Bukev še nosi spomin
Nesreča na reki Muri Dimnikarstvo Žetev Znova na bojni nogi Nevihta zajela udeležence spusta Kmalu bodo prepuščeni trgu Nekdanji župan in graščak na sodišču Gumijasti čoln je zadel v brod na Melincih – Sedem oseb je padlo v vodo, tri končale v bolnišnici Nekaj mesecev pred koncem koncesijskega sistema še vedno neznane podrobnosti nove ureditve Neznank je malo, odkupna cena ni dogovorjena Stran 3 Stran 4 Mlinopek s kmeti sodeluje od setve Kampuš želi zaradi neresničnih trditev od Hercoga javno opravičilo in 15 tisoč evrov za soboško bolnišnico Stran 6 Stran 20 Stran 21–32 Čestitamo ob dnevu državnosti! 25. junija 2015 Uredništvo Murska Sobota, leto lxvii, št. 26, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 € V gozdu pri Šentilju V premislek Bukev še nosi spomin Počitnice Vida Toš K o slišim za počitnice, se, sama ne vem, zakaj, spomnim na knjigo z naslovom Mladost na stopnicah. Nikoli je nisem prebrala, priznam. A miselna povezava ni naključna. Spomnim se svojih. Ne stopnic, počitnic. Na morje s kolonijo, kdaj tudi s staršema, kakšen dan v ptujske toplice z mamo, drugače pa prosto. Ne pravim, da sem imela idealno otroštvo, daleč od tega. Tudi moje počitnice niso bile optimalne, gotovo. Sem pa imela nekaj, česar danes otroci skorajda več ne poznajo. Imela sem relativno svobodo, počela sem torej, kar sem želela, da le ni bilo nevarno. Imela sem čas. Pa še tisto, kar je malo daljše od časa: dolgčas. In sem si morala vedno kaj novega izmisliti, da sem se zaposlila. To seveda ni bilo težko. Tekla sem k sosedovim, bili so štirje otroci, in en, dva, tri je bil tukaj večer. Janez Koren, poveljnik Soboške čete: »Zdaj pa se bojim, da bo nekdo to drevo posekal« Nepreslišano Današnje otroke smo starši oropali vsega tega. Za to mi je iskreno žal. Nimajo svobode, da bi med počitnicami počeli to, kar je edino pravilno: nič. Nimajo časa, da bi se ga vsaj začeli učiti sami organizirati in razporejati. In le redko kateri otrok ve, kaj pomeni beseda dolgčas. Janez Koren, ki je poveljeval Soboški četi, ne ve, kateri od njegovih mož je pred štiriindvajsetimi leti v bukev urezal datum in simbol slovenske vojske. Šele lani ga je na to opozoril Franc Lešnik iz Kaniže pri Šentilju, ki je bil ves čas delovanja čete na tistem območju njihov vodnik in pomočnik in s katerim se občasno še srečujeta. fotografija iz arhiva janeza korena Nimajo »mladosti na stopnicah«, pa s tem ne mislim na mladostnike ali otroke, ki bi bili zapuščeni, prepuščeni sami sebi. Mislim na prizor, ko se gruča otrok druži in ko se začnejo dolgočasiti, a se že eden česa spomni, kaj bi lahko počeli. Skupaj. Neumnosti? Tudi, zakaj pa ne. Mladost je čas za to. Počitnice pa čas za čas, za dolgčas, za počitek. Tudi za starše. Ne da smo v stresu, na kateri tabor ali delavnico jih bomo dali, samo da mineta dva meseca. Lepo, da smo z njimi, seveda. A po mojem mnenju je, predvsem za otroke, dobro, če so tudi malo sami. Nič hudega jim ne bo. Nasprotno. Užili bodo prave počitnice. Naročnik Karikatura Anton Buzeti Na gričih nedaleč od stare ceste, ki vodi proti mejnemu prehodu v Šentilju, je vas Kaniža, blizu nje pa je gozdiček, v katerem je mogočna bukev, svojevrsten naravni pomnik vojne za Slovenijo in delovanja Soboške čete na tem območju. Gre za edino enoto 75. območnega štaba teritorialne obrambe iz Murske Sobote, ki je delovala zunaj območja murskosoboškega štaba, oblikovana pa je bila z namenom, da zavaruje učni center nabornikov v Pekrah. Po ukazu se je četa v petek, 28. junija 1991, zgodaj zjutraj premaknila s slivniškega letališča na območje krajev Jelenče, Kaniža in Štrihovec ter dobila nalogo, da ustavi kolono tankov jugoslovanske vojske, ki se je premikala proti mejnemu prehodu v Šentilju. Uspešno je opravila nalogo, doživela pa še vojaški letalski napad, v katerem je bil lažje ranjen eden od 54 mož, ki jim je poveljeval Janez Koren iz Bratonec. Zaradi možnosti novih letalskih napadov so se vojaki umaknili v gozd blizu Kaniže. Po vsem doživetem je dan pozneje nekdo urezal v drevo datum 29. junij 1991 in simbol slovenske teritorialne obrambe ter s tem na neki način izpovedal pripadnost domovini. Sloveniji. Morda se bo po objavi te fotografije oglasil tudi avtor sam in povedal, kaj ga je spodbudilo, da se je odločil v tem gozdu pustiti neki pečat. Nadaljevanje na 8. strani ODBOJKARSKI TABOR 2015 # Cena 50 € Za dosedanje in nove naročnike Vestnika OK Panvita Pomgrad za osnovnošolske dečke Murska Sobota, 29. 6.–3. 7. 2015 20 % popusta. Prijavite se v naročniški službi Vestnika, Ul. arh. Novaka 13, Murska Sobota, do 25. 6. 2015. Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa. 2 aktualno | Vestnik | 25. junija 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Občina Radenci praznuje Kapelski tabor - 145 let Pot sprave je, da ne bijemo političnih in ideoloških bitk prek grobov V spomin na Kapelski tabor, od katerega letos mineva natanko 145 let, praznuje Občina Radenci, ki je bila ustanovljena pred 21 leti, svoj praznik. Ob tej priložnosti so pripravili v radenskem hotelu Radin akademijo, zbranim pa je spregovoril diplomat in nekdanji slovenski veleposlanik v Makedoniji Marjan Šiftar. »Tudi v Radencih se s ponosom spominjamo Kapelska tabora, prispevka k narodnoosvobodilnemu boju, žrtev na pragu svobode aprila antifašistične in antinacistične koalicije. Bili smo med narodi, ki jim gredo neizbrisne zasluge, da se je pred 70 leti končal zmagoviti apokaliptični spopad mednarodnih razsežnosti, da je bilo premagano zlo fašizma in nacizma. Tega nam ne more vzeti nihče.« Dodal je, da bomo Slovenci razdeljenost morali preseči, »vendar brez prevračanja vrednost in sprenevedanja, z iskreno skupno voljo za boljšo prihodnost mladih in vseh nas. Samo to je pot do Vsakodnevno srečevanje s težkimi razmerami Zbranim na slovesnosti je spregovoril tudi radenski župan Janez Rihtarič, ki je prehodil pot od lanskega občinskega praznika do danes. Posebej je omenil gradnjo novega vrtca in vodovodnega omrežja v sklopu projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja, kot najbolj aktivno dejavnost dela občinske uprave pa navedel jav- Župan Ivan Markoja in dr. Štefan Alojzij Ferenčak fotografija štefan gyurica Častni občani Občine Odranci Dr. Štefan Alojzij Ferenčak Svoje znanstvenoraziskovalno delo je posvetil etnomuzikološkim znanostim Po sklepu odranskega občinskega sveta je župan Ivan Markoja podelil naslov častni občan glasbenemu pedagogu dr. Štefanu Alojziju Ferenčaku ob 50-letnici opravljanja duhovniške službe. V obrazložitvi podelitve naziva so zapisali, da dr. Ferenčaka poznajo kot delovnega in znanstvenoustvarjalnega Odrančana. Svoje znanje je kot visokošolski učitelj prenašal na mlade generacije na ljubljanski Teološki fakulteti, deloval pa je tudi na Orglarski šoli v Mariboru in na RTV Maribor, kjer je med letoma 1995 in 2003 soustvarjal radijske oddaje: »Dr. Štefan Alojzij Ferenčak je diplomant Te- Občinska odlikovanja so prejeli Marija Erveš, Ivan Peklar, Dosor in Mladinsko društvo Vrelec. fotografija miha šoštarič 1945 in vsega, ki ostaja trajen in neizbrisen del mozaika vojne za samostojno Slovenijo. Hvala vsem in spoštljiv spomin padlim in umrlim za našo svobodo in samostojno Slovenijo,« je dejal Šiftar, ki se je ob tem spomnil začetkov samostojne Slovenije. »Pred 24 leti smo vedeli, kaj hočemo. Vedeli smo, kaj je naš skupni nacionalni interes. Imeli smo vizijo, imeli smo cilj, imeli smo svoje vrednote. Bili smo enotni.« Treba bo preseči razdeljenost Šiftar je dejal, da je Slovenija leta 1991 stopila v negotov in nezaupljiv svet z velikimi pričakovanji in velikim elanom. »Svoje življenje in razvoj smo utemeljevali na načelih povojne evropske demokracije in tradicije. Stopali smo kot del nekdanje zmagovite mali oglas Marjan Šiftar: »Pred 24 leti smo vedeli, kaj hočemo. Vedeli smo, kaj je naš skupni nacionalni interes. Imeli smo vizijo, imeli smo cilj, imeli smo svoje vrednote. Bili smo enotni.« čestitka (označi) Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko. no razgrnitev dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta z okoljskim poročilom. »Žal je zaradi časa in splošnih razmer tudi v naši občini še veliko težav na socialnem, družbenem in socialnem področju. Vsakodnevno se srečujemo s težkimi razmerami, v katerih se znajdejo naši občani. »Skupaj skušamo najti rešitve in se dogovoriti, kako naprej. Zato se trudimo za dobro vseh,« je dejal Rihtarič, ki je skupaj s podžupanom Alešem Kaučičem podelil občinska odlikovanja. Plaketo Občine Radenci sta podelila Mariji Erveš in Domu starejših občanov Radenci, priznanje Občine Radenci pa Ivanu Peklarju in Mladinskemu društvu Vrelec Radenci. Miha Šoštarič Naročniki, s kuponom dobite darilo! KUPON sprave.« Ob tem je poudaril pieteto do žrtev, »da ne bijemo političnih in ideoloških bitk prek njihovih grobov, in spoštljiv odnos do vseh mrtvih, vseh junakov in žrtev velikega in tragičnega časa naših polpreteklih dni«. V mesecu, ko slavite rojstni dan, imate možnost izbrati darilo: mali oglas v Vestniku ali čestitko na Murskem valu. Rojstni dan naročnika v času od 1. do 31. 7. 2015. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo. Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna. Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika. Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo za fizične osebe. ološke fakultete Univerze v Ljubljani. Svoje znanstvenoraziskovalno delo je posvetil etnomuzikološkim znanostim, v okviru katerega je nastalo delo Veroslovna analiza jurjevanja v Sloveniji, najvišji znanstveni naslov pa je dosegel na dunajski univerzi z doktorsko disertacijo s področja muzikologije z naslovom Lepa si, lepa si, roža Marija.« Najstarejši Odrančan z doktoratom znanosti je avtor še drugih pomembnih znanstvenih monografij. Od leta 1999 je član predsedstva mednarodnega Združenja za himnologijo. J. G. Občinski svet Občine Gornja Radgona Odločili so se za manjše zlo Ker bi zvišanje cene oskrbe s pitno vodo preveč obremenilo občane in podjetja, ga niso sprejeli Zadnja šesta redna seja Občinskega sveta Občine Gornja Radgona v četrtek, 18. junija, je bila ponovno polna presenečenj. Čeprav je bilo tokrat nekaj manj vprašanj, pobud in predlogov članov občinskega sveta (spraševali so glede zanemarjenih cest, števila zaposlenih v občinski upravi in o morebitnem kaznivem dejanju, povezanim s prodajo doma starejših) in so tudi brez težav sprejeli pripravljene odloke in pravilnike, je bilo kar veliko razprave o novem statutu Občine Gornja Radgona, odloku o zbiranju komunalnih odpadkov (v prihodnje bo z izbranim izvajalcem sklenjena pogodba na osnovi odloka, ukinili naj bi ekološke otoke, svetniki pa zagovarjajo stališče, da se morajo vsi odpadki voziti v Cerop, ki so si ga pred kratkim ogledali), o delu medobčinskega inšpektorata in redarstva, predvsem pa o predlaganih novih cenah storitev oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadne vode. Mag. Zlatko Erlih, direktor javnega podjetja Komunala Radgona, je predstavil izračune novih cen, ki so jih naredili po novi metodologiji. Ceno oskrbe s pitno vodo naj bi tako sestavljala omrežnina (strošek uporabe javne infrastrukture, ki bo odvisen od dimenzije priključka), vodarina (cena izvajanja storitve oskrbe odjemalcev s pitno vodo po dobavljenih količinah pitne vode) in subvencije za gospodinjstva in izvajalce nepridobitne dejavnosti. V nadaljevanju je mag. Zlatko Erlih, direktor Komunale Radgone, predstavil še izračune cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja komunalne odpadne in padavinske odpadne vode, ki je sestavljena iz omrežnine, cene storitve javne službe in okoljske dajatve. Vsi razpravljavci so čestitali pripravljavcu izračunov po novi metodologiji, saj je opravil zahtevno in odlično delo, vendar so dvomili, ali je primeren čas za takšen dvig cen. Večina je bila v dilemi, ali zagovarjati nove cene in vsaj delno razbremeniti proračun ali breme novih stroškov enostavno preložiti na občane. Odločili so se za izhod v sili: za zdaj novih cen niso sprejeli, saj je znano, da kar dve tretjini slovenskih občin še nimata določenih cen po novi metodologiji. Župan Stanko Rojko je prav tako priznal, da je elaborat odlično pripravljen, vendar je vsa odgovornost na svetnikih, da sprejmejo ali zavrnejo nove cene. Če jih sprejmejo, bodo morebiti nekomu (predvsem podjetjem) zaračunavali preveč, če jih ne sprejmejo, pa bo še naprej trpel občinski proračun. Svetniki so se soglasno odločili za manjše zlo – z dvigom rdečega kartona so zavrnili nove cene. B. B. P. aktualno www.vestnik.si | e: [email protected] 25. junija 2015 | Vestnik | 3 Nesreča na reki Muri Nevihta zajela udeležence spusta Gumijasti čoln je zadel v brod na Melincih – Sedem oseb je padlo v vodo, tri končale v bolnišnici – Mura je nepredvidljiva Del Pomurja je minulo soboto popoldne zajelo neurje. Ponekod je padala toča, zaradi udara strele v stanovanjsko hišo na Vaneči pa je bilo poškodovano ostrešje. Neugodne vremenske razmere so povzročile tudi nesrečo s čolnom. V soboto je bil organiziran že trinajsti spust s tradicionalnimi murskimi ladjami po reki Muri. Udeleženci so se na pot podali v avstrijskem Cmureku, končna postaja pa je bila v Dekanovcu na Hrvaškem. Spust se ni uspešno končal za eno posadko. Reka Mura se je znova pokazala za nepredvidljivo, mnogi pa jo enostavno podcenjujejo in se zaradi tega hitro znajdejo v težavah. Dvajsetega junija ob 17.04 je bil Operativno-komunikacijski center PU Murska Sobota obveščen, da je na reki Muri v Melincih čoln zapeljal pod brod in se prevrnil. Policisti so z zbiranjem obvestil na kraju dogodka ugotovili, da se je v okviru organizirane prireditve osem državljanov Madžarske spuščalo po reki Muri z gumijastim čolnom iz smeri Petanjec v smeri Melinec. Ko so Neugodne vremenske razmere so minulo soboto popoldne povzročile tudi nesrečo s čolnom na Muri. fotografija nataša juhnov nameravali s čolnom pristati na obrežju reke Mure v naselju Melinci, je medtem, ko je ena oseba izstopila, tok vode potegnil čoln v smeri proti brodu, pri čemer so se drugi udeleženci v čolnu ob trčenju tega z brodom prevrnili v reko. Iz vode so jih nato reševali prisotni na obrežju, nekateri pa so se iz vode rešili sami. Trije udeleženci so bili z reševalnim vozilom odpeljani v Splošno bolnišnico Murska Sobota, v kateri je bilo ugotovljeno, da je 48-letna udeleženka v življenjski nevarnosti, en udeleženec je zunaj življenjske nevarnosti, en pa je bil po pregledu odpuščen, saj ni bil poškodovan. Glede odgovornosti za nastalo nesrečo policisti še zbirajo obvestila. Dvodnevni tradicionalni spust je pripravila Zveza ekoloških gibanj (ZEG) Slovenije. Okoli 120 udeležencev iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije se je s 35 plovili na pot podalo v soboto zjutraj v Cmureku. Na spust po reki Muri so se podali z gumijastimi čolni, kajaki in kanuji, nekateri pa tudi s starimi čolni, poimenovanimi murske ladje. Predsednika ZEG Karla Lipiča, od kate- Tri udeležence nesreče so odpeljali v SB Murska Sobota. Tam so ugotovili, da je 48-letna ženska v življenjski nevarnosti, en udeleženec je zunaj življenjske nevarnosti, en pa je bil po pregledu odpuščen, saj ni bil poškodovan. rega smo želeli izvedeti podrobnosti o nesreči, nismo mogli priklicati po telefonu, izvedeli pa smo, da je to prva nesreča, ki se je zgodila v trinajstih letih organiziranja teh spustov, za reševanje ljudi iz vode pa so tokrat skrbeli hrvaški reševalci. M. Š. Mestna občina Komunala spet na dnevnem redu Svetniki niso podprli nekdanjega direktorja občinske uprave za člana nadzornega sveta občine V Ljutomeru so postavili godbeni dom KUL-KIŠTA. fotografija a. nana rituper rodež V Ljutomeru dobili KUL-KIŠTO Po 90 letih v svojih prostorih Ministrica za kulturo odkrila objekt, direktor JSKD takoj pomislil na Ljutomer Ob zvokih Pihalnega orkestra KD Ivana Kaučiča so danes ob Domu kulture v Ljutomeru odprli nove prostore godbenega doma, ki so ga poimenovali KUL-KIŠTA. Novi objekt, ki obsega 200 kvadratnih metrov in so mu dali z grafiti posebno noto ljutomerski gimnazijci, je namenu predala ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar. To je velika pridobitev tako za občino kot godbenike, ki so na primerne prostore čakali 90 let, pa je na odprtju poudarila županja mag. Olga Karba. »Objekt je v lasti kulturnega ministrstva, upravlja ga Javni sklad za kulturne dejavnosti RS, prepričana pa sem, da je tukaj v dobrih rokah,« je ob odprtju povedala ministrica. Ko je prišla na kulturno ministrstvo, je odkrila, da ima ministrstvo v lasti montažni objekt, ki je bil kupljen pred štirimi leti, a nikoli uporabljen. »Ker se mi zdi pomembno, da se ga uporablja za kulturne dejavnosti, če ga že imamo, sem poklicala mag. Draga Tršarja, direktorja sklada, in ga povprašala, kaj bi lahko z njim naredili.« Strinjala sta se, da je potreb zanj na terenu veliko. S pomočjo zakona so objekt prenesli v upravljanje sklada, ta pa je moral poiskali primerno občino, ki je morala za postavitev pridobiti ustrezna gradbena in druga dovoljenja. In izbrali so Občino Ljutomer. In zakaj ravno Ljutomer? »Že leta spremljam kulturno dogajanje v Ljutomeru, večkrat sem bil tu, med drugim Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Vida Toš, Timotej Milanov, (novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (marketing), št. telefaksa 538 17 11. tudi na slovesnosti ob 90-letnici orkestra, ko so vodstvo orkestra in županja omenjali slabe prostorske razmere za delovanje godbe. In ko se je ponudila možnost, sem pomislil na njih.« Tudi županja se je aktivno lotila urejanja zemljišča in vseh potrebnih dokumentov, tako da so ga v nekaj mesecih lahko začeli postavljati. Ni bilo lahko najti občino in v tako kratkem času pridobiti gradbeno dovoljenje, v Ljutomeru pa jim je uspelo. Ob tem je Tršar povedal: »Prepričan sem, da si Ljutomer to zasluži, saj je ljutomerska kultura prepoznavna v slovenskem kulturnem prostoru.« Občina je za ta projekt namenila slabih 20 tisoč evrov. A. Nana Rituper Rodež Soboški mestni svetniki so na junijski seji spet razpravljali o javnem podjetju, tokrat so se seznanili z letnimi poročili podjetij Komunala in Vodovod. Družba Vodovod, ki je ustvarila v letu 2014 261 tisoč evrov izgube, je po besedah direktorja Komunale Tadeja Ružiča insolventna in prezadolžena, zato so pripravili program prestrukturiranja, ena od možnosti ostaja tudi pripojitev h Komunali, sicer stoodstotni lastnici Vodovoda. Komunala je imela lansko leto dobrih 31 tisoč evrov izgube. Pred sejo mestnega sveta so se glede te tematike spet oglasili v mestnem odboru SDS in opozorili na po njihovem mnenju sporen dvig cen vodarine in omrežnine za več kot 24 odstotkov. V stranki opozarjajo, da bodo izgubo prek dvanajstink z višjo ceno storitev plačali občani, medtem ko bi po njihovem mnenju morali sredstva za to nameniti iz občinskega proračuna. Z mestne občine so odgovorili, da je bil dvig cen nujen ukrep za odpravo stanja insolventnosti, do katere je privedlo, kot so zapisali, preteklo nestrokovno vmešavanje nepoklicanih oseb v določanje cen storitev oskrbe s pitno vodo. V SDS očitke zavračajo in dodajajo, da je insolventnost posledica tovarišijskega poslovanja med Komunalo in Vodovodom: »Še leta 2013 je imelo JP Vodovod dobiček, lanski poslovni izid pa izkazuje več kot 200 tisoč evrov izgube, in to ob dejstvu, da nima niti enega zaposlenega. Torej, dejstvo je, da je bilo JP Vodovod preprosto 'bankomat' JP Komunali.« Pri kadrovskih zadevah so svetniki med drugim glasovali o predlogu Modre liste Antona Štihca, da bi nek- danjega direktorja občinske uprave Bojana Petrijana imenovali za manjkajočega člana nadzornega odbora občine. Svetniki so namreč lansko leto na dopisni seji zaradi pomanjkanja predlogov imenovali samo štiri člane petčlanskega nadzornega odbora. Petrijan ni dobil podpore svetnikov. Pri isti točki so svetniki glasovali o še eni osebi iz kroga nekdanjega župana. V nadzornem svetu javnega stanovanjskega sklada mestne občine Letos bo dobilo plaketo mestne občine Društvo upokojencev Bakovci, zahvalne listine pa bodo dobili Franc Lukač, Splošna bolnišnica Murska Sobota in Erika Fürst. bo Drago Ružič iz občinske uprave za preostanek mandata nadomestil Sabino Gutalj, nekdanjo pravnico v mestni upravi, ki ji je pred kratkim prenehalo delovno razmerje. Svetniki so potrdili še sklep o podelitvi občinskih priznanj. Tako bo dobilo letos plaketo mestne občine Društvo upokojencev Bakovci, zahvalne listine pa bodo dobili Franc Lukač, Splošna bolnišnica Murska Sobota in Erika Fürst. T. M. Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], marketing: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 100,70 evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini 212 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov. Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z izdajateljem. 4 gospodarstvo | Vestnik | 25. junija 2015 Dimnikarstvo Skupščini Kmalu bodo prepuščeni trgu Nekaj mesecev pred koncem koncesijskega sistema še vedno neznane podrobnosti nove ureditve S koncem letošnjega leta naj bi se končalo koncesijsko izvajanje dimnikarskih storitev, dimnikarska podjetja bodo tako prepuščena preživetju na trgu. Spremembo je določila že novela zakona o varstvu okolja iz leta 2013, po novem bodo tako uporabniki sami izbrali izvajalca storitev, ti pa ne bodo več omejeni na posamezna območja. Dejavnost bodo lahko izvajali vsi, ki bodo izpolnjevali pogoje. V Pomurju trenutno koncesijsko dejavnost izvajajo ABD Dimnikarstvo iz Murske Sobote (Beltinci, Cankova, Grad, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Rogašovci, Tišina, Velika Polana), Medial iz Lendave (Črenšovci), Čiščenje DK-naprav iz Martjanec (Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Šalovci), Čisto okolje KDN iz Gornje Radgone (Apače, Gornja Radgona), Dimnik z Radenskega Vrha (Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij), Dimnikarstvo Talaber iz Maribora (Lendava), KDS Dimnikarske storitve iz Ljutomera (Križevci, Ljutomer, Razkrižje, Veržej) in RŠA Vlek iz Turnišča (Turnišče). Drago Sukič iz Strukovec je že leta eden od najglasnejših kritikov dimnikarskega ceha v Prekmurju in član Civilne iniciative Malečnik, v kateri opozarjajo na domnevne nepravilnosti dimnikarskih podjetij. Kot pravi, se v dimnikarski dejavnosti prelivajo ogromne vsote denarja, delo pa po njegovem mnenju ni opravljeno strokovno, ker ni nobenega nadzora: »Dimnikar gre na teren, nihče ne gre za njim, da bi preveril, kako opravi svoje delo. Sukič se strinja, da samo odprava koncesij ne bo neposredno vplivala na kakovost storitev. »Bo pa uporabnik imel možnost, da po slabo opravljenem delu tega dimnikarja ne bo več klical,« pravi. Sukič še opozarja, da država nima nadzora nad meritvami, ki jih opravljajo dimnikarji. Meritev bi lahko, kot pravi, naredil tudi serviser kurilne naprave. Jože Senekovič iz radgonskega podjetja Čisto okolje KDN je predsednik sekcije dimnikarjev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Murska Sobota. Pravi, da za zdaj še ni dorečeno, kako bo videti nova ureditev, saj z ministrstva še niso prejeli natančnih podatkov. Največkrat se omenja prehodno obdobje z licenčnim sistemom. Po mnenju Senekoviča bodo dimnikarska podjetja v začetku izvajanja nove zakonodaje utrpela upad storitev: »Stranke so bile navajene, da smo jih obiskali. Po novem bodo ljudje sami skrbeli za svoje kurilne naprave. Včasih smo vsi imeli pregleda- požarov in zastrupitev.« Stroka je po besedah Senekoviča enotna, da mora storitev ostati javna in obvezna. »Mi smo zdaj tudi nadzorni organ, saj lahko nepravilnosti prijavimo nadzorni inšpekciji. Po spremembi sistema se bo to porušilo in bo morala država sama nadzirati uporabnike, teh pa je 500 tisoč. Kaj je lažje nadzirati, 500 tisoč uporabnikov ali 54 podjetij?« Senekovič zavrača očitke, da ni urejene evidence meritev. Kot pravi, je bilo tako do lanskega leta, danes pa pri pristojnem ministrstvu že delu- tem preverjajo, ali so emisije v okviru dovoljenih vrednosti. Horvat vodi martjansko podjetje Čiščenje DK-naprav, ki je eden od večjih igralcev na pomurski dimnikarski sceni, saj s sedmimi zaposlenimi svoje storitve ponujajo nekaj več kot 3000 pomurskim gospodinjstvom. Kot pravi, gre za trend znotraj Evropske unije, podoben sistem imata tudi Avstrija in Nemčija. »Konkurenca je dobrodošla, zato v tem ne vidim nič slabega.« Horvat še pojasni, da so bile koncesije podeljene za natančno določeno je aplikacija Evidim, kamor se stekajo vsi podatki. Temu pritrjujejo tudi besede dimnikarskega mojstra Bojana Horvata, ki pojasnjuje, da dimnikarji izvajajo meritve dimnih emisij v smislu nadzora kurilnih naprav in pri območje, medtem ko bi z licencami lahko opravljali storitev na območju celotne države. A trenutno po besedah Horvata še ne vedo, kakšni bodo pogoji za pridobitev licenc. T. M. Drago Sukič pravi, da se v dimnikarski dejavnosti prelivajo ogromne vsote denarja, delo pa po njegovem mnenju ni opravljeno strokovno, ker ni nobenega nadzora. fotografija nataša juhnov ne plinske štedilnike, pa potem, ko je država ukinila to obveznost, danes ni pregledanih niti več pet odstotkov plinskih štedilnikov. Bojimo se, da se storitve ne bodo več izvajale, kot bi se morale, posledično bo prihajalo do Interesi na Naftinem dvorišču Poljake zanimajo manjši rezervoarji Blagovne rezerve objavile menjavo naftnih derivatov – Kdo bo kupil dotrajane industrijske železniške tire Zavod za blagovne rezerve (ZRSBR) ima v Lendavi uskladiščenih okoli 40 milijonov litrov goriva, več kurilnega olja kot dizelskega goriva, katerega vrednost je okoli 20 milijonov evrov. V začetku junija je objavil javno naročilo za menjavo naftnih derivatov, pri kateri bi prodal 48 tisoč kubičnih metrov in kupil 27 tisoč kubičnih metrov dizelskega goriva, ki ga ima uskladiščenega v rezervoarjih v lasti Petrola. Lani poleti je stavka delavcev Nafte Petrochema zavodu povzročila nemalo preglavic pri menjavi naftnih derivatov, dokler stavkajoči delavci, ki so bili odgovorni za premikanje vlakovnih kompozicij po industrijskih železniških tirih na industrijskem dvorišču, niso začeli opravljati te storitve. Tokratna objava je namreč zanimiva prav zato, ker je besedilo javnega naročila dopolnjeno ravno z navodilom glede uporabe industrijskih železniških tirov. Pišejo namreč, da če se bo zamenjava naftnih derivatov izvajala v času, ko bo potekala sanacija železniških tirov, se bosta izdaja in prevzem blaga opravljala z avtomobilskimi cisternami, in še da mora odgovornost za organizacijo prevoza oziroma dostavo blaga do Skladišča naftnih de- www.vestnik.si | e: [email protected] rivatov Petrol prevzeti izvajalec sam. To pa sta dve novi dejstvi, ki skupaj s količino zamenjanega blaga govorita o tem, da ZRSBR zmanjšuje količino uskladiščenih naftnih derivatov v Lendavi, da ne bo kupil dotrajanih industrijskih železniških tirov in da problem logistike prelaga na pleča izvajalca storitve. Pričakujemo lahko, da se bo na razpis za zamenjavo naftnih derivatov vendarle prijavil, tako kot že večkrat doslej, Petrol. Ali bo tudi kupil to infrastrukturo, ki je zdaj v lasti družbe Industrijske storitve, ki je hčerinsko podjetje Nafte Petrochema v stečaju, in o čemer so se aprila v sklopu stečajnega postopka že pogovarjali pomembni akterji, pa je veliko vprašanje. Rezervoarji v Lendavi, ki so prav zaradi logističnih težav skoraj nadloga za blagovne rezerve, pa postajo zanimivi za nekoga drugega. V stečajnem postopku Nafte Petrochema je namreč podjetje Kakpa iz Noršinec pri Ljutomeru, ki ga je kupil poljski poslovnež Kawalec Artur Piotr, vzelo v najem tri manjše opuščene rezervoarje in črpališče za mazut. Vse to so v času delovanja rafinerije uporablja- li za skladiščenje mazuta, po naših virih pa naj bi neke Poljake zanimali tudi štirje rezervoarji, ki spadajo k proizvodni opremi tovarne metanola. Nedavno smo že tudi poročali, da je neko ljubljansko podjetje, ki je v lasti Poljakov, kupilo podzemne rezervoarje pri bencinski črpalki Ine na Hotizi. Tam naj bi v rezervoarjih mešali čistilna sredstva za avtopralnice. Stečajni upravitelj Nafte Petrochema Silvo Zorec pravi, da teh okoliščin ne pozna. Stare rezervoarje za skladiščenje mazuta so dali v najem, ker so neuporabni, štiri večje rezervoar- je, ki spadajo k tovarni metanola, pa bodo prodajali v sklopu prodaje obeh družb Matanol in Rezervoarji, ki sta nastali med pogajanji o prodaji tovarne metanola nesojenemu kupcu iComodities. Drug večji sklop prodaje pa bo zajemal opremo za petrokemično proizvodnjo in proizvodnjo lepil. Za prvi sklop naj bi v kratkem prvič objavili sklep o prodaji na dražbi, za drugi sklop pa je objava že bila napovedana, vendar je prodaja zastala zaradi zahteve upniškega odbora, da se prej opravi cenitev premoženja. Majda Horvat s kartico plačaš, s telefonom izbereš število obrokov. • za nakupe, višje od 50 eur • tudi za plačila na spletu • do 12 obrokov Več na www.nkbm.si/placilo-na-obroke. Izplačali bodo dividende Varis 0,60 in APMS 2,2 evra bruto na delnico Julija bosta dve skupščini, na katerih bodo delničarji odločali tudi o izplačilu dividend. Vodstvo lendavskega podjetje Varis je po uspešnem lanskem poslovanju in povečanju bilančnega dobička, ki je znašal konec lanskega leta skoraj 1,4 milijona evrov (leto prej 883 tisoč evrov), predlagalo izplačilo dividend v višini 0,60 bruto na delnico ali skupaj 85.068 evrov, preostali bilančni dobiček pa bo ostal nerazporejen. Delničarji, med katerimi imata pomemben lastninski delež nekdanji direktor Štefan Sobočan in zdajšnja direktorica Sabina Sobočan, bodo o predlogu odločali osmega julija. Odločali bodo tudi o predlogu za zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic, in sicer za največ 15.550 delnic od zdajšnjih 155.500. Prav tako uprava in nadzorni svet družbe predlagati skupščini, da pooblasti upravo za nadaljnje pridobivanje delnic v breme bilančnega dobička in rezerv iz dobička, in sicer po ceni med deset in dvanajst evrov za delnico. O delitvi dobička bodo odločali tudi na skupščini Avtobusnega prometa Murska Sobota, ki je napovedana za 14. julij. Podjetje je v lanskem poslovnem letu povečalo bilančni dobiček, ki je znašal konec leta skoraj 1,8 milijona evrov (leto prej skoraj 1,3 milijona evrov), za dividende pa bi namenili 212 tisoč evrov ali 2,2 evra bruto na delnico. Avtobusni promet je dividende izplačal tudi lani, vendar takrat v višini 0,85 evra bruto na delnico. M. H. Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota, je trenutno razpisanih 80 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe na področju gradbeništva, gostinstva, transporta in strojništva. Najbolj iskani poklici v tem tednu: vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev 13, natakarji - 6, betonerji ipd. - 5, zidarji ipd. - 5, elektroinštalaterji - 4, kuharji - 3, tesarji - 3, keramiki ipd. - 3, bolničarji negovalci v zavodih - 3, tehniki za strojništvo - 3. Iščejo se tudi: upravljavci strojev za zemeljska dela ipd. - 2, mehaniki in serviserji kmetijskih elektronskih naprav - 2, krovci - 2, strugarji ipd. - 2, komercialni zastopniki za prodajo ipd. - 1, frizerji - 1, pripravljavci hitre hrane - 1, peki, slaščičarji ipd. - 1, kuhinjski pomočniki - 1, delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah - 1, ličarji in loščilci - 1, kleparji - 1, tiskarji - 1, steklarji ipd. - 1, delavci za preprosta kmetijska dela na mešanih kmetijah - 1, vzdrževalci in upravljalci stavb - 1, monterji in serviserji klimatskih in hladilnih naprav - 1, mehaniki in serviserji motornih vozil in koles - 1, tehniki za računalniška omrežja in sisteme - 1, laboratorijski tehniki in asistenti svetovalci v kmetijstvu - 1, prodajalci - 1, menedžerji za splošne poslovne funkcije, d. n. - 1, prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci - 1, strokovni sodelavci za zdravstveno nego - 1, strokovnjaki za prodajo, oglaševanje in trženje - 1, zdravniki specialisti (razen splošne medicine) - 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v Kariernih središčih, ter na internetni strani www.ess.gov.si. gospodarstvo www.vestnik.si | e: [email protected] 25. junija 2015 | Vestnik | 5 CEROP prihaja v Mursko Soboto Družbena prehrana, ponovna uporaba Podjetje Cerop, d. o. o., je prejelo priznanje Zbornice komunalnega gospodarstva kot eno najhitreje rastočih podjetij v Pomurju Podjetje Cerop (Center za ravnanje z odpadki Puconci) je v stoodstotni lasti 27 pomurskih občin, njegova osnovna dejavnost pa je upravljanje sodobnega centra za ravnanje z odpadki in izvajanje javne gospodarske službe obdelave in odlaganja preostanka komunalnih odpadkov. Posebno oziroma komercialno dejavnost izvajajo tudi v povezavi z odpadki, ki jih prevzemajo z območij zunaj regije. V prihodnje se bodo usmerili tudi v socialno podjetništvo, kot so zapisali že v srednjeročnem načrtu razvo- ja podjetja. Ustanovili bodo posebno podjetje, ki se bo ukvarjalo z obnovo različnih izdelkov za ponovno uporabo. Pri tem računajo na možnost zaposlitve predvsem nekaterih posameznikov, ki so dalj časa brez zaposlitve zaradi nižje izobrazbe, starosti ali drugih dejavnikov, ki vplivajo na njihove možnosti na trgu dela. Je pa ta del vizije podjetja usmerjen v tisti del področja ravnanja z odpadki, ki v Pomurju v tem trenutku ni pokrit. Janko Kramžar, predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije, pa je pred kratkim podjetju Cerop podelil nagrado GZS ZKG za leto 2014 kot enemu najhitreje rastočih podjetij v Pomurju. To jim omogočajo velike zmogljivosti centra za ravnanje z odpadki, ki je eden od najsodobnejših v Sloveniji, izstopa pa predvsem predelava bioloških odpadkov v koristne produkte. »Dejavnost podjetja, ki kaže po kriteriju dodane vrednosti na zaposlenega, po kriteriju rasti prihodkov in po kriteriju rasti števila zaposlenih pozitiven trend iz leta v leto, je v osnovi usmerjena v ohranitev zdravega in čistega okolja. V tem smislu uporabljajo pri izvajanju dejavnosti sodobne tehnologije, ki zagotavljajo varnost zaposlenih na delovnem mestu, ki se pri svojem delu stalno srečujejo z odpadki. Raziskave znotraj raziskovalne skupine v podjetju Cerop, d. o. o., v sodelovanju z zunanjimi inštitucijami, predvsem fakulteto za strojništvo in biotehniško fakulteto, kažejo na možnost proizvodnje goriva iz ostankov komunalnih odpadkov po sortiranju in obdelavi, s čimer V teh objektih bo urejen center ponovne uporabe, zato bo na voljo nekaj novih delovnih mest. fotografija nataša juhnov bi lahko s tem pomembno prispevali k zmanjšanju porabe fosilnih goriv na področju energetike (gorivo za večje kotlovnice, toplarne, cementarne …), saj gre za strukturo materialov, ki imajo visoko kalorično vrednost, več kot 20.000 J/g,« so zapisali v obrazložitvi ob podelitvi nagrade. Poseben izziv dejavnosti podjetja se kaže na področju razvoja naravnih gnojil oziroma dodatkov k boljši rasti rastlin v obliki naravnih gnojil, pridobljenih iz bioloških odpadkov, razmišljajo pa tudi o možnosti predelave nekaterih vrst reciklažnih materialov (predvsem embalaže iz plastike). V letu 2014 so postavili objekt za proizvodnjo elektrike in toplotne energije, ki uporablja kot gorivo plin z odlagališča, ki ga upravlja podjetje, s čimer zagotavlja skoraj 50-odstotno samooskrbo z električno energijo in stoodstotno samooskrbo s toplotno energijo tako za potrebe ogrevanja kot izvajanja dejavnosti. Pomembna je okoljevarstvena funkcija podjetja Cerop, pomemben del njihove vizije pa je delovanje na socialnem področju, saj dajejo zaposlitev težko zaposljivim brezposelnim. Iz strukture zaposlenih v podjetju je mogoče razbrati, da podjetje zaposluje tako delavce z najnižjo izobrazbo za najenostavnejša dela kot strokovnjake z znanstvenimi naslovi na področju raziskav in razvoja. Podjetje ima tudi registrirano svojo raziskovalno skupino Zeleni rudnik Pomurja. Podjetje iz leta v leto vse od začetka svojega poslovanja dosega rast prihodkov, v zadnjem letu 2014 pa je v primerjavi z letom poprej dosežena rast prihodkov v višini 31 odstotkov. Iz zaključnega računa podjetja za leto 2014 je razvidno, da je poslovalo uspešno, saj ima nekaj manj kot milijon evrov čistega dobička, ki ga je v celoti namenilo za razvoj dejavnosti. Tudi vsi drugi kazalniki poslovanja so precej nad povprečjem panoge. Naslednji korak v razvoju je torej center ponovne uporabe, ki ga bodo uredili v prostorih nekdanje Družbene prehrane. Bernarda B. Peček Galex Zveza svobodnih sindikatov Kapitan zapustil tonečo ladjo O minimalni plači Miran Jablanovec odstopil z mesta direktorja, vajeti prevzel Sašo Zidar Podpise bodo začeli zbirati prvega septembra Po dolgem času bojevanja z rdečimi številkami in nepopustljivimi upniki ter po neuspešnem iskanju strateškega partnerja je Miran Jablanovec desetega junija odstopil z mesta direktorja in predsednika uprave družbe Galex, hkrati je tudi odpovedal delovno razmerje v Galexu. Kot je pojasnil, so vzrok osebni razlogi, med drugim izčrpanost zaradi iskanja rešitve za družbo Galex, ki po njegovih besedah v tem trenutku solidno posluje in je pridobila nekaj novih pogodb. »Galex je mogoče rešiti, vendar morajo pri tem aktivno sodelovati vse vpletene strani,« pravi Jablanovec. Konec lanskega leta je imela družba 28 zaposlenih, obveznosti pa so znašale 13,6 milijona evrov. Leta 2014 so ustvarili slab milijon evrov izgube, bilančna izguba konec tega leta je bila 1,8 milijona evrov. Potem ko je konec leta 2013 propadel vstop srbskega strateškega partnerja, ki nikoli ni nakazal kupnine, je lansko leto družba uspela s postopkom poenostavljene prisilne poravnave, v okviru katere so nava- dni upniki, ki jim je Galex dolgoval 2,6 milijona evrov, pristali na zmanjšanje terjatev za petdeset odstotkov in odložitev plačila za štiri leta. Še vedno pa Galex okoli deset milijonov evrov dolguje bankam, največ, 5,1 milijona, Poštni banki Slovenije. Kot smo že večkrat poročali, se je Galex v zadnjih letih zaradi neuspešnega vstopa na trg z generičnimi zdravili znašel v velikih finančnih težavah, saj so v razvoj zdravila za zdravljenje visokega krvnega tlaka perindopril vložili pet milijonov evrov, kasneje se je zapletlo z dobavo tega zdravila, ki ga še do danes niso uspeli vrniti na police. Vodstvo družbe je bilo doslej neuspešno tudi pri iskanju strateškega partnerja, nazadnje so se lansko leto omenjali kitajski vlagatelji. Za novega direktorja je nadzorni svet družbe imenoval Saša Zidarja, ki je bil do zdaj v Galexu zaposlen kot direktor strateških operacij. Zidar o poročanju medijev o morebitnem bližnjem stečaju družbe pravi, da gre samo za eno od možnosti, v katero pa ne verjame. »Podjetje prevzemam v težkem položaju, vendar tega ne bi delal, če bi menil, da Galexa ni mogoče rešiti. Smo v pogovorih z največjimi upniki in jim predstavljamo možnosti nadaljnjega razvoja družbe, saj je v interesu vseh, da pridemo do rešitve. Interes bank je že bil pokazan,« pravi Zidar, ki ni želel komentirati trditve, da je bil odstop Jablanovca pogoj upnikov za nadaljevanje pogajanj. Novi šef Galexa meni, da obstajata dve možnosti za vrnitev perindoprila na trgovske police. Prva možnost je, kot smo prav tako že poročali, proizvodnja na Madžarskem v sodelovanju z družbo Extractum Pharma iz Budimpešte. Druge možnosti Zidar ni želel razkriti, povedal pa je, da je ta povezana z dragim postopkom registracije, ki si ga v trenutnem finančnem stanju ne morejo privoščiti. »Z drugimi generiki, pri katerih smo kupovali licence, ne bomo več poslovali, pri perindoprilu pa mi razpolagamo s know-howom in se ne bomo umaknili.« T. M. Predstavniki sindikalne centrale Zveze svobodnih sindikatov so začeli predstavljati pobudo o spremembi Zakona o minimalni plači. Pobudo za spremembo zakona bodo vložile sindikalne centrale same. Prvega septembra bo začel teči rok za zbiranje pet tisoč overovljenih podpisov. Z zbranim zadostnim številom podpisov bo državni zbor začel obravnavo pobude. Dodatna plačila Bojazni, da z zbiranjem podpisov sindikati ne bi uspeli, ni. S predlagano spremembo, kot je povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič v Murski Soboti, ne posegajo v minimalno plačo ali njeno višino. S spremembo želijo odpraviti le neenakopravno obravnavo zaposlenih z minimalno plačo. Cilj je, da dobijo zaposleni z minimalno plačo, ki delajo ponoči, ob praznikih in nedeljah, dodatno plačilo kot vsi drugi zaposleni. Sindikati vztrajajo, da ne gre za radikalen poseg v minimalno plačo in tudi ne za veli- ko povečanje stroškov delodajalcev. Od prejemnikov minimalne plače je dober odstotek takih, ki bi bili upravičeni do plačila za nočno delo, delo ob praznikih in nedeljah, vendar jim sedanji zakon to onemogoča. Vladna stran in delodajalci trdijo, da bo plačilo omenjenih dodatkov pripeljalo do zapiranja delovnih mest, zato se mu ostro upirajo. Sindikati pa so prepričani, da omenjeni odstotek nikakor ne more ogroziti poslovanja podjetij. Prepričani so celo, da se bo s tem trg dela stabiliziral. Ob tem se sklicujejo na nemški trg dela. Kot pravijo, so bile ob povišanju minimalne plače v Nemčiji napovedi podobne. Zdaj se je pokazalo, tako Dušan Semolič, da se je trend obrnil v obratno smer. Število stalno zaposlenih se je povečalo. Povečalo se je tudi število zaposlenih za poln delovni čas pri enem delodajalcu. Sindikati so napovedali, da če njihove pobude za spremembo zakona državni zbor ne bo podprl, bodo šli do konca tudi z referendumom, če bo potrebno. J. V. 6 kmetijstvo | Vestnik | 25. junija 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Slovenska zveza prašičerejcev Zasebni prašičerejci napovedujejo proteste in državno nepokorščino Na tradicionalnem zboru v Bakovcih predstavili devet zahtev – Prašičerejci zahtevajo od ministrstva ureditev razmer na trgu Na srečanju prašičerejcev, povezanih v Slovensko zvezo prašičerejcev (SPZ), v Bakovcih se ti niso mogli izogniti kritičnemu položaju panoge. Ne samo podatek o vse nižji samooskrbi s prašičjim mesom, ki se giblje okrog tretjine, tudi vsako leto manjše število udeležencev na srečanju dokazuje, da panoga hira. Razlogi za nastale razmere so različni. Panoga se tradicionalno znajde v hudi krizi na vsake tri leta. Značilnost prejšnjih kriz je bila, da so trajale manj časa po nekaj mesecev. V teh krizah so se sosednje države, predvsem Avstrija, z dampinškimi cenami znebile svojih presežkov prašičjega mesa, potem pa so se razmere za silo stabilizirale – tako pri cenah kot odkupu. Letošnja kriza se je začela že konec lanskega leta in je posledica hiperprodukcije prašičjega mesa v najmočnejših državah v tej panogi – Nemčiji in Danski. Razmere so šle tako daleč, da so veliki farmarji zahtevali od komisije EU izredne ukrepe. Med drugim možnost skladiščenja mesa z globokim zamrzovanjem. Komisija na začetku na ukrep ni pristala, na koncu pa je le dovolila skladiščenje dela mesa. To ni dobro za naše rejce, saj se bo to meso prej ali slej znašlo na policah v državah južne in vzhodne Evrope. Poleg mesa je prišlo do hiperprodukcije odojkov. Vse to je vplivalo na poceni ponudbo predvsem nemškega prašičjega mesa. Ob tem pa naj bi svoje opravil uvoz prašičjega mesa iz Kitajske. Naša mesna industrija ob poceni ponudbi tujega mesa naj ne bi zniževala odkupnih cen in se je držala borznih cen, vendar ga ni odkupovala. Razmere na evropskem trgu so se nekoliko popravile v drugi polovici prejšnjega meseca, ko se je začela sezona piknikov. Ta je vplivala na rast povpraševanja in postopen dvig odkupnih cen, vendar je hladen val, kot ugotavljajo nemški analitiki, ponov- no negativno vplival na povpraševanje, ki je ponovno občutno upadlo. Tako kot govedo tudi prašiči v Avstriji Prašičerejci so na letošnjem srečanju zahtevali od ministrstva, da uredi razmere na trgu, saj je nevzdržno, da ob nizki samooskrbi in odkupni ceni teklosti za govedorejce. Razlika je le ta, da govedorejci dosegajo pri avstrijskih mesarjih višje odkupne cene od domačih, prašičerejci pa nekoliko nižje, vendar je prednost v izredno kratkih plačilnih rokih. Ostro so se postavili proti nelegalnemu uvozu mesa in prodaji na črno. Problem so tudi psihološki prijemi mesarjev in trgovcev. Zdaj, ko je postalo »in« doma pride- malnega vidika ni mogoče zavajanje. Realno gledano je v tem trenutku na policah z mesom petina domačega prašičjega mesa ali še manj. Glede na razmere pri odkupu preostanek mesa najde pot do kupcev drugače. Drug problem, ki ga rejci niso omenjali, so visoke cene svežega mesa v odnosu na odkupne cene. Tu je treba omeniti največjega trgovca, ki je začel ponuja- Nemčiji Adler (pri nas znan kot Hofer) in Lidl prilagajata svoje maloprodajne cene mleka in mlečnih izdelkov odkupnim cenam mleka. Problem je, da se na ta pritisk odzivajo mlekarji z dodatnim zniževanjem odkupnih cen. Ob problemih z ukrepom za dobrobit živali so rejci poudarili še eno nevralgično točko s področja ekonomike. Gre za program promocije. Rejci program podpirajo, vendar postavljajo pogoje. Prepričani so, da ima lahko promocija pozitivne učinke na razvoj panoge. Po njihovem mora promocija temeljiti na doma rojenih pujskih. Le s takšnim pristopom se lahko panoga ponovno opomore. Poleg doma rejenega je drug ključen element promocije masna bilance (koliko kupljenega, toliko prodanega). Delno je s tem povezana priprava strategije razvoja panoge, sicer bo šla panoga po poti sladkorne pese. Cene dobre Tradicionalno srečanje prašičerejcev v Bakovcih je bilo po številu udeležencev skromno, vendar ne zaradi slabega vremena, ampak zaradi opuščanja panoge na kmetijah. fotografija nataša juhnov rejci ne morejo prodati prašičev in so jih začeli prodajati v Avstrijo. Kot kaže, postaja avstrijski trg odrešilen za prašičerejce, tako kot je bil v pre- lano, skorajda ni police s svežim mesom, na kateri ne bi bilo oznake »slovensko«. »Slovenska zgodba« je tako spretno sestavljena, da sicer s for- ti sicer hrvaško meso po cenah, ki so nekako sorazmerne odkupnim. To je lahko dvorezen meč, ki se že kaže pri mleku. Največja diskontna trgovca v Direktorica direktorata za kmetijstvo Tadeja Kvas Majer na srečanju vseh zahtev prašičerejcev ni zavrnila, se je pa postavila na stališče, da položaja panoge ni mogoče ocenjevati samo glede na odkupne cene. Te so po njenem mnenju evropsko primerljive in celo nekoliko višje od evropskega povprečja. Zavrnila je tezo, da država ne pomaga panogi. Tudi glede tega se lahko strinjamo z njo. Država resda finančno neposredno ne podpira panoge, razen pri ukrepu za dobrobit živali. Posredno pa dobijo zasebni rejci, ki redijo prašiče pretežno z lasno krmo, državno pomoč v obliki raznih neposrednih plačil. Nova finančna perspektiva je s tega vidika za rejce bistveno ugodnejša od prejšnje. Prav tako so prašičerejci deležni sredstev iz programa za razvoj podeželja za naložbe v objekte in opremo. J. Votek Žetev Neznank je malo, odkupna cena ni dogovorjena Žito poudarilo, da lastništvo ne bo imelo vloge pri odločitvi o nakupu pšenice – Mlinopek s kmeti začne sodelovati ob setvi Partnerji v žitni verigi, v katero so vključeni dobavitelji semen in drugega reprodukcijskega materiala – pridelovalci oziroma kmetje in kmetijska podjetja, potem organizatorji proizvodnje oziroma zadruge in predstavniki mlevske industrije –, so se od lanske jeseni sešli že dvakrat. Pomembnejši sestanek je bil v prvi polovici junija. Na njem so se pogovarjali o pričakovanem pridelku, kakovostnih razredih za odkup in kakovosti letošnjega pridelka. Odkupne cene takrat še niso bile aktualne. Ključno pri pridelavi žit je, da ta postaja vse bolj organizirana. Približno tri tisoč zasebnih pridelovalcev ima sklenjene pogodbe z organizatorji pridelave ali kupci pšenice. Največji delež sklenjenih pogodb odpade na zadruge, del na kmetijska podjetja, ki se ob pridelavi ukvarjajo tudi z odkupom, veliko pa je neposredno sklenjenih pogodb med kmeti in mlini. Tu izstopa soboški Mlinopek, ki si že nekaj let na ta način zagotavlja kakovostno pšenico. Za Mlinopekovo kooperacijo je značilno, da s kmeti začne sodelovati ob setvi. Sam jih namreč oskrbi s sortami pšenice, ki dosegajo v idealnih razmerah zahtevano kakovost za potrebe pekovske industrije. Na sestanku so sicer ugotovili, da sklenjene pogodbe zagotavljajo neko stabilnost žitni verigi. S tem se ni mogoče v celoti strinjati, saj nekateri organizatorji proizvodnje, predvsem zadruge, na drugi strani nimajo sklenjenih pogodb za odkup celotnih količin pridelka in tega pogosto prodajajo na prostem trgu. Tam pa je bilo ob odkupu lanske letine izredno nihanje tako glede cen kot odkupljenih količin pšenice. Mlinarji, ki imajo pri odkupu škarje in platno v svojih rokah, se še niso želeli pogajati o konkretnih odkupnih cenah. Vztrajajo, da je cena pomemben dejavnik pri odkupu, vendar jo oblikuje trg in ne le indikatorske cene evropskih žitnih borz. Kot kaže, se bodo pri letošnjem odkupu uporabljali trije uveljavljeni modeli odkupa pšenice – terminski zakup, prodaja z akontacijsko ceno s kasnejšim poračunom in drseče tedenske cene. Na terminski zakup lah- ko pristanejo kmetje in zadruge z lastnimi skladišči, medtem ko bodo drugi kmetje morali izbirati med ponujenima modeloma. Če se ozremo na lansko leto, bi bila najprimernejša akontacijska cena in končni obračun namesto v septembru nekje v oktobru ali začetku novembra, ko odkupne cene navadno dosežejo prvi večji dvig. Nekateri kupci so lansko leto v pozni jeseni zaslužili od 30 do 40 evrov pri toni več, kot so plačali ob žetvi, vendar tega dobička niso delili s kmeti. Tretjo obliko določanja cen uporabljajo predvsem kupci, ki jih znotraj verige ni. Ti pretežni del odkupljenih žit prodajo na tujih trgih. Za te kupce je značilno, da imajo izredno kratke plačilne roke, zato kmetje morebitnih pretresov na trgu ne čutijo. Pomembno sporočilo tega sestanka je zagotovilo predstavnice Žita, ki je povedala, da sprememba lastništva ne bo igrala nobene vloge pri odločitvi o nakupu pšenice. Odkup bo še naprej temeljil na kakovosti in drugih pogodbenih pogojih, ki Žitu zagotavljajo konkurenčnost na trgu. V torek so se v Rakičanu na Dnevu pšenice nadaljevala pogajanja o odkupni ceni pšenice. O tej predstavniki kmetov in predelovalne industrije niso dosegli dogovora. Tradicionalno so kmetje predstavili cene, ki jih pričakujejo ob letošnji žetvi, in to 200 evrov za tono najkakovostnejše pšenice razreda A, 185 evrov za kakovostni razred B1, 170 evrov za razred B2 in 155 evrov za razred C oziroma krmno pšenico. Predelovalna industrija in drugi kupci za zdaj na te cene niso pristali in so poudarili, da bodo svojo ponudbo objavili po začetku žetve, ko bodo jasnejša gibanja cen na evropskem trgu. Kmetje so bili pri določitvi svojih cen tokrat realni, težko pa je napovedovati, kaj se bo dogajalo s cenami pšenice na svetovnih trgih. Brez dvoma bo na cene vplival nižji pridelek od pričakovanega, ki je posledica neugodnih vremenskih razmer. V Nemčiji so že izračunali, da bo letošnji pridelek za pet milijonov ton manjši od lanskega. Tudi strokovnjaki soboškega kmetijsko-gozdarskega zavoda napovedujejo od 20 do 30 odstotkov nižji pridelek od lanskega oziroma okrog 30 tisoč ton manj. Da bo še veliko prepričevanja med akterji v žitni verigi, že nakazujejo odkupne cene krmnega ječmena, ki je za dobrih 14 evrov pod proizvodno ceno. Trenutno so odkupne cene krmnega ječmena okrog 130 evrov za tono. Ko smo pri odkupnih cenah pri poznejši prodaji pšenice, lahko hitro pridemo na tanek led. Drži, da naši kmetje ne razpolagajo s skladišči za skladiščenje pridelka, del jih premorejo le zadruge. Toda če bi kmetje skladiščili pšenico in z njo čakali na ugodnejše tržne razmere, je težko verjetno, da bi realno dosegali višje cene kot jih ob žetvi. Bi pa z lastnimi skladišči razbremenili mlinsko industrijo, saj bi se strošek financiranja odkupa, ki ga imajo mlinarji ob žetvi, prenesel k zadrugam ali neposredno h kmetom. Skladiščenje pridelka samo po sebi ne pomeni, da bo pridelek prodan po bistveno višji ceni. Izkušnje s prodajo lanskega pridelka pri nekaterih večjih organizatorjih pridelave (zadrugah) so to potrdile. J. Votek kmetijstvo www.vestnik.si | e: [email protected] 25. junija 2015 | Vestnik | 7 Zelena točka Prvi rojstni dan in že na nogah Prodajalni v BTC Murska Sobota in Cityparku Ljubljana pridobili stalne kupce Del nagrajenih izdelkov z najvišjimi priznanji je bil ponujen v pokušanje. fotografija nataša juhnov Pomurski sejem Perutninarji prevzemajo prvo mesto pri mesu in mesnih izdelkih Ocenjeno meso, mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, vode in sokovi Mednarodna ocenjevanja Pomurskega sejma imajo že tradicijo in prepoznavnost. Pri tem je pomembno poudariti, da ocenjujejo ključen element živilskega izdelka, to je kakovost. Vse bolj je vidno, da naša proizvodnja v velikih ali majhnih obratih usvaja sodobna tehnološka znanja in ne zaostaja več za tujo konkurenco. Sodelovanje tujcev na radgonskem ocenjevanju ni samo posledica visokega zaupanja v strokovnost komisij, ampak jim potrditev kakovosti na ocenjevanju odpira vrata na naš trg. Na letošnjem ocenjevanju svežega mesa in predpripravljenih jedi iz presnega mesa sta bila v ospredju dva perutninarja – Perutnina Ptuj in Pivka. Tudi pri mesnih izdelkih imata omenjeni podjetji pomembno vlogo, saj je Pivka dobila šampiona za svoje piščančje hrenovke. Šampionski naslov sta dobili tudi prekmurska šunka mesarstva Kodila in klobasa divjega prašiča podjetja Peloz. Kljub kakovosti mesa in mesnih izdelkov je predsednik komisije dr. Božidar Žlender opozoril, da bo mesna industrija morala upoštevati prehranske zahteve po manj mastni in kalorični hrani ter po bolj zdravih maščobah in še bolj upoštevati potrebe po ekološko ali organsko predelani prehrani brez dodatkov. Podobna je ocena za mleko. Pri tem je že nekaj let opaziti visoko tehnološka kakovost vseh izdelkov. Za slovenskega potrošnika je pomembno tudi to, da se ponudba kakovostnih izdelkov širi s ponudniki iz malih obratov, to pa je dobro ne samo zaradi kakovosti, ampak tudi za izboljšanje položaja rejcev krav mlekaric. Ravno mali obrati jim zagotavljajo višjo dodano vrednost in s tem tudi manjšo odvisnost od dnevnih nihanj odkupnih Pri mlečnih izdelkih izstopa Gorički raj iz Ratkovec, ki je prav tako stalni prejemnik visokih ocen za svoje proizvode. cen mleka. Pri mlečnih izdelkih so podelili posebno priznanje kakovosti avstrijski mlekarni Kärtnermilch za odličen program sirov. Šampionov je osem. Visoko kakovost svojih standardnih izdelkov ohranjajo tudi Pomurske mlekarne, saj so za vse dobile priznanja in se lahko postavijo ob bok Celjskim in Ljubljanskim mlekarnam. Pri mlečnih izdelkih izstopa Gorički raj iz Ratkovec, ki je prav tako stalni prejemnik visokih ocen za svoje proizvode. Vode in sokovi Dr. Majda Bagar Povše je ponovno poudarila slovensko prednost pred nekaterimi drugimi državami, in to je pitna voda. Na letošnjem ocenjevanju se je ponovno potrdilo, da Slovenija premore izredno kakovostne vode. Take so tudi vode, poslane na ocenjevanje. Pri sokovih in nektarjih ohranja prvo mesto Fructal. Pozitivno pa je, da so mali predelovalci prepoznali vrednost domačega jabolka. Večina teh namreč proizvaja izvrstne jabolčne sokove. Ob jabolku je tu še grozdje. Nekoliko slabše je na področju zelenjavnih sokov. Predelovalci so sicer naredili prve korake, ki kažejo, da bi to lahko bila podobno uspešna zgodba, kot je jabolčna. J. V. Premišljeno izbrane lokacije prodajaln z imenom Zelena točka so se po več kot enem letu izkazale kot dobro načrtovana in učinkovita poteza. Ni namreč enostavno izbrati pravo mesto za ponujanje domačega v nakupovalnih središčih, v katerih je vsega dovolj (uvoženega in domačega) v maloprodajnih trgovinah. Glede na število kupcev je kljub vsemu to najboljši prostor za postavitev stojnic s ponudbo domačih pridelkov in izdelkov. Ni skrivnost, da je Skupina vrtovi panonski v Murski Soboti najprej izbrala lokacijo v neposredni bližini tržnice, a obisk ni bil tako velik, kot je v BTC-ju, poleg tega so bili neposredni konkurenti ponudnikom na tržnici. Prekmurski pridelovalci integrirano pridelane zelenjave že eno leto prodajajo svoje pridelke in izdelke v Zeleni točki v Cityparku (vhod z Aleje mladih) v Ljubljani in sredi junija so praznovali svoj prvi rojstni dan. Leto je bilo več kot uspešno. Združujejo že 50 dobaviteljev, prodajni program pa dopolnjujejo z ekološkimi pridelki in iz- delki ter z izdelki z zaščiteno geografsko oznako. Predsednik dobaviteljev, povezanih v Skupino vrtovi panonski, mag. Denis Topolnik je ob prvi obletnici poudaril, da so se za odprtje trgovine v Ljubljani odločili predvsem zaradi tega, ker so želeli omogočiti lažji dostop do lokalne in sveže zelenjave, saj je po njej vedno večje povpraševanje. »Potrošniki se vedno bolj zavedajo pomembnosti zdravega načina življenja in zdrave prehrane, ki temelji na rednem in zadostnem uživanju zelenjave. Vendar je zelo malo takšnih prodajaln, v katerih bi na enem mestu dobili toliko domače ponudbe s slovenskih kmetij.« Prednost je tudi to, da ni treba prehoditi vsega nakupovalnega središča samo zato, ker želite kupiti svežo zelenjavo. Cilj Skupine vrtovi panonski je poleg povečanja prepoznavnosti in dostopnosti tudi povečanje slovenske samooskrbe. Prav samooskrba z zelenjavo je v Sloveniji zelo nizka, poleg tega so opazna letna nihanja zaradi sprememb v obsegu pridelave. V letih od 2009 do 2013 se je samooskrba gibala med 30 in 37 odstotki, v letu 2013 pa je bila celo pod povprečjem zadnjih petih let in je bila ocenjena na 33 odstotkov. V Slovenijo se uvozi največ čebule (14.878 ton), paradižnika (13.844 ton) in solatnic (13.268 ton). Čeprav je samooskrba na nizki ravni, se poraba zelenjave nenehno povečuje. V letih 2008 do 2012 se je porabilo za 20 odstotkov več zelenjave, poraba sveže zelenjave pa je bila večja za okoli 15 odstotkov. Vsak prebivalec Slovenije je porabil v letu 2013 98 kilogramov zelenjave, od tega 73 kilogramov sveže. Integrirana pridelava se je v Sloveniji začela uvajati že leta 1991, najprej v sadjarstvu, od leta 2004 pa je vzpostavljen sistem integrirane pridelave poljščin. Leta 2011 je bilo v kontrolo integrirane pridelave vključenih 977 hektarjev ali 65 odstotkov celotne tržne pridelave zelenjave, v kontrolo ekološke pridelave zelenjave pa 148 hektarjev ali deset odstotkov celotne tržne pridelave zelenjave. Bernarda B. Peček 8 (iz)brano | Vestnik | 25. junija 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] V gozdu pri Šentilju Bukev že štiriindvajset let nosi spomin Janez Koren: »Drugi postavljajo tankovske ovire kot spomenike v čast borcev in vojne za Slovenijo, mi smo si ga v tem gozdu postavili sami.« Nadaljevanje s 1. strani Janez Koren namreč ne ve, kateri od njegovih mož bi to lahko bil, saj mu je drevo šele lani pokazal Franc Lešnik iz Kaniže, ki je bil ves čas delovanja čete na tem območju njihov vodnik in pomočnik in s katerim se občasno še srečujeta. »Drugi postavljajo tankovske ovire kot spomenike v čast borcev in vojne za Slovenijo, mi pa smo si ga v tem gozdu postavili sami. Zdaj pa se bojim, da bo nekdo to drevo posekal. Morda bi se dalo pogovoriti z lastnikom, da ga ne bi podrl, saj gre vendarle za več kot za zanimivost,« je povedal Koren. Koren je o delovanju Soboške čete pisal dnevnik. Devetindvajsetega junija 1991 je bila sobota, dan prej pa se je zanje končal tako, kot je skopo opisal v vojaškem poročilu … Po napadu na tankovsko kolono in po doživetem letalskem napadu se je četa nastanila v gozdičku, v katerem so imeli zvečer zajtrk, kosilo in večerjo. Hrana jim ni šla preveč po grlu. Prespali so v dveh hišah, v katerih so imeli povečano zavarovanje. Po radiu, ki so ga imeli v gozdičku, so spremljali poročila o stanju na drugih bojiščih po Sloveniji. V civilnem avtomobilu so našli demontiran tankovski mitraljez z dvema kasetama streliva, ki so jih predali na postaji policije. Za noč so pripravili tri blokade na lokalnih cestah. Pod streho so jih torej tisto noč vzeli v dveh domačijah, v katerih so bili dobro sprejeti in so se počutili varne. V eni je namreč živelo tudi dekle Franca Lešnika in v tisti hiši je že prebivala, ko so se soborci ob prvi obletnici udejstvovanja spet zbrali in obiskali te kraje, mlada družina z nekaj mesecev starim dojenčkom. To je bila Lešnikova hčerka. Kako je sploh prišel mednje? Takoj ko je četa prišla na območje Štrihovca, je bilo čutiti med domačimi ljudmi neko nezaupanje do njih. Bili so jim neznani vojaki, oblečeni v uniforme JLA in po štirih dneh delovanja ne ravno zgledno urejeni. Bili pa so tudi pod močnim vtisom dogodkov in tega, da so jih z novo vojaško nalogo spet premestili v njim povsem neznano okolje in stran od doma. Ko je torej četa opravila nalogo, se je umaknila v omenjeni gozd, tam pa se ji je pridružil domačin Franc Lešnik. Tudi sami so bili nezaupljivi do njega in na štabu v Mariboru preverjali, ali mu lahko zaupajo. »To je bilo potrebno, saj so se tam okrog vozili protiobveščevalci JLA s tablicami, na katerih je pisalo press, in se izdajali za novinarje,« je pripovedoval Janez Koren. Ko so ugotovili, da je Franc preprost človek, ki jim je resnično pripravljen pomagati, so mu našli vojaško srajco in kapo ter ga opremili s puško, na kar je bil zelo ponosen. Franc je bil potem z njimi do četrtega julija, dokler niso predali dolžnosti in se vrnili domov. Veliko jim je pomagal pri premikih in navezovanju stikov z domačimi ljudmi in drugimi enotami, med drugim tudi z oboroženimi prostovoljci, ki so jih namestili nedaleč od skupine murskosoboških teritorialcev. To pa je bilo potrebno, da jih zaradi uniforme ne bi zamenjali z vojaki JLA. Franc je tudi vedel, da so tam v bližini železnice in stražnice bunkerji iz druge svetovne vojne, kamor bi se četa lahko umaknila na varno ob morebitnem novem letalskem napadu, to pa jim je v tistem trenutku veliko pomenilo. Gozd, v katerem raste bukev z oznako Soboške čete, pa je bil tudi tisti kraj, na katerem so po radiu spremljali dogajanje v Prekmurju. Blizu je bila namreč domačija, od katere so potegnili električni kabel, da so nanj priključili radio. Eden od vojakov je bil vedno odgovoren za to, da je poslušal novice, še najbolj pa jih je zanimalo, kako je doma. »Saj veste, kako je bilo takrat s telefoni, zelo redki so bili, skrb za domače pa je bila med nami zelo velika. Kje so, smo poizvedovali celo prek štaba,« je povedal Janez Koren. Franc je bil avtobusni sprevodnik, in ko so se razšli, so ga nekateri vojaki videvali tudi na avtobusih, ki so vozili do Lendave. V glavnem pa so se vezi, ki so se ustvarile takrat med vojaki in tudi z domačimi ljudmi, med katerimi Koren v poročilih posebej omenja tudi Marjana Medenjaka, razrahljale. Sam je bil nazadnje povabljen na proslavo v Šentilj ob peti obletnici osamosvojitvene vojne, »… potem pa te počasi pozabijo. Zanimivo pa je, kako pomembno je bilo takrat upoštevati to, kar so nas učili v JLA. Večina, ki je poveljevala v teritorialni obrambi, je bila namreč izšolana prav na teh usposabljanjih. Ko sem bil na enomesečnem vojaškem usposabljanju, to je bilo maja 1990, sem imel za inštruktorja majorja, ki je bil v Angoli v mirovnih silah. In ta človek nam je pripovedoval, kaj je vojna: ‘Vedno se konča s toliko in toliko mrtvimi, vendar zmagajo vedno politiki. Na koncu se o vsem dogovorijo, vam pa bodo postavili spomenik in na vas pozabili.’ To mi je kljuvalo v glavi, ko se je začelo v Mariboru: niti enega ne izgubiti, ne na svoji strani, in če ni nujno, tudi na drugi strani ne. Mi smo imeli srečo. Nobenemu fantu se ni nič zgodilo in tudi nobenega nasprotnika nismo ubili, smo pa izpolnili nalogo, torej da tanki niso prišli na mejni prehod v Šentilju.« To pa ni bilo lahko, priznava Koren, saj so bili namreč vsi pod vplivom nekih fotografij, na primer gorečega tanka, vse to se je namreč prikazovalo kot junaštvo, in neke evforije. Majda Horvat Vojna za Slovenijo Skrivna skladišča orožja Hranitelji tvegali kazenski pregon, zato je prav, da se jih spomnimo Spominsko ploščo na gasilskem domu v Dolnjih Slavečih, v katerem je bilo eno od 35 pomurskih skrivnih skladišč orožja med vojno za Slovenijo, sta odkrila Drago Ribaš, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever za Pomurje, in graška županja Cvetka Ficko. fotografija milan gaber Tudi sicer, še posebej pa ob dnevu državnosti se je treba spomniti, kako smo prišli do svoje države. Pomembno vlogo pri tem so odigrali tudi skrivna skladišča orožja v letih od 1990 do 1991 in predvsem hranitelji orožja. Eno od skladišč je bilo tudi v Dolnjih Slavečih, kjer so pred dnevi pripravili slovesnost. Maja leta 1990 je načelnik generalštaba Jugoslovanske ljudske armade (JLA) ukazal slovenski teritorialni obrambi (TO), da preda svoje orožje v skladišča JLA ali enotam JLA. Šlo je za poskus razorožitve TO. Pri enotah, ki so imele orožje v skladiščih JLA, ni bilo več mogoče ukrepati. Enote TO, ki so imele orožje drugje, pa so ravnale različno, ene so izročile orožje, druge so ga skrile. Prav tako so imeli tudi organi za notranje zadeve (milica, kriminalistična služba in služba državne varnosti) pri sebi orožje za redno in rezervno sestavo in orožje narodne zaščite za oborožitev več kot deset tisoč ljudi. Zaradi tega je bila prav tako nevarnost, da bi zvezni organi poskušali poseči v to orožje. Na nekaterih postajah milice se je hranilo tudi orožje TO, pridobljeno na Na videz je šlo za preprosto začasno deponiranje orožja in streliva zunaj enot. prikrit način iz skladišč JLA. Zaradi tega je tudi milica julija 1990 deponirala orožje, ki ni bilo v dnevni uporabi in orožje rezervnega sestava s strelivom, v skrivnih skladiščih. Teh skladišč je bilo v državi več kot 330. Na območju takratne UNZ Murska Sobota oziroma Pomurja je bilo 35 takšnih skladišč in hraniteljev orožja in streliva. Na videz je šlo za preprosto začasno deponiranje orožja in streliva zunaj enot. V tistem času pa je bilo to vse prej kot preprosto opravilo. Milica je morala zelo previdno izbrati hranitelja, ki je moral biti zaupna oseba. Za hranitelja ta naloga ni bila brez nevarnosti, saj bi lahko tako njega kot njegovo družino zvezni organi kazensko preganjali. »Zato je prav, da ne pozabimo teh ljudi, ki jim ni bilo vseeno, ali bomo končno dobili svojo državo ali ne in za kakšno ceno,« pravi Drago Ribaš, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever za Pomurje. To je letos prvič začelo zaznamovati tajna skladišča orožja in bo s tem nadaljevalo tudi v naslednjih letih. Za začetek so se konec minulega tedna spomnili hraniteljev orožja iz takratnega Oddelka milice Rogašovci, ki so ga skrivali v Dolnjih Slavečih. To sta bila domača človeka Ernest Ferko in Karel Recek, poveljnik PGD Dolnji Slaveči. Ob tej priložnosti so na gasilskem domu odkrili spominsko ploščo, pred tem pa pripravili sedem kilometrov dolg pohod od zgradbe takratnega oddelka milice v Rogašovcih do gasilskega doma v Dolnjih Slavečih. Tega se je udeležilo okoli 70 pohodnikov, predvsem članov društva Sever in Zveze veteranov vojne za Slovenijo in tudi nekaj drugih pohodnikov, ki jih je pozdravil rogašovski župan Edvard Mihalič. Slavnostni govornik je bil Drago Ribaš. Pripravili so tudi kulturni program, v katerem so nastopili učenci OŠ Grad in kvintet glasbenikov policijskega orkestra iz Ljubljane. C. K. barometer Ivan Kuhar motor Centra Duo Vodja omenjenega centra v Veržeju, v katerem so uredili nove učne rokodelske delavnice, pravkar izdali učbenik Mala šola lončarstva in postavili poletno razstavo lesenih igrač. Med šolskimi počitnicami pa jih čaka, kot že nekaj let, vrsta delavnic. Mali motor in tista »deklica za vse«, ki skrbi, da vse teče, kot je treba, je prav Ivan, ki službo pogosto »potegne« tudi v prosti čas. Umetnostna zgodovinarka Tamara Andrejek Je avtorica razstave o karikaturistu Ludviku Kondorju. Po 50 letih so v Pomurskem muzeju Murska Sobota znova odprli fond z njegovimi karikaturami in nam predstavili delo in življenje znamenitega soboškega karikaturista, ki je uspešno ustvarjal tudi v tujini. Glede na to, da so s karikaturami, ki jih hranijo doma, in s spomini nanj sodelovali tudi Sobočani in drugi, pa smo bolje spoznali tega avtorja in življenje tistega časa. Štefan Kodila »ohranil« vrtec Svetnik moravskotopliške občine je že drugič uspel, da občinski svet ni podprl odloka, ki je predvideval začasno ukinitev enote vrtca v Fokovcih. Razlog za ukinitev je premajhno število vpisanih otrok. Tako bo občina še naprej morala pokrivati neupravičene stroške, ki nastajajo z vzdrževanjem nezasedene enote. Strošek je okrog 80 tisoč evrov. Tokrat enote niso reševali s fiktivnimi vpisi otrok. (iz)brano www.vestnik.si | e: [email protected] 25. junija 2015 | Vestnik | 9 Medalja za hrabrost Ljudje z močnim notranjim vzgibom Prekmurska policista Denis Jeneš in Leon Kavaš, ki službujeta v Mariboru, sta bila odlikovana, ker sta iz deroče Drave rešila žensko Marjan Fank, generalni direktor policije: »Noben zakon od policista ne more zahtevati, da svoje življenje postavi na kocko, da bi rešil življenje nekoga drugega. Dejstvo pa je, da policisti in policistke to počnete. Velikokrat. Številna priznanja in medalje, ki jih podeljujemo, so dokaz, da se za poklic policista resnično odločajo ljudje, ki čutijo močan notranji vzgib, da bi pomagali sočloveku in delali za dobro družbe.« Ko gre za policiste, so pričakovanja ljudi zelo visoka, je poudaril generalni direktor policije Marjan Fank, ki je tradicionalno v mesecu juniju, ko praznuje slovenska policija svoj dan, skupaj z državnim sekretarjem na ministrstvu za notranje zadeve Boštjanom Šeficem podelil medalje policije za hrabrost in požrtvovalnost. »Skoraj samoumevno je, da bomo storili več, kot od nas zahtevajo poklicne norme. Noben zakon od policista ne more zahtevati, da svoje življenje postavi na kocko, da bi rešil življenje nekoga drugega. Dejstvo pa je, da policisti in policistke to počnete. Velikokrat. Številna priznanja in medalje, ki jih podeljujemo, so dokaz, da se za poklic policista resnično odločajo ljudje, ki čutijo močan notranji vzgib, da bi pomagali sočloveku in delali za dobro družbe. Ni mogoče drugače pojasniti, da praktično vsak dan presegate izpolnjevanje poklicnih norm in v kritičnih situacijah naredite vse, kar je v vaši moči, da bi rešili življenje, tudi če pri tem ogrozite svoje. To je zagotovo največ, kar lahko človek ponudi sočloveku.« Med številnimi dobitniki medalj sta tudi Prekmurca Denis Jeneš in Leon Kavaš, ki prihajata iz Bratonec, Odlikovanih več kot sto policistov Policijska uprava Murska Sobota je pripravila v sodelovanju s stanovskimi društvi več prireditev ob dnevu policije. Med drugim tudi koncert orkestra slovenske policije v dvorani gledališča Park v Murski Soboti, kjer je prvi pomurski policist Damir Ivančić podelil priznanja policistom. Podeljenih je bilo več kot sto priznanj. Med višjimi priznanji, ki jih je podelil, je srebrni ščit policije, prejemniki pa so Dejan Bagari (OKC), Srečko Barbarič (PP Murska Sobota), Janko Divjak (SKP), Silvo Lazar (SKP), Miran Petek (OKC) in Renata Zorjan (PP Murska Sobota). Med jubilanti – 10, 20 in 30 let dela v policiji – posebej omenjamo dobitnike znaka policije za 30 let dela. Prejeli so jih: Robert Belec (OKC), Jože Casar (PP Lendava), Jožef Kotnik (PMP Petišovci), Stanko Kranjec (OKC), Jožef Lukinovič (OKC), Marjan Misja (SUP), Damir Pečič (PP Ljutomer), Marija Potočnik (SKP), Mira Prelec (SOP), Franc Sukič (PP za izravnalne ukrepe), Viljem Trplan (PP Gornji Petrovci), Branko Trstenjak (PMP Petišovci) in Igor Zemljič (SKP). službujeta pa na Policijski postaji Maribor II. Medaljo je tokrat prevzel le Kavaš, Jeneš, ki se slovesnosti ni mogel udeležiti, pa jo bo dobil pozneje. Jeneš in Kavaš sta februar- Policista Leon Kavaš in Denis Jeneš sta rešila žensko iz reke Drave in si prislužila medaljo za hrabrost in požrtvovalnost. fotografija gregor jaunik ja lani iz reke Drave v Mariboru rešila žensko, ki je bila sicer žrtev družinskega nasilja. Zvečer 12. februarja 2014 je ženska obvestila mariborski operativno-komunikacijski center (OKC), da ji je partner grozil, zaradi česar si ne upa domov. Med občanko in operaterjem OKC je bilo dogovorjeno, da bo počakala na Ruški cesti v Mariboru. Ko sta tja prispela policista, občanke ni bilo več, tudi v širši okolici ne. Zato je operater občanko po telefonu vprašal, kje je, pri tem pa zaznal šumenje vode. Zvonjenje njenega mobitela in pogovor sta slišala tudi policista. Nemudoma sta začela pregledovati brežino reke Drave in pri brvi opazila osebo, ki je bila do vratu v mrzli vodi, z eno roko pa se je držala betonskega dela temeljev. Jeneš je stekel do nje, jo prijel, z drugo roko pa se oklenil ograje in tako preprečil, da bi oseba potonila ali da bi jo odnesel rečni tok. Na pomoč je priskočil še Kavaš, ki je prijel sodelavca, da ni zdrsnil v vodo. S skupnimi močmi sta žensko potegnila iz reke in jo predala v oskrbo reševalcem. »Ta dogodek kaže na zavzeto delo policistov, ki se nista zadovoljila samo s prvotnimi ugotovitvami, da osebe ni na kraju, temveč sta nadaljevala iskanje. Pri reševanju ženske iz vode na neosvetljenem kraju bi lahko tudi njima spodrsnilo na poledeneli brežini oz. betonski površini in bi padla v reko. Njuno ravnanje je dokaz, da se s požrtvovalnostjo, odzivnostjo in temeljitostjo pri opravljanju nalog policije lahko reši človeško življenje,« so zapisali o hrabrem dogodku prekmurskih policistov na Generalni policijski upravi. Miha Šoštarič barometer Vrhunski Simon Špilak Prekmurski športnik iz Tropovec, ki tekmuje za ekipo ruske Katjuše, je postal tudi statistično najuspešnejši slovenski kolesar doslej, saj je dosegel že deseto zmago v svoji profesionalni karieri. Z velikim triumfom na dirki po Švici se je povzpel na peto mesto svetovne kolesarske lestvice profesionalcev. Špilak pa se ob vseh uspehih nikoli ne pozabi zahvaliti za pomoč svojim moštvenim kolegom. Miran Jablanovec in odgovornost Janez Smolkovič, zgodba o uspehu Direktor podjetja Galex je odstopil, kot je dejal, zaradi izčrpanosti pri pogajanju z upniki in pri iskanju rešitve za prezadolženo podjetje. Pozabil pa je, da se je podjetje znašlo v tako velikih finančnih težavah in s tem ogrozilo delovna mesta pod njegovim vodstvom ter zaradi njegovih nekaterih nespametnih in naivnih poslovnih odločitev. Podjetje Teleing je z odprtjem storitveno-logističnega centra v Markovcih pri Ptuju zaznamovalo 20-letnico obstoja in uspešnega razvoja. Gre za zgodbo o uspehu, ki jo je direktor skupaj z zaposlenimi znal ustvariti v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi ter uporabniki njihovih storitev na ruralnem območju, katerega so se veliki ponudniki telekomunikacijskih storitev na daleč izognili, ker v njem niso razpoznali poslovne 10 kultura | Vestnik | 25. junija 2015 Festival stare glasbe tudi na Goričkem Mednarodni festival Seviqc Brežice prinaša že vrsto let v najlepše kulturne spomenike koncerte stare glasbe. Letos bodo glasbeniki iz trinajstih držav z izborom glasbe od srednjega veka do začetka 20. stoletja med junijem in novembrom nastopili na enaindvajsetih koncertnih lokacijah po Sloveniji. V sredo, 23. junija, bodo nastopili tudi na gradu pri Gradu na Goričkem. Iz Nemčije prihaja Camerata Bachiensis, njihov koncert pa je posvečen Johannu Melchiorju Molterju. www.vestnik.si | e: [email protected] Telo kot Metafora Zdenka Huzjana V mariborski galeriji KiBela je na ogled razstava akademskega slikarja, tudi pesnika in esejista Zdenka Huzjana z naslovom Telo kot metafora/The Body as Metaphor. Ob razstavi novejših del je avtor zapisal: »Tako je moja resnica sveta utelešena moč do forme, kjer se iz praznin prostora ustvarja 'nova narava', ki se mi kaže kot slikarju edina možna manifestacija jaza v realnem svetu.« Odprta je do 11. julija. Grad Negova Karikature Ladislava Kondorja Z risalnim blokom potoval po svetu in upodabljal slavne Po petdesetih letih karikature znova iz depoja – Številni Sobočani doma hranijo njegove karikature nih prireditvah in dogodkih, na katerih se je zbralo več ljudi. Cenil jih je na vrednost malice ali kosila, od slavnih, ki jih je portretiral, pa je želel kakšen večji honorar in tudi podpis. V Pomurskem muzeju Murska Sobota so odprli retrospektivno razstava 157 karikatur znanega soboškega karikaturista Ludvika Kondorja (1901– 1963). Nazadnje so bila njegova dela predstavljena na večji razstavi pred 50 leti v Murski soboti v Razstavnem paviljonu arhitekta Novaka dve leti po avtorjevi smrti. Na umetnikovo željo je njegova sestra karikature predala Okrajnemu ljudskemu odboru Murska Sobota, ki je skrbel tudi za kulturno dediščino, ki jo je kasneje prevzel muzej. Pet desetletij so bile karikature spravljene v depoju. Izbor iz te zbirke je predstavljen tudi na razstavi, ki jo je zasnovala umetnostna zgodovinarka Tamara Andrejek, hkrati pa so razstavljene karikature, ki jih doma hranijo Sobočani in drugi, ki jih je upodobil spretni karikaturist. Nekateri so jih ob tej priložnosti muzeju tudi podarili. Družbena kritika Samouk, ki ni sledil slogom Domneva se, da je Kondor ustvaril okoli 50 tisoč, po nekaterih podatkih pa celo še več karikatur glede na to, da je prepotoval pol sveta in so karikature v različnih zasebnih zbirkah, zato jih je težko prešteti. Muzej jih hrani več kot 260, od hitro izrisanih s kredo in svinčnikom do obarvanih s posebnimi barvicami. Bil je samouk, ki ni sledil slogom likovnih umetnikov, so pa na številnih delih prisotni elementi kubizma in futurizma. Kondor je živel v Murski Soboti in upodabljal Sobočane, prišleke … S sabo je vedno nosil risalni blok in svinčnike ter risal ob različnih priložnostih, športnih srečanjih, množič- Pot domov Razstava Pot domov, ki je na ogled v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani in je nastala v sodelovanju s slovenskimi muzeji, prikazuje vračanje, tudi večletno, posameznikov z različnih vojnih front v začetku 20. stoletja v domovino. Eden najbolj znanih avtoportretov karikaturista Ludvika Kondorja, ki pa je poškodovan in ga na razstavi ne bo. Večino svojega aktivnega življenja pa je prepotoval, v 12 letih je živel na treh celinah, v Evropi, Afriki z Malo Azijo in Latinski Ameriki. Svojo prvo razstavo karikatur je pripravil leta 1931 v Oslu na Norveškem, najbolj pa je njegova dejavnost zaživela leta 1926, ko je živel v Monte Carlu, zbirališču slavnih, premožnih, aristokratov, športnikov, igralcev in drugih znanih osebnosti in se tam srečeval tudi z ljudmi iz vsakdanjega življenja, ki jih je prav tako upodabljal. Kondor je bil izrazit portretni karikaturist, najdemo pa tudi nekaj izjem, kjer se je izražala njegova družbenopolitična kritika in so odmev na politične razmere. Znamenite so tudi karikature, s katerimi je upodobil Hitlerja in Mussolinija in je zaradi njih pristal v begunjskem zaporu. V zadnjem obdobju svojega življenja pa je poletne sezone tudi zaradi klime in možnosti boljšega zaslužka preživljal v Opatiji, v mondenem letovišču, polnem turistov. Tam je tudi umrl. Razstava je lepa priložnost, da slavnega karikaturista, ki živi v spominu Sobočanov, bolje spoznamo in da morda še kdo doma pobrska, ali tudi sam nima kakšne Kondorjeve karikature. Razstavo si lahko ogledate do konca septembra. A. Nana Rituper Rodež Da bi zavelo grajsko vzdušje Za obnovo potrebujejo še 3,4 milijona evrov Negovski grad velja po besedah kulturne ministrice mag. Julijane Bizjak Mlakar za primer uspešne obnove kulturnega spomenika državnega pomena. Zadnja tri leta ga upravlja Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona, za obiskovalce pa so odprti sprednji del gradu, pristava in grajski park. Doslej je bilo v obnovo vloženih šest milijonov in sto tisoč evrov, večinoma iz evropskih skladov, del pa je prispevalo Ministrstvo za kulturo. Izračunali so, da bi za dokončno revitalizacijo preostale tretjine gradu potrebovali še približno 3,4 milijona evrov. Teh pa ni na razpolago. V letu 2014, ko bi morali pridobiti evropska sredstva za kulturno dediščino, ki bi jih črpali do leta 2020, te volje ni bilo, meni ministrica, zato smo v Slovenji ostali brez sredstev za revitalizacijo in obnovo kulturne dediščine. To zdajšnja vlada skuša nadomestiti s posebnim zakonom, po katerem bi bila za namene revitalizacije in ohranitve kulturne dediščine vendarle na voljo neka sredstva. Direktorica mag. Norma Bale s svojo ekipo že ves čas skuša napolniti grad z različnimi projekti, dejavnostmi in vsebinami, že več let pa trajajo tudi prizadevanja, da bi našli dolgoročnega najemnika in bi grad, ki se prvič omenja leta 1425, še bolj zaživel. Konec maja so v gradu razglasili fotografsko središče svetovne zveze za fotografsko umetnost, to pa prispeva k temu, da grad obišče še več obiskovalcev. Čeprav leži grad v odmaknjenih in idiličnih krajih Slovenskih goric, je bližina avtoceste razdalje izrazito skrajšala in omogoča lažji dostop do čudovitega gradu in njegove okolice. A. N. R. R. Prebivati v svojem narečju Niso za psihološko obarvanje vaške nerode Narečje je pri mladih vrednota, močen izraz osebne identitete – Mladi so jezikovno ozaveščeni, česar še pred desetimi leti ni bilo Narodnostni, identitetni, kulturni in umetniški pomen narečja v zadnjem obdobju narašča, je eno od pomembnih spoznanj simpozija Prebivati v narečju – narodnostna in identitetna vloga narečij in narečne književnosti, je povedal Franci Just in dodal, da je to podkrepljeno tudi z empiričnimi podatki in raziskavami. Simpozij je v okviru Dialekte organiziralo Podjetje za promocijo kulture Franc - Franc, profesorji Pedagoške in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru pa so z različnih vidikov predstavili vlogo narečja za krepitev identitete, še posebno pa so se osredotočili na govorce iz Prekmurja in Porabja. Dr. Simona Pulko in dr. Melita Zemljak Jontes preučujeta rabo socialnih zvrsti slovenskega jezika v šolskem prostoru na podlagi lastnih spoznanj in spoznanj diplomskih nalog študentov o vedno večjem pomenu narečij. »Narečje je pri mladih vrednota, močen izraz osebne identitete. Mladi so jezikovno ozaveščeni, česar še pred desetimi leti ni bilo. To pa še posebno pride do izraza, ko se srečajo, na primer v dijaškem domu, mladi z različnih koncev Slovenije. Dr. Alenka Valh Lopert pa je analizirala narečja kot izraz identitete na radijskih postajah severovzhodne Slovenije, med drugim tudi Murskega vala, ki je radijska postaja posebnega pomena. Ugotavlja, da imajo mnoge oddaje narečne naslove, kljub temu pa v njih razen izjem govorijo knjižno slovenščino. Prav je, pravi, da se narečja v program vključijo načrtno in premišljeno in pri tem citira Jančarja, ki pravi, da »junaki, ki vlečejo po dolenjsko, primorsko ali štajersko, so tu kvečjemu zato, da psihološko obarvajo vaško nerodo ali šaljivca.« Slovenska narečja bogatijo slovenski jezik in so naša kulturna dediščina, ki jo moramo ohranjati, žal pa se prevečkrat uporabljajo v humorni in posmehljivi podobi. Prekmurskemu narečju kot identitetnemu dejavniku v popularni kulturi, v glasbi, filmu ali poeziji, se je posvetila dr. Mihaela Koletnik. Dialektologi opažajo, da narečna in pokrajinska pogovorna zvrst vse bolj prevzemata vloge, ki so sicer namenjene knjižnemu jeziku, tudi na področju umetnosti, v javnih medijih, zlasti govorjenih, na javnih prireditvah, pri nastopih politikov in celo v šoli. Pri analizi besedil pesnikov in Slovenska narečja bogatijo slovenski jezik in so naša kulturna dediščina, ki jo moramo ohranjati, žal pa se prevečkrat uporabljajo v humorni in posmehljivi podobi. uglasbenih besedil v prekmurščini pa ugotavlja, da imajo nekatera bogato narečno panonsko leksiko. In vprašanje pri tem je, ali bi lahko avtorji vse to z enako izpovedno močjo in slikovitostjo povedali v knjižni slovenščini. Glede na to, da poteka festival Dialekta v Prekmurju in v Veliki Polani, pa se avtorji, verjetno bolj kot bi se referenti, sicer posvečajo ustvarjanju v prekmurskem narečju. Na prvih treh simpozijih so splošno raziskovali zvrstno podobo sodobne slovenske narečnosti: poezijo, pripovedno prozo, dramatiko in njene načine uprizoritve, zadnja leta pa opazujemo literarnoestetski dosežek narečne književnosti, njene umetniške prvine ter socialno in kulturno vlogo. A. Nana Rituper Rodež intervju www.vestnik.si | e: [email protected] 25. junija 2015 | Vestnik | 11 Geograf dr. Jani Kozina pojasnjuje nekatere razvojne vidike Pomurja Naj ta regija malo sprosti svojo družbeno klimo in postane drznejša Nekoč so se izseljevali delavci, danes najbolj izobraženi – Pomurci najbolj navezani na svoj rojstni kraj, družino in vrt D r. Jani Kozina z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU se ukvarja s preučevanjem družbenogospodarskih značilnosti življenjskega okolja prebivalcev Slovenije. Pri tem namenja posebej pozornost tudi Pomurju, ki se po različnih značilnostih precej razlikuje od preostalih območij Slovenije. Pred kratkim je opravil raziskavo, v kateri je osvetlil nekatere razvojne vidike Pomurja. Z analizo poklicne sestave višji delež kmečkega prebivalstva in s tem tudi najvišja koncentracija kmetijskih poklicev, skupaj s Primorsko presega državno povprečje storitvenih poklicev, nizka je koncentracija proizvodnih poklicev, podpovprečna pa koncentracija ustvarjalnih poklicev. To zadnje je skrb vzbujajoče, saj ravno prebivalci z ustvarjalnim poklicem najbolj poganjajo družbenogospodarski razvoj. Vzrok za nižjo inovacijsko sposobnost pomurske regije lahko to- Za zaposlene v ustvarjalnih poklicih je značilno, da pri svojem delu bolje prepoznavajo probleme tega časa, znajo poiskati rešitve in povezovati različna znanja v nove rešitve. Po koncentraciji ustvarjalnih poklicev in inovativnosti Slovenci nikakor ne zaostajamo za razvitim svetom. Nasploh smo Slovenci na področju ustvarjalnega kapitala primerljivi z najbolj razvitimi državami. Po dru- zasebnih odprtih prostorov, kot so vrt, sadovnjak, atrij … Naravno okolje in naravne dobrine se jim zdijo celo pomembnejši od možnosti kulturnega udejstvovanja. Obenem so zelo navezani na družino in prijatelje ter kraj, v katerem so se rodili, to pa pomembno vpliva na odločitev za življenje v regiji. Pomurje odstopa za več kot četrtino, to pa lahko verjetno pojasnimo z bolj tradicionalnimi življenjskimi vzorci prebivalcev in večjo navezanostjo na domače ljudi in okolje. Kakšna pa je primerjava med Pomurjem in preostalo Slovenijo? Slovenci smo nasploh zelo nemobilni. Smo bolj zapečkarji, zadovoljni s tem, kjer smo, in si želimo čim manj sprememb. Ampak ni dobro, če si ves čas na enem mestu. Zanimiv je podatek, da se je približno tri četrtine ustvarjalcev, ki danes živijo v Pomurju, v tej regiji tudi rodilo, hkrati pa ne razmišljajo o tem, da bi se kam odselili. To je v primerjavi z državami zahodne in severne Evrope veliko. Pokazala se je tudi nizka stopnja selitvenosti pomurskih ustvarjalcev, in da jih večina živi v regiji že od rojstva. Ker pa mnogi doma ne dobijo priložnosti, vendarle odhajajo. V zadnjem obdobju sta se spremenila tudi struktura in namen selitev. Vsekakor. Če so se po drugi svetovni vojni prej izseljevali ljudje z nižjo izobrazbo, delavci, se danes s pojavom krize odseljuje najbolj izobražena delovna sila. Gre za odliv ustvarjalnega kapitala, iskanih poklicev, strokovnjakov, zdravnikov, doktorjev znanosti in tistih profilov, za izobraževanje katerih je država drago plačala. Ampak če ustvarjalci gredo, še ne pomeni, da so za nas izgubljeni. Vprašanje je, ali jih bomo znali pritegniti nazaj. Treba se je zavedati, da ljudje med prebivanjem v tujini delujejo v novem okolju, v katerem si pridobijo pomembne izkušnje in usposobljenost ter vzpostavijo nove mreže poznanstev. Če nam doma uspe vzpostaviti primerno okolje in jim dati možnost za nadaljnji razvoj, bomo s tem na boljšem vsi. Ravno tega v Pomurju ne znamo. Problem se mi zdi, da vse več mladih odhaja in razmišlja o tujini in da po pridobljeni izobrazbi izzive raje iščejo drugje. Jani Kozina: »V Pomurju bi se bilo treba temeljito ukvarjati s tem, kako spodbuditi ustvarjalnost in prepričati mlade od tod in drugod za življenje in delo v tej regiji.« fotografija a. nana rituper rodež in njenih sprememb v preteklem desetletju je orisal stanje in težnje v gospodarskem razvoju regije. Obenem je raziskal, kaj privlači zaposlene, da se odločajo živeti v njej, in kaj jih v regiji zadržuje. Poudarek je dal najbolj kvalificirani ustvarjalni delovni sili. Dejstvo je, da pomurska regija tako po naravnih, družbenih, gospodarskih in zgodovinskih značilnostih kaže svoj posebni značaj in se močno razlikuje od drugih območij Slovenije. Spoprijema se s staranjem prebivalstva, izseljevanjem mladih in izobraženih, visoko brezposelnostjo, težavami v prestrukturiranju večjih podjetij, nizko iniciativo za gospodarski razvoj in še drugimi dejavniki, ki regijo postavljajo v manj zavidljiv položaj. Podatki kažejo, da je v Pomurju število delovno aktivnega prebivalstva v zadnjem desetletju upadlo najbolj drastično. Kaj pa kaže analiza poklicne sestave tega območja? Pri poklicni sestavi vidimo, da opravlja največ delovno aktivnega prebivalstva storitvene poklice, to je 46 odstotkov, ustvarjalne 28, kmetijske 12 in proizvodne 12 odstotkov. Najbolj severovzhodna regija z vidika poklicne sestave izstopa v več pogledih. Tu je naj- rej iščemo predvsem v šibki usposobljenosti človeških virov. Precej trendov je negativnih. Žarek razvojnega upanja je, da se povečuje število zaposlenih v storitvenih dejavnostih in tudi zaposlenih v ustvarjalnih poklicih, čeprav se ne povečuje tako kot drugod po Sloveniji. Ustvarjalni sektor, ki se na medregionalni ravni centralizira, je namreč najbolj počasi rastoč ravno v Pomurju. Največja koncentracija ustvarjalnih poklicev je v Murski Soboti, Lendavi in Radencih, ne pa tudi v Gornji Radgoni in Ljutomeru, kot bi pričakovali, najmanj pa jih je na Goričkem in v Slovenskih goricah. Za kakšne poklice pravzaprav gre, ko govorite o ustvarjalnih poklicih? Z zatonom industrijske družbe vse bolj govorimo o družbi znanja, to pa je povezano s sodobnim tehnološkim razvojem. Gre za znanstvenike, profesorje, inženirje, menedžerje, različne strokovnjake, sem spadajo tudi kulturni ustvarjalci in še mnogi drugi. Gre za širši koncept, ki poleg ožjega vidika umetniške ustvarjalnosti zajema tudi gospodarsko, znanstveno, organizacijsko in drugo ustvarjalnost. gi strani pa družbenogospodarska klima ne omogoča, da bi v vsej polnosti uresničili svoj potencial. Znanja z inštitutov, univerz in drugih organizacij ne znamo preliti v gospodarstvo, v prakso in s tem povečevati svoje blaginje. Naj samo omenim uspešno pivovarno Bevog, ki je v glavnem zaradi nestimulativnega slovenskega okolja svoj razcvet doživela ob preselitvi na drugo stran slovensko-avstrijske meje. Dejstvo je, da so nekatera območja bolj inovativna, bolj ustvarjalna in se bolj razvijajo, druga pa manj. Tudi mladi in izobraženi se z nekaterih območij bolj izseljujejo in gredo raje tja, kjer imajo več možnosti za razvoj. V Pomurju bi se bilo treba temeljito ukvarjati s tem, kako spodbuditi ustvarjalnost in prepričati mlade od tod in drugod za življenje in delo v tej regiji. Pri raziskavi vas je zanimalo tudi to, kaj je pomembno prebivalcem z ustvarjalnimi poklici, da nekje živijo in se ustalijo. Največ razlogov, da se ustalijo, se pri Pomurcih nanaša na kakovost bivalnega okolja, osebne vezi z ljudmi in okolico ter varnost. Še posebno so poudarili bližino narave, čistost in urejenost okolja ter razpoložljivost Razlike med Pomurjem in državno ravnijo niso pretirano izrazite, obstaja pa nekaj posebnosti. Prebivalci z ustvarjalnim poklicem živijo v Pomurju izraziteje zaradi osebnih povezav, bližine družine, zaradi nekaterih elementov bivalnega okolja, kot so zasebni odprti prostori, in nižjih življenjskih stroškov. Po teh kriterijih Dr. Jani Kozina: »Največja koncentracija ustvarjalnih poklicev je v Murski Soboti, Lendavi in Radencih, ne pa tudi v Gornji Radgoni in Ljutomeru, kot bi pričakovali, najmanj pa jih je na Goričkem in v Slovenskih goricah.« S tem vprašanjem se spoprijemajo regije v zaostajanju. Čarobnega načrta ni. Dejstvo je, da bodo mladi prihajali in ostajali v regiji, če bodo za to videli priložnost. Regija mora pri tem izhajati iz svojih primerjalnih prednosti, posebnosti in zgodovinskega razvoja. In biti mora drzna. Znan rek pravi, da je za ustvarjalnost potreben pogum. Treba si je upati. Starejše generacije lahko pri tem pomagajo, da dajo mladim priložnost za dokazovanje. Mladi pa se morajo zavedati svoje odgovornosti za spremembe in izkoristiti priložnosti ob pravem času in si »izboriti mesto v ekipi«. Tako je tudi v tujini. Brez dela in poguma se nikjer ne da uspeti. Na čem pa naj po vašem mnenju Pomurje kot regija gradi svoj prihodnji razvoj? Pomurje nedvomno odlikujejo številni razvojni potenciali. Svoj razvoj bi morali utrjevati na temelju močne lokalne identitete in novopridobljene geostrateške lege po vzpostavitvi avtocestne povezave. Regija bi morala bolj skrbeti za ohranjanje in izboljšanje kakovostnega življenjskega okolja in zagotavljanje primernih delovnih mest, še posebno izobraženim. Področja, kjer vidim največ možnosti, pa so turizem, kmetijstvo ter naravna in kulturna dediščina. Poleg tega se mora tudi družbena klima nekoliko sprostiti, se odpreti in se zavedati, da so verjetno največji potencial Pomurja ljudje. A. Nana Rituper Rodež 12 reportaža | Vestnik | 25. junija 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Ribiči so med najbolj resnimi in skrbnimi varuhi gramoznic. Ob tem svojem početju uživajo, in to ne samo na ribolovu. Lipovčani so uredili okolico svoje gramoznice z eno lepotno napako, brežine in poti so utrjevali s sekancem, onesnažim s katranom, ki so ga odstranjevali z železniške proge. Panvita je zagnala namakalni sistem površinskega namakanja iz soboške gramoznice. Ta je ena redkih z urejenim delom obale za kopalce in druge rekreativne športnike na vodi. Na Krapju je ena od tistih gramoznic, v kateri so jeklene vrvi plavajočih strojev za izkop napenjali »do konca in čez«, da so postrgali zadnje kamenčke. S posegom krepko pod gladino reke Mure in ob Muri pa bi lahko prišlo do nepredvidljivih posledic. Murska Sobota ima načrt za ureditev gramoznice v rekreacijske namene, toda iz nje še kopljejo gramoz. fotografije tilen flegar Gramoznice, razvojna priložnost ali ekološka nevarnost Pomurje postaja meka za tuje ribiče Prod in pesek rudni bogastvi, ki so ju Pomurci nekoč zelo cenili – Priložnost za turizem po zgledu avstrijske gramoznice Schwarclsee Danes je Pomurje gosto posejano z velikimi gramoznimi jamami. Nekaj jih je opuščenih ali urejenih, velika večina jih je še odprtih in iz njih kopljejo gramoz. Gramoznice današnjih dimenzij, ki so že podobne jezerom, so začele nastajati v drugi polovici prejšnjega stoletja. Takrat je k nam začela postopoma prihajati mehanizacija, ki je omogočala vse globlje izkope. Nekoč ni bilo tako. Gradbeništvo kot obrt ali podjetniška dejavnost je cvetelo v mestih in je hlastalo po gramozu in peskih, potrebnih za betone in omete takrat že z opeko zidanih stavb. Podeželani so si tovrstni material zagotavljali nekoliko drugače. Šestdeseta leta so bila tista, ko je bila večina cimpranih hiš na koncu svoje življenjske dobe. Tudi standard se je nekoliko dvignil, zato so podeželani začeli graditi. Takraten način gradnje je bil nekoliko drugačen od današnjega. Šlo je za vaško medsebojno pomoč, ko so si ljudje pomagali med seboj in so na ta način pripravili pretežni del gradbenega materiala za začetek gradnje. Med drugim tudi gramoz in pesek. Tisti v bližini Mure in večjih potokov so gramoz vozili iz strug, drugi pa so iskali na svojih poljih t. i. gramozne žile. Ko so jih našli, so prišli na vrsto vaški možje z lopatami, ki so izkopali potrebni gramoz. Nastale jame so potem lastniki postopoma zasipali, vendar ne z nesnago. Za potrebe vzdrževanja vaških cest so imeli manjše »šoder jame« na javnih parcelah. Se pa spominjam ene, ki je dobila ledinsko ime Šolska graba. Šlo je za gramoznico iz časov pred drugo vojno. Ta je bila nekaj sto metrov iz naselja. Druga ob drugi sta bili dve jami – velika in majhna. Izkopani sta bili v velikosti takrat predvidene šole z veliko in majhno učilnico. Gramoz, ki so ga izkopali vaščani, je bil namenjen za temelje šole. S šolo ni bilo nič in gramoz so uporabili na cestah. Ta Šolska graba pozneje ni doživela širitve. Je pa bilo na robovih vaških naselij kar nekaj manjših urejenih vaških gramoznic, dokler niso prevladale velike industrijske gramoznice. Ni jih malo, ki so v preteklosti postale »veške grabe« ali vaške jame, namenjene odlaganju raznih odpadkov vaščanov. Vanje so vozili gradbeni material, vse bolj prisotno plastiko s kmečkih dvorišč pa tudi embalažo zaščitnih sredstev. Danes se nad tem zgražamo, pa ne samo to, te jame bi bilo treba sanirati, da ne bi bilo negativnih vplivov na okolje. Toda ali je pošteno ljudi tistega časa obsojati zaradi njihovega početja. Ne, v času pohoda modernega kmetijstva v začetku sedemdesetih let jih je industrija »zastrupila« z uporabo zaščitnih sredstev. Ta jim je predstavljala kot koristna za zemljo in rastline. Tako so dojeli odlaganje embalaže, ki ne more biti škodljiva, če je bilo sredstvo v njej koristno. Industrija in gramoznice Na velike gramoznice ni smiselno gledati samo kot na velike rane v okolju. Nekaj jih je že zaprtih in urejenih, vendar, roko na srce, zaradi ribičev. Ti vlagajo še največ truda v urejanje okolice gramoznic. S svojimi aktivnostmi jim dajejo tudi življenje. Ob tem so še pomembne za tuje goste. Nekoč je bilo Pomurje meka za italijanske lovce, zdaj je za tuje ribiče, in to kljub ostri konkurenci v sosednji Madžarski. To, da je izkoriščanje v nekaterih primerih, predvsem na desnem bregu, preseglo vse razumne meje, je drug problem, ki bi ga morala sankcionirati država, saj je navsezadnje s koncesijami uredila pogoje za izkoriščanje gramoznic. Zganili so se tudi naravovarstveniki, ki v gramoznicah in njihovi okolici že opažajo spremembe in vzpostavljanje primernega okolja celo za ogrožene vrste. Nič pa ne vemo o vplivu gramoznic na ekstremno panonsko podnebje. Laično bi lahko sklepali, da bi bile brez »odprtih vod« posledice klimatskih sprememb za Pomurje veliko hujše. Je pa bila gramozna voda že uporabljena za dva manjša namakalna sistema in zdaj je začel delovati velik namakalni sistem, ki se napaja z vodo iz soboške gramoznice. Drugo vprašanje je le, ali je koristen način površinskega namakanja, ki so ga začeli uvajati pri Panviti. Gramoznice so priložnost za turizem, toda tu so na potezi lokalne skupnosti. Te imajo v rokah vse vzvode, da končno začnejo urejati gramoznice v skladu z ureditvenimi načrti. Urediti jih morajo nosilci koncesij. Nekaj takih, ki bi se po ureditvi lahko primerjale z avstrijsko gramoznico Schwarclsee, imamo. Drži pa, da so nevarovane in nevzdrževane gramoznice lahko velika nevarnost za zajetja pitne vode. J. Votek ljudje in zgodbe www.vestnik.si | e: [email protected] 25. junija 2015 | Vestnik | 13 Nataša Brunec, Ars Origami Verjame v tek na dolge proge, tudi v prenesenem pomenu Diplomirana ekonomistka, 18 let v bančništvu – Dve leti ima svoje podjetje in ustvarja origamije, od miniaturnih do velikanskih nastalo, potem tisto res nastane in je včasih še lepše od prve zamisli, se človek počuti zares dobro (smeh). Navdih pri ustvarjanju pa je marsikaj. Pogosto želim samo narediti nekaj lepega, novega – v to kategorijo spadajo ves nakit in dekorativni origamiji. Občasno želim papir spremeniti v živa bitja, kot je bilo recimo pri živalih za Noetovo barko za oder. Ali pa dobim naročilo, se vživim v naročnika in poiščem rešitev; recimo origami za izložbe ali pa origami kot embalaža. Včasih pa tudi samo rešujem neki svoj problem. Trenutno recimo iščem dekorativno rešitev, s katero bom 'skrila' modem in kable. Da, tudi to je origami (smeh).« Nataša pa ne izdeluje le iz papirja. »Z velikim veseljem preizkušam in iščem nove modele in materiale. Vsekakor me čaka še cela zgodba z blagom in oblačili, doslej sem se preizkusila le v torbicah. Prej ali slej pride tudi nakit iz metalne gline. Origamije namreč lahko izdelujemo iz vseh materialov, ki si 'zapomnijo' obliko in so dovolj prožni, da se pri pregibu ne zlomijo. Tem kriterijem najbolj ustreza papir, in to vseh vrst od navadnega, japonskega chiyogami ali drugih papirjev za umetniško ustvarjanje pa vse do plastičnih papirjev ali papirjev s kovinskim premazom. Omenila pa sem tudi blago, glino, kovinsko glino. Sama origamije izdelujem iz vseh omenjenih vrst papirja, blaga in gline.« fotografija barbara reya Njene delavnice in sejmi Kot deklica, ki je sanjala o poti čez široko morje na papirnati ladjici, ki jo je znala zložiti, niti slutila ni, kaj vse se da zložiti iz papirja. »Origami se mi je nekako … zgodil,« mi pove in ob pogledu na njene kreacije ji enostavno verjamem. Ker to si ali nisi. Drugega ni. Nataša Brunec je. Ars Origami. »Z origamijem sem se prvič srečala, tako kot večina, že v otroštvu, ko sem zlagala ladjice, kape in podobno. A takrat niti slutila nisem, kaj vse se da zložiti iz papirja. Origami se mi je nekako … zgodil. Sem pa od nekdaj rada ustvarjala, to pa drži. V otroštvu, rojena sem v Murski Soboti, sem veliko risala, ustvarjala z lesom in modelirala, kasneje tudi z glino. Obenem imam močno razvito plat, ki strukturira, ureja in išče natančnost. Origami združuje oboje: matematiko, red, natančno delo po vnaprej predpisanih korakih, hkrati pa pušča dovolj manevrskega prostora za kreativnost z nekoliko drugačnimi zgibi, materiali, velikostjo origamijev …« Poslušam jo in ne morem nehati gledati majčkenega uhančka v njenem ušesu. Podoben je tistemu origamiju, ki sem ga videla kot njen prvi izdelek. In bila fascinirana. Ko sem brskala po spletu in iskala več o njej, sem hitro ugotovila, da je Nataša »prekmurskih poljan list«, in bila takoj prepričana, da jo bom prosila za intervju. Ljudje najpomembnejši »Res je, sem Sobočanka in tukaj sem živela do odhoda na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Tu sem si ustvarila družino in kot diplomirana ekonomistka 18 let delala v bančništvu. Pred dvema letoma sem ustanovila samostojno podjetje, podjetje za origami. Sem tudi soustanoviteljica in direktorica malega podjetja, ki se ukvarja s poučevanjem metode GTD. To je akronim naslova knjige 'Getting Things Done', kar smo v slovenščino prevedli kot 'gremo to dokončat'. Gre za mednarodno uveljavljeno metodo za nestresno produktivnost, njen avtor je David Allen. Sama sem navdušena uporabnica omenjene metode, sem pa tudi tekačica in bralka. Sem pa še vedno, ne glede na to, da je hči že odrasla in živi na drugi celini, tudi mama. In moja hči me vedno znova navdušuje, ko jo opazujem, kako pogumno udejanja svojo vizijo življenja.« Verjamem ji. In zanima me, seveda, kakšna so njena vodila. »Moja življenjska filozofija je enostavna: verjamem v dobro opravljeno delo; verjamem, da so ljudje pomembnejši od stvari; cenim prijazno sodelovanje, ne maram agresije in verjamem v tek na dolge proge. Dobesedno in v prenesenem pomenu besede.« poučno obdobje v mojem življenju, ki pa je prišlo do točke, ko se zaradi nekaterih razlogov nisem več videla v tej vlogi. Nehalo me je veseliti in oblikoval se je močen občutek, da želim to obdobje končati. Čutila sem tudi močno željo, da bi delala nekaj, kar bi me res iskreno veselilo: bilo konjiček in služba hkrati. Ko so se dogajala ta samospraševanja, sem dodala tudi vprašanje: ali želim v taki ali podobni službi delati nadaljnjih 20, 25 let ... in naenkrat je bil odgovor zelo enostaven ...« Pravi, da ni edina, ki jo je je ta v osnovi japonska umetnost prevzela: »Origamijskih navdušencev je v Sloveniji kar nekaj in z mnogimi sem se v tem obdobju tudi spoznala in z nekaterimi spoprijateljila. Tako da je priljubljen hobi in nekaj je torej tudi pravih zanesenjakov, ki delajo res impresivne origamijske modele.« Sama, doda, je začela z modeli iz knjig. »Ko sem vse obdelala, sem nadaljevala iskanje navdiha in modelov na spletu. V glavnem – kot pri večini zadev – vaja dela mojstra. Ko se poglobiš v neko zadevo in veliko delaš in vadiš, to pelje na nove teritorije znanja in spretnosti. Obisk Japonske pa je v načrtu (smeh).« »Ali želim v tej službi delati še več desetletij?« Hitenje se ne izplača, nikjer Vedno me zanima, zakaj se ljudje odločijo za neke vrste svobodo v poslovnem smislu. Nataša: »Skoraj dve desetletji sem delala v bančnem sektorju, v dveh velikih bančnih korporacijah. Začela sem kot pripravnica in kariero končala v srednjem menedžmentu. Vsekakor gre za zanimivo in Na spletu najdem tudi podatek, za kaj naj bi bilo zlaganje origamijev pozitivno. Nataša najde še več plusov: »Origami nas vrača nazaj k osredinjenosti na eno zadevo; tak učinek je imel vsaj name. Raj in pekel sodobnega časa je namreč, da imamo konstanten vir in dostop do novih infor- macij in idej. Raj zato, ker se je vsega mogoče naučiti, in pekel zato, ker nas ta poplava informacij pelje v občutek nemoči. Tako je za vse več ljudi čedalje težje postavljati neke samoomejitvene metode, da jih val zunanjih impulzov povsem ne preplavi. Čedalje težje najdemo načine, kako ostajati v nekem umirjenem stanju, origami pa omogoča in zahteva prav to: če želiš model zložiti od začetka do konca, se moraš temu res posvetiti. V praksi vidim, da tudi otroci, ki težko ohranjajo pozornost iz same želje, da bi dokončali recimo origami frfotavega ptička, premagajo navajenost, da hitro menjavajo aktivnosti in ne pobegnejo iz zbranosti. Tako urijo potrpežljivost in vztrajnost.« Drug element, ki ga origami prinaša, pa je učenje. »In sicer učenje, da hitenje, površnost in preveč sile ne delujejo. Papir se potem namreč zmečka, izdelek je površen. Čedalje bolj imam občutek, da je to ena od ključnih zadev tudi v preostalem življenju, v odnosih. Dobro je, da stvarem posvetimo čas in hkrati počakamo na pravi trenutek. Preveč agresivni pristopi ne peljejo k rešitvam in preverjeno ne delujejo ... ne v origamiju ne v življenju.« Velike in majhne zmage Pot, ki jo je ubrala Nataša, pa je, roko na srce, želja mnogih – kar se tiče ustvarjanja in svobode, ki jo ta prinaša. Nataša Brunec: »Res je, ustvarjanje mi je blizu, ker daje veliko svobode in tudi veliko majhnih in velikih zmag. Ko iz neke ideje o tem, kaj bi lahko Nataša prireja številne delavnice za izdelovanje origamijev, ena takih je bila tudi že v knjižnici v Murski Soboti. »Pogosto na začetku na delavnici kdo potarna: 'Jaz nisem spreten in mi te zadeve ne gredo dobro od rok.' In te ljudi je res krasno opazovati, ko sami izdelajo origami, ki so se ga še pred izdelavo zbali, da je za njih pretežek. Učim otroke, stare tam od tri leta in pol naprej, in odrasle vseh starosti. Obiskovala sem tudi starostnike v domu starejših in so bili fantastični izdelovalci origamijev. Pri učenju drugih je ključno, da se znaš vživeti vanje in prilagoditi način podajanja, hitrost učenja in zahtevnost modela vsakokratni publiki. Ko delam sama, gre za povsem drugo dinamiko in predvsem za iskanje novih izzivov. Pri samostojnem delu večinoma iščem območje, kjer se še počutim udobno, hkrati pa tudi dovolj izzvano, da napredujem.« Natašo je mogoče najti tudi na številnih festivalih ali sejmih, saj pravi, da so ti ne glede na moč družabnih omrežij in spleta še vedno zelo dober kanal za stik z ljudmi: »Veliko ljudi ob teh priložnostih prvič vidi, da obstaja ustvarjanje origamijev, recimo okrasnih in uporabnih predmetov. Japonska kultura je v Sloveniji čedalje bolj priljubljena in na leto se zgodijo vsaj štirje festivali japonske kulture. Na teh vsi vedo za origami, še vedno pa so odzivi neverjetno pozitivni.« Pa njene sanje? »Na začetku svoje poti sem imela idejo ali sanje o majhni trgovini, ki bi bila hkrati prostor za delavnice. Ko sem se lotila iskanja prostora in urejanja vse potrebne logistike, pa sem ugotovila, da bi samo sebe spet spravila v neki tog službeni okvir, ki bi mi jemal čas za ustvarjanje, in sem to idejo opustila. Danes so moje sanje, da kot ustvarjalka origamijev še dodatno napredujem, iščem nove materiale, nove prostore za umestitev origamijev in nove rešitve, ki bi navdihovale in veselile mene in vse, ki jih vidijo.« Vida Toš 14 ljudje in zgodbe | Vestnik | 25. junija 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Ekovrt OŠ Mala Nedelja Čudežna energija, ki poganja življenje Vsak razred in vsi učenci so dobili svojo gredico na šolskem vrtu, ki je dobil zaradi sonaravnega načina pridelovanja oznako ekovrt Vrtnarjenje učencev OŠ Mala Nedelja se začne že pozimi, ko v vsakem razredu pripravijo načrt vrta. Razredi dobijo svoje gredice, izdelajo načrt štiriletnega kolobarjenja in spoznavajo setveni koledar Marije Thurn, predvsem pa spoznavajo smernice permakulturnega vrtnarjenja. »Nikoli ne bom pozabila svoje nekdanje učenke v tretjem razredu, ki je veljala za zelo 'živahno', na vrtu pa je postala umirjena, delala je, ko so že vsi drugi odnehali. Vedno nas je spodbujala: 'Zemlja je za mlade roke, je govorila moja babica, in prav ima,'« je opisala svojo izkušnjo učiteljica Miša Šišernik. Pozabljamo, da imajo otroci v svojih prstkih tisto čudežno energijo, ki poganja življenje. Narava jo zazna, zato seme, posejano z mladimi »Sreča je nekaj, na kar lahko vplivamo sami, in je del našega čustvovanja in notranjega sveta. To morajo naši otroci šele spoznati.« (M. Š.) Otroci OŠ Mala Nedelja zelo radi delajo na vrtu in skrbijo za rastline. fotografija nina škraban prsti, tudi bolj vzkali in lepše raste. Da pa lahko to izkušnjo doživijo tudi učenci na osnovnih šolah, morajo biti najprej o tem prepričane učiteljice, ravnatelj(ice) in drugi zaposleni na šoli. Otroške roke, ki jih gledaš v naravi, vidiš povsem drugače kot v učilnici, je spoznala Miša Šišernik, ki se je že vse od leta 2012 zavzemala za vrt kot učilnico v naravi. Prvo leto so povabili na šolo lokalne ekološke pridelovalce, drugo leto so se prijavili na mednarodni projekt inštituta za trajnostni razvoj, nato so s pomočjo hišnika zo- rali in pognojili vrt, postavili hotel za žuželke in naredili kompostnik. Toda vrt je postal v minulih letih veliko več kot sredstvo za obogatitev in popestritev šolske ure. Prav otroške roke so pokazale pravo smer: tudi šolski učni proces je treba razumeti na dru- gačen način. »Na začetku so naše rastline uspevale v lončkih v razredu. Moji otroci so bili zelo dojemljivi za rastline in čuteči do njih. Tako so takrat vse obiskovalce prepričali in jim pričarali življenje rastlin, ki je odvisno ne samo od zemlje, temveč tudi od elementov, ki prihajajo iz vesolja. Dokazali smo, kdaj je ugoden čas za sejanje in sajenje, zbirali pa smo tudi domače avtohtone sorte semen … Vse življenje na zemlji je krog, ki se nenehno spreminja, obnavlja, ponavlja. Skupaj se učimo, da se vsi ljudje in rastline nenehno spreminjamo, iščemo nove poti in možnosti. Se kdo sploh še sprašuje, kje je tukaj otroška igra. Zame so najbolj živi spomini iz otroštva tisti, ko smo se s sosedi skrivali po gozdu, se igrali preživetje v naravi, se vračali domov umazani od nog do glave, a polni dogodivščin. V sodobnih časih, ko so otroci zaviti v vato in jih starši z avti vozijo do vrat tisoč in enega krožka, pa otroci moledujejo za minute pred računalniki. Realnost je zasičenost z mediji, računalniki, reklamami, industrijsko pridelano hrano … Zato se nima smisla vračati k starim 'dobrim' časom, temveč k naravi,« je prepričana Miša Šišernik. Ni večjega veselja na šoli kot takrat, ko si jedilnik šolske kuhinje popestrijo s svojo zelenjavo. In prav to je tisti pravi uspeh dela na šolskem vrtu, ki je pridobil naslov ekovrt OŠ Mala Nedelja. Poudarila je: »To zame ni le nekaj novega za šolo, to je pravzaprav nova možnost, način življenja za tiste, ki želijo ostati povezani z naravo. Sreča je nekaj, na kar lahko vplivamo sami, in je del našega čustvovanja in notranjega sveta. To morajo naši otroci šele spoznati. Pregovor, da sreče ne moreš kupiti, ni iz trte izvit. Je del modrosti človeka in naša odgovornost je, da to modrost predamo naslednji generaciji.« Bernarda B. Peček Naša Poljana v Parku dežele štorkelj Veržej V pol stoletja je botrina skoraj izginila Učne rokodelske delavnice Obsližavanje skozi stoletje – Štirinajst pozvačinov z različnih območij naše pokrajine vabilo na gostijo Na 170 kvadratnih metrih V Parku dežele štorkelj v Veliki Polani je Kulturno društvo Miška Kranjca Velika Polana dvanajstič organiziralo dvodnevno prireditev Naša Poljana. Osrednji dogodek so poimenovali Kak je inda bilou, na njem pa se vsako leto posvetijo eni temi iz zakladnice naše kulturne dediščine. Tokrat je bilo to obsližavanje, o katerem so v pogovoru z moderatorjem progama Milanom Zrinskim najprej govorili člani Društva upokojencev Velika Polana, ki se še dobro spomnijo šeg in navad ob različnih praznovanjih pred pol stoletja in več. Spomnili so se, da so takrat v Veliki Polani in okolici obsližavali krst, birmo, god, rojstvo in podobno. Med obsližavanji je v pol stoletja, je povedal Zrinski, skoraj popolnoma izginila botrina, torej obisk botra in botre ob kakšnem njunem osebnem prazniku. Kot novost pa se je zelo uveljavilo praznovanje abrahama, torej petdeset let starosti, pa tudi rojstni dan je čedalje pomembnejši osebni praznik. Obsližavali so torej kakšno pomembno obletnico ali pomemben družinski dogodek. Na prireditvi so nastopili otroška folklorna skupina in turistični krožek iz Osnovne šole Miška Kranjca Velika Polana, FS FD Prekmurje Lendava, lastniki starodobnih koles Polanski Pücki, FS FD Pozvačin Bistrica in FS KD Miška Kranjca Velika Polana. Med dvodnevnimi aktivnostmi so pripravili tudi delavnico za vodje folklornih skupin in male folkloriste z naslovom Poljanske meglice – zavrtimo se, na kateri so mentorji udeležencem predstavili ljudske plese, izštevanke, igre, ljudsko V Centru Duo v Veržeju so odprli nove učne rokodelske delavnice, ki so na 170 kvadratnih metrih in prilagojene vsem zahtevam današnjega, modernega časa: imajo recimo tako talno gretje kot klimatske naprave. In seveda, najpomembnejše, novo opremo, namenjeno lončarjenju: peč, vretena, stole, stelaže. Delavnica je namenjena predstavitvi rokodelskih veščin v Pomurju in tudi širše, omogoča pa odličen prenos znanja rokodelskih veščin na mlajše. Resda je prirejena lončarjenju, a hkrati omogoča tudi izvedbo delavnic za druge rokodelske poklice: pletenje, polstenje, kvačkanje, šivanje in izdelavo replik igrač. Na odprtju, investicija je znašala 150 tisoč evrov, od tega sta 64 tisoč donirala Don Bosco Jugendhilfe Weltweit in Leopold Bachmann Stiftung iz Švice, preostalo je dal veržejski Zavod Marianum, je etnolog Janez Bogataj povedal, da Slovenija s to delavnico končno dobiva center, kot se spodobi. Ob tem so v Centru Duo izdali tudi knjižico oziroma učbenik z naslovom Mala šola lončarstva, za katero je Bogataj povedal, da je drugi učbenik za kakršne koli tradicionalne rokodelske dejavnosti v Sloveniji. Prvi je na temo klekljanja in čipk. Sveže odprta rokodelska delavnica v Veržeju je vključena tudi v konzorcij rokodelskih centrov, že leto dni pa je s programom Domače obrti v Veržeju vključena tudi v ponudbo tehniških dni za šole, ki jih pripravlja Center šolskih in obšolskih dejavnosti. V. T. Folklorna skupina velikopolanskega kulturnega društva fotografija jože gabor glasbo in običaje. Kulturno društvo Miška Kranjca Velika Polana se je, kot je povedala njegova predsednica Daša Lebar, na prireditvi Naša Poljana ob letošnjem obsližavanju posvetilo še pustnim maskam, gostüvanju, cumprnicam, prekmurskim bandam, pozva- činom in drugim temam, o katerih so obiskovalcem prireditve povedali marsikaj že skoraj pozabljenega. Med najbolj zanimivimi predstavitvami je bila tista, ko so gostili 14 pozvačinov z različnih območij naše pokrajine in govorili o razlikah med njimi, še posebej pri govoru, s katerim vabijo na gostijo. Ugotovili so, da so se pojavljale razlike že med sosednjima krajema. Gostili pa so ljudske godce, pevce in folkloriste z različnih območij Slovenije, pa tudi iz Češke, Hrvaške in Vojvodine. J. G. 25. junija 2015 | Vestnik | www.vestnik.si | e: [email protected] 15 Šolsko leto Poletje Tole šolsko leto – super je za vse. Prijatelji smo vsi, tako da se nam res godi. Vsi veselo vzklikamo, saj poletje je tu. Sončna očala nosimo in klobuke preizkušamo. Pričeske so kratke, da se nas vročina ne dotakne. Deklice v minikrilih hodimo in se z vodo polivamo. Vsi veselo zunaj skačemo in si zabavo iščemo. Na počitnice k sorodnikom hodimo in jim pomagamo. Pesmi poletja sestavljamo in jih prepevamo. Sonce nas malce preveč ogreva, da se kmetom nič dobrega ne obeta. Učiteljica res dobra je in enaka je za vse. Vsi predmeti super so, pogosto se zabavamo. Septembra gremo v šolo spet, petice dobimo, ker se učimo. Tale šola naša res lepo se do nas obnaša. Ko pa zvonec zazvoni, vzkliknemo mi vsi: »Šola naša je najboljša, saj prijateljstvo v nas krepi.« Miha Bencak, Davorin Vereš, Ingrid Ogorevc, 4. a, OŠ Bakovci Vsi težko pričakujemo deževni dni, da se nam telo ohladi. Ines Pucko fotografija klavdija celec Odlični tekači iz pertoške šole Na letošnjem 12. Rogašovskem teku za pomurski pokal so bili nadvse uspešni tudi učenci in učenke Podružnične osnovne šole Pertoča. Teka, ki ga organizirata Športna zveza Občine Rogašovci in Klub malega nogometa Rogašovci – veterani, se je udeležilo 227 udeleženk in udeležencev. Posebej pa moramo omeniti tudi uspehe najmlajših. Nina Recek je med deklicami v svoji kategoriji zasedla prvo mesto, Jaka Kolar iz prvega razreda in Lukas Hochstöger iz drugega razreda pa sta vsak v svoji skupini zasedla drugo mesto. Čeprav šola z učenci od prvega do tretjega razreda šteje le 19 učencev, v sklopu šole pa posluje tudi enota vrtca, se vedno znova potrjuje, da je manj lahko tudi več. To so dokazali tudi nekdanji učenci te šole Jan Husar, Saša Kolar in Simon Zelko, ki so prav tako dosegli uvrstitev med prve tri najboljše v svoji skupini. Da se za podmladek tekačev na Podružnični osnovni šoli Pertoča ni bati, je dokazala Zala Bertalanič z doseženim tretjim mestom v svoji skupini, ki bo šla jeseni v prvi razred te šole. F. M. Potovanje z veliko potniško ladjo Lendavski grad, Tian Koznicov, 1. a, OŠ Turnišče Prvo glasbeno tekmovanje V glasbeni šoli se že drugo leto učim igrati na klarinet. Zelo sem se že veselila prvega marca, saj sem vedela, da bom takrat šla na tekmovanje v Beograd. Pripravljati sem se začela že po novem letu, tudi z dodatnimi urami pri mojem učitelju v Željku Ritlopu v Glasbeni šoli Murska Sobota. Vse sem si pripravila, nikakor pa ni smelo manjkati moje glasbilo. Pot v Beograd, na katero smo se odpravili učitelj Željko, korepetitorka Olga Kous, Maja, ki je prav tako tekmovala, njeni starši in mlajši brat ter moja mama in jaz, je bila zelo dolga. Kratka pot čez Slovenijo, potem zelo dolga pot čez Hrvaško, po Srbiji do Beograda pa ni bilo več daleč. Ko smo prišli do hotela, smo se namestili, nato pa šli v glasbeno šolo, ki se imenuje po Davorinu Jenku v ulici Miška Kranjca, vadit in predvsem spoznat dvorano, v kateri bom nastopala. Po vaji smo šli na večerjo, ki je bila zelo okusna. Bila sem zelo utrujena, a sem zaradi nastopa spala nemirno. Tekmovanje je bilo naslednji dan. Zjutraj sem se primerno oblekla, mama mi je uredila frizuro in ob osmih zjutraj sem bila v glasbeni šoli. Naša družina je šla na potovanje s potniško ladjo Costa Favolosa. Najprej smo se ustavili v Španiji. Tam smo šli na stadion nogometnega kluba Barcelona. Nato smo šli še v muzej. Videli smo zlat nogometni čevelj. V trgovini sem dobil nogometno žogo. Vrnili smo se na ladjo in se odpeljali naprej do otoka Ibiza. Mesto je bilo zelo staro. Pot smo nadaljevali in se ustavili v Marseillu. Videli smo veliko zanimivega. Na potovanju je bilo zelo lepo. Jaka Fišer, 1. b, OŠ Tišina Tekmovanje Na tekmovanje sem se pripravljala dobra dva meseca in veliko vadila. Pomagala sta mi tudi moj profesor in korepetitorka. Po vsem trudu, ki sem ga vložila, sem dobila prvo nagrado. Z uspehom sem zelo zadovoljna. Maja Cigüt, 5. a fotografija arhiv glasbene šole murska sobota Pustolovski dan z Murskim valom in Vestnikom v Pustolovskem parku Bukovniško jezero Obiskuješ osnovno ali srednjo šolo? Obišči stran Radia Murski val na portalu Facebook, odgovori na nagradno vprašanje in se poteguj za eno od 50 brezplačnih vstopnic z malico za Pustolovski park Bukovniško jezero! Prva je nastopila moja skupina, v kateri sem prva nastopila jaz. Prišla sem na oder, bilo me je zelo strah. Ko pa sem začela igrati, je strah minil. Obe skladbi sem zaigrala po svojih najboljših močeh. Ko je bilo tekmovanja konec, so bili objavljeni izidi. Ocenjena sem bila z 95,75 točke, to je pomenilo, da sem dobila zlato priznanje, zraven pa še zlato kolajno. Bila sem zelo vesela, saj je bil ves moj trud, vložen v tekmovanje, poplačan. Mama je kupila še DVD s posnetkom mojega nastopa, ki mi je drag spomin na tekmovanje. Po tekmovanju smo si šli ogledat Beograd – trdnjavo Kalamegdan, s katere je lep razgled na reki Savo in Donavo. Na poti v hotel smo se ustavili v trgovini, nato smo šli večerjat – seveda čevapčiče. Po večerji sem bila zelo utrujena, saj je bil za mano zelo naporen dan, zato sem se šla hitro oprhat in spat. Spanec je bil tokrat veliko bolj miren. Doma so mi za uspeh čestitali sorodniki, prijatelji in sošolci z razredničarko. Bilo je nepozabno doživetje. Živa Lukač NA SCENI | Vestnik | 25. junija 2015 Top 6 na v preteklem tednu 1. Jablanovec odstopil z mesta direktorja 2. Melinci: nesreča čolna na reki Muri 3. Prvo srečanje pomurskih veganov 4. Gornji Slaveči: odprtje športno-rekreacijskega centra 5. Kopanje v hladni vodi tri evre in pol, v topli do 14 evrov 6. Svetniki spet o Komunali www.vestnik.si | e: [email protected] Komentar tedna na fotografija ciril kosednar 16 Uporabnik fticarana o slovnici. »Kako vam zveni, če povem danes jutro? Verjetno čudno, kajne? Ampak ravno tako čudno kot včeraj dopoldan ...« Športaj s Klinko Več kot tri tisoč obiskovalcev Največji ekstremen športni dogodek v Pomurju – Proti visokim temperaturam so se branili s skokom v bazen V športno-rekreacijskem središču Trate v Gornji Radgoni je bila že peta tradicionalna celodnevna športna prireditev Športaj s Klinko, ki jo je organiziral Študentsko-mladinski klub Klinka. Sončen dan je bil namenjen aktivnemu preživljanju prostega časa in predstavitvi športov, ki v našem okolju niso ravno vsakodnevni. Obiskovalci so tako doživeli enodnevno športno ekstazo v smislu udejstvovanja in predstavitve čim več športov, ki so jih lahko pozneje tudi sami brezplačno preizkusili. Na prizorišču se je zbralo več kot tri tisoč obiskovalcev, ki so spodbujali športnike, sodelovali ali pa le poklepetali v lepem vremenu. Zato, da so se lahko tudi gibali v ritmu, je poskrbel didžej TimoG, ki je z zabavnimi in glasnimi zvoki dvigal motivacijo ves dan. nila igra ameriškega nogometa, tokrat s tekmo med ekipama Tigers iz Domžal in Storks iz Murske Sobote. Na koncu so bili boljši domžalski tigri, ki so premagali murskosoboške štorklje z 12 : 6. Poskrbljeno pa je bilo tudi za najmlajše, saj so se lahko po svoje zabavali na napihljivem gradu ter zaplesali in pozdravili »Božota«, maskoto Študentskomladinskega kluba Klinka. MC-lounge Gledalci postali športniki Organiziran je bil tudi turnirski del, v katerem so se obiskovalci lahko pomerili v turnirjih malega nogometa, tenisa, odbojke na mivki, streetballa ter organiziranem skate in blade tekmovanju. Za vsak turnir je bil razpisan nagradni sklad, ki je osrečil tri najboljše športnike v vsaki izmed disciplin. Turnirskega dela se je udeležilo približno 450 športnikov, nagrade pa so domov odnesli najbolj zagreti in tekmovalni. Zmagovalci turnirja v nogometu so bili člani ekipe M & M, ki so s prepričljivo igro ugnali preostalih devet prijavljenih nogometnih ekip. V odbojki na mivki je slavila ekipa Dva na eno, v tenisu Damir Bezjak, v košarki ekipa Alma Mater Europaea, v blade in skate disciplini pa sta zmago proslavila Hrvoje Čurić in Danijel Krempl. Tekmovanja po posameznih disciplinah so se zvrstila od dopoldanskih do večernih ur, tekmovalcem pa ni niti za minuto zmanjkalo močne in glasne podpore navijačev in publike. Letos sta že tako pester program največjega ekstremnega športnega dogodka v Pomurju popestrila Nace Pintarič in Rok Bagoroš. Nace Pintarič je s svojim avtomobilskim drift šo- DžeZZva s svojo glasbo v Srbiji Pomurska etno-džez skupina DžeZZva je izdala nov videospot za skladbo East, ki je na njenem albumu DžeZZva, izdanem oktobra lani. Spot je na voljo na spletni strani YouTube. Zasedbo pa tudi sicer čaka precej aktivno poletje, saj se bo avgusta odpravila na koncertno turnejo v Srbijo. Prvega avgusta bo nastopila v Domu omladine v Beogradu, 2. avgusta v Kulturnem centru v Gornjem Milanovcu, 3. avgusta pa na festivalu Karusel v Čačku, kjer se predstavljajo bendi, ki igrajo v glavnem ambientalno in etnoglasbo. Skupino DžeZZva sestavljajo pianist in klaviaturist Dejan Berden, kitarist Iztok Rodež, kontrabasist Mojmir Wolf in bobnar Miran Celec. T. K. fotografija iz arhiva skupine Igralci ekipe ameriškega nogometa Murska Sobota Storks (v zeleno-črnih dresih) so tudi letos popestrili dogajanje na prireditvi Športaj s Klinko v Gornji Radgoni. fotografija tomo köleš vom že dopoldne začel avto-moto del prireditve. Sledil mu je šov svetovno znanega motokaskaderja Roka Bagoroša, ki je v pol ure prikazal vrhunsko predstavo in skupaj z ritmi didžeja TimaG-ja razgrel domače občinstvo. Z dopoldanskim nastopom sta obiskovalce tako dodobra pripravila in ogrela za kasnejši spektakel. Nace Pintarič in Rok Bagoroš sta namreč svoj šov ponovila, nadgradila in še dodatno začinila popoldne in s tem povedla prireditev Športaj s Klinko do popolnega vrhunca. Oba sta tudi tokrat vključila občinstvo, Nace Pintarič je z »driftanjem« pripravil do kričanja vseh šest sopotnikov, ki so se imeli priložnost zapeljati z njim. Rok Bagoroš pa je s svojo vožnjo po zadnjem kolesu okoli treh izbrank jemal dih ne samo njim, temveč tudi celotnemu občinstvu. Rok je s svojimi vragolijami dobesedno zažigal, saj je v svoj šov dodal še nekaj ognjenih zubljev in točko s kurjenjem pnevmatike. Navdušenje gledalcev se je iz trika v trik stopnjevalo, to pa se je slišalo tako iz glasnih aplavzov kot tudi krikov ter videlo iz osuplih in občudovanja polnih pogledov. Dogajanje na ŠRC Trate se je po ekstremnih avto-moto nastopih nadaljevalo, ko so se obiskovalci lahko preizkusili na velikem plezalnem stolpu, sodelovali in občudovali »free run« adrenalinskega društva Grab It in se pridružili vadbi fitnesa z Andrejo, saj je prav za ta namen potekal »Klinkin intervalko«. Celotno dogajanje je tudi letos dopol- Zapolnjena pa niso bila le vsa igrišča, ampak je bil izkoriščen tudi prostor na travi, kjer so se predstavili člani Mladinskega centra Gornja Radgona s prijetnim vzdušjem v MC-lounge kotičku in obiskovalcem ponudili možnost, da si sami iztisnejo svežo limonado. S stojnico sta se predstavili še ekipi Proteini.si, kjer so imeli obiskovalci možnost preizkusiti vzorce napitkov, in Radenska, ki je mimoidočim ponujala osvežilno vodo z okusi in pršilo za obraz, ki je bilo ob visokih temperaturah več kot dobrodošlo. Tu je bil tudi adrenalinski center Tribu, ki je srečnežu podaril tri dni brezplačnega deskanja v Maroku, Rio de Janeiru, Fuerteventuri ali na Portugalskem. Proti visokim temperaturam so se nekateri branili tudi s hitrim skokom v manjši bazen, ki je bil ravno pravšnji za kratko osvežitev. Ko se je finale turnirjev končal in so organizatorji podelili vse nagrade in priznanja najuspešnejšim športnikom letošnjega dogodka Športaj s Klinko, so se obiskovalci in tekmovalci lahko udeležili še uradne »after« zabave, ki je potekala v Pivohramu Golar, in v sproščenem vzdušju zaokrožili dan. Da je dogodek uspel tako, kot si je ekipa Klinke zamislila, je potrdila tudi predsednica kluba Anja Misja: »Za nami je dogodek, ki smo mu po petih letih znova upravičili ime in dokazali, da je to resnično največji ekstremni športni dogodek v Pomurju. Hvala vsem, ki nas spodbujate in ste se dogodka udeležili v športnem in navijaškem duhu. Bodi kul, športaj ful!« S. F. filmogled Gascoigne Velika Britanija, 2015 Igrajo: Paul Gascoigne, Gary Lineker, Wayne Rooney, Jose Mourinho. Režija: Jane Preston. Žanr: biografski dokumentarec. Marsikateri odrasli ljubitelj nogometa je še zdaj (vsaj delno) skeptičen ob omembi in poudarjanju talenta angleškega igralca Paula Gascoigna. Res je, večina nas je na trenutke videla njegove izjemne nogometne prebliske in vedela, da gre za velik talent, a Gazza (nas) nikoli ni do konca prepričal, da je eden od najboljših igralcev na svetu, ravno zaradi zadev, ki so se dogajale na drugem koncu njegovega nogometnega udejstvovanja. Bil je eden od najbolj nenavadnih nogometašev vseh časov, debelinko, ki je bil zmeraj nared, da ušpiči kakšno neumnost ali naredi kakšen grob prekršek, nato pa so se v glavnem ob omembi njegovega imena v ospredje prebijale novice o njegovih težavah z alkoholom in drogami. Po ogledu novega dokumentarca Gascoigne bo vsem skeptikom postalo jasno, da s(m)o bili bombardirani in obdani z velikim številom predsodkov, ki so (nam) jih z enostranskim prikazovanjem ponujali mediji, in da ima vsaka kolajna najmanj dve – če ne še več – plati. Namreč še tudi tisti dve ob strani. In po ogledu omenjene dokumentarne (avto)biografije in videnju nogometnih spretnosti, ki jih je imel Gazza kljub svojim kilogramom, človek pride nujno do prebliska, da je bil Paul Gascoigne pravzaprav Diego Maradona Velike Britanije. Ali pa vsaj Anglije. Najlepše pri tem dokumentarcu je dejstvo, da večino svoje življenjske in nogometne zgodbe pripoveduje Gazza sam. Že slogan filma pravi: »The Man. The Legend. In His Own Words.« (Mož. Legenda. V njegovih lastnih besedah.) In to ni več tisti Gazza, kakor ga ima v spominu marsikateri ljubitelj nogometa. Gascoigne iz leta 2015 je skromen, ostarel (a ne pretirano), suh (kar precej) in krhko emotiven. A še vedno pripravljen, da »izstreli« kakšno šalo. Dokumentarec pripoveduje njegovo zgodbo brez pretiranega poveličevanja ali kakršnega koli očitanja. To pravzaprav sploh ne bi bilo na mestu potem, ko se pred gledalcem razprostre njegova pretresljiva zgodba. Paul Gascoigne se je rodil leta 1967 v predmestju Dunston mesta Gateshead pri Newcastlu. Že kot otrok je sanjal, da bo postal igralec pri oboževanem klubu Newcastle United. Nikoli pa si ni mislil, da ga bo nogometna pot vodila do skoraj nevzdržne slave pri Tottenhamu, Laziu, Rangersih in angleški reprezentanci. A Gazzo so ves čas življenja na stranpoti vodili usodni udarci. Ko je bil star deset let, mu je po avtomobilski nesreči v naročju umrl brat njegovega najboljšega prijatelja. Takrat so se začele njegove psihične težave, ki so ga pestile vso njegovo pot. Ko je nekoč propagiral, da lahko tudi bolniki z astmo igrajo nogomet, je kmalu za tem umrl njegov bratranec, ki je brcal žogo in pri tem pozabil na aparat za astmo. Gascoigne se še danes krivi za njegovo smrt. Ko je igral za Glasgow Rangers, mu je IRA osem mesecev grozila, da ga bo ubila. Gazza pa je bil tudi eden od tistih Angležev, ki mu je časopis News Of The World prisluškoval kar enajst let. Gascoigne je odličen dokumentarec, ki ga s svojimi izjavami »začinita« Gary Lineker in Wayne Rooney. Najboljših Gazzovih anekdot pa vam tako ali tako nismo izdali. T. K. šport www.vestnik.si | e: [email protected] 25. junija 2015 | Vestnik | 17 Dirka po Švici Zmagal Špilak »To je moj največji uspeh v karieri« Simon Špilak, kolesar iz Tropovec, član ruske Katjuše, je poskrbel za še en neverjeten uspeh: na mednarodni kolesarski dirki po Švici je postal skupni končni zmagovalec. Skupno zmago je dosegel v zadnji, deveti etapi, ko je bil v vožnji na kronometer, dolgi 38,4 kilometra, drugi na cilju v švicarski prestolnici Bern. Zaostal je le osemnajst sekund za Nizozemcem Tomom Dumoulinom, v skupni uvrstitvi pa si je privozil odločilnih pet sekund prednosti pred Valižanom Geraintom Thomasom. Na skupnem končnem tretjem mestu je končal Dumoulin. »To je moj največji uspeh v karieri,« je takoj po dirki izjavil Špilak, ki je v vožnji na kronometer za sabo na tretjem mestu pustil tudi takega specialista, kot je znan Italijan Fabian Cancellara. Špilak je bil pred zadnjo etapo na skupnem tretjem mestu, svojo priložnost pa je čakal ravno v vožnji na kronometer, ki jo je na koncu tudi izvrstno izkoristil. Pri tem mu je pomagal slab nastop vodilnega po osmih etapah Francoza Thibauta Pinota, ki je končal dirko na četrtem mestu, za Simonom pa je zaostal kar 45 sekund. Špilak se ob tem ni pozabil zahvaliti svoji ekipi in vsem, ki so mu kakor koli pomagali do tega veličastnega uspeha. S to zmago je Simon skočil z desetega na kar peto mesto na svetovni kolesarski lestvici profesionalcev v eni od najnapornejših športnih panog na svetu. Ko se je po velikem veselju in prejetju pokala, ki je bil skoraj tako velik kot on sam, malce umiril, je Špilak svoje vtise strnil v nekaj misli: »Zares sem srečen. Ta dirka je bila moj glavni cilj v sezoni, zato sem bil izredno motiviran. Zdaj, ko sem tudi v resnici dosegel želje- no zmago, je občutek neverjeten. Po številnih drugih in tretjih mestih na drugih dirkah sem končno zmagal na veliki dirki. Seveda je to največja zmaga v moji karieri. Ves teden je bil zelo naporen, ampak počutil sem se dobro in močno, veliko podporo pa sem imel v članih mojega moštva. Dan pred vožnjo na kronometer sem si ogledal progo in takoj spoznal, da mi zelo ustreza. Proga je bila težka, ampak ravno takšne imam rad. Tako sem bil zjutraj na štartu zelo skoncentriran, v vožnji pa sem iztisnil iz sebe največ, kar sem lahko, tako da se mi je na koncu vse obrestovalo. To je bil precej intenziven del moje sezone, zato si bom zdaj vzel malce odmora. In srečen sem, da grem domov s takšno trofejo ob tem, ko bom 23. junija ravno praznoval svoj 29. rojstni dan. Kakšno darilo zame!« Špilak se v Švici očitno počuti kot doma, saj je tudi na dirki po Romandiji od leta 2010 do danes enkrat zmagal in bil kar trikrat drugi. Prekmurskega kolesarja pa je pohvalil tudi športni direktor Katjuše Torsten Schmidt: »Videl sem, da je bil Simon ves čas motiviran za zmago. To je bil njegov cilj, za katerega je trdo treniral. Na koncu mu je tudi uspelo, to pa je zanj fantastično. Ves čas vožnje na kronometer smo spremljali njegove tekmece, in ko smo videli na polovici proge, da je Simon najhitrejši, je bil pravi užitek spremljati ga v avtu do cilja. Zares je imeniten občutek ob misli, kaj vse je naša ekipa že dosegla to sezono.« Špilakovo prvo mesto na dirki po Švici je bila deseta zmaga v njegovi profesionalni karieri in devetindvajseta zmaga katerega od kolesarjev Katjuše. T. K. Deset zlatih kolajn za Pomurce Kolesarska karavana je v tretji etapi oddrvela skozi središče Murske Sobote okrog enih popoldne. fotografija nataša juhnov Dirka Po Sloveniji Kraljevska etapa Dvojna zmaga za Primoža Rogliča – Trasa od Dobrovnika do Cerkvenjaka Dvaindvajseta mednarodna kolesarska dirka Po Sloveniji je imela štiri etape, tretja, kraljevska etapa, dolga 178 kilometrov in pol, pa je potekala tudi skozi Pomurje. Štart je bil ob pol enih v Dobrovniku, trasa pa je nato vodila več kot 110 kolesarjev skozi Gančane, Beltince in Rakičan. V središču Murske Sobote so bili kolesarji ob 13.07, nato jih je etapna pot peljala skozi Tropovce, Radence, Kapelski Vrh, Čakovo, Sv. Jurij ob Ščavnici in Cerkvenjak. Cilj pri Treh Kraljih je prvi prevozil nekdanji smučarski skakalec Primož Roglič iz ekipe Adria Mobil, ki je tako oblekel rumeno majico vodilnega in jo zadržal tudi po zadnji, četrti etapi. Na drugem mestu kraljevske etape je končal Španec Mikel Nieve Ituralde iz najbogatejše kolesarske ekipe Sky, ki je bil na koncu drugi tudi v skupnem seštevku. Tretji v kraljevski etapi, ki je v veliki meri odločala o končnih uvrstitvah, je bil še en član ekipe Adria Mobil, Hrvat Radoslav Rogina, ki je dirko končal na skupnem šestem mestu. Tretji v skupni končni uvrstitvi je bil namreč Slovenec Jure Golčer iz avstrijske ekipe Felbermayr Simplon Wels. Zmagovalec četrte etape je bil prav tako Slovenec Marko Kump (Adria Mobil). Roglič je po letu 2012 prvi Slovenec, ki je zmagal na dirki Po Sloveniji. Pred tremi leti je to uspelo njegovemu rojaku Janiju Brajkoviču. T. K. Kasaštvo Lotte in Lewis OM junaka Dirke v spomin na tekmovalca in rejca Janka Makoterja in Mirka Hanžekoviča V športni dvorani v Puconcih je pripravil Judo klub Klima Tratnjek Beltinci v sodelovanju z Judo zvezo Slovenije državno prvenstvo v judu za starostni kategoriji U10 in U12. Med 264 tekmovalci iz 26 klubov so kar deset zlatih kolajn dobili tudi pomurski judoisti. Pri fantih v starostni kategoriji U10 so postali državni prvaki Gabrijel Lipič in Alen Tirović iz Judo kluba Beltinci ter Rok Hull in Teo Puhan iz Judo kluba Murska Sobota. V starostni kategoriji U12 sta se na najvišjo stopničko povzpela David Lang iz JK Murska Sobota in Samo Jaklin iz JK Lendava. Kar štiri zlate kolajne so dobila v starostni kategoriji U12 pomurska dekleta. Državne prvakinje so postale Gina Kurbus in Sara Vrbančič iz kluba Partizan Ljutomer, Kaja Baler iz JK Beltinci in Maša Slavinec iz JK Križevci pri Ljutomeru. T. K. fotografija nataša juhnov Pred nekaj več kot tisoč obiskovalci so izvedli na ljutomerskem hipodromu tretje letošnje kasaške dirke. V devetih preizkušnjah se je pomerilo nekaj več kot 50 konj, največ uspeha pa so imeli s petimi zmagami člani domačega kluba. V ospredju sta bili dirki v spomin na odlična tekmovalca in rejca domačega kluba Janka Makoterja in Mirka Hanžekoviča. Makoterjevo dirko, v kateri so se pomerili najhitrejši domači in uvoženi kasači, je dobil Lewis OM z Martinom Marsom iz Krškega, Hanžekovičevo, v kateri so se pomerile tri- in štiriletne kobile, pa Lotte z Milanom Žanom iz Ljutomera. »Več kot deset let sem čakal na zmago v tej dirki. Če sem na prejšnji preizkušnji v Krškem želel dirko dobiti po prvih 500 metrih in se mi ni izšlo, sem se tokrat odločil, da napadem v zadnjih 500 metrih. Z lahkoto in zasluženo sem premagal vse konkurente,« je dejal Mars po zmagi v Makoterjevi dirki. Z Lewisom OM sta odtekla kilometrski čas 1:15,7, ki je bil najhitrejši dosežek dneva. »Lotte je odlično pripravljena, predvsem na daljšo stezo, ker jo že pripravljam na kasaški derbi, ki se prav tako teče na daljši razdalji. Tokrat je bil prvi kilometer izredno počasen, Lotte pa je pokazala v nadaljevanju dirke izredno formo. V čast mi je, da sem dobil dirko v spomin na Mirka Hanžekoviča,« je povedal Žan, ki je z Lotte slavil s kilometrskim časom 1:19,5. Lotte z Milanom Žanom je zmagala na dirki v spomin na Mirka Hanžekoviča. fotografija miha šoštarič Poleg Lotte so tokrat zmagali za domači kasaški klub še Pepa (Vlado Plohl) med dveletnimi kasači s kilometrskim časom 1:23,1, Arrived Star (Janko Sagaj) med 3- do 14-letnimi kasači z zaslužkom do 1.400 evrov s časom 1:20,5, Luther King (Jože Sagaj ml.) med 3- do 4-letnimi žrebci z zaslužkom do 4.000 evrov s časom 1:18,4 in Jasa GL (Dušan Zorko) med 3- do 14-letnimi kasači z zaslužkom do 10.000 evrov s časom 1:18,1. Druge tokratne dirke na kasaškem hipodromu v Ljutomeru so poleg Lewisa OM dobili Narcis Peški (Marko Gorenc, Stožice Ljubljana), Perry Joe (Franc Lovrenčič, Slovenske Gorice Lenart) in Atalante Reyjac (Jože Sagaj ml., Slovenske Gorice Lenart). Naslednje kasaške dirke bodo to nedeljo v Komendi. M. Š. 18 šport | Vestnik | 25. junija 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Odprtje stadiona v Gornji Radgoni Nogometni praznik z NK Maribor Igrali še veteranski ekipi ŠNK Radgone in Mure – Vijoličasti, pri katerih so igrali tudi trije Pomurci, nasuli kar 12 zadetkov To je bil pravi športni in nogometni praznik v Gornji Radgoni. Stadion v tem mestu ob reki Muri je doživel v soboto pozno popoldne tudi svoje uradno odprtje. Ta športni objekt v Turistično-športnem središču Trate je bil v uporabi sicer že od lanske jeseni, a so v tem času še dodatno uredili okolico, tako da je zdaj prišel čas za uradno odprtje. Stadion ima lepe slačilnice, prhe, garderobne in druge prostore, veliko tribuno s 301 sedežem in še dodatno razgledno ploščad, na kateri se poleg brezalkoholnih pijač lahko spije tudi pivo. Pred vstopom na tribuno obiskovalce pozdravlja grb Športno nogometnega kluba Radgona, ki sta ga oblikovala Ernest Merklin in Tamara Vogrin. Klub, ki je trenutno član I. MNL MNZ Murska Sobota, je nastal že leta 1946. Skupna vrednost gradnje tega objekta je znašala 712 tisoč evrov, od tega je bilo 699 tisoč evrov sredstev Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, Občina Gornja Radgona pa je prispevala nekaj več kot dvanajst tisoč evrov. Nogometni tekmi Po uradnem slavnostnem odprtju, na katerem je gledalce in nogometaše med drugimi pozdravil tudi predsednik Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota Danilo Kacijan, sta ne- Na tribuni in okrog stadiona se je na odprtju in ogledu nogometne tekme zbralo več kot tisoč gledalcev. fotografija tomo köleš kaj preletov z letali opravila pilota Aerokluba Sršen Cerkvenjak. V nogometni tekmi sta se pred tisoč sto gledalci pomerili članski ekipi ŠNK Radgone in NK Maribora. Radgončani so nastopili v postavi: Strajnšak, Porš, Haj- dinjak, Cvetko, Sovec, Štrakl, Bračič, Lehko, Pintarič, Karba, Adam. Igrali so še: Srt, Vreča, Kaučič, Brunec, Mer- daus, Kozar, Kolarič, Haljil. Mariborčani so v prvem polčasu igrali v postavi: Cotman, Mejač, Pušaver, Šuler, Janža, Sallallich, Vujčić, Vršič, Hotić, Tavares, Mendy. Igrali so še: Obradović, Stojanović, Rajčević, Vuklišević, Viler, Vokić, Dervišević, Kabha, Bohar, Volaš, Zahovič. Vijoličastim, pri katerih so zaigrali tudi Pomurci Dare Vršič, Erik Janža in Damjan Bohar, je bila to prva pripravljalna tekma in že od prve minute je bilo vidno, da so igralci željni dokazovanja svojemu trenerju Anteju Šimundži. Na koncu so aktualni državni prvaki slavili suvereno z 12 : 0 (5 : 0), Volaš je zadel štirikrat, Tavares in Mendy pa po dvakrat. Po en gol so prispevali še Sallallich, Porš (avtogol), Vuklišević in Sovec (avtogol). Po tem srečanju se je s trenerskega mesta pri ŠNK Radgona poslovil Robert Petrovič, ki ne more več uskladiti obveznosti do službe v Avstriji, vodstva nogometnega kluba in družine. Po omenjenem osrednjem srečanju sta se v revijalni tekmi pomerili še veteranski ekipi Radgone in soboške Mure, za katero so med drugim zaigrala tudi nekoč znana prvoligaška imena: Fabijan Cipot, Feri Cifer, Dušan Vicković, Sebastjan Vogrinčič, Janez Kardoš, Željko Gašević, Aleš Gabor, Bogdan Črnko, Marjan Žekš in drugi. T. K. Kvalifikacije za 2. SNL Športno poletje Odranci do konca Od plavanja do učenja veščin Odločilni gol za Dravo padel v 88. minuti V poletnih mesecih bodo številne športne aktivnosti za otroke in mladostnike Odranci – Drava Ptuj 2 : 0 (2 : 1) Igrišče v Lipi, 750 gledalcev, sodnik: Mežnar (Maribor). Strelca: 1 : 0 Gostan (10), 2 : 0 Gostan (44), 2 : 1 Tomažič Šeruga (88). Rumeni kartoni: Balažic, Gostan, Horvat, Jerebic, Matjašec, Pavel, P. Raduha; Roškar, Rešek, Tomažič Šeruga. Rdeči karton: Jerebic (Odranci) v 82. minuti. Odranci: Ferenčak, Pavel, Balažic, Matjašec, Jerebic, Zver, Gostan, Žnidarič, Horvat, Murat (Smej, 80), P. Raduha. Trener: Marjan Rajbar. Drava Ptuj: Ajlec, Roškar, A. Čeh, N. Čeh, Da. Krajnc, Lavrinc (Hutinski, 89), Tisaj (Šalamun, 46), Rešek, Horvat, De. Kranjc, Tomažič Šeruga. Trener: Franc Fridl. V povratnem srečanju za popolnitev 2. SNL so Odranci v Lipi premagali Dravo z 2 : 1, a so se v drugo ligo uvrstili Ptujčani, ki so dobili prvo tekmo z 2 : 0. Gostje so dosegli odločilni gol le nekaj minut pred morebitnim podaljškom. Odranci so tekmo v zelo vetrovnem vremenu pred znova velikim številom gledalcev, med katerimi je bilo veliko navijačev Drave, odigrali dosti bolje kot na Ptuju in so bili skoraj tri četrt srečanja boljši nasprotnik. Pogumna in agresivna igra jim je prinesla prednost že v deseti minuti, ko je z glavo po podaji Bojana Matjašeca zadel najboljši strelec Roman Gostan. Nogometaši Drave, med katerimi je kar nekaj nekdanjih igralcev Maribora (Nastja Čeh, Aleš Čeh, David Tomažič Šeruga ...), so postajali vse bolj nervozni in prvi polčas odigrali povsem nepovezano. Takšno igro je s svojim drugim zadetkom z glavo znova kaznoval Roman Gostan v 44. minuti in Odranci so že v prvem polčasu izničili prednost Ptujčanov s prve tekme. V drugem delu je bila Drava več pri žogi, a so Odranci dobro zaprli vse dostope. Šele v tem delu so Ptujčani prvič nevarneje streljali v okvir vrat, ko je poskusil Aleš Čeh, a je domači vratar Ferenčak Začenjajo se poletne počitnice. Dva meseca brezskrbnega življenja za večino šoloobveznih otrok. Zaradi težkih finančnih razmer, ko številnim ne bo omogočeno pohajkovanje po tujih in domačih obmorskih letoviščih, številni javni zavodi, organizacije, društva in klubi pripravljajo aktivnosti, s katerimi si otroci lahko zapolnijo prosti čas. Poleg namakanja v številnih pomurskih termalnih kopališčih ter na poletnih kopališčih v Murski Soboti in Ljutomeru bodo za otroke pripravljeni razni tabori, na katerih se bodo učili športnih veščin. Odbojkarski klub Panvita Pomgrad bo pripravil v sodelovanju z našo časopisno hišo šesto leto zapored Vestnikov odbojkarski tabor. Od prihodnjega ponedeljka, 29. junija, bodo strokovno usposobljeni trenerji pod vodstvom trenerja članskega moštva Dejanom Fujsom učili odbojkarskih osnov osnovnošolce. Poleg treniranja odbojke bodo omogočili udeležencem tabora vse do 3. julija tudi številne druge aktivnosti, kot so kopanje, animacije, ogled filmskih predstav in igranje odbojke na mivki. Športne aktivnosti bodo potekale v športni dvorani OŠ I in v mestnem kopališču v Murski Soboti med 8. in 15. uro, otrokom pa bodo organizatorji priskrbeli malico in kosilo. Vrsto let pripravlja Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota v sodelovanju z Nogometnim klubom Čarda poletni nogometni tabor. Letos bodo otroke v Martjancih zbrali med 13. in 18. julijem. Nogometnih veščin bodo brezplačno učili otroke, stare od 5 do 14 let, vsak dan pa se bo tabor na igrišču v Martjancih začel ob 16. uri. Nogometne tabore bodo med drugim pripravili tudi v Murski Soboti (27. 7.–31. 7.) in Bakovcih (29. 6.–3. 7.). V prekmurski prestolnici bo med 6. in 10. julijem košarkarska šola, med 6. in 17. julijem ter 10. in 21. avgustom bo začetni tečaj fitnesa v Fitnesu Krpan, med 13. in 17. julijem bo rokobor- njegov strel ubranil. Na žalost je v drugem polčasu v ospredje stopil tudi sodnik Tadej Mežnar iz Maribora s svojim neenakomernim kriterijem. Medtem ko je v prvem polčasu dopuščal ostro igro brez kakršnih koli kazni, je v drugem delil rumene kartone za mnogo manjše prekrške, in to predvsem igralcem Odranec. Eden od ključnih trenutkov se je zgodil v 82. minuti, ko je domači osrednji branilec Aleksander Jerebic podrl enega od igralcev Drave, ko je bil ta v protinapadu, in si »prislužil« neposredni rdeči karton. Res je, da je imel Jerebic rumeni karton že od prej, a v tej 82. minuti je Mežnar pokazal rumeni karton še Gregorju Pavlu in Patriku Raduhi. Prosti strel je nevarno in zvito izvajal Nastja Čeh, a se je z izvrstno obrambo znova izkazal odlični Ferenčak. Na drugi strani so imeli Odranci največjo priložnost spet prek Gostana, a je domači napadalec streljal nekoliko prehitro prek vrat. Odranci, ki so bili z igralcem manj zbiti pred svojim kazenskim prostorom, so dobili odločilni gol po velikem pritisku in gneči pred vrati. Ferenčak je strel spet najprej ubranil in izbil žogo, a nato jo je Tomažič Šeruga vendarle poslal žogo v mrežo. Po velikem veselju igralcev Drave se je videlo, kako jim je odleglo le nekaj minut pred koncem. Kljub temu so Odranci še poskušali doseči zadetek. Izvajali so pritisk na vrata Aleša Ajleca in poskušali dvakrat s strelom, a nobeden od njiju ni šel v gol. Drava se je tako uvrstila v drugo ligo, domači gledalci pa so z aplavzom nagradili igralce Odranec, ki so pokazali veliko željo, bojevitost in srčnost do zadnjih sekund. O tem, da Odranci niso imeli ambicij biti skupni končni zmagovalec v tem dvoboju, lahko razglabljajo samo tisti »vsevedneži«, ki niso bili na tekmi. V drugem dvoboju je Zarica iz Kranja premagala Ajdovščino s 3 : 1 in se je tako poleg Ptujčanov uvrstila v drugo ligo. T. K. ski tabor, poletni tabor v judu bo med 29. junijem in 3. julijem ter med 6. in 10. julijem, v ponedeljek, 29. junija, pa se bo začela tudi tedenska šola streljanja na strelišču v Murski Soboti. Na teniških igriščih v Murski Soboti bodo v počitnicah deseturni tečaji tenisa, 29. junija bo počitniški tabor namiznega tenisa, Klub prekmurskih študentov pa bo organiziral vsak petek in soboto med 14. in 18. uro na poletnem kopališču v Murski Soboti razne športne igre. Športno društvo Meteor Melinci bo prvič organiziralo Pomurski športni festival. V ponedeljek, 29., in torek, 30. junija, bodo v Melincih nogometni turnirji mlajših selekcij, v torek pa bodo pripravili tudi nogometni turnir na milnici. V sredo, 1. julija, bo zanimiv »sumo fuzbal«, turnir v košarki in metanje trojk, potekali pa bosta tudi predstavitvi juda in kikboksa. Dan pozneje bosta turnir v odbojki na mivki in tekmovanje v streljanju kazenskih strelov. V soboto, 4. julija, bo tradicionalni 25. dnevno-nočni turnir v malem nogometu na travi, v nedeljo, 5. julija, pa bodo v Melincih pomurske vaške igre. V nedeljo po 14. uri bodo otroci lahko preizkusili svoje sposobnosti na premični smučarski skakalnici. Vsak dan med 29. junijem in 4. julijem bodo v Melincih aktivnosti za najmlajše v sklopu Bumeranga sreče. Bogat športni program so pripravili tudi v ljutomerski občini. V ponedeljek, Zakaj bi brali tetinega, očetovega, sosedinega ... Berite svojega! [email protected] 02 538 17 20 29. junija, se začenja petdnevni nogometni tabor, ki bo na igrišču v Športnorekreacijskem centru Ljutomer vsak dan med 9. in 17. uro. V tednu med 6. in 10. julijem bodo organizirali tečaje športnega plezanja in tenisa za začetnike, med 13. in 17. julijem pa še nadaljevalni tečaj tenisa. Plavalni tečaji bodo na ljutomerskem kopališču med 20. in 24. julijem ter med 10. in 14. avgustom. Konec julija bodo na ljutomerskem kopališču športno-rekreativne igre, na katerih se bodo udeleženci merili v plavanju, igranju badmintona, odbojki na mivki in mininogometu. Kopališke igre, poimenovane Lotmerk na vodi, bodo 5. avgusta, dva dni pozneje pa bo jubilejni 20. Taborski tek. Najmlajši bodo preizkušali svoje tekaške sposobnosti po ulicah Ljutomera, odrasli tekači pa se bodo podali na 3 in 8,5 kilometra dolgo pot v smeri Cezanjevec. V avgustu bodo pripravili v Ljutomeru še tabor v judu (17.–21. in 24.–28. 8.) in košarkarsko šolo (24.–28. 8.). Med 7. in 11. julijem bo pestro tudi v Radencih. Na igriščih pri tamkajšnji športni dvorani bodo dopoldne različne športne aktivnosti za najmlajše (košarka, nogomet, odbojka), popoldne pa se bodo kopali v Zdravilišču Radenci, imeli bodo šoli ravnotežja in rolanja, v soboto, 11. julija, pa bodo aktivnosti končali z dopoldanskimi družinskimi igrami. V radenskem Vikendu bo vsak torek v mesecu juliju s pričetkom ob 18. uri kegljanje na devet kegljev. V drugi polovici avgusta bo spoznavanje pravil dodgeballa v Murski Soboti, poletni športni tabor na atletskem stadionu v Murski Soboti in rokometni tabor v Bakovcih. Na poletnem kopališču v Murski Soboti bodo ves julij in avgust različni izvajalci organizirali plavalne tečaje, prav tako pa bo vse poletje na soboškem kopališču tudi šola odbojke na mivki z raznimi turnirji za osnovnošolce. Miha Šoštarič šport www.vestnik.si | e: [email protected] 25. junija 2015 | Vestnik | 19 Novo športno središče v Gornjih Slavečih »Slavček« za vse generacije Prvi pomurski stadion za mali nogomet s pokritimi tribunami – Več kot 2300 ur prostovoljnega dela V soboto, 27. junija, ob 9. uri na poletnem kopališču v Ljutomeru finale Poletne lige v odbojki na mivki za mešane postave. Organizator: Športna zveza Ljutomer. Informacije: Branko Žnidarič 041 751 841, (02) 585 89 60, branko.znidaric@ simljutomer.si, www.simljutomer.si. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, tam lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. kdaj, kaj, kje Četrtek Ob 6. uri na letališču Murska Sobota – Rakičan odprto državno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni, ki bo trajalo do sobote, 27. junija. Ob 8.30 na golfskem igrišču Livada v Moravskih Toplicah drugi turnir iz serije Sava Turizem d. d. – destinacija Terme Lendava. Ob 10. uri na stezi za motokros v Mačkovcih državno tekmovanje v motokrosu. Ob 10. uri na športnem poligonu Hrastje - Mota in na igrišču pri Športni dvorani Radenci rekreativni turnir v odbojki na mivki. Ob 10. uri pri OŠ Prežihovega Voranca v Srednji Bistrici turnir v ulični košarki Basket Fest vol. V. Sobota Ob 9. uri na golfskem igrišču Livada v Moravskih Toplicah turnir Golf kluba Moravske Toplice. Po zgraditvi in slavnostnem odprtju novega športnega središča v Gornjih Slavečih bo odslej največja skrb domačega športnega društva privabiti čim več mladih in otrok, da ga bodo uporabljali. fotografija ciril kosednar Minulo soboto so pripravili v Gornjih Slavečih slovesno odprtje športnorekreacijskega središča Slavček. Po mnenju gostov gre za enega od najbolj urejenih stadionov za mali nogomet v Pomurju, ki bo služil tudi drugim športom, rekreaciji in druženju. Slavko Krpič, predsednik ŠRD Gornji Slaveči, je dejal, da je to v kraju največja pridobitev v zadnjih desetih letih, na športnem področju pa celo največja v zgodovini kraja. Šport v tej gorički vasi se je začel razvijati pred 40 leti, zato so odprtje združili tudi s to obletnico. Vse skupaj se je začelo z društvom Zvezda, v sklopu katerega so tekmovali v malem nogometu in rokometu, in sicer v rogašovski ligi. Nekaj let pozneje so ustanovili tudi nogometni klub, in to skupaj s krajani Kuzme, kjer so tudi tekmovali, saj svojega igrišča še niso imeli. Leta 1986 pa so v Gornjih Slavečih ustanovi- li klub malega nogometa in istega leta začeli graditi igrišče za mali nogomet. Leta 2000 so ustanovili ŠRD Gornji Slaveči, ki danes združuje več sekcij in dejavnosti. Poleg malega nogometa, ki ga igrajo tako člani kot veterani, tekmujejo še v pikadu, balinanju, igrajo odbojko na mivki, pripravljajo pohode in druge športne dogodke ob različnih priložnostih. Vse te sekcije poleg domačih združujejo tudi člane iz sosednjih vasi in občin. Tako ima ŠRD Gornji slaveči okrog 200 članov. Številno članstvo ter zagnani in prostovoljno navdahnjeni domačini ter okoliški krajani so tudi glavni razlog, da je v Gornjih Slavečih zrasel nov center. Začeli so ga graditi leta 2006. Najprej so sanirali igrišče za mali nogomet iz leta 1986 in ob njem uredili razsvetljavo. Nadaljevali so gradnjo okoliških športnih objektov, med drugim steze za balinanje, za katero so jih ODBOJKARSKI TABOR 2015 navdušili prijatelji iz Hrvaške, igrišča za odbojko na mivki, otroških igral ter pokrite tribune s sto sedeži. To je je eden redkih pomurskih stadionov za mali nogomet s tribuno in sploh prvi s pokrito. Zraven športnih igrišč pa stoji še en velik objekt, v katerem so slačilnice, gostinski prostor in prhe s sanitarijami. V zgornjem delu je velika dvorana za sestanke, srečanja in druge, tudi športne dogodke, kot so kartanje, šah, pikado, namizni tenis in fitnes. Prostori niso namenjeni le članom domačega društva, ampak različnim društvom iz občine in širše ter različnim generacijam. Gradnja je stala nekaj več kot 130 tisoč evrov, pri čemer so prostovoljci opravili več kot 2300 delovnih ur. Krpič je ob tem dodal: »Če bi vse to ovrednotili, bi znašala vrednost tega centra okrog 250 tisoč evrov.« Dvajset odstotkov je prispevala Občina Kuz- ma, okrog deset odstotkov donatorji, vse drugo pa je zbralo društvo s pomočjo članarine, organizacijami različnih prireditev ter prostovoljnih prispevkov vaščanov in ljudi iz okolice. Ker gre za veliko pridobitev, je bilo temu primerno tudi odprtje. Tega so se udeležili številni gostje, predvsem amaterski in tudi nekateri profesionalni športniki iz Slovenije, Avstrije in Madžarske. Središče so slavnostno odprli predsednik ŠRD Gornji Slaveči Slavko Krpič, župan Občine Kuzma Jožef Škalič in predsednik murskosoboške nogometne zveze Danilo Kacijan. Slovesnost so s predajo ključev centra popestrili padalci Aerokluba Murska Sobota. Vsem, ki so kakor koli pomagali pri gradnji, so podelili zahvale. Sledila sta družabno in športno druženje, da so športniki preizkusili športne objekte. C. K. jem n a b Z gi itnice! č o p v OK Panvita Pomgrad za osnovnošolske dečke Murska Sobota, 29. 6.–3. 7. 2015 Tabor je namenjen osnovnošolskim dečkom, ki so odbojko že igrali, pa tudi vsem, ki odbojko želijo začeti igrati in se v njej preizkusiti. Tabor bo potekal v športni dvorani OŠ I in v Mestnem kopališču Murska Sobota vsak dan od 8.00 do 15.00, če bo slabo vreme, bodo organizirane druge dejavnosti. Cena 50 € Prijavite se v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota, do 25. 6. 2015 zaradi lažje organizacije. Vse dejavnosti so prilagojene starosti in sposobnostim otrok, strokovno vodene in nadzorovane. Vaditelji imajo ustrezno izobrazbo in smisel za delo z mladimi. Informacije o Vestnikovem odbojkarskem taboru OK Panvita Pomgrad si lahko ogledate na klubski spletni strani http://www.sk-pomurje.si. (Poravna se v ponedeljek, 29. 6. 2015, v športni dvorani OŠ I.) Cena vključuje: organizacijo tabora, strokovno vodenje, malico, kosilo, vodo, spominsko majico, sladoled in vstopnico za kino. Podrobnejše informacije o taboru: 041 434 231 (Dejan F. izvajalec) in 070 738 790 (Dušan B. tajnik) in na spletu: [email protected]. Ob 12. uri na igrišču v Pečarovcih turnir za prvaka Pomurja 2015, na katerem bo sodelovalo osem zmagovalcev pomurskih občinskih zvez malega nogometa. Ob 13. uri na igrišču v Tešanovcih začetek drugega dvodnevnega dnevno-nočnega turnirja v malem nogometu. Ponedeljek Ob 13. uri v Športnem parku Melinci začetek vsestranskega dogodka Pomurski športni festival, ki bo trajal do nedelje, 5. julija. Podpisana pogodba Nova regijska pisarna OKS Pokrivala bo pomurske občine in Občino Zavrč Športni klub Pomurje deset organizira v sodelovanju z Vestnikom odbojkarski tabor OK Panvita Pomgrad na Osnovni šoli I Murska Sobota. Za dosedanje in nove naročnike Vestnika 20 % popusta! Ob 9. uri pri avtobusni postaji v Krogu začetek dvodnevnega turnirja v odbojki na mivki, ki ga prireja Korong Beach Club. V sejni sobi Občine Moravske Toplice sta ob prisotnosti župana Alojza Glavača pogodbo o delovanju regijske pisarne za šport podpisala predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez Slovenije Bogdan Gabrovec in predsednik Občinske športne zveze Moravske Toplice Branko Recek. Omenjena zveza bo tudi nosilka regijske pisarne za šport pri OKS - ZŠZ Slovenije. Eden od ciljev novega vodstva OKS - ZŠZ v mandatnem obdobju 2015–2019 je namreč vnovična vzpostavitev regijskih pisarn za šport, z ustreznimi sistemskimi sredstvi pa tudi spodbuda k aktivnejšemu sodelovanju. Želja novega vodstva je tudi, da naj regijske pisarne prispevajo k ustanovitvi vsaj ene občinske ali medobčinske športne zveze, ki bi pokrivala interese društev v občinah, ki do zdaj niso bila (resneje) povezana. Regijska pisarna v Moravskih Toplicah, ki jo bo vodil Branko Recek, bo pokrivala občine Moravske Toplice, Murska Sobota, Beltinci, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona, Puconci, Gornji Petrovci, Hodoš, Šalovci, Grad, Kuzma, Rogašovci, Cankova, Dobrovnik, Kobilje, Črenšovci, Odranci, Turnišče, Velika Polana, Tišina, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Križevci, Veržej, Razkrižje in Zavrč. T. K. 20 kronika | Vestnik | 25. junija 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Znova na bojni nogi Nekdanji župan in graščak na sodišču Anton Kampuš želi zaradi neresničnih trditev od Milana Hercoga javno opravičilo in 15 tisoč evrov za soboško bolnišnico Na murskosoboškem sodišču, kjer bi morali opraviti predobravnalni narok, tudi v tretjem poskusu niso dočakali 55-letnega Milana Hercoga, dolgoletnega najemnika gradu v Gornji Radgoni. Graščaka, ki sicer živi v Švici, v zasebni tožbi zaradi žaljive obdolžitve preganja nekdanji radgonski župan Anton Kampuš. Pred lanskimi lokalnimi volitvami je napisal Hercog poseben letak v 3000 izvodih in ga po pošti razposlal po gospodinjstvih v občini. Na letaku je med drugim pisalo, »da je protikorupcijska komisija večkrat očitala in tudi dokazala korupcijske posle ter da je Kampuš blefer in lokalni šerif«. Kampuš je izgubil na minulih volitvah in po dvanajstih letih župansko žezlo predal Stanislavu Rojku. »Vse navedbe obdolženca so neresnične in so bile očitno napisane za škodovanje dobremu imenu in časti zasebnega tožilca, da se ga očrni pred širšim številom ljudi in predvsem pred občani občine, katere župan je bil v tistem času, ter tik pred volitvami, na katerih je zasebni tožilec kandidiral, in je imelo negativne posledice tudi na to. Zaradi vseh neresnic na letaku se je zasebni tožilec počutil zelo prizadetega,« je v tožbo zapisal Kampušev odvetnik Andrej Husar. »Neresnične trditve obdolženega pomenijo kršitev osebnostnih Anton Kampuš in Milan Hercog leta 2010, ko sta si segla v roke ob zgladitvi spora glede investicijskih vlaganj v radgonski grad. fotografija arhiv vestnika pravic zasebnega tožilca, konkretno pravice do časti in dobrega imena pa tudi lastne podobe, kar izhaja iz 34. člena Ustave RS.« Ob Hercogovi odsotnosti in soglasju njegovega odvetnika Franca Weindorferja, da se obravnava opravi brez navzočnosti toženca, je Husar predlagal, da se Hercog opraviči prejšnje- okc poroča Kopalna sezona Tvegano kopanje v divjih kopališčih Previdnost ne bo odveč – V zadnjih desetih letih se je kopanje v Pomurju tragično končalo za osem ljudi Vroči poletni dnevi kar vabijo po osvežitvi. Poleg bazenskih kompleksov v pomurskih termah ter poletnih kopališčih v Ljutomeru in Murski Soboti se številni odločajo, seveda na lastno odgovornost, za kopanje v gramoznicah, jezerih in rekah. V zadnjih desetih letih je bilo na območju Pomurja osem dogodkov v takšnih ali drugačnih kopališčih, v katerih so osebe izgubile življenje. Zaradi nesreče v bazenih je umrla ena oseba, druge pa so izgubile življenje ob namakanju v vodah, kjer površine niso urejene za plavanje. V lanskem letu in prvih petih mesecih letošnjega leta nesreč z najhujšimi posledicami na kopališčih ni bilo. V Sloveniji je v veljavi Zakon o varstvu pred utopitvami, ki ureja varstvo pred utopitvami v morju, jezerih, rekah in drugih vodah, v katerih se izvajajo športne dejavnosti, kopanje in druge dejavnosti v prostem času, ter na javnih kopališčih. Nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov neposredno opravljajo inšpektorji raznih inšpekcijskih služb. Policija nima izvirne pristojnosti za nadzor, ampak svoje naloge izvaja z opozarjanjem na nevarne situacije in svetovanjem. Policisti v kopalni sezoni pri svojem delu redno kontrolirajo t. i. divja kopališča, občasno pa nadzorujejo tudi druga kopališča. »Če poznamo in upoštevamo osnovna pravila in napotke za varno kopanje, lahko možnost za nastanek utopitve zelo zmanjšamo oziroma preprečimo,« meni tiskovna predstavnica pomurske policije Suzana Rauš. Da se ne bi dogajale nevšečnosti z najhujšimi posledicami pred poletno kopalno sezono, policija opozarja: »Ne hodimo v vodo, če se po- mu radgonskemu županu na enak način, kot ga je užalil – z letakom v vsa gospodinjstva. Kampuš ob tem želi, da Hercog nakaže 15.000 evrov na račun soboške bolnišnice za nakup opreme za otroški oddelek. Le ob izpolnitvi omenjenih dveh pogojev je Kampuš pripravljen umakniti tožbo. O Husarjevem predlogu bo Weindorfer obvestil Hercoga. Kdaj se bo obravnava nadaljevala in kakšna je Hercogova odločitev, še ni znano. Naj spomnimo, Kampuš in Hercog sta bila na bojni nogi tudi pred letom 2010, ko sta prišla šele s podpisom aneksa k pogodbi o najemu radgonskega gradu do poravnave med občino in najemnikom, s tem pa sta se končala tudi dveletni spor in pravdanje, v katerega sta se zapletli obe stranki. Milan Herzog je sklenil koncesijsko pogodbo za 99-letni najem gradu v Gornji Radgoni v začetku leta 1992, v njej pa se je zavezal za celovito revitalizacijo grajskega poslopja. Ker obnova gradu naj ne bi tekla po načrtih, je občina od Herzoga zahtevala, da vrne ključe, ta pa je zahteval povrnitev dela stroškov, ki jih imel z obnovo. Spor so leta 2010 uspeli zgladiti in z aneksom k pogodbi je Herzog ponovno postal najemnik gradu za 50 let. M. Š. Kopanje v gramoznicah, jezerih in rekah na lastno odgovornost Kar sedem ranjenih Blizu nekdanjega mejnega prehoda v naselju Sotina v Občini Rogašovci se je minuli petek dopoldan zgodila huda prometna nesreča. Čelno sta trčili dve osebni vozili, poškodovanih pa je bilo kar sedem ljudi, od tega štirje majhni otroci. Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v murskosoboško bolnišnico. Z novim načinom nad prehitre fotografija nataša juhnov Pomurski policisti so se začeli posluževati nove taktike v boju proti skrajno hitrim voznikom na tukajšnji avtocesti. Premični merilnik hitrosti, ki je nameščen v belem avtomobilu Renault Kangoo, postavijo na odstavno nišo, nekaj kilometrov pred počivališčem, običajno je to Dolinsko pri Turnišču. Darsovi delavci medtem promet z avtoceste preusmerijo na to počivališče, kjer so pripravljeni policisti, ki že imajo od operaterja, ki upravlja merilnik hitrosti v kangooju, podatek o tem, kdo je imel pretežko nogo na stopalki na plin. Ob ukrepanju zaradi prevelikih hitrosti policisti še preverjajo brezhibnost vozil, predvsem tujih avtobusov in kombijev. Nadzor opravljajo tudi cestninski nadzorniki in enota carine. Mobiteli in varnost čutimo slabo, s polnim ali praznim želodcem in pod vplivom alkohola. Vodne blazine in drugi pripomočki za plavanje ne zagotavljajo popolne varnosti v globoki vodi, ker ne dajejo nobene varnosti. Če je telo pregreto, se pred kopanjem primerno ohladimo. Premrzla voda lahko povzroči krč. Ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni, telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode. Nikoli ne skačimo v kalno ali preplitvo vodo, pred skokom vedno preverimo globino. Ne precenjujmo svojih sposobnosti in plavalnega znanja. Otrok nikoli ne puščajmo brez nadzora. Ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali bregovih jezer, rek, še manj v vodi, saj ne poznajo nevarnosti. Ne plavajte sami na daljših razdaljah, saj tudi zelo dobro utrjeno in izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost. Ob nevihti je kopanje nevarno, zato pojdimo čim prej iz vode.« V bazenih in urejenih naravnih kopališčih se je treba ravnati po določbah kopališkega reda in znakov, postavljenih na kopališču. Upoštevati je treba odredbe in navodila reševalca iz vode in druge osebe, ki je odgovorna za vzdrževanje reda na kopališču. Prav tako je treba upoštevati postavljene oznake z opozorili za kopalce. Poudariti velja, da je kopanje v jezerih, gramoznicah, rekah, ribnikih in drugih neurejenih kopališčih na la- stno odgovornost, kopanje v teh priložnostnih poletnih kopališčih pa je lahko nevarno. Zato ne bo odveč opozorilo, da je treba upoštevati postavljene znake za prepoved kopanja, saj so ta »divja kopališča« brez upravljavcev in reševalcev iz vode, ki skrbijo za varnost in dajejo prvo pomoč, dvomljiva pa je tudi kakovost vode. »Med najpomembnejšimi ukrepi za preprečevanje utopitev je udeležba na plavalnih tečajih, ki so namenjeni začetnikom, slabšim plavalcem in tudi dobrim plavalcem. Na teh tečajih se poleg plavanja naučimo tudi prve pomoči pri utopitvah,« je dodala Rauševa. Miha Šoštarič Tatvine mobilnih telefonov se dogajajo vse leto, prav z začetkom junija oziroma poletnih mesecev pa policisti obravnavajo več tatvin. Posebna pozornost zato velja krajem, kot so kopališča, plaže, počitniške prikolice in hotelske sobe. Mobilni telefon, puščen na plaži ali kopališču brez nadzora, po izkušnjah policistov kar kliče storilca k tatvini. Prav tako med odsotnostjo mobilnih aparatov ne puščajte na vidnih mestih v hotelskih sobah ali apartmajih. Kolesarja končala v bolnišnici Lepo vreme je na ceste zvabilo tudi kolesarje. V minulih dneh se vožnja za dva ni srečno končala. V Mostju je iz za zdaj neznanega vzroka padla kolesarka. Lažje se je poškodovala. V Domajincih pa je kolesar zapeljal v obcestni jarek in trčil v betonski prepust. S hudimi poškodbami so ga prepeljali v soboško bolnišnico. Gabriela Sobočan Svetovna popotnica s telesom in duhom VESTNIKOV MESEČNIK | 25. junija 2015 | številka 6 2 | 22 | Vestnik | 25. junija 2015 Sara Köleš Dušan Šarotar Potovanje daleč in blizu Na začetku je bil otok P otovanja ljubim zato, ker mi omogočajo doživetje novega okolja in kulture, so sprememba v mojem vsakdanjiku. Med vsemi potovanji pa je nekaj takih, ki zaznamujejo za vse življenje. Eno najlepših in obenem najbolj prelomnih doživetij sem izkusila poznega poletja v Pensilvaniji. To potovanje se je začelo že dolgo prej, ob branju knjige Revolucija ene slamice japonskega naravnega kmetovalca M. Fukuoke. Kmalu zatem sem srečala človeka, ki me je povabil na majhno ekološko kmetijo v Severno Ameriko. Pristala sem na letališču Newark in se zazrla na obrise Manhattna. Moja pot pa je velemestu obrnila hrbet skozi gozdnato Pensilvanijo, s klimo in pokrajino, podobno slovenski, v okrožje Bucks. Kmetija stoji na samem, obkrožena z gozdovi, travniki in polji. Ob pogledu na vse bogastvo naravne danosti sem takoj začutila, da bom tod najbolj pristno izkusila naravno kmetovanje. Pridelke smo prodajali na farmers marketu v Ottsvillu. Zaradi njihove odprtosti in očaranosti nad Evropejci, so domačini želeli izvedeti vse o meni in Sloveniji. Povabili so me v svoj dom in me sprejeli, kakor da se poznamo že leta. Pomislila sem na to, da sem tako daleč od doma, pa vendar je vse tako domačno in prijateljsko. V naslednjih tednih je potovanje dobilo še značaj potovanja vase, kar ima prav tako predzgodbo. Leta nazaj sem prebrala Finding the Still Point ameriškega vodilnega učitelja zena J. D. Loorija. Avtor je leta 1980 ustanovil zenovski samostan v gorovju Catskill. Prav tja sem se namenila z avtobusom na nekajdnevni meditativni umik. Iz mirnega okrožja Bucks sem v nekaj urah prispela do avtobusnega terminala Port Authority na Manhattnu. V drugem podzemnem nadstropju sem prestopila na avtobus proti samostanu. Vrvež, utrip in enormnost New Yorka sem tako opazovala le iz avtobusa, saj je bilo tokratno potovanje namenjeno drugačnemu doživetju. Peljala sem se ob reki Hudson skozi Woodstock do Mount Tramperja. Stala sem pred arhitekturno in dekorativno čudovito stavbo samostana. Že prvi dan smo udeleženci umika sedeli v zazenu (sedeči meditaciji) v velikem zendu. Dežurni menih nas je še ponoči (ob 4. uri!) zbujal z zvoki zvončkov, tako da se je ves samostan hitro zbral v zendu na dolgi jutranji vaji v pozornosti. Po zajtrku smo skupaj z rezidenti in budističnimi svečeniki poprijeli za različna dela. Meditacijo skozi prakso sem izkušala na samostanskem vrtu. Visoki svečenik, ki je bil zanj odgovoren, mi je ob odhodu podaril sočen zelen zebra paradižnik, katerega semena sem shranila in lansko leto na Goričkem vzgojila njegovo prvo generacijo. Poleg intenzivnega meditiranja večkrat dnevno sem poslušala še predavanja, sodelovala pri liturgiji, se ukvarjala z umetniško tehniko sumi-e, v prostem času pa brala, razmišljala in predvsem – mirovala. Pogosto se šele po vrnitvi zavemo, kaj nam je potovanje dalo. Moje potovanje ni bilo toliko zanimivo zaradi oddaljenosti, pač pa zaradi izrednega bogastva izkušenj z dveh interesnih področij, združenih v enotno doživetje. Ob tem se mi utrne misel, da vsakemu potovanju in doživljanju drugega okolja, nove kulture in vedrine gostiteljev sledi odkritje, kako so ta potovanja tudi na osebni ravni potovanja vase, duhovna popotovanja in obogatitve lastne osebnosti, če smo le dovolj odprti. Pozneje pa sem ob misli velikega japonskega mojstra Matsua Basha spoznala še nekaj: da je »vsak dan popotovanje in popotovanje sàmo je dom«. Za velike premike na osebni ravni ne potrebujemo potovanj v daljne kraje, ampak globlje doživljanje vsakdana. V njegovi monotonosti je mogoče z odprtostjo duha doživeti mala potovanja v stvareh, ki nas veselijo. Ni treba iskati zunaj sebe in daleč vstran, izkušnja s tem samostanom in cenjenjem novih doživetij mi je pokazala, da vse to nosim v sebi že od zmeraj. n karikatura www.vestnik.si | e: [email protected] Anton Buzeti S pominjam se prvega pogleda na morje. Odprlo se je kot velika tišina, ki šele zdaj dobiva svoje pastelne odtenke, ki se v daljavi, daleč od zadnjih otokov, ki so pogreznjeni v temo, počasi obarva vijoličasto, belo in temnomodro. Bilo je, ko sem še kot otrok potoval z družino vsako poletje na morske počitnice. Vozili smo se vedno ponoči, v preveč naloženem avtomobilu, ki se je posedel pod težo velikega šotora, mize, stolov, loncev, plavuti, blazin, gumenjaka z vesli, kanglic in lopatk, žoge in plinskega gorilnika, ki smo jih skrivali pod ponjavo na strehi. V avtu pa je dišalo po pečenki, kruhu in siru ter kavi v litrski termovki, torej po malici, ki jo je mama pripravila za dolgo potovanje proti morju. Meni so postlali posteljo na zadnji klopi, ležal sem na debelih odejah, pod katerimi so bili naloženi na pol odprti kovčki, ki so pokali po šivih. V njih so bile mamine poletne obleke, puloverji, bunde in tople hlače, za vsak primer, če tisto poletje morebiti ne bi bilo poletja, potem majice za kamp in plažo ter seveda bele hlače in bele majice, sandali in klobučki za večerni sprehod po vaškem pristanišču, v katerem so prodajali kičaste spominke in sladoled. To je bilo v tistem hipu najvažnejše, če sem bil seveda na tej kratki poti okrog zaliva, ob privezih, ob katerih so se zibali čolni, ribiške barke in nemške jahte, kot smo jim rekli, z damami in gospodi v samih belih hlačah, torej, če sem bil priden in sem zmogel, da se nisem izgubil, padel čez privez in si umazal edine bele majice ali strgal hlač, potem sem dobil sladoled iz avtomata, ki smo ga kupovali pri vedno istem turčeku, kot smo mu rekli vsi, čeprav nihče ni rekel, zakaj. Slaščičar z velikimi črnimi brki in rjavimi očmi je imel avtomat postavljen na kamnitem tlaku pred svojo majčkeno slaščičarno, v kateri je bila ena sama mizica. Izbral sem lahko dva okusa, vanilja in čokolada ali samo čokolada. Stroj je imel dve ročici, če si rekel prvo kombinacijo, je naš turček elegantno vzel v levo roko ozek, visok in sladek kornet, ga postavil pod stroj ter z desnico odločno potegnil ročico. In pred očmi otroka je zrasla ledena čarobna gora, ki me očara še danes, ko pomislim na tisti čas. Vsak človek je otok ali tudi noben človek ni otok – sta lepi misli dveh pesnikov, h katerima se nenehoma vračam. Torej, na začetku fotografija brigita novak šarotar je bil otok, droben, krhek in lep kot beseda, potem sem videl morje, valove, globino, skrivnost in neskončnost. Tišina, samota, brezčasje, to so zame še danes ključne besede, s katerimi povezujem svoje pisanje, tega sem se naučil na otoku. Odkril sem počasnost, potrpežljivo pričakovanje, ko so poletni dnevi dolgi, visoki in vroči in se zemlja sesipa v prah, kamen žari, kot bi bil živ, takrat se ribe skrijejo v globino, ribiči veslajo z mrežami na premcu daleč od obale, nekam na sredo morskega kanala, tudi na drugo stran otoka. Vem, da bodo dolgo lovili, še pozno v noč, vrnili se bodo zgodaj zjutraj, ko je morje še mirno in neslišno, opoldne pa bodo vsi, tujci in domačini, posedli k mizi v hladu, k vinu in življenju. Z mehkim, toplim jezikom pod nebom bomo potem vsi, tako ljudje kot otok, zadremali, počakali, da uplahne popoldansko sonce, zvečer, ko bodo zvezde žarele, se vidimo spet, smo si obljubili. Nato pa nenadoma, kot bi se samo nekajkrat izmenjali plima in oseka, nastopijo dolge, temne, vlažne in vetrovne zimske noči, ko se sanje osvobodijo otrplih in zaležanih teles. Vidiš jih plesati na pomolu v hladni mesečini, vstajajo iz valov, trkajo po oknih zaklenjenih hiš, ropotajo v votlih sodih, kot bi nikjer ne bilo več žive duše, škrtajo samo še zobje in suhi, žejni jeziki, ki so se polomili na skopih, trdih besedah. Nastopil je čas za temne, skrivnostne zgodbe. Ob morju se mi je odprl drugačen in ne znan notranji svet; zdaj tam ne pišem več o morju, temveč o zemlji, o žalosti, o temi, o času, ki se vedno bolj pogreza v preteklost. Otok je zame postal popek sveta, kamor se lahko usedem in gledam. Poskušal sem pisati v Prekmurju, pa ne morem. Potrebujem ta odmik. Ko sem ob morju, z mislijo na tisti razgreti previsni skali, se mi dogaja, da ima vse, česar se dotaknem, spomin, vse mi spregovori. Ne z resničnostjo, ki je tam, ampak s tistim, kar je zunaj časa in prostora. Kot da bi tam znova našel zakopan jezik. n 25. junija 2015 | Vestnik | 23 | www.vestnik.si | e: [email protected] 3 Pen je Vestnikova mesečna priloga. Izdaja ga Podjetje za informiranje. V. d. odgovornega urednika matičnega časopisa je Dejan Fujs, redaktorici Pena sta Majda Horvat in Vida Toš. Pri pripravi sodelujejo novinarji Vestnika in zunanji sodelavci. Lektura Nevenka Emri, oblikovanje Ksenija Šömen, računalniški prelom Robert J. Kovač. Gabriela Sobočan besedilo S Svetovna popotnica s telesom in duhom Majda Horvat fotografija Nataša Juhnov ama pri sebi ne ve prav dobro, zakaj se je odločila za šparglje. »Morda se je kmet prebudil v meni,« je dejala Gabriela Sobočan iz Dolge vasi in se pri tem zasmejala. Samo še na dež je čakala, potem pa štiriindvajset tisoč sadik iz lončkov presadila v zemljo, na dve njivi, skupaj veliki hektar in pol. Njeni predniki so bili namreč eni izmed večjih kmetov, ne le v vasi, ampak tudi v okolici, kmetovanje pa je začel opuščati stari oče, ko je ovdovel. »Ženske so že tistega časa usmerjale gospodarjenje. Tako kot danes,« je dejala o moško-ženski navezi. Odnos do zemlje je podeželanom morda res zapisan v genih in se potem z leti obudi, njeni šparglji pa so v resnici vznikli iz Šparglijade, kulinarične in turistične prireditve v Dolgi vasi, ki jo je letos že tretje leto pripravljala krajevna skupnost, katere predsednica je. »Vedno trdim, da je treba dajati zgled, da potem še druge pritegneš. Mislim pa, da sem s to količino špargljev presegla vsaj štiri pridelovalce. Na neki način sem ravno dovolj zmešana,« je dejala. Ona, ki ne pozna stvari, ki bi jo privezala nase, da ne bi vandrala po svetu, in je zato tudi zemlja ne bo. S potovanjem namreč presega navezanost na materialne dobrine in vodi svojega duha v širine in globine samozavedanja in svojega smisla. Materialne zadeve so ji celo tako nepomembne, da odide na potovanje, kovček pa ostane doma. »To se mi je večkrat zgodilo in iz tega se vedno režim.« Smeje se tudi, ko pripoveduje, kako sta s partnerjem za osem dni šla silvestrovat v Beograd, pa sta tja prišla le s šalom in rokavicami. Ko je to napisala domov prijateljem, je bila njihova reakcija: pa »valjda« prideta domov. »Kje pa. Greš, nakupiš in živiš dalje. To je bilo nepozabno doživetje, izziv.« Tudi v Indiji je pustila kovček v mestu, ki ga je zapustila, in so ga potem poslali za njo. Nikomur drugemu pač ni bil potreben. »Ko letiš s padalom in se ti ne odpre, imaš samo dve možnosti: ali kričiš, medtem ko letiš navzdol, ali pa uživaš v razgledu. Mi pa tu živimo v okolju, v katerem materialne stvari vežejo človeka. Pa ne bi smele. Še več. Vse življenje si prizadevamo in hlepimo po tem, da ustvarimo neko materialno osnovo, ki bi nam dajala stabilnost, stalnost in varnost, ob tem pa pozabimo na marsikaj drugega. Premalokrat se zavemo tega, kako v resnici v svojem bogastvu živimo revno. Tako lahko imamo vse bogastvo in dobrine tega sveta, a bomo revno živeli svoje bogato življenje.« Bogastvo so zanjo potovanja. Vendar ne na način kot nekaterim, ki jim je pomembno, da potujejo zaradi tistega, kar plačajo, obiščejo znane kraje, drvijo od točke a do točke b, si ogledujejo znamenitosti, jedo, pijejo, spijo. Vizualna slika je pomembna za množični turizem in ne za ljudi njene vrste. Enkrat je bila na takem, potem pa na koncu ugotovila, da sploh ne ve, kje vse je bila in kaj vse je videla. Dobila je kup informacij, od katerih si je le malo zapomnila. »Na potovanja se ne pripravljam, ampak dopuščam, da impulzi prihajajo vame. Zato pa je izredno pomembno, da si na potovanju vzameš čas, ki je v resnici čas za sebe, in da si dovoliš biti takšen, kakršen si.« Nerada hodi tudi v mesta in kraje, ki so se povsem prilagodili željam turistov in zaradi tega izgubili pristnost, postali neosebni in brez čustvenega naboja. Gabriela spada med tiste druge popotnike. »Jaz vedno pravim, da bi moral vsak enkrat v življenju sam odpotovati v takšne kraje, v katerih so običaji, kultura in hrana drugačni. Če vse to na pravi način podoživljaš, te potovalna mrzlica povsem in za vedno prevzame in vedno hrepeniš po vedno novih priložnostih, spoznanjih, novih doživetjih.« Gabriela prizna, da se je najtežje otresti presojanja sveta iz lastnih okvirov ali okvirov okolja, v katerem živiš. Vpeti smo v lastne miselne in čustvene vzorce ter prepričanja, ki so v domačem okolju ne le dopustna in sprejemljiva, ampak nam hkrati zagotavljajo notranjo varnost in stabilnost. Ko pridemo v drugo kulturo in ko se srečamo s popolnoma drugačnimi vrednotami ter načini razmišljanja in obnašanja, se nam ta notranja varnost lahko začne rušiti. Polni smo nekih vzorcev. Celo tako močno smo ujeti vanje, da nam ne dopuščajo niti nekih primerjav. Potovanja, kot jih sama pozna, pa so izziv, priložnost za nova spoznanja in možnost za to, da se zazreš v svoj notranji jaz. Hote ali nehote te potovanje prisili, da uzreš zrcalno podobo samega sebe – potem pa je spet od vsakega posameznika odvisno, kako se spoprijema sam s sabo, kako spoznava in sprejema svoje omejitve, mnenja, koncepte, prepričanja. Koliko potrpežljivosti, koliko možnosti sprejemanja drugačnosti in odprtosti se ti ponudi! To v resnici človeku, ki je osvobojen spon nekih okvirjev, pričakovanj in vzorcev, odpre vrata podoživljanja, da uživa v tem, s tem raste, širi obzorja in si bogati duha. »Duh je tisti, ki potuje, edino duh je brezčasen, vse drugo je minljivo. Če duhu dopuščamo to možnost, potem je to naložba vame. To je taka investicija, ki je nikoli nihče ne more odvzeti, za vedno ostane in nikoli ne zastari. Premalokrat dopuščamo, da s takšnimi izkušnjami rastemo. Kajti, če to dojemamo na potovanju, potem lahko tudi doma vedno potujemo, ker naš duh potuje. In za to niso potrebni kovčki, ampak v kovčke lahko naložimo sebe, svojo globino in svoj notranji jaz, svojo modrost. Tudi tako se da potovati, in to je le ena od možnosti, možnosti pa je veliko ...« Tudi dopust je zanjo pomemben in si ga vzame večkrat na leto za nekaj dni. Dovolj so ji štirje dnevi na morju pod šotorskim krilom, da se prepusti lenarjenju in užitkom, ki ji ga dajejo sonce, morje, oglašanje škržatov, vonj borovcev ob kozarčku dobrega rdečega vina. Razvaja dušo in telo in se posveti vsemu tistemu, za kar doma nima časa. »Vsake toliko časa je treba oditi iz običajnega okolja, da najdeš sam sebe tudi v partnerstvu in ga postaviš tja, kjer mora biti. Drugače življenje beži mimo nas.« Gabriela je tiste vrste človek, ki takrat, ko zapre vrata pisarne ali doma, pozabi na vse, kar je za njimi. Ni ji tudi težko odločiti se v trenutku in čez deset minut zapreti vrata doma in odpotovati. Ne potrebuje velikih priprav, le o daljših potovanjih premišljuje nekoliko prej, vsaj toliko, da si kupi letalsko vozovnico. »Je pa bilo tudi tako, da sem kupila letalsko vozovnico in čez en teden že sedela na letalu za Kitajsko.« Ko se vrača domov, si vedno reče, da se bo še vrnila, ker kamor koli pride, se počuti doma. Tam, kjer sem jaz, tam je moj dom, pove. Indija je bila tista dežela, kamor se je vrnila že štirikrat in se bo še. Ni toliko poduhovljena, ampak se tam najbolj sooči sama s seboj, stvari postavi na svoje mesto in v ravnovesje med racionalnostjo in čustvi. O tovrstnih potovanjih pa je potem, ko se vrneš domov, težko razlagati. Saj vprašajo, kako je bilo, in pri tistih, ki ne potujejo veliko, se potem s tem pogovor tudi konča. Tisti pa, ki potujejo globinsko, ki si želijo in so sposobni nekaj spoznati in doživeti, se poglobijo v pripoved. Je pa izredno težko razložiti neko potovanje, kajti vsak ga doživlja po svoje in so občutki pri različnih ljudeh tudi povsem drugačni. »Odprtost duha je tisti filter, ki ti ob pravem času dopušča rast. To pa je izredno težko doseči. Res moraš biti zrel in globok v sebi, da v tistem trenutku lahko zaznavaš, kaj ti v bistvu ustreza. Potovanja so neverjetna priložnost, da presežemo lastne čustvene in pojmovne meje, spoznamo samega sebe in bogatimo svoj odnos do novega, drugačnega, do sočloveka. To vodi k smislu življenja in kakovosti našega obstoja.« n 4 D | 24 | Vestnik | 25. junija 2015 r u ž i n a www.vestnik.si | e: [email protected] Koščak iz Večeslavec Dolenjca Marko in Lili. Prišla, se v Goričko zaljubila na prvi pogled in v manj kot 15 minutah je bila hiša s štirimi hektarji v Večeslavcih njuna. Občutek, da je to to, je bil tako močan, da hiše pred nakupom od znotraj nista niti pogledala. Najela sta in obdelujeta skoraj 50 hektarjev goričke zemlje, na njej raste konoplja. Njuno olje ima posebno izrazit okus, vsi njuni izdelki pa imajo skupno ime Lisička. Tukaj sva našla Svet besedilo Vida Toš fotografiji Sara Bunderla P oznate občutek, ko te srečanje z nekom spremeni? Oziroma … ne, ne spremeni. To ni prava beseda. Iz tebe potegne nekaj … lepega, boljšega, bolj nežnega. To je Lili. Najprej žena, pravi, nato mamica dveh deklic. Drugo je rodila doma, že v Večeslavcih, in ko govori o tem, vidiš, da … da ni besed, ki bi lahko opisale, kako lepo ji je bilo. Ženska, ki čuti. Ona je srce. Ona je tisto srce, ki je iz konopljinih listov izrisano v logotipu njune znamke konopljinih izdelkov Lisička. Marko je … njen kralj, njen Bog na Zemlji. Tako pravi Lili. Prav tako zelo čuteč, odprt človek, poln idej; še posebej za grad pri Gradu. Tja je pripeljal star klavir, tam želi imeti oljarno, želi, želi … In tudi veliko naredi, da svoje želje – pa čeprav počasi, pravi – uresničuje. Po tem, ko smo se srečali, nisem več ista. Toliko smo si imeli povedati, toliko ju nisem vprašala … na neki način sem se počutila kot zasvojena, ker si želim še več. Ker, saj veste, ljubezni ni nikoli preveč. Svet za svoje korenine Skupaj sta, pravi Marko, začela v stanovanju v Višnji Gori: »Pa nisva vzdržala dolgo v stanovanju in sva kmalu kupila še počitniško hišico, kamor sva ves čas bežala. Ko se nama je rodil prvi čudež, sva začela graditi hišo, ki sva jo skoraj dokončala. A to je bilo tisto; ko si nekje pa veš, da je to to, ampak da to ni tisto, kar želiš. Da je še nekaj več. No, ta nekaj več pa je tako hitro prišel, da … (smeh) se nisva dohajala. Dejstvo pa je, da sva ves čas iskala Svet, svobodo, ne le parcelo, nekaj več. Ne veš, kje, ne veš, kdaj. Pa je prišlo to najino Goričko, ki sva ga kupila v manj kot petnajstih minutah (smeh, obeh).« Njuna hiša je, pravita, stala na prekrasni lokaciji, na hribčku, kakšnih sto metrov stran od reke Krke. Nič mi ni jasno, kaj je torej manjkalo?! Oba odgovorita v naslednji sekundi. Lili reče: »Prostor.« Marko pa: »Svet.« In na Goričkem sta ga našla? Svet namreč? Marko z nasmehom: »Da … saj si ne bi mislil.« Lili pojasnjuje, da prej pravzaprav Goričkega sploh nista poznala, res poznala. Marko je bil, ko sta prišla kupit parcelo s hišo v Večeslavcih, drugič na Goričkem: »Želela sva si izvir vode pa ribnik, neki svet, da lahko nekaj ustvarjaš, si svoboden in da čutiš naravo. V naju je bila ves čas ta želja po najinem svetu. Svetu, kjer bova lahko zasadila svoje korenine in bomo rasli in delali. Ta želja je bila tako močna, da je prišla ta Krka, kjer je bila fenomenalna točka. Samo … premalo tiste svobode, da bi lahko naredila vse, kar sva želela. Zdaj imava štiri hektarje zemlje v kosu, tri izvire vode, na zemlji pa osle in konje, seveda tudi kužka in muce, race, želve in kokoši.« Lili je, pravi, natančno vedela, kaj hoče: »Želela sem začutiti. Zemljo, svetišče, dom.« Da se je vse razvilo, kot se je, je malo zaslužna Majda Pečarič, ki je živela na Pertoči in Marku in Lili tudi povedala za ta košček raja v Večeslavcih. Kupila sta ga, pravita, takoj. In brez tega, da bi sploh stopila v hišo. Marko: »Na začetku sva še vedno mislila, da bom dokončal hišo na Dolenjskem ter da bo to samo neka poletna avantura, torej da bomo preživeli dopust na Goričkem (smeh). Potem pa sva se hitro začela pogovarjati, kaj pa če bi …« Prvo hišo sta začela prodajati in jo tudi prodala. Na Goričkem bolj produktiven Verjetno se mi na obrazu vidijo vsi tisti vprašaji, ki se mi ob njuni zgodbi pojavljajo v glavi. Kajti Lili reče: »Čutenje je pomembno, 'filing', saj veste – 'I feel love' (smeh) –, zato se je to tako hitro zgodilo. Ko neko stvar tako močno čutiš, te to čutenje hitro pripelje do cilja, da včasih še sam ne veš.« Marko: »Zanimivo je, da veliko ljudi vidi stvar čisto drugače, zato bežijo od Goričkega. Jaz pa moram povedati, da sem, odkar živim tukaj, veliko bolj produktiven. Ker ko se enkrat recimo odpraviš proti Ljubljani, potem si narediš urnik in opraviš tisto, kar bi prej delal tri, v enem dnevu. Res (smeh).« Pravita pa, da ju preseneča to, kako so ljudje tukaj – čeprav so zelo povezani z zemljo – slabo ozaveščeni, kar se tiče kakovostne prehrane. »Dobro, razumeti je, da je konoplja zadeva, ki jo res pozna le peščica ljudi, a tudi na splošno je zavedanje o zdravem načinu prehrane tukaj precej nizko. Jaz recimo večji uspeh s svojim oljem zaznam na Primorskem kot tukaj, doma. Mislim pa, da smo tega krivi sami, mi, ponudniki, ker premalo izobražujemo ljudi. Zato pa jaz veliko hodim po majhnih lokalnih sejmih. Nisem obremenjen s prodajo, grem zato, da me spoznajo in vidijo.« Zanimivo pa se mi zdi Markovo gledanje na vse druge ponudnike na sejmih: »Vedno kaj kupim od mojih soponudnikov na sejmu, vsaj kakšno malenkost. S tem podpiram domače pridelovalce ali ustvarjalce, ker jim vsaj malo pomagam k temu, da bodo dobili kakšen evro za potne stroške, in ker zgodba pa izhaja iz tega, ker je bila še takrat, ko sva midva postavljala svojo blagovno znamko, zakonodaja taka, da ne bi smeli v imenu uporabljati besede 'konoplja'. Zato sva vsak izdelek poimenovala po nekem ozvezdju, olje recimo po Lisički. Je pa bilo konopljino olje že prej eno od najbolj prodajanih najinih proizvodov. Zdaj sva druga imena opustila in za vse izdelke uporabljava le enega.« Izredno povedno pa je tudi srce, ki je iz konopljinih listkov izrisano na etiketi proizvodov. Smejemo se, vsi, ko beseda nanese na to, da je tudi pridevnik »prelisičiti« zelo primeren za izdelke iz konoplje, ki jih je sistem do letos praktično prepovedoval. Oziroma so ga morali pridelovalci konoplje velikokrat prelisičiti. A kot smo se pogovarjali prej, če je želja, ki jo čutiš, potem … Marko je kot čistokrvni Dolenjec eden od tistih, ki krovno znamko Kra- jim s tem vsaj malo prispevam k višji samozavesti, da jih vseeno nekdo vidi, ceni in kupi.« Jasno mi je, da sta drugačna. Od drugih. Ko Marko pove, da je v podjetništvu že od svojega 19. leta – zdaj pa jih ima 34 –, mi je tudi jasno, zakaj. Tudi za Lili: »Jaz sem imela svoj frizerski salon, a malo drugačen (nasmeh). Že takrat, ker je zdaj minilo že kakšno desetletje, sem ozaveščala ljudi o zdravju, o tem, da siv las ni posledica starosti, in opravljala masaže lasišč. Potem pa sem začela svetovanje za boljšo kakovost življenja, pridobila sem tudi certifikat za angelskega terapevta. Ko pa sta prišli deklici, sem se odločila, da bom ostala doma, da je zdaj čas za družino. Tako sem enostavno začutila.« jinskega parka Goričko nosi širom po Sloveniji. Verjetno eden redkih. A se mu to dejstvo ne zdi potrebno posebnega poudarjanja, ker ga kar vidiš … kaj vse bi rad naredil, pripravil. Poln je ne le idej, ampak tudi konkretnih dejanj. Ki pa ne bi nekaj dobrega prinesla le njemu: »Tukaj, pod steklenim stolpom gradu, bi rad imel oljarno. To je pravzaprav edini prostor v gradu, v katerem bi jo lahko imel, zaradi vsega, kar moraš v Sloveniji imeti, če se ukvarjaš z živilskimi izdelki. Ne vem, če ima Bled recimo kremne rezine pa Trojane krofe, zakaj ne bi bil Grad na goričkem znan po odličnem konopljinem olju?« Pokaže mi prototip amfore, ki je nastala po njegovi ideji, izdeluje jo nekdo na Primorskem: »To je moja ideja o povezavi Goričkega s Piranom pravzaprav (smeh). Rad bi namreč v takih amforah hranil olje v grajski kleti, nato pa jih odpeljal na Primorsko, na dno morja. To bi bil res slovenski produkt.« Po Markovi ideji bi vsak imel svojo amforo, s katero bi prišel, ko bi olje porabil, v klet in bi si ga spet natočil. Razlaga mi, koliko časa je preteklo od ideje od prvega prototipa amfore, in zazdi se mi … da je čas na njegovi strani. Ker natančno ve, kaj hoče. »Nisem le teoretik,« reče, ker očitno zazna skepso v mojem pogledu, »praksa mi ni tuja. Zdaj samo še pričakujem pravi trenutek (smeh).« n Če želiš, boš dosegel Ko Lili izjemno tenkočutno razlaga o enem najlepših doživetij zanjo, rojstvu hčerke doma, ne v porodnišnici, mi postane jasno, zakaj sta blagovno znamko svojih izdelkov iz konoplje poimenovala Lisička. Lisice so namreč znane kot izredno materinska bitja. Lili se nasmeje in takoj pokima, Marko pa odkrije še drugo plat: »Najino ime Lisička pravzaprav izhaja iz astrologije, obstaja namreč ozvezdje Lisičke. Ko nosiš tako ime, pa hkrati pomeni, da poznaš naravo. Osnovna 25. junija 2015 | Vestnik | 25 | www.vestnik.si | e: [email protected] S V E T Dejan Kovačič sem dobival štipendijo od države, prav za vojaškega pilota, a sem jo kasneje moral vračati. Ker sem pustil službo. In to se mi zdi pošteno. Dejstvo pa je, da nisem mogel drugače. Želel sem nekaj več: več videti, doživeti …« Dejan pravi, da je biti pilot oziroma kapitan pravzaprav biti menedžer: »Organizirati moraš posadko, pripraviti in preveriti navigacijski načrt … Skratka, podjetje ima kapitana zato, da reče: imaš letalo, dobiš dvesto potnikov, odpelji jih v Stockholm. Za vse drugo moraš poskrbeti sam: od goriva do brifinga s posadko, pripraviti letalo, vkrcati potnike, odpeljati in poskrbeti, da na cilju pridejo v terminal. Tu se potem s teboj rodit v katero koli porodnišnico. Ne izbereš torej porodnišnice, v kateri boš rodil, ampak zdravnika, ki bo zraven. In ko se začne, ga pokličeš in pride.« Dejan je tudi navdušen športnik, ki ga nasmejem z vprašanjem, s katerim športom se ukvarja: »Vprašaj me, s katerim se ne, jih bo manj (smeh). Veliko športov mi je blizu, sem pa bolj individualist; ne košarka pa nogomet in podobno. Bolj individualni športi.« Tudi zato mu Antalya »leži«, sploh, ker temperature ne padejo pod 20 stopinj. Antalyo opiše kot umirjeno, kljub temu, da ima več kot milijon prebivalcev, je nasprotje Istanbula, ki je po Dejanovih besedah kaotičen. »V Turčiji tju malo prilagodijo urnike letenja, ker sem se jaz pač do službe vozil kar nekaj časa; natančneje, potreboval sem dve uri od doma do tja. Pa ni bilo nobenega posluha. In po devetih letih sem pregorel, kakovost mojega življenja in življenja moje družine ni bila taka, kot sem si jo želel. Bil sem utrujen, vprašal sem se: kam to vodi. Pa sem zamenjal službo.« Zdaj leti za Sun Express. »Lastnika tega podjetja sta Lufthansa in Turkish Airlines, ki sta ustanovila čartersko podjetje le za potrebe turizma v Antalyi. Imamo 65 letal in vozimo iz osrednje Evrope, Velike Britanije in Skandinavije, od koder turiste peljemo v Antalyo.« konča, a potem je še let nazaj. In ti pravzaprav skrbiš za njihovo čim večje udobje in za to, da varno in pravočasno pridejo od točke a do točke b.« Seveda ga vprašam, kako je z njegovo dušo – ali jo še kdaj nahrani z letenjem samo zanjo. »Da, pogrešam to; samo zdaj, v Turčiji, ne morem. Ko sem še delal za Adrio, sem se vrnil v Aeroklub, obnovil jadralno licenco in smo s fanti jadrali. To mi je bilo za dušo. Pogrešam, seveda, a trenutno si tega ne morem privoščiti; a ko bom starejši, to lahko ponovim. Me pa še zmeraj vsak let, tudi z Boeingom, napolni z enako energijo kot pri petnajstih letih.« Razlika med jadralnim in potniškim letalom Iva in Mia, Lukas bo pa zdaj zdaj tukaj Klepetava o ljubezni. Do zraka, svobode, tišine tam zgoraj … Je to v službi kapitana letenja sploh še opaziti? »Hja, to je velika razlika, res, med jadralnim letalom in boingom (smeh). Predvsem je pri meni vmes minilo ogromno časa. Med enim in drugim. Jaz sem začel jadrati s šestnajstimi, potem pa leta in leta šolanja in licenc … kot vojaški pilot sem moral tudi diplomirati še na častniški šoli … Problem pa je, da je to povezano tudi z visokimi stroški. Sicer Dejan je tudi očka osemletne Mie, prav zdaj pa z Ivo pričakujeta sina. »Kovčki za porod so že pripravljeni,« se smeji, ko ga vprašam, kdaj bo, saj kar dvakrat reče Ivi – in drugič ga žena tudi usliši –, naj pride v vidno polje njegovega računalnika, da si ogledam njen trebušček. Vidim, da komaj čaka sina. Dejan: »Ja, zdaj bi ga pa že res rad videl.« Hčerko sta dobila v Pulju, sin bo zdaj rojen v Turčiji. »Zanimivost tukaj je, da imaš izbranega zdravnika, ki gre imajo vsa mesta več kot milijon prebivalcev. A tukaj v Antalyi so zgradbe nizke, vse teče bolj počasi, veliko bolj je umirjeno. Opazi se arabski vpliv, tudi pri videzu ljudi.« Pravi, da nima problema s krajevno navezanostjo: »Z osemnajstimi sem odšel od mame in očeta v Ljubljano, potem sem se preselil v Pulj, zdaj spet sem … Kje je dom? Moj dom je tam, kjer je moja družina. Nismo vezani na lokacijo. Poleg tega radi vidimo svet, spoznavamo druge kulture. Ne v turističnem smislu, ko si nekje nekaj ur ali nekaj dni. Ne, spoznati pomeni živeti.« Tudi drugače je Dejanu Turčija, se zdi, po njegovem okusu. Odkar se je preselil, je namreč vegetarijanec – čeprav tam pojedo ogromno mesa – in uživa v pestrosti sadja in zelenjave, ki ju ima na dlani. »Veš, kakšne velike tržnice imajo! Pa v mestu so dnevne tržnice: zaprejo del mesta in tam naredijo tržnico; toliko sveže zelenjave in sadja … in to vso zimo, vse leto! Sveži avokado in ananas; majhne domače banane, lubenice jemo od marca (smeh). Antalya je paradiž. V več pogledih.« Drugače, dodaja, ne pogreša preveč prekmurske kuhinje. »No, danes zjutraj sem govoril z mamo, ki je prav takrat delala marelične cmoke. Moram priznati, da bi jih zdaj jedel (smeh).« n Kapitan letenja, rojen v Martjancih, z družino živi v mestu Antalya v Turčiji. Prej pa v Pulju. Uresničile so se mu sanje. Ne samo zaradi službe, kajti vedno si je želel morje in toploto. Antalya je paradiž besedilo Vida Toš fotografija osebni arhiv S odobne tehnologije, kot je recimo FaceTime – podobna aplikacija kot Skype –, so res od sile. Ker lahko delaš intervju, kot je tale, kar iz svoje sobe. A ob tem, kar se včasih zgodi, ko se v podobno akcijo podaš s pomočjo maila, ne izgubiš pomembnih podrobnosti ali odtenkov, ki se tičejo osebe, s katero se pogovarjaš. Tako sem ga seveda najprej vprašala po trenutni temperaturi, tudi zato, ker sva se videla, ne le slišala, in sem opazila, da je – pri nas je bila ura devet zjutraj, tam pa uro več – v kratkih rokavih in kratkih hlačah. Dejan ni skoparil z besedami, ne zdaj ne ves čas intervjuja. Kar takoj mi je postregel s podatkom o 32 stopinjah Celzija. Moram priznati, da sem mu v trenutku začela zavidati. Pa ne le visokih temperatur. Tega, da – in mislim, da me občutek ni prevaral – Dejan ne le, da natančno ve, kaj hoče, ampak to tudi doseže. Seveda z delom in sčasoma, a cilj je dosežen. Letenje: ne hobi, življenje Dejan je po opravljeni gimnaziji odšel študirat v Ljubljano: »Želel sem sicer na vojaško gimnazijo v Mostar, a je vojna to mojo željo podrla.« Si je pa, pravi, vedno želel le leteti: »Od malega, spomnim se te želje. To me je zanimalo, ko sem pa enkrat poskusil pa … gotovo (smeh). Začel sem jadrati v soboškem aeroklubu s petnajstimi leti. Popoln užitek in nekaj najbolj prvinskega; meni to ni bil hobi, ampak življenje. Tako sem po koncu gimnazije šel na selekcijo za vojaškega pilota in se vpisal na ljubljansko fakulteto za strojništvo, smer letalstvo.« Po diplomi je delal dve leti kot vojaški pilot za slovensko vojsko. »Potem sem pa imel srečo, da je Adria prav takrat zaposlovala. Ne prej, ne kasneje, prav takrat (smeh). Šel sem naredit izpite za potniškega pilota in leta 2004 tam dobil službo.« Skoraj desetletje je letel z in za Adrio. Ker pa nekaterih stvari ni mogel več opazovati (»Znam pač misliti s svojo glavo in imam svoje mnenje,« je edino, kar želi o tem javno povedati), predvsem pa, ker je takrat živel v Pulju z zdaj že ženo Ivo Šegota Kovačič (po mami prav tako Prekmurko, natančneje Lendavčanko, in Iva je celo rojena v Murski Soboti), je bila njegova kakovost življenja taka, kot si je ni želel. Zdaj začnem zavidati njegovi ženi. Ker je Dejan eden zelo, zelo redkih moških, če ne celo edini, ki sem ga slišala, da sploh omeni to besedno zvezo: »Prosil sem, če lahko v podje- 5 6 | 26 | Vestnik | 25. junija 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Plaže ob kitajskem Rumenem morju 25. junija 2015 | Vestnik | 27 | www.vestnik.si | e: [email protected] 7 Ženski »folk art« na Walkerhillu Pristanek velikega airbusa na letališču Incheon na otoku pred Seulom je bil vznemirljiv. S sončnega neba si naenkrat pahnjen v meglo in smog korejskega vsakdana. Ko smo zadihali zrak, poln vlage in smoga, in zrli v zamegljene površine največjega letališča, nas je ubijalska vročina spravljala v obup: »Kam smo vendarle prišli?!« Južna Koreja, dežela pod 38. vzporednikom besedilo in fotografije N Peter Novak a največjem korejskem letališču je zmeraj živahno, letala pristajajo v gosjem redu, potniki hitijo na vse strani. Samo iz Evrope pristane v dopoldanskem času več kot deset letal, prav toliko jih odleti nazaj. Pred izhodom so po številkah razvrščeni avtobusi, ki nalagajo prtljago in potnike za posamezne predele Seula. Dopoldne sta letališče in predmestje zelo velikega Seula zavita v meglo in smog. Vlaga in neznosna vročina ubijata. V avtobusu je prijetnejše, udobni sedeži in velike steklene površine omogočajo dober razgled. Skozi okno je kot na dlani tuji neznani svet. Dopoldanski poletni dan spominja na oktober, oseka pa neutrudno razgaljala rjavo sivino in blatne sipine Rumenega morja, ki bolj spominja na zatohlo močvirje kot na morje. Na začetku kopnega se končno kažejo vrtički in riževa polja, vsak kvadratni centimeter je tukaj zasajen z zelenjavo. Potem Baletke z Walkerhilla se nenadoma odpre pogled na morje neskončnih nebotičnikov, katerih vrhovi se izgubljajo v megli. Vožnja ob reki Hanhang z nešteto mostovi, ki deli mesto na sever in jug, se vleče v nedogled in končno po poldrugi uri pristanemo na želeni destinaciji, v kongresnem centru W. Sheraton na hribčku Walkerhill. Rastoča dežela štirih azijskih tigrov Ob Tajvanu, Singapurju in Hongkongu spada tudi Južna Koreja med gospodarske čudeže Azije. Poseljena s 500 prebivalci na kvadratni kilometer spada me najgosteje naseljene dežele. Izvoz elektronike, polprevodnikov in avtomobilov predstavlja 97 odstotkov BDP, ki znaša okrog 18.000 evrov in je nekako primerljiv s Slovenijo. Druge primerjave so težje, korejski delavec zasluži manj od slovenskega in dražje plača mobitelček Samsung ali av- Skrajni levičarji zahtevajo pravičnejšo delitev bogastva. primer nesreče in treba se je kar sedemkrat podpisati. Ko se končno vse uredi, padeš z neba na široke avtoceste, polne vozil. Cestnine niso visoke, se pa plačujejo v gotovini ali elektronsko. Tu pa nastopi problem, če nisi pravočasno na pravem mestu. Razumljivi napisi v latinici so namreč tako majhni, da je že prepozno, ko jih zagledaš, in potem seveda zvonijo alarmi. A nič zato, vse se da urediti pozneje, ko oddaš vozilo. Po dobrih sto kilometrov vožnje iz Seula se promet normalizira in potem se spet ulije, naenkrat se sredi dneva stemni zaradi močne poraščenosti hribovja v temnozelenih odtenkih. Megle se grozeče spuščajo do tal. Mesto Andong je tokrat primerno za prenočitev. Navigacija se izkaže, najde pravi motel sredi mesta, pa tudi cena je ugodna. Lije kar naprej. V restavracijah je živahno, nabijajo domačo glasbo z ameriškim pedigrejem. Izbrala sva barbecue lokal. Naročiva tomobil Kia. Denarna enota won kotira nizko, saj je za evro treba odšteti okrog 1400 wonov, vendar nič zato, kreditne kartice kot plačilni instrument delujejo brezhibno in tako nepotrebne ničle nikogar ne motijo. Dežela je razdeljena na osem okrožij in turistični otok Jeju s posebnim statusom ter ima ob Seulu in Busanu, ki sta že zelo veliki mesti, še štiri mesta z več kot milijon prebivalci in štiri pristanišča, ki spadajo med največja v Aziji. Mesti Seul in Busan povezuje širokopasovna 400-kilometrska cesta, ki je ob vsakem času polna prestižnih avtomobilov in tovornjakov. Utrip Seula Na vsakem koraku je videti, da je mesto po veliki korejski vojni leta 1950 zgrajeno na novo. Ohranjeni so nekateri zgodovinski templji, ki jih še dograjujejo, in stara mestna vrata, vse drugo je načrtno pozidano po dolgem Peter Novak in počez. Mestu ni videti konca niti s 237 metrov visokega stolpa Seul Tower, zgrajenega na 500 metrov visokem hribu. Nanj se najprej pripelješ z gondolo in nato te hitro dvigalo ponese pod oblake; v mestu je redko kaj brez njega. Razgled na staro cesarsko palačo Gwanghwamun na severu, na reko Hanang, na satelitska naselja ob njej in na olimpijske objekte iz leta 1988 na jugu je veličasten. Okrog stolpa je živahno, tu se zadržujejo turisti in tu se toči pivo Karlsberg za samo štiri evre in dobi dober sladoled za tri evre. Poleg Tokia ima Seul največjo podzemno železnico na svetu, ki povezuje vsa predmestja v polmeru več kot sto kilometrov. Z Walkerhilla, ki ni ravno na obrobju, se v slabi uri in po trinajstih postajah pride v središče na Seul Plazzo. Tu je vse na dlani, čuti se utrip zelo velikega mesta. Slovita mestna hiša je polna obiskovalcev. Ob našem obisku se je zunaj pripravljal pravi pogreb mestne vlade v rumeni barvi s krizantemami, svečami in častno stražo, zanimiv način protesta nezadovoljnih meščanov. Ob aleji Seyongno ultralevičarji sedijo v senci v varstvu policijskih kordonov in izražajo nezadovoljstvo z delitvijo bogastva. To mi je pojasnil turist iz Canberre, Korejec iz diaspore, na moje presenečenje poročen s Slovenko Olgo. V poslovni četrti Mayedong stoji katoliška katedrala, v kateri se drenjajo verniki po nedeljski maši, tu je slišati doneče orgle in znan melos hvalnic iz starih evropskih katedral. Krščanska skupnost je za budisti druga najštevilčnejša in naj bi imela celo do 30 odstotkov Korejcev, to pa nedvomno potrjujejo tudi številne rdeče cerkvice po vsej deželi. Fenomen korejskih katoličanov je, da so postavili katoliško cerkev brez misijonarjev. Čez Korejski polotok Vožnja z avtomobilom po Koreji je prava loterija, še posebej, če nimaš rezerviranega vozila. Na letališču Incheon samo dve hiši posojata avtomobile, in ko povprašaš po želeni kii sportage, te na debelo sprašujejo, ali imaš rezervirano, in komaj jim dopoveš, da ne. Potem se začne postopek z zavarovanji in telefonskimi številkami za Predstava na plaži Hyundae v Busanu piščanca s čilijem. Tu se sedi normalno na stolih, kajti v ribjih restavracijah, v katerih strežejo pretežno surovo hrano, sediš na tleh in ne veš, kam dati noge, pa tudi trebuh ti je včasih v napoto. Natakar, zgovoren fant, ki presenetljivo obvlada angleščino, naenkrat razstavi mizo. Prinese žerjavico, jo položi v ogrodje na sredini mize in s stropa povleče ventilacijsko šobo nad oglje. Nanj postavi jekleno mrežico in prinese mariniranega piščanca in orodje. Dalje znava sama, pikantna večerja tekne, prija pa tudi domače pivo. Proti Busanu Obeta se še en deževen dan. Za nami sta milijonski Daegau in morje nebotičnikov, tu se gradi z veliko lopato, stolpnice rastejo kot gobe po dežju, pa ne tiste bežigrajske, ampak podobne tistim na Manhattnu in Chi- cagu. Na obzorju je Japonsko morje, pri mestecu Guryongpo. Zdi se, kot bi bilo vse mesto na ribiškem pomolu. Mogočna flota se pripravlja na izplutje. Zlagajo se ribiške mreže, toči se gorivo, kmalu zaregljajo Hyundajevi šestvaljniki in črn dimni oblak zajame ribiško floto. Druga za drugo se potem ladje izgubljajo na odprtem sivem oceanu, druge pa prihajajo k prostim privezom in raztovarjajo bogat ulov. V odprtih halah marljivi delavci čistijo morske ježke, na kupe črnih iglastih klobčičev spretno odpirajo z mrežastimi jeklenimi rokavicami in majhnimi nožički. Ne zmenijo se za obiskovalce, ne zmotita jih niti bliskavica in šklocanje fotoaparata. Bližnje ribje restavracije čakajo na opoldanske goste, akvariji kipijo od svežine, do vrha so napolnjeni z ribami in pisanimi rakovicami. Tu strežejo surovo ribo, školjke in rake, začinjene z raznimi čiliji, sojo in česnom. Le iz juhe iz zelenih alg, postavljene na plinski gorilnik, se kadi. Cene so solidne, za pravo surovo pojedino je treba odšteti dobrih 50 evrov. Milijonski Ulsan se utaplja v nalivu. Navigacija je neuporabna. Treba se je znajti. Promet je neznosen, samo čakam, da bo kje zaropotalo. Hvala bogu se izmotava in pred nama je rešilna cesta proti Busanu. Na plaži Hyundae Mogočen viadukt se vije čez zaliv in pripelje naravnost v pristanišče. Razgledi so nepopisni. Moderen poslovni center se dviga iz morja, ob prestižni plaži Hyundae pa se razprostira staro mesto in v pristanišču se šibijo pomoli pod težo zabojnikov, na katerih ječijo žerjavi pod težo zabojnikov, ki jih pridno zlagajo na čezoceanke. Spodaj je znamenita ribja tržnica Jagachi, na kateri se vsako jutro na ribjih dražbah proda na tisoče ton rib. Tu se dobi bela riba za osem evrov in prav toliko moraš odšteti za peko in prilogo. Kosilo je sveže, enkratno. Na plaži Hyundae je vse nared za sobotno gledališko predstavo, prihajajo mlade družine in ob zabavi preživljajo prost dan. Kopanje je druga tema, tokrat je voda strupeno in meni nerazumljivo hladna. Domačini se igrajo z žogami na plavajočih gumah, nihče ne plava in nihče ni v kopalkah. Busan je velemesto, razpeto čez številne morske zalive in največje korejsko morsko okno v svet. Ko ga zapuščaš, se ti zvali težek kamen utesnjenosti z duše. Spet si med riževimi polji med strmimi hribčki in pod tropsko žgočim soncem. Vse ceste zdaj vodijo proti Seulu in končno najdemo cesto proti letališču. Čez viadukt nad morjem se po široki cesti z visečim mostom dvigamo nad meglo. Zlatorumeno sonce že objema nebeške stroje, ki nas čakajo za neskončno dolgo pot proti žalostni deželici pod Alpami, kamor si želijo tudi marljivi Korejci. n 8 | 28 | Vestnik | 25. junija 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] L E G E N D A Aleksander Šiftar Slovenije nekaj poslovnih težav. Toda z iznajdljivostjo in strokovnim delom smo našli dovolj kupcev tudi na domačem trgu, zato je kolektiv s 30 zaposlenimi preživel in delal naprej,« se spominja Šiftar. Aleksander Šiftar (76), čeprav rojen v Soboti, je že v zgodnjem otroštvu našel stik z zemljo, ko je mamo Hermino opazoval in ji tudi pomagal pri obdelovanju domačega vrta. Po končani osnovni šoli se je vpisal na srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. Po maturi je dobro leto delal kot kmetijski tehnik v prekmurskih kmetijskih zadrugah, nato pa nadaljeval študij na ljubljanski biotehniški fakulteti. Kot univerzitetni diplomirani agronom je celotno delovno dobo delal v domači pokrajini, vendar se je kot velik poznavalec in strokovnjak za okrasne rastline uveljavil tudi v tujini. Je doktor agronomskih znanosti, ukvarjal se je s pedagoškim delom in je avtor treh strokovnih knjig ter več kot osemdesetih prispevkov v domači in strokovni literaturi. Kot se za ljubitelja narave spodobi, je njegovo najljubše prevozno sredstvo kolo, zadnja leta pa je zaprisežen pešec. Njegova ljubezen so parki Naš sogovornik je strokovno znanje o drevju in drugih okrasnih rastlinah v letih svojega dela znal uporabiti tudi pri urejanju in vzdrževanju mestnega parka. Mnenja je, da je bila Murska Sobota že od nekdaj zeleno mesto, in to ne samo zaradi parka, pač pa tudi zaradi drugega zelenja v mestu in njegovi okolici, kot so bile na primer mogočne platane v zdajšnji glavni Slovenski ulici. Osnovna rastlina v mestnih parkih angleškega tipa so hrasti, sledi pa jim gaber. To je očitno zelo dobro vedel že grof Geza Szapary, ko je v Murski Soboti naročil zasaditev parka okoli svoje graščine. Glede na starost dreves (hrastov) je začel nastajati okrog leta 1780. »Lahko smo ponosni na mestni park. Ta spada med t. i. angleške parke. Vedno sem se trudil, da smo z vzdrževanjem in novimi zasaditvami ohranjali identiteto parka. Seveda so bila tudi drugačna mnenja o tem, kakšno podobo naj bi imel park. Veliko je bilo takih, ki so vztrajali pri tem, da bi moralo biti v parku zasajenih na tisoče mačeh in drugega cvetja. A če je gredic s cvetlicami v parku preveč, je to videti, kot če bi si ženska na ustnice in obraz nanesla preveč ličila. To ne bi olepšalo, pač pa pokvarilo njen videz,« je odkrit Šiftar. Če si ženska nanese preveč ličila besedilo Ivan Gerenčer fotografije osebni arhiv Aleksandra Šiftarja in Ivan Gerenčer A leksander Šiftar je sicer že v pokoju, a tudi v tretjem življenjskem obdobju ne miruje. Ljudem od blizu in daleč ter podjetjem in organizacijam svetuje, kako naj uredijo zelene površine okoli hiše, v parkih, nasadih, v vaseh in mestih. Z naravo je povezan tudi njegov prosti čas in vedno ima s seboj s fotoaparat. V svojem računalniku ima več kot deset tisoč fotografij z motivi iz narave. Na potepanju po naravi se mu pogosto pridruži vnuk Boris. Skupaj z ženo Olgo raziskujeta Goričko, na katerem obiskujeta stare in tudi zapuščene hiše, ki jih je vedno več, zgrajene pred sto in več leti. Spoznavanje krajinske arhitekture je njun skupni konjiček, ob tem pa skušata odkriti tančico z zgodb ljudi, ki so hiše zgradili in v njih živeli. Prepričeval kmete Aleksander Šiftar se je po maturi na srednji kmetijski šoli v Mariboru vrnil v Mursko Soboto, da zasluži denar za nadaljevanje študija na ljubljanski biotehniški fakulteti. Pri zaposlitvi na poslovni skupnosti prekmurskih kmetijskih zadrug mu je pomagal Ci- ril Tručl. Pri tem Šiftar dodaja: »Moja naloga je bila, da razvijam kooperacijo med zadružniki. Kmete, ki so bili člani kmetijskih zadrug v Rogašovcih, na Pertoči in Kuzmi, sem prepričeval o koristnosti setve italijanskih sort pšenice in uporabe gnojil. To je bila težka naloga, saj je večina kmetov vztrajala pri setvi starih sort pšenice, čeprav je bil pridelek enkrat manjši. Tudi glede uporabe umetnih gnojil jih je bila večina gluhih, čeprav so jim zadruge ponujale gnojila skoraj zastonj, saj je bila v tistem času v takratni Jugoslaviji pridelava hrane prednostna naloga.« Šiftar je po letu dni terenskega dela med zadružniki na Goričkem nadaljeval šolanje na ljubljanski biotehniški fakulteti. Po končnem študiju so se ponovili križi in težave z iskanjem zaposlitve v Murski Soboti. Delovnih mest v nerazvitem Prekmurju je bilo malo, zato je sprejel povabilo takratne Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL), da kot njen terenski sekretar nagovarja in tudi izobražuje kmete, da bodo napredno kmetovali, s tem pa seveda tudi pridelali več hrane. Delo sekretarja na SZDL je opravljal tri leta in pol, v tem času pa je odgo- vorne v občini uspel prepričati o širitvi vrtnarije v Murski Soboti, v kateri se je tudi zaposlil. Oče edine drevesnice okrasnih rastlin v nekdanji državi Šanji, mama Hermina in brat Miki pred gradom v mestnem parku Z ženo Olgo sta dejavna v slovenskem društvu ljubiteljev vrtnic. Na fotografiji skupaj s člani društva na strokovni ekskurziji v Italiji. Soboška Mestna vrtnarija je poslovala v okviru komunalnega podjetja, imela pa je vsega pet zaposlenih. Šiftar je takoj zavihal rokave in se pogumno lotil razvojnih načrtov v vrtnariji, ki je imela malo zemlje in stare objekte, ki so nekoč pripadali grofovski vrtnariji na območju, na katerem zdaj stojijo novejši objekti zdravstvenega doma v Grajski ulici. »Najprej smo od Živinorejsko-veterinarskega zavoda poceni kupili hektar zemlje med potokom Ledavo in vojašnico in dejavnost vrtnarije preselili na novo lokacijo. Takrat na ozemlju nekdanje države Jugoslavije ni bilo niti ene omembe vredne drevesnice z okrasnimi rastlinami, zato smo se te dejavnosti z veliko volje lotili v naši vrtnariji. Posel je cvetel. Večino okrasnih dreves in rastlin smo prodali v Zagreb, Beograd in Sarajevo, bolj malo v Ljubljano in preostalo Slovenijo. Prav zaradi majhne domače prodaje smo imeli po osamosvojitvi 25. junija 2015 | Vestnik | 29 | www.vestnik.si | e: [email protected] Zasvojen s stroko Šiftar je znanje in izkušnje rad izmenjaval tudi na številnih strokovnih srečanjih. Šiftar je znanje in izkušnje o drevju in drugih okrasnih rastlinah, ki ga je dobil pri vodenju drevesnice in urejanju parkov, uporabil tudi pri pisanju doktorata na temo razmnoževanja rastlin s potaknjenci in rastlinskimi hormoni. Več kot 40 let sodeluje na strokovnih srečanjih in simpozijih doma in v tujini. Je avtor več kot osemdesetih strokovnih prispevkov, napisal pa je tudi tri knjige (Izbor in uporaba drevnine, Vrtno cvetje in grmovnice in Izbor in uporaba drevnine za javne nasade). Skupaj s Tanjo Maljevac, Majo Simoneti in Jožetom Bavconom je napisal knjigo o mestnem drevju. Svoje znanje je več kot dve desetletji prenašal tudi na študente agronomije in krajinske arhitekture na ljubljanski biotehniški fakulteti, biotehniški fakulteti v Zagrebu in mariborski agronomski fakulteti. Kako zelo je Šiftar »zasvojen« s stroko in dosleden pri izpolnjevanju dogovorov, pove tudi tole: na zagrebško biotehniško fakulteto je hodil predavat tudi med vojno pri sosedih, medtem ko so drugi predavatelji izostajali. n Šiftarjeva prva in največja ljubezen je mestni park v Murski Soboti. Njegov konjiček je ljudsko krajinsko stavbarstvo na Goričkem. Ure in ure še danes preživi v bogati domači knjižnici. Na potepih po naravi z obveznim fotoaparatom Tudi ko je odrasel, je veliko časa preživel z mamo Hermino. 9 10 | 30 | Vestnik | 25. junija 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] med kuse po ... 6 Krüj v domačon cekri besedilo in fotografije Matej Fišer www.prekmurska-gibanica.si Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje V varaši je včasih deloval koktaš Meolic. Surijova kokta je bila razširjena po celotnem Pomurju. Produkt, ki si ga dobil v vsaki gostilni. Tudi če si se odpravil v najbolj severno goričko oštarijo, so jo imeli. Domača alternativa globalnim trendom. Tja, kamor nista prodrla niti Pepsi niti Coca Cola, je Suri vozil kokto. Jahal je globalni trend na lokalni ravni. tradicija in nekaj je tisto, čemur lahko rečemo tradicionalna lokalna kulinarika. Tista, ki živi med ljudmi, ki se prenaša iz roda v rod in s katero ljudje v resnici živijo. Eden izmed redkih takšnih produktov, za katerega lahko mirno zatrdimo, da ga naši prebivalci poznajo do najmanjše podrobnosti, je kruh. Kamor koli na zemeljski krogli gremo, lahko Prekmurca ali Prleka z mir- njega pletejo košare in takšne cekarje, ki jih lahko imate z mirno vestjo na plažo, k blagoslovitvi ali vam po mestu nadomestijo kakšno »fejk birkinico«. In ko boste s cekarjem, polnim domačega kruha, vrtankov in žemelj, korakali po mestu, vedite, da ste resnično v trendu. Tistem pravem, ker ljudje okoli vas vedo, kaj je dober kruh, in ga znajo ceniti. Za vse tiste, ki pa želite tudi doma poskusiti ali no vestjo predstavimo kot tistega, ki ve, kaj je dober kruh. In ne peščico strokovnjakov, marveč vsakega. Starega od devet do 99 let. Imamo srečo, da z dobrim kruhom živimo in odraščamo. Dober kruh je pri nas v uporabi vsak dan. Zadruga Pomelaj deluje na tej tradiciji, pečejo kruh, izdelujejo predmete iz šibja in pletejo cekarje. Šibje sami pridelajo, obdelajo in iz tega niste uspeli pravočasno vprašati stare mame, so v zadrugi Pomelaj odkrili, kako to počnejo. Kruhi, vrtanek, žemlje, ptički in namaz, ki ga naredijo po lastnem receptu, niso nič zahtevnega, vendar terjajo delček potrpljenja, spoštovanja in veselja. V Pomelaju vam organizirajo tudi delavnico, ki jo lahko združite s kakšnim praznovanjem ali prijateljskim izletom. n Domači kvas Pri pripravi peke kruha so gospodinje že v preteklosti in nekatere še danes uporabljale domač kvas. Dandanes temu kvasu dodajajo svež kvas. Pri peki se pusti manjši del testa, ki se ga da sušit na zračen in suh prostor, kjer počaka do naslednje peke. Dan pred peko se posušeno testo zdrobi in prelije s toplo vodo. Naslednji dan se doda v moko k svežemu kvasu in vse skupaj zamesi v testo. Dalje se ravna kot pri pripravi drugih kruhov. Mlinopek, d. d., Industrijska ulica 11, Murska Sobota V današnjem času so globalni trend na lokalni ravni domače dobrote. Vrhunec turistične strategije je narediti jabolčno noč, na kateri se zberejo številne ekipe in tekmujejo v rezanju jabolka na štiri kose. »Ljubljančani« pa z avtobusi na takšne prireditve. Ustvarjanje tradicije ali jahanje trenda. Nekaj je ustvarjanje tradicije, nekaj je obujanje tradicije, nekaj je resnično 25. junija 2015 | Vestnik | 31 | www.vestnik.si | e: [email protected] 11 med gredice p ... Cvetlice za radovedne poglede turistov besedilo in fotografije Miha Šoštarič B anovci v veržejski občini so turistična vas. Zaradi tamkajšnjih term s prvim naturističnim kampom v Evropi so nekaj posebnega. Niso pomemben igralec le na domačem, ampak tudi na tujem trgu. Številni obiskovalci, tudi iz tujine, obiščejo to vasico z manj kot 200 prebivalci, ki že vrsto let odlično dopolnjujejo turistično ponudbo term. Zelo znana je Božična vas, ko prav za namene obogatitve turistične ponudbe številni Banovčani v drugi polovici decembra okrasijo svoje domačije s prazničnimi lučkami in postavijo jaslice na prostem. »Pridi, dala ti bom cvet …« Prebivalci Banovec skrbijo tudi za ureditev svoje vasi. Skrbno pokošena trava ob cestišču, postavljeni koši za smeti ter odlična cestna infrastruktura s pločnikom in ulično razsvetljavo dajejo še višjo oceno turistični vasi, v kateri domačini namenjajo veliko pozornost urejenosti svojih dvorišč in vrtov. Med temi so tudi Topolnikovi. Gospodinja Lidija veliko časa preživi tako na cvetličnem kot tudi zelenjavnem in zeliščnem vrtu. »Vrtovi mi pomenijo veselje in zadovoljstvo. Uživam v urejenem vrtu. Rada imam lepe rože in čisto okolico,« pogovor začne Topolnikova. »Po naši vasi hodi zares veliko turistov. Eni pokažejo več zanimanja za našo okolico, drugi manj. Poleg rož, ki si jih ogledajo, jih pritegne tudi naša kmetija.« Topolnikovi imajo svoj vrt nekoliko odmaknjen od glavne ceste, vendar to turistov ne odvrne, da si ga ne bi ogledali. »Z veseljem jim razkažem svoje rože, prav tako jim z veseljem ustrežem, če želijo katero od cvetlic. Seveda brezplačno, ker za svoje rože nočem plačila. Sama jo rada dobim, zato jo tudi naprej podarim. Vesela sem, če čutijo ljubezen do cvetja.« Brez rož je prazno in pusto Ko se sprehodimo po dvorišču Topolnikove domačije, vidimo pestro paleto cvetlic, zelenja in grmovnic, ki jih skrbno obdaja kamen. »Nimam pohorskega granita in kraškega kamna, imam prodnik, ker naša pokrajina leži na prodniku, in te kamne mi mož pripelje iz bližnjih gramoznih jam.« Na gredicah prevladujejo hoste, ki zagotovo spadajo med najbolj priljubljene rastline, pri katerih je lepota listov pomembnejša od cvetov. Veliko barv izžarevajo ameriški slamniki, vidimo tudi številne potonike – trajnice, ki s cvetjem razveseljujejo od sredine aprila do srede junija, pa rododenroni, hortenzije, javorji, klematisi in astilbe. Za vsakega nekaj. »Nisem se lotila sistematičnega sajenja rož. Pomembno mi je predvsem, da stalno nekaj cveti.« Izredno lepe cvetove imajo maslenke. »Po te sva s prijateljico hodili v Nemčijo. Rože sem si prinesla tudi z raznih potovanj. Veliko so stale, zato mi je svakinja rekla, da ima moj vrt vrednost enega majhnega avtomobila,« se zasmeji sogovornica. Ljubezen do cvetja je podedovala od mame. »Prihajam iz Ključarovec v križevski občini, tam so okenske police in balkone naše hiše bogatile cvetlice. Tako je tudi zdaj pri nas v Banovcih. Tudi hlevska okna krasijo rože. Brez njih bi bilo preveč prazno, pusto.« Sredi cvetličnega vrta je nameščen majhen hotel za žuželke, ki krasi marsikateri cvetlični vrt v Prlekiji. »To je že nekaj časa modna muha. Sama sem pred leti kupila del materiala za ta hotel, mož pa je naredil streho. Danes je mogoče te tako imenovane hotele kupiti že skoraj v vsaki tehnični trgovini.« Pravi, da čebel hotel ne pritegne. Tu in tam se povzpne v hotel kakšna mravlja ali pajek. Topolnikova je za dekoracijo vrta poskrbela z lončenimi posodami za mleko, poimenovanimi »dükli«. »V njih nalijem vodo za ptice.« Živali so redne obiskovalke njenega vrta. Tudi ti- ste, ki povzročajo škodo. »Največ je polžev. Naselijo se po listih, zato jih ročno odstranjujem. Pa uši so tudi. Z blagim sredstvom jih hitro zatrem.« Dela na vrtu, kot pravi, ji nikoli ne zmanjka. »Veliko je treba vlagati, če želiš imeti urejeno okolico hiše. Zaradi suše, ki je bila v preteklih tednih, je bilo treba veliko zalivati. Zdaj, po dežju, pa raste trava, zato se je treba z motiko sprehoditi po vrtu. Ko imam vsaj malo časa, sem že na vrtu.« Poleg urejanja cvetličnega je veliko dela tudi z zelenjavnim in zeliščnim vrtom. »Doma pridelam vso zelenjavo, in to iz svojih sadik. Tako imamo krompir, korenje, paradižnik, bučke, kumarice, solato, fižol in še kaj bi se našlo. Tudi zelišča. Timijan, majaron, janež in meliso. Iz melise delam sok,« je povedala »Takšni cvetlični vrtovi, kot se pojavljajo zdaj ob hišah, nekoč niso bili tako aktualni. Pred tremi desetletji, ko sem se priselila v Banovce, so bile kmetije že urejene, vendar so bili cvetlični vrtovi del zelenjavnega vrta. Nekako so cvetlice ob robu vrta obdajale zelenjavo. Zdaj se namenja veliko več pozornosti urejenosti okolice, to pa je prav, saj je okolica slika vsakega gospodinjstva.« n 12 | 32 | Vestnik | 25. junija 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] »Še pomnite, tovariši« bi lahko – na pol za šalo pa malo zares – naslovili tole fotografijo, ki je nastala, ko so policisti odprli vrata in v svojo policijsko upravo spustili radovedneže. Skozi vrata pa so ven pobegnili tile trije že starodobniki, ki slišijo na ime (za zelo zelo mlade: od leve proti desni) »hrošč« (v Prekmurju »keber«), »jugec« in »fičo«. Dejstvo, da so z njimi policisti včasih delali red, postavi marsikaj na pravo mesto. fotografija nino črnko Tudi ti dve deklici s svojim dejanjem, med katerim ju je babica fotografirala, postavljata televizijo oziroma risanke na trdna tla. Babica napreč pravi, da Nateja in Natisa tudi, če so na televiziji risani filmi, obvezno vsak teden prelistata Vestnik. fotografija osebni arhiv Slovenijo pa osvaja Zavec, z veliko začetnico, da ne bo zamenjave z dolgouhcem. Gre seveda za Dejana Zavca, ki je bil tudi v Bakovcih in ki je tam navdušil staro, mlado in tudi najmlajše. fotografija tomo köleš Tisti najbolj navdušeni in najbolj zagrizeni bralci – ali popotniki – pa so se z Vestnikom odpravili tudi na izlet. Tokrat smo osvojili Zagreb. fotografija nataša juhnov Skoraj vse slovenske, gotovo pa vse pomurske medijske hiše, no pravzaprav novinarji, ki delajo za njih, so se zbrali na tromeji, na srečanju Fischer - Áder - Pahor. Tega, o čem je tekla beseda v novinarskih krogih, seveda ne bomo izdali. Lahko pa vam prišepnemo ključne besede: »Še pomnite tov...« fotografija nataša juhnov turizem www.vestnik.si | e: [email protected] 25. junija 2015 | Vestnik | 33 Reportaža med gosti v zasebnih prenočiščih Tukaj teče ura povsem drugače Za vse niso primerni samo poceni hoteli in vroča voda ni edino, kar iščejo v Pomurju – Poiskali smo »drugačne« goste v Kruplivniku, na Cankovi, v Banovcih in Tešanovcih Prav lahko najdemo skupni imenovalec takih »drugačnih« gostov – so raziskovalci, ljubitelji narave in aktivnega življenja. Sicer pa je najbolje, da začnemo kar na Goričkem, v ličnem nastanitvenem objektu nasproti radovske gostilne, ki mu je lastnica Edita Časar nadela ime Džaboka - Gruška. In prav to ime je na spletu pritegnilo že marsikoga, tudi Franca in Irmo Gnidovec, ki sta ves prejšnji teden (predvsem noči) preživela v Kruplivniku (Radovcih). Doma sta iz Jame pri Dvoru v Občini Žužemberg in priznata, da sta prvič tukaj in da sta se za ta kraj odločila prav zato, ker ga do zdaj še nista poznala. In kako sta prišla do apartmajev z eksotičnim imenom Džaboka Gruška, ki ga najprej nista znala izgovoriti, v petek, ko smo se srečali pred odhodom domov, pa jima je že uspelo. Ponudbo sta odkrila na spletu, in ker so bile na forumu pozitivne kritike, sta se odločila za Goričko – dokončna odločitev je padla, ko sta navezala prvi stik po telefonu in sta slišala Edito. Prva razlika med dolenjsko in goričko krajino je, da je pri njih vse »bolj na brzino, tu pa gre ura drugače, vse poteka bolj počasi«, pojasnita. In kje sta se vozila: »Kolesarske steze so dovolj dobro označene, gospa Edita nama je vse dobro predstavila na zemljevidu, poti in znamenitosti, saj je Pomurje za nas dokaj neznano. Kam, v katero smer sva zavila kateri dan, sva se odločala povsem spontano, od- Podariti podarjeno Franci Gnidovec se spomni dogodka v Monoštru, ko je starejši ženski podaril ostanek forintov, ta pa je vsa presenečena pokazala na cerkev. Potem je videl, da je ta denar res nesla v cerkev. visno od vremena. Prvi dan sva šla s kolesom do Murske Sobote. V torek je bilo slabše vreme in sva šla peš po tejle Graščakovi poti, ki pa v enem delu ni bila urejena. Naslednji dan sva šla s kolesom do Gornje Radgone in tudi včeraj sva bila ves dan na kolesu, ustavila sva se tudi na Koreniki v Šalovcih, nad katero sva bila tudi navdušena, zelo prijazni so bili vsi, poskusila sva celo dödole – tudi to sva se učila izgovarjati, pa niso hoteli nič za plačilo … pa potem sva šla prek Hodoša in Domanjševec do Bukovniškega jezera, obiskala pa sva še Dobrovnik z orhidejami in Lendavo, še Bogojino in Moravske Toplice. Malce problemov sva imela le s temi cestami, ki so zelo lepe, jih je pa zelo veliko in se mimogrede izgubiš.« Kolesariti sta začela pred približno desetimi leti, saj sta z leti ugotovila, da potrebujeta aktivni oddih tudi vmes, še posebej ker sta že v zrelih letih, trije otroci pa so že šli vsak po svoji poti. Bagolovi »delajo« turizem »Jaz sem vedno želel 'delati turizem', zato že od vsega začetka (od leta 1982 ) nismo imeli klasične gostilne in tudi naših sedem dvoposteljnih sob, ki jih imamo od leta 2004, nismo naredili samo zaradi prenočišč, ampak imamo sobe za turizem,« je povedal Jože Bagola, ki skupaj s soprogo Ivanko in hčerko Urško pod celovito ponudbo z imenom Ajda upravlja picerijo, gostilno in prenočišča. Ob obisku so čakali na prihod štirih družin. Jože in Irena sta že od nekdaj polna idej in tako je še danes, ko je v Penzionu Ajda Cankova najbolj prodajani Tridnevni kolesarski kulinarični paket v trideželnem parku, ki ga oglašujejo tudi na Madžarskem in Hrvaškem. Pred kratkim so imeli gosta Rusa, iz Sibirije, ki je do Cankove prevozil 6500 kilometrov in je bil namenjen v Budvo. »Največ gostov je parov in kolesarjev. Goričko je res raj za kolesarje, mi pa jim ponu- jamo tudi tematske menije. Ko pride kolesar k nam, si ne more vsega pogledati v enem dnevu, zato imamo pripravljen tridnevni paket. In veste: naši gostje se vračajo, ker so ugotovili, da so za vsa doživetja trije dnevi premalo. Imamo tudi druge goste, toda najbolj stavimo na take, ki znajo ceniti to, kar jim ponujamo, ki imajo radi kulinarično doživetje in ne gledajo samo na ceno.« Bagolovi so na Cankovi orali turistično ledino, na srečo pa se je zadnja leta začelo nekaj dogajati tudi v turizmu na zahodnem delu Goričkega. Irma in Franc Gnidovec pred apartmajem Džaboka - Gruška sta prekolesarila dobršen del Prekmurja. Gorenjcem se tukaj pogled ne ustavi Mojca Gazej z Bleda je minuli konec tedna preživela v Sončni hiši v Banovcih. Arhitekturno dovršen prenočitveni objekt v lasti Aleša Keglja že od leta 2007 razvaja goste, ki želijo nekaj več. Apartmaji so priljubljeni tudi kot darilo za mladoporočence ali jubilante, predvsem pa za tiste, ki želijo nekaj več oziroma nekaj posebnega, ki se želijo malce razvajati in uživati v lepotah prleške krajine. »Prvič sem tukaj,« je priznala Mojca,» vtisi so odlični, lepa pokrajina me je očarala, pa tudi ambient in nasploh ljudje. Izbrala sem tale butični hotel, kajti jaz ne maram velikih hotelov in gneče. Tega imam več kot preveč v službi.« Alenka Pivk in Peter Pogačnik s hčerko Ronjo iz Škofje Loke pa sta za svoje enotedenske Irena, Urška in Jože Bagola s Cankove turiste opremijo z zemljevidi in vsemi potrebnimi informacijami. Jože Bagola: »Največ gostov je parov in kolesarjev. Goričko je res raj za kolesarje, mi pa jim ponujamo tudi tematske menije. Ko pride kolesar k nam, si ne more vsega pogledati v enem dnevu, zato imamo pripravljen tridnevni paket. In veste: gostje se vračajo, ker so ugotovili, da so za vsa doživetja trije dnevi premalo.« počitnice izbrala apartma v Panonski vasi v Tešanovcih. V ponedeljek zjutraj so po zajtrku začeli pripravljati načrt, Alenka pa je pojasnila odločitev: »Od tu imamo prijatelje, ki so nam priporočili to nastanitev, je pa res, da smo že prej načrtovali počitnice v Sloveniji in ne na morju. Smo taki, da ne iščemo standardne ponudbe in hotelov, ampak nekaj drugega, ki pa vseeno presega standardne okvirje. Ta vas nam je všeč tudi zato, ker je malo drugačna arhitektura, pa da ne gledaš hotelov in toboganov, ampak polja, hkrati pa je odlično izhodišče za vse toplice in za kolesarjenje.« Peter pa je dodal, da sta oba kolesarja in da jima je pomembno, da imata možnost aktivnega preživljanja počitnic. Dokler nista imela otroka, sta veliko hodila v Avstrijo, na Koroško in Tirolsko, kjer je res veliko možnosti za kolesarjenje. Tudi iz Tešanovec bodo vsak dan šli v drugo smer, sicer pa so navdušeni nad okoljem, ki je drugačno kot v klasičnem apartmajskem naselju s strnjenimi hišami. »Pa pogled se ti ne ustavi, tako kot pri nas,« poudari Alenka. In za otroke? Zanje je pomembno, sta prepričana Peter in Alenka, da imajo dovolj travnatih površin za tekanje, sicer pa je v senci urejen peskovnik, pred kratkim pa je »vert« Panonske vasi Matevž Kadiš Matko uredil tudi jezerce s počivalniki, ki se je takoj priljubilo ptičem, na otočku pa sta se že naselili raci … Ko delaš z naravo in za ljudi, so vsi zadovoljni. Bernarda B. Peček Mojca Gazej ne mara hotelov in gneče, zato se je odločila za Sončno hišo. Alenka Pivk in Peter Pogačnik s hčerko Ronjo želijo preživeti aktivne počitnice in imeti dovolj prostora za otroško razigranost. fotografije bernarda b. peček 34 | Vestnik | 25. junija 2015 besede mode preprosto uporabno www.vestnik.si | e: [email protected] Kukamo v vaš lonec in pečico Sočno in sončno tudi pozimi Sok iz kakršnega koli sadja – Brez kakršne koli obdelave in dodelave – Enostavno samo zamrznjen Česa tako enostavnega še nisem slišala, veste. In sem kar padla dol. No, sem se pobrala, a še danes mi ni jasno, kako se tega prej nisem spomnila – jaz. Saj pravzaprav ni pomembno; glavno, da bomo odslej gotovo takole shranjevali sok, ki ga doma pogosto uporabljamo ne toliko za pitje, pač pa za sladice in podobno. In – ja, natančno tako … spet ne potrebujemo ne lonca, ne pečice in ne štedilnika. Razmišljam, da bi spremenila nadnaslov pričujoče rubrike … A šalo na stran, gremo na delo. Anton je sicer bolj znan kot mojster, ki odlično suče svinčnik in je pogosto tako prišpičen, da kdaj koga celo popraska – s karikaturo in v prenesenem pomenu seveda. A zdaj vidim, da je Anton tudi Lahkotno Anton je bolj znan kot mojster, ki suče svinčnik, zdaj vidimo, da je Anton tudi mojster v kuhinji. Lahkoten korak se pojavi takrat, ko ga spremljata udobje in veselje češenj, potem so zdaj tu že višnje, lahko pa pravzaprav narediš sok iz katerega koli domačega sadja; kar pač imate na vrtu ali v sadovnjaku. Iz ribeza, breskev, marelic; ni da ni. Vse sadje lahko – da ne bo zgnilo na drevesih, če ga ne morete sproti pojesti ali se vam ga ne ljubi vlagati – stisnete ali sočite, sok pa enostavno nalijete v plastenke, ki jih je vsepovsod polno, in jih daste v zamrzovalnik. Potem pa plastenko za plastenko jemljete ven, odmrzujete in – uživate.« Anton pravi, da iz sadja dobi sok s pomočjo namizne stiskalnice, lahko pa si seveda pomagate tudi s sokovnikom. Anton: »Pomembno je, da soka toplotno ni treba obdelati, prav tako ni treba dodati sladkorja.« Preprosto in zdravo torej. Če imate tudi vi kakšen tak recept, na dan z njim! Pišite na [email protected] in z veseljem ga bomo obelodanili. Vida Toš Čevlji so lahko izjemne oblike, lahko so iz prvovrstnega materiala, a kljub vsemu jim manjka še nekaj. Namen Če gremo v hribe, si verjetno kljub vročini ne bomo obuli japonk ali salonarjev. Vedno občudujem ljudi, ki si kljub temu, da vedo namen, obujejo popolnoma neudobno obutev. Morda tega ne pokažejo, saj so nas že babice učile, da je za lepoto treba potrpeti. A verjetno so pozabile na ceno. Naše telo kmalu zazna prijetnost materiala, zato je nasmeh kar hitra reakcija. Res je, da bi bili za ples v takem primeru športni copati najboljši, a nepisana pravila zahtevajo usnjeno obutev. Tehnologija je seveda našla veliko vmesnih rešitev, katere kakovost kaj hitro zaznamo kar s ceno. Popoldan Čeprav smo velikokrat trdno prepričani, da nam neki model čevlja popolnoma ustreza, doma hitro ugotovimo, da ni tako. Verjeli ali ne, tudi čas kupovanja vpliva na to, kako nam čevlji pristajajo. V poletnih časih se po nakupih raje odpravimo popoldne, saj takrat ne bomo kupili premajhnih ali preozkih čevljev. Na nakup vplivajo Nakup vedno preverimo s ponovnim pomerjanjem, ko pridemo domov. Zraven si obujmo primerne nogavice in tudi oblecimo najljubše oblačilo. Če v stenskem ogledalu ne zaznamo nasmeha, potem razmislimo o vrnitvi. tudi prijatelji in prijateljice, zato je vredno premisliti, s kom gremo naslednjič. Vsekakor nakup vedno preverimo s ponovnim pomerjanjem, ko pridemo domov. Zraven si obujmo primerne nogavice in tudi oblecimo najljubše oblačilo. Če v stenskem ogledalu ne zaznamo nasmeha, potem razmislimo o vrnitvi. Poleti Sandali so lahko nizki, taki na visokih petah pa so dostikrat neprijetni za daljšo hojo. Izberimo polne pete, da nam bo nekoliko lažje, saj večja je površina, kjer se noga dotika čevlja na eni strani, in površina tal na drugi, večji je odriv in lažja je hoja. Plastični natikači imajo sicer svoje prednosti, a čez usnje in njemu tehnološko podobne materiale ga ni. Tatjana Kalamar Morales mojster v kuhinji. Dobro, noče se kititi s tujim perjem in pravi, da je tole ideja in recept njegovega brata Štefana, a tudi on že nekaj zadnjih let dela sok, ki ga natoči v plastenke in preprosto: zamrzne. »Trenutno sem delal sok iz Sok, Anton Buzeti in Vika Kontrec fotografija nataša juhnov Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Se šentjanževka in sonce ne marata Šentjanževka je fototoksična, zato z njo previdno predvsem v poletnih mesecih Šentjanževka ali latinsko Hypericum perforatum je v polnem cvetu za šentjanževo, 24. junija, in od tod izvira tudi njeno ime. Iz strtih cvetov se izloči krvavo rdeč sok in prav okrog tega se pletejo tudi številne legende. Tako so jo že antični zdravniki uporabljali za celjenje ran, kasneje pa ugotovili tudi njen krepilni učinek na živce, zaradi katerega je šentjanževka dandanes najbolj v uporabi. Tudi takrat, ko iz »strtih src« zakrvavi. In to je v prenesenem pomenu dandanes tudi znanstveno dokazano. Šentjanževka in sonce Kadar se po izpostavitvi neke učinkovine UV-žarkom pojavijo stranski učinki na koži, govorimo o fotosenzitivnih reakcijah, ki jih glede na mehanizem delimo na fototoksične in fotoalergijske reakcije. In prav šentjanževka je v literaturi navedena kot zgovoren primer tega. Ali je šentjanževka fototoksična ali ne, dandanes obstajajo različna mnenja. Mnogi trdijo, da je fototoksična takrat, ko jo nanašamo na kožo in se hkrati izpostavimo soncu. Drugi menijo, da je fototoksična ob zaužitju in hkratni izpostavljenosti soncu. Od kod pravzaprav izvira strah? Pojav poznajo predvsem v veterini in ga imenujejo hipericizem. Opazili so ga pri govedi, ki na travniku popase cvetočo zel šentjanževke, nato pa se na izpostavljenih mestih na koži, ki niso pokrita z dlako, razvijejo vnetne spremembe. Za fototoksičnost šentjanževke naj bi bila odgovorna psevdohipericin in hipericin. Raziskave pa so pokazale, da ob uživanju šentjanževke v terapevtskih odmerkih ni nevarnosti za nastanek kožnih sprememb ob hkratni izpostavljenosti soncu pri ljudeh ali je vsaj minimalna. Na humanih keratinocitih so namreč ugotovili, da je ekstrakt šentjanževke sicer fototoksičen (koncentracija hipericina v plazmi > 50 mg/ml), vendar so koncentracije ekstrakta v plazmi med zdravljenjem prenizke, da bi lahko povzročile znake fototoksičnosti pri ljudeh. Šentjanževo olje, ki se uporablja zunanje za zdravljenje ran in opeklin, ne vsebuje hipericina, zato naj ne bi bilo fototoksično. Zato kot vedno tudi tokrat velja: zdravilo je lahko strup in strup je lahko zdravilo – odloča odmerek! In prav zato previdnost ne bo odveč. Enako tudi vedenje, da se šentjanževka in sonce zaradi učinkovin psevdohipericina in hiperacina prav zares ne marata, in če ju vendarle silimo, da se družita, nam jo lahko zagodeta! Zato bodimo v poletnih mesecih raje previdni, še posebej, če šentjanževe pripravke pripravljamo sami doma! Kajti takrat ne vemo, kolikšna je koncentracija dobljenega pripravka, niti ne vemo, kaj nam je s postopkom izolacije uspelo ekstrahirati (izlužiti)! Šentjanževka in njena učinkovitost ter uporaba Po Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin je šentjanževka uvrščena v kategorijo Z. To pomeni, da je rastlina zdravilna in je namenjena zdravilski uporabi. Zato se praviloma rastline in izdelki, ki vsebujejo te zdravilne rastline v naravni ali prede- lani obliki, razvrščajo med zdravila. In četudi so dostopna brez recepta in zaradi naravnega izvora dajejo občutek popolne varnosti, zanje velja, da njihovo jemanje mora biti nadzorovano in svetovano. Šentjanževka se v ljudskem zdravilstvu uporablja kot antidepresiv, učinkuje pri gastritisu, bronhitisu, močenju postelje, driski, protinu in revmi. Zunanja uporaba je namenjena pri bolečinah v mišicah, išijasu, sončnih opeklinah, kožnih obolenjih in pri celjenju ran. Tudi v homeopatiji je Hypericum znano zdravilo ob išijasu. Če se dotaknemo antidepresivnega delovanja šentjanževke, ki je v uradni medicini najbolj zastopano, moramo poznati učinkovine. To so derivata antracena hipericin in psevdohipercin, derivat fluoroglucinola hiperforin, flavonoidi, ksantoni, čreslovine, derivati kavne kisline in eterično olje. Antidepresivni učinek lahko pripišemo vplivu na transmiterje v možganih, ki so ga odkrili pri številnih sestavinah rastline. Doslej so delovanje pripravkov šentjanževke pri zdravljenju lažjih do srednje hudih depresij preučili v več kot 30 kliničnih raziskavah s približno 4000 udeleženci. Nadaljnjih 10.000 bolnikov so vključili v opazovanje uporabe in poročali o primerih. Delovanje so primerjali s placebom (pripravek brez učinkovine in torej ne more imeti učinka), pa tudi s sintetičnimi antidepresivi. Mnoge od teh raziskav so potrdile precejšnje izboljšanje značilnih simptomov depresivnega razpoloženja. Zakaj so torej kljub učinkovitosti potrebni posvet, opozorilo in spremljanje zdravljenja? Predvsem zato, ker kljub naravnemu izvoru tudi zdravilne rastline lahko imajo stranske učinke. Zato njihova uporaba mora biti nadzorovana! Šentjanževka lahko razen fototoksičnosti povzroči prebavne motnje, nemir, utrujenost, glavobol in alergične reakcije. Vstopa lahko tudi v interakcije – medsebojno delovanje z drugimi zdravili. Tako moramo biti pozorni na sočasno uživanje šentjanževke z antidepresivi, imunosupresivi, inhibitorji proteaze, antikoagulantov, teofilina in digoksina. Pozorni moramo biti na stanje, ki ga želimo zdraviti, in pravilno predvideti, ali je samozdravljenje sploh primerno (ali gre za trenutno žalost, melanholijo ali za težja depresivna stanja). Prav tako moramo biti pozorni na primeren odmerek, višji odmerki lahko delujejo preveč uspavalno ali povečajo nemir. Zato se svetuje uporaba že pripravljenih zdravil in pripravkov, ki se dobijo v lekarni brez recepta. V njih je namreč optimiziran odmerek! Prav tako je s postopki pridobljena prav tista učinkovina, ki jo želimo izkoristiti v zdravilni namen! Vsekakor je šentjanževka učinkovita in dobrodošla zel. In če je pravilno svetovana, izdana in uporabljena, se nam je ni treba bati. Kajti takrat lahko zasije kot prepotrebna luč v trenutnih teminah življenja. Polonca Fiala Novak, mag. farm. razvedrilo www.vestnik.si | e: [email protected] 25. junija 2015 | Vestnik | 35 horoskop OVEN 21. 3.-20. 4. ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11. Lepi dogodki v službi se bodo za ovne vrstili drug za drugim. Doma bo konec tedna prevladovalo nezaupanje. Premislite, ali niste prav vi tisti, ki je storil začetni korak za nastanek dvoma. Nameravana naložba sicer ni slaba, vendar bi kazalo še malce počakati. Več kot očitno je, da vam je zadnje dni dolgčas, zato vam v službi upravičeno očitajo nedelo oziroma vašo pasivnost. S takšnim obnašanjem škodujete le sebi, se bo pa poznalo tudi v vaši denarnici ob izplačilu plače. Zberite svoje misli in energijo ter se oprimite dela. Bolje se boste počutili. BIK 21. 4.-21. 5. STRELEC 23. 11.-21. 12. Ker sem vam preveč mudi, zlepa ne boste dosegli vsega, kar si želite. Odpovejte se raje neki ugodnosti in kaj kmalu se bo pokazalo, da vam bo zato uspelo nekaj, kar bo vredno dvakrat več. Nikar se ne ustrašite, pogumno naprej. Prisiljeni boste, da se postavite na svoje noge, pa naj gre za poslovno ali zasebno zadevo. Znašli se boste, uživali in preživeli prav lep konec tedna. Pomlad bo lepa, če jo obogatite še s sprehodi, ki so vam še kako potrebni. DVOJČKA 22. 5.-21. 6. KOZOROG 22. 12.-20. 1. Nova ljubezenska doživetja vam bodo postajala čedalje bolj všeč in spomin na preteklo upiranje se vam bo zdel vedno bolj smešen. Le kako ste se lahko tako dolgo odrekali užitkom, ki se vam danes zdijo nekaj povsem naravnega in seveda nadvse prijetnega. Trma vas po pripeljala v položaj, ko bo še najbolje vse skupaj pustiti in reševati, kar se rešiti da. Takšnih napak, kot ste jih naredili v teh dneh, si več ne privoščite, kajti ob vsem drugem bo še ogroženo tudi vaše zdravje. Nenapovedan obisk vas bo spravil v dobro voljo. RAK 22. 6.-22. 7. Vaši velikopotezni načrti se vam bodo začeli končno uresničevati, vendar se zavedajte, da je končni uspeh še zelo daleč. S prijatelji se dogovorite za srečanje ob koncu tedna, lahko pa jih povabite na skupni daljši sprehod. Koristila vam bosta svež zrak in druženje. VODNAR 21. 1.-19. 2. Vaša skrhana zveza se bo ponovno okrepila in spoznali boste, da ste sami krivi za slabe odnose s partnerjem, za kar se mu boste tudi opravičili. Skupaj preživljajta lepe pomladne dni in si privoščita večerjo na samem, kjer se bosta lahko v miru pogovorila o nadaljnjem sodelovanju. LEV 23. 7.-23. 8. Našli boste toliko časa, da boste priskočili na pomoč nekomu, ki vas bo najbolj potreboval. Ne pozabite pa reševati tudi svojih problemov, ki so že na obzorju, in v teh dneh se vam približujejo prav črni oblaki. Pazite na zdravje in v teh dneh pijte veliko tekočine. RIBI 20. 2.-20. 3. Napeti odnosi v službi vas bodo privedli drugam, kot ste si želeli. Nikar se ne obotavljajte, ampak se poskusite čim prej pametno pogovoriti Bodite potrpežljivi in tako boste dosegli zmago, ki si jo boste pošteno prislužili. Poleg poslovnih zadev nikar ne zanemarjajte zasebnega življenja, saj vam partner že očita, da se premalo ukvarjate z njim. DEVICA 24. 8.-23. 9. V neki zadevi se nikar ne izmikajte, ampak poskušajte vztrajati do konca. Prijatelj vam bo očital nečimrnost, vendar bo s tem mnenjem ostal popolnoma osamljen. V teh dneh vas bo presenetil že dolgo napovedan obisk, ki pa bo nadvse prijeten. TEHTNICA 24. 9.-23. 10. Neko popolnoma običajno srečanje se bo končalo z mislijo na ljubezenske zaplete. Nikar se ne bojte posledic, ampak izkoristite priložnost in se zabavajte. Obeta se vam prijetno potovanje v neznano. deset razlik Nagrada za izžrebanega reševalca križanke: knjižica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 3. julija 2015. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. 6 5 3 Rešitev: 3 7 8 4 2 6 7 8 5 Ime in priimek, naslov: ilustraciji mladen mrčela 1 9 5 6 9 7 6 5 8 6 1 4 7 4 2 7 8 2 5 8 1 3 9 Rešitev iz 24. številke: ALEKSANDRA PINTERIČ, JAZBEC Knjižico Med okuse po … dobi Marija Tomec, Mladinska ulica 22, 9231 Beltinci. Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. 36 | Vestnik | 25. junija 2015 družba Jadranske igre prejeli smo Hlad jim ni prišel do živega Prlekijo bodo na polfinalnem tekmovanju v Velenju zastopali Cvenski čehi in dikline V poznem nedeljskem popoldnevu, ko so se temperature presenetljivo za ta letni čas spuščale pod 20 stopinj Celzija, so številni prišli na ljutomersko poletno kopališče. Pa ne na nočno kopanje, temveč na zanimive Jadranske igre, ki so začele pohod na slovenskih tleh s prvimi kvalifikacijami prav v prleški prestolnici. »Voda pa je bolj topla kot zunaj,« so v en glas ponavljali udeleženci igre, ko so odeti v nič kaj poletna oblačila pomolili roko v vodo ljutomerskega bazena. Vendar nizke zunanje temperature niso odvrnile mladih, da se ne bi junaško podali po točke, ki so na koncu odločile zmagovalca in potnika v polfinale iger, ki v šesti izvedbi potekajo letos v dvanajstih državah. Osem ekip, ki so bile sestavljene iz petih fantov in treh deklet, se je merilo v vlečenju vrvi, vodni košarki – mošarki, streljanju s samostrelom in vlečenju vrvi. V letečem vaterpolu so bili najuspešnejši člani ekipe Šic bar cafe, v mošarki so največ spretnosti pokazali Velenjčani, v streljanju s priročno sestavljenim Replika na objavo v Vestniku Glede na objavo v Vestniku Murska Sobota dne 11. 6. 2015 z naslovom »V šolskih nahrbtnikih poplave reklam« podajamo repliko na objavo novinarke Bernarde B. Peček, ki v članku med drugim ocenjuje tudi razpis Varno na kolesu. Spodaj podana stališča se tako nanašajo le na komentarje o družbi Butan plin ter projektu Varno na kolesu in ne na ostale primere, ki jih novinarka v članku navaja. V delu članka tako opažamo naslednje zavajajoče in neresnične vsebine za bralca. »…najboljše tri šole so v maju prejele denarne in praktične nagrade …« Praktične nagrade so prejele prav vse v razpisu sodelujoče šole v okviru regionalnih podelitev v mesecu aprilu 2015. Tiste, ki se teh podelitev niso udeležile so priznanja in simbolične nagrade prejele po pošti oziroma jih bodo do konca šolskega leta prejele osebno z dostavo. Vsem šolam finalistkam, ki jih je družba Butan plin skupaj s partnerji gostila na zaključni prireditvi v Ljubljani, smo poleg nagrad – praktičnih in zmagovalci denarnih, omogočili tudi brezplačen prevoz v Ljubljano. Ekipe so se merile tudi v zanimivem streljanju s samostrelom. Že z uvrstitvijo v finale vlečenja vrvi so si Cvenski čehi in dikline prigarali skupno zmago, v vlečenju vrvi pa veselje ob zmagoslavju prepustili Prleškim judoistom, ki so zasedli na koncu tekmovanja drugo mesto. samostrelom pa Cvenski čehi in dikline. Končnega zmagovalca je odločilo vlečenje vrvi. »Vleci, vleci, vleci,« so spodbujala dekleta peterico fantov, ki se je zoperstavila drugi peterici in želela na svojo stran čim hitreje potegniti dovolj vrvi za končno zmago. Že z uvrstitvijo v finale vlečenja vrvi so si Cvenski čehi in dikline prigarali skupno zmago, v vlečenju vrvi pa veselje ob zmagoslavju prepustili Prleškim judoistom, ki so zasedli na koncu tekmovanja drugo mesto. Skupno tretje mesto je pripadlo Velenjčanom. »Najtežja se nam je zdela mošarka, vendar smo vse igre vzeli bolj za šalo kot zares. Nismo šli tekmovat v upanju, da bomo slavili, zato smo malo presenečeni nad zmago,« je dejala Mateja Topolinjak, ki je vodila do zmagoslavja Cvenske čehe in dikline. Zmagovalna ekipa bo zastopala Prlekijo na polfinalnem tekmovanju v Velenju (28. avgusta). »Priprave na polfinale bodo podobne tokratnim. Sobotna zabava do jutranjih ur in nato na tekmovanje,« je z nasmeškom na obrazu povedal Aleš Ploj, ko so mu organizatorji okrog vratu obešali zlato odličje. Poleg Topolinjakove in Ploja so zmagovalno ekipo sestavljali Nuša Lašič, Tina Sovič, Sašo Potočnik, Miha Sovič, Tomaž Vrabelj in Gregor Kotnik. Finale Jadranskih iger na slovenskih tleh bo 30. avgusta v Kopru, sklepno dejanje celotne izvedbe letošnjih Jadranskih iger pa bo 19. septembra v hrvaškem letovišču Biograd na Moru. Miha Šoštarič www.vestnik.si | e: [email protected] »Vleci, vleci, vleci,« so dekleta spodbujala fante pri vlečenju vrvi. »Seveda so vsi drugi petošolci naredili kolesarski izpit – z nagrado ali brez nje.« Naj tukaj poudarimo, da so razpis med drugimi s svojo strokovnostjo podprli: Policija, Agencija za varnost prometa RS, Kolesarska zveza Slovenije, med podporniki je tudi Direkcija RS za ceste ter Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport. Gre torej ta projekt, ki pod svojim okriljem združuje vse pomembnejše organizacije in organe v RS, ki se ukvarjajo s problematiko kolesarstva pri nas. Glede na prometno (kolesarsko) statistiko v RS, ki ni katastrofalna, še vedno pa mora biti cilj 0 smrtnih žrtev, je potrebno izobraževati in dodatno spodbujati otroke in mlade k previdnejšemu ravnanju v prometu, zaradi tega je v družbi Butan plin tudi nastala ideja ter želja po povezovanju s stroko na tem področju. Cilj projekta je, da vzgojimo ambasadorje, ki bodo s svojim vedenjem zgled in opomin tudi starejšim (staršem, skrbnikom ipd.). Nagrada je simbolična gesta v znak zahvale učencem in mentorjem, ki so se čez leto trudili, se na nekoliko drugačen način učili in spoznavali morebitne pasti v prometu. V nahrbtnike otrok tako nismo »trpali promocijskega gradiva«, kot navajate v naslovu članka in prav tako to zagotovo ni naša ciljna skupina - če bi že o projektu razmišljali s prodajnega vidika. Tako posploševanje, da z nagrado manipuliramo in se želimo »oglaševati« ustvarja pomanjkljivo vsebino in lahko odraža osebno mnenje, ki sodi v kolumno in ne kot kritična in utemeljena razlaga o vsebini in pomenu razpisa Varno na kolesu. V kolikor se družbeno odgovorna podjetja po tej poti ne bi vključevala v razvoj in aktivnosti, ki potekajo na različnih nivojih, tudi vzgojno – izobraževalnem, potem bo ta sistem še toliko bolj osiromašen. Morda so vzgibi določenih podjetij oziroma razpisov res le na medijski odmevnosti in v tej ciljni skupini vidijo priložnost za pospeševanje prodaje, vendar taka oblika zapisa kot rečeno žali vse, ki delamo in namenjamo precej energije in sredstev v razvoj projekta, kot je Varno na kolesu. Z njim kot rečeno želimo omogočiti šolarjem oziroma mladim kolesarjem znanja in vsebine o varnem vključevanju v promet in je prav ta razpis morda eden izmed redkih, ki za sodelovanje ne nagradi le zmagovalca (ali prvih treh), ampak prav vse sodelujoče otroke in to ne le z besedo. Zmagoslavje Cvenskih čehov in diklin na kvalifikacijah Jadranskih iger v Ljutomeru fotografije miha šoštarič Nina Rihar, vodja projekta Varno na kolesu, Butan plin, d. d. 25. junija 2015 | Vestnik | www.vestnik.si | e: [email protected] »Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.« ZAHVALA DE POGREBNIŠTVO Panonska ulica 3 Murska Sobota POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 27. junija bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Gustav Skalič upokojeni evangeličanski duhovnik iz Moravskih Toplic Lepa hvala domačemu duhovniku gospodu Gezi Erniši in njegovi soprogi Ruženki ter vsem, ki ste sodelovali pri bogati in ganljivi žalni slovesnosti. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 V SPOMIN V 84. letu nas je zapustil Iskrena hvala vsem, ki ste mu lajšali tegobe starosti in bolezni ter ga imeli radi. KOMUNALA Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si ... (1. pismo Korinčanom 13,13) 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 Anton Kelenc iz Gornje Bistrice Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo in prinesete cvet. POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota Žalujoča: žena Angela in sin Anton z ženo Sabino Žalujoči njegovi domači V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. Dragi dedi, pogrešava te! Vnukinja Vanessa in vnuk Anton Kje si, mama naša, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas. V 93. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica Žalujoči vsi tvoji najdražji Dosegljivi 24 ur: 041 712 586 Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 A, tel.: (02) 55 69 046 V 64. letu nas je za vedno zapustila draga sestra, svakinja, teta, sorodnica, soseda in prijateljica Gizela Frumen Prisrčna hvala g. duhovniku in ge. duhovnici za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in Pogrebništvu Komunale. Ob boleči izgubi vaših najdražjih smo Vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami. ZAHVALA Greta Merklin iz Ulice Mikloša Kuzmiča 9 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje in lepe misli ter darovali sveče in prispevali za bolnišnico v Rakičanu. Lepa hvala osebju bolnišnice za vso pomoč. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA 37 Kompletne pogrebne storitve in oprema Urejanje pokopališč in zelenic Brezplačni prevozi do 40 km Plačilo na več obrokov ali odlog plačila roj. Kous iz Murske Sobote Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene. Hvala osebju Društva distrofikov Izola. Lepa hvala gospe duhovnici Judit Andrejek za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. [email protected] tel.: 02 538 17 20 Žalujoči vsi tvoji najdražji Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. živali NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 14 tednov, prodam po 4,50 evra za eno. Dostava na dom. Tel.: (02) 792 35 71. v1458 Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj in ne spim. Tisoče vetrov sem, diamantni lesk na snegu, sončni žarek na zelenem klasu, rahli dež jeseni. Ko prebudite se v tišini jutra, sem zamahi ptic prepevajočih, ki krožijo po nebu. Zvezda sem, njena blaga luč v noči. Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj. ZAHVALA V 85. letu je končala življenjsko pot Ida Šiftar iz Kopitarjeve ulice 17 v Murski Soboti posesti ODDAM OPREMLJEN POSLOVNI PROSTOR (ena večja in ena manjša pisarna), 33 m2, v središču Murske Sobote. Tel.: 051 356 501. v1447 kmetijska mehanizacija ZAHVALA Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, prijateljicam in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti na pokopališču v Murski Soboti. V 87. letu nas je zapustil dragi očka in dedek Hvala za cvetje in sveče ter za prispevke v dobrodelne namene. EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520 191. v1358 prof. Evgen Titan Posebej hvala duhovniku g. Leonu Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, zdravstvenemu osebju bolnišnice v Rakičanu, osebnemu zdravniku Vöröšu, dr. med., za pomoč med njeno boleznijo in Pogrebništvu Komunale Murska Sobota. TROSILNIK VIKON in traktorski viličar prodam. Tel:. 041 812 237. v1412 iz Kocljeve ulice 6a v Murski Soboti KUPIM OBIRALNIK KORUZE, TRAKTORJE in vso drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel.: 041 679 937. v1437 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam ob bridki izgubi izrekli besede tolažbe. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ga boste ohranjali v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! V 67. letu nas je zapustil naš ljubi mož, oče, tast in dedek Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. iz Pečarovec 19 Žalujoči: žena Elza, sin Robert s Silvijo, hčerka Renata z možem Cemilom in drugo sorodstvo Dragi dedi, hvala ti za lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj, pogrešali te bomo – Patrik, Amadeja, Ayla, Ayhan in Adem Vedeževanje Janja 090 44 14 090 44 25 Zidarstvo, fasaderstvo, strojni ometi in izolacija zidov DENIS CASAR Filovci 110, 9222 Bogojina Tel./faks: 02 547 10 14, GSM: 041 956 370 Roletarstvo ARNUŠ PVC-okna, vrata, senčila S tem kuponom 20 % popusta pri nakupu do 30. junija. # Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraženo pisno in ustno sožalje, za vse darovano v dobre namene, vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena g. duhovniku, pevcem, lovcem, g. Rituperju in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Hvala ti za vso ljubezen in dobroto. s. p. Janko Horvat HITER KREDIT ZA NAKUP VOZILA! KUPIM TRAKTOR, lahko Zetor, Ursus, IMT, Deutz, Univerzal, Štore ali podobnega, in priključke. Tel.: 041 235 349. v1459 kmetijski pridelki SEME DETELJE ugodno prodam. Tel.: 041 526 394. v1440 MLAD KROMPIR, 60 centov/kg, prodam. Panker, Noršinci 36, tel.: 031 285 879. v1449 Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 2b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu: SI56 023-400019232-476. GMM, Gregor Zupanc, s. p. 1,99 evra/min. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, saj dom je prazen in otožen, ker tebe pri nas več ni. Plačilo s položnicami ali prek trajnika. Možnost odplačila starega lizinga. Odkupi in menjave vozil. Posredujemo za več posojilodajalcev. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, (02) 228 30 20, 031 658 679 razno PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl. Konjice. v1134 srečanja Tudi v 16. letu najuspešnejši, resni in prijazni pri posredovanju partnerjev za občasna srečanja ali resno zvezo. Zdravilni dotik, Černelavci, wwwzdravilnidotik.si, Majda Šiftar, Gederovska ulica 14, Černelavci, tel.: 041 285 615. v1463 38 sporočila | Vestnik | 25. junija 2015 Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Lendava (Uradni list RS št. 45/09) Komisija za pripravo statuta in poslovnika ter za občinska priznanja Občine Lendava objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE LENDAVA ZA LETO 2015 I. in sicer: 1 naslov častnega občana, 2 plaketi, 2 priznanji, ki se podeljujejo zaslužnim posameznikom, gospodarskim družbam, zavodom, krajevnim skupnostim, društvom in drugim organizacijam za njihove dosežke na področju gospodarstva, kulture, znanosti in razvoja, športa, vzgoje in izobraževanja, na humanitarnem področju in na drugih družbeno pomembnih področjih ter za trajnostni razvoj Občine Lendava. Hkrati s postopkom razpisa za podelitev priznanj Občine Lendava za leto 2015 poteka postopek preverjanja pogojev za pridobitev priznanja za najlepše urejeno naselje v Občini Lendava, v katerega se vključijo vsa naselja v Občini Lendava. Priznanje za najlepše urejeno naselje v Občini Lendava prejme naselje, ki skrbi za celostno podobo naselja, kulturno in zgodovinsko dediščino, varstvo okolja in racionalno rabo energetskih virov, urejenost komunalne infrastrukture in hortikulturno urejenost ter na podlagi kriterijev komisije doseže najvišje število točk. II. Priznanja občine se podeljujejo ob občinskem prazniku 28. oktobra. III. Pobudo in predloge za podelitev priznanj Občine Lendava lahko podajo posamezniki ali pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče oziroma sedež v Občini Lendava. www.vestnik.si | e: [email protected] Zaupanje v vsako kapljico vode. >>Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem A<< Izgradnja vodovodnega omrežja v Turnišču prinesla posodobljeno črpališče V občini Turnišče, kjer prevladujejo panoge čevljarstvo in kmetijstvo ter imajo vse več mikroin malih podjetij, imajo veliko ciljev, mednje zagotovo sodita dokončanje projekta »Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem A« in preplastitev občinskih cest. Ob tem pa tudi prenova in povečanje kapacitete čistilne naprave, izgradnja dnevnega centra za starejše občane, priprava poslovno-industrijske cone na investitorje. Vsekakor pa še dodaten razvoj kmetijstva ter dinamičnega in konkurenčnega podjetništva za zeleno gospodarstvo. Spodbujajo tudi samozaposlovanje in skrbijo za zagon zadruge in socialnega podjetja. Intenzivno se tudi spodbuja turizem in turistično ponudbo, predvsem zelenega dela, tudi v povezavi s tematiko Nature 2000. V zelo kompleksnem in obsežnem projektu »Oskrba s pitno vodo Pomurja« sodelujejo pomurske občine, ki so razdeljene v tri sisteme: A, B in C. Občina Turnišče spada v Sistem A, kjer so zraven še Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci in Velika Polana. Namen projekta je zagotovitev varne, zanesljive, kakovostne in celovite oskrbe z vodo, kar pomeni, da bodo ob koncu projekta prebivalci vseh sodelujočih občin imeli učinkovitejši dostop do pitne vode, tudi tisti, ki do sedaj niso imeli nenehnega dostopa do neoporečne vode. Ob tem pa bo tudi veliko prebivalcev dobilo nove priključke na javno vodovodno omrežje. V občini Turnišče bo do konca projekta posodobljeno črpališče, obenem pa bo zgrajenih veliko metrov transportnega, primarnega in sekundarnega vodovoda. Ob tem je zagotovo pomembna pridobitev tudi nova hidrantna mreža, ki bo zagotavljala učinkovitejšo požarno varnost v vseh naseljih. Večji del cestišč bo tudi preplasten, saj ob gradnji vodovoda prihaja do poškodb. Vodovodno omrežje občine Turnišče bo postalo del enotnega vodovodnega omrežja za vse sodelujoče občine, ki bodo imele enega skupnega upravljavca in enotni center vodenja. Sam projekt prispeva k ciljem regionalne politike zagotavljanja ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo in izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo za vse sodelujoče občine. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Varstvo okolja – področje voda; prednostna usmeritev – Oskrba s pitno vodo. www.pomurskivodovod-sistemA.si IV. Pobuda za priznanje mora vsebovati - podatke o kandidatu: ime in priimek oziroma ime pravne osebe, rojstni datum za fizično osebo, naslov, telefonsko številko in za pravno osebo še kontaktno osebo, - pisno soglasje kandidata za kandidaturo, in če je kandidat fizična oseba, še soglasje za uporabo osebnih podatkov, - podatke o pobudniku: ime in priimek oziroma ime pravne osebe, naslov, telefonsko številko, in če je ponudnik pravna oseba, še kontaktno osebo, - vrsto priznanja, - utemeljitev pobude. K utemeljitvi pobude so lahko priložena tudi druga mnenja, ki podpirajo pobudo. V. Kriteriji za posamezno priznanje so navedeni v Odloku o priznanjih Občine Lendava, ki je objavljen v Uradnem listu RS št. 45/09 in na spletni strani Občine Lendava: www.lendava.si. VI. Pisni predlogi se posredujejo v zaprti kuverti na naslov: Občina Lendava, Glavna ulica 20, 9220 Lendava, z oznako »Ne odpiraj – javni razpis – občinska priznanja 2015«, in sicer vključno do 27. 7. 2015. Predlogi, ki prispejo po razpisanem roku, se ne upoštevajo. Komisija za pripravo statuta in poslovnika ter za občinska priznanja Občine Lendava Številka: 030-0001/2015 Lendava, 18. 6. 2015 Svet zavoda OŠ Miška Kranjca Velika Polana Velika Polana 215b 9225 Velika Polana razpisuje delovno mesto RAVNATELJA ZAVODA (m/ž) Kandidat mora izpolnjevati za imenovanje na funkcijo ravnatelja zavoda pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF in 57/12-ZPCP-2D). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Vsebina celotnega javnega razpisa za delovno mesto ravnatelja/ravnateljice je objavljena na spletni strani: http://www.os-velikapolana.si/. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku) pošljite do 7. 7. 2015 do 12. ure na naslov: Svet zavoda OŠ Miška Kranjca Velika Polana Velika Polana 215b 9225 Velika Polana z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja – NE ODPIRAJ«. Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis. Popravek V članku z naslovom Kopanje v hladni vodi tri evre in pol, v topli do 14 evrov, ki je bil objavljen v Vestniku št. 24, je bila navedena napačna cena kopanja v Zdravilišču Radenci. Pravilno je: … cena triurnega kopanja je 12 evrov (en odrasel + en otrok). Zakaj bi brali tetinega, očetovega, sosedinega ... Berite svojega! BOLJŠA STRAN SPLETA 116 111 Odgovor je pogovor. [email protected] 02 538 17 20 Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. Telefon za otroke in mladostnike Nova številka, stari prijatelji. napovednik www.vestnik.si | e: [email protected] Petek, 26. junija 18.30 Radijski knjižni sejem in knjižnica v Gornji Radgoni 1. NE BOM SE POBOLJŠAL – Biseri 2. SIN – Vikend 3. NAŠEL TE BOM – Ognjeni muzikanti 4. POKLIČI ME – Ansambel Prosen 5. SOSEDOV JAKA – Jože Antonič s prijatelji 19.15 Mladi val bosta vodila Julija Lukovnjak in Jaša Radič PREDLOGA 14.15 Oddaja tedna MOČ PRIJATELJSTVA – Anja Smogavec & Ansambel Žvižg NAJ POZABIM – Vera & Originali 20.15 Guči po domače in Grega Šmid LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 7.30 Panonski odmevi z Mihaelo Kalamar 1. DO NAGEGA – Alma Merklin 2. ORIGINAL – Carpe Diem 3. BREZ SKRBI – Samo Budna 4. JULIJA – San Di Ego 5. V SRCE – CoverLover PREDLOGA AHA – Muff LEDENA – Siddharta NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. HEROES – Mans Zermerlow 2. WANT TO WANT ME – Jason Derulo 20.15 Zimzelenčki z Natašo Hakl Sobota, 27. junija 8.30 Mali oglasi na MV Nedelja, 28. junija 10.30 V Nedeljski kuhinji bo gost Nataše Brulc Šiftar Franc Gönc iz Regionalne razvojne agencije Mura 18.00 Na narodni farmi boste slišali najboljše na letošnjem 24. festivalu Vurberk Ponedeljek, 29. junija 14.30 Za zdravje: ledvice, srce, možgani, noge; gostja bo Simona Kralj Lopert, dr. med., specialistka interne medicine 18.00 MV-dur: skupina Siddharta z novim albumom Infra 20.15 Ponedeljkov potepuh z Bojanom Rajkom Torek, 30. junija SNOP: Beno Horvat 7.45 Ljubljansko zvočno pismo, Aleš Kardelj 19.15 Eti ta je muzika Soboški dnevi Dogodek V petek, 26. junija, ob 18. uri bo v evangeličanski cerkvi nastopil Ansambel rogov HoRORn, ob 19. uri bo na vhodni ploščadi gradu predstavitev Mikkove bobnarske delavnice Govoreči bobni in kitarske delavnice za mlade. Ob 20. uri bodo na glavnem odru nastopili Zlatko in Optimisti, ob 21. uri Demolition group, ob 23. uri Mi2, ob 0.30 pa na grajskem dvorišču Blaž live act in ob 1.30 Moveknowledgement. MURSKA SOBOTA – Hiša Sadeži družbe V soboto, 27. junija, ob 18. uri bo v evangeličanski cerkvi nastopil Peter Milić (klavir), ob 19.30 na osrednjem prizorišču drumline A Ticket to Ride, ob 20. uri pa bo ulična prestava za družinsko publiko v izvedbi Theatre Korolevski Girafe iz Estonije. Ob 21. uri bo koncert skupine CoverLover, ob 23. uri Parni valjak in ob 1.00 Reggalution. V nedeljo, 28. junija, ob 18. uri bo v evangeličanski cerkvi Glasba za flavto, violončelo in harfo: Eva – Nina Kozmus, Karmen Pečar in Mojca Zlobko. Ob 19. uri bo v parku ulična prestava z naslovom Teža kože v izvedbi Lonely circusa. Soboško poletje bodo končali s koncertom skupine Muff ob 20. uri in Novih fosilov ob 21.30. GRADIŠČE V soboto, 27. junija, ob 14. uri bo na igrišču 15. srečanje krajev z imenom Gradišče iz vse Slovenije. Pripravili bodo kulturni program, pohod po Gradišču, zabavne igre, vožnjo z mobišankom in drugo. Po 18. uri bo igrala skupina Blue Planet, ki se ji bo ob 21.30 pridružila Nika Zorjan. ROGAŠOVCI V sredo, 24. junija, ob 10. uri bo v kulturni dvorani odprtje razstave 25. mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora. MURSKA SOBOTA 20.15 Mursko-morski val: v oddaji bomo obujali spomine na skupno letovanje v Grčiji in na obisk Meteore V četrtek, 25. junija, ob 19. uri bosta v gledališču Park slovesnost ob dnevu državnosti in koncert Slovenski tolkalni projekt. SNOP: Jerneja Pirnat Praktično darilce Murskega vala dobi: Danica Kramberger, Simoničev breg 1, Gornja Radgona. Nagrada čaka v naročniški službi Vestnika. 12.30 Reportaža tedna 14.30 V Domači plošči bomo gostili mlado izvajalko Mario Horvat iz Serdice, ki je nastopala na letošnjem 20. festivalu Fens v Kopru LJUTOMER V sredo, 24. junija, ob 16. uri bosta na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer akademija ob koncu šolskega leta in proslava ob dnevu državnosti. Ob 20. uri pa bo proslava ob dnevu državnosti v organizaciji Občine Ljutomer v Parku I. slovenskega tabora. LENDAVA V sredo, 24. junija, ob 20.30 bo na poletnem odru gledališke in koncertne dvorane slovesnost ob dnevu državnosti. Slavnostni govornik bo častni občan Občine Lendava Ferenc Hajos. V kulturnem programu bosta recital Dijakov srednje šole Lendava in predstava Balet pod zvezdami: Carmen – balet s flamenkom v dveh dejanjih. Kupon št. 26 Glasujem za skladbo Glasba našega srca: GORNJA RADGONA V sredo, 24. junija, ob 8.20 bosta v avli in okolici OŠ Gornja Radgona 25. dan šole in proslava ob dnevu državnosti. 7 Veličastnih: Glasba GRAD, TRATE NSTSNMV: Ime in priimek, naslov: IMATE TEŽAVE S PITJEM ALKOHOLA? Ste morda začutili potrebo, da bi se o čezmernem pitju v družini s kom posvetovali? Skupina za samopomoč SPOPRIJEMANJE S TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA ob ponedeljkih na vsakih štirinajst dni. Hiša Sadeži družbe Ulica Štefana Kovača 20 Murska Sobota Vodja skupine Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah do torka, 30. junija 2015, na naslov: Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. 031 538 586 Hiša Sadeži družbe 031 748 412 MOŠČANCI V soboto, 27. junija, ob 20. uri bo v vaškem domu odprtje priložnostne razstave likovnih del, ki bodo ta teden nastala na 23. mednarodni likovni koloniji Izak Lipovci. Praznik Četrtek, 2. julija V torek ob 17.30 bo Uvod v učenje Bruna Gröninga, ob 18.30 pa Krog prijateljev Bruna Gröninga. LIPOVCI 11.15 Trn v peti s Tatjano Letnik BAD BLOOD – Taylor Swift + Kendrick Lamar SONG FOR SOMEONE – U2 V ponedeljek in torek med 9. in 12. uro bo otroško-mladinski literarni tabor (Ne)navadna zabava za super spomin (Vanja Lebar). V ponedeljek ob 18. uri bo Alkohol – skupina za samopomoč (Milan Osterc), 18.30 joga smeha (Klavdija Zver), ob 19. uri Motnje hranjenja (Andrej Omulec), ob 20. uri pa transmisijska meditacija (Vlasta Zrinski). Odprtje SNOP: Bojan Rajk PREDLOGA V petek, 26. junija, ob 17. uri bo predavanje Barve, ki mi pristajajo (Renata Rogan, Darja Kerčmar), ob 17. uri pa pogovorna delavnica Spoznavajmo se (Društvo Modriš PKM). V soboto, 27. junija, ob 20. uri bo v gasilskem domu 18. folklorna prireditev Peli in plesali so jih mati moja s podnaslovom Od brajd do lugaša. Nastopile bodo odrasle in otroške folklorne skupine iz Budinec, Stične, Puconec in Mačkovec ter Pevska skupina Fantje Ljubljančani. Pred tem, ob 19. uri, bosta odprtje razstave ročnih del članic Društva kmečkih žena Klas Bodonci ter predstavitev turističnega podmladka s turističnim projektom Podzemna vasica. Sreda, 1. julija 3. FRANTIC – Gun 4. HEARTBET SONG – Kelly Clarkson 5. WAITING FOR LOVE – Avicii 39 napovednik dogodkov glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 25. junija 2015 | Vestnik | V sredo, 24. junija, ob 20.30 bo v koncertnem salonu gradu Grad koncert ansambla Camerata Bachiensis iz Nemčije s solistko Julio Kirchner. Pred tem, ob 19.30, bo Festivalski predtakt: pogovor z umetniki. V petek, 26. junija, ob 20.30 bo koncert še na gradu Cmurek, pred tem pa ob 19.30 prav tako pogovor z umetniki. MEKOTNJAK V četrtek, 25. junija, ob 14. uri se bo začel pri gasilskem domu pohod po tematski poti v organizaciji TD Stara Cesta. KRPLIVNIK V petek, 26. junija, ob 16.30 bo na dvorišču Škerlakove hiše prireditev Srečanje v Krplivniku s kulturnim programom in osredno temo: pridelava ajde in ajda v kulinariki. GOMILICA V nedeljo, 28. junija, ob 16. uri bo v vaškem domu Srečanje ljudskih pevcev in godcev Naj se čüje pesem. SPODNJI LKAMENŠČAK V petek, 26. junija, ob 18. uri bo v Mladinskem centru Prlekije medgeneracijska delavnica Peka piškotov in družabne igre (Jožek Makoter, Branko Makovec). RADENCI V soboto, 27. junija, ob 13. uri bo v Dosorju prireditev Dosorjeva vetrnica – dalmatinsko kosilo s klapo Solaris. Razstave MURSKA SOBOTA V Pomurskem muzeju Murska Sobota bo do konca septembra na ogled razstava Karikature Ladislava Kondorja. V Galeriji Robin bo do 29. avgusta na ogled razstava Pomurskega muzeja Murska Sobota z naslovom Med podeželjem in mestom, Murska Sobota 1850–1920. LENDAVA V prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je do 30. septembra na ogled likovna razstava Hommage a Picasso. V prostorih ZKD Lendava je do konca avgusta na ogled razstava likovnih del, ki so nastala na ustvarjalnem srečanju likovnih umetnikov z naslovom Lendava v barvi in sliki, ki jo je organiziral Zavod Zarum. GORNJA RADGONA NEGOVA V petek, 26. junija, ob 21. uri bo v Mladinskem centru Gornja Radgona tretji klubski festival Zlüftaj se! Nastopili bodo: Pink Flamingos, Splitting the Sky, Underpodngrabn in Supportning Act. V gradu Negova je do konca avgusta na ogled fotografska razstava Fotograd Negova – fotografsko središče Svetovne zveze za fotografsko umetnost. Na ogled so dela Hermana Čatra Pozabljen, Zakleti grad in njihove zgodbe Iva Borka, Svetloba življenja Maje Šivec in Kranjska fotografija od Puharja do danes. JERUZALEM V nedeljo, 28. junija, ob 17. uri bo Jeruzalemski glasbeni večer s skupino Raoul & The Wisemen (Nizozemska) in degustacijo vin. Knjige MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 29. junija, ob 19. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota predstavitev zbornika Vloga TO Pomurja v procesu osamosvajanja. BELTINCI V galeriji Gradu Beltinci bo do 17. julija na ogled razstava likovnih del udeležencev 51. slikarske kolonije Izlake - Zagorje 2014. RADENCI V Dosorju bo do 11. julija na ogled razstava del Laure Ličer z naslovom Bitja. GRAD V gradu Grad bo do konca oktobra na ogled razstava fotografij sodelujočih na sedmem fotografskem natečaju v Krajinskem parku Goričko. Do 5. julija pa si v veliki dvorani lahko ogledate razstavo del umetnice iz Nizozemske Mariëtte va Duin z naslovom Bilo je sedaj/The time was now. GORNJA RADGONA V Špitalu je na ogled razstava voščilnic zbiratelja Antona Vodana. CANKOVA V Vili Vogler je na ogled likovna razstava ljubiteljskih slikarjev Likovne sekcije Ludvika Vrečiča. Turistične prireditve PETANJCI – V četrtek, 25. junija, ob 13. uri se bo začel v Vrtu spomina in tovarištva peti Spominski pohod po poti spomenikov NOB in osamosvojitvene vojne '91 po Občini Tišina, ki ga pripravlja Združenje borcev za vrednote NOB, Krajevna organizacija Tišina. Po vrnitvi v Vrt spominov in tovarištva bo ob 17. uri druženje ob petju Pevske skupine Prekmurci. MURSKA SOBOTA – V četrtek, 25. junija, ob 9. uri se bo začela v Slovenski ulici pred hotelom Diana prireditev 19. bogračijada s tekmovanjem v kuhanju prekmurskega bograča. Polovica ekip bo začelo kuhati ob 9.30, polovica pa ob 14. uri. Ob tem bodo še glasbeno-zabavni program, prikaz domačih obrti in običajev, otroški kotiček in drugo. Ob 13. uri bo nastop mažoretk Društva prekmurskih mažoretk Bakovci, ves čas prireditve pa bo igral ansambel Mladi Pomurci. Vidonci – V četrtek, 25. junija, ob 9. uri bo v Športnem centru Vidonci drugi Pohod po Vidoncih, ki ga pripravlja Športno društvo Vidonci. Proga bo dolga osem kilometrov. Selo – V četrtek, 25. junija, ob 10. uri bo pri vaško-gasilskem domu začetek Pohoda ob dnevu državnosti – spoznavajmo Občino Moravske Toplice, ki ga pripravlja Društvo upokojencev Moravske Toplice. Filovci – V soboto, 27. junija, ob 12. uri bo v Lončarski vasi deveti Festival vina in kulinarike, ki ga pripravlja KS Filovci skupaj z društvi iz vasi. Na prireditvi bo tekmovanje v kuhanju bograča na tradicionalni način v lončenih posodah, ogled cimprač in zbirk v njih, predstavitev domače kulinarike in drugo. Po 18. uri bo igral Duo Jošt. Gornji Senik – V soboto, 27. junija, ob 15. uri bo v Hiši jabolk interaktivna učna ura Od zrna do krüja – jedi iz krušne peči v organizaciji Zveze Slovencev na Madžarskem. V sodelovanju z MePZ Avgusta Pavla ZSM Gornji Senik bodo pripravili še druženje ob pesmi na travniku. Ob 20. uri pa bo v kulturnem domu veselica, na kateri bosta igrala Duo Mark in Bojan Tivadar. Gornja Radgona – V petek, 26. junija, med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov in izdelkov ter domačih dobrot. Dobrovnik, Žitkovci – V okviru Dnevov turizma Občine Dobrovnik bo v soboto, 27. junija, na igrišču NK Dobrovnik občinski turnir v malem nogometu. V nedeljo, 28. junija, ob 12. uri pa bo v Žitkovcih predstavitev kulinarike območja Hetiš, na kateri bodo pripravljali tradicionalne hetiške jedi krajani osmih slovenskih in madžarskih obmejnih krajev. Ljutomer – V soboto, 27. junija, med 8. in 12. uro bo na Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer. Gornja Radgona – V soboto, 27. junija, ob 8. uri bo v Kerenčičevi ulici (pri nekdanjem mejnem prehodu) Kmečko-ekološka tržnica na meji. Moravske Toplice – Do konca avgusta bo ob drevoredu pri slaščičarni Cafe Praline Term 3000 Poletna turistična tržnica v okviru aktivnosti, ki so jih naslovili Poletje v Moravskih Toplicah. Tržnica bo vsak teden od četrtka do nedelje po 18. uri. Od 2. julija bodo vsak četrtek še večeri etnoglasbe. Gornja Radgona – V ponedeljek, 29. junija, ob 8. uri se bo začel na Trgu svobode tradicionalni Petrov sejem – Petrovo. Dobrovnik – Pustolovski park pri Bukovniškem jezeru je odprt do 28. junija ob sobotah, nedeljah in praznikih med 11. in 19. uro, od 4. julija do 31. avgusta pa vsak dan med 10. in 19. uro. Napovedi kulturnih, turističnih in drugih dogodkov pošiljajte do ponedeljka do 11.00 na elektronski naslov: [email protected]. 40 (ne)nazadnje | Vestnik | 25. junija 2015 Četrtek: jasno, megla 10 | 24 Petek: pretežno jasno 12 | 25 vreme Sobota: zmerno oblačno, nevihta 14 | 28 www.vestnik.si | e: [email protected] Nedelja: pretežno jasno 14 | 26 Ponedeljek: pretežno jasno 12 | 27 fotografija tedna Andrej Velkavrh »Muce bele, muce črne, muce zlate in srebrne …« je besedilo Uspavanke, ki ga poje Neca Falk. Ena od še bolj znanih, prav tako v njeni izvedbi in delo istega avtorja, pa je gotovo pesmica Maček Muri. Večen je ta Muri; pa ne le v deželi ob Muri, saj je zaradi svoje srčnosti že zdavnaj prestopil meje domače pokrajine. Skupaj s svojim avtorjem, Radenčanom Kajetanom Kovičem, je razveseljeval generacije in generacije otrok, ki so medtem že postali starši in Murija s srcem berejo naprej. Prav Muriju in Kajetanu je bilo posvečeno mačje mesto sredi radenskega parka, v katerem so se smukale bele, srebrne … in še kakšen mačkon zraven. In dogodek je gotovo ostal v srčkih; majhnih in velikih, tako kot brezčasni Muri. V. T. fotografija dani mauko V četrtek in petek bo precej jasno, v četrtek zjutraj bo ponekod lahko nekaj megle. Temperature bodo počasi vse višje. Tudi v soboto bo sončno in še nekoliko toplejše vreme, a popoldne bodo zaradi neizrazite hladne fronte nastale krajevne nevihte. V nedeljo bo spet precej jasno, dnevna temperatura bo malce nižja kot v soboto. V ponedeljek bo sončno in spet nekoliko topleje. Temperature bodo proti sredini prihodnjega tedna dosegle 30 stopinj. *** Še nekaj o nevihtah. Nevihte nastajajo v nestabilni zračni masi. Klasičen primer je, da se pri tleh podnevi zrak segreje, pregreje, zgodaj pa je hladnejši, zato se začne dvigati in se dviga visoko, tako da ob dovolj vlažnem zraku nastanejo oblaki, in to nevihtni. Zrak pa se lahko začne dvigati tudi prisilno, tudi kadar pri tleh ni dovolj toplo, da bi se sprožilo dviganje. Vzrok so lahko hribi, čez katere jih potiska zračni tok (veter, na primer jugozahodnik). In ker se mora zrak ob prehodu čez hribe dvigniti (temu pravimo prisilni dvig), se lahko v ugodnih razmerah sproži spontano dviganje, ki vodi v nastanek neviht. Lahko pa se dviganje sproži tudi na hladni fronti. Nevihte torej imamo. Toda ene so kratkotrajne in hitro razpadejo, ene pa kar trajajo in trajajo. Ene stojijo skoraj na mestu, druge pa potujejo. Kadar je veter po višinah približno enak, tako po hitrosti kot smeri, morebitne nevihte ne živijo dolgo. Običajno hitro po nastanku razpadejo (zadušijo same sebe). Nekajkrat zagrmi, dež se usuje in kmalu je vsega konec. Take so običajno vročinske nevihte. Kadar pa veter z višino narašča (vetrovno striženje), in če se mu še spreminja smer, potem nevihtne celice običajno živijo dalj časa in se obnavljajo. Pri primeru prisilnega dviga nad hribi jih »pri življenju« vzdržuje splošni veter, ki vedno znova povzroča prisilni dvig. V takem primeru dobimo t. i. stacionarne nevihte – nevihte ali nevihtne pasove, ki se obnavljajo, in se pas dežja ne premika kaj dosti. Ob na splošno labilnem ozračju in vetrovnem striženju pa nevihtni oblaki potujejo v smeri višinskih vetrov in se obnavljajo ter lahko prepotujejo več sto kilometrov. Romanje porabskih Slovencev na Triglav Pohodne palice so jim primrznile na roke Letos drugič od malega do pravega Triglava – Dvaindvajset pohodnikov – Trije na vrh Triglava Tokraten pohod porabskih Slovencev od malega do velikega Triglava, lani so šli prvič, je bil malce drugačen. Karel Holec, predsednik Kulturno-turističnega društva Andovci: »Letos se nas je od malega Triglava v Andovcih na pot podalo 17, nekaj se nam jih je pridružilo kasneje, tako da nas je bilo skupaj 22. Letos smo se tudi odločili, da ne bomo hodili v več skupinah iz- menično po sistemu štafete, ampak da bomo vsi prehodili vse.« Začeli so v ponedeljek, in ker je šlo letos počasneje, so do Kredarice prišli v soboto, v nedeljo pa na Triglav. Holec: »Slabo vestnikov koledar Č – 25. junij HINKO, dan državnosti P – 26. junij STOJAN S – 27. junij EMA N – 28. junij HOTIMIR P – 29. junij PETER, PAVEL T – 30. junij EMILIJA S – 1. julij BOGOSLAV V petek, 26. junija, sonce vzide ob 5. uri in tri minute, zaide ob 20. uri 55 minut. Tako bo dan dolg 15 ur in 50 minut. V četrtek, 2. julija, ob 4. uri in 21 minut bo na nebu nastopila polna luna – ščip. Letos je zaradi snega na vrh Triglava uspelo priti le trem. A Porabci se ne dajo, drugo leto gredo spet. fotografija arhiv društva vreme je bilo, dež, led in sneg. Tako mrzlo je bilo, da smo skoraj zmrznili. Že do Kredarice je bilo zelo težko priti, ker je snežilo kot pozimi. Tudi tisti, ki so nas vodili, so se čudili, da je v tem času tako mrzlo. Mi smo pa bili vsi premočeni, premrznjeni, in ko smo prenočevali na Kredarici, smo se poskušali posušiti, pa nismo bili prav uspešni. Spremljevalci in reševalci so celo rekli, da se ne bomo povzpeli na Triglav, ker je tako snežilo, in da je nevarno. Ko pa smo jim rekli, da je naš cilj Triglav, smo lahko šli trije. Samo na tri so namreč lahko pazili. Preostali so nas tam počakali, trije pa smo prišli na vrh.« Karel pravi, da že do Kredarice ni bilo enostavno priti: »Vse smo 'fkup zmrznoli', še pohodne palice so nam primrznile na roke … in ni bilo le fizično zahtevno, tudi psihično. To je bilo skoraj kot križev pot, pravo romanje.« Letos, dodaja Holec, so jim veliko pomagali Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza slovenskih časnikov in Združenje vojaških gornikov Slovenije: »Zelo smo jim hvaležni, saj so nam veliko pomagali, nam uredili prenočišča in nam pokazali koščke Slovenije, ki jih drugače ne bi videli.« Karel Holec pravi, da kljub težavnosti podviga in kljub slabemu vremenu niso obupali. In bodo prihodnje leto spet hodili: »Ne, ne, volje pa nismo izgubili. Vsak mora priti gor, zdaj smo bili samo trije.« Vida Toš Naročite svoj 3.7.2015 ob 21.uri Crvena Jabuka [email protected] | 02 538 17 20 Bazenski kompleks Terme 3000 moravske Toplice 4.7.2015 ob 21.uri Dražen Zečič proDaJa vsTopnic: recepciJa HoTela aJDa, kopaliŠke BlaGaJne Terme3000 in recepciJa HoTela raDin - raDenci Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje. Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi. Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po … info: [email protected] casopisni oglass.indd 1 18.5.2015 14:11:45
© Copyright 2024