št. 228, januar 2015
Naglas 228 Časopis Skupine Mladinska knjiga 70 LET ZAPISANI BRALCEM januar 2015 Modri koledarček Ponedeljek, 19. januar Otroški abonma: O miški, ki je zbirala pogum V sezoni 2014/15 bo abonma potekal v obliki kreativnih gledaliških delavnic, na katerih bodo otroci pod vodstvom učiteljev Dramske šole Barice Blenkuš uprizorili zgodbe iz izbranih knjig. • ponedeljek, 19. januar, ob 17. uri, knjigarna Konzorcij Sreda, 21. januar Torek, 27. januar kako s svojimi odločitvami zavestno ustvarjamo sebe in svoje življenje. • sreda, 21. januar, ob 18. uri, Mestna knjigarna Celje • torek, 27. januar, ob 18. uri, Mestna knjigarna Novo mesto Četrtek, 29. januar Četrtek, 5. februar Varja Kališnik: Bela v ljubezni Knjigarna na Trubarjevi bo široko odprla vrata ter v goste povabila Varjo Predavanje in predstavitev knjige Bistvo je skrito očem Bistvo je skrito očem (5 korakov do ljubezni) je dragocen priročnik za osebno rast in dvig zavesti. Avtorica Barbara Podlogar v knjigi razkriva, Kališnik, avtorico knjige Bela v ljubezni, in igralko Svetlano Mlakar. Knjigo Bela v ljubezni je avtorica namenila ženskam, ker ljubijo in sprejemajo ljubezen drugače od nasprotnega spola. V Domu knjige v Kopru pa bo Varja Kališnik svojo knjigo predstavila na mini delavnici. • četrtek, 29. januar, ob 18. uri, Knjigarna na Trubarjevi • četrtek, 5. februar, ob 19. uri, Dom knjige Koper Torek, 3. februar Čajanka z Manco Košir Manca Košir bo skupaj z gosti predstavila dve knjigi po svojem izboru. Pridružite se nam na knjižnem klepetu ob toplem čaju in izvrstnih knjigah. • torek, 3. februar, ob 18. uri, knjigarna Konzorcij GALERIJA SONČNICA Vabimo vas na otvoritev razstave ilustracij Maje Kastelic DEČEK IN HIŠA v torek, 20. januarja 2015, ob 18. uri v Galerijo Kresija, Stritarjeva ulica 6, Ljubljana. Maja Kastelic je za ilustracije dečka in hiše že leta 2012 prejela priznanje Hinka Smrekarja. Leta 2014 je za dopolnjene omenjene ilustracije prejela še plaketo Hinka Smrekarja. Pravkar je pri založbi Mla- dinska knjiga izšla njena prva slikanica, Deček in hiša. Avtorico in njeno delo bo predstavil Pavle Učakar, likovni urednik pri založbi Mladinska knjiga. Razstavo, ki bo na ogled do 13. februarja, bo slavnostno odprla podžupanja Tjaša Ficko. Časopis Naglas • izdaja Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana, Slovenska 29 • Uredniški odbor: Ester Fidel, urednica; Tatjana Cestnik, Lidija Goršič, Rok Gregorin, Urška Kaloper, Mojca Klešnik, Katarina Modic, Valentina Praprotnik, Urška Skvarča, Lav Stipić • Telefon: 01/241 30 26 • Lektoriranje: Andreja Prašnikar • Oblikovanje: Saša Kovačič • Na naslovnici: arhivski posnetek iz Konzorcija, Jelka Reichman, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Kristina Brenkova; foto: arhiv MK • Prelom: Iztok Kham • Tisk: Grafika Soča, d.o.o. • Naklada: 1.300 izvodov 70 let zapisani bralcem Martina DOLGAN Četrtek, 5. februar Predavanje o zdravi prehrani: Herbivorij Mateja Dereani, avtorica knjige Matejina veganska kuhinja, je po poklicu glasbenica in arheologinja, ki se z zdravo prehrano ukvarja že 20 let. Zadnjih 15 let vodi tudi kulinarične delavnice. • četrtek, 5. februar, ob 18. uri, knjigarna Konzorcij Nedelja, 8. februar Kulturni praznik v Konzorciju in memoriam Kajetanu Koviču 10.00 Postani maček otroška delavnica 11.00 Maček Muri in Piki Jakob pripovedovalsko-glasbeni nastop: Katja Povše, Ana Vipotnik in Igor Leonardi 12.00 Mačji gost presenečenja ter rezanje rojstnodnevne torte 13.00 Pogovor o opusu in življenju Kajetana Koviča Ciril Zlobec, Nina Brala Kovič, Ivo Svetina. Pogovor bo vodila Nela Malečkar. Besedila bo interpretiral Igor Samobor. • nedelja, 8. februar, ob 10. uri, knjigarna Konzorcij Prešernov dan z najlepšo ljubezensko zgodbo leta 10.30 Lutkovna predstava za otroke 14.00 Pogovor o knjigi leta Ljubimca z Vošnjakove Sodelujejo: avtor Mihael Glavan ter David Gregorin in Vesna Rojina, sin in hčerka Silve Ponikvar. Pogovor bo povezovala Simona Kopinšek. • nedelja, 8. februar, ob 10. 30, Mestna knjigarna Maribor Leto 2015 bo dobro, polno optimizma, obletnic in praznovanj! Za Mladinsko knjigo še posebej slavnostno, naša hiša namreč praznuje sedemdeset let, kar je v teh časih za podjetje častitljiva in spoštovanja vredna starost. Smo osrednja založba v Sloveniji in v vsej svoji zgodovini smo izdali več kot impresivnih 100 milijonov knjig. Smo največja knjigotrška mreža z več kot 50 knjigarnami, papirnicami, veleprodajnimi centri in specializiranimi prodajalnami. Sedemdeset svečk bo upihnila tudi Cankarjeva založba, ki je že več kot deset let del Skupine Mladinska knjiga. V ta namen bomo tako v Mladinski knjigi kot Cankarjevi založbi letos izdali sedem jubilejnih izdaj, knjig, ki so še posebej zaznamovale našo preteklost in bodo (upamo) zaznamovale tudi našo sedanjost in prihodnost. Prepoznali jih boste po bogati opremi, vsaka knjiga bo namreč umeščena v lično darilno podobo. Prva bo na policah februarja, in sicer Pesmi štirih, sledi miniaturka Martin Krpan. Maja bo izšla jubilejna izdaja ljubezenske poezije Cirila Zlobca (pesnik letos praznuje častitljivih 90 let) Ljubezen – čudež duše in telesa. Medvedi in medvedki so knjiga, v kateri bo izšlo 70 medvedjih najbolj žlahtnih pravljic, pesmi in ugank, črtic in stripov iz sedemdesetih letnikov Cicibana. Gre za zbirko uveljavljenih pisateljev, pesnikov in ilustratorjev za otroke in bo izšla za Cicibanov 70. rojstni dan. Pika Nogavička, ki letos prav tako praznuje 70 let, nas bo navdušila z novim prevodom, njej se bomo še posebej posvetili oktobra, v mesecu otroških knjig. Butalci in knjiga po izboru bralcev pa pridejo na vrsto konec leta. 70 let je minilo tudi, odkar je luč sveta zagledala naša najbolj prepoznavna in najbolj priljubljena revija za otroke – Ciciban. »Vedno igriv, vedno iskriv. Že 70 let.« je slogan, pod katerega se podpisujemo. Že legendarna urednica Kristina Brenkova je dejala: Ciciban bo še dolgo živel in bo zmeraj mlad, čeprav bo star 100 let. Največji »frajer« med slovenskimi mački je brez dvoma naš knjižni junak maček Muri, ki bo letos dopolnil 40 let. V ta namen bomo razširili prodajno ponudbo Murijevih izdelkov za otroke. Vrhunec dogajanja pa načrtujemo v maju z vrsto dogodkov po naših knjigarnah, ko se bo bralo, pelo in plesalo ter sladkalo z mačjimi dobrotami. Vsi jubileji bodo imeli tudi veliko medijsko podporo. V marketingu že lep čas skupaj s sodelavci iz drugih služb skrbno pripravljamo tako kreativne rešitve kot optimalen medijski načrt naše pojavnosti v množičnih medijih ter vse, kar je potrebno za opazne in učinkovite izpostavitve na prodajnih mestih. Mladinska knjiga in Cankarjeva založba sta že 70 let zapisani bralcem. Častitljivi jubilej je praznik vseh ljubiteljev knjig, avtorjev, zunanjih sodelavcev in generacij zaposlenih. Zato se skupaj veselimo leta, v katero smo ravnokar vstopili! Kot sem že na začetku zapisala, bo dobro, polno optimizma in še posebej slavnostno! intervju NAGLAS januar 2015 4 Skrajni čas je, da zaščitimo javni interes na Ana DUŠA arhiv MKZ Ivo Svetina, eden najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov in dramatikov, je konec preteklega leta prevzel vodenje Društva slovenskih pisateljev. O viziji in aktualnih temah društva, ki velja za enega od stebrov civilne družbe, je razmišljal tudi v Naglasovem intervjuju. Preden ste nastopili mesto predsednika DSP, ste bili dolga leta direktor Slovenskega gledališkega muzeja. Iz intervjuja, ki ste ga po izvolitvi dali za časopis Delo, sem dobila občutek, da vam je bilo tisto delo vsaj do neke mere tlaka. Zakaj potem takoj, ko odložite en mlinski kamen direktorovanja, nase sprejmete drugega? Ali pričakujete, da bo vodenje DSP povsem drugačno od vodenja muzeja? Konec koncev ste bili v preteklosti, kar se tiče vodstvenih pozicij, aktivni predvsem na gledališkem področju. XXSlovenski gledališki muzej, sedaj preimenovan v Slovenski gledališki inštitut, sem zapustil po treh mandatih oz. petnajstih letih, ko sem tudi izpolnil vse pogoje za upokojitev. Vodenje gledališkega muzeja mi je bilo najprej v veliko čast, saj sem lahko nadaljeval delo, ki ga je pred mnogimi leti zastavil akademik Dušan Moravec, in tudi v veselje: ukvarjal sem se z zgodovino gledališča, ki je hkrati tudi zgodovina naroda oz. zgodovina slovenske poti od Linharta do samostojne države, če parafraziram naslov knjige zgodovinarja Petra Vodopivca Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Prepričan sem, da se je v teh 15 letih muzej spremenil v dovolj živo in dejavno ustanovo. Ne nazadnje pa ni za odmet, da sem se v tem času tudi veliko naučil. Lahko bi nekoliko šaljivo dejal, da mi je država plačevala dodatni študij! Seveda pa ima takšna zaposlitev tudi svojo temno plat: predvsem gora birokratskih opravil in ne nazadnje vsakodnevno odhajanje in prihajanje na delovno mesto, kar najeda svobodo duha. Za vodenje DSP sem se odločil predvsem zaradi tega, ker verjamem, da je moč društva velika, celo večja, kot si sami priznamo oz. se tega zavedamo. DSP ni le eno do stanovskih društev, ampak je eden od osrednjih stebrov civilne družbe. Pri tem pa me bo vodila misel pobudnika ustanovitve Društva slovenskih pisateljev dr. Davorina Trstenjaka, ki je leta 1872, ko smo bili Slovenci še v astro-ogrski monarhiji, dejal, da je »pisateljska država republika«. In danes se zdi, da smo vsi skupaj pozabili na to republikansko izročilo, ki je izročilo velike francoske revolucije. Moje delovanje od konca 60. let minulega stoletja je bilo res v veliki meri povezano z gledališčem, ampak bil sem v službi tudi na nekdanji Kulturni skupnosti Slovenije, nato na TVS in končno tudi sedem let na ministrstvu za kulturo. Tako sem se seznanil z marsikatero obliko poslovanja in vodenja. Tik pred koncem leta je slovensko literarno (in, upam, tudi širšo) javnost razburkal »zaplet« ob zavrnitvi denarnega dela Jenkove nagrade, ki se ji je pesnica Anja Golob odpovedala iz načelnih razlogov. Neposredna posledica pesničine odločitve je med drugim ta, da je mecen nagrade odpovedal svoje sodelovanje z DSP. Vas to skrbi? Pesničina pozicija je, da nagrade ne bi smele prihajati iz zasebnega sektorja, temveč bi zanje moralo poskrbeti ministrstvo. Se strinjate z njo? XXO tej nesrečni zadevi v zvezi z Jenkovo nagrado sem že kar (pre)večkrat pojasnjeval in mislim, da je bolje, da to pozabimo. Da bi ponazoril absurdnost odločitve lanskoletne nagrajenke, in sicer, da ne sprejema denarnega dela nagrade, ker je »kontaminiran«, bi lahko rekel tudi takole: ker je nagrada sestavljena iz plakete in denarja, bi se lahko zgodilo, da bi nekdo zavrnil plaketo in vzel samo denar! Sicer pa, če že govorimo o higieničnosti, lahko samo ponovim vprašanje: kateri denar pa ni umazan?! Seveda je DSP izgubilo naklonjenega in uglednega donatorja, zato bomo morali poiskati nove vire oz. drugačne oblike nagrajevanja Jenkovih nagrajenk/ nagrajencev. NAGLAS januar 2015 intervju 5 področju knjige Kaj pa zapleti s prodajo Mladinske knjige? Lahko DSP na kakršen koli način vpliva na njeno usodo, razen tega, da ves čas javno opozarja na škodo, ki lahko ob tem nastane? Se z društvom (glede na mesto, ki ga zaseda Mladinska knjiga na slovenskem literarnem trgu) sploh kdo izmed odločujočih (uradno) pogovarja o tem? XXDSP se je že angažiralo pri reševanju Mladinske knjige, in sicer v akciji Skupaj za knjigo, katere pobudnik je bil Rok Zavrtanik (Založba Sanje). Četudi je bilo tisto »reševanje« bolj utopično, pa smo vendarle opozorili, da se Mladinske knjige, ki je zašla v tak lastniški položaj zaradi propada Zvonov in ne po lastni krivdi, ne sme prodati t. i. »ustreznemu kupcu«, kot je nenehno ponavljal bivši minister dr. Grilc. Z novo ministrico smo o tem že govorili in dobili zagotovilo, da se država zaveda teže tega problema in ga že rešuje. Za začetek naj bi se večinski paket delnic MKZ, ki so bile v lasti Zvonov in so jih naprej zasegle državne banke, nato pa slaba banka, s te institucije prenesel na Slovenski državni holding. Poleg tega smo znova dali pobudo, da bi bilo treba ustanoviti osrednjo slovensko založbo kot javni zavod (po zgledu npr. ljubljanske Drame ali Slovenske filharmonije) ali pa vsaj obdržati večinsko državno lastništvo v osrednji slovenski založbi in knjigotrški mreži. Jasno je, da slovenski knjižni trg tako rekoč ne obstaja in da je treba zaščititi tako knjigo kot njenega avtorja ter javni interes na tem področju. Ob izvolitvi za predsednika ste dejali, da je treba povrniti dostojanstvo pisateljskemu poklicu ter da se boste trudili za večji angažma mlajših pisateljic in pisateljev v društvu. Se vam ne zdi, da so prav mlajše generacije piscev pravzaprav precej angažirane, če ne znotraj društva, pa v širšem družbenem kontekstu? Že omenjeni primer Anje Golob in njene zavrnitve dela nagrade gotovo sodi v takšen angažma? Se vam ne zdi, da si na tak način pisci pravzaprav sami vračajo ugled? XXNa mlajših svet stoji, se je reklo včasih, danes pa bolj velja, da je prihodnost za mlade ljudi grožnja. Popolnoma naravno je, saj gre ne nazadnje tudi za biološko moč, ki jo ima samo mladost, da se mladi in mlajši borijo za svoje mesto pod globalnim nebom. Moja odločenost, da bi spodbudil večjo angažiranost mlajših članic in članov DSP izvira iz polpreteklih izkušenj, ko se nam je, starejšim udom društva, večkrat očitalo, da smo »starci« zasedli vse pomembnejše funkcije in da se, celo to je bilo slišati, sicer predvsem iz vrst tistih, ki nenehno iščejo najrazličnejše udobovce in tranzicijske levičarje (p. d. komunajzarje) znotraj društva, z vsemi štirimi oklepamo svojih vodstvenih funkcij, saj nam gre za to, da ohranimo privilegije. Ko človek razmišlja, kaj naj bi ti privilegiji bili, ne najde pravega odgovora. Sploh nikakršnega. Opraviti imamo z Za vodenje DSP sem se odločil predvsem zaradi tega, ker verjamem, da je moč društva velika, celo večja, kot si sami priznamo oz. se tega zavedamo. dvema »konceptoma«: starejša generacija, generacija nekdanjih Titovih pionirjev, ima v sebi gen za kolektivnost, iz česar izhaja tudi pripravljenost, da kaj ali kaj več postorimo za »narodov blagor«, za »čast in slavo« oziroma za skupnost, katere del smo. Mlajša generacija pa je izgubila ta občutek za kolektivnost, pravzaprav se je bila prisiljena odločiti za skrajno individualizacijo, kar pomeni, da se lahko zanese samo nase. Zato, sklepam, tudi ne čuti potrebe po iskanju podpore v kolektivu, nima občutka za kolektivno akcijo. No, četudi je vstajniško gibanje vendarle dalo vedeti, da so se mladi prebudili, da so se združili pod praporom zahtev po socialni in pravni državi in da ne pristajajo (več) na popolno marginalizacijo. Vas skrbi za prihodnost slovenske knjige? Kateri faktorji so po vašem najbolj odločilni za njen nadaljnji razvoj? In kateri izmed njih so takšni, da lahko DSP konkretno vpliva nanje? XXPrihodnost (slovenske) knjige je zlovešča. V zadnjih letih je vrsta slovenskih založb propadla ali pa izdajajo le še tista dela, za katera menijo, da jih bodo lahko prodali vsaj v nekaj sto izvodih. Poezija seveda ni takšno blago, ki bi se lahko »dobro« prodajalo, četudi bi brez nje izgubili mišljenjsko in jezikovno orodje izrekanja resnic sveta, zato se ji marsikatera založba raje izogne. DSP je brez vsakršnega dvoma tista asociacija, ki mora skrbeti, da se stvari na področju založništva urejajo in uredijo. Tu imamo na eni strani kot sogovornika JAK, katere direktor Aleš Novak daje upanje, da se bodo stvari lahko urejale v dobro pisateljev. Na drugi strani pa je tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, v nasprotju z večino dosedanjih ministrov oz. ministric, pripravljena na dialog; zna prisluhniti našim pobudam in upam, ne glede na t. i. javnofinančno stanje v državi, da se bodo lahko nekateri naši predlogi, če ne že kar zahteve, v prihodnje tudi udejanjili. Tako ostaja odprt še davek na knjigo, kjer se ponuja več rešitev: prva, da se davek na knjigo v celoti vrača knjigi in se s tem izkazuje resnični javni interes (države) za knjigo, drugo je ničelna stopnja davka na knjigo. Kajti država skozi subvencije JAK daje le eno tretjino tistega denarja, ki ga pobere z davkom na knjigo. In morda še kakšna oblika, s katero bi se pomagalo tako avtorjem, knjigi in ne nazadnje tudi bralcem, saj ti kar nekako kopnijo, zlasti kupci knjig. DSP organizira letos že dvajsetič Slovenske dneve knjige, ki bodo v prenovljeni podobi in na novi lokaciji (v Ljubljani na Mestnem trgu) poskušali resnično povezati vse štiri »deležnike«: avtorja, založnika, knjigo in bralca. poslovanje NAGLAS januar 2015 Poslovanje v 2014 in načrti za 2015 Ester FIDEL 6 arhiv SMK Kakšno je bilo leto 2014 za odvisne družbe v Skupini Mladinska knjiga in kaj si lahko obetamo od letošnjega leta? Odgovore smo poiskali pri direktoricah in direktorjih ter predsedniku uprave. PETER TOMŠIČ, PREDSEDNIK UPRAVE MKZ Uprava je poslovanje Skupine Mladinska knjiga in MK Založbe kot njene obvladujoče družbe v letu 2014 ter načrte za jubilejno leto 2015 vsebinsko predstavila že v intervjuju za decembrski Naglas, zato samo še nekaj dodatnih poudarkov. Čeprav same številke o poslovanju še niso znane in jih mora najprej obravnavati nadzorni svet, so bili prodajni rezultati v decembru tako za Skupino kot Založbo dobri in na osnovi tega lahko sklepamo, da bodo poslovni rezultati v okviru pričakovanj (ocen) in zastavljenih načrtov ter hkrati veliko boljši kot leto poprej. Tudi izhodišča za start v leto 2015 (kadrovska, programska, prodajna, finančna) so dobra, upamo, da se bo s pričakovano gospodarsko rastjo normalizirala tudi splošna poslovna klima in s tem trg. V letu 2015 se bomo strateško še dodatno osredotočili na jedrne dejavnosti (založništvo, knjigotrštvo, komplementarna trgovina) in jih s tem dodatno okrepili ter se finančno utrdili. Pomagali bomo pri iskanju odgovornega lastništva ob upoštevanju celovitega poslanstva, ki ga imamo tudi kot slovenska kulturna institucija, ne le kot podjetje. Predvsem pa se bomo v poslovnem delu še naprej prestrukturirali in s tem prilagajali obsegu trga v zahtevnem kriznem času. Mogoče bi bilo treba na tem mestu ponovno osvetliti vsebino samega poslovanja MK Založbe (obvladujoče družbe Skupine MK), ki je kompleksnejša, saj so njeni poslovni rezultati skozi same številke nekoliko zamegljeni in posledica njene trojne vloge, kar je treba pri sprejemanju posameznih odločitev seveda poznati in upoštevati. Kot založba iz naše osnovne dejavnosti spet poslujemo dobro in pozitivno, saj smo se uspešno prilagodili novim razmeram na trgu in naš tržni delež na strateških segmentih raste. Ta del poslovanja predstavlja skupaj s Cankarjevo založbo torej našo osnovno dejavnost in ga bomo razvijali in utrjevali tudi v prihodnje. Predstavlja jedro slovenskega založništva. Založba opravlja tudi storitve za posamezne odvisne družbe ter izvaja skupne projekte. V tem segmentu smo spremenili utečene modele, ki so nekoč sicer generirali visok dohodkovni tok (vendar žal interne narave in samo na nivoju MKZ, ne pa v konsolidaciji Skupine), ter v celoti prešli na tržni model. Ob padcu prodaje v odvisnih družbah (zlasti RD), spremenjeni programski shemi (več »nacionalnih projektov«, manj koprodukcij), večji uporabi cenejših lokalnih virov in zmanjšanem obsegu centraliziranih storitev v tem segmentu po izvedenih ukrepih prestrukturiranja zgolj pokrivamo stroške. Tretja vloga MK Založbe je kapitalske narave, saj ima kot 100-odstotni lastnik v posamezne odvisne družbe MK Založba vloženih 23 mio evrov, od katerih dolgoročno pričakujemo primeren donos. Žal tega donosa MK Založba v teh kriznih letih objektivno ni mogla realizirati, saj tega niso omogočali dejanski rezultati odvisnih družb, medtem ko je sama MK Založba v celoti nosila eksterne stroške financiranja teh kapitalskih vložkov. Od tod tudi negativen izid iz financiranja, ki je ob dodatnem odpisu teh in drugih finančnih naložb lahko še večji. Pričakujemo, da se bo v naslednjih letih po izvedenih sanacijah in prestrukturiranju v celoti normaliziralo poslovanje odvisnih družb in bodo te z donosi upravičile kapitalske vložke obvladujoče družbe ter normalizirale njen izid iz financiranja. Upoštevajoč vse navedene vidike Skupina MK in MK Založba še naprej ostajata kapitalsko trdni in solventni ter poslujeta z jasno strateško in razvojno orientacijo. IVA PREMERL, DIREKTORICA MK TRGOVINA MKT je v letu 2014 glede na širše družbene in gospodarske razmere de- poslovanje NAGLAS januar 2015 7 lala dobro. Če gledamo po programski plati, smo v letu 2014 vsebinsko uspešno kombinirali prodajo knjig in papirniških izdelkov, realizirali odlično šolsko sezono in takšna je bila tudi prodaja v novoletni darilni sezoni. Vrvež v naših trgovinah ob koncu leta je bil živahen, in kljub temu da kupci zelo pazljivo izbirajo darila, smo bili deležni številnih pohval glede naše ponudbe. Prizadevali smo si in si bomo še naprej, da bi kupci v naših trgovinah našli odlično ponudbo tako v programskem smislu (izbor, novitete, trendi ...) kot v storitvenem (prodajna podpora, komunikacija s kupci, svetovanje, poprodajne storitve). Kupce smo opozarjali na svojo ponudbo s številnimi marketinškimi pristopi: odličnimi izložbami, TV- in radijskimi oglasi, jumbo oglasi, katalogi in drugimi reklamnimi materiali ter organizacijo več kot 270 dogodkov v naših trgovinah. Na področju maloprodaje smo v letu 2014 odprli dve novi enoti: v Žalcu (preselitev s stare lokacije na novo) in v Intersparu na Viču. Po večletnih prizadevanjih nam je uspelo povečati našo enoto Citypark v Ljubljani, kjer smo pridobili dodatnih 160 m2 prodajne površine. Vse tri omenjene enote dosegajo odlične rezultate, kar še potrjuje pravilnost odločitve. Na veleprodajnem področju nam je kljub stroškovnim omejitvam in ob stalnih pritiskih kupcev na nižanje cen uspelo ohraniti ključne kupce, prav tako smo na področju javnih razpisov uspešno kandidirali na vseh pomembnejših javnih razpisih. Še posebej moram izpostaviti oddelek tujih revij, ki je z uspešno pridobljenimi novimi posli za tretjino povečal obseg svoje realizacije v letu 2014, glede na pridobljene nove razpise pa bo rast v naslednjem letu še višja. Tudi Center Oxford je v letu 2014 delal solidno ter z aktivnim tržnim pristopom in dobro ponudbo v svoji trgovini na Kopitarjevi in na številnih promocijskih srečanjih s šolami znal prepričati kupce, da imamo najboljšo ponudbo za učenje tujih jezikov v Sloveniji. In kaj nas čaka v letu 2015? Leto smo začeli aktivno, saj smo zaradi prodaje praznili prostore knjigarne Wolfova. Nova nadomestna trgovina na Trubarjevi v Ljubljani bo pripravljena do sredine januarja in prepričani smo, da bo uspešno delala. Prav tako z januarjem opuščamo dejavnost fotokopiranja, ki se je izvajala v fotokopirnici na Štefanovi. Po pregledu prodajne in stroškovne učinkovitosti v letu 2014 (kumulativni rezultati) se bomo odločili še za dodatne potrebne ukrepe v posameznih enotah, saj moramo poslovanje podjetja z vseh vidikov še naprej konsolidirati, budno spremljati in analizirati odklone ter kar najbolj optimalno gospodariti s sredstvi. Realno ne moremo pričakovati bistvenega izboljšanja gospodarskih kazalcev, zato bomo morali vse sile usmeriti v ohranitev obsega prodaje. Tiha želja je tudi, da bi našli še kakšno dobro maloprodajno lokacijo … Izpostavila pa bi še nekaj: ni uspeha brez sodelavcev, ki v svojem delu vidijo dodatno motivacijo, so proaktivni, angažirani, znajo odreagirati na izzive, ki jih prednje postavljajo trg oz. kupci, imajo sveže ideje ter so pozitivno naravnani, zato vsem iskrena hvala za opravljeno delo. storitev, zlasti storitev kooperantov. Lani smo namreč investirali v ustrezno opremo, ki nam omogoča tudi izdelavo trdih platnic. Tudi v letu 2014 nam je uspelo ohraniti oz. celo povečati obseg sodelovanja z največjimi kupci, ob tem pa smo pridobili tudi nekaj novih. Lahko se pohvalimo, da smo postali ena največjih tiskarn v Sloveniji za izdelavo trdo in mehko vezanih knjig. Kar 60 % vse naše proizvodnje predstavlja izdelava trdo in mehko vezanih knjig ali v absolutnih številkah: izdelali smo več kot 300 tisoč trdo vezanih knjig in skoraj 800 tisoč brošur. Vsekakor je vredno omeniti, da smo pri nas izdelali: Družinsko kroniko (CZ), Velikane slovenske poezije (MKZ), Rudolf kuha (Desk), Odprto kuhno (Totaliteta) ... Investicijsko je bilo leto manj aktivno kot prejšnja; smo pa bogatejši za dva v proizvodno linijo povezana stroja: troreznik in vakumirni stroj. V letu 2015 načrtujemo nekoliko večjo prodajo kot v lanskem letu, lanski dobiček pa nameravamo podvojiti. Prizadevali si bomo ohraniti doseženi obstoječi obseg sodelovanja z domačimi založbami, kar je glede na manjšanje števila novih izdaj, naklad … precej zahteven cilj. Poseben izziv pa je razširitev in utrditev sodelovanja s partnerjem za tisk knjig za ruski trg. MAJDA FABIANI, DIREKTORICA GRAFIKE SOČA BOJAN VIDMAR, DIREKTOR MOZAIKA KNJIGA ZAGREB Leto 2014 smo zaključili z dobičkom. Največ je k pozitivnemu poslovanju prispevalo zmanjšanje stroškov Leto 2014 bomo v Mozaiku zaključili z dobičkom iz poslovanja, kar je, glede na izgube v nekaj zadnjih letih, poslovanje NAGLAS januar 2015 na programskem delu s širjenjem zanimivih vsebin na vse perspektivne lokacije in seveda nadaljevanju usposabljanja zaposlenih, da še izboljšamo kakovost prodajnih storitev. velika motivacija tudi za naprej. Skoraj v vseh segmentih poslovanja so učinki boljši kot v letu 2013. Uspešnejši smo bili v Svetu knjige in pri prodaji pravnim osebam, pri prodaji fizičnim osebam in Reader's Digestu pa smo optimizirali poslovanje. Posebej se lahko v preteklem letu pohvalimo z nadaljevanjem znižanja obsega zalog, zmanjšanjem zadolženosti in z odpravo skoraj vseh preteklih bremen ter splošno boljšo učinkovitostjo. V lanskem letu smo razširili tudi partnerstvo v maloprodajni mreži, ki je z vstopom Algoritma postala nesporno največja knjigarniška mreža na Hrvaškem. Ker se je to zgodilo šele v sredini leta, bodo pravi in večji pozitivni učinki vidni šele letos; seveda ob trdem delu pri optimizaciji prodajnih površin, ponudbe in tudi procesov poslovanja. Recesija potiska Hrvaško v skupino držav z največ težavami, zato je poslovno okolje vse zahtevnejše. Povečuje se število nezaposlenih in posledično tudi število blokiranih računov prebivalcev, zmanjšuje se kupna moč in s tem tudi naš potencial za prodajo. Vzporedno se seveda spreminjajo tudi nakupne navade, zato bomo še naprej prilagajali poslovanje trenutnim razmeram, tako v založniškem programu kot pri intenzivnosti na posameznih prodajnih poteh. Največji poudarek bo na prodaji pravnim osebam, predvsem knjigarnam in nestandardnim prodajnim mestom, in vzdrževanju pozitivnega trenda v Svetu knjige. Še vedno bomo med največjimi založniki, saj bo letos število novih naslovov zelo podobno kot lani; še večji poudarek bo na otroški in mladinski literaturi. Tudi v maloprodajni mreži Algoritem Profil Mozaik načrtujemo pozitivne premike, saj se bo nadaljevala optimizacija knjigarn; poleg zapiranja neuspešnih lokacij tudi odpiranje novih. Vsebinsko bo velik poudarek RADOŠ JOVANOVIĆ, DIREKTOR MK BEOGRAD IN MK SKOPJE 8 od načrtovanega. Ker je letna produkcija omejena le na tri naslove, je poslovanje podjetja v veliki meri odvisno od dobre izbire. V letu 2014 z enim naslovom nismo imeli sreče, kar se je odražalo tudi na uspešnosti poslovanja. V leto 2015 gremo z novo energijo in novimi projekti, za katere verjamemo, da bodo priložnost za vsakega zaposlenega, da z osebnim uspehom prispeva k uspehu poslovanja celega podjetja. ADNAN ĆATOVIĆ, DIREKTOR MK SARAJEVO Za MK Beograd je bilo leto 2014 izjemno težko, zato se ob tej priložnosti najprej zahvaljujem vsem kolegicam in kolegom, ki so s svojim vsakodnevnim prizadevnim delom ublažili negativne učinke gospodarske krize. Načrtovanih ciljev žal nismo uresničili. Podjetje je leto 2014 zaključilo z izgubo. Kljub velikemu angažiranju zaposlenih v letu 2014 nam ni uspelo realizirati prodaje na nivoju leta 2013. Tako smo morali racionalizirati poslovanje. Ukrepi so bili včasih boleči, vendar v slabih ekonomskih razmerah, kakršne vladajo v Srbiji, nujni. S tem smo lahko zagotovili normalno likvidnost podjetja in poravnavali tekoče obveznosti. Kljub negativnemu poslovanju nam je uspelo ohraniti zdravo jedro podjetja in zato gremo lahko v leto 2015 s pozitivno energijo in z novimi odličnimi knjižnimi projekti ter hkrati z zavedanjem, da kriza še ni minila in da nas čaka še veliko izzivov. MK Skopje je po ustvarjenih prihodkih sicer majhno podjetje, po prizadevnosti zaposlenih pa veliko. V zadnjih letih je uspešno poslovalo in z dobički iz tekočega poslovanja pokrivalo kumulativno izgubo iz preteklosti. V letu 2014 smo sicer ustvarili nižje prihodke in tudi nekaj manjši dobiček Ko se ozremo na poslovanje v letu 2014, lahko ugotovimo, da sreča spremlja pogumne. Mladinska knjiga Sarajevo si je kljub neugodnim okoliščinam za poslovanje v domačem gospodarstvu zastavila smele cilje. Za poslovno leto 2014 smo načrtovali skoraj 12-odstotno rast prodaje. Čeprav nas je doletel niz nevšečnosti, od velikih februarskih demonstracij do hudih poplav maja in avgusta, se nam je posrečilo ne le doseči, ampak celo preseči zastavljene cilje. Tako smo leto 2014 končali s 33-odstotno rastjo prodaje glede na leto prej. S tem je Mladinska knjiga Sarajevo dosegla najboljši rezultat tako po prometu kot po dobičku v zadnjih letih. V letu 2015 pričakujemo rahel padec prodaje. Nadaljnjo rast ovira predvsem dejstvo, da je trg zasičen s starimi naslovi. To je eden od razlogov in poglavitnih vzgibov, da se lotimo lastnega »A-projekta«, ki bi lahko ustvaril realne temelje za dobičkonosno poslovanje v naslednjem obdobju. aktualno NAGLAS januar 2015 9 Dobrega branja ne bo zmanjkalo Bojan ŠVIGELJ Pravijo, da preveč dobrega škodi, ampak menim, da za knjige to ne velja. Zato smo se v uredništvih tudi lani zelo potrudili, da smo za letos sestavili res zanimiv in pester program. To, da praznujemo 70-letnico Mladinske knjige (in tudi Cicibana), nas je še dodatno spodbudilo, saj so najlepše darilo bralcem in tudi nam knjige, ki se za dolgo vtisnejo v spomin. Takšnih se je v sedmih desetletjih založbe nabralo veliko in nekatere bomo letos ponatisnili v jubilejnih izdajah. Ena izmed njih bo Martin Krpan, naša najbolje prodajana slikanica vseh časov. Ker pa okrogle obletnice ne bo praznovala le založba, pač pa bo 90 let dopolnil tudi nam vsem ljubi Ciril Zlobec, bomo izdali izbor njegove ljubezenske poezije Ljubezen – čudež duše in telesa z risbami Metke Krašovec. To bo prav gotovo eden izmed vrhuncev letošnjega leta. Med jubilejnimi izdajami bodo sledili še Medvedi in medvedki, izbor medvedjih zgodbic in pesmic iz Cicibana ob njegovi 70-letnici (stavil bi, da je najstarejši živeči ciciban), Pika Nogavička v novem prevodu in integralna verzija Butalcev. Med domačimi avtorji naj omenim vsaj še Ferija Lainščka in njegov novi roman Ona in on je neskončno, izbrano delo Andreja Rozmana Roze, ki bo izšlo v Kondorju, in antologijski izbor del Anje Štefan z naslovom Svet je kakor ringaraja. Ob njih je mesto v programu našla še množica domačih avtorjev, od že uveljavljenih, kot so Slavko Pregl, Vinko Möderndorfer in Aleš Šteger, do mnogih mlajših, ki šele prodirajo med bralce. Če vprašate Andreja Ilca, vodjo uredništva leposlovja, bo letošnje leto najbolj zaznamovala (sicer že svetovna uspešnica) Kapital v 21. stoletju francoskega ekonomista Thomasa Pikettyja. Glede na aktualna dogajanja v svetu ima ta kritika neoliberalnega kapitalizma, ki tudi Slovencev ni zaobšel, res dobre možnosti, da postane »obvezno branje« za marsikoga. O zelo podobnih problemih, namreč posledicah, ki jih neusmiljena dirka za vse večjimi dobički pušča na okolju, govori tudi nam dobro znana Naomi Klein v svoji novi knjigi To vse spremeni. Po njenem Zemlja ne bo preživela, če ne bomo v temeljih spremenili odnosa do nje. Tu si dovolim izraziti svoje mnenje – menim, da bo Zemlja sicer preživela, le človeštvo in dobršen del živalskih in rastlinskih vrst ima bolj slabe možnosti. Knjigo bom pa vsekakor z zanimanjem prebral. Naj še malo ostanem pri prevodni literaturi. Dovolj bo, če le naštejem imena avtorjev, ki jih bomo izdali letos: Ken Follet, Amos Oz, John Green, Patrick Ness, Haruki Murakami, Carlos Ruiz Zafón, Isabel Allende, Julian Barnes, Gillian Flynn, Jojo Moyes, Margaret Mazzantini, Paolo Giordano, J. K.Rowling alias Robert Galbraith. Dovolj slavnih? OK, Dan Brown lani ni napisal ničesar, ampak bomo preživeli. Ob koncu knjižnega programa je treba izpostaviti naš letošnji najdražji naslov, bibliofilsko izdajo Rafael, ki bo skupaj z Leonardom in Michelangelom tvorila nepozaben triptih. Izšla bo v 300 izvodih. Seveda nismo počivali niti na priročnikih. Največji projekt tega uredništva so Slovenske zdravilne rastline. Gre za temeljito prenovljeno, posodobljeno, razširjeno in sploh izboljšano izdajo knjige, ki jo mnogi že poznate in je delo slovenske avtorice dr. Katje Galle Toplak. Od večjih projektov sta tu še Druga svetovna vojna in Živalstvo Slovenije, ki je nastalo v sodelovanju slovenskih in hrvaških avtorjev ter Mladinske knjige in Mozaika. Naslov pove več ali manj vse, predstavljene, tudi z bogatimi fotografijami, bodo najbolj pogoste živali Slovenije. Od priročnikov naj omenim še S kolesom po Sloveniji in Poti k izvirom, s pomočjo katerih bomo odkrivali nove zanimive kotičke naše lepe dežele. Posvetili se bomo tudi ekološkemu vrtnarjenju in alternativni prehrani, poučili pa se bomo tudi o pomenu črevesja za človekovo zdravje. Knjiga z (za sedaj še delovnim) naslovom Očarljivo črevesje je namreč v Nemčiji prava megauspešnica. Uredništvo učbenikov bo ob novih in prenovljenih učbenikih ter novih vsebinah na portalih ucimte. com in ucimse.com izdalo še mnogo zanimivih poučnih knjig za otroke in tudi starše. Naj izpostavim le eno, Kako z igro uspešno razvijati IQ otroka od 4. do 8. leta. Napisal jo je priznani nevrofiziolog dr. Ranko Rajović, ki ga dobro poznajo številni slovenski učitelji in vzgojitelji ter drugi strokovnjaki s področja vzgoje. Dr. Rajović je zelo kritičen do načina poučevanja v slovenskih šolah in ponuja učinkovit sistem, s katerim bi se naši otroci po znanju postavili ob bok najbolj uspešnim v svetu. Med revijami bo letos v središču pozornosti predvsem Ciciban, že zaradi visokega jubileja. Seveda pa se bodo tudi urednice vseh preostalih revij trudile, da bodo revije še zanimivejše in pestrejše. Pri tem pa vsi skupaj upamo, da bodo tudi šolske oblasti spoznale vzgojni in izobraževalni pomen naših revij in nam nehale zapirati vrata v šole. Kot rečeno, dobrega branja ne bo zmanjkalo. Prej bo zmanjkalo časa, da bi vse to prebrali. Želim vam torej dovolj časa za dobro branje. aktualno NAGLAS januar 2015 10 Program Cankarjeve založbe za leto 2015 Miha KOVAČ Mirjam PEZDIRC Cankarjeva založba ima z letom 2014 za sabo precej uspešno leto, saj je izdala dva knjižna projekta, ki sta tako po načinu priprave kot po prometu, ki sta ga ustvarila, pomembno zaznamovala slovensko založniško krajino: izid druge izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika je bil zaradi vsebinske prenove, elektronske podpore in javnih reakcij, ki jih je slovar izzval, dogodek že sam po sebi, knjiga Slovenske gore pa je prva knjiga v Sloveniji, za katero je bilo vse slikovno gradivo v celoti pridobljeno z množičenjem. Za povrh je Cankarjeva založba z njima ustvarila toliko prometa kot v letu 2013 s prodajo skoraj vseh svojih knjig. Če k temu dodamo še prav tako prodajno uspešni Napotnikovo Orodjarno in Montefiorejevo biografijo o Stalinu, najbrž ni dvoma, da je za založbo leto, ki ga vsaj po prodajnih številkah ne bo mogla preseči. Kar pa seveda ne pomeni, da pred nami ni zanimivo programsko leto. V skladu s tradicijo in delitvijo dela v Skupini MK se bo Cankarjeva založba tudi letos usmerila v izdajanje domačega in prevodnega leposlovja in esejističnih del za odrasle ter v produkcijo izvirnih priročnikov. Tako velja med leposlovnimi deli na prvem mestu izpostaviti ilustrirano zbirko še neobjavljenih pesmi Toneta Pavčka Rodu in domu; svojevrsten kontrapunkt temu najbolj priljubljenemu sodobnemu klasiku slovenske književnosti bo slej ko prej pomenila knjiga Boštjana Gorenca Pižame Slovenski spletni klasiki, v kateri se duhovito poigrava s temeljnimi deli slovenske književnosti in stereotipi, ki jih gojimo o njej. Oba avtorja bosta v programu Cankarjeve založbe v dobri družbi, saj v letošnjem letu napovedujemo izide novitet tako uveljavljenih slovenskih avtorjev, kot so Milan Dekleva, Evald Flisar, Feri Lainšček in Vinko Möderndorfer. Med prevodnimi leposlovnimi deli velja slej ko prej omeniti izid nove knjige perujskega Nobelovega nagrajenca Maria Vargasa Llose Prikriti junak in pa prevod dela Lišček lanskoletne Pulitzerjeve nagrajenke Donne Tart. Tudi Tartova in Vargas Llosa bosta v dobri družbi: Ian McEvan, David Eggers, Alex Capus, Ellena Ferrante in Robert Seethaler so le nekatera od vidnejših evropskih in ameriških pisateljskih imen, ki bodo letos pomembno zaznamovala program Cankarjeve založbe. Ob njih vsekakor velja omeniti še to, da bo Cankarjeva založba še naprej skrbela za vez s slovanskimi književnostmi, ki so v slovenskem prostoru nezasluženo premalo prisotne: tako bodo letos luč sveta ugledali prevodi del Faruka Šehića, Miće Vujačića, Jevgenija Vodolazkina in Uršule Kovalyk. Prav tako ne bomo prezrli tudi tistih najstniških bralcev, ki jih zanimajo kompleksnejše in zahtevnejše teme. Njim namenjamo deli Max francoske avtorice Sarah Cohen-Scali ter Hruškadottir češke avtorice Jane Šramkove. Sedemdeseto obletnico konca druge svetovne vojne bo Cankarjeva založba obeležila z izidom dveh kronik: Richard Overy je eden pomembnejših poznavalcev druge svetovne vojne in avtor Kronike tretjega rajha, slovenski zgodovinar Božidar Repe pa je pripravil kronologijo dogajanja v Sloveniji med letoma 1941 in 45 s pomenljivim naslovom S puško in knjigo. A da ne bomo ostali ujeti v zgodovino, bo v aktualni politični vsakdanjik Cankarjeva založba posegla s knjigo staroste in tako rekoč slabe vesti slovenske politike Franceta Bučarja Usodne stranpoti samostojne Slovenije. Na drug način in z drugačnega zornega kota se bo s človeško neumnostjo ukvarjal Sašo Dolenc v knjigi Cepivo proti neumnosti z nedvoumnim podnaslovom Znanost kvari iluzije že od leta 1453. Čeprav je knjiga namenjena najstniškim bralcem, bo prišla zelo prav tudi starejšim. Za konec pa velja omeniti še tri izborne izvirne kuharice: Skrivnostno zelenjavo Perice Dugalića, Štruklje Borisa Kuharja in pa knjigo, ki se je sam najbolj veselim, Sladke dobrote iz pečice sestre Bernarde. Njam! Za dober program Cankarjeve založbe skrbijo uredniki Andrej Blatnik, Ana Ugrinović, Nina Žitko Pucer, Tine Logar ter direktor Miha Kovač. osebnost meseca NAGLAS januar 2015 11 Alenka Bajželj Aleš s sodelavkami Dunja KOFLER Pisati o nekom brez njegovega privoljenja je precej nehvaležna naloga. Kako opisati osebo na način, da bo bralcem zanimiv, in s tem ne spraviti nekoga (in sebe) v neprijeten položaj, ni enostavno. Malo mi je žal, ker si veliko zanimivih stvari ne drznem zapisati, ampak prijateljstvo naj ostane na prvem mestu. Alenko poznam okoli 20 let in v tem času se je nabralo ogromno skupnih zgodb. Najino prvo srečanje je bilo takšno, da si celo leto nisem želel imeti opravka z njo. Človeka ne spusti k sebi in njeno zaupanje težko pridobiš. Še težje je, ko padeš pri njej v nemilost. Takrat se tudi sama sebi ne prikupi več. Ampak Alenka ni zamerljiva, kar pri njej zelo cenim, in je nasploh zelo prijetna in pozitivna oseba. Upam, da vam jo enkrat uspe spoznati. Alenka je pojem za kranjsko poslovalnico. Zagotovo najbolj prepoznaven obraz naše trgovine; ne le zaradi delovnega staža, temveč zaradi njenega prijetnega in prijaznega odnosa do kupcev. Sodelavci jo zelo cenimo zaradi njene iskrenosti, požrtvovalnosti, pozitivne naravnanosti in strasti do dela, ki ga opravlja vestno in zanesljivo. Njena specialiteta so izpostavitve in priprava akcij. Iz še tako nezdružljive kombinacije izdelkov pripravi všečno podobo poslovalnice in vedno ima »v rokavu« še kup novih idej za izboljšanje. S prijaznostjo, ustrežljivostjo in zanesljivostjo si je pridobila veliko zvestih strank in zadovoljnih kupcev. Nekateri prihajajo samo zaradi nje, na prijateljski klepet in po prijazno besedo. Marsikdo v zameno za naklonjeni čas kaj kupi, ne da bi to zares potreboval. V prostem času, predvsem ob koncih tedna, se z možem in štirinožcem odpravi v hribe. Je namreč strastna ljubiteljica in obiskovalka gora. Tam najde svoj mir in si nabere moči za premagovanje vsakodnevnih naporov. Vedno znova nam z zanosom pripoveduje o doživetjih s poti pa o lepotah visokogorskih kulis; o hribovskih temah se lahko z njo pogovarjaš v nedogled. Občasno tudi mene povpraša po kakšni zanimivi poti, a kaj, ko je povsod že bila. Predlagam ji Triglav (iz žlehtnobe), čeprav vem, da jo bom s tem malo ujezil, a tisto njeno pihanje in sopihanje ob tem se mi zdi zelo simpatično. »V tisti dren pa že ne grem,« odgovori. Njena zbirka planinskih vodnikov, potopisov, monografij je velika. Ne vem, če ji sploh kakšen manjka. Alenka je prava oseba za dober predlog za izlet z opisom poti in drugimi koristnimi informacijami. Med tednom, ko je za obisk hribov premalo časa, se sprošča na domačem vrtu, ki je njena velika strast in veselje. Vsako leto izdela podroben načrt zasaditev. Posebno pozornost namenja zeliščem, iz katerih izdeluje različne izdelke za zdravje in dobro počutje, zelenjavo in sadje pa pridno vlaga in shranjuje. Svoje izkušnje rada deli s sodelavci, pa tudi s strankami. Veliko uporabnih nasvetov ter novih idej o vrtnarjenju in izdelkih iz zelišč dobi tudi iz knjig, zato vsako temeljito pregleda. Alenka je izjemna osebnost. Po težki življenjski preizkušnji, ko bi se večina izmed nas skrušila pod bremenom skrbi in negotovosti, je ostala pozitivna, neomajna v svoji volji in prepričana, da so vse težave rešljive. Ne znam si predstavljati, kako lahko človek s takšnim bremenom še najde čas in voljo za vsakodnevno rutino, službo, prijatelje. In kot da enkrat ne bi bilo dovolj, se zgodba ponovi. Ampak Alenka ne kloni. Lahko le občudujemo to borko z neverjetno voljo in energijo. Kapo dol, iskreno. Na koncu bi bilo vredno omeniti še tri besede, iz katerih bi lahko nastala zanimiva zgodba: radler, banana njam in Steven Seagal. Z njimi boste zagotovo nasmejali Alenko in tudi sebe, če vam jo bo povedala. aktualno NAGLAS januar 2015 Z Wolfove na Trubarjevo 12 Katarina MODIC »Wolfovo prodajamo!« je bilo pomembno sporočilo, ki nas je doseglo prejšnjo pomlad. »Iščemo novo lokacijo« pa je bilo sporočilo, ki nas je opogumljalo. Zavedale smo se, da ostajamo, le lokacijo prestavljamo iz lastniškega prostora v najemniškega. In se je začel lov na nove prostore. Ko se postaviš na Prešernov trg, od koder je lepo videti knjigarno na Wolfovi, je zelo malo lokacij, ki bi bile tako imenitne, kot je prav ta. Primerna bi bila lekarna, obe banki in Filipov dvorec. Lekarna in banka – nedosegljivi, Filipov dvorec pa je postajal iz dneva v dan bolj zanimiv. Tu nas doseže prvi hladni tuš, ko nam lastnik razkrije najemnino, za katero bi se bil pripravljen umakniti iz ene najlepših hiš okoli Tromostovja. Ogledujemo si še prostore na Starem trgu, v novi blagovnici na Mestnem trgu, v igri je bila celo Kavarna Evropa. Nobena lokacija ni prepričala. Želeli smo ulico, kjer bo veliko mimoidočih, zaželeni so tudi turisti, in da bodo mimoidoči tisti, ki radi berejo in še raje kupujejo knjige, ob normalni najemnini, se ve. Kljub sicer neživahni trgovini z nepremičninami pa se nam je le nasmehnila sreča. Na Trubarjevi, v križišču z Malo ulico, so se odločili oddati prostore, kjer so vsaj dvajset let prodajali športna oblačila priznanih blagovnih znamk. Tokratna lokacija je bila najbolj prepričljiva: živahen pretok ljudi in bližina Prešernovega trga, od koder prihajajo turisti. Hitro smo ugotovili, da bo klientela drugačna od Wolfove. Vendar se starim strankam ne odrečemo tako zlahka. Odkar je bila knjigarna prodana, smo obveščale stalne stranke o selitvi in jih prosile za e-mail naslove, da ne izgubimo kontakta. Ko smo bili o novi lokaciji že prepričani, pa smo čisto vsakega kupca seznanile s spremembo. Odzivi so bili zelo podobni pri vseh kupcih z Wolfove: Zakaj odhajate s te lokacije? Saj tu je vendar super, Tako smo vajeni knjigarne na Wolfovi, Zelo nam bo manjkala,Vsak dan hodim tu mimo, No ja, saj ne boste tako daleč ... ali pa: Še bolje, Tam blizu sem v službi in bom šla vsak dan mimo. Ker so se ti odnosi gradili z nekaterimi dve desetletji, z drugimi manj, smo trdno prepričane, da bodo ostali naši tudi na Trubarjevi. Obljubile smo jim, da bo izbor knjig podoben, da bomo imeli tudi tuje knjige, poezijo, humanistiko in ne nazadnje tuje revije. Nisem imela občutka, da je bilo slovo od Wolfove pretirano čustveno, saj odhajamo nedaleč stran in od strank smo dobile zagotovila, da nas obiščejo, takoj ko se vselimo. Zadnjemu kupcu, ki je bil v knjigarni 31. 12. ob treh popoldan, smo povedale, da je zadnji v zgodovini knjigarne, kar je sprejel z mrmrajočim »aha« – ni bil Drugega januarja smo izpraznili knjigarno na Wolfovi in že snovali nove načrte za Trubarjevo. naš stalni kupec in očitno ga je v zadnjih minutah, ko je še lahko kupil kakšno novoletno darilo, zaneslo k nam. V petek, 2. januarja, ob 7. uri smo pričeli prazniti knjigarno. Ekipa je bila minulim praznikom navkljub polna delovnega zagona. Po uvodnih navodilih so se začele kopičiti škatle kot v hitrem posnetku. Vsi smo bili pripravljeni na delo do poznih popoldanskih ur, pa smo bili do kosila že doma. Popoldan je nova ekipa že demontirala pohištvo. Neverjetno, koliko lesa je bilo na stenah. Z Wolfove so odvažali, kot da praznijo Cankarjev dom. Vsega skupaj je bilo nekaj ton na 150 m2. Nova knjigarna na Trubarjevi bo prilagojena novi klienteli in še vedno zanimiva za staro. Klientela na Trubarjevi ima precej manj let, saj imajo tu mimo pot študenti Pravne fakulete. Ulica je porisana z grafiti, kar je spodbudilo kar nekaj idej za notranjost knjigarne. Zanimivo je slišati tudi komentar večine: »To bo pa zdaj postala prava knjigarniška ulica.« Menda res, saj sta malo naprej od nas še dve knjigarni, Sanje in Modrijanova. Tako oni kot mi se bomo prilagajali in obstali. Eni bodo bolj zanimivi zaradi literarnih večerov, drugi zaradi široke ponudbe knjig, spet tretji zaradi dobrega izbora leposlovja. Mi želimo prepričati s tujo literaturo, tujimi revijami, darilnim programom, oddelkom za duhovno rast in tudi s kuharicami, po katerih smo bili prepoznavni na Wolfovi. Žepnice bodo kraljevale na eni veliki steni in ambicije imamo tudi na otroškem oddelku. Me smo pripravljene na novo lokacijo. Dobrodošli tudi vi. Se vidimo na Trubarjevi. Náglasak Prilog Náglasak namijenjen je čitateljima grupe Mladinska knjiga u inozemstvu. Priloga Náglasak je namenjena bralcem družb Mladinske knjige v tujini. Predstavljanje novog romana Gorana Tribusona Margareta CVITANOVIĆ Marko LUKUNIĆ/PIXSELL U utorak 16. prosinca u ugodnoj božićnoj atmosferi Book Caffea u Zagrebu predstavili smo novi roman Gorana Tribusona Propali kongres, objavljen u sklopu biblioteke Balkan Noir 24sata. Najnovija knjiga jednog od naših najčitanijih proznih pisaca, napeti je krimić u kojem se Tribuson vraća u siječanj 1990. godine, doba priprema za kongres na kojem će se jugoslavenska komunistička partija raspasti. U ljude se uvlači strah zbog onog što predstoji, a inspektor Vinko Dogan istražuje tajnovitu spodobu koji prijeti da će uštrcavanjem cijanida u prehrambene artikle otrovati velik broj ljudi. Gradom se širi panika, prodaja hrane zamire, a Dogana sve više muči pitanje nema li taj manijakalni ubojica neki posve drukčiji plan... Predstavljanje ovog sjajnog novog hit-romana vodila je Sonja Šarunić, a osim autora, o knjizi su govorili i glavni urednik Mozaika knjiga Zoran Maljković te urednik 24sata i Expressa Goran Gavranović. „Cilj biblioteke Balkan Noir je popularizirati kriminalistički žanr u zemlji i regiji te zainteresirati publiku za naše autore,“, rekao je Goran Gavranović. „Ovo nije tipičan krimić“, ustvrdio je Zoran Maljković, „i iako ima kriminalnu tematiku, roman duhovito prikazuje vrijeme raspada komunističke partije.“ „Mnogi misle da inspiraciju crpim iz crne kronike, ali u romanima želim dočarati više od običnih ubojstava koja pune novine“, rekao je Goran Tribuson. Za tu se temu odlučio jer je riječ o velikoj prekretnici u hrvatskoj povijesti. „Taj je kongres jedno strašno važno mjesto u našoj povijesti, na njemu je faktički nestalo voditeljske uloge komunističke partije“, pojasnio je autor. Podsjećamo da je Tribuson jedan od najčitanijih i najproduktivnijih hrvatskih pisaca. Napisao je dvadesetak romana te deset zbirki priča i pet filmskih scenarija – autor je velikoga, žanrovski i tematski raznolikoga opusa koji podjednako vole i čitatelji i kritika. Predstavljanje je izazvalo velik interes medija i publike pa možemo s ponosom reći da je naš autor ponovno potvrdio status jednog od najomiljenijih hrvatskih proznih pisaca. Goran Gavranović, Goran Tribuson, Sonja Šarunić, Zoran Maljković aktualno NAGLAS januar 2015 14 Godina rekorda u Mladinskoj knjizi Sarajevo Olja KATALINSKI Mladinska knjiga Sarajevo svoj uspjeh u 2014. godini duguje nepokolebljivom duhu savjetnica telefonske prodaje koje su marljivim radom napravile do sada najbolji rezultat u ovom odjelu od njegovog postojanja! Mnogi od vas sigurno se pitaju ko stoji iza tih sjajnih rezultata, pa je vrijeme da upoznate najbolje među njima, apsolutne šampionke u prodaji putem telefona! ŽANA RADONJA Djevojka koja je pomjerila sve granice kada je u pitanju telefonska prodaja, ostvarila najbolji rezultat ikada u telefonskoj prodaji, rekordnih 86.000 EUR! Za sebe kaže da je hiperaktivna, takmičarskog duha, uporna, da može radila bi i nedeljom. U ovaj posao se upustila bez ikakvog prethodnog iskustva u prodaji, iz čiste potrebe da zarađuje. S osmijehom dolazi na posao i za nju glavna prednost ovog posla ogleda se u tome što nema pritiska nadređenih. Njen osnovni motiv leži u njenom takmičarskom duhu, ona jednostavno mora da bude prva, a nikada se nije desilo da nije imala makar jednu prodaju u danu. Njen lični moto, koji je ujedno i tajna njenog uspjeha, je: „Radi svaki dan kao da je posljednji.“ I zaista svaki dan za Žanu je novi izazov i svakoga dana ona sebi postavlja plan prodaje, a s posla ne odlazi dok taj plan ne ostvari. MIRSADA-MACA MEHIĆ Gospođa Maca svojim dolaskom u telefonski studio donijela je mudrost i mir. Ona je omiljeno društvo svim telefonisticama, njihova najbolja prijateljica i sagovornica. Marljivim radom dospjela je na drugo mjesto po godišnjem prometu i ostvarila rezultat od 74.500 EUR. Za sebe kaže da je vrijedna i da voli dinamične poslove. Na ovom poslu se prijatno iznenadila ponajprije činjenicom da su njene godine i životna mudrost zapravo poželjne, a budući da je cijeli svoj radni vijek provela u prodaji, u njemu se pronašla u potpunosti. Atmosfera u firmi je savršena. Motivisana je samom prirodom posla jer je dinamičan i izazovan, zarada je za nju na posljednjem mjestu. Kao veliku prednost ovog posla ističe to što dob nije eliminirajući faktor, što su uslovi rada odlični i što vlada prijateljska atmosfera. Tajna njenog uspjeha leži u nastupu koji ima prema kupcima, jer je prvi kontakt koji ostvaruje neobavezan, u opuštajućem tonu, prijateljski. SUVADA OMEROVIĆ Naša dugogodišnja saradnica, naša odana savjetnica Sutka, uspješna od samog početka, na trećem je mjestu po ostvarenom prometu u 2014. godini što je do sada njen najbolji rezultat - 66.000 EUR. Energična je, uporna, eksplozivne naravi. Počela je raditi u MK Sarajevo najprije kao telefonska podrška u odjelu Svijeta knjige, da bi nedugo zatim prešla u telefonsku prodaju. Priznaje da je u početku bila skeptična da je moguće prodati knjigu putem telefona, ali su je uspjesi na samom početku ohrabrili da se trudi još više i zbog toga je s nama već punih 9 godina. Radna atmosfera je dobra, a uslovi rada zadovoljavajući. Njen recept za uspjeh leži u odgovornosti prema kupcima i poštivanju svih dogovora. BRANKICA VUKOVIĆ Najčešće projuri kroz prostorije administracije i žurno sjeda na svoje radno mjesto da bi što prije počela s radom. Nestrpljiva je u ostvarivanju rezultata i svakoj ostvarenoj prodaji veseli se poput djeteta. Upravo zahvaljujući tome ostvarila je u protekloj godini 64.000 EUR prometa. U razgovoru otkriva kako je uporna i pozitivna. Posao se u samom startu učinio zanimljivim, radna atmosfera je podsticajna i ohrabrujuća, u potpunosti je zadovoljna svojim radnim mjestom. Najveća motivacija su joj svakodnevni izazovi koje sama sebi postavlja, a velika prednost je u tome što može da se iskaže do kraja. Posvećena je ostvarivanju ličnih i grupnih ciljeva i smatra da je važan dio kolektiva. Njena tajna uspjeha je u tome da sebi ne daje prostora za razočarenje, jer se sve rješava narednom prodajom. ARNELA NEZIRI Jedna od onih osoba koje su do kraja posvećene poslu, marljiva pčelica usmjerena u potpunosti na svoj radni zadatak i organizovana, napravila je u 2014. godini neskromnih 43.500 EUR prometa (meda)! Iskrena je i komunikativna osoba, vrlo staložene naravi, pozitivna i uporna. Po preporuci prijatelja odlučila je da se okuša u ovoj vrsti posla jer je 2012. godine bila nezaposlena, a posao joj je bio jako potreban. Njena iskustva su odmah bila pozitivna, i još uvijek je prezadovoljna poslom. Kao najveću prednost ističe to što sama diktira svoj tempo rada, što radi u opuštenoj atmosferi i od- aktualno NAGLAS januar 2015 15 ličnim uslovima. Najviše je raduju stalna osvježenja ponuda, prezadovoljna je naknadama koje dobija za svoje zalaganje. Tajna uspjeha koju preporučuje i svim novim kolegicama za Arnelu je istrajnost. ELDINA HUMIĆ Još jedna od naših dugogodišnjih savjetnica, već osmu godinu besprijekorno obavlja svoje radne zadatke. Učiteljica svim novim savjetnicama u telefonskom studiju, najbolja mentorica kolegicama koje za nju imaju samo riječi hvale. Konstantno dobra u rezultatima, u 2014. godini napravila je 43.300 EUR. Uporna je i istrajna, nepokolebljivog duha, s izraženim smislom za humor. Kada je počinjala s radom 2007. godine bila je blago skeptična prema prodaji knjiga putem telefona. Ipak, radno vrijeme joj je odgovaralo, ekipa je bila mlada i entuzijastična, i jako brzo je počela ostvarivati zavidne rezultate. Posao je izazovan, raduju je osvježenja u prodaji, a najveće zadovoljstvo joj predstavlja da proda knjigu nekome ko nikada nije bio kupac. MIRJANA KREŠIĆ Relativno novi kolačić u našem timu, zarazila nas je svojim optimizmom i vedrinom od prvog dana kada je kročila u našu firmu. S nama je posljednju godinu dana i uspjela je da napravi promet od 40.000 EUR. Mirjana za sebe kaže da je optimistična, ambiciozna, uporna, hiperaktivna, da voli timski rad. Prvi utisci na poslu su bili dosta ohrabrujući jer je odmah na početku uspjela da zablista u prodaji. Radnu atmosferu ocjenjuje, na skali od 1 do 10, ocjenom 11! Posao je jako motivirajuć jer su primanja redovna, radni uslovi adekvatni, fleksibilno radno vrijeme, posao izazovan. ERMINA PANJETA Najmlađa savjetnica u telefonskom studiju, mlada majka dvoje djece, skromna, duhovita, uvijek spremna za zabavu i druženje, ali svojom predanošću u poslu napravila rezultat od 35.000 EUR. Uporna je, predana, odgovorna, voli knjige i to je bio osnovni razlog zbog kojeg je počela da radi u MK Sarajevo. Imala je sreću da je odmah u početku ostvarila dobar rezultat, a za kolektiv ima samo riječi hvale. U potpunosti se pronašla u ovome poslu za koji je adekvatno nagrađena. Veliku prednost za nju predstavlja radno vrijeme telefonskog studija, a ističe i da joj je rad bez pritiska olakšavajući faktor. Tajna njenog uspjeha leži u ljubavi koju gaji za posao i upornosti. DŽENITA KURTIĆ Dženitu od šale zovemo povratnikom u telefonski studio, pošto je na neko vrijeme odlučila da prekine s radom, pa se ponovo vratila nakon par mjeseci i poslu pristupila mnogo ozbiljnije nego ranije. Za sedam mjeseci u ovoj godini ostvarila je rezultat od 13.500 EUR. Uporna je, društvena, pozitivna, tvrdoglava. Imala je iskustva sa radom u call centru i to je vrsta posla koji joj se dopada, tako da joj nije bilo teško da počne raditi. Ipak, uslovi u MK Sarajevo u odnosu na druge firme u kojima je radila su neuporedivo bolji, radna atmosfera je odlična, zadovoljna je čitavim kolektivom, posao je u potpunosti ispunjava. Trudi se da iz mjeseca u mjesec pravi bolje rezultate u prodaji, jer je svjesna da je važna karika u procesu poslovanja firme. Gornji red, s lijeva na desno: Amina Lojo, Samra Keserović, Enisa Hoti, Dženita Kurtić, Sanda Subotić, Suvada Omerović, Tamara Perišić, Arnela Neziri, Snježana Simović, Mirjana Krešić Donji red, sjede, s lijeva na desno: Ermina Panjeta, Mirsada Mehić, Eldina Humić, Žana Radonja, Brankica Vuković aktualno NAGLAS januar 2015 16 So nov predizvik do podobar rezultat vo 2015 godina! Tim na MK-SKOPJE Makedonija dobro ja završi 2014 godina, pred nas e 2015 godina so novi predizvici, novi naslovi, novi čitateli i dobar zaednički plan do podobri finasiski rezultati – po toj povod vo prodolženie zbor-dva od menadzerot na direkta prodažba Saše Markovski za rabotenjeto i planot na prodažba vo 2015 g. kako i del od mislenjata na voditelite koi pridonesuvaat za dobroto kordiniranje i rabotenje na ostanatite zastapnici. SAŠE MARKOVSKI - MENAĐER NA DIREKTNA PRODAŽBA Nova godina – nov predizvik, taka e vpročem sekoja izminata no i idna godina. Kako najodgovoren za rezultatot vo Makedonija, svesen sum deka ovaa godina e klučna za ona što prestoi pred nas vo idnite godini, zadovolen sum od lugjeto što me opkružuvaat vo rabotata, sekoj go dava svojot maksimum, no i svesen sum deka sekoj može ušte povekje. Makedonija ima mal pazar, no produktivni zastapnici. Vo poslednite pet godini zastapnicite uspeaa da napravat približno 3 milioni evra, što e odličen prosek po godina – imaše dobri godini no i loši, kako što e izminatava 2014 g. No kako što sekogaš miluvam da kažam: nie ne sme istoričari da go gledame minatoto, tuku lugje što gi interesira progresot - energijata ja nasočuvame vo toj pravec. 2015 g. realno ja započnuvame so ne taka uspešen rezultat, ali kje ja završime so dobar rezultat. Ova ne se procenki tuku realni moi viduvanja, bidejkji imame zaednički plan so voditelite kako da go ostvarime rezultatot. Kako i sekoja kompanija i MK – Skopje ima nedostatok od kvaliteten kadar no zatoa ima kvalitetni lugje koi rabotat povekje od pet, sedum i deset godini na razvoj i obuka na novi zastapnici, a ovaa godina imaat poseben motiv da go pokažat istoto.Vo godinata 2015 kje se obideme da bideme što poprisatni do našite potencijalni klienti preku niza marketinški deluvanja so edna cel da gi obnovime i pridobieme novite čitateli. Sekako za se gorenavedeno e potrebna i dobra logistika – tuka se devojkite od administracija na Mladinska kniga Skopje, od koji kje imame golema podrška i vklučenost vo site planirani aktivnosti. Ostanuva na kraj da kažam deka ona što e predvideno od novi naslovi vo 2015 g. uspešno kje go plasirame i prodademe, a ona što vekje go imame od postoečkite naslovi gi namalime – so dobar optimizam vo novi pobedi i podobar finansiski rezultat. VODITEL - ĐOKO KIPRINOVSKI Vo novata 2015 g. očekuvam deka rabotata kje se podobri na povisoko nivo vo odnos na minatata godina so ogled na brojot na naslovi koi MK gi predviduva da se izdadat vo ovoj period vo Makedonija. Seto toa potkrepeno so dobar razvoj koj kje se trudime da go napravime treba da ovozmoži solidni rezultati, kade ušte povekje bi pridonelo izdavanje na detska litera- tura, odnosno slikovnici so koji bi ja opfatile i najmladata generacija na roditeli i dolgoročno bi ostanale postojani kupuvači na našite izdanija vo idnina.Ova moja procenka se temeli vrz osnova na moeto dolgogodišno iskustvo i pobaruvanjeto na pazarot, a za taa cel predlagam poseta na najgolemiot saem na detska kniga vo Evropa koj sekoja godina vo april se održuva vo Bolonja. Site ovie elementi mislam deka kje priodnesat za toa povisoko nivo i zadovolitelni rezultati. VODITEL ZORAN TODOROVSKI Vo tekot na 2015 godina očekuvam podobruvanje na rabotata, najmnogu vo prezentacijata i fokusiranje na uspeh vo prodažbata. Za taa cel imame najaveno novi naslovi na knigi, a isto taka kje se raboti na podobruvanje na klimata kaj samite zastapnici, da se zgolemi entuzijazmot i verbata vo Mladinska Kniga Skopje koja sekogaš ima vrven kvalitet na svoite proizvodi odnosno knigi. Očekuvam makotrpna rabota, koja na krajot kje pokaže pozitivni rezultati, kako kaj sebe, taka i kaj ostanatite kolegi zastapnici. Isto taka očekuvam i pogolemo animiranje na pogolem broj na novi kupuvači kako nova baza od prigradskite i ruralni podračja vo Republika Makedonija. Mladinska Kniga Skopje kje ostane broj eden vo Makedonija, ne samo vo 2015 godina, tuku i dolgi godini ponatamu. (Tekstot prodoluzuva vo sledniot broj na Naglas...) urednik priporoča NAGLAS januar 2015 17 urednik priporoča Pot (nazaj) v svet je še mogoča urednik priporoča urednik priporoča urednik priporoča urednik priporoča urednik priporoča Milena Michiko Flašar KLICAL SEM GA KRAVATA Prevedla: Tanja Petrič Uredil: Andrej Ilc Seveda knjig ne bi smeli soditi po platnicah in drugih zunajliterarnih kriterijih, pa vendarle že samo ime pisateljice Milene Michiko Flašar (1980) vzbuja svojevrstno zanimanje. Hči japonske matere in avstrijskega očeta s češkimi koreninami je le nekaj dni po izidu slovenskega prevoda svojega doslej najuspešnejšega romana Klical sem ga Kravata (preveden v deset jezikov, uprizorjen tudi v gledališču) obiskala Ljubljano in Maribor in v pogovoru s prevajalko Tanjo Petrič med drugim spregovorila o odraščanju v spodnjeavstrijskem mestu St. Pölten, ki v tistem času ni imelo še niti ene kitajske restavracije, tako da so bili z mamo in bratom zares videti eksotično. Njen materni jezik je torej japonščina, a svoje knjige piše v nemščini. Zgodba kratkega romana Klical sem ga Kravata se sicer dogaja na Japonskem, a lahko bi se kjer koli. Tudi v Ljubljani? Tudi. Pri nas seveda ne poznamo japonskega fenomena hikikomori, ko se, povečini mladi ljudje, zaprejo pred družino in svetom in ostanejo tako izolirani tudi do petnajst let. Takih ljudi naj bi bilo na stotisoče, glavni razlog pa naj bi bil velik storilnostni pritisk in občutek nepripadnosti v šoli in družbi, tudi strah pred odraščanjem in prevzemanjem odgovornosti. Morda pa se temu pri nas samo drugače reče? Recimo depresija? Milena Michiko Flašar je povedala, da na vsakem nje- nem branju vsaj eden od obiskovalcev pozna koga, ki se zapira v sobo. In tudi k pisanju romana jo je spodbudil članek o neki Nemki v reviji Spiegel, ki se je na ta način osamila za dvaindvajset let in naj bi nekega dne njen brat skozi naključno odškrnjena vrata opazil, da je medtem popolnoma osivela. »Moj namen je, da bi tudi evropski bralec, bralec sredi Ljubljane, začutil tega hikikomorija.« Je torej Klical sem ga Kravata depresiven roman? Sploh ne. Zadnja beseda v tej kratki, izjemno premišljeno zgrajeni in spisani knjigi (»Med besedami sem pustila precej zraka, molka in tišine, ki ponujajo prostor bralcu.«) je »začetek«, kar govori o tem, da upanje še o(b)staja in je pot (nazaj) v svet še mogoča. Ne samo za dvajsetletnega protagonista Taguchija Hira, ki se je po dveh letih v sobi začel ponovno vključevati v svet z vsakodnevnim posedanjem na klopi v parku. »Hotela sem najti nevtralno mesto, ki bi omogočilo hikikomoriju, da se sploh odpre drugim in jih spusti do srca. Klop v parku se mi je zdela primeren kraj – dovolj omejen, da se lahko počutiš varnega, a kljub temu ohraniš svojo anonimnost. Poleg tega je mogoče klop prenesti na kateri koli konec sveta.« Taguchi Hiro sicer nekje izreče, da ni tipičen hikikomori, če kaj takega sploh obstaja. »Tako kot obstajajo najrazličnejše sobe, obstajajo najrazlič- nejši hikikomoriji, ki so se izolirali iz najrazličnejših razlogov in na najrazličnejše načine. (…) Srečo imam, da so me do danes pustili pri miru. Kajti obstajajo tudi taki, ki so jih zvabili ven. Obljubijo jim ponovno vključitev. Tudi ozdravljenje. Delo. Uspeh. S to ohlapno obljubo na jeziku jih korak za korakom popeljejo nazaj v družbo, to veliko skupnost. Navadiš se, da ji služiš. Z njo se spraviš v sozvočje. Jaz pa imam srečo. Ne računajo name. Pred vrata mi ne postavijo socialnega delavca, ki bi mi ure in ure prigovarjal.« A Klical sem ga Kravata je, kljub temu da govori o fenomenu izolacije, zgodba o dveh. Naslov knjige, ki je hkrati tudi njen začetni stavek, se nanaša na Hirojevo poimenovanje drugega protagonista, starejšega mimobežnega znanca s klopi, še enega netipičnega obstranca, s katerim v tednih pripovedovanja in spominjanja spet zatipata tla pod nogami. Spregovorita. Spoznanje, da je naklonjenost velikokrat zapakirana v hrani, žalost skrita v smehu in da so prijateljstva še mogoča, ju krepi za dokončno slovo in nov začetek. Klical sem ga Kravata, ki mu je v slovenski izdaji likovno podobo nadela Eva Mlinar, je, skratka, ena tistih malih mojstrovin, ki s svojo izjemno čustveno nabitostjo še dolgo vztrajno odzvanja v bralčevi zavesti. Tudi skozi številne nepozabne citate: »Ko si majhen, tako majhen, da si prepričan, da bo večno ostalo tako, je svet silno prijazen kraj. Na to sem pomislil, ko sem jo spet prepoznal. Klop svojega otroštva. To klop, na kateri naj bi se naučil, da nič ne ostane tako, kot je, in da se kljub temu izplača biti na svetu. Še vedno se učim.« inventura NAGLAS januar 2015 Leto, ki se je proti koncu začelo pobirati Rok GREGORIN 18 Metka ZVER Inventura slovenskega knjižnega trga je stalnica januarske številke Naglasa. Tudi tokrat bomo naredili kratko inventuro dogajanja na splošnem knjižnem trgu v Sloveniji v letu 2014. Žleda, poplav, muhastega poletja, kupa volitev in drugih naravno-družbenih neprilik ne moremo pustiti ob strani. Ob pogledu na prodajne številke vidimo, da je led, ki je prekril Slovenijo v februarju preteklega leta, močno vplival na obisk in prodajo v knjigarnah; katastrofa velikih razsežnosti je vplivala tudi na prodajo po drugih prodajnih poteh. Poleg žleda pa smo takrat slavili tudi olimpijske medalje in dobro igro hokejistov. O vprašanjih, kaj je založniško in knjigotrško zimo podaljšalo v pomlad in če je muhasto poletje vplivalo na slabše poletne mesece oziroma o drugih vzrokih, bi bilo treba opraviti širšo raziskavo. Ostanejo nam le indici, beseda, ki je bila pravi »buzzword« leta 2014 v slovenskem medijskem prostoru. In indice za skromnejšo zimo, pomlad in poletje 2014 lahko hitro odkrijemo, če pogledamo v kakšen časopis iz tistega obdobja ali pa po iskanjih, ki so jih ljudje po svetu vnašali v Googlov iskalnik. V Sloveniji sta za žledom in med poplavami pustošili gospodarska in politična kriza. Indici celo kažejo, da vsaj tja do septembra. Sklepamo lahko, da je stanje duha, predvsem pesimizem v slovenskih medijih in družbi nasploh, precej vplival na nakupne odločitve prebivalstva. Knjiga, ki ni na vrhu seznama najnujnejših vsakodnevnih potrebščin nakupovalcev, je z nakupovalnih seznamov kaj hitro izpadla. Tudi preostali svet, vsaj po iskanjih v Googlu sodeč, ni bil preveč optimističen, saj so poleg svetovnega prvenstva v nogometu, ki je pozitivna tema, ljudje iskali žal preminulega Robina Williamsa in v iskalnik tipkali pojme, kot so ebola, islamska država in malezijska letala. Pravzaprav je bil svet precej pesimističen. Leto 2014 pa ni bilo samo slabo in zanič. Ena glavnih pridobitev na slovenskem knjižnem trgu je pravzaprav metapridobitev, saj s pomočjo raziskave »Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji«, ki je bila objavljena v preteklem letu, o slovenskem knjižnem trgu vemo več. Bistvene poudarke in izsledke si bomo ogledali še v tej številki Naglasa. Raziskava nam odkriva pogled kupcev in bralcev na knjižni trg. Založniki in knjigotržci lahko iz rezultatov izluščimo, kako še bolj približati knjige slovenskim bralcem. 26. avgusta 2014 je začel veljati zakon o enotni ceni knjig. Večina deležnikov na slovenskem knjižnem trgu ga je ob uveljavitvi pozdravila, zato bi lahko sklepali, da je to še ena fina stvar, ki se je zgodila na slovenskem knjižnem trgu. Tukaj je nujen stavek, ki ga pod razne prispevke navadno pišejo slovenski mediji: »Naslednje vrstice so mnenje avtorja in ne odražajo stališč uredništva ali organizacije, v kateri je zaposlen.« Mislim, da zakon slovenskemu založništvu ne prinaša prav ničesar koristnega in ne sodi v ta čas. Slovenske založnike in knjigotržce naj bi ščitil predvsem pred zniževanjem cen novih knjig v nakupovalnih centrih in znižanimi cenami spletnih ponudnikov knjig, tako da prepoveduje zniževanje cen knjig pol leta po začetku prodaje. Nove knjige se v diskontnih prodajalnah še vedno pojavljajo po 4 evre, le da sedaj ne po znižani, ampak po redni ceni. To so knjige, na videz podobne tistim, ki jih slovenski založniki pošljemo na trg po najmanj 15 evrov. Podobnost se sicer razblini takoj, ko bralec odpre knjigo, saj gre za polprevod, besedilo je táko, kot bi ga napisal nemški robot, ki je zaključil »schnellkurs« slovenščine, ilustracije in oblikovanje pa iz nekega drugega časa. Noben argument za zakon me še ni prepričal, kaj hitro pa lahko navedem, kaj je narobe z zakonom: onemogoča svobodno postavljanje prodajnih cen za svoje izdelke, založnikom otežuje prilagoditve na posamezne ciljne skupine po posameznih prodajnih poteh in še krepi položaj knjižnic. Tudi knjigotržci zaradi enotnih cen niso nič bolj konkurenčni. Neumno je na eni strani regulirati konkurenco, če imajo slovenski bralci na drugi strani vse knjige v slovenskih knjižnicah na voljo praktično brezplačno. Skratka, zakon slovenskih založnikov ne ščiti, razen morda pred njimi samimi. Od mnenja pa se lahko preselimo k dejstvom: omenjali smo knjižnice, ki so še vedno z naskokom najmočnejši kanal za distribucijo knjig v Sloveniji. Najbolje izposojana knjiga v slovenskih splošnih knjižnicah v letu 2014 je bila kriminalka Inferno Dana Browna (MK) pred romanom In v gorah odzvanja Khaleda Hosseinija (MK), tretji pa je ljubezenski roman Sandre Brown Nebeška vročica. Najbolj rezervirana knjiga je bila prav tako naša Divja. Glede na prejšnja leta se zdi, da je vsaj v vrhu lestvice nekoliko popustila prevlada ljubezenskih in v zadnjih letih priljubljenih erotičnih romanov. Tudi v knjigarnah je popustilo navdušenje nad erotiko. Po podatkih iz naših knjigarn je bila na vrhu letne lestvice kriminalka Gillian Flynn Ni je več pred še eno svetovno uspešnico, mladinskim romanom Johna Greena Krive so zvezde, in ob seštevku obeh formatov, trdo vezane in mehko vezane skupaj, bi zasedla tretje mesto Divja Cheryl Strayed, ki je bila pred Zlato mačjo prejo Svetlane Makarovič najbolje prodajana knjiga po vseh prodajnih poteh inventura NAGLAS januar 2015 19 v Mladinski knjigi Založbi. Četrto mesto v knjigarnah je dosegla Louise L. Hay z večno uspešnico Življenje je tvoje. Žanrsko so se v letu 2014 premaknile knjige uspešnice od erotike v precejšnjo raznolikost. Beležimo pa tudi skok mladinskega leposlovja predvsem zaradi romana Krive so zvezde, o čemer pričajo mesečne lestvice naj 10 v slovenskih knjigarnah. Na teh lestvicah so bile knjige Mladinske knjige Založbe v veliki večini že v preteklih letih, ob tem velja pripomniti, da drugi največji slovenski založnik in knjigotržec pri lestvici ne sodeluje. Prisotnost knjig Mladinske knjige in Cankarjeve založbe se je vseskozi povečevala; v letu 2014 so naše knjige popolnoma prevladale na lestvicah, mesečno se pojavi le nekaj knjig drugih slovenskih založnikov. Kar nakazuje na še eno neprijetno dejstvo, ki ima najbrž korenine v trdovratni gospodarski krizi. Vedno manj založb je sposobno narediti knjižno uspešnico na slovenskem knjižnem trgu. To potrjuje tudi dejstvo, da je število uspešnic v knjigarnah padlo, po naših kriterijih se je celo prepolovilo; kar pa ne velja za naše uspešnice. Omeniti velja tudi knjigo Sapiens: kratka zgodovina človeštva Yuvala Noaha Hararija, ki je bila ena medijsko najbolj izpostavljenih knjig leta. Prav zaradi medijske odmevnosti je postala uspešnica. Na celotnem slovenskem splošnem knjižnem trgu je bila sodeč po prijavljeni nakladi v sistem cobiss najbolje prodajana kuharska knjiga Bineta Volčiča, ki je stranski produkt resničnostnega šova Kuhinja išče šefa 3. Izdal jo je producent oddaje sam. Prodajala se je preko spleta na spletni strani televizije in ekskluzivno v trgovski verigi Tuš, ki je sponzor šova. Najbolj prodajana knjiga pa zaradi nižje cene ni dosegla zmage po ustvarjenem prometu s knjigo. Prvenstvo leta 2014 v tej kategoriji je osvojil Slovar slovenskega knjižnega jezika Cankarjeve založbe in Znanstvenraziskovanega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Primer SSKJ tudi dokazuje, da veliki izvirni leksikografski projekti v tiskani obliki lahko dosežejo zavidljive prodajne številke. V zadnjih letih je bilo veliko napisanega o e-knjigah. Vendar na žalost količina napisanega na določeno temo ni nujno sorazmerna z uspehom. To drži tudi v primeru e-knjig v Sloveniji. Še vedno ne vemo, koliko knjig se pretoči na elektronske na- prave Slovencev preko tujih trgovin ali ne ravno legalnih ponudnikov. Vendar lahko trdimo, da se slovenski trg e-knjig ni bistveno okrepil. Po velikem skoku v letu 2013 (zmagovalna e-knjiga je bila Inferno – zmagovalka tudi v letu 2014), ko je bila e-prodaja še vedno majhen, vendar že zaznaven del celotne prodaje knjige in ko se je z vzpostavitvijo naše e-knjigarne prodaja e-knjig bistveno povečala, v letu 2014 ni doživela ogromnega skoka naprej, ampak le manjši skokec. Tudi tu velja omeniti izposojo, ki poteka preko platforme Biblos, gre pa v večini za knjige, ki so prodajno manj zanimive. Ob vseh zgoraj naštetih neprijetnih dejstvih se je ob koncu leta zgodil preobrat na bolje. Zadnji tedni preteklega leta, ki so se začeli s slovenskim knjižnim sejmom, so nam prinesli precej optimizma. Že knjižni sejem je z daleč najboljšim prometom v zadnjih šestih letih in verjetno tudi z najboljšim prodajnim uspehom nasploh prinesel optimistični pogled v božično-novoletno sezono. In prodaja knjig je v tem obdobju presegala darilne sezone nekaj zadnjih let. Lahko upamo, da se bo to nadaljevalo tudi v leto 2015, saj se tudi splošno družbeno stanje duha, ki nedvomno vpliva na prodajo knjig, popravlja. Tako da se lahko z optimizmom odpravimo v leto 2015. Zadnji tedni preteklega leta so nam prinesli precej optimizma, prodaja knjig je v tem obdobju presegala darilne sezone nekaj zadnjih let. predstavljamo se NAGLAS januar 2015 20 Marketing Andreja, Darja, Martina, Manca, Metka, Saša Meta BAJC Služba Marketing in oglasno trženje organizacijsko spada v področje Prodaja in šteje 7 ljudi. Teja, Eva in Anja iz oglasnega trženja so se že predstavile, tokrat se vam bodo z zanimivim intervjujem približale sodelavke iz marketinga. Prva je postavila pet vprašanj drugi sodelavki; ta jo je najprej opisala, potem je odgovorila na vprašanja in vprašanja zastavila drugi sodelavki, dokler krog ni bil sklenjen. Vključeni sta tudi Saša in Manca, ki sicer spadata v skupino oblikovalcev, sta pa nepogrešljiva člena v verigi in tako rekoč del marketinga. Službe, ki v sodelovanju z uredništvi in drugimi službami skrbi za pripravo kreativnih rešitev in medijsko podporo naših prodajnih aktivnosti z mislimi na končnega uporabnika. ANDREJA ŽNIDARŠIČ (sprašuje Metka Z.) Andreja je kreativno jedro marketinškega oddelka s pretanjeno izdelanim občutkom za pravilno uglašeno noto komunikacije, prilagojeno posamezni ciljni skupini. Je avtorica najbolj viralne slovenske akcije lanskega leta (kviz SSKJ), ustvarjalka in skrbnica izjemno priljubljenega Facebookovega profila Radi beremo ter oseba, na katero se vedno obrnemo, kadar smo v dvomih, katera rešitev bi bila najboljša. V poslu in tudi sicer. 1. Andreja, katera je najljubša knjiga tvojega življenja? 2. Kaj storiš najprej, ko prideš v službo? 3. Če bi lahko izbirala in delala le 10 % tega, kar počneš zdaj, čemu bi se posvetila? 4. Koliko hribov boš osvojila v letu 2015? 5. Na kaj si ta hip najbolj ponosna? 1. M oj prijatelj Piki Jakob, že od majhnih nog. 2. Parkiram kolo, iščem kartico, iščem kartico, iščem kartico, da se poštempljam pri uri, ko sem tudi uradno notri, pa pritisnem gumb za dvigalo. Nazaj grede pa najprej iščem kartico. Ponavadi dlje časa. 3. Ne morem toliko skrčiti, všeč mi je pestrost dela. Res pa je, da mi je že od nekdaj blizu internet. Če bi se lahko odpovedala samo 10 %, bi bile to računovodske in pravne stvari. 4. Novoletni sklep pravi 15 vzponov, glede tega, na kateri hrib, pa ni natančen. Vmes bo gotovo večkrat Slivnica in vsaj enkrat Krnska jezera. 5. Našo družinsko trojko. Ker smo najraje skupaj. MANCA MACUH (sprašuje Andreja Ž.) Manca je zakladnica znanja – o trendih, marketingu, oblikovanju, montiranju TV-oglasov pa tudi vrtičkarstvu in medosebnih odnosih. Najbolj cenim njeno neutrudno željo po izboljšanju sebe pa tudi drugih tako na profesionalni kot tudi na osebnostni ravni. V promocijskih materialih za luksuzne projekte, ki jih Manca med drugim oblikuje, boste na simbolni ravni našli tudi njo – lepo, osupljivo, natančno in jasno izraženo. Poleg tega zna biti Manca strašansko zabavna, kot pritiče umetniški zmedenosti. 1. Če bi bila ponovno stara 13 let, kaj bi v svojem življenju spremenila? 2. Če bi morala z enim sodelavcem na tedenski dopust, kdo bi to bil? 3. Nadaljuj stavek : V Mladinski knjigi cenim … 4. S čim vse se še ukvarjaš v prostem času? 5. Koliko je 5 x 5 ? 1. 2. 3. 4. 5. Sebe. Saša. Nekatere ljudi. Služenjem denarja in sama s sabo. Še vedno razmišljam ... SAŠA KOVAČIČ (sprašuje Manca M.) Saša je umetnica v pravem pomenu besede. Dela in živi v stiku s seboj in nikoli ne odda izdelka iz rok »samo da je«. To zelo spoštujem, ravno tako spoštujem njeno potrpežljivost in prijazno naravo. Saša ima oblikovanje v mezincu. Vedno je polna svežih idej in v vsak izdelek vključi tako tistega, kateremu je namenjen, kot tudi sebe. Najraje se pogovarjam z njo, ker vem, da razmišlja s svojo glavo in se ne opira na mnenje drugih. To je redkost. Ima originalen smisel za humor, ki je večinoma zelo nalezljiv. Je izvirna oseba s srcem! 1. V čem je tvoja strast? 2. Kaj bi najraje spremenila v MKZ-ju? 3. Kakšni ljudje so ti najbliže? 4. Kako se naredi jabolčni štrudelj? 5. Kako si kaj? 1. V njenem iskanju. 2. Svoj status v Mladinski knjigi (iz nezaposlene v zaposleno). 3. Takšni, s katerimi se dobro počutim. 4. Ni težko, japke zaviješ v testo. 5. Zanimivo. DARJA KLEMENČIČ (sprašuje Saša K.) Darja je čudovit človek. Je nežna, subtilna, z močnim občutkom za pravičnost. Je odločna, kadar je to potrebno, spoštljiva do dela drugih, obenem pa zna podati ostro kritiko, podprto z močnimi argumenti. Všeč mi je njena neodvisnost in hkrati njen izostreni občutek za povezanost. Vodi jo nekakšen notranji kompas. Točno ve, kdaj se človeku približati in kdaj mu pustiti prostor. Ona to preprosto ve. Darja pravzaprav ve vse. Kadar pri nas česa ne vemo, rečemo: »Darjo vprašaj, ona ve.« In zelo veliko bere, nenehno prežeča na stavke z globljim pomenom, NAGLAS januar 2015 predstavljamo se 21 ki jih deli z nami v obliki podčrtank. Pri snovanju novih marketinških zgodb ima izvirne ideje, podprte s pretanjenim smislom za humor. Z njo zelo rada sodelujem. Zame je nepogrešljiva. 1. Katera je tvoja najljubša podčrtanka? 2. Pri katerem projektu, ki si ga delala v marketingu, si najbolj uživala? 3. Kaj si si želela postati kot otrok? 4. Kje bi bila zdaj najraje? 5. Zakaj moram vedno in povsod dati pravni tekst? 1. Naključij ni, so samo znamenja. Brina Svit (vse je z namenom). 2. Coben, Ni za starše, Divja, Bucay. 3. Frizerka. 4. Glede na to, da me ves čas zebe, nekje na toplem. 5. Ker me je tako naučila Andreja Ž., ko sem pričela delati v TK. Marketinški šopek: Martina, Darja in Metka (na prvi stopnici), Manca, Saša in Andreja (na drugi). MARTINA DOLGAN (Sprašuje Darja K.) Martina je vodja, ki spretno krmari med marketingom in oglasnim trženjem ter poskuša kar najbolj povezati in izkoristiti možnosti, ki jih obe področji ponujata za minimiziranje stroškov in optimizacijo učinkov naše pojavnosti. Cenimo njeno zaupanje in podporo ter da nam je vedno pripravljena prisluhniti in o predlogih razmisliti, pa če pridemo na plan s še tako noro idejo. Z občasnimi prikupno nerodnimi pripetljaji, npr. to, da se redno moti pri voščilih za rojstni dan (en dan plus ali minus), pa nas še nasmeji do solz. 1. Pogrešaš v svoji ekipi kakšnega moškega? 2. Kateri je tvoj najljubši šport? 3. Če bi napisala svojo avtobiografijo, bi se imenovala …? 4. Imaš kak novoletni sklep? 5. Naštej naše rojstnodnevne datume (brez plonkanja); letnice niso zaželene. METKA ZVER (Sprašuje Martina D.) Metka je ženska z izrednim čutom za estetiko in privrženka sloga »manj je več«. Njen glas je topel in umirjen, ne glede na okoliščine. Je strastna »tviterašica« in tudi na njeno pobudo smo pristopili k celostnemu upravljanju družbenih omrežij, rezultati so več kot odlični, saj profili MK, ki jih imata pod okriljem marketing in PR, štejejo skupaj več kot 70.000 sledilcev. Včasih se šalim, da je dvoživka, ker skrbi za knjigotrški del marketinga MKT (med drugim skrbi, da so vse prodajne enote redno obveščene o vseh marketinških aktivnostih, ki jih izvajamo) in je po drugi strani nepogrešljiv člen marketinške ekipe MKZ. 1. Metka, ker menim, da prebereš največ knjig v oddelku (upam, da se ne motim), koliko knjig boš prebrala letos? 2. Katera stvar te najhitreje spravi v smeh? 3. Kaj najbolj pogrešaš v svojem delovnem okolju? 4. Kako ti uspeva v skorajda vseh situacijah ohraniti umirjen ton glasu? 5. Katera je tvoja najljubša barva nohtov? 1. V marketingu ne, v oglasnem trženju pa nam bi moška energija prišla prav predvsem pri zunanjih partnerjih, recimo na medijskih agencijah, kjer prevladujejo ženske in so lačne moških sogovornikov. 2. Ne morem se odločiti samo za enega. Pozimi smučanje, poleti wakeboarding, oboje je seveda povezano z dobro družbo. Svoj mir pa najdem med pilatesom, plavanjem in tekom. 3. Martina Dolgan. 4. Da bom prihajala v službo najkasneje ob 7.15. 5. Letos imam vse opomnike v koledarju. Na pamet pa: Darja, 28. 11., Metka ima RD v času marketinške konference, letos bo 27. 5., Andreja pa en teden pred SOF-om, 20. 3., Manca in Saša imata RD … enkrat v prvi polovici leta. 1. V moj bralni čas se vedno bolj zajedata tvitanje in mizarjenje, ki bo moj poklic v naslednjem življenju. Ampak jih še berem. Verjetno jih bo tam okoli petdeset. Je pa o tem težko govoriti v številkah. Kakšna knjiga je takšna, da bi jo lahko brala mesece in mesece. Pa potem začela znova. Druge so takšne, da jih pohrustaš v popoldnevu ali dveh in si jim sicer v tistem trenutku hvaležen za razvedrilo in uspešno preganjanje drugih misli, se pa že čez nekaj dni ne spomniš več, o čem si sploh bral. 2. Neumnost. Še najbolj lastna. 3. Parkirišče. 4. Joj, a res? (*zardevam*) 5. Bela z narisanimi črnimi tiskanimi črkami. List iz knjige, torej. Ampak še nisem našla izvajalke. raziskava NAGLAS januar 2015 22 Bralna kultura in nakupovanje knjig v RS Rok GREGORIN Po šestnajstih letih smo dobili celosten pogled bralcev in kupcev knjig na slovenski knjižni svet. Ministrstvo za kulturo in Javna agencija za knjigo sta pri podjetju UMco naročila raziskavo Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji. Kombinacijo spletnega in osebnega anketiranja je na vzorcu 1037 oseb izvedla agencija Valicon. Rezultate smo analizirali in razlagali dr. Samo Rugelj, dr. Andrej Blatnik, dr. Miha Kovač, Patricia Rupar in Rok Gregorin. V pričujočem besedilu bodo sledila le najpomembnejša dejstva (po mnenju avtorja). Šestnajst let od zadnje raziskave, ki se je imenovala Knjiga in bralci IV, je dolga doba. Vprašalnik je bil tudi v letu 2014 sestavljen tako, da sta raziskavi pri večini vprašanj primerljivi, zato bi lahko zadnjo raziskavo poimenovali Knjiga in bralci 5. Pričakovali bi, da se je v šestnajstih letih v odnosu Slovencev do branja in nakupovanja knjig precej spremenilo. Najprej je treba ločiti bralce in nebralce. Bralci so tisti, ki so prebrali vsaj eno knjigo v zadnjem letu dni. Odstotek teh se od zadnje raziskave ni bistveno spremenil, v letu 1998 so med bralce uvrstili 61 % ljudi, leta 2014 pa 58 %. Še več, ta številka v zadnjih 30 letih ni bistveno odstopala, saj so v anketi Slovensko javno mnenje leta 1983 dobili odgovor, da je bralcev 60 %. Na vprašanje, zakaj berejo leposlovne knjige, so anketiranci v tokratni anketi najpogosteje navedli »širjenje obzorja in znanja« (informiranje, učenje), »ker jih branje veseli« in »za notranji mir in sprostitev«. Ti odgovori so bili visoko že v prejšnji raziskavi. Eno od bistvenih vprašanj je tudi, kako bralci pridejo do knjige. Zaradi primerljivosti so jih ponovno spraševali, kje so dobili leposlovno knjigo, ki so jo nazadnje prebrali. Pričakovano je bil najpogostejši odgovor »izposodil sem si jo v knjižnici«, dosegel je skoraj večino – 48 % (slovenske knjižnice so najmočnejši distribucijski kanal za knjigo), na drugem mestu je bil z 20 % odgovor »posodil mi jo je prijatelj (znanec, sodelavec, sorodnik)«. Na tretjem mestu je bil odgovor »v domači knjižnici« s 14 %, šele četrti, s 6 %, je bil odgovor »kupil v knjigarnah«. Če bi se spustili nižje po lestvici odgovorov in razdelili knjige na tiste, ki so kupljene v sedanjosti ali bližnji preteklosti, in tiste, ki so se jih bralci sposodili ali pa so bile kupljene pred davnimi ali malo manj davnimi časi, bi ugotovili, da prvi kategoriji ustreza 20 % odgovorov, drugi pa posledično 80 %. Z drugimi besedami: v dojemanju bralcev je knjiga blago za posojo. Zanimivo je tudi spreminjanje percepcije uporabe prodajnih poti. Tako leta 1998 kot tudi leta 2014 je na vprašanje »Kje oziroma na kakšen način kupujete nove tiskane knjige?« ob več možnih odgovorih največ anketirancev odgovorilo »v knjigarnah«. Delež se je povečal z 61 % v letu 1998 na 75 % v letu 2014, kar kaže na krepitev knjigarniških poti. Ob tem so močno zrasle tudi druge maloprodajne poti, saj se je v letu 2014 odgovor »v trgovskih centrih in trgovinah z mešanim blagom« uvrstil na drugo mesto s 37 %, v letu 1998 pa raziskava tega odgovora sploh ni zaznala. Tretje mesto je tokrat zasedel odgovor »v spletnih knjigarnah založb« z 18 %, v prejšnji raziskavi je odgovor »internet« navedel en odstotek anketiranih. Enak, 18-odstotni, delež je prejel odgovor »v knjižem klubu«, kar je 4 odstotne točke manj kot leta 1998. Na drugi strani pa je v odgovorih moč najti precejšen upad direktnih prodajnih poti, saj je tokrat prodajne zastopnike na terenu navedlo le 2 % anketirancev, pred šestnajstimi leti še 31, kataloge in prodajo po pošti pa je tokrat navedlo 7 %, v prejšnji anketi pa 18. Tudi omemba telefonske prodaje se je več kot prepolovila s 7 na 3 %. Gre za pričakovan proces na slovenskem knjižnem trgu, ki se po svojem ustroju bliža drugim trgom, kjer prevladujejo maloprodajne poti knjige do bralcev; predvsem zaradi zgodovinskih in demografskih razlogov so na knjižnem trgu v Sloveniji dolgo prevladovale direktne prodajne poti. Motivacijo za nakup knjig so med kupci knjig ugotavljali z vprašanjem »Zakaj kupujete knjige?«. Najpogostejši odgovori so bili »ker rad berem« (55 %), »za vseživljenjsko izobraževanje« (48 %), odgovor »za darila« je navedlo 30 % anketirancev. Približno petina anketirancev je ob več možnih odgovorih navedla, da zaradi otrok in »ker knjige predstavljajo vrednost«. Na nekaj pomembnih odgovorov so anketiranci odgovorili po pričakovanjih. Ko so nebralce vprašali: »Zakaj ne berete knjig?« jih je večina (56 %) odgovorila, da zaradi pomanjkanja časa, 22 % jih ne bere, ker ni volje ali jim branje ni v veselje. Ko so vse anketirance vprašali: »Kaj bi vas spodbudilo, da bi kupovali več knjig oz. da bi jih kupovali bolj pogosto?« aktualno NAGLAS januar 2015 23 so največkrat, pričakovano, navedli »nižje cene« (63 %), »več časa za branje« (58 %), »boljšo informiranost o novih knjigah« (12 %). Med pogostimi odgovori lahko navedemo še, da bi bralci kupovali več, če bi bili prepričani, da jim knjige koristijo (11 %). Najbolj skrb vzbujajoče odgovore sta verjetno prinesli vprašanji »Koliko knjig imate doma?« in »Koliko knjig ste kupili v zadnjem letu?«. Iz odgovorov sklepamo, da so se v primerjavi z letom 1998 domače knjižnice skrčile, saj se je skupina, ki ima doma več kot 200 knjig, zmanjšala za tri odstotne točke. Hkrati se je zmanjšala skupina najintenzivnejših kupcev knjig. Že hitra primerjava nam pokaže, da se je najbolj zmanjšala skupina intenzivnih kupcev, saj se je število tistih, ki so letno kupili več kot 20 knjig, zmanjšalo za dve tretjini, skupina tistih, ki so kupili 10 do 20 knjig, pa se je zmanjšala za slabo polovico. Občasni kupci knjig so se glede na leto 1998 sicer okrepili, a le za 3 odstotne točke, kar je premalo, da bi lahko nadoknadili izpad prodaje v najbolj nakupno intenzivnih skupinah. Skupina tistih, ki so kupili eno do tri knjige, je ostala približno enaka. V raziskavi smo skušali ugotoviti, koliko knjig se na leto proda v Sloveniji, in sicer z obilo predvsem računske telovadbe; za njeno razlago bi potrebovali še nekaj strani prostora, vse pa si lahko preberete v Poročilu, ki je na voljo na spletni strani http://www.jakrs.si/. Ocenjujemo, da se je v letu 2013 v Sloveniji prodalo od 4,4 izv. knjig do 7,7 izv. knjig skupaj z učbeniki. Dobili pa smo odgovore na vprašanje, koliko Slovenci cenijo knjige. Za posamezen izvod knjige so potencialni bralci pripravljeni plačati v 37 % do 10 €, četrtina pa še manj, 5 €. Na koncu velja omeniti še vprašanje o posedovanju e-knjig. Kar 79 % vprašanih je povedalo, da jih ne poseduje, le 2 % vprašanih jih ima več kot 100. Prenova prireditvenega prostora v Konzorciju Bojana ZARNIK Mojca HRIBAR Konec decembra smo v knjigarni Konzorcij nekoliko osvežili prireditveni prostor. Prenova je bila več kot potrebna, saj je bila oprema že popolnoma iztrošena. Prostor je prvič zaživel v novi podobi na zadnji tiskovni konferenci v letu 2014, ko smo predstavljali novosti Cankarjeve založbe. Konzorcijev prireditveni prostor je zasijal v umirjenih rdečih odtenkih. Na novo smo oblekli 30 naslanjačev, lesene zložljive stole smo opremili z blazinami, zamenjali 15 klubskih mizic z novimi in jih opremili s svečniki, zamenjali preprogo, namestili drsna vrata med prireditvenim prostorom in pisarno, na novo smo kupili čajne skodelice za goste ter nov grelnik vode za pripravo čaja. Potrebno pa je bilo tudi beljenje. Prostor je zasijal v umirjenih rdečih odtenkih, ki mu dajejo pridih domačnosti in dobrega počutja. Veseli smo številnih pohval naših obiskovalcev in gostov, ki se pri nas dobro počutijo in so zadovoljni z našim gostoljubjem. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem, ki so pomagali pri prenovi tega prostora: vodstvu MKZ in MKT, ki je idejo podprlo, Suzani Duhovnik za idejno zasnovo, PR-službi, Lidiji Goršič in Goranu Hudinu. Potrudili se bomo, da bomo organizirali kakovostne prireditve, privabili zanimive goste, spodbujali kvalitetno branje ter bralcem in kupcem zagotovili prijetno počutje, da se bodo vedno radi vračali k nam. v slovo NAGLAS januar 2015 Slovo ekonomičnega zanesenjaka Zdravko DUŠA 24 arhiv MKZ Menda je Šalamunov Poker v tipkopisu pred tistimi petdesetimi leti najprej pristal na uredniški mizi Ceneta Vipotnika na Cankarjevi založbi. A bilo je samo nameravano, namenjeno pa očitno ne, in ker zbirka ni prišla ven po redni založniški poti, je avtor poskrbel za samozaložbo; Cankarjeva pa je svojo zapoznelo vlogo odigrala slabega četrt stoletja pozneje, ko je tu izšel ponatis Pokra – edini doslej, čeprav velja zbirka za prelomno v zgodovini slovenske poezije. Zadnja leta, ko je založba z zbirko Poezija spet jasneje definirala svoj odnos do aktualne slovenske pesniške produkcije, je Tomaž Šalamun prispeval dve svoji knjigi. Pri Levu sem zribal glavo do pol gobca, potem sem nehal (2009) se je nekaj zalomilo: bil je, domnevno, nezadovoljen z opremo; ali je bil zraven še kak ali predvsem kak drug razlog (avtorje v Poeziji je oprema ponavadi navdušila), ugibam, morda celo slutim, a naj ostane pri tem. Nikoli več nisva načela tega vprašanja. Moluska, svojo predzadnjo zbirko, je pripravljal in ob izidu tudi pospremil bolj navdušeno in naklonjeno: veselilo ga je, da smo knjigi dodali študijo Simone Škrabec, ki precej presega običajne spremne besede in opredeljuje njegov celotni opus. To je torej suha uredniška statistika. Tako, skoraj suho, je delo s Šalamunom tudi izgledalo: neekscesno, profesionalno, premišljeno. Na drugi strani telefona ali maila je bil človek, ki je očitno zjutraj odprl seznam svojih projektov, gostovanj, nastopov, intervjujev, predavanj, prevodov, izborov ter kljukal. Dokler zbirka ni izšla, je bil urednik bolj ali manj redno seznanjen z njegovimi potovanji, vračanji, termini, razpoložljivostjo. Vmes je bil vsak njegov obisk ekstatičen, a zraven tako hudičevo miren pljusk Velikega sveta med pisarniške mize. Dan po izidu se je galaksija Šalamun odprla drugam. Precizno in smotrno, kot pritiče človeku, ki si je dolga leta, ko je bila Slovenija z Jugoslavijo izključena iz realne ekonomije, služil denar tako, da je »dilal« z delnicami in nasveti na tržaški borzi. Zasebno je bilo pa takole. Pred dobrimi dvajsetimi leti sem z njim in Vasjo Cerarjem sestavljal sloven- Kotiček za rime ADAM ZAGAJEWSKI Če bi bil jaz Tomaž Šalamun Če bi bil jaz Tomaž Šalamun, bi najbrž bil zmeraj vesel. Na Malem trgu bi plesal dolgo v noč na melodijo, ki je nihče še ni slišal. Na harmoniko bi poigraval Mahlerjevo Peto, prav razigrano. A kaj hočem, ko pa sem introvertiran tip, ki pozablja vrniti knjige v knjižnico in včasih zavida junakom življenja, zagorelim reševalcem na avgustovskih plažah. Kaj bi govoril. Le eno je gotovo: nisem Tomaž Šalamun. Tomažu sta bili dani dve domišljiji: slovenska in mehiška in zdaj žonglira z njima z vrtoglavo spretnostjo, jaz pa sem večni študent stenografije, ki bi rad razumel, kako smrt pride v hišo in kako iz nje odide in se spet vrne, in kako jo premaguje mala pegasta deklica, ki recitira Danteja po spominu – ženem pa se tudi za žarom vzhičenja, dejal bi povsod, celo v cenenem kinu, v vlaku in domala v vsaki kavarni (ampak to naju prej povezuje kakor ločuje). Če bi bil jaz Tomaž Šalamun, bi divjal na nevidnem kolesu kot metafora, ki je ušla iz kletke pesmi, nebogljena v svoji svobodi, a srečna v gibanju, vetru in soncu. (Spominjam se, kako nama je nekdo zaklical, zdi se mi v Münstru, »Kar pogumno, pesniki slovanstva, samo čas vas bo premagal!« ti pa si se nakremžil, kot da bi hotel reči, čakaj, čakaj, ali ni že malo prepozno.) Prevedel Niko Jež, objavljeno v: ISKANJE SIJAJA, MK, 2012 v slovo / Modrinova stran NAGLAS januar 2015 25 Korada še čaka Meta INTIHAR sko ekipico na poletnih srečanjih z britanskimi avtorji v Cambridgeu, gostil nas je British Council. Eno popoldne sva se potepla po mestu in Tomaž je razpredal o tem, kako utira pot slovenski poeziji po svetu; kako že dolga leta odpira vrata in utrjuje zavest o Slovencih, da bodo lahko za njim prišli nasledniki. Pravzaprav naslednik, ki si ga je izbral in določil, da prevzame vajeti pesniške kočije. To je bil popoldan, posvečen Alešu, Tomaževa vera vanj je kipela in se razlivala, občudoval ga je, polagal upe, kar naprej Aleš, Aleš, Aleš. In potem, sredi tistega, nenadoma obstane, pokaže na izvesek pivnice čez cesto in reče: »Glej, tudi tam piše!« Pisalo je Ales. To lahko preberete na vsakem izvesku in tabli pred vsako beznico in pomeni Piva. Gledal sem ga – a se tip zajebava? Ne, ni se. Njemu je padlo v kontekst in je podkurilo tisti svetli pogled, da je bil še svetlejši. Otrok zagamani, ni čudno, da je šlo vse na kolena pred njim. Dneve smo sicer imeli zabasane s predavanji, začenjalo se je po zajtrku in končalo s pozno večerjo. Tomaž ni posedal po tistih lekcijah, saj mu tudi ni bilo treba; delal je v eni od kvazihistoričnih internatskih zgradb ali pa se sprehajal po raztegnjenih tratah med njimi. Kmalu je začel izostajati tudi mlad ruski pisatelj mrkega videza, ki se ni vklapljal v večerne družbe, če pa že, je molčal in žgal viskije. Čez dan si ju videval, njega in Tomaža, na kaki klopi zunaj na trati, Rus je večinoma molčal, Tomaž je očitno prelival svoj besedni tok in Rus je poslušal trpežno, naletel je na nekoga drugačnega od nadobudnih pesnic in pedagogov iz oddaljenih kotov Commonwealtha, ki so mu šli bolj ali manj na živce. Bila sta si očitno naklonjena. In ni minilo dolgo, da se je Tomaž »napalil« in začel oznanjati, naj si zapomnimo tega človeka, ker ta Viktor, Viktor Pelevin, ta bo še velik pisatelj. Marija FUNTEK V začetku decembra sem se zelo razveselila Kekčevega vabila na planinski izlet na Korado v Posočju. V njem je bilo nazorno opisano, kaj vse bomo videli z vrha te 812 m visoke gore: Goriška brda z vinogradi, Banjsko planoto, Trnovski gozd, morje v Tržaškem zalivu, Dolomite, kaninske gore in Julijske Alpe s Triglavom na čelu. Seveda, vse to le v primeru lepega vremena. Sobota, 13. december. Na zbornem mestu pri Dolgem mostu se nas je zbralo trinajst kekcev. Vremenska napoved ni bila obetavna – deževati naj bi začelo ravno na zahodu Slovenije. Ker je pot do izhodišča sorazmerno dolga in bi pohodniki radi ujeli tudi kakšen sončni žarek, smo sprejeli Andrejin in Alenkin plan B: gremo na Grmado, Korada pa nas bo počakala za kdaj drugič. Grmada (898 m) in bližnji Tošč (1021 m) sta najvišja vrhova Polhograjskega hribovja. Polhograjci so znani po svoji raznoliki flori in so del krajinskega parka Polhograjski Dolomiti. Na Grmado vodi več markiranih poti; samo iz Polhovega Gradca so tri, potem iz Dvora in Belice, iz doline Ločnice in s Topola. Iz Ljubljane smo se zapeljali proti Brezovici, kjer smo zavili desno proti Polhovemu Gradcu. V vasi Dvor je nasproti okrepčevalnice Andrejc večje parkirišče. Tu smo pustili avte. Alenka je prevzela vodenje in nas kar takoj ob okrep- čevalnici usmerila v strmino. Hitro nam je postalo toplo, čeprav smo v senčnih predelih poti še zaznali sledi nočne zmrzali. Sledimo stezi, ki nas vodi po poraščenem grebenu, in se na travnatem pobočju priključimo markirani poti iz Polhovega Gradca. Kmalu prispemo do lovske koče, od tod naprej pa samo še strmo navzgor po skalnatem pobočju proti vrhu. Na vrhu Male Grmade si privoščimo kratek počitek za prelepe razglede proti Tošču, Katarini, Mačkovemu Grabnu, Sv. Uršuli in Korenu, potem pa po grebenu do glavnega vrha. Veter, ki nas je spremljal celo pot, je postal na vrhu še hladnejši, zato smo se kar na hitrico okrepčali in nadaljevali pot. Sledil je spust proti Gontam, kjer sta se dva kekca odločila za počitek na kmetiji odprtih vrat, preostali pa smo skrenili levo na stezo, ki nas je popeljala na greben proti Tošču. Pot se ponekod kar strmo vzpenja po poraslem grebenu. Prečkamo Mali Tošč in kaj kmalu smo na vrhu, ki je poraščen in zato manj razgleden kot vrh Grmade. Pa nas ne moti, saj nam vroči napitek iz Stanetovih termovk ogreje telo in duha. Vračamo se po isti poti, na Gontah poberemo »špilferderberja« in se spustimo po južnem pobočju Grmade proti dolini potoka Belica. V vasi z istim imenom pridemo na glavno cesto in po nekaj sto metrih hoje po njej smo že na izhodišču. Najbolj vztrajni kekci so izpolnili plan B decembrskega izleta. anketa NAGLAS januar 2015 26 Kako se spopadate s stresom? Olga Verovšek, MKT Zaradi veliko različnih obveznosti in vsakodnevne naglice se, kljub temu da uživam v stvareh, ki jih počnem, srečujem s kar nekaj stresnimi situacijami. Moje osnovno vodilo je, da se poskušam o različnih, tudi zapletenih situacijah pogovoriti in težave rešiti na najbolj pragmatičen način z najmanj posledicami. Seveda pa to ni dovolj. Za lažje premagovanje posledic stresa potrebujem poleg psihične tudi fizično kondicijo. Zato se kar precej ukvarjam s športom. Uživam v aktivnostih v naravi, rada imam dvoranske športe. Sprošča me branje, kuhanje posebnih jedi, rada čutim veter v laseh in ne nazadnje se rada družim s prijatelji, ki me poleg družine najbolj dopolnijo. Metka Tratnik, MKT Stres je moj sovražnik številka 1. Jutranja naglica, napori v službi, popoldanske obveznosti vseh članov družine pač terjajo svoj davek na telesu in zdravju. Da je vse skupaj lažje, poskušam vstajati 15 minut pred drugimi, da v miru poskrbim zase, nato pa pomagam otrokoma, da sta pravočasno pripravljena za vrtec in šolo. Na delovnem mestu si vzamem nekaj minut za malico. Takrat poskušam izklopiti delovne obveznosti in v miru pojem obrok. Največkrat je to sadje, domači ovseni piškoti, trdo kuhana jajca ali solata. S sodelavkami tudi vsako jutro skuhamo svež čaj. Ob prostem času se z družino večkrat odpravimo na bližnji hrib Koželj, poleti gremo s kolesi na velenjsko plažo, vrtičkamo, če pa ob koncu dneva še ostane kaj energije, zelo rada kvačkam. Moje prvo pravi- lo je, da moraš biti dobro naspan, da lahko optimalno funkcioniraš, zato si privoščim vsaj 8 ur spanca. Skratka, zdrava prehrana, dovolj hidracije in 8 ur spanca, pa gre vse lažje! Majda Gregorc, MKZ Stres je vsakodnevni spremljevalec današnjega časa. Menim, da nas določena količina stresa žene naprej, vendar ga moramo imeti ves čas pod »nadzorom«, da ga mi upravljamo in ne on nas. Sama se »spopadam« s stresom tako, da poskušam dovolj spati in se v prostem času športno udejstvovati v prijetni družbi. Najraje imam odbojko z mojimi brojevci, ko vsak teden komaj čakam, da pride sreda, ne smem pa pozabiti na kolesarjenje, ki mi v poletnih mesecih veliko pomeni. Da o dobri knjigi v naslanjaču ne izgubljam besed. Aleš Dokleja, MKT Mogoče bi začel z dalajlamo, ki je rekel: »Če se sekiraš zaradi problema in ga lahko rešiš, ga reši in ne boš imel več skrbi, če pa ga ne moreš rešiti, se pa zaradi njega ne sekiraj.« Seveda vse skupaj ni vedno tako preprosto, saj smo praktično vsi dnevno izpostavljeni stresu. V stresne situacije nas pogosto postavlja širše poslovno okolje. V takšnih situacijah se poskušam umiriti in čim bolj trezno pogledati na težavo ter jo videti kot priložnost za izboljšavo. V pomoč so mi tisti sodelavci, ki so pozitivno naravnani in v težavnih trenutkih prinašajo veselje in humor. Slednja sta verjetno precej močna ubijalca stresa. Po »tlaki« pa v zasebnost k bližnjim, ki me zagotovo obvarujejo pred stresom. Če pa še to ni dovolj, pomagajo tudi športne aktivnosti, v mojem primeru plavanje ali pa hitra hoja v hrib. Pri odklopu in sproščanju pomaga tudi delo na vrtu, okrog hiše, zvečer pa kakšen dober film ali glasba. Boris Komazec, MKT Ključen je odprt pogovor o problemih in skrbeh. Na srečo imam soprogo, ki je pripravljena poslušati in tudi prisluhniti. Tudi sicer imamo v družini stkane trdne vezi in si pomagamo v vseh situacijah. Pogovoru sledi odločitev o ukrepanju. Pri meni mora odločitev sicer dozoreti, preden jo izpeljem, vendar vsaj vem, kaj hočem, in mi je lažje. Pomaga tudi branje. Dobra knjiga odžene slabe misli, predvsem pred spanjem. Obstaja še en način, ki učinkovito odganja stres, a ni prav priporočljiv. Čokolada, ki učinkuje v vseh oblikah. Preizkušeno. Janja Pincolič, MKZ Vsi smo izpostavljeni stresorjem, doživljamo strese in tudi sama nisem izjema. Poskušam že vnaprej predvideti morebitne negativne stresorje in stresne situacije, se psihično in fizično pripraviti ter dogodek izkoristiti kot spodbudo in izziv za naprej. Če to ni možno, izberem kakšno od »mojih« strategij spoprijemanja s stresom, kot so pogovor z najbližjimi, telesna aktivnost, poslušanje glasbe, branje, prijetne dejavnosti ipd. Sreča je, ker imam doma najboljšega terapevta, ki zna še posebno v takšnih trenutkih v meni prebuditi otroka ter mi svet in življenje prikazati v soncu. dogodki / napovedujemo NAGLAS januar 2015 27 Zaključek leta s Cankarjevo založbo Mojca HRIBAR Cankarjeva založba je lansko leto zaključila s predstavitvijo šestih knjig na prenovljenem prireditvenem prostoru Konzorcija. Nataša Kramberger, edina slovenska avtorica tokratnega paketa knjig, je predstavila svoje zapise o Berlinu, kjer živi in kjer ji materiala za pisanje nikoli ne zmanjka. Knjiga Brez zidu je sestavljena iz sedem pripovedi, prva govori o 15. obletnici padca berlinskega zidu, ki je presekal 192 mest, 32 železniških prog, 50 000 Vzhodnih Berlinčanov pa odtrgal od njihovih služb na zahodu. Zapisi so izšli v zbirki S poti. Michelangelo Buonarroti je poleg kiparjenja in slikanja ustvarjal tudi pesmi, sonete in madrigale. Podroben študij uglednih literatov naj bi mu dal napotke, kako se tega lotiti. Odtlej ga pesniško ustvarjanje bolj ali manj intenzivno spremlja ves preostali del njegovega dolgega življenja. Dve tretjini njegovega celotnega opusa je zdaj izbral in prevedel Srečko Fišer in so izšli v knjigi Stihi. V zbirki Moderni klasiki so nedavno izšle štiri knjižne novosti. Roman Bonavia srbskega glasbenika in pisatelja Dragana Velikića nas popelje po nekdanjem avstro-ogrskem prostoru med Pulo, Beogradom, Dunajem in Budimpešto in celo v Združene države Amerike v letih od 1950 do danes. Starec Jurija Trifonova govori o Pavlu Letunovu, ki ga pismo mladostne ljubezni povleče v obujanje dogodkov državljanske vojne, v katerem se s tipično nezanesljivostjo starčevskega spomina prepleta vrtinec zgodovinskih in osebnih tem. Mehlisovo poročilo Rabija Džaberja je zgodba o vojnem Libanonu, v katerem živi in mrtvi kakor sence bivajo drug ob drugem, in ljudeh, ki ne morejo in ne znajo drugega kakor čakati, da bo nekdo odšel – iz države ali na oni svet. Z intimno razglednico predvojnega Pariza se Dominik Tatarka vrača v čas svojega študija na Sorboni. Pleteni naslonjači so avtorjevo osrednje delo, z motivom zaupne ljubezni med slovaškim študentom in Francozinjo Daniele. Največ medijske pozornosti so v dneh po predstavitvi dobili Nataša Kramberger in Michelangelovi Stihi, Moderni klasiki pa bodo tudi tokrat in četudi z manj objavami ponovno razveselili vse zveste bralce te zbirke. Rdeče fotelje sta premierno zasedla naša urednika Andrej Blatnik in Zdravko Duša ter ustvarjalci knjižnih novosti. Napovedujemo Kmalu izidejo naslednje knjige: • Richard Holmes: 2. svetovna vojna • Ursula K. Le Guin: Drugi veter • Zlobec, Kovič, Pavček, Menart: Pesmi štirih • Astrid Rosenfeld: Adamova zapuščina • Aron Grunberg: Tirza • Aleš Šteger: Kurent • Enkratne elastike • Shanon Buck: 200 receptov, nasvetov in tehnik za naravno lepoto • Jeffrey Eugenides: Poročni zaplet • Užitne rastline iz narave 5 najbolje prodajanih knjig v decembru 2014 MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA 1.Zlata mačja preja, Svetlana Makarovič 2.Kdo si, Aljaska? (žepnica), John Green 3.Sapiens, Kratka zgodovina človeštva, Yuval Poiščite zdravje v naravi Noah Harari 4.365 modrosti, Helen Exley 5.Krive so zvezde, John Green z najpopolnejšo knjigo o zdravljenju z rastlinami pri nas CANKARJEVA ZALOŽBA 1.Slaščice iz pečice, s. Bernarda Gostečnik 2.Družinska kronika 3.Orodjarna, Boštjan Napotnik 4.Mehlisovo poročilo, Rabi Džaber 5.Starec, Jurij Trifonov MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA 1.Rudolph kuha, Rudolph Van Veen, Vita 2.Zlata mačja preja, Svetlana Makarovič, Mladinska knjiga 3.Sapiens, Kratka zgodovina človeštva, Yuval Noah Harari, Mladinska knjiga 4.Od Benedikta do Frančiška, Mojca Širok, Mladinska knjiga NOVO 20 € Izide maja 2015. MOZAIK KNJIGA 1.Najljepše priče svih vremena – vbcRD, več • • • • • avtorjev 2.Gospođica neću, Sunčana Škrinjarić 3.Uvrnuti, Emma Chase 4.Kreativna radionica, več avtorjev 5.Suprugova tajna, Liane Moriarty PRIHRANČIKLUA V PREDNARO 120 zdravilnih rastlin naravno zdravljenje otrok naravno zdravljenje živali naravna kozmetika in nega izjemna cena MK BEOGRAD 1.Velika ilustrovana enciklopedija Životinje 2.Gradovi Srbije + Ilustrovana dečja MK SKOPJE 1.Makedonski slavi – zalog za pokolenijata 2.Golem Tojbnerov gotvarski priračnik (z desko za sir) 3.11 zvezdički (komplet otroških knjig) 4.Golema ilustrurana enciklopedija – Životni 5.Srećni naviki, Stiven Kavi Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjige DARILO: © Mladinska knjiga enciklopedija + Prevare i falsifikati + pametan telefon 3.Gradovi Srbije + Ilustrovana dečja enciklopedija + Pecimo s ljubavlju + pametan telefon 4.Nova godina i Božič 5.Čudesna Srbija, Dragan Bosnić steklen čajnik s filtrom EKSKLUZIVNA DODATNA PONUDBA: ročno izdelana lesena škatla za shranjevanje čajev
© Copyright 2024