Nazaj k članku Dragim in dolgotrajnim izvršbam se je težko izogniti Finance 113/2011 Stane Petavs 14.6.11 00:01 vsi članki avtorja Kdaj in kako se naj upniki lotitijo sodne izterjave svojih dolžnikov v drugih državah "Skoraj povsod po svetu se srečujemo z dragimi in togimi sodnimi postopki, ki trajajo od dve do pet let. Dolžniki imajo na razpolago sredstva, s katerimi nenormalno dolgo zavlačujejo postopek. Problematična pa je tudi prezasedenost sodišč, predvsem v glavnih mestih posameznih držav." Tako so izkušnje s sodno izterjavo dolgov strnili v hčerinski družbi Slovenske izvozne in razvojne banke (SID) za izterjavo Pro Kolekta. Da so postopki dragi (dražji kot pri nas) in dolgotrajni, se strinja tudi Natalija Zupan, direktorica EOS KSI Slovenija . Foto: Redakcija Financ Kot pravi Leon Zalar iz družbe Pro Kolekt , je pred sodno izterjavo najpomembneje preveriti, ali ima dolžnik premoženje, s katerim je možno poplačilo. Naša podjetja pogosto iščejo tuje odvetnike kar prek interneta, potem pa imajo slabe izkušnje. Tudi zveneča imena odvetniških pisarn niso zagotovilo za dobro pravno pomoč, saj je vprašanje, kako se ta potrudijo za zanje majhno slovensko podjetje. Bolje je, da podjetje najame družbo za izterjavo, ki ima svoje lokalne partnerje in stalne odvetniške pisarne, svetuje Zalar, še posebej to velja za podjetja, ki imajo zelo malo sodnih sporov in s tem tudi izkušenj. Takšne družbe so plačane glede na uspešnost izterjave, medtem ko si odvetniki takoj vzamejo pavšal, poleg tega so tudi stroški denimo že s samo prijavo terjatev v insolventne postopke. Evropski plačilni nalog V tujini so postopki izterjav z agencijo za izterjave hitrejši in cenejši kot sodni postopki, meni Natalija Zupan. "Poiščite agencijo za izterjave v Sloveniji, ki ima sedež v državi vašega dolžnika, kajti te pogosto ponudijo celovito podporo v predsodni in sodni izterjavi." V EU (razen Danske) upnik lahko uveljavlja denarno terjatev zoper dolžnika z evropskim plačilnim nalogom, ki pa mora biti izpolnjen v jeziku sodišča, ki sprejema vlogo (država dolžnika) Č več informacij najdete na spletu ( http://www.sodisce.si/sodni_postopki/obrazci/201007301506165... ). To je najcenejša možnost, saj obrazec lahko upnik izpolni sam. Če pa dolžnik vloži ugovor zoper plačilni nalog, ima upnik dve možnosti: odstopi od postopka ali najame odvetnika v tujini. Seveda lahko vloži predlog za izvršbo v vseh državah tudi po tradicionalni poti: prek odvetnika ali v sodelovanju z agencijo za izterjave. V vseh državah mora biti dokumentacija, ki dokazuje obstoj terjatve, prevedena v ustrezni jezik. Prevode opravijo sodni prevajalci. To je pomembno, saj so te storitve dražje od navadnih prevodov in če je dokumentacije zajetna, potem lahko stroški prevodov dosegajo znesek same terjatve. Dokumentacija, ki se zahteva kot dokazilo o obstoju terjatve: izdani računi, dobavnice, naročila, pogodba, splošni pogoji, korespondenca, konto kartica kupca. Nepopolna dokumentacija je tudi lahko razlog, da sodišče razsodi v korist dolžnika, opozarja Zupanova. Slepo zaupanje Med strankami Pro Kolekta se jih približno 10 do 20 odstotkov odloči za sodno izterjavo terjatev. Če so te zavarovane, zavarovalnice navadno zahtevajo, da se gre z izterjavo do konca. S tem se preprečijo tudi morebitne zlorabe zavarovanja, pojasnjuje Zalar. Če v zahodnoevropskih državah upnik nima kakšnih zavarovanj terjatev (zadržek na lastninski pravici), hitro ostane brez vsega, saj sodišča dobro varujejo pravice zavarovanih upnikov. Slovenska podjetja zahodnjakom pogosto slepo zaupajo, potem pa so nasmoljena. Na balkanskih trgih partnerje veliko bolj preverijo, zato je izterjava kljub slabšemu sodstvu bolj učinkovita. Po Zalarjevih besedah je slovenska elektronska izvršba najhitrejša v regiji, medtem ko so drugi sodni postopki približno enako dolgotrajni. Ne silite s pristojnostjo slovenskih sodišč V zvezi s sodnimi postopki je treba opozoriti, da sta sodni postopek, v katerem sodišče v sodbi prizna utemeljenost upnikove terjatve, in izvršilni postopek, v katerem se doseže izvršitev sodbe in s tem poplačilo terjatve, dva različna postopka. Zaradi mednarodnega elementa sta lahko oba postopka nepredvidljiva in dolgotrajna, pa opozarja Tanja Jurečič (Pro Kolekt). Pravdni postopek, v katerem upnik sodišču dokazuje utemeljenost svoje terjatve, lahko traja več let. Šele na podlagi pravnomočne sodbe se lahko zahteva prisilna izvršitev proti dolžniku. "Slovenskim podjetjem svetujemo, da v pogodbah ne določajo pristojnosti slovenskih sodišč, saj s tem povečajo možnosti dolžniku, da se izogiba postopkom, težave so pri vročanju ..." Če slovenski upnik toži dolžnika v tujini, se v določenih primerih uporablja materialno pravo upnika, torej slovensko, vendar tuja sodišča to redko upoštevajo. Podrobnosti urejajo številne mednarodne konvencije (Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga), na katere morajo naši odvetniki sodišča (predvsem nižje stopnje) posebej opozoriti. To je tudi velika prednost poznavanja mednarodnega prava, saj včasih tudi tuji odvetniki ne uveljavljajo mednarodnih pravil v korist tujih strank. Izkušnje "V Egiptu smo imeli primer, ko sta prvo- in drugostopenjsko sodišče priznali zahtevek naše stranke, vrhovno sodišče pa je nato čez nekaj let presodilo, da sta obe sodišči napačno ocenili dokazno vrednost dolžnikove prisege po šeriatskem pravu, zato je razveljavilo odločbi sodišč obeh stopenj. Proti takšni odločbi nato ni bilo več pravnega sredstva," pravi Jurečičeva. V nekaterih državah (na Madžarskem in v Turčiji) izkoriščajo posebnosti pravnega sistema, ko je lahko po sproženem sodnem postopku in odločbi sodišča v korist upnika avtomatsko sprožen stečaj proti dolžniku, če ta ne poravna dolga. To je dober dodaten pritisk na dolžnika, ki želi nadaljevati poslovanje. V arabskih državah je veliko zapletov z overjanjem pooblastila za odvetnika, saj je potrebna dolga veriga overitev od notarja v Sloveniji, prek veleposlaništev in zunanjih ministrstev do notarja v arabski državi. Ker v Sloveniji ni veleposlaništva arabske države, je treba te postopke speljati prek veleposlaništev drugih evropskih držav. V Rusiji je izrednega pomena podpisana pogodba med upnikom in dolžnikom. Brez te je možnost uspeha na ruskem sodišču veliko manjša, saj je pomembnost tega dokumenta izjemnega pomena. V Nemčiji za terjatev nekaj deset tisoč evrov znašajo stroški taks in odvetnika okoli 2.500 evrov. Če upnik izgubi tožbo, plača kakšnih štiri tisoč evrov, saj dobi poziv za plačilo dolžnikovih stroškov.