Bukev še nosi spomin

Nesreča na reki Muri
Dimnikarstvo
Žetev
Znova na bojni nogi
Nevihta zajela
udeležence spusta
Kmalu bodo
prepuščeni trgu
Nekdanji župan in
graščak na sodišču
Gumijasti čoln je zadel v brod na
Melincih – Sedem oseb je padlo
v vodo, tri končale v bolnišnici
Nekaj mesecev pred koncem
koncesijskega sistema še vedno
neznane podrobnosti nove ureditve
Neznank je malo,
odkupna cena
ni dogovorjena
Stran 3
Stran 4
Mlinopek s kmeti sodeluje od setve
Kampuš želi zaradi neresničnih
trditev od Hercoga javno opravičilo in
15 tisoč evrov za soboško bolnišnico
Stran 6
Stran 20
Stran 21–32
Čestitamo
ob dnevu
državnosti!
25. junija 2015
Uredništvo
Murska Sobota, leto lxvii, št. 26, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 €
V gozdu pri Šentilju
V premislek
Bukev
še nosi
spomin
Počitnice
Vida Toš
K
o slišim za počitnice, se, sama
ne vem, zakaj, spomnim na
knjigo z naslovom Mladost na
stopnicah. Nikoli je nisem prebrala,
priznam. A miselna povezava ni
naključna.
Spomnim se svojih. Ne stopnic, počitnic. Na morje s kolonijo, kdaj tudi s
staršema, kakšen dan v ptujske toplice
z mamo, drugače pa prosto. Ne pravim, da sem imela idealno otroštvo,
daleč od tega. Tudi moje počitnice niso
bile optimalne, gotovo. Sem pa imela
nekaj, česar danes otroci skorajda več
ne poznajo. Imela sem relativno svobodo, počela sem torej, kar sem želela,
da le ni bilo nevarno. Imela sem čas.
Pa še tisto, kar je malo daljše od časa:
dolgčas. In sem si morala vedno kaj
novega izmisliti, da sem se zaposlila. To seveda ni bilo težko. Tekla sem
k sosedovim, bili so štirje otroci, in en,
dva, tri je bil tukaj večer.
Janez Koren, poveljnik
Soboške čete: »Zdaj
pa se bojim, da bo
nekdo to drevo posekal«
Nepreslišano
Današnje otroke smo starši oropali
vsega tega. Za to mi je iskreno žal. Nimajo svobode, da bi med počitnicami
počeli to, kar je edino pravilno: nič. Nimajo časa, da bi se ga vsaj začeli učiti
sami organizirati in razporejati. In le
redko kateri otrok ve, kaj pomeni beseda dolgčas.
Janez Koren, ki je poveljeval Soboški četi, ne ve, kateri od njegovih mož je pred
štiriindvajsetimi leti v bukev urezal datum in simbol slovenske vojske. Šele lani ga je na to
opozoril Franc Lešnik iz Kaniže pri Šentilju, ki je bil ves čas delovanja čete na tistem območju
njihov vodnik in pomočnik in s katerim se občasno še srečujeta. fotografija iz arhiva janeza korena
Nimajo »mladosti na stopnicah«, pa
s tem ne mislim na mladostnike ali
otroke, ki bi bili zapuščeni, prepuščeni sami sebi. Mislim na prizor, ko se
gruča otrok druži in ko se začnejo dolgočasiti, a se že eden česa spomni, kaj
bi lahko počeli. Skupaj. Neumnosti?
Tudi, zakaj pa ne. Mladost je čas za
to. Počitnice pa čas za čas, za dolgčas,
za počitek. Tudi za starše. Ne da smo
v stresu, na kateri tabor ali delavnico jih bomo dali, samo da mineta dva
meseca. Lepo, da smo z njimi, seveda.
A po mojem mnenju je, predvsem za
otroke, dobro, če so tudi malo sami.
Nič hudega jim ne bo. Nasprotno. Užili
bodo prave počitnice.
Naročnik
Karikatura Anton Buzeti
Na gričih nedaleč od stare ceste, ki
vodi proti mejnemu prehodu v Šentilju, je vas Kaniža, blizu nje pa je gozdiček, v katerem je mogočna bukev,
svojevrsten naravni pomnik vojne za
Slovenijo in delovanja Soboške čete na
tem območju. Gre za edino enoto 75.
območnega štaba teritorialne obrambe iz Murske Sobote, ki je delovala zunaj območja murskosoboškega štaba,
oblikovana pa je bila z namenom, da
zavaruje učni center nabornikov v Pekrah. Po ukazu se je četa v petek, 28.
junija 1991, zgodaj zjutraj premaknila s
slivniškega letališča na območje krajev
Jelenče, Kaniža in Štrihovec ter dobila nalogo, da ustavi kolono tankov jugoslovanske vojske, ki se je premikala proti mejnemu prehodu v Šentilju.
Uspešno je opravila nalogo, doživela
pa še vojaški letalski napad, v katerem
je bil lažje ranjen eden od 54 mož, ki
jim je poveljeval Janez Koren iz Bratonec. Zaradi možnosti novih letalskih
napadov so se vojaki umaknili v gozd
blizu Kaniže. Po vsem doživetem je
dan pozneje nekdo urezal v drevo datum 29. junij 1991 in simbol slovenske
teritorialne obrambe ter s tem na neki
način izpovedal pripadnost domovini.
Sloveniji. Morda se bo po objavi te fotografije oglasil tudi avtor sam in povedal, kaj ga je spodbudilo, da se je odločil v tem gozdu pustiti neki pečat.
Nadaljevanje na 8. strani
ODBOJKARSKI
TABOR 2015
#
Cena 50 €
Za dosedanje in nove naročnike Vestnika
OK Panvita Pomgrad
za osnovnošolske dečke
Murska Sobota,
29. 6.–3. 7. 2015
20 % popusta.
Prijavite se v naročniški službi Vestnika,
Ul. arh. Novaka 13, Murska Sobota, do 25. 6. 2015.
Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti
Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa.
2
aktualno
| Vestnik | 25. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Občina Radenci praznuje
Kapelski tabor - 145 let
Pot sprave je, da ne bijemo političnih in ideoloških bitk prek grobov
V spomin na Kapelski tabor, od katerega letos mineva natanko 145 let, praznuje Občina Radenci, ki je bila ustanovljena pred 21 leti, svoj praznik. Ob tej
priložnosti so pripravili v radenskem
hotelu Radin akademijo, zbranim pa
je spregovoril diplomat in nekdanji
slovenski veleposlanik v Makedoniji Marjan Šiftar. »Tudi v Radencih se s
ponosom spominjamo Kapelska tabora, prispevka k narodnoosvobodilnemu boju, žrtev na pragu svobode aprila
antifašistične in antinacistične koalicije. Bili smo med narodi, ki jim gredo
neizbrisne zasluge, da se je pred 70 leti
končal zmagoviti apokaliptični spopad
mednarodnih razsežnosti, da je bilo
premagano zlo fašizma in nacizma.
Tega nam ne more vzeti nihče.« Dodal je, da bomo Slovenci razdeljenost
morali preseči, »vendar brez prevračanja vrednost in sprenevedanja, z iskreno skupno voljo za boljšo prihodnost
mladih in vseh nas. Samo to je pot do
Vsakodnevno srečevanje
s težkimi razmerami
Zbranim na slovesnosti je spregovoril tudi radenski župan Janez Rihtarič, ki je prehodil pot od lanskega
občinskega praznika do danes. Posebej je omenil gradnjo novega vrtca in vodovodnega omrežja v sklopu
projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja, kot najbolj aktivno dejavnost
dela občinske uprave pa navedel jav-
Župan Ivan Markoja in dr. Štefan Alojzij Ferenčak fotografija štefan gyurica
Častni občani Občine Odranci
Dr. Štefan Alojzij
Ferenčak
Svoje znanstvenoraziskovalno delo je
posvetil etnomuzikološkim znanostim
Po sklepu odranskega občinskega sveta je župan Ivan Markoja podelil naslov
častni občan glasbenemu pedagogu dr.
Štefanu Alojziju Ferenčaku ob 50-letnici opravljanja duhovniške službe.
V obrazložitvi podelitve naziva so
zapisali, da dr. Ferenčaka poznajo kot
delovnega in znanstvenoustvarjalnega Odrančana. Svoje znanje je kot visokošolski učitelj prenašal na mlade
generacije na ljubljanski Teološki fakulteti, deloval pa je tudi na Orglarski šoli v Mariboru in na RTV Maribor, kjer je med letoma 1995 in 2003
soustvarjal radijske oddaje: »Dr. Štefan Alojzij Ferenčak je diplomant Te-
Občinska odlikovanja so prejeli Marija Erveš, Ivan Peklar, Dosor in Mladinsko društvo Vrelec. fotografija miha šoštarič
1945 in vsega, ki ostaja trajen in neizbrisen del mozaika vojne za samostojno Slovenijo. Hvala vsem in spoštljiv
spomin padlim in umrlim za našo svobodo in samostojno Slovenijo,« je dejal
Šiftar, ki se je ob tem spomnil začetkov samostojne Slovenije. »Pred 24 leti
smo vedeli, kaj hočemo. Vedeli smo, kaj
je naš skupni nacionalni interes. Imeli smo vizijo, imeli smo cilj, imeli smo
svoje vrednote. Bili smo enotni.«
Treba bo preseči razdeljenost
Šiftar je dejal, da je Slovenija leta
1991 stopila v negotov in nezaupljiv
svet z velikimi pričakovanji in velikim elanom. »Svoje življenje in razvoj
smo utemeljevali na načelih povojne
evropske demokracije in tradicije. Stopali smo kot del nekdanje zmagovite
mali oglas
Marjan Šiftar: »Pred
24 leti smo vedeli, kaj
hočemo. Vedeli smo,
kaj je naš skupni nacionalni interes. Imeli smo
vizijo, imeli smo cilj,
imeli smo svoje vrednote. Bili smo enotni.«
čestitka (označi)
Za mali oglas vpišite v
vsako okence eno črko.
no razgrnitev dopolnjenega osnutka
občinskega prostorskega načrta z
okoljskim poročilom. »Žal je zaradi
časa in splošnih razmer tudi v naši
občini še veliko težav na socialnem,
družbenem in socialnem področju.
Vsakodnevno se srečujemo s težkimi razmerami, v katerih se znajdejo
naši občani. »Skupaj skušamo najti
rešitve in se dogovoriti, kako naprej.
Zato se trudimo za dobro vseh,« je
dejal Rihtarič, ki je skupaj s podžupanom Alešem Kaučičem podelil
občinska odlikovanja. Plaketo Občine Radenci sta podelila Mariji Erveš
in Domu starejših občanov Radenci, priznanje Občine Radenci pa Ivanu Peklarju in Mladinskemu društvu
Vrelec Radenci.
Miha Šoštarič
Naročniki, s kuponom
dobite darilo!

KUPON
sprave.« Ob tem je poudaril pieteto do
žrtev, »da ne bijemo političnih in ideoloških bitk prek njihovih grobov, in
spoštljiv odnos do vseh mrtvih, vseh
junakov in žrtev velikega in tragičnega
časa naših polpreteklih dni«.
V mesecu, ko slavite rojstni dan,
imate možnost izbrati darilo:
mali oglas v Vestniku ali
čestitko na Murskem valu.
Rojstni dan naročnika v času od 1. do 31. 7. 2015. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo.
Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški
službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna.
Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan
(ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen
naslov naročnika.
Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in
veljajo samo za fizične osebe.
ološke fakultete Univerze v Ljubljani.
Svoje znanstvenoraziskovalno delo
je posvetil etnomuzikološkim znanostim, v okviru katerega je nastalo
delo Veroslovna analiza jurjevanja v
Sloveniji, najvišji znanstveni naslov
pa je dosegel na dunajski univerzi z
doktorsko disertacijo s področja muzikologije z naslovom Lepa si, lepa si,
roža Marija.«
Najstarejši Odrančan z doktoratom
znanosti je avtor še drugih pomembnih znanstvenih monografij. Od leta
1999 je član predsedstva mednarodnega Združenja za himnologijo.
J. G.
Občinski svet Občine Gornja Radgona
Odločili so se
za manjše zlo
Ker bi zvišanje cene oskrbe s pitno vodo preveč
obremenilo občane in podjetja, ga niso sprejeli
Zadnja šesta redna seja Občinskega
sveta Občine Gornja Radgona v četrtek, 18. junija, je bila ponovno polna
presenečenj. Čeprav je bilo tokrat nekaj manj vprašanj, pobud in predlogov
članov občinskega sveta (spraševali so
glede zanemarjenih cest, števila zaposlenih v občinski upravi in o morebitnem kaznivem dejanju, povezanim
s prodajo doma starejših) in so tudi
brez težav sprejeli pripravljene odloke in pravilnike, je bilo kar veliko razprave o novem statutu Občine Gornja
Radgona, odloku o zbiranju komunalnih odpadkov (v prihodnje bo z izbranim izvajalcem sklenjena pogodba na
osnovi odloka, ukinili naj bi ekološke
otoke, svetniki pa zagovarjajo stališče,
da se morajo vsi odpadki voziti v Cerop, ki so si ga pred kratkim ogledali),
o delu medobčinskega inšpektorata in
redarstva, predvsem pa o predlaganih
novih cenah storitev oskrbe s pitno
vodo in odvajanja odpadne vode.
Mag. Zlatko Erlih, direktor javnega
podjetja Komunala Radgona, je predstavil izračune novih cen, ki so jih
naredili po novi metodologiji. Ceno
oskrbe s pitno vodo naj bi tako sestavljala omrežnina (strošek uporabe javne infrastrukture, ki bo odvisen
od dimenzije priključka), vodarina
(cena izvajanja storitve oskrbe odjemalcev s pitno vodo po dobavljenih
količinah pitne vode) in subvencije
za gospodinjstva in izvajalce nepridobitne dejavnosti. V nadaljevanju je
mag. Zlatko Erlih, direktor Komunale Radgone, predstavil še izračune cen
storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja komunalne odpadne in padavinske odpadne
vode, ki je sestavljena iz omrežnine,
cene storitve javne službe in okoljske
dajatve. Vsi razpravljavci so čestitali
pripravljavcu izračunov po novi metodologiji, saj je opravil zahtevno in
odlično delo, vendar so dvomili, ali je
primeren čas za takšen dvig cen. Večina je bila v dilemi, ali zagovarjati nove
cene in vsaj delno razbremeniti proračun ali breme novih stroškov enostavno preložiti na občane.
Odločili so se za izhod v sili: za zdaj
novih cen niso sprejeli, saj je znano,
da kar dve tretjini slovenskih občin še
nimata določenih cen po novi metodologiji. Župan Stanko Rojko je prav
tako priznal, da je elaborat odlično
pripravljen, vendar je vsa odgovornost na svetnikih, da sprejmejo ali
zavrnejo nove cene. Če jih sprejmejo, bodo morebiti nekomu (predvsem
podjetjem) zaračunavali preveč, če
jih ne sprejmejo, pa bo še naprej trpel občinski proračun. Svetniki so
se soglasno odločili za manjše zlo –
z dvigom rdečega kartona so zavrnili
nove cene.
B. B. P.
aktualno
www.vestnik.si | e: [email protected]
25. junija 2015 | Vestnik |
3
Nesreča na reki Muri
Nevihta zajela udeležence spusta
Gumijasti čoln je zadel v brod na Melincih – Sedem oseb je padlo v vodo, tri končale v bolnišnici – Mura je nepredvidljiva
Del Pomurja je minulo soboto popoldne zajelo neurje. Ponekod je padala
toča, zaradi udara strele v stanovanjsko hišo na Vaneči pa je bilo poškodovano ostrešje. Neugodne vremenske
razmere so povzročile tudi nesrečo s
čolnom. V soboto je bil organiziran že
trinajsti spust s tradicionalnimi murskimi ladjami po reki Muri. Udeleženci so se na pot podali v avstrijskem
Cmureku, končna postaja pa je bila v
Dekanovcu na Hrvaškem. Spust se ni
uspešno končal za eno posadko. Reka
Mura se je znova pokazala za nepredvidljivo, mnogi pa jo enostavno podcenjujejo in se zaradi tega hitro znajdejo v težavah.
Dvajsetega junija ob 17.04 je bil Operativno-komunikacijski center PU Murska Sobota obveščen, da je na reki Muri
v Melincih čoln zapeljal pod brod in se
prevrnil. Policisti so z zbiranjem obvestil na kraju dogodka ugotovili, da
se je v okviru organizirane prireditve
osem državljanov Madžarske spuščalo po reki Muri z gumijastim čolnom iz
smeri Petanjec v smeri Melinec. Ko so
Neugodne vremenske razmere so minulo soboto popoldne povzročile tudi nesrečo
s čolnom na Muri. fotografija nataša juhnov
nameravali s čolnom pristati na obrežju reke Mure v naselju Melinci, je medtem, ko je ena oseba izstopila, tok vode
potegnil čoln v smeri proti brodu, pri
čemer so se drugi udeleženci v čolnu ob
trčenju tega z brodom prevrnili v reko.
Iz vode so jih nato reševali prisotni na
obrežju, nekateri pa so se iz vode rešili
sami. Trije udeleženci so bili z reševalnim vozilom odpeljani v Splošno bolnišnico Murska Sobota, v kateri je bilo
ugotovljeno, da je 48-letna udeleženka
v življenjski nevarnosti, en udeleženec
je zunaj življenjske nevarnosti, en pa je
bil po pregledu odpuščen, saj ni bil poškodovan. Glede odgovornosti za nastalo nesrečo policisti še zbirajo obvestila.
Dvodnevni tradicionalni spust je pripravila Zveza ekoloških gibanj (ZEG)
Slovenije. Okoli 120 udeležencev iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije
se je s 35 plovili na pot podalo v soboto zjutraj v Cmureku. Na spust po reki
Muri so se podali z gumijastimi čolni,
kajaki in kanuji, nekateri pa tudi s starimi čolni, poimenovanimi murske ladje.
Predsednika ZEG Karla Lipiča, od kate-
Tri udeležence nesreče
so odpeljali v SB Murska Sobota. Tam so
ugotovili, da je 48-letna
ženska v življenjski
nevarnosti, en udeleženec je zunaj življenjske
nevarnosti, en pa je bil
po pregledu odpuščen,
saj ni bil poškodovan.
rega smo želeli izvedeti podrobnosti o
nesreči, nismo mogli priklicati po telefonu, izvedeli pa smo, da je to prva nesreča, ki se je zgodila v trinajstih letih
organiziranja teh spustov, za reševanje
ljudi iz vode pa so tokrat skrbeli hrvaški reševalci.
M. Š.
Mestna občina
Komunala spet
na dnevnem redu
Svetniki niso podprli nekdanjega direktorja
občinske uprave za člana nadzornega sveta občine
V Ljutomeru so postavili
godbeni dom KUL-KIŠTA.
fotografija a. nana rituper rodež
V Ljutomeru dobili KUL-KIŠTO
Po 90 letih v svojih prostorih
Ministrica za kulturo odkrila objekt, direktor JSKD takoj pomislil na Ljutomer
Ob zvokih Pihalnega orkestra KD Ivana Kaučiča so danes ob Domu kulture v Ljutomeru odprli nove prostore
godbenega doma, ki so ga poimenovali
KUL-KIŠTA. Novi objekt, ki obsega 200
kvadratnih metrov in so mu dali z grafiti posebno noto ljutomerski gimnazijci, je namenu predala ministrica za
kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar. To
je velika pridobitev tako za občino kot
godbenike, ki so na primerne prostore
čakali 90 let, pa je na odprtju poudarila županja mag. Olga Karba. »Objekt
je v lasti kulturnega ministrstva, upravlja ga Javni sklad za kulturne dejavnosti RS, prepričana pa sem, da je tukaj v
dobrih rokah,« je ob odprtju povedala
ministrica.
Ko je prišla na kulturno ministrstvo,
je odkrila, da ima ministrstvo v lasti
montažni objekt, ki je bil kupljen pred
štirimi leti, a nikoli uporabljen. »Ker se
mi zdi pomembno, da se ga uporablja
za kulturne dejavnosti, če ga že imamo,
sem poklicala mag. Draga Tršarja, direktorja sklada, in ga povprašala, kaj bi lahko z njim naredili.« Strinjala sta se, da je
potreb zanj na terenu veliko. S pomočjo
zakona so objekt prenesli v upravljanje
sklada, ta pa je moral poiskali primerno
občino, ki je morala za postavitev pridobiti ustrezna gradbena in druga dovoljenja. In izbrali so Občino Ljutomer.
In zakaj ravno Ljutomer? »Že leta
spremljam kulturno dogajanje v Ljutomeru, večkrat sem bil tu, med drugim
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek,
A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Vida Toš, Timotej Milanov,
(novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen
(tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10
(redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (marketing), št. telefaksa 538 17 11.
tudi na slovesnosti ob 90-letnici orkestra, ko so vodstvo orkestra in županja
omenjali slabe prostorske razmere za
delovanje godbe. In ko se je ponudila
možnost, sem pomislil na njih.« Tudi
županja se je aktivno lotila urejanja zemljišča in vseh potrebnih dokumentov,
tako da so ga v nekaj mesecih lahko začeli postavljati. Ni bilo lahko najti občino in v tako kratkem času pridobiti
gradbeno dovoljenje, v Ljutomeru pa
jim je uspelo. Ob tem je Tršar povedal:
»Prepričan sem, da si Ljutomer to zasluži, saj je ljutomerska kultura prepoznavna v slovenskem kulturnem prostoru.«
Občina je za ta projekt namenila slabih
20 tisoč evrov.
A. Nana Rituper Rodež
Soboški mestni svetniki so na junijski
seji spet razpravljali o javnem podjetju, tokrat so se seznanili z letnimi poročili podjetij Komunala in Vodovod.
Družba Vodovod, ki je ustvarila v letu
2014 261 tisoč evrov izgube, je po besedah direktorja Komunale Tadeja Ružiča insolventna in prezadolžena, zato so
pripravili program prestrukturiranja,
ena od možnosti ostaja tudi pripojitev
h Komunali, sicer stoodstotni lastnici
Vodovoda. Komunala je imela lansko
leto dobrih 31 tisoč evrov izgube.
Pred sejo mestnega sveta so se glede te tematike spet oglasili v mestnem odboru SDS in opozorili na po
njihovem mnenju sporen dvig cen vodarine in omrežnine za več kot 24 odstotkov. V stranki opozarjajo, da bodo
izgubo prek dvanajstink z višjo ceno
storitev plačali občani, medtem ko bi
po njihovem mnenju morali sredstva
za to nameniti iz občinskega proračuna. Z mestne občine so odgovorili, da
je bil dvig cen nujen ukrep za odpravo
stanja insolventnosti, do katere je privedlo, kot so zapisali, preteklo nestrokovno vmešavanje nepoklicanih oseb
v določanje cen storitev oskrbe s pitno vodo. V SDS očitke zavračajo in
dodajajo, da je insolventnost posledica tovarišijskega poslovanja med Komunalo in Vodovodom: »Še leta 2013
je imelo JP Vodovod dobiček, lanski
poslovni izid pa izkazuje več kot 200
tisoč evrov izgube, in to ob dejstvu,
da nima niti enega zaposlenega. Torej, dejstvo je, da je bilo JP Vodovod
preprosto 'bankomat' JP Komunali.«
Pri kadrovskih zadevah so svetniki med drugim glasovali o predlogu
Modre liste Antona Štihca, da bi nek-
danjega direktorja občinske uprave
Bojana Petrijana imenovali za manjkajočega člana nadzornega odbora
občine. Svetniki so namreč lansko
leto na dopisni seji zaradi pomanjkanja predlogov imenovali samo štiri
člane petčlanskega nadzornega odbora. Petrijan ni dobil podpore svetnikov. Pri isti točki so svetniki glasovali o še eni osebi iz kroga nekdanjega
župana. V nadzornem svetu javnega
stanovanjskega sklada mestne občine
Letos bo dobilo
plaketo mestne občine
Društvo upokojencev
Bakovci, zahvalne
listine pa bodo dobili
Franc Lukač, Splošna
bolnišnica Murska
Sobota in Erika Fürst.
bo Drago Ružič iz občinske uprave za
preostanek mandata nadomestil Sabino Gutalj, nekdanjo pravnico v mestni
upravi, ki ji je pred kratkim prenehalo
delovno razmerje. Svetniki so potrdili še sklep o podelitvi občinskih priznanj. Tako bo
dobilo letos plaketo mestne občine
Društvo upokojencev Bakovci, zahvalne listine pa bodo dobili Franc Lukač,
Splošna bolnišnica Murska Sobota in
Erika Fürst.
T. M.
Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], marketing: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 100,70
evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini 212 evra, letna naročnina za on-line
Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa
za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN
pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X.
Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov.
Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih
prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem
sklenjene ustrezne avtorske pogodbe.
Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti
avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe
z izdajateljem.
4
gospodarstvo
| Vestnik | 25. junija 2015
Dimnikarstvo
Skupščini
Kmalu bodo prepuščeni trgu
Nekaj mesecev pred koncem koncesijskega sistema še vedno neznane podrobnosti nove ureditve
S koncem letošnjega leta naj bi se
končalo koncesijsko izvajanje dimnikarskih storitev, dimnikarska podjetja
bodo tako prepuščena preživetju na
trgu. Spremembo je določila že novela zakona o varstvu okolja iz leta 2013,
po novem bodo tako uporabniki sami
izbrali izvajalca storitev, ti pa ne bodo
več omejeni na posamezna območja.
Dejavnost bodo lahko izvajali vsi, ki
bodo izpolnjevali pogoje.
V Pomurju trenutno koncesijsko
dejavnost izvajajo ABD Dimnikarstvo
iz Murske Sobote (Beltinci, Cankova,
Grad, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Rogašovci, Tišina, Velika Polana), Medial iz Lendave (Črenšovci), Čiščenje DK-naprav iz
Martjanec (Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Šalovci), Čisto okolje KDN iz Gornje Radgone
(Apače, Gornja Radgona), Dimnik z
Radenskega Vrha (Gornja Radgona,
Radenci, Sveti Jurij), Dimnikarstvo Talaber iz Maribora (Lendava), KDS Dimnikarske storitve iz Ljutomera (Križevci, Ljutomer, Razkrižje, Veržej) in
RŠA Vlek iz Turnišča (Turnišče).
Drago Sukič iz Strukovec je že leta
eden od najglasnejših kritikov dimnikarskega ceha v Prekmurju in član Civilne iniciative Malečnik, v kateri opozarjajo na domnevne nepravilnosti
dimnikarskih podjetij. Kot pravi, se v
dimnikarski dejavnosti prelivajo ogromne vsote denarja, delo pa po njegovem mnenju ni opravljeno strokovno,
ker ni nobenega nadzora: »Dimnikar
gre na teren, nihče ne gre za njim, da bi
preveril, kako opravi svoje delo. Sukič se
strinja, da samo odprava koncesij ne bo
neposredno vplivala na kakovost storitev. »Bo pa uporabnik imel možnost, da
po slabo opravljenem delu tega dimnikarja ne bo več klical,« pravi. Sukič še
opozarja, da država nima nadzora nad
meritvami, ki jih opravljajo dimnikarji.
Meritev bi lahko, kot pravi, naredil tudi
serviser kurilne naprave.
Jože Senekovič iz radgonskega podjetja Čisto okolje KDN je predsednik
sekcije dimnikarjev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Murska Sobota. Pravi, da za zdaj še ni dorečeno, kako bo videti nova ureditev, saj
z ministrstva še niso prejeli natančnih podatkov. Največkrat se omenja
prehodno obdobje z licenčnim sistemom. Po mnenju Senekoviča bodo
dimnikarska podjetja v začetku izvajanja nove zakonodaje utrpela upad
storitev: »Stranke so bile navajene, da
smo jih obiskali. Po novem bodo ljudje sami skrbeli za svoje kurilne naprave. Včasih smo vsi imeli pregleda-
požarov in zastrupitev.« Stroka je po
besedah Senekoviča enotna, da mora
storitev ostati javna in obvezna. »Mi
smo zdaj tudi nadzorni organ, saj lahko nepravilnosti prijavimo nadzorni
inšpekciji. Po spremembi sistema se
bo to porušilo in bo morala država
sama nadzirati uporabnike, teh pa je
500 tisoč. Kaj je lažje nadzirati, 500 tisoč uporabnikov ali 54 podjetij?«
Senekovič zavrača očitke, da ni urejene evidence meritev. Kot pravi, je
bilo tako do lanskega leta, danes pa
pri pristojnem ministrstvu že delu-
tem preverjajo, ali so emisije v okviru
dovoljenih vrednosti.
Horvat vodi martjansko podjetje
Čiščenje DK-naprav, ki je eden od večjih igralcev na pomurski dimnikarski
sceni, saj s sedmimi zaposlenimi svoje
storitve ponujajo nekaj več kot 3000
pomurskim gospodinjstvom. Kot pravi, gre za trend znotraj Evropske unije, podoben sistem imata tudi Avstrija
in Nemčija. »Konkurenca je dobrodošla, zato v tem ne vidim nič slabega.«
Horvat še pojasni, da so bile koncesije podeljene za natančno določeno
je aplikacija Evidim, kamor se stekajo vsi podatki. Temu pritrjujejo tudi
besede dimnikarskega mojstra Bojana Horvata, ki pojasnjuje, da dimnikarji izvajajo meritve dimnih emisij v
smislu nadzora kurilnih naprav in pri
območje, medtem ko bi z licencami
lahko opravljali storitev na območju
celotne države. A trenutno po besedah Horvata še ne vedo, kakšni bodo
pogoji za pridobitev licenc.
T. M.
Drago Sukič pravi, da se v
dimnikarski dejavnosti prelivajo
ogromne vsote denarja, delo pa
po njegovem mnenju ni opravljeno
strokovno, ker ni nobenega nadzora.
fotografija nataša juhnov
ne plinske štedilnike, pa potem, ko
je država ukinila to obveznost, danes
ni pregledanih niti več pet odstotkov
plinskih štedilnikov. Bojimo se, da se
storitve ne bodo več izvajale, kot bi
se morale, posledično bo prihajalo do
Interesi na Naftinem dvorišču
Poljake zanimajo manjši rezervoarji
Blagovne rezerve objavile menjavo naftnih derivatov – Kdo bo kupil dotrajane industrijske železniške tire
Zavod za blagovne rezerve (ZRSBR)
ima v Lendavi uskladiščenih okoli 40
milijonov litrov goriva, več kurilnega
olja kot dizelskega goriva, katerega
vrednost je okoli 20 milijonov evrov.
V začetku junija je objavil javno naročilo za menjavo naftnih derivatov, pri
kateri bi prodal 48 tisoč kubičnih metrov in kupil 27 tisoč kubičnih metrov
dizelskega goriva, ki ga ima uskladiščenega v rezervoarjih v lasti Petrola. Lani poleti je stavka delavcev Nafte
Petrochema zavodu povzročila nemalo preglavic pri menjavi naftnih derivatov, dokler stavkajoči delavci, ki so
bili odgovorni za premikanje vlakovnih kompozicij po industrijskih železniških tirih na industrijskem dvorišču, niso začeli opravljati te storitve.
Tokratna objava je namreč zanimiva
prav zato, ker je besedilo javnega naročila dopolnjeno ravno z navodilom
glede uporabe industrijskih železniških tirov. Pišejo namreč, da če se bo
zamenjava naftnih derivatov izvajala v
času, ko bo potekala sanacija železniških tirov, se bosta izdaja in prevzem
blaga opravljala z avtomobilskimi cisternami, in še da mora odgovornost
za organizacijo prevoza oziroma dostavo blaga do Skladišča naftnih de-
www.vestnik.si | e: [email protected]
rivatov Petrol prevzeti izvajalec sam.
To pa sta dve novi dejstvi, ki skupaj
s količino zamenjanega blaga govorita o tem, da ZRSBR zmanjšuje količino uskladiščenih naftnih derivatov v
Lendavi, da ne bo kupil dotrajanih industrijskih železniških tirov in da problem logistike prelaga na pleča izvajalca storitve.
Pričakujemo lahko, da se bo na razpis za zamenjavo naftnih derivatov
vendarle prijavil, tako kot že večkrat
doslej, Petrol. Ali bo tudi kupil to infrastrukturo, ki je zdaj v lasti družbe
Industrijske storitve, ki je hčerinsko
podjetje Nafte Petrochema v stečaju,
in o čemer so se aprila v sklopu stečajnega postopka že pogovarjali pomembni akterji, pa je veliko vprašanje.
Rezervoarji v Lendavi, ki so prav zaradi logističnih težav skoraj nadloga
za blagovne rezerve, pa postajo zanimivi za nekoga drugega. V stečajnem
postopku Nafte Petrochema je namreč podjetje Kakpa iz Noršinec pri
Ljutomeru, ki ga je kupil poljski poslovnež Kawalec Artur Piotr, vzelo v
najem tri manjše opuščene rezervoarje in črpališče za mazut. Vse to so
v času delovanja rafinerije uporablja-
li za skladiščenje mazuta, po naših
virih pa naj bi neke Poljake zanimali tudi štirje rezervoarji, ki spadajo k
proizvodni opremi tovarne metanola.
Nedavno smo že tudi poročali, da je
neko ljubljansko podjetje, ki je v lasti
Poljakov, kupilo podzemne rezervoarje pri bencinski črpalki Ine na Hotizi.
Tam naj bi v rezervoarjih mešali čistilna sredstva za avtopralnice.
Stečajni upravitelj Nafte Petrochema Silvo Zorec pravi, da teh okoliščin
ne pozna. Stare rezervoarje za skladiščenje mazuta so dali v najem, ker
so neuporabni, štiri večje rezervoar-
je, ki spadajo k tovarni metanola, pa
bodo prodajali v sklopu prodaje obeh
družb Matanol in Rezervoarji, ki sta
nastali med pogajanji o prodaji tovarne metanola nesojenemu kupcu iComodities. Drug večji sklop prodaje pa
bo zajemal opremo za petrokemično
proizvodnjo in proizvodnjo lepil. Za
prvi sklop naj bi v kratkem prvič objavili sklep o prodaji na dražbi, za drugi sklop pa je objava že bila napovedana, vendar je prodaja zastala zaradi
zahteve upniškega odbora, da se prej
opravi cenitev premoženja.
Majda Horvat
s kartico plačaš, s telefonom
izbereš število obrokov.
• za nakupe, višje od 50 eur
• tudi za plačila na spletu
• do 12 obrokov
Več na www.nkbm.si/placilo-na-obroke.
Izplačali bodo
dividende
Varis 0,60 in APMS 2,2
evra bruto na delnico
Julija bosta dve skupščini, na katerih
bodo delničarji odločali tudi o izplačilu
dividend. Vodstvo lendavskega podjetje Varis je po uspešnem lanskem poslovanju in povečanju bilančnega dobička, ki je znašal konec lanskega leta
skoraj 1,4 milijona evrov (leto prej 883
tisoč evrov), predlagalo izplačilo dividend v višini 0,60 bruto na delnico ali
skupaj 85.068 evrov, preostali bilančni
dobiček pa bo ostal nerazporejen. Delničarji, med katerimi imata pomemben lastninski delež nekdanji direktor
Štefan Sobočan in zdajšnja direktorica
Sabina Sobočan, bodo o predlogu odločali osmega julija. Odločali bodo tudi
o predlogu za zmanjšanje osnovnega
kapitala z umikom lastnih delnic, in sicer za največ 15.550 delnic od zdajšnjih
155.500. Prav tako uprava in nadzorni
svet družbe predlagati skupščini, da pooblasti upravo za nadaljnje pridobivanje delnic v breme bilančnega dobička in rezerv iz dobička, in sicer po ceni
med deset in dvanajst evrov za delnico.
O delitvi dobička bodo odločali tudi
na skupščini Avtobusnega prometa
Murska Sobota, ki je napovedana za
14. julij. Podjetje je v lanskem poslovnem letu povečalo bilančni dobiček, ki
je znašal konec leta skoraj 1,8 milijona evrov (leto prej skoraj 1,3 milijona
evrov), za dividende pa bi namenili 212
tisoč evrov ali 2,2 evra bruto na delnico.
Avtobusni promet je dividende izplačal
tudi lani, vendar takrat v višini 0,85 evra
bruto na delnico.
M. H.
Na Zavodu Republike
Slovenije za zaposlovanje,
OS Murska Sobota, je trenutno
razpisanih 80 prostih delovnih
mest. Delodajalci imajo
največje potrebe na področju
gradbeništva, gostinstva,
transporta in strojništva.
Najbolj iskani poklici v tem tednu:
vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev 13, natakarji - 6, betonerji ipd. - 5, zidarji ipd. - 5, elektroinštalaterji - 4, kuharji
- 3, tesarji - 3, keramiki ipd. - 3, bolničarji negovalci v zavodih - 3, tehniki za
strojništvo - 3.
Iščejo se tudi:
upravljavci strojev za zemeljska dela
ipd. - 2, mehaniki in serviserji kmetijskih elektronskih naprav - 2, krovci - 2,
strugarji ipd. - 2, komercialni zastopniki za prodajo ipd. - 1, frizerji - 1, pripravljavci hitre hrane - 1, peki, slaščičarji
ipd. - 1, kuhinjski pomočniki - 1, delavci
za preprosta dela pri visokih gradnjah
- 1, ličarji in loščilci - 1, kleparji - 1, tiskarji - 1, steklarji ipd. - 1, delavci za preprosta kmetijska dela na mešanih kmetijah - 1, vzdrževalci in upravljalci stavb
- 1, monterji in serviserji klimatskih in
hladilnih naprav - 1, mehaniki in serviserji motornih vozil in koles - 1, tehniki
za računalniška omrežja in sisteme - 1,
laboratorijski tehniki in asistenti svetovalci v kmetijstvu - 1, prodajalci - 1, menedžerji za splošne poslovne funkcije,
d. n. - 1, prevajalci, tolmači, lektorji in
drugi jezikoslovci - 1, strokovni sodelavci za zdravstveno nego - 1, strokovnjaki za prodajo, oglaševanje in trženje
- 1, zdravniki specialisti (razen splošne
medicine) - 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam vseh aktualnih prostih delovnih
mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z
zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v Kariernih središčih, ter na internetni strani www.ess.gov.si.
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
25. junija 2015 | Vestnik |
5
CEROP prihaja v Mursko Soboto
Družbena prehrana, ponovna uporaba
Podjetje Cerop, d. o. o., je prejelo priznanje Zbornice komunalnega gospodarstva kot eno najhitreje rastočih podjetij v Pomurju
Podjetje Cerop (Center za ravnanje
z odpadki Puconci) je v stoodstotni
lasti 27 pomurskih občin, njegova
osnovna dejavnost pa je upravljanje
sodobnega centra za ravnanje z odpadki in izvajanje javne gospodarske
službe obdelave in odlaganja preostanka komunalnih odpadkov. Posebno oziroma komercialno dejavnost
izvajajo tudi v povezavi z odpadki, ki
jih prevzemajo z območij zunaj regije. V prihodnje se bodo usmerili tudi
v socialno podjetništvo, kot so zapisali že v srednjeročnem načrtu razvo-
ja podjetja. Ustanovili bodo posebno
podjetje, ki se bo ukvarjalo z obnovo
različnih izdelkov za ponovno uporabo. Pri tem računajo na možnost
zaposlitve predvsem nekaterih posameznikov, ki so dalj časa brez zaposlitve zaradi nižje izobrazbe, starosti
ali drugih dejavnikov, ki vplivajo na
njihove možnosti na trgu dela. Je pa
ta del vizije podjetja usmerjen v tisti
del področja ravnanja z odpadki, ki
v Pomurju v tem trenutku ni pokrit.
Janko Kramžar, predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva pri
Gospodarski zbornici Slovenije, pa
je pred kratkim podjetju Cerop podelil nagrado GZS ZKG za leto 2014
kot enemu najhitreje rastočih podjetij v Pomurju. To jim omogočajo velike zmogljivosti centra za ravnanje z
odpadki, ki je eden od najsodobnejših v Sloveniji, izstopa pa predvsem
predelava bioloških odpadkov v koristne produkte. »Dejavnost podjetja, ki
kaže po kriteriju dodane vrednosti na
zaposlenega, po kriteriju rasti prihodkov in po kriteriju rasti števila zaposlenih pozitiven trend iz leta v leto, je
v osnovi usmerjena v ohranitev zdravega in čistega okolja. V tem smislu
uporabljajo pri izvajanju dejavnosti
sodobne tehnologije, ki zagotavljajo
varnost zaposlenih na delovnem mestu, ki se pri svojem delu stalno srečujejo z odpadki. Raziskave znotraj
raziskovalne skupine v podjetju Cerop, d. o. o., v sodelovanju z zunanjimi inštitucijami, predvsem fakulteto
za strojništvo in biotehniško fakulteto, kažejo na možnost proizvodnje goriva iz ostankov komunalnih odpadkov po sortiranju in obdelavi, s čimer
V teh objektih bo urejen center ponovne uporabe, zato bo na voljo nekaj novih delovnih mest. fotografija nataša juhnov
bi lahko s tem pomembno prispevali
k zmanjšanju porabe fosilnih goriv na
področju energetike (gorivo za večje
kotlovnice, toplarne, cementarne …),
saj gre za strukturo materialov, ki imajo visoko kalorično vrednost, več kot
20.000 J/g,« so zapisali v obrazložitvi
ob podelitvi nagrade. Poseben izziv
dejavnosti podjetja se kaže na področju razvoja naravnih gnojil oziroma
dodatkov k boljši rasti rastlin v obliki
naravnih gnojil, pridobljenih iz bioloških odpadkov, razmišljajo pa tudi o
možnosti predelave nekaterih vrst reciklažnih materialov (predvsem embalaže iz plastike). V letu 2014 so postavili objekt za proizvodnjo elektrike
in toplotne energije, ki uporablja kot
gorivo plin z odlagališča, ki ga upravlja podjetje, s čimer zagotavlja skoraj
50-odstotno samooskrbo z električno
energijo in stoodstotno samooskrbo
s toplotno energijo tako za potrebe
ogrevanja kot izvajanja dejavnosti.
Pomembna je okoljevarstvena
funkcija podjetja Cerop, pomemben
del njihove vizije pa je delovanje na
socialnem področju, saj dajejo zaposlitev težko zaposljivim brezposelnim.
Iz strukture zaposlenih v podjetju je
mogoče razbrati, da podjetje zaposluje tako delavce z najnižjo izobrazbo za
najenostavnejša dela kot strokovnjake z znanstvenimi naslovi na področju raziskav in razvoja. Podjetje ima
tudi registrirano svojo raziskovalno
skupino Zeleni rudnik Pomurja.
Podjetje iz leta v leto vse od začetka svojega poslovanja dosega rast
prihodkov, v zadnjem letu 2014 pa je
v primerjavi z letom poprej dosežena rast prihodkov v višini 31 odstotkov. Iz zaključnega računa podjetja za
leto 2014 je razvidno, da je poslovalo
uspešno, saj ima nekaj manj kot milijon evrov čistega dobička, ki ga je v
celoti namenilo za razvoj dejavnosti.
Tudi vsi drugi kazalniki poslovanja so
precej nad povprečjem panoge.
Naslednji korak v razvoju je torej
center ponovne uporabe, ki ga bodo
uredili v prostorih nekdanje Družbene prehrane.
Bernarda B. Peček
Galex
Zveza svobodnih sindikatov
Kapitan zapustil tonečo ladjo
O minimalni plači
Miran Jablanovec odstopil z mesta direktorja, vajeti prevzel Sašo Zidar
Podpise bodo začeli zbirati prvega septembra
Po dolgem času bojevanja z rdečimi
številkami in nepopustljivimi upniki
ter po neuspešnem iskanju strateškega partnerja je Miran Jablanovec desetega junija odstopil z mesta direktorja
in predsednika uprave družbe Galex,
hkrati je tudi odpovedal delovno razmerje v Galexu.
Kot je pojasnil, so vzrok osebni razlogi, med drugim izčrpanost zaradi
iskanja rešitve za družbo Galex, ki po
njegovih besedah v tem trenutku solidno posluje in je pridobila nekaj novih pogodb. »Galex je mogoče rešiti,
vendar morajo pri tem aktivno sodelovati vse vpletene strani,« pravi Jablanovec.
Konec lanskega leta je imela družba
28 zaposlenih, obveznosti pa so znašale 13,6 milijona evrov. Leta 2014 so
ustvarili slab milijon evrov izgube, bilančna izguba konec tega leta je bila
1,8 milijona evrov. Potem ko je konec
leta 2013 propadel vstop srbskega strateškega partnerja, ki nikoli ni nakazal
kupnine, je lansko leto družba uspela
s postopkom poenostavljene prisilne
poravnave, v okviru katere so nava-
dni upniki, ki jim je Galex dolgoval 2,6
milijona evrov, pristali na zmanjšanje
terjatev za petdeset odstotkov in odložitev plačila za štiri leta. Še vedno
pa Galex okoli deset milijonov evrov
dolguje bankam, največ, 5,1 milijona,
Poštni banki Slovenije.
Kot smo že večkrat poročali, se je
Galex v zadnjih letih zaradi neuspešnega vstopa na trg z generičnimi
zdravili znašel v velikih finančnih težavah, saj so v razvoj zdravila za zdravljenje visokega krvnega tlaka perindopril vložili pet milijonov evrov,
kasneje se je zapletlo z dobavo tega
zdravila, ki ga še do danes niso uspeli vrniti na police. Vodstvo družbe je
bilo doslej neuspešno tudi pri iskanju
strateškega partnerja, nazadnje so se
lansko leto omenjali kitajski vlagatelji.
Za novega direktorja je nadzorni
svet družbe imenoval Saša Zidarja, ki
je bil do zdaj v Galexu zaposlen kot
direktor strateških operacij. Zidar o
poročanju medijev o morebitnem
bližnjem stečaju družbe pravi, da gre
samo za eno od možnosti, v katero
pa ne verjame. »Podjetje prevzemam
v težkem položaju, vendar tega ne bi
delal, če bi menil, da Galexa ni mogoče rešiti. Smo v pogovorih z največjimi
upniki in jim predstavljamo možnosti nadaljnjega razvoja družbe, saj je v
interesu vseh, da pridemo do rešitve.
Interes bank je že bil pokazan,« pravi Zidar, ki ni želel komentirati trditve, da je bil odstop Jablanovca pogoj
upnikov za nadaljevanje pogajanj.
Novi šef Galexa meni, da obstajata
dve možnosti za vrnitev perindoprila
na trgovske police. Prva možnost je,
kot smo prav tako že poročali, proizvodnja na Madžarskem v sodelovanju z družbo Extractum Pharma iz
Budimpešte. Druge možnosti Zidar
ni želel razkriti, povedal pa je, da je
ta povezana z dragim postopkom registracije, ki si ga v trenutnem finančnem stanju ne morejo privoščiti. »Z
drugimi generiki, pri katerih smo kupovali licence, ne bomo več poslovali,
pri perindoprilu pa mi razpolagamo
s know-howom in se ne bomo umaknili.«
T. M.
Predstavniki sindikalne centrale Zveze svobodnih sindikatov so začeli predstavljati pobudo o spremembi Zakona o minimalni plači. Pobudo
za spremembo zakona bodo vložile sindikalne centrale same. Prvega
septembra bo začel teči rok za zbiranje pet tisoč overovljenih podpisov.
Z zbranim zadostnim številom podpisov bo državni zbor začel obravnavo pobude.
Dodatna plačila
Bojazni, da z zbiranjem podpisov
sindikati ne bi uspeli, ni. S predlagano spremembo, kot je povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič v Murski
Soboti, ne posegajo v minimalno plačo ali njeno višino. S spremembo želijo odpraviti le neenakopravno obravnavo zaposlenih z minimalno plačo.
Cilj je, da dobijo zaposleni z minimalno plačo, ki delajo ponoči, ob praznikih in nedeljah, dodatno plačilo kot
vsi drugi zaposleni. Sindikati vztrajajo, da ne gre za radikalen poseg v
minimalno plačo in tudi ne za veli-
ko povečanje stroškov delodajalcev.
Od prejemnikov minimalne plače je
dober odstotek takih, ki bi bili upravičeni do plačila za nočno delo, delo
ob praznikih in nedeljah, vendar jim
sedanji zakon to onemogoča. Vladna
stran in delodajalci trdijo, da bo plačilo omenjenih dodatkov pripeljalo do
zapiranja delovnih mest, zato se mu
ostro upirajo. Sindikati pa so prepričani, da omenjeni odstotek nikakor
ne more ogroziti poslovanja podjetij.
Prepričani so celo, da se bo s tem trg
dela stabiliziral. Ob tem se sklicujejo
na nemški trg dela. Kot pravijo, so bile
ob povišanju minimalne plače v Nemčiji napovedi podobne. Zdaj se je pokazalo, tako Dušan Semolič, da se je
trend obrnil v obratno smer. Število
stalno zaposlenih se je povečalo. Povečalo se je tudi število zaposlenih za
poln delovni čas pri enem delodajalcu.
Sindikati so napovedali, da če njihove pobude za spremembo zakona
državni zbor ne bo podprl, bodo šli
do konca tudi z referendumom, če bo
potrebno.
J. V.
6
kmetijstvo
| Vestnik | 25. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Slovenska zveza prašičerejcev
Zasebni prašičerejci napovedujejo
proteste in državno nepokorščino
Na tradicionalnem zboru v Bakovcih predstavili devet zahtev – Prašičerejci zahtevajo od ministrstva ureditev razmer na trgu
Na srečanju prašičerejcev, povezanih v Slovensko zvezo prašičerejcev
(SPZ), v Bakovcih se ti niso mogli izogniti kritičnemu položaju panoge. Ne
samo podatek o vse nižji samooskrbi
s prašičjim mesom, ki se giblje okrog
tretjine, tudi vsako leto manjše število udeležencev na srečanju dokazuje,
da panoga hira.
Razlogi za nastale razmere so različni. Panoga se tradicionalno znajde
v hudi krizi na vsake tri leta. Značilnost prejšnjih kriz je bila, da so trajale
manj časa po nekaj mesecev. V teh krizah so se sosednje države, predvsem
Avstrija, z dampinškimi cenami znebile svojih presežkov prašičjega mesa,
potem pa so se razmere za silo stabilizirale – tako pri cenah kot odkupu.
Letošnja kriza se je začela že konec
lanskega leta in je posledica hiperprodukcije prašičjega mesa v najmočnejših državah v tej panogi – Nemčiji in
Danski. Razmere so šle tako daleč, da
so veliki farmarji zahtevali od komisije EU izredne ukrepe. Med drugim
možnost skladiščenja mesa z globokim zamrzovanjem. Komisija na začetku na ukrep ni pristala, na koncu pa je le dovolila skladiščenje dela
mesa. To ni dobro za naše rejce, saj se
bo to meso prej ali slej znašlo na policah v državah južne in vzhodne Evrope. Poleg mesa je prišlo do hiperprodukcije odojkov. Vse to je vplivalo na
poceni ponudbo predvsem nemškega
prašičjega mesa. Ob tem pa naj bi svoje opravil uvoz prašičjega mesa iz Kitajske. Naša mesna industrija ob poceni ponudbi tujega mesa naj ne bi
zniževala odkupnih cen in se je držala borznih cen, vendar ga ni odkupovala. Razmere na evropskem trgu so
se nekoliko popravile v drugi polovici
prejšnjega meseca, ko se je začela sezona piknikov. Ta je vplivala na rast
povpraševanja in postopen dvig odkupnih cen, vendar je hladen val, kot
ugotavljajo nemški analitiki, ponov-
no negativno vplival na povpraševanje, ki je ponovno občutno upadlo.
Tako kot govedo
tudi prašiči v Avstriji
Prašičerejci so na letošnjem srečanju zahtevali od ministrstva, da uredi
razmere na trgu, saj je nevzdržno, da
ob nizki samooskrbi in odkupni ceni
teklosti za govedorejce. Razlika je le
ta, da govedorejci dosegajo pri avstrijskih mesarjih višje odkupne cene od
domačih, prašičerejci pa nekoliko nižje, vendar je prednost v izredno kratkih plačilnih rokih. Ostro so se postavili proti nelegalnemu uvozu mesa in
prodaji na črno. Problem so tudi psihološki prijemi mesarjev in trgovcev.
Zdaj, ko je postalo »in« doma pride-
malnega vidika ni mogoče zavajanje.
Realno gledano je v tem trenutku na
policah z mesom petina domačega
prašičjega mesa ali še manj. Glede na
razmere pri odkupu preostanek mesa
najde pot do kupcev drugače. Drug
problem, ki ga rejci niso omenjali, so
visoke cene svežega mesa v odnosu
na odkupne cene. Tu je treba omeniti
največjega trgovca, ki je začel ponuja-
Nemčiji Adler (pri nas znan kot Hofer) in Lidl prilagajata svoje maloprodajne cene mleka in mlečnih izdelkov
odkupnim cenam mleka. Problem je,
da se na ta pritisk odzivajo mlekarji z
dodatnim zniževanjem odkupnih cen.
Ob problemih z ukrepom za dobrobit živali so rejci poudarili še eno nevralgično točko s področja ekonomike. Gre za program promocije. Rejci
program podpirajo, vendar postavljajo pogoje. Prepričani so, da ima lahko
promocija pozitivne učinke na razvoj
panoge. Po njihovem mora promocija
temeljiti na doma rojenih pujskih. Le
s takšnim pristopom se lahko panoga
ponovno opomore. Poleg doma rejenega je drug ključen element promocije masna bilance (koliko kupljenega, toliko prodanega). Delno je s tem
povezana priprava strategije razvoja
panoge, sicer bo šla panoga po poti
sladkorne pese.
Cene dobre
Tradicionalno srečanje prašičerejcev v Bakovcih je bilo po številu udeležencev skromno, vendar ne zaradi slabega vremena,
ampak zaradi opuščanja panoge na kmetijah. fotografija nataša juhnov
rejci ne morejo prodati prašičev in
so jih začeli prodajati v Avstrijo. Kot
kaže, postaja avstrijski trg odrešilen
za prašičerejce, tako kot je bil v pre-
lano, skorajda ni police s svežim mesom, na kateri ne bi bilo oznake »slovensko«. »Slovenska zgodba« je tako
spretno sestavljena, da sicer s for-
ti sicer hrvaško meso po cenah, ki so
nekako sorazmerne odkupnim. To je
lahko dvorezen meč, ki se že kaže pri
mleku. Največja diskontna trgovca v
Direktorica direktorata za kmetijstvo Tadeja Kvas Majer na srečanju
vseh zahtev prašičerejcev ni zavrnila,
se je pa postavila na stališče, da položaja panoge ni mogoče ocenjevati
samo glede na odkupne cene. Te so
po njenem mnenju evropsko primerljive in celo nekoliko višje od evropskega povprečja. Zavrnila je tezo, da
država ne pomaga panogi. Tudi glede
tega se lahko strinjamo z njo. Država
resda finančno neposredno ne podpira panoge, razen pri ukrepu za dobrobit živali. Posredno pa dobijo zasebni
rejci, ki redijo prašiče pretežno z lasno krmo, državno pomoč v obliki raznih neposrednih plačil. Nova finančna perspektiva je s tega vidika za rejce
bistveno ugodnejša od prejšnje. Prav
tako so prašičerejci deležni sredstev
iz programa za razvoj podeželja za naložbe v objekte in opremo.
J. Votek
Žetev
Neznank je malo, odkupna cena ni dogovorjena
Žito poudarilo, da lastništvo ne bo imelo vloge pri odločitvi o nakupu pšenice – Mlinopek s kmeti začne sodelovati ob setvi
Partnerji v žitni verigi, v katero so
vključeni dobavitelji semen in drugega reprodukcijskega materiala – pridelovalci oziroma kmetje in kmetijska
podjetja, potem organizatorji proizvodnje oziroma zadruge in predstavniki
mlevske industrije –, so se od lanske
jeseni sešli že dvakrat.
Pomembnejši sestanek je bil v prvi
polovici junija. Na njem so se pogovarjali o pričakovanem pridelku,
kakovostnih razredih za odkup in
kakovosti letošnjega pridelka. Odkupne cene takrat še niso bile aktualne. Ključno pri pridelavi žit je, da ta
postaja vse bolj organizirana. Približno tri tisoč zasebnih pridelovalcev
ima sklenjene pogodbe z organizatorji pridelave ali kupci pšenice. Največji delež sklenjenih pogodb odpade
na zadruge, del na kmetijska podjetja, ki se ob pridelavi ukvarjajo tudi
z odkupom, veliko pa je neposredno
sklenjenih pogodb med kmeti in mlini. Tu izstopa soboški Mlinopek, ki si
že nekaj let na ta način zagotavlja kakovostno pšenico. Za Mlinopekovo
kooperacijo je značilno, da s kmeti
začne sodelovati ob setvi. Sam jih namreč oskrbi s sortami pšenice, ki dosegajo v idealnih razmerah zahtevano
kakovost za potrebe pekovske industrije. Na sestanku so sicer ugotovili, da sklenjene pogodbe zagotavljajo
neko stabilnost žitni verigi. S tem se
ni mogoče v celoti strinjati, saj nekateri organizatorji proizvodnje, predvsem zadruge, na drugi strani nimajo
sklenjenih pogodb za odkup celotnih
količin pridelka in tega pogosto prodajajo na prostem trgu. Tam pa je bilo
ob odkupu lanske letine izredno nihanje tako glede cen kot odkupljenih
količin pšenice. Mlinarji, ki imajo pri
odkupu škarje in platno v svojih rokah, se še niso želeli pogajati o konkretnih odkupnih cenah. Vztrajajo, da
je cena pomemben dejavnik pri odkupu, vendar jo oblikuje trg in ne le
indikatorske cene evropskih žitnih
borz. Kot kaže, se bodo pri letošnjem
odkupu uporabljali trije uveljavljeni
modeli odkupa pšenice – terminski
zakup, prodaja z akontacijsko ceno
s kasnejšim poračunom in drseče tedenske cene. Na terminski zakup lah-
ko pristanejo kmetje in zadruge z lastnimi skladišči, medtem ko bodo
drugi kmetje morali izbirati med ponujenima modeloma. Če se ozremo
na lansko leto, bi bila najprimernejša
akontacijska cena in končni obračun
namesto v septembru nekje v oktobru ali začetku novembra, ko odkupne cene navadno dosežejo prvi večji dvig. Nekateri kupci so lansko leto
v pozni jeseni zaslužili od 30 do 40
evrov pri toni več, kot so plačali ob
žetvi, vendar tega dobička niso delili
s kmeti. Tretjo obliko določanja cen
uporabljajo predvsem kupci, ki jih
znotraj verige ni. Ti pretežni del odkupljenih žit prodajo na tujih trgih.
Za te kupce je značilno, da imajo izredno kratke plačilne roke, zato kmetje
morebitnih pretresov na trgu ne čutijo. Pomembno sporočilo tega sestanka je zagotovilo predstavnice Žita, ki
je povedala, da sprememba lastništva
ne bo igrala nobene vloge pri odločitvi o nakupu pšenice. Odkup bo še
naprej temeljil na kakovosti in drugih
pogodbenih pogojih, ki Žitu zagotavljajo konkurenčnost na trgu.
V torek so se v Rakičanu na Dnevu
pšenice nadaljevala pogajanja o odkupni ceni pšenice. O tej predstavniki kmetov in predelovalne industrije
niso dosegli dogovora. Tradicionalno so kmetje predstavili cene, ki jih
pričakujejo ob letošnji žetvi, in to 200
evrov za tono najkakovostnejše pšenice razreda A, 185 evrov za kakovostni razred B1, 170 evrov za razred B2
in 155 evrov za razred C oziroma krmno pšenico. Predelovalna industrija
in drugi kupci za zdaj na te cene niso
pristali in so poudarili, da bodo svojo
ponudbo objavili po začetku žetve, ko
bodo jasnejša gibanja cen na evropskem trgu. Kmetje so bili pri določitvi svojih cen tokrat realni, težko pa
je napovedovati, kaj se bo dogajalo
s cenami pšenice na svetovnih trgih.
Brez dvoma bo na cene vplival nižji
pridelek od pričakovanega, ki je posledica neugodnih vremenskih razmer. V Nemčiji so že izračunali, da bo
letošnji pridelek za pet milijonov ton
manjši od lanskega. Tudi strokovnjaki soboškega kmetijsko-gozdarskega zavoda napovedujejo od 20 do 30
odstotkov nižji pridelek od lanskega
oziroma okrog 30 tisoč ton manj. Da
bo še veliko prepričevanja med akterji
v žitni verigi, že nakazujejo odkupne
cene krmnega ječmena, ki je za dobrih
14 evrov pod proizvodno ceno. Trenutno so odkupne cene krmnega ječmena okrog 130 evrov za tono. Ko smo pri
odkupnih cenah pri poznejši prodaji
pšenice, lahko hitro pridemo na tanek
led. Drži, da naši kmetje ne razpolagajo s skladišči za skladiščenje pridelka,
del jih premorejo le zadruge. Toda če
bi kmetje skladiščili pšenico in z njo
čakali na ugodnejše tržne razmere, je
težko verjetno, da bi realno dosegali
višje cene kot jih ob žetvi. Bi pa z lastnimi skladišči razbremenili mlinsko
industrijo, saj bi se strošek financiranja odkupa, ki ga imajo mlinarji ob žetvi, prenesel k zadrugam ali neposredno h kmetom. Skladiščenje pridelka
samo po sebi ne pomeni, da bo pridelek prodan po bistveno višji ceni. Izkušnje s prodajo lanskega pridelka pri
nekaterih večjih organizatorjih pridelave (zadrugah) so to potrdile.
J. Votek
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
25. junija 2015 | Vestnik |
7
Zelena točka
Prvi rojstni dan in že na nogah
Prodajalni v BTC Murska Sobota in Cityparku Ljubljana pridobili stalne kupce
Del nagrajenih izdelkov z najvišjimi priznanji je bil ponujen v pokušanje.
fotografija nataša juhnov
Pomurski sejem
Perutninarji
prevzemajo prvo
mesto pri mesu
in mesnih izdelkih
Ocenjeno meso, mesni izdelki, mleko
in mlečni izdelki, vode in sokovi
Mednarodna ocenjevanja Pomurskega
sejma imajo že tradicijo in prepoznavnost. Pri tem je pomembno poudariti, da ocenjujejo ključen element živilskega izdelka, to je kakovost. Vse bolj
je vidno, da naša proizvodnja v velikih ali majhnih obratih usvaja sodobna tehnološka znanja in ne zaostaja
več za tujo konkurenco. Sodelovanje
tujcev na radgonskem ocenjevanju ni
samo posledica visokega zaupanja v
strokovnost komisij, ampak jim potrditev kakovosti na ocenjevanju odpira
vrata na naš trg.
Na letošnjem ocenjevanju svežega mesa in predpripravljenih jedi iz
presnega mesa sta bila v ospredju
dva perutninarja – Perutnina Ptuj in
Pivka. Tudi pri mesnih izdelkih imata omenjeni podjetji pomembno vlogo, saj je Pivka dobila šampiona za
svoje piščančje hrenovke. Šampionski naslov sta dobili tudi prekmurska
šunka mesarstva Kodila in klobasa
divjega prašiča podjetja Peloz. Kljub
kakovosti mesa in mesnih izdelkov je
predsednik komisije dr. Božidar Žlender opozoril, da bo mesna industrija
morala upoštevati prehranske zahteve po manj mastni in kalorični hrani ter po bolj zdravih maščobah in še
bolj upoštevati potrebe po ekološko
ali organsko predelani prehrani brez
dodatkov.
Podobna je ocena za mleko. Pri tem
je že nekaj let opaziti visoko tehnološka kakovost vseh izdelkov. Za slovenskega potrošnika je pomembno tudi
to, da se ponudba kakovostnih izdelkov širi s ponudniki iz malih obratov,
to pa je dobro ne samo zaradi kakovosti, ampak tudi za izboljšanje položaja rejcev krav mlekaric. Ravno mali
obrati jim zagotavljajo višjo dodano
vrednost in s tem tudi manjšo odvisnost od dnevnih nihanj odkupnih
Pri mlečnih izdelkih
izstopa Gorički raj iz
Ratkovec, ki je prav
tako stalni prejemnik
visokih ocen za svoje
proizvode.
cen mleka. Pri mlečnih izdelkih so
podelili posebno priznanje kakovosti avstrijski mlekarni Kärtnermilch
za odličen program sirov. Šampionov
je osem. Visoko kakovost svojih standardnih izdelkov ohranjajo tudi Pomurske mlekarne, saj so za vse dobile
priznanja in se lahko postavijo ob bok
Celjskim in Ljubljanskim mlekarnam.
Pri mlečnih izdelkih izstopa Gorički
raj iz Ratkovec, ki je prav tako stalni
prejemnik visokih ocen za svoje proizvode.
Vode in sokovi
Dr. Majda Bagar Povše je ponovno
poudarila slovensko prednost pred
nekaterimi drugimi državami, in to je
pitna voda. Na letošnjem ocenjevanju
se je ponovno potrdilo, da Slovenija
premore izredno kakovostne vode.
Take so tudi vode, poslane na ocenjevanje. Pri sokovih in nektarjih ohranja prvo mesto Fructal. Pozitivno pa
je, da so mali predelovalci prepoznali vrednost domačega jabolka. Večina
teh namreč proizvaja izvrstne jabolčne sokove. Ob jabolku je tu še grozdje. Nekoliko slabše je na področju zelenjavnih sokov. Predelovalci so sicer
naredili prve korake, ki kažejo, da bi
to lahko bila podobno uspešna zgodba, kot je jabolčna.
J. V.
Premišljeno izbrane lokacije prodajaln z imenom Zelena točka so se po
več kot enem letu izkazale kot dobro
načrtovana in učinkovita poteza. Ni
namreč enostavno izbrati pravo mesto za ponujanje domačega v nakupovalnih središčih, v katerih je vsega
dovolj (uvoženega in domačega) v maloprodajnih trgovinah. Glede na število kupcev je kljub vsemu to najboljši
prostor za postavitev stojnic s ponudbo domačih pridelkov in izdelkov. Ni
skrivnost, da je Skupina vrtovi panonski v Murski Soboti najprej izbrala lokacijo v neposredni bližini tržnice, a
obisk ni bil tako velik, kot je v BTC-ju,
poleg tega so bili neposredni konkurenti ponudnikom na tržnici.
Prekmurski pridelovalci integrirano
pridelane zelenjave že eno leto prodajajo svoje pridelke in izdelke v Zeleni
točki v Cityparku (vhod z Aleje mladih) v Ljubljani in sredi junija so praznovali svoj prvi rojstni dan. Leto je
bilo več kot uspešno. Združujejo že 50
dobaviteljev, prodajni program pa dopolnjujejo z ekološkimi pridelki in iz-
delki ter z izdelki z zaščiteno geografsko oznako. Predsednik dobaviteljev,
povezanih v Skupino vrtovi panonski,
mag. Denis Topolnik je ob prvi obletnici poudaril, da so se za odprtje trgovine v Ljubljani odločili predvsem zaradi tega, ker so želeli omogočiti lažji
dostop do lokalne in sveže zelenjave,
saj je po njej vedno večje povpraševanje. »Potrošniki se vedno bolj zavedajo pomembnosti zdravega načina življenja in zdrave prehrane, ki temelji
na rednem in zadostnem uživanju zelenjave. Vendar je zelo malo takšnih
prodajaln, v katerih bi na enem mestu dobili toliko domače ponudbe s
slovenskih kmetij.« Prednost je tudi
to, da ni treba prehoditi vsega nakupovalnega središča samo zato, ker želite kupiti svežo zelenjavo.
Cilj Skupine vrtovi panonski je poleg povečanja prepoznavnosti in dostopnosti tudi povečanje slovenske
samooskrbe. Prav samooskrba z zelenjavo je v Sloveniji zelo nizka, poleg
tega so opazna letna nihanja zaradi
sprememb v obsegu pridelave. V letih
od 2009 do 2013 se je samooskrba gibala med 30 in 37 odstotki, v letu 2013
pa je bila celo pod povprečjem zadnjih
petih let in je bila ocenjena na 33 odstotkov. V Slovenijo se uvozi največ čebule (14.878 ton), paradižnika (13.844
ton) in solatnic (13.268 ton).
Čeprav je samooskrba na nizki ravni, se poraba zelenjave nenehno povečuje. V letih 2008 do 2012 se je porabilo
za 20 odstotkov več zelenjave, poraba
sveže zelenjave pa je bila večja za okoli
15 odstotkov. Vsak prebivalec Slovenije
je porabil v letu 2013 98 kilogramov zelenjave, od tega 73 kilogramov sveže.
Integrirana pridelava se je v Sloveniji začela uvajati že leta 1991, najprej
v sadjarstvu, od leta 2004 pa je vzpostavljen sistem integrirane pridelave
poljščin. Leta 2011 je bilo v kontrolo
integrirane pridelave vključenih 977
hektarjev ali 65 odstotkov celotne tržne pridelave zelenjave, v kontrolo
ekološke pridelave zelenjave pa 148
hektarjev ali deset odstotkov celotne
tržne pridelave zelenjave.
Bernarda B. Peček
8
(iz)brano
| Vestnik | 25. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
V gozdu pri Šentilju
Bukev že štiriindvajset let nosi spomin
Janez Koren: »Drugi postavljajo tankovske ovire kot spomenike v čast borcev in vojne za Slovenijo, mi smo si ga v tem gozdu postavili sami.«
Nadaljevanje s 1. strani
Janez Koren namreč ne ve, kateri od
njegovih mož bi to lahko bil, saj mu
je drevo šele lani pokazal Franc Lešnik iz Kaniže, ki je bil ves čas delovanja čete na tem območju njihov
vodnik in pomočnik in s katerim se
občasno še srečujeta. »Drugi postavljajo tankovske ovire kot spomenike v čast borcev in vojne za Slovenijo, mi pa smo si ga v tem gozdu
postavili sami. Zdaj pa se bojim, da
bo nekdo to drevo posekal. Morda
bi se dalo pogovoriti z lastnikom,
da ga ne bi podrl, saj gre vendarle
za več kot za zanimivost,« je povedal Koren.
Koren je o delovanju Soboške čete
pisal dnevnik. Devetindvajsetega junija 1991 je bila sobota, dan prej pa
se je zanje končal tako, kot je skopo
opisal v vojaškem poročilu … Po napadu na tankovsko kolono in po doživetem letalskem napadu se je četa
nastanila v gozdičku, v katerem so
imeli zvečer zajtrk, kosilo in večerjo. Hrana jim ni šla preveč po grlu.
Prespali so v dveh hišah, v katerih
so imeli povečano zavarovanje. Po
radiu, ki so ga imeli v gozdičku, so
spremljali poročila o stanju na drugih bojiščih po Sloveniji. V civilnem
avtomobilu so našli demontiran tankovski mitraljez z dvema kasetama
streliva, ki so jih predali na postaji
policije. Za noč so pripravili tri blokade na lokalnih cestah.
Pod streho so jih torej tisto noč
vzeli v dveh domačijah, v katerih so
bili dobro sprejeti in so se počutili varne. V eni je namreč živelo tudi
dekle Franca Lešnika in v tisti hiši je
že prebivala, ko so se soborci ob prvi
obletnici udejstvovanja spet zbrali
in obiskali te kraje, mlada družina
z nekaj mesecev starim dojenčkom.
To je bila Lešnikova hčerka.
Kako je sploh prišel mednje? Takoj ko je četa prišla na območje Štrihovca, je bilo čutiti med domačimi
ljudmi neko nezaupanje do njih.
Bili so jim neznani vojaki, oblečeni v uniforme JLA in po štirih dneh
delovanja ne ravno zgledno urejeni. Bili pa so tudi pod močnim vtisom dogodkov in tega, da so jih z
novo vojaško nalogo spet premestili v njim povsem neznano okolje in
stran od doma.
Ko je torej četa opravila nalogo, se
je umaknila v omenjeni gozd, tam
pa se ji je pridružil domačin Franc
Lešnik. Tudi sami so bili nezaupljivi
do njega in na štabu v Mariboru preverjali, ali mu lahko zaupajo. »To je
bilo potrebno, saj so se tam okrog
vozili protiobveščevalci JLA s tablicami, na katerih je pisalo press, in se
izdajali za novinarje,« je pripovedoval Janez Koren. Ko so ugotovili, da
je Franc preprost človek, ki jim je resnično pripravljen pomagati, so mu
našli vojaško srajco in kapo ter ga
opremili s puško, na kar je bil zelo
ponosen. Franc je bil potem z njimi
do četrtega julija, dokler niso predali dolžnosti in se vrnili domov. Veliko jim je pomagal pri premikih in
navezovanju stikov z domačimi ljudmi in drugimi enotami, med drugim tudi z oboroženimi prostovoljci,
ki so jih namestili nedaleč od skupine murskosoboških teritorialcev.
To pa je bilo potrebno, da jih zaradi uniforme ne bi zamenjali z vojaki
JLA. Franc je tudi vedel, da so tam
v bližini železnice in stražnice bunkerji iz druge svetovne vojne, kamor
bi se četa lahko umaknila na varno
ob morebitnem novem letalskem
napadu, to pa jim je v tistem trenutku veliko pomenilo.
Gozd, v katerem raste bukev z
oznako Soboške čete, pa je bil tudi
tisti kraj, na katerem so po radiu
spremljali dogajanje v Prekmurju.
Blizu je bila namreč domačija, od katere so potegnili električni kabel, da
so nanj priključili radio. Eden od vojakov je bil vedno odgovoren za to,
da je poslušal novice, še najbolj pa
jih je zanimalo, kako je doma. »Saj
veste, kako je bilo takrat s telefoni,
zelo redki so bili, skrb za domače pa
je bila med nami zelo velika. Kje so,
smo poizvedovali celo prek štaba,«
je povedal Janez Koren.
Franc je bil avtobusni sprevodnik,
in ko so se razšli, so ga nekateri vojaki videvali tudi na avtobusih, ki so
vozili do Lendave. V glavnem pa so
se vezi, ki so se ustvarile takrat med
vojaki in tudi z domačimi ljudmi,
med katerimi Koren v poročilih posebej omenja tudi Marjana Medenjaka, razrahljale. Sam je bil nazadnje
povabljen na proslavo v Šentilj ob
peti obletnici osamosvojitvene vojne, »… potem pa te počasi pozabijo.
Zanimivo pa je, kako pomembno je
bilo takrat upoštevati to, kar so nas
učili v JLA. Večina, ki je poveljevala v
teritorialni obrambi, je bila namreč
izšolana prav na teh usposabljanjih.
Ko sem bil na enomesečnem vojaškem usposabljanju, to je bilo maja
1990, sem imel za inštruktorja majorja, ki je bil v Angoli v mirovnih
silah. In ta človek nam je pripovedoval, kaj je vojna: ‘Vedno se konča s toliko in toliko mrtvimi, vendar
zmagajo vedno politiki. Na koncu se
o vsem dogovorijo, vam pa bodo postavili spomenik in na vas pozabili.’
To mi je kljuvalo v glavi, ko se je začelo v Mariboru: niti enega ne izgubiti, ne na svoji strani, in če ni nujno,
tudi na drugi strani ne. Mi smo imeli srečo. Nobenemu fantu se ni nič
zgodilo in tudi nobenega nasprotnika nismo ubili, smo pa izpolnili
nalogo, torej da tanki niso prišli na
mejni prehod v Šentilju.« To pa ni
bilo lahko, priznava Koren, saj so bili
namreč vsi pod vplivom nekih fotografij, na primer gorečega tanka, vse
to se je namreč prikazovalo kot junaštvo, in neke evforije.
Majda Horvat
Vojna za Slovenijo
Skrivna skladišča orožja
Hranitelji tvegali kazenski pregon, zato je prav, da se jih spomnimo
Spominsko ploščo na gasilskem domu v Dolnjih Slavečih, v katerem je bilo eno od
35 pomurskih skrivnih skladišč orožja med vojno za Slovenijo, sta odkrila Drago
Ribaš, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever za Pomurje, in graška
županja Cvetka Ficko. fotografija milan gaber
Tudi sicer, še posebej pa ob dnevu državnosti se je treba spomniti,
kako smo prišli do svoje države. Pomembno vlogo pri tem so odigrali
tudi skrivna skladišča orožja v letih
od 1990 do 1991 in predvsem hranitelji orožja. Eno od skladišč je bilo
tudi v Dolnjih Slavečih, kjer so pred
dnevi pripravili slovesnost.
Maja leta 1990 je načelnik generalštaba Jugoslovanske ljudske armade (JLA) ukazal slovenski teritorialni obrambi (TO), da preda svoje
orožje v skladišča JLA ali enotam
JLA. Šlo je za poskus razorožitve TO.
Pri enotah, ki so imele orožje v skladiščih JLA, ni bilo več mogoče ukrepati. Enote TO, ki so imele orožje
drugje, pa so ravnale različno, ene
so izročile orožje, druge so ga skrile. Prav tako so imeli tudi organi za
notranje zadeve (milica, kriminalistična služba in služba državne varnosti) pri sebi orožje za redno in rezervno sestavo in orožje narodne
zaščite za oborožitev več kot deset
tisoč ljudi. Zaradi tega je bila prav
tako nevarnost, da bi zvezni organi poskušali poseči v to orožje. Na
nekaterih postajah milice se je hranilo tudi orožje TO, pridobljeno na
Na videz je šlo za
preprosto začasno
deponiranje orožja in
streliva zunaj enot.
prikrit način iz skladišč JLA. Zaradi tega je tudi milica julija 1990 deponirala orožje, ki ni bilo v dnevni
uporabi in orožje rezervnega sestava s strelivom, v skrivnih skladiščih.
Teh skladišč je bilo v državi več kot
330. Na območju takratne UNZ Murska Sobota oziroma Pomurja je bilo
35 takšnih skladišč in hraniteljev
orožja in streliva.
Na videz je šlo za preprosto začasno deponiranje orožja in streliva zunaj enot. V tistem času pa je
bilo to vse prej kot preprosto opravilo. Milica je morala zelo previdno
izbrati hranitelja, ki je moral biti zaupna oseba. Za hranitelja ta naloga
ni bila brez nevarnosti, saj bi lahko
tako njega kot njegovo družino zvezni organi kazensko preganjali.
»Zato je prav, da ne pozabimo teh
ljudi, ki jim ni bilo vseeno, ali bomo
končno dobili svojo državo ali ne in
za kakšno ceno,« pravi Drago Ribaš,
predsednik Policijskega veteranskega društva Sever za Pomurje. To je
letos prvič začelo zaznamovati tajna skladišča orožja in bo s tem nadaljevalo tudi v naslednjih letih. Za
začetek so se konec minulega tedna
spomnili hraniteljev orožja iz takratnega Oddelka milice Rogašovci, ki
so ga skrivali v Dolnjih Slavečih. To
sta bila domača človeka Ernest Ferko in Karel Recek, poveljnik PGD
Dolnji Slaveči. Ob tej priložnosti so
na gasilskem domu odkrili spominsko ploščo, pred tem pa pripravili
sedem kilometrov dolg pohod od
zgradbe takratnega oddelka milice
v Rogašovcih do gasilskega doma
v Dolnjih Slavečih. Tega se je udeležilo okoli 70 pohodnikov, predvsem članov društva Sever in Zveze veteranov vojne za Slovenijo in
tudi nekaj drugih pohodnikov, ki
jih je pozdravil rogašovski župan
Edvard Mihalič. Slavnostni govornik je bil Drago Ribaš. Pripravili so
tudi kulturni program, v katerem so
nastopili učenci OŠ Grad in kvintet
glasbenikov policijskega orkestra iz
Ljubljane.
C. K.
barometer
Ivan Kuhar motor Centra Duo
Vodja omenjenega centra v Veržeju, v
katerem so uredili nove učne rokodelske delavnice, pravkar izdali učbenik
Mala šola lončarstva in postavili poletno razstavo lesenih igrač. Med šolskimi počitnicami pa jih čaka, kot že
nekaj let, vrsta delavnic. Mali motor
in tista »deklica za vse«, ki skrbi, da
vse teče, kot je treba, je prav Ivan, ki
službo pogosto »potegne« tudi v prosti čas.
Umetnostna zgodovinarka
Tamara Andrejek
Je avtorica razstave o karikaturistu Ludviku Kondorju. Po 50 letih so v Pomurskem muzeju Murska Sobota znova odprli fond z njegovimi karikaturami in
nam predstavili delo in življenje znamenitega soboškega karikaturista, ki je
uspešno ustvarjal tudi v tujini. Glede na
to, da so s karikaturami, ki jih hranijo
doma, in s spomini nanj sodelovali tudi
Sobočani in drugi, pa smo bolje spoznali
tega avtorja in življenje tistega časa.
Štefan Kodila »ohranil« vrtec
Svetnik moravskotopliške občine je že
drugič uspel, da občinski svet ni podprl odloka, ki je predvideval začasno
ukinitev enote vrtca v Fokovcih. Razlog za ukinitev je premajhno število vpisanih otrok. Tako bo občina še
naprej morala pokrivati neupravičene
stroške, ki nastajajo z vzdrževanjem
nezasedene enote. Strošek je okrog 80
tisoč evrov. Tokrat enote niso reševali
s fiktivnimi vpisi otrok.
(iz)brano
www.vestnik.si | e: [email protected]
25. junija 2015 | Vestnik |
9
Medalja za hrabrost
Ljudje z močnim notranjim vzgibom
Prekmurska policista Denis Jeneš in Leon Kavaš, ki službujeta v Mariboru, sta bila odlikovana, ker sta iz deroče Drave rešila žensko
Marjan Fank, generalni
direktor policije: »Noben
zakon od policista ne
more zahtevati, da
svoje življenje postavi
na kocko, da bi rešil
življenje nekoga drugega.
Dejstvo pa je, da policisti
in policistke to počnete.
Velikokrat. Številna
priznanja in medalje,
ki jih podeljujemo, so
dokaz, da se za poklic
policista resnično
odločajo ljudje, ki čutijo
močan notranji vzgib, da
bi pomagali sočloveku in
delali za dobro družbe.«
Ko gre za policiste, so pričakovanja ljudi zelo visoka, je poudaril generalni direktor policije Marjan Fank, ki je tradicionalno v mesecu juniju, ko praznuje
slovenska policija svoj dan, skupaj z
državnim sekretarjem na ministrstvu
za notranje zadeve Boštjanom Šeficem
podelil medalje policije za hrabrost in
požrtvovalnost. »Skoraj samoumevno
je, da bomo storili več, kot od nas zahtevajo poklicne norme. Noben zakon
od policista ne more zahtevati, da svoje življenje postavi na kocko, da bi rešil
življenje nekoga drugega. Dejstvo pa
je, da policisti in policistke to počnete.
Velikokrat. Številna priznanja in medalje, ki jih podeljujemo, so dokaz, da
se za poklic policista resnično odločajo
ljudje, ki čutijo močan notranji vzgib,
da bi pomagali sočloveku in delali za
dobro družbe. Ni mogoče drugače pojasniti, da praktično vsak dan presegate izpolnjevanje poklicnih norm in
v kritičnih situacijah naredite vse, kar
je v vaši moči, da bi rešili življenje, tudi
če pri tem ogrozite svoje. To je zagotovo največ, kar lahko človek ponudi
sočloveku.«
Med številnimi dobitniki medalj
sta tudi Prekmurca Denis Jeneš in
Leon Kavaš, ki prihajata iz Bratonec,
Odlikovanih več
kot sto policistov
Policijska uprava Murska Sobota je pripravila v sodelovanju s
stanovskimi društvi več prireditev ob dnevu policije. Med drugim tudi koncert orkestra slovenske policije v dvorani gledališča
Park v Murski Soboti, kjer je prvi
pomurski policist Damir Ivančić
podelil priznanja policistom. Podeljenih je bilo več kot sto priznanj. Med višjimi priznanji, ki
jih je podelil, je srebrni ščit policije, prejemniki pa so Dejan Bagari (OKC), Srečko Barbarič (PP
Murska Sobota), Janko Divjak
(SKP), Silvo Lazar (SKP), Miran
Petek (OKC) in Renata Zorjan (PP
Murska Sobota). Med jubilanti –
10, 20 in 30 let dela v policiji – posebej omenjamo dobitnike znaka policije za 30 let dela. Prejeli
so jih: Robert Belec (OKC), Jože
Casar (PP Lendava), Jožef Kotnik
(PMP Petišovci), Stanko Kranjec
(OKC), Jožef Lukinovič (OKC),
Marjan Misja (SUP), Damir Pečič
(PP Ljutomer), Marija Potočnik
(SKP), Mira Prelec (SOP), Franc
Sukič (PP za izravnalne ukrepe),
Viljem Trplan (PP Gornji Petrovci), Branko Trstenjak (PMP Petišovci) in Igor Zemljič (SKP).
službujeta pa na Policijski postaji Maribor II. Medaljo je tokrat prevzel le Kavaš, Jeneš, ki se slovesnosti ni mogel udeležiti, pa jo bo dobil
pozneje. Jeneš in Kavaš sta februar-
Policista Leon Kavaš in Denis Jeneš sta rešila žensko iz reke Drave in si prislužila medaljo za hrabrost in požrtvovalnost.
fotografija gregor jaunik
ja lani iz reke Drave v Mariboru rešila žensko, ki je bila sicer žrtev družinskega nasilja. Zvečer 12. februarja
2014 je ženska obvestila mariborski
operativno-komunikacijski center
(OKC), da ji je partner grozil, zaradi
česar si ne upa domov. Med občanko
in operaterjem OKC je bilo dogovorjeno, da bo počakala na Ruški cesti v
Mariboru. Ko sta tja prispela policista, občanke ni bilo več, tudi v širši
okolici ne. Zato je operater občanko
po telefonu vprašal, kje je, pri tem pa
zaznal šumenje vode. Zvonjenje njenega mobitela in pogovor sta slišala tudi policista. Nemudoma sta začela pregledovati brežino reke Drave
in pri brvi opazila osebo, ki je bila do
vratu v mrzli vodi, z eno roko pa se je
držala betonskega dela temeljev. Jeneš je stekel do nje, jo prijel, z drugo
roko pa se oklenil ograje in tako preprečil, da bi oseba potonila ali da bi
jo odnesel rečni tok. Na pomoč je priskočil še Kavaš, ki je prijel sodelavca,
da ni zdrsnil v vodo. S skupnimi močmi sta žensko potegnila iz reke in
jo predala v oskrbo reševalcem. »Ta
dogodek kaže na zavzeto delo policistov, ki se nista zadovoljila samo s prvotnimi ugotovitvami, da osebe ni na
kraju, temveč sta nadaljevala iskanje.
Pri reševanju ženske iz vode na neosvetljenem kraju bi lahko tudi njima
spodrsnilo na poledeneli brežini oz.
betonski površini in bi padla v reko.
Njuno ravnanje je dokaz, da se s požrtvovalnostjo, odzivnostjo in temeljitostjo pri opravljanju nalog policije
lahko reši človeško življenje,« so zapisali o hrabrem dogodku prekmurskih policistov na Generalni policijski upravi.
Miha Šoštarič
barometer
Vrhunski Simon Špilak
Prekmurski športnik iz Tropovec, ki
tekmuje za ekipo ruske Katjuše, je postal tudi statistično najuspešnejši slovenski kolesar doslej, saj je dosegel že
deseto zmago v svoji profesionalni karieri. Z velikim triumfom na dirki po
Švici se je povzpel na peto mesto svetovne kolesarske lestvice profesionalcev. Špilak pa se ob vseh uspehih nikoli ne pozabi zahvaliti za pomoč svojim
moštvenim kolegom.
Miran Jablanovec
in odgovornost
Janez Smolkovič,
zgodba o uspehu
Direktor podjetja Galex je odstopil,
kot je dejal, zaradi izčrpanosti pri pogajanju z upniki in pri iskanju rešitve
za prezadolženo podjetje. Pozabil pa
je, da se je podjetje znašlo v tako velikih finančnih težavah in s tem ogrozilo delovna mesta pod njegovim vodstvom ter zaradi njegovih nekaterih
nespametnih in naivnih poslovnih
odločitev.
Podjetje Teleing je z odprtjem storitveno-logističnega centra v Markovcih pri
Ptuju zaznamovalo 20-letnico obstoja in uspešnega razvoja. Gre za zgodbo
o uspehu, ki jo je direktor skupaj z zaposlenimi znal ustvariti v sodelovanju
z lokalnimi skupnostmi ter uporabniki
njihovih storitev na ruralnem območju,
katerega so se veliki ponudniki telekomunikacijskih storitev na daleč izognili, ker v njem niso razpoznali poslovne
10
kultura
| Vestnik | 25. junija 2015
Festival stare glasbe tudi na Goričkem
Mednarodni festival Seviqc Brežice prinaša že vrsto let v najlepše kulturne spomenike koncerte stare glasbe. Letos bodo glasbeniki iz trinajstih držav z izborom glasbe od srednjega veka do začetka 20. stoletja med junijem in novembrom nastopili na enaindvajsetih koncertnih
lokacijah po Sloveniji. V sredo, 23. junija, bodo nastopili tudi na gradu
pri Gradu na Goričkem. Iz Nemčije prihaja Camerata Bachiensis, njihov
koncert pa je posvečen Johannu Melchiorju Molterju.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Telo kot Metafora Zdenka Huzjana
V mariborski galeriji KiBela je na ogled razstava akademskega
slikarja, tudi pesnika in esejista Zdenka Huzjana z naslovom Telo
kot metafora/The Body as Metaphor. Ob razstavi novejših del je
avtor zapisal: »Tako je moja resnica sveta utelešena moč do forme,
kjer se iz praznin prostora ustvarja 'nova narava', ki se mi kaže kot
slikarju edina možna manifestacija jaza v realnem svetu.« Odprta
je do 11. julija.
Grad Negova
Karikature Ladislava Kondorja
Z risalnim blokom potoval
po svetu in upodabljal slavne
Po petdesetih letih karikature znova iz depoja – Številni Sobočani doma hranijo njegove karikature
nih prireditvah in dogodkih, na katerih se je zbralo več ljudi. Cenil jih je
na vrednost malice ali kosila, od slavnih, ki jih je portretiral, pa je želel
kakšen večji honorar in tudi podpis.
V Pomurskem muzeju Murska Sobota so odprli retrospektivno razstava
157 karikatur znanega soboškega karikaturista Ludvika Kondorja (1901–
1963). Nazadnje so bila njegova dela
predstavljena na večji razstavi pred
50 leti v Murski soboti v Razstavnem
paviljonu arhitekta Novaka dve leti
po avtorjevi smrti. Na umetnikovo željo je njegova sestra karikature
predala Okrajnemu ljudskemu odboru Murska Sobota, ki je skrbel tudi za
kulturno dediščino, ki jo je kasneje
prevzel muzej. Pet desetletij so bile
karikature spravljene v depoju. Izbor
iz te zbirke je predstavljen tudi na
razstavi, ki jo je zasnovala umetnostna zgodovinarka Tamara Andrejek,
hkrati pa so razstavljene karikature,
ki jih doma hranijo Sobočani in drugi, ki jih je upodobil spretni karikaturist. Nekateri so jih ob tej priložnosti
muzeju tudi podarili.
Družbena kritika
Samouk, ki ni sledil slogom
Domneva se, da je Kondor ustvaril
okoli 50 tisoč, po nekaterih podatkih
pa celo še več karikatur glede na to,
da je prepotoval pol sveta in so karikature v različnih zasebnih zbirkah,
zato jih je težko prešteti. Muzej jih
hrani več kot 260, od hitro izrisanih
s kredo in svinčnikom do obarvanih s
posebnimi barvicami. Bil je samouk,
ki ni sledil slogom likovnih umetnikov, so pa na številnih delih prisotni
elementi kubizma in futurizma.
Kondor je živel v Murski Soboti
in upodabljal Sobočane, prišleke …
S sabo je vedno nosil risalni blok in
svinčnike ter risal ob različnih priložnostih, športnih srečanjih, množič-
Pot domov
Razstava Pot domov, ki je na
ogled v Muzeju novejše zgodovine
v Ljubljani in je nastala v sodelovanju s slovenskimi muzeji, prikazuje vračanje, tudi večletno, posameznikov z različnih vojnih front
v začetku 20. stoletja v domovino.
Eden najbolj znanih avtoportretov karikaturista Ludvika Kondorja, ki pa je
poškodovan in ga na razstavi ne bo.
Večino svojega aktivnega življenja pa je prepotoval, v 12 letih je živel na treh celinah, v Evropi, Afriki z
Malo Azijo in Latinski Ameriki. Svojo
prvo razstavo karikatur je pripravil
leta 1931 v Oslu na Norveškem, najbolj pa je njegova dejavnost zaživela
leta 1926, ko je živel v Monte Carlu,
zbirališču slavnih, premožnih, aristokratov, športnikov, igralcev in drugih
znanih osebnosti in se tam srečeval
tudi z ljudmi iz vsakdanjega življenja, ki jih je prav tako upodabljal.
Kondor je bil izrazit portretni karikaturist, najdemo pa tudi nekaj izjem, kjer se je izražala njegova družbenopolitična kritika in so odmev
na politične razmere. Znamenite so
tudi karikature, s katerimi je upodobil Hitlerja in Mussolinija in je zaradi njih pristal v begunjskem zaporu.
V zadnjem obdobju svojega življenja pa je poletne sezone tudi zaradi
klime in možnosti boljšega zaslužka
preživljal v Opatiji, v mondenem letovišču, polnem turistov. Tam je tudi
umrl.
Razstava je lepa priložnost, da
slavnega karikaturista, ki živi v spominu Sobočanov, bolje spoznamo in
da morda še kdo doma pobrska, ali
tudi sam nima kakšne Kondorjeve
karikature. Razstavo si lahko ogledate do konca septembra.
A. Nana Rituper Rodež
Da bi zavelo
grajsko
vzdušje
Za obnovo potrebujejo
še 3,4 milijona evrov
Negovski grad velja po besedah kulturne ministrice mag. Julijane Bizjak Mlakar za primer uspešne obnove
kulturnega spomenika državnega pomena. Zadnja tri leta ga upravlja Zavod za kulturo, turizem in promocijo
Gornja Radgona, za obiskovalce pa so
odprti sprednji del gradu, pristava in
grajski park.
Doslej je bilo v obnovo vloženih
šest milijonov in sto tisoč evrov, večinoma iz evropskih skladov, del pa
je prispevalo Ministrstvo za kulturo.
Izračunali so, da bi za dokončno revitalizacijo preostale tretjine gradu
potrebovali še približno 3,4 milijona evrov.
Teh pa ni na razpolago. V letu 2014,
ko bi morali pridobiti evropska sredstva za kulturno dediščino, ki bi jih črpali do leta 2020, te volje ni bilo, meni
ministrica, zato smo v Slovenji ostali
brez sredstev za revitalizacijo in obnovo kulturne dediščine. To zdajšnja
vlada skuša nadomestiti s posebnim
zakonom, po katerem bi bila za namene revitalizacije in ohranitve kulturne dediščine vendarle na voljo
neka sredstva.
Direktorica mag. Norma Bale s svojo ekipo že ves čas skuša napolniti
grad z različnimi projekti, dejavnostmi in vsebinami, že več let pa trajajo tudi prizadevanja, da bi našli dolgoročnega najemnika in bi grad, ki se
prvič omenja leta 1425, še bolj zaživel.
Konec maja so v gradu razglasili fotografsko središče svetovne zveze za fotografsko umetnost, to pa prispeva k
temu, da grad obišče še več obiskovalcev. Čeprav leži grad v odmaknjenih
in idiličnih krajih Slovenskih goric,
je bližina avtoceste razdalje izrazito
skrajšala in omogoča lažji dostop do
čudovitega gradu in njegove okolice.
A. N. R. R.
Prebivati v svojem narečju
Niso za psihološko obarvanje vaške nerode
Narečje je pri mladih vrednota, močen izraz osebne identitete – Mladi so jezikovno ozaveščeni, česar še pred desetimi leti ni bilo
Narodnostni, identitetni, kulturni in
umetniški pomen narečja v zadnjem
obdobju narašča, je eno od pomembnih spoznanj simpozija Prebivati v
narečju – narodnostna in identitetna
vloga narečij in narečne književnosti,
je povedal Franci Just in dodal, da je
to podkrepljeno tudi z empiričnimi
podatki in raziskavami. Simpozij je v
okviru Dialekte organiziralo Podjetje
za promocijo kulture Franc - Franc,
profesorji Pedagoške in Filozofske
fakultete Univerze v Mariboru pa so z
različnih vidikov predstavili vlogo narečja za krepitev identitete, še posebno pa so se osredotočili na govorce iz
Prekmurja in Porabja.
Dr. Simona Pulko in dr. Melita Zemljak Jontes preučujeta rabo socialnih zvrsti slovenskega jezika v šolskem prostoru na podlagi lastnih
spoznanj in spoznanj diplomskih nalog študentov o vedno večjem pomenu narečij. »Narečje je pri mladih vrednota, močen izraz osebne identitete.
Mladi so jezikovno ozaveščeni, česar
še pred desetimi leti ni bilo. To pa še
posebno pride do izraza, ko se srečajo, na primer v dijaškem domu, mladi
z različnih koncev Slovenije.
Dr. Alenka Valh Lopert pa je analizirala narečja kot izraz identitete
na radijskih postajah severovzhodne
Slovenije, med drugim tudi Murskega
vala, ki je radijska postaja posebnega
pomena. Ugotavlja, da imajo mnoge
oddaje narečne naslove, kljub temu
pa v njih razen izjem govorijo knjižno slovenščino.
Prav je, pravi, da se narečja v program vključijo načrtno in premišljeno in pri tem citira Jančarja, ki pravi,
da »junaki, ki vlečejo po dolenjsko,
primorsko ali štajersko, so tu kvečjemu zato, da psihološko obarvajo vaško nerodo ali šaljivca.« Slovenska
narečja bogatijo slovenski jezik in
so naša kulturna dediščina, ki jo moramo ohranjati, žal pa se prevečkrat
uporabljajo v humorni in posmehljivi podobi.
Prekmurskemu narečju kot identitetnemu dejavniku v popularni kulturi, v glasbi, filmu ali poeziji, se je
posvetila dr. Mihaela Koletnik. Dialektologi opažajo, da narečna in pokrajinska pogovorna zvrst vse bolj
prevzemata vloge, ki so sicer namenjene knjižnemu jeziku, tudi na področju umetnosti, v javnih medijih,
zlasti govorjenih, na javnih prireditvah, pri nastopih politikov in celo
v šoli. Pri analizi besedil pesnikov in
Slovenska narečja
bogatijo slovenski
jezik in so naša
kulturna dediščina,
ki jo moramo ohranjati,
žal pa se prevečkrat
uporabljajo v humorni
in posmehljivi podobi.
uglasbenih besedil v prekmurščini pa
ugotavlja, da imajo nekatera bogato
narečno panonsko leksiko. In vprašanje pri tem je, ali bi lahko avtorji
vse to z enako izpovedno močjo in
slikovitostjo povedali v knjižni slovenščini.
Glede na to, da poteka festival Dialekta v Prekmurju in v Veliki Polani,
pa se avtorji, verjetno bolj kot bi se referenti, sicer posvečajo ustvarjanju v
prekmurskem narečju. Na prvih treh
simpozijih so splošno raziskovali zvrstno podobo sodobne slovenske narečnosti: poezijo, pripovedno prozo,
dramatiko in njene načine uprizoritve, zadnja leta pa opazujemo literarnoestetski dosežek narečne književnosti, njene umetniške prvine ter
socialno in kulturno vlogo.
A. Nana Rituper Rodež
intervju
www.vestnik.si | e: [email protected]
25. junija 2015 | Vestnik |
11
Geograf dr. Jani Kozina pojasnjuje nekatere razvojne vidike Pomurja
Naj ta regija malo sprosti svojo
družbeno klimo in postane drznejša
Nekoč so se izseljevali delavci, danes najbolj izobraženi – Pomurci najbolj navezani na svoj rojstni kraj, družino in vrt
D
r. Jani Kozina z Geografskega
inštituta Antona Melika ZRC
SAZU se ukvarja s preučevanjem družbenogospodarskih značilnosti življenjskega okolja prebivalcev
Slovenije. Pri tem namenja posebej
pozornost tudi Pomurju, ki se po različnih značilnostih precej razlikuje
od preostalih območij Slovenije. Pred
kratkim je opravil raziskavo, v kateri je osvetlil nekatere razvojne vidike
Pomurja. Z analizo poklicne sestave
višji delež kmečkega prebivalstva in s
tem tudi najvišja koncentracija kmetijskih poklicev, skupaj s Primorsko presega državno povprečje storitvenih
poklicev, nizka je koncentracija proizvodnih poklicev, podpovprečna pa
koncentracija ustvarjalnih poklicev.
To zadnje je skrb vzbujajoče, saj ravno prebivalci z ustvarjalnim poklicem
najbolj poganjajo družbenogospodarski razvoj. Vzrok za nižjo inovacijsko
sposobnost pomurske regije lahko to-
Za zaposlene v ustvarjalnih poklicih
je značilno, da pri svojem delu bolje
prepoznavajo probleme tega časa,
znajo poiskati rešitve in povezovati
različna znanja v nove rešitve.
Po koncentraciji ustvarjalnih poklicev in inovativnosti Slovenci nikakor
ne zaostajamo za razvitim svetom.
Nasploh smo Slovenci na področju ustvarjalnega kapitala primerljivi
z najbolj razvitimi državami. Po dru-
zasebnih odprtih prostorov, kot so
vrt, sadovnjak, atrij … Naravno okolje
in naravne dobrine se jim zdijo celo
pomembnejši od možnosti kulturnega udejstvovanja. Obenem so zelo
navezani na družino in prijatelje ter
kraj, v katerem so se rodili, to pa pomembno vpliva na odločitev za življenje v regiji.
Pomurje odstopa za več kot četrtino,
to pa lahko verjetno pojasnimo z bolj
tradicionalnimi življenjskimi vzorci
prebivalcev in večjo navezanostjo na
domače ljudi in okolje.
Kakšna pa je primerjava med Pomurjem in preostalo Slovenijo?
Slovenci smo nasploh zelo nemobilni. Smo bolj zapečkarji, zadovoljni s tem, kjer smo, in si želimo čim
manj sprememb. Ampak ni dobro, če
si ves čas na enem mestu. Zanimiv je
podatek, da se je približno tri četrtine
ustvarjalcev, ki danes živijo v Pomurju, v tej regiji tudi rodilo, hkrati pa ne
razmišljajo o tem, da bi se kam odselili. To je v primerjavi z državami zahodne in severne Evrope veliko.
Pokazala se je tudi nizka stopnja selitvenosti pomurskih ustvarjalcev, in
da jih večina živi v regiji že od rojstva.
Ker pa mnogi doma ne dobijo priložnosti, vendarle odhajajo. V zadnjem obdobju sta se spremenila
tudi struktura in namen selitev.
Vsekakor. Če so se po drugi svetovni
vojni prej izseljevali ljudje z nižjo izobrazbo, delavci, se danes s pojavom
krize odseljuje najbolj izobražena delovna sila. Gre za odliv ustvarjalnega
kapitala, iskanih poklicev, strokovnjakov, zdravnikov, doktorjev znanosti in
tistih profilov, za izobraževanje katerih je država drago plačala. Ampak če
ustvarjalci gredo, še ne pomeni, da
so za nas izgubljeni. Vprašanje je, ali
jih bomo znali pritegniti nazaj. Treba
se je zavedati, da ljudje med prebivanjem v tujini delujejo v novem okolju,
v katerem si pridobijo pomembne izkušnje in usposobljenost ter vzpostavijo nove mreže poznanstev. Če nam
doma uspe vzpostaviti primerno okolje in jim dati možnost za nadaljnji razvoj, bomo s tem na boljšem vsi.
Ravno tega v Pomurju ne znamo.
Problem se mi zdi, da vse več mladih odhaja in razmišlja o tujini in da
po pridobljeni izobrazbi izzive raje
iščejo drugje.
Jani Kozina: »V Pomurju bi se bilo treba temeljito ukvarjati s tem, kako spodbuditi ustvarjalnost in prepričati mlade od tod in drugod za življenje in delo v tej regiji.«
fotografija a. nana rituper rodež
in njenih sprememb v preteklem desetletju je orisal stanje in težnje v gospodarskem razvoju regije. Obenem
je raziskal, kaj privlači zaposlene, da
se odločajo živeti v njej, in kaj jih v regiji zadržuje. Poudarek je dal najbolj
kvalificirani ustvarjalni delovni sili.
Dejstvo je, da pomurska regija tako
po naravnih, družbenih, gospodarskih in zgodovinskih značilnostih
kaže svoj posebni značaj in se močno
razlikuje od drugih območij Slovenije.
Spoprijema se s staranjem prebivalstva, izseljevanjem mladih in izobraženih, visoko brezposelnostjo, težavami v prestrukturiranju večjih podjetij,
nizko iniciativo za gospodarski razvoj
in še drugimi dejavniki, ki regijo postavljajo v manj zavidljiv položaj.
Podatki kažejo, da je v Pomurju število delovno aktivnega prebivalstva
v zadnjem desetletju upadlo najbolj
drastično. Kaj pa kaže analiza poklicne sestave tega območja?
Pri poklicni sestavi vidimo, da opravlja največ delovno aktivnega prebivalstva storitvene poklice, to je 46 odstotkov, ustvarjalne 28, kmetijske 12 in
proizvodne 12 odstotkov. Najbolj severovzhodna regija z vidika poklicne sestave izstopa v več pogledih. Tu je naj-
rej iščemo predvsem v šibki usposobljenosti človeških virov.
Precej trendov je negativnih.
Žarek razvojnega upanja je, da se
povečuje število zaposlenih v storitvenih dejavnostih in tudi zaposlenih
v ustvarjalnih poklicih, čeprav se ne
povečuje tako kot drugod po Sloveniji. Ustvarjalni sektor, ki se na medregionalni ravni centralizira, je namreč
najbolj počasi rastoč ravno v Pomurju. Največja koncentracija ustvarjalnih poklicev je v Murski Soboti, Lendavi in Radencih, ne pa tudi v Gornji
Radgoni in Ljutomeru, kot bi pričakovali, najmanj pa jih je na Goričkem in
v Slovenskih goricah.
Za kakšne poklice pravzaprav gre,
ko govorite o ustvarjalnih poklicih?
Z zatonom industrijske družbe vse
bolj govorimo o družbi znanja, to pa
je povezano s sodobnim tehnološkim
razvojem. Gre za znanstvenike, profesorje, inženirje, menedžerje, različne strokovnjake, sem spadajo tudi
kulturni ustvarjalci in še mnogi drugi.
Gre za širši koncept, ki poleg ožjega
vidika umetniške ustvarjalnosti zajema tudi gospodarsko, znanstveno, organizacijsko in drugo ustvarjalnost.
gi strani pa družbenogospodarska klima ne omogoča, da bi v vsej polnosti
uresničili svoj potencial. Znanja z inštitutov, univerz in drugih organizacij ne znamo preliti v gospodarstvo, v
prakso in s tem povečevati svoje blaginje. Naj samo omenim uspešno pivovarno Bevog, ki je v glavnem zaradi
nestimulativnega slovenskega okolja
svoj razcvet doživela ob preselitvi na
drugo stran slovensko-avstrijske meje.
Dejstvo je, da so nekatera območja bolj
inovativna, bolj ustvarjalna in se bolj
razvijajo, druga pa manj. Tudi mladi in
izobraženi se z nekaterih območij bolj
izseljujejo in gredo raje tja, kjer imajo
več možnosti za razvoj. V Pomurju bi
se bilo treba temeljito ukvarjati s tem,
kako spodbuditi ustvarjalnost in prepričati mlade od tod in drugod za življenje in delo v tej regiji.
Pri raziskavi vas je zanimalo tudi
to, kaj je pomembno prebivalcem z
ustvarjalnimi poklici, da nekje živijo
in se ustalijo.
Največ razlogov, da se ustalijo, se
pri Pomurcih nanaša na kakovost bivalnega okolja, osebne vezi z ljudmi
in okolico ter varnost. Še posebno so
poudarili bližino narave, čistost in
urejenost okolja ter razpoložljivost
Razlike med Pomurjem in državno ravnijo niso pretirano izrazite, obstaja pa nekaj posebnosti. Prebivalci
z ustvarjalnim poklicem živijo v Pomurju izraziteje zaradi osebnih povezav, bližine družine, zaradi nekaterih
elementov bivalnega okolja, kot so
zasebni odprti prostori, in nižjih življenjskih stroškov. Po teh kriterijih
Dr. Jani Kozina:
»Največja koncentracija
ustvarjalnih poklicev
je v Murski Soboti,
Lendavi in Radencih, ne
pa tudi v Gornji Radgoni
in Ljutomeru, kot bi
pričakovali, najmanj pa
jih je na Goričkem in v
Slovenskih goricah.«
S tem vprašanjem se spoprijemajo
regije v zaostajanju. Čarobnega načrta
ni. Dejstvo je, da bodo mladi prihajali
in ostajali v regiji, če bodo za to videli
priložnost. Regija mora pri tem izhajati iz svojih primerjalnih prednosti, posebnosti in zgodovinskega razvoja. In
biti mora drzna. Znan rek pravi, da je
za ustvarjalnost potreben pogum. Treba si je upati. Starejše generacije lahko pri tem pomagajo, da dajo mladim
priložnost za dokazovanje. Mladi pa se
morajo zavedati svoje odgovornosti za
spremembe in izkoristiti priložnosti
ob pravem času in si »izboriti mesto v
ekipi«. Tako je tudi v tujini. Brez dela
in poguma se nikjer ne da uspeti.
Na čem pa naj po vašem mnenju Pomurje kot regija gradi svoj prihodnji
razvoj?
Pomurje nedvomno odlikujejo številni razvojni potenciali. Svoj razvoj
bi morali utrjevati na temelju močne
lokalne identitete in novopridobljene geostrateške lege po vzpostavitvi
avtocestne povezave. Regija bi morala bolj skrbeti za ohranjanje in izboljšanje kakovostnega življenjskega
okolja in zagotavljanje primernih delovnih mest, še posebno izobraženim.
Področja, kjer vidim največ možnosti,
pa so turizem, kmetijstvo ter naravna in kulturna dediščina. Poleg tega
se mora tudi družbena klima nekoliko sprostiti, se odpreti in se zavedati,
da so verjetno največji potencial Pomurja ljudje.
A. Nana Rituper Rodež
12
reportaža
| Vestnik | 25. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Ribiči so med najbolj resnimi in skrbnimi varuhi gramoznic. Ob tem svojem
početju uživajo, in to ne samo na ribolovu.
Lipovčani so uredili okolico svoje gramoznice z eno lepotno napako, brežine in poti so utrjevali s sekancem, onesnažim s
katranom, ki so ga odstranjevali z železniške proge.
Panvita je zagnala namakalni sistem površinskega namakanja iz soboške
gramoznice. Ta je ena redkih z urejenim delom obale za kopalce in druge
rekreativne športnike na vodi.
Na Krapju je ena od tistih gramoznic, v kateri so jeklene vrvi plavajočih strojev za izkop napenjali »do konca in čez«, da so
postrgali zadnje kamenčke. S posegom krepko pod gladino reke Mure in ob Muri pa bi lahko prišlo do nepredvidljivih posledic.
Murska Sobota ima načrt za ureditev gramoznice v rekreacijske namene, toda iz
nje še kopljejo gramoz. fotografije tilen flegar
Gramoznice, razvojna priložnost ali ekološka nevarnost
Pomurje postaja meka za tuje ribiče
Prod in pesek rudni bogastvi, ki so ju Pomurci nekoč zelo cenili – Priložnost za turizem po zgledu avstrijske gramoznice Schwarclsee
Danes je Pomurje gosto posejano z
velikimi gramoznimi jamami. Nekaj
jih je opuščenih ali urejenih, velika
večina jih je še odprtih in iz njih kopljejo gramoz. Gramoznice današnjih
dimenzij, ki so že podobne jezerom,
so začele nastajati v drugi polovici
prejšnjega stoletja. Takrat je k nam
začela postopoma prihajati mehanizacija, ki je omogočala vse globlje izkope.
Nekoč ni bilo tako. Gradbeništvo
kot obrt ali podjetniška dejavnost je
cvetelo v mestih in je hlastalo po gramozu in peskih, potrebnih za betone
in omete takrat že z opeko zidanih
stavb. Podeželani so si tovrstni material zagotavljali nekoliko drugače.
Šestdeseta leta so bila tista, ko je bila
večina cimpranih hiš na koncu svoje življenjske dobe. Tudi standard se
je nekoliko dvignil, zato so podeželani začeli graditi. Takraten način gradnje je bil nekoliko drugačen od današnjega. Šlo je za vaško medsebojno
pomoč, ko so si ljudje pomagali med
seboj in so na ta način pripravili pretežni del gradbenega materiala za začetek gradnje. Med drugim tudi gramoz in pesek. Tisti v bližini Mure in
večjih potokov so gramoz vozili iz
strug, drugi pa so iskali na svojih poljih t. i. gramozne žile. Ko so jih našli,
so prišli na vrsto vaški možje z lopatami, ki so izkopali potrebni gramoz.
Nastale jame so potem lastniki postopoma zasipali, vendar ne z nesnago. Za potrebe vzdrževanja vaških
cest so imeli manjše »šoder jame«
na javnih parcelah. Se pa spominjam
ene, ki je dobila ledinsko ime Šolska
graba. Šlo je za gramoznico iz časov
pred drugo vojno. Ta je bila nekaj sto
metrov iz naselja. Druga ob drugi sta
bili dve jami – velika in majhna. Izkopani sta bili v velikosti takrat predvidene šole z veliko in majhno učilnico.
Gramoz, ki so ga izkopali vaščani, je
bil namenjen za temelje šole. S šolo
ni bilo nič in gramoz so uporabili na
cestah. Ta Šolska graba pozneje ni
doživela širitve. Je pa bilo na robovih
vaških naselij kar nekaj manjših urejenih vaških gramoznic, dokler niso
prevladale velike industrijske gramoznice. Ni jih malo, ki so v preteklosti
postale »veške grabe« ali vaške jame,
namenjene odlaganju raznih odpadkov vaščanov. Vanje so vozili gradbeni material, vse bolj prisotno plastiko
s kmečkih dvorišč pa tudi embalažo
zaščitnih sredstev. Danes se nad tem
zgražamo, pa ne samo to, te jame bi
bilo treba sanirati, da ne bi bilo negativnih vplivov na okolje.
Toda ali je pošteno ljudi tistega
časa obsojati zaradi njihovega početja. Ne, v času pohoda modernega kmetijstva v začetku sedemdesetih let jih je industrija »zastrupila« z
uporabo zaščitnih sredstev. Ta jim je
predstavljala kot koristna za zemljo
in rastline. Tako so dojeli odlaganje
embalaže, ki ne more biti škodljiva,
če je bilo sredstvo v njej koristno.
Industrija in gramoznice
Na velike gramoznice ni smiselno gledati samo kot na velike rane v
okolju. Nekaj jih je že zaprtih in urejenih, vendar, roko na srce, zaradi
ribičev. Ti vlagajo še največ truda v
urejanje okolice gramoznic. S svojimi
aktivnostmi jim dajejo tudi življenje.
Ob tem so še pomembne za tuje goste. Nekoč je bilo Pomurje meka za
italijanske lovce, zdaj je za tuje ribiče, in to kljub ostri konkurenci v sosednji Madžarski.
To, da je izkoriščanje v nekaterih
primerih, predvsem na desnem bregu, preseglo vse razumne meje, je
drug problem, ki bi ga morala sankcionirati država, saj je navsezadnje s
koncesijami uredila pogoje za izkoriščanje gramoznic. Zganili so se tudi
naravovarstveniki, ki v gramoznicah
in njihovi okolici že opažajo spremembe in vzpostavljanje primernega
okolja celo za ogrožene vrste. Nič pa
ne vemo o vplivu gramoznic na ekstremno panonsko podnebje. Laično bi
lahko sklepali, da bi bile brez »odprtih
vod« posledice klimatskih sprememb
za Pomurje veliko hujše. Je pa bila
gramozna voda že uporabljena za dva
manjša namakalna sistema in zdaj je
začel delovati velik namakalni sistem,
ki se napaja z vodo iz soboške gramoznice. Drugo vprašanje je le, ali je koristen način površinskega namakanja,
ki so ga začeli uvajati pri Panviti.
Gramoznice so priložnost za turizem, toda tu so na potezi lokalne
skupnosti. Te imajo v rokah vse vzvode, da končno začnejo urejati gramoznice v skladu z ureditvenimi načrti.
Urediti jih morajo nosilci koncesij.
Nekaj takih, ki bi se po ureditvi lahko primerjale z avstrijsko gramoznico Schwarclsee, imamo. Drži pa, da so
nevarovane in nevzdrževane gramoznice lahko velika nevarnost za zajetja
pitne vode.
J. Votek
ljudje in zgodbe
www.vestnik.si | e: [email protected]
25. junija 2015 | Vestnik |
13
Nataša Brunec, Ars Origami
Verjame v tek na dolge proge,
tudi v prenesenem pomenu
Diplomirana ekonomistka, 18 let v bančništvu – Dve leti ima svoje podjetje in ustvarja origamije, od miniaturnih do velikanskih
nastalo, potem tisto res nastane in je
včasih še lepše od prve zamisli, se človek počuti zares dobro (smeh). Navdih
pri ustvarjanju pa je marsikaj. Pogosto
želim samo narediti nekaj lepega, novega – v to kategorijo spadajo ves nakit in dekorativni origamiji. Občasno
želim papir spremeniti v živa bitja, kot
je bilo recimo pri živalih za Noetovo
barko za oder. Ali pa dobim naročilo,
se vživim v naročnika in poiščem rešitev; recimo origami za izložbe ali pa
origami kot embalaža. Včasih pa tudi
samo rešujem neki svoj problem. Trenutno recimo iščem dekorativno rešitev, s katero bom 'skrila' modem in
kable. Da, tudi to je origami (smeh).«
Nataša pa ne izdeluje le iz papirja. »Z
velikim veseljem preizkušam in iščem
nove modele in materiale. Vsekakor
me čaka še cela zgodba z blagom in
oblačili, doslej sem se preizkusila le v
torbicah. Prej ali slej pride tudi nakit
iz metalne gline. Origamije namreč
lahko izdelujemo iz vseh materialov,
ki si 'zapomnijo' obliko in so dovolj
prožni, da se pri pregibu ne zlomijo.
Tem kriterijem najbolj ustreza papir,
in to vseh vrst od navadnega, japonskega chiyogami ali drugih papirjev
za umetniško ustvarjanje pa vse do
plastičnih papirjev ali papirjev s kovinskim premazom. Omenila pa sem
tudi blago, glino, kovinsko glino. Sama
origamije izdelujem iz vseh omenjenih vrst papirja, blaga in gline.«
fotografija barbara reya
Njene delavnice in sejmi
Kot deklica, ki je sanjala o poti čez široko morje na papirnati ladjici, ki jo
je znala zložiti, niti slutila ni, kaj vse
se da zložiti iz papirja. »Origami se mi
je nekako … zgodil,« mi pove in ob pogledu na njene kreacije ji enostavno
verjamem. Ker to si ali nisi. Drugega
ni. Nataša Brunec je. Ars Origami.
»Z origamijem sem se prvič srečala, tako kot večina, že v otroštvu, ko
sem zlagala ladjice, kape in podobno.
A takrat niti slutila nisem, kaj vse se
da zložiti iz papirja. Origami se mi je
nekako … zgodil. Sem pa od nekdaj
rada ustvarjala, to pa drži. V otroštvu,
rojena sem v Murski Soboti, sem veliko risala, ustvarjala z lesom in modelirala, kasneje tudi z glino. Obenem
imam močno razvito plat, ki strukturira, ureja in išče natančnost. Origami združuje oboje: matematiko, red,
natančno delo po vnaprej predpisanih
korakih, hkrati pa pušča dovolj manevrskega prostora za kreativnost z
nekoliko drugačnimi zgibi, materiali,
velikostjo origamijev …« Poslušam jo
in ne morem nehati gledati majčkenega uhančka v njenem ušesu. Podoben
je tistemu origamiju, ki sem ga videla
kot njen prvi izdelek. In bila fascinirana. Ko sem brskala po spletu in iskala
več o njej, sem hitro ugotovila, da je
Nataša »prekmurskih poljan list«, in
bila takoj prepričana, da jo bom prosila za intervju.
Ljudje najpomembnejši
»Res je, sem Sobočanka in tukaj
sem živela do odhoda na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Tu sem si
ustvarila družino in kot diplomirana
ekonomistka 18 let delala v bančništvu. Pred dvema letoma sem ustanovila samostojno podjetje, podjetje za
origami. Sem tudi soustanoviteljica
in direktorica malega podjetja, ki se
ukvarja s poučevanjem metode GTD.
To je akronim naslova knjige 'Getting
Things Done', kar smo v slovenščino
prevedli kot 'gremo to dokončat'. Gre
za mednarodno uveljavljeno metodo
za nestresno produktivnost, njen avtor je David Allen. Sama sem navdušena uporabnica omenjene metode,
sem pa tudi tekačica in bralka. Sem
pa še vedno, ne glede na to, da je hči
že odrasla in živi na drugi celini, tudi
mama. In moja hči me vedno znova
navdušuje, ko jo opazujem, kako pogumno udejanja svojo vizijo življenja.« Verjamem ji. In zanima me, seveda, kakšna so njena vodila. »Moja
življenjska filozofija je enostavna: verjamem v dobro opravljeno delo; verjamem, da so ljudje pomembnejši od
stvari; cenim prijazno sodelovanje, ne
maram agresije in verjamem v tek na
dolge proge. Dobesedno in v prenesenem pomenu besede.«
poučno obdobje v mojem življenju,
ki pa je prišlo do točke, ko se zaradi
nekaterih razlogov nisem več videla v
tej vlogi. Nehalo me je veseliti in oblikoval se je močen občutek, da želim
to obdobje končati. Čutila sem tudi
močno željo, da bi delala nekaj, kar
bi me res iskreno veselilo: bilo konjiček in služba hkrati. Ko so se dogajala
ta samospraševanja, sem dodala tudi
vprašanje: ali želim v taki ali podobni službi delati nadaljnjih 20, 25 let ...
in naenkrat je bil odgovor zelo enostaven ...« Pravi, da ni edina, ki jo je
je ta v osnovi japonska umetnost prevzela: »Origamijskih navdušencev je v
Sloveniji kar nekaj in z mnogimi sem
se v tem obdobju tudi spoznala in z
nekaterimi spoprijateljila. Tako da je
priljubljen hobi in nekaj je torej tudi
pravih zanesenjakov, ki delajo res impresivne origamijske modele.« Sama,
doda, je začela z modeli iz knjig. »Ko
sem vse obdelala, sem nadaljevala iskanje navdiha in modelov na spletu. V
glavnem – kot pri večini zadev – vaja
dela mojstra. Ko se poglobiš v neko zadevo in veliko delaš in vadiš, to pelje
na nove teritorije znanja in spretnosti.
Obisk Japonske pa je v načrtu (smeh).«
»Ali želim v tej službi
delati še več desetletij?«
Hitenje se ne izplača, nikjer
Vedno me zanima, zakaj se ljudje
odločijo za neke vrste svobodo v poslovnem smislu. Nataša: »Skoraj dve
desetletji sem delala v bančnem sektorju, v dveh velikih bančnih korporacijah. Začela sem kot pripravnica in
kariero končala v srednjem menedžmentu. Vsekakor gre za zanimivo in
Na spletu najdem tudi podatek, za
kaj naj bi bilo zlaganje origamijev pozitivno. Nataša najde še več plusov:
»Origami nas vrača nazaj k osredinjenosti na eno zadevo; tak učinek je
imel vsaj name. Raj in pekel sodobnega časa je namreč, da imamo konstanten vir in dostop do novih infor-
macij in idej. Raj zato, ker se je vsega
mogoče naučiti, in pekel zato, ker nas
ta poplava informacij pelje v občutek
nemoči. Tako je za vse več ljudi čedalje težje postavljati neke samoomejitvene metode, da jih val zunanjih impulzov povsem ne preplavi. Čedalje
težje najdemo načine, kako ostajati
v nekem umirjenem stanju, origami
pa omogoča in zahteva prav to: če želiš model zložiti od začetka do konca,
se moraš temu res posvetiti. V praksi
vidim, da tudi otroci, ki težko ohranjajo pozornost iz same želje, da bi
dokončali recimo origami frfotavega
ptička, premagajo navajenost, da hitro menjavajo aktivnosti in ne pobegnejo iz zbranosti. Tako urijo potrpežljivost in vztrajnost.« Drug element,
ki ga origami prinaša, pa je učenje. »In
sicer učenje, da hitenje, površnost in
preveč sile ne delujejo. Papir se potem
namreč zmečka, izdelek je površen.
Čedalje bolj imam občutek, da je to
ena od ključnih zadev tudi v preostalem življenju, v odnosih. Dobro je, da
stvarem posvetimo čas in hkrati počakamo na pravi trenutek. Preveč agresivni pristopi ne peljejo k rešitvam in
preverjeno ne delujejo ... ne v origamiju ne v življenju.«
Velike in majhne zmage
Pot, ki jo je ubrala Nataša, pa je,
roko na srce, želja mnogih – kar se tiče
ustvarjanja in svobode, ki jo ta prinaša. Nataša Brunec: »Res je, ustvarjanje
mi je blizu, ker daje veliko svobode in
tudi veliko majhnih in velikih zmag.
Ko iz neke ideje o tem, kaj bi lahko
Nataša prireja številne delavnice
za izdelovanje origamijev, ena takih
je bila tudi že v knjižnici v Murski Soboti. »Pogosto na začetku na delavnici kdo potarna: 'Jaz nisem spreten in
mi te zadeve ne gredo dobro od rok.'
In te ljudi je res krasno opazovati, ko
sami izdelajo origami, ki so se ga še
pred izdelavo zbali, da je za njih pretežek. Učim otroke, stare tam od tri
leta in pol naprej, in odrasle vseh starosti. Obiskovala sem tudi starostnike
v domu starejših in so bili fantastični
izdelovalci origamijev. Pri učenju drugih je ključno, da se znaš vživeti vanje
in prilagoditi način podajanja, hitrost
učenja in zahtevnost modela vsakokratni publiki. Ko delam sama, gre za
povsem drugo dinamiko in predvsem
za iskanje novih izzivov. Pri samostojnem delu večinoma iščem območje,
kjer se še počutim udobno, hkrati pa
tudi dovolj izzvano, da napredujem.«
Natašo je mogoče najti tudi na številnih festivalih ali sejmih, saj pravi,
da so ti ne glede na moč družabnih
omrežij in spleta še vedno zelo dober
kanal za stik z ljudmi: »Veliko ljudi ob
teh priložnostih prvič vidi, da obstaja
ustvarjanje origamijev, recimo okrasnih in uporabnih predmetov. Japonska kultura je v Sloveniji čedalje bolj
priljubljena in na leto se zgodijo vsaj
štirje festivali japonske kulture. Na
teh vsi vedo za origami, še vedno pa
so odzivi neverjetno pozitivni.«
Pa njene sanje? »Na začetku svoje
poti sem imela idejo ali sanje o majhni trgovini, ki bi bila hkrati prostor
za delavnice. Ko sem se lotila iskanja
prostora in urejanja vse potrebne logistike, pa sem ugotovila, da bi samo
sebe spet spravila v neki tog službeni
okvir, ki bi mi jemal čas za ustvarjanje, in sem to idejo opustila. Danes so
moje sanje, da kot ustvarjalka origamijev še dodatno napredujem, iščem
nove materiale, nove prostore za
umestitev origamijev in nove rešitve,
ki bi navdihovale in veselile mene in
vse, ki jih vidijo.«
Vida Toš
14
ljudje in zgodbe
| Vestnik | 25. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Ekovrt OŠ Mala Nedelja
Čudežna energija, ki poganja življenje
Vsak razred in vsi učenci so dobili svojo gredico na šolskem vrtu, ki je dobil zaradi sonaravnega načina pridelovanja oznako ekovrt
Vrtnarjenje učencev OŠ Mala Nedelja se začne že pozimi, ko v vsakem
razredu pripravijo načrt vrta. Razredi dobijo svoje gredice, izdelajo načrt
štiriletnega kolobarjenja in spoznavajo setveni koledar Marije Thurn, predvsem pa spoznavajo smernice permakulturnega vrtnarjenja.
»Nikoli ne bom pozabila svoje nekdanje učenke v tretjem razredu, ki je
veljala za zelo 'živahno', na vrtu pa je
postala umirjena, delala je, ko so že
vsi drugi odnehali. Vedno nas je spodbujala: 'Zemlja je za mlade roke, je govorila moja babica, in prav ima,'« je
opisala svojo izkušnjo učiteljica Miša
Šišernik. Pozabljamo, da imajo otroci
v svojih prstkih tisto čudežno energijo, ki poganja življenje. Narava jo zazna, zato seme, posejano z mladimi
»Sreča je nekaj, na
kar lahko vplivamo
sami, in je del našega
čustvovanja in
notranjega sveta.
To morajo naši otroci
šele spoznati.« (M. Š.)
Otroci OŠ Mala Nedelja zelo radi delajo na vrtu in skrbijo za rastline. fotografija nina škraban
prsti, tudi bolj vzkali in lepše raste.
Da pa lahko to izkušnjo doživijo tudi
učenci na osnovnih šolah, morajo biti
najprej o tem prepričane učiteljice,
ravnatelj(ice) in drugi zaposleni na šoli.
Otroške roke, ki jih gledaš v naravi,
vidiš povsem drugače kot v učilnici,
je spoznala Miša Šišernik, ki se je že
vse od leta 2012 zavzemala za vrt kot
učilnico v naravi. Prvo leto so povabili na šolo lokalne ekološke pridelovalce, drugo leto so se prijavili na mednarodni projekt inštituta za trajnostni
razvoj, nato so s pomočjo hišnika zo-
rali in pognojili vrt, postavili hotel za
žuželke in naredili kompostnik. Toda
vrt je postal v minulih letih veliko več
kot sredstvo za obogatitev in popestritev šolske ure. Prav otroške roke
so pokazale pravo smer: tudi šolski
učni proces je treba razumeti na dru-
gačen način. »Na začetku so naše rastline uspevale v lončkih v razredu.
Moji otroci so bili zelo dojemljivi za
rastline in čuteči do njih. Tako so takrat vse obiskovalce prepričali in jim
pričarali življenje rastlin, ki je odvisno ne samo od zemlje, temveč tudi
od elementov, ki prihajajo iz vesolja.
Dokazali smo, kdaj je ugoden čas za
sejanje in sajenje, zbirali pa smo tudi
domače avtohtone sorte semen … Vse
življenje na zemlji je krog, ki se nenehno spreminja, obnavlja, ponavlja.
Skupaj se učimo, da se vsi ljudje in rastline nenehno spreminjamo, iščemo
nove poti in možnosti. Se kdo sploh
še sprašuje, kje je tukaj otroška igra.
Zame so najbolj živi spomini iz otroštva tisti, ko smo se s sosedi skrivali
po gozdu, se igrali preživetje v naravi, se vračali domov umazani od nog
do glave, a polni dogodivščin. V sodobnih časih, ko so otroci zaviti v vato
in jih starši z avti vozijo do vrat tisoč
in enega krožka, pa otroci moledujejo za minute pred računalniki. Realnost je zasičenost z mediji, računalniki, reklamami, industrijsko pridelano
hrano … Zato se nima smisla vračati k
starim 'dobrim' časom, temveč k naravi,« je prepričana Miša Šišernik. Ni
večjega veselja na šoli kot takrat, ko
si jedilnik šolske kuhinje popestrijo s
svojo zelenjavo. In prav to je tisti pravi uspeh dela na šolskem vrtu, ki je
pridobil naslov ekovrt OŠ Mala Nedelja. Poudarila je: »To zame ni le nekaj
novega za šolo, to je pravzaprav nova
možnost, način življenja za tiste, ki
želijo ostati povezani z naravo. Sreča
je nekaj, na kar lahko vplivamo sami,
in je del našega čustvovanja in notranjega sveta. To morajo naši otroci šele
spoznati. Pregovor, da sreče ne moreš
kupiti, ni iz trte izvit. Je del modrosti človeka in naša odgovornost je, da
to modrost predamo naslednji generaciji.«
Bernarda B. Peček
Naša Poljana v Parku dežele štorkelj
Veržej
V pol stoletja je botrina skoraj izginila
Učne rokodelske delavnice
Obsližavanje skozi stoletje – Štirinajst pozvačinov z različnih območij naše pokrajine vabilo na gostijo
Na 170 kvadratnih metrih
V Parku dežele štorkelj v Veliki Polani je Kulturno društvo Miška Kranjca
Velika Polana dvanajstič organiziralo
dvodnevno prireditev Naša Poljana.
Osrednji dogodek so poimenovali
Kak je inda bilou, na njem pa se vsako leto posvetijo eni temi iz zakladnice naše kulturne dediščine. Tokrat je
bilo to obsližavanje, o katerem so v
pogovoru z moderatorjem progama
Milanom Zrinskim najprej govorili
člani Društva upokojencev Velika Polana, ki se še dobro spomnijo šeg in
navad ob različnih praznovanjih pred
pol stoletja in več. Spomnili so se, da
so takrat v Veliki Polani in okolici obsližavali krst, birmo, god, rojstvo in
podobno. Med obsližavanji je v pol
stoletja, je povedal Zrinski, skoraj popolnoma izginila botrina, torej obisk
botra in botre ob kakšnem njunem
osebnem prazniku. Kot novost pa se
je zelo uveljavilo praznovanje abrahama, torej petdeset let starosti, pa tudi
rojstni dan je čedalje pomembnejši
osebni praznik. Obsližavali so torej
kakšno pomembno obletnico ali pomemben družinski dogodek.
Na prireditvi so nastopili otroška
folklorna skupina in turistični krožek iz Osnovne šole Miška Kranjca
Velika Polana, FS FD Prekmurje Lendava, lastniki starodobnih koles Polanski Pücki, FS FD Pozvačin Bistrica in FS
KD Miška Kranjca Velika Polana. Med
dvodnevnimi aktivnostmi so pripravili
tudi delavnico za vodje folklornih skupin in male folkloriste z naslovom Poljanske meglice – zavrtimo se, na kateri so mentorji udeležencem predstavili
ljudske plese, izštevanke, igre, ljudsko
V Centru Duo v Veržeju so odprli
nove učne rokodelske delavnice, ki
so na 170 kvadratnih metrih in prilagojene vsem zahtevam današnjega, modernega časa: imajo recimo
tako talno gretje kot klimatske naprave. In seveda, najpomembnejše,
novo opremo, namenjeno lončarjenju: peč, vretena, stole, stelaže. Delavnica je namenjena predstavitvi rokodelskih veščin v Pomurju in tudi
širše, omogoča pa odličen prenos
znanja rokodelskih veščin na mlajše. Resda je prirejena lončarjenju, a
hkrati omogoča tudi izvedbo delavnic za druge rokodelske poklice: pletenje, polstenje, kvačkanje, šivanje in
izdelavo replik igrač.
Na odprtju, investicija je znašala
150 tisoč evrov, od tega sta 64 tisoč
donirala Don Bosco Jugendhilfe Weltweit in Leopold Bachmann Stiftung
iz Švice, preostalo je dal veržejski Zavod Marianum, je etnolog Janez Bogataj povedal, da Slovenija s to delavnico končno dobiva center, kot se
spodobi. Ob tem so v Centru Duo izdali tudi knjižico oziroma učbenik
z naslovom Mala šola lončarstva, za
katero je Bogataj povedal, da je drugi
učbenik za kakršne koli tradicionalne rokodelske dejavnosti v Sloveniji.
Prvi je na temo klekljanja in čipk.
Sveže odprta rokodelska delavnica
v Veržeju je vključena tudi v konzorcij rokodelskih centrov, že leto dni pa
je s programom Domače obrti v Veržeju vključena tudi v ponudbo tehniških dni za šole, ki jih pripravlja Center šolskih in obšolskih dejavnosti.
V. T.
Folklorna skupina velikopolanskega kulturnega društva fotografija jože gabor
glasbo in običaje. Kulturno društvo Miška Kranjca Velika Polana se je, kot je
povedala njegova predsednica Daša
Lebar, na prireditvi Naša Poljana ob
letošnjem obsližavanju posvetilo še
pustnim maskam, gostüvanju, cumprnicam, prekmurskim bandam, pozva-
činom in drugim temam, o katerih so
obiskovalcem prireditve povedali marsikaj že skoraj pozabljenega. Med najbolj zanimivimi predstavitvami je bila
tista, ko so gostili 14 pozvačinov z različnih območij naše pokrajine in govorili o razlikah med njimi, še posebej
pri govoru, s katerim vabijo na gostijo.
Ugotovili so, da so se pojavljale razlike
že med sosednjima krajema. Gostili pa
so ljudske godce, pevce in folkloriste z
različnih območij Slovenije, pa tudi iz
Češke, Hrvaške in Vojvodine.
J. G.
25. junija 2015 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: [email protected]
15
Šolsko leto
Poletje
Tole šolsko leto –
super je za vse.
Prijatelji smo vsi,
tako da se nam res godi.
Vsi veselo vzklikamo,
saj poletje je tu.
Sončna očala nosimo
in klobuke preizkušamo.
Pričeske so kratke,
da se nas vročina ne dotakne.
Deklice v minikrilih hodimo
in se z vodo polivamo.
Vsi veselo zunaj skačemo
in si zabavo iščemo.
Na počitnice k sorodnikom hodimo
in jim pomagamo.
Pesmi poletja sestavljamo
in jih prepevamo.
Sonce nas malce preveč ogreva,
da se kmetom nič dobrega ne obeta.
Učiteljica res dobra je
in enaka je za vse.
Vsi predmeti super so,
pogosto se zabavamo.
Septembra gremo v šolo spet,
petice dobimo, ker se učimo.
Tale šola naša
res lepo se do nas obnaša.
Ko pa zvonec zazvoni,
vzkliknemo mi vsi:
»Šola naša je najboljša,
saj prijateljstvo v nas krepi.«
Miha Bencak, Davorin Vereš, Ingrid Ogorevc,
4. a, OŠ Bakovci
Vsi težko pričakujemo deževni dni,
da se nam telo ohladi.
Ines Pucko
fotografija klavdija celec
Odlični tekači iz pertoške šole
Na letošnjem 12. Rogašovskem teku za
pomurski pokal so bili nadvse uspešni tudi učenci in učenke Podružnične
osnovne šole Pertoča. Teka, ki ga organizirata Športna zveza Občine Rogašovci in Klub malega nogometa Rogašovci – veterani, se je udeležilo 227
udeleženk in udeležencev.
Posebej pa moramo omeniti tudi
uspehe najmlajših. Nina Recek je
med deklicami v svoji kategoriji zasedla prvo mesto, Jaka Kolar iz prvega
razreda in Lukas Hochstöger iz drugega razreda pa sta vsak v svoji skupini
zasedla drugo mesto.
Čeprav šola z učenci od prvega do
tretjega razreda šteje le 19 učencev,
v sklopu šole pa posluje tudi enota
vrtca, se vedno znova potrjuje, da je
manj lahko tudi več. To so dokazali
tudi nekdanji učenci te šole Jan Husar, Saša Kolar in Simon Zelko, ki so
prav tako dosegli uvrstitev med prve
tri najboljše v svoji skupini. Da se za
podmladek tekačev na Podružnični
osnovni šoli Pertoča ni bati, je dokazala Zala Bertalanič z doseženim tretjim mestom v svoji skupini, ki bo šla
jeseni v prvi razred te šole.
F. M.
Potovanje
z veliko
potniško ladjo
Lendavski grad, Tian Koznicov, 1. a, OŠ Turnišče
Prvo glasbeno tekmovanje
V glasbeni šoli se že drugo leto učim
igrati na klarinet. Zelo sem se že veselila prvega marca, saj sem vedela,
da bom takrat šla na tekmovanje v
Beograd. Pripravljati sem se začela
že po novem letu, tudi z dodatnimi
urami pri mojem učitelju v Željku Ritlopu v Glasbeni šoli Murska Sobota.
Vse sem si pripravila, nikakor pa
ni smelo manjkati moje glasbilo. Pot
v Beograd, na katero smo se odpravili učitelj Željko, korepetitorka Olga
Kous, Maja, ki je prav tako tekmovala, njeni starši in mlajši brat ter moja
mama in jaz, je bila zelo dolga. Kratka pot čez Slovenijo, potem zelo dolga pot čez Hrvaško, po Srbiji do Beograda pa ni bilo več daleč. Ko smo
prišli do hotela, smo se namestili,
nato pa šli v glasbeno šolo, ki se imenuje po Davorinu Jenku v ulici Miška
Kranjca, vadit in predvsem spoznat
dvorano, v kateri bom nastopala. Po
vaji smo šli na večerjo, ki je bila zelo
okusna. Bila sem zelo utrujena, a sem
zaradi nastopa spala nemirno. Tekmovanje je bilo naslednji dan. Zjutraj
sem se primerno oblekla, mama mi
je uredila frizuro in ob osmih zjutraj
sem bila v glasbeni šoli.
Naša družina je šla na potovanje s potniško ladjo Costa Favolosa. Najprej
smo se ustavili v Španiji. Tam smo šli
na stadion nogometnega kluba Barcelona. Nato smo šli še v muzej. Videli
smo zlat nogometni čevelj. V trgovini sem dobil nogometno žogo. Vrnili
smo se na ladjo in se odpeljali naprej
do otoka Ibiza. Mesto je bilo zelo staro. Pot smo nadaljevali in se ustavili v
Marseillu. Videli smo veliko zanimivega. Na potovanju je bilo zelo lepo.
Jaka Fišer, 1. b, OŠ Tišina
Tekmovanje
Na tekmovanje sem se pripravljala
dobra dva meseca in veliko vadila.
Pomagala sta mi tudi moj profesor in
korepetitorka. Po vsem trudu, ki sem
ga vložila, sem dobila prvo nagrado. Z
uspehom sem zelo zadovoljna.
Maja Cigüt, 5. a
fotografija arhiv glasbene šole murska sobota
Pustolovski dan z Murskim valom in Vestnikom
v Pustolovskem parku Bukovniško jezero
Obiskuješ
osnovno ali
srednjo šolo?
Obišči stran Radia Murski val
na portalu Facebook, odgovori
na nagradno vprašanje in se poteguj
za eno od 50 brezplačnih vstopnic
z malico za Pustolovski park
Bukovniško jezero!
Prva je nastopila moja skupina, v
kateri sem prva nastopila jaz. Prišla
sem na oder, bilo me je zelo strah. Ko
pa sem začela igrati, je strah minil.
Obe skladbi sem zaigrala po svojih
najboljših močeh.
Ko je bilo tekmovanja konec, so
bili objavljeni izidi. Ocenjena sem
bila z 95,75 točke, to je pomenilo, da
sem dobila zlato priznanje, zraven pa
še zlato kolajno. Bila sem zelo vesela,
saj je bil ves moj trud, vložen v tekmovanje, poplačan. Mama je kupila
še DVD s posnetkom mojega nastopa, ki mi je drag spomin na tekmovanje.
Po tekmovanju smo si šli ogledat
Beograd – trdnjavo Kalamegdan, s
katere je lep razgled na reki Savo in
Donavo. Na poti v hotel smo se ustavili v trgovini, nato smo šli večerjat
– seveda čevapčiče. Po večerji sem
bila zelo utrujena, saj je bil za mano
zelo naporen dan, zato sem se šla hitro oprhat in spat. Spanec je bil tokrat veliko bolj miren. Doma so mi za
uspeh čestitali sorodniki, prijatelji in
sošolci z razredničarko.
Bilo je nepozabno doživetje.
Živa Lukač
NA SCENI
| Vestnik | 25. junija 2015
Top 6 na
v preteklem tednu
1. Jablanovec odstopil z mesta direktorja
2. Melinci: nesreča čolna na reki Muri
3. Prvo srečanje pomurskih veganov
4. Gornji Slaveči: odprtje športno-rekreacijskega centra
5. Kopanje v hladni vodi tri evre in pol, v topli do 14 evrov
6. Svetniki spet o Komunali
www.vestnik.si | e: [email protected]
Komentar tedna na
fotografija ciril kosednar
16
Uporabnik fticarana o slovnici.
»Kako vam zveni, če povem danes jutro? Verjetno čudno, kajne?
Ampak ravno tako čudno kot včeraj dopoldan ...«
Športaj s Klinko
Več kot tri tisoč obiskovalcev
Največji ekstremen športni dogodek v Pomurju – Proti visokim temperaturam so se branili s skokom v bazen
V športno-rekreacijskem središču
Trate v Gornji Radgoni je bila že peta
tradicionalna celodnevna športna
prireditev Športaj s Klinko, ki jo je organiziral Študentsko-mladinski klub
Klinka. Sončen dan je bil namenjen aktivnemu preživljanju prostega časa in
predstavitvi športov, ki v našem okolju
niso ravno vsakodnevni. Obiskovalci so
tako doživeli enodnevno športno ekstazo v smislu udejstvovanja in predstavitve čim več športov, ki so jih lahko
pozneje tudi sami brezplačno preizkusili. Na prizorišču se je zbralo več kot
tri tisoč obiskovalcev, ki so spodbujali športnike, sodelovali ali pa le poklepetali v lepem vremenu. Zato, da so se
lahko tudi gibali v ritmu, je poskrbel
didžej TimoG, ki je z zabavnimi in glasnimi zvoki dvigal motivacijo ves dan.
nila igra ameriškega nogometa, tokrat
s tekmo med ekipama Tigers iz Domžal
in Storks iz Murske Sobote. Na koncu
so bili boljši domžalski tigri, ki so premagali murskosoboške štorklje z 12 : 6.
Poskrbljeno pa je bilo tudi za najmlajše, saj so se lahko po svoje zabavali na
napihljivem gradu ter zaplesali in pozdravili »Božota«, maskoto Študentskomladinskega kluba Klinka.
MC-lounge
Gledalci postali športniki
Organiziran je bil tudi turnirski del,
v katerem so se obiskovalci lahko pomerili v turnirjih malega nogometa,
tenisa, odbojke na mivki, streetballa ter organiziranem skate in blade
tekmovanju. Za vsak turnir je bil razpisan nagradni sklad, ki je osrečil tri
najboljše športnike v vsaki izmed disciplin. Turnirskega dela se je udeležilo približno 450 športnikov, nagrade
pa so domov odnesli najbolj zagreti in
tekmovalni. Zmagovalci turnirja v nogometu so bili člani ekipe M & M, ki
so s prepričljivo igro ugnali preostalih
devet prijavljenih nogometnih ekip. V
odbojki na mivki je slavila ekipa Dva
na eno, v tenisu Damir Bezjak, v košarki ekipa Alma Mater Europaea, v blade
in skate disciplini pa sta zmago proslavila Hrvoje Čurić in Danijel Krempl. Tekmovanja po posameznih disciplinah so se zvrstila od dopoldanskih
do večernih ur, tekmovalcem pa ni niti
za minuto zmanjkalo močne in glasne
podpore navijačev in publike.
Letos sta že tako pester program
največjega ekstremnega športnega
dogodka v Pomurju popestrila Nace
Pintarič in Rok Bagoroš. Nace Pintarič je s svojim avtomobilskim drift šo-
DžeZZva s svojo
glasbo v Srbiji
Pomurska etno-džez skupina DžeZZva
je izdala nov videospot za skladbo
East, ki je na njenem albumu DžeZZva,
izdanem oktobra lani. Spot je na voljo
na spletni strani YouTube. Zasedbo
pa tudi sicer čaka precej aktivno
poletje, saj se bo avgusta odpravila
na koncertno turnejo v Srbijo. Prvega
avgusta bo nastopila v Domu omladine
v Beogradu, 2. avgusta v Kulturnem
centru v Gornjem Milanovcu, 3.
avgusta pa na festivalu Karusel v
Čačku, kjer se predstavljajo bendi,
ki igrajo v glavnem ambientalno
in etnoglasbo. Skupino DžeZZva
sestavljajo pianist in klaviaturist
Dejan Berden, kitarist Iztok Rodež,
kontrabasist Mojmir Wolf in bobnar
Miran Celec.
T. K. fotografija iz arhiva skupine
Igralci ekipe ameriškega nogometa Murska Sobota Storks (v zeleno-črnih dresih)
so tudi letos popestrili dogajanje na prireditvi Športaj s Klinko v Gornji Radgoni.
fotografija tomo köleš
vom že dopoldne začel avto-moto del
prireditve. Sledil mu je šov svetovno
znanega motokaskaderja Roka Bagoroša, ki je v pol ure prikazal vrhunsko
predstavo in skupaj z ritmi didžeja TimaG-ja razgrel domače občinstvo. Z
dopoldanskim nastopom sta obiskovalce tako dodobra pripravila in ogrela za kasnejši spektakel. Nace Pintarič
in Rok Bagoroš sta namreč svoj šov ponovila, nadgradila in še dodatno začinila popoldne in s tem povedla prireditev Športaj s Klinko do popolnega
vrhunca. Oba sta tudi tokrat vključila
občinstvo, Nace Pintarič je z »driftanjem« pripravil do kričanja vseh šest
sopotnikov, ki so se imeli priložnost
zapeljati z njim. Rok Bagoroš pa je s
svojo vožnjo po zadnjem kolesu okoli
treh izbrank jemal dih ne samo njim,
temveč tudi celotnemu občinstvu. Rok
je s svojimi vragolijami dobesedno zažigal, saj je v svoj šov dodal še nekaj
ognjenih zubljev in točko s kurjenjem
pnevmatike. Navdušenje gledalcev se
je iz trika v trik stopnjevalo, to pa se je
slišalo tako iz glasnih aplavzov kot tudi
krikov ter videlo iz osuplih in občudovanja polnih pogledov.
Dogajanje na ŠRC Trate se je po ekstremnih avto-moto nastopih nadaljevalo, ko so se obiskovalci lahko preizkusili
na velikem plezalnem stolpu, sodelovali in občudovali »free run« adrenalinskega društva Grab It in se pridružili vadbi fitnesa z Andrejo, saj je prav za
ta namen potekal »Klinkin intervalko«.
Celotno dogajanje je tudi letos dopol-
Zapolnjena pa niso bila le vsa igrišča,
ampak je bil izkoriščen tudi prostor na
travi, kjer so se predstavili člani Mladinskega centra Gornja Radgona s prijetnim vzdušjem v MC-lounge kotičku
in obiskovalcem ponudili možnost, da
si sami iztisnejo svežo limonado. S stojnico sta se predstavili še ekipi Proteini.si, kjer so imeli obiskovalci možnost
preizkusiti vzorce napitkov, in Radenska, ki je mimoidočim ponujala osvežilno vodo z okusi in pršilo za obraz, ki
je bilo ob visokih temperaturah več kot
dobrodošlo. Tu je bil tudi adrenalinski
center Tribu, ki je srečnežu podaril tri
dni brezplačnega deskanja v Maroku,
Rio de Janeiru, Fuerteventuri ali na
Portugalskem. Proti visokim temperaturam so se nekateri branili tudi s hitrim skokom v manjši bazen, ki je bil
ravno pravšnji za kratko osvežitev.
Ko se je finale turnirjev končal in so
organizatorji podelili vse nagrade in
priznanja najuspešnejšim športnikom
letošnjega dogodka Športaj s Klinko,
so se obiskovalci in tekmovalci lahko udeležili še uradne »after« zabave,
ki je potekala v Pivohramu Golar, in v
sproščenem vzdušju zaokrožili dan. Da
je dogodek uspel tako, kot si je ekipa
Klinke zamislila, je potrdila tudi predsednica kluba Anja Misja: »Za nami
je dogodek, ki smo mu po petih letih
znova upravičili ime in dokazali, da je
to resnično največji ekstremni športni
dogodek v Pomurju. Hvala vsem, ki
nas spodbujate in ste se dogodka udeležili v športnem in navijaškem duhu.
Bodi kul, športaj ful!«
S. F.
filmogled
Gascoigne
Velika Britanija, 2015
Igrajo: Paul Gascoigne, Gary Lineker,
Wayne Rooney, Jose Mourinho. Režija: Jane Preston. Žanr: biografski dokumentarec.
Marsikateri odrasli ljubitelj nogometa je še zdaj (vsaj delno) skeptičen
ob omembi in poudarjanju talenta angleškega igralca Paula Gascoigna. Res
je, večina nas je na trenutke videla njegove izjemne nogometne prebliske in
vedela, da gre za velik talent, a Gazza
(nas) nikoli ni do konca prepričal, da
je eden od najboljših igralcev na svetu, ravno zaradi zadev, ki so se dogajale na drugem koncu njegovega nogometnega udejstvovanja. Bil je eden od
najbolj nenavadnih nogometašev vseh
časov, debelinko, ki je bil zmeraj nared,
da ušpiči kakšno neumnost ali naredi
kakšen grob prekršek, nato pa so se v
glavnem ob omembi njegovega imena
v ospredje prebijale novice o njegovih
težavah z alkoholom in drogami.
Po ogledu novega dokumentarca
Gascoigne bo vsem skeptikom postalo jasno, da s(m)o bili bombardirani in
obdani z velikim številom predsodkov,
ki so (nam) jih z enostranskim prikazovanjem ponujali mediji, in da ima vsaka kolajna najmanj dve – če ne še več
– plati. Namreč še tudi tisti dve ob strani. In po ogledu omenjene dokumentarne (avto)biografije in videnju nogometnih spretnosti, ki jih je imel Gazza
kljub svojim kilogramom, človek pride nujno do prebliska, da je bil Paul
Gascoigne pravzaprav Diego Maradona Velike Britanije. Ali pa vsaj Anglije. Najlepše pri tem dokumentarcu je
dejstvo, da večino svoje življenjske in
nogometne zgodbe pripoveduje Gazza
sam. Že slogan filma pravi: »The Man.
The Legend. In His Own Words.« (Mož.
Legenda. V njegovih lastnih besedah.)
In to ni več tisti Gazza, kakor ga ima
v spominu marsikateri ljubitelj nogometa. Gascoigne iz leta 2015 je skromen, ostarel (a ne pretirano), suh (kar
precej) in krhko emotiven. A še vedno
pripravljen, da »izstreli« kakšno šalo.
Dokumentarec pripoveduje njegovo
zgodbo brez pretiranega poveličevanja
ali kakršnega koli očitanja. To pravzaprav sploh ne bi bilo na mestu potem,
ko se pred gledalcem razprostre njegova pretresljiva zgodba.
Paul Gascoigne se je rodil leta 1967 v
predmestju Dunston mesta Gateshead
pri Newcastlu. Že kot otrok je sanjal,
da bo postal igralec pri oboževanem
klubu Newcastle United. Nikoli pa si
ni mislil, da ga bo nogometna pot vodila do skoraj nevzdržne slave pri Tottenhamu, Laziu, Rangersih in angleški
reprezentanci. A Gazzo so ves čas življenja na stranpoti vodili usodni udarci. Ko je bil star deset let, mu je po avtomobilski nesreči v naročju umrl brat
njegovega najboljšega prijatelja. Takrat
so se začele njegove psihične težave, ki
so ga pestile vso njegovo pot. Ko je nekoč propagiral, da lahko tudi bolniki z
astmo igrajo nogomet, je kmalu za tem
umrl njegov bratranec, ki je brcal žogo
in pri tem pozabil na aparat za astmo.
Gascoigne se še danes krivi za njegovo
smrt. Ko je igral za Glasgow Rangers,
mu je IRA osem mesecev grozila, da ga
bo ubila. Gazza pa je bil tudi eden od
tistih Angležev, ki mu je časopis News
Of The World prisluškoval kar enajst
let. Gascoigne je odličen dokumentarec, ki ga s svojimi izjavami »začinita«
Gary Lineker in Wayne Rooney. Najboljših Gazzovih anekdot pa vam tako
ali tako nismo izdali.
T. K.
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
25. junija 2015 | Vestnik |
17
Dirka po Švici
Zmagal Špilak
»To je moj največji uspeh v karieri«
Simon Špilak, kolesar iz Tropovec,
član ruske Katjuše, je poskrbel za še
en neverjeten uspeh: na mednarodni kolesarski dirki po Švici je postal
skupni končni zmagovalec. Skupno
zmago je dosegel v zadnji, deveti etapi, ko je bil v vožnji na kronometer,
dolgi 38,4 kilometra, drugi na cilju v
švicarski prestolnici Bern. Zaostal je
le osemnajst sekund za Nizozemcem
Tomom Dumoulinom, v skupni uvrstitvi pa si je privozil odločilnih pet
sekund prednosti pred Valižanom
Geraintom Thomasom. Na skupnem
končnem tretjem mestu je končal
Dumoulin. »To je moj največji uspeh
v karieri,« je takoj po dirki izjavil Špilak, ki je v vožnji na kronometer za
sabo na tretjem mestu pustil tudi takega specialista, kot je znan Italijan
Fabian Cancellara. Špilak je bil pred
zadnjo etapo na skupnem tretjem
mestu, svojo priložnost pa je čakal
ravno v vožnji na kronometer, ki jo
je na koncu tudi izvrstno izkoristil.
Pri tem mu je pomagal slab nastop
vodilnega po osmih etapah Francoza Thibauta Pinota, ki je končal dirko
na četrtem mestu, za Simonom pa je
zaostal kar 45 sekund.
Špilak se ob tem ni pozabil zahvaliti svoji ekipi in vsem, ki so mu kakor
koli pomagali do tega veličastnega
uspeha. S to zmago je Simon skočil z desetega na kar peto mesto na
svetovni kolesarski lestvici profesionalcev v eni od najnapornejših športnih panog na svetu. Ko se je po velikem veselju in prejetju pokala, ki je
bil skoraj tako velik kot on sam, malce umiril, je Špilak svoje vtise strnil
v nekaj misli: »Zares sem srečen. Ta
dirka je bila moj glavni cilj v sezoni,
zato sem bil izredno motiviran. Zdaj,
ko sem tudi v resnici dosegel želje-
no zmago, je občutek neverjeten. Po
številnih drugih in tretjih mestih na
drugih dirkah sem končno zmagal
na veliki dirki. Seveda je to največja
zmaga v moji karieri. Ves teden je bil
zelo naporen, ampak počutil sem se
dobro in močno, veliko podporo pa
sem imel v članih mojega moštva.
Dan pred vožnjo na kronometer sem
si ogledal progo in takoj spoznal, da
mi zelo ustreza. Proga je bila težka,
ampak ravno takšne imam rad. Tako
sem bil zjutraj na štartu zelo skoncentriran, v vožnji pa sem iztisnil iz
sebe največ, kar sem lahko, tako da
se mi je na koncu vse obrestovalo. To
je bil precej intenziven del moje sezone, zato si bom zdaj vzel malce odmora. In srečen sem, da grem domov
s takšno trofejo ob tem, ko bom 23.
junija ravno praznoval svoj 29. rojstni dan. Kakšno darilo zame!«
Špilak se v Švici očitno počuti kot
doma, saj je tudi na dirki po Romandiji od leta 2010 do danes enkrat
zmagal in bil kar trikrat drugi. Prekmurskega kolesarja pa je pohvalil
tudi športni direktor Katjuše Torsten
Schmidt: »Videl sem, da je bil Simon
ves čas motiviran za zmago. To je bil
njegov cilj, za katerega je trdo treniral. Na koncu mu je tudi uspelo, to pa
je zanj fantastično. Ves čas vožnje na
kronometer smo spremljali njegove
tekmece, in ko smo videli na polovici
proge, da je Simon najhitrejši, je bil
pravi užitek spremljati ga v avtu do
cilja. Zares je imeniten občutek ob
misli, kaj vse je naša ekipa že dosegla to sezono.« Špilakovo prvo mesto
na dirki po Švici je bila deseta zmaga
v njegovi profesionalni karieri in devetindvajseta zmaga katerega od kolesarjev Katjuše.
T. K.
Deset zlatih kolajn za Pomurce
Kolesarska karavana je v tretji etapi oddrvela skozi središče Murske Sobote okrog enih popoldne. fotografija nataša juhnov
Dirka Po Sloveniji
Kraljevska etapa
Dvojna zmaga za Primoža Rogliča – Trasa od Dobrovnika do Cerkvenjaka
Dvaindvajseta mednarodna kolesarska dirka Po Sloveniji je imela štiri etape, tretja, kraljevska etapa, dolga 178
kilometrov in pol, pa je potekala tudi
skozi Pomurje. Štart je bil ob pol enih
v Dobrovniku, trasa pa je nato vodila
več kot 110 kolesarjev skozi Gančane,
Beltince in Rakičan. V središču Murske
Sobote so bili kolesarji ob 13.07, nato
jih je etapna pot peljala skozi Tropovce, Radence, Kapelski Vrh, Čakovo, Sv. Jurij ob Ščavnici in Cerkvenjak.
Cilj pri Treh Kraljih je prvi prevozil
nekdanji smučarski skakalec Primož
Roglič iz ekipe Adria Mobil, ki je tako
oblekel rumeno majico vodilnega in
jo zadržal tudi po zadnji, četrti etapi.
Na drugem mestu kraljevske etape je
končal Španec Mikel Nieve Ituralde iz
najbogatejše kolesarske ekipe Sky, ki
je bil na koncu drugi tudi v skupnem
seštevku. Tretji v kraljevski etapi, ki je
v veliki meri odločala o končnih uvrstitvah, je bil še en član ekipe Adria
Mobil, Hrvat Radoslav Rogina, ki je
dirko končal na skupnem šestem mestu. Tretji v skupni končni uvrstitvi
je bil namreč Slovenec Jure Golčer iz
avstrijske ekipe Felbermayr Simplon
Wels. Zmagovalec četrte etape je
bil prav tako Slovenec Marko Kump
(Adria Mobil). Roglič je po letu 2012
prvi Slovenec, ki je zmagal na dirki Po
Sloveniji. Pred tremi leti je to uspelo
njegovemu rojaku Janiju Brajkoviču.
T. K.
Kasaštvo
Lotte in Lewis OM junaka
Dirke v spomin na tekmovalca in rejca Janka Makoterja in Mirka Hanžekoviča
V športni dvorani v Puconcih je pripravil Judo klub Klima Tratnjek Beltinci
v sodelovanju z Judo zvezo Slovenije državno prvenstvo v judu za starostni
kategoriji U10 in U12. Med 264 tekmovalci iz 26 klubov so kar deset zlatih
kolajn dobili tudi pomurski judoisti. Pri fantih v starostni kategoriji U10 so postali
državni prvaki Gabrijel Lipič in Alen Tirović iz Judo kluba Beltinci ter Rok Hull
in Teo Puhan iz Judo kluba Murska Sobota. V starostni kategoriji U12 sta se na
najvišjo stopničko povzpela David Lang iz JK Murska Sobota in Samo Jaklin iz
JK Lendava. Kar štiri zlate kolajne so dobila v starostni kategoriji U12 pomurska
dekleta. Državne prvakinje so postale Gina Kurbus in Sara Vrbančič iz kluba
Partizan Ljutomer, Kaja Baler iz JK Beltinci in Maša Slavinec iz JK Križevci pri
Ljutomeru. T. K. fotografija nataša juhnov
Pred nekaj več kot tisoč obiskovalci
so izvedli na ljutomerskem hipodromu tretje letošnje kasaške dirke. V
devetih preizkušnjah se je pomerilo
nekaj več kot 50 konj, največ uspeha
pa so imeli s petimi zmagami člani
domačega kluba. V ospredju sta bili
dirki v spomin na odlična tekmovalca in rejca domačega kluba Janka Makoterja in Mirka Hanžekoviča.
Makoterjevo dirko, v kateri so se pomerili najhitrejši domači in uvoženi
kasači, je dobil Lewis OM z Martinom
Marsom iz Krškega, Hanžekovičevo,
v kateri so se pomerile tri- in štiriletne kobile, pa Lotte z Milanom Žanom iz Ljutomera.
»Več kot deset let sem čakal na
zmago v tej dirki. Če sem na prejšnji
preizkušnji v Krškem želel dirko dobiti po prvih 500 metrih in se mi ni
izšlo, sem se tokrat odločil, da napadem v zadnjih 500 metrih. Z lahkoto in zasluženo sem premagal vse
konkurente,« je dejal Mars po zmagi
v Makoterjevi dirki. Z Lewisom OM
sta odtekla kilometrski čas 1:15,7, ki je
bil najhitrejši dosežek dneva. »Lotte
je odlično pripravljena, predvsem na
daljšo stezo, ker jo že pripravljam na
kasaški derbi, ki se prav tako teče na
daljši razdalji. Tokrat je bil prvi kilometer izredno počasen, Lotte pa je
pokazala v nadaljevanju dirke izredno formo. V čast mi je, da sem dobil
dirko v spomin na Mirka Hanžekoviča,« je povedal Žan, ki je z Lotte slavil
s kilometrskim časom 1:19,5.
Lotte z Milanom Žanom je zmagala na dirki v spomin na Mirka Hanžekoviča.
fotografija miha šoštarič
Poleg Lotte so tokrat zmagali za
domači kasaški klub še Pepa (Vlado
Plohl) med dveletnimi kasači s kilometrskim časom 1:23,1, Arrived Star
(Janko Sagaj) med 3- do 14-letnimi
kasači z zaslužkom do 1.400 evrov s
časom 1:20,5, Luther King (Jože Sagaj ml.) med 3- do 4-letnimi žrebci
z zaslužkom do 4.000 evrov s časom
1:18,4 in Jasa GL (Dušan Zorko) med
3- do 14-letnimi kasači z zaslužkom
do 10.000 evrov s časom 1:18,1. Druge
tokratne dirke na kasaškem hipodromu v Ljutomeru so poleg Lewisa OM
dobili Narcis Peški (Marko Gorenc,
Stožice Ljubljana), Perry Joe (Franc
Lovrenčič, Slovenske Gorice Lenart)
in Atalante Reyjac (Jože Sagaj ml.,
Slovenske Gorice Lenart). Naslednje
kasaške dirke bodo to nedeljo v Komendi.
M. Š.
18
šport
| Vestnik | 25. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Odprtje stadiona v Gornji Radgoni
Nogometni praznik z NK Maribor
Igrali še veteranski ekipi ŠNK Radgone in Mure – Vijoličasti, pri katerih so igrali tudi trije Pomurci, nasuli kar 12 zadetkov
To je bil pravi športni in nogometni
praznik v Gornji Radgoni. Stadion v
tem mestu ob reki Muri je doživel v
soboto pozno popoldne tudi svoje
uradno odprtje. Ta športni objekt v
Turistično-športnem središču Trate
je bil v uporabi sicer že od lanske jeseni, a so v tem času še dodatno uredili okolico, tako da je zdaj prišel čas
za uradno odprtje.
Stadion ima lepe slačilnice, prhe,
garderobne in druge prostore, veliko
tribuno s 301 sedežem in še dodatno
razgledno ploščad, na kateri se poleg
brezalkoholnih pijač lahko spije tudi
pivo. Pred vstopom na tribuno obiskovalce pozdravlja grb Športno nogometnega kluba Radgona, ki sta ga
oblikovala Ernest Merklin in Tamara Vogrin. Klub, ki je trenutno član I.
MNL MNZ Murska Sobota, je nastal
že leta 1946. Skupna vrednost gradnje
tega objekta je znašala 712 tisoč evrov,
od tega je bilo 699 tisoč evrov sredstev Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, Občina Gornja Radgona
pa je prispevala nekaj več kot dvanajst tisoč evrov.
Nogometni tekmi
Po uradnem slavnostnem odprtju,
na katerem je gledalce in nogometaše
med drugimi pozdravil tudi predsednik Medobčinske nogometne zveze
Murska Sobota Danilo Kacijan, sta ne-
Na tribuni in okrog stadiona se je na odprtju in ogledu nogometne tekme zbralo več kot tisoč gledalcev. fotografija tomo köleš
kaj preletov z letali opravila pilota Aerokluba Sršen Cerkvenjak. V nogometni tekmi sta se pred tisoč sto gledalci
pomerili članski ekipi ŠNK Radgone
in NK Maribora. Radgončani so nastopili v postavi: Strajnšak, Porš, Haj-
dinjak, Cvetko, Sovec, Štrakl, Bračič,
Lehko, Pintarič, Karba, Adam. Igrali
so še: Srt, Vreča, Kaučič, Brunec, Mer-
daus, Kozar, Kolarič, Haljil. Mariborčani so v prvem polčasu igrali v postavi: Cotman, Mejač, Pušaver, Šuler,
Janža, Sallallich, Vujčić, Vršič, Hotić,
Tavares, Mendy. Igrali so še: Obradović, Stojanović, Rajčević, Vuklišević,
Viler, Vokić, Dervišević, Kabha, Bohar, Volaš, Zahovič. Vijoličastim, pri
katerih so zaigrali tudi Pomurci Dare
Vršič, Erik Janža in Damjan Bohar, je
bila to prva pripravljalna tekma in že
od prve minute je bilo vidno, da so
igralci željni dokazovanja svojemu
trenerju Anteju Šimundži. Na koncu
so aktualni državni prvaki slavili suvereno z 12 : 0 (5 : 0), Volaš je zadel
štirikrat, Tavares in Mendy pa po dvakrat. Po en gol so prispevali še Sallallich, Porš (avtogol), Vuklišević in Sovec (avtogol). Po tem srečanju se je s
trenerskega mesta pri ŠNK Radgona
poslovil Robert Petrovič, ki ne more
več uskladiti obveznosti do službe v
Avstriji, vodstva nogometnega kluba
in družine.
Po omenjenem osrednjem srečanju sta se v revijalni tekmi pomerili
še veteranski ekipi Radgone in soboške Mure, za katero so med drugim
zaigrala tudi nekoč znana prvoligaška imena: Fabijan Cipot, Feri Cifer,
Dušan Vicković, Sebastjan Vogrinčič,
Janez Kardoš, Željko Gašević, Aleš
Gabor, Bogdan Črnko, Marjan Žekš
in drugi.
T. K.
Kvalifikacije za 2. SNL
Športno poletje
Odranci do konca
Od plavanja do učenja veščin
Odločilni gol za Dravo padel v 88. minuti
V poletnih mesecih bodo številne športne aktivnosti za otroke in mladostnike
Odranci – Drava Ptuj 2 : 0 (2 : 1)
Igrišče v Lipi, 750 gledalcev, sodnik:
Mežnar (Maribor).
Strelca: 1 : 0 Gostan (10), 2 : 0 Gostan
(44), 2 : 1 Tomažič Šeruga (88).
Rumeni kartoni: Balažic, Gostan,
Horvat, Jerebic, Matjašec, Pavel, P. Raduha; Roškar, Rešek, Tomažič Šeruga.
Rdeči karton: Jerebic (Odranci) v 82.
minuti.
Odranci: Ferenčak, Pavel, Balažic,
Matjašec, Jerebic, Zver, Gostan, Žnidarič, Horvat, Murat (Smej, 80), P. Raduha.
Trener: Marjan Rajbar.
Drava Ptuj: Ajlec, Roškar, A. Čeh, N.
Čeh, Da. Krajnc, Lavrinc (Hutinski, 89),
Tisaj (Šalamun, 46), Rešek, Horvat, De.
Kranjc, Tomažič Šeruga. Trener: Franc
Fridl.
V povratnem srečanju za popolnitev
2. SNL so Odranci v Lipi premagali Dravo z 2 : 1, a so se v drugo ligo uvrstili
Ptujčani, ki so dobili prvo tekmo z 2 : 0.
Gostje so dosegli odločilni gol le nekaj
minut pred morebitnim podaljškom.
Odranci so tekmo v zelo vetrovnem
vremenu pred znova velikim številom
gledalcev, med katerimi je bilo veliko
navijačev Drave, odigrali dosti bolje kot
na Ptuju in so bili skoraj tri četrt srečanja boljši nasprotnik. Pogumna in agresivna igra jim je prinesla prednost že v
deseti minuti, ko je z glavo po podaji
Bojana Matjašeca zadel najboljši strelec
Roman Gostan. Nogometaši Drave, med
katerimi je kar nekaj nekdanjih igralcev Maribora (Nastja Čeh, Aleš Čeh,
David Tomažič Šeruga ...), so postajali
vse bolj nervozni in prvi polčas odigrali povsem nepovezano. Takšno igro je s
svojim drugim zadetkom z glavo znova kaznoval Roman Gostan v 44. minuti in Odranci so že v prvem polčasu izničili prednost Ptujčanov s prve tekme.
V drugem delu je bila Drava več pri žogi,
a so Odranci dobro zaprli vse dostope.
Šele v tem delu so Ptujčani prvič nevarneje streljali v okvir vrat, ko je poskusil
Aleš Čeh, a je domači vratar Ferenčak
Začenjajo se poletne počitnice. Dva
meseca brezskrbnega življenja za večino šoloobveznih otrok. Zaradi težkih finančnih razmer, ko številnim ne
bo omogočeno pohajkovanje po tujih
in domačih obmorskih letoviščih, številni javni zavodi, organizacije, društva
in klubi pripravljajo aktivnosti, s katerimi si otroci lahko zapolnijo prosti čas.
Poleg namakanja v številnih pomurskih
termalnih kopališčih ter na poletnih kopališčih v Murski Soboti in Ljutomeru
bodo za otroke pripravljeni razni tabori,
na katerih se bodo učili športnih veščin.
Odbojkarski klub Panvita Pomgrad
bo pripravil v sodelovanju z našo časopisno hišo šesto leto zapored Vestnikov odbojkarski tabor. Od prihodnjega
ponedeljka, 29. junija, bodo strokovno
usposobljeni trenerji pod vodstvom trenerja članskega moštva Dejanom Fujsom učili odbojkarskih osnov osnovnošolce. Poleg treniranja odbojke bodo
omogočili udeležencem tabora vse do
3. julija tudi številne druge aktivnosti,
kot so kopanje, animacije, ogled filmskih predstav in igranje odbojke na
mivki. Športne aktivnosti bodo potekale v športni dvorani OŠ I in v mestnem
kopališču v Murski Soboti med 8. in 15.
uro, otrokom pa bodo organizatorji priskrbeli malico in kosilo.
Vrsto let pripravlja Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota v sodelovanju z Nogometnim klubom Čarda
poletni nogometni tabor. Letos bodo
otroke v Martjancih zbrali med 13. in
18. julijem. Nogometnih veščin bodo
brezplačno učili otroke, stare od 5 do
14 let, vsak dan pa se bo tabor na igrišču
v Martjancih začel ob 16. uri. Nogometne tabore bodo med drugim pripravili
tudi v Murski Soboti (27. 7.–31. 7.) in Bakovcih (29. 6.–3. 7.).
V prekmurski prestolnici bo med 6.
in 10. julijem košarkarska šola, med
6. in 17. julijem ter 10. in 21. avgustom
bo začetni tečaj fitnesa v Fitnesu Krpan, med 13. in 17. julijem bo rokobor-
njegov strel ubranil. Na žalost je v drugem polčasu v ospredje stopil tudi sodnik Tadej Mežnar iz Maribora s svojim
neenakomernim kriterijem. Medtem ko
je v prvem polčasu dopuščal ostro igro
brez kakršnih koli kazni, je v drugem
delil rumene kartone za mnogo manjše
prekrške, in to predvsem igralcem Odranec. Eden od ključnih trenutkov se je
zgodil v 82. minuti, ko je domači osrednji branilec Aleksander Jerebic podrl
enega od igralcev Drave, ko je bil ta v
protinapadu, in si »prislužil« neposredni rdeči karton. Res je, da je imel Jerebic rumeni karton že od prej, a v tej 82.
minuti je Mežnar pokazal rumeni karton še Gregorju Pavlu in Patriku Raduhi. Prosti strel je nevarno in zvito izvajal
Nastja Čeh, a se je z izvrstno obrambo
znova izkazal odlični Ferenčak. Na drugi strani so imeli Odranci največjo priložnost spet prek Gostana, a je domači napadalec streljal nekoliko prehitro
prek vrat. Odranci, ki so bili z igralcem
manj zbiti pred svojim kazenskim prostorom, so dobili odločilni gol po velikem pritisku in gneči pred vrati. Ferenčak je strel spet najprej ubranil in izbil
žogo, a nato jo je Tomažič Šeruga vendarle poslal žogo v mrežo. Po velikem
veselju igralcev Drave se je videlo, kako
jim je odleglo le nekaj minut pred koncem. Kljub temu so Odranci še poskušali doseči zadetek. Izvajali so pritisk na
vrata Aleša Ajleca in poskušali dvakrat s
strelom, a nobeden od njiju ni šel v gol.
Drava se je tako uvrstila v drugo ligo,
domači gledalci pa so z aplavzom nagradili igralce Odranec, ki so pokazali
veliko željo, bojevitost in srčnost do zadnjih sekund. O tem, da Odranci niso
imeli ambicij biti skupni končni zmagovalec v tem dvoboju, lahko razglabljajo samo tisti »vsevedneži«, ki niso bili
na tekmi.
V drugem dvoboju je Zarica iz Kranja
premagala Ajdovščino s 3 : 1 in se je tako
poleg Ptujčanov uvrstila v drugo ligo.
T. K.
ski tabor, poletni tabor v judu bo med
29. junijem in 3. julijem ter med 6. in
10. julijem, v ponedeljek, 29. junija, pa
se bo začela tudi tedenska šola streljanja na strelišču v Murski Soboti. Na teniških igriščih v Murski Soboti bodo v
počitnicah deseturni tečaji tenisa, 29.
junija bo počitniški tabor namiznega
tenisa, Klub prekmurskih študentov
pa bo organiziral vsak petek in soboto
med 14. in 18. uro na poletnem kopališču v Murski Soboti razne športne igre.
Športno društvo Meteor Melinci bo
prvič organiziralo Pomurski športni festival. V ponedeljek, 29., in torek, 30. junija, bodo v Melincih nogometni turnirji
mlajših selekcij, v torek pa bodo pripravili tudi nogometni turnir na milnici. V
sredo, 1. julija, bo zanimiv »sumo fuzbal«, turnir v košarki in metanje trojk,
potekali pa bosta tudi predstavitvi juda
in kikboksa. Dan pozneje bosta turnir v
odbojki na mivki in tekmovanje v streljanju kazenskih strelov. V soboto, 4.
julija, bo tradicionalni 25. dnevno-nočni turnir v malem nogometu na travi,
v nedeljo, 5. julija, pa bodo v Melincih
pomurske vaške igre. V nedeljo po 14.
uri bodo otroci lahko preizkusili svoje sposobnosti na premični smučarski
skakalnici. Vsak dan med 29. junijem in
4. julijem bodo v Melincih aktivnosti za
najmlajše v sklopu Bumeranga sreče.
Bogat športni program so pripravili
tudi v ljutomerski občini. V ponedeljek,
Zakaj bi brali tetinega,
očetovega, sosedinega ...
Berite svojega!
[email protected]
02 538 17 20
29. junija, se začenja petdnevni nogometni tabor, ki bo na igrišču v Športnorekreacijskem centru Ljutomer vsak
dan med 9. in 17. uro. V tednu med 6.
in 10. julijem bodo organizirali tečaje
športnega plezanja in tenisa za začetnike, med 13. in 17. julijem pa še nadaljevalni tečaj tenisa. Plavalni tečaji bodo
na ljutomerskem kopališču med 20. in
24. julijem ter med 10. in 14. avgustom.
Konec julija bodo na ljutomerskem kopališču športno-rekreativne igre, na katerih se bodo udeleženci merili v plavanju, igranju badmintona, odbojki na
mivki in mininogometu. Kopališke igre,
poimenovane Lotmerk na vodi, bodo 5.
avgusta, dva dni pozneje pa bo jubilejni 20. Taborski tek. Najmlajši bodo preizkušali svoje tekaške sposobnosti po
ulicah Ljutomera, odrasli tekači pa se
bodo podali na 3 in 8,5 kilometra dolgo pot v smeri Cezanjevec. V avgustu
bodo pripravili v Ljutomeru še tabor v
judu (17.–21. in 24.–28. 8.) in košarkarsko
šolo (24.–28. 8.).
Med 7. in 11. julijem bo pestro tudi
v Radencih. Na igriščih pri tamkajšnji
športni dvorani bodo dopoldne različne
športne aktivnosti za najmlajše (košarka, nogomet, odbojka), popoldne pa se
bodo kopali v Zdravilišču Radenci, imeli
bodo šoli ravnotežja in rolanja, v soboto, 11. julija, pa bodo aktivnosti končali z dopoldanskimi družinskimi igrami.
V radenskem Vikendu bo vsak torek v
mesecu juliju s pričetkom ob 18. uri kegljanje na devet kegljev.
V drugi polovici avgusta bo spoznavanje pravil dodgeballa v Murski Soboti, poletni športni tabor na atletskem
stadionu v Murski Soboti in rokometni tabor v Bakovcih. Na poletnem kopališču v Murski Soboti bodo ves julij
in avgust različni izvajalci organizirali
plavalne tečaje, prav tako pa bo vse poletje na soboškem kopališču tudi šola
odbojke na mivki z raznimi turnirji za
osnovnošolce.
Miha Šoštarič
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
25. junija 2015 | Vestnik |
19
Novo športno središče v Gornjih Slavečih
»Slavček« za vse generacije
Prvi pomurski stadion za mali nogomet s pokritimi tribunami – Več kot 2300 ur prostovoljnega dela
V soboto, 27. junija, ob 9. uri na poletnem
kopališču v Ljutomeru finale Poletne lige
v odbojki na mivki za mešane postave.
Organizator: Športna zveza Ljutomer.
Informacije: Branko Žnidarič 041 751
841, (02) 585 89 60, branko.znidaric@
simljutomer.si, www.simljutomer.si.
Več informacij o prireditvah in vadbi
na www.migajznami.si, tam lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
kdaj, kaj, kje
Četrtek
Ob 6. uri na letališču Murska Sobota –
Rakičan odprto državno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni, ki bo trajalo do sobote, 27. junija.
Ob 8.30 na golfskem igrišču Livada v
Moravskih Toplicah drugi turnir iz serije Sava Turizem d. d. – destinacija Terme Lendava.
Ob 10. uri na stezi za motokros v Mačkovcih državno tekmovanje v motokrosu.
Ob 10. uri na športnem poligonu Hrastje
- Mota in na igrišču pri Športni dvorani Radenci rekreativni turnir v odbojki
na mivki.
Ob 10. uri pri OŠ Prežihovega Voranca
v Srednji Bistrici turnir v ulični košarki
Basket Fest vol. V.
Sobota
Ob 9. uri na golfskem igrišču Livada v
Moravskih Toplicah turnir Golf kluba
Moravske Toplice.
Po zgraditvi in slavnostnem odprtju novega športnega središča v Gornjih Slavečih bo odslej največja skrb domačega športnega društva privabiti čim več mladih in otrok,
da ga bodo uporabljali. fotografija ciril kosednar
Minulo soboto so pripravili v Gornjih
Slavečih slovesno odprtje športnorekreacijskega središča Slavček. Po
mnenju gostov gre za enega od najbolj urejenih stadionov za mali nogomet v Pomurju, ki bo služil tudi drugim športom, rekreaciji in druženju.
Slavko Krpič, predsednik ŠRD Gornji Slaveči, je dejal, da je to v kraju
največja pridobitev v zadnjih desetih
letih, na športnem področju pa celo
največja v zgodovini kraja.
Šport v tej gorički vasi se je začel razvijati pred 40 leti, zato so odprtje združili tudi s to obletnico. Vse skupaj se je
začelo z društvom Zvezda, v sklopu katerega so tekmovali v malem nogometu in rokometu, in sicer v rogašovski
ligi. Nekaj let pozneje so ustanovili tudi nogometni klub, in to skupaj s
krajani Kuzme, kjer so tudi tekmovali,
saj svojega igrišča še niso imeli. Leta
1986 pa so v Gornjih Slavečih ustanovi-
li klub malega nogometa in istega leta
začeli graditi igrišče za mali nogomet.
Leta 2000 so ustanovili ŠRD Gornji Slaveči, ki danes združuje več sekcij in dejavnosti. Poleg malega nogometa, ki ga
igrajo tako člani kot veterani, tekmujejo še v pikadu, balinanju, igrajo odbojko na mivki, pripravljajo pohode
in druge športne dogodke ob različnih priložnostih. Vse te sekcije poleg
domačih združujejo tudi člane iz sosednjih vasi in občin. Tako ima ŠRD Gornji slaveči okrog 200 članov.
Številno članstvo ter zagnani in prostovoljno navdahnjeni domačini ter
okoliški krajani so tudi glavni razlog,
da je v Gornjih Slavečih zrasel nov
center. Začeli so ga graditi leta 2006.
Najprej so sanirali igrišče za mali nogomet iz leta 1986 in ob njem uredili razsvetljavo. Nadaljevali so gradnjo
okoliških športnih objektov, med drugim steze za balinanje, za katero so jih
ODBOJKARSKI
TABOR 2015
navdušili prijatelji iz Hrvaške, igrišča
za odbojko na mivki, otroških igral ter
pokrite tribune s sto sedeži. To je je
eden redkih pomurskih stadionov za
mali nogomet s tribuno in sploh prvi
s pokrito. Zraven športnih igrišč pa
stoji še en velik objekt, v katerem so
slačilnice, gostinski prostor in prhe s
sanitarijami. V zgornjem delu je velika dvorana za sestanke, srečanja in
druge, tudi športne dogodke, kot so
kartanje, šah, pikado, namizni tenis in
fitnes. Prostori niso namenjeni le članom domačega društva, ampak različnim društvom iz občine in širše ter
različnim generacijam.
Gradnja je stala nekaj več kot 130
tisoč evrov, pri čemer so prostovoljci opravili več kot 2300 delovnih ur.
Krpič je ob tem dodal: »Če bi vse to
ovrednotili, bi znašala vrednost tega
centra okrog 250 tisoč evrov.« Dvajset
odstotkov je prispevala Občina Kuz-
ma, okrog deset odstotkov donatorji,
vse drugo pa je zbralo društvo s pomočjo članarine, organizacijami različnih prireditev ter prostovoljnih prispevkov vaščanov in ljudi iz okolice.
Ker gre za veliko pridobitev, je bilo
temu primerno tudi odprtje. Tega so
se udeležili številni gostje, predvsem
amaterski in tudi nekateri profesionalni športniki iz Slovenije, Avstrije
in Madžarske. Središče so slavnostno
odprli predsednik ŠRD Gornji Slaveči Slavko Krpič, župan Občine Kuzma Jožef Škalič in predsednik murskosoboške nogometne zveze Danilo
Kacijan. Slovesnost so s predajo ključev centra popestrili padalci Aerokluba Murska Sobota. Vsem, ki so kakor
koli pomagali pri gradnji, so podelili
zahvale. Sledila sta družabno in športno druženje, da so športniki preizkusili športne objekte.
C. K.
jem
n
a
b
Z gi itnice!
č
o
p
v
OK Panvita Pomgrad za osnovnošolske dečke
Murska Sobota, 29. 6.–3. 7. 2015
Tabor je namenjen osnovnošolskim
dečkom, ki so odbojko že igrali,
pa tudi vsem, ki odbojko želijo
začeti igrati in se v njej preizkusiti.
Tabor bo potekal v športni dvorani OŠ I in
v Mestnem kopališču Murska Sobota vsak
dan od 8.00 do 15.00, če bo slabo vreme,
bodo organizirane druge dejavnosti.
Cena 50 €
Prijavite se v naročniški službi Vestnika,
Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota,
do 25. 6. 2015 zaradi lažje organizacije.
Vse dejavnosti so prilagojene starosti in
sposobnostim otrok, strokovno vodene in
nadzorovane. Vaditelji imajo ustrezno izobrazbo in smisel za delo z mladimi. Informacije
o Vestnikovem odbojkarskem taboru OK Panvita Pomgrad si lahko ogledate na klubski
spletni strani http://www.sk-pomurje.si.
(Poravna se v ponedeljek, 29. 6. 2015, v športni dvorani OŠ I.)
Cena vključuje: organizacijo tabora,
strokovno vodenje, malico, kosilo, vodo,
spominsko majico, sladoled in vstopnico za kino.
Podrobnejše informacije o taboru:
041 434 231 (Dejan F. izvajalec) in
070 738 790 (Dušan B. tajnik) in na
spletu: [email protected].
Ob 12. uri na igrišču v Pečarovcih turnir
za prvaka Pomurja 2015, na katerem bo
sodelovalo osem zmagovalcev pomurskih občinskih zvez malega nogometa.
Ob 13. uri na igrišču v Tešanovcih začetek drugega dvodnevnega dnevno-nočnega turnirja v malem nogometu.
Ponedeljek
Ob 13. uri v Športnem parku Melinci začetek vsestranskega dogodka Pomurski
športni festival, ki bo trajal do nedelje,
5. julija.
Podpisana pogodba
Nova regijska
pisarna OKS
Pokrivala bo pomurske
občine in Občino Zavrč
Športni klub Pomurje deset organizira
v sodelovanju z Vestnikom odbojkarski
tabor OK Panvita Pomgrad na Osnovni
šoli I Murska Sobota.
Za dosedanje in nove naročnike
Vestnika 20 % popusta!
Ob 9. uri pri avtobusni postaji v Krogu
začetek dvodnevnega turnirja v odbojki na mivki, ki ga prireja Korong Beach Club.
V sejni sobi Občine Moravske Toplice
sta ob prisotnosti župana Alojza Glavača
pogodbo o delovanju regijske pisarne za
šport podpisala predsednik Olimpijskega
komiteja Slovenije - Združenja športnih
zvez Slovenije Bogdan Gabrovec in predsednik Občinske športne zveze Moravske
Toplice Branko Recek. Omenjena zveza
bo tudi nosilka regijske pisarne za šport
pri OKS - ZŠZ Slovenije. Eden od ciljev
novega vodstva OKS - ZŠZ v mandatnem
obdobju 2015–2019 je namreč vnovična
vzpostavitev regijskih pisarn za šport, z
ustreznimi sistemskimi sredstvi pa tudi
spodbuda k aktivnejšemu sodelovanju.
Želja novega vodstva je tudi, da naj regijske pisarne prispevajo k ustanovitvi
vsaj ene občinske ali medobčinske športne zveze, ki bi pokrivala interese društev
v občinah, ki do zdaj niso bila (resneje)
povezana. Regijska pisarna v Moravskih
Toplicah, ki jo bo vodil Branko Recek, bo
pokrivala občine Moravske Toplice, Murska Sobota, Beltinci, Lendava, Ljutomer,
Gornja Radgona, Puconci, Gornji Petrovci, Hodoš, Šalovci, Grad, Kuzma, Rogašovci, Cankova, Dobrovnik, Kobilje, Črenšovci, Odranci, Turnišče, Velika Polana,
Tišina, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici,
Križevci, Veržej, Razkrižje in Zavrč.
T. K.
20
kronika
| Vestnik | 25. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Znova na bojni nogi
Nekdanji župan in graščak na sodišču
Anton Kampuš želi zaradi neresničnih trditev od Milana Hercoga javno opravičilo in 15 tisoč evrov za soboško bolnišnico
Na murskosoboškem sodišču, kjer
bi morali opraviti predobravnalni
narok, tudi v tretjem poskusu niso
dočakali 55-letnega Milana Hercoga, dolgoletnega najemnika gradu
v Gornji Radgoni. Graščaka, ki sicer
živi v Švici, v zasebni tožbi zaradi
žaljive obdolžitve preganja nekdanji radgonski župan Anton Kampuš.
Pred lanskimi lokalnimi volitvami je
napisal Hercog poseben letak v 3000
izvodih in ga po pošti razposlal po
gospodinjstvih v občini. Na letaku je
med drugim pisalo, »da je protikorupcijska komisija večkrat očitala in
tudi dokazala korupcijske posle ter
da je Kampuš blefer in lokalni šerif«.
Kampuš je izgubil na minulih volitvah in po dvanajstih letih župansko
žezlo predal Stanislavu Rojku.
»Vse navedbe obdolženca so neresnične in so bile očitno napisane za
škodovanje dobremu imenu in časti zasebnega tožilca, da se ga očrni
pred širšim številom ljudi in predvsem pred občani občine, katere župan je bil v tistem času, ter tik pred
volitvami, na katerih je zasebni tožilec kandidiral, in je imelo negativne
posledice tudi na to. Zaradi vseh neresnic na letaku se je zasebni tožilec
počutil zelo prizadetega,« je v tožbo
zapisal Kampušev odvetnik Andrej
Husar. »Neresnične trditve obdolženega pomenijo kršitev osebnostnih
Anton Kampuš in Milan Hercog leta 2010, ko sta si segla v roke ob zgladitvi spora glede investicijskih vlaganj v radgonski
grad. fotografija arhiv vestnika
pravic zasebnega tožilca, konkretno pravice do časti in dobrega imena pa tudi lastne podobe, kar izhaja
iz 34. člena Ustave RS.« Ob Hercogovi odsotnosti in soglasju njegovega odvetnika Franca Weindorferja,
da se obravnava opravi brez navzočnosti toženca, je Husar predlagal, da se Hercog opraviči prejšnje-
okc poroča
Kopalna sezona
Tvegano kopanje v divjih kopališčih
Previdnost ne bo odveč – V zadnjih desetih letih se je kopanje v Pomurju tragično končalo za osem ljudi
Vroči poletni dnevi kar vabijo po
osvežitvi. Poleg bazenskih kompleksov v pomurskih termah ter poletnih kopališčih v Ljutomeru in Murski Soboti se številni odločajo, seveda
na lastno odgovornost, za kopanje v
gramoznicah, jezerih in rekah. V zadnjih desetih letih je bilo na območju
Pomurja osem dogodkov v takšnih
ali drugačnih kopališčih, v katerih
so osebe izgubile življenje. Zaradi
nesreče v bazenih je umrla ena oseba, druge pa so izgubile življenje ob
namakanju v vodah, kjer površine
niso urejene za plavanje. V lanskem
letu in prvih petih mesecih letošnjega leta nesreč z najhujšimi posledicami na kopališčih ni bilo.
V Sloveniji je v veljavi Zakon o varstvu pred utopitvami, ki ureja varstvo
pred utopitvami v morju, jezerih, rekah in drugih vodah, v katerih se izvajajo športne dejavnosti, kopanje
in druge dejavnosti v prostem času,
ter na javnih kopališčih. Nadzor nad
izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov neposredno opravljajo inšpektorji raznih
inšpekcijskih služb. Policija nima
izvirne pristojnosti za nadzor, ampak svoje naloge izvaja z opozarjanjem na nevarne situacije in svetovanjem. Policisti v kopalni sezoni pri
svojem delu redno kontrolirajo t. i.
divja kopališča, občasno pa nadzorujejo tudi druga kopališča. »Če poznamo in upoštevamo osnovna pravila
in napotke za varno kopanje, lahko
možnost za nastanek utopitve zelo
zmanjšamo oziroma preprečimo,«
meni tiskovna predstavnica pomurske policije Suzana Rauš.
Da se ne bi dogajale nevšečnosti
z najhujšimi posledicami pred poletno kopalno sezono, policija opozarja: »Ne hodimo v vodo, če se po-
mu radgonskemu županu na enak
način, kot ga je užalil – z letakom v
vsa gospodinjstva. Kampuš ob tem
želi, da Hercog nakaže 15.000 evrov
na račun soboške bolnišnice za nakup opreme za otroški oddelek. Le
ob izpolnitvi omenjenih dveh pogojev je Kampuš pripravljen umakniti tožbo. O Husarjevem predlogu bo
Weindorfer obvestil Hercoga. Kdaj
se bo obravnava nadaljevala in kakšna je Hercogova odločitev, še ni
znano.
Naj spomnimo, Kampuš in Hercog sta bila na bojni nogi tudi pred
letom 2010, ko sta prišla šele s podpisom aneksa k pogodbi o najemu
radgonskega gradu do poravnave
med občino in najemnikom, s tem
pa sta se končala tudi dveletni spor
in pravdanje, v katerega sta se zapletli obe stranki. Milan Herzog je sklenil koncesijsko pogodbo za 99-letni
najem gradu v Gornji Radgoni v začetku leta 1992, v njej pa se je zavezal za celovito revitalizacijo grajskega poslopja. Ker obnova gradu
naj ne bi tekla po načrtih, je občina
od Herzoga zahtevala, da vrne ključe, ta pa je zahteval povrnitev dela
stroškov, ki jih imel z obnovo. Spor
so leta 2010 uspeli zgladiti in z aneksom k pogodbi je Herzog ponovno
postal najemnik gradu za 50 let.
M. Š.
Kopanje v gramoznicah, jezerih
in rekah na lastno odgovornost
Kar sedem ranjenih
Blizu nekdanjega mejnega prehoda v
naselju Sotina v Občini Rogašovci se
je minuli petek dopoldan zgodila huda
prometna nesreča. Čelno sta trčili dve
osebni vozili, poškodovanih pa je bilo
kar sedem ljudi, od tega štirje majhni
otroci. Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v murskosoboško bolnišnico.
Z novim načinom nad prehitre
fotografija nataša juhnov
Pomurski policisti so se začeli posluževati nove taktike v boju proti skrajno
hitrim voznikom na tukajšnji avtocesti.
Premični merilnik hitrosti, ki je nameščen v belem avtomobilu Renault Kangoo, postavijo na odstavno nišo, nekaj
kilometrov pred počivališčem, običajno je to Dolinsko pri Turnišču. Darsovi delavci medtem promet z avtoceste
preusmerijo na to počivališče, kjer so
pripravljeni policisti, ki že imajo od
operaterja, ki upravlja merilnik hitrosti v kangooju, podatek o tem, kdo je
imel pretežko nogo na stopalki na plin.
Ob ukrepanju zaradi prevelikih hitrosti
policisti še preverjajo brezhibnost vozil,
predvsem tujih avtobusov in kombijev.
Nadzor opravljajo tudi cestninski nadzorniki in enota carine.
Mobiteli in varnost
čutimo slabo, s polnim ali praznim
želodcem in pod vplivom alkohola.
Vodne blazine in drugi pripomočki
za plavanje ne zagotavljajo popolne
varnosti v globoki vodi, ker ne dajejo nobene varnosti. Če je telo pregreto, se pred kopanjem primerno ohladimo. Premrzla voda lahko povzroči
krč. Ne skačite v vodo, ko ste vroči in
potni, telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode. Nikoli ne
skačimo v kalno ali preplitvo vodo,
pred skokom vedno preverimo globino. Ne precenjujmo svojih sposobnosti in plavalnega znanja. Otrok nikoli ne puščajmo brez nadzora. Ne
puščajte otrok brez varstva pri obali
ali bregovih jezer, rek, še manj v vodi,
saj ne poznajo nevarnosti. Ne plavajte sami na daljših razdaljah, saj tudi
zelo dobro utrjeno in izurjeno telo
lahko premaga trenutna slabost. Ob
nevihti je kopanje nevarno, zato pojdimo čim prej iz vode.«
V bazenih in urejenih naravnih kopališčih se je treba ravnati po določbah kopališkega reda in znakov, postavljenih na kopališču. Upoštevati je
treba odredbe in navodila reševalca
iz vode in druge osebe, ki je odgovorna za vzdrževanje reda na kopališču.
Prav tako je treba upoštevati postavljene oznake z opozorili za kopalce.
Poudariti velja, da je kopanje v jezerih, gramoznicah, rekah, ribnikih in
drugih neurejenih kopališčih na la-
stno odgovornost, kopanje v teh priložnostnih poletnih kopališčih pa
je lahko nevarno. Zato ne bo odveč
opozorilo, da je treba upoštevati postavljene znake za prepoved kopanja,
saj so ta »divja kopališča« brez upravljavcev in reševalcev iz vode, ki skrbijo za varnost in dajejo prvo pomoč,
dvomljiva pa je tudi kakovost vode.
»Med najpomembnejšimi ukrepi za
preprečevanje utopitev je udeležba
na plavalnih tečajih, ki so namenjeni začetnikom, slabšim plavalcem in
tudi dobrim plavalcem. Na teh tečajih se poleg plavanja naučimo tudi
prve pomoči pri utopitvah,« je dodala Rauševa.
Miha Šoštarič
Tatvine mobilnih telefonov se dogajajo
vse leto, prav z začetkom junija oziroma
poletnih mesecev pa policisti obravnavajo več tatvin. Posebna pozornost zato
velja krajem, kot so kopališča, plaže,
počitniške prikolice in hotelske sobe.
Mobilni telefon, puščen na plaži ali kopališču brez nadzora, po izkušnjah policistov kar kliče storilca k tatvini. Prav
tako med odsotnostjo mobilnih aparatov ne puščajte na vidnih mestih v hotelskih sobah ali apartmajih.
Kolesarja končala v bolnišnici
Lepo vreme je na ceste zvabilo tudi kolesarje. V minulih dneh se vožnja za dva
ni srečno končala. V Mostju je iz za zdaj
neznanega vzroka padla kolesarka. Lažje se je poškodovala. V Domajincih pa je
kolesar zapeljal v obcestni jarek in trčil
v betonski prepust. S hudimi poškodbami so ga prepeljali v soboško bolnišnico.
Gabriela Sobočan
Svetovna popotnica
s telesom in duhom
VESTNIKOV MESEČNIK | 25. junija 2015 | številka 6
2
| 22 | Vestnik | 25. junija 2015
Sara Köleš
Dušan Šarotar
Potovanje daleč in blizu
Na začetku je bil otok
P
otovanja ljubim zato, ker mi omogočajo doživetje novega okolja in
kulture, so sprememba v mojem vsakdanjiku. Med vsemi potovanji
pa je nekaj takih, ki zaznamujejo za vse življenje. Eno najlepših in
obenem najbolj prelomnih doživetij sem izkusila poznega poletja v
Pensilvaniji. To potovanje se je začelo že dolgo prej, ob branju knjige
Revolucija ene slamice japonskega naravnega kmetovalca M. Fukuoke. Kmalu
zatem sem srečala človeka, ki me je povabil na majhno ekološko kmetijo v Severno Ameriko. Pristala sem na letališču Newark in se zazrla na obrise Manhattna.
Moja pot pa je velemestu obrnila hrbet skozi gozdnato Pensilvanijo, s klimo in
pokrajino, podobno slovenski, v okrožje Bucks. Kmetija stoji na samem, obkrožena z gozdovi, travniki in polji. Ob pogledu na vse bogastvo naravne danosti sem
takoj začutila, da bom tod najbolj pristno izkusila naravno kmetovanje. Pridelke
smo prodajali na farmers marketu v Ottsvillu. Zaradi njihove odprtosti in očaranosti nad Evropejci, so domačini želeli izvedeti vse o meni in Sloveniji. Povabili
so me v svoj dom in me sprejeli, kakor da se poznamo že leta. Pomislila sem na
to, da sem tako daleč od doma, pa vendar je
vse tako domačno in prijateljsko.
V naslednjih tednih je potovanje dobilo še
značaj potovanja vase, kar ima prav tako
predzgodbo. Leta nazaj sem prebrala Finding the Still Point ameriškega vodilnega
učitelja zena J. D. Loorija. Avtor je leta 1980
ustanovil zenovski samostan v gorovju Catskill. Prav tja sem se namenila z avtobusom
na nekajdnevni meditativni umik. Iz mirnega okrožja Bucks sem v nekaj urah prispela
do avtobusnega terminala Port Authority na
Manhattnu. V drugem podzemnem nadstropju sem prestopila na avtobus proti samostanu. Vrvež, utrip in enormnost New Yorka
sem tako opazovala le iz avtobusa, saj je bilo
tokratno potovanje namenjeno drugačnemu doživetju. Peljala sem se ob reki Hudson
skozi Woodstock do Mount Tramperja. Stala
sem pred arhitekturno in dekorativno čudovito stavbo samostana. Že prvi dan smo udeleženci umika sedeli v zazenu (sedeči meditaciji) v velikem zendu. Dežurni menih nas
je še ponoči (ob 4. uri!) zbujal z zvoki zvončkov, tako da se je ves samostan hitro zbral v
zendu na dolgi jutranji vaji v pozornosti. Po
zajtrku smo skupaj z rezidenti in budističnimi svečeniki poprijeli za različna dela. Meditacijo skozi prakso sem izkušala na
samostanskem vrtu. Visoki svečenik, ki je bil zanj odgovoren, mi je ob odhodu podaril sočen zelen zebra paradižnik, katerega semena sem shranila in lansko leto
na Goričkem vzgojila njegovo prvo generacijo. Poleg intenzivnega meditiranja
večkrat dnevno sem poslušala še predavanja, sodelovala pri liturgiji, se ukvarjala z umetniško tehniko sumi-e, v prostem času pa brala, razmišljala in predvsem
– mirovala.
Pogosto se šele po vrnitvi zavemo, kaj nam je potovanje dalo. Moje potovanje ni
bilo toliko zanimivo zaradi oddaljenosti, pač pa zaradi izrednega bogastva izkušenj z dveh interesnih področij, združenih v enotno doživetje. Ob tem se mi utrne
misel, da vsakemu potovanju in doživljanju drugega okolja, nove kulture in vedrine gostiteljev sledi odkritje, kako so ta potovanja tudi na osebni ravni potovanja vase, duhovna popotovanja in obogatitve lastne osebnosti, če smo le dovolj
odprti.
Pozneje pa sem ob misli velikega japonskega mojstra Matsua Basha spoznala
še nekaj: da je »vsak dan popotovanje in popotovanje sàmo je dom«. Za velike
premike na osebni ravni ne potrebujemo potovanj v daljne kraje, ampak globlje
doživljanje vsakdana. V njegovi monotonosti je mogoče z odprtostjo duha doživeti mala potovanja v stvareh, ki nas veselijo. Ni treba iskati zunaj sebe in daleč
vstran, izkušnja s tem samostanom in cenjenjem novih doživetij mi je pokazala,
da vse to nosim v sebi že od zmeraj. n
karikatura
www.vestnik.si | e: [email protected]
Anton Buzeti
S
pominjam se prvega pogleda na morje. Odprlo se je kot velika tišina,
ki šele zdaj dobiva svoje pastelne odtenke, ki se v daljavi, daleč od zadnjih otokov, ki so pogreznjeni v temo, počasi obarva vijoličasto, belo
in temnomodro. Bilo je, ko sem še kot otrok potoval z družino vsako
poletje na morske počitnice. Vozili smo se vedno ponoči, v preveč naloženem avtomobilu, ki se je posedel pod težo velikega šotora, mize, stolov, loncev,
plavuti, blazin, gumenjaka z vesli, kanglic in lopatk, žoge in plinskega gorilnika, ki smo jih skrivali pod ponjavo na strehi. V avtu pa je dišalo po pečenki, kruhu in siru ter kavi v litrski termovki, torej po malici, ki jo je mama pripravila za
dolgo potovanje proti morju. Meni so postlali posteljo na zadnji klopi, ležal sem
na debelih odejah, pod katerimi so bili naloženi na pol odprti kovčki, ki so pokali po šivih. V njih so bile mamine poletne obleke, puloverji, bunde in tople hlače,
za vsak primer, če tisto poletje morebiti ne bi bilo poletja, potem majice za kamp
in plažo ter seveda bele hlače in bele majice, sandali in klobučki za večerni sprehod po vaškem pristanišču, v katerem so prodajali kičaste spominke in sladoled.
To je bilo v tistem hipu najvažnejše, če sem
bil seveda na tej kratki poti okrog zaliva, ob
privezih, ob katerih so se zibali čolni, ribiške barke in nemške jahte, kot smo jim rekli,
z damami in gospodi v samih belih hlačah,
torej, če sem bil priden in sem zmogel, da se
nisem izgubil, padel čez privez in si umazal
edine bele majice ali strgal hlač, potem sem
dobil sladoled iz avtomata, ki smo ga kupovali pri vedno istem turčeku, kot smo mu rekli vsi, čeprav nihče ni rekel, zakaj. Slaščičar
z velikimi črnimi brki in rjavimi očmi je imel
avtomat postavljen na kamnitem tlaku pred
svojo majčkeno slaščičarno, v kateri je bila
ena sama mizica. Izbral sem lahko dva okusa, vanilja in čokolada ali samo čokolada.
Stroj je imel dve ročici, če si rekel prvo kombinacijo, je naš turček elegantno vzel v levo
roko ozek, visok in sladek kornet, ga postavil
pod stroj ter z desnico odločno potegnil ročico. In pred očmi otroka je zrasla ledena čarobna gora, ki me očara še danes, ko pomislim na tisti čas.
Vsak človek je otok ali tudi noben človek ni
otok – sta lepi misli dveh pesnikov, h katerima se nenehoma vračam. Torej, na začetku
fotografija brigita novak šarotar
je bil otok, droben, krhek in lep kot beseda,
potem sem videl morje, valove, globino, skrivnost in neskončnost. Tišina, samota,
brezčasje, to so zame še danes ključne besede, s katerimi povezujem svoje pisanje,
tega sem se naučil na otoku. Odkril sem počasnost, potrpežljivo pričakovanje, ko
so poletni dnevi dolgi, visoki in vroči in se zemlja sesipa v prah, kamen žari, kot
bi bil živ, takrat se ribe skrijejo v globino, ribiči veslajo z mrežami na premcu daleč od obale, nekam na sredo morskega kanala, tudi na drugo stran otoka. Vem,
da bodo dolgo lovili, še pozno v noč, vrnili se bodo zgodaj zjutraj, ko je morje še
mirno in neslišno, opoldne pa bodo vsi, tujci in domačini, posedli k mizi v hladu, k vinu in življenju. Z mehkim, toplim jezikom pod nebom bomo potem vsi,
tako ljudje kot otok, zadremali, počakali, da uplahne popoldansko sonce, zvečer,
ko bodo zvezde žarele, se vidimo spet, smo si obljubili. Nato pa nenadoma, kot
bi se samo nekajkrat izmenjali plima in oseka, nastopijo dolge, temne, vlažne in
vetrovne zimske noči, ko se sanje osvobodijo otrplih in zaležanih teles. Vidiš jih
plesati na pomolu v hladni mesečini, vstajajo iz valov, trkajo po oknih zaklenjenih hiš, ropotajo v votlih sodih, kot bi nikjer ne bilo več žive duše, škrtajo samo še
zobje in suhi, žejni jeziki, ki so se polomili na skopih, trdih besedah. Nastopil je
čas za temne, skrivnostne zgodbe. Ob morju se mi je odprl drugačen in ne znan
notranji svet; zdaj tam ne pišem več o morju, temveč o zemlji, o žalosti, o temi, o
času, ki se vedno bolj pogreza v preteklost. Otok je zame postal popek sveta, kamor se lahko usedem in gledam. Poskušal sem pisati v Prekmurju, pa ne morem.
Potrebujem ta odmik. Ko sem ob morju, z mislijo na tisti razgreti previsni skali,
se mi dogaja, da ima vse, česar se dotaknem, spomin, vse mi spregovori. Ne z resničnostjo, ki je tam, ampak s tistim, kar je zunaj časa in prostora. Kot da bi tam
znova našel zakopan jezik. n
25. junija 2015 | Vestnik | 23 |
www.vestnik.si | e: [email protected]
3
Pen je Vestnikova
mesečna priloga.
Izdaja ga Podjetje
za informiranje.
V. d. odgovornega
urednika matičnega
časopisa je Dejan Fujs,
redaktorici Pena
sta Majda Horvat
in Vida Toš. Pri
pripravi sodelujejo
novinarji Vestnika
in zunanji sodelavci.
Lektura Nevenka
Emri, oblikovanje
Ksenija Šömen,
računalniški prelom
Robert J. Kovač.
Gabriela Sobočan
besedilo
S
Svetovna popotnica
s telesom in duhom
Majda Horvat fotografija Nataša Juhnov
ama pri sebi ne ve prav dobro, zakaj se je odločila za
šparglje. »Morda se je kmet prebudil v meni,« je dejala
Gabriela Sobočan iz Dolge vasi in se pri tem zasmejala.
Samo še na dež je čakala, potem pa štiriindvajset tisoč sadik iz lončkov presadila v zemljo, na dve njivi, skupaj veliki
hektar in pol. Njeni predniki so bili namreč eni izmed večjih
kmetov, ne le v vasi, ampak tudi v okolici, kmetovanje pa je
začel opuščati stari oče, ko je ovdovel. »Ženske so že tistega
časa usmerjale gospodarjenje. Tako kot danes,« je dejala o
moško-ženski navezi. Odnos do zemlje je podeželanom morda res zapisan v genih in se potem z leti obudi, njeni šparglji
pa so v resnici vznikli iz Šparglijade, kulinarične in turistične
prireditve v Dolgi vasi, ki jo je letos že tretje leto pripravljala
krajevna skupnost, katere predsednica je. »Vedno trdim, da
je treba dajati zgled, da potem še druge pritegneš. Mislim pa,
da sem s to količino špargljev presegla vsaj štiri pridelovalce.
Na neki način sem ravno dovolj zmešana,« je dejala. Ona, ki
ne pozna stvari, ki bi jo privezala nase, da ne bi vandrala po
svetu, in je zato tudi zemlja ne bo. S potovanjem namreč presega navezanost na materialne dobrine in vodi svojega duha v
širine in globine samozavedanja in svojega smisla. Materialne
zadeve so ji celo tako nepomembne, da odide na potovanje,
kovček pa ostane doma. »To se mi je večkrat zgodilo in iz tega
se vedno režim.« Smeje se tudi, ko pripoveduje, kako sta s
partnerjem za osem dni šla silvestrovat v Beograd, pa sta tja
prišla le s šalom in rokavicami. Ko je to napisala domov prijateljem, je bila njihova reakcija: pa »valjda« prideta domov.
»Kje pa. Greš, nakupiš in živiš dalje. To je bilo nepozabno doživetje, izziv.« Tudi v Indiji je pustila kovček v mestu, ki ga je
zapustila, in so ga potem poslali za njo. Nikomur drugemu
pač ni bil potreben. »Ko letiš s padalom in se ti ne odpre, imaš
samo dve možnosti: ali kričiš, medtem ko letiš navzdol, ali pa
uživaš v razgledu. Mi pa tu živimo v okolju, v katerem materialne stvari vežejo človeka. Pa ne bi smele. Še več. Vse življenje
si prizadevamo in hlepimo po tem, da ustvarimo neko materialno osnovo, ki bi nam dajala stabilnost, stalnost in varnost, ob tem pa pozabimo na marsikaj drugega. Premalokrat
se zavemo tega, kako v resnici v svojem bogastvu živimo revno. Tako lahko imamo vse bogastvo in dobrine tega sveta, a
bomo revno živeli svoje bogato življenje.«
Bogastvo so zanjo potovanja. Vendar ne na način kot nekaterim, ki jim je pomembno, da potujejo zaradi tistega, kar
plačajo, obiščejo znane kraje, drvijo od točke a do točke b, si
ogledujejo znamenitosti, jedo, pijejo, spijo. Vizualna slika je
pomembna za množični turizem in ne za ljudi njene vrste.
Enkrat je bila na takem, potem pa na koncu ugotovila, da
sploh ne ve, kje vse je bila in kaj vse je videla. Dobila je kup
informacij, od katerih si je le malo zapomnila. »Na potovanja se ne pripravljam, ampak dopuščam, da impulzi prihajajo vame. Zato pa je izredno pomembno, da si na potovanju
vzameš čas, ki je v resnici čas za sebe, in da si dovoliš biti takšen, kakršen si.« Nerada hodi tudi v mesta in kraje, ki so se
povsem prilagodili željam turistov in zaradi tega izgubili pristnost, postali neosebni in brez čustvenega naboja.
Gabriela spada med tiste druge popotnike. »Jaz vedno pravim, da bi moral vsak enkrat v življenju sam odpotovati v takšne kraje, v katerih so običaji, kultura in hrana drugačni. Če
vse to na pravi način podoživljaš, te potovalna mrzlica povsem in za vedno prevzame in vedno hrepeniš po vedno novih
priložnostih, spoznanjih, novih doživetjih.« Gabriela prizna,
da se je najtežje otresti presojanja sveta iz lastnih okvirov ali
okvirov okolja, v katerem živiš. Vpeti smo v lastne miselne in
čustvene vzorce ter prepričanja, ki so v domačem okolju ne
le dopustna in sprejemljiva, ampak nam hkrati zagotavljajo
notranjo varnost in stabilnost. Ko pridemo v drugo kulturo
in ko se srečamo s popolnoma drugačnimi vrednotami ter
načini razmišljanja in obnašanja, se nam ta notranja varnost
lahko začne rušiti. Polni smo nekih vzorcev. Celo tako močno
smo ujeti vanje, da nam ne dopuščajo niti nekih primerjav.
Potovanja, kot jih sama pozna, pa so izziv, priložnost za nova
spoznanja in možnost za to, da se zazreš v svoj notranji jaz.
Hote ali nehote te potovanje prisili, da uzreš zrcalno podobo
samega sebe – potem pa je spet od vsakega posameznika odvisno, kako se spoprijema sam s sabo, kako spoznava in sprejema svoje omejitve, mnenja, koncepte, prepričanja. Koliko
potrpežljivosti, koliko možnosti sprejemanja drugačnosti in
odprtosti se ti ponudi! To v resnici človeku, ki je osvobojen
spon nekih okvirjev, pričakovanj in vzorcev, odpre vrata podoživljanja, da uživa v tem, s tem raste, širi obzorja in si bogati duha. »Duh je tisti, ki potuje, edino duh je brezčasen, vse
drugo je minljivo. Če duhu dopuščamo to možnost, potem je
to naložba vame. To je taka investicija, ki je nikoli nihče ne
more odvzeti, za vedno ostane in nikoli ne zastari. Premalokrat dopuščamo, da s takšnimi izkušnjami rastemo. Kajti, če
to dojemamo na potovanju, potem lahko tudi doma vedno
potujemo, ker naš duh potuje. In za to niso potrebni kovčki,
ampak v kovčke lahko naložimo sebe, svojo globino in svoj
notranji jaz, svojo modrost. Tudi tako se da potovati, in to je
le ena od možnosti, možnosti pa je veliko ...«
Tudi dopust je zanjo pomemben in si ga vzame večkrat
na leto za nekaj dni. Dovolj so ji štirje dnevi na morju pod šotorskim krilom, da se prepusti lenarjenju in užitkom, ki ji ga
dajejo sonce, morje, oglašanje škržatov, vonj borovcev ob kozarčku dobrega rdečega vina. Razvaja dušo in telo in se posveti vsemu tistemu, za kar doma nima časa. »Vsake toliko časa
je treba oditi iz običajnega okolja, da najdeš sam sebe tudi v
partnerstvu in ga postaviš tja, kjer mora biti. Drugače življenje beži mimo nas.«
Gabriela je tiste vrste človek, ki takrat, ko zapre vrata pisarne ali doma, pozabi na vse, kar je za njimi. Ni ji tudi težko
odločiti se v trenutku in čez deset minut zapreti vrata doma
in odpotovati. Ne potrebuje velikih priprav, le o daljših potovanjih premišljuje nekoliko prej, vsaj toliko, da si kupi letalsko vozovnico. »Je pa bilo tudi tako, da sem kupila letalsko
vozovnico in čez en teden že sedela na letalu za Kitajsko.«
Ko se vrača domov, si vedno reče, da se bo še vrnila, ker kamor koli pride, se počuti doma. Tam, kjer sem jaz, tam je moj
dom, pove.
Indija je bila tista dežela, kamor se je vrnila že štirikrat in
se bo še. Ni toliko poduhovljena, ampak se tam najbolj sooči sama s seboj, stvari postavi na svoje mesto in v ravnovesje
med racionalnostjo in čustvi.
O tovrstnih potovanjih pa je potem, ko se vrneš domov,
težko razlagati. Saj vprašajo, kako je bilo, in pri tistih, ki ne
potujejo veliko, se potem s tem pogovor tudi konča. Tisti pa,
ki potujejo globinsko, ki si želijo in so sposobni nekaj spoznati in doživeti, se poglobijo v pripoved. Je pa izredno težko
razložiti neko potovanje, kajti vsak ga doživlja po svoje in so
občutki pri različnih ljudeh tudi povsem drugačni. »Odprtost
duha je tisti filter, ki ti ob pravem času dopušča rast. To pa je
izredno težko doseči. Res moraš biti zrel in globok v sebi, da v
tistem trenutku lahko zaznavaš, kaj ti v bistvu ustreza. Potovanja so neverjetna priložnost, da presežemo lastne čustvene
in pojmovne meje, spoznamo samega sebe in bogatimo svoj
odnos do novega, drugačnega, do sočloveka. To vodi k smislu
življenja in kakovosti našega obstoja.« n
4
D
| 24 | Vestnik | 25. junija 2015
r u
ž
i
n
a
www.vestnik.si | e: [email protected]
Koščak iz Večeslavec
Dolenjca Marko in Lili. Prišla, se v Goričko zaljubila na prvi pogled
in v manj kot 15 minutah je bila hiša s štirimi hektarji v Večeslavcih njuna.
Občutek, da je to to, je bil tako močan, da hiše pred nakupom od znotraj
nista niti pogledala. Najela sta in obdelujeta skoraj 50 hektarjev goričke
zemlje, na njej raste konoplja. Njuno olje ima posebno izrazit okus,
vsi njuni izdelki pa imajo skupno ime Lisička.
Tukaj sva našla Svet
besedilo
Vida Toš fotografiji Sara Bunderla
P
oznate občutek, ko te srečanje z
nekom spremeni? Oziroma … ne,
ne spremeni. To ni prava beseda.
Iz tebe potegne nekaj … lepega, boljšega, bolj nežnega. To je Lili. Najprej
žena, pravi, nato mamica dveh deklic.
Drugo je rodila doma, že v Večeslavcih,
in ko govori o tem, vidiš, da … da ni besed, ki bi lahko opisale, kako lepo ji je
bilo. Ženska, ki čuti. Ona je srce. Ona
je tisto srce, ki je iz konopljinih listov
izrisano v logotipu njune znamke konopljinih izdelkov Lisička. Marko je …
njen kralj, njen Bog na Zemlji. Tako
pravi Lili. Prav tako zelo čuteč, odprt
človek, poln idej; še posebej za grad
pri Gradu. Tja je pripeljal star klavir,
tam želi imeti oljarno, želi, želi … In
tudi veliko naredi, da svoje želje –
pa čeprav počasi, pravi – uresničuje.
Po tem, ko smo se srečali, nisem več
ista. Toliko smo si imeli povedati, toliko ju nisem vprašala … na neki način
sem se počutila kot zasvojena, ker si
želim še več. Ker, saj veste, ljubezni ni
nikoli preveč.
Svet za svoje korenine
Skupaj sta, pravi Marko, začela v stanovanju v Višnji Gori: »Pa nisva vzdržala dolgo v stanovanju in sva kmalu
kupila še počitniško hišico, kamor sva
ves čas bežala. Ko se nama je rodil prvi
čudež, sva začela graditi hišo, ki sva jo
skoraj dokončala. A to je bilo tisto; ko
si nekje pa veš, da je to to, ampak da to
ni tisto, kar želiš. Da je še nekaj več. No,
ta nekaj več pa je tako hitro prišel, da
… (smeh) se nisva dohajala. Dejstvo pa
je, da sva ves čas iskala Svet, svobodo,
ne le parcelo, nekaj več. Ne veš, kje, ne
veš, kdaj. Pa je prišlo to najino Goričko,
ki sva ga kupila v manj kot petnajstih
minutah (smeh, obeh).« Njuna hiša je,
pravita, stala na prekrasni lokaciji, na
hribčku, kakšnih sto metrov stran od
reke Krke. Nič mi ni jasno, kaj je torej manjkalo?! Oba odgovorita v naslednji sekundi. Lili reče: »Prostor.« Marko pa: »Svet.« In na Goričkem sta ga
našla? Svet namreč? Marko z nasmehom: »Da … saj si ne bi mislil.« Lili pojasnjuje, da prej pravzaprav Goričkega
sploh nista poznala, res poznala. Marko je bil, ko sta prišla kupit parcelo s
hišo v Večeslavcih, drugič na Goričkem: »Želela sva si izvir vode pa ribnik, neki svet, da lahko nekaj ustvarjaš,
si svoboden in da čutiš naravo. V naju
je bila ves čas ta želja po najinem svetu. Svetu, kjer bova lahko zasadila svoje korenine in bomo rasli in delali. Ta
želja je bila tako močna, da je prišla ta
Krka, kjer je bila fenomenalna točka.
Samo … premalo tiste svobode, da bi
lahko naredila vse, kar sva želela. Zdaj
imava štiri hektarje zemlje v kosu, tri
izvire vode, na zemlji pa osle in konje,
seveda tudi kužka in muce, race, želve
in kokoši.« Lili je, pravi, natančno vedela, kaj hoče: »Želela sem začutiti. Zemljo, svetišče, dom.« Da se je vse razvilo, kot se je, je malo zaslužna Majda
Pečarič, ki je živela na Pertoči in Marku
in Lili tudi povedala za ta košček raja v
Večeslavcih. Kupila sta ga, pravita, takoj. In brez tega, da bi sploh stopila v
hišo. Marko: »Na začetku sva še vedno
mislila, da bom dokončal hišo na Dolenjskem ter da bo to samo neka poletna avantura, torej da bomo preživeli
dopust na Goričkem (smeh). Potem pa
sva se hitro začela pogovarjati, kaj pa
če bi …« Prvo hišo sta začela prodajati
in jo tudi prodala.
Na Goričkem bolj produktiven
Verjetno se mi na obrazu vidijo vsi
tisti vprašaji, ki se mi ob njuni zgodbi
pojavljajo v glavi. Kajti Lili reče: »Čutenje je pomembno, 'filing', saj veste –
'I feel love' (smeh) –, zato se je to tako
hitro zgodilo. Ko neko stvar tako močno čutiš, te to čutenje hitro pripelje do
cilja, da včasih še sam ne veš.« Marko:
»Zanimivo je, da veliko ljudi vidi stvar
čisto drugače, zato bežijo od Goričkega. Jaz pa moram povedati, da sem, odkar živim tukaj, veliko bolj produktiven. Ker ko se enkrat recimo odpraviš
proti Ljubljani, potem si narediš urnik
in opraviš tisto, kar bi prej delal tri, v
enem dnevu. Res (smeh).« Pravita pa,
da ju preseneča to, kako so ljudje tukaj – čeprav so zelo povezani z zemljo
– slabo ozaveščeni, kar se tiče kakovostne prehrane. »Dobro, razumeti je, da
je konoplja zadeva, ki jo res pozna le
peščica ljudi, a tudi na splošno je zavedanje o zdravem načinu prehrane
tukaj precej nizko. Jaz recimo večji
uspeh s svojim oljem zaznam na Primorskem kot tukaj, doma. Mislim pa,
da smo tega krivi sami, mi, ponudniki,
ker premalo izobražujemo ljudi. Zato
pa jaz veliko hodim po majhnih lokalnih sejmih. Nisem obremenjen s prodajo, grem zato, da me spoznajo in vidijo.« Zanimivo pa se mi zdi Markovo
gledanje na vse druge ponudnike na
sejmih: »Vedno kaj kupim od mojih soponudnikov na sejmu, vsaj kakšno malenkost. S tem podpiram domače pridelovalce ali ustvarjalce, ker jim vsaj
malo pomagam k temu, da bodo dobili kakšen evro za potne stroške, in ker
zgodba pa izhaja iz tega, ker je bila še
takrat, ko sva midva postavljala svojo
blagovno znamko, zakonodaja taka,
da ne bi smeli v imenu uporabljati besede 'konoplja'. Zato sva vsak izdelek
poimenovala po nekem ozvezdju, olje
recimo po Lisički. Je pa bilo konopljino olje že prej eno od najbolj prodajanih najinih proizvodov. Zdaj sva druga
imena opustila in za vse izdelke uporabljava le enega.« Izredno povedno pa
je tudi srce, ki je iz konopljinih listkov
izrisano na etiketi proizvodov. Smejemo se, vsi, ko beseda nanese na to, da
je tudi pridevnik »prelisičiti« zelo primeren za izdelke iz konoplje, ki jih je
sistem do letos praktično prepovedoval. Oziroma so ga morali pridelovalci konoplje velikokrat prelisičiti. A kot
smo se pogovarjali prej, če je želja, ki
jo čutiš, potem …
Marko je kot čistokrvni Dolenjec
eden od tistih, ki krovno znamko Kra-
jim s tem vsaj malo prispevam k višji
samozavesti, da jih vseeno nekdo vidi,
ceni in kupi.« Jasno mi je, da sta drugačna. Od drugih. Ko Marko pove, da
je v podjetništvu že od svojega 19. leta
– zdaj pa jih ima 34 –, mi je tudi jasno,
zakaj. Tudi za Lili: »Jaz sem imela svoj
frizerski salon, a malo drugačen (nasmeh). Že takrat, ker je zdaj minilo že
kakšno desetletje, sem ozaveščala ljudi o zdravju, o tem, da siv las ni posledica starosti, in opravljala masaže lasišč. Potem pa sem začela svetovanje
za boljšo kakovost življenja, pridobila sem tudi certifikat za angelskega terapevta. Ko pa sta prišli deklici, sem
se odločila, da bom ostala doma, da je
zdaj čas za družino. Tako sem enostavno začutila.«
jinskega parka Goričko nosi širom po
Sloveniji. Verjetno eden redkih. A se
mu to dejstvo ne zdi potrebno posebnega poudarjanja, ker ga kar vidiš …
kaj vse bi rad naredil, pripravil. Poln
je ne le idej, ampak tudi konkretnih
dejanj. Ki pa ne bi nekaj dobrega prinesla le njemu: »Tukaj, pod steklenim
stolpom gradu, bi rad imel oljarno. To
je pravzaprav edini prostor v gradu, v
katerem bi jo lahko imel, zaradi vsega, kar moraš v Sloveniji imeti, če se
ukvarjaš z živilskimi izdelki. Ne vem,
če ima Bled recimo kremne rezine pa
Trojane krofe, zakaj ne bi bil Grad na
goričkem znan po odličnem konopljinem olju?« Pokaže mi prototip amfore,
ki je nastala po njegovi ideji, izdeluje
jo nekdo na Primorskem: »To je moja
ideja o povezavi Goričkega s Piranom
pravzaprav (smeh). Rad bi namreč v
takih amforah hranil olje v grajski kleti, nato pa jih odpeljal na Primorsko,
na dno morja. To bi bil res slovenski
produkt.« Po Markovi ideji bi vsak imel
svojo amforo, s katero bi prišel, ko bi
olje porabil, v klet in bi si ga spet natočil. Razlaga mi, koliko časa je preteklo
od ideje od prvega prototipa amfore,
in zazdi se mi … da je čas na njegovi
strani. Ker natančno ve, kaj hoče. »Nisem le teoretik,« reče, ker očitno zazna
skepso v mojem pogledu, »praksa mi
ni tuja. Zdaj samo še pričakujem pravi
trenutek (smeh).« n
Če želiš, boš dosegel
Ko Lili izjemno tenkočutno razlaga o enem najlepših doživetij zanjo,
rojstvu hčerke doma, ne v porodnišnici, mi postane jasno, zakaj sta blagovno znamko svojih izdelkov iz konoplje poimenovala Lisička. Lisice so
namreč znane kot izredno materinska
bitja. Lili se nasmeje in takoj pokima,
Marko pa odkrije še drugo plat: »Najino ime Lisička pravzaprav izhaja iz
astrologije, obstaja namreč ozvezdje
Lisičke. Ko nosiš tako ime, pa hkrati
pomeni, da poznaš naravo. Osnovna
25. junija 2015 | Vestnik | 25 |
www.vestnik.si | e: [email protected]
S V
E
T
Dejan Kovačič
sem dobival štipendijo od države,
prav za vojaškega pilota, a sem jo
kasneje moral vračati. Ker sem pustil službo. In to se mi zdi pošteno.
Dejstvo pa je, da nisem mogel drugače. Želel sem nekaj več: več videti, doživeti …«
Dejan pravi, da je biti pilot oziroma kapitan pravzaprav biti menedžer: »Organizirati moraš posadko,
pripraviti in preveriti navigacijski
načrt … Skratka, podjetje ima kapitana zato, da reče: imaš letalo,
dobiš dvesto potnikov, odpelji jih
v Stockholm. Za vse drugo moraš
poskrbeti sam: od goriva do brifinga s posadko, pripraviti letalo, vkrcati potnike, odpeljati in poskrbeti,
da na cilju pridejo v terminal. Tu se
potem s teboj rodit v katero koli porodnišnico. Ne izbereš torej porodnišnice, v kateri boš rodil, ampak
zdravnika, ki bo zraven. In ko se začne, ga pokličeš in pride.«
Dejan je tudi navdušen športnik,
ki ga nasmejem z vprašanjem, s katerim športom se ukvarja: »Vprašaj me, s katerim se ne, jih bo manj
(smeh). Veliko športov mi je blizu,
sem pa bolj individualist; ne košarka pa nogomet in podobno. Bolj individualni športi.« Tudi zato mu Antalya »leži«, sploh, ker temperature
ne padejo pod 20 stopinj. Antalyo
opiše kot umirjeno, kljub temu, da
ima več kot milijon prebivalcev, je
nasprotje Istanbula, ki je po Dejanovih besedah kaotičen. »V Turčiji
tju malo prilagodijo urnike letenja,
ker sem se jaz pač do službe vozil
kar nekaj časa; natančneje, potreboval sem dve uri od doma do tja. Pa ni
bilo nobenega posluha. In po devetih letih sem pregorel, kakovost mojega življenja in življenja moje družine ni bila taka, kot sem si jo želel.
Bil sem utrujen, vprašal sem se: kam
to vodi. Pa sem zamenjal službo.«
Zdaj leti za Sun Express. »Lastnika
tega podjetja sta Lufthansa in Turkish Airlines, ki sta ustanovila čartersko podjetje le za potrebe turizma v
Antalyi. Imamo 65 letal in vozimo iz
osrednje Evrope, Velike Britanije in
Skandinavije, od koder turiste peljemo v Antalyo.«
konča, a potem je še let nazaj. In ti
pravzaprav skrbiš za njihovo čim večje udobje in za to, da varno in pravočasno pridejo od točke a do točke b.«
Seveda ga vprašam, kako je z njegovo dušo – ali jo še kdaj nahrani z
letenjem samo zanjo. »Da, pogrešam
to; samo zdaj, v Turčiji, ne morem.
Ko sem še delal za Adrio, sem se vrnil v Aeroklub, obnovil jadralno licenco in smo s fanti jadrali. To mi
je bilo za dušo. Pogrešam, seveda, a
trenutno si tega ne morem privoščiti; a ko bom starejši, to lahko ponovim. Me pa še zmeraj vsak let, tudi z
Boeingom, napolni z enako energijo
kot pri petnajstih letih.«
Razlika med jadralnim
in potniškim letalom
Iva in Mia, Lukas bo
pa zdaj zdaj tukaj
Klepetava o ljubezni. Do zraka,
svobode, tišine tam zgoraj … Je to v
službi kapitana letenja sploh še opaziti? »Hja, to je velika razlika, res,
med jadralnim letalom in boingom
(smeh). Predvsem je pri meni vmes
minilo ogromno časa. Med enim in
drugim. Jaz sem začel jadrati s šestnajstimi, potem pa leta in leta šolanja in licenc … kot vojaški pilot sem
moral tudi diplomirati še na častniški šoli … Problem pa je, da je to povezano tudi z visokimi stroški. Sicer
Dejan je tudi očka osemletne Mie,
prav zdaj pa z Ivo pričakujeta sina.
»Kovčki za porod so že pripravljeni,« se smeji, ko ga vprašam, kdaj
bo, saj kar dvakrat reče Ivi – in drugič ga žena tudi usliši –, naj pride
v vidno polje njegovega računalnika, da si ogledam njen trebušček. Vidim, da komaj čaka sina. Dejan: »Ja,
zdaj bi ga pa že res rad videl.« Hčerko sta dobila v Pulju, sin bo zdaj rojen v Turčiji. »Zanimivost tukaj je,
da imaš izbranega zdravnika, ki gre
imajo vsa mesta več kot milijon prebivalcev. A tukaj v Antalyi so zgradbe nizke, vse teče bolj počasi, veliko bolj je umirjeno. Opazi se arabski
vpliv, tudi pri videzu ljudi.«
Pravi, da nima problema s krajevno navezanostjo: »Z osemnajstimi
sem odšel od mame in očeta v Ljubljano, potem sem se preselil v Pulj,
zdaj spet sem … Kje je dom? Moj dom
je tam, kjer je moja družina. Nismo
vezani na lokacijo. Poleg tega radi
vidimo svet, spoznavamo druge kulture. Ne v turističnem smislu, ko si
nekje nekaj ur ali nekaj dni. Ne, spoznati pomeni živeti.« Tudi drugače
je Dejanu Turčija, se zdi, po njegovem okusu. Odkar se je preselil, je
namreč vegetarijanec – čeprav tam
pojedo ogromno mesa – in uživa v
pestrosti sadja in zelenjave, ki ju ima
na dlani. »Veš, kakšne velike tržnice
imajo! Pa v mestu so dnevne tržnice: zaprejo del mesta in tam naredijo tržnico; toliko sveže zelenjave in
sadja … in to vso zimo, vse leto! Sveži avokado in ananas; majhne domače banane, lubenice jemo od marca
(smeh). Antalya je paradiž. V več pogledih.« Drugače, dodaja, ne pogreša preveč prekmurske kuhinje. »No,
danes zjutraj sem govoril z mamo, ki
je prav takrat delala marelične cmoke. Moram priznati, da bi jih zdaj jedel (smeh).« n
Kapitan letenja, rojen v Martjancih, z družino živi v mestu
Antalya v Turčiji. Prej pa v Pulju. Uresničile so se mu sanje.
Ne samo zaradi službe, kajti vedno si je želel morje in toploto.
Antalya je paradiž
besedilo
Vida Toš fotografija osebni arhiv
S
odobne tehnologije, kot je recimo FaceTime – podobna aplikacija kot Skype –, so res od
sile. Ker lahko delaš intervju, kot je
tale, kar iz svoje sobe. A ob tem, kar
se včasih zgodi, ko se v podobno akcijo podaš s pomočjo maila, ne izgubiš pomembnih podrobnosti ali odtenkov, ki se tičejo osebe, s katero
se pogovarjaš. Tako sem ga seveda
najprej vprašala po trenutni temperaturi, tudi zato, ker sva se videla, ne
le slišala, in sem opazila, da je – pri
nas je bila ura devet zjutraj, tam pa
uro več – v kratkih rokavih in kratkih hlačah.
Dejan ni skoparil z besedami, ne
zdaj ne ves čas intervjuja. Kar takoj
mi je postregel s podatkom o 32 stopinjah Celzija. Moram priznati, da
sem mu v trenutku začela zavidati.
Pa ne le visokih temperatur. Tega, da
– in mislim, da me občutek ni prevaral – Dejan ne le, da natančno ve,
kaj hoče, ampak to tudi doseže. Seveda z delom in sčasoma, a cilj je dosežen.
Letenje: ne hobi, življenje
Dejan je po opravljeni gimnaziji odšel študirat v Ljubljano: »Želel
sem sicer na vojaško gimnazijo v
Mostar, a je vojna to mojo željo podrla.« Si je pa, pravi, vedno želel le
leteti: »Od malega, spomnim se te
želje. To me je zanimalo, ko sem pa
enkrat poskusil pa … gotovo (smeh).
Začel sem jadrati v soboškem aeroklubu s petnajstimi leti. Popoln
užitek in nekaj najbolj prvinskega;
meni to ni bil hobi, ampak življenje.
Tako sem po koncu gimnazije šel
na selekcijo za vojaškega pilota in
se vpisal na ljubljansko fakulteto za
strojništvo, smer letalstvo.«
Po diplomi je delal dve leti kot vojaški pilot za slovensko vojsko. »Potem sem pa imel srečo, da je Adria
prav takrat zaposlovala. Ne prej, ne
kasneje, prav takrat (smeh). Šel sem
naredit izpite za potniškega pilota
in leta 2004 tam dobil službo.«
Skoraj desetletje je letel z in za
Adrio. Ker pa nekaterih stvari ni mogel več opazovati (»Znam pač misliti s svojo glavo in imam svoje mnenje,« je edino, kar želi o tem javno
povedati), predvsem pa, ker je takrat
živel v Pulju z zdaj že ženo Ivo Šegota Kovačič (po mami prav tako Prekmurko, natančneje Lendavčanko,
in Iva je celo rojena v Murski Soboti), je bila njegova kakovost življenja
taka, kot si je ni želel.
Zdaj začnem zavidati njegovi ženi.
Ker je Dejan eden zelo, zelo redkih
moških, če ne celo edini, ki sem ga
slišala, da sploh omeni to besedno
zvezo: »Prosil sem, če lahko v podje-
5
6
| 26 | Vestnik | 25. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Plaže ob kitajskem Rumenem morju
25. junija 2015 | Vestnik | 27 |
www.vestnik.si | e: [email protected]
7
Ženski »folk art« na Walkerhillu
Pristanek velikega airbusa na letališču Incheon na otoku pred Seulom je bil vznemirljiv. S sončnega neba si naenkrat pahnjen
v meglo in smog korejskega vsakdana. Ko smo zadihali zrak, poln vlage in smoga, in zrli v zamegljene površine največjega
letališča, nas je ubijalska vročina spravljala v obup: »Kam smo vendarle prišli?!«
Južna Koreja, dežela pod 38. vzporednikom
besedilo in fotografije
N
Peter Novak
a največjem korejskem letališču je zmeraj živahno, letala pristajajo v gosjem redu,
potniki hitijo na vse strani. Samo iz
Evrope pristane v dopoldanskem času
več kot deset letal, prav toliko jih odleti nazaj. Pred izhodom so po številkah razvrščeni avtobusi, ki nalagajo prtljago in potnike za posamezne
predele Seula.
Dopoldne sta letališče in predmestje zelo velikega Seula zavita v meglo in smog. Vlaga in neznosna vročina ubijata. V avtobusu je prijetnejše,
udobni sedeži in velike steklene površine omogočajo dober razgled. Skozi
okno je kot na dlani tuji neznani svet.
Dopoldanski poletni dan spominja na
oktober, oseka pa neutrudno razgaljala rjavo sivino in blatne sipine Rumenega morja, ki bolj spominja na zatohlo močvirje kot na morje. Na začetku
kopnega se končno kažejo vrtički in
riževa polja, vsak kvadratni centimeter je tukaj zasajen z zelenjavo. Potem
Baletke z Walkerhilla
se nenadoma odpre pogled na morje neskončnih nebotičnikov, katerih
vrhovi se izgubljajo v megli. Vožnja
ob reki Hanhang z nešteto mostovi,
ki deli mesto na sever in jug, se vleče v nedogled in končno po poldrugi
uri pristanemo na želeni destinaciji,
v kongresnem centru W. Sheraton na
hribčku Walkerhill.
Rastoča dežela
štirih azijskih tigrov
Ob Tajvanu, Singapurju in Hongkongu spada tudi Južna Koreja med
gospodarske čudeže Azije. Poseljena s
500 prebivalci na kvadratni kilometer
spada me najgosteje naseljene dežele.
Izvoz elektronike, polprevodnikov in
avtomobilov predstavlja 97 odstotkov
BDP, ki znaša okrog 18.000 evrov in je
nekako primerljiv s Slovenijo. Druge
primerjave so težje, korejski delavec
zasluži manj od slovenskega in dražje plača mobitelček Samsung ali av-
Skrajni levičarji zahtevajo pravičnejšo delitev bogastva.
primer nesreče in treba se je kar sedemkrat podpisati. Ko se končno vse
uredi, padeš z neba na široke avtoceste, polne vozil. Cestnine niso visoke,
se pa plačujejo v gotovini ali elektronsko. Tu pa nastopi problem, če nisi
pravočasno na pravem mestu. Razumljivi napisi v latinici so namreč tako
majhni, da je že prepozno, ko jih zagledaš, in potem seveda zvonijo alarmi. A nič zato, vse se da urediti pozneje, ko oddaš vozilo.
Po dobrih sto kilometrov vožnje iz
Seula se promet normalizira in potem se spet ulije, naenkrat se sredi
dneva stemni zaradi močne poraščenosti hribovja v temnozelenih odtenkih. Megle se grozeče spuščajo do tal.
Mesto Andong je tokrat primerno za
prenočitev. Navigacija se izkaže, najde pravi motel sredi mesta, pa tudi
cena je ugodna. Lije kar naprej. V restavracijah je živahno, nabijajo domačo glasbo z ameriškim pedigrejem.
Izbrala sva barbecue lokal. Naročiva
tomobil Kia. Denarna enota won kotira nizko, saj je za evro treba odšteti
okrog 1400 wonov, vendar nič zato,
kreditne kartice kot plačilni instrument delujejo brezhibno in tako nepotrebne ničle nikogar ne motijo.
Dežela je razdeljena na osem okrožij in turistični otok Jeju s posebnim
statusom ter ima ob Seulu in Busanu,
ki sta že zelo veliki mesti, še štiri mesta z več kot milijon prebivalci in štiri
pristanišča, ki spadajo med največja
v Aziji. Mesti Seul in Busan povezuje
širokopasovna 400-kilometrska cesta,
ki je ob vsakem času polna prestižnih
avtomobilov in tovornjakov.
Utrip Seula
Na vsakem koraku je videti, da je
mesto po veliki korejski vojni leta
1950 zgrajeno na novo. Ohranjeni so
nekateri zgodovinski templji, ki jih še
dograjujejo, in stara mestna vrata, vse
drugo je načrtno pozidano po dolgem
Peter Novak
in počez. Mestu ni videti konca niti s
237 metrov visokega stolpa Seul Tower, zgrajenega na 500 metrov visokem hribu. Nanj se najprej pripelješ
z gondolo in nato te hitro dvigalo ponese pod oblake; v mestu je redko kaj
brez njega. Razgled na staro cesarsko
palačo Gwanghwamun na severu, na
reko Hanang, na satelitska naselja ob
njej in na olimpijske objekte iz leta
1988 na jugu je veličasten. Okrog stolpa je živahno, tu se zadržujejo turisti
in tu se toči pivo Karlsberg za samo
štiri evre in dobi dober sladoled za
tri evre. Poleg Tokia ima Seul največjo podzemno železnico na svetu, ki
povezuje vsa predmestja v polmeru
več kot sto kilometrov. Z Walkerhilla,
ki ni ravno na obrobju, se v slabi uri
in po trinajstih postajah pride v središče na Seul Plazzo. Tu je vse na dlani, čuti se utrip zelo velikega mesta.
Slovita mestna hiša je polna obiskovalcev. Ob našem obisku se je zunaj
pripravljal pravi pogreb mestne vlade
v rumeni barvi s krizantemami, svečami in častno stražo, zanimiv način
protesta nezadovoljnih meščanov. Ob
aleji Seyongno ultralevičarji sedijo v
senci v varstvu policijskih kordonov
in izražajo nezadovoljstvo z delitvijo bogastva. To mi je pojasnil turist
iz Canberre, Korejec iz diaspore, na
moje presenečenje poročen s Slovenko Olgo.
V poslovni četrti Mayedong stoji katoliška katedrala, v kateri se drenjajo
verniki po nedeljski maši, tu je slišati doneče orgle in znan melos hvalnic
iz starih evropskih katedral. Krščanska skupnost je za budisti druga najštevilčnejša in naj bi imela celo do 30
odstotkov Korejcev, to pa nedvomno
potrjujejo tudi številne rdeče cerkvice
po vsej deželi. Fenomen korejskih katoličanov je, da so postavili katoliško
cerkev brez misijonarjev.
Čez Korejski polotok
Vožnja z avtomobilom po Koreji je
prava loterija, še posebej, če nimaš rezerviranega vozila. Na letališču Incheon samo dve hiši posojata avtomobile,
in ko povprašaš po želeni kii sportage,
te na debelo sprašujejo, ali imaš rezervirano, in komaj jim dopoveš, da
ne. Potem se začne postopek z zavarovanji in telefonskimi številkami za
Predstava na plaži Hyundae v Busanu
piščanca s čilijem. Tu se sedi normalno na stolih, kajti v ribjih restavracijah, v katerih strežejo pretežno surovo hrano, sediš na tleh in ne veš, kam
dati noge, pa tudi trebuh ti je včasih
v napoto.
Natakar, zgovoren fant, ki presenetljivo obvlada angleščino, naenkrat razstavi mizo. Prinese žerjavico,
jo položi v ogrodje na sredini mize in
s stropa povleče ventilacijsko šobo
nad oglje. Nanj postavi jekleno mrežico in prinese mariniranega piščanca
in orodje. Dalje znava sama, pikantna
večerja tekne, prija pa tudi domače
pivo.
Proti Busanu
Obeta se še en deževen dan. Za
nami sta milijonski Daegau in morje
nebotičnikov, tu se gradi z veliko lopato, stolpnice rastejo kot gobe po
dežju, pa ne tiste bežigrajske, ampak
podobne tistim na Manhattnu in Chi-
cagu. Na obzorju je Japonsko morje,
pri mestecu Guryongpo. Zdi se, kot bi
bilo vse mesto na ribiškem pomolu.
Mogočna flota se pripravlja na izplutje. Zlagajo se ribiške mreže, toči se
gorivo, kmalu zaregljajo Hyundajevi
šestvaljniki in črn dimni oblak zajame
ribiško floto. Druga za drugo se potem
ladje izgubljajo na odprtem sivem
oceanu, druge pa prihajajo k prostim
privezom in raztovarjajo bogat ulov. V
odprtih halah marljivi delavci čistijo
morske ježke, na kupe črnih iglastih
klobčičev spretno odpirajo z mrežastimi jeklenimi rokavicami in majhnimi nožički. Ne zmenijo se za obiskovalce, ne zmotita jih niti bliskavica in
šklocanje fotoaparata.
Bližnje ribje restavracije čakajo na
opoldanske goste, akvariji kipijo od
svežine, do vrha so napolnjeni z ribami in pisanimi rakovicami. Tu strežejo
surovo ribo, školjke in rake, začinjene z raznimi čiliji, sojo in česnom. Le
iz juhe iz zelenih alg, postavljene na
plinski gorilnik, se kadi. Cene so solidne, za pravo surovo pojedino je treba
odšteti dobrih 50 evrov.
Milijonski Ulsan se utaplja v nalivu.
Navigacija je neuporabna. Treba se je
znajti. Promet je neznosen, samo čakam, da bo kje zaropotalo. Hvala bogu
se izmotava in pred nama je rešilna
cesta proti Busanu.
Na plaži Hyundae
Mogočen viadukt se vije čez zaliv in
pripelje naravnost v pristanišče. Razgledi so nepopisni. Moderen poslovni
center se dviga iz morja, ob prestižni
plaži Hyundae pa se razprostira staro mesto in v pristanišču se šibijo pomoli pod težo zabojnikov, na katerih
ječijo žerjavi pod težo zabojnikov, ki
jih pridno zlagajo na čezoceanke. Spodaj je znamenita ribja tržnica Jagachi,
na kateri se vsako jutro na ribjih dražbah proda na tisoče ton rib. Tu se dobi
bela riba za osem evrov in prav toliko
moraš odšteti za peko in prilogo. Kosilo je sveže, enkratno.
Na plaži Hyundae je vse nared za sobotno gledališko predstavo, prihajajo
mlade družine in ob zabavi preživljajo prost dan. Kopanje je druga tema,
tokrat je voda strupeno in meni nerazumljivo hladna. Domačini se igrajo z
žogami na plavajočih gumah, nihče ne
plava in nihče ni v kopalkah.
Busan je velemesto, razpeto čez
številne morske zalive in največje korejsko morsko okno v svet. Ko ga zapuščaš, se ti zvali težek kamen utesnjenosti z duše. Spet si med riževimi
polji med strmimi hribčki in pod tropsko žgočim soncem. Vse ceste zdaj vodijo proti Seulu in končno najdemo
cesto proti letališču. Čez viadukt nad
morjem se po široki cesti z visečim
mostom dvigamo nad meglo. Zlatorumeno sonce že objema nebeške stroje,
ki nas čakajo za neskončno dolgo pot
proti žalostni deželici pod Alpami, kamor si želijo tudi marljivi Korejci. n
8
| 28 | Vestnik | 25. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
L E G E N D A Aleksander Šiftar
Slovenije nekaj poslovnih težav. Toda
z iznajdljivostjo in strokovnim delom
smo našli dovolj kupcev tudi na domačem trgu, zato je kolektiv s 30 zaposlenimi preživel in delal naprej,« se
spominja Šiftar.
Aleksander Šiftar (76), čeprav rojen v Soboti, je že v zgodnjem otroštvu našel stik z zemljo, ko je mamo Hermino opazoval
in ji tudi pomagal pri obdelovanju domačega vrta. Po končani osnovni šoli se je vpisal na srednjo kmetijsko šolo v Mariboru.
Po maturi je dobro leto delal kot kmetijski tehnik v prekmurskih kmetijskih zadrugah, nato pa nadaljeval študij na ljubljanski
biotehniški fakulteti. Kot univerzitetni diplomirani agronom je celotno delovno dobo delal v domači pokrajini, vendar
se je kot velik poznavalec in strokovnjak za okrasne rastline uveljavil tudi v tujini. Je doktor agronomskih znanosti,
ukvarjal se je s pedagoškim delom in je avtor treh strokovnih knjig ter več kot osemdesetih prispevkov v domači in strokovni
literaturi. Kot se za ljubitelja narave spodobi, je njegovo najljubše prevozno sredstvo kolo, zadnja leta pa je zaprisežen pešec.
Njegova ljubezen so parki
Naš sogovornik je strokovno znanje
o drevju in drugih okrasnih rastlinah v
letih svojega dela znal uporabiti tudi
pri urejanju in vzdrževanju mestnega parka. Mnenja je, da je bila Murska Sobota že od nekdaj zeleno mesto, in to ne samo zaradi parka, pač
pa tudi zaradi drugega zelenja v mestu
in njegovi okolici, kot so bile na primer mogočne platane v zdajšnji glavni
Slovenski ulici. Osnovna rastlina v mestnih parkih angleškega tipa so hrasti, sledi pa jim gaber. To je očitno zelo
dobro vedel že grof Geza Szapary, ko je
v Murski Soboti naročil zasaditev parka okoli svoje graščine. Glede na starost dreves (hrastov) je začel nastajati
okrog leta 1780. »Lahko smo ponosni
na mestni park. Ta spada med t. i. angleške parke. Vedno sem se trudil, da
smo z vzdrževanjem in novimi zasaditvami ohranjali identiteto parka. Seveda so bila tudi drugačna mnenja o
tem, kakšno podobo naj bi imel park.
Veliko je bilo takih, ki so vztrajali pri
tem, da bi moralo biti v parku zasajenih na tisoče mačeh in drugega cvetja.
A če je gredic s cvetlicami v parku preveč, je to videti, kot če bi si ženska na
ustnice in obraz nanesla preveč ličila. To ne bi olepšalo, pač pa pokvarilo
njen videz,« je odkrit Šiftar.
Če si ženska nanese preveč ličila
besedilo
Ivan Gerenčer fotografije osebni arhiv Aleksandra Šiftarja in Ivan Gerenčer
A
leksander Šiftar je sicer že v
pokoju, a tudi v tretjem življenjskem obdobju ne miruje. Ljudem od blizu in daleč ter podjetjem in organizacijam svetuje, kako
naj uredijo zelene površine okoli hiše,
v parkih, nasadih, v vaseh in mestih.
Z naravo je povezan tudi njegov prosti čas in vedno ima s seboj s fotoaparat. V svojem računalniku ima več kot
deset tisoč fotografij z motivi iz narave. Na potepanju po naravi se mu
pogosto pridruži vnuk Boris. Skupaj z
ženo Olgo raziskujeta Goričko, na katerem obiskujeta stare in tudi zapuščene hiše, ki jih je vedno več, zgrajene pred sto in več leti. Spoznavanje
krajinske arhitekture je njun skupni
konjiček, ob tem pa skušata odkriti
tančico z zgodb ljudi, ki so hiše zgradili in v njih živeli.
Prepričeval kmete
Aleksander Šiftar se je po maturi na
srednji kmetijski šoli v Mariboru vrnil v Mursko Soboto, da zasluži denar
za nadaljevanje študija na ljubljanski
biotehniški fakulteti. Pri zaposlitvi
na poslovni skupnosti prekmurskih
kmetijskih zadrug mu je pomagal Ci-
ril Tručl. Pri tem Šiftar dodaja: »Moja
naloga je bila, da razvijam kooperacijo med zadružniki. Kmete, ki so bili
člani kmetijskih zadrug v Rogašovcih, na Pertoči in Kuzmi, sem prepričeval o koristnosti setve italijanskih
sort pšenice in uporabe gnojil. To je
bila težka naloga, saj je večina kmetov
vztrajala pri setvi starih sort pšenice,
čeprav je bil pridelek enkrat manjši.
Tudi glede uporabe umetnih gnojil jih
je bila večina gluhih, čeprav so jim zadruge ponujale gnojila skoraj zastonj,
saj je bila v tistem času v takratni Jugoslaviji pridelava hrane prednostna
naloga.«
Šiftar je po letu dni terenskega dela
med zadružniki na Goričkem nadaljeval šolanje na ljubljanski biotehniški fakulteti. Po končnem študiju so
se ponovili križi in težave z iskanjem
zaposlitve v Murski Soboti. Delovnih
mest v nerazvitem Prekmurju je bilo
malo, zato je sprejel povabilo takratne
Socialistične zveze delovnega ljudstva
(SZDL), da kot njen terenski sekretar
nagovarja in tudi izobražuje kmete,
da bodo napredno kmetovali, s tem
pa seveda tudi pridelali več hrane.
Delo sekretarja na SZDL je opravljal
tri leta in pol, v tem času pa je odgo-
vorne v občini uspel prepričati o širitvi vrtnarije v Murski Soboti, v kateri
se je tudi zaposlil.
Oče edine drevesnice okrasnih
rastlin v nekdanji državi
Šanji, mama Hermina in brat Miki pred gradom v mestnem parku
Z ženo Olgo sta dejavna v slovenskem društvu ljubiteljev vrtnic. Na fotografiji skupaj s člani društva na strokovni ekskurziji v Italiji.
Soboška Mestna vrtnarija je poslovala v okviru komunalnega podjetja,
imela pa je vsega pet zaposlenih. Šiftar
je takoj zavihal rokave in se pogumno
lotil razvojnih načrtov v vrtnariji, ki je
imela malo zemlje in stare objekte, ki
so nekoč pripadali grofovski vrtnariji
na območju, na katerem zdaj stojijo
novejši objekti zdravstvenega doma v
Grajski ulici. »Najprej smo od Živinorejsko-veterinarskega zavoda poceni
kupili hektar zemlje med potokom Ledavo in vojašnico in dejavnost vrtnarije preselili na novo lokacijo. Takrat na
ozemlju nekdanje države Jugoslavije
ni bilo niti ene omembe vredne drevesnice z okrasnimi rastlinami, zato
smo se te dejavnosti z veliko volje lotili v naši vrtnariji. Posel je cvetel. Večino okrasnih dreves in rastlin smo
prodali v Zagreb, Beograd in Sarajevo, bolj malo v Ljubljano in preostalo
Slovenijo. Prav zaradi majhne domače prodaje smo imeli po osamosvojitvi
25. junija 2015 | Vestnik | 29 |
www.vestnik.si | e: [email protected]
Zasvojen s stroko
Šiftar je znanje in izkušnje rad izmenjaval tudi na številnih strokovnih srečanjih.
Šiftar je znanje in izkušnje o drevju
in drugih okrasnih rastlinah, ki ga je
dobil pri vodenju drevesnice in urejanju parkov, uporabil tudi pri pisanju
doktorata na temo razmnoževanja rastlin s potaknjenci in rastlinskimi hormoni. Več kot 40 let sodeluje na strokovnih srečanjih in simpozijih doma
in v tujini. Je avtor več kot osemdesetih strokovnih prispevkov, napisal
pa je tudi tri knjige (Izbor in uporaba
drevnine, Vrtno cvetje in grmovnice
in Izbor in uporaba drevnine za javne nasade). Skupaj s Tanjo Maljevac,
Majo Simoneti in Jožetom Bavconom
je napisal knjigo o mestnem drevju.
Svoje znanje je več kot dve desetletji
prenašal tudi na študente agronomije
in krajinske arhitekture na ljubljanski
biotehniški fakulteti, biotehniški fakulteti v Zagrebu in mariborski agronomski fakulteti. Kako zelo je Šiftar
»zasvojen« s stroko in dosleden pri
izpolnjevanju dogovorov, pove tudi
tole: na zagrebško biotehniško fakulteto je hodil predavat tudi med vojno
pri sosedih, medtem ko so drugi predavatelji izostajali. n
Šiftarjeva prva in največja ljubezen je mestni park v Murski Soboti.
Njegov konjiček je ljudsko krajinsko stavbarstvo na Goričkem.
Ure in ure še danes preživi v bogati domači knjižnici.
Na potepih po naravi z obveznim fotoaparatom
Tudi ko je odrasel, je veliko časa preživel z mamo Hermino.
9
10
| 30 | Vestnik | 25. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
med kuse po ... 6
Krüj v domačon cekri
besedilo in fotografije
Matej Fišer
www.prekmurska-gibanica.si
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje
V
varaši je včasih deloval koktaš
Meolic. Surijova kokta je bila
razširjena po celotnem Pomurju. Produkt, ki si ga dobil v vsaki gostilni. Tudi če si se odpravil v
najbolj severno goričko oštarijo, so
jo imeli. Domača alternativa globalnim trendom. Tja, kamor nista prodrla niti Pepsi niti Coca Cola, je Suri
vozil kokto. Jahal je globalni trend na
lokalni ravni.
tradicija in nekaj je tisto, čemur lahko rečemo tradicionalna lokalna kulinarika. Tista, ki živi med ljudmi, ki se
prenaša iz roda v rod in s katero ljudje v resnici živijo. Eden izmed redkih
takšnih produktov, za katerega lahko
mirno zatrdimo, da ga naši prebivalci poznajo do najmanjše podrobnosti,
je kruh.
Kamor koli na zemeljski krogli gremo, lahko Prekmurca ali Prleka z mir-
njega pletejo košare in takšne cekarje, ki jih lahko imate z mirno vestjo na
plažo, k blagoslovitvi ali vam po mestu nadomestijo kakšno »fejk birkinico«. In ko boste s cekarjem, polnim
domačega kruha, vrtankov in žemelj,
korakali po mestu, vedite, da ste resnično v trendu. Tistem pravem, ker
ljudje okoli vas vedo, kaj je dober
kruh, in ga znajo ceniti. Za vse tiste,
ki pa želite tudi doma poskusiti ali
no vestjo predstavimo kot tistega, ki
ve, kaj je dober kruh. In ne peščico
strokovnjakov, marveč vsakega. Starega od devet do 99 let. Imamo srečo,
da z dobrim kruhom živimo in odraščamo. Dober kruh je pri nas v uporabi vsak dan. Zadruga Pomelaj deluje
na tej tradiciji, pečejo kruh, izdelujejo predmete iz šibja in pletejo cekarje. Šibje sami pridelajo, obdelajo in iz
tega niste uspeli pravočasno vprašati
stare mame, so v zadrugi Pomelaj odkrili, kako to počnejo. Kruhi, vrtanek,
žemlje, ptički in namaz, ki ga naredijo
po lastnem receptu, niso nič zahtevnega, vendar terjajo delček potrpljenja, spoštovanja in veselja. V Pomelaju vam organizirajo tudi delavnico, ki
jo lahko združite s kakšnim praznovanjem ali prijateljskim izletom. n
Domači kvas
Pri pripravi peke kruha so gospodinje
že v preteklosti in nekatere še danes
uporabljale domač kvas. Dandanes
temu kvasu dodajajo svež kvas. Pri
peki se pusti manjši del testa, ki se ga
da sušit na zračen in suh prostor, kjer
počaka do naslednje peke.
Dan pred peko se posušeno testo
zdrobi in prelije s toplo vodo. Naslednji dan se doda v moko k svežemu
kvasu in vse skupaj zamesi v testo.
Dalje se ravna kot pri pripravi drugih
kruhov.
Mlinopek, d. d., Industrijska ulica 11, Murska Sobota
V današnjem času so globalni trend
na lokalni ravni domače dobrote. Vrhunec turistične strategije je narediti
jabolčno noč, na kateri se zberejo številne ekipe in tekmujejo v rezanju jabolka na štiri kose. »Ljubljančani« pa z
avtobusi na takšne prireditve. Ustvarjanje tradicije ali jahanje trenda. Nekaj je ustvarjanje tradicije, nekaj je
obujanje tradicije, nekaj je resnično
25. junija 2015 | Vestnik | 31 |
www.vestnik.si | e: [email protected]
11
med gredice p ...
Cvetlice za radovedne poglede turistov
besedilo in fotografije
Miha Šoštarič
B
anovci v veržejski občini so turistična vas. Zaradi tamkajšnjih
term s prvim naturističnim
kampom v Evropi so nekaj posebnega. Niso pomemben igralec le na domačem, ampak tudi na tujem trgu.
Številni obiskovalci, tudi iz tujine, obiščejo to vasico z manj kot 200 prebivalci, ki že vrsto let odlično dopolnjujejo turistično ponudbo term. Zelo
znana je Božična vas, ko prav za namene obogatitve turistične ponudbe
številni Banovčani v drugi polovici decembra okrasijo svoje domačije s prazničnimi lučkami in postavijo jaslice
na prostem.
»Pridi, dala ti bom cvet …«
Prebivalci Banovec skrbijo tudi za
ureditev svoje vasi. Skrbno pokošena trava ob cestišču, postavljeni koši
za smeti ter odlična cestna infrastruktura s pločnikom in ulično razsvetljavo dajejo še višjo oceno turistični vasi,
v kateri domačini namenjajo veliko
pozornost urejenosti svojih dvorišč
in vrtov. Med temi so tudi Topolnikovi. Gospodinja Lidija veliko časa preživi tako na cvetličnem kot tudi zelenjavnem in zeliščnem vrtu. »Vrtovi mi
pomenijo veselje in zadovoljstvo. Uživam v urejenem vrtu. Rada imam lepe
rože in čisto okolico,« pogovor začne
Topolnikova. »Po naši vasi hodi zares
veliko turistov. Eni pokažejo več zanimanja za našo okolico, drugi manj. Poleg rož, ki si jih ogledajo, jih pritegne
tudi naša kmetija.« Topolnikovi imajo
svoj vrt nekoliko odmaknjen od glavne ceste, vendar to turistov ne odvrne,
da si ga ne bi ogledali. »Z veseljem jim
razkažem svoje rože, prav tako jim z
veseljem ustrežem, če želijo katero od
cvetlic. Seveda brezplačno, ker za svoje rože nočem plačila. Sama jo rada dobim, zato jo tudi naprej podarim. Vesela sem, če čutijo ljubezen do cvetja.«
Brez rož je prazno in pusto
Ko se sprehodimo po dvorišču Topolnikove domačije, vidimo pestro paleto cvetlic, zelenja in grmovnic, ki jih
skrbno obdaja kamen. »Nimam pohorskega granita in kraškega kamna, imam
prodnik, ker naša pokrajina leži na prodniku, in te kamne mi mož pripelje iz
bližnjih gramoznih jam.« Na gredicah
prevladujejo hoste, ki zagotovo spadajo med najbolj priljubljene rastline, pri
katerih je lepota listov pomembnejša
od cvetov. Veliko barv izžarevajo ameriški slamniki, vidimo tudi številne potonike – trajnice, ki s cvetjem razveseljujejo od sredine aprila do srede junija,
pa rododenroni, hortenzije, javorji, klematisi in astilbe. Za vsakega nekaj. »Nisem se lotila sistematičnega sajenja rož.
Pomembno mi je predvsem, da stalno
nekaj cveti.« Izredno lepe cvetove imajo maslenke. »Po te sva s prijateljico
hodili v Nemčijo. Rože sem si prinesla
tudi z raznih potovanj. Veliko so stale,
zato mi je svakinja rekla, da ima moj
vrt vrednost enega majhnega avtomobila,« se zasmeji sogovornica. Ljubezen
do cvetja je podedovala od mame. »Prihajam iz Ključarovec v križevski občini,
tam so okenske police in balkone naše
hiše bogatile cvetlice. Tako je tudi zdaj
pri nas v Banovcih. Tudi hlevska okna
krasijo rože. Brez njih bi bilo preveč
prazno, pusto.«
Sredi cvetličnega vrta je nameščen
majhen hotel za žuželke, ki krasi marsikateri cvetlični vrt v Prlekiji. »To je
že nekaj časa modna muha. Sama sem
pred leti kupila del materiala za ta hotel, mož pa je naredil streho. Danes je
mogoče te tako imenovane hotele kupiti že skoraj v vsaki tehnični trgovini.«
Pravi, da čebel hotel ne pritegne. Tu in
tam se povzpne v hotel kakšna mravlja
ali pajek. Topolnikova je za dekoracijo
vrta poskrbela z lončenimi posodami
za mleko, poimenovanimi »dükli«. »V
njih nalijem vodo za ptice.« Živali so redne obiskovalke njenega vrta. Tudi ti-
ste, ki povzročajo škodo. »Največ je polžev. Naselijo se po listih, zato jih ročno
odstranjujem. Pa uši so tudi. Z blagim
sredstvom jih hitro zatrem.« Dela na
vrtu, kot pravi, ji nikoli ne zmanjka.
»Veliko je treba vlagati, če želiš imeti urejeno okolico hiše. Zaradi suše, ki
je bila v preteklih tednih, je bilo treba
veliko zalivati. Zdaj, po dežju, pa raste
trava, zato se je treba z motiko sprehoditi po vrtu. Ko imam vsaj malo časa,
sem že na vrtu.« Poleg urejanja cvetličnega je veliko dela tudi z zelenjavnim
in zeliščnim vrtom. »Doma pridelam
vso zelenjavo, in to iz svojih sadik. Tako
imamo krompir, korenje, paradižnik,
bučke, kumarice, solato, fižol in še kaj
bi se našlo. Tudi zelišča. Timijan, majaron, janež in meliso. Iz melise delam
sok,« je povedala »Takšni cvetlični vrtovi, kot se pojavljajo zdaj ob hišah, nekoč niso bili tako aktualni. Pred tremi
desetletji, ko sem se priselila v Banovce, so bile kmetije že urejene, vendar
so bili cvetlični vrtovi del zelenjavnega
vrta. Nekako so cvetlice ob robu vrta
obdajale zelenjavo. Zdaj se namenja veliko več pozornosti urejenosti okolice,
to pa je prav, saj je okolica slika vsakega
gospodinjstva.« n
12
| 32 | Vestnik | 25. junija 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
»Še pomnite, tovariši« bi lahko – na pol za šalo pa malo zares – naslovili tole fotografijo, ki je nastala, ko so
policisti odprli vrata in v svojo policijsko upravo spustili radovedneže. Skozi vrata pa so ven pobegnili tile trije že
starodobniki, ki slišijo na ime (za zelo zelo mlade: od leve proti desni) »hrošč« (v Prekmurju »keber«), »jugec« in
»fičo«. Dejstvo, da so z njimi policisti včasih delali red, postavi marsikaj na pravo mesto. fotografija nino črnko
Tudi ti dve deklici s svojim
dejanjem, med katerim ju je
babica fotografirala, postavljata
televizijo oziroma risanke na trdna
tla. Babica napreč pravi, da Nateja
in Natisa tudi, če so na televiziji
risani filmi, obvezno vsak teden
prelistata Vestnik.
fotografija osebni arhiv
Slovenijo pa osvaja Zavec, z veliko začetnico, da ne bo zamenjave z
dolgouhcem. Gre seveda za Dejana Zavca, ki je bil tudi v Bakovcih in ki je
tam navdušil staro, mlado in tudi najmlajše. fotografija tomo köleš
Tisti najbolj navdušeni in najbolj zagrizeni bralci – ali popotniki – pa so se z
Vestnikom odpravili tudi na izlet. Tokrat smo osvojili Zagreb.
fotografija nataša juhnov
Skoraj vse slovenske, gotovo pa vse pomurske medijske hiše, no
pravzaprav novinarji, ki delajo za njih, so se zbrali na tromeji, na srečanju
Fischer - Áder - Pahor. Tega, o čem je tekla beseda v novinarskih krogih,
seveda ne bomo izdali. Lahko pa vam prišepnemo ključne besede:
»Še pomnite tov...« fotografija nataša juhnov
turizem
www.vestnik.si | e: [email protected]
25. junija 2015 | Vestnik |
33
Reportaža med gosti v zasebnih prenočiščih
Tukaj teče ura
povsem drugače
Za vse niso primerni samo poceni hoteli in vroča voda ni
edino, kar iščejo v Pomurju – Poiskali smo »drugačne«
goste v Kruplivniku, na Cankovi, v Banovcih in Tešanovcih
Prav lahko najdemo skupni imenovalec takih »drugačnih« gostov – so raziskovalci, ljubitelji narave in aktivnega življenja. Sicer pa
je najbolje, da začnemo kar na Goričkem, v
ličnem nastanitvenem objektu nasproti radovske gostilne, ki mu je lastnica Edita Časar nadela ime Džaboka - Gruška. In prav to ime je
na spletu pritegnilo že marsikoga, tudi Franca in Irmo Gnidovec, ki sta ves prejšnji teden
(predvsem noči) preživela v Kruplivniku (Radovcih). Doma sta iz Jame pri Dvoru v Občini
Žužemberg in priznata, da sta prvič tukaj in
da sta se za ta kraj odločila prav zato, ker ga
do zdaj še nista poznala. In kako sta prišla do
apartmajev z eksotičnim imenom Džaboka Gruška, ki ga najprej nista znala izgovoriti, v
petek, ko smo se srečali pred odhodom domov, pa jima je že uspelo. Ponudbo sta odkrila
na spletu, in ker so bile na forumu pozitivne
kritike, sta se odločila za Goričko – dokončna
odločitev je padla, ko sta navezala prvi stik po
telefonu in sta slišala Edito.
Prva razlika med dolenjsko in goričko krajino je, da je pri njih vse »bolj na brzino, tu pa
gre ura drugače, vse poteka bolj počasi«, pojasnita. In kje sta se vozila: »Kolesarske steze
so dovolj dobro označene, gospa Edita nama
je vse dobro predstavila na zemljevidu, poti
in znamenitosti, saj je Pomurje za nas dokaj
neznano. Kam, v katero smer sva zavila kateri dan, sva se odločala povsem spontano, od-
Podariti podarjeno
Franci Gnidovec se spomni dogodka v
Monoštru, ko je starejši ženski podaril
ostanek forintov, ta pa je vsa presenečena pokazala na cerkev. Potem je videl, da
je ta denar res nesla v cerkev.
visno od vremena. Prvi dan sva šla s kolesom
do Murske Sobote. V torek je bilo slabše vreme in sva šla peš po tejle Graščakovi poti, ki
pa v enem delu ni bila urejena. Naslednji dan
sva šla s kolesom do Gornje Radgone in tudi
včeraj sva bila ves dan na kolesu, ustavila sva
se tudi na Koreniki v Šalovcih, nad katero sva
bila tudi navdušena, zelo prijazni so bili vsi,
poskusila sva celo dödole – tudi to sva se učila izgovarjati, pa niso hoteli nič za plačilo …
pa potem sva šla prek Hodoša in Domanjševec do Bukovniškega jezera, obiskala pa sva še
Dobrovnik z orhidejami in Lendavo, še Bogojino in Moravske Toplice. Malce problemov sva
imela le s temi cestami, ki so zelo lepe, jih je
pa zelo veliko in se mimogrede izgubiš.« Kolesariti sta začela pred približno desetimi leti,
saj sta z leti ugotovila, da potrebujeta aktivni
oddih tudi vmes, še posebej ker sta že v zrelih
letih, trije otroci pa so že šli vsak po svoji poti.
Bagolovi »delajo« turizem
»Jaz sem vedno želel 'delati turizem', zato že
od vsega začetka (od leta 1982 ) nismo imeli
klasične gostilne in tudi naših sedem dvoposteljnih sob, ki jih imamo od leta 2004, nismo
naredili samo zaradi prenočišč, ampak imamo sobe za turizem,« je povedal Jože Bagola,
ki skupaj s soprogo Ivanko in hčerko Urško
pod celovito ponudbo z imenom Ajda upravlja picerijo, gostilno in prenočišča. Ob obisku so čakali na prihod štirih družin. Jože in
Irena sta že od nekdaj polna idej in tako je še
danes, ko je v Penzionu Ajda Cankova najbolj
prodajani Tridnevni kolesarski kulinarični paket v trideželnem parku, ki ga oglašujejo tudi
na Madžarskem in Hrvaškem. Pred kratkim so
imeli gosta Rusa, iz Sibirije, ki je do Cankove
prevozil 6500 kilometrov in je bil namenjen v
Budvo. »Največ gostov je parov in kolesarjev.
Goričko je res raj za kolesarje, mi pa jim ponu-
jamo tudi tematske menije. Ko pride kolesar k
nam, si ne more vsega pogledati v enem dnevu, zato imamo pripravljen tridnevni paket.
In veste: naši gostje se vračajo, ker so ugotovili, da so za vsa doživetja trije dnevi premalo.
Imamo tudi druge goste, toda najbolj stavimo
na take, ki znajo ceniti to, kar jim ponujamo,
ki imajo radi kulinarično doživetje in ne gledajo samo na ceno.« Bagolovi so na Cankovi
orali turistično ledino, na srečo pa se je zadnja
leta začelo nekaj dogajati tudi v turizmu na
zahodnem delu Goričkega.
Irma in Franc Gnidovec pred apartmajem Džaboka - Gruška sta prekolesarila dobršen del Prekmurja.
Gorenjcem se tukaj pogled ne ustavi
Mojca Gazej z Bleda je minuli konec tedna
preživela v Sončni hiši v Banovcih. Arhitekturno dovršen prenočitveni objekt v lasti Aleša
Keglja že od leta 2007 razvaja goste, ki želijo
nekaj več. Apartmaji so priljubljeni tudi kot
darilo za mladoporočence ali jubilante, predvsem pa za tiste, ki želijo nekaj več oziroma
nekaj posebnega, ki se želijo malce razvajati
in uživati v lepotah prleške krajine. »Prvič sem
tukaj,« je priznala Mojca,» vtisi so odlični, lepa
pokrajina me je očarala, pa tudi ambient in
nasploh ljudje. Izbrala sem tale butični hotel,
kajti jaz ne maram velikih hotelov in gneče.
Tega imam več kot preveč v službi.«
Alenka Pivk in Peter Pogačnik s hčerko Ronjo iz Škofje Loke pa sta za svoje enotedenske
Irena, Urška in Jože Bagola s Cankove turiste opremijo z zemljevidi in vsemi potrebnimi informacijami.
Jože Bagola: »Največ gostov
je parov in kolesarjev. Goričko je res raj za kolesarje, mi
pa jim ponujamo tudi tematske menije. Ko pride kolesar k
nam, si ne more vsega pogledati v enem dnevu, zato imamo pripravljen tridnevni paket.
In veste: gostje se vračajo,
ker so ugotovili, da so za vsa
doživetja trije dnevi premalo.«
počitnice izbrala apartma v Panonski vasi v
Tešanovcih. V ponedeljek zjutraj so po zajtrku
začeli pripravljati načrt, Alenka pa je pojasnila
odločitev: »Od tu imamo prijatelje, ki so nam
priporočili to nastanitev, je pa res, da smo že
prej načrtovali počitnice v Sloveniji in ne na
morju. Smo taki, da ne iščemo standardne
ponudbe in hotelov, ampak nekaj drugega, ki
pa vseeno presega standardne okvirje. Ta vas
nam je všeč tudi zato, ker je malo drugačna arhitektura, pa da ne gledaš hotelov in toboganov, ampak polja, hkrati pa je odlično izhodišče za vse toplice in za kolesarjenje.« Peter pa
je dodal, da sta oba kolesarja in da jima je pomembno, da imata možnost aktivnega preživljanja počitnic. Dokler nista imela otroka, sta
veliko hodila v Avstrijo, na Koroško in Tirolsko, kjer je res veliko možnosti za kolesarjenje. Tudi iz Tešanovec bodo vsak dan šli v drugo smer, sicer pa so navdušeni nad okoljem,
ki je drugačno kot v klasičnem apartmajskem
naselju s strnjenimi hišami. »Pa pogled se ti ne
ustavi, tako kot pri nas,« poudari Alenka. In za
otroke? Zanje je pomembno, sta prepričana
Peter in Alenka, da imajo dovolj travnatih površin za tekanje, sicer pa je v senci urejen peskovnik, pred kratkim pa je »vert« Panonske
vasi Matevž Kadiš Matko uredil tudi jezerce s
počivalniki, ki se je takoj priljubilo ptičem, na
otočku pa sta se že naselili raci … Ko delaš z
naravo in za ljudi, so vsi zadovoljni.
Bernarda B. Peček
Mojca Gazej ne mara hotelov in gneče, zato se je odločila za Sončno hišo.
Alenka Pivk in Peter Pogačnik s hčerko Ronjo želijo preživeti aktivne počitnice in imeti dovolj prostora
za otroško razigranost. fotografije bernarda b. peček
34
| Vestnik | 25. junija 2015
besede mode
preprosto uporabno
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kukamo v vaš lonec in pečico
Sočno in sončno tudi pozimi
Sok iz kakršnega koli sadja – Brez kakršne koli obdelave in dodelave – Enostavno samo zamrznjen
Česa tako enostavnega še nisem slišala, veste. In sem kar padla dol. No, sem
se pobrala, a še danes mi ni jasno, kako
se tega prej nisem spomnila – jaz. Saj
pravzaprav ni pomembno; glavno, da
bomo odslej gotovo takole shranjevali
sok, ki ga doma pogosto uporabljamo
ne toliko za pitje, pač pa za sladice in
podobno. In – ja, natančno tako … spet
ne potrebujemo ne lonca, ne pečice in
ne štedilnika. Razmišljam, da bi spremenila nadnaslov pričujoče rubrike …
A šalo na stran, gremo na delo. Anton
je sicer bolj znan kot mojster, ki odlično suče svinčnik in je pogosto tako prišpičen, da kdaj koga celo popraska – s
karikaturo in v prenesenem pomenu
seveda. A zdaj vidim, da je Anton tudi
Lahkotno
Anton je bolj znan kot
mojster, ki suče svinčnik,
zdaj vidimo, da je Anton
tudi mojster v kuhinji.
Lahkoten korak se pojavi
takrat, ko ga spremljata
udobje in veselje
češenj, potem so zdaj tu že višnje, lahko pa pravzaprav narediš sok iz katerega koli domačega sadja; kar pač imate
na vrtu ali v sadovnjaku. Iz ribeza, breskev, marelic; ni da ni. Vse sadje lahko
– da ne bo zgnilo na drevesih, če ga ne
morete sproti pojesti ali se vam ga ne
ljubi vlagati – stisnete ali sočite, sok pa
enostavno nalijete v plastenke, ki jih je
vsepovsod polno, in jih daste v zamrzovalnik. Potem pa plastenko za plastenko jemljete ven, odmrzujete in –
uživate.« Anton pravi, da iz sadja dobi
sok s pomočjo namizne stiskalnice,
lahko pa si seveda pomagate tudi s sokovnikom. Anton: »Pomembno je, da
soka toplotno ni treba obdelati, prav
tako ni treba dodati sladkorja.« Preprosto in zdravo torej. Če imate tudi
vi kakšen tak recept, na dan z njim! Pišite na [email protected] in z veseljem
ga bomo obelodanili.
Vida Toš
Čevlji so lahko izjemne oblike, lahko
so iz prvovrstnega materiala, a kljub
vsemu jim manjka še nekaj.
Namen
Če gremo v hribe, si verjetno kljub
vročini ne bomo obuli japonk ali salonarjev. Vedno občudujem ljudi, ki si
kljub temu, da vedo namen, obujejo
popolnoma neudobno obutev. Morda
tega ne pokažejo, saj so nas že babice
učile, da je za lepoto treba potrpeti.
A verjetno so pozabile na ceno. Naše
telo kmalu zazna prijetnost materiala, zato je nasmeh kar hitra reakcija.
Res je, da bi bili za ples v takem primeru športni copati najboljši, a nepisana pravila zahtevajo usnjeno obutev. Tehnologija je seveda našla veliko
vmesnih rešitev, katere kakovost kaj
hitro zaznamo kar s ceno.
Popoldan
Čeprav smo velikokrat trdno prepričani, da nam neki model čevlja
popolnoma ustreza, doma hitro ugotovimo, da ni tako. Verjeli ali ne, tudi
čas kupovanja vpliva na to, kako nam
čevlji pristajajo. V poletnih časih se po
nakupih raje odpravimo popoldne, saj
takrat ne bomo kupili premajhnih ali
preozkih čevljev. Na nakup vplivajo
Nakup vedno
preverimo s ponovnim
pomerjanjem, ko
pridemo domov. Zraven
si obujmo primerne
nogavice in tudi
oblecimo najljubše
oblačilo. Če v stenskem
ogledalu ne zaznamo
nasmeha, potem
razmislimo o vrnitvi.
tudi prijatelji in prijateljice, zato je
vredno premisliti, s kom gremo naslednjič. Vsekakor nakup vedno preverimo s ponovnim pomerjanjem,
ko pridemo domov. Zraven si obujmo primerne nogavice in tudi oblecimo najljubše oblačilo. Če v stenskem
ogledalu ne zaznamo nasmeha, potem razmislimo o vrnitvi.
Poleti
Sandali so lahko nizki, taki na visokih petah pa so dostikrat neprijetni
za daljšo hojo. Izberimo polne pete,
da nam bo nekoliko lažje, saj večja je
površina, kjer se noga dotika čevlja na
eni strani, in površina tal na drugi, večji je odriv in lažja je hoja. Plastični
natikači imajo sicer svoje prednosti,
a čez usnje in njemu tehnološko podobne materiale ga ni.
Tatjana Kalamar Morales
mojster v kuhinji. Dobro, noče se kititi
s tujim perjem in pravi, da je tole ideja in recept njegovega brata Štefana, a
tudi on že nekaj zadnjih let dela sok,
ki ga natoči v plastenke in preprosto:
zamrzne. »Trenutno sem delal sok iz
Sok, Anton Buzeti in Vika Kontrec fotografija nataša juhnov
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Se šentjanževka in sonce ne marata
Šentjanževka je fototoksična, zato z njo previdno predvsem v poletnih mesecih
Šentjanževka ali latinsko Hypericum
perforatum je v polnem cvetu za šentjanževo, 24. junija, in od tod izvira
tudi njeno ime. Iz strtih cvetov se izloči krvavo rdeč sok in prav okrog
tega se pletejo tudi številne legende.
Tako so jo že antični zdravniki uporabljali za celjenje ran, kasneje pa
ugotovili tudi njen krepilni učinek na
živce, zaradi katerega je šentjanževka
dandanes najbolj v uporabi. Tudi takrat, ko iz »strtih src« zakrvavi. In to
je v prenesenem pomenu dandanes
tudi znanstveno dokazano.
Šentjanževka in sonce
Kadar se po izpostavitvi neke učinkovine UV-žarkom pojavijo stranski
učinki na koži, govorimo o fotosenzitivnih reakcijah, ki jih glede na mehanizem delimo na fototoksične in
fotoalergijske reakcije. In prav šentjanževka je v literaturi navedena kot
zgovoren primer tega.
Ali je šentjanževka fototoksična ali
ne, dandanes obstajajo različna mnenja. Mnogi trdijo, da je fototoksična
takrat, ko jo nanašamo na kožo in se
hkrati izpostavimo soncu. Drugi menijo, da je fototoksična ob zaužitju in
hkratni izpostavljenosti soncu.
Od kod pravzaprav izvira strah?
Pojav poznajo predvsem v veterini
in ga imenujejo hipericizem. Opazili
so ga pri govedi, ki na travniku popase cvetočo zel šentjanževke, nato pa
se na izpostavljenih mestih na koži,
ki niso pokrita z dlako, razvijejo vnetne spremembe.
Za fototoksičnost šentjanževke naj
bi bila odgovorna psevdohipericin in
hipericin. Raziskave pa so pokazale,
da ob uživanju šentjanževke v terapevtskih odmerkih ni nevarnosti za
nastanek kožnih sprememb ob hkratni izpostavljenosti soncu pri ljudeh
ali je vsaj minimalna. Na humanih keratinocitih so namreč ugotovili, da je
ekstrakt šentjanževke sicer fototoksičen (koncentracija hipericina v plazmi
> 50 mg/ml), vendar so koncentracije
ekstrakta v plazmi med zdravljenjem
prenizke, da bi lahko povzročile znake fototoksičnosti pri ljudeh.
Šentjanževo olje, ki se uporablja
zunanje za zdravljenje ran in opeklin,
ne vsebuje hipericina, zato naj ne bi
bilo fototoksično.
Zato kot vedno tudi tokrat velja:
zdravilo je lahko strup in strup je lahko zdravilo – odloča odmerek! In prav
zato previdnost ne bo odveč. Enako
tudi vedenje, da se šentjanževka in
sonce zaradi učinkovin psevdohipericina in hiperacina prav zares ne
marata, in če ju vendarle silimo, da se
družita, nam jo lahko zagodeta! Zato
bodimo v poletnih mesecih raje previdni, še posebej, če šentjanževe pripravke pripravljamo sami doma! Kajti
takrat ne vemo, kolikšna je koncentracija dobljenega pripravka, niti ne
vemo, kaj nam je s postopkom izolacije uspelo ekstrahirati (izlužiti)!
Šentjanževka in njena
učinkovitost ter uporaba
Po Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je šentjanževka uvrščena v kategorijo Z. To pomeni, da je
rastlina zdravilna in je namenjena
zdravilski uporabi. Zato se praviloma rastline in izdelki, ki vsebujejo te
zdravilne rastline v naravni ali prede-
lani obliki, razvrščajo med zdravila.
In četudi so dostopna brez recepta in
zaradi naravnega izvora dajejo občutek popolne varnosti, zanje velja, da
njihovo jemanje mora biti nadzorovano in svetovano.
Šentjanževka se v ljudskem zdravilstvu uporablja kot antidepresiv, učinkuje pri gastritisu, bronhitisu, močenju postelje, driski, protinu in revmi.
Zunanja uporaba je namenjena pri
bolečinah v mišicah, išijasu, sončnih
opeklinah, kožnih obolenjih in pri
celjenju ran. Tudi v homeopatiji je
Hypericum znano zdravilo ob išijasu.
Če se dotaknemo antidepresivnega delovanja šentjanževke, ki je
v uradni medicini najbolj zastopano, moramo poznati učinkovine. To
so derivata antracena hipericin in
psevdohipercin, derivat fluoroglucinola hiperforin, flavonoidi, ksantoni,
čreslovine, derivati kavne kisline in
eterično olje. Antidepresivni učinek
lahko pripišemo vplivu na transmiterje v možganih, ki so ga odkrili pri
številnih sestavinah rastline. Doslej
so delovanje pripravkov šentjanževke pri zdravljenju lažjih do srednje
hudih depresij preučili v več kot 30
kliničnih raziskavah s približno 4000
udeleženci. Nadaljnjih 10.000 bolnikov so vključili v opazovanje uporabe in poročali o primerih. Delovanje
so primerjali s placebom (pripravek
brez učinkovine in torej ne more
imeti učinka), pa tudi s sintetičnimi
antidepresivi. Mnoge od teh raziskav
so potrdile precejšnje izboljšanje
značilnih simptomov depresivnega
razpoloženja.
Zakaj so torej kljub učinkovitosti
potrebni posvet, opozorilo in spremljanje zdravljenja? Predvsem zato,
ker kljub naravnemu izvoru tudi
zdravilne rastline lahko imajo stranske učinke. Zato njihova uporaba
mora biti nadzorovana! Šentjanževka
lahko razen fototoksičnosti povzroči
prebavne motnje, nemir, utrujenost,
glavobol in alergične reakcije. Vstopa lahko tudi v interakcije – medsebojno delovanje z drugimi zdravili.
Tako moramo biti pozorni na sočasno uživanje šentjanževke z antidepresivi, imunosupresivi, inhibitorji
proteaze, antikoagulantov, teofilina
in digoksina. Pozorni moramo biti na
stanje, ki ga želimo zdraviti, in pravilno predvideti, ali je samozdravljenje sploh primerno (ali gre za trenutno žalost, melanholijo ali za težja
depresivna stanja).
Prav tako moramo biti pozorni na
primeren odmerek, višji odmerki
lahko delujejo preveč uspavalno ali
povečajo nemir. Zato se svetuje uporaba že pripravljenih zdravil in pripravkov, ki se dobijo v lekarni brez
recepta. V njih je namreč optimiziran
odmerek! Prav tako je s postopki pridobljena prav tista učinkovina, ki jo
želimo izkoristiti v zdravilni namen!
Vsekakor je šentjanževka učinkovita in dobrodošla zel. In če je pravilno svetovana, izdana in uporabljena,
se nam je ni treba bati. Kajti takrat
lahko zasije kot prepotrebna luč v
trenutnih teminah življenja.
Polonca Fiala Novak, mag. farm.
razvedrilo
www.vestnik.si | e: [email protected]
25. junija 2015 | Vestnik |
35
horoskop
OVEN 21. 3.-20. 4.
ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11.
Lepi dogodki v službi se bodo za ovne
vrstili drug za drugim. Doma bo konec
tedna prevladovalo nezaupanje. Premislite, ali niste prav vi tisti, ki je storil
začetni korak za nastanek dvoma. Nameravana naložba sicer ni slaba, vendar bi kazalo še malce počakati.
Več kot očitno je, da vam je zadnje dni
dolgčas, zato vam v službi upravičeno očitajo nedelo oziroma vašo pasivnost. S takšnim obnašanjem škodujete le sebi, se bo pa poznalo tudi v vaši
denarnici ob izplačilu plače. Zberite
svoje misli in energijo ter se oprimite
dela. Bolje se boste počutili.
BIK 21. 4.-21. 5.
STRELEC 23. 11.-21. 12.
Ker sem vam preveč mudi, zlepa ne boste dosegli vsega, kar si želite. Odpovejte se raje neki ugodnosti in kaj kmalu
se bo pokazalo, da vam bo zato uspelo
nekaj, kar bo vredno dvakrat več. Nikar se ne ustrašite, pogumno naprej.
Prisiljeni boste, da se postavite na svoje noge, pa naj gre za poslovno ali zasebno zadevo. Znašli se boste, uživali
in preživeli prav lep konec tedna. Pomlad bo lepa, če jo obogatite še s sprehodi, ki so vam še kako potrebni.
DVOJČKA 22. 5.-21. 6.
KOZOROG 22. 12.-20. 1.
Nova ljubezenska doživetja vam bodo
postajala čedalje bolj všeč in spomin
na preteklo upiranje se vam bo zdel
vedno bolj smešen. Le kako ste se lahko tako dolgo odrekali užitkom, ki se
vam danes zdijo nekaj povsem naravnega in seveda nadvse prijetnega.
Trma vas po pripeljala v položaj, ko bo
še najbolje vse skupaj pustiti in reševati, kar se rešiti da. Takšnih napak,
kot ste jih naredili v teh dneh, si več
ne privoščite, kajti ob vsem drugem
bo še ogroženo tudi vaše zdravje. Nenapovedan obisk vas bo spravil v dobro voljo.
RAK 22. 6.-22. 7.
Vaši velikopotezni načrti se vam bodo
začeli končno uresničevati, vendar se
zavedajte, da je končni uspeh še zelo
daleč. S prijatelji se dogovorite za srečanje ob koncu tedna, lahko pa jih povabite na skupni daljši sprehod. Koristila vam bosta svež zrak in druženje.
VODNAR 21. 1.-19. 2.
Vaša skrhana zveza se bo ponovno
okrepila in spoznali boste, da ste sami
krivi za slabe odnose s partnerjem, za
kar se mu boste tudi opravičili. Skupaj preživljajta lepe pomladne dni in
si privoščita večerjo na samem, kjer
se bosta lahko v miru pogovorila o nadaljnjem sodelovanju.
LEV 23. 7.-23. 8.
Našli boste toliko časa, da boste priskočili na pomoč nekomu, ki vas bo najbolj potreboval. Ne pozabite pa reševati tudi svojih problemov, ki so že na
obzorju, in v teh dneh se vam približujejo prav črni oblaki. Pazite na zdravje in v teh dneh pijte veliko tekočine.
RIBI 20. 2.-20. 3.
Napeti odnosi v službi vas bodo privedli drugam, kot ste si želeli. Nikar se ne
obotavljajte, ampak se poskusite čim
prej pametno pogovoriti Bodite potrpežljivi in tako boste dosegli zmago,
ki si jo boste pošteno prislužili. Poleg
poslovnih zadev nikar ne zanemarjajte
zasebnega življenja, saj vam partner že
očita, da se premalo ukvarjate z njim.
DEVICA 24. 8.-23. 9.
V neki zadevi se nikar ne izmikajte,
ampak poskušajte vztrajati do konca. Prijatelj vam bo očital nečimrnost,
vendar bo s tem mnenjem ostal popolnoma osamljen. V teh dneh vas bo presenetil že dolgo napovedan obisk, ki
pa bo nadvse prijeten.
TEHTNICA 24. 9.-23. 10.
Neko popolnoma običajno srečanje se
bo končalo z mislijo na ljubezenske zaplete. Nikar se ne bojte posledic, ampak izkoristite priložnost in se zabavajte. Obeta se vam prijetno potovanje
v neznano.
deset razlik
Nagrada za
izžrebanega reševalca
križanke: knjižica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah
na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 3. julija 2015.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak
kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.
6
5
3
Rešitev:
3
7
8
4
2
6
7
8
5
Ime in priimek, naslov:
ilustraciji mladen mrčela
1
9
5
6
9
7
6
5
8
6
1
4
7
4
2
7
8
2
5
8
1
3
9
Rešitev iz 24. številke: ALEKSANDRA PINTERIČ, JAZBEC
Knjižico Med okuse po … dobi Marija Tomec, Mladinska ulica 22, 9231 Beltinci.
Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
36
| Vestnik | 25. junija 2015
družba
Jadranske igre
prejeli smo
Hlad jim ni prišel do živega
Prlekijo bodo na polfinalnem tekmovanju v Velenju zastopali Cvenski čehi in dikline
V poznem nedeljskem popoldnevu,
ko so se temperature presenetljivo
za ta letni čas spuščale pod 20 stopinj Celzija, so številni prišli na ljutomersko poletno kopališče. Pa ne
na nočno kopanje, temveč na zanimive Jadranske igre, ki so začele
pohod na slovenskih tleh s prvimi
kvalifikacijami prav v prleški prestolnici. »Voda pa je bolj topla kot
zunaj,« so v en glas ponavljali udeleženci igre, ko so odeti v nič kaj poletna oblačila pomolili roko v vodo
ljutomerskega bazena. Vendar nizke
zunanje temperature niso odvrnile
mladih, da se ne bi junaško podali po točke, ki so na koncu odločile zmagovalca in potnika v polfinale
iger, ki v šesti izvedbi potekajo letos
v dvanajstih državah.
Osem ekip, ki so bile sestavljene
iz petih fantov in treh deklet, se je
merilo v vlečenju vrvi, vodni košarki – mošarki, streljanju s samostrelom in vlečenju vrvi. V letečem vaterpolu so bili najuspešnejši člani
ekipe Šic bar cafe, v mošarki so največ spretnosti pokazali Velenjčani,
v streljanju s priročno sestavljenim
Replika na objavo
v Vestniku
Glede na objavo v Vestniku Murska
Sobota dne 11. 6. 2015 z naslovom »V
šolskih nahrbtnikih poplave reklam«
podajamo repliko na objavo novinarke Bernarde B. Peček, ki v članku med
drugim ocenjuje tudi razpis Varno na
kolesu. Spodaj podana stališča se tako
nanašajo le na komentarje o družbi
Butan plin ter projektu Varno na kolesu in ne na ostale primere, ki jih novinarka v članku navaja.
V delu članka tako opažamo naslednje zavajajoče in neresnične vsebine
za bralca.
»…najboljše tri šole so v maju prejele denarne in praktične nagrade …«
Praktične nagrade so prejele prav vse v
razpisu sodelujoče šole v okviru regionalnih podelitev v mesecu aprilu 2015.
Tiste, ki se teh podelitev niso udeležile so priznanja in simbolične nagrade prejele po pošti oziroma jih bodo
do konca šolskega leta prejele osebno
z dostavo. Vsem šolam finalistkam, ki
jih je družba Butan plin skupaj s partnerji gostila na zaključni prireditvi v
Ljubljani, smo poleg nagrad – praktičnih in zmagovalci denarnih, omogočili
tudi brezplačen prevoz v Ljubljano.
Ekipe so se merile tudi v zanimivem streljanju s samostrelom.
Že z uvrstitvijo v finale
vlečenja vrvi so si
Cvenski čehi in dikline
prigarali skupno
zmago, v vlečenju
vrvi pa veselje ob
zmagoslavju prepustili
Prleškim judoistom, ki
so zasedli na koncu tekmovanja drugo mesto.
samostrelom pa Cvenski čehi in dikline. Končnega zmagovalca je odločilo vlečenje vrvi. »Vleci, vleci, vleci,« so spodbujala dekleta peterico
fantov, ki se je zoperstavila drugi peterici in želela na svojo stran čim hitreje potegniti dovolj vrvi za končno
zmago. Že z uvrstitvijo v finale vlečenja vrvi so si Cvenski čehi in dikline prigarali skupno zmago, v vlečenju vrvi pa veselje ob zmagoslavju
prepustili Prleškim judoistom, ki so
zasedli na koncu tekmovanja drugo
mesto. Skupno tretje mesto je pripadlo Velenjčanom. »Najtežja se nam
je zdela mošarka, vendar smo vse
igre vzeli bolj za šalo kot zares. Nismo šli tekmovat v upanju, da bomo
slavili, zato smo malo presenečeni
nad zmago,« je dejala Mateja Topolinjak, ki je vodila do zmagoslavja Cvenske čehe in dikline. Zmagovalna ekipa bo zastopala Prlekijo na
polfinalnem tekmovanju v Velenju
(28. avgusta). »Priprave na polfinale bodo podobne tokratnim. Sobotna zabava do jutranjih ur in nato
na tekmovanje,« je z nasmeškom
na obrazu povedal Aleš Ploj, ko so
mu organizatorji okrog vratu obešali zlato odličje. Poleg Topolinjakove in Ploja so zmagovalno ekipo
sestavljali Nuša Lašič, Tina Sovič,
Sašo Potočnik, Miha Sovič, Tomaž
Vrabelj in Gregor Kotnik.
Finale Jadranskih iger na slovenskih tleh bo 30. avgusta v Kopru,
sklepno dejanje celotne izvedbe
letošnjih Jadranskih iger pa bo 19.
septembra v hrvaškem letovišču Biograd na Moru.
Miha Šoštarič
www.vestnik.si | e: [email protected]
»Vleci, vleci, vleci,« so dekleta spodbujala fante pri vlečenju vrvi.
»Seveda so vsi drugi petošolci naredili kolesarski izpit – z nagrado ali
brez nje.«
Naj tukaj poudarimo, da so razpis
med drugimi s svojo strokovnostjo
podprli: Policija, Agencija za varnost
prometa RS, Kolesarska zveza Slovenije, med podporniki je tudi Direkcija
RS za ceste ter Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport. Gre torej ta
projekt, ki pod svojim okriljem združuje vse pomembnejše organizacije in
organe v RS, ki se ukvarjajo s problematiko kolesarstva pri nas. Glede na
prometno (kolesarsko) statistiko v RS,
ki ni katastrofalna, še vedno pa mora
biti cilj 0 smrtnih žrtev, je potrebno izobraževati in dodatno spodbujati otroke in mlade k previdnejšemu
ravnanju v prometu, zaradi tega je v
družbi Butan plin tudi nastala ideja
ter želja po povezovanju s stroko na
tem področju. Cilj projekta je, da vzgojimo ambasadorje, ki bodo s svojim vedenjem zgled in opomin tudi starejšim
(staršem, skrbnikom ipd.). Nagrada je
simbolična gesta v znak zahvale učencem in mentorjem, ki so se čez leto
trudili, se na nekoliko drugačen način
učili in spoznavali morebitne pasti v
prometu. V nahrbtnike otrok tako nismo »trpali promocijskega gradiva«,
kot navajate v naslovu članka in prav
tako to zagotovo ni naša ciljna skupina - če bi že o projektu razmišljali s
prodajnega vidika. Tako posploševanje, da z nagrado manipuliramo in se
želimo »oglaševati« ustvarja pomanjkljivo vsebino in lahko odraža osebno
mnenje, ki sodi v kolumno in ne kot
kritična in utemeljena razlaga o vsebini in pomenu razpisa Varno na kolesu.
V kolikor se družbeno odgovorna podjetja po tej poti ne bi vključevala v
razvoj in aktivnosti, ki potekajo na
različnih nivojih, tudi vzgojno – izobraževalnem, potem bo ta sistem še
toliko bolj osiromašen. Morda so vzgibi določenih podjetij oziroma razpisov
res le na medijski odmevnosti in v tej
ciljni skupini vidijo priložnost za pospeševanje prodaje, vendar taka oblika zapisa kot rečeno žali vse, ki delamo in namenjamo precej energije in
sredstev v razvoj projekta, kot je Varno
na kolesu. Z njim kot rečeno želimo
omogočiti šolarjem oziroma mladim
kolesarjem znanja in vsebine o varnem vključevanju v promet in je prav
ta razpis morda eden izmed redkih, ki
za sodelovanje ne nagradi le zmagovalca (ali prvih treh), ampak prav vse
sodelujoče otroke in to ne le z besedo.
Zmagoslavje Cvenskih čehov in diklin na kvalifikacijah Jadranskih iger v Ljutomeru fotografije miha šoštarič
Nina Rihar,
vodja projekta Varno na kolesu,
Butan plin, d. d.
25. junija 2015 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: [email protected]
»Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen,
to troje. In največja od teh je ljubezen.«
ZAHVALA
DE POGREBNIŠTVO
Panonska ulica 3
Murska Sobota
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
27. junija bo minilo
leto žalosti od takrat,
ko nas je za vedno zapustil
naš dragi mož, oče in dedek
Gustav Skalič
upokojeni evangeličanski duhovnik
iz Moravskih Toplic
Lepa hvala domačemu duhovniku gospodu Gezi Erniši
in njegovi soprogi Ruženki ter vsem, ki ste sodelovali
pri bogati in ganljivi žalni slovesnosti. Hvala tudi vsem,
ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
V SPOMIN
V 84. letu nas je zapustil
Iskrena hvala vsem, ki ste mu lajšali tegobe starosti
in bolezni ter ga imeli radi.
KOMUNALA
Čeprav tvoj glas se več ne sliši,
beseda tvoja v nas živi,
povsod te slišimo mi vsi,
med nami si ...
(1. pismo Korinčanom 13,13)
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
Anton Kelenc
iz Gornje Bistrice
Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu,
mu prižgete svečo in prinesete cvet.
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
Žalujoča: žena Angela in sin Anton z ženo Sabino
Žalujoči njegovi domači
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
PO KONKURENČNIH
CENAH.
Dragi dedi, pogrešava te!
Vnukinja Vanessa in vnuk Anton
Kje si, mama naša,
kje je mili tvoj obraz,
kje je roka tvoja,
ki skrbela je za nas.
V 93. letu nas je zapustila
draga mama,
babica in prababica
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Dosegljivi 24 ur:
041 712 586
Vladimir Hozjan, s. p.,
Šulinci 87 A,
tel.: (02) 55 69 046
V 64. letu nas je za vedno zapustila
draga sestra, svakinja, teta,
sorodnica, soseda in prijateljica
Gizela Frumen
Prisrčna hvala g. duhovniku in ge. duhovnici za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke in Pogrebništvu Komunale.
Ob boleči izgubi vaših najdražjih
smo Vam v pomoč s prijazno besedo
tolažbe in pogrebnimi storitvami.
ZAHVALA
Greta Merklin
iz Ulice Mikloša Kuzmiča 9 v Murski Soboti
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje
in lepe misli ter darovali sveče in prispevali za bolnišnico v Rakičanu.
Lepa hvala osebju bolnišnice za vso pomoč.
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin
bo večno ostal.
ZAHVALA
37
Kompletne pogrebne storitve in oprema
Urejanje pokopališč in zelenic
Brezplačni prevozi do 40 km
Plačilo na več obrokov ali odlog plačila
roj. Kous
iz Murske Sobote
Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem,
ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje
ter darovali cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene.
Hvala osebju Društva distrofikov Izola.
Lepa hvala gospe duhovnici Judit Andrejek za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
[email protected]
tel.: 02 538 17 20
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Pomlad bo na tvoj vrt prišla
in čakala, da prideš ti,
in sedla bo na rožna tla
in jokala, ker te ni.
živali
NESNICE, rjave, grahaste, črne,
stare 14 tednov, prodam po 4,50
evra za eno. Dostava na dom. Tel.:
(02) 792 35 71. v1458
Ne jočite ob mojem grobu,
nisem tukaj in ne spim.
Tisoče vetrov sem,
diamantni lesk na snegu,
sončni žarek na zelenem klasu,
rahli dež jeseni.
Ko prebudite se v tišini jutra,
sem zamahi ptic prepevajočih,
ki krožijo po nebu.
Zvezda sem, njena blaga luč v noči.
Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj.
ZAHVALA
V 85. letu
je končala življenjsko pot
Ida Šiftar
iz Kopitarjeve ulice 17
v Murski Soboti
posesti
ODDAM OPREMLJEN POSLOVNI
PROSTOR (ena večja in ena manjša
pisarna), 33 m2, v središču Murske
Sobote. Tel.: 051 356 501. v1447
kmetijska mehanizacija
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem, prijateljicam in znancem, ki ste jo pospremili
na njeni zadnji poti na pokopališču v Murski Soboti.
V 87. letu nas je zapustil
dragi očka in dedek
Hvala za cvetje in sveče ter za prispevke v dobrodelne namene.
EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520
191. v1358
prof. Evgen Titan
Posebej hvala duhovniku g. Leonu Novaku za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke, zdravstvenemu osebju bolnišnice
v Rakičanu, osebnemu zdravniku Vöröšu, dr. med., za pomoč
med njeno boleznijo in Pogrebništvu Komunale Murska Sobota.
TROSILNIK VIKON in traktorski viličar prodam. Tel:. 041 812 237. v1412
iz Kocljeve ulice 6a v Murski Soboti
KUPIM OBIRALNIK KORUZE,
TRAKTORJE in vso drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel.: 041 679 937.
v1437
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti
in nam ob bridki izgubi izrekli besede tolažbe. Prav tako se
zahvaljujemo vsem, ki ga boste ohranjali v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
V 67. letu nas je zapustil naš ljubi
mož, oče, tast in dedek
Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911.
iz Pečarovec 19
Žalujoči: žena Elza, sin Robert s Silvijo,
hčerka Renata z možem Cemilom in drugo sorodstvo
Dragi dedi, hvala ti za lepe trenutke,
ki smo jih preživeli skupaj, pogrešali te
bomo – Patrik, Amadeja, Ayla, Ayhan in Adem
Vedeževanje Janja
090
44 14 090 44 25
Zidarstvo, fasaderstvo, strojni ometi
in izolacija zidov
DENIS
CASAR
Filovci 110, 9222 Bogojina
Tel./faks: 02 547 10 14, GSM: 041 956 370
Roletarstvo ARNUŠ
PVC-okna,
vrata, senčila
S tem kuponom 20 % popusta
pri nakupu do 30. junija.
#
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraženo pisno in ustno sožalje,
za vse darovano v dobre namene, vsem sorodnikom, sosedom
in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala je namenjena g. duhovniku, pevcem,
lovcem, g. Rituperju in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Hvala ti za vso ljubezen in dobroto.
s. p.
Janko Horvat
HITER KREDIT
ZA NAKUP VOZILA!
KUPIM TRAKTOR, lahko Zetor, Ursus, IMT, Deutz, Univerzal, Štore ali
podobnega, in priključke. Tel.: 041
235 349. v1459
kmetijski pridelki
SEME DETELJE ugodno prodam.
Tel.: 041 526 394. v1440
MLAD KROMPIR, 60 centov/kg,
prodam. Panker, Noršinci 36, tel.:
031 285 879. v1449
Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 54 17 041 390 576
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU
Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 2b,
zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu:
SI56 023-400019232-476.
GMM, Gregor Zupanc, s. p.
1,99 evra/min.
Srce tvoje več ne bije,
bolečin več ne trpiš,
nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči,
saj dom je prazen in otožen,
ker tebe pri nas več ni.
Plačilo s položnicami
ali prek trajnika.
Možnost odplačila starega lizinga.
Odkupi in menjave vozil.
Posredujemo za več posojilodajalcev.
AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB,
(02) 228 30 20, 031 658 679
razno
PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin.
Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p.,
Tepanje 1a, Sl. Konjice. v1134
srečanja
Tudi v 16. letu najuspešnejši, resni
in prijazni pri posredovanju partnerjev za občasna srečanja ali resno zvezo. Zdravilni dotik, Černelavci, wwwzdravilnidotik.si, Majda
Šiftar, Gederovska ulica 14, Černelavci, tel.: 041 285 615. v1463
38
sporočila
| Vestnik | 25. junija 2015
Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Lendava
(Uradni list RS št. 45/09) Komisija za pripravo statuta
in poslovnika ter za občinska priznanja
Občine Lendava objavlja
RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ
OBČINE LENDAVA ZA LETO 2015
I.
in sicer:
1 naslov častnega občana,
2 plaketi,
2 priznanji,
ki se podeljujejo zaslužnim posameznikom, gospodarskim družbam,
zavodom, krajevnim skupnostim, društvom in drugim organizacijam
za njihove dosežke na področju gospodarstva, kulture, znanosti in
razvoja, športa, vzgoje in izobraževanja, na humanitarnem področju
in na drugih družbeno pomembnih področjih ter za trajnostni razvoj
Občine Lendava.
Hkrati s postopkom razpisa za podelitev priznanj Občine Lendava
za leto 2015 poteka postopek preverjanja pogojev za pridobitev priznanja za najlepše urejeno naselje v Občini Lendava, v katerega se
vključijo vsa naselja v Občini Lendava.
Priznanje za najlepše urejeno naselje v Občini Lendava prejme naselje, ki skrbi za celostno podobo naselja, kulturno in zgodovinsko
dediščino, varstvo okolja in racionalno rabo energetskih virov, urejenost komunalne infrastrukture in hortikulturno urejenost ter na podlagi kriterijev komisije doseže najvišje število točk.
II.
Priznanja občine se podeljujejo ob občinskem prazniku 28. oktobra.
III.
Pobudo in predloge za podelitev priznanj Občine Lendava lahko podajo posamezniki ali pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče oziroma sedež v Občini Lendava.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Zaupanje v vsako kapljico vode.
>>Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem A<<
Izgradnja vodovodnega omrežja v Turnišču
prinesla posodobljeno črpališče
V občini Turnišče, kjer prevladujejo panoge čevljarstvo in kmetijstvo ter imajo vse več mikroin malih podjetij, imajo veliko
ciljev, mednje zagotovo sodita
dokončanje projekta »Oskrba
s pitno vodo Pomurja – Sistem
A« in preplastitev občinskih
cest. Ob tem pa tudi prenova
in povečanje kapacitete čistilne naprave, izgradnja dnevnega centra za starejše občane,
priprava poslovno-industrijske
cone na investitorje. Vsekakor
pa še dodaten razvoj kmetijstva ter dinamičnega in konkurenčnega podjetništva za zeleno
gospodarstvo. Spodbujajo tudi
samozaposlovanje in skrbijo
za zagon zadruge in socialnega podjetja. Intenzivno se tudi
spodbuja turizem in turistično
ponudbo, predvsem zelenega
dela, tudi v povezavi s tematiko
Nature 2000.
V zelo kompleksnem in obsežnem
projektu »Oskrba s pitno vodo
Pomurja« sodelujejo pomurske
občine, ki so razdeljene v tri sisteme: A, B in C. Občina Turnišče
spada v Sistem A, kjer so zraven
še Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje,
Lendava, Odranci in Velika Polana. Namen projekta je zagotovitev
varne, zanesljive, kakovostne in
celovite oskrbe z vodo, kar pomeni,
da bodo ob koncu projekta prebivalci vseh sodelujočih občin imeli
učinkovitejši dostop do pitne vode,
tudi tisti, ki do sedaj niso imeli nenehnega dostopa do neoporečne
vode. Ob tem pa bo tudi veliko prebivalcev dobilo nove priključke na
javno vodovodno omrežje.
V občini Turnišče bo do konca
projekta posodobljeno črpališče,
obenem pa bo zgrajenih veliko metrov transportnega, primarnega in
sekundarnega vodovoda. Ob tem
je zagotovo pomembna pridobitev
tudi nova hidrantna mreža, ki bo
zagotavljala učinkovitejšo požarno varnost v vseh naseljih. Večji
del cestišč bo tudi preplasten, saj
ob gradnji vodovoda prihaja do
poškodb. Vodovodno omrežje
občine Turnišče bo postalo del
enotnega vodovodnega omrežja
za vse sodelujoče občine, ki bodo
imele enega skupnega upravljavca in enotni center vodenja.
Sam projekt prispeva k ciljem
regionalne politike zagotavljanja
ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo in izboljšanje
javne oskrbe s pitno vodo za vse
sodelujoče občine.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega
programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Varstvo okolja
– področje voda; prednostna usmeritev – Oskrba s pitno vodo.
www.pomurskivodovod-sistemA.si
IV.
Pobuda za priznanje mora vsebovati
- podatke o kandidatu: ime in priimek oziroma ime pravne osebe, rojstni datum za fizično osebo, naslov, telefonsko številko in za pravno
osebo še kontaktno osebo,
- pisno soglasje kandidata za kandidaturo, in če je kandidat fizična
oseba, še soglasje za uporabo osebnih podatkov,
- podatke o pobudniku: ime in priimek oziroma ime pravne osebe,
naslov, telefonsko številko, in če je ponudnik pravna oseba, še kontaktno osebo,
- vrsto priznanja,
- utemeljitev pobude.
K utemeljitvi pobude so lahko priložena tudi druga mnenja, ki podpirajo pobudo.
V.
Kriteriji za posamezno priznanje so navedeni v Odloku o priznanjih
Občine Lendava, ki je objavljen v Uradnem listu RS št. 45/09 in na
spletni strani Občine Lendava: www.lendava.si.
VI.
Pisni predlogi se posredujejo v zaprti kuverti na naslov: Občina Lendava, Glavna ulica 20, 9220 Lendava, z oznako »Ne odpiraj – javni razpis – občinska priznanja 2015«, in sicer vključno do 27. 7. 2015. Predlogi, ki prispejo po razpisanem roku, se ne upoštevajo.
Komisija za pripravo statuta in poslovnika
ter za občinska priznanja Občine Lendava
Številka: 030-0001/2015
Lendava, 18. 6. 2015
Svet zavoda OŠ Miška Kranjca Velika Polana
Velika Polana 215b
9225 Velika Polana
razpisuje delovno mesto RAVNATELJA ZAVODA (m/ž)
Kandidat mora izpolnjevati za imenovanje na funkcijo ravnatelja zavoda pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS št. 16/07
– uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF in
57/12-ZPCP-2D).
Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za
uspešno vodenje zavoda.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let.
Vsebina celotnega javnega razpisa za delovno mesto ravnatelja/ravnateljice je objavljena na spletni strani: http://www.os-velikapolana.si/.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku) pošljite do 7. 7. 2015 do 12. ure na naslov:
Svet zavoda
OŠ Miška Kranjca Velika Polana
Velika Polana 215b
9225 Velika Polana
z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja – NE ODPIRAJ«.
Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko
pa predloži tudi kratek življenjepis.
Popravek
V članku z naslovom Kopanje v hladni
vodi tri evre in pol, v topli do 14 evrov,
ki je bil objavljen v Vestniku št. 24, je
bila navedena napačna cena kopanja v Zdravilišču Radenci. Pravilno je:
… cena triurnega kopanja je 12 evrov
(en odrasel + en otrok).
Zakaj bi brali tetinega,
očetovega, sosedinega ...
Berite svojega!
BOLJŠA STRAN SPLETA
116 111
Odgovor je pogovor.
[email protected]
02 538 17 20
Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku.
Telefon za otroke in mladostnike
Nova številka,
stari prijatelji.
napovednik
www.vestnik.si | e: [email protected]
Petek, 26. junija
18.30 Radijski knjižni sejem in
knjižnica v Gornji Radgoni
1. NE BOM SE POBOLJŠAL – Biseri
2. SIN – Vikend
3. NAŠEL TE BOM – Ognjeni muzikanti
4. POKLIČI ME – Ansambel Prosen
5. SOSEDOV JAKA –
Jože Antonič s prijatelji
19.15 Mladi val bosta vodila
Julija Lukovnjak in Jaša Radič
PREDLOGA
14.15 Oddaja tedna
MOČ PRIJATELJSTVA –
Anja Smogavec & Ansambel Žvižg
NAJ POZABIM – Vera & Originali
20.15 Guči po domače in Grega Šmid
LESTVICA SLOVENSKE
ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
7.30 Panonski odmevi
z Mihaelo Kalamar
1. DO NAGEGA – Alma Merklin
2. ORIGINAL – Carpe Diem
3. BREZ SKRBI – Samo Budna
4. JULIJA – San Di Ego
5. V SRCE – CoverLover
PREDLOGA
AHA – Muff
LEDENA – Siddharta
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
1. HEROES – Mans Zermerlow
2. WANT TO WANT ME – Jason Derulo
20.15 Zimzelenčki z Natašo Hakl
Sobota, 27. junija
8.30 Mali oglasi na MV
Nedelja, 28. junija
10.30 V Nedeljski kuhinji bo gost
Nataše Brulc Šiftar
Franc Gönc iz Regionalne
razvojne agencije Mura
18.00 Na narodni farmi
boste slišali najboljše na
letošnjem 24. festivalu Vurberk
Ponedeljek, 29. junija
14.30 Za zdravje: ledvice, srce,
možgani, noge; gostja bo
Simona Kralj Lopert, dr. med.,
specialistka interne medicine
18.00 MV-dur: skupina Siddharta z
novim albumom Infra
20.15 Ponedeljkov potepuh
z Bojanom Rajkom
Torek, 30. junija
SNOP: Beno Horvat
7.45 Ljubljansko zvočno pismo,
Aleš Kardelj
19.15 Eti ta je muzika
Soboški dnevi
Dogodek
V petek, 26. junija, ob 18. uri bo v evangeličanski cerkvi nastopil Ansambel rogov
HoRORn, ob 19. uri bo na vhodni ploščadi gradu predstavitev Mikkove bobnarske delavnice Govoreči bobni in kitarske
delavnice za mlade. Ob 20. uri bodo na
glavnem odru nastopili Zlatko in Optimisti, ob 21. uri Demolition group, ob 23.
uri Mi2, ob 0.30 pa na grajskem dvorišču
Blaž live act in ob 1.30 Moveknowledgement.
MURSKA SOBOTA –
Hiša Sadeži družbe
V soboto, 27. junija, ob 18. uri bo v evangeličanski cerkvi nastopil Peter Milić
(klavir), ob 19.30 na osrednjem prizorišču drumline A Ticket to Ride, ob 20. uri
pa bo ulična prestava za družinsko publiko v izvedbi Theatre Korolevski Girafe iz
Estonije. Ob 21. uri bo koncert skupine
CoverLover, ob 23. uri Parni valjak in ob
1.00 Reggalution.
V nedeljo, 28. junija, ob 18. uri bo v evangeličanski cerkvi Glasba za flavto, violončelo in harfo: Eva – Nina Kozmus, Karmen Pečar in Mojca Zlobko. Ob 19. uri
bo v parku ulična prestava z naslovom
Teža kože v izvedbi Lonely circusa. Soboško poletje bodo končali s koncertom
skupine Muff ob 20. uri in Novih fosilov
ob 21.30.
GRADIŠČE
V soboto, 27. junija, ob 14. uri bo na igrišču 15. srečanje krajev z imenom Gradišče
iz vse Slovenije. Pripravili bodo kulturni program, pohod po Gradišču, zabavne
igre, vožnjo z mobišankom in drugo. Po
18. uri bo igrala skupina Blue Planet, ki se
ji bo ob 21.30 pridružila Nika Zorjan.
ROGAŠOVCI
V sredo, 24. junija, ob 10. uri bo v kulturni dvorani odprtje razstave 25. mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora.
MURSKA SOBOTA
20.15 Mursko-morski val:
v oddaji bomo obujali
spomine na skupno letovanje
v Grčiji in na obisk Meteore
V četrtek, 25. junija, ob 19. uri bosta v gledališču Park slovesnost ob dnevu državnosti in koncert Slovenski tolkalni projekt.
SNOP: Jerneja Pirnat
Praktično darilce Murskega vala dobi:
Danica Kramberger, Simoničev breg 1,
Gornja Radgona. Nagrada čaka
v naročniški službi Vestnika.
12.30 Reportaža tedna
14.30 V Domači plošči
bomo gostili mlado izvajalko
Mario Horvat iz Serdice,
ki je nastopala na letošnjem
20. festivalu Fens v Kopru
LJUTOMER
V sredo, 24. junija, ob 16. uri bosta na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer akademija ob koncu šolskega leta in proslava ob dnevu državnosti. Ob 20. uri pa bo
proslava ob dnevu državnosti v organizaciji Občine Ljutomer v Parku I. slovenskega tabora.
LENDAVA
V sredo, 24. junija, ob 20.30 bo na poletnem odru gledališke in koncertne dvorane slovesnost ob dnevu državnosti. Slavnostni govornik bo častni občan Občine
Lendava Ferenc Hajos. V kulturnem programu bosta recital Dijakov srednje šole
Lendava in predstava Balet pod zvezdami: Carmen – balet s flamenkom v dveh
dejanjih.
Kupon št. 26
Glasujem za skladbo
Glasba našega srca:
GORNJA RADGONA
V sredo, 24. junija, ob 8.20 bosta v avli in
okolici OŠ Gornja Radgona 25. dan šole in
proslava ob dnevu državnosti.
7 Veličastnih:
Glasba
GRAD, TRATE
NSTSNMV:
Ime in priimek, naslov:
IMATE TEŽAVE
S PITJEM ALKOHOLA?
Ste morda začutili
potrebo, da bi se o
čezmernem pitju v družini
s kom posvetovali?
Skupina za samopomoč
SPOPRIJEMANJE S
TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA
ob ponedeljkih
na vsakih štirinajst dni.
Hiša Sadeži družbe
Ulica Štefana Kovača 20
Murska Sobota
Vodja skupine
Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah
do torka, 30. junija 2015, na naslov:
Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000
Murska Sobota, za glasbene lestvice.
031 538 586
Hiša Sadeži družbe
031 748 412
MOŠČANCI
V soboto, 27. junija, ob 20. uri bo v vaškem domu odprtje priložnostne razstave likovnih del, ki bodo ta teden nastala
na 23. mednarodni likovni koloniji Izak
Lipovci.
Praznik
Četrtek, 2. julija
V torek ob 17.30 bo Uvod v učenje Bruna Gröninga, ob 18.30 pa Krog prijateljev
Bruna Gröninga.
LIPOVCI
11.15 Trn v peti s Tatjano Letnik
BAD BLOOD – Taylor Swift +
Kendrick Lamar
SONG FOR SOMEONE – U2
V ponedeljek in torek med 9. in 12. uro bo
otroško-mladinski literarni tabor (Ne)navadna zabava za super spomin (Vanja Lebar). V ponedeljek ob 18. uri bo Alkohol
– skupina za samopomoč (Milan Osterc),
18.30 joga smeha (Klavdija Zver), ob 19.
uri Motnje hranjenja (Andrej Omulec), ob
20. uri pa transmisijska meditacija (Vlasta Zrinski).
Odprtje
SNOP: Bojan Rajk
PREDLOGA
V petek, 26. junija, ob 17. uri bo predavanje Barve, ki mi pristajajo (Renata Rogan,
Darja Kerčmar), ob 17. uri pa pogovorna
delavnica Spoznavajmo se (Društvo Modriš PKM).
V soboto, 27. junija, ob 20. uri bo v gasilskem domu 18. folklorna prireditev Peli
in plesali so jih mati moja s podnaslovom Od brajd do lugaša. Nastopile bodo
odrasle in otroške folklorne skupine iz
Budinec, Stične, Puconec in Mačkovec
ter Pevska skupina Fantje Ljubljančani.
Pred tem, ob 19. uri, bosta odprtje razstave ročnih del članic Društva kmečkih
žena Klas Bodonci ter predstavitev turističnega podmladka s turističnim projektom Podzemna vasica.
Sreda, 1. julija
3. FRANTIC – Gun
4. HEARTBET SONG – Kelly Clarkson
5. WAITING FOR LOVE – Avicii
39
napovednik dogodkov
glasbene
lestvice na
radiu murski val
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
25. junija 2015 | Vestnik |
V sredo, 24. junija, ob 20.30 bo v koncertnem salonu gradu Grad koncert ansambla Camerata Bachiensis iz Nemčije s solistko Julio Kirchner. Pred tem, ob 19.30,
bo Festivalski predtakt: pogovor z umetniki. V petek, 26. junija, ob 20.30 bo koncert še na gradu Cmurek, pred tem pa ob
19.30 prav tako pogovor z umetniki.
MEKOTNJAK
V četrtek, 25. junija, ob 14. uri se bo začel
pri gasilskem domu pohod po tematski
poti v organizaciji TD Stara Cesta.
KRPLIVNIK
V petek, 26. junija, ob 16.30 bo na dvorišču Škerlakove hiše prireditev Srečanje
v Krplivniku s kulturnim programom in
osredno temo: pridelava ajde in ajda v
kulinariki.
GOMILICA
V nedeljo, 28. junija, ob 16. uri bo v vaškem domu Srečanje ljudskih pevcev in
godcev Naj se čüje pesem.
SPODNJI LKAMENŠČAK
V petek, 26. junija, ob 18. uri bo v Mladinskem centru Prlekije medgeneracijska
delavnica Peka piškotov in družabne igre
(Jožek Makoter, Branko Makovec).
RADENCI
V soboto, 27. junija, ob 13. uri bo v Dosorju prireditev Dosorjeva vetrnica – dalmatinsko kosilo s klapo Solaris.
Razstave
MURSKA SOBOTA
V Pomurskem muzeju Murska Sobota bo
do konca septembra na ogled razstava
Karikature Ladislava Kondorja.
V Galeriji Robin bo do 29. avgusta na
ogled razstava Pomurskega muzeja Murska Sobota z naslovom Med podeželjem
in mestom, Murska Sobota 1850–1920.
LENDAVA
V prostorih Galerije - Muzeja Lendava
na lendavskem gradu je do 30. septembra na ogled likovna razstava Hommage
a Picasso.
V prostorih ZKD Lendava je do konca avgusta na ogled razstava likovnih del, ki so
nastala na ustvarjalnem srečanju likovnih
umetnikov z naslovom Lendava v barvi in
sliki, ki jo je organiziral Zavod Zarum.
GORNJA RADGONA
NEGOVA
V petek, 26. junija, ob 21. uri bo v Mladinskem centru Gornja Radgona tretji klubski festival Zlüftaj se! Nastopili bodo:
Pink Flamingos, Splitting the Sky, Underpodngrabn in Supportning Act.
V gradu Negova je do konca avgusta na
ogled fotografska razstava Fotograd Negova – fotografsko središče Svetovne zveze za fotografsko umetnost. Na ogled so
dela Hermana Čatra Pozabljen, Zakleti
grad in njihove zgodbe Iva Borka, Svetloba življenja Maje Šivec in Kranjska fotografija od Puharja do danes.
JERUZALEM
V nedeljo, 28. junija, ob 17. uri bo Jeruzalemski glasbeni večer s skupino Raoul
& The Wisemen (Nizozemska) in degustacijo vin.
Knjige
MURSKA SOBOTA
V ponedeljek, 29. junija, ob 19. uri bo v
Pokrajinski in študijski knjižnici Murska
Sobota predstavitev zbornika Vloga TO
Pomurja v procesu osamosvajanja.
BELTINCI
V galeriji Gradu Beltinci bo do 17. julija na
ogled razstava likovnih del udeležencev
51. slikarske kolonije Izlake - Zagorje 2014.
RADENCI
V Dosorju bo do 11. julija na ogled razstava del Laure Ličer z naslovom Bitja.
GRAD
V gradu Grad bo do konca oktobra na
ogled razstava fotografij sodelujočih na
sedmem fotografskem natečaju v Krajinskem parku Goričko. Do 5. julija pa si
v veliki dvorani lahko ogledate razstavo
del umetnice iz Nizozemske Mariëtte va
Duin z naslovom Bilo je sedaj/The time
was now.
GORNJA RADGONA
V Špitalu je na ogled razstava voščilnic
zbiratelja Antona Vodana.
CANKOVA
V Vili Vogler je na ogled likovna razstava ljubiteljskih slikarjev Likovne sekcije
Ludvika Vrečiča.
Turistične prireditve
PETANJCI – V četrtek, 25. junija, ob 13. uri
se bo začel v Vrtu spomina in tovarištva
peti Spominski pohod po poti spomenikov NOB in osamosvojitvene vojne '91 po
Občini Tišina, ki ga pripravlja Združenje
borcev za vrednote NOB, Krajevna organizacija Tišina. Po vrnitvi v Vrt spominov
in tovarištva bo ob 17. uri druženje ob petju Pevske skupine Prekmurci.
MURSKA SOBOTA – V četrtek, 25. junija, ob 9. uri se bo začela v Slovenski ulici
pred hotelom Diana prireditev 19. bogračijada s tekmovanjem v kuhanju prekmurskega bograča. Polovica ekip bo začelo kuhati ob 9.30, polovica pa ob 14. uri.
Ob tem bodo še glasbeno-zabavni program, prikaz domačih obrti in običajev,
otroški kotiček in drugo. Ob 13. uri bo nastop mažoretk Društva prekmurskih mažoretk Bakovci, ves čas prireditve pa bo
igral ansambel Mladi Pomurci.
Vidonci – V četrtek, 25. junija, ob 9. uri
bo v Športnem centru Vidonci drugi Pohod po Vidoncih, ki ga pripravlja Športno
društvo Vidonci. Proga bo dolga osem kilometrov.
Selo – V četrtek, 25. junija, ob 10. uri bo
pri vaško-gasilskem domu začetek Pohoda ob dnevu državnosti – spoznavajmo
Občino Moravske Toplice, ki ga pripravlja
Društvo upokojencev Moravske Toplice.
Filovci – V soboto, 27. junija, ob 12. uri
bo v Lončarski vasi deveti Festival vina
in kulinarike, ki ga pripravlja KS Filovci
skupaj z društvi iz vasi. Na prireditvi bo
tekmovanje v kuhanju bograča na tradicionalni način v lončenih posodah, ogled
cimprač in zbirk v njih, predstavitev domače kulinarike in drugo. Po 18. uri bo
igral Duo Jošt.
Gornji Senik – V soboto, 27. junija, ob
15. uri bo v Hiši jabolk interaktivna učna
ura Od zrna do krüja – jedi iz krušne peči
v organizaciji Zveze Slovencev na Madžarskem. V sodelovanju z MePZ Avgusta Pavla ZSM Gornji Senik bodo pripravili še druženje ob pesmi na travniku. Ob
20. uri pa bo v kulturnem domu veselica,
na kateri bosta igrala Duo Mark in Bojan Tivadar.
Gornja Radgona – V petek, 26. junija, med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred
Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov in izdelkov ter domačih dobrot.
Dobrovnik, Žitkovci – V okviru Dnevov turizma Občine Dobrovnik bo v soboto, 27. junija, na igrišču NK Dobrovnik
občinski turnir v malem nogometu. V
nedeljo, 28. junija, ob 12. uri pa bo v Žitkovcih predstavitev kulinarike območja
Hetiš, na kateri bodo pripravljali tradicionalne hetiške jedi krajani osmih slovenskih in madžarskih obmejnih krajev.
Ljutomer – V soboto, 27. junija, med 8.
in 12. uro bo na Glavnem trgu Turistična
tržnica v organizaciji Lokalne turistične
organizacije Prlekija Ljutomer.
Gornja Radgona – V soboto, 27. junija,
ob 8. uri bo v Kerenčičevi ulici (pri nekdanjem mejnem prehodu) Kmečko-ekološka tržnica na meji.
Moravske Toplice – Do konca avgusta bo ob drevoredu pri slaščičarni Cafe
Praline Term 3000 Poletna turistična tržnica v okviru aktivnosti, ki so jih naslovili Poletje v Moravskih Toplicah. Tržnica bo vsak teden od četrtka do nedelje
po 18. uri. Od 2. julija bodo vsak četrtek
še večeri etnoglasbe.
Gornja Radgona – V ponedeljek, 29.
junija, ob 8. uri se bo začel na Trgu svobode tradicionalni Petrov sejem – Petrovo.
Dobrovnik – Pustolovski park pri Bukovniškem jezeru je odprt do 28. junija
ob sobotah, nedeljah in praznikih med
11. in 19. uro, od 4. julija do 31. avgusta pa
vsak dan med 10. in 19. uro.
Napovedi kulturnih, turističnih
in drugih dogodkov pošiljajte do
ponedeljka do 11.00 na elektronski
naslov: [email protected].
40
(ne)nazadnje
| Vestnik | 25. junija 2015
Četrtek:
jasno,
megla
10 | 24
Petek:
pretežno
jasno
12 | 25
vreme Sobota:
zmerno oblačno,
nevihta
14 | 28
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nedelja:
pretežno
jasno
14 | 26
Ponedeljek:
pretežno
jasno
12 | 27
fotografija tedna
Andrej Velkavrh
»Muce bele, muce črne, muce
zlate in srebrne …« je besedilo
Uspavanke, ki ga poje Neca Falk.
Ena od še bolj znanih, prav tako v
njeni izvedbi in delo istega avtorja,
pa je gotovo pesmica Maček Muri.
Večen je ta Muri; pa ne le v deželi
ob Muri, saj je zaradi svoje srčnosti
že zdavnaj prestopil meje domače
pokrajine. Skupaj s svojim avtorjem,
Radenčanom Kajetanom Kovičem, je
razveseljeval generacije in generacije
otrok, ki so medtem že postali starši
in Murija s srcem berejo naprej. Prav
Muriju in Kajetanu je bilo posvečeno
mačje mesto sredi radenskega parka,
v katerem so se smukale bele, srebrne
… in še kakšen mačkon zraven. In
dogodek je gotovo ostal v srčkih;
majhnih in velikih, tako kot brezčasni
Muri. V. T. fotografija dani mauko
V četrtek in petek bo precej jasno, v četrtek zjutraj bo ponekod lahko nekaj
megle. Temperature bodo počasi vse
višje. Tudi v soboto bo sončno in še nekoliko toplejše vreme, a popoldne bodo
zaradi neizrazite hladne fronte nastale
krajevne nevihte. V nedeljo bo spet precej jasno, dnevna temperatura bo malce nižja kot v soboto. V ponedeljek bo
sončno in spet nekoliko topleje. Temperature bodo proti sredini prihodnjega tedna dosegle 30 stopinj.
***
Še nekaj o nevihtah. Nevihte nastajajo v
nestabilni zračni masi. Klasičen primer
je, da se pri tleh podnevi zrak segreje,
pregreje, zgodaj pa je hladnejši, zato se
začne dvigati in se dviga visoko, tako
da ob dovolj vlažnem zraku nastanejo
oblaki, in to nevihtni. Zrak pa se lahko
začne dvigati tudi prisilno, tudi kadar
pri tleh ni dovolj toplo, da bi se sprožilo
dviganje. Vzrok so lahko hribi, čez katere jih potiska zračni tok (veter, na primer jugozahodnik). In ker se mora zrak
ob prehodu čez hribe dvigniti (temu
pravimo prisilni dvig), se lahko v ugodnih razmerah sproži spontano dviganje, ki vodi v nastanek neviht. Lahko pa
se dviganje sproži tudi na hladni fronti.
Nevihte torej imamo. Toda ene so
kratkotrajne in hitro razpadejo, ene pa
kar trajajo in trajajo. Ene stojijo skoraj
na mestu, druge pa potujejo. Kadar je
veter po višinah približno enak, tako
po hitrosti kot smeri, morebitne nevihte ne živijo dolgo. Običajno hitro po nastanku razpadejo (zadušijo same sebe).
Nekajkrat zagrmi, dež se usuje in kmalu
je vsega konec. Take so običajno vročinske nevihte. Kadar pa veter z višino narašča (vetrovno striženje), in če se mu
še spreminja smer, potem nevihtne celice običajno živijo dalj časa in se obnavljajo. Pri primeru prisilnega dviga nad
hribi jih »pri življenju« vzdržuje splošni
veter, ki vedno znova povzroča prisilni
dvig. V takem primeru dobimo t. i. stacionarne nevihte – nevihte ali nevihtne
pasove, ki se obnavljajo, in se pas dežja
ne premika kaj dosti. Ob na splošno labilnem ozračju in vetrovnem striženju
pa nevihtni oblaki potujejo v smeri višinskih vetrov in se obnavljajo ter lahko
prepotujejo več sto kilometrov.
Romanje porabskih Slovencev na Triglav
Pohodne palice so jim primrznile na roke
Letos drugič od malega do pravega Triglava – Dvaindvajset pohodnikov – Trije na vrh Triglava
Tokraten pohod porabskih Slovencev
od malega do velikega Triglava, lani
so šli prvič, je bil malce drugačen. Karel Holec, predsednik Kulturno-turističnega društva Andovci: »Letos se
nas je od malega Triglava v Andovcih
na pot podalo 17, nekaj se nam jih je
pridružilo kasneje, tako da nas je bilo
skupaj 22. Letos smo se tudi odločili,
da ne bomo hodili v več skupinah iz-
menično po sistemu štafete, ampak
da bomo vsi prehodili vse.« Začeli so
v ponedeljek, in ker je šlo letos počasneje, so do Kredarice prišli v soboto,
v nedeljo pa na Triglav. Holec: »Slabo
vestnikov
koledar
Č – 25. junij HINKO, dan državnosti
P – 26. junij
STOJAN
S – 27. junij
EMA
N – 28. junij
HOTIMIR
P – 29. junij
PETER, PAVEL
T – 30. junij
EMILIJA
S – 1. julij
BOGOSLAV
V petek, 26. junija, sonce vzide ob 5.
uri in tri minute, zaide ob 20. uri 55
minut. Tako bo dan dolg 15 ur in 50
minut. V četrtek, 2. julija, ob 4. uri in
21 minut bo na nebu nastopila polna
luna – ščip.
Letos je zaradi snega na vrh Triglava uspelo priti le trem. A Porabci se ne dajo, drugo leto gredo spet. fotografija arhiv društva
vreme je bilo, dež, led in sneg. Tako
mrzlo je bilo, da smo skoraj zmrznili. Že do Kredarice je bilo zelo težko
priti, ker je snežilo kot pozimi. Tudi
tisti, ki so nas vodili, so se čudili, da
je v tem času tako mrzlo. Mi smo pa
bili vsi premočeni, premrznjeni, in ko
smo prenočevali na Kredarici, smo se
poskušali posušiti, pa nismo bili prav
uspešni. Spremljevalci in reševalci so
celo rekli, da se ne bomo povzpeli na
Triglav, ker je tako snežilo, in da je
nevarno. Ko pa smo jim rekli, da je
naš cilj Triglav, smo lahko šli trije.
Samo na tri so namreč lahko pazili.
Preostali so nas tam počakali, trije pa
smo prišli na vrh.« Karel pravi, da že
do Kredarice ni bilo enostavno priti: »Vse smo 'fkup zmrznoli', še pohodne palice so nam primrznile na roke
… in ni bilo le fizično zahtevno, tudi
psihično. To je bilo skoraj kot križev
pot, pravo romanje.«
Letos, dodaja Holec, so jim veliko
pomagali Zveza veteranov vojne za
Slovenijo, Zveza slovenskih časnikov
in Združenje vojaških gornikov Slovenije: »Zelo smo jim hvaležni, saj
so nam veliko pomagali, nam uredili prenočišča in nam pokazali koščke Slovenije, ki jih drugače ne bi videli.«
Karel Holec pravi, da kljub težavnosti podviga in kljub slabemu vremenu niso obupali. In bodo prihodnje leto spet hodili: »Ne, ne, volje
pa nismo izgubili. Vsak mora priti
gor, zdaj smo bili samo trije.«
Vida Toš
Naročite svoj
3.7.2015
ob 21.uri
Crvena
Jabuka
[email protected] | 02 538 17 20
Bazenski
kompleks
Terme 3000
moravske
Toplice
4.7.2015
ob 21.uri
Dražen
Zečič
proDaJa vsTopnic:
recepciJa HoTela aJDa,
kopaliŠke BlaGaJne Terme3000
in recepciJa HoTela raDin - raDenci
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje.
Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi.
Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po …
info: [email protected]
casopisni oglass.indd 1
18.5.2015 14:11:45