št. 231, april 2015
Naglas Intervju: Jerneja Jošar 231 Časopis Skupine Mladinska knjiga Aktualno: Učbeniki Osebnost meseca: Tatjana Ajder april 2015 Modri koledarček Ponedeljek, 20. april Otroški abonma Otroci bodo pod vodstvom učiteljev Dramske šole Barice Blenkuš uprizorili zgodbo iz slikanice Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir. • ponedeljek, 20. april, ob 17. uri, knjigarna Konzorcij in že desetletja povezuje slovensko in poljsko kulturo, predvsem literaturo. Pogovor o njeni knjigi Med Slovenijo in Poljsko bo z igranjem na lutnjo popestril filozof in glasbenik Boris Šinigoj. • sreda, 22. april, ob 18. uri, Knjigarna in papirnica Konzorcij Torek, 21. april–torek, 5. maj Četrtek, 23. april Jerneja Jošar: Ekološko vrtnarjenje Noč knjige v knjigarnah Mladinske knjige Priročnik Ekološko vrtnarjenje za vsakogar je celovit popis znanja in védenja avtorice Jerneje Jošar o ekološkem vrtnarjenju. Lepo vabljeni na pogovore! • torek, 21. april, ob 18. uri, Mestna knjigarna Nova Gorica • sreda, 22. april, ob 18. uri, Mestna knjigarna Novo mesto • četrtek, 23. april, ob 21. uri, Mestna knjigarna Celje • torek, 5. maj, ob 18. uri, Mestna knjigarna Maribor Sreda, 22. april Od prve do zadnje strani: Med Slovenijo in Poljsko Majda Kne bo gostila Katarino Šalamun Biedrzycko, ki živi v Krakovu Triindvajseti april bo čudežen dan, ki se bo prelil v še bolj čarobno noč. Ustvarjalci in ljubitelji knjige se bomo od Goričkega pa vse tja do Pirana povezali na en skupni imenovalec – branje! Po Sloveniji bo potekala Noč knjige 2015, projekt, ki preko najrazličnejših dogodkov, vezanih na knjigo in branje, utira pot literaturi v vsako poro naše družbe. 23. aprila bo do polnoči odprtih 5 knjigarn Mladinske knjige, v vseh vas čakajo ugodnosti ob nakupih (akcija 1+1) in zanimiv program: Razstava otroških likovnih del – Mumini Razstava otroških likovnih del – MUMINI z natečaja, ki je bil objavljen v revijah Ciciban, Cicido in PIL: lani smo ob 100. obletnici rojstva Tove Jansson spodbudili sloven- ske otroke, da so med poletnimi počitnicami ustvarjali likovne in literarne zgodbe o muminih. Ob Noči knjigi in premieri film Mumin na Azurni obali (Kinodvor) pa vabimo tudi na ogled otroških del. • četrtek, 23. april, ob 18.30, Knjigarna Konzorcij Od Ultrabluesa do špartatlona Ultrabluzenje je mesečni dogodek, v okviru katerega se bodo avtorji knjižne uspešnice Ultrablues Samo Rugelj, Žiga X Gombač in Boštjan Videmšek v visokem tempu pogovarjali z ekstremnimi ljudmi. O knjigah. O športu. O življenju na sploh. Pridružite se nam na prvem ultrabluzenju z gostom ultratekačem Miho Podgornikom! • četrtek, 23. april, ob 19. uri, Knjigarna Konzorcij Radi beremo Pogovarjali se bomo o kulturi branja, o tem, katere knjige radi beremo, kaj Slovencem pomeni knjiga in kako zvišati dvig bralne kulture pri nas. Na okrogli mizi bodo sodelovali znani Slovenci z različnih področij, med njimi Nataša Pirc Musar in dr. Maja Makovec Brenčič. Pogovor bo vodila Bernarda Žarn. • četrtek, 23. april, ob 21. uri, Knjigarna Konzorcij Radi beremo Tudi v Mariboru se bomo pogovarjali o kulturi branja, o pomenu knjige in bralni kulturi. Na okrogli mizi bodo sodelovali znani Slovenci z različnih področij, med njimi Andrej Predin, Petra Vidali in Tone Partljič. Pogovor bo vodila Simona Kopinšek. • četrtek, 23. april, ob 21. uri, Mestna knjigarna Maribor Časopis Naglas • izdaja Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana, Slovenska 29 • Uredniški odbor: Ester Fidel, urednica; Tatjana Cestnik, Lidija Goršič, Rok Gregorin, Urška Kaloper, Mojca Klešnik, Katarina Modic, Valentina Praprotnik, Urška Skvarča, Lav Stipić • Telefon: 01/241 30 26 • Lektoriranje: Andreja Prašnikar • Oblikovanje: Saša Kovačič • Na naslovnici: fotografija iz knjige Ekološko vrtnarjenje za vsakogar • Prelom: Iztok Kham • Tisk: Grafika Soča, d.o.o. • Naklada: 1.300 izvodov Nazaj k naravi Boris BOGATAJ Ljubimca z Vošnjakove Na pogovoru o knjigi, ki je bila na 30. slovenskem knjižnem sejmu izbrana za knjigo leta, bodo sodelovali dr. Mihael Glavan, strokovnjak za slovensko pisno kulturno dediščino, ter potomca Silve Ponikvar – hči Vesna Rojina in sin David Gregorin. Pogovor bo vodil Andraž Gombač, novinar Primorskih novic. Kajuhove pesmi bo recitiral umetnik in glasbenik Darko Nikolovski. • četrtek, 23. april, ob 21. uri, Dom knjige Koper Fantazija, resničnejša od resničnosti Knjigarna na Trubarjevi vabi ob izidu knjige Ime vetra, prvega dela trilogije Kraljemorčeve kronike, Patricka Rothfussa na pogovor dveh prevajalcev in velikih poznavalcev fantazijske literature. O Martinu, Rothfussu in tudi Tolkienu, Le Guinovi, Pullmanu, Pratchettu, Gaimanu, Rowlingovi … bosta debatirala Boštjan Gorenc Pižama in Sergej Hvala Sneti. • četrtek, 23. april, ob 21. uri, Knjigarna na Trubarjevi Ekološko vrtnarjenje V Celju se bo na Noč knjige urednik Boris Bogataj ob izidu njene knjige Ekološko vrtnarjenje pogovarjal z Jernejo Jošar, eno najbolj priljubljenih slovenskih vrtnark. Jerneja svoje znanje in pridobljene izkušnje rada deli z drugimi, zato lepo vabljeni na pogovor. • četrtek, 23. april, ob 21. uri, Mestna knjigarna Celje Torek, 5. maj Čajanka z Manco Košir: Darovi minevanja Manca Košir bo majsko Čajanko posvetila svoji novi knjigi Darovi minevanja. Vabljeni na osrečujoča druženja sredi knjig in s knjigami v srcu! • torek, 5. maj, ob 18. uri, Knjigarna Konzorcij Ta znameniti rek Jeana Jacquesa Rousseauja, ženevskega filozofa in misleca iz dobe razsvetljenstva, pravzaprav ni bil izrečen z namenom pozivati človeka ali takratno družbo h gibanju v naravi ali intenzivnejšemu življenju z naravo. Velikokrat ga slišimo, pa tudi v pogovoru ga pogosto uporabljamo, a njegovo ozadje v resnici razkriva filozofovo nasprotovanje oboroževanju znanosti v tistem času, ki naj bi po njegovem vodilo v njeno osiromašenje. V prenesenem pomenu pa nam vendarle lahko služi kot iztočnica za našo osebno povezanost z naravo – najprej s knjigo, nato pa tudi s številnimi aktivnostmi, s katerimi se bolj ali manj lahko ukvarjamo vse leto, se ob njih sproščamo in si na ta način pestrimo in kakovostno polnimo svoj prosti čas. Tek, sprehodi, pohodništvo, planinarjenje, kolesarjenje, ne nazadnje tudi vrtnarjenje, nabiranje zelišč, prepoznavanje ptic, dreves, žuželk ... Za vse naštete dejavnosti v Založbi iz leta v leto preudarno skrbimo z izdajami ustreznih priročnikov in vodnikov. Že samo bežen pogled na priročniško knjižno polico zadnjih dveh let kaže pestro ponudbo naslovov, kot so Ptice naših vrtov, Žuželke in metulji, Gobe, Zelišča in jagodičje, Alpske cvetlice, Rastline – Velika ilustrirana enciklopedija, pravkar izdana Ekološko vrtnarjenje za vsakogar in Naravno in varčno vrtnarjenje, monografija Slovenske gore ter vodniki Po sončnih obronkih Slovenije, Od davnine do divjine, Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, pravkar izdani vodnik S kolesom po Sloveniji ... V pripravi pa sta še izletniška vodnika Poti k izvirom in V objemu Slovenije. Več kot dovolj nasvetov, predlogov in idej za vsakogar in za vse, za vsak dan v letu! Vsakdanji delovni in življenjski ritem nujno zahteva vsaj nekaj časa tudi za sprostitev in rekreacijo, še najbolje v naravi. Večinoma se različnim sprostitvenim dejavnostim na prostem bolj posvečamo ob koncu tedna, seveda pa lahko vsaj za manjše, a vsakodnevno uživanje v naravi poskrbimo že s krajšim sprehodom, kolesarjenjem ali delom na vrtu; daljše izlete, bodisi pohodniške, planinske ali kolesarske, pa načrtujemo in se nanje odpravimo za konec tedna in seveda med počitnicami. Sam se zadnje desetletje in pol veliko ukvarjam z vrtnarjenjem. Tudi v hribe zahajam pogosteje, kot sem še dve desetletji nazaj. Sorško polje (živim namreč na njegovem severozahodnem robu) je zelo primeren poligon za nekajkilometrski kolesarski krog, pozimi pa za sprehode ali tek na smučeh ... Kaj sem pravzaprav želel povedati v zadnjem odstavku? Nič drugega kot to, da moramo sami pri sebi občutiti, kako nas narava na svoj način privlači vse leto, ob vsakem letnem času. Naj vam zatorej nikoli ne bo žal nobene minute, ki jo kadar koli in na kakršen koli način prebijete v naravi, bodisi sami, s prijatelji ali z družino. Verjemite, da je vredna naše pozornosti, ki pa ji jo najbolje izkazujemo tako, da se v njej spoštljivo gibljemo in jo uživamo – našo naklonjenost nam bo vedno rada povrnila. Skratka, kot bi rekli naši otroci ali vnuki ... Narava je zakon! intervju NAGLAS april 2015 Ekološko vrtnarjenje Katarina MODIC 4 arhiv Jerneje JOŠAR Jerneja Jošar je po poklicu diplomirana inženirka kmetijstva. Dela na različnih ekoloških in razvojnih področjih. Ukvarja se z urejanjem in načrtovanjem vrtov po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin. Pred kratkim je pri naši založbi izšla njena knjiga Ekološko vrtnarjenje, ki nas celostno vodi od prve zasaditve ekološkega vrta, njegovega oblikovanja do uživanja vrtnin. Pogovarjali sva se o vrtu, kot ga ureja sama, in o naših napačnih pristopih do narave. Dobili sva se v vrtnem centru poleg Supernove, kjer ima svoj eko vrt in kamor vas vabiva na nakup eko semen in sadik. Mimogrede vam bo svetovala, kako na naraven način vzgajamo rastline. Jerneja, najprej nam pojasnite, kakšna je razlika v pripravi ekološkega in klasičnega vrta? XXOsnovna pravila so, da ne uporabljamo kemičnih sredstev za zaščito rastlin, da ne uporabljamo umetnih gnojil, da sadimo zgolj ekološke sadike in sejemo ekološko seme. To so glavne smernice ekološkega vrtnarjenja, boste pa spomladi prepoznali ekološki vrt po tem, da ni prekopan in je posut s slamo. O tem veliko pišem v knjigi Ekološko vrtnarjenje. Kaj pa, če na sosednjem vrtu nekdo vrtnari klasično, mi pa želimo ustvariti ekološki vrt? XXTam, kjer se goji certificirana zelenjava, je to precej bolj kontrolirano in je določeno, da mora biti zemlja odmaknjena od ceste vsaj 50 m. Problem so sosedje, ki uporabljajo škropiva. Poznam ekološko kmetijo z njivo, ki meji na klasično njivo. Ko sosedje škropijo, na mejo postavijo zaščito, da škropiva ne nese na eko- loške pridelke. Na malih vrtičkih se lahko s sosedi dogovorite podobno. Ekološki vrt prepoznamo verjetno tudi po videzu gredic? XXSmernice ekološkega vrtnarjenja sta v sedemdesetih letih zapisala dva Avstralca, ki sta si tudi izmislila izraz permakultura. To so pravila, ki jih lahko opazujemo v naravi, so jih pa naši predniki že uporabljali. Žal smo jih z intenzivno pridelavo, uporabo gnojil in škropiv pozabili. V ekološkem vrtu ni strogo zasnovanih gredic in ni prekopavanja. Permakultura pomeni, da si vrt urediš tako, da je treba čim manj delati. Lahko rečemo, da je to tudi vrt za ljudi, ki nimajo veliko časa, imajo pa željo po stiku z zemljo. Če ne prekopavaš vrta, rešiš eno težavnejših opravil na vrtu vsako jesen oz. vsako pomlad. Razlog, da ne prekopavamo, pa se skriva v mikroorganizmih, ki so v zemlji, ne v naši lenobi. Če zemljo obračamo na glavo, se organizmi, ki so v tleh, obrnejo na glavo. V tleh so organizmi razporejeni po »nadstropjih«. Na površini so tisti, ki potrebujejo svetlobo, v nižjih slojih pa so tisti, ki ne le da ne potrebujejo svetlobe, ne smejo dobiti niti zraka. In če to obrnemo na glavo, ti organizmi umrejo. Ti organizmi torej pomagajo rastlinam? XXV zemlji so mikroorganizmi in tisti organizmi, ki jih vidimo s prostim očesom. Najraje imam deževnike, ki rijejo in rahljajo zemljo. Njihovi iztrebki so nekajkrat bogatejši s kalijem in fosforjem kot pa okoliška zemlja. Tistih kupčkov od deževnika se moramo veseliti. Več ko jih je, bolje je. Deževniki in drobnoživke, ki jih ne vidimo s prostim očesom, delujejo kot humus. Humus je skupek celic, v katerih so gnojila na voljo v taki obliki, da so hranila in so rastlinam takoj dostopna. Humus tudi zelo dobro zadržuje vodo, da tal ni treba toliko zalivati. Takšna prst je rahla, in če jo prekopljemo, organizme uničujemo. In če jih uničujemo iz leta v leto, je treba zemlji dodajati gnojila. Če tal ne bi prekopavali, bi bilo v prsti več humusa, ki izboljša kakovost rastlin, in prst bi bila bolj prhka, kar pomeni manj dela za nas. S klasičnim vrtnarjenjem v bistvu opravljamo sizifovo delo. Orodja za prekopavanje torej ne potrebujemo več? S čim nadomestimo lopato za prekopavanje? XXZ vilami zemljo le zrahljamo. Razen če so tla zelo zelo bogata z ilovico, bo treba malo prekopati. Vendar se zbita tla lahko popravijo intervju NAGLAS april 2015 5 z rednim vnašanjem organskih odpadkov, čim več komposta, zelenega gnojenja, ki ga podkopljemo v zemljo. V knjigi sem opazila eno zanimivost, ki pa jo je opaziti tudi že na vrtovih. Zastirke. XXČe hodimo po gredicah, tlačimo zemljo, in če zgolj ne prekopavamo, nismo naredili še ničesar. Saj vemo, kako je, kadar je suša. Zemlja je zbita in razpokana. Zastirka ohranja vlago v tleh in prepreči razrast plevelov. Opravila, kot so štihanje, prekopavanje in okopavanje, z zastirko rešimo. Uporabljamo slamo ali seno. Nekateri pravijo, da ne seno, ker bo seme vzklilo. Vendar se ne strinjam. Z zastirko preprečimo nastanek plevelov in tudi vzklitje semen sena. Če vzklije, prepreči, da bi rastlina dobila svetlobo. Ta zastirka ne dela razlike med semenom plevela ali semenom trave. Ko je sezona, moramo zastirko stalno dodajati, da površino tal obranimo pred zunanjimi vplivi. Ali je na vrtu nujen tudi kompostnik? Nekateri vrtovi ga imajo, drugi ne. XXKompost je nujen, da zagotovimo kroženje energije in materiala v okviru enega gospodinjstva. Zamislite si, kako težko je najti hlevski gnoj z ekološke kmetije ali organska gnojila, ki bi jim zaupali. S kompostnikom te težave rešimo. Pri nas prekomerno uporabljamo dušikova gnojila. Če gnojimo z dušikom, bo morda zelenjave veliko. Ampak s tem se ukvarja intenzivno kmetijstvo. Če vas to ne moti, potem raje kupite zapakiran korenček. Ko posejete korenček na svojem vrtu, ima ta drugačen okus in je tudi nekoliko manjši od kupljenega. Vsebuje pa mnogo več pomembnih hranil za nas. Če gnojimo z dušikom (v kakršni koli obliki), rastlina dejansko hitreje raste. Vendar to pomeni, da rastlina ne le da nima dovolj hranil, ampak tudi Pomembno je, da se o zemlji dobro poučimo, da jo znamo pravilno izkoriščati, kolobariti, delati pripravke proti škodljivcem, posaditi v vrt poleg zelenjave tudi cvetoče rastline in začimbnice. okusna ni. Naravno lahko dušik zagotovimo tako, da v zemlji pustimo korenine fižola, graha in boba (rastline iz družine metuljnic). Po obiranju vidimo bele mehurčke. To so bakterije, ki živijo v simbiozi s stročnicami. Te bakterije imajo sposobnost, da vežejo dušik iz zraka in ga preskrbijo rastlini in tudi zemlji. Po stročnicah je priporočljivo posaditi rastline, ki so velike porabnice dušika, npr. zelje. Odganjajo uši, žametnice so za talne škodljivce, kapucinka in ognjič odganjata polže. Precej pozornosti je treba nameniti tudi kolobarjenju oz. mikro lokaciji pridelkov. XXRastline imajo različne potrebe po hranilih in jih je treba razporediti v skupine. Vedeti moramo, katere naše rastline spadajo v skupino velikih oz. manjših porabnikov dušika. Zelje je velik porabnik hranil, ne bo rastel, če bo premalo pognojeno, korenovke, gomoljnice, česen in čebula ne bodo uspevale, če bo preveč dušika. Ne le da bo manjši pridelek, ampak bodo rastline tudi bolj občutljive za bolezni in škodljivce. Proti ušem uporabljamo pripravek iz koprive, ki ga naredimo sami. Predlagam pa, da prve napade uši pustite in jih samo z roko malo poberete z rastline. V naravi imajo namreč uši svoje sovražnike, ki se z njimi hranijo. Privabili bomo tudi pikapolonice, ki se hranijo z ušmi. Imajo grde ličinke, ki jih ponavadi ljudje ubijajo, ker ne vedo, kaj to je. Poleg pikapolonic so tudi muhe trepetalke, ki so podobne osam in jih ljudje tudi pobijajo. Če jih pustimo, bodo pobile cele kolonije uši. Na vrtu je veliko dela. Nekateri menijo, da je okoli hiše bolje imeti travo kot vrt, ker da je manj dela. Je vam vrt užitek ali delo? XXMeni je vrt užitek. S travo, če želiš, da je lepa, je zelo veliko dela. Ljudje veliko denarja in časa namenijo gnojenju trave in uničevanju škodljivcev s preparati. Če pa na travi zraste marjetica, je to največji greh in, oh groza, plevel. Veliko nepotrebnega dela ustvarimo sami. Bog ne daj, da je na travi kakšen listek od drevesa. Ampak to ni naravno. Francozi so tipičen primer, kako ljudje podredijo naravo sami sebi, Angleži pa ravno obratno. Naravna pravila vnašajo v vrt. Kaj pa rožice na vrtu? XXNa vrtu morajo biti tri rožice: žametnice oz. smrdljivke, katerih korenine oddajajo neprijeten vonj škodljivcem, ognjič in kapucinke. Imate kak nasvet za pomladno delo na vrtu? XXSemena pred setvijo namočim v ohlajenem čaju iz žajblja in kamilice. Grah, fižol in tudi drobno seme namakam vsaj pol ure. Čaj deluje na seme mikrobiološko, torej proti bakterijam, zato so bolj odporne. Če se lotimo vrta na novo, kaj bi svetovali? XXPrvo leto in še štiri leta na vrtu uspe delo na pamet. Prav je poskrbeti, da so tla pokrita, da imamo vsakič, ko nekaj poberemo, že idejo, kaj bo šlo v zemljo. Videla sem vrtove, tudi sredi junija, ko zemlja na vrtu ni bila izkoriščena. To je škoda. Je pa pomembno, da se o zemlji dobro poučimo, da jo znamo pravilno izkoriščati, kolobariti, delati pripravke proti škodljivcem, posaditi v vrt poleg zelenjave tudi cvetoče rastline in začimbnice. učbeniki NAGLAS april 2015 Drugačna šola v 21. stoletju? Monika JAGODIČ 6 Marija LAMPREHT V sredo, 8. aprila, smo v hotelu Golf na Bledu organizirali srečanje za ravnatelje osnovnih šol. V predavanjih smo z različnih zornih kotov izpostavili nekaj izzivov, s katerimi se srečujejo sistemi izobraževanja v 21. stoletju. V uvodnem nagovoru je Bojan Švigelj predstavil usmeritve založbe Mladinska knjiga na učbeniškem in revijalnem področju. Sledilo je zanimivo predavanje dr. Anne Mangen z norveške univerze Stavanger. Anne se ukvarja predvsem z raziskovanjem razlik med branjem s papirja in ekrana, je vodja projekta E-read, katerega cilj je proučiti različne dejavnike, ki vplivajo na branje. Izvaja empirične raziskave vpliva digitalizacije na kognitivne in izkustvene oblike branja. V sodelovanju s psihologi in nevroznanstveniki primerja branje različnih vrst besedil na različnih »pripravah« za branje (tiskane knjige, e-bralniki, tablični računalniki, računalniki) in meri učinek njihovih tehničnih in materialnih lastnosti na razumevanje ali sposobnost vživljanja bralca v zgodbo v primeru lite- rarnih besedil. Izsledki njenih raziskav pomembno osvetljujejo tudi vprašanje razmerja med tiskanimi in e-učbeniki ter drugim učnim gradivom. Nekatere raziskave kažejo, da je razumevanje daljših besedil različno, če so prebrana na papirju ali na ekranu, empirične raziskave pa so pokazale, da nekatere lastnosti tablic negativno vplivajo na čustveni aspekt literarnega branja. V predavanju dr. Miha Kovača smo najprej slišali nekaj zanimivih zgodovinskih izjav o koncu knjige, ki segajo kar v 16. stoletje. A knjiga še danes ni izumrla in nikakor ne verjamemo v njen konec. Dotaknil se je nekaj pasti digitalizacije, tako didaktičnih kot tudi socialnih. In na koncu opisal strategijo Mladinske knjige, ki je kombinacija digitalnih in tiskanih gradiv. Našo triperesno deteljico: tiskana gradiva, portal za učitelje www.ucimte.com in portal za učence www.ucimse.com, je podrobno predstavila mag. Alenka Kepic Mohar, ta dan tudi spretna povezovalka celotnega dogodka. Predavanje je zaključil Miha z jasnim sporočilom, da Naslovni vprašaj smo skozi vsa predavanja spremenili v piko. Šola je in še bo drugačna. imamo na področju digitalnih vsebin še velike načrte. Sledilo je prijetno druženje s pogostitvijo, priložnost za dragoceno izmenjavo izkušenj. Dogodek smo zaključili s predavanjem Barbare Konda, univ. dipl. fiziologinje, avtorice mednarodnega projekta Fit Slovenija. Predavala je o pomenu telesne dejavnosti za razvoj miselnih sposobnosti otrok in o uvajanju novih metod za spodbujanje učinkovitosti možganov. Naslovni vprašaj smo skozi vsa predavanja spremenili v piko. Šola je in še bo drugačna. Modernizacija družbe pomembno vpliva na vzgojno-izobraževalno delo v šolah. Glede na izsledke najnovejših raziskav o e-branju je naša usmeritev gotovo pravilna, to je kombinacija med tiskanimi in elektronskimi gradivi. V izobraževalnih procesih je zelo pomembno pravilno kombiniranje tiskanih in elektronskih gradiv. V tem duhu in z mislijo na boljšo pismenost in boljše rezultate naših učencev razvijamo naša učbeniška gradiva, ki bodo pomembno prispevala k drugačni šoli v 21. stoletju. učbeniki NAGLAS april 2015 7 Monika JAGODIČ Šola med papirjem in zaslonom Helena SELJAK 18. in 19. marca smo na oddelku za promocijo učbenikov skupaj z uredništvom učbenikov organizirali dve popoldanski strokovni srečanji za učitelje prvega triletja, 4. in 5. razreda ter slaviste. Na srečanju z naslovom Šola med papirjem in zaslonom smo učiteljem s pomočjo naših gradiv ponudili veliko konkretnih zamisli za pestrejši in učinkovitejši pouk v dobi, ko tabla in papir ne zadoščata več. Dogodka sta potekala na Bledu in Ptuju, udeležilo se ju je skupaj 326 učiteljev. Po uvodnem pozdravu Bojana Šviglja je o govorni interpretaciji kot poti do razumevanja besedila predaval naš avtor dr. Igor Saksida. Prisluhnili smo tudi posnetkom iz naših novih zvočnih beril, ki jih odlikujejo odlične aktualne interpretacije, zvočni efekti in glasbene podlage. V nadaljevanju sta dr. Nataša Jakop in Domen Krvin predstavila SSKJ na spletnem portalu Fran. Dr. Miha Kovač je svoje predavanje naslovil Šola v primežu digitalnih medijev. Do dobe Učitelje, ki so se odzvali vabilu na strokovno srečanje, je pozdravil glavni urednik Bojan Švigelj. digitalnih medijev se je sprehodil vse od zapisa iz 16. stoletja, ko je angleški tiskar Copland v pismu potožil, da tiskane knjige ne bodo več dolgo, ker ljudje raje pijejo in kockajo. Kot zanimivost je navedel dejstvo, da imajo Jobsovi otroci omejeno uporabo tablic in hodijo v valdorfsko šolo. Predstavil je strategijo Mladinske knjige, ki je kombinacija digitalnih in tiskanih gradiv. Oba portala (www.ucimte.com in www.ucimse. com) je konkretno predstavila mag. Alenka Kepic Mohar, ki je hkrati tudi spretno povezovala obe srečanji. Še bolj konkretni pa smo bili na delavnicah, kjer so naši uredniki in avtorji v treh manjših skupinah na praktičnih primerih pokazali, kako pri pouku uporabiti našo triperesno deteljico: tiskana učna gradiva, portal za učitelje in portal za učence. Sodeč po odzivih in po seminarskih aktivnostih je zanimanje za naša gradiva veliko. Poziv za ureditev razmer na področju učbenikov Ester FIDEL Odbor za učbenike pri Zbornici založnikov in knjigotržcev, ki ga vodi dr. Miha Kovač, je v začetku aprila predsedniku vlade poslal poziv, v katerem opozarja, da bo v naslednjem šolskem letu lahko motena oskrba z učbeniki, če se vlada oziroma ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ne bo do začetka maja odločilo, kako urediti razmere na področju učbenikov in učnih gradiv. Dr. Kovač je v pismu predsedniku vlade ponovno opozoril, da je večini učbenikov v šolskih skladih potekla veljavnost in da niso usklajeni z novimi učnimi načrti, ki veljajo od leta 2010/11. Založni- ki so med tem časom večino učbenikov uskladili z novimi učnimi načrti in jih potrdili na Strokovnem svetu. Vendar ti učbeniki niso niti natisnjeni niti v uporabi, saj imajo šole prepoved nabave novih učbenikov. Založniki že vse šolsko leto pristojne opozarjajo na iztek veljavnosti učbenikov, vendar sestanka na ministrstvu še niso dočakali. Ker trenutno ni ministra za šolstvo, razmere pa zahtevajo hitro ukrepanje, je Odbor za učbenike poziv naslovil na predsednika vlade. Kljub neodzivnosti ministrstva so založniki že začeli izvajati nekatere aktivnosti, potrebne za natis novih učbenikov, a predsedniku vlade sporočajo, da jih bodo ob koncu meseca ustavili, če ne bodo dobili jasnega in nedvoumnega odgovora o tem, ali bodo šole lahko prenavljale učbeniške sklade, saj si bodo sicer povzročili gospodarsko škodo. Odbor za učbenike v pismu Cerarju izraža prepričanje, da je z nekaj ukrepi mogoče odpraviti težave in na področju oskrbe z učbeniki vzpostaviti podobne razmere, kot so v državah z najbolj uspešnimi izobraževalnimi sistemi. V teh državah pa so v proces sprememb učnih načrtov vključeni tudi založniki. dogodki NAGLAS april 2015 Nagrada vstajenje Juriju Paljku Ester FIDEL 8 arhiv MKZ Sredi aprila so v Trstu podelili nagrado vstajenje, ki jo zamejskim in zdomskim ustvarjalcem podeljujejo že od leta 1963. Letošnji nagrajenec je pisatelj, novinar, kulturni delavec in odgovorni urednik tednika Novi glas Jurij Paljk. Med petnajstimi deli zamejskih in zdomskih avtorjev je žirijo prepričal s knjigo Kaj sploh počnem tukaj. Jurij Paljk je pisatelj, pesnik, kulturni delavec in odgovorni urednik tednika Novi glas. Rodil se je leta 1957 v Velikih Žabljah na Vipavskem, a že od leta 1978 živi v Italiji, v vasi Terzo pri Ogleju. Ves čas je aktivno vključen v življenje in delo slovenske narodne skupnosti. Knjiga Kaj sploh počnem tukaj, ki smo jo lansko jesen izdali pri Mladinski knjigi, prinaša tretjino kolumn, ki jih je v zadnjih petih letih Jurij Paljk objavil v slovenskem tedniku Novi glas v Italiji. Žirija je v utemeljitvi povzela misli iz spremne besede, ki jo je napisal Aleš Berger. Zapise Jurija Paljka, kot trdi Berger, poudarjeno prvoosebne, a prav nič samovšečne, prežema skrajna zavzetost, iskrena v samospraševanju in iskanju odgovorov, včasih polemično debaterska, drugič nostalgična ali celo turobna. Dostikrat neposredno nagovarja bralca, da bi ga pritegnil v tok pripovedi in povabil k razmisleku o vprašanjih, s katerimi se ukvarja. Drugi april v predsedniški palači Slavica REMŠKAR STA/Danijel NOVAKOVIČ Tudi v veliki dvorani predsedniške palače so letos praznovali mednarodni dan knjig za otroke; predsednik Republike Slovenije Borut Pahor namreč želi na različne načine podpreti prizadevanja za dvig bralne kulture pri nas. Otrokom iz vrtca H. Ch. Andersena in njihovim vzgojiteljicam smo se na predsednikovo povabilo pridružile še Tilka Jamnik, predsednica Slovenske sekcije IBBY, Dragica Haramija, predsednica društva Bralna značka, Manca Perko, tajnica tega društva, Aksinja Kermauner, predsednica Mladinske sekcije Društva slovenskih pisateljev, in jaz, ki sem zastopala našega ljubega sedemdesetletnega Cicibana. Prisluhnili smo branju letošnje poslanice IBBY, petju otrok ter kratkim nagovorom Tilke Jamnik, Dragice Haramija in Boruta Pahorja. Nji- hova beseda o pomenu in užitkih branja je bila prisrčna in pametna pa tudi kratka in jedrnata, saj se je otrokom že mudilo k sladoledu in predsednikovim zlatim ribicam. Vsi v založbi Mladinska knjiga toplo pozdravljamo predsednikovo zanimanje za otroško književnost, za najstarejšo slovensko otroško revijo, za pomen branja otrok – in odraslih z otroki. Drugega aprila je bilo v predsedniški palači živahno in sproščeno. Med predsednikovimi gosti je bila tudi odgovorna urednica Cicibana Slavica Remškar. sejem NAGLAS april 2015 9 Alenka VELER Iz Bologne s sladkimi skrbmi Mirjam PEZDIRC Morda se zdi zguljeno, saj je to po knjižnem sejmu v Bologni vedno znova slišati, ampak drži: vsakič znova se z njega vrnemo navdihnjeni, polni vznemirljivih načrtov in elana. Pa (mislim, da to ne velja samo zame) tudi prijetne stiske, ko vidiš toliko lepih in zanimivih reči, od katerih je treba odbrati najboljše in veš, da je program omejen, vložena energija v projekte pa zelo dragocena. Uf, sladke skrbi! Če so v zadnjih nekaj letih, ki jih je zaznamovala recesija, kolegi poročali o ne preveč optimističnem vzdušju, je bila letošnja Bologna precej drugačna: ne pretirano razkošna, a bogata in zanimiva, sejemski vrvež je bil ravno prav gost in nalezljivo zanimanje za knjige je bilo moč zaznati na vsakem koraku. Tudi letos smo na razstavi ilustratorjev lahko s ponosom gledali dela naše avtorice – Maja Kastelic je izza vogala lahko opazovala reakcije gledalcev. Iz letošnje bere razstavljenih del so njene slike iz knjige Deček in hiša (od skoraj tri tisoč prijavljenih avtorjev je bilo izbranih 76) še posebej močno izstopale. Na Bologno sta letos na povabilo založbe na ogled in za navdih odpo- tovali skupaj s Hano Stupica. Čeprav z nami ni bilo Lile Prap osebno, pa vendar na naši stojnici brez nje nismo mogli. Njeni junaki – tokrat iz knjige Kraca – so tudi letos krasili kotiček Mladinske knjige. Nacionalna gostja letošnjega sejma je bila Hrvaška in v sklopu dogodkov, ki jih je pripravilo hrvaško Ministrstvo za kulturo, je na pobudo JAK RS pri eni od »debatnih kavarn« sodeloval tudi Andrej Ilc – s hrvaškimi kolegicami prevajalkami in urednicami so soočali mnenja o pomenu dobrega prevoda in o tem, kako ta vpliva na sprejem avtorskega dela v različnih jezikovnih okoljih. No, zagotovo bo to sejem, ki si ga bo prej omenjeni vodja uredništva Stojnico Mladinske knjige so krasili junaki iz knjige Kraca … leposlovja zelo zapomnil – ni namreč prav pogosto priložnost, da se lahko rokuješ in poklepetaš z atamamo Kapitana Gatnika! Andrej jo je končno dobil in prav po fenovsko očaral skromnega, toplega avtorja. Ta je v svojem zabavnem, a tehtnem govoru na večernem Sholasticovem sprejemu za založnike postavil (provokativno) tezo, da naj, če hočemo, da mladi berejo, pustimo, naj berejo, kar hočejo, brez estetskih omejitev in didaktičnih pričakovanj. Namig: Dav Pilkey, dislektik in menda problematičen otrok, je branje in knjige vzljubil ob najbolj pogrošni knjižni produkciji, ki bi vsakega poštenega promotorja branja spravila v stisko, danes pa velja za enega najbolj kakovostnih in uspešnih avtorjev za otroke, ki je prodal 7 milijonov izvodov svojih knjig. Po takem govoru človek morda lažje sprejme veliko večino sejemskih stojnic, ki ponujajo le pogrošno robo. No, niti ne. Pa še trendi, o katerih so me po vrnitvi spraševale kolegice: nisem zaznala kakega posebnega, morda le to, da so mi ponujali precej del pisateljev, ki prihajajo iz stand up vod (zgled Davida Walliamsa vleče, visoki zaslužki še bolj), in da z veseljem ugotavljam, da smo potemtakem v trendu tudi mi: ne zamudite Pižamove (in de Ceccove) Šnofijeve druščine! ... na razstavnih policah pa je bila bogata bera knjig za otroke. predstavljamo se NAGLAS april 2015 Knjigarna in papirnica Zagorje ob Savi Maša DORNIK 10 arhiv PE ZAGORJE OB SAVI Pozdravljamo vas iz našega Zasavja, skrite zagorske doline, in vam sporočamo, da imamo več, kot imajo veliki. Naša trgovina je v centru Zagorja, prenovljena je bila leta 2008 in širi se vest, da je ena izmed najlepših trgovin Mladinske knjige. Trenutno nas je zaposlenih sedem. Naloge vodje so znane, Irena Hudomalj poskrbi, da vse gladko poteka. Letos jo je obiskal tudi abraham in s hudomušnimi idejami smo ji precej popestrili zabavo. Je velika ljubiteljica narave in cvetja, kar dokazuje tudi njen cvetoči balkon in okolica hiše. V prostem času bere, se ukvarja z jogo in zadnje čase se z možem vozita naokoli z motorjem. Mari Škrabar je pri nas zaposlena kot potnica na terenu. Skrbi za naše stranke in se trudi, da čim bolj ustreže sleherni želji naših pravnih oseb. Tudi doma nikoli ne počiva, saj jo čaka delo v hlevu, na polju in travnikih. Kadar pa si vzame čas zase, reši kakšno križanko, obišče gledališče ali opero. Toni Feštajn dela v skladišču že več kot dve desetletji. Skrbi za odpremo in pripravo blaga našim pravnim osebam ter za red v skladišču. Med vikendi pobegne v hribe, kjer se v majhni hiški spočije z dobro kriminalko ali zgodovinsko knjigo v roki. Nives Kastelic je poleg Tonija še edina, ki je ostala od prejšnje generacije zaposlenih v enoti. V knjigarni je odgovorna za knjige; ima jih v malem prstu. V šolski sezoni iz rokava strese vse informacije, ki jih potrebujejo kupci učbeniških gradivih. Je predana članica gasilskega društva, sedaj pa ji je v največje veselje njena ljubka vnu- Za dober sloves Mladinske knjige v Zagorju ob Savi skrbijo (od leve proti desni): Tatjana Perklič, Irena Hudomalj, Nives Kastelic, Toni Feštajn, Mari Škrabar ter (v prvi vrsti) Maša Dornik in Špela Grahek. kinja Amadeja. Rada bere in hodi na izlete, najraje pa se razvaja v toplicah. Špela Grahek je naša najnovejša in najmlajša sodelavka; pridružila se nam je v lanskem oktobru. V kolektiv je prinesla mladostniško svežino. Pomaga tudi v Svetu knjige v Trbovljah, da si Darka malce oddahne. Ker še nima družine, ji prosti čas zapolni maltežanka Ajša. S fantom pa uživata na smučanju in izletih. Tatjana Perklič nas vedno znova razveseli in popestri delovni dan s kakšnim novim vicem. Njen smeh dobro vpliva na nas pa tudi na stranke. Samo njej smo lahko hvaležne, da je naša papirnica barvno in vsebinsko urejena, da vsak z navdušenjem hvali trgovino. Pod njenimi rokami prazne police zaživijo z novimi darilnimi škatlami ali vrečkami. Je skrita pesniška duša, njene hudomušne pesmice poznamo vsi. Obožuje morje in izlete; kamor koli, le da ni doma. Maša Dornik je prišla v Zagorje pred tremi leti iz Domžal, vendar ne za dolgo, že čez nekaj mesecev je odšla na porodniški dopust, povila je čudovito črnolaso deklico Elo. Obvlada knjižna področja in povzetki vsebin iz njenih ust so prava poezija. Ja, se vidi, da so mladi rojeni za računalnik. Delo z njim je zanjo mala malica – skratka, multipraktik v majhni podobi. Hitra in pripravna za vsako delo. Obožuje branje. Prosti čas preživlja s partnerjem in malo nagajivko Elo. Ta jo skoraj vsak dan, ko se sprehaja mimo knjigarne, obišče in nas razveseli s svojim čebljanjem. V preteklosti sta se v naših krajih razvijala industrija in rudarstvo. Časi so se spremenili in danes je od rudarske dejavnosti ostal le še muzej. Leta in leta izkopavanja črnega zlata so pustila posledice tudi na okolici. Vendar smo jo sanirali ter uredili zelene parke in sprehajalne poti z ribniki. Če vas pot zanese v naše kraje, vabljeni tudi na naše zasavske hribe. Nagrajeni boste s prelepimi razgledi. NAGLAS april 2015 11 osebnost meseca Tatjana Ajder Anuška GRLJ in Silva KRANJEC Dunja KOFLER Tatjana, prišel je čas, ko se moramo posloviti od tebe kot sodelavke, nikakor pa od tebe kot iskrene prijateljice in čudovite osebe, ki v sebi skriva široko in toplo srce. Tatjana, že od začetka svoje službene poti si vpletena v Svet knjige. Si ena tistih, ki bi znali povedati veliko zanimivih anekdot – od klubskih začetkov, ko ste vse nakupe članov ročno vpisovali v šifrante, kjer ste vodili vso evidenco o članih, ki jih je bilo bistveno več kot danes, do razvoja informacijskega sistema, učenja novih programov, sprememb v načinu dela …, a vendar je Svet knjige še vedno klub, ki razveseljuje svoje člane. Svet knjige in Ciciklub sta ti zlezla pod kožo. Vsak dan si želela vse dokončati, zato smo večkrat rekli, da je dobro, da imaš sodelavce in sina, ki te spravijo domov, drugače bi verjetno tudi noči preživela v službi. Žal si v zadnjem času izgubila vse preveč tebi dragih oseb, med katerimi je bila vsekakor tvoja najboljša prijateljica in sodelavka Zdenka. Zadnjih 20 let si bila kot referentka zaposlena v SOK-u in odgovorna za vnos naročil, pristopnic, komunikacijo s člani, ki si jim vsa leta iz dneva v dan po telefonu razlagala članska pravila, ki jih niso in niso hoteli razumeti. Pristojna si bila še za številna drobna, a pomembna opravila, ki terjajo natančnost in vztrajnost, to pa sta lastnosti, ki ju definitivno imaš. Tvoja zasluga je urejen arhiv pristopnic članov Sveta knjige in Cicikluba vse od začetka do danes. Vedno si bila pripravljena pomagati. Nikoli nisi odrekla pomoči sodelavcem, sama pa pomoči nisi rada sprejemala in si trmasto vztrajala, da svoje delo opraviš sama, četudi ostaneš v službi do večera. Pri tem si bila nepopustljiva. Spominjali se te bomo tudi po tem, da si se strogo držala pravil in dogovorov. Ko je nekoč vodja kluba naročila artikel, ki ga nismo smeli prodajati zaposlenim, si enostavno napisala, da artikla ne more prejeti, ker so taka pravila. Tatjana, bila si in si neponovljiva. Po duši si popotnica. Rada potuješ in z veseljem se bomo spominjali številnih izletov v Mladinski knjigi, na katerih smo skupaj uživali in se večkrat nasmejali do solz. Kot upokojenko te vabimo, da se nam pridružiš tudi na naslednjih izletih, in upamo, da nas boš še naprej navduševala s prisrčno hudomušnostjo. Ker si zelo srčna oseba, si izjemno skrbna tudi do svoje družine v širšem smislu. Skrbiš in pomagaš vsem, ki potrebujejo pomoč, delaš usluge, vendar za to ne pričakuješ nobene zahvale ali protiusluge. Si tudi velika ljubiteljica knjig; knjige različnih žanrov bereš dolgo v noč, a se bedenje ne pozna na tvoji delovni storilnosti. Tvoj skriti talent je pa vsekakor pisanje verzov in pesmi za sodelavce ob raznih priložnostih. Mogoče pa napišeš celo kakšno zbirko, ki jo bomo izdali v Založbi. Sedaj boš verjetno našla čas tudi za to. Dovoli, Tatjana, da tokrat mi tebi napišemo pesem: Tatjana, v življenju ves čas si garala, sedaj končno boš spoznala, da v življenju obstaja uživanje, branje, pisanje, zjutraj prijetno poleževanje, garanje – le kolikor ti duša pusti. Vedi, da delo počaka. Joj, kako zavidamo ti vsi! Zato ne pozabi na nas in na Maksi, kjer topla kavica diši, in se čim večkrat pri nas oglasi. Tatjana, želimo ti, da bi v pokoju dobro izkoristila čas in si privoščila obilo potepanja, branja knjig ter preprosto uživala vsak dan. smernice / strokovno NAGLAS april 2015 Pobarvanke za odrasle 12 Rok GREGORIN Če ste pomislili, da pri pobarvankah za odrasle barvamo kake žgečkljive podobe, ste se zmotili. Ponavadi pobarvanke za odrasle vsebujejo predloge za barvanje bogatih vzorcev iz sveta narave. Želja po barvanju in čečkanju se pri odraslih najbolje vidi na sestankih, kjer niso redki udeleženci, ki ves čas na papir za zapiske rišejo, barvajo ali, natančneje, kracajo. The Guardian je v začetku aprila objavil podatek, da sta se med naj 10 na Amazonovi britanski lestvici uvrstili dve pobarvanki za odrasle. Narisala ju je škotska ilustratorka Johanna Basford. Najprej je za velike barvalce pripravila knjigo Secret Garden (pri nas bi bil naslov verjetno Skrivnostni vrt ali pa naslov, ki je garant za uspešnico na našem trgu, Čudežni vrt). Johanna Basford je narisala zapletene risbe živalstva in rastlinstva. Pobarvanka je dosegla nesluten uspeh, saj se je po svetu do začetka aprila prodala že v več kot 1.400.000 izvodih. Poleg drugega mesta na Amazonovi lestvici se je na Booksellerjevi lestvici uvrstila na 17. mesto, zelena puščica ob številki uvrstitve pa kaže, da se vzpenja navzgor. Še več, tudi v Nemčiji se Skrivnostni vrt vzpenja po Amazonovi lestvici, kaže, da se bo kmalu razrasel po vsej Evropi. Narisala in pri založbi Laurence King je izdala tudi drugo pobarvanko Enchanted Forest (Uročeni gozd). Poročajo, da je prodaja v prvih dveh tednih dosegla 225.000 izvodov. Velja pripomniti, da zadeva sploh ni poceni, stane kar 9,95 funta. Med britanskimi uspešnicami lahko opazimo še eno pobarvanko za velike: Živalsko kraljestvo Millie Marotta, ki je izšla, zanimivo, pri založbi Batsford! In kaj pomaga pobarvankam za odrasle, da so cool? Jasno, družbena omrežja. Tako je na primer južnokorejski popzvezdnik Kim Ki-bum (hm, siliši se kot severnokorejski metalec bomb) svoj izdelek delil z 1,6 milijona sledilcev na instagramu, ameriška igralka, pevka in tekstopiska, kot jo označuje Wikipedia, Zooey Deschanel pa je link s knjigo posredovala svojim sledilcem na facebooku. Tudi mi smo izdali dve pobarvanki za odrasle. V sredini marca sta prišla na police knjigarn Cvetlično razkošje in Čar orienta, v izvirniku ju je izdala nemška založba arsEdition. Za zdaj pobarvanke še čakajo na policah, da se bo nova moda razrasla do nas. Delovni Hannover Tihana KURTIN JERAJ, Aleksandra LUTAR IVANC Med zimskimi šolskimi počitnicami, 24. in 25. februarja, sva odpotovali na največji nemški sejem izobraževalnih vsebin Didacta v Hannover. Sejem Didacta je bil, v nasprotju z nekaterimi drugimi sejmi, ki jih obiskujemo v MKZ, prodajno-promocijsko naravnan, tako da sva domov prinesli le na tone katalogov. Vsako gradivo si namreč moral kupiti, četudi si ga želel samo za predstavitev svoji založbi. V prvi vrsti je značilnost sejma, ki je ne moreš obiti, ta, da sta vsebina in končni produkt v značilni nemški izvedbi ter narejena za nemško tržišče, kar nekoliko zoži »primernost« izdaj za slovenski trg. Ne glede na to pa so na naju naredili poseben vtis naslednji produkti: • Najprej sva napadli vse razstavljavce, ki so predstavljali i-gradiva. Priznati morava, da se veliko nisva mogli zmeniti, saj večina razstavljavcev ponuja celoten paket, ki zajema programske rešitve in vsebino, mi pa iščemo samo vsebine (video posnetki, animacije …). Nekatere ponudnike so zelo zanimali tudi naši izobraževalni portali, kar se nama je zdelo še posebej zanimivo. Na meji znanstvene fantastike so bili najnovejši modeli pametnih tabel, ki so z vsako novo serijo bolj pametne. • Naslednji fokus so bila obučbeniška gradiva. Didaktično in konceptualno najbolj zanimive izdaje je imela založba Duden. • Veliko razstavljavcev je ponujalo veliko inovativnih in zanimivih didaktičnih pripomočkov in iger, ki so primerni predvsem za prvo triletje osnovne šole. Navdušilo naju je veliko enostavnih pripomočkov za učenje črk, števil, računanja … Najboljša ponudnika, katerih vsebina bi bila primerna tudi za slovenski trg, sta bila Finken in Schmidt-Lehrmittel. Tudi metoda Montessori se je predstavljala v več segmentih, kar je zanimivo tudi zato, ker so tovrstna gradiva dobro sprejeta tudi na slovenskem trgu. • Številna in dobra interaktivna gradiva imajo tudi za učenje tujih jezikov, ogledovali sva si predvsem gradiva za učenje angleščine, za katero imajo veliko različnih tematskih zbirk z različnimi glavnimi junaki, primernih različnim starostnim stopnjam otrok. In za konec še tolažba vsem sodelavcem, ki uporabljajo Slovenske železnice in so zaradi tega pogosto slabe volje. Tudi Deutsche Bahn zamuja, občasno se jim celo zgodi, da napovedanega vlaka ni. Po Murphyju ravno takrat, ko nanj čakava midve. Náglasak Prilog Náglasak namijenjen je čitateljima grupe Mladinska knjiga u inozemstvu. Priloga Náglasak je namenjena bralcem družb Mladinske knjige v tujini. Mozaik knjiga nagradila najčitateljicu 2014. Dubravko ZEBIĆ djelatnik KGZ Već četrnaestu godinu zaredom, Knjižnice grada Zagreba organizirale su izbor najčitatelja godine za djecu osnovnoškolske dobi. Četrnaestogodišnja Maja Mazarekić zavrijedila je titulu najčitateljice Knjižnica grada Zagreba 2014. godine, pročitavši lani čak 248 knjiga! Proglašenje najčitatelja 2014. godine održano je u četvrtak, 19. ožujka 2015., u glavnoj knjižnici grada Zagreba. Cilj ovog hvalevrijednog projekta je poticanje zanimanja za knjigu i čitanje kod djece starije osnovnoškolske dobi. Ovaj je projekt, kojim se kod djece i mladih potiče navika dolaska u knjižnicu, pobudio u proteklom razdoblju velik interes medija i društva, obogatio knjižne fondove, te ojačao zanimanje za knjigu među korisnicima tinejdžerske dobi. Najčitateljicom 2014. godine proglašena je Maja Mazarekić, učenica osmog razreda OŠ Mate Lovraka iz Zagreba, koja je pročitala rekordnih 248 knjiga, što iznosi više od četiri knjige tjedno. Dok je većina Majinih vršnjaka usmjerena prema računalnim igrama ili društvenim mrežama, njezinu pozornost plijeni knjiga. Kako kaže, čita uvijek i svag- dje, kad god stigne, a najdraži su joj fantastika i pustolovni romani. I mi, kao izdavač, sa zadovoljstvom smo se priključili ovom projektu, što je posve prirodno s obzirom na velik izbor knjiga za djecu i mlade u našoj ponudi, koju svake godine obogaćujemo novim naslovima domaćih i stran ih autora. Nagradu najčitateljici – komplet prigodnih naslova – svečano je u ime Mozaika knjiga uručila naša urednica Aleksandra Stella Škec, koja je uz čestitke dobitnici tom prigodom istaknula: „Izuzetna mi je čast biti danas ovdje s vama kao predstavnica nakladnika Mozaika knjiga, koji naglašava senzibilitet za ovo vrijedno natjecanje. Mislim da svi radimo u smjeru poticanja čitanja, pogotovo mladih čitatelja koji su budućnost našeg društva, ali i izdavaštva (nas kao izdavača i knjižara, a i vas kao knjižnica) s ciljem postizanja društva znanja.“ Osim u ovaj, uključeni smo i u projekt promicanja čitanja sa sloganom „Djeca koja čitaju postaju ljudi koji misle“, kojemu je namjera poticanje i unapređenje čitalačke pismenosti te promocija naslova za djecu razne dobi. Budućnost same branše, ali i pozitivnih društvenih i moralnih vrijednosti ovisi o akcijama kao što je ova. Najčitatelj 2014 s lijeva na desno: Tomislav Cvitković – Profil knjiga, Hela Čičko - KGZ, Maja Mazrekić – Najčitateljica 2014, Aleksandra Stella Škec – Mozaik knjiga, Stanko Šašić - Microline Kampanja je aktivna cijele godine, a uskoro će se početi prikazivati i kratki edukativni spot koji će dodatno približiti komunikaciju „Zašto je potrebno da djeca čitaju“ i „čitanje 15 minuta dnevno je dovoljno“. Kampanja će se odvijati uglavnom online – na društvenim mrežama i Youtubeu, ali i na televizijskim kanalima, te putem promotivnih materijala u knjižarama. Glavnina komunikacije počinje u 4. mjesecu u suradnji s ostalim izdavačima i maloprodajnom mrežom APM. Za kraj još jednom ističemo kako nam je bilo drago što smo podržali Knjižnice grada Zagreb i u ovoj, za sve korisnoj priči. Čitanje u brojkama Kako je istaknula Hela Čičko, koordinatorica projekta, Knjižnice grada Zagreba (KGZ) najveća su mreža narodnih knjižnica u Hrvatskoj, koja od 2007. godine svakom stanovniku našega grada putem jedne članske iskaznice omogućuje posudbu i korištenje građae i usluga u svakoj od 42 knjižnice mreže. Prošle je godine u KGZ bilo učlanjeno 135.443 osoba (5009 prvašića upisano je besplatno), a to je 17% ukupnog stanovništva grada Zagreba (ili svaki 6. Zagrepčanin), čime je nadmašena preporuka standarda da se članstvom u knjižnici obuhvati 15% stanovništva. Taj je obuhvat nadmašen i jedan je od najvećih u Hrvatskoj! Svakog je dana u KGZ-u prošle godine bilo najmanje 11.000 posjetitelja, a tijekom 365 dana posuđeno je više od 2 milijuna i sedamsto tisuća knjiga. aktualno NAGLAS april 2015 Šta čitamo Bojana DODIĆ 14 MK BEOGRAD Kako u mesecu aprilu ne očekujemo izlazak iz štampe ni jednog novog naslova, a brojni popusti i pogodnosti koje MK Beograd nudi svojim kupcima više i nisu neka vest, u ovom broju rešili smo da (se pre)ispitamo šta čitamo. Uz pitanje „Šta čitate?“ u anketi sprovedenoj u MK Beograd ponuđeni su i raznovrsni odgovori s ciljem da se anketirane kolege opuste, oraspolože i provetre svoj smisao za humor. Valjda je zato čitav kolektiv MK Beograd i odlučio da učestvuje u ovoj zajedničkoj aktivnosti, u koju je trebalo uložiti 3–5 minuta vremena, i na tome im srdačno zahvaljujemo. Oni koji su odgovorili na anketu bili su iskreni, ozbiljni ili duhoviti, zvanični ili neformalni, uglavnom pronašli su svoj način da sa ostalima podele odgovor na ovo važno pitanje. Oni koji nisu odgovorili na anketu poslali su ostatku kolektiva vrlo direktnu poruku: njihovi službeni poštanski sandučići selektivno su polupropustljivi (biće zbog neke greške kolega iz IT odeljenja, ili iz nemara našeg internet provajdera, usled vlage u elektro-instalacijama, a možebiti i zbog dejstva podzemnih voda ispod njihovih radnih mesta) i potrebno je hitno ih otpušiti. U svakom slučaju, u ovom malom članku svi će se prepoznati. Radoš Jovanović, direktor: „Od kako sam u izdavaštvu, sve manje čitam na način na koji sam to činio u prošlosti, uživajući u porukama i emocijama koju knjiga nosi. Danas vrlo teško uspevam da pobegnem od komercijalnog pogleda na knjigu, što u velikoj meri umanjuje čar samog čitanja. Poslednja knjiga koju sam pročitao a da nije vezana za posao jeste Fajront u Sarajevu dr Neleta Karajlića. Početak knjige vratio me je u bezbrižno vreme odrastanja u Jugoslaviji, dok ostatak knjige nije imao potrebnu energiju koja bi mi odvukla misli od tiraža, RUC-a, promocije itd. navedene knjige.“ Miloš Novaković, direktna prodaja: „Čitam knjigu koju sam dobio na poklon Drugi srpski ustanak. Inače čitam sve naslove koji se tiču higijene i očuvanja zdravlja, pre svega prirodnim putem: od spoznaje, izbora, pripreme i konzumiranja namirnica pa do spoznaje i primene adekvatnih vežbi i drugih fizičkih aktivnosti.“ Tanja Sperlić, telefonska prodaja: „Čitam sve vrste spamova koje me dočekaju u sandučetu ili na ulazu neke prodavnice. Čak i kada odem kod prijatelja, obožavam da pokupim i njihove reklamne materijale. Sve me zanima, od reklama za uradi sam, preko onih za prehrambene proizvode i kućnu hemiju, do reklama za razne apoteke. Trenutno mi ne prija teža literatura koja iziskuje mnogo razmišljanja. Samo da je pitko i da me razonodi. Ja takve romane zovem limunade. Ipak, najviše pažnje i vremena posvećujem čitanju literature za decu. Svake večeri je neizostavno čitanje priča za laku noć mojoj petogodišnjoj devojčici. Ona svaki put nešto novo pronađe u svojoj nemaloj biblioteci, a često listamo i DK enciklopedije u potrazi za odgovorima na neka od njenih iznenađujućih pitanja.“ Snežana Jerotić, virmanska prodaja: „Trenutno čitam triler Sneško Jua Nesbea, a to je i vrsta romana koju inače volim da čitam. Naslove obično biram po preporuci. Najviše čitam na godišnjem odmoru. Tada mogu da čitam svakakvu literaturu. Preko godine, kada su obaveze na poslu i kod kuće veće, više mi prija laganija literatura. Časopise u poslednje vreme ne čitam (osim u trenucima dokolice kod frizera). Stručnu literaturu čitam samo ukoliko je obavezno. Kao mlađa čitala sam i popularnu psihologiju, mada me to više ne zanima.“ Maja Keser, redakcija: „U toku godine više vremena provodim praveći knjige i malo vremena mi preostaje za čitanje. Uspevam da pročitam po koji redak na putu do posla i nazad, ali zato me niko ne može odvojiti od knjige kad dođe odmor. Tad nadoknadim sve i čitam sve što mi padne pod ruku. U poslednje vreme to su bile knjige Sivi vuk Danstena Vilijamsa, Čovek koji je ubio Teslu Gorana Skrobonje, Konstantinovo raskršće Dejana Stojiljkovića, Murakamijeva Okorela zemlja čuda i Kraj sveta... Izbegavam, koliko mogu, da čitam o politici i sportu, ali volim da prelistam sve što ima veze s dizajnom, fotografijom ili uređenjem stana.“ Nevena Milanović Waszczuk, knjižara Kragujevac: „Čitam Kako odgajiti srećnog psa Cesara Milana. Odabrala sam je iz razloga što želim da postanem vođa čopora. Šalu na stranu, pre par meseci dobila sam na poklon psa, mopsa Maksa. Bez ikakvog prethodnog znanja o psima u početku sam se oslanjala na čiste pretpostavke šta je dobro za mog psa, a onda sam uvidela da mi ipak treba savet stručnjaka. Osim opštih enciklopedija o psima, jedina knjiga koja se bavi time kako da odgajimo zdravog i srećnog psa jeste knjiga Cesara Milana, pa nije bilo teško odabrati štivo. Najvažnije što sam naučila u prvoj polovini knjige jeste da psi nisu ljudi i da ne treba da objašnjavamo pseće navike i probleme s ljudske tačke gledišta. Do kraja knjige očekujem da ću bolje razumeti kako čovekova energija utiče na ponašanje psa i praktične tehnike o tome kako uspostaviti pravila i granice i čitati aktualno NAGLAS april 2015 15 govor tela psa. Pošto pročitam knjigu, nadam se da ćemo Maks i ja još više uživati u zajedničkom društvu.“ Biljana Jovanović, knjižara Kragujevac: „Nemoj niko da vas laže ako vam kaže da ne čita! Evo ja čitam svakodnevno. Bilo da je to neki flajer, barkod s nekog artikla na poslu ili vremensku prognozu na telefonu. Oči su tu da bi čitale ljude, knjige ili reklame, to je sasvim nebitno. Ali ustaljeno značenje reči čitati ipak se orijentiše na knjige. One su prozor u svet, ali prozor s milion prozorskih krila.I svako to prozorsko krilo otvara nove oči u nama za nova čitanja. Imam tu sreću da radim u knjžari, pa oko mene na stotine prozora u nove svetove. Slovna čarolija koja se prepliće kroz reći i rečenice na svakom je koraku. Knjiga mi je uvek pomagala i gurala me napred. Trenutno čitam Bernardijevu sobu Aleksandra Tišme – ta knjiga me animira na poseban način. Čitam najrazličitije autore, nekada me privuče i sam dizajn korice ili naslov knjige. Što bi rekao veliki Crnjanski: Nekad te privuče nešto što nikada nisi video i zarobi ti um. Svaka knjiga koju pročitamo ne mora da ostavi utisak, ali mora bar u trenutku da nam udari u um kao što reka udari u obalu, pa se vrati u korito. Nekad reka dopre jače i poplavi čitavu obalu, e to je, prema mom skromnom mišljenu, metafora za knjigu koja vam prodre u život i transformiše vam razmišljanja, čak i postupke. Moje dve takve reke jesu Proces i Braća Karamazovi. Nakon čitanja tih knjiga ništa nije bilo isto. Čitala sam ih i više puta i u svakom sledećem čitanju otkrivala nešto novo. Takve knjige menjaju svet kroz pojedince. Izvinite me, odoh da čitam sad :).“ Tatiana Grujić, računovodstvo: „Trenutno čitam knjigu Moć podsvesti Džozefa Marfija, iako sam je ranije već čitala. To je ono što nosim u torbi i čitam u prevozu. Dopada mi se jer mi na neki način menja način razmišljanja, postavlja bezbroj pitanja koja i sama sebi postavljam, i baš tu sam pronašla odgovor na mnoga. Na neki način ta knjiga nagoni čoveka da kontroliše svoj život: sve se beleži u podsvesti i od toga nam zavisi tok događaja u budućnosti. Zato se uz ovu knjigu trudim da mislim pozitivno, da bi mi se pozitivno vratilo.“ Odricanje odgovornosti: Sledećih nekoliko redova NIJE napisao Ivan Stojić iz niške MK knjižare. Svaka sličnost s njegovim smislom za humor samo je pusta želja aspiranata da zvuče kao on, ali džabe – ne mož’ to bez brade: „Čitam umrlice, ali ne baš temeljno, tek ako se obradujem kad neki lokalni krimos (ili komšija što pušća teheran) baci kašiku, pa se koncentrišem. Inače, samo letimično, u pauzama između dela DostojonogEvskog.“ Aktuelno od Mladinska kniga – Skopje! Edita KUČ „Makedonski crkvi i manastiri“ – nov naslov vo prodažaba vo Makedonija, naslov koj kaj pogolemiot del na čitatelskata publika predizvika golem interes. Toa e kniga koja e ubedlivo najprodavana vo mesec mart 2015 g. niz site gradovi vo Makedonija. Fotomonofagijata „MAKEDONSKI CRKVI I MANASTIRI“ e riznicana na kulturno-istoriski bogastva – duhovna arhitektura i umetnost. Prodadena e vo nad 700 primeroci. Kniga koja izobiluva so mnogu podatoci za podignati stotina crkvi i manastiri, vo koi, ktitorite, neimarite, živopiscite, kopaničarite i vernicite gi vgradile svojata ljubov i vera, radost i taga, znaenje i veština, stravovi i nadež. Ova kniga zboruva za mesta, za tie temeli na našeto i na svetskoto kulturno nasledstvo, bilo da se tie vo prometnite gradovi ili vo živopisnite predeli na nedoprenata priroda. Posle „Čudesna Makedonija“ „Makedonskiot domašen gotvač“, „Makedonski slavi“ knigata „Makedonski crkvi i manastiri“ e četvrti makedonski nacionalen proekt koj što go osovojuva pazarot i budi ubavi vozdiški kaj sekoj žitel na Makedonija. Ljubiteli na duhovnite bogatsvata možat da uživaat vo sekoj del od knigata so koja izobiluva našata mala no skapocena zemja. aktualno NAGLAS april 2015 Nagrada „Grigor Vitez“ za 2014. 16 Dubravko ZEBIĆ Nagrada „Grigor Vitez“ za 2014. ilustratorici Marseli Hajdinjak te pohvala Mozaiku knjiga i glavnom uredniku Zoranu Maljkoviću Savez društava Naša djeca Hrvatske organizirao je 47. dodjelu nagrade „Grigor Vitez” književnicima i likovnim umjetnicima za tekst i ilustracije u knjigama za djecu za književnu produkciju u 2014. godini. Nagrada Grigor Vitez najstarija je hrvatska nagrada za dječju književnost. Osnovao ju je Savez društava Naša djeca Hrvatske, a dodjeljuje se od 1967. godine i to za najbolji književni tekst i ilustracije odabrane iz jednogodišnje književne produk- cije za djecu i mlade. Nagrada se sastoji od novčanog iznosa, diplome i statue Ptica akademske slikarice Ksenije Kantoci. Osim nagrade, dodjeljuju se i posebna priznanja, kao što je „Zlatna ptica“ za višestruke dobitnike nagrade „Grigor Vitez“ te pohvale urednicima, nakladnicima i autorima. U 2014. godini u konkurenciji je bilo ukupno 51 knjiga iz produkcije 22 nakladnika, a stručno povjerenstvo djelovalo je u sljedećem sastavu: Ranka Javor, Marijana Jelić, Sanja Pilić, Branka Primorac, Branko Vujanović, Marina Žilić i Snježana Krpes. Posebno smo ponosni što je u kategoriji ilustracija nagrađena naša ilustratorica Marsela Hajdinjak, koja je ovu nagradu dobila za svoj likovni rad na slikovnicama Djevojčica sa šibicama H. C. Andersena i Maca Papučarica Ele Peroci, dok su za uređivanje i objavljivanje ovih dviju slikovnica pohvale dobili Mozaik knjiga i glavni urednik Zoran Maljković. U kategoriji najboljeg teksta nagradu je dobio Igor Knižek za knjigu Moj pustolovni svijet, dok je posebno priznanje „Zlatna ptica“ za vrhunska stvaralačka dostignuća dobio Ivan Vitez. Dodjelu nagrade „Grigor Vitez” ove godine podržali su Ministarstvo kulture, Ministarstvo znanosti, obrazovanja i sporta te Grad Zagreb. Svečanost dodjele održana je u srijedu 11. ožujka 2015. godine u 18 sati u Zagrebačkom kazalištu lutaka. Ovom najstarijom nagradom za dječju književnost u Hrvatskoj potiče se kvalitetna knjiga za djecu te autori i izdavači koji stvaraju i objavljuju knjige za djecu i mlade, obogaćujući nacionalnu književnu i likovnu umjetnost. Nagradom „Grigor Vitez“ dosad je nagrađeno više od 80 domaćih književnika i ilustratora za više od 120 knjiga za djecu i mlade, a među nagrađivanima su bili Gustav Krklec, Ratko Zvrko, Vesna Parun, Zvonimir Balog, Sunčana Škrinjarić, Ivan Kušan, Hrvoje Hitrec, Zvonimir Milčec i brojni drugi književnici koji su obilježili djetinjstva djece diljem zemlje. urednik priporoča NAGLAS april 2015 17 Petdeset idej za rekreativne in raziskovalne izlete urednik priporoča urednik priporoča urednik priporoča urednik priporoča urednik priporoča urednik priporoča Sebastjan Vehar: S KOLESOM PO SLOVENIJI Uredil: Boris Bogataj Če je še pred desetletji kolo pomenilo zgolj prevozno sredstvo za premagovanje krajših razdalj – običajno v mestih – je že dolgo povsem drugače. Poleg izključno športnega se je izjemno razmahnilo tudi rekreativno kolesarjenje, ki je postalo nekakšna športno-rekreativna panoga, način življenja, pri katerem lahko neprisiljeno in spontano združujemo gibanje v naravi z raziskovanjem krajev, naravnih in kulturnih znamenitosti ter uživamo v naravi. Z avtorjem sva pri zasnovi vodnika poskušala upoštevati prav to – da bi namreč posamezen izlet bralcu ponudil najprej rekreacijo in gibanje v naravi s sicer vnaprej določenim ciljem, obenem pa tudi vsaj nekaj malega raziskovanja in spoznavanja ter odkrivanja novega – saj veste, s kolesom je marsikateri skriti ali neodkriti kotiček Slovenije veliko lažje ali pa sploh dostopnejši kot z avtomobilom ... Petdeset kolesarskih izletov, zbranih v tem vodniku, pomeni tudi najmanj petdeset idej in razlogov, da se za konec tedna, med dopustom ali na počitnicah »spravimo« na kolo. Seveda bo odločitev za ta ali oni pre- dlog zagotovo lažja, pa tudi sam izlet bo bolj vzdržen in zanimiv, če bomo med pripravami nanj znali pravilno oceniti svoje kolesarske zmožnosti in »kondicijo«. Poti izletov so namreč zamišljene in speljane tako, da jih, kar je zaradi celovitosti posamezne ture še najbolj primerno, poskusimo odkolesariti v celoti, seveda pa dolžino izletov lahko poljubno prilagajamo času, ki ga bomo namenili spoznavanju Slovenije s kolesom, in – kot že povedano – svojim kolesarskim sposobnostim. Avtor v vodniku opisuje večinoma krožne izlete, kar pomeni, da se z izhodišča odpravimo do cilja in se vrnemo na isto mesto. To je glede na dejstvo, da na izlet običajno ne krenemo od doma, marveč se na izhodišče pripeljemo bodisi z avtomobilom bodisi z vlakom, zelo primerno in pravzaprav ključnega pomena. Po značaju so izleti družinski, pol- do celodnevni, kjer pa se izkaže, da je kakšna etapa posamezne ture tisti trenutek vendarle nepremagljiva, kolo enostavno obrnemo – morda pa jo bomo zmogli kdaj drugič. Pri nekaterih izletih je priporočena tudi dvo- ali celo večdnevna kolesarska pustolovščina, pri kateri nas čas nikakor ne sme kakor koli omejevati in pri kateri ne bo težko najti prenočišča, saj je ob vsaki poti dovolj prenočitvenih zmogljivosti, na katere avtor – poleg številnih podrobnejših opisov obpotnih kulturnih in naravnih znamenitosti – večinoma opozarja v samih opisih poti, ki so tudi sicer polni koristnih in predvsem uporabnih informacij. Pa tudi na nazorne zemljevide z vrisano potjo posamezne ture in višinograme nismo pozabili. Po lastni presoji in ne glede na predlagano turo izlet seveda lahko krajšate, pa kakšnega krajšega tudi podaljšate, saj je deviacij in ovinkov za kaj takega praktično neskončno. Glede na potek posamezne ture pa lahko izlet, če se boste odpravili z avtomobilom, začnete in končate tudi na vam primernejših izhodiščih. Res je sicer, da je varnih kolesarskih poti po Sloveniji še bistveno premalo, vendar pa je vseeno treba priznati, da so se tudi vozniki avtomobilov in drugi udeleženci v prometu na v zadnjih letih občutno povečan kolesarski promet po lokalnih cestah od zgodnje pomladi do pozne jeseni že precej dobro privadili. Naj končam s priporočilom: 'Zapeljimo se s kolesom po Sloveniji!', kot sem zapisal že v popotnici vodniku. Strpno in previdno, predvsem tam, kjer ni kolesarskih poti in kadar smo na lokalnih cestah. In z zvrhano mero radovednosti in želje po raziskovanju in odkrivanju novega – oboje se nam bo bogato obrestovalo na vsakem izletu. knjižne novosti /dogodki NAGLAS april 2015 Nova knjiga Franceta Bučarja Mojca HRIBAR 18 Mirjam PEZDIRC Sredi marca smo v knjigarni Konzorcij na pot med bralce pospremili novo knjigo Franceta Bučarja Prelom, do katerega ni prišlo, ki jo je v zbirki Čas misli izdala Cankarjeva založba. Janez Markeš, France Bučar in Tine Logar na predstavitvi knjige Prelom, do katerega ni prišlo. Knjiga je poglobljen prikaz družbene stvarnosti, ki so jo v Sloveniji v preteklih dvajsetih letih »tranzicije« ustvarile politična, gospodarska in znanstvena elita, ki so izkoristile zmedenosti in pasivnost državljanov mlade države. Ti dogajanja spremljajo od daleč – kot da bi gledali film o propadu nekoga drugega in ne sebe, svojih sanj, svoje trenutne življenjske usode in svoje prihodnosti. Avtor tako v knjigi opravi refleksijo dogajanja oz. stanja v naši »prezgodaj rojeni« državi in nakazuje nujne korake z zahojene poti, če želimo obstati v sodobnem globaliziranem svetu. Na novinarski konferenci je knjigo poleg avtorja Franceta Bučarja in urednika Tineta Logarja predstavil tudi njen prvi kritični bralec, novinar Janez Markeš. »Stanje je katastrofalno, nič pa še ni zamujeno, le naliti si moramo čistega vina,« je sporočilo Bučarjeve knjige povzel Janez Markeš. Se zavedamo, kako pomembna je voda? Laura ŠTRAUS Mirjam PEZDIRC Cankarjeva založba je letošnji svetovni dan voda zaznamovala z izidom in predstavitvijo knjige Planet Voda priznane klimatologinje in meteorologinje dr. Lučke Kajfež Bogataj. Kajfež Bogatajeva je v svoji novi knjigi, ki nadaljuje serijo poljudnih del Cankarjeve založbe, namenjenih mladim bralcem, vodo osvetlila z različnih zornih kotov: od vsakdanjih, parcialnih odzivov na problematiko vode do tega, da pojav pojasni v vseh pogledih – biološkem, družbenem, kulturnem, verskem in gospodarskem. Knjiga Planet Voda je tako zanimiva ne le za bolj okoljsko ozaveščene bralce, ampak tudi tiste, ki jim je voda navdih. Njena pomembna dopolnitev so duhovite ilustracije Izarja Lunačka. V nadaljevanju pogovora, v katerega se je vključil ekolog dr. Dušan Plut, je avtorica opozorila, da se z vodo v Sloveniji premalo ukvarjamo, saj živimo v 'vodni oazi'. Od- nos Slovencev do vode je zato precej indiferenten. Kajfež Bogatajeva se je kritično izrazila do nedavne prodaje Radenske: »Kdor črpa naš vodni vir, črpa prihodnost naših otrok!« Napredek v razmišljanju o racionalnejšem ravnanju z vodo avtorica vidi v znanju in pametnih strategijah na tem področju, ki jih po njenem mnenju trenutno v Sloveniji ni. V nadaljevanju je ekolog Dušan Plut dejal, da bi morali o vodi razmišljati v povezavi s trajnostnim razvojem, in dodal, da na žalost marsikdaj nova spoznanja na tem področju ne dosežejo tistih, ki imajo vzvode odločanja. Hkrati so premalo informirani tudi učitelji, ki bi morali mladim po- knjižne novosti /dogodki NAGLAS april 2015 19 Nela MALEČKAR Ivan Minatti v bronu arhiv Lojzke ŠPACAPAN V drugi polovici marca so v Slovenskih Konjicah odkrili spomenik pesniku, prevajalcu, uredniku in akademiku Ivanu Minattiju (1924–2012). Kiparka Katja Majer ga je postavila na leseno klopco, na kateri je še dovolj prostora za posedanje ob pesniku in razmišljanje o njegovih brezčasnih verzih. Ob tej priložnosti je imela zahvalni govor tudi Minattijeva žena in pesnica Lojzka Špacapan: »Zahvaljujem se v svojem in imenu svoje družine za projekt postavitve kipa možu, pesniku in častnemu občanu Konjic, Ivanu Minattiju, ki se je s tem dejanjem vrnil v svoj rojstni kraj. Tu so se očetu geometru, ki je na Geodetski upravi v Konjicah dobil svojo prvo službo, rodili trije sinovi – trije Konjičani, trije Štajerci, kot je zatrjeval moj mož in še vedno zatrjuje tudi njegov edini še živeči brat. Nedvomno, da so bili prav tu narejeni prvi zapisi za še nepopisano otroško dušo. Minatti je odnesel od tod lirično konjiško pokrajino, pogled na Škalce in Zlati grič, na Konjiško goro, dvorec Trebnik, cerkev sv. Jurija, Stari trg s poska- sredovati nov pogled na okoljsko problematiko in jih ozaveščati o rabi vode ter drugih naravnih virov. Zadostni slovenski vodni viri bi lahko, na primer, marsikomu dajali tudi zaposlitev. Sogovorniki so se dotaknili tudi teme vodnih dobičkarjev. Če v Sloveniji voda za zdaj še ni velik problem, pa postaja vse večja težava dežel v razvoju. Po svetu kroži mnogo ustekleničene vode, dejansko pa je ni tam, kjer jo potrebujejo, oziroma jo ljudem v že tako revnih državah prodajajo po oderuških cenah. V teh deželah so za težave krive tudi podnebne spremembe, na primer daljši sušni krogi, za katere je treba, tako Kajfež Bogatajeva, vedeti, da jih je človek Pesnik se je vrnil v svoj rojstni kraj, da bi tam ostal za zmeraj. kujočim potočkom, ki je tekel mimo hiše, kjer so nekoč stanovali. Tu se je začela abeceda njegovega življenja. Ko se je kot odrasel človek vračal v Konjice in se sprehodil po Starem trgu, je postajal zamišljen in tih. Nikamor se mu ni več mudilo. Gnezdece, ki je bilo tu nekoč njegov dom, je bilo razdrto in prazno. Kajti vse beži z oblaki in pticami. Vsak od nas je zaznamovan s svojim rojstnim krajem. Mnogi preživijo v njem vse življenje, drugi pa lepimo čez svojo dušo spomine nanj. Toda danes se je pesnik vrnil v svoj rojstni kraj, da bi tukaj ostal za zmeraj. Spet bo lahko gledal Škalce, Zlati grič, pa Konjiško goro, le pesmi ne bo več pisal. A če bo njegova poezija ostala med vami, pesnik ne bo nikoli umrl.« Na predstavitvi knjige je v pogovoru o pomenu voda in njihovem varovanju sodeloval ekolog dr. Dušan Plut. Pogovor je povezoval urednik knjige Zdravko Duša. ustvaril sam. Podnebne spremembe prinašajo krize, krizam sledijo vojne, v vojnah pa so vselej dobičkarji, tudi vodni dobičkarji, je razmišljala. Vode je na Zemlji sicer vselej enako, a težava je v tem, da se je količina načrpane vode v zadnjih 50 letih povečala za štirikrat. Dvakrat zato, ker se je povečalo število prebivalstva, še dvakrat pa zaradi tega, ker se je za toliko povišala poraba vode na prebivalca, je pojasnil Plut. Pogovor se je končal s pozivom, naj vsak pri sebi razmisli, kaj lahko stori za ohranjanje vodnih virov in s tem za prihodnost naših otrok. dogodki NAGLAS april 2015 Od prve do zadnje strani z Majdo Kne 20 Bojana ZARNIK Petindvajsetega marca smo v knjigarni Konzorcij uvedli nov cikel prireditev – Od prve do zadnje strani, ki ga vodi Majda Kne. Njen prvi gost je bil Matej Krajnc, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in glasbenik. Govorila sta o njegovem prevodu pesmi Boba Dylana. Prva prireditev iz novega Konzorcijevega cikla je bila obarvan z življenjem, delom in glasbo Boba Dylana ter knjigo Ni še mrak, ki je letos izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Nova lirika. Dylanove pesmi vsi dobro poznamo in nenavadno jih je poslušati v slovenskem jeziku, čeprav so Krajnčevi prevodi več kot odlični. Večer je bil nostalgičen, romantičen in zadovoljni obiskovalci so se na prireditvi zadržali kar dve uri. Od prve do zadnje strani pa je tudi nova rubrika na spletni strani Konzorcija, kjer Majda piše o novo izdanih knjigah, o svojem pogledu na branje in nas opozarja na knjige, ki jih je vredno vzeti v roke in prebrati od prve do zadnje strani. Vabljeni torej na spletno povezavo Od prve do zadnje strani ter na literarne večere vsako zadnjo sredo v mesecu! Majdin prvi gost je bil Matej Krajnc, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in glasbenik. Pozdravljena, pomlad Vanja KLENOVŠEK Drugi april je rojstni dan velikega pravljičarja Hansa Christiana Andersena in mednarodni dan knjig za otroke. Andersenov dan smo v knjigarni Konzorcij praznovali z delavnico za otroke, ki jo je vodil Ivan Esenko, avtor odličnih knjig in priročnikov za otroke. Po kratki, a izčrpni predstavitvi avtorjeve knjige Vrt smo pomladno razpoloženi v lončke posadili sadiko žametnice Tagetes, nizke cvetlice z žarečimi rumenimi, oranžnimi ali rdečkastimi cvetovi. Prelepa in nezahtevna rožica bo krasila balkone, okenske police ali terase vse od maja pa do pozne jeseni. Ker je Ivan Esenko velik ljubitelj narave in živali, je s seboj prinesel tudi gnezdilnice za divje čebele, valilnice in krmilnice za ptice, pa tudi netopirnico. Tako malčki kot starši so ga z zanimanjem poslušali. Seveda pa tudi ni zmanjkalo vprašanj o vrtu in domačih ter divjih živalih. Preživeli smo poučno in zabavno pomladansko uro. Z malčki pa smo se tudi dogovorili, da si ob naslednjem srečanju povemo, kako uspeva njihova žametnica. Otroci so v lončke posadili nezahtevno rožico, ki bo krasila domače okenske police ali pa balkone. dogodki NAGLAS april 2015 21 Italijanski večer z Manco Košir Bojana ZARNIK Ljubitelji italijanske kulture so prišli na svoj račun na aprilski čajanki z Manco Košir. Organizirali smo jo v sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji. Pogovor je tekel o dveh romanih priljubljenih italijanskih avtorjev: MrGwynu Alessandra Baricca in Popolni akustiki Darie Bignardi. O njunem delu sta pripovedovala Edvina Novak, ki je izdala Bariccova romana Svila in Devetsto, ter igralec, novinar in prevajalec Janko Petrovec, ki je prevedel MrGwyna in odigral to monodramo. Odlomke iz knjig smo slišali v slovenskem in italijanskem jeziku, interpretirala pa sta jih igralec Janko Petrovec in direktor Italijanskega inštituta za kulturo v Sloveniji, gospod Angelo Izzo. Košček italijanske duše nam je Tokrat sta bila Mančina gosta Edvina Novak in Janko Petrovec. pričaral tenorist Dejan Vrbančič, solist v ljubljanski Operi. Njegov glas je zatresel celo knjigarno in nam segel do srca. Ob branju in kramljanju smo pokušali tudi okuse italijanske vinske kapljice. Prijetni večer z Manco je tudi tokrat knjigarno napolnil do zadnjega kotička. Do konca letošnje sezone sta nam ostali še dve čajanki. Naslednja, ki bo 5. maja ob 18. uri, bo posvečena pravkar izdani Mančini knjigi Darovi minevanja. Zadnja, junijska, pa bo v znamenju poezije in erotike. Vabljeni na osrečujoča druženja sredi knjig in s knjigami v srcu! Ultrabluzenje v Konzorciju Bojana ZARNIK V Konzorciju bomo v aprilu uvedli cikel dogodkov, namenjenih aktivnim in rekreativnim športnikom, pa tudi vsem tistim, ki jih zanima zdravo življenje. Ultrabluzenje je živo nadaljevanja knjižne uspešnice Ultrablues, v kateri so pisci in tekači Samo Rugelj, Žiga X Gombač in Boštjan Videmšek popisali svoje osemmesečne priprave na gorski ultramaraton v ameriškem Utahu, zraven pa (ne)hote napisali še kroniko časa, ki ga živimo – in to na docela avtobiografski pogon. Ultrabluzenje je mesečni dogodek, na katerem se bodo Samo, Žiga in Boštjan v družbi izbranih knjig pogovarjali z ekstremnimi športniki in osebnostmi, ki življenje in vse, kar ga določa, razumejo kot izziv, ki se mu je treba posvetiti s polno silo. Pogovori z ljudmi, ki se celostno borijo proti diktaturi povprečja in negativne selekcije, ne bodo le pogovori o športu – tako kot Ultrablues še zdaleč ni le knjiga o teku. Začelo se bo 23. aprila ob 19. uri – na Noč knjige. Prvi gost trojke bo ultramaratonec in ultrašportnik Miha Podgornik, ki je lani septembra v spomin na svojo po- kojno mamo Ruth v Grčiji (vrhunsko) odtekel legendarni špartatlon, eno najbolj skrajnih vzdržljivostnih preizkušenj. Ponovna pot iz Aten v Šparto bo obogatena s pogovorom o Ultrabluesu in Športnem genu. Drugo Ultrabluzenje bo v četrtek, 28. maja, tretje pa v četrtek, 18. junija (vsakokrat ob 19. uri) – ob koncu spomladanske sezone. Nadaljevanje sledi septembra, ko se bodo Samo, Žiga in Boštjan »pomerili« še z dvema gostoma. Ultrabluzenje je živo nadaljevanja knjižne uspešnice Ultrablues. Modrinova stran NAGLAS april 2015 Noč ima svojo moč Lidija GORŠIČ 22 Edita FILO Kako bi se ljubitelj umetnosti lahko uprl želji po ogledu razstave, ki jo oglašujejo s plakatom z van Goghovo sliko Podeželska cesta v Provansi ponoči kot ozadjem in mamljivim naslovom Tutankamon, Caravaggio, van Gogh: med večerom in nočjo? In še, če je povrhu razstava v Vicenzi, ki je od nas oddaljena le nekaj ur vožnje? Nemogoče, kot tudi, da bi se vsi ogleda željni modrinovci zgnetli v en avtobus! Zato je Franjo naročil dva in smo šli. Po »manjših« zapletih pri nakupovanju vstopnic smo bili bogato poplačani. Že razstavišče samo, Bazilika Palladiana, je impozantna zgradba, Palladijevo remek delo in ikona, zaščitni znak Vicenze, ki je zaradi bogate arhitekturne dediščine pristala na Unescovem seznamu. Glavne zasluge za to ima v Padovi rojeni vodilni poznorenesančni arhitekt Andrea Palladio (1508–1580). Že zgodnjerenesančni arhitekti Alberti, Bramante, Michelangelo in drugi so v arhitekturo vpeljali zgledovanje po antičnih vzorih, Palladio je to tendenco nadaljeval na svojski način in ustvaril prepoznavni, t. i. palladianski klasicizem, ki je postal eden najbolj referenčnih načinov arhitekturnega načrtovanja v Evropi – vplival je na francosko in predvsem angleško stavbarstvo, močno pa se je uveljavil tudi v Ameriki. Zanj so značilni proporcionalno razporejanje arhitekturnih elementov, bogastvo antičnih stebrnih redov, tempeljska pročelja, ki izstopajo iz fasade vil in cerkva, polkrožne arkade z obojestranskimi odprtinami in še bi lahko naštevali. Najpomembnejši je skupni imenovalec, to je načelo harmonije kot medsebojne usklajenosti delov in skladnosti delov v razmerju do celote. Tu je ključ do človekovega občutenja ugodja ob pogledu bodisi na renesančno zgradbo ali sliko. Obojega smo se lahko dodobra naužili v sončni in po Vzorčni primer modrinovcev se je z vodnikom Jako Racmanom postavil pred fotografski objektiv na vhodu v impozantno razstavišče, Baziliko Palladiano. meri človeka urbanistično zasnovani Vicenzi. Kako prijetno je bilo pohajkovati po mestu in kako se je prileglo posedanje ob dobrem ekspresu na slikovitih piazzah po ogledu razstave! Drži, da ima noč svojo moč, kot je rekel vodnik Jaka Racman, ki nas je strokovno uvedel v razstavo motiva noči skozi stoletja, ah ne, tisočletja. Obsežna, ambiciozno zastavljena razstava je v šestih sklopih spremljala temno noč, večer in čas rojevanja dneva, kot so se pojavljali v umetniških delih v različnih obdobjih, naslikanih v različnih stilih. Tako smo lahko podrobno preučevali hiperrealistične slike še živečega španskega umetnika Antonia Lópeza Garcíe ali stilsko podobnega Američana Andrewa Wyetha na eni strani ter abstraktnega Marka Rothka, ki s svojim slikarstvom »barvnih polj« gledalca vabi, naj se poglobi v notranja občutenja ob kontemplativnem zrenju slik. Manjkala niso številna znana imena: od obljubljenega Caravaggia, Rembrandta, Piranesija, Casparja Friedricha, Hopperja, Moneta, Gauguina, Bacona in drugih. Zadnja slika v zadnjem razstaviščnem prostoru, že na začetku omenjena van Goghova, je bila tudi zadnja, ki jo je slikar ustvaril v Saint-Rémyju, maja 1890, kjer je nekaj poprej naslikal tudi znamenito Zvezdnato noč. Pokončno platno deli na dve polovici mogočna cipresa, mimo katere se diagonalno vije cesta z dvema človeškima figurama. Popotnikoma v neznano? Zgoraj levo je podoba komaj vidne zvezde z močnimi koncentričnimi svetlobnimi krogi ter vzhajajočim mesecem desno od ciprese. Motiv ciprese se pogosto pojavlja na van Goghovih platnih. Ne gre za misel na smrt, pač pa, po njegovih besedah iz pisem bratu Theu, za občudovanje drevesa zaradi poudarjene vertikalne linije in harmoničnosti proporcev, kar ga je spominjalo na egipčanske obeliske. Pa smo spet pri Egipčanih, s katerimi se je razstava nokturnov začela. ozadje NAGLAS april 2015 23 Potiho o Naglasu Ester FIDEL Tudi Naglas letos praznuje okrogli jubilej. Na dvajsetletni poti je zamenjal že veliko sodelavk in sodelavcev, zanimivo pa je, da so ga vedno urejale ženske. No, saj je ob upoštevanju pomena njegovega imena kar logično, mar ne? V uredniškem odboru je v večjem ali manjšem številu zastopan tudi moški del. Tehtnica trenutne zasedbe se močno nagiba v prid žensk, a Rok kot edini zastopnik močnejšega spola dostojno in neuničljivo zastopa drugi del tehtnice (pa ne s težo, saj je ravno na prejšnjem sestanku moral deliti nasvete, kako ohraniti idealno težo, niti ne z glasnostjo). Z zabavnimi pripombami nas spravi v smeh, včasih tudi razelektri ozračje in tu pa tam pametno ustavi ženska razmišljanja. Protiutež ženskam je tudi Lav iz Mozaika, ki pa ima to prednost, da komunicira bolj virtualno in nas verjetno zato pozna v najbolj prijazni izvedbi. Sestanki uredniškega odbora so bolj in manj zabavni in navdihujoči; odvisno od vremena in razpoloženja, termina (glasnosti želodčkov) in drugih motečih ali spodbudnih elementov. Včasih še preveč uživamo ob razdiranju idej; na primer ob oblikovanju anketnega vprašanja, ko se nam v mislih že vrtijo zabavni odgovori. Dežurna zbiralka in priganjalka anketirancev je naša Mojca. Ko je prevzela vajeti v svoje roke, je urednici dokazala, da lahko človek s pravo mero avtoritete doseže ne le nekaj kratkih izjav, ampak obširne odgovore, ki terjajo več kot eno Naglasovo stran. Kdor zna, pač zna. Pomembno je le, da so pravi ljudje na pravih mestih. Sestava uredniškega odbora se skoraj vsako leto nekoliko spremeni, saj imamo že precej naraščaja. Zdaj smo v pričakovanju Urške K., ki se bo kmalu vrnila s porodniške. Zaenkrat še ni na vidiku nove vozičkarice (mlade mamice z vozičkom), lahko pa opazujemo raznežen obraz babice. Tatjana je dragocena namigovalka dobrih vsebin, a kljub temu ne dobi odpustka za (ne)pisanje člankov (kolumna se ji že nasmiha). Valentina zastopa učbenike, Urška Š. pa revije. Vse pogosteje presenetita z odličnimi pobudami tudi z drugih področij. Lidija poleg dogodkov v Konzorciju dobro »pokriva« tudi Modrinovo kulturno sekcijo, Katarina pa se povsod odlično znajde: v MKZ-ju, MKT-ju, na Wolfovi, Trubarjevi in pri pisanju za Naglas. Med stalne Naglasove sodelavce pa uvrščam tudi Andrejo, ki skrbi za jezikovni pregled besedil, Mirjam, ki poskrbi za toliko fotk in naredi toliko uslug, da jo štejem kar za najtesnejšo Naglasovo sodelavko; prav tako tudi Sašo, ki je pred nekaj leti poskrbela za novo podobo Naglasa in prijazno priskoči na pomoč, ko so na obzorju zagate. Med zabavnimi rubrikami je velikokrat Osebnost meseca. Izbrana osebnost namreč ne sme vedeti, da bo predstavljena, pa čeprav je včasih pravi podvig v njeni nevednosti dobiti kakovostno fotko, ki je slikarki Dunji Kofler ustrezna osnova za risanje karikature. Z Dunjo že pet let in pol komunicirava, kot da se poznava. A se v živo še nisva srečali. Tokrat še pisno obljubim, da v letošnjem poletju pridem na spoznavno kavo na njen vrt. Pri zbiranju člankov razpoloženje večkrat zaniha: od nejevolje, ko nekateri večkrat preizkusijo, ali besedo rok razumem le kot moško ime, do izjemnega zadovoljstva ob prejemu odličnih člankov. In slednje zasenči vse »žute minute«; tudi ob sodelovanju z družbami v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Skopju. Dobre odnose je pomembno gojiti tudi s tiskarno, zato se včasih v primorski maniri dogovorimo za nekaj dragocenih uric zamika pri oddaji v tisk. Sporazumi so najbolj ekspresni takrat, ko tudi iz Gorice proti Ljubljani z zamudo potuje članek za Naglas. Avtorju pojasnim, da je urednica sicer zelo potrpežljiva, a jo priganjajo v tiskarni. Tudi na Iztoka, ki skrbi za grafični prelom, ne smem pozabiti. Njega vsakokrat znova opomnim, kako hitro se vrti čas. V prvem mailu, ki mu ga po dobrih treh tednih premora pošljem za novo številko Naglasa, ga običajno prosim, da potrdi prejem (da bom vedela, če je še vedno na svojem mestu; Iztok je namreč zunanji izvajalec). Lepo se zahvaljujem vsem, ki bolj ali manj stalno ali pa le občasno prispevate k vsebini, obliki in rednim mesečnim izidom Naglasa. Še posebej pa se zahvaljujem vsem, ki ga radi berete. Kotiček za rime kaj rabiš kaj rabiš? drevo hišo da presodiš kako veliko kako malo je človeško življenje kako veliko kako malo če pogledaš navzgor v krošnjo in se izgubiš v bujni zeleni lepoti kako veliko kako malo ko pomisliš na kratkost svojega življenja če ga primerjaš z življenjem dreves rabiš drevo rabiš hišo nič od tega le zase samo kotiček streho da sedeš da premišljuješ da spiš da sanjariš da pišeš da molčiš da vidiš prijatelja zvezdo travo rožo nebo Friederike Mayröcker, prevod Tanja Petrič SMRT ZARADI MUZ, zbirka Nova lirika, MKZ 2015 anketa NAGLAS april 2015 Ali imate doma hišnega ljubljenčka? Mojca Hribar, MKZ tako utrudijo, da gre kar nazaj spat. Kot večina mačkov pač nista jutranja tipa, bolj živahna in družabna postaneta, ko pade noč. 24 Katja Sladič, MKT Matjaž Wagner, MKT Doma imam psičko Mimi, dveletno mešanko z labradorko (požrešna in prijazna) in mešancem grebenarja (aktivna in mišičasta) in doge (po tej na srečo ni podedovala višine). Ko sem jaz v založbi, ona trenira nogomet, čuva hišo in spi, sicer pa sva vedno skupaj; v mestu, parku, gozdu, avtu, na obisku, kavi ali literarnem večeru. Kot večina kombinacij m&m (Miki in Mini, bonboni M&M, maslo in med) sva hudičevo dober par. Nela Malečkar, MKZ Že več kot deset let me vsako jutro namesto budilke zbudi maček Filip. Ni prav nič rahločuten. Če ne kažem znakov življenja, si pomaga s krempljem. Zadovoljen mi potem kaže pot v kuhinjo do svoje posodice za hrano, in ko jo dobi, zanimanje zame ugasne. Še sreča, da imam tudi mačko Frido, ki obožuje kavo. Bočno parkira ob meni in vleče njen vonj v smrček, včasih pa jo tudi poskusi s konico jezika. Z mano pregleda teletekst in človeške novice jo po navadi Verjetno že vsi poznate zgodbo, ko si hčerka v osnovni šoli zaželi psa. Sam sem proti temu. Poznal sem zgodbo, ko si je sestra pred leti zaželela psa in ga tudi dobila. Sestra in kasneje tudi hčerka sta postajali najstnici, obe odšli na fakulteto, odšli na svoje. Skrb za kokeršpanjela pa je v veliki večini padla name. Te dni je praznoval svoj 11. rojstni dan, a je še vedno zelo živahen. Je prijazen, ljubezniv in zelo navezan na najbližje. Ko prihajam domov iz službe, me pričaka pri vratih in si v vseh vremenskih razmerah želi na sprehod, saj je vrt okoli hiše zanj premajhen. Včasih sem utrujen in ga najraje ne bi peljal, a me tako prijazno pogleda, da mu sprehoda ne morem odreči. Naš Larry na sprehodu najbolj uživa, ko sneži. Zelo je alergičen na uniforme (poštarji, nune ...), boji pa se veterinarja in frizerja. Če se mu zameriš, ti ne bo nikoli več odpustil. Za Larryja mi ni težko žrtvovati svojega prostega časa. Otroci odrastejo in gredo svojo pot. Pes pa ostane tvoj zvesti prijatelj, na katerega se lahko zaneseš. Larry mi zna polepšati življenje. Pa naj mi bo hudo ali lepo. Za te trenutke sem iskreno hvaležen. »Posvojite hišnega ljubljenčka, še bolje – dva. To je čudovit način dajanja in prejemanja brezpogojne ljubezni.« (Louise Hay) Brez kosmatincev si težko predstavljam življenje, čeprav ga (pre)večkrat tudi zakomplicirajo. V naši hiši živita v sožitju nemška bokserka Loti in črni mačkon Oto. Kdo je glavni? Oto, seveda. Preudaren muc, ki redkokdaj izgubi živce. Osvoji najudobnejša mesta za lenarjenje in crkljanje, tudi pasja skleda briketov je pod njegovo kontrolo … Loti je pač dobrovoljka in ga naravnost obožuje. Kako zelo ga je pogrešala, ko smo bili na morju! Ko smo se vrnili domov, sta se dva dni samo muzala eden okrog drugega. Neprecenljivo pa je, ko jih opazujem, kako se igrajo skupaj z malim sinčkom. Vedno sedita pod njegovim stolčkom, ker nikoli ne veš, kaj lahko pade na tla … Natalija Ptičar, MKT Odkar pomnim, mi družbo delajo male živali. Trenutno imamo dva seniorčka, maltežana Dona (8 let) in mačka Murija (14 let), ki se večinoma dobro razumeta. A na začetku ni bilo tako, saj je bil Muri prvi anketa NAGLAS april 2015 25 pri hiši in nikakor ni mogel sprejeti male bele kepe. Naš kastrirani muc je začel od vsega hudega markirati svoja ležišča, po tleh sploh ni več hodil, ker so bila tla Donijeva domena, zato je samo skakal z okenske police, pa na stol ... Naposled sem mu ukinila vse kotičke in po enem mesecu ga je končno sprejel. Sedaj sta prava prijatelja, ki tudi spita skupaj. Oba se razveselita, ko pridemo domov, a veselje psa je nekaj posebnega. Ni lepšega, ko prideš domov in veš, da te bo pričakal veseli maltežanček, ki se postavi na zadnje tačke ter skače okoli tebe in bi te od veselja celega polizal. In najbolj zanimivo je to, da če se čez pol ure zopet vrneš, te bo pričakal enako veselo. Živali ti dajo posebno energijo, veselje in ljubezen, zato zanju lepo skrbimo in ju veliko crkljamo. Boštjan Kogovšek, MKZ zadnjih letih se s kinologijo ukvarjam še nekoliko bolj poglobljeno in ravno v teh dneh zaključujem izpite za kinološkega sodnika. S svojimi psi med vikendi sodelujem na coursingih – kinološki športni disciplini za hrte, ki sicer posnema lov na nizko divjad, tekmujemo pa tudi na razstavah psov. Zaradi teh hobijev pogosto obiskujem nove kraje in sklepam prijateljstva z ljubitelji hrtov širom Evrope. Meta Bajc, MKZ Veronika Zaviršek, MKZ Kitajci in Japonci (ter tudi nekateri drugi narodi) črička že stoletja štejejo kot domačo žival. Po verovanjih v hišo prinaša srečo in je odličen “čuvaj”, saj iz varnostnih razlogov neha čričkati, takoj ko se mu človek preveč približa. Čričke uporabljajo za čričkarske boje, kot vabo za ribe, v azijski kulinariki veljajo za specialiteto, pri nas doma pa so v veselje mačkoma in psoma ter v slast kuščarjem. Urša Klemenčič, MKZ Sem velik ljubitelj živali, še posebej psov. Ne predstavljam si življenja brez njih. Še posebej so mi ljubi hrti, ki so znani po tem, da so zelo navezani in radi v tesnem stiku s svojim krdelom. Tako so seveda skoraj enakopravni člani tudi moje družine, trenutno pa z mano živijo tri psičke, ki so me zelo vesele vsakokrat, ko se vrnem iz službe. Takoj zberemo povodce in odidemo v naravo, kjer si vsi skupaj krepimo duha in telo. Zelo veseli smo, ko se nam na počitnicah ali zgolj sprehodu pridruži tudi kak naš pasji potomec. Takrat je razpoloženje še posebej veselo. V Zelo rad skače in se skrije v nemogoče kotičke in s tem skrbi za moj fitnes, saj moram zaradi njega večkrat premikati omare in kavč. V posebno veselje so mu prepovedana opravila. Ko zasliši »ne tega«, se pridno usede in si nadene nedolžen izraz, potem pa v trenutku, ko se obrnem, naredi točno tisto, česar ne bi smel. Pred njim je treba skrivati vse manjše stvari in nakit, ker z največjim veseljem izmakne vse, svoj plen pa potem odnese in ga poskuša skriti v kletko. S posebnim veseljem se loti zapestnic in ur, ki jih hoče na vsak način ločiti od roke njihovega lastnika. K sreči do sedaj še ni bil uspešen. Ne glede na vse neumnosti, ki jih dnevno počne, pa mu je seveda vedno vse oproščeno. Svoj dom si delim s činčilo Tommyjem, ki zna poskrbeti, da ni nikoli dolgčas. Čeprav je glodavec, je pohištvo za zdaj varno, manj sreče pa imajo rože, ki so dnevno na njegovem jedilniku, če nisem dovolj hitra. Bono in Axel sta dve francoski zgagi pasme buldog. Bono je star dve leti, Axel pa sedem mescev. Sta dva mala klovnčka, ki nam popestrita dan s svojimi vragolijami. Vsak dan ju opazujemo, kako se igrata z žogico ali vlečeta vrvico vsak na svojo stran in merita moči. Bono je po naravi zelo nežen kužek, strašno rad ima našo bližino, Axel pa se je navezal samo name in včasih nastane problem. Ko se sproščamo pred televizorjem, Bono takoj priteče na kavč in se uleže zraven nas, Axel pa je še mladiček in nas na vsakem koraku še preizkuša, do kod lahko gre. Ja, malce je naporno, vendar gre. Pravimo mu pubertetnik. Zelo rada imata otroke in na splošno ljudi, ki se jima približajo in ju pobožajo. Skratka, doma nam ne manjka smeha in ju obožujemo. Življenje z živalmi je lepše. Poskusite in ne bo vam žal. Lastnikom živali želim veliko lepih in predvsem zdravih dni. v slovo V spomin Zvonki NAGLAS april 2015 26 Ernest KONESTABO V soboto, 14. marca, smo se poslovili od sodelavke, kolegice in prijateljice Zvonke Leben. Spominjam se časov, ko sva postala sodelavca pri Mladinski knjigi Trgovini na Brnčičevi, kjer je delala na revijah: natančna pri delu, lepih oči in zakopana med številkami in fascikli. Vedno je bila pripravljena pomagati, pa če je bilo treba z besedami ali dejanji. Poleg pomoči v službi je bila aktivna tudi zunaj delovnega časa. Skupaj sva organizirala turnir v bovlingu, kjer je spretno vihtela krogle, pa knjigotrška piknika na Vačah, kjer je izkazovala svoje mojstrstvo tako za žarom kot pod košem. Sploh na Vačah, kjer sta si z Blanko ustvarili svoj dom, je poprijela za vsako delo. Vedno je bila iznajdljiva in praktična – ni ga bilo tiskalnika, ki ga ne bi znala spraviti v red, še najraje igličnega, da nam je potem spet odmeval po celem nadstropju. Ko smo se preselili z Brnčičeve na Slovensko, je Zvonka presedlala na Tujo knjigo, vendar so se žal pričele tudi težave z zdravjem. A Zvonka se ni dala. Zvonkina pozitivna energija je znova in znova presenečala. Naj je bila polna luna, petek, 13., ali kolegij v službi, vedno je bila pozitivno naravnana in postregla je z vici, dovtipi ali smešnimi slikami ... Njena dobra volja in svetal pogled na svet in življenje sta bila res nalezljiva. Smeh in dobra volja sta bila njena aduta. Še ko je odhajala domov, nas je vsak dan znova nasmejala. Izstopala ni le po svoji strokovnosti, ampak tudi po človeški plati – poštena do sodelavcev in vedno iskrena – ne glede na posledice. Bila je borka v pravem pomenu besede in se z nasmehom na obrazu zoperstavljala težavam. Kot takšna bo vedno v našem spominu. Borila se je do zadnjega. Verjela je, da bo zmogla premagati bolezen, in kovala načrte, kako se bo vrnila k svojim mucam, kako bosta z Blanko potovali in kako bo kupila motor ... Nikoli, res nikoli, se ni predala. Na koncu se je le prepustila ... Hvaležni smo ji za vse lepe trenutke, ki smo jih skupaj užili; kot sonček je razsvetljevala skupna poglavja v knjigi življenja. Vsem nam je postala zgled, kako se soočiti s težavami in življenjskimi preizkušnjami. In hvaležni smo ji, da nam je pokazala pot. Veš, Zvonka, kogar imaš rad, ne umre. Samo daleč, daleč je. Nacetu v slovo Riko Rižnar Dragi sodelavec, prijatelj in mentor! Najino prvo srečanje sega v daljno leto 1970, ko si me kot mladega gimnazijca navdušil za delo šolskega poverjenika in uličnega prodajalca takratne predhodnice revije Mladina, revije M. S kakšnim zanosom in navdušenjem si me spodbujal pri mojih prvih stikih in sodelovanju z založbo Mladinska knjiga. To je pripomoglo, da sem se tudi sam kmalu zaposlil v največji slovenski založbi, kjer sva dolga leta sodelovala na mnogih področjih. Vse od leta 1976 si gradil močno in prepoznavno podobo Mladinske knjige, najprej kot šef področja propagande, ki se je kasneje preoblikovala v bolj sodobne službe za stike z javnostmi in tržno komuniciranje. Kdor v tistih časih ni poznal Naceta Borštnarja, ni imel pojma o založništvu, oglaševanju, prirejanju kulturnih dogodkov, postavljanju sejemskih prireditev, organiziranju in povezovanju sodelavcev znotraj panoge. In Nace, poznali smo te mnogi, saj si bil pojem za sodelovanje z mediji, avtorji, oglaševalci, tiskarji, sodelavci drugih založb, reklamnih agencij ter kulturnih in izobraževalnih ustanov. Tvoje delo je obsegalo zelo raznolika udej- stvovanja, vse od oddaj Spoznavajmo svet in domovino, raznih radijskih kontaktnih oddaj, snemanja televizijskih reklamnih sporočil, prirejanja tiskovnih konferenc, postavljanja sejemskih prireditev, pisanja člankov o novih knjižnih izdajah, literarnih večerov, jubilejnih dogodkov ter priložnostnih razstav. Bil si velik navdušenec na čajankah o novih knjigah, pobudnik potujočih razstav, ko si znal v bolj odročne kraje pripeljati tudi najlepše slovenske ilustracije in druge presežke naše založniške dejavnosti. Tudi po upokojitvi si ostal aktiven in še vedno pravi ambasador novih knjižnih izdaj. Reden sodelavec v reviji Vzajemnost, pa soorganizator Festivala za tretje življenjsko obdobje in odgovoren državljan, ki je znal aktivirati svojo okolico. Nace, velika hvala za vse, kar sem lahko spoznaval v tvoji družbi. V življenju ne šteje to, kar dobimo, ampak to, kar damo drugim. Modrinova stran / napovedujemo NAGLAS april 2015 27 Pa kam te ti to greš? Franjo BRGLEZ Prisrčen naslov, še lepše je to slišati ob srečanju. V soboto smo se kekci potepali po severozahodnih obronkih Kozjanskega, kjer se končuje valovito Posavsko hribovje. Zapeljali smo se skozi Štore in naprej ob Slivniškem jezeru do razložene vasi Javorje ter pri turističnem kompleksu Žurej parkirali. To je bilo tudi izhodišče za vzpon do Stolpa ljubezni, ki stoji na gričevnati planoti Žusem. Ob kmetiji je precej parkirnih mest, ki so namenjena za njihove goste. Spodobi se, da za morebitno parkiranje povprašamo gostitelje. To sem tudi storil. Prijazni možakar me kar direktno vpraša: »Pa kam te ti to greš?« Čista lokalščina, no, malo se navezuje na štajerščino. Mi preprosto vprašamo: Kam greš? Žusem je 669 metrov visok hrib. Ime je dobil po priimku lastni- Kekci so se na drugo aprilsko soboto potepali po Kozjanskem. Napovedujemo Kmalu izidejo naslednje knjige: • Zgodovina sveta v desetih poglavjih in pol, Julian Barnes • Rob večnosti, Ken Follett • Sviloprejka, Robert Galbraith • Skrivnost okrasne zaponke, Agatha Christie • Presna kuhinja, Anat Fritz • Skupaj, Jojo Moyes • Švindler, špijonka in človek z bombo, Alex Capus • Motnja, Magdalena Tulli • Srce parajoče delo neizmerne globine, Dove Eggers • Pesmi in pesmičice, Vinko Möderndorfer • Sestavi bager • Sestavi dinozavra ka gradu Žusem, žusemskega viteza Poppa de Suzzenheima. Grad so zgradili krški škofje v 13. stoletju. Razvaline nekdaj mogočnega gradu stojijo severovzhodno od Stolpa ljubezni, do katerega pripelje cesta iz Volčje Jame. S parkirišča gremo prek travnika, prečimo reko Voglajno in se povzpnemo skozi gozd po lepo urejeni in dobro označeni poti do razpotja poti, ki mu pravijo Grofov štant. Naravnost pelje zahtevna pot, desno pa položnejša ali panoramska. Odločimo se za strmo, ki je zavarovana z jeklenicami, a povsem varna. Na najvišji točki poti stoji povsem nov lesen razgledni stolp, trenutno najvišji v Sloveniji, s katerega je lep razgled po okolici in na prehojeno pot. Ko stopimo z zadnjega klina, se skoraj dotaknemo lesenega ogrodja Stolpa ljubezni. Pod stolpom je majhna kočica, ki ponuja tople in hladne napitke ter nekaj spominkov. Spust opravimo po panoramski poti, ki je nekoliko daljša, a zato tudi lepša. Ob poti je kar nekaj ohranjenih hiš kozjanske arhitekture, ki so vredne pogleda. Dih pa nam jemljejo prekrasni razgledi na s hiškami posejane griče z ličnimi cerkvicami in cvetočim drevjem. Obisk tega dela Kozjanskega nas obogati in pusti globoke sledi. 5 najbolje prodajanih knjig v marcu 2014 Jelka Reichman 4.Maček Muri (miniaturka), Kajetan Kovič, Jelka Reichman 5.Maček Muri (zvočna knjiga), Kajetan Kovič, Jelka Reichman CANKARJEVA ZALOŽBA 1.Poročni zaplet, Jeffrey Eugenides 2.Zgodovinski atlas sveta 3.Ne bodi kot drugi, Feri Lainšček 4.Pesmi štirih, Pavček, Kovič, Menart, Zlobec 5.Kuharica za mlade, Milena Suwa Stanojević, Uroš Flis MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA 1.Pesmi štirih, Pavček, Kovič, Menart, Zlobec, Mladinska knjiga 2.Življenje je tvoje, Louise Hay, Iskanja 3.Mož z imenom Ove, Fredrik Backman, Mladinska knjiga 4.Maček Muri, Kajetan Kovič, Jelka Reichman, Mladinska knjiga 5.Zablode postsocializma, Vesna Vuk Godina, Beletrina MOZAIK KNJIGA 1.Jednostavna rješenja za svak. prob. – RD 2.Dudov svilac, Robert Galbraith 3.Zov kukavice, Robert Galbraith 4.Spas, Julie Garwood 5.Gospođica neću, Sunčana Škrinjarić MK BEOGRAD 1.Godišnji običaji u Srba, M. in N. Nedeljković 2.Velika ilustrovana enciklopedija – Bašta 3.Sva čuda sveta 4.1001 kućni lek 5.Čudesna Srbija, D. Bosnić MK SKOPJE 1.Makedonski crkvi i manastiri, Maja Angelovski-Panova 2.Čudesna Makedonija 3.Makedonski slavi – zalog za pokoleniata, I. Nikovski 4.Tojbnerov gotvarski priračnik 5.Domašen gotvač, N. Vuković © Mladinska knjiga 1.Maček Muri, Kajetan Kovič, Jelka Reichman 2.Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, Jerneja Jošar 3.Maček Muri (mehka knjiga), Kajetan Kovič, Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjige MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA ZDAJ LAHKO VRTNARIMO Z nasveti VSI! Jerneje Jošar, priljubljene slovenske vrtnarke EKOLOŠKO, ZDRAVO, NARAVNO
© Copyright 2024