1. No category

Radovednih pet
Slovenščina 5
Dragica Kapko, Saša Čadež, Aleksandra Grabner Jonke
knjigarna.com swis721
CMYK
10/100/90/0
RPET 5 SLO UCB notranjost 2015.indd 1
11. 05. 15 09.12
Dragica Kapko, Saša Čadež, Aleksandra Grabner Jonke
Radovednih pet
Učbenik za slovenščino v 5. razredu osnovne šole
Urednica: Andreja Ponikvar
Urednica serije Radovednih pet: Mojca Urankar Počkaj
Urednica za medpredmetno povezovanje: Mira Kramarič
Recenzentke: dr. Barbara Baloh, dr. Simona Pulko, Simona Jan
Jezikovni pregled: Katja Paladin
Ilustracije: Matej de Cecco, Igor Šinkovec
Fotografije: Shutterstock, iStock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva)
Seznam sodelujočih evalvatorjev je naveden na 2. in 3. strani ovitka.
Direktor produkcije: Klemen Fedran
Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.
Za založbo: Maruša Kmet
Oblikovanje naslovnice: Grega Inkret
Oblikovanje notranjosti: Jasna Karnar
Prelom: Boštjan Brecelj
Tisk: Kerschoffset, d. o. o.
Prva izdaja
Naklada: 1.500 izvodov
Ljubljana 2015
V gradivu smo zaradi jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett
dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Učbenik Radovednih pet: Slovenščina 5 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 169. seji dne 26. 3. 2015 s sklepom št. 613-2/2015/28 potrdil kot učbenik
za slovenščino v 5. razredu osnovnošolskega izobraževanja.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2015). Vse pravice pridržane.
Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov
v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena
Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili
in popravili.
knjigarna.com swis721
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
CMYK
10/100/90/0
811.163.6(075.2)
Založba Rokus Klett, d. o. o.
Stegne 9 b, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 513 46 00
Telefaks: (01) 513 46 99
E-pošta: [email protected]
www.rokus-klett.si
RPET 5 SLO UCB notranjost 2015.indd 2
KAPKO, Dragica
Radovednih pet. Slovenščina 5. [Učbenik] / Dragica Kapko, Saša Čadež,
Aleksandra Grabner Jonke ; [ilustracije Matej de Cecco, Igor Šinkovec ; fotografije
Shutterstock, iStock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2015
ISBN 978-961-271-686-8
1. Čadež, Saša 2. Grabner Jonke, Aleksandra
279042560
11. 05. 15 09.12
Kazalo
Pogovarjamo se Kako je sestavljen učbenik za jezikovni pouk? Kako si uredimo zvezek in zapiske v njem? Kako se učimo? Kako se pogovarjamo? Kako se pogovarjamo po telefonu? Kdaj uporabljamo knjižni jezik in kdaj neknjižnega? Katere pravopisne priročnike lahko uporabljamo? Raziskujemo svoj jezik Kako izpolnjujemo in sestavljamo ankete? Kako prikazujemo rezultate ankete? Kaj je naročilnica in čemu jo izpolnimo? Kaj so glasovi in kaj so črke? Kateri vrsti glasov poznamo? Kako delimo domače besede? Kaj so večpomenke in kaj enopomenke? Kaj so sopomenke in kaj protipomenke? Kaj so nadpomenke in kaj podpomenke? Kaj je besedna družina? Kako razlagamo pojme? Dopisujemo si in obnavljamo Kako pišemo neuradno pismo? Katera določila pred osebnim imenom poznamo? Kako izrazimo voščilo in kako čestitko? Kaj je obnova? Kaj je podrobna obnova besedila? Kaj je strnjena obnova besedila? Čemu so namenjeni odstavki? Kako beremo strokovno besedilo? Kaj so števniki in katere vrste števnikov poznamo? Kako pišemo števnike? Kako pišemo večbesedna zemljepisna lastna imena? Kako pišemo večbesedna stvarna lastna imena? knjigarna.com swis721
CMYK
10/100/90/0
RPET 5 SLO UCB notranjost 2015.indd 3
6
8
10
12
14
16
18
20
22
24
26
28
30
32
34
36
38
40
42
44
46
48
50
52
54
56
58
60
62
64
66
68
70
11. 05. 15 09.12
Pripovedujemo in opisujemo Kaj je pripovedovalno besedilo? Kateri so sestavni deli pripovedovalnega besedila? Kako načrtujemo tvorjenje pripovedovalnega besedila? Kako opišemo rastlino? Kako povzamemo vsebino opisa rastline? Kako tvorimo opis rastline? Kako opišemo predmet? Kako povzamemo vsebino opisa predmeta? Kako opišemo ljudski običaj? Kako povzamemo vsebino opisa ljudskega običaja? Kaj poimenujemo s samostalniki? Katerega spola so samostalniki? V katerem številu so samostalniki? Kateri samostalniki so edninski, kateri so množinski? Kaj poimenujemo s pridevniki? Katere vrste pridevnikov poznamo? V katerem spolu in številu so lahko pridevniki? Kako pišemo svojilne pridevnike iz osebnih lastnih imen? Kako pišemo vrstne pridevnike iz zemljepisnih lastnih imen? V moji državi Kaj je državni jezik in kaj uradni jezik? Čemu izdelujejo reklame? Čemu beremo televizijski spored? Kako se znajdemo v vremenski napovedi? Čemu beremo vozni red? 72
74
76
78
80
82
84
86
88
90
92
94
96
98
100
102
104
106
108
110
112
114
116
118
120
122
knjigarna.com swis721
CMYK
10/100/90/0
RPET 5 SLO UCB notranjost 2015.indd 4
Jaz sem Neža.
Vsi smo tvoji prijatelji
in ti bomo pomagali.
11. 05. 15 09.12
Ime mi je Filip.
Svetoval ti bom pri delu
z računalnikom.
Moje ime je Zala.
Pomagala ti bom pri
premagovanju jezikovnih
zadreg.
knjigarna.com swis721
Cof. Poskrbel bom
za dobro voljo.
RPET 5 SLO UCB notranjost 2015.indd 5
CMYK
10/100/90/0
Sem Jaka.
Pojasnjeval bom
manj znane besede.
11. 05. 15 09.12
Pogovarjamo se
knjigarna.com swis721
CMYK
10/100/90/0
RPET 5 SLO UCB notranjost 2015.indd 6
11. 05. 15 09.12
Kako se
najlažje učiš:
v pogovoru ali
sam, v tišini?
Kaj je
skupno vsem
fotografijam?
knjigarna.com swis721
Kako se
pogovarjamo?
Od česa je
to odvisno?
CMYK
10/100/90/0
RPET 5 SLO UCB notranjost 2015.indd 7
Sta učenje
in pogovor
povezana?
Pojasni.
11. 05. 15 09.12
Kako je sestavljen učbenik
za jezikovni pouk?
1
1 Naslov poglavja
V učbeniku je pet poglavij in
vsako ima svoj naslov. V kazalu
lahko prebereš naslove poglavij
in naslove enot.
mo se
Pogovarja
2
Kaj je
skupno vsem?
fotograf ijam
Kako se
:
najlažje učišali
u
v pogovor i?
sam, v tišin
3
p
Naslovnica
Kako se
o?
pogovarjam
Od česa je
?
to odvisno
Sta učenje
in pogovor
povezana?
Pojasni.
2 Fotografije
Ob naslovu poglavja in fotografijah
razmišljaš, kaj novega boš spoznal
v enotah.
3 Temeljna vprašanja poglavja
Cof te s svojimi vprašanji usmerja
v raziskovanje slovenskega jezika.
Pogosto te spomni na to, kar že veš
in znaš. Vprašanja začni brati desno
zgoraj in nadaljuj v smeri urnega
kazalca.
4 Naslov enote
Naslov enote je v obliki vprašanja.
Usmeri te v problem, ki ga boš
raziskoval med uro.
oglavja
5 Ključne besede enote
Ključne besede so pomembni
pojmi, ki ti pomagajo razjasniti
oz. rešiti bistvo učne snovi.
Pomembno je, da te besede
razumeš in se naučiš pojasniti
vsako od njih.
npr. – na primer
oz. – oziroma
itn. – in tako naprej
ipd. – in podobno
tj. – to je
t. i. – tako imenovani
str. – stran
6 Besedilo
V 5. razredu spoznavaš
pripovedovalno besedilo, obnovo,
opise, anketo, obrazce, pismo,
voščilo, čestitko, sezname …
Nekatere enote zato vsebujejo
tudi besedilo. Ob njem spoznavaš
značilnosti dane besedilne vrste, kot
so npr. naročilnica, opis predmeta,
čestitka, vozni red … Besedilo je
vedno na modri podlagi.
knjigarna.com swis721
CMYK
10/100/90/0
8
Radovednih pet
RPET 5 SLO UCB notranjost 2015.indd 8
11. 05. 15 09.12
Kaj je podrobna obnova
4 besedila?
5
7
Glava, tuhtaj!
1. Rokovo obnovo primerjaj z besedilom v prejšnji enoti.
Za katero trditev bi se odločil?
a) Rokovo besedilo je dobesedna ponovitev besedila.
b) Rokovo besedilo je skoraj dobesedna obnova.
c) Rokovo besedilo je strnjena, tj. kratka obnova.
Ključne besede
• podrobna obnova
2. Katero trditev bi obkrožil, če besedilo v prejšnji enoti
primerjaš z Anino obnovo?
a) Anino besedilo je dobesedna ponovitev besedila.
b) Anino besedilo je skoraj dobesedna obnova.
c) Anino besedilo je strnjena, tj. kratka obnova.
6 Prvemu zemljiškemu gospodu v Škofji Loki je bilo ime Abraham. Knez je s trdo roko
gospodaril svojim podanikom in tlačanom. V Loko je prišel z Bavarskega in gostoval na
loškem gradu, dokler se ni naučil govoriti slovensko. Nekega pomladnega dne pa se je
odločil oditi med svoje ljudi, zato se je odpravil proti daljni Idriji. Na poti ga je spremljal
služabnik, ki je bil zamorec. Dobil ga je v dar iz kraja Oglej.
Knez in zamorec sta potovala po Poljanski dolini. Tam so bili neobljudeni gozdovi, v njih pa
veliko medvedov. Če je potnik potoval skozi te gozdove brez orožja, se mu ni dobro godilo.
Ker je bil zamorec bistre glave, je že pred odhodom na pot vzel lok in tul s puščicami. Ko sta
tako hodila, sta sredi temnega gozda srečala velikanskega medveda. Knez Abraham
je prestrašen obstal, njegov sluga pa je v trenutku nategnil lok in izstrelil puščico
v medvedovo srce. Medved je mrtev obležal na zemlji.
Kaj je podrobna obnova besedila?
8
Prebrano ali poslušano besedilo lahko obnovimo na dva načina: podrobno in strnjeno.
9
Zmoreš tudi več!
V podrobni obnovi ohranimo bistvene podatke in podrobnosti. Torej obnavljamo
podrobno, skoraj dobesedno.
Gospodar je zamorca iz hvaležnosti objel in mu rekel, da mu je zelo hvaležen, ker mu je
rešil življenje. Za junaško dejanje ga bo bogato nagradil, tako da bodo tudi poznejši rodovi
vedeli, kakšen junak je bil.
Ko sta se živa in zdrava vrnila v loški grad, je knez ukazal, naj v loški grb naslikajo glavo
njegovega rešitelja. In od takrat je v škofjeloškem grbu glava črnega zamorca.
1. Katero vrsto obnove je napisal Rok: podrobno ali
strnjeno? Katero vrsto obnove pa je napisala Ana?
Pojasni svoj odgovor.
2. Primerjaj svojo obnovo iz 2. naloge v prejšnji enoti
z Rokovo in Anino obnovo. Čigavi obnovi je bolj
podobna? Pojasni.
3. Zakaj pri obnovi ne povemo vsega? Ali se učno
snov pri šolskih predmetih naučiš na pamet ali jo
le obnoviš?
Sem pa res
zvedel vse bistvene
podatke.
Rok, 5. razred
Živijo, Bine.
Kako si?
Kako ti je šlo
danes pri
spisu?
Prvi škofjeloški zemljiški gospod Abraham se je nekega dne odločil potovati med svoje
ljudi. Na poti ga je spremljal zamorec.
Potovala sta po Poljanski dolini. Gozdovi so bili nevarni, saj je bilo v njih veliko medvedov.
Kar nekaj.
Ven grem,
oči.
Modri zamorec je na pot vzel lok in tul. Na poti sta naletela na medveda. Zamorec ga je
zadel s puščico in ubil. Tako je rešil svojega gospodarja velike nevarnosti.
Abraham je bil zamorcu hvaležen, ker mu je rešil življenje. Obljubil mu je bogato nagrado.
Ko sta se vrnila v loški grad, je knez ukazal, naj v loški grb naslikajo glavo njegovega
rešitelja, zamorca.
Ana, 5. razred
56
O čem si
pa pisal?
Je bilo težko?
V redu.
Radovednih pet
Radovednih pet
57
Strani iz enote v poglavju
7 Rubrika Glava, tuhtaj!
Tukaj so vprašanja, ki se navezujejo na razloženo
učno snov in besedilo. Namenjena so pogovoru in
razmišljanju v razredu – med sošolci, ob pomoči
učitelja.
8 Razlaga
Tu so opisane in pojasnjene značilnosti
slovenskega jezika in njegove rabe. Napisane so
v obliki vprašanj in odgovorov, kar ti bo olajšalo
razumevanje in s tem učenje. Razlaga je na
rjavkasti podlagi.
Legenda
branje
knjigarna.com swis721
9 Rubrika Zmoreš tudi več!
Tu so zahtevnejše naloge, v katerih je treba
poglobljeno razmišljati. Nekatere te spodbujajo
k dodatnemu raziskovanju ob knjigah, računalniku,
ob pomoči knjižničarjev, učiteljev … Namenjene
so delu v razredu, nekaj pa je takih, ki jih lahko
narediš doma.
CMYK
10/100/90/0
poslušanje posnetka
gledanje
pisanje
pogovarjanje
govorno nastopanje
delo z računalnikom
Radovednih pet
RPET 5 SLO UCB notranjost 2015.indd 9
9
11. 05. 15 09.12
Kako si uredimo zvezek
in zapiske v njem?
Ključne besede
• urejanje zvezka
• oblikovanje
zapiskov
Zakaj pišemo v zvezek, če imamo
učbenike in delovne zvezke?
Pri pouku za učenje uporabljamo učbenike in delovne
zvezke ter druge pripomočke.
V zvezke pišemo pomembne stvari o učni vsebini in
rešujemo naloge.
Pisanje je pomemben del učenja. Miselni procesi
med pisanjem prispevajo k temu, da si hitreje in bolje
zapomnimo, kar smo slišali, prebrali in ugotovili.
Kako uredimo zvezek?
Zvezek uredimo tako, da ga zavijemo in zaščitimo pred
poškodbami in umazanijo.
Slovenščina
Manca Novak
5. b
Podpišemo ga, da je jasno, čigav je. Ob svojem imenu in
priimku napišemo tudi razred, oddelek in ime šolskega
predmeta. Lahko napišemo tudi šolsko leto.
Kako pišemo v zvezek in na učne liste?
Potrudimo se, da je naša pisava pravilno oblikovana.
Še posebej moramo biti pozorni pri zapisu črk, ki so
podobne (npr. a – o, u – v, v – r, j – g, n – m).
Zamenjava črke lahko besedi spremeni pomen, npr.
šala – šola, ustavi – vstavi, novo – noro, nama – mama.
Pazimo, da ne izpuščamo črk, pik in strešic. Le tako lahko
hitro in brez težav preberemo, kar je napisano.
Pomembne dele besedila, naslove in ključne besede
poudarimo tako, da jih napišemo drugače kot ostalo
besedilo (lahko jih npr. podčrtamo, napišemo z drugačno
barvo). Ko se učimo, uporabljamo še druge načine
zapisovanja (npr. miselne vzorce, preglednice).
knjigarna.com swis721
CMYK
10/100/90/0
10
Radovednih pet
RPET 5 SLO UCB notranjost 2015.indd 10
11. 05. 15 09.12