Kdor ne plača elektrike, mora biti že v veliki stiski

Na poroki
Ribiški piknik
Poskus uboja
namesto
zdravljenja
Jasmina in Tibor
sta zavezala vozel
Pravijo, da ni
boljših rib
kot pri nas
Po poroki takoj na delovno pot
V ospredju predvsem hrana
Alojz Starič je po napadu zbežal
Stran 11
Stran 14
24.BÜJRAŠKI
DNEVI
7.- 9. avgusta 2015
OTOK LJUBEZNI
IŽAKOVCI
Petek, 7. 8.
21.00
SOBOTA, 8. 8.
18.00
NEDELJA, 9. 8.
12.00
18.00
MITOLOŠKI VEČER
Glasba:
Duo Ponte
KONCERT
STARE GLASBE
Ansambel
Franca Miheliča
Veseli svatje
Vstopnine ni!
Stran 19
Naročnik oglasa je Turistično društvo Büjraš Ižakovci
Zločin v Mahovcih
6. avgusta 2015
Murska Sobota, leto lxvii, št. 32, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 €
Pri sprejemih vlog za odpis dolgov nobene gneče
V premislek
Kdor ne plača elektrike,
mora biti že v veliki stiski
Po potrebi
Majda Horvat
A
meričani so Hrvatom »obranili«
Piranski zaliv, pišejo nekateri
hrvaški mediji in hkrati
razkrivajo, s kakšnim namenom. Tako
pravijo: Američani so dali Hrvatom
posnetek, ki je uničil arbitražo,
nezadovoljni z možnostjo, da bi Rusi
vlagali v Luko Piran (tako so zapisali).
Zato je Medvedjev takoj prišel v
Slovenijo, da bi saniral škodo.
Za zdaj več zbiranja informacij kot oddanih vlog – Mnogi ne izpolnjujejo vseh pogojev za odpis dolga
Ob vsem, kar se je zgodilo pa mi je
resnično žal za to, kar so ob tem izgubili
ljudje ob meji. Najprej zaveznico, ki so
jo imeli v Simoni Drenik, donedavni
agentki Slovenije pred arbitražnim
sodiščem v Haagu. To, kar je delala, je
delala s srcem. Kdor je poslušal celoten
posnetek pogovora, je lahko slišal, da
je glede meje na kopnem Drenikova
Sekolca, slovenskega člana arbitražnega
sodišča, posebej opozarjala, naj izpostavi
štiri pomembne stvari za Slovenijo, na
prvo mesto pa postavila nasipe ob reki
Muri, ki so pomembni za poplavno
varnost, in takoj za tem naselje Brezovec
– del pri Hotizi. Rekla mu je tudi, da naj
sodnike spomni, da bodo imele njihove
odločitve o meji na kopnem posledice
za ljudi. In zdaj lahko Drenikova konča
v zaporu, če ji dokažejo, da v nasprotju
s svojimi dolžnostmi ni varovala tajnih
podatkov, pomembnih za državo.
Če bo šla v zapor, ji bom tja nosila
banane. Tako vedno rečem, ko imam
svoje mnenje o obsodbi kakšnega
»človekoljubnega grešnika«. Hkrati ji
bom povedala, da je s svojim ravnanjem
razočarala vse, ki so upali na skorajšnjo
določitev kopenske meje na območju
Pomurja. Zdaj, ko sta odletela Drenikova
in rojen Lendavčan dr. Jernej Sekolec,
kdo bo sploh še vedel za Brezovec – del?
Prve dni pri sprejemanju vlog za odpis dolgov na različnih lokacijah in krajih v Pomurju
niso zaznavali posebne gneče, oddane so bile le posamezne vloge, nekoliko več pa je bilo
povpraševanja po obrazcih za odpis dolga in informativnih klicev. Odpis dolga je sicer lepa
gesta, a vprašanje je, koliko bo to res pripomoglo k reševanju stisk ljudi in begu iz revščine.
fotografija nataša juhnov
Naročnik
www.mck.si
PE MURSKA SOBOTA,
Ulica Štefana Kovača 23,
9000 Murska Sobota
15% popust na vso blago!
3% popust na izvedbo!
02 52 13 605
02 54 59 562
Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti
Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa.
#
Akcija velja do 31. 08. 2015.
Popusti se ne seštevajo.
Nepreslišano
Toda napihovanje, kdo je komu veliki
brat, ima za brate »po potrebi« enako
kot laž kratke noge. Slovenija je res
dobila zaušnico zaradi goljufanja pravil,
toda nikjer ne piše, da ne bo kakšna
priletela tudi še za Hrvaško.
Karikatura Anton Buzeti
V Sloveniji naj bi bilo okoli sto tisoč
prosilcev, odpira pa se resno vprašanje, koliko jih realno izpolnjuje vse
predpisane pogoje. In sicer da so bili
v prvi polovici leta prejemniki katere
od socialnih pomoči, da gre za dolgove iz leta 2013, najpomembnejše pa je,
da je tudi občina, institucija ali podjetje podpisalo sporazum o odpisu
dolga. Preverili smo, kako je prve dni
potekalo zbiranje vlog in kakšni pomisleki so se jim ob tem pojavljali.
Na Centru za socialno delo Murska Sobota se je prvi dan oglasilo nekaj več kot sto posameznikov, v naslednjih dneh manj, nekateri so prišli
po vloge, večina pa jih je le iskala podrobnejše informacije glede tega, ali
so upravičeni do odpisa dolga. Kot
nam je povedala direktorica Nataša
Meolic, je bilo največ vprašanj glede
odpisa plačila električne energije in
različnih komunalnih storitev, predvsem vode, ogrevanja in podobno, potem davčnih dolgov in vrtca, nekoliko
manj pa za odpis plačila šolske prehrane. Nanje se je obrnilo največ občanov Mestne občine Murska Sobota
in iz Občine Puconci, v kateri pa se še
niso odločili za odpisovanje dolgov.
Dejstvo pa je, da na primer podjetje Komunala Murska Sobota še ni
pristopilo k odpisu dolgov, vseeno pa
je tudi k njim prispelo nekaj vlog. Podobno je tudi v drugih komunalnih
podjetjih v pomurskih občinah, v katerih sicer načeloma podpirajo odpis
dolgov, a nobenega še ni na seznamu
podpisnikov sporazuma. Svoje mnenje morajo pri tem podati tudi njihove občine ustanoviteljice, in sicer do
konca oktobra.
Nadaljevanje na 3. strani.
2
aktualno
| Vestnik | 6. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Beltinski občinski svet o nekdanji železnini
Lendava
Prostori za ekološko predelavo
in socialno podjetništvo
Končujejo
obnovitvena
in druga dela
Podjetje ZRIRAP načrtuje še ureditev medgeneracijskega centra – Sodelujejo mladi izobraženci iz občine
Plaz saniran in ustavljen,
rekonstruirali tudi
vodovodno omrežje
Svetniki beltinskega občinskega sveta so sprejeli sklep, da del prostorov v
zgradbi nekdanje železnine v središču
Beltinec oddajo za tri leta v brezplačen najem socialnem podjetju ZRIRAP
– Zavod za raziskovanje in razvijanje
alternativnih praks.
V prostorih, ki so že nekaj časa prazni in so v lasti Občine Beltinci, bodo
izvajali in nadgrajevali dejavnost socialnega podjetništva in varstva v
občini. Predstavnica zavoda Monika
Smodiš je v predstavitvi načrtov in
aktivnosti zavoda povedala, da gre za
podjetje, ki ima ekipo mladih izobražencev z različnih področij, kot so socialno delo, etnologija, antropologija, zgodovina, geografija, politologija
in veroslovje. Med svoje prioritete pa
je postavilo dejavnosti iz ekološkega,
socialnega in trajnostno naravnanega
razvoja. Opazili so tudi, da več zgradb
v Beltincih in drugih krajih občine
propada, zato so se odločili eno od
njih vzeti v najem in urediti za svoje
aktivnosti. Podjetje ima sedež v Beltincih, njegove glavne dejavnosti pa
zdaj potekajo na območju nekdanje
vrtnarije v središču Beltinec. S skupnimi močmi si prizadevajo zaposleni in prostovoljci vrtnarijo urediti kot
ekološki zeliščni in zelenjadarski vrt
tako, da bo v korist vsej skupnosti.
Njihovi odjemalci so in bodo predvsem kupci ekoloških izdelkov in
pridelkov in tisti, ki jih zanimajo
predavanja, praktične delavnice in
izobraževanja o ekološkem kmetova-
V Občini Lendava v teh dneh končujejo obnovitvena in druga dela na infrastrukturi, ki so jih začeli že jeseni
in intenzivno nadaljevali spomladi.
Tako so popolnoma prenovili najbolj
prometno lendavsko Kidričevo ulico,
v kateri so rekonstruirali kanalizacijski sistem, zamenjali telekomunikacijske in elektrovode, obnovili cesto
in pločnike ter zgradili nadomestno
javno razsvetljavo in uredili parkirišča ob večstanovanjskih objektih.
Vzdrževalna dela so potekala tudi
v Mohorjevi ulici, preplastili so cestišče in delno zamenjali robnike, postavili ulične svetilke na povezovalni cesti med Moharjevo in Kidričevo ulico,
prav tako pa urejajo javno razsvetljavo
na delu ceste med Lendavo in Dolgo
vasjo. Dela bodo končana v teh dneh.
Skupna vrednost del v Kidričevi in Moharjevi ulici je 530 tisoč evrov.
Kot nam je povedal lendavski podžupan Stanislav Gjerkeš, je bil tudi
uspešno saniran plaz v Gregorčičevi
ulici. Zdaj je ustavljen, tako da drsenja ni več. Iz ene hiše so se prebivalci
zaradi prevelikih poškodb morali izseliti, v preostalih pa so varni pred nadaljnjim plazenjem. Tudi dela v okviru projekta Oskrba Pomurja s pitno
vodo v Občini Lendava potekajo po
načrtu, najintenzivnejša so trenutno
na povezovanju omrežij v celotni občini. Pri tem so opravili tudi rekonstrukcijo vodovodnega omrežja od
trgovine Oprema do trgovine Tuš.
A. N. R. R.
Prazne prostore nekdanje železnine v središču Beltinec bodo spet uporabljali,
tokrat za ekološko predelavo in socialno podjetništvo. fotografija jože gabor
nju, samooskrbi, varstvu okolja in sociali. V svoje aktivnosti želijo vključiti
tudi občino, šole, vrtce in druge ustanove v občini. Prizadevali si bodo za
preskrbo prebivalcev občine z lokalno
pridelano hrano in za zagon medgeneracijskega centra. Zavod zaposluje
tri delavce, enega prek projekta Eko
vrt Beltinci, enega prek javnih del in
enega v okviru usposabljanja invalidov v sodelovanju z Rehabilitacijskim
centrom Soča – enota Murska Sobota.
Dve delavki sta zaposleni še prek republiške aktivne politike zaposlovanja v sodelovanju z društvoma Prijlika in Jarica. Pri aktivnostih sodelujejo
tudi prostovoljci.
Prostore nekdanje železnine bodo
jeseni in pozimi uporabljali za delo zaposlenih, pa tudi za skladiščenje in sušenje pridelkov. Letos načrtujejo tudi
odprtje dnevnega in medgeneracijskega centra za druženje občanov, za kar
bodo naslednje leto denar skušali pridobiti tudi na državnem razpisu socialnovarstvenih programov. Naslednje
leto nameravajo ustanoviti še zaposlitveni center za zaposlovanje invalidov na zaščitenih delovnih mestih. V
okviru razpisa LAS Pri dobrih ljudeh
so pripravili skupaj s partnerji in Občino Beltinci kot prijaviteljem projektni
predlog vzpostavitve Zaposlitvenega
in izobraževalnega centra Beltinci za
spodbujanje ekološkega kmetijstva in
lokalne oskrbe javnih zavodov z ekološkimi pridelki in izdelki.
J. G.
Novogradnje
Osem vrstnih hiš v Šercerjevem naselju
Imo Real v kratkem času na trgu predstavlja že drugi projekt v Murski Soboti, s katerim prebuja nepremičninski trg v mestu
Pri soboški družbi Imo Real so pripravili projekt gradnje osmih vrstnih hiš
v Šercerjevem naselju v Murski Soboti. Gre za ulico na skrajnem zahodnem robu mesta, za trgovskim središčem Maximus. »Že nekaj časa smo
iskali možnost, kaj narediti na tej lokaciji. Odločili smo se, da damo na trg
projekt manjših vrstnih hiš po vzoru
zahodnoevropskih držav. Gre za hiše
s površino nekaj nad sto kvadratnih
metrov in s pripadajočo parcelo, ki
bo velika okoli 300 kvadratnih metrov. V spodnjem delu bo urejen bivalni del, v zgornjem pa spalni, prav
tako bo ob hiši parkirno mesto za dva
avtomobila. Vse hiše imajo racionalno
in moderno arhitekturno zasnovo. Pri
tem nismo odkrivali Amerike, temveč
smo sledili zgledu iz tujine,« o projektu pravi direktor Imo Reala Kristian
Ravnič. Posebnost projekta je, da si
bodo lahko kupci sami izbirali, v kateri fazi gradnje želijo hišo prevzeti.
»Kupec bo imel dokončana osnovna
gradbena dela, torej bo hiša pod streho, naprej pa bodo dela potekala po
dogovoru z vsako posamezno stranko.
Kupcem želimo dopustiti izbiro, da
bodo imeli možnost hišo dograditi v
skladu s svojimi željami in finančnimi
možnostmi. Lahko pa seveda hišo dokončamo tudi mi.« Statična zasnova
bo dovoljevala tudi drugačno postavitev notranjih sten, kot je predvidena po načrtu. Hiše bodo v skladu z urbanističnimi pravili ohranile enoten
videz, predpisana bo tudi barva fasade. »Želeli smo narediti hišo, za katero bomo strokovno stali, in ki ni pre-
draga. Našli smo projekt, za katerega
menimo, da je dober in da bo tudi dolgoročno funkcioniral,« meni Ravnič,
ki dodaja, da bodo cene hiš primerljive s cenami stanovanjskih novogradenj. Na južni strani bo naselje zaprto
z ograjo, torej bo šlo za slepo ulico, to
pa po Ravničevem mnenju pozitivno
vpliva na kakovost življenja.
Gre že za drugi projekt, s katerim
Imo Real letos stopa na trg, potem ko
je pred kratkim pripravil projekt gra-
dnje dveh vila blokov v Vrbišču v Murski Soboti. Tudi tokrat so zasnovo pripravili v arhitekturnem biroju Arh42,
ki ga vodi Barbka Šušek. »Hiše so namenjene parom in mlajšim družinam.
Nekoč smo se vsi družili pred bloki,
danes tega ni več, saj ni več urejenih
skupnih prostorov z recimo igrali. Na
Nizozemskem je koncept vrstnih hiš
dobro razvit in se v takih naseljih ljudje med seboj tudi družijo,« pravi Šuškova. Pri ustvarjanju projekta so si po
njenih besedah prizadevali predvsem
za preprosto in sodobno arhitekturo.
»Sodobno zasnovani objekti z ravno
streho bodo atraktivni za mlajše kupce, hiše pa bodo ravno tako zanimive
za starejše, ki se morda željo umakniti iz prevelikih hiš, ki jih je težko vzdrževati. Proti cestni strani je objekt nekoliko zaprt in omogoča večjo intimo
na dvoriščni strani. Hiše bodo postavljene na zelo ugodni lokaciji, saj kolesarska steza že zdaj povezuje naselje
z mestom, v neposredni bližini je trgovsko središče s kinom, blizu pa so tudi
polja in narava. Tudi energetsko gledano bodo hiše omogočale manjšo porabo, saj je zasnova zelo kompaktna.« O
načinu ogrevanja se bodo kupci odločali sami. Projekt bo na trgu že ta mesec, saj so prvi potencialni kupci zanj
že pokazali zanimanje. Po optimalnem
scenariju bi bile hiše lahko vseljive že v
prvi polovici prihodnjega leta.
Timotej Milanov
S projektom vrstnih hiš v Šercerjevem naselju v Murski Soboti pri Imo Realu ciljajo predvsem na mlajše družine, ki želijo sodobno arhitekturo v neposredni bližini
mesta, in starejše občane, ki bi se radi umaknili iz prevelikih in energetsko potratnih hiš. fotografija arhiv imo reala
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
6. avgusta 2015 | Vestnik |
3
Terme 3000 M. Toplice, Zdravilišče Radenci in Terme Lendava
Tudi za Nafto Lendava se bliža konec
V tem letu še boljša
turistična bera kot lani
Petrol je v zameno
za posojilo dobil vse
Naložbe v energetsko učinkovitost, dvig kakovosti storitev in nove produkte
Izvršni direktor Term 3000 Moravske
Toplice, Zdravilišča Radenci in Term
Lendava Igor Magdič je predstavil turistično bero letošnje sezone in novosti, s katerimi si prizadevajo izboljšati kakovost ponudbe in pritegniti še
več gostov. Rekordne temperature in
število sončnih dni vplivajo na obisk
vodnih parkov termalnih središč Sava
Hotels & Resorts in tudi na zasedenost
namestitvenih zmogljivosti ter pestro
dogajanje v bazenih in ob njih. V vseh
šestih destinacijah se zavedajo pomena gibanja in zdravega prehranjevanja
za zdravje in dobro počutje, zato z njimi pri sestavljanju uravnoteženega jedilnika sodeluje priznana nutricionistka Mojca Cepuš.
V termalnih središčih in zdraviliščih
Sava Turizma v Pomurja in na Štajerskem so ustvarili letos v sedmih mesecih skoraj 341 tisoč prenočitev v
hotelih in apartmajih, to pa je za 5,2
odstotka več kot v istem obdobju lani.
Glede na rezervacije pričakujejo rast
tudi v avgustu. Največ je bilo domačih
gostov in gostov iz Avstrije, Nemčije,
Vzhodne Evrope in Balkana. Največja
rast v primerjavi z lani je med gosti iz
balkanskih držav, več kot 45-odstotna,
iz Češke je bilo za 30 odstotkov več gostov, iz Avstrije in Italije pet odstotkov
več, gostov iz Slovenije pa je za devet
odstotkov več.
Povečan obisk je bil v glavni sezoni v primerjavi z lani tudi v vseh petih
vodnih parkih. Julija je bilo v Termah
3000 v Moravskih Toplicah 23 odstotkov več dnevnih kopalcev, v Termah
Banovci 26 odstotkov več, v Termah
Lendava 30 odstotkov več, devet odstotkov več pa jih je bilo tudi v Zdra-
vilišču Radenci. Njihovi vodni parki se
uvršajo med najbolj priljubljena termalna kopališča po izboru obiskovalcev slovenskih kopališč.
Naložbe za 15,2 milijona evrov
Sava Turizem je z lastnim viri leta
2012 znova oživil naložbeni cikel in v
treh letih investiral 12,2 milijona evrov,
letos pa še tri milijone. Najprej so se lotili nujnih sanacijskih del, potem pa so
še vlagali v turistične produkte. Tako so
izvedli investicije v zdravstvo in zdravstveno opremo, med drugim so kupili
najsodobnejši 3D-ultrazvok in prenovili kopeli CO2 v Radencih. Prenovili so
sobe v hotelu Radin v Radencih in del
sob in kopalnic v hotelu Livada Prestige v Termah 3000 Moravske Toplice,
v katerih so opravili rekonstrukcijo in
sobne kopalnice prilagodili za uporabo
telesno prizadetim osebam. S prenovo restavracije v hotelu Termal so povečali število sedišč, obnovili so teraso kopališča hotela Livada Prestige in
celovito obnovili obbazenske površine
kopališkega kompleksa. Energetsko so
sanirali hotele v Radencih, na Ptuju in
Bledu in tudi zagotovili učinkovitejše
vire ogrevanja.
V Sava Turizmu vpeljujejo nove koncepte preživljanje počitnic. Tako kulinarični produkt Jejmo bolje! ozavešča
goste o uravnoteženem, torej zdravem
prehranjevanju med dopustom in tudi
v domačem okolju. V Termah Ptuj so
zasnovali program Be fit, v Radencih
pa vzpostavljajo prilagojeno prehrano
za zdravje srca. Novost letošnjega poletja so prilagojeni jedilniki za najmlajše
goste, ki so jih tako kot tudi druge pro-
Kulinarični produkt
Jejmo bolje! ozavešča
goste o uravnoteženem,
torej zdravem prehranjevanju med dopustom
in tudi v domačem okolju.
dukte razvili v sodelovanju s priznano
nutricionistko Mojco Cepuš.
Spodbujajo gibanje
in zdravo prehrano
Da bi spodbujali zdrav življenjski
slog s poudarkom na gibanju in zdravem prehranjevanju, so pripravili široko paleto spremljevalnega dogajanja
ter aktivnosti v vodnih parkih in hotelih. V tej marketinški kampanji nagovarjajo družine, pare in seniorje. V
hotelskih restavracijah gostom ponujajo lokalne specialitete in pri ustvarjanju jedi posvečajo posebno pozornost
vključevanju sezonske lokalne hrane.
Gostom so pripravili veliko informacij, s pomočjo katerih lahko odkrivajo
okolje in celotno regijo. Izlete ponujajo organizirano, gostje pa se lahko na
potep odpravijo tudi sami. Namige za
dobro se imet' v okolici term so izdali v
zloženki, objavljeni pa so tudi na spletni strani www.nasvetzadobroseimet.si.
Na njej so informacije o produktih, storitvah in aktivnostih za različne strukture gostov in tudi povezave z drugimi
turističnimi ponudniki v okolici.
J. G.
Posojilo zavarovano z zastavno pravico na
polovičnem deležu Nafte Lendava v družbi
Geoenergo, ki je pomemben člen v petišovski zgodbi
Poti so očiščene. Zdaj bo v stečaj lahko
šla tudi Nafta Lendava, podjetje Geoenergo (polovična lastnika sta Nafta
Lendava in Petrol) pa v celoti v last
Petrola. To je namreč razkrila skupščina družbe Geoenergo. Spomnimo,
da je Geoenergo ključno podjetje pri
petišovski plinski zgodbi, saj je imetnik pravice za izkoriščanje mineralnih snovi na pridobivalnem polju v
Murski depresiji za obdobje od leta
2002 do 2022.
SDH je dal prejšnji mesec soglasje direktorju družbe Nafta Lendava
za najem novega posojila in za vse
druge pravne posle, ki so za to potrebni, prav tako pa tudi soglasje za
spremembo družbeniške pogodbe
Geoenerga, o čemer sta družbenika
odločala na zadnji skupščini. Vpisi
v sodni register so razkrili, da je po
pogodbi, ki je bila sklenjena 13. julija,
posodil Petrol Nafti Lendava 1,1 milijona evrov po šestodstotni letni nominalni obrestni meri s povezanimi
stroški, vključno s stroški morebitne
sodne izterjave, posojilo pa je zavarovano z vpisom zastavne pravice Petro-
Petrol si bo posojilo,
ki ga je dal Nafti
Lendava, poplačeval
z izplačilom celotnega
bilančnega dobička,
ki ga bo ustvarjala
družba Geoenergo.
la na polovičnem lastniškem deležu
Nafte Lendava v družbi Geoenergo.
Da bo Nafta Lendava s tem denarjem
poplačala dolg do bank, je povsem logično, saj je pred tem dejanjem SDH
dal soglasje vodstvu družbe Nafta
Lendava, da sklene Sporazum o mirovanju z NLB, DUTB in TCK.
Drugi korak, ki govori o popolnem
Petrolovem prevzemu še edinega premoženja Nafte Lendava, to pa je lastniški delež v družbi Geoenergo, je
sprememba družbeniške pogodbe.
Petrol si bo namreč svoje posojilo, ki
ga je dal Nafti Lendava enkrat v preteklosti, s to zadnjo posojilno pogodbo poplačeval z izplačilom celotnega
bilančnega dobička, ki ga bo ustvarjala družba Geoenergo. Prav tako bo
Petrol zagotovil morebitna potrebna
sredstva za sanacijo starih še ne saniranih vrtin, s tem pa si bo pridobil še
dodatno pravico do preferenčne dividende.
In tretji korak, ki je rešil vprašanje,
kako Petrol postane lastnik vsega,
kar je ostalo vrednega na pogorišču
Nafte Lendava, je člen v družbeniški
pogodbi, ki govori o tem, kaj v primeru, če eden od družbenikov ne bo
mogel poravnavati svojih obveznosti.
Torej v primeru, da eden od družbenikov ne more izpolnjevati svojih
obveznosti zaradi insolvenčnega postopka (prisilna poravnava, stečaj ali
likvidacija) ali zaradi uvedene sodne
izvršbe, drugi družbenik lahko kupi
poslovni delež družbenika. Že zdaj
pa je jasno, da Nafta Lendava najetega posojila nikoli ne bo mogla odplačati.
Majda Horvat
Pri sprejemih vlog za odpis dolgov nobene gneče
Kdor ne plača elektrike, mora biti že v veliki stiski
Več informacij kot oddanih vlog – Mnogi ne izpolnjujejo vseh pogojev za odpis dolga – Nekateri zaposleni ne zmorejo plačevati vseh obveznosti
Nadaljevanje s 1. strani.
Poleg tega so posamezniki povpraševali tudi po odpisu dolga za najemnine, telefon, kazni zaradi prometnih
prekrškov in drugo, a gre za dolgove,
ki jih ne bodo odpisovali.
»Tudi pri nas ni bilo posebnih vrst,
prvi dan se je oglasilo petnajst ljudi,
nekaj pa jih je le vzelo obrazec,« so
nam povedali na CSD Ljutomer. Direktor Branko Petovar opaža, da mnogi, ki se oglasijo, ne izpolnjujejo vseh
potrebnih pogojev, ali dolg ni iz predpisanega obdobja, ali je cenzus dohodkov rahlo presežen, ali pa ne uveljavljajo denarne pomoči.
Še posebno velik je problem pri starejših, ki nimajo otroškega dodatka,
imajo nizek osebni dohodek, denarne pomoči pa ne želijo prejemati, ker
imajo kakšno skromno premoženje.
Zato meni, da ta zakon o odpisu
dolgov ni najboljši kazalnik resnične
socialne stiske. »Celo bi rekel, da je
krivičen in diskriminatoren do tistih,
ki se odrekajo socialnim transferjem,
pa prav tako živijo v revščini. Kolikor vidim pri delu na našem centru
in gotovo je podobno tudi drugje, bi
morali posebno pozornost nameniti prav tistim, ki so sicer zaposleni,
pa ne zmorejo plačevati vseh obveznosti.«
Povprašali smo tudi pri Energiji plus iz Mariboru, ki se je pridružila sporazumu o odpisu dolgov in pri
kateri je tudi največje zanimanje ravno za odpis dolgov za elektriko. Direktor Bojan Horvat nam je povedal, da
po svojih ocenah pričakujejo nekje od
700 do 1000 takih, ki bodo izpolnjevali pogoje, za odpis dolgov pa so pripravljeni nameniti od 70 do 75 tisoč
evrov. Gre za plačilo tistega dolga, ki
je nastal v letu 2013 in je že v postopku izterjave. Pri elektriki ne nastaja
pretiranega dolga, saj se posameznikom prej zagrozi z izklopom elektrike, če računov ne poravnajo sproti. Ti
se največkrat obrnejo po pomoč na
center za socialno delo, ki jim pomaga z izredno denarno pomočjo in s katerim potem skupaj poiščejo rešitev.
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek,
A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Vida Toš, Timotej Milanov,
(novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen
(tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10
(redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (marketing), št. telefaksa 538 17 11.
Pa tudi sicer na CSD-jih veliko težav
in stisk ljudi rešujejo sproti. Prosijo še
za pomoč pri plačilu različnih komunalnih storitev in ogrevanja.
Horvat je še povedal, da vidijo, da
so računi za elektriko v gospodinjstvih med prednostnimi za plačilo in
da kdor ne plačila elektrike, mora biti
že v veliki stiski. Prav tako ne gre za
kakšne večje vsote v primerjavi z drugimi računi gospodinjstva.
Morda tega nihče ni pričakoval, a
velike gneče ni bilo nikjer, ampak so
dobivali le posamezne vloge. Resda je
še čas do konca oktobra, a kaj, ko ravno tistih institucij, pri katerih je največ dolgov, ni na seznamu podpisnikov sporazuma.
Tudi Občina Razkrižje na primer
doslej sporazuma ni podpisala, čeprav župan Stanko Ivanušič poudarja,
da se strinja z odpisom dolgov za tiste
občane, ki so zares socialno ogroženi,
kot je že sporočil Vladi RS.
Vendar mu, kot dodaja, poznavanje
prejemnikov posameznih socialnih
pomoči govori tudi o tem, da vsaj ne-
kateri s to pomočjo ne ravnajo tako,
kot bi morali. Zato bo potrebno odločanje o tem, komu koliko odpisati,
vzeti pod drobnogled. Ivanušič opozarja, »da bo največji del teh odpisov
zgorel prav na občinah, in to tistih, v
katerih je socialna stiska ljudi največja.« Meni, da tako javna podjetja kot
druge javne ustanove računajo, da jim
bodo odpisane dajatve pokrile občine ali prek subvencij ali neposredno
iz proračuna. Celoten do zdaj ugotovljeni dolg občanov v Občini Razkrižje znaša 9.230,00 evrov. Vendar za zdaj
še ni rečeno, da bo odpisan v celoti.
Razkriški župan Stanko Ivanušič še
dodaja: »Ni mi jasno, kakšen je konkreten delež pomoči Vlade RS oziroma države Slovenije, kolikšen je delež,
s katerim bodo konkretno pomagali
socialno šibkim.«
A. Nana Rituper Rodež, Tatjana Letnik
SESTAVITE POLE TJE PO SVOJE
IZBERITE SI SVOJE POLETNE UGODNOSTI
IN SE OGLASITE PRI NAS
Ugodnosti veljajo do 31. 8. 2015
www.nkbm.si
Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], marketing: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 100,70
evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini 212 evra, letna naročnina za on-line
Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa
za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN
pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X.
Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov.
Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih
prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem
sklenjene ustrezne avtorske pogodbe.
Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti
avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe
z izdajateljem.
4
kultura
| Vestnik | 6. avgusta 2015
Slovenska sodobna umetnost v Budimpešti
V petek bodo v Budimpešti v galeriji Mucsarnok odprli razstavo, ki predstavlja sodobno slovensko likovno umetnost z naslovom Mojstri in učitelji, tradicija v slovenskem slikarstvu, ki jo je zasnoval Milček Komelj.
Hkrati bodo od torka na ogled še tri spremljajoče razstave o arhitektu
Jožetu Plečniku, lendavskem kiparju Györgyu Zali in srednjeveškem slikarju Janezu Aquili iz Radgone. Razstava je nastala v sodelovanju Galerije - Muzeja Lendava in slovenskega veleposlaništva.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Anton Peršak v Milanu
Državni sekretar na kulturnem ministrstvu Anton Peršak je na konferenci z naslovom Kultura kot inštrument za dialog med narodi na EXPU
v Milanu, katere se je udeležilo 83 delegacij z vsega sveta, opozoril na
pomen kulturne dediščine. Govorili pa so tudi o tem, kako je treba zaščititi in ohranjati vso raznolikost, ki je ena od ključnih sestavin mednarodne skupnosti. Predvsem pa se ne sme dovoliti težnjam globalizacije
po njenem poenotenju.
Odpis dolgov
V Knjižnici Ljutomer so v sredo v
sklopu praznika občine odpisovali
dolg, ki so ga imeli njihovi člani v
knjižnici zaradi zamudnin. Odpisali bodo le dolg za ta dan, prav
tako so isti dan novim članom podarili enoletno članarino.
50 let Ljutomerskega okteta
Niso želeli, da se tradicija prekine
Dušan Prelog je prevzel vodenje okteta od očeta Mirka – Poskrbijo za lepo slovensko pesem in kakšno hudomušnico
Ljutomerski oktet praznuje letos
50-letnico svojega delovanja in spada
med najstarejše slovenske oktete. V
zdajšnji pomlajeni sestavi pojejo prvi
tenor Bojan Ferenc in Dejan Kolarič,
drugi tenor Tihomir Babič in Igor Golob, bariton Marko Rus in Marko Jureš,
basista sta Peter Beznec in Simon Maroša, vodi pa ga Dušan Prelog. V času,
ko se je prejšnja zasedba ob 45-letnici odločila, da bodo prenehali aktivno
delovati, je dirigentsko palico prevzel
od svojega očeta Mirka Preloga.
Da se vendarle ne bi prekinila dolga in bogata tradicija okteta, ki je s
svojim petjem zaznamoval marsikatero prireditev in dogodek, in ker je
bilo nekaj članov, ki so se zavedali, da
je treba vztrajati in so bili pripravljeni poiskati nove glasove, so še naprej
peli. V svojem programu skrbno negujejo tradicijo poustvarjanja slovenske ljudske pesmi in pri tem izbirajo
tudi novejše priredbe, pojejo umetne
pesmi slovenskih avtorjev, skladbe
iz različnih obdobij od renesanse do
najsodobnejših del domačih in tujih
skladateljev, radi zapojejo črnske duhovne pesmi, v svojem repertoarju pa
imajo tudi nekaj napitnic in skladb za
posebne priložnosti.
»Obstaja pa železni repertoar slovenskih oktetov, tistih skladb, ki jih
Ljutomerski oktet z lepo, največkrat slovensko ali ljudsko pesmijo sodeluje na marsikateri prireditvi. fotografija arhiv ljutomerskega okteta
poje večina oktetov, to pa so na primer Slovenec sem, Oj, Triglav moj
dom, O mraku, Večerni ave, O kresu
in še druge lepe skladbe, brez katerih
ne gre,« pove Prelog. V svoj repertoar
radi vključijo tudi svoje domače, prleške skladbe, ena takih je hudomušnica Ste vidli barona ali Jaz sem čüja
ftiča peti in druge
V Ljutomeru in Prlekiji je razvejena pevska tradicija, med drugim Slovensko pevsko društvo letos praznuje
celo 110-letnico aktivnega delovanja,
poleg tega imajo tudi lepo število zborov in različnih manjših pevskih zasedb. Mnogi pevci in pevke pojejo v
različnih zasedbah, večina pa se jih
sreča v komornem zboru Orfej. Pre-
log je povedal, da vse skupine med
seboj dobro sodelujejo, imajo skupne
koncerte, po potrebi pa si pevce tudi
posodijo. Ubrano petje pa je povezano tudi s trdimi vajami. Ker se dandanes ni vedno enostavno uskladiti,
da bi vsi prišli na vaje, delajo bolj na
projektih. Vaje so sicer vse leto, bolj
intenzivne pa pred nastopom. Udele-
žujejo se tudi revij v organizaciji JSKD
in drugih srečanj, spomladi pa so organizirali srečanje slovenskih oktetov.
To srečanje je bilo tudi del slovesnosti
ob letošnjem jubileju, vrhunec pa bo
30. oktobra, ko bodo v Ljutomeru pripravili jubilejni koncert.
A. N. R. R.
Dan kulture pod mogočnimi hrasti
Poezija, žlahtno zmešana z drugimi zvrstmi umetnosti
Poslušanje poezije in literature domačih in drugih priznanih ustvarjalcev – Predstavili so se tudi mladi poeti, glasbeniki in gledališčniki
Minuli torek so v Ljutomeru svojo pozornost namenili lepi slovenski in prleški besedi pa tudi lepim mislim in
občutjem nasploh. V okviru občinskega praznika in v organizaciji območne izpostave JSKD Ljutomer so
pripravili Dan kulture, tako so pozno
popoldne pod mogočnimi stoletnimi hrasti v Parku 1. slovenskega tabora prisluhnili poeziji in prozi, zvečer
pa se je kulturno dogajanje s poezijo,
glasbo, gledališčem in žlahtno kapljico nadaljevalo v atriju mestne hiše.
Zbrane, bilo jih je več kot sto, je nagovorila in k poslušanju povabila Mira
Rebernik Žižek, vodja območne izpostave JSKD.
Že nekaj let poteka branje poezije
pod stoletnimi hrasti, ki so tudi letos
ponudili zavetje različnim ustvarjalcem, ki pišejo, skladajo ali samo ljubijo in uživajo v poeziji in literaturi,
ter poslušalcem. S svojimi pesmimi
ali odlomki so se predstavili tisti, ki
tudi sami pišejo, in še drugi, ki jih z
veseljem prebirajo in ob njih uživajo
ter so bili pripravljeni svoj izbor znanih in manj znanih avtorjev razkriti
poslušalcem. Nastopajočim so se pridružili tudi literarni ustvarjalci iz Hrvaške in Bosne.
BOLJŠA STRAN SPLETA
Veliko obiskovalcev je v Ljutomeru na Dnevu kulture uživalo ob poeziji, glasbi in lepi besedi ter žlahtni kapljici.
fotografija bojana karba
Druženje v takem krogu je tudi priložnost, da se o prebranem in povedanem poklepeta, da se izmenjajo misli,
občutenja in razmišljanja. Podobno
kot v preteklosti, ko so se zbirali veliki in pogumni možje Prlekije, debati-
rali o aktualnih vprašanjih in si želeli
sprememb v takratni družbi. To druženje, je poudarila Rebernik-Žižkova,
je namenjeno tudi spominu na dogajanje in spominu na prvi slovenski tabor.
Kajti pred skoraj 150 leti se je ravno v
tem parku zbralo sedem tisoč ljudi in
podprlo program Zedinjene Slovenije.
V Ljutomeru je bil devetega avgusta
leta 1868 prvi slovenskega tabor, prvo
slovensko množično politično zborovanje za narodne pravice Slovencev, in
s takim srečanji se lahko spodbudi tudi
družbena kritična misel danes.
Zvečer se je dogajanje preselilo v
atrij mestne hiše, v katerem je prav
tako JSKD Ljutomer pripravil zanimiv dogodek, letos prvič, z naslovom
Žlahtno zmešano – glasba s poezijo, prepletali pa so se glasba, poezija, gledališče in žlahtna kapljica. Letos so k sodelovanju povabili mlade
ustvarjalce, z dramatizacijo pravljice
Pijana smrt ali Vinogradnik Tomaž
je zamočil je nastopil pisatelj, pesnik
in igralec Luka Vasle, na kitaro je zaigral glasbenik Domen Gnezda, Tina
Čeh pa na violino, francoske šansone
Edith Piaf je zapela sopranistka Sheherazade Boulil, Parižanka, ki lepo
obvlada tudi slovenščino, nastopil pa
je še moški sekstet, sestavljen iz pevcev Ljutomerskega in Cvenskega okteta pod vodstvom Tihomirja Babiča.
Ob tem so za sprostitev in izostritev
čutov poskrbeli tudi z žlahtno kapljico domačih vinarjev Vinarstva Kovačič in Vinoreje Kaučič.
A. Nana Rituper Rodež
intervju
www.vestnik.si | e: [email protected]
6. avgusta 2015 | Vestnik |
5
Pulmolog dr. Anton Lopert preučeval učinkovitost zdravljenja astme pri domačih bolnikih
Odkriva, zakaj neko zdravilo
pri posameznikih ne učinkuje
Več let s pomočjo kliničnih meritev in preiskav spremljal bolnike in njihovo doživljanje bolezni – Na uspešnost zdravljenja vpliva tudi genetika
Z
akaj neko zdravilo, ki uspešno
zdravi astmo pri večini pacientov, pri posameznikih ne učinkuje, je že nekaj časa zanimalo pulmologa dr. Antona Loperta, dr. med.,
zato se je lotil raziskave. Šest let je pri
zdravljenju astme spremljal paciente
iz svoje ambulante za pljučne bolezni
in alergijo EUPNEA, spoznanja večletne analize pa je zapisal v doktorski
disertaciji Povezanost kliničnih kazalcev uspešnosti zdravljenja astme
pri odraslih z nukleotidnimi polimorfizmi, ki jo je letos uspešno zagovarjal na Medicinski fakulteti Univerze v
Mariboru.
Analiziral je štiri kazalce uspešnosti zdravljenja, poleg dveh merljivih objektivnih še dva subjektivna,
ko bolniki ocenjujejo svoje počutje,
o astmi, eni izmed najbolj pogostih
kroničnih bolezni?
ob vsakodnevni aktivnosti hitro utrudi in ostane brez sape.
Raziskava pred petimi leti je pokazala, da v Sloveniji zboli približno 16 odstotkov odrasle populacije, tudi v Pomurju je podobno. Pri alergijski astmi
pa je med sprožilci pogosteje alergen
ambrozije. Astma je bolezen dihalnih
poti s kroničnim vnetjem bronhijev, krčenjem gladkih mišic bronhijev, oteklino sluznice in večjim izločanjem sluzi,
zato se prehodnost dihalnih poti manjša in imajo bolniki značilne simptome, kot so dušenje, piskanje v pljučih
in dražeč kašelj. Astma je lahko alergijska ali nealergijska, pri nekaterih se
pojavi že v otroštvu, v puberteti lahko
izzveni, včasih se ponovno pojavi ali se
prvič pojavi pri odraslih osebah.
Do kakšnih spoznanj ste prišli?
Ugotovili smo, da so se vsi štirje kazalniki pri pacientih ob rednem zdravljenju značilno izboljšali, bolniki so
imeli večjo pljučno kapaciteto, preobčutljivost bronhijev se je zmanjšala, astma je bila bolj nadzorovana in
tudi test o kakovosti življenja je pokazal večjo zmogljivost pri delu. Raziskava pa je tudi pokazala, da med izsledki
preiskav pljučne funkcije in med bolnikovim doživljanjem izboljšanja, torej med objektivnim in subjektivnim
dojemanjem, ni enostavne povezanosti. Nekateri bolniki kljub izboljšanju
pljučne funkcije ne opažajo bistveno večje zmogljivosti in obratno, bol-
imunologijo klinike Golnik pa so določili njihove genotipe. Podobnih raziskav pri odraslih bolnikih ni veliko,
običajno se osredotočijo na en vidik,
ali na to, kateri geni so pri astmi pogosti, ali pa preučujejo povezanost nekega zdravljenja in genotipa, običajno
glede na izboljšanje le enega kazalca,
navadno pljučne funkcije. Mi pa smo
raziskovali nekoliko širše, zanimalo
nas je, kako so posamezni geni povezani z zdravljenjem z inhalacijskimi
glukokortikoidi, ki so temeljno zdravilo pri astmi. Pri tem smo poleg meritev pljučne funkcije upoštevali tudi
počutje bolnika. Pri genih, ki sem jih
izbral za analizo, je takšna raziskava
prva doslej. Pri nekem genotipu v teh
genih se bolnik na enako zdravljenje
lahko odzove slabše ali boljše.
Astma se danes z zdravili, ki jih imamo na voljo, običajno uspešno in dobro
zdravi. Kljub temu pa je nekaj primerov, tudi v naši ambulanti, ko običajna zdravila ne pomagajo dovolj. Pri teh
bolnikih smo želeli v raziskavi ugotoviti morebitno gensko predispozicijo, zaradi katere se slabo odzivajo na
običajno zdravljenje in so morda kandidati za drugačno zdravljenje. V Sloveniji se nekateri bolniki že zdravijo z
biološkim zdravilom omalizumab, gre
za protitelesa proti imunoglobulinom
E, to je beljakovina, ki je pomembna
v patogenezi alergijske astme. Gre za
zelo drago zdravljenje, zato ga mora
odobriti konzilij na Golniku. V poštev
pride le za bolnike z alergijsko astmo,
ki so preobčutljivi na stalno prisoten
alergen, na primer pršico, in imajo pogosta huda poslabšanja. Pri bolnikih, ki
izpolnjujejo predpisane kriterije, je to
zdravljenje tudi zelo uspešno, ni pa primerno za vse bolnike.
Pa se genetika že uporablja pri diagnosticiranju astme in pri izbiri
zdravljenja?
Danes se običajno pri diagnosticiranju astme in predpisovanju zdravil
za diagnosticiranje uporablja meritve
pljučne funkcije. Če je zmanjšana, izmerimo izboljšanje glede na prvotno
vrednost po tem, ko bolnik vdihne
zdravilo, ki širi bronhije. Pri bolnikih,
pri katerih pa je pljučna funkcija zadovoljiva, a imajo simptome, na primer piskanje v pljučih, pa opravimo
še provokacijski test. Vključevanje genetike je za zdaj bolj eksperimentalen
način in bo verjetno bolj zanimivo v
prihodnosti. Dejstvo je, da pri tem
ne gre za rutinske preiskave, ampak
je koristna predvsem pri tistih, ki jim
običajna zdravila ne pomagajo.
Sami se poleg zdravniške prakse posvečate tudi raziskavam in preučevanju bolnikov. Koliko so ta spoznanja
spremenila vaš pogled na zdravljenje?
Dr. Anton Lopert: »Ljudje smo različni in ravno to je tisto, kar dela medicino zanimivo.« fotografija nataša juhnov
pri tem pa je v odzivanje na zdravila
vključil še genetiko. Njegove izsledke
je objavila tudi ameriška znanstvena
revija Scientific reports.
Pri raziskavi ste se osredotočili na
bolnike iz svoje ambulante, to pomeni, da spoznanja vključujejo posebnosti našega okolja.
Predmet moje raziskave so bili moji
pacienti, ki pa prihajajo iz celega Pomurja. Vključenih jih je prek dvesto.
To je lep vzorec za preučevanje in iskanje zakonitosti. Pri raziskavi sem
zajel odrasle, starejše od 18 let, vse
skupine bolnikov z astmo, ki pridejo
na zdravljenje k nam, kadilce in nekadilce, alergike in nealergike. Tudi
nisem izključeval bolnikov, ki kadijo,
kot je pogosto v študijah o astmi. Pri
bolnikih sem od tri do šest let spremljal, kaj se dogaja pri zdravljenju astme, koliko se je stanje izboljšalo in kaj
na to vpliva. Ugotovitve, ki so značilne
pri tako heterogeni skupini bolnikov,
bi bile pri bolj homogeno sestavljeni
skupini še bolj izrazite.
Za kakšno bolezen gre, ko govorimo
Kaj vse ste spremljali pri raziskavi?
V prvem delu raziskave sem spremljal stanje bolnikov glede na štiri dejavnike, dva merljiva objektivna in dva
subjektivna kazalca. Že ob prvem obisku v ambulanti so pacienti opravili
meritve pljučne funkcije in bronhoprovokacijski test, to je preiskava, s katero
ugotavljamo preobčutljivost bronhijev
in nam kaže, kako se bronhiji odzovejo
na različne dražljaje, ki so lahko alergeni, pa tudi na druge dejavnike iz okolja, dražljivce, kot so cigaretni dim ali
žveplov dioksid v smogu. Pri pacientu z
astmo pride po tej preiskavi zaradi krčenja gladkih mišic bronhijev do padca
pljučne funkcije za več kot 20 odstotkov in težjega dihanja, medtem ko pri
zdravem tega ne opažamo.
Zanimalo me je tudi, kako pacienti sami doživljajo svojo bolezen. V ta
namen sem uporabil dva mednarodno
uveljavljena vprašalnika, prvi nam pokaže, kako je astma nadzorovana oziroma zdravljena, drugi pa je usmerjen
na kakovost življenja in kaže, koliko je
človek zmožen opravljati običajne aktivnosti, kot sta hoja po stopnicah ali
nošenje bremen, in ali se zaradi astme
nik se počuti bistveno boljše, kazalci
pljučne funkcije pa ne kažejo bistveno
večjih vrednosti.
Torej je pri doživljanju bolezni zelo
pomemben subjektiven človeški kriterij.
Ljudje imamo različen prag tako za
doživljanje bolečine kot oteženega dihanja. Izsledki kažejo, da bolniki različno doživljajo svojo bolezen. Nekateri
občutijo več težav, kot bi jih pričakovali
glede na pljučno funkcijo in druge laboratorijske preiskave, drugi, pri katerih pa so morda slabše ugotovitve preiskav, pa ne zaznajo dušenja, piskanja
v pljučih ali kašlja. Prva skupina pogosteje obiskuje zdravnika in morda po
nepotrebnem prejema preveč zdravil,
nasprotno pa gredo bolniki iz druge
skupine z visokim pragom za simptome
prepozno k zdravniku, šele ko je stanje
že slabše. Ljudje smo pač različni, in to
je tisto, kar dela medicino zanimivo.
Poleg tega ste pri preučevanju upoštevali tudi genetiko.
Vsem bolnikom smo vzeli kri za izolacijo DNK, v laboratoriju za klinično
In kaj vas je pri ugotovitvah še posebej presenetilo?
Pri polimorfizmu v genu TBX21, polimorfizmi posameznih nukleotidov so
tisti v naših DNK, po katerih se ljudje
pogosteje razlikujemo, sem ugotovil statistično značilno povezanost uspešnosti
zdravljenja z genotipom tako glede izboljšanja pljučne funkcije in zmanjšanja
bronhialne preodzivnosti in celo povezanost z izboljšanjem kakovosti življenja bolnikov z astmo. To zadnje sem
opažal pri skupini bolnikov z astmo, ki
so nekadilci.
Ti izsledki kažejo, da genetski vplivi
določajo, kako se bo bolnik z astmo odzval na zdravljenje z zdravili, v našem
primeru inhalacijskimi glukokortikoidi. To daje odgovor, zakaj je pri bolnikih enako zdravljenje različno uspešno.
Ne smemo pa zanemariti tudi zunanjih
vplivov, saj pri uspešnosti zdravljenja
genetske vplive modificirata predvsem
kajenje in alergija.
Pri vaši raziskavi je bilo v ospredju
zanimivo vprašanje, zakaj je zdravljenje astme pri nekaterih uspešnejše kot pri drugih.
Ko imaš večjo skupino bolnikov, je
zanimivo videti, kako se odzovejo na
zdravila in ali pri tem veljajo neke zakonitosti. Vedno me zanima, ali se bolnik na predpisano zdravilo dobro odzove, to pa lahko ustrezno spremljamo
samo pri bolnikih, ki redno hodijo na
kontrole. Moram povedati, da so naši
Pomurci zelo pridni in disciplinirani.
Kakšen sicer res ne pride na kontrolo,
nekoliko pogosteje se to zgodi pri mlajših bolnikih. Če trenutno nimajo težav,
zdravila nehajo jemati in jih izgubimo
iz evidence. Začasno, saj se čez nekaj
let, ko se težave ponovijo, vrnejo. Včasih je težko, še posebno za mlajše, ki
imajo aktivno življenje, da bi ves čas,
tudi če nimajo težav, uporabljali pumpico, to pa je temeljno za uspešno nadzorovanje astme. Športniki pa so motivirani, da jemljejo zdravila, ker pa gre za
zdravila, ki povečajo kapaciteto pljuč
in športnikovo zmogljivost, potrebujejo zdravniško potrdilo, sicer se to lahko
razume kot doping.
Boste preučevanje nadaljevali, kaj
vas bo zanimalo?
Zanimivo je, da lahko pri bolnikih,
pri katerih običajno zdravljenje ni
uspešno, vzrok iščemo tudi v genetiki.
Zavedati pa se moramo, da je genetska
konstitucija le ena od komponent, ki
vpliva na zdravljenje tako astme kot
drugih bolezni. Nanjo ne moremo
vplivati, lahko pa vplivamo na uspešnost zdravljenja z rednim jemanjem
zdravil, rednimi kontrolami pri zdravniku in s tem, da ne kadimo.
A. Nana Rituper Rodež
6
kmetijstvo
| Vestnik | 6. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kmečki svetek na Krajni
Proslava praznika žetve in setve
Podobna prireditev je bila tudi v Grabšincih – Prikazii apnjenja, strniščne obdelave tal in setve različnih vrst dosevkov za krmo
Na njivi na Krajni pri hišni številki 1
je v soboto potekala prireditev Kmečki svetek v Občini Tišina, ki naj bi po
uspeli premieri postala tradicionalna.
Kmečki svetek na Krajni so organizirali Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota pri Kmetijsko-gospodarski
zbornici Slovenije, Občina Tišina, Govedorejsko društvo Tišina in domačini s Krajne. Najprej so zbrane nagovorili in pozdravili župan Občine Tišina
Franc Horvat, predsednik Govedorejskega društva Tišina Branko Buček
(prireditev je potekala poleg njegove hiše), predsednik območne enote
KGZS Jožef Meolic, predsednik odbora
za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe v tišinski občini Milan Karoli, župan Občine Cankova Drago Vogrinčič in drugi.
Nato so bili prikazi in predstavitve
ravnanja s slamo (nanos dušičnih bakterij in mulčenje slame), apnjenja tal
(potrebe po apnjenju, odmerki in iz-
bor apnenih gnojil ter prikaz trošenja
apnenih materialov), strniščne in setvene obdelave tal (prikaz delovanja
diskastih orodij in rahljalnikov, prikaz
posameznih in združenih orodij za
setveno obdelavo in sejalnic za setev
dosevkov), predstavitve vrst in sortimenta ter prikazi različnih načinov
setve dosevkov. Omenjene prikaze in
predstavitve so vodili Zita Flisar Novak, Ervin Novak, dr. Stanko Kapun in
Branko Kornhauser s KGZ Murska Sobota ter mag. Marjan Dolenšek s KGZ
Ljubljana. Skratka, na izbrani njivi je
bil zasnovan demonstracijski poskus
apnjenja, strniščne obdelave tal in setve različnih vrst dosevkov za krmo,
udeleženci pa so lahko spremljali
učinke tehnoloških postopkov.
Po predstavitvi aktivnosti Govedorejskega društva Tišina, ki sta jih vodila predsednik Branko Buček in Marjan
Špur z KGZ Murska Sobota, je bila razprava o strokovnem delu, ogledali so
si še panoje, razstavljene stroje, pri-
pravke in semena, vsak, kdor je želel,
pa se je lahko pogovoril s predstavniki
sodelujočih podjetij, društev ter svetovalne in selekcijske službe. Za konec
je bil na vrsti še prikaz delovanja starih kmetijskih traktorjev in priključkov. Vsi, ki so sodelovali ali pomagali
pri prireditvi, so dobili zahvalno listino, ves čas dogodka pa so bile postavljene tudi različne stojnice, na koncu sta bila še pogostitev in zabavno
druženje.
»To prireditev smo organizirali
zato, da proslavimo tako praznik žetve kot praznik setve, in zato, ker se
vse začne na zemlji, s katero moramo ravnati lepo in jo obdelovati. Veseli me, da se je zbralo veliko obiskovalcev, zelo aktivni pri pogostitvi in
pripravi prireditve so bili domačini s
kmetijsko mehanizacijo, predvsem s
traktorji. To je bil res dogodek, na katerega smo se skrbno pripravljali, ga
pričakovali in na katerem se je dalo
zares tudi kaj videti. Tudi udeležen-
ci so odnesli nekaj s tega dogodka, to
pa je bil naš namen. Poskušali smo
predstaviti tehnologije, ki so potrebne, tako s področja kmetijske tehnike
kot tudi tehnoloških ukrepov za preprečevanje vedno večjih nevšečnosti,
ki jih imamo pri kmetijski pridelavi
tako zaradi ekstremnih vremenskih
pojavov kot tudi zaradi pojava bolezni in škodljivcev, ki jih težko zatiramo. Na koncu vse to vpliva na gospodarnost ter kakovost hrane in krme,«
je po dogodku povedala Zita Flisar
Novak.
Podobna prireditev je bila v soboto tudi na kmetiji družine Bec v Grabšincih v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Tam so pripravili KGZ Murska Sobota,
Združenje za medsosedsko pomoč in
Strojni krožek Gornja Radgona prikaz
strojev za poletno obdelavo tal, apnjenja in setve strniščnih dosevkov. Natančneje je to pomenilo predstavitev
ukrepov za preprečevanje fuzarijskih
bolezni in težav z mikotoksini, rav-
nanje s slamo in varstvo pred pleveli (nanos mikrobioloških pripravkov
za razkroj žetvenih ostankov in mulčenje slame), apnjenje tal (potrebe
po apnjenju, odmerki in izbor apnenih gnojil ter prikaz trošenja apnenih
materialov) in za poletno obdelavo tal
(prikaz posameznih in združenih orodij za obdelavo tal in sejalnic za setev
dosevkov, pri zadnji pa je šlo za predstavitev vrst in sortimenta ter prikaze različnih načinov setve dosevkov).
Predstavitev in prikaz so vodili Breda
Vičar, Sašo Sever in Anton Slana s KGZ
Murska Sobota ter mag. Marjan Dolenšek. Tudi ta prireditev se je končala z diskusijo o strokovnem delu, ogledom razstavljenih strojev, pripravkov
in semen ter s pogostitvijo in druženjem.
Naslednjo soboto, 8. avgusta, bosta
pri cerkvi v Gornjih Slavečih tradicionalna prireditev 17. Kmečki dan in regijsko tekmovanje v oranju.
T. K.
Zelo uspela prireditev Kmečki svetek bo dobila prihodnje leto najverjetneje svoje nadaljevanje. fotografija tomo köleš
Agra 2015
Komisija podelila deset šampionskih naslovov
Na ocenjevanju vina sodelovalo 137 pridelovalcev iz šestih držav s 418 vzorci – Vzorce vina ocenjevale štiri petčlanske komisije
»Proizvodnja vina je pomembna gospodarska panoga, prek kakovostnega
vina pa se lahko promovirata ne samo
slovensko vinogradništvo in vinorodna dežela, v kateri lahko pridelamo
kakovostno vino, ampak je to lahko
model za druge gospodarske panoge,
ki bi Slovenijo predstavljale kot deželo s kakovostnimi izdelki, za katere bi
lahko dosegali tudi višjo ceno,« je povedal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec.
Na 41. ocenjevanju Vino Slovenija in
petem ocenjevanju vina iz ekološko
pridelanega grozdja, ki so ju v Gornji
Radgoni pripravili pred avgustovskim
sejmom Agra, je sodelovalo 137 pridelovalcev iz šestih držav s 418 vzorci.
Kot je dejal direktor Pomurskega sejma, gre za največje ocenjevanje vina,
saj na njem vsako leto ocenijo največ
vzorcev med vsemi ocenjevanji, hkrati pa ima tudi najdaljšo tradicijo. Dodal je, da so ocenjevanje vina začeli iz
dveh razlogov: da bi promovirali slovenska vina, ki so odlične kakovosti in
spadajo v svetovni vrh, in da bi pospešili tekmovalnost med proizvajalci, ki
po Erjavčevem mnenju prispeva h gospodarskemu razvoju dežele. Proizvodnja vina v Sloveniji predstavlja kar
deset odstotkov bruto domačega proizvoda kmetijstva, to pa je dvakrat več
od povprečja v Evropski uniji. »Proizvodnja vina je pomembna gospodarska panoga, prek kakovostnega vina
pa se lahko promovirata ne samo slovensko vinogradništvo in vinorodna
dežela, v kateri lahko pridelamo kakovostno vino, ampak je to lahko model za druge gospodarske panoge, ki
bi Slovenijo predstavljale kot deželo s
kakovostnimi izdelki, za katere bi lahko dosegali tudi višjo ceno.
Prijavljene vzorce vina so tudi letos ocenjevale štiri petčlanske ocenjevalne komisije. Pri vsakem vzorcu
so po 100-točkovni metodi ocenjevali 11 parametrov. V skupni oceni
so najvišjo in najnižjo oceno izbrisali, povprečje preostalih treh ocen pa
je dalo končno oceno. Za doseženih
80 točk je vino prejelo srebrno medaljo, za 85 do 90 zlato, za 90 in več
pa veliko zlato medaljo. »Vina, ki so
v svojih kategorijah prejela najvišje
ocene, pa so šla skozi še eno sito za
naslov šampiona,« je pojasnil predsednik ocenjevanja Mojmir Wondra.
Dodal je, da so dali pridelovalci letos
na ocenjevanje predvsem starejše letnike vina, saj je bil letnik 2014 kakovostno in količinsko nekoliko slabši,
popolnoma drugače pa Wondra pričakuje, da bo z letnikom 2015. »Prihodnje leto si lahko na ocenjevanju
obetamo veliko več vzorcev vina letnika 2015, kaže pa tudi, da bo ta letnik izredno kakovosten,« je sklenil
predsednik ocenjevanja.
Ocenjevalna komisija je letos vinom
podelila deset naslovov šampiona, 12
velikih zlatih medalj, 84 zlatih in 238
srebrnih. Na ocenjevanju je sodelovalo tudi 11 pomurskih vinarjev, ki so za
svoja vina prejeli 15 zlatih in dve veliki
zlati medalji, med naslovi šampionov
pa so Radgonske gorice prejele kar
tri, vse za zlato radgonsko penino (za
polsuho 2011, ekstrasuho 2010 in suho
2010). Tradicionalno spada k ocenjevanju vina tudi razglasitev vinarja leta
– tega bodo na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra razglasili
na dan vinogradnikov in vinarjev 25.
avgusta.
Na Pomurskem sejmu pripravljajo pred sejmom Agra še ocenjevanje
medu in kmetijske mehanizacije.
Lidija Cer Magdič
družba
www.vestnik.si | e: [email protected]
6. avgusta 2015 | Vestnik |
7
Študijski programi po prvem prijavnem roku
Študentski domovi
Manj prijav na ravni države
Enako število postelj
Vpis na visokošolskih zavodih bo do 14. avgusta, na višješolskih pa do 24. avgusta
Višina subvencije za prebivanje ostaja nespremenjena
Kljub počitnicam je te dni v študijskih
središčih živo. Vpisujejo se namreč bodoči študenti, ki so pred dnevi domov
prejeli pisne sklepe o izidih prvega roka
izbirnega postopka za vpis v prvi letnik
za študijsko leto 2015/2016.
Visokošolske prijavno-informacijske službe so konec julija objavile izide
izbirnega postopka prvega prijavnega
roka. V prvem prijavnem roku je bilo na
19.013 razpisanih mest oddanih 16.093
prijav za vpis, od tega je bilo sprejetih
11.660 kandidatov oziroma 72,4 odstotka vseh kandidatov. V primerjavi z lanskim prvim prijavnim rokom je bilo
letos v postopku obravnavanih manj
prijav in posledično sprejetih manj kandidatov (lani 11.947). Vpis na visokošolskih zavodih bo potekal od 27. julija do
14. avgusta 2015. O natančnih terminih
bodo kandidate obvestili visokošolski
zavodi. Podatki o prostih mestih za drugi prijavni rok bodo objavljeni 20. avgusta 2015 na spletnem portalu eVŠ in na
spletnih straneh visokošolskih prijavno-informacijskih služb. Drugi prijavni
rok bo od 21. do 28. avgusta 2015.
V študijskem letu 2015/16 je v študentskih domovih razpisanih 14.599 prostih mest, in sicer 5.306 mest za sprejem oziroma za študente, za katere bo
subvencija prvič dodeljena, in 9.293
mest za podaljšanje bivanja. Študentski dom Ljubljana razpisuje letos skupaj 7.453 ležišč, od tega je predvidenih
2.547 prostih mest za sprejem oziroma za študente, za katere bo subvencija prvič dodeljena, 4.739 mest pa za
podaljšanje prebivanja. Na voljo so še
dijaški domovi (637 ležišč), zasebni
študentski domovi (308 ležišč) ter zasebniki s subvencijo (900 ležišč).
Študentski domovi v Mariboru razpisujejo letos 2.867 ležišč, od tega je
predvidenih 1.050 prostih mest za sprejem oziroma za študente, za katere bo
subvencija prvič dodeljena, 1.817 mest
pa za podaljšanje prebivanja. V dijaških domovih je na voljo 470 ležišč, v
zasebnih študentskih domovih 230 ležišč, pri zasebnikih pa le štiri ležišča v
Brežicah. Letos namreč še velja, da na
mariborskem območju ni več mogoče
stanovati pri zasebnikih s subvencijo,
Prav tako so tudi že znane prijave za
vpis v višje strokovne šole. Letos je od
2220 kandidatov za redni študij, ki izpolnjujejo vpisne pogoje, sprejetih 2103
ali 94,7 odstotka, od 376 kandidatov za
izredni študij pa vsi. Sprejeti kandidati se morajo v prvi letnik vpisati do 24.
avgusta 2015, o datumu vpisa jih bodo
pisno obvestile višje strokovne šole. Podatki o prostih mestih bodo objavljeni
28. avgusta 2015 na spletni strani Višješolske prijavne službe in na spletnih
straneh višjih strokovnih šol. Kandidati
za vpis se lahko na prosta mesta v drugem prijavnem roku prijavijo od 31. avgusta do 4. septembra 2015.
O vpisu v redne študijske programe
v Pomurju smo že poročali ob koncu
prvega prijavnega roka. Naj ponovimo,
da se je v redni visokošolski program
management v agroživilstvu in razvoj
podeželja, ki ga v Rakičanu izvaja mariborska fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, na 40 vpisnih mest prijavilo le šest kandidatov. To je do zdaj
najmanj v programu, ki prav letos vpisuje deseto generacijo študentov. V re-
Z zdravjem povezano vedenje
Mladostniki vedno
manj telesno aktivni
Vsak peti mladostnik v prostem času preživi več kot
štiri ure na dan sede – Tveganje za pojav čezmerne
telesne teže – Telesna dejavnost s starostjo upada
Odraščajoči mladostniki se vedno manj gibljejo. fotografija damjana nemeš
Raziskava Z zdravjem povezano vedenje, ki jo izvaja Nacionalni inštitut za
javno zdravje, je pokazala, da je v zadnjih dvanajstih letih vse manj mladostnikov redno telesno aktivnih. Izsledki tako kažejo, da je le okrog 18
odstotkov od skoraj 5.000 anketiranih
mladostnikov iz vse Slovenije telesno
aktivnih vse dni v tednu, vsak peti mladostnik pa v prostem času v sedečem
položaju preživi več kot štiri ure.
Andreja Drev z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povedala, da so
fantje v starostnih skupinah 11, 13 in 15
let bolj telesno aktivni kot dekleta istih starosti, sicer pa telesna dejavnost
s starostjo upada. Pri petnajstih letih je
tako redno telesno aktivnih samo dobrih sedem odstotkov deklet.
Telesna dejavnost pomembno
vpliva na mladostnikov razvoj
Različne telesne aktivnosti imajo pomemben vpliv na razvoj, zdravje ter splošno počutje otrok in mladostnikov. V ospredju je predvsem vpliv
na telesni in gibalni razvoj in na kognitivne sposobnosti. Prav tako redna te-
lesna aktivnost preprečuje zgodnji začetek večine kroničnih nenalezljivih
bolezni v dobi adolescence. Smernice
Svetovne zdravstvene organizacije sicer narekujejo, da bi morali biti mladostniki zmerno do redno telesno aktivni vsaj eno uro na dan, in sicer vse
dni v tednu.
Skrb vzbujajoč pa je podatek, da
vsak peti mladostnik v prostem času
več kot štiri ure na dan preživi v sedečem položaju. S starostjo sedeča vedenja naraščajo, med petnajstletnimi
dekleti tako že vsaka tretja v prostem
času sedi več kot štiri ure na dan. Raziskava je pokazala, da med najpogostejša sedeča vedenja med tednom spadajo gledanje televizije, videoposnetkov
in drugih zabavnih vsebin, igranje
igric na računalnikih ali drugih elektronskih napravah, prav tako pa vsak
drugi mladostnik med šolskim obdobjem uporablja elektronske naprave
za pisanje domačih nalog ali pošiljanje elektronske pošte. Kot je poudarila Drevova, so sedeča vedenja dejavnik
tveganja za razvoj debelosti in čezmerne telesne teže.
Damjana Nemeš, Ines Baler
dna višješolska programa ekonomist
(80 vpisnih mest) in informatika (45
vpisnih mest), ki se izvajata na Ekonomski šoli Murska Sobota, Višji strokovni šoli, pa so za prvi program prejeli
31 prijav, za drugega pa 34. Razlogi, da je
trenutno tako v Sloveniji kot v Pomurju
manj prijav, nekateri strokovnjaki vidijo med drugim tudi v tem, da se trenutno na študij vpisujejo generacije, ko je
bilo otrok najmanj. Prav tako so ponekod s spremembami zakona o višjem
šolstvu močno omejili fiktivne vpise,
torej vpise tistih študentov, ki jim je le
do študentskega statusa. Zato je število
letošnjih prijav bolj realno.
C. K.
Vestnikovi
naročniki
dobijo
saj se je ta ukinila. Takšen ukrep je bil
sprejet, ker je v študentskih domovih
dovolj prostih postelj. Prav tako pa tudi
zato, da so lahko študenti absolventi v
času absolventskega staža v študentskem domu do konca šolanja. Na voljo
so še postelje v Kranju in Kopru, ki pa
se jih pomurski študenti bolj malo poslužujejo. Tako za tiste, ki prvič prosijo za sprejem, kot tiste, ki podaljšujejo
prebivanje, je rok za oddajo prošenj 14.
avgust 2015. Višina subvencije za prebivanje študentov v študijskem letu
2015/16 ostaja nespremenjena, in sicer
19,50 evra na študenta za javne študentske domove ter 32 evrov za zasebnike.
Cenzus je 2.310 evrov bruto mesečno
na družinskega člana v letu 2014. Prednostni seznam študentov za sprejem
bo objavljen na spletnem portalu eVŠ
14. septembra 2015. Študenti, ki podaljšujejo prebivanje, bodo o tem, ali
izpolnjujejo pogoje za življenje v študentskem domu ali pri zasebniku, obveščeni po pošti na naslov stalnega
prebivališča po 15. oktobru 2015.
C. K.
8
(iz)brano
| Vestnik | 6. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Simon Sever, evangeličanski duhovnik v Bodoncih
Na svoji poti izberimo kakovostno
življenje in ne navideznega standarda
Stiske lahko odpravimo tako, da se z njimi spoprimemo, ne da jih potlačimo – Nastajajo zaradi človeške preračunljivosti in nepremišljenosti
»V bodonski gmajni vedno znova dokazujemo, da cerkev ni samo duhovnik,
temveč smo cerkev vsi ljudje, ki sestavljamo našo cerkveno občino,« pojasnjuje bodonski evangeličanski duhovnik Simon Sever. Pravi, da se je od duhovnika
Jošarja mnogo naučil, in mu je globoko
hvaležen. Vsem mladim, ne glede na poklicno usmeritev, pa želi, da bi imeli oziroma spoznali na začetku svoje poklicne poti takega mentorja, kot ga je imel
sam.
»Teh podatkov je kar nekaj. Predvsem
iz Prve kronike Evangeličanske cerkvene
občine Bodonci, ki jo je iz latinskega jezika prevedla dr. Klaudija Sedar leta 2011.
Po nekaj letih zbiranja se je nabral v arhivu tudi zelo zanimiv fotografski material od začetka 20. stoletja naprej in različni predmeti …«
Urejate te podatke samo za lastno zbirko ali nameravate tudi izdati knjigo o
tem?
»V letu 2015 je predvideno snemanje
dokumentarnega filma o zgodovini bodonske cerkvene občine, v katerem bodo
predstavljeni vsi pomembnejši mejniki v
njeni zgodovini. Vse, ki imajo kakšen fotografski ali drug material, povezan z življenjem naše cerkvene skupnosti, lepo
prosim, da me pokličejo. Prav gotovo se
na naših podstrešjih skriva še marsikaj.«
Kako bi opisali svoje otroštvo?
»Rad sem imel vse tisto, kar imajo radi
otroci. Večino časa med tednom sem
preživel na igrišču pri drugi osnovni šoli
v Murski Soboti ob igranju košarke, nogometa, druženju s prijatelji … konce tedna pa pri starih starših in stricu v Puconcih. Zelo rad sem pomagal pri delu
na kmetiji, na polju in v hlevu. Pogosto
sem zahajal tudi v šolsko knjižnico, rad
nastopal na šolskih proslavah … seveda smo s prijatelji pogosto tudi kakšno
ušpičili in si tako upravičeno zaslužili
glasnejšo besedo učiteljev in staršev.«
Ste tudi predsednik Evangeličanske
humanitarne organizacije Podpornica. Kako uskladite vse obveznosti?
»Ni tako hudo, kot se sliši.«
Sodelujete z lokalnimi društvi?
Kakšno je bilo vaše prvo srečanje s cerkvijo in duhovnikom? Kaj ste kot otrok
občutili ob taki osebi?
»Menim, da je sodelovanje zelo vzorno, in to z vsemi lokalnimi društvi. Edino
sodelovanje je ključ do skupnega uspeha
in trajnega zadovoljstva tako v družini
kot potem tudi širše. Te prastare, a dragocene misli bi se morda morali na več
mestih v naši domovini bolj zavedati.«
»Moj prvi duhovnik je bil pokojni senior naše cerkve Ludvik Novak in nato
kasneje njegov sin in duhovnik Leon Novak, zdaj soboški duhovnik. Oba sta na
poseben način zaznamovala moje otroštvo in mladost ter me na prelomnicah
tudi usmerjala.«
Kaj pa mladi? Kakšen je njihov odnos
do cerkve?
Vožnja s starodobniki ga zelo sprošča in pomirja. Takrat se življenje odvija malo počasneje. fotografija r. b.
In vaša pot do poklica?
»Po končani osnovni šoli in gimnaziji
v Murski Soboti sem začel študirati teologijo v Bratislavi. Po šestih semestrih
sem bil na praktičnem izpopolnjevanju
v evangeličanski cerkvi v Ameriki, v kraju Woodbridge, v Virginii, blizu Washingtona. Sedmi in osmi semester sem končal na evangeličanski teološki fakulteti
v Leipzigu v Nemčiji in tam sem v semestrskih počitnicah opravljal tudi prakso.
Deveti in deseti semester sem končal v
Bratislavi, v kateri sem potem diplomiral na temo iz praktične teologije Pridiga in zakramenta. Za diplomsko nalogo
sem dobil oceno odlično. Takrat sem bil
z njo zadovoljen, a če bi jo pisal danes,
bi bila prav gotovo drugačna.«
So bile kakšne ovire na poti do vašega poklica?
»Kakšnih posebnih ovir ni bilo oziroma jih vsaj zdaj več ne dojemam kot
neke posebne ovire. Edino morda permanentno jezikovno in deloma tudi
kulturno prilagajanje, ki pa se potem
čez leta izkaže kot obogatitev. Kot velika pridobitev za prihodnost.«
Vaša inštalacija, vaša prva božja služba, prvo delovno mesto … Kakšni so
spomini na te dogodke?
»To je bilo 31. oktobra leta 2003, zdi
se mi, da je od takrat minilo veliko časa.
Spomini so lepi. Konec študija, novi izzivi, končno spet domači kraji, materni
jezik … Prva božja služba je bila povezana verjetno z veliko tremo, se niti več ne
spomnim dobro … Najprej sem bil kaplan v Murski Soboti.«
Kakšna je bila vaša reakcija, ko ste izvedeli, da ste bili izbrani za Evangeličansko cerkveno občino Bodonci?
»V Bodoncih sem bil sprva kaplan ob
odličnem mentorju, nedavno preminulem gospodu Ludviku Jošarju. Delovnega
mesta sem bil seveda izredno vesel, a zavedal sem se tudi velike odgovornosti, ki
me čaka. Vedno sem želel biti duhovnik
na vasi … in med takimi prijetnimi ljudmi,
kot jih srečujem vsak dan. V bodonski
gmajni dokazujemo, da cerkev ni samo
duhovnik, temveč smo cerkev vsi ljudje,
ki sestavljamo našo cerkveno občino. V
devetih letih, odkar sem v Bodoncih, smo
naredili mnogo pozitivnega, za kar sem
ljudem izredno hvaležen. Predvsem pa si
želim, da bi se v delovanje cerkvene občine vključevalo še več sodelavcev, da bomo
lahko še intenzivneje pritrjevali dejstvu,
da smo cerkev ljudje.«
Kakšen je vaš delovni teden?
»Verouk, pisarniško delo, koordinacija
tedenskih oziroma dvotedenskih aktivnosti: otroške božje službe, pevski zbor,
čebelarski krožek, kitarska, harmonikarska in klavirska delavnica; potem obiski
bolnikov v bolnišnicah, obiski na domovih, branje literature. Pa tudi vrtnarjenje
okrog cerkve in župnišča. Sam rad pravim, da je dela v cerkvi toliko, kolikor ga
vidiš. Včasih so seveda dnevi prekratki …
Delovni teden je zelo odvisen tudi od letnega časa oziroma dogodkov.«
Kakšno zapuščino ste prejeli od svojega predhodnika?
»Duhovnik Jošar ni bil samo izjemen
človek, človek z veliko začetnico, temveč
tudi izredno globoko razmišljujoč teolog
in posledično tudi tako delujoč duhovnik. Moram povedati, da sem prejel trdne temelje, na katerih z velikim veseljem nadaljujemo. Od duhovnika Jošarja
sem se mnogo naučil in mu ostajam globoko hvaležen. Vsem mladim, ne glede
na poklicno usmeritev, želim, da bi imeli oziroma spoznali na začetku svoje poklicne poti takega mentorja, kot sem ga
imel sam.«
Ali je kakšno področje, ki je bilo po vašem mnenju v njegovem času zapostavljeno in ni bilo deležno potrebne pozornosti?
»Čas, predvsem začetki, v katerih je
duhovnik Jošar začel delovati v Bodoncih, so bili težavni. Težavnejši od naših
sedanjih. Navkljub temu pa menim, da
je duhovnik Jošar deloval izjemno na
mnogih področjih, tako pri delu v cerkveni občini kakor tudi seveda širše, tudi
v tujini. Med drugim je bil 31 let urednik
Evangeličanskega lista, mesečnika naše
Cerkve. Vedno sem ga občudoval, da si
je našel tudi čas za pisanje člankov ozi-
roma predavanj. Je pa res, tega ne smemo pozabljati, da v njegovih časih Cerkvi
oziroma Jezusovemu sporočilu niso bila
odprta vsa srca, vsa vrata. To dejstvo je
treba razumeti.«
Najverjetneje imate svoj delovni program in čemu dajete prednost?
»Prednost dajem Jezusovemu naročilu
oziroma krščanski nalogi, ki je naša skupna naloga, in to je širjenje evangelija.
Vedno znova pa iščemo poti, kako bi ta
evangelij približali ljudem na času primeren način. Ker ko evangeličani govorimo o reformaciji, se moramo zavedati,
da reformacija ni nikoli končan proces.
Če ostane vse tako, kot je bilo, potem
reformacijo v bistvu zanikamo. Želim
si moderno in za vse odprto Cerkev, ki
bo človeka razveseljevala in mu s svojim
sporočilom dajala potrebno energijo za
življenje.«
Česa vas je najbolj strah pri vašem
delu? Se bojite, da boste neuspešni, da
bo cerkev obiskovalo vedno manj ljudi?
»Cerkev smo ljudje in božja moč je
tako močna, da se prihodnosti sploh ne
bojim, temveč jo vidim zelo optimistično.«
Zbirate podatke iz zgodovine Evangeličanske cerkvene občine Bodonci. Ste
naleteli na kaj zanimivega?
»To vprašanje je zelo kompleksno in
zato bom rekel le, da sem vesel, da mladi
živite krščansko življenje in da se trudite
vsak po svojih močeh tudi bogatiti življenje svoje cerkvene občine in s tem Cerkve. Upam in želim si, da bi nam morda
v naši cerkveni občini v prihodnje uspelo ob otroški, ki že obstaja, oblikovati
tudi mladinsko skupino, morda glasbeno skupino oziroma cerkveni bend, se
kdaj srečati pri sodobnem mladinskem
bogoslužju … Mladi – veseli smo jih, radi
jih imamo, spoštujemo jih in razumemo,
vsi so vedno dobrodošli pri skupnem zavzemanju za dobro stvar.«
Kaj napovedujete za duhovno področje
v prihodnosti?
»Menim, da bo duhovnost vedno bolj
profilirana in tesno povezana z življenjem.«
Vsak dan ste v stiku z ljudmi. Kako je
med njimi čutiti krizo? So stiske večje
kot pred leti?
»Stiske so stare toliko, kot je staro
človeštvo, le da so enkrat bolj in drugič
manj izrazite. Različne so seveda tudi
oblike stisk. Stiske odpravljamo tako, da
jih ne odrivamo in ne potlačimo, temveč
tako, da se z njimi spoprijemamo. Tako,
da o njih govorimo in jih s skupnimi močmi blažimo in odpravljamo. Stiske nastajajo zaradi odsotnosti dobrega, to pa
nikakor ni božje delo, temveč delo človeške kratkovidnosti, preračunljivosti in
nepremišljenosti.«
Janja Vlaj
barometer
Rekorder Igor Kovačič
Član društva Street Race Team Murska Sobota, sicer doma iz Bratonec, je
na dirki Public Race Days na dirkališču
Hockenheim v Nemčiji z avtomobilom
Opel Corsa turbo na sprednji pogon v
odprtem razredu zasedel drugo mesto
in ob tem postavil nov slovenski rekord.
402 metra je namreč prevozil v času
9,111 sekunde, ki je izjemen dosežek.
Kovačičev uspeh je bil dosežen na enem
izmed najprestižnejših tekmovanj v pospeševanju z motornimi vozili.
Mira Rebernik Žižek
v skrbi za kulturo
Vodja Območne izpostave JSKD in kulturnica je dala pobudo, da se ob občinskem prazniku v Ljutomeru poseben
dan nameni tudi kulturi, saj so prav
kultura in njihovi veliki možje tisti, ki so
pomembno zaznamovali prleški in širši slovenski prostor. Sredi poletja, ko je
razen festivalov bolj malo kulturnih dogodkov, so pripravili prijeten večer poezije, literature, glasbe in gledališča. Priložnost so dali različnim ustvarjalcem.
Ludvik Števančec o pikniku
Podpredsednik Ribiške družine Murska Sobota Ludvik Števančec je član
omenjene organizacije že 40 let. Pomagal je pri organizaciji skoraj vseh
dosedanjih ribiških piknikov pri soboški kamešnici. »Ljudi ne dobiš več
tako zlahka kot nekoč,« pravi. Čeprav s
tem misli predvsem na tiste, ki pomagajo pri organizaciji, pomeni to tudi
za obiskovalce prireditve, ki je postala v 34 letih pravi zaščitni znak mesta
in okolice.
(iz)brano
www.vestnik.si | e: [email protected]
6. avgusta 2015 | Vestnik |
9
Deset let sodelovanja soboškega NIJZ in avstralskega radia SBS
Recepti za izseljence v Avstraliji
Nekaterim je radijska oddaja edini stik z maternim jezikom – V Avstraliji začeli pridelovati buče in stiskati bučno olje
Soboška enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje že celo desetletje
sodeluje z radiem SBS iz Avstralije, na
katerem pripravljajo tudi enourno oddajo v slovenskem jeziku. Poleg nogometa in drugih pomembnih novic in
informacij namenjajo posebno pozornost tudi zdravemu načinu življenja.
Za nasvete in recepte poskrbi zdravnica mag. Branislava Belović. Skupaj s
producentko slovenske oddaje Tanio
Smrdel sta v Murski Soboti predstavili, kako nastajajo oddaje, kako izbirajo teme in kako Slovenci na drugem
koncu sveta z zanimanjem čakajo na
petek, ko je ob 17. uri oddaja v slovenskem jeziku. Belovićeva pa izseljencem
v oddaji svetuje vsak drugi teden.
V desetih letih so ustvarili 300 oddaj
o zdravi prehrani, v katerih spregovorijo o zdravih živilih, kaj je primerno jesti in čemu se je treba izogibati ob kakšni bolezni ali zdravstvenih težavah,
vedno pa objavijo tudi kakšen recept.
»V oddajah se prilagajam sezonski zelenjavi in sadju, ker pa so letni časi v
Avstraliji drugačni, se moram tudi pri
izbiri temu prilagajati.« Ker oddajo
poslušajo Slovenci, posebno pozornost
namenijo slovenskim tradicionalnim
jedem iz različnih slovenskih pokrajin
z željo, da bi tudi naslednje generacije Slovencev znale skuhati tradicionalne jedi. Pri tem vključi tudi kislo zelje,
repo, kaše, bučno olje in drugo. Mnoge od teh tipičnih slovenskih sestavin
pa je mogoče dobiti, tako Smrdelova,
tudi pri njih.
V Avstraliji so začeli proizvajati celo
bučno olje, nekdo je prinesel bučno
seme in ga posadil, tako da imajo dovolj buč, da vsako leto iztisnejo tudi
nekaj bučnega olja. Poleg tega so v Avstraliji razdelili tudi nekaj kuharskih
knjig in priročnikov, ki jih je napisala
Belovićeva.
Zdravnica Branislava Belović s producentko slovenske oddaje Tanio Smerdel na
avstralskem radiu SBS. fotografija a. nana rituper rodež
Radio SBS deluje že 40 let, oddaje pa pripravljajo v 74 jezikih sveta,
med drugim so bili Slovenci med prvimi sedmimi, ki so lahko informacije o dogajanja v novi domovini in
tudi novice iz svoje matične dežele
poslušali v maternem jeziku. »Ljudje
so zelo veseli, da slišijo materno besedo, mnogim je to edini stik s Slovenijo, še posebno pa se jih dotakne,
ko se od njih poslovijo z besedami:
'Lep pozdrav iz Slovenije,'« je povedala Smrdelova. Slovencev v Avstraliji pa ni malo, tam naj bi jih živelo 15
tisoč ali celo 25 tisoč. Največja skupnost živi v Sydneyju in Melbournu,
pa tudi v drugih krajih jih ni malo, so
pa dobro organizirani v različnih klubih in društvih. Med njimi je največ
Primorcev, Prekmurcev in Štajercev.
V zadnjem obdobju pa se je tja spet
preselilo precej Slovencev.
A. Nana Rituper Rodež
Zaraščena Kučnica
Ministrstvo za okolje in prostor se je le zganilo
V naslednjih dneh naj bi pokosili 200 tisoč kvadratnih metrov brežin, na katerih rastejo invazivne in alergene rastline –
Dolgotrajna rešitev je revitalizacija potoka – Za košnjo dvakrat letno je ministrstvo skupaj z DDV namenilo 26 tisoč evrov
Že nekaj časa se občani tistih občin,
ki živijo ob mejnem potoku Kučnica,
pritožujejo zaradi neprimerne ureditve brežin omenjenega potoka na slovenski strani. Zato sta župana Občine
Tišina Franc Horvat in Občine Cankove Drago Vogrinčič na pobudo zadnjega okoljski ministrici Ireni Majcen poslala poziv za ureditev brežin.
Kot kaže, se je nekaj le premaknilo.
Občina Cankova je zadnja leta na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) že
večkrat naslovila zahteve za urejanje
in košnjo na brežinah potoka Kučnica,
ki je mejno vodno telo med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo. Kot
pravi župan Vogrinčič, katerega so občani že večkrat prosili, naj posreduje
pri državnih organih, avstrijska stran
vzdržuje primerno drevesno zaveso.
Trava je tam pokošena in poti urejene, poleg tega imajo cesto, po kateri
se lahko vozijo kolesarji. Medtem ko so
Avstrijci pustili in ponekod tudi posadili drevje, so ga na slovenski strani ob
brežini vodne infrastrukture posekali
v celoti. Posledica je rast najbolj agresivnih trav in grmovja, ki zrastejo več
kot dva metra visoko. Nekatere rastline so tudi alergene. Pri tem ob neurjih
in deževju ter neurejenih melioracijskih jarkih potok tudi poplavlja, blato
in odpadlo vejevje pa naplavlja na območja brežine in ceste.
Za mejne občine, ki si želijo turistični razvoj, je takšno ravnanje države neodgovorno. Vogrinčiča jezi, da
mejne občine s svojimi skromnimi finančnimi in človeškimi resursi vzdr-
žujejo urejenost in naravno ravnovesje, država pa na »meji« s sosednjo
državo tega ne počne in se tako, milo
rečeno, norčuje iz občin in ljudi. Lani
jeseni je bilo Občini Cankova obljubljeno, da bo v državnem proračunu
zagotovljen denar, namenjen za strokovno urejanje rek in potokov. Žal do
konca letošnjega julija še ni bilo storjenega nič, pravi Vogrinčič.
Zato se je odločil, da pošlje pismo
pristojni ministrici, ki ga je podpisal
tudi tišinski župan. Med drugim je v
njem zapisal: »Če ne bo hitro ukrepala, bomo z občani zbirali podpise in
uporabili vsa civilno-pravna sredstva,
ker ne dovolimo, da ministrstvo s svojo lastnino 'provocira' urejenost Obči-
Košnja brežin mejnega potoka Kučnica, ki je zaraščen z invazivnimi in tudi alergenimi rastlinami, se je na poziv županov
občine Cankova in Tišina te dni le začela. fotografija nataša juhnov
ne Cankova ter normalno in znosno
življenje naših ljudi in vseh tistih, ki
kakor koli pridejo na območje naše
lokalne skupnosti.«
Po dobrem tednu dni pa se je MOP
le zganil oziroma naložil delo pristojnemu murskosoboškemu oddelku,
v katerem so se tega problema sicer
zavedali, vendar brez zagotovljenih
sredstev MOP niso mogli storiti nič. V
začetku tega tedna so na brežine Kučnice poslali stroje in ljudi, ki so začeli
kositi, delo pa bo trajalo več dni. Župan Vogrinčič, ki se je košnje udeležil,
je bil vesel, da se je ministrica odzvala
pozivu tudi po posredovanju medijev,
med katerimi je bila tudi naša spletna
stran Pomurje.si.
Brežina in cesta ob potoku Kučnica v občinah Cankova, Rogašovci in
Tišina obsega nekaj več kot 200 tisoč
kvadratnih metrov in je seveda v lasti
MOP. Od tega sta okrog dve tretjini v
Občini Cankova. Za dvakratno letno
košnjo je MOP skupaj z DDV namenil
26 tisoč evrov. Župan Cankove pričakuje, da se jeseni, ko se bo pripravljal
proračun za naslednji dve leti, v njem
zagotovijo sredstva za košnjo. Seveda
bi bila dolgotrajna rešitev tega problema ureditev brežin na način, kot so to
naredili na avstrijski strani, in sicer s
primerno drevesno zaveso, ki bi preprečevala rast invazivnih rastlin. Kučnica je sicer del projekta GreenNet, v
okviru katerega se načrtuje revitalizacija potoka. Zdaj pa naj lastnik poskrbi vsaj za košnjo, še meni Vogrinčič.
C. K.
barometer
Vogrinčič dosegel
košnjo ob Kučnici
Cankovski župan Drago Vogrinčič je bil
ogorčen zaradi neprimernega vzdrževanja
brežin mejnega potoka Kučnica, katerih
lastnik je Ministrstvo za okolje in prostor
(MOP). Po prošnjah na MOP in obljubah,
da bo letos poskrbljeno za to, se je pred
dnevi odločil, da ministrici Ireni Majcen
napiše pismo, ki ga je podpisal še tišinski
župan Franc Horvat. Pismo je bilo poslano tudi medijem. Po tednu dni je obrodilo
sadove in košnja se je te dni začela.
Branko Petovar opozarja
Boštjan Slepec in pandolo
Direktor CSD Ljutomer podpira Zakon
o odpisu dolgov najšibkejšim, hkrati pa
na podlagi izkušenj pri delu opozarja, da
sami opažajo, da mnogi, ki bi resnično
potrebovali pomoč, ne bodo izpolnjevali ustreznih pogojev za odpis dolgov.
Poudarja tudi, da bi bilo treba večjo pozornost nameniti tistim posameznikom,
ki so zaposleni, a s svojim osebnim dohodkom vseeno ne morejo plačati vseh
obveznosti. Ravno oni in njihovi otroci
so tudi za marsikaj prikrajšani.
Predsednik Mladinskega športnega društva Prekmurski pandolaši je s svojim
najtesnejšim sodelavcem Andrejem Kelencem in s svojo ekipo že peto leto zapored uspešno spravil pod streho tekmovanje v Pomurski A-ligi v pandolu,
športno-družabni igri, ki dobiva iz leta
v leto več privržencev in zaradi katere v
Pomurje prihaja vedno več ekip iz drugih delov Slovenije. Prekmurski pandolaši pa so zato že dobili vabila na turnirje
v Ljubljani in na Primorskem.
10
ljudje in zgodbe
| Vestnik | 6. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Praznik Občine Šalovci
Prikaz žetve in mlačve v Domanjševcih
Ohranjanje tradicionalnih poljedelskih opravil – Obiskovalci spremljali žetev in mlačev, mnogi so se v opravilih tudi preizkusili
Člani Kulturno-umetniškega društva
Petöfi Sándor iz Domanjševec so pripravili v sodelovanju z Občino Šalovci
in Madžarsko narodno samoupravno
skupnostjo Občine Šalovci prireditev
Praznik žetve, plesa in petja, ki je potekala pri Etnografskem muzeju v Domanjševcih in je bila prva prireditev v
sklopu občinskega praznika. Na njej
so prikazali žetev in mlačev na star
Občinske igre v
Domanjševcih
Vaščani Domanjševec so pripravili v sklopu 11. praznika Občine Šalovci tudi tradicionalne 19.
občinske igre, ki so potekale pri
etnografskem muzeju v Domanjševcih. Igre, ki jih vsako leto pripravi druga vas v občini, so tokrat zahtevale veliko spretnosti
in iznajdljivosti. Tekmovalci so se
pomerili v šestih igrah in v dodatni igri presenečenja, in sicer so
merili moči pri podajanju vode
prek glave, prenosu golfske žogice z žlico, prebadanju balonov,
podajanju žogice v cevi, prevozu
bal in podajanju gobe, namočene
v vodo. Najboljše so se pri vsem
odrezali Čepinci, ki so zasedli
prvo mesto, drugi so bili domačini iz Domanjševec, tretje mesto
pa je zasedla ekipa iz Šalovec.
način. Žetev je bila namreč že od nekdaj eno izmed najvažnejših in veselih
opravil v poljedelstvu, ki je vseskozi
spremljalo življenje Prekmurcev. Čas
žetve je bil tudi priložnost, da so se
mladi zbirali več kot ob drugih opravilih.
Prikaz košnje žita
V Domanjševcih so na prireditvi
prikazali, kako so nekoč kmetje kosili žito ter ga vezali in zlagali v snope. »Vert« je naprej svoje delavce, ki
so bili oblečeni v značilne bele noše,
povabil na skupen zajtrk, nato pa so
se odpravili na njivo.
Žito so že od nekdaj kosili moški,
najprej s srpom, nato pa s koso. Ženske so bile odgovorne za vezanje in pobiranje pokošenega žita, ki so ga nato
zlagale v križe. Vmes ni smela manjkati niti pijača, po koncu žetve pa je bila
malica. Potem so se delavci nekoč in
tudi na prireditvi v Domanjševcih odpravili do mlatilnice, s katero so mlatili žito. Prvotno so to opravljali s cepci, in sicer vedno moški. Kasneje so se
pojavile mlatilnice na živinski pogon,
ob prehodu iz 19. v 20. stoletje pa so se
pojavili mlatilni stroji.
Domanjševčani so pri prikazu
mlačve uporabili mlatilnico oziroma
»zmaja«, kakor pravijo mlatilnemu
stroju. Pri prikazu mlačve je sodelovalo precej domačinov, vsak pa je
opravljal svojo nalogo. Moški so zlagali snope žita v mlatilnico in odna-
Prikaz mlačve z mlatilnico oziroma »zmajem« fotografija damjana nemeš
šali slamo v »oslico«, ženske pa so na
prtih odnašale pleve, ki je nastalo pri
mlačvi. Na koncu so prikazali še tehtanje žita, ki so ga zmlatili. Po opravljeni mlačvi je bilo še kosilo oziroma »mašinski obed«, na katerem so
po navadi dobili kakšne domače dobrote, velikokrat je bila to kuhana
kokoš.
Etnološko obarvana prireditev
Prikaz žetve in mlačve je spremljal
pester kulturni program, ki so ga med
drugim začinili malčki iz vrtca Domanjševci, folklorna skupina otrok
iz Domanjševec in Hodoša ter citrarji iz domačega kulturno-umetniškega društva. Zbrane sta nagovorila tudi
župan Občine Šalovci Iztok Fartek ter
predsednica KUD Petöfi Sándor Sandra Kranjec, ki je povedala, da želijo
s to tradicionalno prireditvijo predvsem ohranjati in hkrati tudi obujati
spomine na stare čase. Ves čas prireditve so bile obiskovalcem na voljo tudi
domače jedi, prikazali pa so še tradicionalne obrti.
Damjana Nemeš
Ljubomir Zečević, rokodelec z Vaneče
Leseni izdelki razširjeni v petdesetih državah sveta
Zaradi unikatnosti predmetov in dolgotrajnega procesa izdelave jih cenijo predvsem poznavalci – Izdelke razstavljal po Sloveniji
Ljubomir Zečević se že približno deset let ljubiteljsko ukvarja z izdelovanjem predmetov iz različnih vrst
lesa. Prevladujejo predvsem dekorativne posode, zapestnice in svečniki.
V prihodnje namerava kompletirati
nakit, to pomeni, da bi poleg zapestnic ustvarjal tudi prstane in obeske.
Kot je povedal Zečević, se je obrti priučil sam, saj ga že od malih
nog zanimata rokodelstvo in umetnost. V času njegovega otroštva še
ni bilo toliko igrač, zato so se otroci
več igrali z naravnimi materiali. Zečević ima rokodelsko obrt registrirano kot osebno dopolnilno dejavnost,
zato lahko svoje izdelke prodaja na
stojnicah, ponuja jih predvsem v turističnih krajih po Sloveniji. Doslej je
tako razstavljal po krajih v Pomurju,
pa tudi na Bledu, v Portorožu, Piranu, Ljubljani, nekajkrat pa se je udeležil sejma na Dunaju in v Šibeniku.
med sušenjem oblikuje po dolžini
in širini in dobiva razpoke, zato ga
lahko dokončno obdela šele po kakšnem letu.
Eksotičnega lesa ne uporablja
Povezan z vsakim izdelkom
Rokodelski mojster za svoje predmete uporablja samo les, ki je zrasel v Sloveniji. Najpogosteje obdeluje orehov, hrastov, jesenov, javorjev,
hruškov, češnjev in slivov les. Medtem ko med iglastimi drevesi uporablja le tiso, in sicer samo, če jo kdo
poseka na dvorišču, saj je ta iglavec
zaščiten. Kot je povedal, išče prav les,
ki je za druge ljudi neuporaben, grčavost in zvitost namreč dajeta izdelkom poseben čar. Njegovi predmeti
so unikati, zato jih kupujejo in cenijo samo poznavalci, ki se na tovrstno
rokodelsko dejavnost spoznajo. Postopek izdelave lesenih predmetov je
dolgotrajen, saj mora Zečević moker
les najprej posušiti. Les se namreč
Mojster z Vaneče je na vsak izdelek navezan, saj so vsi narejeni iz posebnega lesa. V vsakega izmed njih
je namreč vložen ogromen trud. Večkrat se zgodi, da po cel dan izkopava
korenino nekega drevesa, saj mora
paziti, da zaradi krhkosti ne razpade.
Ravno zaradi izbire redkega lesa
in dolgotrajnega procesa izdelave ne
more množično ustvarjati predmetov, to pa jim daje še večji čar in vrednost. To sta tudi razloga, da to obrt
bolj cenijo poznavalci, drugi pa so na
žalost odtujeni od narave, ne poznajo materiala in ne vedo, koliko dela
in časa je vloženega.
Ines Baler, Damjana Nemeš
Izdelke kupujejo
turisti z vsega sveta
Zečević je v preteklih letih obiskoval rokodelske tržnice v slovenskih
turističnih krajih, v katerih so njegove izdelke spoznali tudi tujci. Kot
je povedal, so njegove stvaritve kupili turisti z skoraj vseh celin. Zečević meni, da so njegovi leseni unikati
v vsaj 50 državah sveta. Trikrat se je
udeležil tudi bienala slovenskega rokodelstva, dvakrat pa so ga povabili na prireditev Čar lesa v Cankarjev
dom v Ljubljani na predstavitev možnosti rabe lesa. V čast si šteje tudi
to, da je eno izmed slovenskih ministrstev njegove izdelke večkrat izbralo za poslovna darila.
Ljubomir Zečević je ponosen na svoje izdelke. fotografija damjana nemeš
www.vestnik.si | e: [email protected]
ljudje in zgodbe
Zločin v Mahovcih
Alojz Starič je po napadu zbežal – Vzroka za nasilje alkohol in ljubosumje
za iskanje pogrešanih ljudi. Murskosoboški policisti so navedli, da bi bil morda
lahko iskani človek nevaren za okolico,
zato so pozvali k previdnosti.
Nasilneževa žrtev, deset let mlajša
Valerija, je bila v napadu lažje ranjena,
saj je v samoobrambi povzdignila desno roko in tako preprečila težje rane,
medtem ko je, kot smo izvedeli v vasi,
moža peljala na zdravljenje odvisnosti
od alkohola, ta pa jo je napadel. Nasilje
šestinštiridesetletnika ima dolgo brado.
V preteklosti je bil menda zaradi težav z
alkoholom že na zdravljenju in obenem
je prav tako večkrat dvignil roko nad
svojo soprogo, s katero ima dva sinova.
Storilec si je prislužil tudi ukrep prepovedi približevanja. Nasilen je bil predvsem, ko je pil, to pa ni bilo redko. O istem motivu so tudi prepričani ljudje, s
katerimi smo govorili, ko smo obiskali
je najprej ustrelil Barbaro Čurman, nato
je vzel življenje še sebi. Sredi belega dne
je pred očmi mimoidočih s pištolo ubil
bivšo ženo. Razlog? Pušnik ni prebolel,
da je Čurmanova odšla k drugemu partnerju. On jo je menda želel nagovoriti, naj se vrne nazaj v njegovo življenje,
ona se je želela poročiti z novim partnerjem, s katerim je že imela otroka.
Podatki murskosoboške policije kažejo, da so v porastu kazniva dejanja
zoper življenje in telo ter zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Pomurski
policisti obravnavajo letno okoli sto kaznivih dejanj nasilja v družini. Izkušnje
kažejo, da družinskega nasilja iz leta v
leto statistično ni precej več, ampak je
večja le občutljivost in ozaveščenost,
da o njem sploh spregovorimo. V primerih nasilja v družinskem okolju gre
od na videz blagih oblik z manj opazni-
Nasilje in višji sloj
Izkušnje kažejo, da ni nobene
razlike, ali gre za primere kaznivih dejanj družinskega nasilja na
vasi ali v mestu. Med višjimi sloji gre bolj za obliko ekonomskega nasilja, s katerim si partner s
položajem in denarjem podredi
partnerja. Žrtev si potem ne upa
oditi, ker ji nasilnež govori, da
njej ne bo nihče verjel, ker je on
znan in ugleden. To je zelo sofisticirana oblika nasilja. Govori ji,
da pozna sodnika ali odvetnike,
ki bodo razsodili in uredili vse
njemu v prid. Žrtev noče sodelovati s policisti, ker se boji, kako
jo bodo potem sprejeli v okolju.
Zgodilo se je že, da je bila v varni
hiši ženska, žrtev, ki ji je mož, visoki občinski funkcionar, nenehno pošiljal pisma, v katerih ni obžaloval svojih dejanj, ampak je v
vsakem drugem stavku napisal,
naj pride domov, ker mu kvari
ugled in dela sramoto.
licisti, ki so s službenimi psi prečesavali
bližnja polja, na pomoč pa je priletel še
helikopter, opremljen s sodobno opremo
11
Sezonska dela v Pomurju
Poskus uboja namesto
primernega zdravljenja
Mahovci, značilna vasica ob cesti Gornja Radgona–Šentilj, so v začetku tedna
obnemeli. Nihče ni pričakoval, da se bo
začel novi teden v vasi s tragedijo, ki bo
končala na straneh črne kronike. Vest o
poskusu uboja na Apaškem polju se je
zato kakor blisk razširila po pomurski
deželi. Alojza Stariča, ki je, seveda v narekovajih, poskrbel, da se je umirjeno življenje v vasi obrnilo na glavo, so včeraj
do 12. ure še vedno iskali – zadnji signal
njegovega mobilnega telefona so na baznih telekomunikacijskih postajah ujeli
v ponedeljek okoli 15. ure. Potem ko je
tisto jutro z nožem med vožnjo v avtomobilu poskusil ubiti soprogo, je zagrozil, da si bo s skokom v reko Muro vzel
življenje. Skoraj zagotovo ga bodo zato v
največjem pomurskem vodotoku, v katerem je življenje izgubilo precej ljudi, iskali potapljači. Že prej so Stariča iskali po-
6. avgusta 2015 | Vestnik |
Alojza Stariča so v sredo do 12. ure
še vedno iskali. fotografija policija.si
to tipično apaško vas. Vedo povedati res
veliko, a nobeden se ni želel posebej izpostavljati. To pa je razumljivo, saj gre
seveda za zelo občutljivo zgodbo.
Vest o zločinu v Mahovcih je pomenila tudi skok v preteklost. Tragično!
Mnogi so si v spomin priklicali, da je
namreč pred dobrimi štirimi leti, štirinajstega junija 2011, tragičen krvav obračun v Gornji Radgoni vzel dve življenji nekdanjih partnerjev. Denis Pušnik
mi posledicami do tistih najhujših, kot
so uboji ali umori v družini. Na podlagi obravnavanih primerov v policijski
statistiki ugotavljajo, da so najpogostejši vzroki nasilja v družini alkoholiziranost, ljubosumje, brezposelnost,
izsiljevanje za denar in psihične motnje. Družina je sicer okolje, v katerem
je največ zločinov.
Tudi na Pomurje.si.
Andrej Bedek
Petdeset let po koncu osnovne šole v Lendavi
Petdeset let po tistem, ko so končali osnovno šolo v Lendavi, so se nekdanji šolarji spet zbrali pred šolo. Z njimi je bil na
obletnici tudi eden od njihovih razrednikov, razredničarka drugega razreda pa se zaradi zdravstvenih razlogov srečanja ni
mogla udeležiti. Prišli so iz različnih krajev Slovenije in iz tujine, kamor jih je zanesla življenjska pot. Najprej so si ogledali
razrede, v katerih so nekoč žulili šolske klopi, potem pa so obiskali zidanici z vinogradi razrednika in nekdanjega sošolca v
Lendavskih Goricah. Druženje so nadaljevali v enem od gostišč in se tudi spomnili tistih sošolcev, ki so že umrli.
J. G. fotografija arhiv udeležencev obletnice
Prosta mesta hitro zapolnjena
Največ delavcev za pridelovalce sadja in zelenjave
Sezonsko delo predstavlja iz leta v leto
vir zaslužka tako brezposelnim kot tudi
upokojencem in študentom. V Pomurju
je največja ponudba del seveda v kmetijstvu, in sicer gre največkrat za potrebe po obiranju grozdja, jagod in jabolk.
Pomurska podjetja, ki ponujajo sezonska opravila, si delovno silo večinoma
zagotovijo z lokalnimi prebivalci.
Na Zavodu za zaposlovanje Murska
Sobota letno zagotovijo od 400 do 500
sezonskih delavcev, je povedala Branka
Kuzma Smolič, svetovalka generalnega
direktorja. Povprečno sezonsko delo v
Pomurju traja dva meseca.
Sezonski delavci so pri večini podjetij plačani glede na količino pobranega pridelka. V Radgonskih goricah tako
za kilogram pobranega grozdja zaslužijo 0,055 evra neto, ob tem pa dobijo še
hrano, v Panviti pa so dobili spomladi
delavci za nabran kilogram jagod 0,35
evra. Drugače pa je pri P & F Ljutomerčanu, saj podatki za lansko sezono kažejo, da so bili sezonski delavci plačani
po urni postavki 3,5 evra. Končno mesečno plačilo je torej odvisno od zavzetosti posameznih delavcev in seveda od
števila delovnih dni. Na Zavodu za zaposlovanje Murska Sobota sicer nima-
jo podatkov o tem, koliko Pomurcev
opravlja sezonska dela v tujih državah,
vendar predvidevajo, da jih največ, tako
kot tudi pri rednih zaposlitvah, odhaja na delo v sosednjo Avstrijo. Tudi tam
pa prevladuje ponudba kmetijskih del,
predvsem obiranje sadja in zelenjave.
Povpraševanje po sezonskem delu je
vsa leta stabilno, ugotavlja svetovalka
na ZRSZ. Vendar pa delodajalci iz zasebnega sektorja niso več dolžni objavljati ponudbe sezonskih del pri pristojnih zavodih za zaposlovanje, tako da je
število ponujenih prostih mest za sezonska opravila še večje.
Največ sezonskih del je na voljo spomladi, poleti in jeseni, saj je takrat v
kmetijstvu tudi največ opravil. Tako so
delavci pogosto izpostavljeni neugodnim vremenskim razmeram in fizičnemu delu. Kot pojasnjuje Kuzma-Smoličeva, med brezposelnimi osebami, ki
opravljajo sezonska dela, prevladujejo
ženske. Sicer pa so sezonski delavci zaposleni prek podjemnih pogodb, zato
jim delodajalci ne plačujejo prispevka
za pokojninsko dobo, zavarovani so le
za primere nesreč pri delu, večinoma pa
tudi nimajo plačanih potnih stroškov.
Ines Baler
12
| Vestnik | 6. avgusta 2015
ljudje in zgodbe
www.vestnik.si | e: [email protected]
ljudje in zgodbe
www.vestnik.si | e: [email protected]
6. avgusta 2015 | Vestnik |
13
Cleveland
Ne levo ali desno, ampak slovensko
Pečejo tudi vrtanek, ki je skupaj s klobaso dober še pa še – Ker niso dobili dovoljenja za točenje alkohola v občini, so se odcepili
To je verjetno edino mesto v ZDA, v
katerem te ne pogledajo z izrazom
prestrašene srne pred avtomobilskimi žarometi, ko poveš, da prihajaš iz
Slovenije. Cleveland, mesto ob jezeru
Erie v ameriški zvezni državni Ohio,
je bil od 19. stoletja naprej največje
slovensko mesto zunaj domovine in
tak ostaja še danes, čeprav Slovencev
v središču mesta s 400.000 prebivalci
že dolgo ni več. Živijo po malce bolj
oddaljenih soseskah, kot je Euclid,
ali predmestjih, kot je Willoughby,
slovensko čast pa več kot zadovoljivo
rešuje generalni konzulat v središču
Clevelanda. Slovenska diplomacija je
vredna svojega denarja, občasno pa
zadene v črno in odločitev za ohranitev konzulata se je izkazala za takšno. Slovenija je danes edina država, ki ima v Clevelandu poklicni
konzulat. Vse druge države, ki so ga
prej zaradi svojih etničnih skupnosti
tam imele, so ga že preselile večinoma v Chicago in tako je slovenski generalni konzul med častnimi konzuli
drugih držav vedno doajen oziroma
katerem so tudi glavno nakupovalno
središče oziroma po ameriško mall
ter najboljši hoteli in banke.
Žmauc je pred leti pripeljal v Slovenijo veliko gospodarsko-politično delegacijo mesta in države Ohio,
v kateri se je župan Frank Jackson
navdušil nad idejo o zaprtju mestnega središča za promet. Od ljubljanskega kolega Zorana Jankoviča je dobil zagotovilo, da bo to meščanom na
koncu všeč, čeprav se bodo uvodoma
jezili zaradi prometnih težav. Američani (razen Newyorčanov) ne morejo nikamor brez svojih avtomobilov
in to velja tudi za Cleveland, v katerem danes beli prebivalci ob koncu
delovnega dne uprizarjajo eksodus iz
središča mesta. S koncem zlatih industrijskih časov, ko so priseljenci iz
Evrope brez znanja angleškega jezika
z lahkoto dobivali delovna mesta, je
tudi Cleveland doživel beg belcev na
obrobja, propadajočo praznino pa so
zapolnili temnopolti Američani. Ker
ni dela, ni denarja in je veliko beračev, čeprav že manj kot na primer
Častna konzulka Slovenije v Pittsburghu je Petra Mitchell, ki je bila sicer rojena v
Mariboru, vendar je njena mama Jolanka Karoli tja prišla iz Murske Sobote.
neke vrste šef diplomatske skupnosti, to pa pomeni odprta vrata za mestno politiko in gospodarstvo.
Mariborčan Jure Žmauc, ki se mu
je nedavno iztekel mandat konzula
v Clevelandu, je priložnost izkoristil v prid Sloveniji. Pred odhodom
v Slovenijo mi je z okna svoje pisarne v eni od stolpnic na Public Squaru ponosno pokazal gradbišče okrog
spomenika državljanski vojni, pri
pred desetimi leti. Mesto se je začelo
spet oživljati, propadajoče zgradbe
prenavljajo in vanje se selijo mladi,
ki so pripravljeni plačati napihnjene
cene. Cleveland bo prihodnje leto gostil nacionalno predvolilno konvencijo republikanske stranke, zaradi česar rastejo novi hoteli, in to niti za
trenutek prepozno, saj so cene zaradi
pomanjkanja prenočišč za mesto, kot
je Cleveland, odločno previsoke.
Joe Valencic sodeluje tudi v legendarni slovenski radijski oddaji Tonyja Petkovska,
ki že desetletja vrti polke in obvešča ameriške Slovence o dogajanju v nekdanji in
sedanji domovini.
Poleg vrtanka, klobas in drugih slovenskih dobrot lahko v trgovinah kupite tudi potico.
Cleveland, mesto ob jezeru Erie v ameriški zvezni državni Ohio, je bil od 19. stoletja naprej največje slovensko mesto zunaj domovine in tak ostaja še danes.
Pivovarne rastejo
kot gobe po dežju
zaslovela takrat, ko jo je za praznično malico ponesla v vesolje ameriška astronavtka slovensko-indijskega
rodu Sunita Williams. Na farmi najštevilčnejše slovenske organizacije v
ZDA Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) blizu Clevelanda vsako
leto prirejajo tekmovanje v ocenjevanju slovenskih klobas. Zadnja leta
kraljuje mesarija Radell s klobasami,
ki so res imenitne.
SNPJ so leta 1904 ustanovili slovenski priseljenci bolj levega političnega nazora, gre pa za zavarovalnico.
Slovenci, ki so prihajali v ZDA, so si
morali zavarovalnice za primer smrti
in za druge potrebe ustanoviti sami.
Tisti bolj verni so leta 1894 ustanovili najstarejšo tovrstno zavarovalnico
Kranjsko slovensko katoliško jednoto (KSKJ), kasneje pa jih je zraslo še
nekaj. Jednote so potem postavljale
tudi letovišča in najbolj zabavna je
zgodba velikega letovišča SNPJ v Ennov Valleyju ob meji s Pensilvanijo.
Letovišče je samostojna občina, ker
Slovenci niso dobili dovoljenja za točenje alkohola v občini, katere del so
bili, so se odcepili. Letovišče je še danes najmanjša občina v ZDA.
Mesto Američani obiskujejo zaradi dvorane slavnih in muzeja rokovske glasbe, polno pa je tudi takrat,
ko doma igra eno od moštev treh najpopularnejših ameriških športov. To
so Cleveland Browns (ameriški nogomet), Cleveland Indians (baseball) in
Cleveland Cavaliers (košarka), moštvo se je letos po zaslugi LeBrona
Jamesa prvič po letu 2007 oziroma
sploh drugič od ustanovitve leta 1970
uvrstilo v finale lige NBA. Gledalci, ki
se jim ne mudi domov v predmestja,
se po tekmah odpravijo v gledališko
četrt Playhouse district, v kateri stoji
od leta 2004 tudi ena iz verige glasbenih restavracij House of Blues, zadnja leta pa vse bolj tudi v živahen
predel West End mimo industrijskega predela Flats, ki so mu nekoč rekli
Slovanska vas, in čez reko Cuyahoga.
Tam je velika tržnica z zmernimi cenami sadja in zelenjave, soseska pa
doživlja razcvet z mikropivovarnami,
ki rastejo kot gobe po dežju.
Eno od teh bo jeseni odprl tudi
podjetnik slovenskega rodu Boris
Mušič, ki je razširil svojo špecerijo z evropskimi izdelki in potovalno
agencijo na aveniji Loraine s prostorom za varjenje piva, restavracijo in
terasama v pritličju in prvem nadstropju. Mušič ne bo eksperimentiral z novimi okusi, ampak se je od-
ločil, da bo varil pivo po receptu iz
Laškega, ki ga trenutno tudi uvaža.
Z Laščani je podpisal pogodbo, doslej pa ga je stal projekt okrog dva
milijona dolarjev. »Ko bomo začeli,
predvidevam, da bom moral zaposliti več kot 20 ljudi,« pravi Mušič, ki
upa, da bo prvi zvarek uspel, kot je
treba, pri čemer bo dobil na posodo
tudi strokovnjaka za varjenje iz Slovenije. Amerika doživlja v zadnjih letih pri mikropivovarnah pravo zlato
mrzlico. »Dobro je. Zanesljivo pa hudičevo boljše od budweiserja,« mi je
povedal za točilnim pultom največje od teh novotarij West Enda Great Lakes Brewery, lokalni pivec piva,
ko sem se odločal, ali naročim enega od pilsnerjev z eksotičnim imenom. Takrat me je spreletelo, da razcvet zasebnih malih pivovarn v ZDA
ni modna muha, ki bo minila. Reveže so desetletja napajali z vodenimi
zvarki množične porabe, ki povzročajo glavobol, kot so budweiser, coors in miller. Zdaj lahko resnično uživajo v pivih in Mušič upa, da bo dela
te zlate mrzlice deležna tudi njegova
pivovarna.
Laško pivo v Clevelandu že dolgo
ni nobena skrivnost in še preden so
z njim začeli polniti police v trgovinah, so steklenice odpirali v znamenitem baru Harbor Inn oziroma po
domače pri Wallyju nedaleč od Mušičevega lokala. Gre za ameriškega Slo-
venca Vlada Pišorna, ki ni diskriminiral in je uvažal tudi union. Njegov
lokal je bil včasih zbirališče mornarjev (Cleveland je ob obali največjega
od velikih jezer med ZDA in Kanado),
motoristov in sumljivih tipov. Skupaj
z okolišem in padanjem kriminala so
se stranke lokala zadnja leta spremenile v mlado in starejšo premožnejšo druščino, Slovenci pa so tam radi
spremljali tekme v nogometu, ko je
domača reprezentanca uspela priti
na kakšno od velikih tekmovanj. Vse
lepo se enkrat konča in tudi Wally,
ki je najstarejši še vedno odprt bar v
Clevelandu, kmalu zapira svoja vrata, saj se je Vlado upokojil in lokal
prodal.
Klobasa je šla v vesolje
Slovenci se bodo lahko na pivo potem odpravili k Mušiču ali v katerega
od številnih narodnih domov, ki jih je
okrog Clevelanda skupaj osem in vsi
še vedno obratujejo. Ne gre za zastonj
reklamo laškemu pivu, ki povezuje to
zgodbo, ampak samo za dejstvo, da
so ameriški Slovenci v Clevelandu
večji Slovenci od Slovencev v domovini in vsaka stvar, ki je z njo povezana, ima posebno vrednost. Pridevnik »slovensko« imajo tudi na primer
klobase, ki jih po »kranjskem« receptu izdelujejo med drugim pri Ažmanu
na aveniji St. Clair, takoj blizu Slovenskega narodnega doma. Ta klobasa je
Okoli Clevelanda je osem narodnih domov, ki so jih ustanovili Slovenci ob prihodu v ZDA, in vsi še vedno delujejo.
Ko smo prišli, smo morali
poprijeti za vsako delo
V Cleveland so se selili Slovenci iz
vseh delov domovine, tudi iz Pomurja, čeprav jih je šlo največ delat v Bethlehem v Pensilvanijo, v železarno
Bethlehem Steel. Edino Prekmurci
imajo namreč v ZDA poleg katoliške
tudi protestantsko oziroma luteransko cerkev. V Clevelandu so Slovenci
katoliki in za duhovno oskrbo poskrbijo v cerkvah sv. Vida in sv. Marije.
Poleg raznih klubov, društev in organizacij deluje v Clevelandu tudi klub
prekmurskih in štajerskih Slovencev,
v katerem se srečujejo in zabavajo
skupaj z drugimi in po svoje. »Vsako
leto imamo med drugim martinovanje v Narodnem domu na aveniji St.
Clair. Pečemo tudi pecivo, jaz pa sem
odgovorna, da naredim vrtanek, ki je
skupaj s klobaso dober še pa še,« je
povedala Martina Semičak, po rodu
iz Lipovec, ki se je skupaj z možem
Cerkničanom Metodom priselila v
ZDA pred 47 leti. Moža je spoznala
na delu v Franciji. »On se je odločil,
da gre v Ameriko, in sem šla tudi jaz
z njim. Kaj pa drugega? Ko smo prišli,
smo morali poprijeti za vsako delo,
ki pa ga ni bilo težko najti. Danes je
drugače. Delo je težje najti,« je povedala Semičakova, ki se je izšolala za frizerko, mož pa je bil elektri-
čar. Oba se vsako leto odpravita na
obisk domovine, najraje pa gresta v
Moravske Toplice, čeprav ima Martina še tri brate in tri sestre, raztepene po Bratoncih, Beltincih, Lipovcih
in Franciji.
Slovenci, ki so prihajali v Cleveland
v prvem delu 20. stoletja, so lažje našli delo in tudi drug drugega. Pari so
se spoznavali na različnih družabnih
in plesnih prireditvah v slovenskih
domovih in farmah. V Clevelandu se
je rodila tudi posebna ameriška polka, ki ji pravijo Cleveland Style. Njen
kralj je bil do svoje smrti leta 1998
Frankie Yankovic, prvi dobitnik glasbene nagrade grammy za glasbo v
ritmu polke, ki so jo zdaj na žalost
že ukinili. Vse, kar je mogoče izvedeti o tej glasbi in zgodovini Slovencev,
je v Dvorani slavnih in muzeju polke v nekdanji mesti hiši Euclida. Česar ni tam, pa je v glavi ustanovitelja
dvorane in muzeja Joa Valencica, po
rodu primorskega Slovenca, ki je ena
največjih, če ne največja avtoriteta za
vse, kar si človek želi izvedeti o ameriških Slovencih. Valencic sodeluje
tudi v legendarni slovenski radijski
oddaji Tonyja Petkovska, ki že desetletja vrti polke in obvešča ameriške
Slovence o dogajanju v nekdanji in
sedanji domovini.
Na ogled grb Lendave
»Najprej sva se spoznala na slovenski prireditvi, nato pa še pri njeni teti, ki je živela v Clevelandu,« pravi Lojze Brumen iz okolice Ptuja, ki
je v Clevelandu našel svojo izbranko
Ivanko od Negove. Spadata v generacijo poznih priseljencev, saj sta prišla čez lužo leta 1964. »Ko sem prišla,
sem videla, da je tu lepše kot doma,
in sem si rekla, da bom kar ostala.«
Službo je dobila v tovarni plastike, še
prej pa sta se z Lojzetom poročila pri
sv. Vidu. V Slovenijo sta se prej veliko
vračala, zdaj pa že šest let ne, ker je
Ivanki umrla mama.
Lojze in Ivanka živita nedaleč od
Slovenske pristave, ki so jo leta 1961
odprli priseljenci po drugi svetovni
vojni, ki so od doma bežali pred komunisti. Kupili so 30-hektarsko kmetijo z gozdom v vinorodnem okolišu
Harpersfielda nedaleč od Clevelanda
in tam postavili dvorano, letovišče,
športna igrišča in kopališče. Imeli so
tudi smučarsko skakalnico, ki pa jim
jo je inšpektor prepovedal uporabljati. Ob vznožju je bilo namreč drevo,
ki ga niso hoteli posekati, in skakalci
so morali biti po pristanku še slalomisti, če niso hoteli končati v bolni-
loval rojak iz Lendave, ker grb tega
mesta zastopa Prekmurje.
Sobočani niso pozabljeni
Dosedanji konzul Jure Žmauc in njegova soproga Janja sta v Clevelandu zelo
priljubljena tako med tamkajšnjimi Slovenci kot Američani. Na fotografiji sta na
desni strani. Na levi sta Martina Semičak, ki je po rodu iz Lipovec, in njen mož
Metod, ki je iz Cerknice. V ZDA sta se priselila pred 47 leti.
šnici. Pristava je verjetno najbolj aktivno slovensko središče v ZDA, saj se
tam vrstijo kulturne, športne in vse
mogoče prireditve. Za velikim točilnim pultom pa je seveda popularno
tudi laško pivo skupaj s slovenskimi
vini. Danes prihajajo tja vsi. Veliko je
mladih, ki so od staršev in starih staršev slišali o težki preteklosti, vendar
obiskujejo Slovenijo in so si o njej
potem ustvarili svoje mnenje. Znotraj velike dvorane, poimenovane po
pokojnem demokratskem senatorju
slovenskega rodu Franku Lauschetu, je na zidovih podoba brezijanske
Marije skupaj z grbi glavnih mest slovenskih pokrajin. Kot kaže, je pri odločanju o tem, kaj bo na steni, sode-
Ampak tudi Sobočani niso pozabljeni in imajo med ameriškimi Slovenci celo svojo konzulko. To je od
lanskega leta častna konzulka Slovenije v Pittsburghu Petra Mitchell, ki
je bila sicer rojena v Mariboru, vendar je njena mama Jolanka Karoli tja
prišla iz Murske Sobote. Odkril jo je
konzul Žmauc in ji predlagal, naj se
kot uspešna podjetnica poteguje za
častni naslov. »Prizadevam si za poslovne povezave med ameriškimi in
slovenskimi podjetji. Poleti grem
spet v Slovenijo zaradi poslov in veselim se obiska Strateškega foruma
Bled. Seveda grem tudi v Maribor in
Mursko Soboto, v katerih so še vedno
Karoliji. Sorodnike imam tudi v Turnišču, Bakovcih in Petanjcih,« je povedala s sorodstvom zelo obdarjena
Mitchellova, ki pravi, da se je Murska
Sobota zelo posodobila in je videti
kot vsako zahodnoevropsko mesto.
Odgovoru na vprašanje o morebitni izbiri med Mariborom ali Mursko
Soboto pa se je kot prava diplomatka izognila in dejala, da sta lepi obe
mesti. Sama pa ostaja v Pittsburghu,
v katerem ima družino, in lahko Sloveniji veliko bolj koristi.
Robert Poredoš
Na farmi najštevilčnejše slovenske organizacije v ZDA, Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ), blizu Clevelanda vsako
leto prirejajo tekmovanje v ocenjevanju slovenskih klobas. fotografije robert poredoš
14
| Vestnik | 6. avgusta 2015
reportaža
www.vestnik.si | e: [email protected]
Na poroki
Jasmina in Tibor sta zavezala vozel
Zaradi dela večino časa preživita razpeta med Prekmurjem in Ljubljano – Po poroki takoj na delovno pot
Osem let je minilo od takrat, ko sta se
spoznala v priljubljeni soboški piceriji. »Že takrat sem vedel, da bo moja
žena,« danes pravi Tibor Vöröš. Zgodba o začetku njunega prijateljstva ni
vsakdanja, saj ju je združila politična
pot. Spoznala sta se namreč kot člana
podmladka Slovenske ljudske stranke,
v kateri imata danes pomembni funkciji. Jasmina Opec Vöröš je podpredsednica stranke, Tibor pa je član strankinega izvršilnega odbora. Jasmina
je bila v prejšnjem mandatu tudi poslanka državnega zbora, zaradi njenega vztrajnega zavzemanja za regijo pa
so jo bralci Vestnika in poslušalci Murskega vala izbrali tudi za Pomurko leta
2013. Kmalu sta se začela družiti tudi
zasebno, to pa je privedlo do letošnje
poroke, za katero sta se odločila že
pred časom, vendar sta čakala na ugoden trenutek. Ta je napočil v soboto,
ko so po polnoči svatje nazdravili tudi
za Jasminin trideseti rojstni dan. Poroka, na katero sta povabila ožje družinske člane, prijatelje in sodelavce, se je
začela z manjšo pogostitvijo že pri ženinovi rojstni hiši v Središču, od koder
so se odpravili po nevesto v Rakičan.
Po prikazu spretnosti pri hišnih opravilih in prihodu nekaj nepravih nevest je potem, ko so se od neveste poslovili tudi vsi sosedje, Tibor Jasmino
končno lahko popeljal v poročno dvorano soboškega gradu. Tiborju je bila
za poročno pričo sestra Sonja, Jasmini pa brat Andrej. V soboški cerkvi sv.
Nikolaja sta vodila ekumenski poročni obred upokojeni kalvinski duhovnik
iz Madžarske Daniel Nagy in stolni kaplan Goran Merica, za glasbeno spremljavo pa sta poskrbela Miran Čarni in
Monika Novak. Po opravljenem obredu se je poročno slavje do jutranjih ur
nadaljevalo v hotelu Diana z glasbeno
skupino Tropik, gostom pa so postregli tradicionalen poročni jedilnik, ki ga
je pripravil Branko Časar. Vendar se je
bilo treba po sanjski noči hitro vrniti v
realno življenje, časa za poročno potovanje ni bilo, saj ju je že v ponedeljek čakal delovni obisk v Avstriji pri
podmladku avstrijske ljudske stranke.
Tam ju je ob Vrbskem jezeru sprejel in
jima čestital tudi avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz. Ampak takšno
je pač življenje.
T. M.
Podpredsednik podmladka Evropske ljudske stranke Csaba Faragó in soproga sta
skupaj z drugimi povabljenci v cerkvi prisluhnila in razmislila o besedah iz pridig
obeh duhovnikov.
Civilni del poroke je bil v poročni dvorani soboškega gradu, poročila pa ju je
županja Občine Grad Cvetka Ficko. fotografije kristijan škrlec
Poroke sta se udeležila tudi predsednik Slovenske ljudske stranke Marko Zidanšek
in generalna sekretarka SLS Tadeja Romih s partnerjema.
Na dvorišču hiše nevestine družine v Rakičanu je ženina čakal preizkus, ki je pokazal, ali je vešč domačih opravil.
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
6. avgusta 2015 | Vestnik |
15
Strelstvo – EP
Boštjan Maček je postal bronast
Izpolnil je normo za olimpijske igre v Riu de Janeiru – Izenačil dosežek s prvenstva v Beogradu – Na domačih tleh najtežje tekmovati
Strelec Boštjan Maček iz Bodonec, član
Strelskega društva Štefana Kovača iz
Murske Sobote, je na evropskem prvenstvu z orožjem malega in velikega
kalibra ter puško šibrenico na slovenskih tleh dosegel nov velik uspeh.
Strelska srhljivka
na domačih tleh
Na Pragerskem je v trapu zasedel
tretje mesto, dobil bronasto kolajno
in tako izpolnil normo za nastop na
poletnih olimpijskih igrah leta 2016 v
Riu de Janeiru. Normo za olimpijado
bi dosegel že z petim mestom, z uvrstitvijo dve mesti višje in na zmago-
Čeprav je sam dejal, da
se mu zdi olimpijada
še zelo daleč, mu v
ušesih že vendarle
malce zvenijo zvoki
sambe, pred oči pa vse
bolj prihaja plaža na
Copacabani: »Hja, na
to me bolj spominjajo
vsi drugi. Dobil sem
že elektronska in
telefonska sporočila,
da naj se začnem učiti
plesati sambo in se
pripravim na to, kaj vse
bom tam doživel.«
valne stopničke pa je tako še izboljšal
svoj dosežek. Tekma v trapu pa je bila
za Mačka kot kakšna napeta srhljivka.
Po začetnih treh serijah si je priboril
zelo spodbuden izhodiščni položaj za
naskok v veliki finale. V uvodnih treh
serijah je zadel 73 od skupno 75 letečih tarč, svoj položaj pa je izboljšal po
četrti seriji, ko je s 25 zadetimi glinastimi golobi napredoval na drugo mesto, ki si ga je delil s Hrvatom Josipom
Glasnovićem. Vodstvo je pred odločilno peto serijo zadržal Slovak Marian
Kovacocy, ki je prvi dan edini končal
z maksimalnim izkupičkom, z zgrešenim strelom v četrti seriji pa je dosegel le zadetek več od Mačka in Glasnovića. V peti seriji je Maček zgrešil
deveti in petnajsti strel, s 23 zadetimi tarčami pa se je uvrstil v razstre-
loški plati. Je pa ta izid dosežek mojega
vloženega truda, s katerim sem se dokopal do olimpijske vozovnice. Najbolj
me namreč jezi, ko v intervjuju včasih
slišim kakšnega tekmovalca ali tekmovalko, ko pravi, da je nastop na olimpijadi ali svetovnem prvenstvu dobil
za nagrado. To ni nobena nagrada. To
je dosežek in posledica truda, ki si ga
zelo veliko časa vlagal v svojo športno
disciplino.«
ljevanje šestih strelcev za štiri prosta
mesta v velikem finalu, kamor sta se
po rednem delu uvrstila le Glasnović
in Kovacocy. V razstreljevanju so bili
sami imenitni strelci, na koncu pa sta
izpadla Turka Ilnam in Kizilsu. Maček
se je tako uvrstil v finale, poleg njega
pa še Španec Alberto Fernandez, Italijan Giovanni Pellielo in Stefano Selva
iz San Marina.
Ko ženi pove, da se bo poslovil,
gre vedno na olimpijado
V velikem finalu je imel Maček
samo en cilj: priboriti si normo za nastop na olimpijskih igrah prihodnje
leto v Riu de Janeiru. Ta cilj je na koncu ne samo izpolnil, ampak je na domačem evropskem prvenstvu dosegel
enega največjih uspehov v svoji karieri in ponovil dosežek z evropskega prvenstva v Beogradu leta 2011, ko je bil
prav tako tretji. Leta 2009 je bil sredozemski prvak v Pescari, na olimpijskih
igrah v Londonu leta 2012 pa je zasedel sedmo mesto. »Ženi sem nedavno
rekel, da bom mogoče pustil vse skupaj in končal kariero, zdaj pa se seveda veselim nastopa v Braziliji. Zanimivo, podobno sem ji dejal že leta
2011, pa sem se nato uvrstil na olimpijado v Londonu,« se zdaj po prvenstvu s smehom spominja Boštjan Maček. Kdo ve, morda pa je ravno zaradi
tega streljal bolj sproščeno in dosegel
nov uspeh. To, da je že razmišljal o
koncu kariere, ni nič presenetljivega,
saj je junija letos dopolnil že 43 let. Je
pa tudi edini med slovenskimi tridesetimi strelci, ki običajno sestavljajo
našo reprezentanco in ki je – kolikor
ve – redno vsakodnevno zaposlen (pri
podjetju Mlinopek v Murski Soboti) in
ni zaposlen v vojski ali policiji.
Peklenski ritem in
psihološki napor
Maček je bil na Pragerskem celo blizu zlatemu odličju, a ga je v razstreljevanju za veliki finale v 14. strelu ugnal
Fernandez. V malem finalu pa je imel
Prekmurec mirnejše roke in živce, tako
da je ukanil tekmovalca iz San Marina
Stefana Selvo, ga premagal s 13 : 12 in
si nato okoli vratu nadel kolajno bronastega leska. »Ker mi to strelišče ne
ustreza preveč, najprej nisem niti streljal z veliko vnemo. Na treningu sem
imel slabe izide, ampak to pri meni
večkrat pomeni, da sem toliko boljši
na tekmovanju. Ko pa sem spoznal,
da lahko izpolnim normo in pridem
na olimpijado, sem se bolj osredotočil,
skušal pozabiti na Rio in sem odmislil
vse, kar je bilo okrog mene, pomembno je bilo samo streljanje. Ko sem vi-
Poškodovan do kolajne
in olimpijade
Boštjan Maček z bronasto kolajno, ki jo je dosegel na domačem evropskem
prvenstvu. Zdaj ga prihodnje leto čakajo samba, plaža Copacabana in – ah ja,
seveda – olimpijska tekma v trapu. fotografija nataša juhnov
del, da sem prišel med prve štiri, sem
si pošteno oddahnil, saj je to pomenilo, da sem že zdaj dosegel svoj cilj. Tudi
če bi bil četrti ali peti, bi bil izjemno
vesel, saj zdaj v naslednjih tekmah ne
bom imel velikega bremena. Čakata
me pa naporna tekma svetovnega pokala v Azerbajdžanu v mestu Gabala, ki
je kar tri ure vožnje z avtobusom oddaljeno od prestolnice Baku, potem pa je
v začetku septembra tu še svetovno prvenstvo v Italiji. Ampak zdaj bom lahko tekmoval sproščeno in bolj za svoj
užitek,« je bil vesel Maček po prihodu s Pragerskega. Kakšnega posebnega sprejema zanj v Bodoncih tokrat ni
bilo, ker zato niti ni bilo potrebe, saj
so ga na evropskem prvenstvu spremljali člani družine, prijatelji, znanci, vaščani in navijači, tako da je že po
koncu tekme doživel neke vrste praznični sprejem: »Lepo je, ko te ljudje
tako spodbujajo, po drugi strani pa je
na domačih tleh tudi najtežje tekmovati, in to ravno zaradi tega pritiska in
pričakovanj. Ampak med streljanjem
moraš na to enostavno pozabiti.« Priznal je, da v noči po prejemu kolajne
niti ni mogel redno zaspati zaradi izjemno napornega tekmovanja: »Niti sam
ne vem, kako sem vse skupaj vzdržal,
kajti ritem je bil res peklenski. Finalno
vozovnico sem si priboril po razstreljevanju, takoj po prvem delu finalnega
nastopa pa me je znova čakalo razstreljevanje s Fernandezom za veliki finale,
ko sem izgubil v štirinajstem strelu. Le
trenutek pozneje sem se za bron udaril
s Selvo, ta dvodnevna tekma pa me je
pošteno izmučila, še posebej po psiho-
v Evropi, in sicer tako imenovane
dirke Public Race Days na dirkališču
Hockenheim v Nemčiji. V zelo močni mednarodni konkurenci je Bratončan Igor Kovačič, član soboškega kluba, z avtomobilom Opel Corsa turbo
na sprednji pogon v odprtem razredu
dosegel drugo mesto z novim slovenskim rekordom, in sicer je 402 metra
prevozil v času 9,111 sekunde.
daljevala igro za slovensko reprezentanco na ekipnem prvenstvu. V 8. krogu je Slovenija premagala Makedonijo
z 2,5 proti 1,5, zmago za izbrano vrsto pa je prispeval tudi Skuhala. Pred
zadnjim krogom je bila Slovenija na
drugem mestu.
Zlata kolajna je na koncu pripadla
Italijanu Pellielu, srebrna pa Špancu
Fernandezu. Uspeh Boštjana Mačka
je toliko večji, saj je na tekmi nastopil nekoliko poškodovan: »Da, res je.
Človek se dva tedna prej pripravlja na
tekmo, potem pa se mu zgodi nekaj
nepričakovanega. Jaz nisem profesionalni strelec, hodim v službo, v kateri
uporabljam roke, in tako se mi je pripetila majhna poškodba, ki je na koncu imela velik vpliv, saj trening prejšnjo nedeljo ni bil najboljši. Tako sem
se zatekel k fizioterapevtki, ki mi je s
posebnimi trakovi pomagala ublažiti
bolečine v mišičevju in zapestju. V ponedeljek me je še malo bolelo, na dan
tekme pa sem stisnil zobe, saj imaš na
tekmovanju več drugih skrbi kot misel na bolečino. Zdaj bom potreboval
malo počitka, ker me je zapestje spet
začelo malce bolj boleti, saj je adrenalin s tekme popustil, vrnil pa sem
se tudi v tako imenovano normalno
življenje.«
Čeprav je sam dejal, da se mu zdi
olimpijada še zelo daleč, mu v ušesih
že vendarle malce zvenijo zvoki sambe, pred oči pa vse bolj prihaja plaža
na Copacabani: »Hja, na to me bolj
spominjajo vsi drugi. Dobil sem že
elektronska in telefonska sporočila, da
naj se začnem učiti plesati sambo in se
pripravim na to, kaj vse bom tam doživel. Ampak ne vem, jaz še nisem tako
daleč. Mogoče bom vse skupaj bolj dojel, ko se bo začelo leto 2016, saj imamo takrat še en pripravljalni svetovni
pokal. Z novim letom se bodo tudi začele priprave na olimpijado, tako da bo
spet pestro, kot je bilo minulo zimo, ko
sploh nisem počival. Bil sem vseskozi
aktiven, vedno s puško v roki. Bolj po
novem letu bom sezono skušal prilagoditi tako, da bom lahko na olimpijskih igrah dosegel najboljši izid. Me pa
zanima, ali je v Riu res vse tako, kot vidimo po televiziji. Sam namreč doslej
v Braziliji še nisem bil.« Po mnenju kolegov in sotekmovalcev pa je že skoraj
tam, saj so mu vsi po tekmi dejali, da
ga Rio pričakuje.
T. K.
teden v številkah
Kolesarstvo
Na tridnevni dirki za veliko nagrado v
Kranju je član KK Tropovci Žiga Horvat med 111 tekmovalci iz desetih držav v kategoriji starejših mladincev na
koncu zasedel nepričakovano odlično
tretje mesto. Bil je tudi edini kolesar,
ki se je v vseh treh razvrstitvah (generalno, šprint, gorsko) uvrstil med prve
tri. Danes je Horvat kot član slovenske
reprezentance že odpotoval v Estonijo na evropsko prvenstvo. Na dirki Po
ulicah Kranja je med dečki C Luka Jablanovec s 3. mestom potrdil, da je
upravičeno uvrščen v reprezentanco
Slovenije, in bo sredi avgusta tekmoval na dirki Kids Tour v Berlinu.
Strelstvo
Na mednarodnem tekmovanju v trapu Grand prix Balaton je dosegel velik
uspeh Denis Pojbič, član SD Štefana
Kovača iz Murske Sobote, ki je zmagal med strelci skupine A. Med strelci v skupini B je bil Milan Svetec, član
ŠSD Radgona, tretji.
Odbojka
Slovenska reprezentanca je v 4. krogu
evropske lige v Craiovi obakrat premagala Romunijo s 3 : 0 in se tako z
vsemi možnimi zmagami že uvrstila
v sklepni del lige na Poljskem. Za Slovenijo je znova igral tudi Uroš Pavlović iz Murske Sobote in v prvi tekmi
dosegel 8, v drugi pa 11 točk.
Avtomobilizem
Člani Street Race Teama Murska Sobota so se udeležili enega izmed najprestižnejših tekmovanj v pospeševanju z motornimi vozili na 402 metra
Šah
Na evropskem prvenstvu v pospešenem šahu v Novem Sadu je dobil med
sedemnajstimi igralci iz desetih držav
v starostni kategoriji do 18 let srebrno kolajno Boris Markoja iz Turnišča,
član ŠD Radenska Pomgrad iz Murske
Sobote. Klubski kolega Ljutomerčan
Jernej Skuhala je bil deveti. Markoja
in Skuhala pa sta v Novem Sadu na-
Pandolo
V organizaciji Mladinskega športnega društva Prekmurski pandolaši je
bil ob Bukovniškem jezeru letošnji
tretji in zadnji turnir Pomurske A-lige – Turnir za štorkljino gnezdo. Turnir je veljal tudi za točke državnega
prvenstva Zveze društev igre Pandolo
Slovenije. Udeležilo se ga je 15 ekip.
Prvo mesto na turnirju je zasedla ekipa Mazza La Panda iz Kopra, ki je v finalu premagala aktualnega državnega
prvaka, ekipo Mimoza iz Hrvatinov. V
malem finalu pa so imeli v štajerskem
derbiju mirnejšo roko Žički Sončki, ki
so tudi zmagovalci Pomurske A-lige
2015. Najboljše pomursko moštvo je
Puranji Čunder iz Murske Sobote, ki
je v absolutni slovenski uvrstitvi zasedel peto, v Pomurski A-ligi pa drugo mesto.
Spidvej
Na zadnji dirki odprtega državnega
prvenstva v Dolnjem Kraljevcu na Hrvaškem je zmagal Jure Pavlic iz Hrvaške pred Matejem Žagarjem iz Ljubljane, Aleksander Čonda, član Speedway
teama Lendava, pa je bil peti. V tej sezoni slovenskega državnega prvenstva je prvak pričakovano postal Žagar, Čonda pa je končal na drugem
mestu.
Pripravil T. K.
16
šport
| Vestnik | 6. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Odbojka na mivki
Rekreacija
Zmage odšle v Maribor,
Mursko Soboto in Destrnik
Finale Labda lige v Beltincih in nočni turnir na Stari Cesti – Odbojkarska družina je vsemu kos
V soboto se je zbralo na tako imenovani beltinski plaži v Labda Beach
Centru 16 ekip ljubiteljev odbojke na
mivki. Šlo je namreč za finalni turnir
letošnje Labda lige. Tako so obiskovalci lahko videli na dveh igriščih številne lepe poteze, ki krasijo to igro.
Igralo se je po sistemu dvojne eliminacije (repasaž), ko ekipa zapusti
tekmovanje po dveh porazih. Finalni dvoboji so potekali pod reflektorji,
ženski ob 22. uri, moški finalni dvoboj pa se je začel okrog 23. ure, saj se
je zaradi izenačenosti ekip vse skupaj
malce zavleklo. Vse ekipe so si mesto na finalnem turnirju zagotovile z
igranjem v dveh mesecih (julij, julij) v
enokrožnem sistemu. V ligi s finalnim
turnirjem so letos tekmovali že tretje
leto zapored. V ligo se prijavlja vsako
leto več ekip, saj Društvo Labda Beltinci zelo dobro upravlja medgeneracijski center v beltinskem športnem
parku in skrbno organizira vse dogodke. Med drugim tudi minuli finalni turnir, ki je eden glavnih dogodkov
sezone, poleg vsega drugega dogajanja, ki izhaja iz želje po aktivnejšem
in zdravem preživljanju prostega časa
za vse generacije. Druženje in veselje
sta se nadaljevali še dolgo v noč oz.
jutro, obujali so se spomini in kovali
načrti za prihodnost, med drugim seveda tudi za Labda ligo leta 2016.
Končni vrstni red najboljših pri
moških (dvojke): 1. ZM Volley Family
– Tin Vrabl (Maribor)/Jure Senekovič
(Maribor), 2. Jegr Team – Gregor Felkar (Murska Sobota)/Jernej Borlinič
(Maribor), 3. Škrjanec - Kuzmič – Nik
Škrjanec (Veržej)/Samo Kuzmič (Gederovci – Tišina), 4. ŠD Izziv Pomurje
– Grega Horvat (Beltinci – Maribor)/
Miha Žalik (Murska Sobota). Ženske
(dvojke): 1. Art Caffe – Iva Škraban
(Murska Sobota)/Nina Kovač (Murska
Sobota), 2. Žejni – Pia Puklavec (Maribor)/Gobec (Vuzenica), 3. Belec/Kosi
– Lea Belec (Veržej)/Valentina Kosi
(Mala Nedelja), 4. Dioniz bar – Hana
Hochstätter (Beltinci)/Sara Kutnjak
(Pristava).
Nagrade je podeljeval Ludvik Janža
iz Beltinec, ki je tudi častni član Društva Labda Beltinci in ima velike zasluge za dvoransko odbojko in ureditev prostora, v katerem je zdaj Labda
Beach Center.
Na Stari Cesti zmagala
ekipa iz Destrnika
V športno-rekreacijskem središču
Kostanjevica na Stari Cesti v Občini
Ljutomer so pripravili člani tamkajšnjega športnega društva nočni turnir
v odbojki na mivki. Nastopilo je devet
ekip, pogoj pa je bil, da mora biti v ekipi treh igralcev najmanj ena ženska oz.
vsaj en moški. Igrali so na dva dobljena
niza do 15 točk, v polfinalu in finalu pa
na dva dobljena niza do 21 točk. Ekipe
so bile v predtekmovanju razdeljene v
tri skupine, po desetih urah zanimivih
dvobojev – finale so odigrali ob peti uri
zjutraj – pa so slavili člani ekipe Vsemu
kos iz Destrnika. V finalu so z 2 : 1 v nizih odpravili ekipo ŠRD Kostanjevica
Stara Cesta. V tekmi za tretje mesto je
ekipa Boom Efekt iz Veržeja, ki je branila zmago z lanskega turnirja, z 2 : 0
premagala ekipo ŠD Cven.
T. K., M. Š.
V Labda Beach Centru v Beltincih je nastopilo na tako imenovani peščeni plaži šestnajst ekip. fotografija jure zauneker
Kasaške dirke
Zmagovalna vrnitev Slavičevega štiriletnika
Uspešen nastop ljutomerskih kasačev v kvalifikacijah za 25. slovenski kasaški derbi v Ljubljani
Po devetih mesecih prisilnega počitka zaradi poškodbe se je štiriletni žrebec Sammi MS, ki je v lasti priznane
rejsko-tekmovalne družine Slavič iz
Ključarovec, uspešno vrnil na hipodromske steze. Na kasaški prireditvi
v Ljutomeru je suvereno dobil dirko
prve kvalifikacijske skupine za nastop
na 25. slovenskem kasaškem derbiju,
ki bo 6. septembra v Ljubljani. »Doma
smo pričakovali, če se bo poškodba sanirala, da bo Sammi MS v konkurenci
najboljših konj te generacije, v katero spadajo še Lil Kim, Lotte in Narcis
Peški. Z nastopom na tej dirki je to
dokazal. Zanimivo bo videti, kaj se bo
zgodilo na derbiju. Lil Kim je namreč
tokrat zagalopirala, zato nismo dobili
prave slike o njeni veljavi. Sicer pa je
Sammi MS že lansko leto dokazal, da
je bil med najboljšimi triletniki,« je po
zmagoslavju povedal Mitja Slavič, ki je
dosegel s Sammijem MS na 2600 metrov dolgi stezi kilometrski čas 1:18,9.
V tej skupini – zmagovalcu je pripadel
pokal Občine Ljutomer, ki v teh dneh
praznuje 59. praznik – se je na drugo
mesto uvrstila zmagovalka državnih
prvenstev dveletnih in triletnih kasačev Lil Kim (Jože Sagaj ml., Ljutomer),
izmed članov ljutomerskega kluba pa
se je na derbi iz prve kvalifikacijske
Mitja Slavič je prejel pokal za zmago s Sammijem MS iz rok županje Občine
Ljutomer Olge Karba. fotografija miha šoštarič
skupine uvrstila še četrtouvrščena Alpina M z Darjo Jureš.
V drugi kvalifikacijski skupini sta se
v silovitem ciljnem sprintu za zmago
udarila Narcis Peški (Marko Gorenc,
Stožice Ljubljana) in Lotte (Milan Žan,
Ljutomer), močnejši pa je bil Narcis
Peški, ki je dosegel v letošnjem letu
v desetih nastopih kar sedem zmag.
»Napadla sva iz ozadja, Narcis Peški
pa je pokazal svojo moč. Na derbiju
bo položaj, ki si ga bomo med dirko
priborili, izredno pomemben, saj bo
po mojem mnenju zmagal tisti, ki si
bo med dirko priboril najboljši položaj za napad v ciljni ravnini,« je dejal
Gorenc. Narcis Peški je tekel v drugi
kvalifikacijski skupini s kilometrskim
časom 1:20,9. Iz druge kvalifikacijske
skupine se je izmed članov ljutomerskega kluba na derbi uvrstil še tretjeuvrščeni Luxus z Brankom Seršenom.
Poleg osmih konj, ki so si nastop na
derbiju zagotovili v sklopu tokratnih
kvalifikacij, se bodo prvo septembrsko nedeljo v Ljubljani za lovorjev venec v najprestižnejši slovenski dirki
merili še štirje štiriletni kasači po zaslužku v karieri. Pred približno tisoč
gledalci, ki so si ogledali tokratne kasaške dirke v Ljutomeru, sta za domači klub zmagala še Don Boss z Jankom
Sagajem med dveletniki s kilometrskim časom 1:21,6 in Rožle z Brankom
Seršenom v dirki 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 1.500 evrov s kilometrskim časom 1:18,9, član ljutomerskega kluba Jože Sagaj ml. pa je v
mednarodni dirki 3- do 14-letnih konj
z najboljšim kilometrskim časom dne
1:16,8 do zmage pripeljal Speedyja Traderja, ki je v lasti Tomislava Gmajniča iz Bele krajine. Naslednje kasaške
dirke bodo to nedeljo pri Lenartu, na
ljutomerski stezi pa se bodo konji ponovno podili 23. avgusta, ko bo kasaška prireditev v sklopu radgonskega
kmetijsko-živilskega sejma.
Miha Šoštarič
Tek, nato
kolesarjenje
V Občini Ljutomer bosta
jutri in v nedeljo veliki
rekreativni prireditvi
Jutri, v petek, bo organizirala Športna
zveza Ljutomer že 20. jubilejni tek. Nekoč se je imenoval Sejemski, zdaj pa Taborski tek. Vsako leto privabi številne
tekače iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Proge za nižje kategorije in invalide bodo speljane po ulicah Ljutomera, udeleženci tekov na 8,5 (tek šteje za
točkovanje Pomurskega pokala) in 3 kilometre pa bodo tekli v smeri Cezanjevec. Najmlajši udeleženci teka v Ljutomeru se bodo na proge podali med 17. in
18. uro, teka na 8,5 in 3 kilometre, ki sta
speljana po ravninskem predelu praktično brez višinskih razlik, pa se bosta
začela ob 18. uri. Prijave za teke bodo
sprejemali med 15.00 in 16.30, prijavnina pa znaša 5 evrov. Zmagovalci v posameznih kategorijah bodo dobili pokale,
drugo- in tretjeuvrščeni pa kolajne. Vsi
udeleženci bodo dobili spominske majice. V sklopu jubilejnega Taborskega
teka bo tudi Taborski pohod, ki predstavlja okrog dve uri sproščene hoje po
slikoviti pokrajini v okolici Ljutomera v
smeri Spodnji Kamenščak–Zgornji Kamenščak–Cezanjevci in vrnitev v Ljutomer ob nasipu reke Ščavnice. Začetek
pohoda bo ob 17. uri.
Veliko več udeležencev kot na petkovem teku pričakujejo organizatorji
nedeljskega prav tako jubilejnega 20.
rekreacijskega kolesarskega maratona
Po Prlekiji. Kolesarska sekcija Športnega društva Radenci, ki je organizatorka maratona, ga je nekoč pripravljala
s startom v Banovcih, v zadnjih letih
pa je start in cilj te množične rekreacijske prireditve pred hotelom Bioterme
v Moravcih pri Mali Nedelji. Start maratona bo ob 10. uri, organizatorji pa so
pripravili tri proge različnih težavnosti. Družinski maraton bo na 20 kilometrov, mali maraton z dvema večjima
vzponoma bo na 45 kilometrov, veliki
maraton s tremi vzponi, med drugim
tudi na Jeruzalem, pa na 68 kilometrov.
Organizatorji so si prizadevali, da bi našli v prelepem okolju Prlekije kolesarske steze, ki bodo zadovoljile zahtevne
in manj zahtevne kolesarje. Startnina,
ki jo bodo pobirali tudi na dan maratona, je 15 evrov. Vsi udeleženci bodo dobili spominsko kolajno in majico, brezplačne napotke ob okrepčevalnicah in
v startno-ciljnem prostoru, topli obrok
na cilju in brezplačno kopanje v kopališču Bioterme. Organizatorji vsem udeležencem še sporočajo, da je tudi letos
obvezna uporaba varnostne čelade.
M. Š.
Mali nogomet
Turnir v
Markovcih
Gostiteljii v finalu
premagali Šalovce s 4 : 0
Člani Športnega društva Carioke Markovci so pripravili v sklopu 11. občinskega praznika Občine Šalovci 13. občinski turnir v malem nogometu, ki je
potekal na nogometnem igrišču v Markovcih. Na turnirju se je pomerilo šest
ekip iz vasi Dolenci, Budinci, Markovci,
Šalovci, Domanjševci in Čepinci. Prvi
del tekmovanja je potekal v dveh skupinah, v vsaki so bile tri ekipe. Po skupinskem delu so bile polfinalne tekme,
tako je iz prve polfinalne tekme v finale napredovala ekipa iz Markovec,
iz druge polfinalne tekme pa ekipa iz
Šalovec. Prvo mesto so zasedli domačini, drugi so bili Šalovci, v boju za tretje
mesto pa so bili člani ekipe iz Čepinec
boljši od ekipe iz Dolenec.
Damjana Nemeš
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
6. avgusta 2015 | Vestnik |
17
Finale pokala MNZ MS
Farmtech Veržej z novo lovoriko
Gostje povedli že z 4 : 0, črno-beli nato znižali zaostanek – Dvakratna strelca David Vinkovič in Niko Kisilak
Več informacij o prireditvah in vadbi
na www.migajznami.si, tam lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
NŠ Mura – Farmtech Veržej 2 : 4 (0 : 1).
Mestni stadion Fazanerija, 1000 gledalcev, sodnik: Kovačič (Grosuplje).
Strelci: 0 : 1 D. Vinkovič (13), 0 : 2 Čuk
(47), 0 : 3 D. Vinkovič (53), 0 : 4 Kouter (73), 1 : 4 Kisilak (76), 2 : 4 Kisilak (87).
NŠ Mura: Cipot (Zver, 59), Šiško, Šeruga, Toth (Kisilak, 58), Celec, Ivanič,
Potrč, Atanasov (Barbarič, 46), Poredoš, Slana (Šnepf, 59), Karas (Nemec,
46). Trener: Franc Cifer.
Farmtech Veržej: Andrejč, Polajžer
(Kocuvan, 77), Vidovič (Kaučič, 46),
Lukač, Pelcl, Kouter, Trstenjak, Petek
(Mauko, 75), Vaš, D. Vinkovič (M. Vinkovič, 64), Ropoša (Čuk, 46). Trener:
Zlatko Gabor.
Rumeni kartoni: Šeruga, Atanasov,
Barbarič; Kouter.
Nogometaši Farmtecha Veržeja so
dobili veliki pokal Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota, potem ko so v finalu v soboški Fazaneriji zasluženo premagali domačo NŠ
Muro s 4 : 2. Varovanci Zlatka Gaborja, ki jih v soboto že čaka prvi krog v
drugi ligi proti Kalcerju iz Radomelj,
so bili večji del srečanja pred dobrimi tisoč gledalci samozavestnejši in
zrelejši tekmec. Črno-beli, ki so šele
na sredini priprav za nastopanje v 3.
SNL vzhod, so bili zato fizično in tudi
malce psihično šibkejši v primerjavi z
gosti. »Muraši« so zobe pokazali šele
v zadnji četrtini, ko so zaostanek z 0 :
4 znižali na 2 : 4. Drugače pa so imeli
na tekmi samo še štiri priložnosti, od
katerih je dve stoodstotni – vsako v
enem polčasu – zapravil Kevin Poredoš, ki je bil obakrat sam pred vratarjem Matejem Andrejčem.
Mreža se je zatresla že kmalu po
začetku, ko je bilo videti, kot da je
domači trener Feri Cifer slutil nekaj
slabega. Opozarjal je svoje igralce na
previdnost v obrambi in na dobro pokrivanje nasprotnikov, a njegova opozorila niso zalegla.
V nedeljo, 9. avgusta, ob 17. uri na poletnem
kopališču v Ljutomeru prireditev Lotmerk
na vodi – zabavne igre na vodi. Organizator:
Športna zveza Ljutomer. Informacije: Branko
Žnidarič: 02 585 89 60, [email protected]
simljutomer.si, www.simljutomer.si.
kdaj, kaj, kje
Petek
Ob 15. uri v Veliki Polani turnir v odbojki na mivki.
Ob 17. uri na Glavnem trgu v Ljutomeru 20. Taborski tek.
Sobota
Ob 8.30 na golfskem igrišču Livada v
Moravskih Toplicah tradicionalni odprti turnir Rebel.
Ob 9.30 v športnem parku v Lendavi
turnir za letnike 2000.
Ob 12. uri na igriščih Teniškega kluba
Radgona turnir Po starem.
Ob 18. uri na stadionu Čistina v Veržeju tekma 1. kroga 2. SNL Farmtech
Veržej – Kalcer Radomlje.
Igralci Veržeja (v rdeče-črnih dresih) so bili zaradi bližajočega se prvenstva v drugi ligi fizično bolje pripravljeni od
nogometašev Mure in so zasluženo postali zmagovalci pokala MNZ Murska Sobota. fotografija jure zauneker
Prvi zadetek je tako dosegel David
Vinkovič z glavo po podaji s kota, drugi zadetek je padel po lepi akciji Damjana Kaučiča, Arpada Vaša in rezervista Tadeja Čuka, ta pa je dobil Vaševo
žogo kot servirano na krožniku pred
vrati domačega vratarja Tadeja Cipota.
Tretji gol Veržeja je bil čista kopija prvega, le na drugi strani igrišča, spet je
namreč po podaji s kota z glavo zadel
David Vinkovič. Četrti gol je bil posledica utrujenosti domačih nogometašev. Trije igralci Veržeja so ušli celotni
obrambi Mure, na koncu pa je Nino
Kouter zunaj kazenskega prostora preigral dva igralca in nato mirno z rahlim
lobom žogo poslal v mrežo.
Murin napad, ki je po menjavah ob
začetku drugega polčasa (na klop sta
odšla napadalca Mihael Karas in Darko Atanasov) izgubil vso ostrino, se je
končno zbudil po 75. minuti, oba zadetka pa je dal z glavo rezervist Niko
Kisilak, pri drugem mu je po strelu iz
kota odlično asistiral Luka Ivanič. Izid
2 : 4 pa je bil tudi končni na srečanju,
ki ga je odlično vodil sodnik Darjan
Kovačič.
Dvakraten strelec za Veržej, osrednji napadalec David Vinkovič, je bil
po srečanju vesel nove lovorike svojega kluba (prejšnjo nedeljo je Farmtech zmagal na turnirju na Tišini): »Igral
sem solidno, dosegel dva zadetka, še
eno priložnost pa sem zapravil. Vsekakor se je sezona za nas zelo dobro začela, čeprav sta nam zadetka Mure ob
koncu finala pustila malce grenek pri-
okus. Zato moramo do začetka prvenstva v drugi ligi izboljšati svojo agresivnost tako v napadu kot obrambi.
Mura je dobro moštvo, se je pa videlo,
da v tretji ligi nima tako težkih tekem,
kot jih imamo mi.«
Obe ekipi sta po srečanju prejeli pokala, Mura manjšega za uvrstitev v finale pokalnega tekmovanja, Veržej pa
velikega kot njegov zmagovalec. Pokala jima je podelil predsednik Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota Danilo Kacijan. Obe moštvi sta se
z uvrstitvijo v finale avtomatsko uvrstili tudi v 1. krog Pokala Slovenije. V
sredo, 19. avgusta, bo Mura v Fazaneriji gostila prvoligaško Gorico, Veržej
pa bo gostoval pri Izoli.
T. K.
Nedelja
Ob 9.30 v športnem parku Lendava
turnir za letnike 2003 in 2005.
Ob 10. uri pri hotelu Bioterme pri Mali
Nedelji start 20. rekreacijskega kolesarskega maratona Po Prlekiji.
Ob 17.30 na igrišču v Turnišču finale
pokala MNZ Lendava Odranci – Hotiza.
Torek
Ob 17. uri v športnem parku v Beltincih kvalifikacijska tekma za uvrstitev
v žensko ligo prvakinj UEFA Olimpia
Cluj (Romunija) – Pärnu FC (Estonija).
Ob 20. uri v športnem parku v Lendavi kvalifikacijska tekma za uvrstitev
v žensko ligo prvakinj UEFA Teleing
Pomurje Beltinci (Slovenija) – Ekonomist Nikšić (Črna gora).
ŠD Vidonci
Odslej bodo nogometaši igrali na umetni travi
Nič več težav z razmočenim igriščem – Začetek naložbe, vredne sto tisoč evrov, devetega avgusta dobiva uradno podobo
Športno društvo Vidonci bo praznovalo naslednje leto 20. obletnico ustanovitve. Še pred tem se bo lahko pohvalilo z novim igriščem z umetno travo,
ki ga bodo slovesno predali v uporabo
ta konec tedna.
ŠD Vidonci je v teh krajih eden dejavnejših. Njegov klub malega nogometa nastopa v puconski nogometni
ligi, prav tako tudi veteranska ekipa.
Pred leti so imeli še pionirsko ekipo, katere člani zdaj že nastopajo za
člansko moštvo. Prvo igrišče za mali
nogomet so zgradili takoj po ustanovitvi društva. Zaradi nastopov treh
ekip, treningov in drugih prireditev
je bila travnata površina velikokrat v
slabem stanju. Kriva tudi slaba prst,
zaradi česar je bilo ob deževju igrišče zelo razmočeno, ob suši pa je trava izgorevala. Po skoraj dvajsetih letih je bilo igrišče treba obnoviti. Po
razmisleku so se odločili za umetno
travo. Imeli so namreč možnost prijave na primerne razpise in tudi donatorje.
Igrišče z umetno travo je dolgo 51 in
široko 33 metrov. Na njem lahko igra
šest igralcev in vratar. To pomeni, da
je primerno za mali nogomet, kot ga
poznamo v Pomurju in širše. Na ta način so Vidonci eden redkih krajev, ki
ima tako veliko igrišče z umetno tra-
vo, druga so po navadi namenjena za
igro 4 + 1. Ob igrišču so ob tej priložnosti uredili še dodatno razsvetljavo,
zaščitno mrežo in okolico.
Celotna naložba je stala okrog sto
tisoč evrov. Tretjino sredstev so dobili prek razpisa Fundacije za šport,
preostalo pa so prispevali donatorji,
predvsem ruski prijatelji predsednika ŠD Vidonci Roberta Kuzmiča, ki je
služboval v Rusiji. V Vidoncih namreč
že nekaj let pripravljajo mednarodni
Novo igrišče z umetno travo ŠD Vidonci je primerno za igro šestih igralcev in vratarja. fotografija ciril kosednar
turnir, na katerem imajo svoje moštvo
ali celo dve tudi prijatelji iz Rusije. Na
enem od teh je tudi prišlo do dogovora o sodelovanju in donatorstvu.
Del naložbe so pokrili tudi s prispevki domačih ljudi in nekaterih domačih donatorjev. Veliko so privarčevali
tudi s prostovoljnim delom članov in
vaščanov.
Za vas, kot so Vidonci, je to velika
pridobitev, saj večina vaških prireditev poteka prav na tem igrišču oziroma v objektih, ki ga obdajajo. Odslej
naj bi ga uporabljali, če bodo želeli,
tudi klubi in društva iz ožje ali širše
okolice, saj igralna površina dopušča veliko več tekem in treningov kot
prejšnja.
V vodstvu društva upajo, da bo volja domačinov za rekreacijo odslej še
večja in da bodo k sodelovanju privabili še več mladih.
Odprtje igrišča z umetno travo bo v
sklopu praznika Občine Grad, in sicer
9. avgusta ob 13. uri. Po slavnostni seji
občinskega sveta bodo igrišče uradno
predali v uporabo. Odigrali bodo dve
uvodni tekmi med člani in veterani
ŠD Vidonci ter med moštvom Murinih legend in Dengrada, gradbenega
podjetja, ki je bilo eden od izvajalcev
in tudi donatorjev naložbe.
C. K.
18
turizem
| Vestnik | 6. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Turistično poletje v lendavski občini
Bogračfest bo 29. avgusta
Stolp Vinarium Lendava v Lendavskih Goricah bodo predali namenu v začetku septembra
turistične
prireditve
Gornja Radgona – V petek, 7. avgusta,
med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred
Knjižnico Gornja Radgona Kmečka
tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov in izdelkov ter domačih dobrot.
Ljutomer – V soboto, 8. avgusta, ob
9. uri se bo začel na Glavnem trgu v
sklopu prireditev ob prazniku Občine Ljutomer Prleški sejem s kulturnim programom in pestro sejemsko
ponudbo na Aveniji vina in sira, Aveniji domače obrti, Aveniji domačih
dobrot, Aveniji društev, Aveniji podjetništva, Aveniji bižuterije in Aveniji bolšjaka. Ob 10. uri bo nastopila
glasbena skupina Opoj, ob 12.30 Mladi Pomurci, ob 20. uri pa Manca Špik
z ansamblom.
V sejemskem programu za otroke bo
ob 10. uri lončarska delavnica in delavnica poslikave obraza. Ob 12. uri
bo gledališka predstava Sončna slika,
ob 13. uri delavnica s Piko Nogavičko
(izdelava Pike in Ficka), ob 17. uri gledališka predstava Malina, ob 18. uri
pa delavnica z Banovičko in Edijem:
izdelava verižic in vizitk.
V nedeljo, 9. avgusta, ob 17. uri bo na
Letnem kopališču Ljutomer dan odprtih vrat z zabavnimi kopališkimi
igrami Lotmerk na vodi.
Dobrovnik – V soboto, 8. avgusta, bo
v kulturnem domu in ob njem prireditev Praznik vina in perecov. Ob
14. uri bodo pripravili pokušino perecov in vina ter prikaz priprave perecov. Ob 15. uri bodo mednarodne
vinogradniške igre, katerih dosežke
bodo razglasili ob 18. uri. Organizirali bodo še animacijski program za
otroke in glasbeni program.
Najstarejša prireditev je Lendavska trgatev, s katero poudarjajo tradicionalno povezanost z okoliško hribovito pokrajino in vinogradništvom. fotografija jože gabor
Tudi letos bo najbolj pestro turistično dogajanje v lendavski občini konec avgusta in v začetku septembra s
prireditvama Lendavski bogračfest in
Lendavska trgatev, ki vsako leto pritegneta veliko obiskovalcev iz pokrajine
ob Muri in od drugod.
Za njimi je že prva prireditev, ki spada v sklop poletnih prireditev v občini. To so bili tridnevni ribiški dnevi na
Hotizi. V svetovni prestolnici bograča pa bo spet dišalo po tej prekmurski jedi v soboto, 29. avgusta, ko bo
središče turističnega dogajanja v starem mestnem jedru, med zgodovinskimi kulisami meščanskih hiš in ob
vznožju lendavskih vinogradov. Na
festivalu kulinarike bodo obiskoval-
cem ob tradicionalni vinogradniški
jedi prekmurskem bograču na voljo
še druge prekmurske dobrote, kot so
lendavski pereci, ocvirkove pogače in
drugo. Seveda pa vse to ob vinih lendavskih vinogradnikov in drugih domačih napitkih. Prireditev bo pod pokroviteljstvom dr. Danila Türka, ki je
bil tudi pobudnik, da bi postala Lendava svetovna prestolnica bograča.
Dan pred tem, 28. avgusta, bo v Lendavi mednarodna konferenca Kultura
in turizem pod pokroviteljstvom ministrice za kulturo mag. Julijane Bizjak
Mlakar, 2. septembra pa bo v Lendavskih Goricah odprtje stolpa Vinarium
Lendava, ki bo pod pokroviteljstvom
zunanjega ministra Karla Erjavca.
Teden pred tem, 22. avgusta, bo ob
trgovini Pri žagi mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe, ki ga že
tradicionalno organizira Madžarska
samoupravna narodna skupnost Občine Lendava. Na tej kulinarično-zabavni prireditvi bodo tudi letos obiskovalci ob glasbenem programu
lahko poskusili to tradicionalno jed
Panonske nižine ali se pomerili v kuhanju. Sklop poletnih prireditev se bo
končal v soboto, 5. septembra, z etnološko-kulinarično prireditvijo Lendavska trgatev, s katero Lendavčani poudarjajo tradicionalno povezanost z
okoliškimi hribi in vinogradništvom.
Ta prireditev se bo tudi letos dogajala
na različnih lokacijah v mestu in Len-
davskih goricah, njen pokrovitelj pa
bo lendavski župan Anton Balažek.
Pester program se bo začel s sprevodom po mestnih ulicah, v katerem
predstavijo ljudske običaje, pripravili
pa bodo tudi folklorni festival in bogato kulinarično ponudbo. Dogajanje
bodo končali z zabavno-glasbenim
programom.
Ob pestrem dogajanju na prireditvah si bodo obiskovalci lahko ogledali še razstavo na lendavskem gradu
Hommage a Picasso in druge razstave in prireditve v kulturnih ustanovah, lahko pa se bodo podali na ogled
kulturnih znamenitosti mesta in okolice.
J. G.
Prlekfest
Obiskovalci so poskušali prleške kropce
Kulinarično posebnost je na ocenjevanje prineslo deset gospodinj – Ocenjevanje ni bilo tekmovalnega značaja
V lanskem letu so pripravili v prleških
občinah v okviru projekta Prlekfest številne prireditve, katerih namen je dvig
kakovosti in vključevanje prireditev v
turistično ponudbo prleškega podeželja. Prireditve bodo tudi v letošnjem
letu. Prva izmed teh – poimenovana
Kuji, vino in pogače – je bila na ljutomerskem hipodromu. Na stojnicah so se
predstavljali številni turistični ponudniki, obiskovalci so lahko poskusili pristne
prleške kulinarične specialitete, ocenjevalna komisija pa je posebno pozornost
namenila desetim prleškim kropcem, za
katere so gospodinje dobile strokovno
oceno tričlanske komisije. Prleški kropec je kulinarična specialiteta, pripravljena iz ajdove moke in skutnega premaza. Na ocenjevanje so kropce prinesle
Nada Tompa s Stare Ceste, Martina Kapun iz Veržeja, Alojzija in Petra Klemenčič iz Bunčan, Romana Perc s Koga, Marta Gregorc iz Cerovca, Angela Farkaš iz
Radoslavec, Marija Lipovec z Zgornjega
Kamenščaka, Helena Vrbnjak iz Branoslavec in Irena Šterman iz Ormoža.
M. Š.
Gornja Radgona – V soboto, 8. avgusta, ob 8. uri bo v Kerenčičevi ulici
(pri nekdanjem mejnem prehodu)
Kmečko-ekološka tržnica na meji s
ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov.
Domajinci – V nedeljo, 9. avgusta, ob
11. uri bodo na nogometnem igrišču 17. turistično-kmečke igre Občine Cankova, ki jih pripravljata Vaška
skupnost Domajinci in Turistično
društvo Cankova. V šaljivih igrah se
bodo pomerile ekipe iz Domajinec,
Gerlinec, Gornjih Črnec, Korovec,
Krašč, Skakovec, Topolovec, Cankove, Šmarjeških Toplic ter Foklorne
skupine Podkolonca.
Moravske Toplice – Do konca avgusta
bo ob drevoredu pri slaščičarni Cafe
Praline Term 3000 Poletna turistična tržnica v okviru aktivnosti, ki so
jih naslovili Poletje v Moravskih Toplicah. Tržnica bo vsak teden od četrtka do nedelje po 18. uri. Vsak četrtek bodo še etnološki glasbeni večeri.
V četrtek, 6. avgusta, bodo nastopili ljudski godci in pevci Gorički lajkoši.
Grad – V prostorih gradu Grad sta na
ogled stalna razstava z zbirko muzejskih predmetov in razstavni prostor
Vidra, ki je namenjen spoznavanju
vodnih ekosistemov in njihove pestre biodiverzitete.
Dobrovnik – Pustolovski park pri Bukovniškem jezeru je do 31. avgusta
odprt vsak dan med 10. in 19. uro.
Selo – Poslovalnica TIC Moravske Toplice pri romanski rotundi je odprta
do konca avgusta vsak dan razen v
ponedeljek med 13. in 17. uro, ko so
tudi odprta vrata rotunde.
Boračeva – Živalski vrt Sikalu je na
ogled do konca septembra vsako soboto in nedeljo med 12. in 19. uro.
Med tednom je mogoč ogled za skupine po predhodnem dogovoru.
Ižakovci – Turistično-informacijski
center na Otoku ljubezni je odprt
vsak dan med 9. in 19. uro, v tem času
je na ogled muzej büjraštva v Brežni
hiši, čez Muro pa vozi tudi brod.
Obiskovalci so lahko v Ljutomeru poskusili prleške kropce. fotografija miha šoštarič
Grad – V Vulkaniji potekajo obnovitvena dela in bo znova odprta oktobra. Na ogled pa je geološki muzej v
Lednarjevi usnjarni. Ob njem je trgovinica s kamni, rokodelskimi izdelki
in drugim.
reportaža
www.vestnik.si | e: [email protected]
Ribe prispejo na prizorišče v kasetah
z ledom. Najprej jih operejo in natrejo
z začimbami, za to je med drugim
poskrbel Robert Tanacek.
fotografije timotej milanov
Preden gredo ribe v kotel, jih Andrej
Panker še malo povalja v zmesi moke
in rdeče paprike. Kot pravi, je poleg še
skrivnostna sestavina, zaradi katere so
tako okusne.
Tadej Panker je nato ribam omogočil
oljno kopel, v kateri vztrajajo približno
20 minut, preden jih postrežejo.
6. avgusta 2015 | Vestnik |
Miloš Horvat je mojster za ribjo čorbo,
ki jo pripravljajo vsako leto: »Kje ste
poskusili čorbo? Na Madžarskem?
Tisto ni nič, samo močno začinijo. Tole
morate poskusiti.«
19
Za tiste, ki niso ljubitelji rib, je Franc
Zrim pripravil pečene piščance. Letos
so ponujali tudi postrvi z žara, ki so
dobro šle v promet.
Ribiški piknik
Pravijo, da ni boljših rib kot pri nas
Nekoč so nas glasbene skupine rotile, ali lahko igrajo na ribiškem pikniku – V zadnjih letih v ospredju predvsem hrana
V vroči kuhinji na tradicionalnem ribiškem pikniku ob soboški gramoznici oziroma kamešnici, kot je ljudsko
poimenovanje, se dela brez prestanka.
Že 34. leto po vrsti. K pogovoru nam
uspe privabiti Ludvika Števančeca iz
Murske Sobote, podpredsednika soboške ribiške družine, ki je bil na vseh
dosedanjih ribiških piknikih, razen
na enem. Kot pravi, piknik vsako leto
obišče od dva do tri tisoč ljudi, vendar
so bile številke nekoč še mnogo višje.
Razloge vidi v številnih novih veselicah, ki jih v poletnem času organizirajo v pomurskih vaseh, in v slabših
finančnih možnostih občanov. »Vidi
se, da ljudje ne zapravljajo več toliko. V zadnjih letih je v ospredju predvsem hrana, pijače se ne proda več
toliko. Števančec se še spominja prvega piknika, ko je na mestu ribiškega doma stala majhna baraka: »Imeli
smo le eno 'štango' in na njej dva kotla, pod katerima smo kurili, pripravili smo morda petdeset kilogramov rib,
ki smo jih sami nalovili. Na tisti piknik
smo povabili predvsem prijatelje, vendar se je novica o tem razširila in nato
je prišlo vsako leto več ljudi. Čez nekaj let smo prireditev popestrili tudi z
glasbo, sprva smo imeli samo radio.«
Že dolgo časa ulov soboške ribiške
družine ne bi bil dovolj za potrebe piknika, pa tudi inšpekcija po besedah
Števančeca tega več ne dopušča. Danes ribe nabavljajo pri registriranih trgovcih. Gre za sveže ribe, ki so bile dan
pred piknikom ulovljene in očiščene.
Pripravljajo samo sladkovodne ribe,
predvsem krape, postrvi in amurje. Na
pikniku prodajo od 500 do 600 kilogramov rib. Očiščene ribe v kasetah z
ledom pripeljejo na prizorišče, na katerem jih najprej še dodatno operejo
Povpraševanje po ribah je okoli poldneva veliko, zato morajo mladinci biti hitri, da ustrežejo čim več obiskovalcem.
in začinijo, nato nekaj časa stojijo. Preden gredo v oljni kotel, jih povaljajo še
v moki in rdeči papriki. Cvrejo se dvajset minut, nato jih servirajo. Za tiste,
ki rib ne jedo (da, tudi takšni pridejo
na ribiški piknik), pečejo piščanca. Letos so uvedli novost – postrvi na žaru.
Specialiteta je tudi ribja čorba. »Nekateri pridejo samo zaradi naše čorbe, ki je posebna in jo pripravljamo že
leta.« V organizacijo piknika se vključujejo tudi mlajši člani ribiške družine, vendar je mlade, kot pravi, danes
težko pritegniti, saj čas raje preživljajo
za računalniki. V glavnem se jim pridružijo mladi iz družin, v katerih so
bili ribiči že starši ali stari starši. »To
ni tako poceni šport. Potem vidijo, da
imajo starejši boljšo opremo, ki si je
sami ne morejo privoščiti, in nekoliko
izgubijo voljo.« Piknik se zvečer že tradicionalno prevesi v zabavo. Pri organizaciji letošnjega piknika je sodelovalo okoli 60 ljudi. »Veliko Sobočanov
pride sem po ribe in čorbo, da imajo
doma potem ribje kosilo, zvečer pa se
vrnejo na pijačo.«
več tako zlahka kot nekoč, vsi se držijo bolj doma, še posebej v mestu.«
Števančec meni, da ljudi pritegnejo
predvsem s kakovostjo: »Pa tudi naše
porcije so zelo velike. Ljudje pravijo, da
trenutno ni boljše ribe v regiji kot pri
nas. Ko se delajo ribe v velikih količinah, je veliko lažje narediti dobro ribo,
kot če pripravljaš samo eno ali dve.«
Včasih so organizirali tudi dodatne
aktivnosti, kot so vlečenje vrvi in panoramski leti nad jezerom. Prireditev je bila tako obiskana, da so lokal-
ne glasbene skupine same prosile, ali
lahko igrajo na ribiškem pikniku, saj
so vedele, da se jim ob dobro opravljenem delu obetajo novi nastopi.
V najboljšem letu so prodali 3500 litrov piva, 1200 litrov vina in pripravili skoraj tono rib. Nekoč so prireditev
obiskovali ljudje od blizu in daleč, danes prevladujejo predvsem prebivalci
Sobote in okolice. Kljub temu piknik
ostaja prava soboška posebnost z bogato tradicijo, ki ima velik potencial.
T. M.
V velikih količinah je
lažje narediti dobro ribo
Marjan Drvarič in Zlatka Plahut iz Murske Sobote: »Na piknik prihajava v zadnjih
letih. Lepo je tu, ribe so dobre. Poleg kosila s prijatelji še kaj spijemo.«
V ribiški družini menijo, da bi na
prihodnost ribiškega piknika pozitivno vplivalo tudi nadaljnje urejanje soboške gramoznice. »Smo takoj
za to. V preteklosti je bilo že pet ali
šest projektov, pa potem nikoli ni prišlo do uresničitve. V prihodnjih letih
naj bi prišlo do premikov, nas naj bi
preselili na drug konec kamešnice. To
pa nas sploh ne moti.« V tem primeru bi bilo morda mogoče tovrstno dejavnost organizirati pogosteje, čeprav
Števančec opozarja, da je že sam piknik velik organizacijski zalogaj. »To
delamo neprofesionalno, nekaj imamo mladih prek študentskega servisa, dela se začnejo že en teden prej,
saj je treba vse očistiti, ljudi ne dobiš
Člani družine Maučec iz Puconec so redni obiskovalci ribiškega piknika, vendar
letos rib zaradi velike gneče niso dočakali.
20
| Vestnik | 6. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
44 otrok
GZ Puconci na
letovanju na
Debelem rtiču.
foto s. k.
Letovanje gasilske mladine
Druženje, igra, zabava in prijateljstva
Mladi gasilci Gasilske zveze Puconci letovali na Debelem rtiču – Otroci se niso hladili samo v morju, temveč so imeli ves čas pester program
Gasilska zveza Puconci je tudi letos organizirala letovanje gasilske mladine
v Mladinskem zdravilišču in letovišču
Rdečega križa Slovenije na Debelem
Rtiču. Letovanja, ki sta ga sofinancirala
Gasilska zveza Slovenije in GZ Puconci,
se je udeležilo 44 otrok, starih od devet do 13 let, in deset mentorjev gasilske mladine. V Gasilski zvezi Puconci so
se odločili za letovanje gasilske mladine, zato da jim popestrijo počitnice in
da jih nagradijo za delo v gasilski organizaciji. »V gasilski organizaciji se zavedamo, da moramo v naše vrste pritegniti čim več mladih, da se bo nadaljevala
tradicija gasilstva. To je tudi eden izmed načinov, da pritegnemo mlade v
naše vrste,« je povedal predsednik GZ
Puconci Ivan Pintarič. Namen letova-
nja je bil nagrada za gasilsko mladino.
Otroci se tako ne družijo samo na gasilskih vajah in tekmovanjih, temveč tudi
ob drugih priložnostih, kot so razni tabori in letovanja. Letovanje je neke vrste šola za življenje, otroci pa preživljajo
počitnice koristno, kulturno, predvsem
pa je pomembna socializacija otrok, kot
so na primer skupne aktivnosti, podrejanje skupnim pravilom …
Kopanje, delavnice,
vožnja z ladjico
Kljub visokim temperaturam, ki so
bile ves čas letovanja 30 stopinj Celzija, se otroci niso hladili samo v morju
in bazenu, temveč so imeli ves teden
pester program. V Kopru so si ogledali
najsodobnejšo slovensko gasilsko brigado, ki ima kar 20 gasilskih vozil. Na
naravoslovni delavnici so otroci nabirali školjke in si iz njih in drugih naravnih materialov izdelali spominke,
ki so jih lahko odnesli domov za spomin na letovanje na Debelem rtiču. V
Piranu so si ogledali Tartinijev trg. Organizirali so tudi lov na zaklad. Preostale dni letovanja pa so preživeli v
vodi in uživali v vodnih radostih.
GZ Puconci je letos prvič organiziral letovanje gasilske mladine v tako
velikem številu. V preteklih letih pa so
se nekatera prostovoljna gasilska društva že udeleževala tovrstnih letovanj.
Otroci so se imeli na letovanju lepo.
Beno Jud je povedal: »Na letovanju je
bilo zelo lepo. Vreme je bilo odlično,
voda pa je bila zelo topla. Veliko smo
plavali in igrali nogomet in poker ali
se kartali uno. Najboljša mentorja sta
bila Sašo in Janja. Žiga Janža pa je skrbel za dobro voljo s pripovedovanjem
šal.« Tudi Zali Svetanič je bila z letovanjem zelo zadovoljna. »Bilo je zelo
lepo. Veliko smo plavali in se sončili
zaradi prelepega vremena. Ni mi bilo
všeč, da so se nekatera dekleta veliko
prepirala in jokala zaradi domotožja.
Najboljše je bilo, ko smo se po prepiru spet pobotale in se naprej zabavale.
Bili so mi pa všeč tudi naši mentorji,
da so nas potolažili, če smo imeli domotožje, ter za nas skrbeli in nas zabavali,« je pojasnila Zala.
Tudi mentorjem je bilo prijetno na
letovanju. »Bilo je razgibano, morsko,
mokro in slano. Otroci so bili sproščeni, razigrani, polni ustvarjalnih idej ob
in v bazenu. Minilo je, kot bi trenil, in
že smo se vračali s prijetnimi spomini, novimi prijatelji in z željo po naslednjem tovrstnem druženju. Mladina tudi nas mentorje veliko nauči in
zaradi nje ostajamo mladi, sproščeni
in igrivi,« je dejala ena izmed mentoric Irena Podpečan.
V prihodnje bodo v GZ Puconci organizirali še kaj podobnega. »Vsekakor se bomo v Gasilski zvezi Puconci
potrudili, da bomo tudi v prihodnje
skrbeli za naše mlade rodove in organizirali različne aktivnosti, da bi mladi z veseljem delovali v gasilski organizaciji,« dodaja Pintarič.
Janja Vlaj
Zbiranje običajev na Osnovni šoli Grad
Gorički običaji skozi dramske igre ponovno oživijo
Učenci iz ustnega izročila spoznavajo življenje svojih prednikov – Primerjava lokalnih običajev z drugimi čezmejnimi skupnostmi
Na Osnovni šoli Grad se že osem let
ukvarjajo z zbiranjem najrazličnejših
običajev, povezanih z življenjem in
delom na Goričkem. Pobudnica zbiranja je bila Marija Štesl, profesorica
slovenščine na tamkajšnji osnovni šoli
in vodja dramskega krožka, v okviru
katerega zbrane običaje otroci s pomočjo treh profesoric tudi predstavijo na odru. Zbranih imajo nad petdeset običajev, ki so zapisani v internih
glasilih OŠ Grad. Gradivo zbirajo prek
različnih virov, najprej skupaj z učenci pregledajo knjige, nato pa se srečajo s starejšimi lokalnimi prebivalci, ki
jim pripovedujejo o življenju nekoč.
Kot je povedala Šteslova iz Tropovec,
prevladujejo predvsem ustna izročila,
saj je zapisanega gradiva zelo malo.
Učenci s pomočjo staršev in profesorjev sami izdelajo tudi scenografijo in
preproste kostume.
Običaji, ki so jih do zdaj spoznavali, so se nanašali na potek življenjskega kroga od rojstva do smrti, čas od
božiča do novega leta, delo na polju
nekoč, zimske običaje, kot je česanje
perja, lupljenje koruze in vraže, raziskovali pa so tudi ljudsko slovstvo. Sodelujejo tudi z drugimi skupnostmi,
in sicer z Romi s Pušče, Kamencev in
Vadarec, Porabci z Gornjega Senika in
Hrvati iz Murskega Središča, s katerimi so primerjali običaje. Letošnji običaj, ki so ga prikazali, je obsegal opis
življenja Goričancev. Osredotočili so
se na gradnjo hiš, šolanje, delo, oblačila in prehrano.
Od zamisli do izvedbe
Medgeneracijsko sodelovanje
Otroci najprej zberejo gradivo s
pomočjo knjig in drugih virov, potem
pa začnejo z dramatizacijo, ki jo širši
javnosti predstavijo na prireditvi na
dan slovenskega kulturnega praznika.
Pri predstavitvah sodelujejo učenci
od šestega do devetega razreda, vključeni v literarni in dramski krožek ter
pevski zbor. Pridružijo pa se jim tudi
mlajši učenci, ki plešejo v folklorni
Otroci med dramatizacijo enega izmed običajev fotografija arhiv marije štesl
skupini, in pripovedovalci običajev,
stari okrog 80 let. Ideja zbiranja običajev se je Mariji Štesl porodila zaradi veselja in navdušenja otrok do nastopanja. Vsako leto se namreč veliko
otrok prijavi k dramskemu krožku,
na žalost pa ni iger, ki bi imele dovolj
vlog za vse. Pri običajih je v dramski
krožek vključenih okrog 20 otrok, priložnost, da nastopijo v domačem narečju, pa dobijo tudi tisti, ki sicer v
dramskih igrah ne nastopajo.
Idej za prihodnja leta je veliko
Prihodnje šolsko leto bodo začeli
zbirati gradivo za običaj, ki ga bodo
prikazovali naslednje leto. Odločili so
se za pesmi, povezane z življenjem
graščakov, graškim zmajem, rojstvi,
smrtmi, odhodi v vojsko in podobnim. Načrtujejo tudi zbiranje legend
o grofiji, ki je bila v preteklosti na območju današnje Občine Grad. Kot je
povedala Šteslova, idej za zbiranje ne
manjka, primanjkuje jim samo časa.
Ines Baler in Damjana Nemeš
NA SCENI
www.vestnik.si | e: [email protected]
v preteklem tednu
1. Nova, tretja letošnja smrtna žrtev pomurskih cest
2. Mož v avtomobilu skušal ubiti ženo
3. Kmečki svetek na Krajni
4. DeSUS: Bavčarjeva predsednica, Casar izstopil
5. Veržej zmagovalec pokala MNZ MS
6. Skoraj leto dni preživela na koncu ceste
Komentar tedna na
fotografija nataša juhnov
Top 6 na
6. avgusta 2015 | Vestnik |
Uporabnik Dsukic18 o spremembah zakonodaje: »Na ministrstvu se zavzemajo
za ohranitev koncesij in za ohranitev javne gospodarske službe, čeprav jim to ne
omogoča veljavna zakonodaja.«
Legenda roka pri nas
Neverjetna energija Patti Smith
Koncert v Križankah navdušil obiskovalce iz več držav – Napisala eno najboljših avtobiografij vseh časov
Kljub svojim 68 letom je legenda svetovnega roka – ameriška pevka, glasbenica in umetnica Patti Smith – v nabito polnih ljubljanskih Križankah v
nedeljo zvečer s svojim glasom, igranjem in neverjetno energičnostjo
navdušila poslušalce in obiskovalce
iz več držav. Tu se namreč niso zbrali samo oboževalci Patti Smith iz vse
Slovenije, med njimi tudi večja skupina Pomurcev, ampak tudi iz Hrvaške,
Avstrije, Italije in drugod. Ljubljanski
koncert Patricie Lee Smith, kakor je
njeno pravo ime (rojena je bila 30. decembra 1946 v Chicagu), je bil edini
v naši regiji, pri organizaciji njenega
nastopa v Sloveniji pa so sodelovali
tudi Pomurci. Prvega avgusta je Patti
Smith koncertirala v Codroipu v Italiji, četrtega avgusta v Welsu v Avstriji, nato pa se je že odpravila na Češko,
Poljsko in v Nemčijo, turneja pa jo bo
vodila naprej na sever Evrope.
Na tokratni koncertni poti Patti
Smith znova preigrava skladbe s svojega debitantskega albuma Horses, ki
je originalno izšel že leta 1975, glasbenici prinesel svetovno prepoznavnost,
imel pa je ogromen vpliv na vzpon takratne newyorške in ameriške panko-
Kapo dol, Patti Smith!
fotografija boštjan tacol
vske in rokovske scene. Ena od najbolj
znanih pesmi s te plošče je hit Gloria,
ki jo je v originalu napisala severnoirska zasedba Them (v kateri je bil tudi
znani pevec Van Morrison, op. p.), Patti Smith pa jo je radikalno predelala.
Seveda je Smithova s svojo spremljevalno skupino, v kateri sta bila tudi kitarist Lenny Kaye in bobnar Jay Dee
Daugherty, na koncertu v Ljubljani
zaigrala in zapela tudi druge skladbe
iz svojega bogatega repertoarja. Pat-
ti Smith pa je tudi odlična pisateljica.
Leta 2010 je napisala knjigo Pač mulca (Just Kids), eno najboljših avtobiografij vseh časov, ki bo dobila jeseni v
knjigi M Train svoje nadaljevanje.
T. K.
21
filmogled
Naravnost
iz Comptona
Straight Outta Compton
ZDA, 2015. Igrajo: O'Shea Jackson Jr.,
Corey Hawkins, Jason Mitchell, Paul
Giamatti. Režija: F. Gary Gray. Žanr:
biografska glasbena drama.
Na velika platna prihaja film za
vse ljubitelje rapa in hiphopa. F. Gary
Gray je namreč poskrbel za biografski film z originalnim naslovom Straight Outta Compton, ki bo uprizoril
vzpon ene izmed najpopularnejših rapovskih zasedb N. W. A. (Niggaz Wit
Attitudes), ki je kraljevala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gray je
sicer režiral tudi filme, kot so The Italian Job (Italijanska misija), Law Abiding Citizen (Državljan nevarnih namer) in The Negotiator (Pogajalec).
N. W. A. je bila ameriška hiphop zasedba, ki je doživela svoj vzpon v zadnjem desetletju dvajsetega stoletja,
ko sta bila rap in hiphop med najbolj
priljubljenimi glasbenimi zvrstmi. Že
leta 1986 se je namreč pet fantov iz
zloglasnega Comptona v Kaliforniji
odločilo, da bodo skozi neposredne
besede, zložene v rime, predstavili življenje in težave v getu in onkraj njega. Zasedba je bila ena od najzaslužnejših za popularizacijo omenjenih
zvrsti, kot prva pa je s svojo glasbo
predstavljala tisto podzvrst, ki ji danes pravimo gangsterski rap oz. »gangsta rap«. Straight Outta Compton je
bil njen najbolj prepoznavni album,
istoimenska skladba pa je postala
glavna uspešnica. Priznana revija Rolling Stone je uvrstila peterico članov
na 83. mesto med stotimi najboljšimi
glasbeniki oziroma glasbenimi zasedbami v zgodovini.
Originalno skupino so leta 1986 sestavljali Arabian Prince, DJ Yella, Dr.
Dre, Eazy-E in Ice Cube. Dve leti kasneje se je od skupine poslovil Arabian Prince, pridružil pa se ji je MC
Štrk SI na Pomurskem poletnem festivalu
Štorklje so letele od gnezda do gnezda
Organizatorji si prizadevajo opozoriti in ozavestiti ljudi o pomenu štorkelj v njihovih krajih in regiji
Od gnezda do gnezda v višini petih metrov. Ekipe so morale pokazati spretnost in hitrost, komisija pa je ocenjevala tudi kostume. fotografiji jože gabor
V Prireditvenem centru Poljana v Veliki Polani se je začel v nedeljo z zabavnim tekmovanjem Štrk SI Pomurski
poletni festival, ki bo trajal osem dni,
do nedelje, 9. avgusta. V nedeljskem
popoldanskem programu prireditve
se je s preleti nad občino predstavil
še vrhunski akrobatski pilot Peter
Podlunšek.
V zabavnih igrah Štrk SI je bila najboljša ekipa, ki se je poimenovala Žabarji, druga je bila ekipa Vrtnarji, tretje mesto pa so zasedli Žiškuski štrki.
Tekmovale so še ekipe Jazbeci Elbo,
Polanski pücki in Četiri asa. Sodelovali sta tudi dve ekipi angleške televizije
BBC z imeni Storks in Frogs, ki so prišli na velikopolansko prireditev snemat mladinsko televizijsko oddajo.
Tekmovanje Štrk SI pomeni izziv
vsem, ki so dovolj pogumni in tudi
dovolj spretni, da se pomerijo v zabavnih igrah, pri tem pa morajo biti v
kostumih štorklje. Njihove naloge so
bile, da letijo od gnezda do gnezda,
prinesejo otroka in ga spustijo v pravi dimnik ter da najdejo čim več hrane zase in svoje mladiče. Tekmovalec
štrk tako v eni od iger poleti pripet na
jekleni vrvi iz približno pet metrov visokega gnezda (ploščadi) s pomočjo
dveh članov ekipe. Največ točk v tem
tekmovanju dobi ekipa, katere tekmovalec pristane v drugem gnezdu
ali čim bližje gnezda.
Ob njihovi spretnosti in hitrosti je
o zmagovalcu odločala še komisija,
ki je ocenjevala kostume. Ob kriteriju, da mora biti tekmovalec s kostumom čim bolj podoben beli štorklji,
so določili med drugim še, da je maksimalna dovoljena teža tekmovalca
in kostuma dvesto kilogramov, roke
tekmovalca morajo biti sestavni del
kril, kljun pa mora biti izdelan na tak
način, da z njim lahko pobira umetne
žabe tako, da jih nabode. S prireditvijo
Štrk SI želi organizator, Društvo Štrk
Slovenija, opozoriti in ozavestiti ljudi
o pomenu štorklje v njihovih krajih in
regiji. Velika in Mala Polana sta dobili
leta 1999 naslov evropska vas štorkelj
in sta pred leti gostili na prireditvi Pomurski poletni festival predstavnike
vasi štorkelj iz vse Evrope.
J. G.
Ren. Leta 1989 je zasedbo zapustil Ice
Cube, večina članov pa je kasneje doživela na solistični sceni velike uspehe, ki vključujejo albume, s katerimi
so po prodaji pristali v kategoriji platinastih plošč. Člani skupine N. W. A.
so svoje sodelovanje končali pet let po
ustanovitvi. Čez leto dni se je začela
»vojna« med Dr. Drejem in Eazy-Ejem,
ki sta si v pesmih izmenjala kar nekaj
krepkih. Dr. Dre je nekdanjega kolega
namreč ozmerjal s homoseksualcem,
za kar mu Eazy-E ni ostal dolžen. Leta
1995 je Eazy-E umrl za aidsom.
Dr. Dre in Ice Cube sta se po razpadu skupine najbolje znašla, uspela sta
tako v glasbenih kot poslovnih in filmskih vodah. Ice Cuba bo v filmu zaigral
njegov sin O'Shea Jackson Jr., medtem
ko bo vlogo Dr. Dreja zaigral Corey
Hawkins, ki je verjetno najbolj prepoznaven obraz med igralci v tej biografski drami. Hawkins je med drugim
igral v filmih, kot so Iron-Man 3, Zlati
fant (Golden Boy), Romeo in Julija (Romeo and Juliet) in v seriji Živi mrtveci (The Walking Dead). Najprej je bilo
predvideno, da bo vlogo Eazy-Eja odigral njegov sin, ki pa je sodelovanje
kasneje odpovedal. Tako je Eazy-Eja v
filmu Straight Outta Compton zaigral
Jason Mitchell, DJ Yello pa Neil Brown
Jr. Izkušen belopolti ameriški igralec
Paul Giamatti je tokrat prevzel vlogo
glasbenega menedžerja in poslovneža
Jerryja Hellerja.
S. K.
22
| Vestnik | 6. avgusta 2015
besede mode
preprosto uporabno
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kukamo v vaš lonec in pečico
Z avokadom ali kivijem ali
jagodami ali bananami ali …
Vzemite sezonsko sadje, ki ga pač imate – Presne tortice so okusne, zdrave, nasitne in čudovite
Pelerina
Ženski plašč je eden od
pomembnejših kosov
oblačil v naši garderobi
Če gradimo na svojem slogu, ga ne
moremo prezreti. Investicija vanj je
vedno poplačana z nasmehom.
Mešanje tradicije s tehnologijo
in pametnimi tkaninami
Okužila sem jo, Sonjo, tako je rekla prvič, ko je pripravila svojo prvo, presno namreč. Zato je takoj poskusila
še tole. In seveda z nami delila svoj
recept, pa ne le recept. Bili smo prvi
preizkuševalci! In bila je … čudovita.
Sonja: »V tole vegansko tortico lahko
daste najrazličnejše sezonsko sadje,
bodite le pozorni, kako sočno je. Pri
višnjah, kiviju, jagodah in hruškah je
namreč treba dodati malo več oreščkov.« No, pa začnimo.
Za tortno osnovo potrebujete: 150
gramov mandljevih lističev, 3 zvrhane
žlice kokosove moke, 10 datljev brez
koščic in 2 žlici kokosovega olja.
»Prvi korak presne torte je vedno
priprava osnove,« pravi Sonja Mikuž.
»V multipraktik stresemo mandljeve
lističe in kokos in oboje drobno zmeljemo. Dodamo na koščke narezane
datlje in ponovno dobro premešamo.
Dobimo enotno zmes; če je pregosta,
dodamo žlico hladne vode. V vodni
kopeli raztopimo kokosovo olje in ga
dodamo masi. Zmes stresemo v okrogel pekač, 22 ali 23 centimetrov premera, in jo z žlico potlačimo ob dno.
S prsti pa potegnemo do oboda in naredimo rob. Pekač postavimo v hladilnik, da se osnova strdi.«
Nato sledi priprava kreme. Recimo,
da delate avokadovo tortico. Zanjo
potrebujete: 5 žlic nesladkanega kakava v prahu, 4 žlice agavinega sirupa,
1 žličko vanilje v prahu, nekaj kapljic
limoninega soka, 3 zrele avokade in
eno banano ter veliko žlico kokosovega olja.
»Z avokadom se krasno ujema čokolada, če je ne marate, izpustite kakav in za gostoto dodajte mlete man-
Prava kombinacija med elementi tradicije, tehnologije in pametnih
tkanin je lahko označena samo z eno
besedo, ki je najbližje privlačnosti.
Za nas je pomembno potem le to, da
nam je prav in da nas resnično greje.
Za popolno ponudbo poskrbijo trgovci, ki vedo, kaj pripelje kupca v trgovino in kaj ga prepriča, da se spet vrne.
Znano je, da je lažje obdržati dosedanjega kupca kot poiskati novega. Tudi
to stane.
Samozavestno
Ovratnik v obliki pelerine
Pelerina je znana po tem, da nam
pada čez ramena. Če je iz grobega materiala, nas lahko zares optično poveča.
Oblikovalci so našli novo rešitev in
jo odrezali na kritičnem mestu. Nova
oblika tako spominja na pelerino, le
da so rokavi ozki in skriti pod njo.
Prava kombinacija
med elementi tradicije,
tehnologije in pametnih
tkanin je lahko
označena samo z eno
besedo, ki je najbližje
privlačnosti. Za nas je
pomembno potem le
to, da nam je prav in da
nas resnično greje.
Lahko bi rekli, da gre za neke vrste
brezrokavnik ali večji ovratnik.
Organsko z anorganskim
Grafične črte delujejo anorgansko
proti organskemu vzorcu, ki spominja na neke vrste kamen. Poleg strukture igra pomembno vlogo tudi barva.
V tem primeru je nova oblika svetlejša
in bolj poudarjena glede na spodnjo, ki
je temnejša in nas zato do neke mere
tudi boljše skriva. Namesto gumba je
lahko tudi lepa in velika broška. Naj bo
navdih novih oblik očarljiv.
Tatjana Kalamar Morales
fotografija nataša juhnov
Korak, ki ga nosi samozavest, se zdi
včasih, kot da bi lebdel. Vse na telesu
se zdi enostavno na mestu. Prav nič
se ne zdi, da je na telesu kaj premajhno ali preveliko. Tudi poslovne ljudi,
ki jim je mar, kako so oblečeni, lahko slišimo: »Eh, nič ni hudega, če mi
je malo premajhno, saj vedno nosim
odpeto!«
Neverjetno je, kako je naš odnos
do sebe in sveta povezan tudi s tem,
kako nas drugi doživljajo. Tudi napake v oblačenju so lahko prezrte.
dlje. Avokade najprej prerežemo na
pol in odstranimo koščice. Z žlico iz
lupine odstranimo meso in ga stresemo v multipraktik. Dodamo vaniljo v
prahu, kakav v prahu, agavin sirup, limonin sok in banano. Mešamo, da dobimo gladko kremo. Če je preredka,
dodamo toliko mletih mandljev, da bo
čvrsta. Na koncu umešamo še eno žlico tekočega kokosovega olja.«
Nato kremo nanesemo na osnovo: »Pekač vzamemo iz hladilnika in
na osnovo nanesemo polovico avokadove kreme. Po njej razporedimo
kolobarje banan in jih prekrijemo s
preostalo kremo. Torto za eno uro postavimo v hladilnik, da se učvrsti.«
Stvar je praktično pripravljena, še
slastnejša pa bo, če jo okrasimo: »Po
površini torte porazdelimo jagode,
narezane na tanke rezine, pa na kolobarje narezane banane. Z ameriškimi
borovnicami pa zapolnimo vmesne
prostore. Sicer lahko uporabimo katero koli sadje, ki ga imamo doma.«
Tako. Zdaj pa samo še sestavine za
druge predlagane različice: za kivijevo kremo potrebujete 6 kivijev in eno
banano, 6 žlic agavinega sirupa, nekaj kapljic limoninega soka, 150 gramov mandljev in 50 gramov indijskih
oreščkov ter 1 deciliter kokosovega
olja. Jagodna krema: 400 gramov jagod in ena banana, 5 žlic agavinega
sirupa, 1 žlička vanilje v prahu, nekaj kapljic limoninega soka, 150 gramov mandljev in 50 gramov indijskih
oreščkov ter 1 deciliter kokosovega
olja. Bananina krema: 3 ali 4 zrele banane, 2 žlici agavinega sirupa, 1 žlička
vanilje v prahu, nekaj kapljic limoninega soka, 150 gramov mandljev, 1 deciliter kokosovega olja.
Vida Toš
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Zdravljenje angine pektoris
O angini pektoris smo letos že pisali.
In ker je poletna vročina za ljudi s srčno-žilnimi obolenji vse prej kot dobrodošla, bomo danes nekaj napisali
še o zdravljenju angine pektoris.
Cilji zdravljenja koronarne srčne
bolezni in tudi angine pektoris so trije: podaljšati življenje, izboljšati kakovost življenja in preprečiti srčno-žilne
zaplete, kot so srčni infarkt, možganska kap, nenadna srčna smrt idr. Pri
zdravljenju imamo sicer več možnosti
in običajno vključuje vsaj eno, ponavadi pa tudi več zdravil, saj imamo na
voljo različna zdravila, izmed katerih
zdravnik izbere eno ali kombinacijo
zdravil, najprimernejšo za posameznega bolnika.
Zdravljenje z zdravili poteka na dva
načina. Prvi način je tako imenovano
etiološko zdravljenje in cilja na vzrok
bolezni, torej aterosklerotično vnetje
v žili, ter skuša zavreti zoženje žile, s
čimer izboljša prognozo bolezni. Drugi način je simptomatično zdravljenje, ki je usmerjeno na blažitev simptomov, kot sta težka sapa in otekanje
ali pekoča bolečina v prsnem košu. Za
simptomatsko zdravljenje imamo na
razpolago kratko- in dolgodelujoče
nitrate, zaviralce kalcijevih kanalčkov
in druge vazodilatatorje (širijo žile).
Z uporabo nitratov širimo žile in
tako povečamo dotok krvi srčni mi-
šici in zmanjšamo porabo kisika, s čimer odpravljamo ishemično bolečino.
Kratkodelujoče oblike, kot je pršilnik,
delujejo v nekaj sekundah. Odmerek
(en razpršek) razpršite pod jezik, in
to sede, da ne bi padli po tleh zaradi
nenadnega padca krvnega tlaka. Običajno zadostuje en ali dva razprška v
petminutnem presledku. Če bolečina
kljub trem razprškom v petminutnih
intervalih vztraja, poiščite zdravniško
pomoč, saj gre lahko za srčni infarkt.
Ponovne epizode angine pektoris preprečujemo z dolgodelujočimi nitrati,
ki jih zaužijemo v obliki tablet ali kapsul oziroma jih namestimo na kožo v
obliki obližev. Obliže imamo praviloma nameščene 12 ur, nato jih odstranimo, da se izognemo pojavu tolerance. Pojavu tolerance pri jemanju
tablet s takojšnjim sproščanjem pa
se izognete s pravilnim časovnim odmerjanjem: recimo prvo tableto zaužijete zjutraj ob 8.00 in drugo tableto
ob 16.00.
Nekatera zdravila pomagajo tako,
da zmanjšajo srčno delo, predvsem
z upočasnitvijo srčne frekvence. Med
te prištevamo zaviralce adrenergičnih receptorjev beta, ki so pogosto
zdravilo izbora, ivabradin in zaviralce kalcijevih kanalčkov. Opozoril bi
na samovoljno ukinjanje zdravljenja
z zaviralci adrenergičnih receptorjev
beta, ob čemer se pojavi odtegnitveni
sindrom, ki je lahko smrtno nevaren,
saj povzroči pospešeno utripanje srca,
povečano potrebo po kisiku in poveča tveganje za srčni infarkt. Ivabradin je novejše zdravilo in deluje bolj
ciljano, torej samo na srčno frekvenco. Med novejša zdravila spada tudi
ranolazin, ki podaljša čas relaksacije
srčnih mišičnih celic, to pa zmanjša
možnost ishemije srčne mišice, torej
moteno dobavo kisika. Novejše zdravilo je tudi trimetazidin, ki vpliva na
oksidativne procese v srčni mišici in
tako zmanjša možnost ishemije.
Zdravljenje z zdravili
poteka na dva načina.
Prvi način je tako
imenovano etiološko
zdravljenje in cilja na
vzrok bolezni, drugi
način je simptomatično
zdravljenje, ki je
usmerjeno na blažitev
simptomov.
Za zdravljenje se uporabljajo tudi
protitrombocitna zdravila, kot sta acetilsalicilna kislina v majhnih odmerkih
ali klopidogrel, ki preprečujeta nastanek krvnih strdkov. Potem zdravila, ki
upočasnjujejo oziroma preprečujejo
proces ateroskleroze, to je odebelitve
(zaradi nalaganja maščob) in poapnitev žilne stene, med katere prištevamo zdravila za zniževanje holesterola
v krvi (statini). Podobne ugodne učinke na proces ateroskleroze imajo tudi
ivabradin in zdravila, ki vplivajo na renin-angiotenzin aldosteronski sistem
(zaviralci angiotenzinske konvertaze,
antagonisti angiotenzina 2). Zdravila
z vplivom na renin-angiotenzin-aldosteronski sistem zmanjšajo preobremenitev srca tudi tako, da znižajo povišan krvni tlak.
Seveda z zdravili vplivamo tudi na
nekatere druge dejavnike tveganja,
kot je sladkorna bolezen, ki jo nadzorujemo z ustreznimi zdravili, tako
imenovanimi antidiabetiki. Kot vidite, ima zdravnik na voljo več različnih zdravil, izmed katerih izbere vam
najprimernejša. Vaša naloga je, da
predpisana zdravila redno in pravilno uporabljate. O tem in tudi o vseh
vprašanjih glede zdravil se lahko posvetujete s svojim lekarniškim farmacevtom.
Bojan Madjar, mag. farm.
razvedrilo
www.vestnik.si | e: [email protected]
6. avgusta 2015 | Vestnik |
23
horoskop
OVEN 21. 3.-20. 4.
TEHTNICA 24. 9.-23. 10.
Nekaj nesporazumov bo, ki se jim zagotovo ne morete izogniti tako, da se boste
obrnili vstran. Previdno, posebno ob srečanju, na katerem boste začutili, da vas
ne spoštujejo. Življenje vas kliče k počitku in užitkom.
Energija vam bo nekoliko bolj nihala.
Vzemite si kakšen dan dopusta in bodite
kreativni. V ljubezni boste zelo intuitivni in sledili boste svojim sanjam. Odprle
se vam bodo tudi možnosti za duhovno
rast in osebni razvoj.
BIK 21. 4.-21. 5.
ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11.
Bodite bolj odprti za novosti in nikar ne
nadaljujte po poti, da se razburjate za
vsako malenkost in takoj obračate hrbet tistemu, ki vas po vašem mnenju ni
vreden. Še vedno boste dvomili o težavi,
ki je sami ne morete odpraviti. Vzemite
si čas za premislek, saj ga potrebujete.
Največ možnosti v tednu, ki prihaja, boste imeli v komunikaciji in pri intelektualnih dejavnostih. Na vsak način boste želeli stopiti v ospredje in omenjeno
vam bo uspelo. Ljudje bodo začutili pozitivno energijo in prihaja plaz pozitivnih
pohval. V ljubezni boste kovali načrte.
DVOJČKA 22. 5.-21. 6.
STRELEC 23. 11.-21. 12.
Pred vami je izredno pozitiven teden.
Sposobni boste narediti premik in na vse
skupaj pogledati bolj v realni luči. Iščete
srečna naključja, posebno glede odločitve v povezavi z ljubljeno osebo, ki pa na
pogovor z vami še ni pripravljena.
Preživljanje prostega časa naj bo športno in poduhovljeno. Mars v raku bo kopičil dinamične sile, ki vas bodo poganjale pri fizični aktivnosti, delu doma, v
naravi, vodi, gorah. Če jih ne boste izkoristili za ustvarjanje, bodo neprijetno delovale v odnosih z najbližjimi.
RAK 22. 6.-22. 7.
KOZOROG 22. 12.-20. 1.
Sanje vam bodo pomagale razumeti nekaj, kar vas moti. Tako bo jasno, da se
morate v tišini vprašati, kaj si želite in
kaj pričakujete. Zapisujte si svoje občutke in tako vam bo mnogo lažje. Sreča se
skriva na strani pogumnih in vi jo boste
našli v sredo, ko vaš čakajo uspehi.
Obnavljanje in opremljanje hiše, stanovanja, poslovnega in počitniškega prostora vas bo navduševalo do 19., potem
pa bo čas za kratek dopust. Podjetniki
boste do prazne lune še poslovali z dobičkom, pozneje bo bolje ležati v hladni
senci s knjigo v rokah.
LEV 23. 7.-23. 8.
VODNAR 21. 1.-19. 2.
Blizu vam bosta filozofija in raziskovanje. Naklonjena vam bosta Venera in
Jupiter, to prinaša prijetne trenutke in
do konca meseca junija boste uživali v
vsem, kar počnete. V začetku avgusta
vam bo naklonjen Merkur, to pa pomeni, da boste postali mojstri besede in retoričnih dejanj.
nedeljska križanka na murskem valu
Oddaja bo na sporedu
v nedeljo, 9. avgusta 2015,
med 10.30 in 12.00.
Izpolnjeno križanko nalepite na dopisnico, pripište svoje podatke in pošljite
do 30. 8. 2015 na naslov Radio Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota,
s pripisom nedeljska križanka. Avtobus Križkraž bodo dopolnili štirje izžrebanci.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Nagrada za
izžrebanega reševalca
križanke: knjižica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah
na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 13. avgusta 2015.
DEVICA 24. 8.-23. 9.
RIBI 20. 2.-20. 3.
Optimizem in dobra volja se vam bosta
obrestovala v sredo ali četrtek. Naklonjen vam bo Jupiter, ki prinaša veselje
in radost. Nekaj zdrave previdnosti ne
bo odveč v nedeljo, ko morate popaziti
na zdravje (noge).
V službi ali na dopustu opazujte dogajanje z razdalje tudi v sebi in se ne mečite v
vrtince, ki bi vas lahko pogoltnili ali poškodovali. Nihajoča ljubezenska čustva
se bodo venomer obnavljala do tistega,
ki ga že dolgo poznate.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak
kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.
Rešitev:
2
1
3
2
8
6
2
5
1
8
9
4
3
Ime in priimek, naslov:
4
3
4
5
Na tekmovanju v stroki, plavanju ali jadranju ne boste imeli absolutne prednosti, dobre priložnosti za zmago pa bodo.
Ne zapravite pravih priložnosti v poslih.
Podpišite pogodbo o zaposlitvi, odprite
svoje podjetje, odpotujte na poslovno ali
romantično potovanje.
7
4
9
1
6
7
7
8
6
9
6
9
4
2
2
6
7
5
9
Rešitev iz 30. številke: PASJA VROČINA, NEVIHTA
10
Knjižico Med okuse po … dobi Branko Marinič, Cven 5, 9240 Ljutomer.
Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
24
| Vestnik | 6. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kače
Na seznamu ogroženosti
Ne skačejo in ne sesajo mleka pri kravah, ne ugriznejo se za rep in se ne kotalijo
Kače. Le koliko je ljudi, katerim se ob
pomisleku na te hladnokrvne živali
ne naježi koža? In koliko je takih, ki
ob srečanju z njimi ne pomislijo, da
bi bilo kačo treba ubiti? Žal vse preveč, čeprav so vse naše domorodne
vrste kač zavarovane (Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vr-
je po svetu letno okrog 250.000 smrtnih primerov zaradi ugrizov kač, več
kot polovica od tega pa je v Indiji in
Burmi. Glavna razloga sta neinformiranost ljudi in nepazljivost, saj v celotni Avstraliji, v kateri je prav tako
zelo veliko strupenih kač, letno umre
le deset ljudi.
Z jezikom, ki je razklan, prek jacobsonovega organa zaznavajo kemične snovi v zraku, to pa jim služi kot
voh. Nekatere kače imajo med nosnicami in očmi čutila za infrardeče
valovanje. S tem vidijo toplotni obris
plena. Kljub splošnemu prepričanju,
kače niso sluzaste. Občasno se levi-
V tihem grobu mirno spiš,
a v naših srcih še živiš,
zato pot nas vodi tja,
kjer tihi dom rožice ti krasijo
in svečke ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
10. avgusta bodo minila štiri leta žalosti od takrat,
ko nas je zapustil naš dragi
Marijan Gomboc
od Svetega Jurija 35
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj.
Vsi njegovi
Belouška je
najbolj razširjena
evropska kača.
fotografija j. črnko
JAVNI RAZPIS FUNDACIJE MAROF ZA ŠTIPENDIJE
ZA SPODBUJANJE IN POMOČ NADARJENIM
ŠTUDENTOM POMURSKE REGIJE
Fundacija Marof objavlja v skladu s 7. členom spremenjenega Pravilnika o podeljevanju štipendij Fundacije Marof nadarjenim študentom Pomurske regije Javni
razpis za štipendije za spodbujanje in pomoč nadarjenim študentom Pomurske
regije za šolsko leto 2015/2016. Pravilnik, ki ga je upravni odbor Fundacije Marof
sprejel na seji 26. 3. 2013, je objavljen na spletni strani Fundacije Marof (http://
fundacija.marof.eu) v rubriki obvestila.
Vsebina javnega razpisa
Kače niso sluzaste
Kače spadajo v razred plazilcev, red
luskarjev in podred kač. Njihovo telo
preraščajo rožene luske. Oblika telesa
omogoča plezanje skozi luknje. Nimajo vek in ne zunanjega ušesa. Imajo pa
200 do 400 vretenc in samo eno delujoče pljučno krilo. V čeljusti imajo
praviloma več sklepov kot drugi plazilci, to pa jim omogoča, da zelo široko razprejo usta, ko požirajo plen.
Poboji
Kače so izključno mesojede živali.
Pogoltnejo cel plen, a ga takrat, ko so
ogrožene, lahko celega izbljuvajo. Ko
se enkrat nahranijo, so lahko brez ponovnega hranjenja tudi pol leta. Neprebavljive stvari prav tako izbljuvajo.
Hranijo se s ptiči, sesalci, tudi drugimi
kačami, pojedo pa še tudi ribe, polže
in žuželke. Zelo jim teknejo jajca ptičev in druge perutnine. Strup izločajo
žleze slinavke, izloča pa se skozi posebne zobe, strupnike. In kljub perfekcionizmu kačjega telesa so kače
zelo ogrožene in prav vseh 11 vrst slovenskih kač je na rdečem seznamu
ogroženosti. Zakaj? Zaradi človeka,
zaradi škropiv, zaradi zmanjševanja
njihovega življenjskega prostora in
predvsem zaradi pobojev kač ob srečanju človeka z njimi.
J. Črnko
Zidarstvo, fasaderstvo, strojni ometi
in izolacija zidov
DENIS
CASAR
Filovci 110, 9222 Bogojina
Tel./faks: 02 547 10 14, GSM: 041 956 370
Prosilci štipendij morajo izpolnjevati tele pogoje:
- vpisani morajo biti najmanj v drugi univerzitetni letnik zahtevanih smeri,
- povprečje vseh ocen v predhodnem letniku vsaj 8,5,
- da so študenti Pomurske regije, ki imajo stalno prebivališče v Pomurju (UE M.
Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona),
- niso zaposleni ali samozaposleni in niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb
pri ZRSZ.
Če se prosilec za štipendijo izobražuje v tujini, mora prošnji za štipendijo priložiti overjeno potrdilo, da se izobražuje v ustanovi, ki je po predpisih države akreditirana za izvajanje javno veljavnega izobraževalnega programa za pridobitev stopnje izobrazbe.
Prosilci štipendij se na razpis prijavijo pisno z vlogo, h kateri je treba priložiti
dokumentacijo:
- kopijo osebnega dokumenta s fotografijo, ki vsebuje ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, EMŠO,
- davčno številko,
- številko osebnega računa,
- smer, vrsto in področje izobraževanja oz. izobraževalnega programa,
- letnik izobraževanja,
- podatke o morebitni predhodni štipendiji, in sicer leto, v katerem je začel prejemati štipendijo, višino štipendije, status štipendista, mirovanje štipendijskega
razmerja, prenehanje štipendijskega razmerja, način vračanja izplačanih štipendij,
- potrdilo o vpisu v naslednji letnik in potrdilo o vseh opravljenih izpitih v preteklem študijskem letu oz. ob koncu izobraževanja potrdilo o opravljeni diplomi,
- dokazila o posebnih dosežkih v okviru že absolviranega časa študija (nagrade,
pohvale, vidne uvrstitve na tekmovanjih, inovacije ...)
- druge podatke, ki bi lahko vplivali na odločitve o podelitvi štipendije.
Prosilci štipendij naslovijo vloge z zahtevano dokumentacijo na upravni odbor Fundacije Marof, Bakovska ulica 31, 9000 M. Sobota, najkasneje do vključno 11. 9. 2015.
HITER KREDIT
ZA NAKUP VOZILA!
Plačilo s položnicami
ali prek trajnika.
Možnost odplačila starega lizinga.
Odkupi in menjave vozil.
Posredujemo za več posojilodajalcev.
AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB,
(02) 228 30 20, 031 658 679
Roletarstvo ARNUŠ
PVC-okna,
vrata, senčila
S tem kuponom 20 % popusta
pri nakupu do 31. avgusta.
#
jo na vseh celinah, razen na Antarktiki. Ne najdemo pa jih tudi na nekaterih otokih (Irska, Islandija, Nova
Zelandija). Strupenjač je okrog 725
vrst, pri čemer je okrog 250 vrst takih, da bi bil en ugriz lahko usoden
za človeka. Prav ugrizi, nekateri (praviloma zgrešeni) stereotipi, hladnost
živali in način gibanja so tem koristnim živali dali tako slab prizvok, da
se kače vedno prikazuje v slabi luči,
in če je le mogoče, se jih ob vsakem
srečanju pokonča. In to klub dejstvu,
da smo imeli v Sloveniji zadnji smrtni primer zaradi ugriza kače takoj po
koncu druge svetovne vojne, pa še takrat je šlo za alergijo žrtve. Praviloma
pa se ob vsakem ugrizu naredi velik
medijski pomp. Tako je bilo tudi pred
dnevi, ko je prišlo v bližini Metkovičev (Hrvaška) do pika s smrtnim izidom, in ob domnevnem ugrizu gada
pred leti na Goričkem. Je pa res, da
In kaj narediti ob srečanju s kačo?
Predvsem je pomembno, da ne drezamo vanjo, ampak se enostavno umaknemo. Kače se namreč človeka bojijo in se bodo zagotovo umaknile, če
le imajo to možnost. Ugriz je vedno
le obramba kače v brezizhodnem položaju. Če pa kača zaide v hišo, je pomembno, da ji omejimo gibanje in jo
spravimo v kot, od koder se jo lahko
odstrani. Dobro je, da ji preprečimo
pobeg v mesto, ki je nedostopno. Če
je mogoče, jo pokrijmo s škatlo ali pa
enostavno dvignimo z daljšo palico in
jo odnesimo v naravo. In če nas je zelo
strah, je pomembno, da ne bežimo od
nje, ampak jo imamo »na očeh«, da jo
oseba, ki si to upa, potem lahko odstrani. Pri vsem je najpomembnejše,
da kače ne ubijemo. V Sloveniji je na
razpolago tudi stalni telefon, t. i. kačafon (040 322 449), ob pomoči katerega vam strokovnjaki lahko svetujejo
na več načinov.
V Sloveniji živi 11 vrst kač. Iz družine gožev so to: navadni gož, progasti
gož, črnica, belica, smokulja in mačjeoka kača. V družino nutricide spadata kači kobranka in belouška, imamo
pa še družino gadov, kamor spadajo modras (najbolj strupena kača v
Evropi), navadni gad in laški gad. Slepec ni kača, ampak kuščar z zakrnelimi okončinami. V Pomurju najdemo
navadnega goža, smokuljo, kobranko, belouško, navadnega gada pa tudi
modrasa, a le na desni strani Mure, na
območju Radgone. Tu je redek. Prav
vse vrste slovenskih kač pa najdemo
v Posočju in na Primorskem. Od navedenih sta strupena oba gada in modras, mačjeoka kača pa ima strupnike
zadaj, da ne more ugrizniti človeka.
Če je ugriznjena oseba v dobrem zdravstvenem stanju, zanjo ne bi smel biti
usoden noben pik evropskih strupenjač, tudi ne modrasov. jo. S tem zamenjajo staro in obrabljeno kožo ter se znebijo parazitov, zlasti klopov in pršic. Levitev ni obvezno
povezana z rastjo telesa in »premajhno« kožo, kot misli večina. Sicer pa je
o kačah cela vrsta zgrešenih prepričanj. Tako ni res, da bi napadale ljudi,
pa tudi skačejo ne in ne sesajo mleka
pri kravah. Tudi se ne ugriznejo za rep
in se ne kotalijo. Le stežka se dvignejo
več kot za 30 odstotkov dolžine svojega telesa.
19
9
NOV DVOJČEK
RADENCI, Finžgarjeva ulica,
blizu zdravilišča, kmalu vseljiv.
Vsaka enota meri 177 m2 in ima
533 m2 zemljišča. V pritličju so kuhinja
s shrambo, jedilnica, dnevna soba,
spalnica, prha, WC in terasa, v nadstropju
3 sobe, galerija, kopalnica in balkon.
Talno gretje s toplotno črpalko, termoizolacijska fasada, keramika, laminati.
Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 54 17 041 390 576
Kače so izključno
mesojede živali.
Pogoltnejo cel plen,
a ga takrat, ko so
ogrožene, lahko celega
izbljuvajo. Ko se
enkrat nahranijo, so
lahko brez ponovnega
hranjenja tudi pol leta.
Neprebavljive stvari
prav tako izbljuvajo.
Človeka se bojijo
s. p.
stah, Ur. l. RS št.: 46/2004; 109/2004;
84/2005; 115/2007). Ta zakon ne le da
preprečuje ubijanje kač, ampak prepoveduje tudi njihov lov, zadrževanje v ujetništvu in prodajo, pa tudi
uničevanje njihovega življenjskega
prostora.
Vendar bo marsikdo presenečen ob
trditvi, da bi človeštvu brez kač trda
predla. Zlasti v ekvatorialnem pasu
so te živeli eden od glavnih uničevalcev in regulatorjev populacije glodavcev. Kače so namreč mesojedi plazilci,
brez okončin in so bližnji sorodniki
krokodilov, želv in kuščarjev. Na svetu
je znanih okrog 3150 vrst kač, ki živi-
Fundacija Marof razpisuje štiri štipendije za šolsko leto 2015/2016 za študente univerzitetne šole naravoslovnotehniške smeri. Razpisujejo se štiri štipendije za študij v Republiki Sloveniji oziroma v tujini. Višina treh štipendij znaša 400,00 EUR/
mesec, višina ene štipendije pa znaša 500,00 EUR/mesec. Višjo štipendijo prejme
kandidat z najvišjim povprečjem prejšnjega letnika študija.
CE
.
za 0
en
NA
00
ot
o
€
041 626 586 ali [email protected]
6. avgusta 2015 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: [email protected]
Saj vemo, da več te ni,
a z nami si kot prej vse dni.
ZAHVALA
V SPOMIN
V 99. letu nas je zapustila draga
mama, babica, prababica in sorodnica
Bil je boleč in žalosten dan 11. avgusta,
ko nas je pred letom dni zapustil naš
dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast in brat
Ana Vertič
od Grada 162
Iskreno se zahvaljujemo
vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter kolektivu
OŠ Grad, ki ste pokojnico pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje
ter darovali sveče in prispevke za župnijski dom in mrliško vežico.
Beseda hvala je namenjena tudi osebnemu zdravnik Ćurčiću,
dr. med., ter patronažnima sestrama gospe Darinki in gospe Emi.
Za opravljen pogreb se zahvaljujemo g. župniku, pevcem za odpete
žalostinke, g. Ninu Gumilarju za besede zahvale in pogrebnemu
podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči vsi njeni
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč, daleč je …
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustil naš
dragi mož, oče, dedek in brat
Jurij Vrečič
iz Otovec 20
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in
prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam stali
ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje,
sveče, za sv. maše, za mrliško vežico in župnijski dom.
Posebna zahvala velja gospodu župniku od Grada Marku Magdiču
in monsinjorju Lojzetu Kozarju mlajšemu iz Odranec za pogrebni
obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Francu Bagarju za ganljive
poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Hvala vsem sodelavcem hčerk Ane iz Mure – brigada 222
in Nade iz Premogovnika Velenje – Gost Velenje.
Žalujoči: žena Anica, sin Stanko, hčerki Ana in Nada, posebno vnuki
Denis, Mario in Kristjan z Majo ter drugo sorodstvo
Jože Bagoroš
s Petanjec
(Tone Pavček)
Zahvala
Jožef Franko - Pepi
iz Bakovec
rojen v Satahovcih
Hvala vsem,
ki se ga spominjate, molite zanj
in darujete za maše, sveče in cvetje.
ZAHVALA
V 84. letu nas je za vedno zapustil
dragi oče, tast, dedek, pradedek in brat
Jožef Padar
Bil je dober, skrben mož, oče in dedek,
ki znal je samo dajati,
ko zadnji kos srca je dal,
za vedno mirno je zaspal.
ZAHVALA
V 75. letu nas je nepričakovano zapustil
naš dragi mož, oče, stari oče in tast
Bela Hašaj
iz Lemerja 14
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,
znancem in dobrim sosedom, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste darovali vence, sveče in dobrodelne prispevke ter
nam izrekli sožalje.
Hvala duhovnici gospe Katji Ajdnik za pogrebni obred, Lovski družini
Brezovci, Lovskemu pevskem zboru in rogistom za lepo slovo,
Gasilskemu društvu Lemerje in Društvu upokojencev za poslovilni
govor ter pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
Za napako se opravičujemo.
KOMUNALA
DE POGREBNIŠTVO
Panonska ulica 3
Murska Sobota
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
PO KONKURENČNIH
CENAH.
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
Ob boleči izgubi vaših najdražjih
smo Vam v pomoč s prijazno besedo
tolažbe in pogrebnimi storitvami.
Dosegljivi 24 ur:
041 712 586
Vladimir Hozjan, s. p.,
Šulinci 87 A,
tel.: (02) 55 69 046
IN MEMORIAM
iz Murske Sobote
1943–2015
Mineva mesec dni od tvojega prezgodnjega in nepričakovanega odhoda.
Globoko pretreseni se še vedno ne moremo soočiti z realnostjo,
da te ni več, da si odšel za vedno.
Tolaži nas spoznanje, da si zdaj skupaj s svojo družino, tam nekje zgoraj,
v večnosti. Počivaš v naročju svoje oboževane mame Marice,
skupaj s svojim spoštovanim očetom Francem, mnogo prezgodaj
in tragično preminulim bratom Radom in s svojo ljubljeno sestro
Majdo – mojo nepozabno mamo.
Živel si mirno, tiho in pošteno življenje. Imel si dobre in iskrene prijatelje,
ki so te imeli radi in te bodo zelo pogrešali. Tvoji nekdanji sodelavci so te
cenili in spoštovali. Tvoji Tešanovci pa ne bodo brez tebe nikoli več isti,
saj si bil bistven in nenadomestljiv atom svoje zemlje in gozdov.
Težko bo nadaljevati brez tebe, ampak živeti moramo naprej,
ker bi tako hotel tudi ti. Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev,
je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. Obljubljam, da tebe,
dragi stric Janez, ne bom nikoli pozabila.
Tvoja nečakinja Marinka z družino
Kompletne pogrebne storitve in oprema
Urejanje pokopališč in zelenic
Brezplačni prevozi do 40 km
Plačilo na več obrokov ali odlog plačila
[email protected]
tel.: 02 538 17 20
živali
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred
nesnostjo. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01.
v1625
posesti
HIŠO NA HOTIZI, dvodružinsko, prodam. Tel.: 0049 69 344 680. v1553
HIŠO NA GORIČKEM, takoj vseljivo, z
vso opremo, prodamo ali zamenjamo
za dvosobno stanovanje. Tel.: 031 581
841. v1654
Zlato srce je nehalo biti,
smejoče oči so se zaprle.
Praznina ostala je, srce polno gorja,
a vsako življenje se enkrat konča.
Zdaj tam si nekje in čakaš na nas,
da se srečamo spet, ko pride čas.
ZAHVALA
V 41. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, ati in sorodnik
Boštjan Režonja
iz Glavne ulice 20
v Gornjem Lakošu
Bog plati gospodu župniku Ivanu Krajncu, pevcem, gospodu Silvu
Tibautu, Gasilskemu društvu Žižki, Društvu upokojencev, pogrebnemu
podjetju Ferenčak in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči tvoji najdražji
Žalujoči vsi njegovi
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno
sožalje in podporo ter darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Lepa hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice v Rakičanu.
je prišlo v prejšnji številki do
napake, saj je pravilna letnica
smrti 2015 in ne 1915.
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti,
nam pa izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče, za svete maše
in dar za družino.
Lepa hvala sodelavcem iz Term Lendava, podjetju Aktiva Čiščenje,
DSŠ Lendava, Lovski in Ribiški družini Lendava ter gasilcem
iz Gornjega Lakoša.
Hvala g. župniku Francu Režonji za pogrebni obred, lovskim rogistom
za odigrane žalostinke, govornikoma g. Aleksandru Vargi in g. Jožetu
Koconu za besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Silencija.
iz Žižkov 70
Janezom
Cigütom
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Žena Marjeta, hčerka Cvetka z družino
in sestra Marija
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja,
le delo pridnih rok ostaja.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo večno ostal.
Pri ZAHVALI za
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu
in mu prižigate sveče – iskrena hvala!
Janez Jelovšek
Še hočem živeti, še hočem biti,
se veseliti bivanja,
malih zgodb vsakdanjosti,
novih zgodbic od tu in tam in potem reči:
Izpil sem te do konca, srce moje ljubo …
Eh, srce ti moje ljubljeno! Bodi še, vsaj še malo!
25
V KRUPLIVNIKU prodajo 48,67 ara
kmetijskega zemljišča. Tel.: 031 201
963. v1676
kmetijska mehanizacija
EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520 191.
v1644
OBRAČALNI PLUG REGENT. Tel.: 031
304 062. v1645
razno
PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.:
041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje
1a, Sl. Konjice. v1547
Vestnikovi
naročniki
dobijo
26
kronika
| Vestnik | 6. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: [email protected]
Sojenje za rop pošte
okc poroča
Ropar je priznal krivdo
Ujeli trgovce z mamili
Simon Lipič bo trinajst mesecev za zapahi – Podvig s pištolo v Turnišču mu sicer ni uspel
Nekdanji policist, ki ima tudi končano pravno fakulteto, triinštiridesetletni Simon Lipič iz Velike Polane, je
pred sodnikom tukajšnje sodne palače Brankom Palatinom priznal, da je
devetindvajsetega maja letos poskušal
oropati poštno poslovalnico v Turnišču. Višji državni tožilec Žarko Bejek
je Lipiča obtožil, da je tisti dan nekaj
minut pred deseto uro zamaskiran in
oborožen vstopil v prostore pošte in
zakričal: »To je rop! Daj pare.« V nameri pa ni uspel, saj je kmalu zbežal
na prosto. Takoj se je začela obsežna
akcija modrih uniform, ki so svojemu
nekdanjemu stanovskemu kolegu zelo
hitro prišle na sled. Ničesar ni bilo
prepuščeno naključju, kajti roparja so
iskali oboroženi z dolgocevnim orožjem in v neprebojnih jopičih.
Simon Lipič, ki je od prvega junija
v priporu, je klonil pod težo dokazov
– tudi z DNK-analizo kape in rokavic
se je namreč utemeljil trden sum, da
je zakrivil poskus ropa. Bejek mu je v
zameno za priznanje krivde ponudil
štirinajst mesecev zapora. Sodnik Palatin je obtožencu nato naložil mesec
dni krajšo kazen. Obsojencu je odvzel
še orožje. Do odhoda na življenje za za-
pahi bo ostal v priporu – čas, preživet
v soboškem priporu, se mu je že vštel
v zaporno kazen. Lipič je sodnika prosil, ali bi morda lahko kazen prestajal
v Murski Soboti, kajti ima mladoletna
otroka in bolno mater, ki potrebuje
njegovo pomoč. Stroške mletja pravosodnih mlinov bodo plačali davkoplačevalci. V maju to ni bil edini rop v
pokrajini ob Muri. V Korovcih na Goričkem je nekaj dni prej neznanec pozvonil pri vratih stanovanjske hiše,
nato pa z grožnjo zahteval denar. Ko je
pri vhodnih vratih pozvonilo, si domačinka, ki je bila sama doma, skoraj za-
gotovo ni niti predstavljala, da jo pred
lastno hišo lahko čaka nekdo, ki bi ji
na vrat prislonil nož in zahteval denar.
Pa vendar se ji je zgodilo prav to – ko
je odprla vrata, jo je ropar na silo potisnil v notranjost hiše, ji na vrat prislonil nož in od nje zahteval denar. Zaradi strahu mu je izročila nekaj gotovine,
nepridiprav pa je pobegnil. Prestrašena ženska je poklicala policijo, ki je s
hitro akcijo prišla na sled storilcu in
enainštiridesetletnega moškega prav
tako kmalu prijela.
Tudi na Pomurje.si
Andrej Bedek
Kje je »zlatar«
Sodni epilog je že doživel najodmevnejši rop v zadnjem obdobju
v Pomurju. Štirinajstega januarja
2010 sta študent in kuhar iz okolice Gornje Radgone oropala poštarja iz Apač. Mladeniča sta poštnega uslužbenca počakala po
koncu njegovega delavnika nekaj po 17. uri pod okriljem teme
in mu zagrozila s palico, nato pa
mu iz avtomobila odnesla paket,
v katerem je bilo med drugim
tudi 9500 evrov. Prišla sta mu za
hrbet, bila sta zamaskirana in izginila sta v temo. Čez nekaj dni so
jima policisti vendarle prišli na
sled. Za zdaj sta še neraziskana
dva ropa prodajaln za odkup zlata v Murski Soboti iz poletja 2013.
Iz krogov blizu policije je slišati,
da se je tudi ta ropar nad žrtvi
obakrat spravil s silo in bil precej brutalen, čeprav je bil menda
njegov plen bolj boren.
V cerkev po baker
Simon Lipič bo do odhoda v zapor ostal v soboškem priporu, od koder je prišel na sojenje, prosil pa je, ali bi prav tukaj lahko
tudi prestajal naloženo kazen. fotografija nataša juhnov
Slabša prometna varnost
Na naših cestah je čas za rumeni alarm
V treh dneh zaradi neprilagojene hitrosti na pomurskih cestah dva mrtva – Marsikdo se obregne ob omejitve
»Stanje prometne varnosti moramo
ocenjevati skozi daljše časovno obdobje, in če ga ocenjujemo za obdobje
zadnjih petih let, ni skrb vzbujajoče.
Da je tako, kažejo statistični parametri – med drugim se je zmanjšalo število hudo in lahko telesno poškodovanih. Petletno povprečje umrlih na
pomurskih cestah pa je 7,2 na leto.«
Tako izhaja iz letnega poročila Policijske uprave Murska Sobota (PUMS).
Po letu 2008, odkar imamo avtocesto,
se je število smrtnih žrtev v prometu
zmanjšalo. Leta 2006 smo poročali o
20 in več žrtvah, leta 2103 smo poročali o osmih in lani o petih. Letos v prvih sedmih mesecih pa so na pomurskem cestnem omrežju ugasnila že tri
življenja. V treh dneh zaradi neprilagojene hitrosti dva mrtva.
»Prometna varnost je kompleksno
področje, saj je treba upoštevati in se
ukvarjati s številnimi spremenljivkami. Prav zaradi tovrstne kompleksnosti je zelo težko še zlasti dolgoročno
izdelati uspešne preprečevalne programe za zmanjševanje števila prometnih nesreč. Ne glede na dejstvo, da je
PUMS lani obravnaval manj prometnih nesreč in manj mrtvih kot preteklo leto in da je bilo po statističnih
podatkih za obdobje petih let stanje
na pomurskih cestah lani ugodno, si
je kljub temu treba prizadevati, da se
to stanje še izboljša in da policija kot
eden od segmentov zagotavljanja varnosti cestnega prometa s preventivnimi in represivnimi ukrepi vpliva na
Murskosoboški in mariborski kriminalisti in policisti so prejšnji teden,
kot smo že poročali, opravili sedem
hišnih preiskav pri osumljenih trgovanja z mamili. Pri tem so zasegli kokain, heroin, konopljo, metadon in
denar. Murskosoboški kriminalisti so
kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili preiskovali
od druge polovice leta 2014. Pri hišnih
preiskavah so osmim ljudem odvzeli
prostost. Sedem, starih od 27 let do 69
let, so privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku. Za šesterico je bil
odrejen pripor in za enega osumljenca hišni pripor. Murskosoboški policisti in kriminalisti obravnavajo letno
okoli 120 primerov trgovanja z mamili.
Primerjalno gre za povprečje zadnjih
petih let. V obtoku je največ konoplje,
sledi kokain, ki se pojavlja v elitnejših
in višjih slojih, medtem ko je heroina
čedalje manj. Vedno več je tudi prepovedane preprodaje zdravil, katerih aktivna snov je na seznamu prepovedanih drog, in snovi, ki imajo učinek kot
prepovedane droge, vendar niso na seznamu prepovedanih drog.
Zunaj Domajinec se je v petek zvečer zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl
motorist. V prometni nesreči sta bili udeleženi osebno vozilo in motorno kolo.
Enainšestdesetletni voznik avtomobila je peljal iz Rogašovec proti Cankovi, ko
je pri zavijanju v levo na neprednostno cesto izsilil prednost pred motoristom, ki
se je peljal s Cankove proti Pertoči. Štiriintridesetletni voznik motornega kolesa
iz Vadarec je trčil v prednji desni del osebnega avtomobila in umrl na kraju
nesreče, avtomobilist pa v nesreči ni bil poškodovan. Pokojnik ni imel ustreznega
vozniškega dovoljenja in je vozil neregistrirano motorno kolo. fotografija nataša juhnov
izboljšanje stanja prometne varnosti.
Zavedamo se, da je vsaka žrtev oziroma huda telesna poškodba v prometu preveč oziroma nepotrebna.« Še en
podatek iz letnega poročila PUMS.
Čas je za rumeni, če že ne za rdeči alarm, pa bi morda morali postreči z vremenoslovsko prispodobo za-
dnjih napovedi vročega vremena. Ne
le dogajanja na pomurskih prometnicah, ampak tudi na slovenskih kličejo k razmisleku, saj je človeški faktor,
kot kaže, najpogostejši vzrok za nastanek nesreč. Vozniki smo očitno tisti, ki
ne upoštevamo dobronamerno napisanih prometnih in nekaterih drugih
pravil, ki jih večinoma sicer poznamo,
vendar največkrat zanemarjamo ali ne
upoštevamo. »Danes se nam pogosto
kam mudi. Čas, ki ga porabimo drugje,
zato vse večkrat poskušamo nadomestiti s hitrejšo vožnjo. Pa se ta račun res
izide? Povprečen voznik, ki se pelje na
delo, prevozi vsako jutro pet kilometrov dolgo pot. Pri hitrosti 50 kilometrov na uro jo opravi v približno šestih
minutah, pri hitrosti 70 kilometrov na
uro pa v dobrih štirih minutah. Kot vidimo, prihrani le manj kot dve minuti, v tem času pa nam ne uspe skuhati
niti jutranje kave. Medtem pa njegova
40 odstotkov višja hitrost pomeni 80
odstotkov večjo verjetnost prometne
nesreče in 160 odstotkov večjo verjetnost, da se bo nesreča končala s smrtnim izidom. Bolj slab izkupiček, mar
ne?« je praktičen Srečko Šteiner, prometni inšpektor PUMS.
Marsikdo se obregne ob omejitve,
ki so postavljene ob javnih cestah.
Toda – to niso le izmišljene številke.
»Vsi vemo, da višja hitrost prinaša večje tveganje za nesrečo, vemo pa tudi,
da je mobilnost nujna. Ob prometnem
znaku za omejitev hitrosti večkrat pomislimo, zakaj je številka ravno 50, 60
ali 90. Optimalna hitrost namreč pomeni najboljše razmerje med hitrostjo vožnje in varnostjo za vse udeležence v prometu.«
Jasno je – za večjo varnost v prometu in manj žrtev niso odgovorni le
policisti.
Andrej Bedek
Za zdaj še neznani storilci so iz zgradbe osnovne šole v Gornji Radgoni
ukradli odtočne bakrene cevi. Podvig so ponovili še v tamkajšnji cerkvi.
Na območju, ki spada pod pristojnost
Policijske postaje Gornja Radgona,
pa so policisti že opazili več tujcev, ki
ljudi prosjačijo za staro železo in so
pri svojem početju vse bolj nasilni in
vztrajni. Na vsak način skušajo pridobiti staro železo, tako da se sprehajajo
po dvoriščih in si ogledujejo gospodarska poslopja ali mesta, na katerih
imajo ljudje shranjene različne predmete. Tujci se običajno gibljejo tam,
kjer je bolj odročno. Za svoj cilj izbirajo predvsem podeželje, na katerem
so manjše kmetije in starejše hiše, v
katerih pretežno živi starejša populacija. Tujci občasno tudi kaj ukradejo,
če pri hiši ni nikogar doma. Policisti
menijo, da je na porast kaznivih dejanj, kot so vlomi in tatvine, nedvomno vplivalo tudi povečano število
ljudi od drugod v Sloveniji in tujcev,
ki so med potovanjem in gibanjem v
Pomurju počeli kazniva dejanja.
Spal je za volanom
Morda pred avgustovskimi dopustniškimi romanji ni odveč opozoriti še na
eno nevarnost. Na pomurski avtocesti
A5 in tudi drugod po avtocestah do nesreč pogosto prihaja tudi zato, ker voznike za krmilom premaga utrujenost.
Voznik običajno pogosto kar zaspi in
potem z avtomobilom zapelje s ceste.
Skoraj vsak drugi dan tukajšnji prometni policisti tako obravnavajo prometno nesrečo, ki jo je zakrivil utrujen
voznik. V torek se je pri izvozu Pince
zgodila tovrstna prometna nesreča.
Voznik osebnega avtomobila je trčil
najprej v prometno tablo in nato še v
zaščitno ograjo. Povzročitelji so sicer
največkrat tujci iz Vzhodne Evrope,
ki potujejo na Zahod ali nazaj domov,
najdejo pa se tudi domačini, ki gredo
ali se vračajo s potovanja oziroma oddiha. Zgodilo se je že, da so v takih primerih najhujše preprečili policisti tudi
z uporabo provide, zmogljivega vozila
z nadzornim sistemom za ugotavljanje
prekrškov, saj jim je v oko padel voznik, ki je sumljivo vijugal od roba do
roba. Ko so vozilo ustavili, so policisti
vozniku, ki je bil negativen na vse preizkuse, pokazali posnetek njegove vožnje in mu naročili, naj zapelje na počivališče, na katerem si bo odpočil.
ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V
PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV
ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA
DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN
TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA
LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN
POSKRBI ZA TVOJO VARNOST,
POTEM KLIČI 113!
napovednik
www.vestnik.si | e: [email protected]
Büjraški dnevi
Petek, 7. avgusta
1. DAJ MI, DAM TI – Petka
2. LE VETER VE ZA TVOJE SANJE –
Žargon
3. NORO LJUBIM – Modrijani
4. SOSEDOV JAKA –
Jože Antonič s prijatelji
5. VSE BESEDE IZREČENE – Glas
09.30Napoved kulturnih in športnih
prireditev ob koncu tedna
17.00 Osrednja poročila z dežurno
urednico Mihaelo Kalamar
19.00 Zimzelenčki, ki jih izbira
Nataša Hakl
Sobota, 8. avgusta
PREDLOGA
7.40 Knjižne novosti, ki jih
pripravlja Nevenka Emri
NE BOM TE PROSILA – Maj
ŠE VEDNO SI TU –
Ansambel Anžeta Šuštarja
14.30 Sobotno popoldne na
Murskem valu
LESTVICA SLOVENSKE
ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
1. LEDENA – Siddharta
2. LAJF JE MOJ –
Nika Zorjan feat. Ramus
3. AHA – Muff
4. NEKAJ MED NAMA – Easy
5. OSTANI ŠE MALO – Polona Furlan
PREDLOGA
JA PA JA – Drago Mislej Mef & NOB
VSE BO KUL – Clemens
20.15 Žuto, žutejše, najžutejše ali
kako vidi 50 odtenkov rumene
Beno Horvat
Nedelja, 9. avgusta
10.30 Radijska križanka z Bojanom
Rajkom
13.30 Minute za kmetovalce, ki jih
ureja Lidija Cer Magdič
20.15 Še enkrat in Petra Kranjec
Milanov
Ponedeljek, 10. avgusta
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
5.00 Prebujamo se z Urško Horvat
Ritlop
1. MARVIN GAYE –
Charlie Puth + Meghan Trainor
2. SONG FOR SOMEONE – U2
3. FIRE UNDER MY FEET – Leona lewis
4. MERCY – Muse
5. COME AND GET IT – John Newman
11.15 Oaj, kak san zlüfto, oddaja o
športu s Tomom Kölešem
PREDLOGA
Torek, 11. avgusta
WE WANNA – Alexandra Stan & Inna +
Daddy Yankee
11.15 Kratki stik
17.00 Osrednja poročila na Murskem
valu in dežurna urednica
Tatjana Letnik
14.30 7 veličastnih, lestvica domače
zabavne glasbe
20.15 Jukebox, glasbena oddaja
Jerneje Pirnat
Sreda, 12. avgusta
7.45 Zvočno pismo Branka Šömna
iz Zagreba
12.30 Tedenski intervju
18.00 Biba buba baja, utrinki s
tabora Bumerang sreče
Četrtek, 13. avgusta
ADAM & EVE – Izzu Bizu
Praktično darilce Murskega vala dobi:
Milan Gašpar, Šulinci 68. Nagrada čaka
v naročniški službi Vestnika.
8.30 Kmetijski nasvet
13.15 Prva oseba ednine, komentar
Petre Kranjec Milanov
19.15 Bilo je nekoč in Milan Zrinski
Glasba našega srca:
7 Veličastnih:
NSTSNMV:
IMATE TEŽAVE
S PITJEM ALKOHOLA?
Ste morda začutili
potrebo, da bi se o
čezmernem pitju v družini
s kom posvetovali?
Skupina za samopomoč
SPOPRIJEMANJE S
TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA
ob ponedeljkih
na vsakih štirinajst dni.
Hiša Sadeži družbe
Ulica Štefana Kovača 20
Murska Sobota
Vodja skupine
Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah
do torka, 11. avgusta 2015, na naslov:
Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000
Murska Sobota, za glasbene lestvice.
IŽAKOVCI
V petek, 7. avgusta, ob 21. uri bo Mitološki večer s prireditvijo Poezija,
mitologija in glasba na Otoku ljubezni. Pesmi bodo brali Zlatko Kraljić
in Vladimir Mihaljević Kantor iz Hrvaške, Judit Zagorec Csuka (Madžarska narodna skupnost) ter Klarisa Jovanović, Štefan Kardoš, Igor Likar in
Tine Mlinarič iz Slovenije. Ples vil bo
uprizorilo Društvo za kulturo in ljudsko izročilo Ižakovci. Nastopil bo tudi
Duo Ponte: Alja Petric (vokal) in Damjan Stanišić (kitara).
V soboto bo Dan ekologije in ljudskega izročila. Ob 9.30 bo otroška delavnica v organizaciji Vrtca Beltinci. Ob
10. uri bo okrogla miza z naslovom
Obnovljivi viri – razvojna priložnost
Občine Beltinci. V razpravi bodo sodelovali prof. Alojz Poredoš s Strojne
fakultete v Ljubljani, Gregor Šömen iz
Ekonomske fakultete v Ljubljani, beltinski župan Milan Kerman in drugi.
Ob 11.30 bo predstavitev knjige v prekmurščini Vretine dni, katere avtor je
Tine Mlinarič. Ob 12. uri bo tekmovanje v pečenju rib na indašnji način z
Vaškimi dečki. Ob 15. uri bosta prikaz
büjraštva in tkalska delavnica, sodelovalo pa bo tudi Društvo ljubiteljev
starodobne tehnike Pufkač. Ob 18. uri
bo koncert stare glasbe v izvedbi nekdanjih godcev. Koncert bodo pripravili v sodelovanju z Javnim skladom RS
za kulturne dejavnosti. Gostje bodo
Ljudske pevke z Gornjega Senika in
Folklorno društvo Pozvačin Bistrica.
Ob 20. uri bo ižakovska ljudska igra
Žetev, ob 21. uri pa družabni večer z
nastopom Medžimurskih muzikantov.
V nedeljo bo Dan duhovnosti in družabnosti. Ob 6. uri bosta budnica in
nastop skupine Zadnji moment. V kulturnem programu ob 10. uri z naslovom Pesem in besedilo bodo nastopili
dijakinje in dijaki Gimnazije Murska
Sobota, Danijel Škafar in Vlado Poredoš. Ob 10.30 bo maša za pokojne in
žive büjraše, ob 12. uri družabni popoldan z ansamblom Franca Miheliča,
ob 17. uri pa se bo začela Büjraška noč,
na kateri bodo igrali Veseli svatje.
Pomurski poletni festival
VELIKA POLANA
Pomurski poletni festival poteka na
Prireditvenem centru Poljana do nedelje, 9. avgusta. V četrtek, 6. julija, bo
Praznik slovenske narodnozabavne
glasbe, na katerem bodo nastopili Polanski zvoki, Ansambel Trim, Ansambel Štrk, Ansambel Petka in Slovenski zvoki, ob tem pa bo tudi srečanje
Kluba prijateljev slovenske narodnozabavne glasbe. V petek bodo nastopili Leteći Odred, Big Foot Mama in
Energy, v soboto Prljavo kazalište in
Trifrtalenadesejt, koncertno dogajanje pa bo v nedeljo končala Tanja Žagar s skupino Avantura.
Kupon št. 32
Glasujem za skladbo
Ime in priimek, naslov:
27
napovednik dogodkov
glasbene
lestvice na
radiu murski val
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
6. avgusta 2015 | Vestnik |
031 538 586
Hiša Sadeži družbe
031 748 412
Ob glasbi bodo še druge aktivnosti. V
četrtek bosta srečanje upokojencev
in Dan občanov Občine Velika Polana. V petek ob 15. uri bo tekmovanje v
odbojki na mivki, v soboto ob 14. uri
bo na Ranču Vermida prireditev Ponifest s konjeniškim šovom in tekmovanjem. V nedeljo ob 12. uri bo kolesarjenje po Veliki Polani in okolici
z naslovom Fsi klačimo s srečanjem
lastnikov koles Rog, ob 13.30 pa bosta prireditvi Kmečka olimpijada in
Senje.
ji Anteja Trstenjaka odprtje razstave
kiparskih del Roberta Juraka, ob 20.
uri pa bo na Glavnem trgu prireditev
Obrtnik leta 2015.
V petek ob 9. uri bo v ŠRC Ljutomer
Palčkov orientacijski pohod za najmlajše, ob 17. uri pa bosta na Glavnem
trgu taborski pohod in tek. Ob 20. uri
bo v kulturnem domu prireditev ob
praznovanju občinskega praznika z
nastopom Severe in Gala Gjurina.
Glasba
MURSKA SOBOTA
V petek, 7. avgusta, ob 20. uri bo na
Soboškem poletju nastopila skupina
Simangavole, Reunion – Francija, ki
izvaja tradicionalno glasbeno zvrst
maloya.
RADENCI
V četrtek, 6. avgusta, ob 18.30 bo Dosorju v okviru prireditev Dosorjeva
veternica na citrah igral Laslo Cservek iz Madžarske.
Gledališče
MURSKA SOBOTA
V soboto, 8. avgusta, ob 10. uri bo na
Trgu kulture v sklopu prireditev Soboško poletje glasbeno-gledališka
predstava Klarise Jovanović z naslovom Stoji mi lipica. Predstava je primerna za otroke od štirih let dalje.
Film
MURSKA SOBOTA
V petek, 7. avgusta, ob 21. uri bo na
grajskem dvorišču Kino pod zvezdami: Festival migrantskega filma, ki ga
pripravljata Mikk in Hiša Sadeži družbe (Slovenska filantropija). Predvajali bodo filme Rapresent (Ivana Todorović), Elinkine (Enrique Verdugo) in
Kako preprečiti deportacijo. Po ogledu filmov bo pogovor o njih.
Dogodek
MURSKA SOBOTA – Hiša Sadeži
družbe
V četrtek in petek, 6. in 7. avgusta,
med 8. in 11. uro bo otroški tabor Pravljični direndaj (Tjaša Godvajs). V četrtek ob 18. uri bo delavnica igranja
baskitare (Peter Horvat - Peco). V petek ob 19. uri bodo na grajskem dvorišču skupaj z Mikkom organizirali kulinarični večer Kultivator.
V ponedeljek ob 18. uri bo delavnica osebnostne rasti Temelji življenja
(Stane Perkič) in Alkohol – skupina
za samopomoč (Milan Osterc), ob 20.
uri pa transmisijska meditacija (Vlasta Zrinski).
V torek, sredo in četrtek bo v parku
in okolici festival Zbüjdi se. V torek
ob 9. uri bo v Hiši Sadeži družbe kuharska delavnica Bučkin rejtaš (Željka Hoblaj), ob 9.30 medgeneracijske
igre (Julijana Titan, Renata Rogan,
Dominik Golob), ob 18. uri predavanje Energijske vode in kristali (Milan
Kelhar), ob 17.30 Uvod v učenje Bruna
Gröninga, ob 18.30 pa Krog prijateljev
Bruna Gröninga.
V sredo ob 9. uri bo kuharska delavnica Gratinirana zelenjava (Giza in Ljiljana), ob 18. uri predavanje Čustvena
prevara – kaj je, kako jo odkriti v partnerstvu in kako naprej? (Breda Dular) ter Taoistične notranje vaje (Daša
Cipot), ob 19. uri pa bo starodobni šamanski ritual Prehod preko ognjene
črte (Tomaž Flegar).
Praznik občine
GABERJE
LJUTOMER
V soboto, 8. avgusta, ob 16. uri se bo
začel z delavnicami in prikazom starih običajev Vaški praznik. Ob 17. uri
bo kulturni program, ob 18. uri vaške
igre, ob 20. uri pa zabavni večer s skupino Faringaši. Pripravili bodo tudi
animacijo za otroke.
V četrtek, 6. avgusta, ob 10. uri bo v
Parku I. Slovenskega tabora pravljična ura Kaj bom, ko bom velik?, ki ga
pripravlja Splošna knjižnica Ljutomer.
Ob 15.30 bo v Mladinskem centru Prlekije v Spodnjem Kamenščaku odprtje učne točke. Ob 16.30 bo v Parku I.
Slovenskega tabora okrogla miza Razvojne perspektive Prlekije in vključevanje mladih, ob 19. uri bo v Galeri-
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 6. avgusta, ob 18. uri bo na
zahodni strani gradu v murskosoboškem parku brezplačna poletna vad-
ba joge v organizaciji Društva joga v
vsakdanjem življenju Maribor. Joga bo
vsak četrtek med 18. in 19. uro do 27.
avgusta.
Predavanje
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 6. avgusta, ob 19. uri bo v
Mikku predavanje z naslovom S kokoško Frido o pomenu sočutnega sobivanja med ljudmi, živalmi in naravo.
Predavanje organizira društvo za zaščito živali Pomurja, predavala pa bo
Ksenija V. Kutlačić iz Zavoda Koki.
Razstave
MURSKA SOBOTA
V Galeriji Murska Sobota je do 19. avgusta na ogled razstava slik Mirka Rajnarja. V galerijski izložbi je na ogled
razstava del, ki so nastala na likovnih
delavnicah za otroke.
V Pomurskem muzeju Murska Sobota
bo do konca septembra na ogled razstava Karikature Ladislava Kondorja.
Do konca avgusta je v Pokrajinski in
študijski knjižnici na ogled razstava
inovativnih in likovnih del izumitelja
Draga Fiale.
V Galeriji Robin bo do 29. avgusta na
ogled razstava Pomurskega muzeja
Murska Sobota z naslovom Med podeželjem in mestom, Murska Sobota
1850–1920.
LENDAVA
V prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je do 30.
septembra na ogled likovna razstava
Hommage a Picasso.
V mansardnih prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je
na ogled razstava del 42. mednarodne
likovne kolonije Lendava – Odlivanje
v bronu in del predhodnih devetih likovnih kolonij odlivanja v bron.
V Galeriji Banffy je na ogled razstava tekstilne umetnosti Moda in tekstil
(Laszlo Edina).
V preddverju gledališke in koncertne
dvorane je na ogled šesta klubska fotografska razstava Foto-video kluba
Lendava.
V sinagogi je na ogled serija grafik
izraelskega umetnika Dana Reisingerja Ognjeni zvitki.
NEGOVA
V gradu Negova je na ogled fotografska razstava Fotograd Negova – fotografsko središče Svetovne zveze za fotografsko umetnost. Na ogled so dela
Hermana Čatra Pozabljen, Zakleti
grad in njihove zgodbe Iva Borka, Svetloba življenja Maje Šivec ter Kranjska
fotografija od Puharja do danes.
GRAD
V gradu Grad bo do konca oktobra na
ogled razstava fotografij sodelujočih
na sedmem fotografskem natečaju v
Krajinskem parku Goričko. Do konca
avgusta pa je na ogled razstava tekstilnih izdelkov z elementi tradicionalne dediščine z naslovom O, ti, ti. Izdelki so nastali v organizaciji Ljudske
univerze Murska Sobota.
GORNJA RADGONA
V Domu kulture Gornja Radgona je do
konca avgusta na ogled razstava z naslovom Kunst August 2015, na kateri
svoja dela predstavljajo Vidka Borko,
Siegi Kleindienst, Isolde Leinholz, Ingrid Paar in Petra Stock. Gre za mednarodni projekt, v okviru katerega bo
na treh razstaviščih svoja dela predstavljajo 18 umetnic in umetnikov. Ob
Gornji Radgoni bo razstava še v Radgoni in Vrbnem/Feldbachu.
V Špitalu sta na ogled razstava voščilnic zbiralca Antona Vodana in stalna
zbirka Radgonski mostovi.
V Knjižnici Gornja Radgona je na
ogled likovna razstava Društva upokojencev Gornja Radgona.
Napovedi kulturnih, turističnih in
drugih dogodkov pošiljajte do ponedeljka do 11.00 na elektronski naslov: [email protected]
28
(ne)nazadnje
| Vestnik | 6. avgusta 2015
Četrtek:
pretežno
jasno
18 | 33
Petek:
pretežno
jasno
18 | 33
vreme Sobota:
zmerno
oblačno
19 | 34
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nedelja:
zmerno
oblačno
18 | 32
Ponedeljek:
pretežno
jasno
17 | 33
fotografija tedna
Andrej Velkavrh
V četrtek in petek bo pretežno jasno.
V soboto bo občasno nekaj zmerne
oblačnosti. Tudi v nedeljo bo delno
jasno, nastajali bodo kopasti oblaki.
Obstaja majhna verjetnost za kakšno
popoldansko nevihto. V ponedeljek
bo spet precej jasno. Vroče bo vse dni,
morda v nedeljo in ponedeljek prehodno čez dan kakšno stopinjo manj.
Na Pomurskem poletnem festivalu v Veliki
Polani je bil zelo pester nogometni in
balinarski dan. Že tradicionalno so se na
prireditvi v nogometu pomerili občinski
velmožje in novinarji. Ekipa predstavnikov
občin je tokrat kar z 12 : 0 pomendrala
predstavnike medijev, zbranih v moštvu
Press Pomurje. Prvi polčas se je končal
še s skromnim vodstvom »občinarjev« z
2 : 0. V njihovi ekipi so bili tudi »kalibri«
tipa velikopolanski župan Damijan Jaklin,
lendavski podžupan Stanko Gjerkeš ter
nekdanji turniški župan Slavko Režonja.
S klopi jih je vodil črenšovski župan
Anton Törnar, med navijači pa sta bila
tudi murskosoboški župan Aleksander
Jevšek in radenski župan Janez Rihtarič.
V moštvu Press Pomurje je bil kapetan
Janez Breznik, selektor pa Bogdan
Črnko. Igrala je tudi Petra Črnko, ki se je
na igrišču zelo dobro kosala z moškimi.
Sodnik je bil Boris Žižek, ki je, kolikor
pravijo uradna poročila, odnesel celo
glavo.
J. G. fotografija jože gabor
***
Pregovor pravi: »Če se avgusta megla
zjutraj v zrak dviguje, slabo vreme napoveduje; če pa zemlja meglo posrka,
lepo vreme na vrata trka.« Ne vem sicer,
kako bi človek to razlikoval, megla se
običajno počasi razkraja in redči, osebno še nisem opazil kakšne razlike. Še
en vremenski pregovor bo morda zanimiv, če se spominjate, kakšno vreme je
bilo v ponedeljek, 3. avgusta: »Ako je na
svetega Lovrenca (3. avgust) dan lepo,
bo vsa jesen lepa.« In ponedeljek je bil
dokaj sončen in ne prevroč. Ped nami je
torej očitno prav lepa jesen. Kakšna bo
v resnici, bomo seveda videli sami.
Zakaj sploh govorimo o jeseni, ko
pa imamo še pravo poletje, ki nič ne
diši po jeseni?! Morda je na prvi pogled
res tako, a avgusta pozoren opazovalec narave vendarle zazna prve znake, da postaja poletje nekako utrujeno, se umirja. Največji vzrok so seveda
daljše noči. Sonce je sicer še močno, a
vendarle ne več tako kot junija in julija. Do konca meseca se bo dan skrajšal
za dobro uro in četrt. (Teh sprememb
ne »čuti« le vreme, ampak tudi rastline, ki počasneje rastejo.) Zato se vremenski procesi v ozračju običajno počasi nekoliko umirijo. Za poletje velja,
da se jutranja megla pojavi le prvi dan
po dežju. Avgusta to pravilo ne drži več
tako stoodstotno, zato je tudi jutranje
rose več. Leta 1992 je bil avgust v Prekmurju naravnost peklenski. Kar 26 dni
se je segrelo nad 30 stopinj! Takrat najbrž tudi rose ni bilo ravno veliko, da o
megli niti ne govorimo. Da, so izjeme, a
vendarle, avgust je v povprečju mirnejši poletni mesec, kot sta junij in julij.
In še za opomnik – lani je bilo v Murski Soboti na današnji dan zjutraj 20
stopinj, čez dan pa se je segrelo le za
pet stopinj, sonce pa je sijalo dve uri.
Svetovni teden dojenja
Doječke in nosečke za podporo dojenju
V okviru festivala Dojiva.se zbor mater in izmenjava izkušenj o dojenju v murskosoboškem parku
Na družabnem omrežju Facebooku
deluje skupina z imenom Dojiva.se,
ki jo je Marina Popović Frangež ustanovila, da bi si matere prek spleta pomagale, si svetovale in se podpirale z
nasveti o dojenju. Namen te skupine
je predvsem ozaveščanje o prednostih
dojenja, prav tako pa je to znak podpore doječim materam. V skupino je
včlanjenih več kot 3.500 nosečnic in
mater, ki dojijo, iz vse Slovenije.
V okviru te skupine je nastal tudi
tako imenovani festival Dojiva.se, ki
so ga prvega avgusta priredili po vsej
Sloveniji, med drugim tudi v murskosoboškem parku. Tam se je zbralo enajst udeleženk, med katerimi so
bile mamice, ki so v preteklih letih dojile in ki podpirajo dojenje, prišle pa
so tudi nosečnice in mamica, ki svojo
dojenčico še vedno doji. Kot je pove-
Ozaveščanje o
prednostih dojenja
Festival Dojiva.se je potekal v okviru svetovnega tedna dojenja, ki poteka med prvim in sedmim avgustom
in ga zaznamujejo v več kot 150 državah, spada pa med aktivnosti Svetovne zveze za dojenje. S tem tednom želijo organizatorji posvetiti pozornost
različnim vidikom dojenja, letošnja
tema se tako imenuje Dojenje in delo
– naj deluje. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo pomen različnih okolij, ki lahko vplivajo
na dojenje, bodisi spodbudno bodisi
zaviralno. Poseben poudarek dajejo
pravicam doječih mater na delovnem
mestu, pa tudi javnim prostorom, ki
so poleg domačega in delovnega okolja pomembni za otroka in mater. Med
prednosti dojenja pa prištevajo zdravstvene, ekonomske in ekološke vidike tako za zdravje posameznika kot
družbe.
Ines Baler, Damjana Nemeš
vestnikov
koledar
Č – 6. avgust
LJUBO
P – 7. avgust
KAJETAN
S – 8. avgust
MIRAN
N – 9. avgust
JANEZ
P – 10. avgust
LOVRENC
T – 11. avgust
SUZANA
S – 12. avgust
KLARA
V petek, 7. avgusta, sonce vzide ob 5.
uri in 50 minut, zaide ob 20. uri in 23
minut. Tako bo dan dolg 14 ur in 33
minut. V petek, 14. avgusta, ob 16. uri
in 53 minut bo na nebu nastopila prazna luna – mlaj.
dala Lara Sobočan, ena izmed udeleženk, je dojenje še vedno tabu tema,
okrog katere se pojavljajo polemike o
tem, ali lahko matere dojijo kjer koli
ali pa se morajo umakniti v osamo.
Naslov letošnjega festivala je Doječke za nosečke, namen druženj pa je
bil prenos izkušenj in nasvetov glede
dojenja in izkušnje povezovanja med
materjo in otrokom. Mlade matere,
nosečnice in otroci so si na dogodkih
izmenjevali mnenja o dojenju.
Udeleženke med izmenjevanjem izkušenj o nosečnosti, porodu in dojenju osebni arhiv bojana sobočana
Naročite svoj
[email protected] | 02 538 17 20
15.8.2015 OB 21.URI
BAZENSKI KOMPLEKS
TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE
+ [email protected]
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje.
Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi.
Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po …
WWW.SIDDHARTA.NET ·
/SIDDHARTAOFFICIAL
Prodajna mesta vstoPnic: RECEPCIjA HOTELA AjDA, KOPALIšKE BLAgAjNE
TERM 3000, KAVARNA DVOREC RAKIčAN, POMARANčA - KOCLjEVA MURSKA SOBOTA
Sidartha_oglas_104,5x66.indd 1
7/2/15 11:38 AM