1. No category

Naglas
Intervju:
Boštjan Gorenc Pižama
232
Časopis Skupine Mladinska knjiga
Aktualno:
50 let Trubarjevega antikvariata
maj 2015
Osebnost meseca:
Gorazd Krošl - Gogi
Modri koledarček
Ponedeljek, 18. maj
Otroški abonma
V kreativni gledališki delavnici
bodo otroci pod vodstvom učiteljev
Dramske šole Barice Blenkuš doživeli
ustvarjalno zabavo ob slikanici V soboto zvečer bo dinorendaj.
• ponedeljek, 18. maj, ob 17. uri,
knjigarna Konzorcij
Ponedeljek, 18. maj–petek,
22. maj
38. dolenjski knjižni sejem
Osrednji knjižni dogodek na Dolenjskem bo potekal od ponedeljka do
petka. Več podrobnosti o dogodku
in spremljevalnem programu najdete na www.mladinska.com. Odprtje
bo v Galeriji Krka ob 20. uri. Gosta večera bosta letošnja Prešernova nagrajenca Andrej Brvar in Miki
Muster.
• od ponedeljka, 18. maja, do
petka, 22. maja, Galerija Krka
Torek, 19. maj–sobota,
30. maj
Maček Muri na turneji po
Sloveniji
Maček Muri praznuje 40 let in vabi
na zabavo!
• 19. maj ob 17. uri, Mladinska
knjiga Domžale
• 20. maj ob 17. uri, Mladinska
knjiga Zagorje
• 21. maj ob 10. uri, Mestna
papirnica Nova Gorica
• 21. maj ob 17. uri, Mestna
knjigarna Nova Gorica
• 22. maj ob 17. uri, Mladinska
knjiga Qlandia Kranj
• 23. maj ob 11. uri, Mladinska
knjiga Qlandia Novo mesto
• 25. maj ob 17. uri, Klubski
center Ljubljana
• 27. maj ob 17. uri, Mladinska
knjiga Slovenj Gradec
• 28. maj ob 17. uri, Mestna
knjigarna Celje
• 29. maj ob 17. uri, Knjigarna
Interspar Vič
• 30. maj ob 10. uri, Mladinska
knjiga Europark
Torek, 19. maj–sobota,
23. maj
Bologna po Bologni,
23. prodajna razstava tujih
otroških knjig
V torek, 19. maja, ob 10. uri bo
slavnostno odprtje razstave. Goste
bodo pozdravile: mag. Iva Premerl,
direktorica Mladinske knjige Trgovine, mag. Jelka Gazvoda, direktorica
Mestne knjižnice Ljubljana, Davorka Bastić, ravnateljica Knjižnic mesta
Zagreb, in Vesna Terzić, veleposlanica Republike Hrvaške v Sloveniji.
Nato pa bo sledila mednarodna strokovna konferenca Knjige brez meja.
Slovenski in hrvaški strokovnjaki
bodo govorili o izvirni in prevodni
otroški in mladinski literaturi. Konferenca je namenjena strokovni jav-
nosti in vsem, ki so povezani z otroško in mladinsko literaturo.
Več podrobnosti o prodajni razstavi in spremljevalnem programu
najdete na www.mladinska.com.
• od torka, 19. maja, do sobote,
23. maja, knjigarna Konzorcij
Četrtek, 21. maj
Polonca Kovač, Jelka Godec
Schmidt: Gorski vrt, za vse
odprt
Nova knjiga mladinske pisateljice
Polonce Kovač Gorski vrt, za vse
odprt nas skozi svet pravljic popelje
med gorske rastline. V pogovoru o
knjigi bosta poleg avtorice sodelovala ilustratorka Jelka Godec Schmidt
in recenzentka dr. Nada Praprotnik.
Pogovor bo vodila urednica knjige
Irena Cerar.
• četrtek, 21. maja, ob 18. uri,
knjigarna Konzorcij
Mojca Majerle: Zakaj diete
ne delujejo
Odgovor na vprašanje bo v pogovoru z Zvezdano Mlakar podala Mojca
Majerle, psihologinja, specializantka
psihoterapije in avtorica knjige Zakaj diete ne delujejo.
• četrtek, 21. maja ob 18. uri,
Knjigarna na Trubarjevi
Časopis Naglas • izdaja Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana, Slovenska 29 • Uredniški odbor: Ester Fidel, urednica;
Tatjana Cestnik, Lidija Goršič, Rok Gregorin, Urška Kaloper, Mojca Klešnik, Katarina Modic, Valentina Praprotnik, Urška
Skvarča, Lav Stipić • Telefon: 01/241 30 26 • Lektoriranje: Andreja Prašnikar, Vera Jakopič • Oblikovanje: Saša Kovačič
• Na naslovnici: Stanka Golob in Andrej Drča, Trubarjev antikvariat; foto: Mirjam Pezdirc • Prelom: Iztok Kham •
Tisk: Grafika Soča, d.o.o. • Naklada: 1.300 izvodov
Bes hudobne ženske
zagozde
Sanda ŠUKAROV
Franc Lenhart: Iran v slovenskih
očeh
Z nami bo Franc Lenhart, avtor štirinajstih
knjig, ki jih je napisal na osnovi 30-letnih
izkušenj in bivanja v Iranu.
• četrtek, 21. maja, ob 18. uri, Mestna
knjigarna Maribor
Četrtek, 21. maj, četrtek 28. maj
Manca Košir: Darovi minevanja
Manca Košir v najnovejši knjigi Darovi minevanja nadaljuje serijo epistol s knjigo dopisovanj o »poslednjih rečeh«: minevanju,
umiranju, majhnih in velikih smrtih. O darovih minevanja se bo pogovarjala z gosti,
svojimi dopisovalci.
• četrtek, 21. maja, ob 18. uri, Mestna
knjigarna Celje
• četrtek, 28. maja, ob 18. uri, Mestna
knjigarna Maribor
Sreda, 27. maja
Od prve do zadnje strani: Nada
Grošelj
Gostja pogovora bo prevajalka Nada Grošelj, Sovretova nagrajenka, ki je v zadnjih
letih prevedla dve knjigi Henryja Jamesa.
• sreda, 27. maja, ob 18. uri, knjigarna
Konzorcij
Torek, 2. junij
Čajanka z Manco Košir
Pridružite se nam na knjižnem klepetu ob
čaju in izvrstnih knjigah.
• torek, 2. junija, ob 18. uri, knjigarna
Konzorcij
Sreda, 17. junij
Sodobna makroekonomika
Dogodek pripravljamo v sodelovanju z
Ekonomsko fakulteto.
• sreda, 17. junija, ob 18. uri, knjigarna
Konzorcij
Mladinska knjiga ni le hiša dobrih zgodb, ampak se trudi biti tudi
hiša dobrih, boljših prevodov. Za to skrbimo prevajalci, lektorji
in uredniki. Ampak kdaj je prevod dober? Zame je odgovor jasen:
takrat, ko pozabiš, da bereš prevod.
Iz prevajanja je narejena cela znanost – dobesedno. Imenuje
se translatologija. Tudi sama sem med študijem vrgla trnek v ta
tolmun teoretične modrosti in iz njega potegnila naslednje preprosto spoznanje: prevajaš lahko tako, da ohranjaš značilnosti
izvirnega jezika. To prevajanje teži k dobesednosti; v skrajnem
primeru je to tisto, kar vam izpljune Googlov prevajalnik. Lahko
pa prevajaš tudi tako, da se besedilo bere brez zatikanj in spotikanj, da se dinamično prilagaja značilnostim ciljnega jezika. Kar
pomeni, da znaš povedano obrniti, prilagoditi, nadomestiti. Najbrž vam bo bliže tisti prevod, pri katerem bodo možgani gladko
in očarano vsrkavali prebrane besede.
Seveda so tudi okoliščine, ko z izrazitejšim opiranjem na izvirnik dosežemo zanimiv učinek – pomenski, estetski – ali jezik
obogatimo z novimi besedami, ki sčasoma postanejo del besednega
zaklada (malo za hec, Slovenci denimo ne bi hodili na izlete, če ne bi
prevedli nemške besede Ausflug). Problem pa nastane, ko se prevajalec oklene izvirnika kot pijanec plota in ne začuti, ko je nekaj, kar
je v izvirnem jeziku sicer prav, v ciljnem vsaj čudno, če ne napačno.
Ta čut je prirojen, izbrusi pa se tudi s prevajalsko kilometrino.
Prevod je tudi produkt vsega, kar je prevajalec doslej prebral.
Zato mora dober prevajalec tudi brati, brati, brati. V svojem jeziku in tistih, iz katerih prevaja. Pa ne samo knjig, ampak tudi
časopise, spletne forume, tehnična navodila, male oglase. Da se
bo naučil novih besed, odkrival, kaj z že znanimi počnejo drugi,
zaznaval spremembe v jeziku in znal ločiti, kaj je primerno za
določen tip besedila.
Danes je prevajanje silno olajšala sodobna tehnologija. Ker
sem sama začenjala v časih, ko je bilo treba za vsako neznano
besedo ali frazo odpreti domače slovarje ali odbrzeti v splošno ali
strokovno knjižnico, bi danes mojstre, ki niso sposobni v iskalnik
vtipkati neznane besede ali pojma, nagnala kopat jarke. Svetovni
splet je vseobsežna jezikovna baza, iz katere lahko razbereš pomene, odtenke pomenov, način, pogostost, primernost uporabe.
Dober prevajalec jo bo znal izkoristiti in nadgraditi.
Ker je prevajati po splošnem mnenju sposoben vsak, ki se
je kako leto učil tujega jezika, je ta poklic močno razvrednoten
in zato so tisti, ki to delo še opravljajo dobro in s srcem, vsega
spoštovanja vredni. Jih bo kdaj povsem nadomestil računalnik?
Bo, takrat, ko bomo bralci otopelo sprejeli računalniški prevod
iz naslova, kar nas bo oropalo hahljanja ob Gnevu grozovite gatograbke.* Upam, da to ne bo prav kmalu.
* Pižamov prevod naslova petega epskega romana o Kapitanu Gatniku, v izvirniku Captain Underpants and the Wrath of the Wicked Wedgie Woman.
intervju
NAGLAS maj 2015
Bes te plentaj in še druge reči
Jana ZIRKELBACH Mojca GORENC 4
Mitja BOKUN
Boštjana Gorenca Pižame bralcem
Naglasa ni treba posebej predstavljati. Bil je član naše hiše, je naš tako
rekoč hišni prevajalec, Pilov voditelj,
scenarist, avtor stripov, pa tudi sicer
uveljavljen stand up komik, voditelj
in komentator na družabnih omrežjih. Pred kratkim je izšla njegova knjiga stripov Šnofijeva druščina, ki je bila
tudi povod za tale pogovor.
V zadnjem času ti postavljam kar veliko vprašanj. Da mi ne
boš rekel: Dej gmh?
XXA, moj komad iz leta 1999, to je že dolgo časa nazaj.
Komad je iz kompilacije Za narodov blagor.
To je bil rap, a ne?
XXTo je bil rap, ja. S tem sem se ukvarjal že dolgo nazaj, zdaj sem raper v penziji.
Poleg rapanja si bil oziroma si še voditelj, improligaš, igralec, prevajalec, pisatelj, anglist, stand up komik, komik …
XXNo, ja igralec ravno ne. Dobro, da si ločila stand
up komika in komika. Je razlika. Biti stand up komik je
naporna reč. Pri stand up komediji se v imenu svoje persone, ki se zelo naslanja na tvoj dotični jaz, je karikirana
in pretirana zavoljo večjega odrskega učinka, dogajajo
šale, kratke domislice, humorni pogledi … To je ranljiva
oblika. Zadaj nimaš nikogar, ničesar, na kar bi se lahko
naslonil, oprl, ali da bi ti kdo priskočil na pomoč, tako
da je kar hec. Je pa super, ker vidiš, kako grejo tvoje ideje
med publiko in kako publika nanje reagira. Biti komik
je drugače, tam so po navadi vključeni še soigralci, pa
besedilo je napisano … Kaj si rekla, anglist? Jah, anglist
sem pa skoraj, čisto malo manjka. Diploma pridno čaka,
varno spravljena v predalu.
Kaj od naštetega si najraje?
XXVse mi je kul. Prevajanje – rad se igram z jezikom.
Poskrbim, da nekaj, kar je napisano v tujem jeziku, zveni
fajn tudi v slovenščini. V stand upu imaš material, ki ga
potem na grobo napišeš v temni čumnati in se greš potem postavljat pred ljudi, in če ni delovalo tako, kot si
načrtoval, je kar hec. Ja, rad sem tako razpršen. Težko
rečem, kaj je bolj fajn.
Prevajalec si rad. Je to služba ali hobi?
XXNe, ni samo služba, tudi veselje, čeprav seveda od
tega živim. No, stand up in prevajalstvo sta moja glavna
vira zaslužka, voditeljstvo sicer tudi, ampak manj. Ja,
se pa, kot sem že rekel, zelo rad igram z besedami, tako
da prevajanje ni težka služba. Sicer pa gledam na to, da
je tako vse, kar počnem. Da to rad počnem. Nisem tip
človeka, ki se rad muči. Razen ko so roki za oddajanje
in moram prestavit v višjo prestavo in si očitam, zakaj
nisem prej pridno delal.
Nedavno je izšla tvoja Šnofijeva druščina. Stripe, zbrane
skupaj v knjigi, smo delali skupaj in tu si pridno in sproti
delal (in še kar točno oddajal). Si za nas prvič delal stripe?
XXStripe sem rad delal že v osnovni šoli, saj veš, ko pri
zgodovini učiteljica sprašuje, ti pa malo rišeš in pišeš po
zvezku. V petem razredu smo dobili enega ponavljavca
v razred in so ga posedli zraven mene, da bom jaz dobro
vplival nanj, ampak potem je pa tudi on dobro vplival
name. In tako so nastali prvi stripi.
Ti si bil priden v šoli, a ne?
XXJa, jaz sem prišel v šolo sicer čisto nesocializiran,
potem sem se pa moral naučit vse od začetka – se pravi,
kako se boš v neki sredini obnašal, in sem se moral vsega privadit. Ampak očitno sem bil uspešen in tako so mi
zaupali tega sošolca, ki se je dejansko malo umiril, jaz
sem se pa malo razživel. In on je res znal risat, jaz sem pa
imel ideje za šale. Ker risat sem znal pa samo tiste like, ki
jih narišeš samo iz profila. In tako so nastali prvi stripi.
Sem pa takrat požiral stripe, sploh Pipca in Rdečo peso
iz Pionirskega lista, potem pa še vse drugo, kar je bilo
takrat v osemdesetih, Desa in Dergi … Pa vse stripe, ki
smo jih dobivali skozi Politikin zabavnik. A veš, da sem
NAGLAS maj 2015
intervju
5
imel že takrat objavljeno eno uganko v Pionirskem listu,
pri Naočniku in Očalniku, in sem dobil nagrado?
Ampak v pravi, zaresni izdaji je pa tale strip prvi?
XXMislim, da res, čeprav je bila prva knjižna izdaja Pojoči grad, ampak tisto je izšlo iz predstave, ki jo je delal Peter
Kus. Naredil sem že besedilo za predstavo. Potem pa še scenarij za strip. Narisala je Kaja Avberšek – kot strip. Kus je
imel idejo in koncept, jaz pa sem to spravil v besede. In potem sem vse malo sfriziral, tako da se je prilegalo stripu. V
Šnofijevi druščini je pa res vse avtorsko. Je pa tudi tu tako,
da delava skupaj z ilustratorjem, Matejem de Ceccom, in se
dopolnjujeva. Vsak ima kakšno idejo. Tudi jaz predlagam,
kako bi on kaj narisal, ali pa se on česa domisli.
Bi bil pa čas, da napišeš še kaj drugega.
XXJa, saj pišem. Delam knjigo, ki bo jeseni izšla pri
Cankarjevi založbi. (Ana, če to bereš, ful pridno delam.)
Ana Ugrinović je bila moja urednica, ko sem prevajal
prvega Martina in zdaj zadnjega. Prišla je na idejo, da bi
lahko počasi tudi sam kaj napisal. In sva se pogovarjala
in iskala ideje, kaj bi. Zdaj je tega že leto in pol, kar sem
za Prešernov rojstni dan napisal Povodnega moža na facebooku. In je padla ideja, da bi iz tega naredili knjigo.
Tako zdaj nastajajo Slovenski spletni klasiki, v katerih
bodo temeljna dela slovenskega slovstva, ki jih poznamo
vsi. V knjižnici sem si sposodil vsa srednješolska berila in
si ustvaril vtis, kaj vse imamo v glavi, no, zraven bo pa še
kakšna moderna uspešnica. Vse to prestavljam v formate,
ki živijo na spletu. Na primer mamo Francko, ki se na
prevozi.org krega z voznikom voza, da je šel prej, kot sta
bila zmenjena, do tega, da pride Dane Zajc in pove, da
kadar on dela podobe doma, vedno uporablja črn filter.
Take zgodbe so, da bodo zabavne tako za tiste, ki to
bežno poznajo, pa tudi za te, ki klasike bolj poglobljeno
obvladajo. Gre pa za kritiko sodobne družbe.
Ja, pa tudi tale moj brinceljček, penzeljček tule čaka,
da napišem kakšno pesmico zanj.
Bo pa to ena žmohtna reč od tebe, ki se te drži to, da si
žmohten?
XXBo zelo žmohtna, ja.
Je pa to tudi nekaj, kar imaš ti zelo rad. Kritika družbe, v
kateri živimo. To je prisotno tudi na tvojem facebooku, tviterju in sploh povsod, da komentiraš vse, kar se bedastega
in malo manj bedastega dogaja. Se boš na ta način tega lotil
tudi v svoji knjigi?
XXJa, ja, verjetno bo tako. Recimo Hlapci, ki bodo oblikovani tako kot novica na spletnem portalu po volitvah,
opremljena z grafikoni, na primer, koliko je kdo dobil,
in ob robu šokantna novica o izpadu vaškega učitelja …
Prevajanje – rad se igram z jezikom.
Poskrbim, da nekaj, kar je napisano
v tujem jeziku, zveni fajn tudi v slovenščini.
Ampak kdaj najdeš čas za vse to? Tvoji komentarji so kar
naprej na facebooku ali tviterju …
XXA ja, to je hitro, to je idejica, ki se porodi in samo
hip, pa je na FB-ju.
Ja, to poznam, greš z Boštjanom Gorencem na tortico, pa je
kar naprej na telefonu, kuka noter, se smeji, nekaj napiše …
XXJa, tako nekako. Ampak se poboljšujem. Je pa res,
ko ideja bliskne, grem takoj na tviter.
Slovenska politika se včasih veže tudi na kletvice. Ti si kletvicam posvetil kar nekaj časa.
XXKletvice so super, ker so popolnoma benigne. Slovenske kletvice so še iz tistega časa, ko so bile v funkciji bogokletnosti, kar je v današnjem času popolnoma zastarel
koncept. V začetku 20. stoletja se pa kletvice prestavijo iz
religioznega polja v polje spolnosti in izločkov, v drugo tabuizirano sfero. Zanimivo je gledati kavbojsko nadaljevanko Deadwood. Tam na polno kolnejo, ampak kletvice so
popolnoma netočne, ker so tako kot sodobne polne spolovil in njihove uporabe. Stare kletvice bi bile ali pa so danes
čisto nedolžne in izpadejo smešno. Trenutno ni prav nič šokantno, če nekdo reče nekaj čez neko božanstvo, tako kot
je bilo včasih. Tipični slovenski kletvici sta na primer vrag
te pocitraj ali pa naj te koklja brcne. Sploh pa v sodobni
komunikaciji za marsikateri arhaizem ne vemo več, kaj
pomeni. Zato se včasih zatekamo k hrvaškim kletvicam,
ker tam se pa točno ve, za kaj gre. Veš, na primer, kaj je to
bes te plentaj? V slovarju iz leta 1613 ima beseda plentati
oznako arhaično. Plentati pomeni grdo govoriti o nekom.
In katere kletvice danes šokirajo?
XXDanes šokirajo kletvice na polju osebnih dram.
Si kdaj popolnoma šokiral ali celo dobil kakšno grozilno
pismo?
XXGrozilnih pisem ne, ampak se pa zgodi, da se kakšna
šala kdaj komu zdi prehuda in zaslišiš u-u-u. Preganjajo
me ravno ne, včasih kakšni anonimneži na tviterju, ampak tega ne štejem.
No, da se vrneva k tvoji energiji, ki ti je ne zmanjka v tvoji
»razpršenosti«. Zdaj imaš pa še družino, za katero vem, da
ti ogromno pomeni. Kako ti to vse skupaj uspe?
XXJah, navadiš se, lahko ti pa povem, da se zdaj drugače organiziram. Po peti, šesti uri izklopim telefon, takrat
je čas za družino. Če nimam nastopa, jasno. Včasih sem
delal ves čas, tudi ponoči sem bil za računalnikom.
intervju
NAGLAS maj 2015
6
Kako zamotiš svojega sina?
XXAh, različno, žgečkava se, žogava, sestavljava kocke, oči ga vleče stran od skenerja in večkrat mi reče »oči
smešen« …
Mene so zelo navdušile tvoje pravljice. Seveda tudi otroke
po šolah, pa učiteljice in sploh vsakogar, ki jih je slišal. Kako
si dobil zamisel za te pravljice?
XXGroševke (ime izhaja iz pravljic Za dva groša fantazije), se pravi Alenka Veler, Anja Štefan in Irena Matko
Lukan, so me povabile pripovedovat na eno od prireditev
za otroke. In potem sem iskal, katero zgodbico bi pripovedoval. In sem vzel različne knjige pravljic in ugotovil,
da na koncu vedno kdo umre. Potem sem si ogledal rezijanske pravljice in tam našel takšne, ki niso tako krvave. Na primer o rusici in grdinici. In tako sem si naredil
oporne točke in začel improvizirati. Nastale so vsaj po
tri verzije te pravljice, ena za otroke, ena za odrasle, ena
za najstnike in pri vsaki nekaj potegneš ven.
In si s temi pravljicami nastopil po šolah, na Bralni znački,
pa na dobrodelnih prireditvah.
XXJa, dosti sem delal za Modro srce, Stopimo skupaj,
pa za Unicef, predvsem pri Varnih točkah, ker sem bil
tudi sam v osnovni šoli včasih žrtev vrstniškega nasilja.
Fajn je, da otroci vedo, kam se lahko zatečejo, če se znajdejo v stiski. Predvsem je pa to varnost na zalogo. Zato
me je ta projekt zelo zanimal. Sicer sem precej dobrodelno dejaven, ampak moram pa biti tudi pazljiv, da tega ni
preveč, ker potem razvodeni in ni več haska.
Ti si zelo kritičen bralec in gledalec televizije, kar lahko vidimo po tvojih tvitih. Katera literatura te je v zadnjem času
najbolj pritegnila?
XXZdaj sem bral roman Tape (Kaseta) britanskega
»spoken word« pesnika Steva Camdna. Pred časom je
bil tudi v Sloveniji. Videl sem, da je izdal najstniški roman, in sem ga naročil. To je vzporedna zgodba dečka in
deklice iz leta 1993 in sedanjosti in govori o tem, kako
se spopadaš z izgubo. Je zelo tankočutna in poetična, ker
se dogaja v devetdesetih. Notri je tudi rap scena, ki mi je
blizu. Sicer pa zdaj zaradi sina berem otroške knjige, na
primer Mucek Vilko, Skrivnost mladih levov. Knjige za
očke, ki imamo potem orošene očke.
Kot bivšega urednika mladinskega leposlovja in tudi zato,
ker rad bereš najstniške knjige, bi te vprašala, kaj pogrešaš
pri mladinskem leposlovju. Ali kaj manjka?
XXMogoče kakšen daljši stripovski projekt, takšen, ki
je tako za najstnike kot za odrasle, mogoče še kakšne odpuljene knjige, ki jih je sicer do 10. ali 12. leta v izobilju,
potem jih pa nekako ni več toliko. Mi je pa jasno, ka-
kšne so omejitve za urednika. Že tako je omejitev število
knjig, težko je kontinuirano ohranjati zbirke pri življenju,
zlasti zaradi omejitve naslovov. Recimo Odisej je krasna
zbirka, kjer je najstniška problematika pravilno obravnavana, tudi težavne stvari so res kakovostno, pa ne zateženo izbrane in narejene. Pritegne me fantazija, zabava
in problematika odraščanja, ki je napisana na nivoju in
s humorjem. Kakršen je na primer Green. Hvala bogu,
Mladinska knjiga res drži nivo kakovosti.
In zakaj mularija zdaj manj bere?
XXPa saj ni res, da manj bere. Imaš nekaj mulcev, ki ves
čas berejo, pa tiste, ki sploh ne, to je bilo zmeraj tako,
razlika pa je, kako danes beremo, kako je internet začel
vplivati na nas. Na primer te kratke in hitre povezave,
ki povzročijo, da imamo potem pri daljših tekstih nekaj
težav s koncentracijo.
In tvoj odnos do elektronske knjige?
XXLjubim jo. Če mi zvečer v postelji pade na glavo
elektronska knjiga, so posledice bistveno manj hude, kot
če je to kakšna kilska bukla. Uporabljam pa oboje. Vse
je super. Knjige, ki so mi pa zelo zelo všeč, si kupim v
tiskani obliki. No, sploh pa otroške knjigice.
Ker oba rada hodiva na tortice in se naslajava ob pripovedovanju receptov, še zadnje vprašanje – o tvoji gurmanski
strasti. Zaupaj nam en fajn recept, da se nam bodo na koncu cedile sline!
XXUh, zdajle najbolj uživam, saj je vreme za žar. Eno
lepo zorjeno meso, vsaj ene tri tedne staro, ki ga na plošči
lepo opečeš, zraven pa polno različnih omakic. Trenutno
so pa moj hit zajtrk popečeni sendviči s sirom in z veliko
masla, preprosto in božansko.
aktualno
NAGLAS maj 2015
7
Iva PREMERL Prenova Kolodvorke
arhiv MKT
Maloprodajna mreža Mladinske knjige Trgovine
je konec aprila polepšala še eno od svojih trgovin
– Kolodvorko v Ljubljani. Prodajalna je bila nazadnje prenovljena leta 1985 in je kar klicala po osvežitvi. Ker je zgradba narejena v 30. letih prejšnjega
stoletja, smo poskušali nekatere arhitekturne elemente te in sosednjih zgradb z Miklošičeve ceste
prenesti tudi v interier.
To smo pokazali z izbiro talnih oblog
ter prodajnega pulta, nakazano pa
je tudi v detajlih stenske poslikave.
Obnova je bila celovita (tudi klet in
galerija), prenovljena je trgovinska
oprema, na kateri želimo kar najbolje predstaviti naš prodajni program.
Kupci navdušeno pozdravljajo prenovo in prepričani smo, da se bo to
pokazalo tudi v prodajnih številkah.
Prenovljena Kolodvorka vabi na ogled in nakupe.
V tej trgovini dela pet sodelavk.
Ekipo vodi Irena Gale. 65 % odstotkov prodaje predstavljajo papirniški
izdelki, preostalo pa knjige. Ker delujejo neposredno ob ljubljanskem
Kolodvoru, je to prva trgovina, ki
pozdravi šolarje, dijake in študente
ob prihodu v mesto. V tem letu smo
spremenili odpiralni delovni čas in je
tako odprta že ob sedmih zjutraj. Med
sedmo in osmo uro zjutraj je namreč
frekvenca naših potencialnih kupcev
zelo velika. Ta odločitev se je izkazala
za pravilno, saj v prvi uri našega delovnika beležimo zelo dobro prodajo.
Enota je prenovljena zadihala
povsem drugače. Nove luči odlično
osvetljujejo prostor, izložbe so urejene in dobro prodajno izkoriščene.
Prodajni pult smo postavili centralno, da je pregled nad trgovino kar
najboljši. Nov je tudi način predstavitve pisal, saj smo jih postavili v
enotni obliki in brez osnovnih stojal,
ki jih ponujajo dobavitelji. Tudi žepnice so dobile večji in bolj urejen
prostor in kar kličejo po nakupu. Na
galeriji pa je nastala res lepa pisarna.
Zahvaljujem se vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri prenovi, ekipi
Kolodvorke pa želim v prenovljenih
prostorih dobro počutje, veliko pozitivne energije in uspešno prodajo.
Vsi bralci Naglasa ste iskreno vabljeni na ogled in nakupe.
jubilej
NAGLAS maj 2015
Petdeset let Trubarjevega antikvariata
Andrej DRČA 8
Laura ŠTRAUS, Mirjam PEZDIRC
Eden izmed kulturnih in kultnih biserov, ki ga najdemo v Stari Ljubljani
nasproti Mestne hiše, je sedaj že petdeset let tudi Trubarjev antikvariat, ki
ni samo običajna prodajalna starih
knjig, ampak veliko več. Postal je sinonim za antikvariat z dušo, kar dokazujejo najvišja priznanja s področja
knjigotrštva. Iz trgovinice s starimi tiski je z leti prerasel v pravo malo kulturno ustanovo. Postal je pomembna
točka vseh, ki se ukvarjajo s knjigo ali
imajo samo radi pisano besedo.
Trubarjev antikvariat se je razvil iz prvega povojnega antikvariata, ki je nastal v okviru Cankarjeve založbe leta
1945. Njegov začetnik je Štefan Tausig, ki je v Cankarjevo založbo prišel leta 1947. Prvi prostori antikvariata
so bili na Kopitarjevi ulici, nato je deloval v prostorih
Kleinmayer&Bambergove knjigarne na Miklošičevi 16,
končno pa je leta 1965 našel dom na Mestnem trgu. Ko
se je Štefan Tausig leta 1969 upokojil, je vodenje antikvariata prevzel Marjan Podgoršek, doslej edini antikvar,
ki je dobil Schwentnerjevo nagrado (1985), leta 1981
pa Stanka Golob, ki je antikvariat vodila do upokojitve leta 2010. Leta 2001 je prejela Trubarjevo priznanje
za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne
kulturne dediščine, leta 2009 pa nagrado za najboljšega
Torto so ob 50-letnici Trubarjevega antikvariata prerezali (od leve
proti desni): Stanka Golob, Anamarija Babić in Andrej Drča.
knjigotržca. Od leta 2011 ga vodi Anamarija Babić; v
času njenega porodniškega dopusta je vajeti prevzel Andrej Drča.
Sprva je Trubarjev antikvariat deloval predvsem kot
bibliofilski, umetnostni in znanstveni antikvariat – na
podlagi kataloške prodaje knjig. Med letoma 1953 in
1957 je izdajal prve jugoslovanske kataloge antikvarnih
knjig, imenovane Novosti antikvariata Cankarjeve založbe. Danes pa štirikrat letno izda prodajni katalog Redko in lepo. Leta 1998 je začel organizirati javne dražbe
knjig, tiskov, grafik in razglednic. V teh desetletjih se je
iz začetnega ozko usmerjenega koncepta razvil v moderni antikvariat, ki lahko izpolni večino želja sodobnega
bralca in zbiralca.
Knjige v antikvariatu so tematsko razvrščene med
poezijo, izvirno slovensko ter prevedeno leposlovje, starejše knjige, ki so izhajale do druge svetovne vojne, umetnost in arhitekturo, glasbo, klasike, šah in šport, gramatiko in literarno zgodovino, naravoslovje, modroslovje,
pravo in sociologijo, tehniko, medicino, zgodovino, leposlovje v tujih jezikih, planinsko in potopisno literaturo,
otroška in mladinska dela, dramatiko in film, ezoteriko,
katoliko, dušeslovje in vzgojeslovje, vse vrste priročnikov,
starejše vodnike in za vzorec starejšo nemško in angleško
literaturo. Šele v prvem nadstropju pa obiskovalec dobi
vtis o pravi duši in poslanstvu antikvariata. Tu domujejo
tiski, v različnih jezikih, različnih starosti, stari zemljevidi, dekorativne grafike, vedute raznih mest, gradov in
trgov znanih avtorjev ..., ki imajo določeno kulturno vrednost in so večinoma namenjeni muzejem, knjižnicam, ki
zbirajo domoznansko literaturo, ter bibliofilom.
Trubarjev antikvariat je vključen v mednarodno zvezo antikvarjev ILAB in pri svojem delu neutrudljivo sledi
njenemu geslu: Amor librorum nos unit (Združuje nas
ljubezen do knjig).
Iščejo redke in za našo kulturno dediščino pomembne tiske, zato so v stalnih stikih predvsem s srednje­
Direktorica MK Trgovine Iva Premerl v pogovoru z dr. Andrejem
Rantom, dolgoletno stranko Trubarjevega antikvariata.
jubilej
NAGLAS maj 2015
9
evropskimi antikvarji in redno sodelujejo na tujih sejmih
antikvitet ter avkcijah. Za slovenske (in pred tem še za jugoslovanske) knjižnice in muzeje so pridobili vrsto redkih
in pomembnih tiskov. Nekatere knjige so bile poznane
le redkim in jim je bila šele s pomočjo antikvariata dana
identiteta. Tako odkrivajo skrite zaklade naše preteklosti, ki jih bodo lahko ustrezno uporabljale še prihodnje
generacije, jih osvetljevale in razlagale.
Nekaj najpomembnejših odkritih redkih knjig, ki
so pomembne za kulturo slovenskega naroda in danes
domujejo v muzejih in knjižnicah:
• Primož Trubar
Ta pervi del tiga noviga testamenta; 1557–58
(knjiga danes domuje v NUK-u)
• Marko Marulić
Judita; 1552 (drugi sploh znani izvod, knjiga je
bila izročena Narodni knjižnici v Zagrebu)
• Mapa grafičnih listov
Die K:K: Staatseisenbahn von Laibach nach Triest;
1857 (z gradivom se sedaj ponaša Mestni muzej v
Ljubljani)
• Janez Vajkard Valvasor
Topografija gradov Lamberških grofov; 1679 (drugi sploh znani izvod, sedanji lastnik je Narodni
muzej v Ljubljani)
• Andrej Perlah
Ephemerides; 1531 (domuje v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani)
• Herman Potočnik - Noordung
Das Problem der Befahrung des Weltraums; 1929
(sedaj v lasti Mestne občine Ljubljana)
• Janez Vajkard Valvasor
Topografija Koroške; 1681 (poseben, poskusni
odtis, knjiga je bila pridobljena za Narodni muzej
v Ljubljani)
• Dve knjigi tiskarja Matevža Cerdonisa iz Slovenj
Gradca
Ustanovitelj Trubarjevega antikvariata Štefan Tausig (desno) in
Marjan Podgoršek.
Trubarjev antikvariat okoli leta 1965.
Raphael Regius, In eloquentiam panegyricus,
Padova; 1483
XX Nicolaus Oresme, De latitudinibus formarum,
Padova; 1486 (obe knjigi sta v Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana)
• Zemljovid slovenskih dežel in pokrajin, izdelal in
na svitlo dal Peter Kozler 1852,
makulatura zemljevida, ki je izšel z letnico 1853
(znan je samo en izvod in je danes v Narodni in
uinverzitetni knjižnici Ljubljana)
XX
V čast abrahamu Trubarjevega antikvariata je bilo 23.
aprila srečanje najbolj zvestih strank (nekatere izmed njih
ga obiskujejo že vseh 50 let), prijateljev in poslovnih partnerjev antikvariata, kjer sta zbrane nagovorila vodja poslovalnice Andrej Drča in direktorica Mladinske knjige
Trgovine Iva Premerl, o zgodovini antikvariata pa je spregovorila dolgoletna antikvarka Stanka Golob. Vse skupaj
pa se je, kot se spodobi, zaključilo s torto in šampanjcem.
Trubarjev antikvariat lahko izpolni večino želja sodobnega bralca in
zbiralca.
dogodki
NAGLAS maj 2015
10
Trusted Brand pred svojo okroglo obletnico
Laura ŠTRAUS MEDIASPEED
Prihodnje leto bo okrogla, je odmevalo na podelitvi kipcev
najbolj zaupanja vrednim blagovnim znamkam in osebnostim Trusted Brand 2015. Veliko število udeležencev letošnje
podelitve dokazuje, da tudi Trusted Brand postaja vse bolj
zaupanja vredna blagovna znamka. Kot zaupanja vredni pa
so se izkazali tudi voditelj prireditve Tadej Toš ter nastopajoča glasbena skupina mladih talentiranih deklet Jazz ladies
in akrobata nadnaravnih sposobnosti Filip in Blaž.
Najbolj zaupanja vredni ostajajo homogena skupina, v katero prodrejo le redki novi izbranci.
Skupina Jazz ladies: več kot glasba, več kot stas. Bilo je pravo glasbeno doživetje.
Stand up komik Tadej Toš se je previdno lotil marketinških šefov, ki
so bili na prireditvi večinsko zastopani.
Akrobata Filip in Blaž sta v živo uprizorila, kaj je to sodelovanje in
zaupanje. Dih publike je zastal.
Na krilih najboljšega je spet priletel poslovnež Ivo Boscarol. Nagrado
sta mu podelila član uprave MK Marko Ručigaj in direktorica prodaje
in marketinga Polona Stepišnik.
NAGLAS maj 2015
dogodki
11
Predstavnika uprave Marka Ručigaja smo ujeli v družbi Jazz ladies in
Tadeja Toša.
Vlado Kreslin si je naziv najbolj zaupanja vrednega glasbenika letos
pridobil prvič. Črne kitare ni imel pri sebi, zgolj svoj črni klobuk.
Podeljevalske pare sta letos osvežila Sandra Kubot in Gregor Medved.
Desetletnica podeljevanja nagrad Trusted Brand bo šele prihodnje
leto, a Polona in Ivo sta se odločila, da razrežeta predhodnico.
Tudi letos močno zastopana ekipa urednikov Vala 202, najbolj zaupanja vredne radijske postaje.
Slovenskim novicam spet najbolj zaupamo. Po nagrado sta prišla
odgovorni urednik Bojan Budja in direktorica trženja Dragica Grilj.
Na sliki skupaj s podeljevalcema: glavno urednico revije RD Lidijo
Petek in vodjo RD Slovenija Danielom Škrabo.
Sodelavkam v SOT-u ne bo zmanjkalo dela, saj so se predstavniki
blagovnih znamk, prejemnic nagrade TB, odzvali v velikem številu.
osebnost meseca
Gorazd Krošl - Gogi
Tomaž MLAKAR NAGLAS maj 2015
12
Dunja KOFLER
Temnolas, z zametki šarmantne sivine, z leti vedno manjši čop, športna
postava, vedno dobre volje in pripravljen na akcijo – takšno in drugačno.
To so glavne lastnosti, ki z detajli
predstavljajo našega Gorazda Krošla, po domače Gogija.
V hišo dobrih zgodb ga je pred osemnajstimi leti pripeljalo študentsko delo. V vseh teh letih je dobro spoznal
vsa delovna mesta v skladišču, zato bi lahko rekli, da ima
delovne procese, ki potekajo pri nas, skoraj v mezincu.
Kot mlad, nadobuden mladenič je začel svojo poklicno
pot na oddelku dodelav in jo nekaj časa nadaljeval v voznem parku kot spremljevalec voznikov. Nato je prišel na
knjižni oddelek, kjer je opravljal delo komisionarja. Ko
je šel sodelavec v pokoj in se je sprostilo delovno mesto
poštnega odpremnika, je to delo sprejel in ga opravlja še
danes. To je bil zanj velik izziv, saj je z njegovim prihodom in z njegovo pomočjo postalo delovno mesto poštnega odpremnika podprto z računalniškim programom in
njemu tako ljubimi tabelami.
Kot sodelavca bi ga opisali kot vedno pripravljenega pomagati, svetovati, kot eksperta za razne tabele (v te je
prav zaljubljen), in če dobro premislimo, se ne spomnimo, ali smo ga sploh kdaj videli slabe volje – skratka zelo
pozitivna oseba.
No, zdaj pa prehajamo še malo na zasebno sceno, da
bomo odkrili 41 odtenkov Gogija – toliko let namreč
šteje. Z življenjsko sopotnico Vesno, ki je tudi naša sodelavka, sta si ustvarila krasno družinico. Starejša hči
Lina, ki je letos devetošolka in se podaja na srednješolsko
pot, ter mlajša tretješolka Ula, sta sad njune ljubezni.
Gogi in Vesna sta na svoji hčerki zelo ponosna. Veliko
časa preživijo skupaj, saj so vsi bolj umetniške duše in
skupaj ustvarjajo. Gogi zelo rad potuje in z Vesno sta že
kot mlad zaljubljen par prepotovala kar nekaj eksotičnih
dežel. Zdaj, ko sta hčeri že malo večji, si tudi vzameta čas
samo zase in odpotujeta v daljne kraje.
Gogi je tudi zelo spreten z rokami (doma veliko sam prenovi, obnovi), zadnje čase se zelo rad poigra tudi z osvetljavo. Ne moremo in ne smemo prezreti tudi Gogijeve
športne kariere in igranja košarke, zadnja leta pa je ostala
samo še odbojka na mivki (je že tako, leta pač prinesejo
svoje in ne gre več tako kot pri dvajsetih).
Ker bi želeli nekaj skrivnosti ohraniti samo za domače,
bomo zaključili z mislijo, da si v naših vrstah želimo še
več tako pozitivnih, motiviranih, dobrovoljnih in razumevajočih sodelavcev.
Gogi, ti pa ostani takšen, kot si, z letos 41 odtenki sive.
Náglasak
Prilog Náglasak namijenjen je čitateljima grupe Mladinska knjiga u inozemstvu.
Priloga Náglasak je namenjena bralcem družb Mladinske knjige v tujini.
Nova nagradna igra
Bojana DODIĆ Maja KESER
Posle nekoliko godina pauze Mladinska knjiga Beograd ponovo organizuje nagradnu igru za kupce.
Taj način promocije i prodaje MK izdanja pokazao
se kao uspešan i veoma popularan kod čitalaca, a
sve su nade da će ukupni rezultati nagradne igre
osim srećnog dobitnika obradovati i organizatora.
Nagradnu igru za kupce inicijalno
je osmislio kanal Kataloške prodaje,
kao vid promocije naših izdanja. Svi
kupci koji su do sada birali naslove
za svoje kućne biblioteke iz kataloga Mladinske knjige uz novi katalog
dobili su na svoju adresu i specijalni kupon za učešće u nagradnoj igri
pod nazivom Digitalizujte se s Mladinskom knjigom. S obzirom na to
da je u Srbiji veoma aktuelna digitalizacija TV signala a da još mnogo
domaćinstava koristi stare TV prijemnike, koji primaju samo analogni
TV signal, glavna nagrada u našoj
nagradnoj igri dokaz je da smo uvek
aktuelni i da u prvom redu mislimo
na svoje kupce. Prema pravilima nagradne igre, svi oni koji u narednih
mesec dana naruče bilo koje izdanje
iz naše produkcije, imaju mogućnost
učešća u nagradnom izvlačenje LCD
televizora opremljenog za primanje
digitalnog TV signala.
O očekivanjima od ove akcije
razgovarali smo s menadžerom Kataloške prodaje i prodaje putem telefona, Adisom Nezirović, i evo šta
smo saznali: „Mladinska knjiga nakon nešto više od godinu dana ponovo organizuje nagradnu igru za svoje
kupce pod nazivom Digitalizujte se
sa Mladinskom knjigom. Igra traje
čitavog meseca maja a izvlačenje dobitnika je 2. juna 2015. godine. Nagrada za srećnog dobitnika je LED
LCD televizor u vrednosti od 70.000
dinara. Nagradna igra je organizovana u cilju nagrađivanja kupaca za
lojalnost, te povećanja interesovanja
čitalaca za naša izdanja. Na osnovu iskustva iz prethodnog perioda,
kada su Mladinska knjiga i Reader`s
Digest organizovali nagradne igre,
pokazalo se da kupci rado učestvuju
u nagradnoj igri i akcijama koje se
vežu za nagrade, tako da se nadamo
da će i ova nagradna igra povećati
interesovanje naših čitalaca za prodajne akcije u tom mesecu. Sama
organizacija nagradne igre jednako
je zahtevna i s malim i s velikim nagradnim fondom, a zbog izmene zakona koji regulišu organizovanje nagradnih izvlačenja od pre par godina
i broj i trajanje nagradnih igara koje
privređivač može da priredi, nažalost, prilično su ograničeni (moguće
je prirediti dve nagradne igre u trajanju od po mesec dana na godišnjem
nivou). Ovom akcijom želeli smo i da
ne razočaramo svoje čitaoce a i da ispunimo sve druge organizacione i zakonske obaveze koje organizovanje
nagradnih igara pred nas stavlja.“
Inicijativa potekla iz odeljenja
Kataloške prodaje brzo se proširila i
na ostale prodajne kanale u MK Beograd, te su se akciji pridružili i kanali Prodaje putem telefona, Direktne
prodaje, Internet prodaje, kao i naši
maloprodajni objekti. Gde god da u
mesecu maju kupac dođe do nekog
našeg izdanja i ispuni kupon za učešće u nagradnoj igri, dobiće učesnički
broj.
Ovakve akcije su popularne jer
su na dobrobit svih: srećni dobitnik
gledaće ubuduće televizijski program
u visokoj rezoluciji, svi ostali učesnici
nagradne igre obogatiće svoje kućne
biblioteke vrednim izdanjima – koja
su, bez lažne skromnosti, u odnosu
na uobičajene knjige isto što i HD
TV program u odnosu na onaj analogni, a mi u Mladinskoj steći ćemo
nove čitaoce i pokazati im da cenimo
ukazano nam poverenje.
aktualno
NAGLAS maj 2015
14
Mozaik knjiga organizirala tribinu „Poticanje čitanje“
Dubravko ZEBIĆ Anita BUKLJAŠ
I ove je godine, u četvrtak 23. travnja, diljem Hrvatske organizirana Noć knjige, manifestacija kojom se obilježava Svjetski dan knjige i autorskih
prava kako bi se kroz poticanje razgovora o literaturi afirmirala kultura čitanja i podigla svijest o
važnosti knjige.
Manifestacija Noć knjige, četvrta po
redu, ove je godine okupila oko 400
kulturnih institucija u više od 180
gradova diljem Hrvatske s više od tisuću programa, među kojima su bili
i 161 knjižnica, 115 škola, 21 zatvor,
te vrtići, bolnice, muzeji, galerije i
brojne druge institucije.
Program »najdulje noći kulture« u Zagrebu je obilježen tribinama, čitanjima proze i poezije, predstavljanjima knjiga, radionicama i
izložbama, a važnost organiziranog
programa usmjerenog na privlačenje
čitateljske publike i popularizaciju
knjige prepoznali su i nakladnici.
Na Noći knjige sudjelovali su
i brojni pisci, urednici, prevoditelji, glazbenici, glumci i izvođači, te
brojne javne osobe koje gaje interes
za knjigu. Sve to pokazuje da mjesta
za pisanu riječ u užurbanom životu
glavnoga grada uvijek ima.
Kako bismo i mi dali svoj obol
podizanju svijesti o važnosti knji-
ge i promicanju čitateljskih navika
od najranije dobi, organizirali smo
tribinu pod nazivom „Poticanje čitanja“, koja se održala u Algoritam
Profil Mozaik Megastoreu u Bogovićevoj ulici.
Pod sloganom »Djeca koja čitaju postaju ljudi koji misle«, u sklopu
naše šire kampanje o važnosti dječje
lektire, govorili su naši nagrađivani autori: dramski pisac Miro Gavran, književnica za mlade Sanja Pilić, ilustratori Tomislav Torjanac i
Marsela Hajdinjak, glavni urednik
Zoran Maljković i Ivanka Stričević,
profesorica na Sveučilištu u Zadru
i pročelnica odjela za informacijske
znanosti, dok je moderatorica tribine
bila Sonja Šarunić.
Kako bi saznali što naši autori
imaju reći o ovoj važnoj temi, na tribinu smo pozvali i svoje vjerne čitatelje,
koji su se odazvali u velikom broju.
Neka od pitanja postavljenih na
tribini bila su: Zašto čak 47% Hrva-
ta u 2014. godini nije pročitalo nijednu knjigu? Zašto ih je samo 23%
u 2014. kupilo jednu ili više knjiga?
Koji su razlozi nedovoljnom zanimanju za knjigu i čitanje? Kako možemo potaknuti djecu da čitaju više i
zavole čitanje?
Sudionici tribine složili su se
kako je, da bi se razvijala kultura
čitanja među mladima, potreban
suvremeniji, moderniji i kreativniji
pristup lektiri kao važnoj poveznici suvremenih učenika s književnim
tekstovima. „Ali ne na način stavljanja većeg naglaska na digitalne medije, već otvorenijim pristupom prema
samim satovima lektire“, kazala je
Sanja Pilić.
„Djeca neće prestati čitati tradicionalne knjige – knjizi ne prijeti
opasnost od novih medija“, smatra
ona. „Satovi lektire moraju biti zanimljiviji, a djecu je potrebno u prvome redu animirati za književnost i
raspravu o njoj, a ne slati im poruku da će, primjerice, kažu li da im je
neka knjiga dosadna, dobiti negativnu ocjenu“, pojasnila je.
Miro Gavran je čitao iz svoje
knjige pjesama i osvrnuo se na temu
o izumiranju tiskane knjige, usporedivši je s prelaskom i prenamjenom
luka u razdoblju kada se s brodova
jedrenjaka prelazilo na parni stroj.
Taj je prijelaz, po njegovim riječima,
trajao 80 godina, a za to su se vri-
Miro Gavran i Sanja Pilić
aktualno
NAGLAS maj 2015
15
u sklopu Noći knjige
jeme koristile obje vrste transporta,
da bi na kraju i jedna i druga vrsta
ostale u upotrebi.
Osvrnuo se i na tužbu koju je
Amazon izgubio te je morao javno
priznati da su informacije o prodaji
e-knjiga u usporedbi s tiskanim izdanjima bili namjerno krivo prikazane
u korist e-knjige. Zaključio je da je
svaki medij dobar te da svaki ima
budućnost.
Glavni urednik Mozaika knjiga
Zoran Maljković naglasio je da za
uspjeh slikovnica svi sudionici procesa izrade trebaju napraviti svoj dio te
je potrebna jednako dobra priča kao
i dobra ilustracija. To ne mora nužno
biti ilustracija koja ima umjetnički
najveću vrijednost i osvojene nagrade
jer zadnji sud ipak donose djeca.
Za loše navike čitanja osvrnuo se
kritikom na vjerojatno prezahtjevnu
literaturu u nižim razredima osnovnih
škola, koja za cilj imaju nerazumijevanje štiva i nerazvijanje pozitivnog
iskustva povezanog s knjigom.
Ilustratorica Marsela Hajdinjak
napomenula je da se u stvaranju slikovnica vodi emocijama, trudeći se
prikazati ali i zaštititi mlade čitatelje
od preokrutnog prikaza stvarnosti u
svojim crtežima. Za primjer je uzela
svoju slikovnicu Djevojčica sa šibicama, gdje je simboliku smrti glavne protagonistice prikazala rasutim
šibicama.
Publika
S lijeva: Miro Gavran, Zoran Maljković, Tomislav Torjanac, Marsela Hajdinjak, Sonja Šarunić,
Sanja Pilić, Lav Stipić, Ivanka Stričević
Dodatan sadržaj tribine obogatile su studentice Učiteljskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu (Ana Radmanić, Anita Skrbin i Ljiljana Varjačić), predstavivši istraživanje koje
su provele u suradnji s mentoricom
dr. sc. Marinom Gabelicom u sklopu kolegija Kreativni pristup lektiri
pod naslovom „Lektira – zadnja crta
obrane čitanja u digitalnome dobu“.
Na tribini su bili nazočni studenti Učiteljske akademije, budući
učitelji u školama i odgojitelji djece
predškolskog uzrasta kao i mnogi
drugi zainteresirani koji su aktivno
sudjelovali u raspravi te dali zanimljive primjere temeljene na svojim
iskustvima.
Napominjemo kako je ova tribina dio šire Mozaikove kampanje
promicanja čitanja sa sloganom
„Djeca koja čitaju postaju ljudi koji
misle“, za koju smo već napravili
mnoštvo promotivnih materijala, od
tiskanih do online, te televizijski spot
u trajanju 32 sekunde.
Uz to smo se uključili i u mjesec
dječje knjige u APM-u te organizirali
radionice pod nazivom „Čitaj mi“,
na kojima je glumac s Akademije
dramskih umjetnosti u Zagrebu, Paško Vukasović, čitao i interpretirao
naslove u našem izdanju.
Imali smo i program „Čitajmo
sa Sanjom Polak“ u sklopu kojeg je
ova naša nagrađivana spisateljica u
dva navrata učenicima nižih razreda
osnovnih škola, uz interaktivni sadržaj i druženje, održala prezentaciju o
važnosti čitanja.
Publika
aktuelno vo Mladinska kniga – Skopje!
NAGLAS maj 2015
Nagradna igra za kupuvači vo maj mesec!
16
Saše MARKOVSKI
Posle dolgo vreme Mladinska kniga Skopje organizira golema nagradna igra koja e nameneta za site ljubiteli na pišan zbor, potočno kupuvači koi se ljubiteli
na našite izdananija. Site naši čitateli koi vo period
od 21.04.2015 godina do 29.05.2015 godina kje kupat kniga ili knigi vo vrednost od nad 4000 denari
stanuvaat potencijalen dobitnik na TV Samsung 48“
smart.
Akcijata KUPI KNIGA DOBIJ
TV – koja vekje i ja najavivme
kaj kupuvačite koi se del od
postoečkata baza i se redovni
čitateli so golemo zadovostvo
ja prifatija vesta.
Po toj povod zbor-dva
od našiot menaxer na direkta
prodažba Saše Markovski za
toa koi se negovite očekuvanja vo vrska so akcijata koja
e organizirana vo maj mesec:
Nešto što site go znaeme
e deka najlesno e da se kaže,
no potoa treba i da se sraboti.
Vo vrska so očekuvanjata
od nagradnata igra kje bidam
vozdržan – vo koordinacija
so direktor Radoš Jovanović
odlučivme da vlezeme vo ovoj
proekt so cel da se zadrži no i
so očekuvanja da se zgolemi
prometot vo MK – Skopje.
Odlukata e donesena kako
rezultat na promenite koi gi
napraviv vo izminative meseci – napraviv nekolku potezi
so koj se namali brojot na zastapnici – toa beše neophodno se so edna edinstvena cel
da se vratime na ona nivo na
koe zaslužuvaat site što ja čuvstvuvaat MK Skopje kako svoj
vtor dom. Bidejkji: „Nekoi lugje se kako živ pesok ako im
podadeš raka, golema e verojatnosta i da propadneš“.
MK Skopje e firma koja
raspolaga so golem broj na
profesionalci kako zastapnici
taka i na administrativci što
dosega go pokažale toa mnogu pati, lugje so cvrst karakter, natprevaruvački duh, borbenost no sepak splotenost.
Vojna ne se dobiva so
edna bitka – a nie imame ovaa
godina 12 bitki koi se stremime da gi osvoime i postigneme
uspeh vo rabotenjeto i zacrtanite celi i prodažbata.
urednica priporoča
NAGLAS maj 2015
17
urednica priporoča
Zgodovina kot fikcija
urednica priporoča
urednica priporoča
urednica priporoča
urednica priporoča
urednica priporoča
Ken Follett
ROB VEČNOSTI
Prevedel: Uroš Kalčič
Uredila: Darja Marinšek
Britanski pisatelj Ken Follett velja v
tujini za literarnega zvezdnika. Po
vrsti uspešnih vohunskih trilerjev
(med katerimi jih je kar pet prevedenih tudi v slovenščino) je prve desetmilijonske prodajne številke dosegel z zgodovinskim romanom Stebri
zemlje (televizijsko nadaljevanko,
posneto po knjigi, smo lahko spremljali tudi pri nas), sledil je nov niz
sodobnih in zgodovinskih trilerjev (v
slovenščini so med njimi izšli Sršenov let, Kavke in Noč na vodo), pisateljev mednarodni uspeh pa je dokončno utrdila trilogija Stoletje, ki
velja za njegovo najbolj ambiciozno
delo. Z njo je Follettovo ime postalo
uspešna blagovna znamka, ki se trenutno ponaša z več kot 150 milijoni
prodanih knjig (pred kratkim so avtorske pravice zanje prešle na Follettovo družinsko literarno agencijo, ki
se ukvarja s trženjem in promocijo
izključno njegovih del).
Kakšna je torej Follettova formula
za uspeh? V trilogiji Stoletje gre za
literarizacijo osrednjih zgodovinskih,
političnih in gospodarskih sprememb
20. stoletja, ki se v Follettovi preubeseditvi berejo kot napet vohunski
triler. Avtor prelomne dogodke tega
obdobja poveže z osebnimi zgodbami petih družin z različnih koncev
sveta, tako da se pripoved ves čas
odvija na dveh ravneh; medtem ko
spremljamo življenje družin na poti
skozi prejšnje stoletje, obenem srečujemo resnične zgodovinske osebnosti
in od blizu sledimo vzrokom za politične poteze, ki so začrtale podobo današnje zahodne družbe. V prvi
knjigi Propad velikanov (2010) smo
se znašli na prizorišču prve svetovne vojne in ruske revolucije, v nadaljevanju z naslovom Svetovna zima
(2012) smo bili priča vzponu tretjega
rajha, španski državljanski vojni in
drugi svetovni vojni, zaključek sage
Rob večnosti (2014) pa nas popelje
skozi zadnjih štirideset let prejšnjega
stoletja.
Z novim obdobjem pride na vrsto
naslednja, tretja generacija sicer že
znanih petih družin ter kup z njimi
povezanih stranskih likov. Osrednjo
kuliso predstavlja hladna vojna in
vse bolj zaostreni odnosi med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. V Nemčiji se železna zavesa udejanji v obliki berlinskega zidu,
pregrade med socialističnim in zahodnim režimom. V Ameriki je obenem
na pohodu gibanje za državljanske
pravice, ki od miroljubnih voženj za
svobodo postopoma preraste v vsesplošne demonstracije pod vodstvom
mož, kot sta Martin Luther King ml.
in Malcolm X. Na čelu Bele hiše se
v tem času zamenja vrsta predsednikov, od šarmantnega Johna F.
Kennedyja, čigar mandat končajo
krogle atentatorja, do spletkarskega
Nixona, ki ga s stolčka prežene afera Watergate. Stopnjevanje nejevolje
zaradi ameriških vojaških posegov v
Vietnamu sovpade z začetkom hipijevskega gibanja in rojstvom rokenrola, kateremu kraljujejo britanski
Beatli. Vpliv Sovjetske zveze vse bolj
slabi in vzhodne evropske države se
počasi otresajo njenega jarma. Padec
berlinskega zidu zaznamuje zmago
svobodnejše Evrope; Obamova predsedniška zmaga simbolizira nastop
enakopravnejše Amerike.
Domnevno znani svet naše politične preteklosti, oprt na ljubezenske
intrige, medosebne spletke, poraze,
razočaranja in upe petih družin, v
avtorjevi mojstrski govorici zažari v
povsem novi luči. Follettova »grandiozna zgodovinskoromaneskna freska« (Samo Rugelj, Bukla), v kateri se velikopotezna družinska saga
prepleta s političnim komentarjem
te dobe, potrjuje, da so najbolj zanimive zgodbe tiste, ki jih piše človeška
zgodovina.
smernice v svetovnem založništvu
NAGLAS maj 2015
18
Poletno branje
Rok GREGORIN
Spet se bliža poletno branje. Vsako
leto znova ugotavljamo, da je to za
celotno industrijo takoj za božično
in novoletno sezono najpomembnejši čas v letu.
Lani smo spoznali, da ko gredo politiki in fuzbalerji na
dopust in ko nastopi čas kislih kumaric, se v medije prerinejo knjige. Novinarji predvsem bolj rumenih medijev
sprašujejo slavne osebe, kaj bodo brali poleti, ali pa različni knjižni strokovnjaki kaj priporočajo.
Tudi letos si bomo ogledali, kaj se bo bralo poleti. Redna letna poletna rubrika je na sporedu že nekoliko prej,
morda tudi zato, da poletna sezona, kot bi rekli v prodajnih oddelkih, dobi dodaten zagon. Že v prejšnji številki
smo si ogledali pojav pobarvank za odrasle na lestvicah čez
mejo. Če po enem mesecu spet pogledamo na lestvice, si
lahko zastavimo vprašanje: Bodo letos plaže polne ljudi, ki
bodo poleg brisače, kreme, telefona in tiskovine prinesli še
barvice, da bodo lahko barvali modne pobarvanke za odrasle? Bodo bralci, ki ne sledijo zadnji modi, v poletni sezoni
svoje branje prinesli v torbah v obliki tiskane knjige ali pa
bodo imeli na kaki napravi datoteko s poletnimi knjigami?
Tradicionalno se bomo pomudili na najmočnejših
zahodnih turističnih trgih: britanskem, ameriškem in
nemškem. Najbolj varna stava bi bila, če bi stavili na
kriminalko Paule Hawkins, ki bo pri nas izšla verjetno
z naslovom Dekle na vlaku (The Girl on the Train) in jo
bodo na dopuste jemali predvsem Angleži in Američani;
upamo, da tudi čim več hrvaških poletnih bralcev, saj je
nedavno tega izšla pri Mozaiku.
Druge stave niso tako varne. Kaže na precejšno razpršenost. Razen Dekleta na vlaku ogromne brownovske
uspešnice ne moremo napovedati, vedno pa je prostor
za presenečenje ali presenečenja. Skoraj vsako poletje se
Stephen King, mojster srhljivk in kriminalk, povzpne v
vrh ameriške lestvice. Lani se je tja »pripeljal« z Mr. Mercedesom, letos se bliža poletju z vzpenjanjem po lestvici
s Finders Keepers. Pri Publisher's Weekly stavijo tudi na
drugo knjigo Harper Lee Go Set a Watchman, pisateljice,
ki je pred 55 leti zablestela s knjigo Če ubiješ oponašalca
(To Kill a Mockingbird); in na Judy Blume, ki se posveča zgodnjim petdesetim z In the Unlikely Event, svojim
prvim romanom za odrasle po letu 1998.
V Veliki Britaniji je na prvo mesto lestvice pred kratkim skočil novi roman Jima Granta, ki ga uredniki v kolofon podpišejo kot Leeja Childa. Napisal je novo srhljivko
iz serije o Jacku Reacherju in s knjigo Personal (Oseb-
no) utegne oditi na marsikatero potovanje. Romani Leeja
Childa so pri nas že štirikrat gostovali v Izbranih romanih
Reader's Digesta. V zadnjih tednih sta v vrh Booksellerjeve lestvice skočili še dve novosti, ki lahko postaneta poleg
Leeja Childa in pobarvank, ki zasedajo skoraj celotno prvo
deseterico britanske Amazonove lestvice, poletni uspešnici.
To sta roman Us (Midva) Davida Nichollsa in forenzična
kriminalka Bones Never Lie Kathy Reichs, že sedemnajsti
roman o Temperance Brennan. Mladina bo verjetno brala
drugi del Brezvezne knjige (The Pointless Book).
V Nemčiji se obetajo visoke prodajne številke avtobiografiji televizijskega voditelja Thomasa Gottschalka,
ki je izšla pred kratkim. Tudi pri nas ga poznamo zaradi
vodenja oddaje Wetten, dass …? in po oglasu za gumijaste medvedke Haribo. Stereotipsko stvarnost Nemcev
potrjujeta še dve poletni uspešnici, Weberjeva velika knjiga o žaru, ki je uspešnica že nekaj poletij. Stvarnost pa
potrjuje knjiga Jürgena Todenhöferja, ki je preživel deset
dni med teroristi IS, kakih velikih leposlovnih poletnih
uspešnic pa na nemškem trgu ni moč napovedati.
Našteli smo, kaj bodo poleti brali na največjih knjižnih trgih. Pri nas pa izza sončnih očal najbolj stavimo na
preverjene avtorje z Ostrino, Sviloprejko, Ne premikaj se,
Lažnimi mesti, Bobom Dylanom, Analfabetko in Vitezom
iz sedmih kraljestev.
Kotiček za rime
To je hazard
Jaz sam sem ves zaklad postal, in zanj se zbal,
zakopal ga, skopuh, globoko vase,
zdaj hočem še in še, jemal bi in jemal,
popotnico skoz te razsipne čase.
Zdaj kocka sem na najbolj nori vseh rulet.
To je hazard, popolna radovednost:
jaz proti vsem, za vse, jaz v upanje preklet,
da ljubljen in ljubeč najvišja vrednost
sam sebi bi postal, goljuf in goljufan.
Kot zemlja na pomlad ljubezni sem odprt,
v dežju in soncu njene milosti zrahljan
do korenin; če prideš, bom cvetoči vrt;
ko prideš, z bosimi nogami stopi vanj
in jaz bom rosa na stopalih tvojih sanj.
Ciril Zlobec: Ljubezen – čudež duše in telesa,
MKZ 2015
predstavljamo se
NAGLAS maj 2015
19
Mestna papirnica Kidričeva v Novi Gorici
Alenka VONČINA arhiv PAPIRNICE
Naša papirnica je v strogem centru
mesta, na Bevkovem trgu, ki so ga
lani prenavljali dolgih osem mesecev. To za nas ni bil najlepši čas, saj
smo bili z vseh strani »ograjeni« z
mrežami, s prekopanimi dostopi do
našega vhoda, s polno trgovino prahu … posledica pa je bil tudi manjši
obisk strank. Zdaj pa imamo lep trg
z vodometom in otroškim igriščem,
prebivalci Nove Gorice pa prečudovit
pogled na našo veliko papirnico, ki se
lahko vedno ponosno pohvali z najlepšimi izložbami v središču mesta.
Za temi izložbami je moja zvesta ekipa, ki za zdaj skupaj
z mano šteje pet zaposlenih. Vsi smo se Skupini Mladinska knjiga pridružili iz maloprodajnih enot Grafike
Soča. V kratkem nas bo zapustila naša »najstarejša sablja« Mirjam Simsič, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev.
Svojo skrb za barvno usklajenost in podobo naših polic
bo zamenjala z varstvom vnukov in si privoščila počitek
v toplicah, v katere zelo rada zahaja. Prav vsi smo veseli
zanjo, čeprav jo bomo pogrešali. Vem pa, da bo tudi ona
kdaj pogrešala nas.
Naša enota je poznana kot »vesela« ekipa, ki je nikoli nič ne iztiri. Vedno z radovednostjo sprejemamo
novosti in si skupno postavljamo visoke cilje. Naš največji izziv je bila zmaga v prodajni akciji programa Pritt
leta 2013. Ta nagrada je bila res specialna … Vikend
paket za celo ekipo v Termah 3000! Spomnim se tistega
jutranjega sestanka, ko sem puncam rekla: »Kaj zdaj?A
gremo v toplice?« Odgovor pa v en glas: »Seveda gremo,
ampak če zmagamo, gremo vse skupaj!« Trud ob pospeševanju prodaje je bil poplačan in zmaga zelo sladka. Ob
neizmerni skupni sreči so nas lepo presenetile kolegice iz
Knjigarne Rejčeva, ki so nam ponudile zamenjavo, da
smo lahko preživele neponovljivi skupni vikend v Prekmurju. Ko obujamo spomine na te lepe trenutke, vedno
poudarim, da smo kot ekipa sposobni doseči vse cilje. A
brez truda, predanosti delu in strankam se to zagotovo
ne zgodi.
Ekipa Mestne papirnice Kidričeva (od leve proti desni zgoraj): Mirjam
Simsič, Alenka Vončina, Agata Mauri - Kragelj; (od leve proti desni
spodaj): Loredana Doljak in Milojka Ambroželj
Težko izpostavim katero od svojih »mravljic«. Vsaka po svoje poskrbi za dobro počutje strank v naši prodajalni. Najtišja in najmlajša pri nas je Agata Mauri - Kragelj, ki je glavna skrbnica za naše negotovinske kupce.
Vedno jim v vsem ustreže. Skrbi, da so njihova naročila,
dokumenti in dobave v najlepšem redu. Loredana Doljak
je druga najmlajša pri nas. Z njenimi čudovitimi temnimi
lasmi, nasmehom na ustih in močnim glasom nas pri prodajnem pultu kar zasenči. V minuti obvlada cel prostor
– zdaj je tu, zdaj tam.
In tu je še naša Milojka Ambroželj, ki ob odhodu
Mirjam prevzema najdaljši staž v enoti. Živi visoko v
hribih, kjer je pozimi veliko snega, a zaradi tega nikoli
ne manjka v službi. V trgovini od vseh nas zahteva red
in čistočo in mi jo pridno ubogamo. Ko katera od nas
praznuje, pričakujemo, da nam kaj lepega zapoje s svojim
čudovitim glasom.
Seveda pa v tej zgodbi manjkam le še jaz, Alenka
Vončina, vodja marljive in zanesljive ekipe, ki jo z veseljem vodim. Sodelavke in tudi kolegice iz drugih enot me
poznajo po odločnosti in pozitivnem razmišljanju. Prav
taka sem tudi doma in v družbi s prijatelji. Obožujem
poletje in morje. Poleg vzgoje svoje štirinajstletnice se
zadnje čase zabavam s prepevanjem v pevskem zboru in
plesanjem hip-hopa.
Skratka … Nova Gorica je mlado mesto, tako kot
je po duši in srcu cela moja ekipa, pa čeprav dosegamo
starostno povprečje 49 let. Zdaj se začenjajo dolgi, topli
dnevi na našem koncu in s tem najlepši letni čas pred
vročim poletjem. Zato vas vabim, da kakšen vikend obiščete Goriško in se podate na potep v Goriška Brda ali z
elastiko skočite s solkanskega mostu in si noge ohladite
v prekrasni Soči. Nikar ne pozabite priti na obisk tudi k
nam, v MESTNO PAPIRNICO!
knjižne novosti, dogodki
NAGLAS maj 2015
Ob obletnici 2. svetovne vojne
20
Mojca HRIBAR
Ob okroglem praznovanju konca vojne
in izidu dveh knjig, 2. svetovne vojne in
Tretjega rajha, smo šestega maja novinarje povabili na dogodek in napovedali še skorajšnji tretji izid, knjigo S puško
in knjigo, ki jo je napisal Božo Repe.
»Vzpon Hitlerja je bil mogoč zaradi
krize in to je najpomembnejše sporočilo predstavljenih del. Mislim,
da smo mi nevarno blizu tem razmeram,« je ob predstavitvi novih
knjižnih izdaj ugotavljal zgodovinar
Božo Repe.
Dogodek je vodil Tine Logar
in v uvodu poudaril, da se je vojna
na naši celini sicer končala 9. maja
1945, a ponekod po Evropi, tudi pri
nas, so streli odmevali še dolgo po
tem. V spomin na te težke čase pred
70 leti lovimo verjetno zadnjo okroglo obletnico, ko so akterji takratne
morije in dogajanja še živi in še lahko pričajo, je dodal.
Enciklopedija 2. svetovna vojna
avtorja Richarda Holmesa in Tretji
rajh Richarda Jamesa Overyja sta veliki deli, a v njiju prevladuje anglosaksonski pogled na drugo svetovno
vojno, ki ne razdela podrobno pogleda na Slovane in zanemarja slovenski prostor. Evropsko zgodovinopisje
je izrazito evropocentrično in to se
Knjižni novosti o drugi svtovni vojni so predstavili (od leve proti desni): Tine Logar, Božo Repe,
Marjana Karer, Danica Križman in Mitja Pucer
knjigi Tretji rajh pozna, je izpostavil
zgodovinar Božo Repe ter dodal, da
je to težava, ki nam oži obzorje, in
zato je predvsem knjiga 2. svetovna
vojna, ki celostno zajema ves svet,
tako dragocena. Tretji rajh se bolj
posveča Evropi in tako tudi slovenskemu prostoru, ki mu je Hitler namenil izbris. Overy je v delo vključil
obsežno zbirko nacističnih dokumentov in pretresljivih slik brez cenzure,
ki prikazujejo grozote nacizma.
Marsikaj bo popravila in dodatno pojasnila knjiga S puško in knji-
go, saj dr. Repe obravnava slovenski
prostor med drugo vojno. Kot omenjeni dve bo tudi ta napisana v poljudnem, preprostem slogu, a bo nedvomno doživela različne interpretacije.
V pogovoru so poleg Tineta
Logarja, ki je uredil Tretji rajh in
S puško in knjigo, sodelovali Mitja
Pucer, urednik knjige 2. svetovna
vojna, Danica Križman in Marjana
Karer, prevajalki knjige Tretji rajh,
ter zgodovinar Božo Repe, ki mu
težko pričakovana knjiga izide sredi
junija.
Bolgarija v Konzorciju
Lidija GORŠIČ
Zadnje, osmo abonmajsko srečanje Enajsta šola v knjigarni je potekalo v stilu okrogle mize nekaterih predavateljev
z Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki so se udeležili
srečanja o evropsko podprtem projektu Digitalna Donava v
Sofiji. Pogovora v Konzorciju se je udeležila tudi predstavnica ambasade Republike Bolgarije v Sloveniji Julija Tzerova.
Beseda je tekla o Bolgariji, njeni zgodovini in sodobnem
življenju v prestolnici. Bolgarija je del jugovzhodne Evrope. Njena burna, predvsem pa pestra zgodovina, ki sega
vse od prvih poselitev v paleolitiku, preko ustanovitve
prvega bolgarskega cesarstva, ki mu je sledilo osmansko
zavojevanje, ustanovitev kneževine, kraljevine in republike do vstopa v NATO ter vključitve v Evropsko unijo
leta 2007, jo je močno zaznamovala v tudi v sedanjosti.
Različnost verstev, kultur, nazorov se vpleta v vsakdanjik. Zdi pa se, da težavnost tranzicijskega obdobja finančno šibkejši del prebivalstva občuti še močneje kot pri
nas. Stopnja nezaposlenosti med mladimi je velika, zato
je izseljevanje, zlasti intelektualcev, v razvitejše evropske
knjižne novosti, dogodki
NAGLAS maj 2015
21
Bojana ZARNIK, Mojca HRIBAR Darovi minevanja
Bojana ZARNIK
Majska Čajanka z Manco Košir je presegla vse rekorde. Prireditveni prostor
Konzorcija je bil premajhen za vse, ki
so želeli priti na Mančin večer. Zbralo
se je med 150 in 200 obiskovalcev, težko je prešteti takšno množico.
Manca Košir nam v svoji peti knjigi dopisovanj, sicer pa v svoji že
osemnajsti knjigi, v obliki pisem
predstavi teme, s katerimi se ljudje
težko soočamo – staranje, minevanje, smrt. Manca pravi, da je v tem
pogledu njena knjiga Darovi minevanja zdravilna. V njej so namreč
objavljena pisma sedmih dopisovalk
in dopisovalcev, ki so zbrali pogum
in razodeli svojo ranljivost, razkrili
svoje šibkosti in zaupali svoje zgodbe in usode. Manca je poudarila, da
živimo v času, ko si ne dovolimo biti
ranljivi, ko prikrivamo svoja čustva,
strahove; tudi pred smrtjo, staranjem
in minevanjem. In ta strah nas hromi.
Knjigo smo najprej predstavili
novinarjem, prvi torek v maju pa je
Manca na svoji čajanki v Konzorciju
gostila šest gostov, ki so ji pomagali
pisati knjigo Darovi minevanja. Vsak
izmed njih je povedal nekaj misli o
bivanju in minljivosti. Njihove misli
je dopolnjevala poezija iz knjige, ki jo
je preprosto in tenkočutno interpreti-
Manca vsakokrat znova podira rekorde obiskanosti svojih čajank v Konzorciju.
rala Tina Košir Mazi. Vsaki prebrani
pesmi je sledila skladba, ki jo je na
harfi zaigrala Mojca Zlobko Vajgl.
Mojca Zlobko Vajgl je umetnica mednarodnega slovesa in velja za
eno najvidnejših slovenskih glasbenic. Kot solistka nastopa s številnimi
uglednimi zasedbami, med drugim z
Berlinskimi simfoniki, s Stockholmskim komornim orkestrom, z Leipziškim godalnim kvartetom, s komornim orkestrom Hamburške filharmonije, s komornim orkestrom
Kijevske filharmonije, z ansamblom
Ars Amata Zürich in drugimi. Velika
države in Ameriko v porastu, posledično se med starejšo
generacijo povečuje zanimanje za učenje osnov računalništva, ki bi staršem omogočalo cenejše komuniciranje
z otroki preko skypa in elektronske pošte. V ta namen
uporabljajo že tradicionalno obliko druženja in izobraževanja »čitalništvo«. Na srečanjih, ki potekajo ponavadi
v knjižnicah, se izobražujejo ali pogovarjajo o določenih
kulturnih temah. Želijo pa si bolj organiziranega izobraževanja za starejšo generacijo, zato jim je model slovenske UTŽO dober zgled.
osebnost, velika umetnica, a vendar
izredno skromna in preprosta ženska.
Saj skromnost res pritiče le veličinam.
S takšnimi umetniki, kot je
Mojca, pa operni solist Dejan Maksimilijan Verbančič, ki je bil gost
na aprilski čajanki, postajajo čajanke
in dogodki v Konzorciju mnogo več
kot le predstavitve knjig. Včasih so
to prave predstave, ki imajo poleg izbranih umetnikov in govornikov tudi
prav posebno, srčno noto. In prav to
je razlog, da so dogodki tako dobro
obiskani, posledično pa tudi komercialno uspešni.
In kakšni so bili vtisi o Sofiji? Je mesto s prekrasno
svetlobo, širokimi ulicami, prostranimi trgi, tlakovanimi
z značilno rumeno opeko (samo) v strogem centru, veliko zelenja in pozitivne energije. Prebivalci radi komunicirajo s Slovenci, sporazumevanje poteka brez večjih
težav. Edini problem je pisava, saj nam cirilica ni več
domača! Sofija pa je tudi mesto nasprotij. Zgradbe so
potrebne obnove, a je denarja dovolj samo za razkošna
pritličja, če v njih domujejo prestižne trgovine. Podobno je z javnimi ustanovami. V razpadajočih knjižnicah
so t. i. »kulturni kotički«, rezervirani prostori drugih
kultur obnovljeni s finančno podporo različnih držav.
Izstopajoč je korejski kotiček, vendar z najmodernejšo
opremo (računalniško, avdio …) tudi ameriški ne zaostaja kaj dosti.
dogodki
NAGLAS maj 2015
Noč knjige od Maribora do Kopra
Alenka ŽAGAR, Vesna TROL, Ester FIDEL 22
arhiv MESTNE KNJIGARNE MARIBOR
Na svetovni dan knjige so ljubitelji
knjig lahko izbirali med številnimi prireditvami po celi Sloveniji. Tudi v petih knjigarnah Mladinske knjige smo
na Noč knjige organizirali raznolike
pogovorne oziroma literarne večere.
Obiskovalci so se ponekod odzvali v
večjem številu, v bolj zaspanih mestih
pa je bil obisk nekoliko slabši.
V Mestni knjigarni Maribor je že
naslov prireditve – Radi beremo –
nazorno pokazal redečo nit pogovora, v katerem so sodelovali: pisatelj
Tone Partljič, predstavnika mlajše
generacije, odmevni Andrej Predin in
multitalentka Simona Kopinšek, ter
urednica Petra Vidali. Prav slednjo
je Partljič nagovarjal, da bi svoje briljantne kritike in predgovore strnila
in izdala v knjižni izdaji ter se tako
uvrstila tudi med avtorje. Pogovor je
tekel predvsem o ljubezni do knjig,
čisto določenih avtorjev in naslovov,
ki jih skozi življenjska obdobja večkrat prebiramo in z novimi izkušnjami bolje ali celo drugače razumemo
in dojemamo. Prav tako so sodelujoči pripovedovali o odmevnosti svojih
del.
Družno so bili mnenja, da se
v Mariboru pojavlja veliko mladih,
perspektivnih in angažiranih avtorjev
in da pisana beseda na Štajerskem še
dolgo ne bo zamrla.
Na letošnjo noč knjige je bilo
v Mestni knjigarni Maribor videti
manj zvezd, a so tiste, ki jih je bilo
videti, sijale s čarobno močjo.
Iz Celja so sporočili, da je bilo
mesto sicer tudi na svetovni dan knjige zaspano, a v Mestni knjigarni Celje so se zbrali obiskovalci, ki jim vrt
pomeni več kot večerni spanec. Jerneja Jošar, avtorica priročnika Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, jih je
poučila o pravilnem biovrtnarjenju,
ki je, po njenem mnenju primerno za
vsakogar.
Konzorcij je na praznični večer
pripravil kar dva dogodka. Najprej
V Mestni knjigarni Maribor je Andrej Predin prebiral napotke gospodinjam iz priročnika, natisnjenega leta 1955.
se je začel nov cikel pogovorov Ultrabluzenje, ki ga sooblikujejo avtorji
knjižne uspešnice Ultrablues Žiga X
Gombač, Samo Rugelj in Boštjan Videmšek. Slednja sta se na noč knjige
pogovarjala z ekstremnim športnikom Mihom Podgornikom. Številni obiskovalci so povsem napolnili
prireditveni prostor v Konzorciju,
nekateri med njimi pa so kar obdržali svoje sedeže še za drugi dogodek.
V pogovoru Radi beremo, ki ga je
povezovala Bernarda Žarn, so se o
knjigah in branju pogovarjali: Marcel Štefančič, Maja Makovec Brenčič,
Nataša Pirc Musar in Damjan Zorc.
V iskrivem in iskrenem klepetu o
knjigah so – nekateri tudi z zajetnim
kupom svojih knjig – razkrili tudi
zanimive dogodivščine, povezane s
knjigami.
Tudi v Knjigarni na Trubarjevi
je bila noč knjige pestra. Prevajalca
in odlična poznavalca fantazijske literature Boštjan Gorenc Pižama in
Sergej Hvala Sneti sta poskrbela za
rekorden obisk naše nove knjigarne v
Ljubljani. Do zadnjega kotička so jo
namreč napolnili oboževalci in bralci
fantazijske literature.
V Kopru je bila Noč knjige bolj
mirna, a pred večernim dogodkom
se je knjigarna Dom knjige lepo napolnila. Pogovor o knjigi Ljubimca z
Vošnjakove ulice je bil prisrčen in čustven. Potomca Silve Ponikvar, David Gregorin in Vesna Rojina, ter dr.
Mihael Glavan so z doživetimi pripovedmi spontano sprožili čustveni
odziv obiskovalcev. Marsikatero oko
se je orosilo tudi ob izjemnih interpretacijah Kajuhovih pesmi v izvedbi
Darka Nikolovskega.
Popravek
V aprilski številki Naglasa sta
bila pri članku V spomin Zvonki napačno navedena ime in
priimek avtorja. Avtor članka
je Edvard Pergar Konestabo.
Za napako se iskreno opravičujemo.
Uredništvo
dogodki
NAGLAS maj 2015
23
12. Cici umetnije
Slavica REMŠKAR, Maja ŽUGIČ Katja ARH
Marsikaj dobrega je mogoče narediti,
če delamo skupaj. Tako smo v začetku
maja Otroški vrtec Ajdovščina, Slovenski etnografski muzej, sponzor Nova
KBM ter Cicibanovo in Cicidojevo uredništvo pripravili slavnostno odprtje
12. Cici umetnij.
Bienalni natečaj je živ že 24 let.
Otroci, ki so risali, slikali in kiparili za 1. Cici umetnije, so lahko že
zdavnaj mamice in očki. (Bi bilo prav
zanimivo izvedeti, ali je kdo naredil
slikarsko kariero!) Letošnjo razstavo
izbranih otroških likovnih izdelkov si
lahko do 22. maja ogledate v SEM,
nato se izbor seli v Pilonovo galerijo
v Ajdovščini, februarja 2016 še v galerijo Grad v Slovenski Bistrici.
Že več kot štiriindvajset let pa
Utrinek z 12. CICI UMETNIJ
se otroci igrajo in učijo v Cici Veseli
šoli. Letnica ni čisto jasna, ker je bila
Cici Vesela šola sprva imenovana Šiškarijada ali pa obravnavana kot del
večje in starejše Pilove Vesele šole.
Letos so reševali ciciveselošolske
vprašalnike in dobili pohvalo pred-
šolski otroci in šolarji iz približno
1000 ustanov, tudi iz šol slovenskega
jezika v tujini. Skupaj več kot 82.000
deklic in dečkov. To bi bilo vrišča, če
bi slišali vse naenkrat! Ne, Ciciban
v svojem 70. letu nič ne kaže, da bi
se staral.
Rojstnodnevno leto mačka Murija
Ester FIDEL arhiv MK VELENJE
Maček Muri, ljubljenec mnogih generacij otrok in staršev, letos slavi 40 let.
Njegova priljubljenost z leti še narašča, kar dokazuje tudi obisk njegovih
rojstnodnevnih zabav v naših knjigarnah po celi Sloveniji.
Maček Muri je luč sveta ugledal
pred štiridesetimi leti. Pred kratkim
na novo odkriti »rojstni list« (Meta
in Mojca sta pridno pobrskali po arhivu) razkriva, da je zdaj že legendarna slikanica o mačku Muriju Kajetana Koviča z ilustracijami Jelke
Reichman izšla 8. decembra 1975.
V štiridesetih letih smo jo v vseh treh
različicah (Velika slikanica, Domače
branje, miniaturka) natisnili že v več
kot 150.000 izvodih; letošnji natis v
Veliki slikanici pa je že 21.
Muri bo namesto rojstnega dne
praznoval kar rojstno leto, saj raja
že od začetka leta in mora večkrat
vestno usklajevati svoj urnik, da se
Murija so se razveselili tudi v Velenju.
lahko odzove vsem vabilom. Si sploh
lahko kdo predstavlja, kako pestro
bo, ko se bo srečal z abrahamom?!
V maju je, kot pravim zvezdam
pritiče, na veliki turneji po Sloveniji.
Skupaj bo obiskal kar dvaindvajset
knjigarn Mladinske knjige, rajal z
otroki, se z njimi fotografiral in jih
pogostil s torto. Občasno z nami deli
svoje vtise in navdušenje; sporoča, da
so zabave zelo raznolike – ponekod
bolj umirjene in polne občudovanja, ponekod pa žurersko razigrane.
Včasih v njegovih sporočilih zaznamo tudi kanček utrujenosti, čeprav
Muri tega svoj živi dan ne bi priznal!
Murija vabijo tudi številne knjižnice, vrtci in šole, zato držimo pesti,
da bo do decembra, ko bo zares dopolnil 40 let, ostal v odlični kondiciji.
Modrinova stran
NAGLAS maj 2015
Maks Fabiani – arhitekt monarhije
24
Lidija GORŠIČ
Ob letošnji stopetdeseti obletnici rojstva Maksa Fabianija se
skuša Ljubljana s kar nekaj dogodki oddolžiti za dolgoletno
spregledanost tega izjemnega urbanističnega snovalca in
arhitekta velikih tehničnoinovativnih in umetniških moči.
Modrinovci smo si ob zanimivi razlagi kuratorja Andreja
Hrauskega (tudi avtorja Fabianijeve monografije, ki je izšla
pri CZ; ponatis in nemški prevod sta tik pred vrati) ogledali
razstavo v atriju Mestne hiše.
Razstava Maks Fabiani – arhitekt monarhije skuša ponovno ovrednotiti celotno arhitektovo dediščino in ga
prikazati kot povezovalca treh kulturnih svetov: slovenskega, avstrijskega in italijanskega.
S Hrauskim smo si podrobneje ogledali »Fabianijevo Ljubljano«, kakršna je nastajala po katastrofalnem
potresu leta1895, potem ko ga je napredni župan Hribar
zaradi njegovega slovenstva in strokovnega ugleda, ki si
ga je arhitekt pridobil s svojim delom na Dunaju, angažiral pri obnovi ali raje preobrazbi vasi v svetovljansko
prestolnico. In res se je Ljubljana s k secesiji naravnano
arhitekturo s številnimi novostmi, od kopalnic, centralne
kurjave, dvigal do napeljave kanalizacije in telefonov,
prelevila v moderno mesto. Poleg urbanističnega načrta
so iz tega časa Hribarjeva palača, Dekliški licej, Mestna
ubožnica in številne druge moderne zgradbe. Na Dunaju
je najbolj znana njegova Urania, v Trstu Narodni dom in
na rodnem Goriškem zasnova Štanjela. Velja pripomniti,
da je bila med modrinovci, ki so si z zanimanjem ogledali
razstavo, peterica Fabianijevih sorodnikov: Alenka Drobnič s hčerko in Majda Fabiani s sinovoma.
Med modrinovci, ki so si z zanimanjem ogledali razstavo, je bila
peterica Fabianijevih sorodnikov: Alenka Drobnič s hčerko in Majda
Fabiani s sinovoma.
Šmarnično-čemaževa pot
Franjo BRGLEZ
Še ne 50 km iz Ljubljane in že smo v Dolnji Planini pri cerkvi
sv. Marjete, na izhodišču za potep po razčlenjeni hriboviti
planoti Zagore, ki se razteza nad Planinskim poljem do gozdnate Hrušice.
Pot se vzpne prek travnikov v gozd in nekaj časa je treba
kar gristi navkreber do velike romarske cerkve sv. Marije,
pribežališča grešnikov. Nekoč izjemno obiskana, danes
skoraj pozabljena. Vzhodno od nje stoji okrogla kapelica,
ki je starejša od cerkve. Po krajšem počitku nadaljujemo
do Grmade (873 m), nato pa do ravnice z nepreglednimi
rastišči čemaža. Seveda smo ga nabrali za juhico in za v
solato. Desno od nas je Planinska gora (924 m), na katero se nismo povzpeli, saj je njen vrh v višini naše hoje.
Po senčni gozdni cesti smo prišli do odcepa na razgledne
senožeti, kjer smo nekaj časa poležavali na dišečih travah
in se odločili, da se podamo še na bližnjo planino Lašče,
od koder so neprecenljivi pogledi na Planinsko polje, zadaj na Cerkniško jezero in Slivnico, južno na Javornike in
Sveto Trojico, jugozahodno na Postojnsko kotlino in Nanos. Na severu skozi razredčeni gozd opazimo še pogorje
Triglava. Vračamo se na prvotno senožet, kjer naberemo
Počitek na senožetih Planinske gore
vršičke smreke, še malo poležavamo in se spustimo do
lovske koče, kjer nas je oskrbnik pogostil s pijačo. Nato
pa zletimo po ozki in strmi potki do Marijine cerkve in za
kapelico po kozji stezici na pot, po kateri smo se povzpeli. Tu je rastišče šmarnic, ki so tako omamno dišale, da
smo si jih natrgali za domov. Pot je primerna za družine z
otroki in tudi za starejše, saj jo lahko poljubno krajšamo
ali podaljšujemo.
Modrinova stran
NAGLAS maj 2015
25
Sedemnajst zmagovalcev druge etape
Meta INTIHAR Sanda ŠUKAROV
Za začetek nekaj podatkov iz žepnega vodnika:
E7 – evropska pešpot, ki poteka od Atlantika do
Črnega morja in je dolga približno 5000 km. Slovenski del se imenuje Naprudnikova pot od Soče
do Mure in meri okoli 600 km. V Slovenijo vstopi
na nekdanjem mejnem prehodu Robič, izstopi pa
v Hodošu.
Sedemnajst kekcev se nas je v zgodnjem nedeljskem jutru zbralo na
zbornem mestu v Tivoliju, da bi nas
avtobus popeljal na začetek naše
druge (dejansko tretje) etape na Petrovo Brdo. Naselje leži na 803 m
nadmorske višine, na prevalu med
Baško grapo in Selško dolino ob cesti
Železniki–Bača pri Modreju.
Koča na našem izhodišču je bila
še zaprta, zato nas je želja po jutranji kavici kar hitro minila in ni nam
preostalo drugega, kot da smuknemo v planinsko opravo, napravimo
skupinsko sliko in se odpravimo za
Lenčo po cesti proti Podporeznu in
Cilj prvega dne: Blegoš. S prijaznim pozdravom.
sledimo kažipotu za Porezen. Ko zapustimo cesto, se začne strma ovinkasta pot skozi gozd proti vrhu 1630
m visokega Porezna. Na začetku poti
nas je še spremljalo sonce, bolj ko
smo se bližali vrhu, bolj so se okoli nas začele poditi goste megle, in
ko smo prišli iz gozda na travnik, se
je močno okrepil tudi veter, zato so
kape in rokavice iz naših nahrbtnikov kaj hitro romale na prava mesta.
V planinskem domu Antona
Žvana - Borisa smo se okrepčali s
toplim čajem in odličnim Silvinim
pecivom in že smo bili pripravljeni
za nadaljevanje poti. V nekaj minu-
tah smo dosegli vrh, a megla nam je
preprečila vse veličastne poglede, ki
se ponujajo od tod. Sestopili smo po
grebenu levo v smeri Davče. Vas slovi kot najbolj razpotegnjena in najširša slovenska vas, pot nas vodi iz
vasi po asfaltni cesti do parkirišča
smučarskega centra Cerkno, kjer zavijemo na kolovoz, potem pa kar naravnost po smučišču navzgor do vrha
Črnega vrha, kjer dobimo drugi žig.
Nadaljujemo po prijetni grebenski
poti proti Blegošu in po slabih dveh
urah smo na cilju prvega dne – pri
Koči na Blegošu, kjer prenočimo.
Naslednje jutro sledi najprej
vzpon na vrh Blegoša (1562 m), ki je
bil tudi ves v megli, zato smo spet prikrajšani za prelepe razglede, a ostankov utrdb Rupnikove linije ne moremo zgrešiti. Sestopimo po zelo strmi
in zahtevni poti na Črni kal in nadaljujemo po cesti, ki pelje pod Koprivnikom proti Mlademu vrhu. Mnogi
od nas smo prvič slišali za ta 1374 m
visoki vrh. Sledi zelo strm spust, med
poljanami čemaža, na preval med
Mladim in Starim vrhom, pa spet
strmo navzgor na Stari vrh. Noge
postajajo že težke, a misel na počitek
v Koči na Starem vrhu nas opogumi,
da nadaljujemo pot in se direktno po
smučišču spustimo do nje. V daljavi
že vidimo Lubnik, naš zadnji vzpon
na tej etapi, do katerega pa so še dobre tri ure hoda, večinoma po stari
vojaški cesti, ki se vseskozi rahlo, a
vztrajno dviga. Ko nam kažipot nakaže, da je do vrha še 40 minut, nas
rahla aprilska ploha spomni na to, da
so nam vremenarji pravzaprav za oba
dneva našega pohoda obljubljali dež.
Ne obupamo, nadaljujemo, dež preneha, še preden prisopihamo do koče.
Potem pa še dooooolg spust do Škofje Loke, končnega cilja naše etape.
Za konec še malo statistike: v
dveh dneh smo premagali 2570 m
višine in prehodili 47 km, o žuljih,
bolečih kolenih in težkih nahrbtnikih
pa statistika molči.
anketa
NAGLAS maj 2015
26
Kakšni so vaši idealni pogoji za branje knjig?
Tamara Pušpan - Prinčič, Grafika Soča
Hm, glede na to, koliko časa imam
zase oz. za branje knjig … to so zadnje minute dneva, preden zaspim …
Sigurno želim imeti takrat mir, da se
v knjigo poglobim in ob tem uživam.
ko, ko lahko vzamem knjigo v roke;
že na vsakodnevni vožnji z avtobusom v službo in nazaj, v čakalnici
pri zobozdravniku … Kraj in čas mi
sploh nista pomembna, pomembna
je dobra knjiga. Da združim prijetno
s koristnim, je eden od zelo pomembnih (ali kar ključnih) razlogov za izbor tudi potencialna možnost za čim
več podčrtank. Idealen pa je lahko
prav vsak trenutek, zato imam vsaj
eno knjigo vedno v torbici; tudi zato
je ta običajno velika in temu primerno težka, ampak nič ne de.
Aleš Kostanjevec, MKZ
Danijela Perat, Grafika Soča
v postelji, ki sva si jo delili. Ko pa
sem sama osvojila abecedo, pa me
ni nič ustavilo pri prebiranju knjig.
V najstniških letih sem najraje brala na podstrešju. Njegova mračnost
mi je spodbujala domišljijo, oddaljenost pa zavetje pred starši in njihovimi ukazi. Ljubezen do branja sem
ohranila vse do današnjih dni. Brala
sem že vsepovsod in pri tem nimam
posebnih zahtev. Potrebujem samo
malo miru in dobro knjigo. Če me
ne premaga utrujenost, berem vsak
večer pred spanjem. Branje je zame
kot skodelica čaja, ki me umiri po
napornem dnevu.
Stane Borovnik, MKT
Uffff … idealni pogoji so bili, ko v
mojem življenju še ni bilo razigranega dveletnika. Takrat sem, ko sem
imela 5 minut časa, vzela knjigo v
roke in brala … ni bilo pomembno,
ali so bili idealni pogoji izpolnjeni ali
ne. Važno je bilo, da sem imela res
dobro knjigo v rokah.
No, takrat sem brala zase, sedaj
je pa mojih »idealnih« 15 min pred
spanjem, ko s sinkom vzameva otroško knjigico in jo po dolgem in počez
prelistava in prebereva.
Idealen pogoj za branje je samo en, in
to je MIR, kar pa je ob družinskem
življenju in vsakodnevnih obveznostih z dvema živahnima hčerkama (6
in 2 leti) misija nemogoče. Zato je
najbolj idealen čas za branje (pozno)
zvečer, ko se vse umiri. V idealnem
svetu bi bili idealni pogoji za branje
odmaknjena peščena plaža, pozibavanje v viseči mreži med dvema palmama, rahel piš vetra in pljuskanje
valov ... mmmmm, kdaj bo to?
Ida Sluga, MKT
Darja Klemenčič, MKZ
Za branje ne potrebujem nekih idealnih pogojev, izkoristim vsako prili-
Knjige in s tem povezano branje me
spremljajo že vse življenje. Spominjam se zgodnjega otroštva, ko mi
je brala starejša sestra. Največkrat
Ko govorimo o knjigah ali še bolj natančno, o leposlovju, bi lahko našli
pisano paleto tipov današnjega bralca. Nekateri bralci lahko knjige berejo povsod in v vseh okoliščinah, drugi potrebujejo za branje točno določene pogoje. Sam spadam med prve.
Na delo se vozim z mestnim avtobusom, kar ponuja idealne pogoje
za krajšanje večno predolgega seznama »moraš prebrati« knjig. Običajno
se vedno najde kak prost sedež med
razposajenimi učenci in dijaki, ki pa
jih ne slišim več, takoj ko se pred
mano odpre črno-beli ples. Večkrat
berem tudi stoje, s knjigo v eni roki,
v drugi varnostno držalo. Saj se da.
Sicer so pa zato nastale žepnice, mar
ne.  Tako se skozi leto nabere kar
lepa kopica prebranih knjig. Pa še
čas vožnje je dobro izkoriščen.
Doma in na dopustu leposlovja
ne berem, ker je tam toliko drugih
stvari, ki jih v knjigah (še) ni.
dogodki / napovedujemo
NAGLAS maj 2015
27
Ester FIDEL Četrto srečanje jubilantov
Mirjam PEZDIRC
Srečanje jubilantov Mladinske knjige
se z utrjevanjem tradicije pomika v
pomlad. Letos je skupinska fotografija nastala na s soncem obsijanem
vrtu gostišča Šestica.
Naši sodelavci, ki so v preteklem letu dopolnili 20 oziroma
30 let delovne dobe v Mladinski knjigi Trgovini, Mladinski
knjigi Založbi oziroma Grafiki Soča, so se na srečanju zbrali
23. aprila, na svetovni dan knjige. Knjiga, ki je vsakodnevna spremljevalka jubilantov v delovnem in prostem času, je
spremljala tudi prijetno druženje sodelavcev iz cele Slovenije.
Za spomin so namreč prejeli knjigo Ljubimca z Vošnjakove
ulice – Pisma Silve Ponikvar in Karla Destovnika Kajuha,
ki je na lanskem knjižnem sejmu dobila nagrado naj knjiga.
Anekdoti iz telefonskega studia
Svetovalka kliče gospoda XY, oglasi se žena in prijazno pove, da gospoda trenutno ni doma, bo pa dosegljiv
malce kasneje. Čez dve uri svetovalka ponovno pokliče,
zopet se oglasi gospa in hudomušno pove: »Veste, še zdaj
ga ni nazaj, ampak ko bo lačen, bo pa že prišel domov
…«
Svetovalka pokliče gospoda z željo, da bi ga navdušila
za knjigo Zdravilne rastline. Gospod jo prekine: »Zdajle
pa res ni primeren čas, sem ravno sredi kosila …«. Svetovalka: »Kdaj vas pa lahko pokličem?« Gospod: »Čez
dve leti.«
Napovedujemo
Kmalu izidejo naslednje knjige:
• S puško in knjigo, Božo Repe
• Domorodje, Jože Horvat
• Lažna mesta, John Green
• Ostrina, Gillian Flynn
• Ne premikaj se, Margaret Mazzantini
• Breztežni, Valeria Luiselli
• Dojenčkov album – Maček Muri, Jelka Reichman, Kajetan Kovič
• Prebujena, Sylvia Day
• Predaj se ljubezni, J. C. Reed
• Naša domača kuhinja, Tanja Dusy, Christa Schmedes
• Minecraft, neuradni vodnik
Božo Repe
S puško in knjigo
Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945
5 najbolje prodajanih knjig v aprilu 2014
MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA
1.Druga svetovna vojna, Richard Holmes
2.Umetnost, velika ilustrirana enciklopedija
3.Tek in maraton, Rajeev Doshi, Phil Gamble,
Ob 70. obletnici
konca 2. svetovne
vojne
Adam Brackenbury
4.Maček Muri, Kajetan Kovič, Jelka Reichman
5.Po sončnih obronkih Slovenije, Franci
Novak, Urban Golob KAKO SE JE
ZGODILA,
ODVILA IN
RAZPLETLA
CANKARJEVA ZALOŽBA
1.Marija Terezija, Franz Herre
2.Tretji rajh, Richard James Overy
3.Slovenija v zgodbah, Darinka Kladnik
4.Hitler, Ian Kershaw
5.Trikrat ob zori, Alessandro Baricco MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA
NOVO
1.To noč sem jo videl, Drago Jančar, Modrijan
2.Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, Jerneja
Jošar, Mladinska knjiga
3.Maček Muri, Kajetan Kovič, Jelka Reichman,
Mladinska knjiga
4.Življenje je tvoje, Louise Hay, Iskanja
5.Mož z imenom Ove, Fredrik Backman,
Mladinska knjiga
MOZAIK KNJIGA
1.Bašta, velika ilustrovana enciklopedija
2.Godišnji običaji u Srba + Srpske slave
(komplet)
3.Godišnji običaji u Srba (v darilni škatli),
M. in N. Nedeljković
4.Životinje, velika ilustrovana enciklopedija
5.Godišnji običaji u Srba, M. in N.
Nedeljković
MK SKOPJE
1.Gradina + Rastenija
2.Makedonski crkvi i manastiri, Maja
Angelovski-Panova
3.Gradina, velika ilustrirana enciklopedija
4.Domašen gotvač, N. Vuković
5.Makedonski slavi – zalog za pokoleniata, I.
Nikovski
• Bogato ilustrirana knjiga z novimi dejstvi
in prikazom dogajanja po vsem svetu
• Več kot 1000 fotografij, številni zemljevidi
in časovni trakovi
• Najpomembnejše bitke, razvoj
tehnologije, pričevanja udeležencev
IJA
E JUN
© Mladinska knjiga
MK BEOGRAD
Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjige
1.Savjeti iskusnih vrtlara – RD
2.Neotkrivena Hrvatska, več avtorjev
3.Jedne noći u ponoć, Lisa Kleypas
4.Vikont koji me volio, Julia Quinn
5.Sirova hrana, Mihaela Devescovi
IZID
Mednarodna
uspešnica
o Hitlerjevi
diktaturi.
Božo Repe o narodno­
osvobodilnem boju
Slovencev.