št. 226, november 2014
Naglas Intervju: Borut Kraševec 226 Časopis Skupine Mladinska knjiga Aktualno: Knjižni sejem november 2014 Osebnost meseca: Zlata Schmidt Modri koledarček sreda, 19. november Boštjan Napotnik in Boštjan Gorenc Pižama: Orodjarna Priljubljeni blogovski chef (www. kruhinvino.com) je v svoji prvi knjigi, Kuhinja za prave moške, raziskoval, kakšno je »moško« stanje duha za štedilnikom. V nadaljevanju, Orodjarni, pa se posveča orodjem, ki jih uporabljamo v kuhinji. V knjigarnah MK bo o receptih in orodjih na zabaven način razpredal z Boštjanom Gorencem Pižamo. • sreda, 19. november, ob 18. uri, Mestna knjigarna Maribor četrtek, 20. november Ostanimo zdravi Predavanje in svetovanje dr. Lu Li, zdravnice tradicionalne kitajske medicine, ki bo podala smernice in predala svoje znanje o naravnih in enostavnih metodah samozdravljenja. • četrtek, 20. november, ob 18. uri, knjigarna Konzorcij ponedeljek, 24. november– torek, 25. november • torek, 25. november, ob 18. uri, Mladinska knjiga v Europarku Maribor Pogovor z avtorico bo povezoval novinar Andraž Gombač. • četrtek, 27. november, ob 19. uri, Dom knjige Koper sreda, 26. november–sreda 10. december ponedeljek, 1. december Ustvarjalna delavnica s Tino Mežek Milena Michiko Flašar: Klical sem ga Kravata Na predstavitvi knjige Izdelava nakita s Tino Mežek vam bo avtorica pokazala postopek izdelave modernega in unikatnega nakita. • sreda, 26. november, ob 18. uri, Knjigarna MK na Wolfovi • sreda 10. december, ob 18. uri, Mladinska knjiga v Europarku četrtek, 27. november Brina Svit: Slovenski obrazi Brina Svit se tokrat bralcem ne predstavlja z romanom, temveč z besedilom, ki mu je težko določiti žanr. Gre za pripovedi in zapise o Slovencih druge ali tretje generacije, ki so jih odločitev, usoda ali zgodovinsko naključje pripeljali v Buenos Aires, pospremljene in ritmizirane s fotografskimi portreti. V dvojezičnem literarnem večeru bomo ob branju in pogovoru spoznali mlado japonsko-avstrijsko pisateljico in njen roman Klical sem ga Kravata. Pogovor bo povezovala Tanja Petrič, prevajala bo Amalija Maček. • ponedeljek, 1. december, ob 18. uri, knjigarna Konzorcij ponedeljek, 1. december– četrtek, 4. december Mojca Širok: Od Benedikta do Frančiška Kaj lahko stori Frančišek? Zakaj so ga kardinali izvolili in zakaj je odstopil Benedikt? To so vprašanja, na katera poskuša odgovoriti nova knjiga Mojce Širok, dopisnice RTV Slovenija iz Italije in Vatikana, ki je doslej izdala že dve knjigi: Zadnji rim- Rudolph van Veen Ob izidu svoje kuharske knjige bo Slovenijo obiskal Rudolph van Veen, kuharski zvezdnik, ki je očaral tudi slovenske gospodinje in gospodinjce s preprostimi jedmi, ki jih pripravlja v svojih oddajah na televizijskem kanalu 24Kitchen. Vabljeni na klepet in podpisovanje knjig! • ponedeljek, 24. november, ob 18. uri, Mladinska knjiga Qlandia Kranj Časopis Naglas • izdaja Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana, Slovenska 29 • Uredniški odbor: Ester Fidel, urednica; Tatjana Cestnik, Lidija Goršič, Rok Gregorin, Urška Kaloper, Mojca Klešnik, Katarina Modic, Valentina Praprotnik, Urška Skvarča, Lav Stipić • Telefon: 01/241 30 26 • Lektoriranje: Andreja Prašnikar • Oblikovanje: Saša Kovačič • Na naslovnici: Svetlana Makarovič in Boris A. Novak; foto: Andraž Gombač / Primorske novice • Prelom: Iztok Kham • Tisk: Grafika Soča, d.o.o. • Naklada: 1.300 izvodov Za otroke je treba izbirati s pinceto Monika JAGODIČ ski cesar – razpad italijanskega povojnega strankarskega sistema in politični vzpon Silvija Berlusconija in Oblast brez obraza – zgodbe o italijanski mafiji. • ponedeljek, 1. december, ob 18. uri, Mestna knjigarna Nova Gorica • torek, 2. decembra, ob 19. uri, Dom knjige Koper • sreda, 3. decembra, ob 18. uri, Mestna knjigarna Maribor • četrtek, 4. decembra, ob 18. uri, knjigarna Konzorcij torek, 2. december Čajanka z Manco Košir Vsak prvi torek v mesecu bomo z Manco in njenimi gosti brali, klepetali in modrovali o prebranih knjigah. Na Čajanki z Manco Košir bosta vsak mesec predstavljeni dve knjigi po Mančinem izboru. Na naši prvi čajanki bosta to deli Zborovanje ptic priznanega ilustratorja in pisatelja Petra Sisa ter Kodrček piše Pižami legendarnega pesnika in risarja stripov Michaela Leuniga. Manca je v goste povabila stand-up komika, prevajalca, blogerja, voditelja Boštjana Gorenca Pižamo (zaradi enakega imena, kajpada) in dr. Urbana Kordeša, kognitivnega znanstvenika, ki je Leuniga »prinesel« iz Avstralije v Slovenijo. • torek, 2. december, ob 18. uri, knjigarna Konzorcij Jesenska akcija za revije je končana, zaznavamo nekajodstotni padec naročnikov revij. Dokaj lep rezultat v teh časih, ko so otroci izpostavljeni mnogim in hitrim dražljajem, ko imajo na voljo slikovite delovne zvezke, obogatene s privlačnimi elektronskimi gradivi. V časih, ko imajo družine vse manj časa za aktivno vsakodnevno druženje. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da otrokom ponudimo za branje kakovostna gradiva. Cicibanova uredniška vzornica Kristina Brenkova je rada dejala, da je za otroke treba izbirati s pinceto, ne pa z lopato vanje metati stvari. V Cicibanu, Cicidoju, Cici zabavniku, Mojem planetu, Pilu in Gei počnejo to naši uredniki spoštljivo in prefinjeno, z nenehno mislijo na otroka in na spodbujanje raznih vrst pismenosti. Vsaka številka naših revij prinaša bralcem čudovite izkušnje, popelje jih v galerijo odlične slovenske ilustracije, fotografije in literature. Vsebine so prilagojene starosti otrok, velikokrat tudi usklajene z učnim načrtom, in neskromno lahko trdimo, da so odličen pripomoček pri učenju, branju, dodatnih obšolskih aktivnostih (Vesela šola, Cici vesela šola). Velikokrat govorimo o spodbujanju bralne pismenosti in to je prav gotovo eno od poslanstev naših revij. Odpor do branja se lahko zelo hitro razprši ob stripih, ob odkrivanju našega planeta, ob prebiranju aktualnih vsebin za mlade, še zlasti tistih, o katerih si najstniki ne upajo govoriti na glas. In kdo bi potem razumel, da se z našega Ministrstva, pristojnega za šolstvo (ki sicer nekatere revije tudi finančno podpira), vrstijo okrožnice v zvezi z oglaševanjem v šoli, ki nas mečejo v isti koš z zavarovalnicami in raznimi obšolskimi dejavnostmi. Okrožnice, ki počasi izrivajo iz šolskega prostora tudi revije, šolske revije. Ki priporočajo, naj bodo učenci izvzeti iz neposrednega nagovarjanja ponudnikov in naj se jim ne predstavlja storitev, ponudb, izdelkov. Posledično smo izvzeti tudi starši. A večina staršev si želi različnih ponudb, končna izbira je konec koncev naša. Dejstvo je, da smo vsakodnevno na vsakem koraku izpostavljeni raznim ponudbam, mi in naši otroci (tudi v šoli, saj vendarle pašteta Kekec, ki jo dobi otrok za malico, nima prelepljenega logotipa …). Zadnja leta se nam zaradi omejevanja oglaševalskih vsebin v šolah manjša število poverjenikov in poverjeniških naročil, naše brošure Poskusno branje pa velikokrat neslavno končajo nedotaknjene v za oglaševanje namenjenih kotičkih. A kljub vsemu nam je s Cicibanom letos uspelo, tako da ga bo v tem šolskem letu bralo skoraj toliko otrok kot lani. Lani smo se veselili rasti naročnikov Cicidoja, letos smo zopet padli na predlansko število naročnikov. Naklade revije Pil so v zadnjih letih še najbolj stabilne, Moj planet in Cici zabavnik sta ublažila padce iz prejšnjih let. Želimo si, da romajo naše revije v še več poštnih nabiralnikov, da razveselimo še več otrok in pomagamo pri usvajanju bralnih veščin in ustvarjanju bralcev za vse življenje. Če bodo imele možnost biti izpostavljene tam, kjer je nedvomno njihovo mesto, bo te cilje še lažje dosegati. intervju NAGLAS november 2014 4 Marsikatera prevedena knjiga gre mimo neop Ana DUŠA Mirjam PEZDIRC Borut Kraševec, eden naših vodilnih prevajalcev iz ruščine, je za prevod Svete knjige volkodlaka avtorja Viktorja Pelevina prejel letošnjo Sovretovo nagrado. Leta 2004 si je s prevodom Čapajev in Praznota istega avtorja prislužil nagrado za najboljšega mladega prevajalca. Trenutno se bolj kot sodobni literaturi posveča ruskim klasikom. Kako dobro je pri nas pokrita sodobna ruska literatura? XXBolj kot pokritost je problem to, koliko te literature lahko pri nas sploh izdamo in preberemo, koliko je lahko kot bralci in kupci konzumiramo. Marsikatera prevedena knjiga gre mimo neopažena, zato se je treba vprašati o smiselnosti tega, da se število naslovov povečuje v nedogled. Po mojem se je treba pri številu naslovov omejiti, to, kar izdamo, pa narediti čim bolj kakovostno in ob izidu knjigo tudi čim bolj promocijsko podpreti. Zakaj je klasika še vedno bolj priljubljena od sodobne literature? XXRazlogi so različni; klasika ima svoje ime, ima blagovno znamko in zato ne potrebuje posebne promocije, ljudje jo poznajo od šole naprej. Drugo je to, da se za klasiko veliko bolj odločajo tudi knjižnice, da je vključena v šolski program in da je maturitetno čtivo. Navsezadnje je tudi subvencijo za klasiko lažje dobiti kot za sodobno literaturo. Gre pa tudi za to, da so nekateri klasiki še zmeraj zelo aktualni – Tolstoj, Dostojevski, Gogolj, Čehov. To se veliko bere, delajo se dramatizacije romanov, snemajo se filmi. Priljubljenost ruske klasike pri nas je v zadnjih desetih, petnajstih letih vezana tudi na to, da je naša nacionalna televizija pogosto predvajala sodobne ekranizacije ruske literature, izmed katerih so mnoge tudi zelo dobre – Idiot, Mojster in Margareta, Junak našega časa, Bratje Karamazovi. Dosti tega je ruske produkcije, prihaja pa seveda tudi z Zahoda. To je za posameznika verjetno ena najmočnejših spodbud, da kasneje prebere še knjigo. Mislim, da bi morale založbe več sodelovati s televizijo. Kadar kaj novega prevedem, založbo zmeraj opozorim tudi na kakšno zanimivo ekranizacijo, če ta obstaja. Kako hitro trg opazi, da se je pojavil neki nov avtor? XXTo je precej odvisno od tega, koliko se založba, prevajalec in tudi sam avtor angažirajo pri promociji. Včasih naredi svoje že samo ime – to se je recimo zgodilo pri Bratih Karamazovih. Pri sodobnih avtorjih je pa tako, da jih je treba pripeljati sem, se dogovarjati za intervjuje, branja. Šele potem družba postane pozorna nanje. Se pravi, da je brez njegove fizične prisotnosti novega avtorja težko vpeljati na slovenski literarni trg? XXTo gotovo zelo olajša delo. Pri Pelevinu je bilo nekoliko drugače – on ni nikoli prišel k nam, ampak ker je tako aktualen in všečen, si je nabral določeno število bralcev, ki čakajo na nove prevode njegovih knjig. Obenem se je treba zavedati, da sta bili z njegovim imenom pri nas povezani dve prevajalski nagradi, kar usmeri pozornost tudi na samega avtorja. Kako se naš literarni trg odziva na nove možnosti podajanja literature, kot sta npr. elektronska ali zvočna knjiga? XXRazmer pri nas ne poznam dobro, lahko pa povem, kako to deluje v Rusiji. Tam je skoraj vse, kar izide, tudi sodobni avtorji, v elektronski obliki brezplačno dostopno na internetu. Avtorji so sčasoma sami začeli objavljati besedila na svojih spletnih straneh, ker so ugotovili, da to ne vpliva na prodajo. Bralci, ki hočejo knjigo prebrati v celoti, jo navadno kupijo – je pa res, da so knjige pri njih cenejše. Druga zanimiva posebnost ruskega trga so zvočne knjige, ki so navadno splošno dostopne na internetu. Avtorji, kot je Pelevin, so pogosto dostopni celo v več verzijah – nekatere so bolj posrečene, druge manj. Sodobni človek nima več dosti časa za branje; se pa hitro zgodi, da na poti v službo in nazaj tudi po dve uri sedi za volanom, in takrat lahko knjigo posluša. Ne vem sicer, kako bi bila zvočna knjiga sprejeta pri nas, bi bilo NAGLAS november 2014 intervju 5 pažena pa gotovo vredno poskusiti – pri maturitetnem branju, recimo. Tam je gotovo dovolj potencialnih poslušalcev. Poleg tega bi bile te knjige zanimive za radio. Imajo naše založbe pri novih prevodih ruskih klasikov kakšen usklajen sistem? XXZaložniki niso usklajeni, usklajeni smo prevajalci, ki se med seboj dogovarjamo, kaj bi kdo prevedel, s čim bo kdo kandidiral na katerem razpisu itn. S tem preprečimo podvajanja. Sicer se prevaja, kar je aktualno in za kar mislimo, da bo šlo v prodajo. Če govorimo o klasiki, so to zdaj pri nas v glavnem štirje avtorji: Dostojevski, Gogolj, Čehov in Tolstoj. V bistvu nove prevode regulira trg. Vsi štirje navedeni avtorji so del obveznega branja v srednji šoli, nekatera njihova dela so bila v zadnjih letih vključena v maturitetno branje. Če prav razumem, prevajalci bolj kot uredniki določate, kaj se prevaja? XXPraviloma ja. Zadnja leta sem se s klasiki še največ ukvarjal jaz, nekaj malega je bilo tudi drugih prevajalcev. Skoraj vse prevode smo urednikom predlagali sami. V kolikšni meri vas uredniki upoštevajo? XXNavadno rečejo: Če bo subvencija, bo tudi knjiga. To je razumljiv pogoj. Mi, prevajalci iz ruščine, se zadnja leta precej naslanjamo tudi na subvencije, ki jih za prevode svojih avtorjev dajejo Rusi, ki imajo vnaprej sestavljene sezname, katere prevode bodo subvencionirali. To so predvsem sodobni nagrajeni avtorji, klasika in strokovna literatura. Ko nas je bilo nekaj prevajalcev v začetku septembra na mednarodnem prevajalskem kongresu v Moskvi, so nam dali USB-ključe z elektronskimi verzijami knjig tistih avtorjev, ki so bili v zadnjih letih nagrajeni in za katere je mogoče dobiti subvencijo. Kadar na novo prevajate že prevedene klasike – se kdaj ozirate na prejšnje prevode? XXJa, vedno. Ponavadi to naredim v tretji redakciji. Poleg starejših gledam tudi prevode v druge jezike – srbščino, angleščino. S tem se izogneš banalnim napakam, do katerih navadno pride iz malomarnosti, prav tako lahko najdeš dobre rešitve, ki jih je smiselno upoštevati tudi v novem prevodu. Pa še to je, da so bralci včasih navajeni na stare prevode, na primer pri imenih. Ko je, na primer, Gradišnik na novo prevedel Gospodarja Prstanov, so bralci prejšnjega prevoda protestirali, ker je spreminjal imena. To je že skoraj čustvena navezanost na prevod. V takšnih primerih je treba vedno razmisliti, ali ohraniti staro rešitev ali najti novo. Vsekakor se nove prevode splača primerjati s starimi. Ruski avtorji elektronske in zvočne verzije svojih knjig v celoti in brezplačno objavljajo na svojih internetnih straneh. Je kateri izmed starejših prevodov ruskih klasikov tako dober, da po vašem mnenju ne potrebuje sodobnejše verzije? XXMislim, da je takšen prevod Mojstra in Margarete Janeza Gradišnika, tudi prevodi poezije Puškina in Lermontova, ki jih je delal Mile Klopčič. To bi težko prevedel bolje, kot je prevedeno zdaj. Vsaj jaz tega ne bi znal. Kaj pa načrti za prihodnost? XXTrenutno končujem prevod dveh Tolstojevih pripovedi, Hudiča in Kreutzerjeve sonate. Zanju sem se odločil, ko sem prevajal Tolstojevo biografijo sodobnega avtorja Pavla Basinskega, ki naj bi izšla naslednje leto, in se mi je zdelo, da kdor jo bo bral, bo nujno hotel prebrati tudi ti dve Tolstojevi pripovedi. Zato bi rad, da vse tri izidejo hkrati (kar je tudi že dogovorjeno), da se izkoristi sinergija med obema knjigama, da ena podpira drugo. Potem pridejo Ponižani in razžaljeni, še prej je na vrsti knjiga Dihanje lirike, korespondenca med Rilkejem, Cvetajevo in Pasternakom iz leta 1926. Pri tej knjigi nas bo sodelovalo več prevajalcev. Pelevin je pri angleškem prevodu Svete knjige volkodlaka sodeloval s prevajalcem, tudi vsebinsko sta spreminjala nekatere stvari. Koliko je takšna praksa ustaljena pri nas? XXSam sem že sodeloval z avtorji na tak način, ja. Pri nekaterih stvareh, ki so zelo zahtevne za prevod, se že avtorji sami pragmatično odločijo, da jih je bolje poenostaviti ali na novo napisati tako, da so lažje prevedljive. Stik z avtorjem v tem primeru vzpostavi prevajalec, ali to naredi urednik? XXČe se da, seveda komuniciraš neposredno z avtorjem. S Pelevinom se stika ni dalo vzpostaviti, zato sem delal po avtoriziranem angleškem prevodu, ki sem ga upošteval kot drugo redakcijo romana. Se pa moj prevod na koncu od angleškega precej razlikuje, ker so tudi razmerja med temi jeziki drugačna. Bi lahko rekli, kdo so prihodnji klasiki ruske literature? XXRavno sem prebral knjigo Zaharja Prilepina Samostan, za katero se za prevod dogovarjam s Cankarjevo založbo; zanjo sem skoraj gotov, da bo postala klasika, prav tako Pelevinove knjige – on za klasika velja že zdaj. Med knjigami, ki sem jih sam prevajal, je tak verjetno še Makaninov Underground, pa Sorokin. Vse te avtorje tudi sproti prevajamo v slovenščino. nagrade NAGLAS november 2014 6 V oktobru tri nagrade za naše avtorje in knjige Ester FIDEL arhiv MK V drugi polovici oktobra smo se v Mladinski knjigi Založbi in Cankarjevi založbi skupaj z avtorji veselili kar treh nagrad. Na obletnico rojstva Kristine Brenkove je Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS v Trubarjevi hiši kulture podelila nagrado za izvirno slovensko slikanico. Prejela jo je Huiqin Wang za slikanico Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu (MKZ); društvo slovenskih prevajalcev je sredi oktobra podelilo 78. Sovretovo nagrado Borutu Kraševcu za prevod Svete knjige volkodlaka (CZ) ruskega pisatelja Viktorja Pelevina; Jenkovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih pisateljev od leta 1986 podeljuje za najboljšo pesniško zbirko, pa je letos prejela Anja Golob za zbirko pesmi Vesa v zgibi (MKZ). Ferdinand Avguštin Hallerstein se je rodil plemiški družini v Mengšu, po študiju v Gradcu in na Dunaju pa se je leta 1735 kot misijonar odpravil na Kitajsko. Zahodni znanosti in umetnosti naklonjeni kitajski cesar Qianlong ga je sprejel na dvor in mu zaupal diplomatske naloge. Hallerstein je živel v Pekingu, kjer je leta 1774 umrl in je tam tudi pokopan. Bil je eden največjih učenjakov 18. stoletja; na Kitajskem si je nadel ime Liu Songling. V slikanici Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu se skozi Hallersteinov življenjepis odražajo sočasne družbeno-politične razmere in vsakdanje življenje na Kitajskem. Po prepričanju žirije ima slikanica, ki je oblikovana in izdelana zelo kakovostno, velik pomen za medkulturnost, hkrati pa tudi za narodno identiteto. V umetniško pripoved o Hallersteinu, človeku dveh domovin, pa je vpletena tudi osebna zgodba slovenske slikarke s Kitajskega. Letošnjo Sovretovo nagrado je prejel Borut Kraševec za prevod romana Sveta knjiga volkodlaka, ki je konec lanskega leta izšel pri Cankarjevi založbi. »Kraševec se je uveljavil z vrsto zahtevnih prevodov vrhunskih ruskih humanističnih teoretikov, ki smo jih v slovenščini desetletja pogrešali. Teorija pa je bila dopolnjena z izborom umetniških besedil od klasikov do modernih avtorjev, med katerimi posebej izstopa vrsta del enega najbolj zanimivih sodobnih ruskih avtorjev Pelevina,« je v obrazložitvi zapisala komisija. Borut Kraševec je leta 2004 prejel nagrado za najboljšega mladega prevajalca. Zanimivo je, da mu je tudi to nagrado prinesel prevod dela enega najbolj priljubljenih ruskih pisateljev Viktorja Pelevina – romana Čapajev in Praznota. Protagonistka romana Sveta knjiga volkodlaka deluje kot najstnica, a je v resnici 2000 let stara prostitutka, ki preživlja dneve v zanemarjenem parku v Moskvi in preži na svoj plen. Pelevinova knjiga je po Kraševčevem mnenju duhovni roman, v katerem se izrazito polarizirata duhovno in vulgarno. Anja Golob, dobitnica letošnje Jenkove nagrade, je sprožila precej polemik, ko je nagrado sicer sprejela, udeležbi na podelitvi in denarni nagradi pa se je iz načelnih razlogov in iz razlogov osnovne higiene odrekla. Anja Golob je Jenkovo nagrado prejela za svojo drugo pesniško zbirko Vesa v zgibi Huiqin Wang je za ubeseditev in upodobitev Hallersteinovega življenja prejela nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico Njena pesniška zbirka Vesa v zgibi je bila letos v ožjem izboru za obe najvišji pesniški priznanji v državi –Veronikino nagrado in Jenkovo nagrado. Žirija za Jenkovo nagrado je v svoji utemeljitvi zapisala, da »avtorica napotuje na spoznanje, da je treba z vsem, kar je, ravnati skrajno pazljivo, hkrati pa v vrsti pesmi prevprašuje doslej samoumevne razlike in z njimi povezane družbene predsodke«. Vesa v zgibi je sicer avtoričina druga pesniška zbirka in se po mnenju literarne kritičarke Jelke Kernev Štrajn in predsednice letošnje žirije za Jenkovo nagrado »od pesničinega prvega poskusa razlikuje po tem, da na videz preprostejši pesniški postopki porajajo bolj razplasteno sporočilo«. dogodki NAGLAS november 2014 7 FpoF 2014 v znamenju Finske in knjižnic Mojca RANER Saša KOVAČIČ, Laura ŠTRAUS Že osemindvajsetič po vrsti smo knjigarji Konzorcija pripravili prodajno razstavo tujih knjig. V prostorih knjigarne smo se družili od 10. do 15. novembra. Letošnji Frankfurt po Frankfurtu je simbolično odprla ministrica za kulturo Julijana Mlakar. Izmed knjig, ki so izšle v zadnjem letu, smo jih izbrali skoraj 7000, predvsem s strokovnih področij naravoslovja, družboslovja, humanistike in umetnosti. Poleg teh pa imamo tudi izbor najboljše priročniške literature ter izbor v zadnjem letu nagrajenih in drugih pomembnih leposlovnih del. Slavnostna otvoritev je potekala v prijetnem vzdušju in tako kot na samem Frankfurtskem knjižnem sejmu se je tudi tu čutil pozitivnejši odnos do tiskane knjige kot zadnjih nekaj let. O tem je v svojem spodbudnem nagovoru govoril tudi predsednik uprave MKZ Peter Tomšič. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je spomnila na prizadevanje ministrstva, da bi Slovenija do leta 2019 postala osrednja gostja frankfurtskega knjižnega sejma. Držimo pesti ... Prav gotovo so za to, da postanemo dežela v gosteh, potrebni partnerski odnosi. Poslovodja PE Konzorcij Bojana Zarnik je za pripravo naše razstave k sodelovanju povabila Mestno knjižnico Kranj. Direktor Viljem Leban je zbrane na otvoritvi tudi nagovoril, sodeloval pa je tudi pri pripravi mednarodne strokovne konference za bibliotekarje, ki bo potekala v okviru razstave in kjer bo tudi eden od predavateljev. Veseli nas, da nam je za častno predavateljico uspelo pridobiti direktorico Mestne knjižnice Helsinki, Tuulo Haavisto. Odzivi na del letošnje razstave tujih knjig v Mestni knjižnici Kranj (dela s področja naravoslovja in tehnike) so zelo pozitivni. Za projekt Frankfurt po Frankfurtu pa je tudi izrednega pomena sodelovanje z Veleposlaništvom Finske v Ljubljani. Veleposlanik gospod Pekka Metso nas je počastil s svojim prihodom na otvoritev, sodeloval je na Finskem večeru, prišel bo tudi na konferenco, na Veleposlaništvu pa bodo za gospo Haavisto priredili slavnostno večerjo. Sodelovanje je tudi prijetno, kar se je pokazalo predvsem na Finskem večeru. Zanimiv pogovor s prevajalkama iz finskega jezika Jelko Ovaska in Julijo Potrč je povezovala že skoraj naša Carmen L. Oven, druženje ob finski različici kuhanega vina, imenovani »glöggi«, pa je bilo sploh enkratno. Hvala Maši, ki je poskrbela, da je vse teklo, kot je treba. Verjamemo, da bo tudi na konferenci vse v redu, saj bo potekala v prenovljeni konferenčni dvorani Modre hiše. Glede na prijave pričakujemo 90 bibliotekarjev iz knjižnic, ki so največji kupci Mladinske knjige Trgovine. Res ni veliko priložnosti zbrati toliko naših kupcev na enem mestu. V upanju tudi na finančno uspešnost prodajne razstave Frankfurt po Frankfurtu knjigarji Konzorcija delamo naprej. Finski veleposlanik Pekka Metso je sodeloval tudi na Finskem večeru. sejem NAGLAS november 2014 Knjižni sejem bo, za zimo se še ne ve Laura ŠTRAUS 8 arhiv MK Knjižni sejem je pred vrati, pa čeprav po njem še ne diši kot prejšnja leta, pa tudi temperature ne kažejo, da bo kmalu zima in z njo konec leta. Morda je zato tako, ker bo letošnji sejem nekaj posebnega. Zadnji teden novembra se bo namreč središče glavnega slovenskega mesta že tridesetič zapovrstjo spremenilo v prostor živahnega druženja s prijateljicami knjigami. Od leta 1972, ko je bil organiziran prvi slovenski knjižni sejem, se je razvil v največji dogodek založniško-knjigotrške panoge pri nas, ki ga vsako leto obišče več kot 30 tisoč obiskovalcev. Lani je sejem prinesel številne novosti, letošnji jubilejni, ki bo potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, pa bo še posebej slovesen in zanimiv. Na nekdanje čase nas bo spomnil priljubljeni knjižni junak Kekec, kateremu bo ob 130. obletnici rojstva njegovega avtorja Josipa Vandota posvečena priložnostna razstava. Poleg številnih spremljevalnih prireditev bo letos prvič organiziran KulinARTfest s pogovori o hrani in pijači ter kuhanju v živo ter ARS-ov oder (terenski studio 3. programa Radia Slovenija) s skoraj 30 urami programa v živo s sejma. Novost je tudi »ta dolgi petek«, ko se bomo ob glasbi in literaturi družili vse do 22. ure. Med tujimi gosti letošnjega sejma se bodo predstavile založbe iz Škotske, Rusije in Hrvaške. Priložnosti za promocijo in tudi prodajo knjižne produkcije ne bo manjkalo, od nas založnikov pa je odvisno, ali bomo to priložnost dobro izkoristili. Obe založbi iz Skupine Mladinska knjiga – MK in CZ se tega dobro zavedata, zato smo se tudi tokrat skrbno pripravili. Naši stojnici v veliki sprejemni dvorani ostajata na svojem mestu in v vsej svoji velikosti, prav tako prodajna stojnica v prvem preddverju. Likovna podoba stojnic je tudi letos v domeni vodje likovnega uredništva Suzane Duhovnik, prodajno osebje in predstavnike uredništev, ki so pomembni pri komunikaciji z obiskovalci in kupci, pa bo koordinirala Sandra Plej. Na stojnicah bo spet živahno, k temu bodo svoje prispevali tudi pisatelji, ki bodo letos prvič na razstavnem prostoru Mladinske knjige podpisovali svoja dela. Nič manj živahno ne bo na prireditvah, kot sta forum in debatna kavarna, kjer bosta Mladinska knjiga in Cankarjeva založba močno zastopani. Osnovnošolcem bodo na forumskem odru med tednom namenjeni štirje dogodki: od srede do petka bodo kar trikrat deležni tradicionalnega jutranjega pozdrava najbolj priljubljenega veselošolca Boštjana Gorenca Pižame in delavnice, na kateri bodo urednice izobraževalnega uredništva MK ter avtorica in prevajalka Kaja Bucik Vavpetič predstavile spletni portal ucimse.com. Petkov popoldan bo delaven, saj bo Mladinska knjiga na forumu šivala, pri tem ji bosta pomagali priznani šivilji Suzana Duhovnik in Mimi Udovč, avtorici knjige Šivam si. V soboto in nedeljo bomo imeli kar štiri dogodke. Najmlajši bodo prisluhnili in si ogledali lutkovni muzikal Zverjašček v izved- Jubilejni žig/ex libris, ki si ga bodo obiskovalci sejma lahko odtiskovali v svoje knjige. bi Lutkovnega gledališča Ljubljana, odraslim pa so namenjene štiri delavnice. V okviru KulinARTfesta se bosta v soboto popoldne s kuharskimi orodji spopadla in ob tem pripravila slastne jedi Boštjan Napotnik Napo in njegov pomočnik Boštjan Gorenc Pižama. Nedelja bo namenjena družinam. S predsednikom rodoslovnega društva Petrom Hawlino bomo raziskovali lastne korenine in s pomočjo knjige Družinska kronika izdelali družinsko drevo. Kaj vse v sebi skrivajo imena, nam bo na delavnici, ki bo sledila, odgovorila priznana numerologinja Romana Pogorelčnik. V debatnih kavarnah, ki so namenjene predvsem pogovorom o problemskih temah, bo Mladinska knjiga v okviru štirih prireditev gostila sedemnajst sogovornikov. V sredo bomo spregovorili o fenomenu uspeha Johna Greena. Svoja razmišljanja o tem, kaj mlade bralce množično privablja k branju problemske literature, bodo soočili priznani slovenski strokovnjaki za mladinsko književ- sejem NAGLAS november 2014 9 nost: Darka Tancer Kajnih, dr. Vanesa Matajc, dr. Veronika Rot Gabrovec in Boštjan Gorenc Pižama. Druga zanimiva sredina tema bodo Mostovi in prepadi med slovenskimi kulturniškimi generacijami. Pisatelji Dijana Matković, Jelka Ovaska, Žiga Valetič in politik Luka Mesec bodo v pogovoru osvetlili posebnosti posameznih kulturnih generacij. Četrtek bo dan za spletna družbena omrežja in za učenje z ekrana. Kako velike spremembe so prinesla spletna družbena omrežja pri trženju in prodaji knjig, bodo povedali: dr. Sašo Dolenc, Nina Kožar, Andreja Žnidaršič, Žiga Gombač in Nataša Štefe. Da brez digitalnih medijev v prihodnosti ne bo šlo niti v šolah, pa nam bodo povedali dr. Sonja Pečjak, dr. Marina Rugelj, mag. Alenka Kepic Mohar ter dr. Miha Kovač. Poleg dogodkov, ki jih na sejmu organizirata MK in CZ, bodo še številni drugi. Po mnenju organizatorjev jih bo letos največ doslej. Za nas bo zagotovo zanimiv sobotni zajtrk s pisateljem, ki bo letos gostil pisateljico Svetlano Makarovič, in podelitve nagrad, na katerih Mladinska knjiga in Cankarjeva založba Zdravko Kafol, predsednik upravnega odbora 30. slovenskega knjižnega sejma Organizatorji smo letos posebej ponosni na naslednje novosti sejma: naredili smo prvi korak v smeri internacionalizacije sejma, nacionalni 3. radijski ARS program bo iz svojega sejemskega studia in drugih prizorišč ustvaril in neposredno prenašal skoraj 30 ur programa, v okviru Kulinartfesta bo vse dni na posebnem prizorišču v živo kuhalo 15 chefov, dogodek pa odpre Rudolf van Veen, nizozemski zvezdnik s 24 Kitchen TV, pripravili smo jubilejni exlibris sejma, ki ga je zasnoval slikar in ilustrator Jože Ciuha in ki si ga bodo obiskovalci lahko odtiskovali v svoje knjige, izšel bo zbornik tekstov 16 avtorjev, ki s svojim delo(vanje)m pomembno (so)vplivajo na našo knjižno pokrajino, podeljenih bo 11 različnih stanovskih nagrad, med njimi nova velika nagrada knjižnega sejma za knjigo leta, vsak dan po koncu sejma bodo after partyji – literarno-glasbeni večeri; tudi »long friday« in restavracija Profil sta zaradi tega, da ugodimo željam obiskovalcev. Skupaj se bo v 6 dneh sejma zvrstilo preko 220 spremljevalnih dogodkov. Sam osebno sem najbolj vesel na videz obrobnega dogodka po vzoru Libri Italiani Accessibili, Beremo v temi, ko bodo znani slovenski literati brali slepim in slabovidnim (videči pa bodo dobili preveze za čez oči), tudi vabilo na ta dogodek bo tiskano v brajici. Na novih temeljih vzpostavljeno sodelovanje z JAK RS in MOL pa kaže, da si sejem zasluži, da mu mesto Ljubljana in država priznata vlogo in položaj na zemljevidu najpomembnejših kulturno-poslovnih dogodkov pri nas. s svojimi avtorji in sodelavci zagotovo ne bosta ostali praznih rok. Na koncu preostane le še povabilo na slavnostno odprtje sejma, ki bo v torek, 25. novembra, ob 18. uri, in na obisk sejma, ki bo za obisko- valce odprt od srede, 26., do nedelje, 30. novembra 2014, od 9. do 20. ure, s podaljšanim petkom. Organizatorji so v vabilu napisali: Kogar ne bo, mu bo žal!. Več na www.knjiznisejem.si. Nagrade in priznanja 30. slovenskega knjižnega sejma • Schwentnerjeva nagrada 2014 za življenjsko delo na področju slovenskega založništva in knjigotrštva. Podeljuje jo Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS (ZKZK). • Schwentnerjevo priznanje. (ZKZK) • Priznanje za izjemen prispevek k razvoju knjižnega sejma. (UO 30. SK) • Knjiga leta, nova velika nagrada knjižnega sejma za knjigo, ki je najbolj zaznamovala leto skozi oči strokovne javnosti in bralcev. Nagrada, ki sprejema dvojnost knjižne forme – tiskano in elektronsko, združuje strokovnost in priljubljenost – ter ocenjuje knjigo kot celoto. (ZKZK) • Najlepša slovenska knjiga po izboru oblikovalcev. Komisija oblikovalcev bo prvi dan sejma ocenjevala vse novo izdane knjige kar na razstavnih prostorih posameznih založb in nagradila najlepšo v absolutni kategoriji. (ZKZK) • Najboljši literarni prvenec 2014 Nagrado podeljuje ZKZK in Društvo slovenskih pisateljev za najboljše prvo literarno delo (proza, poezija, drama, esej). • Nagrada Radojke Vrančič za mladega prevajalca, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. • Priznanje zlata hruška za najboljše tri otroške in mladinske knjige v treh različnih kategorijah med knjigami, ki so dobile znak kakovosti zlata hruška. • Najboljša poslovna knjiga 2014 po izboru Združenja Manager in Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS. • Zlato okno, nova nagrada, ki jo podeljuje Društvo slovenskih založnikov za najlepšo knjigarniško izložbo. • Nagrada kritiško sito 2013. Literarna nagrada, ki jo za najboljše literarno delo preteklega leta podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov. predstavljamo se NAGLAS november 2014 Enota Interspar Vič se predstavi 10 Anita TOLIĆ Devetega julija letos smo odprli vrata nove poslovalnice Mladinske knjige – knjigarne in papirnice Interspar Vič na Jamovi cesti 105 v nakupovalnem centru Interspar. Vsega 61 kvadratnih metrov velika prodajalnica je s svojim prihodom, po odzivih sodeč, obiskovalce navdušila. Okoliški prebivalci pa so bili veseli, da poleg njim dobro poznane prodajalne na Tržaški sedaj obratuje še njena mlajša sestra v nakupovalnem centru, na katero se lahko obrnejo tudi v poznih urah in med vikendom. Odprtje naše enote je sovpadlo s skorajšnjim vrhuncem šolske sezone, kar že sicer, v »običajnih« okoliščinah, ni mačji kašelj, kaj šele, ko vlogo »vodje« prevzame študentka, ki ima za seboj mesec dni uvajanja, in skupaj z drugo, prav tako zgolj en mesec uvajano študentko tvori kolektiv treh prodajalk, od katerih je zgolj ena v popolni formi. Vse tri smo se tako znašle v situaciji, ko je bilo treba nekako splavati na površje in zgrabiti krmilo v kaosu postrežbe in nasvetov željnih strank. Trgovino smo odprle po dvodnevni intenzivni akciji polnjenja polic in urejanja prostora, v kateri je sodelovala zagnana ekipa prostovolj- Mlada ekipa enote Interspar Vič: Eva, Anita, Tina cev in prostovoljk. Navkljub intenzivnemu, 12 ur in več trajajočem delovniku pa je ostalo še kar nekaj dela. Med drugim je bilo treba naročiti nove police za papirne izdelke, nove pregradnike zvezkov in nove odre za izložbo, saj je dobaviteljem kljub jasnim navodilom uspelo »zamočiti«. Pisarnica oz. prostor za urejanje in arhiviranje dokumentov je morala počakati kar nekaj tednov, da je prišla na vrsto. Za največjo oviro pa se je izkazalo pomanjkanje prostora za skladišče, katerega vlogo so prevzeli predali pod policami. Jasno nam je bilo, da to pomeni še večjo previdnost pri naročanju. Toda k dodatni zmedi so prispevali še dobavitelji z napačno naslovljenimi pošiljkami; bodisi smo prejele pakete, ki so bili namenjeni trgovini na Tržaški, bodisi so oni dobili blago, ki je bilo namenjeno nam. V obdobju, ko je bilo povpraševanje na vrhuncu, odsotnost skladišča pa zahteva še posebej racionalno naročanje, je nepravočasno dospelo blago povzročalo še večji kaos. Toda navkljub ne ravno idealnim okoliščinam nam je z nasmejanimi obrazi in sproščenostjo vendarle uspelo kakovostno postreči stranke in jih navdušiti tudi za prihodnje obiske. Marsikdo nam je bil hvaležen, ker smo pripravljale pakete šolskih potrebščin po naročilu, priskrbele izdelke, ki so jih potrebovali, pa jih morda nismo imele na zalogi, bile ustrežljive, ko je prišlo do kakšnih težav s kupljenim, ali pa si vzele čas zgolj za prijeten pogovor. Kakor koli, kolesje papirnice in knjigarne smo zagnale, od septembra, po odhodu oz. vrnitvi Marjane na Čopovo, pa nama z Evo za gladek tek pomaga skrbeti še Tina (še ena izmed nas, ki smo uvajanje začele komaj mesec dni pred odprtjem trgovine). Stranke so zadovoljne in upamo si trditi, da glede na doslej uspešne rezultate poslovanja prav tako vodstvo. Odločitev za mlade, sveže in nadobudne sile se je izkazala za pozitivno, saj menimo, da nam gre kljub neizbežnim (manjšim) spodrsljajem in napakam kar dobro. Uspeh lahko pripišemo več dejavnikom: odličnemu mentorstvu Mateje Kolar in drugih poslovodij, ki so držale roko nad nami; fantastični Marjani s Čopove, ki je, bolj ko je bila situacija stresna, bolj blestela; neprecenljivi pomoči in nasvetom vodij oddelkov, aranžerjev, kadrovske službe, vodstva in vseh drugih zaslužnih; ali pa Eva, Tina in Anita tvorimo ekipo, ki je preprosto zmagovalna. V pričakovanju obiska vas v družbi dobrih zgodb in kave iz domiselnih Poloninih skodelic veselo pozdravljamo! NAGLAS november 2014 11 osebnost meseca Zlata Schmidt Irena ŠKOF, Bojana ZARNIK in Emil MLINAR Dunja KOFLER Zlata je v Mladinski knjigi preživela 38 let. Veliko. Prehodila je pot od knjigarke, vodje poslovalnice, strokovne sodelavke do pomočnice vodje Konzorcija. Začela je v času, ko so v knjigarnah veliko večino knjig prodajali še za pultom in je izhajalo neprimerno manj naslovov knjig kot danes. Doživela je osemdeseta leta, ko je inflacija strmo napredovala in se je na vrhuncu kakšna cena dnevno tudi dvakrat spremenila, kar je pomenilo veliko radiranja. Večino časa je bila knjigarka v poslovni enoti Kolodvor, kjer je leta 1995 postala poslovodja. Nekaj let je vzporedno vodila še poslovni enoti na Nazorjevi in Tržaški. Kljub vodenju ekipe in obilici administrativnega dela si je vedno vzela čas za kupce. Z njimi se je pogovarjala, jim svetovala in je bila zato zelo uspešna pri prodaji. Zlata ima dober čut za estetiko in oblikovanje. Vedno je rada urejala prodajne police in skrbela za domiseln videz prodajalne, ki je bila pod njeno roko vedno skrbno in premišljeno urejena. V prostem času rada poprime tudi za čopič in bližnje razveseli s kakšno drobno pozornostjo. Njena strast so tudi avstralske zebrice (ptički), ki jih je včasih vzgajala in podarjala. Zlato odlikujejo tudi izjemna delovna vnema, vztrajnost in preprostost. Z leti si je nabrala veliko delovnih izkušenj, ki jih je rada delila s sodelavkami in sodelavci. Zadnji dve leti je delala v Konzorciju kot pomočnica vodje. Tako je svojo delovno pot sklenila tam, kjer si je želela delati že kot mlado dekle. V največji slovenski knjigarni, med knjigami, ki jih ima tako rada in ki jo popeljejo na različne poti, pa tudi na pot do sebe. V Konzorcij je prinesla veliko znanja, izkušenj in modrosti. Bila je mentorica zaposlenim pri dokumentacijskem poslovanju, skrbela je za red pri dokumentaciji in nam dnevno pripravljala najrazličnejše analize. Zlata ima izostren čut za podrobnosti, njena strast pa so predvsem številke. Čeprav je na videz vedno delovala precej strogo, smeha v pisarni in na skupnih kolegijih po njeni zaslugi nikoli ni manjkalo. Vsi smo jo vzljubili zaradi njene skromnosti, prisrčnosti in topline. Najprej je osvojila sodelavce v knjigarni, nato pa še v papirnici. Vsem je nekako zlezla pod kožo. Zadnje leto ni bila več Zlata, klicali smo jo kar Zlatka - Zakladka. Pogrešali bomo njen smeh, njeno preprostost in navidezno strog pogled, za katerim se skriva eno samo srce. Upokojitev je ena od glavnih prelomnic v življenju. Naenkrat ni več delovne rutine, ki je bila toliko let samoumevna. Kako se organizirati, ko tega ni več? Zlata se bo lahko v pokoju bolj posvetila svojima dolgoletnima strastema, knjigam in vrtu. Vrt ji je vedno pomenil veliko veselje. Z vso skrbnostjo vsako leto pripravlja načrt zasaditve, skrbi za svoje rastline in se razveseli vsakega zrelega paradižnika, doma pridelane solate, še posebej pa se navdušuje nad zelišči. Delo z rastlinami jo pomirja, ji vrača energijo, sprošča napetosti in ji daje občutek zadovoljstva in uspeha. Vedno je bila to njena tema za začetek pogovora, navezovanje stikov in sodelovanja med ljudmi. Druga njena ljubezen pa so knjige. Zgodovinske, biografije slavnih osebnosti, dela slovenskih avtorjev, svetovni klasiki …, pravzaprav kar vse po vrsti. Rada se pogovarja o prebranem, kakšne misli so jo prevzele, kakšna vprašanja so se ji porodila in katere nove poti so se ji odprle. Vedno nam je govorila, da so prav leposlovne knjige najboljši učbeniki življenja, ki ti lahko toliko dajo. Morda pa se v prihodnjih letih, ko se bo njeno življenje že spravilo v ustaljene tirnice upokojenke, tudi sama odloči, da napiše kakšno. O svoji poti, mislih, spoznanjih. Kakor je rekel že antični mislec Seneka, sta za srečno življenje dovolj vrt in knjižnica. Z zanimivo knjigo na vrtu, v parku, v gozdu – kaj je lepšega in bolj poživljajočega? dogodki NAGLAS november 2014 Komur je kamen samo kamen, temu narava ni prišla do srca 12 Lidija GORŠIČ V Konzorciju se je začelo partnersko sodelovanje z Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Zasnovali smo ga kot cikel srečanj, na katerih študentje univerze skupaj z obiskovalci knjigarne sodelujejo na predavanjih in diskusijah na določeno temo. Na uvodnem druženju je dr. Miha Jeršek, sodelavec Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v katerem deluje kot kustos na področju mineralogije in gemologije, predstavil bisere, korale in jantar, plemenite kamne organ- skega nastanka. V uvodnih besedah je z Goethejevim prepričanjem, da tistemu, komur je kamen samo kamen, narava ni prišla do srca, poudaril, da kamen ni le del nežive narave, ampak v sebi nosi zapis nastanka in razvoja Dr. Miha Jeršek je predstavil bisere, korale in jantar, plemenite kamne organskega nastanka. Knjiga o zgodovini Mladinske knjige je še na voljo Prihodnje leto bosta Mladinska knjiga in Cankarjeva založba praznovali 70-letnico. Ob takšnih jubilejih se običajno ozremo nazaj in pobrskamo po zgodovinskem spominu in podatkih, če so le na voljo. Pred desetimi leti je ob 60-letnici Mladinske knjige izšla monografija, ki je zajela najpomembnejše dogodke, ljudi in knjižne naslove v 60-letnem razvoju Mladinske knjige. Ker je knjiga še na zalogi, smo sklenili, da jo ponudimo širši javnosti. Če želite imeti knjigo o zgodovini Hiše dobrih zgodb, se oglasite v Mladinski knjigi, Modri salon, Slovenska 29, Ljubljana, ali nam svoje želje sporočite po elektronski pošti [email protected]. Izvodi so brezplačni. našega planeta. Milijone let zgodovine nosi v sebi tudi jantar, dragulj, ki ga je ustvarila živa narava. Fosilizirana smola dreves, tudi nekaterih listavcev in ne samo iglavcev, kot je zmotno splošno prepričanje, je cenjena že tisočletja. Najbogatejša nahajališča so bila na območju Baltskega morja. Od tod je v antiki proti jugu potekala znamenita jantarna pot in ob tem prečkala tudi naše ozemlje. Korale in bisere izločajo živi organizmi neposredno. Nekatere vrste školjk in polžev imajo biserno matico, s katero obdajo v več plasteh tujek, ki prodre v njihovo notranjost. Pravi biseri so med najbolj občudovanimi dragulji od nekdaj in nič čudnega, da so jih že od antike nadomeščali z imitacijami. Sem sodijo tudi znameniti ohridski biseri! Največje nahajališče koral je koralni greben ob vzhodni obali Avstralije, a tudi v Jadranu živi več vrst koral. Nakit iz rožnatih in rdečih je najbolj priljubljen, obstajajo še črne korale, s katerimi ni dovoljeno trgovati, saj so zaščitene. Po koncu predavanja so dr. Jerška poslušalke zasule z vprašanji – največ jih je bilo povezanih s tem, ali hranijo v šatulji za nakit prave ali neprave biserne, jantarne, koralne ogrlice, prstane, uhane … Če vas zanima kaligrafija, ste toplo vabljeni na srečanje 2. decembra ob 11. uri. Anekdota iz telefonskega studia Svetovalka kliče člana Sveta knjige za redni nakup in ga navdušuje za knjigo četrtletja Družinski medicinski priročnik. Član odgovori: »Gospa, knjigo mi kar pošljite. Če bo prišla kakšna ebola, bomo vsaj vedeli, kaj narediti.« Náglasak Prilog Náglasak namijenjen je čitateljima grupe Mladinska knjiga u inozemstvu. Priloga Náglasak je namenjena bralcem družb Mladinske knjige v tujini. Kad je glavni lik – kava! Dubravko ZEBIĆ Ognjen KARABEGOVIĆ Predstavljanje nove knjige Julijane Matanović i osvojene vrijedne nagrade za najbolju knjigu godine u kategoriji proze. U organizaciji Kluba žena UBH Prsten i Mozaika knjiga u ugodnoj atmosferi Gradske kavane na Trgu bana Jelačića održana je u srijedu, 17. rujna, promocija najnovije zbirke priča, I na početku i na kraju bijaše kava (Mozaik knjiga, 2014.) naše rado čitane i nagrađivane spisateljice Julijane Matanović. Pozivu se odazvalo više od stotinu vjernih čitatelja i spisateljičinih prijatelja, a samu promociju moderirala je poznata radijska voditeljica Sonja Šarunić. O velikoj čitanosti književnice govorio je glavni urednik Mozaika knjiga Zoran Maljković, istaknuvši kako je zbirka priča u kratkom razdoblju gotovo rasprodana već u fazi predstavljanja, što je u ovim vremenima izvanredan uspjeh. Kako je rekao, autorica je u svojim pričama s lakoćom postigla visoku razinu privatnog prepoznavanja, a ovu knjigu između ostalih smatra njenim najzrelijim djelom koje obiluje antologijskim pričama. Izvrsnom glumačkom interpretacijom glumica Anja Šovagović dočarala je duboku ljudsku intimu koja izbija uz rituala ispijanja kave. Ispijanje tog crnog napitka stoljećima je u nas ritual koji je zbližavao ljude, dok se danas pretvara u brzu kavu „s nogu“, a sve je češći odgovor na poziv na kavu: „Nemam vremena!“ Ovo sve površnije shvaćanje rituala ispijanje kave prethodilo je nastanku zbirke. Podrobniju i stručnu analizu ovog dragocjenog novog djela domaće književnosti dale su recenzentice Mirna Brkić Vučina i Dolores Grmača, obje bivše studentice profesorice Julijane Osobe na fotografiji s desna na lijevo: Dr.sc.Dolores Grmača, doc. – recenzentica, a inače prof. sa Filozofskog fakulteta u Zagrebu; prof. Julijana Matanović – autorica knjige; Sonja Šarunić – moderatorica i voditeljica na RADIO SLJEME Matanović. Kako je istaknuto, knjigom prevladava nostalgičan ton, te se osjeća žal za prošlim vremenima, kada su žene dostojanstveno starjele i bile ponosne na svoje godine, kada su djeca bila samo djeca i nisu se crvenjela zbog jedne četvorke i roditelji ih nisu učili da budu čvrsti i snažni jer je svijet okrutan. Kroz ovih petnaest priča u kojima je glavni lik – kava, a motiv – ispijanje kave, autorica je priče istrgnula iz sjećanja. Intimni ugođaj razgovora o kavi pojačali su duboki tonovi sevdaha mlade glazbene umjetnice i kantautorice Elme Burnić. OSVOJENE NAGRADE 2014.: Svakako treba napomenuti da je sama knjiga naišla na izuzetno dobre reakcije i kod kritičara te je zasluženo osvojila čak dva vrijedna priznanja. Za najbolju knjigu godine 2014. u kategoriji proze osvojila je nagradu Josip i Ivan Kozarac te u istoj kategoriji nagradu Ksaver Šandor Gjalski. aktualno NAGLAS november 2014 Vreme za knjigu Bojana DODIĆ 14 Mladinska knjiga BEOGRAD Drugog novembra završen je 59. Međunarodni sajam knjiga u Beogradu, najznačajnija smotra izdavaštva u regionu. Tokom osam sajamskih dana, čiji je moto bio „Vreme je za knjigu”, predstavljene su domaće i strane knjige, kupovala su se i prodavala autorska prava, a osim izdavača, na sajmu su bili prisutni knjižari, distributeri, bibliotekari i mnogi pisci na promocijama svojih knjiga. Sudeći po ovogodišnjoj poseti štandu Mladinske knjige Beograd, interesovanje za knjigu u Srbiji ne jenjava. Kao i prethodnih godina, i ove je u danima vikenda bilo pravo umeće probiti se kroz avenije centralne hale Beogradskog sajma, zakrčene poklonicima pisane reči, koji su tražili dobro referensno izdanje, sledeće štivo za razbibrigu, poklon za svoje najmlađe, stručne knjige, monografije ili stripove. Prvi put arena centralne hale bila je mala za štand zemlje – počasnog gosta sajma, tako da je paviljon Narodne Republike Kine, veli- čine oko 1.000 kvadratnih metara, postavljen u halu 2, gde je i održano svečano otvaranje. Narodna Republika Kina, zemlja velika u svakom pogledu, s jednom od najstarijih književnosti u svetu i ogromnim kulturnim nasleđem i tradicijom, predstavila je ovdašnjoj publici istoriju pisanja i štampanja knjiga u Kini, kao i prepoznatljivi ritual pripremanja i ispijanja čaja. Gosti na štandu bili su značajni kineski pisci današnjice čija su dela prevedena na srpski. Veliku pažnju posetilaca privukla je i izložba knjiga srpskih pisaca prevođenih na kineski, među kojima su Pisac Pilotske knjige Zoran Modli, u razgovoru s budućim pilotima se našli klasici poput Vuka Karadžića, Branislava Nušića, Ive Andrića, Meše Selimovića, ali i neka neočekivana imena iz sveta lepe književnosti i publicistike. Štand Mladinske knjige Beograd, skromnijih razmera od štanda zemlje – počasnog gosta sajma, ove godine bio je u znaku monografije Gradovi Srbije, našeg dugogodišnjeg saradnika Dragana Bosnića. Novi tom edicije Upoznajmo Srbiju, prvi put predstavljen sajamskoj publici, privukao je veliku pažnju. Kroz sjajne varoške priče, sentimentalne stare fotografije i sjajne moderne fotografske portrete biranih gradova, posetiocima smo predstavili život u urbanim sredinama Srbije. Veliku pažnju posetilaca privukla je i društvena igra Čudesno putovanje po Srbiji – projekat koji je takođe ovog oktobra imao sajamsku premijeru. Osim ova dva projekta, Mladinska knjiga predstavila je posetiocima sajma Veliki porodični medicinski priručnik, dva nova turistička vodiča iz edicije Top 10 – kroz Moskvu i Krf, novo, osveženo izdanje Pilotske knjige Zorana Modlija, koje je za ovaj sajam dobilo i filmsku pratnju u vidu poklon DVD-a Škola letenja, kao i dva nova naslova u nizu detektivskih romana Agate Kristi – Ubistvo Rodžera Akrojda i Nemi svedok. S tim naslovima Agata Kristi je u Mladinskoj dobila sasvim novu likovnu opremu, o kojoj smo pisali u nekom od ranijih brojeva. Za ovogodišnji sajam pripremljen je i priličan broj ponovljenih izdanja onih naslova koji su u protekloj godini bili veoma traženi – Čudesna Srbija, na srpskom i engleskom jeziku, Srpske slave i Velika ilustrovana enciklopedija Životinje, te pet ponovljenih izdanja beletristike, među kojima je i svima nam omiljeni Stogodišnjak koji je iskočio kroz prozor i nestao Junasa Junasona. Među dragim gostima našeg štanda, koji su se družili s čitaocima aktualno NAGLAS november 2014 15 i potpisivali svoje knjige, bili su Tamara Ognjević, autorka monografije Blago Srbije, Dragan Bosnić, autor Gradova Srbije, Božidar Miloradović, autor inicijala u Vladarima Srbije, i Zoran Modli, pilot novog izdanja Pilotske knjige. Oni su nam preneli svoje utiske sa sajma. „Dva najupečatljivija utiska o ovogodišnjem sajmu jesu, pre svih, fascinantni Kinezi, koji su se predstavili superiornom kulturnom istorijom, začuđujuće maštovitom i disciplinovanom kaligrafijom i opojnim mirisom toplog čaja. Drugi utisak je taj neverovatan naški, manijakalni, i ljubvenosni odnos prema knjizi. Tolika gužva, još veća sirotinja, ali knjiga je knjiga. Obradovanje. O gučevskoj atmosferi u središnjem delu arene nemam šta da kažem, važno je da se knjige kupuju ili prodaju, zavisi kome je šta važnije. Još jedna stvar koja je na mene ostavila veoma ohrabrujući utisak jeste dirljiva i grčevita upornost malih izdavača za originalnošću i njihova neuništiva želja za opstankom. A beogradska Mladinska knjiga: prelepa i prebogata izborom. Uživanje je prošetati štandom i poneku lepu knjigu prelistati”, rekao je Bole Miloradović, veliki poklonik lepih knjiga. „Priznajem da sam sentimentalna kada je reč o Sajmu knjiga, jer me on podseća na neka vremena u kojima smo dugo razgovarali o novim izdanjima, nagrađenim delima, temama i piscima. O onome što smo čitali ili se spremali da čitamo. Bilo je to pre izuma mobilnih telefona i masovne upotrebe interneta. Stoga se vraćam Sajmu knjiga. Zbog one male grupe posetilaca koja će zaviriti na neupadljive štandove, odslušati promocije u polupraznim salama, uzeti knjigu u ruke i pročitati u njoj prvu i poslednju rečenicu, postaviti autoru pitanja o tome kako je došao do nekih ideja i saznanja. Oni jesu idealna polovina svakog pisca koji Nešto statistike ovogodišnjeg Sajma knjiga Međunarodni sajam knjiga u Beogradu, 59. po redu, održan je od 26. oktobra do 2. novembra 2014. Učešće je uzeo 971 izlagač, suizlagač i zastupljena firma, od čega 443 iz inostranstva. Sajam je pratio 1.021 akreditovan novinar, od čega 912 iz Srbije, a kroz štandove je prošlo 164.606 posetilaca. Na štandu Mladinske knjige Beograd prodate su 3.982 knjige, što je za 9% više u odnosu na prošlu godinu. Najprodavaniji naslov, kao i prošle godine, bila je Ukleta kuća Agate Kristi, sa 253 prodata primerka. Romani Agate Kristi, njih 25, koliko smo do sada izdali, privukli su najviše naših čitalaca – prodato je preko 2.000 primeraka, 30% više nego prošle godine. Posle naslova kraljice misterija, najprodavaniji je bio roman Junasa Junasona Stogodišnjak koji je iskočio kroz prozor i nestao – poverenje mu je poklonilo 157 čitalaca, koliko i svim ostalim piscima beletristike zajedno. Značajnije učešće u finansijskim rezultatima ovogodišnjeg sajma imali su luksuzni Vladari Srbije i društvena igra Čudesno putovanje po Srbiji. veruje da za pravu literaturu još ima prostora”, kaže istoričarka umetnosti i spisateljica Tamara Ognjević. O svom gostovanju na štandu Mladinske, uvek vedri Zoran Modli rekao je: „U svojoj redovnoj radio-emisiji Zakon akcije i reakcije, koju, uz dva centralna beogradska radija, Beograd 202 i Studio B, prenosi još tuce drugih radio stanica širom Srbije, nisam propustio da spomenem svoje najnovije gostovanje na Sajmu knjiga, kada sam pred štandom Mladinske knjige Beograd, sa ooooogromnim zadovoljstvom potpisivao pri- merke drugog (dopunjenog i ulepšanog) izdanja Pilotske knjige. Nagrada mi je bila to što sam upoznao nekoliko sjajnih mladih osoba, sreo niz starih prijatelja i nakon svega podelio utiske sa svojom požrtvovanom urednicom! Pa treba li čoveku nešto više od toga? Nekome poput mene – ne!” Predajom Otvorene knjige ambasadora Kine Li Mančanga ruskom kolegi Aleksandru Vasiljeviču Čepurinu zvanično je zatvoren 59. a počele su pripreme za jubilarni 60. Međunarodni beogradski sajam knjiga, kome se unapred radujemo. Dekoracija na štandu Mladinske u znaku Stogodišnjaka koji je iskočio kroz prozor i nestao aktualno NAGLAS november 2014 Promocija novog romana Pavla Pavličića Crveno pile Dubravko ZEBIĆ 16 Anto MAGZAN - Pixel U srijedu, 29. listopada, u Wine baru Basement u Zagrebu, Mozaik knjiga je u suradnji s 24sata održala promocija knjige iz biblioteke Balkan Noir, Crveno pile, našeg iznimno popularnog i produktivnog pisca. Riječ je o krimiću koji nikog neće ostaviti ravnodušnim. Novi krimić Pavla Pavličića donosi još jednu napetu avanturu urednika crne kronike Ive Remetina i njegova prijatelja Vlade Šoštara, inspektora u zagrebačkoj policiji. „To je priča koja govori malo o obiteljskim odnosima, malo više o ljubavi, a najviše o tome kako ljudi često vjeruju da bolje od drugih znaju kako treba voljeti djecu, roditelje, rodbinu i prijatelje, pa se zato pletu u tuđi život i stvaraju mnoge nevolje sebi i drugima“, istaknuo je Pavličić. Crveno pile roman je brzog ritma i naglih preokreta u radnji koji potvrđuje Pavla Pavličića kao jednog od vodećih hrvatskih autora kriminalističkih romana. Na promociji su Na fotografiji: Goran Gavranović – urednik Balkan Noir biblioteke 24 sata, Pavao Pavličić – autor, Zoran Maljković – glavni urednik Mozaik knjige uz autora sudjelovali urednik knjige i glavni urednik Mozaika knjiga Zoran Maljković, zamjenik glavnog urednika 24sata i Expressa Goran Gavranović, dok je moderatorica bila Nina Kljenak, voditeljica vijesti televizije kuće N1. Promocija čitanja među djecom i mladima Dubravko ZEBIĆ Lav STIPIĆ U listopadu je pokrenut projekt promocije čitanja među djecom i mladima pod nazivom ČITAJMO ZAJEDNO. Riječ je o akciji organiziranoj u sklopu APM-ova mjeseca djece, a idejno je rješenje marketinškog odjela Mozaika knjiga na čelu s voditeljem odjela Lavom Stipićem i voditeljicom odjela prodaje pravnim osobama Dariom Borić. Ovo je prvi takav projekt Mozaika knjiga, a pokrenut je pod sloganom: „DJECA KOJA ČITAJU POSTAJU LJUDI KOJI MISLE“ i „15 MINUTA JE DOVOLJNO“. Želja je organizatora nastaviti s takvom komunikacijom i sljedeće godine, s ciljem što veće prepoznatljivosti kako komunikacije i vizuala, tako i same izdavačke kuće i dječjih naslova. U sklopu projekta svakog je tjedna tijekom listopada održana radionica, na kojoj su studenti ADU Sveučilišta u Zagrebu čitali i glumački interpretirali dječje naslove. Izvr- sni mladi glumci Luca Anić i Paško Vukasović svojim su pedagoškim vještinama, ali i interpretacijama priča kao što su Grga Čvarak, Djeco laku noć te Maša i klaun, pobudili dječju maštu i plijenili njihovu pozornost. Vjerujemo da ovaj projekt ima svijetlu budućnost, što je pokazalo i zanimanje drugih hrvatskih gradova da se takva vrsta radionica održi i kod njih. urednica priporoča NAGLAS november 2014 17 urednica priporoča Zlata mačja preja urednica priporoča urednica priporoča urednica priporoča urednica priporoča urednica priporoča Svetlana Makarovič ZLATA MAČJA PREJA Uredili: Jasna Merc in Irena Matko Lukan Spremna beseda: Boris A. Novak »Kakšna sreča, da imam srečo,« si je rekla Sapramiška ... Tudi mi jo imamo. Ker lahko beremo. Pravljice! Svetlanine pravljice! Kakšno veselje je v roke vzeti razkošno knjigo pravljic Zlata mačja preja. Na naslovnici so se muce Zvonka Čoha zapredle v zlato mačjo prejo, mi pa lahko predemo ob škratu Kuzmi, Pekarni Mišmaš, Sapramiški, Tacamuci, Smetiščnem mucu, Vili Malini, Sovici Oki, Glavnem petelinčku, Korenčkovem palčku, Medeni pravljici, Razvajenem vrabčku, Potepuhu in nočni lučki, Komarju Zz … Same izbrušene umetnine, ki so jih ilustrirali Suzi Bricelj, Zvonko Čoh, Kostja Gatnik, Marjanca Jemec Božič, Kaja Kosmač, Maša Kozjek, Tomaž Lavrič, Matjaž Schmidt, Gorazd Vahen in Svetlana Makarovič. Svetlanine pravljice so zbrane v več kot tristo petdeset strani obsežno antologijo, ki se začne s pesmijo Črni muc, kaj delaš? in zaključi s pesmijo Kaj bi miška rada. Nekatere podobe že poznate, denimo Sapramiško, sovico Oko, Tacamuco ... Gorazda Vahna ali pa pekarno Mišmaš Kostje Gatnika, vilo Malino in Korenčkovega palčka Svetlane Makarovič, pa škrata Kuzmo Tomaža Lavriča in kosovirje izpod čopiča Matjaža Schmidta ... Nekaj pravljic pa so Suzi Bricelj, Zvonko Čoh, Marjanca Jemec Božič, Kaja Kosmač in Maša Kozjek upodobili na novo. Pripravljati knjigo Svetlaninih pravljic je magično, saj ves čas vstopaš v zakladnico, kjer se vedno znova odstirajo škratovski cekini – lepota umetnosti. In zdaj je knjiga tu. Za vse nas. Svetlana Makarovič je vsestranska umetnica ter ena najboljših in najpomembenjših ustvarjalk pri nas. Je Vélika Dama sodobne književnosti, kar velja ne le v slovenskih, temveč tudi v širših, mednarodnih okvirih. (Boris A. Novak) Boris A. Novak je za knjigo napisal poglobljeno spremno besedilo Dobrota pravljic Svetlane Makarovič. Njegove besede nas bodo najlepše povabile h knjigi. • Pravljice imajo vselej dvojno dno: ob vsej domišljijski svobodi, ki omogoča živalim, da govorijo, ob vsem humorju, ki poslušalce in bralce sili v glasen smeh, bomo ob prepoznavi za otroke tipičnih situacij (npr. lo- mljenje prvih zob) spoznali tudi globljo in neprimerno temnejšo zgodbo – zgodbo o odraščanju otroka, njegovem odhodu v okrutno kolesje družbe, kjer ga čakajo številne pasti sebičnih in požrešnih mogočnežev. Na domišljijsko zakrinkan in nevsiljiv način pravljice naučijo otroka, kako naj se upre močnejšim, kako naj se upre zlu. • Užitek, ki ga otroci občutijo ob branju in poslušanju pravljic, torej ni zgolj užitek ob igri in svobodi domišljije (čeprav je tudi to), temveč je globoka psihična potreba odraščajočih po domišljijskih podobah, ki jim na zakrinkan način kažejo ustroj človeške družbe, ter zgodbah, ki jim na igriv način prikazujejo, kako se soočiti z izzivi, razrešiti probleme in premagati nevarnosti. Z drugimi besedami: pravljice so na svetu zato, da otroci na sebi lasten način, znotraj svojega doživljajskega obzorja razumejo, kaj je dobro in kaj je zlo. • Tudi sam rad berem Svetlanine pravljice. Če naj bom čisto iskren, tudi zato, ker imam občutek, da kljub svojim letom še zmeraj nisem povsem odrasel. Da ne obvladam te pošastne človeške družbe. Da se pogosto počutim osamljenega in ranjenega. Svetlanine pravljice mi pomagajo, da se bolje znajdem v svetu, v katerem se sicer čutim izgubljenega. Da se nasmejem samemu sebi in mi smeh da korajžo. Da se razjezim na hudobijo in mi jeza pokaže, kaj je prav in kaj je narobe. Da me lepota gane. Da se zganem in da grem na pot. Pojdimo, pojdimo pravljice brat. smernice / strokovno NAGLAS november 2014 Božične modne smernice 18 Rok GREGORIN Leto 2014 se počasi končuje. Preden se začnemo ukvarjati z inventurami in analizami dogajanja ter sklepi za prihodnost se bomo, spet tradicionalno, pomudili pri tem, kakšne so »modne smernice« v najpomembnejšem delu leta za založnike in knjigotržce – v božični sezoni. Pri nas ji rečemo božično-novoletna sezona, saj sta v njej kar dva obdarovalna praznika. No, pa niti Miklavža ne smemo pozabiti. Tako lahko slovenski knjigotržec in založnik od te sezone pričakujeta celo več kot njihovi kolegi po svetu, če smo seveda (pre)optimistični. Kmalu, že na knjižnem sejmu, se bodo pokazale največje uspešnice tega konca leta. V naši hiši letos največ stavimo na kar nekaj naslovov: Zlato mačjo prejo, Kdo si, Aljaska?, Orodjarno, Analfabetko, ki se je naučila računati ter na Junaka in božičnega mačka Boba. Poleg tega stavimo na uspešnice, ki so na vrh lestvice skočile že med letom: Ni je več, Krive so zvezde, Sapiens in seveda na Slovar slovenskega knjižnega jezika. Onkraj naših meja pa založniki in knjigotržci na različnih knjižnih trgih stavijo na različne naslove in podobne prodajne taktike. V svetu svobodnih cen na knjižnem trgu se je že pričel boj za največji kos božične pogače, taktika pa je enostavna: kdo bo prej. Tako sta v ZDA velika trgovca Target in spletni velikan Amazon že uvedla božično sezono, čeprav se pregovorno prične s črnim petkom, ki sledi zahvalnemu dnevu (tega v ZDA praznujejo četrti četrtek v novembru). Pri Targetu so letos črni petek prestavili kar na prvi petek po noči čarovnic, na prvi november. Amazonovi tržniki niso bili tako pogumni, vendar pa že ponujajo črnopetkove ponudbe pred črnim petkom. Tudi največja mreža zidanih knjigarn v ZDA bo šla Segmentacija Slavica GREGORN Z uvedbo podatkovnega skladišča smo pridobili orodje (program), ki omogoča popolno, hitro in natančno segmentacijo podatkov glede na potrebe. To orodje je nadomestilo Libris Akcije in delno tudi Oracle. Z novim programom Data Warehouse (DW), ki smo ga oktobra 2013 po nekajmesečnem testiranju dali v produkcijo, smo pridobili orodje, ki omogoča veliko novih prijemov za izdelavo akcij. Proces segmentacije je zelo zapleten. Od uporabnika zahteva natančnost, izvrstno poznavanje baze podatkov, tehnično znanje; hkrati je orodje, ki na prijazen način olajša delo. S pravilnim pristopom in trdim delom smo skupaj dosegli cilj – izboljšanje procesa segmentacije do te mere, da lahko samostojno izvedemo vse zahteve Prodaje. Pri tem je imela veliko vlogo tudi podpora Informatike, predvsem Igor Pušnar. S tem orodjem proces vodimo od začetka do konca. Najprej po različnih kriterijih, ki jih določi Prodaja, pripravimo izbor kandidatov – segmentacijska poročila (template). Nato s pravilno uporabo logičnih operaterjev segmentacijska poročila (AND, OR, AND NOT, OR NOT) sestavimo v celoto – akcijo. Potem s posebnim »reportom« zapišemo akcijo; tu določimo šifro, opis in izključevanje na družino. Posamezno akcijo nato potrdimo v celoti ali omejimo količino, po potrebi tudi razširimo – če kandidatov ni dovolj. Po potrditvi sledi izpis, za kar imamo pripravljenih nekaj poročil: izpis za tiskarja v fiksni obliki, izpis v excelu, izpis atributov po želji, izpis otrok-starš, izpis za rojstni dan in za telefonski studio. Dodane vrednosti segmentacije DW • Hiter dostop do podatkov; ko prodajni oddelki formirajo zahtevo za izdelavo akcije, lahko v enem dnevu pripravimo bazo ne glede na število podskupin in parametrov. • Analiza; pred začetkom segmentacije se lahko naredi analiza fizične osebe (FO): osebni podatki, število, znesek ali dolg nakupa, kje, kdaj in kaj je kupila, izvor pridobitve … • Zgodovina nakupov FO; v naši bazi podatkov imamo FO, ki so zapisane večkrat (dvojniki), se pravi z različno zgodovino nakupov. DW omogoča, da pri pravilno povezanem dvojniku v L1, ki ima samo eno aktivno šifro, pridobimo zgodovino vseh nakupov. • Zgodovina nakupov glede na prodajni oddelek; DW omogoča zgodovino nakupa (število ali znesek) v določenem obdobju samo za eno stroškovno mesto (prodajno pot). Pri segmentaciji lahko upoštevamo tudi nakupe v klubskih centrih. • Osebni podatki FO; segmentiramo lahko po vseh osebnih podatkih kupca: rojstni dan, imena, e-naslov, telefon, regija … • Nakupi po nakupnih skupinah; nakupi artikla glede na določeno prodajno pot. smernice / strokovno NAGLAS november 2014 19 v tekmo prej. Knjigarne bodo dobile božično podobo že konec tedna pred zahvalnim dnem. Med mnogimi predvsem plastično-elektronskimi predlogi za darila so tudi knjige, navadno velike uspešnice po ugodnih cenah, kar praviloma pomeni okoli 50 % manj od na platnicah natisnjene cene. Sodeč po ponudbah veleblagovnic, Amazona in knjigotržcev si v ZDA v prihajajoči božični sezoni največ obetajo od knjig (ne nujno v tem zaporedju) Ine Garten (Make it Ahead: A Barerfoot Contessa Cookbook – jedi, ki jih lahko pripravimo vnaprej), velikih zvezd ameriške žanrske literature Johna Grishama, Stephena Kinga in Kena Folletta, veliko si obetajo tudi od ilustrirane knjige G. R. R. Martina (The World of Ice & Fire), spominov Georgea W. Busha na svojega očeta z naslovom 41, ki bo uspešnica morda le v ZDA, in avtobiografije komedijantke Amy Poehler Yes Please. Pri mlajših bralcih pa stavijo največ na novo nadaljevanje Dnevnika nabritega mulca. Na naši strani Atlantika pri mlajših bralcih tudi največ pričakujejo od Dnevnika nabritega mulca, britanski založniki in knjigotržci od Guinnessove knjige rekordov in Grozne tete (Awful Auntie) Davida Walliamsa, ki je zaslovel z Babico barabico. Še vedno bodo veliko evropskih mladostnikov razveselile Krive so zvezde. Božiček pa naj bi odraslim • Serije; lahko dobimo kupce, ki so kupili eno ali več knjig iz zbirke. • Sorodniki; DW omogoča, da pridemo do natančnih podatkov sorodnikov, ki so povezani v L1. Ta pridobitev je dobrodošla za ciljne skupine otrok, ki so povezani s starši. • Telefoni; za telefonski studio je velika pridobitev: SILENT – KONTAKT – NAROČILO. Po zaključku klicanja določene baze lahko izločimo kontaktirane osebe od nedosegljivih (SILENT). Določimo tudi prioriteto telefona 1 ali 2 (stacionarni/mobitel). • Revije; za vsako revijo lahko posebej določimo aktivne ali ukinjene naročnike, ker lahko upoštevamo natančen datum naročila ali ukinitve. • Knjižni klubi so prav tako veliko pridobili. Pri nabiranju kandidatov za različne aktivnosti veljajo nekoliko drugačna pravila in vedno večji del »izbirnega postopka« za komunikacijo s člani prenašamo na orodje Microstrategy (tudi opominjanje članov, komunikacijo z novimi in bivšimi člani, kandidate za SMS-obveščanje itd.). Če povzamemo – program nam omogoča, da pridemo do člana po kanalu, za katerega se je izkazalo, da mu najbolj ustreza. • Blokade; glede na vzrok blokade – matrika blokad. Za uspešno segmentacijo je zelo pomembna baza podatkov. Vse orodje, ki smo ga pridobili, ne bi moglo delovati brez natančno in skrbno urejene baze FO. Za to nenehno Evropejcem še vedno intenzivno prinašal uspešnico Ni je več. V Nemčiji veliko stavijo na božično izdajo mačka Boba in na »psihopop« uspešnico Fant mora na svež zrak: moje otroštvo (Der Junge muss an die frische Luft: Meine Kindheit und ich) Hapeja Kerkelinga. Visoko bo kotirala tudi knjiga o zdravju Šarmantno črevesje (Darm mit Charme) Giulie Enders. Britanski Božiček bo nosil There's Something I've Been Dying to Tell You Lynde Bellingham, njeno življenjsko zgodbo in boj z rakom, ter enako kot v ZDA romana Kena Folletta in Stephena Kinga in seveda ilustriranega G. R .R. Martina. Ne smemo pa pozabiti na priljubljene življenjepise upokojenih nogometnih zvezd in na novo knjigo Sylvie Day, ki izide skupaj s to številko Naglasa. Segmentacijska poročila – templati Sestavljanje segmentacijskih poročil v celoto – akcija vsak dan skrbimo v SOK-u. Pri vnosu naročil natančno preverimo vse podatke in manjkajoče dopišemo, popravimo ali vpišemo novo FO, če je še nimamo v bazi. Poleg naročil bazo skrbno posodabljamo tudi iz drugih virov, kot so različne nagradne igre in naslovi novorojenčkov, ki nam jih posreduje agencija DAM MARKETING. promocija NAGLAS november 2014 Zabavno jadranje po morju znanja Mojca GREGORIN 20 Katja ARH V okviru jesenske akcije za revije vsako leto pripravimo srečanja s poverjeniki revij, mentorji Cici Vesele šole in mentorji Vesele šole. Udeležencem srečanja predstavimo uporabnost naših revij pri pouku in pomen revij za bralno pismenost otrok. Vedno smo pripravljali po pet ali več dogodkov, medtem ko smo se letos odločili le za dve večji strokovni srečanji. Hkrati smo na seminarju povezali vsebine in sporočila za udeležence seminarja tako s področja revij kot tudi učbenikov in pripravili bogat program. Srečanji sta potekali na visokem nivoju, v lepem hotelskem ambientu dveh naših čudovitih mest, na Ptuju in na Bledu. Naši prizadevnosti v potrditev se je obeh srečanj skupaj udeležilo cca. 450 vzgojiteljev in učiteljev. Velika dogodka leta smo poimenovali »Zabavno jadranje po morju znanja« in skupaj z udeleženci jadrali po naših čudovitih revijah, portalih za učitelje in učence www.ucimte. com in www.ucimse.com, pot pa nas je peljala tudi do pomena branja in eksperimentiranja. Dogodka je odlično organizirala Helena, medtem ko smo ji pri pripravi na seminar in na samem dogodku pomagale še Monika, Katja, Marija in Mojca. Srečanji sta se začeli z uvodnim pozdravom Bojana Šviglja, Alenka Kepic Mohar je v nadaljevanju nazorno predstavila nova izobraževalna portala za učitelje in učence: www. ucimte.com in www.ucimse.com. S humornim nastopom in v razvedrilnem duhu je udeležence razveselil Andrej Rozman Roza, ki je imeniten igralec in humorist, avtor številnih ugank, pesmic in zgodbic, ki jih objavljamo v revijah Cicido in Ciciban. Po odmoru za kavico, prigrizek in klepet smo se razdelili v dve skupini. V prvi skupini (vzgojiteljice, učiteljice 1. triletja) smo skupaj z urednicami učbeniškega programa (Aleksandro, Tihano, Metko in S humornim nastopom je udeležence razveselil Andrej Rozman Roza. Valentino) zajadrali med gusarskimi otoki na portalu www.ucimse.com. Urednice so nazorno pokazale tipe nalog in načine reševanje. Barbara Hanuš, zunanja sodelavka revij Cicido in Ciciban, je pojasnila, kako s pomočjo revij Cicido, Ciciban in Cici zabavnik popeljemo otroke v svet branja, pisanja in prepoznavanja raznovrstne in kakovostne ilustracije ter ustvarjanja. Predstavila nam je tudi nekaj knjig, v katerih najdemo izbor najboljših pesmic, ugank in zgodbic, ki so prvotno izšle v revijah Cicido in Ciciban. Na Ptuju smo srečanje prve skupine zaključili s predavanjem dr. Igorja Sakside, ki je govoril o pomenu branja raznovrstnih knjig in vlogi mentorjev pri spodbujanju branja. Predstavil je tudi knjige, ki so v letu 2014 izšle v zbirki Domače branje. Na Bledu smo srečanje sklenili z naravoslovnimi poskusi, ki jih je izvedla Asja Kamenšek, avtorica nove knjige s poskusi za predšolsko vzgojo Naravoslovni hokus pokus. Udeleženci so bili nad njenim predavanjem navdušeni, kar so tudi potrdili z naročilom njene knjige pri našem šolskem zastopniku Stojanu. V drugi skupini, namenjeni učiteljem 2. in 3. triletja ter mentorjem Vesele šole, je poskuse iz naravoslov- nega tekmovanja Kresnička izvajal Andrej Guštin (fizik, astronom in avtor člankov v reviji Moj planet in Gea). Andrej je udeležence opozoril, da lahko poskuse iz naravoslovne Kresničke vsak mesec poiščejo tudi v reviji Moj planet. Odgovorna urednica revije Pil Jana Zirkelbach nam je razložila, da je tudi revija Pil zelo uporabna pri pouku. Pri razrednem pouku lahko učitelji uporabijo teme o odraščanju, pri zgodovini Velika odkritja, pri geografiji reportaže in čudesa sveta … Za zaključek srečanja sta urednici Špela Kikelj in Nika Susman mentorje Vesele šole »poučili«, kako otroke čim bolje pripraviti na tekmovanje iz Vesele šole. Obe srečanji sta bili čudoviti, vse je potekalo po planu. Že na samem srečanju smo dobivali pozitivne odzive s strani udeleženk, ravno tako so nam svoje zadovoljstvo sporočale po srečanju, ko smo jim poslali evalvacijski vprašalnik. Razveselile so nas z izjavami, da so bile zelo zadovoljne z vsebino srečanja in navdušene nad portalom in revijami. Verjamemo, da bodo navdušenje prenesle tudi na sodelavce, otroke in starše. Me pa se že veselimo novih srečanj, za katere bomo ponovno poskrbele, da bodo nepozabna in učinkovita. NAGLAS november 2014 21 Andrej ILC v spomin Zbogom, mojster arhiv MKZ V petek, 7. novembra, smo v Konzorciju predstavljali knjige letošnjega kondorja, med drugim tudi Wiesɫawa Myśliwskega, ki nekje v svojem čudovitem Traktatu o luščenju fižola zapiše tole misel: »Kaj naj bi to sploh bilo, naključje? To je samo beseda, ki jo nadenemo tistemu, česar nismo sposobni razumeti.« Govorili smo tudi o Tonetu Pavčku in njegovem kondorju. Ko smo 21. oktobra 2011 izvedeli za Pavčkovo smrt, je Kajetan Kovič praznoval osemdeset let. Na dan, ko smo v svet pospremili Pavčkovo antologijo Eh, srce ti moje ljubljeno, nas je pozno popoldan doletela novica, da je nekaj let po Menartu in Pavčku odšel še tretji član legendarne pesniške tovarišije Kajetan Kovič. Ni bilo nepričakovano, a nas je vseeno presenetilo in do dna pretreslo. Čez nekaj dni smo ga pokopali oziroma pospremili na poslednjo pot v Radgono. Ni bil velik pogreb. Mojca Pišek je v zelo osebnem besedilu v Dnevniku zapisala, »da najbrž sodi med pesnike, ki jih vsi na tihem občudujemo, pri tem pa občudovalci okoli tega redko dvigamo prah ali ga javno ustoličujemo«. Pesnik, prozaist, prevajalec, urednik in akademik je bil eden najimenitnejših in najzvestejših sodelavcev Mladinske knjige, pri kateri je izdal večino svojih knjig za otroke, vse po vrsti sodobnih klasik, ki, tako kot denimo Grimmove pravljice v Nemčiji, že dolgo spadajo v obvezno duhovno popotnico vsakega tukajšnjega otroštva. Boris A. Novak je o spoštovanem pesniškem kolegu v čitanki Navodilo za hojo (CZ, 2011) zapisal: »Umetniki se po navadi delijo na tiste, ki so težki in nepriljubljeni na eni strani, ter tiste, ki so lažji in priljubljeni na drugi strani. Kajetan Kovič je eden izmed redkih primerov, ki suvereno združuje obe kvaliteti: je klasik, avtor nadvse pomembnega in po literarni kvaliteti diamantno izbrušenega opusa, obenem pa uživa tudi širšo priljubljenost.« Že leta 1992 je izšel njegov kondor Letni časi, letos smo objavili razširjeno in ilustrirano izdajo njegove ključne pesniške zbirke Labrador. Peter Kolšek v priložnostnem tekstu ob Kovičevi osemdesetletnici pravi, »da zmore narediti umetnino iz vsega, na kar se ozre ali se dotakne, četudi je to goban, kravata ali goveja juha«, in ob tem ugotavlja, da »je veliko globlji, kot kaže lahkotna in vabljiva površina njegovih verzov«. Nekaj takega velja tudi za njegove otroške knjige, ki, v nasprotju z deli nekaterih drugih ustvarjalcev, niso zgolj lahkotna fusnota k »odraslemu opusu«, saj je, kot duhovito ugotavlja Kolšek, »Kovičev najbolj provokativni družbeni osebek pravzaprav maček Muri, ta nekonformistični frajer, ki ima v in na sebi več človeškega kot živalskega: s svojim heroičnim lomastenjem po meščanskem oportunizmu iz upesnjene otroške slikanice še danes nesramno pogleduje v svet odraslih«. Podpisanemu pride v zvezi s tem na misel še zbadljivi song Naš maček z megauspešne kasete/ cedeja Maček Muri (1984), ki nekoliko starejšim postane dodatno razumljiv v kontekstu tedanje politične afere »Mačkova vila«: »Je živel en maček in bil je falot, po svetu je hodil kot velik gospod. Vsem mucam je dvoril in vodil jih v bar, v tujini zapravljal je mačji denar. Sezidal je hišo, kaj hišo, cel grad, in v njem se šopiril košat in bogat. Že marsikak maček vse to je počel, nazadnje se v lastne je zanke ujel.« Kovičeva umetnost v brezčasni uglasbitvi in interpretaciji Jerka Novaka in Nece Falk je tudi razlog, da so odrasli žuri na trenutke neverjetno podobni otroškim: oboji na vrhuncu vrtijo isti komad … Antološka knjiga otroških del Kajetana Koviča bi morala obsegati praktično vse njegove knjige. Zlata ladja, Moj prijatelj Piki Jakob, Maček Muri, Zmaj Direndaj, Pajacek in punčka in Zgodnje zgodbe (večina z ilustracijami Jelke Reichman) so dela nespornega mojstra, ki je s svojim količinsko relativno skromnim, a pomensko neizmerno razkošnim opusom slovensko literaturo za otroke povzdignil na najvišjo, tudi mednarodno primerljivo raven. Kot že rečeno, se v teh večplastnih, pogosto žlahtno ironičnih knjigah užitkarsko »najdemo« tudi odrasli, s tem pa se potrjuje stara resnica, da je lahko dobra otroška knjiga enako zanimiva za otroka kot za odraslega. Kot je nekoč zapisal avtor sam: »Moje knjige za otroke zato niso nujno zgolj otroške, ampak so, v prispodobi rečeno, namenjene bralcem od tretjega do devetdesetega leta. Vsak bralec bere knjigo drugače in najde v njej tisto, kar je sposoben ali voljan sprejeti.« Maček Muri bo prihodnje leto praznoval zrelih 40 let in če ne bi bil knjižni junak, bi lahko zapisali, da bo zdaj, ko nima več očeta, definitivno moral odrasti. dogodki NAGLAS november 2014 22 Mesec otroških knjig in praznik Čebelice Vanja KLENOVŠEK Maja PAJK, Špela BRLOŽNIK in Žiga SEDEJ Da, jesen je lepa. Drevesa so dobila mavrično barvo, le smreke zeleno mežikajo v zadnje tople žarke sonca. Mesec oktober je bil v Knjigarni Konzorcij, na otroškem oddelku, povsem pravljično obarvan in posvečen otroškim knjigam. V tem mesecu smo še dodatno želeli opozoriti na pomen branja otrokom. Konzorcij sta obiskala Piki ... Otroški abonma smo otvorili z Zverjaščkom. Imeli smo kar nekaj prireditev, ki so bile namenjene otrokom, tistim najmlajšim pa tudi onim malo starejšim. Eni so nas obiskali skupaj s starši v popoldanskem času, drugi pa so prišli z vzgojitelji iz vrtca ali šole v dopoldanskem času. V ponedeljek, 20. oktobra, smo z Zverjaščkom otvorili letošnji otroški abonma. Z Lucijo Čirović in ... in Sapramiška. Zabavno poučni kviz na temo gozda. dogodki NAGLAS november 2014 23 Zlata mačja preja Mojca HRIBAR Barbaro Žafran iz Dramske šole Barice Blenkuš ter seveda malimi nadobudneži smo se podali v pravljični svet in preživeli zabavno popoldne. Sreda, 22. oktobra, je bila v znamenju praznika Čebelice. Dopoldne smo gostili kar štiri skupine iz vrtca Pod Gradom in vrtca Kolezija. Prisluhnili smo zgodbicama o Pikiju, ki ju je predstavila Nika Kovač. Največje veselje pa je malčkom na obraz seveda pričaral kar sam Piki. S Pikijem smo nato vsi skupaj uprizorili še pravljico Pod medvedovim dežnikom, se slikali in obdarili z baloni. Že je prišel popoldanski čas, ki smo ga preživeli s Sapramiško. Predstavo je otrokom in staršem zaigrala Asja Kahrimanović iz Lutkovnega gledališča Ljubljana. Vsi, mladi in stari, smo se z nasmehom na obrazu spominjali Svetlaninih pravljic. Navadno dovolj velik razstavni prostor naše knjigarne je bil poln do zadnjega kotička. Za popoln konec nas je s svojim obiskom počastila tudi Svetlana Makarovič. V četrtek, 23. oktobra, smo dan začeli poučno, zabavno in kar malce tekmovalno. Kljub jutranjim obilnim padavinam so nas v času pouka obiskali četrtošolci OŠ Majde Vrhovnik. Imeli smo kviz, ki ga je pripravil Ivan Esenko ob izidu njegove nove knjige Gozd. Tako smo utrdili znanje o gozdu, drevesnih vrstah, plodovih in živalih, naučili pa smo se tudi veliko novega. Učenci so napenjali možgančke in z navdušenjem sodelovali. Kaj kmalu so fantje prevzeli vodstvo in ga neusmiljeno obdržali do konca. Igra je igra, znanje je znanje, zmagovalec je en sam. Imeli smo se imenitno. Mesec oktober nam bo vsem še dolgo ostal v lepem spominu. Andraž GOMBAČ, Primorske novice Dan pred obletnico rojstva Kristine Brenkove in vrhuncem praznovanja meseca otroške knjige smo v Konzorciju predstavili letošnjo antološko izdajo Zlata mačja preja s pravljicami Svetlane Makarovič. Pravljice sta skupaj z avtorico izbrali urednici Jasna Merc in Irena Matko Lukan. Doslej so izšle antologije Jelke Reichman (Čudežni vrt), Marlenke Stupica (Drevo pravljic), Ančke Gošnik Godec (Zlata ptica) in Marjance Jemec Božič (Pravljični cvet). Zlata mačja preja na več kot 380 straneh združuje najbolj priljubljene pravljice Svetlane Makarovič (Sapramiška, Pekarna Mišmaš, Tacamuca, Smetiščni muc, Škrat Kuzma, Vila Malina, Netopir Kazimir, Pod medvedovim dežnikom, Kosovirja, Sovica Oka in številne druge). Nekatere med njimi je avtorica sama tudi ilustrirala in se tako postavila ob druge izbrane ilustratorje antologije: Suzi Bricelj, Zvonka Čoha, Kostja Gatnika, Marjanco Jemec Božič, Kajo Kosmač, Mašo Kozjek, Tomaža Lavriča, Matjaža Schmidta, Gorazda Vahna. Svetlana Makarovič je na predstavitvi skupaj z igralko Janjo Maj- zelj interpretirala del pravljice Korenčkov palček in navdušila poslušalce, med katerimi je bilo tudi veliko avtorjev in ilustratorjev. O njenem delu so govorili urednica Irena Matko Lukan, likovni urednik Pavle Učakar in pisec spremne besede Boris A. Novak. Povedal je, da si je pri pisanju spremne besede zastavil vprašanje, kako lahko pesnica najbolj krvavih balad v naši književnosti obenem piše tako toplo literaturo za otroke. Novak ugotavlja, da jo zavest in izkušnja zla, ki prihaja do izraza v njeni baladni poeziji, navdihuje, da otrokom z dobrotno roko pokaže, da je možno tudi človečno, toplo, lepo življenje. »Pri tem niti najmanj ne gre za moralizem, če kaj, potem je Svetlani, kot vemo, moralizem, puritanizem, dvignjen pedagoški prst kar se da zoprn,« je poudaril avtor spremne besede. Veselje ob izidu antološke izdaje Zlata mačja preja so s Svetlano Makarovič (v sredini) delili tudi: Marjanca Jemec Božič, Irena Matko Lukan, Boris A. Novak, Jasna Merc, Pavle Učakar, Kaja Kosmač, Jelka Reichman in Zvonko Čoh. zanimivosti NAGLAS november 2014 Martinovo v Konzorciju 24 Lidija GORŠIČ Martinovo je Slovencem dobro poznan praznik. Dan, ko se mošt spremeni v vino, po navadi praznujemo dionizično in šegavo, v Konzorciju pa smo se odločili, da ga zaznamujemo malce drugače. Povabili smo dr. Marka Prpiča, erudita in izjemnega poznavalca kulturne zgodovine, predvsem kulturne zgodovine hrane in pijače, da nas je popeljal skozi svetovno zgodovino vinske kulture od začetkov na Bližnjem vzhodu 10.000 let pr. n. št., grškega Dioniza in rimskega Bakha vse do današnjih dni. Že Hamurabijev zakonik je predpisoval, kako ravnati z vinom, in ostanki v faraonovih grobnicah so dokazovali, da so ga prilagali umrlim kot nujno popotnico v posmrtno življenje. Sladko vince in židana volja sta bila obvezna na zabavah Egipčanov, še huje, da je bil gostitelj počaščen, se je moral gost dodobra opijaniti! Stari Grki so uživali v vinu bolj kulturno: Homer je v Odiseji priporočal zmerno pitje. K večji treznosti je pripomoglo tudi pravilo, da so Grki vino obvezno mešali z vodo, za nas pa je nenavadno, da so ga začinjali z vsem mogočim. Čeprav so uvedli revolucionarno novost v gojenju trte s tem, da so jo začeli saditi v vrste, slovijo kot največji razširje- valci vinogradništva in vinarstva Rimljani. Skupaj z oljko in žitom je trta postala najvažnejša kulturna rastlina v vseh vinorodnih pokrajinah megalomanskega rimskega cesarstva, vino je postalo, in ostalo do danes, pomembno trgovsko blago. Rimljani ga niso več mešali z vodo, poznali so slabša in boljša vina, znali so jih že starati v amforah in v nasprotju z Grkinjami so lahko tudi Rimljanke okušale rujno kapljico. S krščanstvom se je širjenje nadaljevalo z nesluteno močjo. V Svetem pismu beremo, da je Bog ustvaril vinsko trto človeku v veselje, predvsem pa je vino kot Kristusova kri nepogrešljivo v krščanskem obredju, zato so menihi pridno gojili trto in se Dr. Marko Prpič nas je popeljal skozi svetovno zgodovino vinske kulture. izpopolnjevali v vinogradništvu. Kolumb je v Evropo uvozil paradižnik, izvozil pa trto. Španske in portugalske osvojevalce so vedno spremljali krščanski duhovniki, ki žal niso imeli Kristusovega daru spreminjanja vode v vino, tako da so se okrog samostanov praviloma razprostirali vinogradi. Vedno bolj se je razširjalo vinogradništvo, nastajale so vinske kleti po Evropi, Novi Zelandiji, Afriki in Kitajski. Pravi razcvet vinarstva se zgodi po drugi svetovni vojni in najžlahtnejša opojna pijača, za katero že Evripid v Bakhanatkah pravi, da daje enako mero užitka tako revnim kot bogatim in je najslajše zdravilo zoper žalost, je postala stalna spremljevalka človeka ob vseh pomembnih trenutkih in odločitvah v njegovem življenju, bodisi v ožjem družinskem in prijateljskem krogu kot tudi v poslovnih in diplomatskih sferah. Tudi Slovenci smo zgodovinsko umeščeni v vinorodni prostor z bogato, večtisočletno tradicijo, ki nam dodeljuje pomembno mesto v mozaiku svetovne vinske kulture. Sploh pa je zavezništvo vina in kulture za Slovence ključnega pomena. Mar ni Trubar, lastnik vinograda v Derendingnu, tihotapil na nemškem tiskanih prvih slovenskih knjig prav v vinskih sodih domov na Kranjsko? Danes smo po konzumiranju vina na prebivalca na zavidljivo visokem mestu in ob tem se velja spomniti Plečnikovega nasveta, da je treba vino piti z »andahtjo«. Izredno zanimivo Prpičevo predavanje nam je razkrilo, kako pomembno sta bila Vitis vinifera (vinska trta) in kultura pitja vina vpeta v modele pretekle in sodobne družbe, za času primerno sproščeno vzdušje pa je poskrbel sponzor večera z razvajanjem naših brbončic ob pokušini odličnih vrhunskih vin po izboru Gregorja Pajka iz priznane vinske kleti Dveri-Pax, ki leto za letom posega po najvišjih priznanjih na prestižnih mednarodnih tekmovanjih, med drugim tudi na največjem svetovnem izboru vin Decanter v Londonu. Modrinova stran NAGLAS november 2014 25 S Šmohorja na Malič Franjo BRGLEZ Redki so bili dnevi letošnjega poletja, da je bilo vreme lepo. No, kekci smo imeli srečo in sredi avgusta ujeli lep sončen dan za vzpon na Šmohor in Malič. Zapeljali smo se v spodnjo Savinjsko dolino do Laškega in v bližini zdravilišča parkirali. Na zahodu Laškega za gasilskim domom najdemo markacije poti na privlačno izletniško točko Šmohor. Planota z vrhom Šmohor (784 m) in istoimenskim razloženim naseljem ter nekoliko višjim Maličem (936 m) leži na severnem robu Posavskega hribovja. Lepo nadelana in sčasoma široka pot nas popelje skozi mešani gozd do kapelice in ceste. Sprehodimo se po razgledni cesti do gozda in v prijetni senci po strmini do hribovske kmetije. Od tam po gozdni poti pod južnim pobočjem Maliča na sedelce med Šmohorjem in Maličem in naprej na travnato planoto, na kateri stoji lepo urejen in gostoljuben Planinski dom na Šmohorju. Od doma se sprehodimo še do cerkve sv. Mohorja, katere starost sega v sredino 15. Postanek ob kapelici stoletja. Pred njo se bohotijo tri mogočne stoletne lipe. Vrnili smo se do doma, se odžejali in pomljackali borovničev zavitek ter se povzpeli še na Malič. Vrh ni razgleden, so pa lepi pogledi na dolino Savinje z Laškim. Z vrha smo se spustili do izhodišča in jo veselo mahnili proti domu. Tempelj sonca na Donački gori Franjo BRGLEZ Donačka gora (tudi Rogaška gora) z 884 metri višine je gora v vzhodnem delu Slovenije in predstavlja predzadnji odrastek Karavank. Ime je dobila po cerkvi sv. Donata, ki je nekoč stala na vrhu, danes pa stoji nekoliko nižje pod zahodnim pobočjem gore. Na gori, kjer danes stoji 10 m visok kamnit križ, je baje v keltskih časih stal tempelj boginje Herte, v dobi Rimljanov pa tempelj sonca. Ni kaj, pestra zgodovina. Modrinovi pohodniki smo se na vrhuncu babjega poletja, na res sončno oktobrsko soboto, zapeljali skozi Rogaško Slatino do idilične vasice Sveti Jurij, ki leži na robu hribovitega Obsotelja. Ob cesti pod cerkvico sv. Jurija smo parkirali in se po strmi asfaltni cesti povzpeli do cerkve in po kolovozu naprej pod pobočje Donačke gore. Pot se vije pretežno po gozdu po lepo in skrbno urejeni poti do ostrega grebena, ki teče od vzhoda proti zahodu, oziroma do prvega vrha na Donački gori (gora ima dva vrhova). Vzhodni vrh je koničast in ni prostoren, na njem lahko stojita le dva suhljata pohodnika. Pot smo nadaljevali po robu grebena do prostranega vrha, na katerem stoji križ. Vrh je vetroven, saj je odprt z vseh štirih strani neba. Je pa zato bogat z neponovljivimi razgledi. Kmalu smo jo ucvrli po strmi poti navzdol skozi bukov pragozd do Rudijevega doma, ki stoji na Polajžarjevem travniku na Sedlu pod vrhom Donačke gore. Vroč dan je kar klical po mrzlem pivu, ki so ga imeli v domu na pretek. Po odžejanju in krajšem počitku smo se spustili po pobočju še do cerkve sv. Donata in naprej do izhodišča. Izlet na goro z bogato naravno in kulturno dediščino je bil zelo prijeten. Pogled z Donačke gore v sončnem dnevu poboža dušo. anketa NAGLAS november 2014 26 Ali vaš otrok pri učenju uporablja internet? Bojan Roj, MKT Informacijska tehnologija spreminja način poučevanja in učenja. Internet je postal pomemben del izobraževalnih, raziskovalnih procesov. Profesorji povzetek predavanj objavijo na spletu, priporočajo literaturo in vaje ter tako omogočijo ponovitev snovi in utrditev znanj. Ni več vprašanje, ali potrebuješ računalnik, moraš ga imeti. Še vedno osnovno sredstvo ostaja knjiga, vse drugo je replika. Znanje, ki ga premore internet, je prepisano iz te zakladnice znanj in tega primata ji ni mogoče odvzeti. Branje in učenje na oddihu s pomočjo tehnologije omogoča, da so stotine naslovov dosegljive kjer koli. Super. Ste že slišali, da so nekomu na dopustu ukradli knjigo? No, pa pustite bralnik ali pametni telefon na brisači za minuto ali dve. Pa so šli vsi silni naslovi, knjigo pa še vedno imam. Metka Borštnar, MKT Moj sin je dijak 3. letnika srednje tehnične šole. Seveda pri učenju kar precej uporablja internet, zlasti pri projektnih nalogah, saj je to sodoben in hiter način pridobivanja informacij, poglabljanja znanja in širitve obzorja. Kadar pade v redovalnico še kakšna dobra ocena, je priklop na internet več kot upravičen. Hkrati pa internet omogoča tudi dobro povezavo šole z dijaki in starši. Mojca Gregorin, MKZ Hčerka, ki hodi v 8. razred, uporablja internet predvsem za iskanje slik za različne projekte, natečaje. Največ podatkov za reševanje domačih nalog dobi na Wikipediji. Pri nekaterih predmetih učitelji učence napotijo, da naj se učijo s pomočjo e-gradiv. Petra Novak, MKT Internet je za učenje seveda idealen pripomoček, kljub nevarnosti, da kot vir uporabimo spletno mesto, katerega verodostojnost nam ni znana. Opažam, da tudi v šolah učni načrt vse bolj zahteva uporabo interneta. Sin, ki hodi v srednjo šolo, ima večkrat domače naloge, predvsem pri matematiki, ki so dostopne prek interneta. Poleg tega je vse več seminarskih nalog, katerih izvedba je brez uporabe interneta nemogoča. Seveda pa mu je, kot verjetno večini, ljubša uporaba enciklopedije »mami in oči«. Aleš Jeločnik, MKZ Na žalost ali na srečo je internet del vsakdanjika mojih otrok. Na žalost zato, ker informacij ne iščeta več v knjigah in posledično manj bereta vse vrste natisnjene literature. Na srečo zato, ker do informacij, ki jih potrebujeta (čeprav niso vedno najbolj kakovostne), prideta zelo hitro. Uporabo interneta spodbujajo že šole same. Prične se z dnevnim spremljanjem sprememb urnika in drugega šolskega in obveznega zunajšolskega dogajanja. Nadaljuje se s šolsko spletno učilnico za izmenjavo domačih nalog med učiteljem in učencem ter reševanjem nalog na spletu za utrjevanje znanja za različne predmete. Preko odprtih aplikacij za pisanje računalniških programov se pišejo računalniški programi, izdelki se preko spleta pošiljajo v šolo. Internet uporabljata tudi za obiskovanje spletnih strani, na katerih si šolarji izmenjujejo dodatne razlage za posamezno učno snov. Uporabljata internetne slovarje, na internetu iščeta tudi pojasnila za tujke in določene probleme. Ekran računalnika sveti vsak dan. Velikokrat nisem prepričan, ali se uporablja za pridobivanje informacij in znanja ali igranje. Ko sta bila mlajša, sem pretirano uporabo računalnika z lahkoto nadzoroval, sedaj je to mnogo težje. Brez dostopa do informacij z interneta danes žal ni več mogoče obiskovati šole. Katja Arh, MKZ Informacije in potrebne podatke za učenje lahko najdemo marsikje, ne samo v knjigah in učbenikih. Včasih je treba poseči celo po spletnem omrežju. Opažam, da mora tudi moja 15-letna Lara večkrat pokukati na Wikipedijo ali »poguglati« po spletu za raznimi podatki ali vsebinami, ki jih potrebuje za utrjevanje znanja. Ker pa je mladina dandanes računalniško precej spretna, si sošolci celo preko socialnih omrežij in različnih aplikacij med seboj izmenjujejo podatke, domače naloge, fotografije … Skratka, internet uporabljamo vsi, tako šolarji kot tudi starši (v službi in doma). NAGLAS november 2014 razstava / napovedujemo 27 Razstava ilustracij Kristine Krhin v Arsu Sonja BEZENŠEK V četrtek, 6. novembra, smo v galeriji Ars odprli razstavo ilustratorke Kristine Krhin, ki se je predstavila z izborom del, nastalih v preteklih štirih letih. Zadnji razstavni termin v letu namreč posvetimo ilustraciji in se tako ob zaključku praznika Čebelice tudi mi poklonimo Kristini Brenkovi. Obenem na začetku predprazničnih dni stopimo v svet pravljic in ilustracij, namenjenih otrokom in njihovim staršem. Avtorica je leta 2000 diplomirala na ALU v Ljubljani s pomenljivo temo Kaj se je zgodilo s slovensko ilustracijo, pridobljeno znanje pa v desetletju in pol uspešno nadgrajevala v svetu otroške ilustracije. V tem času je opremila številne slikanice, revije in učbenike. Največji navdih pri snovanju svojih junakov črpa iz najbližjega in njej najdražjega okolja, iz kroga svoje družine. Verjetno so ravno zaradi tega njene ilustracije tako subtilne in prežete z veliko topline. Čeprav se zdi, da daje prednost temačnejšim, bolj umirjenim barvnim tonom v niansah ene barve s posameznimi svetlobnimi poudarki, pa tam, kjer ji literarna predloga to dopušča, domišljiji in pogumu pri uporabi barv ne postavlja meja. Predvsem se natančno in likovno poglobljeno posveča svojim junakom, najsi gre za človeške ali poosebljene živalske like. Predstavi jih z dodelanimi značajskimi po- tezami, z veliko mero humorja in z občutkom za drobne, na videz nepomembne detajle. Kristina Krhin se uveljavlja kot ena bolj prepoznavnih slovenskih ilustratork in gotovo je pred njo še uspešna ustvarjalna pot. Kotiček za rime Rainer Maria Rilke JESENSKI DAN Čas je, Gospod. Poletje gre od tod. Zagrni s svojo senco sončne ure, vetrovom daj čez loke prosto pot. Ukaži, naj doraste zadnji sad, nakloni še dva sončna, južna dneva, da se dopolni vse, kar dozoreva, in pade v težko vino zadnji slad. Kdor nima hiše, več je ne zgradi. Kdor je sam, še dolgo sam ostane, nad pisma sklonjen, knjige neprebrane, in taval bo v alejah do noči, ko padalo bo listje raz platane. Kristinine razstave so se veselili tudi družinski člani in prijatelji Napovedujemo Kmalu izidejo naslednje knjige: • Brina Svit: Slovenski obraz • Nataša Kramberger: Brez zidu • Julie Kenner: Vroča skrivnost • Peter Svetina: Domače naloge • Milena Michiko Flašar: Klical sem ga Kravata • Dominik Tatarka: Pleteni naslonjači • Rabi Džaber: Mehlisovo poročilo • Michelangelo Buonarroti: Stihi Prevedel Kajetan Kovič, Zbirka Lirika, MKZ 1988 5 najbolje prodajanih knjig v oktobru 2014 MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA 1.Kuhamo in pečemo z babico, RD 2.Zlata mačja preja, Svetlana Makarovič 3.Junak, Rhonda Byrne 4.Sapiens, Kratka zgodovina človeštva, Yuval N E, O V E NI SENILEN S TA R P R D E C IH Noah Harari 5.Gulag, Anne Applebaum CANKARJEVA ZALOŽBA K , KA K R Š N A M PA K JU N A E Č. N E D E L A JO V 1.SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika 2.Slaščice iz pečice, s. Bernarda Gostečnik 3.Buda na podstrešju, Julie Otsuka 4.Večer v klubu, Christian Gailly 5.Bežiščnica na vzhod, Maylis de Kerangal Ove je star 59 let. ˘ ˘ in Menda je zagrenjen tecnez prava mora. Umika nepravilno parkirana kolesa in preverja ˘ vsebino kontejnerjev za loceno zbiranje odpadkov. Ko pa se ˘ v hiso nasproti njegove priselijo novi sosedje ter ˘ ˘ za zacetek po nesreci polomijo ˘ Ovejev postni nabiralnik, ˘ ˘ se zacne zabavna in prisrcna zgodba, ki korenito spremeni ˘ ˘ tako zagrenjenega tecneza kot skupnost stanovalcev. € MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA 1.Sapiens, Kratka zgodovina človeštva, Yuval MK BEOGRAD 1.Vladari Srbije, Đ. Bubalo, P. Krestić 2.Gradovi Srbije, D. Bosnić 3.Srpske slave – čuvari ognjišta, N. Nedeljković 4.Čudesna Srbija + Gradovi Srbije + tablični računalnik 5.Domaća kuvarica, J. Aranđelović, D. Stevanović, M. Portić MK SKOPJE 1.Makedonski slavi – zalog za pokolenijata 2.Domašen gotvač 3.Domaće lekovite biljke 4.Čudesna Makedonija 5.Majka i dete Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjige. avtorjev 4.Sačuvaj ljubav, J. C. Reed 5.Neugledna vojvotkinja, Eloisa James © Mladinska knjiga 1.Kreativna radionica, več avtorjev 2.Velika ilustrirana kuharica, več avtorjev 3.1000 tajni savršenog zdravlja, RD, več NOVO © Mladinska knjiga MOZAIK KNJIGA Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjige Noah Harari, Mladinska knjiga 2.Ni je več, Gillian Flynn, Mladinska knjiga 3.Najlepše pesmi o živalih, Jelka Reichman, Mladinska knjiga 4.Življenje je tvoje, Louise Hay, Iskanja 5.Kdor prej umre, bo dlje mrtev, Marcel Štefančič jr., Umco MOZ˘ Z IMENOM OVE 398 strani, 14 x 20 cm Cena: 32,96 EUR €
© Copyright 2024