1. No category

Kazalo
1 UVOD 4
1. Kaj je bralno razumevanje? 4
Strategije za dobro bralno razumevanje 5
Strategije bralnega razumevanja z grafičnimi prikazi 9
Kako se lotiti učenja bralnih učnih strategij? 9
2 STRATEGIJE ZA AKTIVIRANJE PREDZNANJA 10
2. A Klasična možganska nevihta 10
2. B »ABC« možganska nevihta 14
2. C Vrteča možganska nevihta 19
3 STRATEGIJE PO UČENJU 26
3. A Strategije določanja bistva 26
Izbiranje naslova 26
Določanje naslova 30
Bistvo iz ključnih besed 33
3. B Strategije povzemanja bistva 36
Strategije povzemanja iz besedila 36
Paukova strategija 41
Grafične predloge za uporabo Paukove strategije 47
4 GRAFIČNI PRIKAZI BISTVA 52
4. A Klasična pojmovna mreža 52
4. B Pojmovna mreža v obliki dlani 59
knjigarna.com swis721
Obnavljanje književnih besedil 59
Obnova knjige 60
Prikaz pozitivnih in negativnih oseb ali lastnosti oseb 61
4. C Drugi grafični prikazi Vennov diagram Zaporedje dogajanja CMYK
10/100/90/0
66
66
72
Časovni trak 72
Zaporedje dogodkov 76
Bralne strategije.indd 1
24/04/15 09:16
Krožno zaporedje dogodkov Vzročno-posledični odnosi Ribja kost 82
87
87
Predstavitev osebe 92
Prva strategija predstavitve osebe 92
Druga strategija predstavitve osebe 93
5 STRATEGIJE ZA UČITELJA 97
Strategija postavljanja vprašanj »Vprašanje – odgovor« 98
Hierarhična pojmovna mreža 102
Primerjalna matrika 106
Strategija bralne povezave 113
Legenda
Opis strategije
Postopki izvedbe strategije
Dodatna pojasnila in uporaba strategije
knjigarna.com swis721
CMYK
10/100/90/0
Bralne strategije.indd 2
24/04/15 09:16
Dragi učitelji prvega in drugega triletja osnovne šole,
pred vami je priročnik Bralne učne strategije za mlajše učence, ki naj bi vam pri
učencih pomagal razviti tiste bralne veščine, ki vodijo k njihovi boljši funkcionalni
pismenosti.
Zakaj je nastal priročnik?
Mednarodne raziskave bralne pismenosti kažejo, da imajo naši 10-letni učenci
(učenci v 4. razredu) slabšo bralno pismenost kot njihovi vrstniki v razvitih, z nami
primerljivih državah sveta (PIRLS, 2011). Ob tem spremljevalne študije bralnih
dosežkov učencev kažejo, da k dobri bralni pismenosti vodita dve »orodji«, in sicer
prvo je avtomatizirana tehnika branja (ki se kaže kot tekoče in sproščeno branje),
drugo pa je obvladovanje različnih bralnih strategij, ki jih učenec uporablja pri
predelavi besedila.
Kako je priročnik zgrajen?
V uvodnem poglavju boste spoznali strategije, ki vodijo k dobremu razumevanju
besedila, spoznali se boste z nekaterimi ključnimi pojmi, ki jih morajo učenci
poznati za učinkovito predelavo besedil (npr. kaj pomeni preleteti besedilo, kaj
pomeni narediti napoved itd.) in spoznali didaktičen pristop pri poučevanju
strategij. V naslednjih treh poglavjih boste spoznali nekatere enostavne in za
starost učencev primerne strategije – strategije za aktiviranje predznanja
(2. poglavje), strategije predelave besedil po prvem branju, kot so določanje
bistva in povzemanja (3. poglavje) ter različne grafične načine prikaza bistvenih
informacij (4. poglavje). Priročnik se zaključuje s prikazom strategij za vas –
učitelje, ki jih lahko uporabljate kot didaktični pripomoček za urejanje širših
tematskih sklopov, za urejanje velikega števila pojmov in povezovanje novega
znanja s predznanjem učencev ter medpredmetnega povezovanja znanja
(5. poglavje).
Vse strategije od 2. do 4. poglavja so prikazane na enak način: najprej je opis
strategije z izpostavljenimi koraki predelave besedila, potem sledi vzorčni primer
uporabe strategije na konkretnem besedilu, nakar sledi nekaj primerov tipičnih
neumetnostnih besedil za učence tretjega, četrtega in petega razreda, na katerih
se lahko urijo v uporabi strategije.
Besedila so večinoma povezana s temami, ki jih učenci obravnavajo pri različnih
predmetih, nekatera so vzeta tudi iz učbeniških besedil.
knjigarna.com swis721
Priročnik pošiljava na pot v želji, da bi vam bil v oporo pri vodenju učencev
k izboljšanju njihove bralne pismenosti.
CMYK
10/100/90/0
Bralne strategije.indd 3
Avtorici
24/04/15 09:16
1
Uvod
1. Kaj je bralno razumevanje?
Bralna zmožnost je ena od temeljnih kompetenc, potrebnih za uspeh v življenju in tudi
v procesu šolanja. Branje je zmožnost, ki je potrebna skoraj v vsaki obliki učenja. Karkoli
se želi učenec naučiti (matematike, zgodovine, kemije ali tehnike), mora znati brati. Tudi
pri delu z računalnikom je pomembno, da zna učenec brati.
Branje ima dve osnovni dimenziji: prva je tehnika branja, druga pa razumevanje
prebranega. Osnovni proces pri tehniki branja je proces dekodiranja, tj. pretvarjanja
vidnega znaka (črke) v glasovno podobo (glas). Tehniko branja razvijamo v prvem
triletju osnovne šole, pri čemer je pomembno, da jo učenec avtomatizira. To pomeni,
da učenec bere tekoče in sproščeno in da pri branju svoje pozornosti ne namenja temu,
kako bo prebral določeno besedo, ampak temu, kaj bere, torej vsebini prebranega.
Dobro izurjena – avtomatizirana spretnost branja olajšuje razumevanje, vendar pa sama
po sebi ne vodi do dobrega razumevanja. Raziskovalci pravijo, da pomeni razumeti
»uloviti« pomen in ne »naučiti se« v smislu dobesedne zapomnitve. Zgolj odgovarjanje
na enostavna vprašanja na koncu besedila še niso pokazatelj dobrega razumevanja.
Hkrati pa je razumevanje prebranega eden od dejavnikov, ki ohranja pripravljenost
učenca za branje. Če učenec zgolj z očmi »pretipkava« in ne razume, kar bere, potem
postane branje enostavno »neko brbljanje« in jasno je, da učenec ne more uživati
v njem.
Zato je najpomembnejše vprašanje pri branju, kako »odkleniti« pomene besed, kar vodi
do razumevanja. Ti »ključi« dobrega razumevanja pa so različne strategije, o katerih
pišemo v nadaljevanju.
knjigarna.com swis721
CMYK
10/100/90/0
4
Bralne strategije.indd 4
1. Uvod
24/04/15 09:16
Strategije za dobro bralno razumevanje
S. Zimmermann in C. Hutchins (2003) govorita o sedmih »ključih« (strategijah) branja
z razumevanjem:
1. Ustvarjanje mentalnih slik (»slik v mislih«)
2. Uporaba predznanja
3. Postavljanje vprašanj
4. Sklepanje/zaključevanje
5. Določanje bistva
6. Sintetiziranje/povezovanje informacij
7. Uporaba podpornih strategij
Ustvarjanje mentalnih slik: dober bralec si med branjem ustvari širok repertoar vidnih,
slušnih in drugih zaznavnih predstav, ki mu omogočijo, da se bolj čustveno vplete
v branje.
• Ustvarjanje »premikajočih slik« (v glavi) pomaga bralcu razviti
pričakovanja in mu omogoča boljše razumevanje prebranega.
• Te mentalne predstave omogočajo, da »slike« postanejo
tridimenzionalne (žive, resnične), kar omogoča bralcu, da jih
poveže z lastnimi izkušnjami.
• Mentalne slike pomagajo bralcu, da se identificira z osebami,
krajem dogajanja, potekom dogodkov, dejstvi itd.
• Kadar bralec ni več sposoben mentalnih predstav, je to znak
upada njegove pozornosti, s tem pa tudi razumevanja.
• Živo spremljanje branja spodbuja (motivira) bralca
k nadaljnjemu branju, saj želi izvedeti, kaj se je zgodilo potem.
• Žive predstave pomagajo bralcu od razumevanja jasno
prepoznanih dejstev iz besedila (tj. razumevanja na nižji ravni)
k razumevanju na višjih ravneh (tj. k napovedovanju, sklepanju
itd.), ki pa je pokazatelj pravega, globljega razumevanja.
Uporaba predznanja: dober bralec uporablja svoje predznanje pred, med in po branju,
da bi izboljšal razumevanje tega, o čemer bere.
knjigarna.com swis721
• Predznanje posamezniku pomaga, da bo dobro razumel
prebrano in da bo lahko odgovarjal na vprašanja.
• Predznanje je izhodišče za strategije mišljenja, saj omogoča
ustvarjanje bolj živih mentalnih predstav.
CMYK
10/100/90/0
1. Uvod
Bralne strategije.indd 5
5
24/04/15 09:16
Postavljanje vprašanj: dober bralec postavlja vprašanja pred, med in po branju, zato
da si razjasni pomen, tvori napovedi in usmeri svojo pozornost na to, kar je pomembno
v besedilu.
Vprašanja kdo, kaj, kje, kako in zakaj so vprašanja, ki jih postavlja predšolski otrok in ta
ista vprašanja so pomembna tudi v procesu razumevanja pri branju.
• Vprašanja pomagajo bralcu ugotoviti, kaj se želi naučiti iz
besedila, odkriti, s kakšnimi bojaznimi se ukvarja med branjem
in pomagajo mu tudi razumeti, o čem govori besedilo.
• Vprašanja pomagajo bralcu ostati pri besedilu.
• Vprašanja nimajo nujno lahkih odgovorov. Pri iskanju
odgovorov na vprašanja si bralec lahko pomaga tako, da se
pogovori s sošolci ali poišče kakšen drug vir (literaturo).
• Vprašanja vodijo do novih idej, perspektiv in do novih vprašanj.
Sklepanje/zaključevanje: uporaba predznanja in informacij iz besedila, ki ga učenec
bere, mu omogoča tvorjenje napovedi, iskanje odgovorov na vprašanja, zaključevanje in
oblikovanje novih razlag, ki vodijo h globljemu razumevanju besedila.
• Sklepanje omogoča bralcu, da gredo njegovi zaključki preko/
dalj od besed v besedilu.
• S pomočjo predznanja, slik in besed iz besedila lahko bralec
pojasni dejstva, ki niso neposredno razvidna iz besedila.
• Sklepanje omogoča tvorjenje napovedi, ki jih bralec med
branjem sprejema ali zavrača.
• Sklepanje omogoča pojasnjevanje neznanih besed s pomočjo
sobesedila; ravno tako slikovno gradivo omogoča ugibanje
o pomenu povedi.
Določanje bistva: dober bralec ugotovi ključne ideje iz besedila in zna ločiti bistvene
od nebistvenih informacij. Pri določanju bistva pa je pomembno vedeti, kakšen je
učenčev namen branja: ali bere za razvedrilo ali zato da najde specifičen podatek, da
dokonča domačo nalogo ali da naredi predstavitev za sošolce. Bralec se mora vprašati,
KAJ in ZAKAJ bere, kar mu pomaga pri odločitvi, na kakšen način bo pristopil k branju.
K branju knjige za razvedrilo bo pristopil na drugačen način kot k branju učbenika.
knjigarna.com swis721
• Ko bralec določi namen branja, je lažje določiti, katere misli so
ključne, najpomembnejše za razumevanje celote.
• V učbenikih so ključne misli pogosto zapisane z odebeljenim
tiskom ali povzete na koncu. Tudi zapisi pod slikami so pogosto
pomembni, vendar jih bralci pri branju pogosto neupravičeno
spregledajo.
CMYK
10/100/90/0
6
Bralne strategije.indd 6
1. Uvod
24/04/15 09:16
Sintetiziranje/povezovanje informacij: dober bralec spremlja svoje branje, povezuje
posamične pomembne misli, zato da pride do končnega (splošnega) pomena in s tem
do globljega razumevanja.
Uporaba podpornih strategij: dober bralec ve, kdaj razume, kar bere in kdaj ne. Če ima
težave z razumevanjem posameznih besed, odstavka ali več odstavkov, si lahko pomaga
z nekaterimi podpornimi strategijami za rešitev tega problema. Nekatere od teh so:
• ponovno prebere celo besedilo ali posamezne dele,
• besedilo prebere glasno,
• bere kar naprej,
• postavi nova vprašanja med branjem,
• poskuša sklepati iz drugih delov besedila,
• oblikuje napovedi,
• ugotovi pomene novih, neznanih besed (poišče pomoč
drugega ali si pomaga z enciklopedijo, slovarjem …),
• poveže to, kar je prebral s svojim predznanjem,
• si poskuša oblikovati mentalno predstavo,
• pogleda slikovno gradivo, če mu lahko pomaga pri
razumevanju.
Pri uporabi teh različnih strategij pa je pomembno, da učenci poznajo in razumejo
določene izraze, ki jih uporablja učitelj. Le tako jih lahko upoštevajo oz. se ustrezno
odzovejo na učiteljeva navodila. Te izraze z razlago imajo učenci lahko napisane na
začetku zvezka oz. na plakatu v razredu.
knjigarna.com swis721
CMYK
10/100/90/0
1. Uvod
Bralne strategije.indd 7
7
24/04/15 09:16
Primer plakata
Kaj pomeni …?
PRELETETI
NAPOVEDATI
Z očmi na hitro pogledati
besedilo pred branjem za prvi
vtis.
Uganiti, kaj se bo zgodilo.
DOLOČITI NAMEN
VIZUALIZIRATI
Odločiti se, zakaj berem.
Predstavljati si v mislih.
UPORABITI PREDZNANJE
SKLEPATI
knjigarna.com swis721
Razmisliti, kaj že veš o tem, kar
si prebral.
Na osnovi podatkov iz besedila
in predznanja.
CMYK
10/100/90/0
8
Bralne strategije.indd 8
1. Uvod
24/04/15 09:16
Strategije bralnega razumevanja z grafičnimi prikazi
Grafični prikazi so odlično pedagoško pomagalo za organiziranje vsebine, pomembnih
idej in spodbujanje učenčevega razumevanja ter priklica informacij. Gardnerjeva teorija
mnogoterih inteligentnosti (2006) poudarja, da se učenec lahko uči bolj učinkovito,
kadar poleg ene učne poti (besedne) uporabi še druge (zlasti vidne in prostorske), ki jih
pokrivajo tudi grafični prikazi.
Grafični prikazi so pripomočki za poučevanje in učenje: če jih uporablja učitelj kot svoj
didaktični pripomoček, potem učenci bolje razumejo učno snov. Različni slikovni in
grafični prikazi dobesedno pokažejo povezave in odnose med posameznimi podatki,
pojmi, koncepti itd. Naš namen pa je, da učitelj nauči učence uporabljati te prikaze tako,
da si lahko z njimi pomagajo pri samostojnem učenju.
V nadaljevanju prikazujemo grafične prikaze v takem zaporedju, kot jih v procesu učenja
lahko uporabljamo: najprej tiste, ki jih učitelj/učenec uporablja za aktiviranje predznanja
pred učenjem, potem pa tiste, ki jih lahko uporabljajo za predelavo besedila po branju in
ki jim omogočajo dobro (globlje) razumevanje prebranega.
Kako se lotiti učenja bralnih učnih strategij?
Cilj učenja učnih strategij je, da bi jih znali učenci uporabljati pri samostojnem učenju.
Učitelj jih lahko pri učencih razvija posredno in neposredno.
Posredno poučevanje – po izvedbi naloge se učitelj z učenci pogovori o tem, kako so
se učili, kot npr. Kaj smo naredili na začetku ure in zakaj? Zakaj? Kaj smo naredili potem?
Kaj smo naredili na koncu ure? Kakšne težave so se pojavljale med učenjem? Kako ste jih
premagali?
Neposredno poučevanje učnih strategij pa poteka praviloma
takole:
• neposredna razlaga (učitelj razloži strategijo),
• modeliranje (učitelj pokaže, kako uporabiti strategije, vodi
učence pri njihovem delu in jim daje povratne informacije …),
• urjenje učencev (učenci vedno bolj samostojno uporabljajo
določeno strategijo).
V začetku poučevanja je učitelj odgovoren za izvedbo procesa učenja, potem pa se
učiteljeva vloga manjša in učenci postajajo vedno bolj odgovorni za izvedbo lastnega
procesa učenja, kar prikazuje tudi spodnja slika.
knjigarna.com swis721
MODELIRANJE
aktiven učitelj
CMYK
URJENJE
S POVRATNO
10/100/90/0
INFORMACIJO
aktivna učitelj in
učenec
SAMOSTOJNO
UČENJE
aktiven učenec,
učitelj ga spremlja
1. Uvod
Bralne strategije.indd 9
9
24/04/15 09:16
2
Strategije za aktiviranje
predznanja
Med strategijami, ki jih uporabljamo kot pripravo na učenje, so najpomembnejše tiste
za aktiviranje predznanja učencev. Učitelj poskuša najpogosteje »zbuditi« predznanje
učencev o določeni vsebini z:
• vprašanji, na katera poskušajo učenci odgovoriti,
• z možgansko nevihto (brainstormingom).
V nadaljevanju prikazujemo tri različice možganske nevihte.
2. A Klasična možganska nevihta
Možganska nevihta je preprosta tehnika, pri kateri:
1. Učenci naštevajo/asociirajo vse, kar vedo o neki temi:
Na kaj pomisliš ob besedi ?
S katerimi pojmi ti povezuješ besedo ?
Kaj vse že veš o gibanju ?
2. Učitelj (ali učenci sami) njihove misli zapisuje na velik list
papirja ali na tablo.
Možganska nevihta je bolj kot za individualno rabo primerna za delo dveh učencev, delo
v skupinah ali delo s celim razredom, ker pogovor z drugimi spodbuja nadaljnje razmišljanje
posameznikov in uvidevanje novih odnosov med posameznimi informacijami.
Zelo učinkoviti strategiji, katerih sestavni del je možganska nevihta in ju učitelj lahko
uporablja pri delu z učenci, sta strategija predbralnega načrta in VŽN strategija1.
Možganska nevihta se lahko konča z izdelavo pojmovne mreže. V pojmovni mreži so
prikazani pojmi, povezani s posamezno temo in povezave med pojmi, pri čemer so te
povezave ubesedene. Z drugimi besedami – na črtah, ki povezujejo pojme med seboj, so
navedeni glagoli, ki kažejo vrsto/način povezanosti dveh pojmov.
knjigarna.com swis721
Uporaba:
CMYK
10/100/90/0
• pred učenjem nove snovi za ugotavljanje predznanja učencev,
• po učenju jih lahko dopolnimo z novimi informacijami. Te
nove informacije lahko prikažemo z drugimi barvami, tako ima
učenec konkreten dokaz o tem, kako se je pri določeni snovi
njegovo znanje povečalo in razširilo.
(Glej Pečjak, S. in Gradišar, A. Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2012.)
1
10
Bralne strategije.indd 10
2. Strategije za aktiviranje predznanja
24/04/15 09:16