 Glavno mesto: Rim (Roma) Uradni jezik: italijanski Denarna enota: evro (EUR) Naravne razmere Lega in površje: Italija leži v južni Evropi, večidel na Apeninskem polotoku med Jadranskim morjem na vzhodu ter Ligurskim in Tirenskim morjem na zahodu, pripadata ji tudi dva velika otoka Sicilija in Sardinija. Podnebje: Podnebje je v Alpah in višjih delih Apeninov gorsko, v Padski nižini submediteransko, v drugih delih sredozemsko, tako tudi v glavnem mestu Rim. mesec januar februar marec april maj junij temperatura 7,5 °C 8,2 °C 10,2 °C 12,6 °C 17,2 °C 21,1 °C julij 24,1 °C avgust september oktober november december 24,5 °C 20,8 °C 16,4 °C 11,4 °C 8,4 °C Tabela 1 povprečne temperature Temperature 30 °C 25 °C 20 °C 15 °C 10 °C 5 °C 0 °C Graf 1 povprečne temperature Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:5 mesec padavine januar 67 mm februar 73 mm marec 58 mm april 81 mm maj 53 mm junij 34 mm julij 19 mm avgust 37 mm september 73 mm oktober 113 mm november 115 mm december 81 mm Tabela 2 padavine Padavine 140 mm 120 mm 100 mm 80 mm 60 mm 40 mm 20 mm 0 mm Graf 2 padavine Vode: Alpske reke imajo snežn-odežni rečni režim in obilne pretoke, zato so na njih številne hidroelektrarne; največje so Ticino, Adda, Oglio, Adiža, Piava in Tilment. Največja Italijanska reka je Pad, ki teče po Padski nižini od zahoda proti vzhodu in se v delti izliva Jadransko morje (povprečni pretok na izlivu 1490 m3/s). Reke na Apeninskem polotoku so kratke, z velikim strmcem in poleti skoraj povsem presahnejo, ob večjih nalivih se pogosto spremenijo v uničujoče hudournike ali blatne tokove. Na jadranski strani so krajše od 1000 km, izjeme so Tronto (115 km), Sangro (117 km), in Ofanto (134 km), na tirenski strani precej daljše, mdr. Arno, Tibera in Volturno (175 km). Ob vznožju Alp ležijo v čelnih kotanjah nekdanjih ledenikov velika jezera (Gardsko, Iseo, Komsko, Lugansko in Maggiore), v Laciju so velika jezera v kalderah (Trasimesnko, Bolsena in Bracciano), na severni obali Garganskega polotoka sta lagunski jezeri Lesina in Varano. Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:6 Reka Dolžina Pad Adiža Tibera Adda Oglio Tanaro Ticino Arno Piava Reno 652 km 410 km 406 km 313 km 280 km 276 km 248 km 241 km 220 km 211 km Tabela 3 dolžina rek Dolžina rek Reno Piava Arno Ticino Tanaro Oglio Adda Tibera Adiža Pad 0 km 100 km 200 km 300 km 400 km 500 km 600 km 700 km Graf 3 dolžina rek Tla in rastje: Najrodovitnejša so tla na rečnih naplavinah v Padski nižini, v obalnih ravninah ter na vulkanskih kamninah Lacija, Kampanije in v. Sicilije. V gričevjih in hribovjih je zelo močna erozija, zlasti na flišnih in lapornatih kamninah, kjer so pogosti zemeljski plazovi. V s. Italiji je naravno rastje listnati gozd (hrast, kostanj, bukev), v višjih delih Alp (nad 1400m) iglasti gozdovi (smreka, rdeči bor, cemprin, macesen), zgornja gozdna meja je na nadmorski višini 19002200m. Zimzeleno sredozemsko rastje je že ob severnoitalijanskih jezerih, v srednji Italiji sega do nadmorske višine 400m, v južni Italiji do 800m. V Apeninih je do 1200 m pas listnatih gozdov (kostanj, hrast), v višjih legah so bukovi in borovi gozdovi. Gozd je precej izničen in degradiran v grmičevje (makija), v ravninskih delih in ob rekah so ponekod nasadi hitro rastočih topolov in evkaliptov. Gozdovi pokrivajo 23% površine. Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:7 Prebivalstvo in poselitev Prebivalstvo: Kljub izseljevanju se je število prebivalcev zaradi visoke rodnosti 18611961 podvojilo, s 25,0 mil. na 50,5 mil. v zadnjih desetletjih se je rodnost zmanjšala, še posebno v severnih delih (1996: 9,2%), tako da je delež starejšega prebivalstva vse večji. V obdobju 19612000 se je število gospodinjstev povečalo s 13,75 mil. na 22,23 mil., povprečna velikost pa zmanjšala s 3,6 na 2,6 člana. Po narodni pripadnosti je prebivalstvo Italije dokaj homogeno, saj je Italijanov kar 94%. Govorijo italijanski jezik iz romanske jezikovne skupine, ki je kot knjižni jezik nastal že v 10 st. iz firenškega narečja. V robnih pokrajinah živijo številne manjšine: najštevilčnejši so Sardinci na Sardiniji (1,7 mil.), ki govorijo poseben romanski jezik. V Furlaniji Julijski krajini živijo romanski furlani (ok. 700.000) in Slovenci (ok. 100.000). Furlanski jezik in kultura v zadnjih letih znova oživljata, vendar jezik še ni povsem priznan v javnem življenju. Nemško govoreči južni Tirolci (300.000) živijo v avtonomni regiji južna Tirolska, Francozi v avtonomni regiji Valle d'Aosta (30.000). v alpskih dolinah zahodnih Dolomitov živi okoli 30.000 Ladincev, v Kalabriji in na Siciliji okoli 90.000 Albancev, v Kalabriji in na Salentinskem polotoku okoli 30.000 Grkov in v Moliseju okoli 3000 Hrvatov. Posebno v severnih delih hitro narašča število tujcev (2001: 1,47 mil.), zelo veliko je tudi ilegalnih priseljencev. Populacija Evropska unija Evropa, izven EU Severna Afrika Južna Azija Vzhodna Azija Latinska Amerika Sub. Sahara Afrika Drugo Delež 29,9 % 24,2 % 14,9 % 8,8 % 8% 7,7 % 6,7 % 0,5 % Tabela 4 delež tuje populacije Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:8 Delež Evropska unija Evropa, izven EU Severna Afrika Južna Azija Vzhodna Azija Latinska Amerika Sub. Sahara Afrika Drugo Graf 4 delež tuje populacije Versko opredeljenih je 86% prebivalcev; največ je katoličanov (82%) , okoli 230.000 protestantov (mdr. 30.000 valdežanov v Piemontu) in v mestih okoli 35.000 pripadnikov judovske vere. S priseljevanjem se v zadnjih letih povečuje število muslimanov (okoli 700.000). Po lateranski op. 3 pogodbi (1929) je bila katoliška vera državna vera, po sklenitvi nove pogodbe med državo in cerkvijo (18.2.1984) je lateranska pogodba sicer ostala v veljavi, vendar je cerkev ločena od države. Poselitev: Najgosteje poseljena območja so: Padska, Beneška in Furlanska nižina, Toskana, okolica Rima in Neaplja ter obalni pas ob Jadranskem morju med Ravenno in Pescaro. Najredkejša poselitev je v gorskem svetu Alp in Apeninov ter notranjost Sicilije in Sardinije; obsežna območja v hriboviti notranjosti Apeninskega polotoka so skoraj povsem opustela. Državna ureditev Po ustavi s 1.1.1948 je Italija parlamentarna republika. Volilno pravico imajo vsi italijanski državljani, starejši od 18 let (pri volitvah v senatop. 4 25 let). Predsednika republike izvoli za sedem let volilni kolegij, sestavljen iz članov obeh domov parlamenta in po treh predstavnikov vsakega regijskega sveta (iz Aoste en predstavnik). Predsednik republike ima pravico razpustiti parlament, zakonski predlogi vlade lahko pridejo v parlament le z njegovim soglasjem, ima pravico odložilnega veta na vse nove zakonske akte, imenuje predsednika vlade in na njegov predlog op.3 op.4 pogodba sklenjena z Vatikanom del parlamenta Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:9 ministre, je vrhovni poveljnik oboroženih sil, predseduje višjemu sodnemu svetu in imenuje pet članov ustavnega sodišča. Dvodomni parlament je sestavljen iz Predstavniškega doma in Senata; člane obeh volijo na splošnih volitvah za pet let. Imata precej podobne pristojnosti, saj je za sprejetje zakona potrebno soglasje obeh. Tri četrtine članov obeh domov volijo po večinskem sistemu, četrtino po proporcionalnem sistemu. Predstavniški dom (Cameradei Repubblica) ima 630 članov in Senat (Sebatodella Repubblica) 325 članov (315 izvoljenih in deset dosmrtnih senatorjev, ki jih imenuje predsednik republike izmed uglednih osebnosti). Senatorje izvolijo po regionalnem načelu, tako da ima vsaka regija najmanj sedem senatorjev, razen doline Aoste (en senator) in Moliseja (dva senatorja) predsednik senata je hkrati namestnik predsednika republike. Italija je razdeljena na 20 regij, te pa se delijo na 102 pokrajini (provinc). Regije imajo svoje regijske svete in vlade z različnimi zakonodajnimi in upravnimi pristojnostmi v gospodarstvu, socialnem varstvu, kulturi, davčni politiki idr. Člane regijskih, pokrajinskih in občinskih svetov volijo za štiri leta na splošnih volitvah. Pet regij ima poseben avtonomen status zaradi tam živečih narodnih manjšin ali zgodovinskih posebnosti. Slika 2 pokrajine Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:10 Pokrajina Abruzzo Basilicata Calabria Camania Emilia Romagna Friuli Venezia Giulia Lazio Liguria Lombarda Marche Molise Piemonte Puglia Sardegna Sicilia Trentino Alto Adige Tocana Umbria Valle d'Aosta Veneto Skupaj Površina 10.763 9995 15.080 13.590 22.117 7858 17.236 5422 23.863 9694 4438 25.402 19.358 24.090 25.711 13.607 22.994 8456 3263 18.399 301.336 Št. prebivalcev 1.286.000 597.000 2.011.000 5.760.000 4.080.000 1.198.000 5.205.000 1.577.000 9.247.000 1.505.000 322.000 4.270.000 4.028.000 1.643.000 5.003.000 962.000 3.566.000 848.000 122.000 4.643.000 57.873.00 Glavno mesto L'Aquila Potenza Catanzaro Napoli Bologna Trieste Roma Genova Milano Ancona Campobasso Torino Bari Cagliari Palermo Bolzano Firenze Perugia Aosta Venezia / Tabela 5 pokrajine Gospodarstvo Italija je gospodarsko šesta najmočnejša država na svetu. Hiter gospodarski razvoj je bil v preteklosti omejen predvsem na severne in osrednje dele Italije, južni del je kljub državnemu posredovanju močno zaostal. Velike razlike med nerazvitim južnim delom in gospodarsko razvitim severom sodijo med ključne težave italijanske države. Po 1950 so v pristaniških mestih na jugu z državnim kapitalom sicer nastale velika državna podjetja, a zaradi svojstvenih družbenih razmer (birokracija,mafijske družbe, nekvalificirana delovna sila) večinoma niso bila uspešna. Zaradi tega in da bi zmanjšali odseljevanje prebivalstva so se po 1970 preusmerili v spodbujanje domačih srednje velikih in majhnih podjetij ter tujih naložb v delovno intenzivne panoge. Ta program je bil uspešnejši, vendar je še povečal razlike med obalnimi območji ter vse bolj prazno in revno notranjostjo. Druga značilnost je velika vloga države v gospodarstvu. 1933 ustanovljeni Zavod za industrijsko prenovo (IRIop. 5; ukinjen 2000) je z usmerjanjem kapitala ustvaril močna državna podjetja, ki še danes obvladujejo op. 5 Institut oper la ricostruzione industriale Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:11 elektrogospodarstvo (ENEL), avtomobilske ceste (skupina Autostrade), medije (RAIop. 6), letalski promet (Alitalia), petrokemično industrijo (ENI)… Kmetijstvo Italija ima 8,08 milijona hektarjev njiv (26,8% površine) 2,09 08 milijona hektarjev sadovnjakov (6,9%), 717.000 hektarjev vinogradov (2,4%) ter 4,48 08 milijona hektarjev travnikov in pašnikov (14,9%); umetno namakajo 2,73 08 milijona hektarjev površin. Glavna kmetijska področja so v Padski nižini, kjer pridelujejo pšenico, koruzo in industrijske rastline, v najnižjih delih riž, na vzhodu grozdje. Za srednjo Italijo je še vedno značilno tradicionalno kombinirano pridelovanje žita, grozdja in oliv na istem zemljišču. Ob ligurski obali je pomembno pridelovanje povrtnin in cvetja, v Laciju prevladuje mlečna in mesna govedoreja, v Apuliji gojenje oljk. Na Siciliji je ekstenzivno kmetijstvo v notranjosti (predvsem žito in ovčereja) in intenzivno kmetijstvo na namakanih površinah ob obali, predvsem južno sadje (pomaranče in limone), vinska trta in zgodnje povrtnine (obsežni rastlinjaki). Kmetijski pridelek količina (t) kateri na svetu Koruza .................... 11.320.000.......................... 10. Pšenica ..................... 8.000.000 Riž ........................... 1.350.000 Ječmen..................... 1.170.000 Sladkorna pesa......... 10.000.000............................ 8. Sladkor .................... 1.445.000 Krompir .................... 2.000.000 Soja ...........................487.000 ............................ 10. Sončnice .....................283.000 Tobak.........................103.000 ............................ 10. Paradižnik ................. 6.500.000 ............................ 6. Olive ........................ 3.150.000 ............................ 2. Olivno olje ..................585.000 .............................. 2. Jabolka ..................... 2.012.000 ............................ 7. op. 6 Radiotelevisione Italiana Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:12 Hruške .......................820.000 .............................. 3. Breskve, Nektarine .... 1.750.000 ............................ 2. Marelice......................209.000 .............................. 3. Češnje ........................100.000 .............................. 6. Pomaranče................ 1.800.000 ............................ 7. Mandarine, Klementine .570.000 .............................. 8. Limone .......................550.000 .............................. 9. Grozdje .................... 8.400.000 ............................ 1. Vino .......................50.894.000 hl .......................... 2. Meso ........................ 4.153.000 .......................... 11. Za oskrbo povrtnin, prometne Piemontu, domačega prebivalstva in izvoz je zelo pomembno pridelovanje pri čemer izkoriščajo ugodne podnebne razmere in dobre povezave z nemškim trgom. Glavna področja so v Benečiji, Liguriji, Kampaniji, na Siciliji in Sardiniji. V Padski nižini in ravninah srednje Italije prevladuje intenzivna mesna in mlečna govedoreja (6,73 milijona glav), prašičereja (9,22 milijona glav) in perutninarstvo (125 milijona glav). Nasprotno je v hribovitih delih Apeninskega polotoka, Sicilije in Sardinije predvsem ekstenzivna živinoreja, zlasti ovčereja (8,0 milijona glav). Italija je ena največjih pridelovalk mesa na svetu: 1,62 milijona ton svinjskega 1,14 milijona ton govejega in telečjega 694,000 ton piščančjega 325.000 ton puranjega Tradicionalno pomembno je gojenje oljk, deloma v obsežnih oljčnih nasadih (v Apuliji), deloma v sklopu culturemiste. Južna Tirolska je najpomembnejše področje pridelovanje jabolk, pomembna sadjarska območja so še v Benečiji, Emiliji Romanji in Kampaniji. Glavni pridelki so: Jabolka Hruške Breskve in nektarine Kivi Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:13 Marelice Češnje Slive Fige Mandeljni Lešniki Orehi Južna Italija je eno najpomembnejših območij pridelovanja južnega sadja v Sredozemlju. Obsežni nasadi so zlasti na obalnih ravninah na vzhodni in severni obali Sicilije ter zahodni obali Kalabrije. Nasadi so: Pomaranč Limon Mandarin Klementin Slika 3 limone Italija je največja svetovna pridelovalka grozdja in tretja pridelovalka vina; najobsežnejši vinogradi so na Siciliji, v Apuliji, na obrobju Padske nižine, v gričevnatih delih Toskane, EmilijiRomanji, Piemontu in Laciju. Ribištvo Lovijo predvsem sardele ob obalah Sicilije in v Jadranskem morju ter tune ob obalah Sardinije in Sicilije. V Tarantskem in Tržaškem zalivu je razvito gojenje školjk, v delti Pada jegulj. Letni ulov je 529.000 ton. Gozdarstvo Italija ima 6,93 milijona hektarjev gozdov in grmičja (23 % površine). Največ lesno-proizvodnih gozdov je v Alpah (listavci in iglavci), severnih Apeninih in Kalabriji. Gospodarsko pomembni so še kostanjevi gozdovi v Toskani in Kalabriji. Rudarstvo in energetika Italija ima malo rudnega bogastva in fosilnih goriv. Najpomembnejši je zemeljski plin (18 mrd. m3; 23 % domače porabe), predvsem v Padski nižini, kjer so ležišča že dokaj izčrpana, in na novejših črpališčih pred jadransko obalo med izlivom Pada in Pescero ter na Siciliji. Plin sicer uvažajo iz Alžirije (podmorski plinovod do Sicilije) Projektna naloga Italija Slika 4 rudnik avtor:xx Stran:14 Rusije (prek Avstrije) in Nizozemske. Nafto črpajo na južni Siciliji in manjše količine v Padski nižini. Od rud nakopljejo samo manjše količine zlata na Sardiniji. Kuhinjsko sol (3,6 milijona ton) pridobivajo večinoma v rudnikih na Siciliji in v Toskani, deloma v solinah. Od drugih nekovinskih mineralov pridobivajo sadro, bentonit in plovec (na otoku Lipari). Skupna instalirana moč italijanskih elektrarn je 69.100 MW. V HE pridobijo 19,6 % električne energije, predvsem na alpskih rekah (Adiža, Piava), v Abruzzih in Kalabriji, 76,6 % v TE na mazut, zemeljski plin in premog. Italija ima štiri jedrske elektrarne z instalirano močjo 1472 MW (Caorso, Trino, Latina in Garigliano), vendar so jih po referendumu 1987 zaprli. Industrija Velike razlike med severom in jugom države so posebno očitne v razporeditvi in sestavi industrije. Na jugu prevladujejo veliki kompleksi bazične industrije, majhnih in srednje velikih podjetij je razmeroma malo. Severna Italija, še posebno območje med Genovo, Torinom in Milanom, je eno najpomembnejših industrijskih območij v Evropi. Poleg industrijskih gigantov je tam še veliko majhnih in srednje velikih podjetij, usmerjenih predvsem v proizvodnjo blaga za široko porabo, ki pokrivajo velik del italijanskega trga, z vrhunskimi izdelki so se številna uveljavila tudi v tujini. Največje industrijske družbe so: Fiat (avtomobili) ENI (petrokemija, energetika) Olivetti (telekomunikacijska oprema, računalniki) Montedison (kemična in živilska industrija, energetika) Največja središča črne metalurgije in kovinske industrije so: Tarantu, Lobardiji (Milano, Brescia; Sesto San Giovanni, Vobarno, Lecco, Lovere idr.) Liguriji (Genova Cornigliano) Piemontu (Novi Ligure, Torino) Umbriji (Terni) Kampaniji (Bagnoli, Torre Anunziata) Benečiji (Marghera pri Benetkah) Sicilija (Ragusa) V industriji transportnih sredstev je industrija, ki jo obvladujejo družbe: Projektna naloga Italija najpomembnejša avtomobilska avtor:xx Stran:15 Fiat in Lancia (Torino) Alfa Romeo (Milano) Ferrari (Maranello) Meserati (Modena) Iveco (Torino) Lamborghini Slika 5 Ferrari Največje ladjedelnice so: Tržič (Monfalcone; družba Fincantieri, gradnja največjih turističnih ladij na svetu) Marghera pri Benetkah Sestri Ponente, Muggiano Riva Trigoso pri Genovi Castellammare pri Salernu Ancona Palermo Letalska industrija je v Torinu (letala in letalski motorji), Vareseju, tovarna helikopterjev Agusta je v mestu Cascina Costa pri Milanu. Tovarne kmetijskih strojev in traktorjev so v večinoma v Padski nižini, predvsem v Lombardiji, Emiliji Romanji, Piemontu in Benečiji. Industrijski izdelki: Hladilniki - 7.089.000 Zamrzovalniki - 1.988.000 Pralni stroji - 8.884.000 Pomivalni stroji - 2.675.000 Barvni televizorji - 1.212.000 Osebni avtomobili - 1.126.000 (9. na svetu) Tovornjaki - 563.000 Motorna kolesa - 589.000 Kolesa - 598.000 Traktorji - 84.000 Surovo železo - 10.000.000 ton (11. na svetu) Jeklo - 26.000.000 ton (10. na svetu) Svinec - 214.000 ton (9. na svetu) Cink - 123.000 ton Aluminij - 187.000 ton Cement - 41.722.000 ton Umetne smole - 3.010.000 ton Umetna vlakna - 1.137.000 ton Papir - 2.105.000 ton Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:16 Turizem Italija je tretja najpomembnejša turistična država na svetu, saj jo je leta 2004 obiskalo 37,1 milijonov tujih turistov, poleg tega so našteli še 64 milijonov domačih turistov. Največ turistov privabijo zgodovinske in kulturne znamenitosti starih mest (Benetke, Firence, Rim, Neapelj; Ravena), posebno v poletni sezoni, ko prevladuje kopalni turizem v obmorskih letoviščih. V poletni sezoni je veliko turistov tudi na jezerih ob vznožju Alp, predvsem ob Gardskem in Komskem jezeru. Slika 6 toplice Zimski turizem je predvsem v Alpah, kjer so velika zimsko športna središča: Sestriere, Bormio, Madonnadi Campiglio, Alta Badia, Val Gardena. Vse leto so zelo obiskana številna zdravilišča; največja so Abano Terme, San Andrea Bagni, Montecatini Terme, Chianciano Terme, Fiuggi in Ischia. Naravne in kulturne znamenitosti Agrigento: je mesto na jugu Sicilije, na kraju grške naselbine Akragas. Dolina svetišč (Valledei Templi) z grškimi svetišči Konkordije, Here Lacinije, Zevsa, Dioskura in Herakleja v dorskem slogu (6.5. st. p.n.š.). Alberobello: je manjše mesto v notranjosti Apulije, JV od Barija. Del svetovne dediščine predstavlja okoli 100 belo pobarvanih, do 500 let starih hiš, s stožčastimi strehami iz ploščatih kamnov nad skupnim ognjiščem (trulli). Amalfijska obala: je razčlenjena, strma obala na J strani Sorrentskega polotoka južno od Neaplja, z izjemnimi razgledi, ribiškimi vasmi in mesteci. Je del svetovne dediščine Unesca. Assisi: je mesto v Umbriji, pomemben katoliški romarski kraj. K delu svetovne dediščine Unesca spadajo: dvojna bazilika sv. Frančiška Asiškega, s Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:17 svetnikovim grobom (13.stol.) in bazilika sv. Klare s svetničinim grobom iz 13. stoletja. Bari: je središče Apulije in pristanišče ob Jadranskem morju. Na manjšem polotoku je srednjeveško mesto z ozkimi ulicami in romanskimi cerkvami, med drugim tudi bazilika sv. Nikolaja (11. 12. stol.), s svetnikovim grobom in normanski grad iz 13. stol. (Castello Svevo). Barumini: je vas v notranjosti J Sardinije, blizu nje je prazgodovinska naselbina Su Nuraxi iz 13. 6. stol. pr.n.š., ki jo sestavljajo z obzidjem obdana okrogla kamnita utrdba (Nuragha) in okrog nje okrogla kamnita bivališča. Predstavlja del svetovne dediščine Unesca. Benetke (Venezia): Slika 7 Benetke so s kanali prepredeno mesto na nizkih otokih v Beneški laguni, prestolnica Beneške republike (811 1797). Nekatere znamenitosti: Palače ob 3,8 km dolgem Canalu Grande, most Rialto, središče mesta in trg sv. Marka z baziliko sv. Marka, Doževa palača, baročna cerkev Santa Maria della Salute iz 17. stol., gotska cerkev sv. Janeza in Pavla z grobnicami beneških dožev, Umetnostna zbirka Akademije lepih umetnosti, Mednarodna galerija moderne umetnosti in arheološki muzej. Je del svetovne dediščine Unesca. Bergamo: je mesto v Lombardiji. Z obzidjem obdano srednjeveško zgornje mesto s trgom, baziliko (12. 14. st.) in renesančno kapelo (15. st.). Bologna: je središče pokrajine Emilija Romanija. V središču mesta trg z Neptunovim vodnjakom (1566), baziliko (14. 17. st.), mestno hišo (14. 17. st.) in guvernerjevo palačo (15. st.). Cagliari: je glavno mesto Sardinije. V skale vklesan rimski amfiteater (3. st.), katedrala, zgodnjekrščanska bazilika, mestno obzidje, Arheološki muzej Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:18 Caserta: je mesto v Kampaniji. Kraljeva palača La Reggia (250 x 190m; 1752 74), zgrajena za španskega kralja Karla III., s parkom, v katerega dovajajo vodo po 38 km dolgem akvaduktu. Catania: je mesto na vzhodni obali Sicilije, ob južnem vznožju Etne. Izkopanine iz grškega in rimskega obdobja (amfiteater iz 2. st., kopališče, akvadukt), trdnjava Ursino, trg z baročno katedralo. Cilento: je narodni park južno od Salerma (1810 km2). Sega od obale Tirenskega morja do hribovja v notranjosti. Etna: je največji delujoči ognjenik v Evropi (3323 m). Zadnji večji izbruh 2001. Firence: Slika 8 Etna je središče Toskane ob reki Arno, v času vladavine rodbine Medici v 15. in 16. stoletju eno glavnih žarišč renesanse. Staro mestno jedro s cerkvami in palačami, katedrala s 107 m visoko kupolo in zvonikom, osmerokotna krstilnica: cerkev sv. Lovrenca z grobnicami Medičejcev. Palazzo Uffizi (1560 – 80) z eno največjih svetovnih zbirk slikarstva, palača Bargello (13. st.) z narodnim muzejem, galerija Akademije lepih umetnosti. Genova: je središče Ligurije ob Genovskem zalivu. Mestno središče ob starem pristanišču s palačami ob cesti, umetnostne galerije, nekdanja kraljeva palača (18. st.; muzej), gotska katedrala (12, st.), bazilika, 75 m visok svetilnik. Herculaneum: je antično mesto ob vznožju Vezuva, ki ga je ob izbruhu 79 zalil blatni tok. Z arheološkimi izkopavanji razkrit velik del nekdanjega mesta. Milano: je gospodarsko in kulturno središče Lombardije. Gotska katedrala (14. – 19. st.), cerkev in samostan Santa Maria delleGrazie s fresko Leonarda da Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:19 Vincija Zadnja večerja, grad CastelloSforzesco (15. st.; muzeji), operna hišaTeatroallaScala s 3600 sedeži največja v Evropi. Pisa: je mesto v Toskani, ob spodnjem toku reke Arno. Trg Piazza del Duomo s katedralo (11. – 13. st.), krstilnico in 55 m visokim poševnim stolpom. Pompeji: so antično mesto ob južnem vznožju Vezuva, ki ga je ob izbruhu 79 uničil žareči oblak. Z arheološkim izkopavanji po 1860 razkrito nekdanje mesto s forumom, gledališčem, amfiteatrom, kopališči in meščanskimi hišami. Rim: je glavno mesto države ob reki Tiberi z množico kulturnih spomenikov iz vseh obdobij. V starem delu Vatikan, središče katoliške cerkve in eden najpomembnejših romarskih krajev. Središče antičnega mesta je Forum Romanum s svetiščema Saturna (497 pr.n.š.) ter Kastorja in Poluksa (484 pr.n.š.), slavoloka zmage cesarja Tita (81) in Septimija Severa (203), rimski amfiteater Kolosej (7280, za 50.000 gledalcev), Angelski grad (135; mavzolej cesarja Hadrijana), Karakalove terme (212), Panteon (2. st.), zgodnjekrščanske katakombe. Renesančna palača Farnese, Piazzadi Spagna s Španskimi stopnicami in Fontano di Trevi, Rimski narodni muzej, Galerija Borghese, Narodna galerija antične in moderne umetnosti, Kapitolski muzej. Slika 9 Kolosej Torino: je središče Piemonta in prvo glavno mesto Italije (186165). Renesančna katedrala, baročna kraljeva palača in ob njej nekdanja orožarna in park, Egiptovski muzej, rimska mestna vrata Porta Palatina. V okolici grad Rivoli z muzejem moderne umetnosti in baročna Basilicadi Superge (1716 27) z grobnicami italijanskih kraljev. Verona: je mesto v Benečiji ob reki Adiži. Rimski amfiteater iz 1. st., romanska cerkev, katedrala (12. 17. st.), gotska cerkev, palača in renesančna mestna hiša (16. st.). Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:20 Dolomiti: so gorovje na Južnem Tirolskem, pomembno za turizem: pozimi za smučanje (Alta Badia, Cortina d'Ampezzo…) poleti za kolesarjenje (Giro d'Italia) in pohodništvo. Tu živijo nemško govoreči prebivalci. Slika 10 Alta Badia Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:A Dodatek Stvarno kazalo: A K Apeninih .......................................................................... 7 kulturno........................................................................... 4 D P Dolomiti ......................................................................... 20 dvodomen ....................................................................... 4 Dvodomni parlament .................................................... 10 Pad .................................................................................. 7 Padska ravnina ................................................................ 4 F R Fiat................................................................................. 15 Repubblica Italiana .......................................................... 4 Rim .................................................................................. 4 rimskega imperija ............................................................ 4 I Italijanska kuhinja ............................................................ 4 Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:B Dodatek Kazalo slik, tabel in grafov: Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika 1 Italija .................................................................................... 3 2 pokrajine ............................................................................... 9 3 limone ................................................................................ 13 4 rudnik ................................................................................. 13 5 Ferrari ................................................................................ 15 6 toplice................................................................................. 16 7 Benetke .............................................................................. 17 8 Etna ................................................................................... 17 9 Kolosej................................................................................ 17 10 Alta Badia .......................................................................... 17 Tabela Tabela Tabela Tabela Tabela 1 2 3 4 5 Graf Graf Graf Graf povprečne temperature ............................................................ 4 padavine ................................................................................ 5 dolžina rek ............................................................................. 6 delež tuje populacije ................................................................ 8 1 2 3 4 povprečne temperature ........................................................ 4 padavine ............................................................................. 5 dolžina rek .......................................................................... 6 delež tuje populacije ............................................................ 7 pokrajine .......................................................................... 10 Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:C Dodatek Viri: 1) Pisni viri: Rus, R. (1973). Vodnik po Italiji. Celovec: Založba Mohorjeva družba. Prijevec, J. (2005). Založba DZS. Pierre, M. (2012). Zgodovina Italije. Ljubljana: Založba Slovenska matica. Meja: primer Italija-Slovenija. Ljubljana: 2) Spletni viri: Eržen, I. (2008). Obvladovanje medkulturnih razlik v poslovnem okolju EU [Elektronski vir] : primerjalna analiza izbranih držav: Nemčija, Italija, Avstrija, Finska, Češka in Poljska : (diplomsko delo) / Igor Eržen. Pridobljeno iz http://www.doba.si/diplome/14500017.pdf Zorn, Matija. (brez datuma). Posvet o degradaciji zemljišč Cagliari, Italija, 13.-19. 10. 2012 / Matija Zorn. Pridobljeno iz http://zgs.zrcsazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/gv_84-2_zborovanja.pdf Rupnik, Aljaž. (brez datuma). Varnostni vidik ilegalnih migracij v Sredozemlju : primerjava držav: Španija, Italija, Grčija : diplomsko delo / Aljaž Rupnik. Pridobljeno iz http://dk.fdv.unilj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_rupnik-aljaz.pdf http://sl.wikipedia.org/wiki/Italija http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_rek_v_Italiji http://en.wikipedia.org/wiki/Rome#Climate http://en.wikipedia.org/wiki/Italy#Ethnic_groups 3) Viri slik: http://www.google.si/search?gcx=c&q=google&um=1&ie=UTF8&hl=sl&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=5kioUYugJ4G2 4ASDkICoCg&biw=1680&bih=961&sei=6EioUamyKsmF4ASL6IGw DQ#um=1&hl=sl&tbm=isch&sa=1&q=italija&oq=italija&gs_l=im g.3..0l10.1300.2471.0.3346.7.6.0.1.1.0.94.491.6.6.0...0.0...1c.1 .15.img.W_udWe-f76A&bav=on.2, http://www.google.si/search?gcx=c&q=google&um=1&ie=UTF8&hl=sl&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=5kioUYugJ4G2 4ASDkICoCg&biw=1680&bih=961&sei=6EioUamyKsmF4ASL6IGw DQ#um=1&hl=sl&tbm=isch&sa=1&q=italija&oq=italija&gs_l=im g.3..0l10.1300.2471.0.3346.7.6.0.1.1.0.94.491.6.6.0...0.0...1c.1 .15.img. Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:D Dodatek http://www.google.si/search?gcx=c&q=google&um=1&ie=UTF8&hl=sl&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=5kioUYugJ4G2 4ASDkICoCg&biw=1680&bih=961&sei=6EioUamyKsmF4ASL6IGw DQ#um=1&hl=sl&tbm=isch&sa=1&q=pokrajine+italije&oq=pokr ajine+i&gs_l=img.3.0.0i24l4.2869 http://www.google.si/search?gcx=c&q=google&um=1&ie=UTF8&hl=sl&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=5kioUYugJ4G2 4ASDkICoCg&biw=1680&bih=961&sei=6EioUamyKsmF4ASL6IGw DQ#um=1&hl=sl&tbm=isch&sa=1&q=limone&oq=limone&gs_l=i mg.3..0l4j0i24l6.52373.53407.6.53598.6.6.0.0.0.0.90.504.6.6.0. ..0.0...1 http://www.google.si/search?gcx=c&q=google&um=1&ie=UTF8&hl=sl&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=5kioUYugJ4G2 4ASDkICoCg&biw=1680&bih=961&sei=6EioUamyKsmF4ASL6IGw DQ#um=1&hl=sl&tbm=isch&sa=1&q=rudarstvo&oq=rudarstvo& gs_l=img.3..0l2j0i10i24j0i24l7.8498.11582.10.11805.9.9.0.0.0.0 .85.71 http://www.google.si/search?gcx=c&q=google&um=1&ie=UTF8&hl=sl&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=5kioUYugJ4G2 4ASDkICoCg&biw=1680&bih=961&sei=6EioUamyKsmF4ASL6IGw DQ#um=1&hl=sl&tbm=isch&sa=1&q=ferarri&oq=ferarri&gs_l=i mg.3...23834.25846.12.26133.7.7. http://www.google.si/search?gcx=c&q=google&um=1&ie=UTF8&hl=sl&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=5kioUYugJ4G2 4ASDkICoCg&biw=1680&bih=961&sei=6EioUamyKsmF4ASL6IGw DQ#um=1&hl=sl&tbm=isch&sa=1&q=toplice&oq=toplice&gs_l=i mg.3..0l5j0i24l5.36421.37840.14.37980.7.7.0.0.0.0.96.583.7.7. 0...0.0...1c.1.15.img.TopE96e http://www.google.si/search?gcx=c&q=google&um=1&ie=UTF8&hl=sl&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=5kioUYugJ4G2 4ASDkICoCg&biw=1680&bih=961&sei=6EioUamyKsmF4ASL6IGw DQ#um=1&hl=sl&tbm=isch&sa=1&q=benetke&oq=benetke&gs_l =img.3..0l2j0i10j0l7.26826.28484.16.29107.7.7.0.0.0.0.94.577. 7.7.0...0.0...1c.1.15.img.DY6adHXgw24&bav=on.2,or.r_qf.&bvm =bv.47244034,d.bGE&fp=1814df8d11661212&biw=1680&bih=9 61&facrc=_&imgrc=VSDInPgn6CeMvM%3A%3BTqMJFYtgPFzxiM %3Bhttp%253A%252F%252Fwww.kompas.si%252Fpic%252FPor talImg%252Fpic%252FItalija%252FBenetke%252Fbenetke.jpg% 3Bhttp%253A%252F%252Fwww.kompas.si%252Fpotovanjaizleti%252FBenetke-451%252F%3B240%3B200 http://www.google.si/search?gcx=c&q=google&um=1&ie=UTF8&hl=sl&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=5kioUYugJ4G2 4ASDkICoCg&biw=1680&bih=961&sei=6EioUamyKsmF4ASL6IGw DQ#um=1&hl=sl&tbm=isch&sa=1&q=etna&oq=etna&gs_l=img. 3..0l2j0i24l8.15427.16240.18.1 http://www.google.si/search?gcx=c&q=google&um=1&ie=UTF8&hl=sl&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=5kioUYugJ4G2 Projektna naloga Italija avtor:xx Stran:E Dodatek 4ASDkICoCg&biw=1680&bih=961&sei=6EioUamyKsmF4ASL6IGw DQ#um=1&hl=sl&tbm=isch&sa=1&q=rim&oq=rim&gs_l=img.3.. 0l10.27519.28107.20.28458.3.3.0.0.0.0.82.243.3.3.0. http://www.google.si/search?gcx=c&q=google&um=1&ie=UTF8&hl=sl&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=5kioUYugJ4G2 4ASDkICoCg&biw=1680&bih=961&sei=6EioUamyKsmF4ASL6IGw DQ#um=1&hl=sl&tbm=isch&sa=1&q=ted+ligety&oq=ted+ligety &gs_l=img.3..0j0i24l9.39824.42269.22.42460.10.7.0 Projektna naloga Italija avtor:xx
© Copyright 2024