diplomska naloga suzana murko
VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR RAČUNOVODJA DIPLOMSKA NALOGA SUZANA MURKO Maribor 2008 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR RAČUNOVODJA VNOVČEVANJE TERJATEV IN LIKVIDNOST V PODJETJU SUZANA MURKO Predavatelj/ica – mentor/ica: Mentor/ica praktičnega izobraževanja v organizaciji: Organizacija: Lektor/ica: Prevod v tuji jezik: mag. Zdenka Radek, univ. dipl. ekon. Nada Škoberne, univ. dipl. ekon. Prva Finančna Agencija, d.o.o. Mojca Garantini, univ. prof. slov. j. in knjiž. Andreja Pinter, univ. prof. angleškega jezika Maribor 2008 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorici predavateljici mag. Zdenki Radek, ki je spremljala moje delo in mi pomagala pri pisanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi mentorici praktičnega izobraževanja gospe Nadi Škoberne, ki mi je pomagala s koristnimi nasveti. Zahvaljujem se svoji družini in vsem, ki so mi pomagali pri izobraževanju na kakršenkoli način. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala. POVZETEK Diplomsko delo obravnava problem likvidnosti v podjetju X in problem izterjave neplačanih zapadlih terjatev. To temo smo izbrali zato, ker je plačilna nedisciplina velik problem v podjetjih, kakor tudi nasploh v Sloveniji. V prvem poglavju se predstavljeni namen, cilji in osnovne trditve diplomskega dela ter predvidene metode raziskovanja. V drugem poglavju so podrobneje opisani osnovni pojmi, kot so boniteta podjetja, solventnost, likvidnost in pomen finančne funkcije v podjetju. Terjatve, kot glavni problem v vsakem podjetju v Sloveniji, so predstavljeni v tretjem poglavju. V četrtem poglavju obravnavamo, kakšen je nadzor nad terjatvami v podjetju X v Sloveniji. Predstavljeno je podjetje X, dejavnosti podjetja ter cilji in vizija podjetja. Opisani so valutni roki podjetja X za kupce in dobavitelje in kakšne vrste tveganj se pojavljajo v podjetju X. Izračunali smo koeficiente kratkoročne in dolgoročne likvidnosti v obravnavanem podjetju X ter finančno-posredniški položaj podjetja X. V sedmem poglavju smo podali predloge za izboljšanje likvidnosti v podjetju X. Ugotovitve diplomskega dela so, da če se na pravilen način lotimo reševanja problema neizterjanih terjatev, izboljšamo poslovanje podjetja in s tem povezano likvidnost v podjetju. Menimo, da izterjava preko zunanjih inštitucij povzroča stroške, ki znižujejo izid poslovanja, vendar učinkovita zunanja izterjava hkrati izboljšuje likvidnost in plačilno sposobnost. Ko se je vodstvo finančne službe v podjetju odločilo za izterjavo terjatev s pomočjo zunanjih inštitucij, so s tem res imeli določene stroške, vendar je bila likvidnost v podjetju bistveno boljša kot pred tem. Ključne besede: terjatve, kazalniki, likvidnost, plačilna nedisciplina, vnovčevanje terjatev ABSTRACT The subject of my graduation thesis was the problem of liquidity in enterprise X and the problem of collecting receivable payments. I chose this topic because the paying indiscipline is a big issue in enterprises and generally in our country. In the first chapter I introduced the motive, the aims and basic statements of my graduation thesis and also the expected methods of research. In the second chapter I described in detail basic conceptions like credit standing of the enterprise, solvency, liquidity and the meaning of financial function in the enterprise. Claims as the main problem in every enterprise were introduced in the third chapter. The theme of the fourth chapter was the control over the claims in the enterprise X. In this chapter I introduced the enterprise, its activities, and its aims and vision. I described the payment terms for the customers and suppliers and different kinds of risks that the enterprise has. I calculated the current ratio and long-term liquidity in the enterprise and the financial intermediary state of the enterprise X. If we choose the right way to solve the problem of debts which still need to be recovered we can improve the operation of the enterprise and its liquidity. Previous statement was the outcome of the graduation thesis. Even though the recovery through outer institutions costs money, which lowers the effect of business operation, I think that an effective outer recovery improves the liquidity and solvency. When the financial management of the company decided to recover debts by outer institutions, the enterprise had some costs however the liquidity improved essentially. Key words: claims, indicators, liquidity, paying indiscipline, collecting claims KAZALO VSEBINE 1 UVOD ............................................................................................................................. 10 1.1 Opredelitev problema ................................................................................................. 10 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve diplomskega dela ....................................................... 10 1.3 Omejitev raziskave ..................................................................................................... 10 1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................. 11 2 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV ......................................................................... 12 2.1 Boniteta podjetja ........................................................................................................ 12 2.1.1 Kako uporabljamo bonitetno oceno in kakšne so njene koristi? ............................ 12 2.1.2 Kaj vpliva na izračun bonitetne ocene? ................................................................ 12 2.2 Solventnost (plačilna sposobnost) ............................................................................... 13 2.2.1 Vrste solventnosti ................................................................................................ 13 2.2.2 Vrste kazalnikov plačilne sposobnosti ................................................................. 14 2.3 Likvidnost .................................................................................................................. 16 2.3.1 Oblike sredstev v podjetju ................................................................................... 16 2.4 Plačilna nedisciplina ................................................................................................... 17 3 FINANČNA FUNKCIJA ................................................................................................. 18 3.1 Pomen finančne funkcije ............................................................................................ 18 3.1.1 Finančna analiza .................................................................................................. 18 3.1.2 Načela financiranja podjetja................................................................................. 18 3.1.3 Finančni vzvod in finančno tveganje .................................................................... 19 3.1.4 Povezanost poslovnih financ z drugimi področji .................................................. 19 3.1.5 Naloge finančnega direktorja ............................................................................... 20 3.2 Terjatve ...................................................................................................................... 20 3.2.1 Pojem terjatve...................................................................................................... 20 3.2.2 Vrste terjatev ....................................................................................................... 20 3.2.3 Upravljanje s terjatvami ....................................................................................... 21 3.2.4 Roki plačila terjatev ............................................................................................ 22 4 NADZOR NAD TERJATVAMI V PODJEJTU X ........................................................... 23 4.1 Predstavitev podjetja .................................................................................................. 23 4.2 Predstavitev dejavnosti ............................................................................................... 23 4.2.1 Struktura prodaje po programih v letu 2006 ......................................................... 24 4.2.2 Vizija podjetja ..................................................................................................... 25 4.2.3 Cilj podjetja ......................................................................................................... 25 4.3 Terjatve v podjetju X .................................................................................................. 26 4.3.1 Valutni roki pri kupcih......................................................................................... 26 4.3.2 Valutni roki podjetja X pri dobaviteljih................................................................ 26 4.3.3 Nadzor nad terjatvami v podjetju ......................................................................... 27 4.3.4 Delež terjatev v sredstvih podjetja X.................................................................... 27 4.3.5 Vrste tveganj v podjetju X ................................................................................... 28 4.3.5.1 Finančno tveganje ............................................................................................. 28 4.3.5.2 Kreditno tveganje ............................................................................................. 29 4.3.5.3 Plačilno sposobnostno tveganje......................................................................... 29 4.3.5.4 Služba notranje revizije .................................................................................... 29 4.3.5.5 Inflacijsko tveganje........................................................................................... 30 5 KAZALNIKI KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE LIKVIDNOSTI V PODJETJU X . 31 5.1 Kazalniki kratkoročnega in dolgoročnega likvidnostnega položaja ............................. 31 5.2 Koeficienti kratkoročne likvidnosti podjetja X za leto 2005 in 2006 .......................... 31 5.3 Koeficienti dolgoročne likvidnosti podjetja X za leto 2005 in 2006 ........................... 33 5.4 Sodila obračanja v podjetju X ..................................................................................... 34 6 FINANČNO-POSREDNIŠKI POLOŽAJ PODJETJA X ZA LETO 2005 IN 2006........... 37 7 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE LIKVIDNOSTI V PODJETJU X .................................. 38 7.1 Predlogi za izboljšanje likvidnosti .............................................................................. 38 7.2 Predlog za izboljšanje likvidnosti podjetja z izterjavo že zapadlih terjatev z zunanjimi inštitucijami ..................................................................................................................... 38 7.3 Predlog za izboljšanje likvidnosti podjetja z uvedbo postopka za odkup terjatev ......... 39 7.4 Predlog za izboljšanje likvidnosti podjetja z uvedbo kompenzacij .............................. 39 7.5 Predlog za izboljšanje likvidnosti podjetja z uporabo eKompenzacij........................... 40 8 UČINEK USPEŠNE IZTERJAVE TERJATEV NA LIKVIDNOST PODJETJA X ......... 41 ZAKLJUČEK ...................................................................................................................... 42 LITERATURA IN VIRI ...................................................................................................... 43 IZJAVA O AVTORSTVU ................................................................................................... 44 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Stanje terjatev po zamudi plačila......................................................................27 KAZALO GRAFOV Graf 1: Struktura prodaje po programih v letu 2006................................................................25 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema Finančna služba mora v podjetju skrbeti za pravočasno poravnavo obveznosti. Hkrati mora priskrbeti sredstva, da bo obveznosti lahko poravnala. Zato je pomembno, da aktivno dela na področju terjatev. Vse več je namreč kupcev, ki svojih obveznosti ne poravnavajo v dogovorjenem roku. Do tega lahko prihaja zaradi trenutnega pomanjkanja finančnih sredstev pri kupcu ali zaradi namernega neplačevanja v roku zapadlosti. To je pri nas v Sloveniji, žal, že stalna praksa. V naši državi še vedno vlada velika finančna nedisciplina. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve diplomskega dela Temo diplomskega dela smo izbrali zato, ker se s problemi izterjave in težavami z likvidnostjo srečujemo vsak dan pri svojem delu. Delam v podjetju, ki se ukvarja z izterjavo terjatev, ki tako pomaga podjetjem, ki se znajdejo v zagati. Svetuje jim, kako priti do svojega denarja. Cilji diplomskega dela so podati predloge, kako izboljšati likvidnost v podjetju, pripraviti finančno službo na sprotno spremljanje zapadlih terjatev, predlagati boljše sodelovanje med oddelkom financ in komerciale, oceniti finančni položaj podjetja. Namen diplomskega dela je pomagati drugim pri njihovem strokovnem delu. Osnovna trditev v diplomskem delu je, da če se podjetje odloči za izterjavo terjatev preko inštitucij, ki so za to usposobljene, lahko veliko pripomore k izboljšanju poslovanja podjetja. Finančni položaj podjetja se bo izboljšal z boljšo izterjavo terjatev. 1.3 Omejitev raziskave Omejili smo se na problem likvidnosti v podjetju. 10 1.4 Predvidene metode raziskovanja Predvidene metode raziskovanja, ki smo jih uporabili pri izdelavi diplomskega dela temeljijo na: - študiju literature (v tiskani in elektronski obliki) - komparaciji (primerjanjem) - deskripciji (opisovanjem določenega pojava) - kompilaciji (združevanjem) - proučevanju bilanc in letnih poročil 11 2 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV 2.1 Boniteta podjetja Bonitetna ocena je namenjena hitri oceni poslovanja podjetja. Prikazuje kakovost podjetja. Višja kot je ocena, manjše je tveganje pri poslovanju s podjetjem za poplačilo. Bonitetna ocena je izračunana na podlagi kvantitativnih podatkov iz računovodskih izkazov podjetij. Za realen izračun bonitetne ocene mora družba izkazovati prihodke iz svoje glavne dejavnosti med poslovnimi prihodki. Za samostojne podjetnike ne moremo narediti izračuna bonitetne ocene, ker ta organizacijska oblika odgovarja upnikom tudi z osebnim premoženjem lastnika. Le-to pa ni prikazano v bilanci samostojnega podjetnika. 2.1.1 Kako uporabljamo bonitetno oceno in kakšne so njene koristi? Podjetja in podjetniki lahko s pomočjo bonitetne ocene zelo hitro ugotovijo, kako previdni morajo biti pri prodaji podjetjem. Banke in finančniki lahko bonitetno oceno uporabijo kot hitri test, preden se lotijo poglobljene analize obravnavanja podjetja. Upoštevati moramo, da so dobljene vrednosti bonitetnih ocen zgolj orientacijske. 2.1.2 Kaj vpliva na izračun bonitetne ocene? Celotna bonitetna ocena je sestavljena iz dveh sklopov. Prvi sklop je finančni, pri katerem ocenjujemo podjetje, kako je likvidno in uspešno. Likvidnost ocenjujemo z naslednjimi kazalniki: delež dolga v financiranju (razmerje med finančnimi in poslovnimi obveznostmi), plačilna sposobnost (razmerje med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi) ter servisiranje dolga (razmerje med denarnim tokom in celotnimi odhodki). Uspešnost se deli na uspešnost iz osnovne poslovne dejavnosti ter na uspešnost iz celotnega poslovanja. Ocenjujemo jo s kazalnikoma poslovne donosnosti sredstev in koeficientom obračanja sredstev (izračunan je kot razmerje med celotnimi prihodki in sredstvi). 12 Drugi sklop je tako imenovani korekcijski model. Ta poskrbi, da se bonitetna ocena tekom leta spremeni, če je prišlo do morebitnih sprememb. Na ta model vplivajo blokade in zaprtja transakcijskih računov ali postopki, kot so: stečaji, likvidacije, prisilne poravnave ali izbrisi. 2.2 Solventnost (plačilna sposobnost) S plačilno sposobnostjo razumemo sposobnost podjetja, da v vnaprej dogovorjenih pogodbenih rokih poravnava svoje obveznosti. Vsako podjetje mora imeti toliko denarnih sredstev, da lahko poravnava dospele dolgove. Pravimo, da mora biti plačilno sposobno. Iz tega izhaja, da je načelo solventnosti neposredno povezano z načelom likvidnosti. 2.2.1 Vrste solventnosti Ločimo dve vrsti solventnosti: dejanska solventnost pomeni, da je podjetje sposobno poravnavati vse svoje obveznosti v primeru likvidacije (svoje naložbe s prodajo preoblikuje v denar, ki služi za plačilo obveznosti); tehnična solventnost pomeni, da je podjetje z razpoložljivimi likvidnimi sredstvi sposobno poravnati obveznosti v roku njihove zapadlosti. Za podjetje je pomembno, da je v vsakem trenutku tehnično solventno. Seveda lahko pride do primera, da podjetje tekoče poravnava z denarjem zapadle obveznosti (je tehnično solventno), vendar v primeru likvidacije ni zmožno poravnavati vseh svojih obveznosti (ni dejansko solventno). Možno je tudi obratno, da je podjetje dejansko solventno, ni pa tehnično solventno. To je v primeru, ko ima podjetje veliko vezanih sredstev v dolgoročnih naložbah in ni sposobno poravnavati kratkoročnih zapadlih obveznosti (Radek, 2006, str. 14). Glede na čas ločimo: Kratkoročno plačilno sposobnost (kar pomeni, sposobnost podjetja, da v kratkem roku zagotovi potrebna sredstva za pravočasno izvedbo plačil). Temeljni pogoj za zagotavljanje kratkoročne plačilne sposobnosti podjetja je usklajevanje materialnih, denarnih in poslovnoizidnih tokov podjetja. Nepogrešljiv inštrument za tako usklajevanje je kratkoročno 13 finančno načrtovanje. Pri načrtovanje moramo vedno upoštevati stopnjo tveganja, saj je pri še tako skrbnem načrtovanju nemogoče v vsakem trenutku zagotoviti natančno tisto velikost sredstev, ki jo potrebujemo za plačilo zapadlih obveznosti. Zato podjetje praviloma načrtuje določeno likvidnostno rezervo (presežek prejemkov nad izdatki). Kadar prejemki presegajo izdatke le za najugodnejšo likvidnostno rezervo, govorimo o najugodnejši (optimalni) kratkoročni plačilni sposobnosti podjetja. Čim manj natančno je kratkoročno finančno načrtovanje, večji sta tveganje in potreba po likvidnostni rezervi glede na kratkoročno plačilno sposobnost podjetja. V tem primeru je potrebna likvidnostna rezerva praviloma večja od najugodnejše (optimalne) (GEA College, 1999, str. 28). Dolgoročno plačilno sposobnost (kar pomeni, da je podjetje sposobno zagotavljati svojo plačilno sposobnost na dolgi rok). Podjetje je sicer lahko v danem trenutku plačilno sposobno, vendar posluje z izgubo ali financira dolgoročne naložbe s kratkoročnimi obveznostmi. Ta položaj kaže na tveganje pri uresničevanju načela dolgoročne plačilne sposobnosti. Skrajni primer tega položaja nastopi, kadar so sredstva podjetja manjša od njegovih dolgov (stvarna dolgoročna plačilna nesposobnost podjetja). V skladu s temeljnim načelom dolgoročne plačilne sposobnosti mora rastoče podjetje ohranjati in povečevati svoj lastniški kapital (finančna moč podjetja) ter vzpostavljati in ohranjati ustrezno dolgoročno financiranje kratkoročnih naložb, to je dolgoročno finančno ravnotežje podjetja (GEA College, 1999, str. 32). 2.2.2 Vrste kazalnikov plačilne sposobnosti Poznamo tri vrste kazalnikov plačilne sposobnosti. To so kazalnik dnevne plačilne sposobnosti, kazalnik planirane plačilne sposobnosti in kazalnik optimalne plačilne sposobnosti. a.) Kazalnik dnevne plačilne sposobnosti Tukaj ugotavljamo razmerje med denarnimi sredstvi in zapadlimi obveznostmi. Če znaša izračunani kazalnik 1,25, pomeni, da ima podjetje za 25 % več denarnih sredstev, kot ima v danem trenutku zapadlih obveznosti. To pomeni, da je podjetje na določen dan sposobno z razpoložljivimi denarnimi sredstvi poravnati dospele obveznosti in morebiti plasirati viške denarnih sredstev. 14 Če znaša izračunani kazalnih 0,90, pomeni, da ima podjetje za 10 % manj denarnih sredstev, kot ima v danem trenutku zapadlih obveznosti. To pomeni, da podjetje ne more poravnavati obveznosti na določen dan in je plačilno nesposobno. Za ohranitev plačilne sposobnosti bi bilo potrebno v tem primeru povečati razpoložljiva denarna sredstva (npr. z najetjem kredita) ali pa podaljšati roke plačil dospelih obveznosti. Če kazalnih dnevne plačilne sposobnosti pomnožimo s 100, dobimo stopnjo pokritja zapadlih obveznosti z denarnimi sredstvi. Če na primer znaša stopnja pokritja 90 %, to ne pomeni, da je podjetje 90-odstotno likvidno, 10-odstotno pa nelikvidno. Na določen dan je sposobno poravnati 90 % zapadlih obveznosti. b.) Kazalnik planirane plačilne sposobnosti Pri tem kazalniku ugotavljamo razmerje med seštevkom denarnih sredstev, terjatev in vrednostnih papirjev s seštevkom zapadlih obveznosti in planiranih obveznosti. S tem kazalnikom ugotovimo, ali bo podjetje plačilno sposobno v prihodnjih dneh ali v prihodnjem mesecu. Če je kazalnik 1 ali več, bo podjetje v nekem obdobju sposobno z razpoložljivimi denarnimi sredstvi poravnati zapadle obveznosti. Seveda le ob pogoju, da bodo vse terjatve in vrednostni papirji vnovčeni in da se zapadle obveznosti ne bodo povečale. Če je kazalnik manjši od 1, podjetje ne bo sposobno poravnati svojih zapadlih obveznosti. Vedno obstaja tveganje, da se vse terjatve in vrednostni papirji ne bodo pravočasno in v celoti spremenili v denar. To pomeni, da mora biti kazalnik planirane plačilne sposobnosti večji od ena. Tako bo podjetje dovolj varno glede plačilne sposobnosti v načrtovanem obdobju. Za koliko naj bo večji od ena, ugotavljamo z naslednjim kazalnikom. c.) Kazalnik optimalne plačilne sposobnosti S tem kazalnikom ugotavljamo odstotek tveganja vnovčevanja terjatev in vrednostnih papirjev, kar je zelo težko, saj vsa tveganja težko predvidevamo. Če je izračunani kazalnik planirane plačilne sposobnosti enak ali večji od kazalnika optimalne plačilne sposobnosti, potem podjetje zagotavlja plačilno sposobnost v prihodnjem obdobju, sicer ne (Radek, 2006, str. 14-16). 15 2.3 Likvidnost Likvidnost je sposobnost preoblikovanja nedenarnih delov sredstev v denarno (likvidno) obliko. Kolikor manj časa je potrebno za to preoblikovanje, tem večja je likvidnost takšnega dela premoženja. Stopnja likvidnosti torej pomeni potreben čas (pa tudi stroške), da se določeni del aktive spremeni iz nedenarne v denarno obliko premoženja. Zato tudi govorimo o tem, da imajo posamezni deli aktive različno stopnjo likvidnosti. 2.3.1 Oblike sredstev v podjetju Sredstva podjetij se nahajajo med poslovanjem v različnih pojavnih oblikah. Za obravnavo likvidnosti podjetja bi jih lahko razdelili na dva dela: denarne oblike sredstev, ki jih lahko v vsakem trenutku zamenjamo v nedenarno obliko; nedenarne oblike sredstev, kjer je potreben čas za preoblikovanje v denarno obliko in so glede na stopnjo likvidnosti različno oddaljene od denarne oblike. Po principu padajoče likvidnosti sredstev zgleda likvidnost sredstev tako: Raven 0 – sredstva v denarni obliki; Raven 1 – vrednosti papirji, zavarovane terjatve; Raven 2 – nezavarovane terjatve; Raven 3 – blago in končni izdelki; Raven 4 – proizvodnja v teku; Raven 5 – polizdelki; Raven 6 – material in surovine; Raven 7 – dolgoročne finančne naložbe; Raven 8 – opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe, oprema); Raven 9 – neopredmetena dolgoročna sredstva (patenti, licence, izumi). Najbolj in absolutno likvidno sredstvo je denar (gotovina v blagajni in vpogledna sredstva na računu). Takoj za denarjem so po stopnji likvidnosti vrednostni papirji, ki se lahko s prodajo hitro preoblikujejo v denar. Vendar to ne velja za vse vrednostne papirje, pa tudi ne za iste vrednostne papirje ob vsakem trenutku (npr. izdajatelj vrednostnega papirja je pred stečajem). 16 Terjatve po stopnji likvidnosti sledijo vrednostnim papirjem. Tudi tukaj moramo paziti, da ne gre za terjatve nasproti slabim plačnikom. Zaloge imajo v primerjavi s terjatvami nižjo stopnjo likvidnosti, vendar različno glede na strukturo zalog. Pri zalogah imajo najvišjo stopnjo likvidnosti zaloge blaga in končnih izdelkov, najnižjo stopnjo imajo zaloge nedokončane proizvodnje, ki jih je najtežje prodati. Najnižjo stopnjo likvidnosti imajo opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva, ker se njihova vrednost postopoma (skozi amortizacijo) preoblikuje v denarno obliko (Radek, 2006, str. 13). 2.4 Plačilna nedisciplina S pojmom finančne oziroma plačilne nediscipline lahko razumemo nespoštovanje dogovorjenih zneskov, rokov in načinov poravnavanja obveznosti. V praksi se težava najprej pokaže kot tehnična plačilna nesposobnost podjetja (ustavi se sprotno plačevanje zapadlih obveznosti). Podjetje postane plačilno nesposobno, če: ob drugih nespremenjenih okoliščinah kupci ne poravnajo prejetih računov, če mu ne uspe pravočasno prodati svojih proizvodov, če mu ne uspe dokončati proizvodov ali ima svoja sredstva vezana v velikih ali celo zastarelih zalogah materiala. (Bergant, 2001, str. 159). Plačilna nedisciplina pomeni, da podjetja ne poravnavajo svojih obveznosti v roku zapadlosti. Razlogov za to je lahko več. Možno, da se je podjetje preveč zadolžilo pri kakšni novi naložbi, mogoče tudi sami niso dobili pričakovanega denarja od svojih kupcev ali kaj drugega. Zato je zmanjkalo sredstev za poplačilo rednih obveznosti. Ker drugo podjetje ni dobilo denarja za svoje terjatve, je tudi to podjetje zapadlo v plačilno nesposobnost. 17 3 FINANČNA FUNKCIJA 3.1 Pomen finančne funkcije Finančna funkcija ima v vsakem podjetju pomembno vlogo, saj skrbi za denarna sredstva, brez katerih ni mogoče poslovati. Temu pravimo financiranje, kar pomeni pridobivanje potrebnih denarnih sredstev. Na drugi strani imamo investiranje. To pa pomeni, za kaj bomo priskrbljena denarna sredstva porabili. To so poslovne finance. Ko imamo denarna sredstva na razpolago, jih uporabimo za nakup prvin poslovnega procesa in za pridobitev delovne sile. Tako denarna sredstva spremenimo v nedenarno obliko. Nato se denar preko proizvodnega procesa preoblikuje v izdelke ali v storitve. Izdelek ali storitev prodamo in čakamo, da dobimo poplačane terjatve, ki so nastale do naših kupcev. Šele, ko dobimo za prodani izdelek ali storitev plačilo, se sredstva spet spremenijo v denarno obliko. 3.1.1 Finančna analiza Finančna analiza je del analize poslovanja podjetja, ki je usmerjena v potrebe odločanja na področju finančne funkcije podjetja. Ukvarja se z analiziranjem poslovanja z vidika finančne funkcije v podjetju, in sicer presoja finančne tokove (prejemke in izdatke ter pritoke in odtoke) oziroma se ukvarja s presojanjem procesov in stanj, ki so povezani z vlaganjem (financiranjem) in naložbenjem (investiranjem) (Avsec, 2007, str. 23). 3.1.2 Načela financiranja podjetja Pomembna načela financiranja podjetja, ki jih moramo pri določanju finančnih ciljev podjetja in nato sprejemanju odločitev nujno upoštevati, so: načelo večanja lastnikovega bogastva kot večanje tržne cene enote navadnega (osnovnega) lastniškega kapitala, načelo potrebne likvidnosti in plačilne sposobnosti, 18 načelo potrebnega (lastniškega) kapitala (kapitalska ustreznost glede na dejavnost, ki jo podjetje opravlja, in tveganje pri opravljanju teh poslov), načelo finančne stabilnosti kot načelo rokovne usklajenosti med ročnostjo naložbe v (dolgoročna) sredstva in ročnostjo razpoložljivih (dolgoročnih) virov financiranja kot primerno razmerje med sredstvi in dolgovi, načelo primernega razmerja med (lastniškim) kapitalom in dolžniškim kapitalom (dolgovi) z vidika finančnega vzvoda in njegovega vpliva na tržno vrednost enote lastniškega kapitala, načelo financiranje glede na: tveganje upnika, da ne bo dobil plačila, tveganje za nedoseganje (potrebnega) finančnega izida, načelo finančne elastičnosti glede na možnost priskrbe dodatnih virov financiranja (kapitala in dolgov) in predčasnega odplačila dolgov (dolžniškega kapitala) (Peterlin, 2000, str. 77-78). 3.1.3 Finančni vzvod in finančno tveganje Za podjetje je zelo pomembno, kako financira svoje poslovanje. Gre za razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom (dolgovi in kapitalom) glede na razmerje med donosom naložb in ceno (stroški) virov financiranja (finančni vzvod). Od razmerja virov financiranja in njegove cene je odvisno tudi finančno tveganje. Pri sprejemanju finančnih odločitev se posledice ter odločitev pokažejo v prihodnosti (v daljšem ali krajšem obdobju) in so praviloma negotove. Pomenijo lahko motenje tekočega in še bolj razvojnega poslovanja, večkrat pa kar konec poslovanja podjetja. Obvladovanje tveganja vodi k večji varnosti, donosu in likvidnosti (Repovž in Rebernik, 2000, str. 70-71,73). 3.1.4 Povezanost poslovnih financ z drugimi področji Poslovne finance so povezane z drugimi področji v podjetju, predvsem z računovodstvom, proizvodnjo in trženjem. So povezava med vsemi poslovnimi področji. Vse poslovne odločitve imajo namreč takšne ali drugačne finančne posledice. Finančna služba ima v podjetju pregled nad finančnim dogajanjem in daje povratne informacije posameznim delom poslovnega procesa, če skupni finančni izidi odstopajo od načrtov (Radek, 2006, str. 9). 19 3.1.5 Naloge finančnega direktorja Naloge, ki jih opravlja finančni direktor, so: Opredeliti mora kratkoročne in dolgoročne stroške in koristi, povezane z uporabo sredstev podjetja. Najti mora vire sredstev in ugotoviti njihove stroške. Izbrati tiste vire sredstev in tisto uporabo sredstev, s katerimi najbolje sledi cilju poslovanja podjetja. Oceniti tveganje in donosnost vsake poslovne aktivnosti. 3.2 Terjatve 3.2.1 Pojem terjatve Kamenšek in Mayr (2006, str. 68) pravita, da so terjatve na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve. 3.2.2 Vrste terjatev Terjatve delimo na: dolgoročne (dolgoročne terjatve se pojavljajo, kadar prodamo izdelek ali storitev kupcu na dolgoročno odplačevanje, katerih zapadlost je več kot eno leto); kratkoročne (vse terjatve, ki zapadejo v roku enega leta). Terjatve lahko delimo tudi glede na zapadlost. Imamo zapadle in nezapadle terjatve. Glede na dolžnika do povezanih oseb delimo tiste, ki se nanašajo na uskupinjena odvisna podjetja, 20 neuskupinjena odvisna podjetja, pridružena podjetja in skupaj obvladovana podjetja. Glede na sedež dolžnika poznamo stranke v državi in stranke v tujini. Najpomembnejše so terjatve do kupcev. Terjatve do kupcev so terjatve v zvezi s prodanimi proizvodi, trgovskim blagom in opravljenimi storitvami, pa tudi s prodanimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Ob terjatvah do kupcev se v podjetjih najpogosteje pojavljajo še: Terjatve do dobaviteljev prvin poslovnega procesa (to so dobaviteljem dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena dolgoročna sredstva in še neopravljene storitve in tudi dobaviteljem dana predplačila in varščine). Terjatve do zaposlencev (to so delavcem dani predujmi in odškodninske obremenitve). Terjatve do udeležencev pri razporejanju poslovnega izida (to so terjatve od države iz naslova plačanih davkov ali do tistih, ki so dolžni prispevati k poravnavi izgube). Terjatve do financerjev (te terjatve se pojavljajo v zvezi z nevplačanim, v plačilo zapadlim vpisanim kapitalom). Terjatve do uporabnikov finančnih naložb (te terjatve nastajajo v zvezi z uporabnikom obračunanimi obrestmi in deleži v njihovem čistem dobičku). Terjatve do države v zvezi z vstopnim davkom na dodano vrednost (Kamenšek, 2006, str. 69-70). 3.2.3 Upravljanje s terjatvami Najpomembnejše so terjatve do kupcev. Ko pri poslovnem procesu nastanejo proizvodi, moramo te izdelke tudi prodati. Prodajna cena izdelka naj bi bila vedno višja, od stroškov, potrebnih za izdelavo tega izdelka. Ko dobimo gotovinsko plačilo za prodani izdelek, se nam povečajo denarna sredstva. Če se dogovorimo za odloženo plačilo, nastanejo terjatve do kupcev. V takšnem primeru vedno obstaja možnost, da svojih terjatev ne bomo dobili plačanih. Zato moramo terjatve v podjetju vedno sproti spremljati in izterjevati, če niso poravnane. Pri izbiri načina izterjave mora biti podjetje pozorno na posledice posamezne izbire. Natančno mora vedeti, kakšne želje ima v sodelovanju s poslovnim partnerjem in kako izbrani koraki vplivajo na možnost nadaljnjega poslovanja. Izbrana metoda mora biti tudi finančno ustrezna. Podjetje naj bi poskušalo z danimi stroški izterjati čim več oziroma določen dolg izterjati s čim manjšimi stroški (Frantar, 2004, str. 19). 21 3.2.4 Roki plačila terjatev Slovenska podjetja se ob globalizacijskih tokovih srečujejo z veliko konkurenco in pritiski na zniževanje prodajnih cen. S tem v zvezi so prisiljena tudi v bolj liberalno blagovno kreditiranje svojih kupcev, torej v daljše brezplačno blagovno kreditiranje le-teh (daljši plačilni roki), kar se kaže v daljši vezavi denarja v terjatvah, s tem pa se seveda povečuje finančno tveganje (Zorko, 2003, str. 66). Krajši plačilni roki med podjetji so 8 oziroma 15 dni. Vendar ni nujno tako. Podjetje lahko ima tudi 30-dnevne, 60-dnevne, 90-dnevne, včasih tudi 120-dnevne plačilne roke. 22 4 NADZOR NAD TERJATVAMI V PODJEJTU X 4.1 Predstavitev podjetja Podjetje X je bilo ustanovljeno leta 1896. Iz majhne trgovine z železnino je po skoraj sto letih razvoja nastal sodoben trgovski sistem. Danes se delniška družba uvršča med največja trgovska podjetja z železnino, gradbenimi in inštalacijskimi izdelki. Pri prodaji programov, ki obsegajo več kot 50.000 vrst izdelkov, sodeluje podjetje z 8000 poslovnimi partnerji v Sloveniji in v svetu. Zastopa številne najbolj znane in kakovostne blagovne znamke s področja tehničnih izdelkov. Na domačem trgu oskrbuje podjetje v vseh večjih mestih številne končne porabnike, graditelje in obrtnike. Imajo več kot 30 sodobnih trgovskih centrov in trgovin ter številna lastna podjetja v Evropi. Podjetje ima predstavništvo v Rusiji in na Kitajskem. Hčerinska podjetja ima to podjetje X tudi na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Nemčiji, Italiji in na Češkem. Število zaposlenih v podjetju X iz leta v leto narašča. V letu 2006 je bilo zaposlenih 4075 ljudi, v letu 2007 4311 ljudi in v letu 2008 načrtujejo 4592 zaposlenih. Do leta 2010 naj bi imeli že več kot 6.000 zaposlenih. 4.2 Predstavitev dejavnosti Dejavnost na ravni podjetja so trgovina na debelo, trgovina na drobno in storitve. Področja na ravni podjetja so razvojno področje, finančno področje, splošno kadrovsko področje, ekonomsko-analitsko področje, računovodstvo, področje avtomatske obdelave podatkov in investitorski inženiring. Podjetje ima predstavništva v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Podjetje s svojim prodajnim programom oskrbuje strojegradnjo in kovinsko predelovalno industrijo, obrt, gradbena, lesno-predelovalna in montažerska podjetja, železarne in livarne ter končne porabnike. Vključuje se tudi v skupine kupcev s posebnimi zahtevami, kot so železniško-transportna podjetja in PTT sistemi. Programe, ki jih ima podjetje, lahko razdelimo na: kemija in papir (barve in kemični izdelki, papir, grafični material in embalaža); 23 izdelki za široko porabo (akustika in videotehnika, mali gospodinjski aparati, bela tehnika, ogrevalna telesa, gospodinjski pripomočki, računalniška in birooprema, telekomunikacije, zeleni program, kmetijsko-gozdarski program, drugi izdelki široke porabe); tehnični izdelki (okovje, vijaki in pritrdilna tehnika, strojno in vpenjalno orodje, brusni materiali, stroji in pribor, merilno orodje, logistična oprema, ročno orodje, zaščita); energetika in instalacije (elektroinstalacije, razsvetljava, vodniki in kabli, stikalna tehnika, energetska oprema, vodovodne instalacije, sanitarna keramika, ogrevanje in prezračevanje, drugi instalacijski in elektro materiali); metalurški izdelki (pločevina in trakovi, nosilci in profili, varilno-tehnični materiali, palična jekla in žice, cevi, orodna jekla, barvasta metalurgija); gradbeni material in les (cement in apno, betonsko železo in armaturne mreže, opeka in strešna kritina, izolacije, les in lesni izdelki). 4.2.1 Struktura prodaje po programih v letu 2006 11 % energetika in inštalacije 3 % storitve 33 % metalurgija 12 % gradbeni material in les 8 % tehnični izdelki 9 % kemija in papir 24 % izdelki široke porabe Legenda: 1 - energetika in inštalacije, 2 - storitve 3 - metalurgija 4 - gradbeni material 5 - tehnični izdelki 6 - kemija in papir 7 - izdelki široke porabe 24 11% 24% 3% 1 2 3 4 5 9% 33% 6 7 8% 12% Graf 1: Struktura prodaje po programih v letu 2006 Iz grafa 1, ki predstavlja strukturo prodaje po programih za leto 2006, je razvidno, da podjetje X proda največ metalurških izdelkov ter izdelkov široke porabe. Metalurške izdelke kupujejo predvsem podjetja, ki so tudi glavni dolžniki. Izdelke široke porabe pa kupujejo predvsem fizične osebe. 4.2.2 Vizija podjetja Vizija podjetja je, da bodo na slovenskem trgu še utrdili položaj pri prodaji kakovostnih izdelkov in storitev ter krepitev prodaje na tuje trge. Tako bodo v prihodnje udejanjali poslanstvo vseh zaposlenih v podjetju – zadovoljstvo kupcev, poslovnih partnerjev in lastnikov. 4.2.3 Cilj podjetja Cilj podjetja je postati vodilni trgovec s tehničnimi izdelki ter razvijati dolgoročno sodelovanje s partnerji iz industrije, gradbeništva, obrti in preostale tehnične trgovine ter s končnimi kupci. Podjetje želi ostali tudi nosilec dobrih idej, najboljših tehnoloških rešitev ter 25 simbol odprtosti pri povezovanju s poslovnimi partnerji vsega sveta. S ponudbo namerava doseči raven poslovanja, ki bo zadovoljila porabnike različnih kultur, običajev in navad. Postati želi pomemben člen v trgovinski ponudbi srednje Evrope. Stremijo k nenehnemu nadgrajevanju že pridobljenega znanja, kar jih vodi k preseganju zastavljenih ciljev in začrtanih meja. 4.3 Terjatve v podjetju X 4.3.1 Valutni roki pri kupcih Podjetje X ima širok krog poslovanja, s tem pa tudi veliko obveznosti in veliko terjatev do kupcev. Blago nabavijo pri različnih dobaviteljih, ki ga nato prodajo v svojih prodajnih centrih. Pri maloprodajnih kupcih imajo valutni rok 8 dni, pri grosistični prodaji je rok plačila 15, 30 ali 45 dni. Rok plačila je odvisen od obsega prometa, ki ga imajo s posameznim kupcem. Podjetje, ki kupi material samo en krat, ima krajši valutni rok. To je običajno 15 dni. Tista podjetja, ki dosegajo večji letni promet, imajo seveda ugodnejše plačilne pogoje. Vendar se hitro zgodi, da tudi ta podjetja, ki imajo daljši valutni rok, ne poravnajo svojih obveznosti ob valutah. Če podjetje ne dobi plačila svojih kupcev ob valutnem roku, ima s tem dodatne stroške. Podjetje si mora za poplačilo svojih obveznosti zaradi finančne nediscipline kupcev včasih najemati kredite. 4.3.2 Valutni roki podjetja X pri dobaviteljih Za plačilo obveznosti do dobaviteljev ima podjetje X običajno 15-dnevni valutni rok. Pri tistih dobaviteljih, kjer podjetje X nabavlja večje količine blaga, se dogovorijo za daljše plačilne roke. Če plačajo račun dobavitelju predčasno, dobijo za to 2 % sconta na znesek računa. V kolikor ne plačajo obveznosti v roku, dobijo zakonske zamudne obresti. S tem ima podjetje X dodatne stroške. 26 4.3.3 Nadzor nad terjatvami v podjetju Nadzor nad terjatvami ima v podjetju X finančna služba skupaj z računovodsko službo. Računovodska služba posreduje informacije finančni službi, da lahko le-ta sprejema ukrepe in nadaljnje odločitve. Ker je v podjetju X veliko kupcev, sprotno vsakodnevno spremljanje toka kupcev ni mogoče. Podjetje ima nadzor nad terjatvami slabo organiziran. Vsak začetek tedna izpišejo odprte postavke neplačanih terjatev. Nato pokličejo največje kupce in jih opozorijo na zamujeno valuto plačila računa. Nato čez en teden spet izpišejo odprte postavke do kupcev. Če je med njimi še vedno isto podjetje, ki ponovno ni plačalo računa, kljub opozorilu po telefonu, mu pošljejo pisni opomin za plačilo. Preglednica 1: Stanje terjatev po zamudi plačila Starost terjatev (število dni) Znesek terjatev v EUR do 8 dni Delež terjatev v % 115,222.778 38,25 % od 9 do15 845.000 0,28 % od 16 do 30 600.000 0,20 % od 31 do 45 170,356.800 56,57 % od 46 do 60 300.000 0,10 % 13,897.922 4,60 % 301,222.500 100% več kot 60 dni Skupaj: Iz zgornje preglednice je razvidno, da ima podjetje X največ tistih terjatev, ki zamujajo od 30 do 45 dni. 4.3.4 Delež terjatev v sredstvih podjetja X leto 2006 terjatve/sredstva x 100 = leto 2005 terjatve/sredstva x 100 = 240,323.807/742,809.005 x 100 = 32,35 % 182,710.314/554,621.184x 100 = 32,94 % 27 V letu 2005 in 2006 ima podjetje približno enak odstotek terjatev glede na sredstva v podjetju. 4.3.5 Vrste tveganj v podjetju X Podjetje ima različna tveganja, ki so razdeljena v pet skupin. To so: strateško tveganje tehnološko tveganje operativno tveganje finančno tveganje organizacijsko-kadrovsko tveganje Strateško tveganje je povezano predvsem z morebitnim prepočasnim odzivanjem na zahteve trga in poteze konkurence. Sem spada tudi nevarnost neobvladovanja širokega asortimana izdelkov in visokega tržnega deleža pri posameznih programih ali kupcih ter neustrezna izbira lokacije. Tehnološko tveganje pomeni, da poslovni proces zahteva neprekinjeno razpoložljivost proizvodnih strojev in informacijske tehnologije. Operativno tveganje sporoča, da moramo obvladati dobavitelje, zaloge, artikle in vse ostale podatke. 4.3.5.1 Finančno tveganje Finančno tveganje je tveganje, ki se pojavlja v zvezi z denarjem, plačili kupcev, krediti, plačili obveznosti, skratka vse, kar se dogaja v finančni službi. Organizacijsko-kadrovsko tveganje je razvoj kadrov in zagotavljanje pravne pomoči. Zaradi zagotavljanja ustreznega obvladovanja tveganj vsebuje register tveganj tudi najpomembnejše kontrole, ki tveganja zmanjšujejo. Pomembno vlogo pri obvladovanju tveganj ima služba notranje revizije, ki se v skladu z letnim načrtom dela ukvarja s preverjanjem delovanja kontrolnih dejavnosti na področjih, ki so v registru tveganj prepoznana kot najbolj tvegana. Pri finančnem tveganju sledijo sprejeti finančni politiki, ki zajema povečanje tržne vrednosti podjetja X, doseganje stabilnosti poslovanja, večja predvidljivost denarnih tokov in višine dobička ter zmanjšanje učinkov izjemnih škodnih dogodkov. 28 4.3.5.2 Kreditno tveganje Kreditno tveganje zajema omejevanje izpostavljenosti posameznemu kupcu, ugodnosti pri predplačilu, zamudne obresti, zavarovanje terjatev in politiko izterjave terjatev. Pri tem upoštevamo, da bi lahko prestroga politika upravljanja kreditnih tveganj zmanjševala konkurenčnost podjetja. Ta bi se kazala v izgubi določenega dela strank in s tem prihodkov. Za omejevanje izpostavljenosti omenjenemu tveganju je pridobitev zavarovanja za terjatve več kot 100.000,00 EUR. Terjatve iz tujine zavarujejo še preko zavarovalnih družb. Določajo tudi limit za nove kupce glede na ocenjeno boniteto podjetja. Spremljajo gibanje terjatev po kupcih v posameznih obdobjih. Vendar imajo kljub dokaj dobri kreditni politiki veliko neizterjanih terjatev, ki so že zapadle. 4.3.5.3 Plačilno sposobnostno tveganje Plačilno sposobnostno tveganje je tveganje, da bo podjetje X naletelo na težave pri zbiranju finančnih sredstev, potrebnih za izpolnitev finančnih obveznosti. Podjetje X ima razpršene zunanje vire financiranja, organizirane kredite pri bankah, ki omogočajo črpanje posojila glede na trenutne potrebe, dogovorjeno možnost aktiviranja kratkoročnih finančnih naložb. Hkrati zapira svoje terjatve preko inštitucij za izterjavo zapadlih in nezapadlih terjatev. Eden izmed pomembnih dejavnikov so maloprodajni kupci, saj predstavljajo 20 % celotnih prihodkov. 4.3.5.4 Služba notranje revizije Notranjerevizijska dejavnost v podjetju X temelji na pravilniku o delovanju ter v skladu s standardi notranjega revidiranja. Delo v službi notranje revizije se izvaja v skladu z letnim načrtom in ob sodelovanju z upravo. Cilj podajanja zagotovil in svetovanja je pomoč pri obvladovanju tveganj. Izvajanje notranjih revizij pomeni preverjanje, ali so tveganja obvladana, ali je poslovanje v skladu s predpisi in ali je učinkovito in uspešno. Pod sistemom notranjih kontrol v podjetju X razumemo postopke, ki s svojim delovanjem zagotavljajo: točnost, zanesljivost in popolnost informacij in evidenc, izdelovanje pravilnih in resničnih računovodskih izkazov, 29 varovanje premoženja in ugleda, preprečevanje in odkrivanje napak, upoštevanje in izvajanje predpisov in načel. V letu 2006 je podjetje X izvedlo dve redni notranji reviziji in tri ponovne revizije. Izdanih je bilo šest poročil, ki jih je sprejela uprava. 4.3.5.5 Inflacijsko tveganje Glede na to da ima podjetje X podjetja tudi v tujini, si močno prizadeva za omejitev in zmanjšanje inflacije. Hkrati ocenjuje, da je inflacijsko tveganje zelo nizko. 30 5 KAZALNIKI KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE LIKVIDNOSTI V PODJETJU X 5.1 Kazalniki kratkoročnega in dolgoročnega likvidnostnega položaja Kazalniki kratkoročnega likvidnostnega položaja omogočajo vpogled v likvidnost podjetja z vidika kratkoročnih sredstev in njihovih virov; kazalniki dolgoročnega likvidnostnega položaja pa vpogled v likvidnost podjetja z vidika pokritja dolgoročnih sredstev z dolgoročnimi viri. Informacije o likvidnostnem položaju podjetja so pomembna za vse interesne skupine, saj so to informacije o preživetju podjetja. Finančno ravnotežje podjetja ni samo vprašanje razmerja med lastnimi in tujimi viri sredstev, temveč predvsem vprašanje usklajene časovne ročnosti med sredstvi in njihovimi viri. Izračunane vrednosti nam podajo določeno informacijo o finančnem stanju podjetja, pravi občutek o primernosti določene vrednosti koeficienta dobimo šele na podlagi primerjave s povprečjem posamezne panoge dejavnosti z drugimi podjetji v panogi ali s primerjavo po obdobjih (Avsec, 2007, str. 55). 5.2 Koeficienti kratkoročne likvidnosti podjetja X za leto 2005 in 2006 Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti - hitri koeficient V EUR Leto 2006 a. Hitri koeficient likvidna sredstva kratk.obv. 2,189.438 423,717.956 0,005 Leto 2005 2,674.258 0,008 307,770.466 Priporočena vrednost koeficienta gotovinske likvidnosti je 0,5. (Avsec, 2007, str. 56). Podjetje X ima v letu 2006 0,005 enot likvidnih sredstev na eno enoto kratkoročnih obveznosti. Ima absolutno premalo sredstev, kljub temu da se podjetje ukvarja s trgovino. Koeficient gotovinske likvidnosti zahteva, da naj bi bila polovica kratkoročnih obveznosti pokrita z likvidnimi sredstvi, to je z denarjem in hitro vnovčljivimi vrednostnimi papirji. Koeficient preverja, ali bi se dalo z gotovino in hitro vnovčljivimi vrednostnimi papirji pokriti vse kratkoročne obveznosti in, če je vrednost pod 1, to seveda ni mogoče. Ta koeficient je lahko 31 manjši od 1, pri tem pa ni nujno, da ima podjetje X težave s plačilno sposobnostjo. Kratkoročni dolgovi lahko namreč zapadejo veliko kasneje, kot se bodo v podjetju X zbrala dodatna denarna sredstva. Stalno zmanjševanje hitrega koeficienta nakazuje negativen trend, kar res vodi v nelikvidnost. Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti – pospešeni koeficient V EUR Leto 2006 b. Pospešeni koeficient likv. sreds.+kratk.terj. kratk.obv. 242,513.245 Leto 2005 0,57 423,717.956 185,710.314 0,60 307,770.466 Priporočena vrednost koeficienta pospešene likvidnosti je med 0,5 in 1. Ta koeficient je kakovosten pripomoček za merjenje plačilne sposobnosti podjetja, saj obravnava sredstva, ki se lahko najhitreje pretvorijo v denarno obliko, to pa so denarna sredstva, kratkoročne naložbe in terjatve do kupcev. V števcu niso vključene zaloge, ki po svoji vsebini predstavljajo najbolj nelikviden del kratkoročnih sredstev podjetja ( Avsec, 2007, str. 56). Ta koeficient pove, da ima podjetje X v letu 2006 eno enoto kratkoročnih obveznosti pokritih z 0,57 enote kratkoročnih sredstev, v letu 2005 pa z 0,60 enote kratkoročnih sredstev. Izid prikazuje kratkoročno sposobnost pokritja kratkoročnih obveznosti. Pove, ali je podjetje v obdobju enega leta s svojimi likvidnimi sredstvi in kratkoročnimi terjatvami sposobno pokriti vse svoje kratkoročne obveznosti. Večji kot je izid, boljša je sposobnost pokritja in obratno. Izid je odvisen tudi od tega, kako hitro so vnovčljive zaloge posameznega podjetja. Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti - kratkoročni koeficient V EUR Leto 2006 c. Kratkoročni koeficient kratk.sreds. kratk.obv. 422,997.888 423,717.956 Leto 2005 1,0 303,074.775 0,98 307,770.466 Priporočena vrednost koeficienta tekoče likvidnosti je 2 ali več in predpostavlja, da bo podjetje lažje zagotavljalo kratkoročno plačilno sposobnost, če bodo kratkoročne obveznosti pokrite z večjim zneskom kratkoročnih sredstev (Avsec, 2007, str. 56). Koeficienta kratkoročnega kazalnika za podjetje X v letu 2005 in 2006 sta skoraj enaka. Vidimo, da imamo na eno enoto kratkoročnih obveznosti eno enoto kratkoročnih sredstev, kar je pod minimalno vrednostjo priporočene vrednosti. Ker pa so tudi kratkoročna sredstva med seboj 32 različno likvidna, ima podjetje lahko denarne težave kljub visoki vrednosti kratkoročnega koeficienta. Če je izid tega koeficienta zelo visok, spet ni v redu, saj to pomeni, da imamo v podjetju preveč kratkoročne gotovine, ki bi jo lahko bolj donosno naložili. 5.3 Koeficienti dolgoročne likvidnosti podjetja X za leto 2005 in 2006 Koeficient kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev V EUR Leto 2006 a. Kapitalska pokritost dolg. kapital dolg.sreds. 212,658.029 Leto 2005 0,66 319,811.117 176,441.453 0,70 251,048.813 sredstev S tem kazalnikom prikazujemo razmerje relativnega obsega lastniškega financiranja dolgoročnih sredstev. Če je njegova vrednost enaka 1, so celotna dolgoročna sredstva financirana z lastnimi viri (Avsec, 2007, str. 57). Kazalnik prikazuje pokritost dolgoročnih sredstev s kapitalom. V podjetju X je ena enota dolgoročnih sredstev pokrita z manj kot eno enoto kapitala. Podjetje vedno več dolgoročnih sredstev financira s tujimi viri, torej ne s kapitalom. Razlogi za to so lahko različni. Možno, da so investirali v dejavnosti ali morda izplačevali dividende. Večja je vrednost koeficienta, večje tveganje nosijo lastniki podjetja. Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev V EUR Leto 2006 b. Dolg. pokritost dolg. sredstev kap+dolg.dolgovi+rezer+DPČR dolg. sredstva 319,091.049 319,811,.117 Leto 2005 1,0 244,934.977 0,97 251,048.813 Tudi s tem koeficientom prikazujemo financiranje dolgoročnih sredstev podjetja. Če je vrednost koeficienta manjša od 1, to pomeni, da so dolgoročna sredstva podjetja financirana tudi s kratkoročnimi viri. Če je vrednost 1 ali več, govorimo o zdravem financiranju, saj to pomeni, da je z dolgoročnimi viri financiran tudi del kratkoročnih sredstev (Avsec, 2007, str. 57). Vidimo, da ima podjetje zdravo financiranje, predvsem v letu 2006. 33 Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog V EUR Leto 2006 c. Dolg.pokritost dolg. sredstev in kap+dolg.dolgovi+rezer+DPČR dolg.sreds.+zaloge 319,091.049 0,74 431,947.793 Leto 2005 244,934.977 0,71 343,252247 zalog Koeficient nam prikazuje financiranje dolgoročnih sredstev v podjetju. Pove, da ima podjetje X eno enoto dolgoročnih sredstev z zalogami, financiranih z 0,74 enote v letu 2006, in z 0,71 enote v letu 2005 dolgoročnih virov. Prikazuje dolgoročno plačilno sposobnost. Priporočena vrednost je 1 ali več. Podjetje ni v merilih priporočenih vrednosti, ker vseh zalog ne pokriva z dolgoročnimi viri, temveč koristi tudi kratkoročne vire. Zalog ni mogoče vnovčiti v kratkem roku, zato naj bi bile financirane z dolgoročnimi viri. 5.4 Sodila obračanja v podjetju X 1. Obračanje terjatev = poslovni prihodki = povprečne kratk. posl .terjatve V EUR 2006 2005 802,716.662 649,094.716 211,517.060 = 3,80 211,517.060 =3,07 Večje kot je obračanje terjatev, boljše je za podjetje, saj se s tem ustvarjajo poslovni prihodki. Izid tega koeficienta pove, da so se kratkoročne poslovne terjatve obrnile v letu 2006 3,80 krat na leto, v letu 2005 pa 3,07 krat. 2. Dnevi vnovčevanja terjatev = 365 = kaza ln ik obračanja terjatev V EUR 2006 2005 365 365 3,7950 = 96,18 3,068 = 118,98 34 Višje so vrednosti izračuna, slabši položaj je za podjetje, saj dobi terjatve plačane kasneje. Nižja je vrednost, boljše je, ker se terjatve hitro poravnavajo. Ta izračun pove, da se terjatve plačujejo v povprečju na 96 dni v letu 2006. V letu 2005 je bila ta vezava terjatev še daljša. Terjatve so bile izterjane v 119 dneh. 3. Obračanje kratkoročnih obveznosti = posl.odhodki-amort.-(odpisi OS+obratnih sreds.)-stroški dela = povprečne kratkoročne obveznosti+PČR V EUR 2006 2005 642,198.043 511,137.311 367,659.953 = 1,75 367,659.953 = 1,39 Iz tega izida je razvidno, da se kratkoročne obveznosti v letu 2006 obrnejo 1,75 krat, leta 2005 pa 1,39 krat. 4. Dnevi plačevanja kratkoročnih obveznosti = 365 = koeficient obračanja kratk. obveznosti V EUR 2006 2005 365 365 1,75 = 208,57 1,39 = 262,59 Izid pove, da se obveznosti plačujejo v 208 dneh v letu 2006, in v 262 dneh v letu 2005. Da se podjetje srečuje s problemom likvidnosti na kratkoročnem nivoju in da je na kratkoročnem nivoju neto dolžnik za več kot dva povprečna mesečna prihodka je razvidno iz izračunanih dni plačevanja kratkoročnih obveznosti. Zelo slabo plačuje svoje obveznosti. 5. Obračanje zalog = čisti prihodki od prodaje = povprečne za log e 35 V EUR 2006 2005 798,540.227 642,050.756 102,170.055 = 7,82 102,170.055 = 6,28 Zaloge se v podjetju X v letu 2006 obrnejo 7,82 krat, v letu 2005 pa 6,28 krat. Obrat zalog je odvisen od tega, s kakšno dejavnostjo se podjetje ukvarja. 6. Dnevi vezave zalog = 365 = koeficient obračanje za log V EUR 2006 2005 365 365 7,82 = 46,68 6,28 = 58,12 . Izid pove povprečno število dni vezave zalog. Leta 2006 je to bilo 46 dni, leta 2005 pa 58 dni. 36 6 FINANČNO-POSREDNIŠKI POLOŽAJ PODJETJA X ZA LETO 2005 IN 2006 Kratkoročni nivo: leto 2006 (v EUR) leto 2005 (v EUR) 310,861.213 210,871.341 1. Kratkoročne terjatve + denarna sredstva + finančne naložbe 2. Kratkoročni dolgovi - 423,717.956 - 309,686.208 - 112,856.743 - 98,814.867 3. Kratkoročni neto dolg ali neto terjatev Dolgoročni nivo: 4. Dolgoročne terjatve in dolgoročna sredstva 5. Dolgoročni dolgovi 156,338.804 - 106,433.020 90,941.331 - 68,493.524 6. Dolgoročni neto dolg ali neto terjatev 49,905.784 22,447.807 Podjetje X je na kratkoročnem nivoju v letu 2005 neto dolžnik, kar pomeni, da ima več kratkoročnih dolgov, kot kratkoročnih terjatev skupaj z denarnimi sredstvi in finančnimi naložbami. Tudi v letu 2006 je neto dolžnik. Na dolgoročnem nivoju je podjetje X v letu 2005 in 2006 neto upnik, kar pomeni, da ima več dolgoročnih terjatev kot dolgoročnih dolgov. Ta podatek pove, da prodaja blago tudi na daljši valutni rok. 37 7 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE LIKVIDNOSTI V PODJETJU X 7.1 Predlogi za izboljšanje likvidnosti Finančni službi v podjetju X predlagamo, naj bolj aktivno sodeluje s komercialno službo. Tako se bo oddelek komerciale lažje odločal, s kom in na kakšen način naj sklene pogodbo, da bo terjatev poplačana v dogovorjenem roku. Tudi komercialna služba lahko pripomore k zmanjšanju neplačanih terjatev, saj pozna svoje stranke. Oddelek financ naj organizira tako, da bodo zaposlili osebo, ki bi delala samo na izterjavi terjatev. Podjetje X je veliko in bi bilo to nujno potrebno. Če ocenimo finančni položaj podjetja, lahko rečemo, da na kratek rok posluje kot dolžnik. Vzrok so lahko tudi neizterjane terjatve do kupcev. Za izboljšanje predlagamo sledeče postopke: izterjavo terjatev preko zunanjih inštitucij, uvedbo postopka odkupa terjatev, uvedbo kompenzacij in ekompenzacij. 7.2 Predlog za izboljšanje likvidnosti podjetja z izterjavo že zapadlih terjatev z zunanjimi inštitucijami Pri vnovčevanju zapadlih terjatev je pomembno, da dolžnik priznava svojo obveznost in da tudi sam razpolaga s terjatvami. Sam postopek vnovčevanja terjatev se prične z naročilom in podpisom pogodbe o vnovčevanju terjatev, v kateri se opredelijo višina nadomestila za opravljeno storitev in čas vnovčitve terjatev. Znesek vnovčene terjatve, zmanjšan za nadomestilo za opravljeno storitev in veljavni davek na nadomestilo, se izplača na transakcijski račun naročnika v roku 5-10 dni po uspešno zaključeni verižni kompenzaciji oziroma po dogovoru. Nadomestilo se zaračuna samo v primeru uspešne vnovčitve terjatev. Višina nadomestila je odvisna od težavnosti zapiranja terjatev. Podjetje X ima veliko neplačanih zapadlih terjatev, zato je potrebno na tem področju veliko narediti. Odločijo se lahko za zapiranje določenih terjatev z inštitucijami, ki so za to usposobljene. Pomembno pri tem je, da ohranijo dobre poslovne odnose med strankami, saj lahko samo tako še naprej z njimi dobro delajo. 38 Ker v podjetju X nimajo posebej službe, ki bi skrbela za izterjavo neplačanih zapadlih terjatev, predlagamo, naj se odločijo, da dajo v izterjavo vse terjatve, ki so zapadle že več kot 30 dni. Primer: Podjetje X je odstopilo v izterjavo podjetje A, ki jim je dolžno že 40 dni znesek 35.000,00 EUR. Z inštitucijo za izterjavo so se dogovorili za 3 % diskont. K temu prištejemo še davek na dodano vrednost. Razliko med odstopljenim zneskom in diskontom dobi podjetje X nakazano na transakcijski račun 3 dni po uspešno zaključeni verižni kompenzaciji. Med letom in ob zaključku leta bodo ugotovili, da bodo z odstopom terjatev drugim inštitucijam imeli precej visoke stroške. Vendar se v podjetju zavedajo, da bodo tako dobili vsaj nekaj poplačanih terjatev, ki jih mogoče drugače ne bi nikoli dobili. Tako na takšen način lahko redno sodelujejo s podjetji, ki se ukvarjajo z izterjavo. 7.3 Predlog za izboljšanje likvidnosti podjetja z uvedbo postopka za odkup terjatev Pri odkupu terjatev gre predvsem za nezapadle terjatve. Pri tem morajo predložiti kopijo računa, iz katerega je razvidno, da terjatev, ki jo odprodajajo, tudi obstaja. Nato sklenejo pogodbo, s katero določijo višino diskonta, le-ta pa je odvisna od zapadlosti odprodane terjatve, bonitete dolžnika in načina zapiranja terjatev. Diskont dorečejo za vsak primer posebej. Pri odkupu terjatev se običajno pojavi cesija. Pri cesiji gre za posel, ko odstopnik terjatve (cedent) odstopi dolžnika (cesusa) prevzemniku terjatve (cesionarju). Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar ga mora upnik obvestiti o odstopu. Nato dolžnik ob valuti poravna obveznosti namesto svojemu upniku prevzemniku terjatve. Tudi za ta način izterjave se podjetje X lahko odloči, zlasti takrat, ko potrebuje večji znesek denarja na določen dan. Pri odkupu terjatev ima višje stroške, saj se izplačajo sredstva za račune, katerih zapadlost je čez 3 mesece. Za ta način zapiranja terjatev se naj zato v prihodnje odločajo le v nujnih primerih. 7.4 Predlog za izboljšanje likvidnosti podjetja z uvedbo kompenzacij Pri kompenziranju gre za to, da se na eni strani zaprejo terjatve do dolžnikov, na drugi strani pa se zaprejo obveznosti do dobaviteljev. Višina nadomestila za opravljeno storitev je odvisna 39 od težavnosti zapiranja terjatev in obveznosti. Podjetje se lahko odloči tudi za to možnost, saj so pri takšnih kompenzacijah bistveno nižji stroški. 7.5 Predlog za izboljšanje likvidnosti podjetja z uporabo eKompenzacij Pri eKompenzacijah lahko prijavljamo vse svoje obveznosti preko elektronske pošte. To se izvaja enkrat v mesecu. Prednost elektronske pošte (elektronskega poslovanja) je, da podjetje lahko prijavlja tudi najmanjše zneske svojih obveznosti. Tukaj se pojavlja tudi slabost. Ne moremo vplivati, katere kupce bo zaprlo. Lahko zapre tudi tiste, ki jih ne bi želeli zapreti. To se lahko zgodi tudi podjetju X. Zaprejo se lahko namreč terjatve do kupcev, ki so plačniki. Zato predlagamo, naj se v finančni službi odločijo, da v eKompenzacijah ne bodo sodelovali. 40 8 UČINEK USPEŠNE IZTERJAVE TERJATEV NA LIKVIDNOST PODJETJA X Pri uspešni izterjavi zapadlih terjatev se bo v podjetju X izboljšala likvidnost. Z denarjem, ki ga bo podjetje dobilo od izterjanih terjatev, bodo lahko ob roku zapadlosti plačali več obveznosti do dobaviteljev ter nabavili večjo količino blaga za prodajo. Pri določenih dobaviteljih bodo dobili tudi sconto za predčasno plačilo. Kljub temu da bo podjetje z izterjavo izterjalo le 60 % neplačanih terjatev, ki so zapadle že več kot 30 dni, bo podjetje X zadovoljno z dosežkom. Pri tistih podjetjih, kjer ne bodo uspeli z izterjavo kljub posredovanju zunanjih inštitucij, se naj po premisleku odločijo za izterjavo po sodni poti. 41 ZAKLJUČEK Finančna nedisciplina je v Sloveniji zelo razširjena. Podjetja bi morala biti bolj pozorna, ko sklepajo pogodbe z novimi strankami - kupci. Kupci seveda prodajalčevo nepazljivost hitro izkoristijo. Zato je zelo priporočljivo, da podjetja - prodajalci, preden sklenejo posel, preverijo boniteto novega kupca. Preverijo, ali je stranka reden plačnik, ali je zadolžen in podobno. Če ugotovijo, da ni reden plačnik, je najbolje, da svojo terjatev zavarujejo z inštrumenti zavarovanja. Finančna služba mora sproti spremljati terjatve, da ne prihaja do zamud pri plačilih. Pomembno je, da finančna služba sodeluje s komercialno službo, saj finančna služba spremlja, katera stranka plačuje svoje obveznosti v roku in katera ne. Tako lahko posreduje informacije komercialni službi, da se le-ta lažje odloči, s kom bo sklepala posle. Kadar pride do sklenitve posla in upnik ne dobi plačila ob valuti, moramo upnika pisno ali ustno opozoriti. Če kljub opozorilom, ne dobimo nakazila, se moramo odločiti, kako naprej. Ali bomo in kako bomo ukrepali in ali bomo še dolgo čakali na svoj denar. Uvedba izterjave terjatev z zunanjimi inštitucijami je ključna rešitev za podjetje X, saj nima svoje službe za izterjavo. Kot možnost nadaljnje uporabe menimo, naj podjetje X v prihodnje uporablja predvsem izterjavo že zapadlih terjatev in kompenzacije. Ekompenzacij naj ne uporabljajo, saj sistem zapira tudi kupce, ki redno plačujejo svoje obveznosti. Kadar podjetje potrebuje večjo vsoto denarja na določen dan, naj uporabi tudi odkup terjatev za nezapadle račune. Dolgoročni učinek sodelovanja z zunanjimi inštitucijami prinaša podjetju boljšo likvidnost in hitrejše zapiranje terjatev. Med letom morajo spremljati stroške, ki nastanejo z izterjavo, in sprejemati odločitve, ki so za podjetje najugodnejše. Kadar podjetje ugotovi, da ima z neplačniki velike stroške, je bolje, da te kupce opusti in poišče nove. 42 LITERATURA IN VIRI 1. Avsec, M. (2007) Analiza bilanc in revizija, Maribor, Doba Epis. 2. Bergant, B. (2001) Gospodarjenje podjetij, Ljubljana, Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto. 3. Frantar, A. (2004) Upravljanje terjatev do kupcev, Diplomsko delo, Ljubljana, Ekonomska fakulteta. 4. GEA College PIC, d. o. o. (1999) Kako razviti uspešno podjetje, III. dopolnjena izdaja, Ljubljana, GEA College. 5. Kamenšek, D. in Mayr, B. (2006 ) Finance, Maribor, Doba Epis. 6. Peterlin, J. (2000) Financiranje, Koper, Visoka šola za management v Kopru. 7. Radek, Z. (2006) Osnove poslovnih financ, Maribor, Doba Epis. 8. Rebernik, M. in Repovž, L. (2000 ) Od ideje do denarja, Ljubljana, Gospodarski vestnik. 9. Zorko, N.(2003) Ko so plačilni roki vse daljši, Ljubljana, Gospodarski vestnik. 10. Prva Finančna Agencija (2008) Elektronski vir, http://www.prvafina.si/odkupterjatev 11. Prva Finančna Agencija (2008) Elektronski vir, http://www.prvafina.si/unovčevanje (i. e. vnovčevanje) 12. Prva Finančna Agencija (2008) Elektronski vir, http://www.prvafina.si/kompenziranje 43 IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Suzana Murko, študentka programa RAČUNOVODJA izjavljam, da je diplomska naloga z naslovom Vnovčevanje terjatev in likvidnost v podjetju moje avtorsko delo. V Mariboru, dne.................................. Suzana Murko ........................................... 44
© Copyright 2024