Strateški načrt NUK 2015-2019 - Narodna in univerzitetna knjižnica
STRATEŠKI NAČRT NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE ZA OBDOBJE 2015–2019 Ljubljana, december 2014 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Stran 2 od 66 KAZALO 1 UVOD.................................................................................................................................................. 5 2 FUNKCIJE, DEJAVNOST IN ORGANIZACIJA KNJIŽNICE....................................................... 7 3 PRIČAKOVANE SPREMEMBE V OKOLJU IN POTREBNI ODZIVI KNJIŽNICE ............. 10 4 POSLANSTVO, VIZIJA IN VREDNOTE .................................................................................... 11 Poslanstvo (zakaj obstajamo) ......................................................................................................... 11 Vizija (kaj želimo doseči) ................................................................................................................ 13 Vrednote (v kaj verjamemo) ........................................................................................................... 13 5 PREDNOSTNE STRATEŠKE USMERITVE ............................................................................. 14 6 STRATEŠKI CILJI ZA OBDOBJE 2015−2019 ....................................................................... 16 Strateško področje: RAZVOJ IN UPRAVLJANJE KNJIŽNIČNE ZBIRKE ......................................... 16 Strateško področje: RAZVOJ IN UPRAVLJANJE DIGITALNE KNJIŽNICE...................................... 24 Strateško področje: UPORABNIŠKE STORITVE............................................................................. 30 Strateško področje: RAZISKOVALNO−RAZVOJNA IN IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST ............... 37 Strateško področje: RAZVOJNA DEJAVNOST ZA KNJIŽNICE IN KNJIŽNIČNI SISTEM ................ 46 Strateško področje: MATERIALNI IN ČLOVEŠKI VIRI TER ORGANIZACIJA KNJIŽNICE ............ 51 Strateško področje: KNJIŽNICA IN JAVNOST ................................................................................. 60 7 PRIČAKOVANI IZIDI IN UČINKI OB URESNIČITVI STRATEŠKIH CILJEV ................... 63 8 KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA ................................................................................................ 64 9 PREVERJANJE URESNIČEVANJA STRATEŠKIH CILJEV .................................................... 64 10 STRATEŠKEMU NAČRTU NA POT ....................................................................................... 65 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 1 UVOD Narodna in univerzitetna knjižnica – most med preteklo in sedanjo duhovno ustvarjalnostjo slovenskega naroda ter okno v svet informacij in znanja. Temeljni namen obstoja knjižnic ostaja skozi zgodovino enak, tj. zbiranje in organiziranje informacij, zagotavljanje dostopa do znanja in ohranjanje zapisov narodove duhovne ustvarjalnosti za prihodnje rodove. Dostopnost informacij je eden izmed osrednjih dejavnikov demokratičnih družb in knjižnice spadajo med najbolj demokratična mesta za uresničevanje pravice prebivalcev do neoviranega dostopa do informacij, ki jih potrebujejo za uresničevanje svojih kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih in drugih potreb. S hitrim razvojem svetovnega spleta in elektronskega objavljanja dokumentov se obseg informacij skokovito veča, različni spletni iskalniki in mobilne tehnologije pa so korenito spremenili pričakovanja ljudi glede dostopa do informacij in njihove uporabe. In kakšna bo vloga Narodne in univerzitetne knjižnice v prihodnosti, ki bo vse bolj digitalna, s katerimi izzivi se bo srečevala in kako se bo odzivala nanje? Kot nacionalna depozitarna knjižnica bo Narodna in univerzitetna knjižnica še vedno odgovorna za zbiranje, obdelovanje, hranjenje in zagotavljanje dostopnosti narodove pisne kulturne dediščine, ki pa bo v čedalje večjem obsegu zapisana v digitalni obliki. Poleg zagotavljanja dostopa do informacij, zapisanih na klasičnih nosilcih, in s tem izvajanja dejavnosti t. i. tradicionalne knjižnice, bo morala zato hitro razvijati nove funkcije digitalne knjižnice in ponudbo novih storitev v virtualnem okolju. Izvajanje funkcij univerzitetne knjižnice bo zahtevalo predvsem sledenje strateškim usmeritvam in ciljem na področju pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti Univerze v Ljubljani ter usmeritvam in ciljem razvoja slovenskega visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti. Kot osrednja znanstvena knjižnica bo NUK spremljal spremembe v znanosti in znanstvenem komuniciranju ter v skladu s potrebami zagotavljal informacijske vire in izvajal ustrezne storitve za delo slovenskih raziskovalcev. Pri tem bo promoviral načelo prostega oziroma odprtega dostopa do rezultatov javno financiranega znanstvenoraziskovalnega dela, nudil podporo avtorjem znanstvenih objav pri oddajanju njihovih del v prosto dostopne repozitorije oziroma objavljanju v odprtem dostopu, razvijal nacionalni repozitorij slovenske znanstvene dediščine in skrbel za njeno trajno ohranjanje. NUK hrani bogato knjižnično zbirko in zagotavlja dostop do tiskanih in elektronskih gradiv drugih ponudnikov. Dostop do storitev je možen kot fizični dostop, pri katerem so uporabnikom na voljo prostori knjižnice, predvsem čitalniška mesta in mesta z osebnimi računalniki in drugo opremo, ter kot virtualni dostop, ki omogoča uporabo elektronskih virov oziroma digitalnih zbirk z dokumenti v celotnem besedilu. Vsi viri še niso optimalno izkoriščeni, zato bo morala knjižnica povečati njihovo izrabo, in sicer tako s spodbujanjem uporabe obstoječih storitev kot z razvijanjem novih, ki bodo bolje zadovoljevale potrebe uporabnikov. Ponudba storitev in informacijskih virov bo morala slediti potrebam hitro razvijajočega se raziskovalnega in visokošolskega sektorja ter potrebam prebivalstva sploh, predvsem mlajše generacije, zato bo morala knjižnica razširiti obseg in oblike elektronskih storitev in čim večji delež bogate, večinoma unikatne knjižnične zbirke javnosti ponuditi v digitalni obliki, prek sodobnega portala. Pri tem bo uporabila sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki bodo uporabnikom olajšale dostop do digitalnih vsebin. Stran 5 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Prav tako pomembna naloga knjižnice bo ohranjati slovensko pisno kulturno in znanstveno dediščino za prihodnost, kar vključuje njeno hranjenje, varovanje in zaščito. Tudi v novem strateškem obdobju bo morala knjižnica zagotavljati ustrezne pogoje za hranjenje gradiva na klasičnih nosilcih zapisa ter sistematično izvajati postopke restavriranja, konzerviranja, razkislinjevanja in prenašanja vsebin, ki jim grozi uničenje, na druge nosilce zapisa. V prejšnjem strateškem obdobju je NUK vzpostavil pogoje za ohranjanje digitalnih gradiv, v prihodnjem bo nadaljeval z razvojem zaupanja vrednega digitalnega arhiva in procese trajnega ohranjanja vključeval v tekoče procese v knjižnici. To bo zahtevalo nadaljnje organizacijske spremembe, vlaganja v računalniško in komunikacijsko tehnologijo in usposabljanje zaposlenih. Zagotavljanje dostopnosti in prepoznavnosti slovenske duhovne ustvarjalnosti v mednarodnem prostoru bo uresničeval z aktivnim sodelovanjem pri gradnji evropske digitalne knjižnice. Pričakujemo, da se bo tudi v prihodnjih letih knjižnica srečevala s številnimi omejitvami finančne, prostorske in kadrovske narave. Morebitno nadaljevanje zmanjševanja proračunskih sredstev za njeno delovanje bo lahko ogrozilo izvajanje njenih zakonsko določenih nalog, kar bi povzročilo nepopravljive posledice predvsem na področju ohranjanja narodove kulturne in znanstvene dediščine in pri zagotavljanju demokratičnih pravic prebivalstva do dostopa do informacij. Delovanje v obstoječih prostorih, ki niso primerni za izvajanje sodobne knjižnične dejavnosti in jih ni mogoče prilagoditi vsem potrebam uporabnikov, in najemanje dodatnih prostorov bo tudi v naslednjem strateškem obdobju oviralo razvoj storitev in zahtevalo finančna vlaganja v vzdrževanje in prenavljanje prostorov, plačevanje najemnine in stroške zaradi delovanja na dveh lokacijah. Prav zato je nujno nadaljevanje projekta nove knjižnične stavbe NUK II, ki bo zagotovil ustrezne sodobne prostore predvsem za izvajanje univerzitetne funkcije knjižnice in del prepotrebnih knjižničnih skladišč. Pomanjkanje kadrov za izvajanje funkcij tako tradicionalne kot digitalne knjižnice in celo zmanjševanje njihovega števila je že v preteklem strateškem obdobju povzročalo težave in postopno zaostajanje za primerljivimi nacionalnimi knjižnicami v Evropi, nadaljevanje takšnega stanja pa bi pomenilo stagnacijo na še več področjih dela. Ker pričakujemo, da bo tudi strateško obdobje 2015–2019 za knjižnico z vidika materialnih sredstev, kadrov in prostorov težko in zahtevno, si bomo prizadevali za utrditev njenega položaja v družbi, razvijanje partnerstev v domačem in mednarodnem okolju, pridobivanje dodatnih finančnih sredstev, inovativnost in čim večjo učinkovitost poslovanja. Ob tem pa bomo posebno pozornost namenjali željam in potrebam uporabnikov knjižnice, ki zaradi težkega gospodarskega položaja države ne bi smeli biti prikrajšani še pri storitvah knjižnic in dostopu do informacij. Razlogi, ki so vodili knjižnico k izdelavi strateškega načrta, so na eni strani zakonske narave: Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 77/07 UPB1, 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13) predpisuje za javne zavode na področju kulture obveznost srednjeročnega načrtovanja razvoja, tj. sprejem strateških načrtov za obdobje petih let, na drugi strani pa knjižnica strateški dokument potrebuje zaradi: − potrebe po opredelitvi jasne usmeritve v prihodnosti in vnaprejšnji pripravi na nove izzive in morebitne težave, s katerimi se bo soočala, − prepoznavanja prihodnjih sprememb v okolju, na katere se bo morala pravočasno in pravilno odzivati, Stran 6 od 66 STRATEŠKI − − − − − − − NAČRT NUK 20152019 pravočasnega odzivanja na spreminjajoče se potrebe, želje in pričakovanja uporabnikov, pričakovanih neugodnih materialnih pogojev za izvajanje javne službe ter potrebe po učinkoviti izrabi virov in ustvarjanju večjega deleža lastnega prihodka, nujnosti opredelitve prednostnih ciljev po področjih delovanja, na katere se bo knjižnica usmerila, če bodo finančni viri nižji od načrtovanih, potrebe po nadaljnjem spreminjanju organizacijske strukture zaradi razvoja NUK kot digitalne knjižnice, želje po vplivu na vsebino nacionalnih programov oziroma strategij razvoja na področjih, ki zadevajo knjižnico, potrebe po nadzoru uresničevanja ciljev, tj. spremljanju uspešnosti delovanja in dokazovanju smotrnosti vlaganj javnih sredstev v njeno dejavnost, potrebe po motiviranju zaposlenih in izgrajevanju organizacijske kulture, usmerjene k skupnim ciljem in vrednotam. 2 FUNKCIJE, DEJAVNOST IN ORGANIZACIJA KNJIŽNICE Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je javni zavod, ustanovitelj je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa opravlja Vlada Republike Slovenije. Začetki knjižnice segajo v leto 1774, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Licejska knjižnica, predhodnica današnjega NUK. NUK je slovenska nacionalna knjižnica, univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani, center za razvoj slovenskih knjižnic in po definiciji mednarodnega bibliotekarskega združenja IFLA osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji. Je tudi nosilec gradnje in razvoja Digitalne knjižnice Slovenije in nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture. Status NUK kot javnega zavoda na področju kulture opredeljujejo Zakon o zavodih (Ur. list RS, št. 12/91 s sprem.), Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 77/07 UPB-1, 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13), Zakon o knjižničarstvu (Ur. list RS, št. 87/01 in 96/02) in Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica (Ur. list RS, št. 46/03 in 85/08). Status NUK kot nacionalne knjižnice določa Zakon o knjižničarstvu v 66. členu, status NUK kot univerzitetne knjižnice pa v 68. členu. NUK deluje kot pridružena članica Univerze v Ljubljani na podlagi Sklepa o pridruženem članstvu, ki ga je sprejel senat univerze 14. 10. 2003, Pogodba o pridruženem članstvu je bila podpisana 29. 10. 2003, v veljavi pa ostaja tudi Pogodba o zagotavljanju knjižničnih storitev in načinu obračunavanja članarine-vpisnine (5. 10. 2001). Dejavnost in naloge NUK opredeljuje Zakon o knjižničarstvu, ki v 2. členu določa dejavnost knjižnice, ki je javna služba, in v 33. členu opredeljuje nacionalno knjižnico, ki ima kot ena od temeljnih nacionalnih kulturnih ustanov in kot osrednja državna knjižnica še posebne naloge. Zakon o knjižničarstvu v 47. členu opredeljuje tudi posebne naloge nacionalne knjižnice v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu. Naloge NUK kot univerzitetne knjižnice opredeljuje Zakon o knjižničarstvu v 29. členu, podrobneje pa Pogodba o pridruženem članstvu NUK v Univerzi v Ljubljani. Stran 7 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Naloge NUK na področju izvajanja javne službe podrobneje opredeljuje Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Ur. list RS, št. 29/03, členi 39–44), naloge na področju delovanja osrednjih območnih knjižnic Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Ur. list RS, št. 88/03), celotna dejavnost pa je usklajena z Uredbo o osnovnih storitvah knjižnic (Ur. list RS, št. 73/03). Naloge na področju zbiranja, hranjenja in ohranjanja obveznega izvoda slovenike ter njegove distribucije določa Zakon o obveznem izvodu publikacij (Ur. list RS, št. 69/06 in 86/09). Podrobnejša določila o izvajanju zakona vsebujeta Pravilnik o vrstah in naboru elektronskih publikacij za obvezni izvod (Ur. list RS, št. 90/07) in Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij (Ur. list RS, št. 90/07). Iz navedenih normativnih in drugih dokumentov izhajajo temeljne funkcije in dejavnost NUK, ki skrbi: kot nacionalna knjižnica za: − zbiranje, obdelavo, hranjenje, posredovanje, varovanje in zaščito temeljne nacionalne zbirke, tj. slovenike, ter njeno dostopnost domači in tuji javnosti, − varovanje in zaščito slovenske pisne kulturne dediščine, − dostopnost informacij o knjižničnem gradivu z izdelavo tekoče in retrospektivne slovenske nacionalne bibliografije in drugih zbirk podatkov, − bibliografsko kontrolo tiskanih in elektronskih publikacij, ki imajo značaj slovenike, − dostopnost in uporabo knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov za uporabnike, − aktivno sooblikovanje slovenskega knjižničnega sistema in knjižničarstva, − dvig informacijske pismenosti prebivalstva z organizacijo izobraževanja in drugih oblik dela z uporabniki knjižnice. kot univerzitetna knjižnica za: − temeljno zbirko domače in tujejezične strokovne literature v klasični in elektronski obliki, potrebne za izvajanje pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega procesa na ljubljanski univerzi, − gradnjo in upravljanje zbirke obveznega izvoda visokošolskih del, ki so publicirana na matični univerzi oziroma so njihovi avtorji zaposleni na tej univerzi, − strokovno podporo razvoju in dejavno sodelovanje pri koordinaciji delovanja knjižničnega sistema ljubljanske univerze, − dvig informacijske pismenosti študentov in zaposlenih na ljubljanski univerzi z organizacijo izobraževanja o iskanju, vrednotenju, izbiri in uporabi različnih vrst in oblik informacijskih virov. kot osrednja državna knjižnica za: − izvajanje nalog centra za razvoj knjižnic, − statistična merjenja in vrednotenje delovanja knjižničnega sistema, − vodenje razvida knjižnic, ki izvajajo knjižnično javno službo, − pripravo strokovnih podlag za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja knjižničarstva, − permanentno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev, − izvajanje raziskovalne dejavnosti na področju bibliotekarstva, Stran 8 od 66 STRATEŠKI − − NAČRT NUK 20152019 organizacijo specializirane knjižnične zbirke in informacijske dejavnosti za podporo raziskovalni dejavnosti na področju bibliotekarstva, organizacijo in izvedbo bibliotekarskih izpitov. kot osrednja znanstvena knjižnica za: − zagotavljanje informacijskih virov in informacij za potrebe znanstvenoraziskovalnega dela, − zbiranje, zagotavljanje dostopnosti in trajno ohranjanje dosežkov znanstvenoraziskovalne dejavnosti, − pomoč znanstveni skupnosti pri zagotavljanju prostega oziroma odprtega dostopa do rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela. kot Digitalna knjižnica Slovenije in nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture za: − zagotavljanje informacijskih virov, informacij ter storitev za potrebe razvoja informacijske družbe in pospeševanja družbenega in ekonomskega razvoja Slovenije, − trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine v digitalni obliki z vzdrževanjem in razvojem zaupanja vrednega repozitorija oziroma digitalnega arhiva, − gradnjo, razvoj in upravljanje digitalnih zbirk v skladu s potrebami uporabnikov, obstoječimi predpisi in standardi ter v sodelovanju z različnimi strateškimi partnerji s področja kulture, znanosti, izobraževanja in gospodarstva, − vključevanje digitalnih vsebin v evropsko digitalno knjižnico, − zagotavljanje najširšega in prostega dostopa do digitalnih vsebin ter razvijanje orodij za njihovo uporabo, − povezovanje kulturnih, znanstvenih in izobraževalnih ustanov, ki ustvarjajo digitalne vsebine, − promocijo digitalne knjižnice kot sodobne infrastrukture izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega procesa, vseživljenjskega izobraževanja prebivalstva ter dejavnika demokratizacije družbe z zagotavljanjem dostopa do digitalnih informacij za vse uporabnike, ne glede na to, kdo so in od kod želijo dostopati do njih. Nacionalni program za kulturo 2014–2017 pričakuje aktivno vlogo NUK pri izboljšanju dostopnosti storitev knjižnične javne službe vsem prebivalcem Slovenije, in sicer tako na področju tradicionalne knjižnične dejavnosti kot tudi na področju dejavnosti v digitalnem okolju. Za dosego tega cilja predvideva ukrepe za izboljšanje prostorskih, tehničnih in materialnih pogojev za delovanje knjižnice ter njen strokovni in tehnološki razvoj. Med ukrepi za izboljšanje pogojev za zbiranje, dostopnost in trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine v klasični in digitalni obliki pa med drugim navaja povečanje števila usposobljenih strokovnih delavcev, zadolženih za trajno ohranjanje pisne kulturne dediščine v NUK, zagotavljanje pogojev za sistematično restavriranje in konzerviranje slovenske pisne kulturne dediščine na klasičnih nosilcih zapisa s kemijskimi, mehanskimi in tehnološkimi postopki, zagotavljanje primerne tehnološke infrastrukture in njen nadaljnji razvoj za zbiranje, dostopnost in trajno ohranjanje slovenske elektronske pisne kulturne dediščine. Nacionalni program za kulturo se v poglavju Digitalizacija tudi zavzema za kontinuirano večanje obsega in spletne dostopnosti vsebin s področja kulture ter za nadaljnje dejavno sodelovanje v izgradnji evropske digitalne knjižnice Europeana. Stran 9 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Narodna in univerzitetna knjižnica je organizirana v širše organizacijske enote, v okviru katerih delujejo posamezne službe, oddelki, zbirke oziroma centri. Dejavnost poteka v okviru naslednjih enot: Enota skupnih služb, Enota za pridobivanje, obdelavo in hranjenje knjižničnega gradiva, Enota za uporabniške storitve, Enota posebnih knjižničnih zbirk, Enota za informacijsko tehnologijo in digitalno knjižnico in Enota za razvoj knjižničarstva. Za koordinacijo delovanja enot skrbijo njihovi predstojniki, neposredno vodenje dejavnosti pa izvajajo vodje služb, oddelkov, zbirk oziroma centrov. Vodstvo knjižnice sestavljajo: ravnatelj, pomočnik ravnatelja za vodenje strokovnega dela, pomočnik ravnatelja za knjižnični sistem Univerze v Ljubljani in pomočnik ravnatelja za finančne in splošne zadeve. Poleg ravnatelja knjižnice sta organa knjižnice svet in strokovni svet. Svet knjižnice je organ upravljanja, ki nadzira zakonitost dela in poslovanja ter spremlja, analizira in ocenjuje delovanje knjižnice. Strokovni svet spremlja in ocenjuje strokovno delo knjižnice in uresničevanje politike njenega ustanovitelja. 3 PRIČAKOVANE SPREMEMBE V OKOLJU IN POTREBNI ODZIVI KNJIŽNICE Zaradi obstoječih in pričakovanih sprememb v ožjem in širšem okolju načrtuje NUK svoj razvoj kot dinamična organizacija, ki se bo na spremembe odzivala pravočasno in ustrezno. Na organiziranost in delovanje NUK bodo v prihodnosti vplivale predvsem naslednje okoliščine: poudarjena vloga nacionalnih knjižnic pri ohranjanju in promociji identitete narodov v spreminjajočih se življenjskih razmerah v globalni, multikulturni družbi, povpraševanje tako po klasičnih kot elektronskih informacijskih virih in storitvah, kar zahteva vzdrževanje t. i. hibridne knjižnice, katere delovanje je bistveno dražje kot delovanje tradicionalne knjižnice, naraščajoče povpraševanje po elektronskih informacijskih virih in storitvah ter razvoj knjižnic v smeri digitalnih knjižnic in mest za upravljanje z znanjem, naraščanje števila elektronskih informacijskih virov in nadaljnje naraščanje cen licenčnih virov ob hkratnem zmanjševanju deleža javnih sredstev za delovanje knjižnice, kar zahteva skrbno načrtovanje upravljanja knjižnične zbirke in konzorcijsko nabavo elektronskih virov, uveljavljanje uporabniško naravnanega poslovnega modela nabave knjižničnega gradiva – nabava po meri uporabnika (ang. PDA, Patron-Driven Acquisition), ki zahteva nadgrajevanje tradicionalnih načinov izgradnje knjižnične zbirke, hiter razvoj elektronskega založništva, ki zahteva tesno sodelovanje z založniki, ustvarjanje pogojev za arhiviranje velikega števila elektronskih publikacij in organizacijo novih načinov zagotavljanja njihove dostopnosti, naraščajoča uporaba elektronskih knjig, ki zahteva zagotavljanje enostavne in učinkovite elektronske izposoje gradiva, naraščajoča uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije ter interneta v Sloveniji, ki zahteva večjo ponudbo knjižničnih storitev in virov na daljavo in zagotavljanje oddaljenega dostopa tudi do čim več virov, ki so trenutno dostopni le v tiskani obliki prek klasične izposoje, naraščajoča uporaba mobilnih tehnologij, ki zahteva prilagoditev programske podpore ter načina ponudbe informacijskih virov in storitev hitro razvijajočim se mobilnim aplikacijam, Stran 10 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 gradnja družbe znanja, naraščajoč pomen vseživljenjskega in permanentnega izobraževanja prebivalstva in izobraževanja na daljavo, ki zahtevajo razvoj knjižnice kot učnega središča, središča za informacijsko ter digitalno opismenjevanje uporabnikov in središča za ustvarjanje in prenos znanja, razvoj objavljanja rezultatov znanstvenoraziskovalne dejavnosti v odprtem dostopu, ki zahteva pomoč in svetovanje avtorjem pri pripravi in objavi del, razvoj visokošolskega izobraževanja v spletnem okolju, predvsem množičnih odprto dostopnih spletnih učnih programov (ang. MOOC), ki zahteva ponudbo učnega gradiva, dostopnega na daljavo, študijska mesta z dostopom do interneta ter pomoč in svetovanje udeležencem izobraževanja pri samostojnem delu, spremembe v raziskovalnem okolju, predvsem prehajanje raziskovalnega procesa v spletno okolje, potreba po mednarodni primerljivosti raziskovalnih rezultatov in večji učinkovitosti raziskovalne dejavnosti, ki zahtevajo od knjižnice skrb ne le za temeljno (zlasti tujejezično) zbirko virov, ampak predvsem za zagotavljanje dostopa do podatkovnih zbirk in drugih elektronskih virov, dostopnih na daljavo, in razvoj portala znanja s ponudbo rezultatov slovenskih znanstvenikov oziroma raziskovalcev, sodelovanje knjižnice v mednarodnih raziskovalnih projektih, ki terja stalen razvoj raziskovalnih kadrov in njihovo udeležbo v mednarodni izmenjavi izkušenj in znanstvenih spoznanj, hiter razvoj trga informacij in pojavljanje novih ponudnikov informacij, kar zahteva od knjižnice konkurenčno ponudbo informacijskih storitev oziroma proizvodov, nova generacija uporabnikov, ki zahteva od knjižnice razvoj interaktivnih storitev in soudeležbo pri ustvarjanju baze znanja, gospodarske razmere, ki terjajo iskanje novih strateških partnerstev, večanje učinkovitosti poslovanja, dodatne napore za zagotavljanje zunajproračunskih oziroma lastnih sredstev in uvajanje kriznega menedžmenta. 4 POSLANSTVO, VIZIJA IN VREDNOTE Poslanstvo (zakaj obstajamo) NUK je kot osrednja knjižnica slovenskega naroda varuh njegove pisne duhovne dediščine, materialnih dokazov o njegovi kulturni tvornosti, obstoju in identiteti. Je ena od temeljnih nacionalnih kulturnih ustanov in vpliva na razvoj kulture in nacionalne zavesti naroda. Zbira, obdeluje, hrani in posreduje tiskane in elektronske vire slovenike ter skrbi za njihovo trajno ohranjanje in dostopnost za sedanje in prihodnje rodove. Z izdelavo tekoče nacionalne bibliografije skrbi za njihovo promocijo doma in v svetu in kot kulturna ustanova zadovoljuje kulturne potrebe prebivalstva. Kot osrednja slovenska znanstvena knjižnica podpira izobraževalni in znanstvenoraziskovalni proces ter s svojimi informacijskimi viri in storitvami zagotavlja temelje za nastajanje novega znanja in inovacij. Uporabnikom omogoča dostop do lastne knjižnične zbirke, zbirk drugih knjižnic in drugih ponudnikov informacij. Digitalne tehnologije in internet ji omogočajo nove poti do uporabnikov, izboljševanje in povečevanje obsega storitev in vnašajo inovativnost v Stran 11 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 njeno delovanje. Z uresničevanjem načela splošne dostopnosti do informacij prispeva k zmanjševanju razkoraka med tistimi, ki imajo možnosti in sredstva za neoviran dostop do informacij, in tistimi, ki jim ta dobrina zaradi katerega koli vzroka sicer ne bi bila dostopna. Kot univerzitetna knjižnica zagotavlja relevantno zbirko domače in tuje znanstvene literature za potrebe študijskega in znanstvenoraziskovalnega dela ljubljanske univerze in drugih visokošolskih in raziskovalnih organizacij. Z različnimi oblikami izobraževanja udeležencev visokošolskega procesa prispeva k dvigu njihove informacijske pismenosti in ustvarjanju novega znanja. Kot center za razvoj knjižnic spremlja delovanje in pospešuje razvoj slovenskih knjižnic in knjižničnega sistema. S svojo raziskovalno dejavnostjo prispeva k razvoju bibliotekarske stroke in dejavnosti na področju knjižničarstva, z izobraževalno dejavnostjo pa pospešuje strokovni razvoj zaposlenih v knjižnicah. Kot Digitalna knjižnica Slovenije in nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture zagotavlja informacijske vire, informacije in storitve za potrebe razvoja informacijske družbe in pospeševanja družbenega in ekonomskega razvoja Slovenije. Spodbuja povezovanje kulturnih, znanstvenih in izobraževalnih ustanov, ki ustvarjajo digitalne vsebine, pri njihovi ponudbi in zagotavljanju enostavnega in prostega dostopa do njih. Pri uresničevanju svojih ciljev knjižnica spodbuja inovativnost in kreativnost zaposlenih in si prizadeva izboljšati kakovost storitev in proizvodov ter učinkovitost notranjega poslovanja. Narodna in univerzitetna knjižnica zbira, obdeluje, hrani, varuje in ohranja pisno kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda ter omogoča prebivalcem Slovenije in drugih držav dostop do znanja in slovenske kulture preteklih in sedanjih rodov. IZJAVA O POSLANSTVU KNJIŽNICE V sodelovanju z domačimi in tujimi knjižnicami zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter uporabnikom v procesu ustvarjanja novega znanja pomaga pri iskanju, izbiri, vrednotenju in uporabi informacijskih virov na različnih nosilcih zapisa, v različnih oblikah in različnih jezikih. S svojimi zbirkami in storitvami podpira pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo Univerze v Ljubljani in drugih visokošolskih zavodov. Je središče znanja, namenjeno vseživljenjskemu izobraževanju slovenskega prebivalstva, dvigu njegove kulturne in izobrazbene ravni ter informacijske pismenosti. Z raziskovalno, razvojno in izobraževalno dejavnostjo na področju knjižničarstva aktivno sooblikuje slovenski knjižnični sistem ter prispeva k teoretičnim in praktičnim spoznanjem v bibliotekarski in informacijski znanosti. Stran 12 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Vizija (kaj želimo doseči) Omogočiti želimo najširši možen dostop do slovenske in svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine v klasični in digitalni obliki. Knjižnična zbirka NUK in drugi informacijski viri morajo postati vsakomur dostopni ne le v prostorih knjižnice, ampak tudi na njegovi virtualni knjižni polici s pomočjo elektronskega dostopa. Uporabnikom bomo zagotavljali dostop do globalne baze znanja, jim pomagali pri njeni uporabi ter razvijali knjižnične storitve v skladu z njihovimi potrebami in pričakovanji. Prizadevali si bomo za razvoj knjižnice kot središča za izobraževanje, raziskovanje in zadovoljevanje kulturnih potreb ter potreb po druženju in sprostitvi. Vrednote (v kaj verjamemo) Temeljne vrednote nacionalne knjižnice kot ene izmed osrednjih kulturnih in znanstvenih ustanov v državi morajo odsevati na vseh področjih njenega delovanja, saj zadevajo odnos do nacionalne pisne kulturne in znanstvene dediščine, slovenskega jezika, duhovne in intelektualne ustvarjalnosti ter uporabnikov. Po eni strani gre za vrednote, ki jih zagovarjamo in spoštujemo kot posamezniki na delovnih mestih predvsem v luči poklicnih in strokovnih etičnih načel; iz njih oblikujemo svoj odnos do sodelavcev, uporabnikov in širšega družbenega okolja ter kažemo pripadnost stroki in sprejemamo nase del odgovornosti za kulturni razvoj slovenske družbe. Po drugi strani se naša drža kaže tudi na ravni knjižnice kot ustanove, in sicer v skupnih prizadevanjih posameznikov za uresničevanje njenega poslanstva, vizije in ciljev, v vestnem in prizadevnem opravljanju delovnih nalog ter odprtem, dialoškem reševanju strokovnih vprašanj. Vrednostni sistem nastaja s prepletom osebnih vrednot zaposlenih in uporabnikov, pa tudi drugih, ki prihajajo v stik z nami, ter ne nazadnje vrednot širšega kulturnega in družbenega prostora. Tako na ravni posameznikov kot ustanove je na prvem mestu spoštovanje splošno sprejetih skupnih evropskih vrednot (človeškega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic) pri uresničevanju vizije in ciljev, ki jih od nas pričakuje okolje ter po katerih se meri uspešnost delovanja knjižnice in kakovost njenih storitev. Temeljne vrednote so in bodo izhodišče za sporazumevanje glede najpomembnejših strokovnih vprašanj in reševanje problemov navznoter in navzven, za vsakokratno ravnanje in prizadevanje zaposlenih ter za uvajanje novosti v delovanje knjižnice. Za nacionalno knjižnico je posebej pomembno spoštovanje slovenske pisne kulturne in znanstvene dediščine, zato bo ohranjala in skrbno varovala svojo bogato in enkratno zbirko knjižničnega gradiva na vseh nosilcih zapisa za prihodnje rodove. Ob tem si bo prizadevala ustvarjalno prispevati k ohranjanju slovenske nacionalne identitete in spoštovanju večkulturnosti slovenskega prostora. Zavedamo se, da je najpomembnejše zadovoljevanje potreb širokega kroga uporabnikov knjižnice, pa naj bodo te kulturne, znanstvene, izobraževalne in še kakšne, ne glede na to, ali uporabniki pridejo neposredno do nas, v knjižnično stavbo, ali pa naše storitve kadar koli in od koder koli uporabljajo na daljavo. Obe vrsti uporabnikov, tradicionalnega in najsodobnejšega, zaposleni enako spoštujemo, obiska obeh se veselimo. In prav zaradi raznolikih skupin Stran 13 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 uporabnikov nenehno načrtujemo izboljšave ter posodabljamo knjižnične storitve po svojih najboljših močeh in zmožnostih. Želimo si, da odnos zaposlenih temelji na enakopravnem in nepristranskem pristopu do vsakega uporabnika ter spoštovanju posameznika na človeški in strokovni ravni. Prepoznavanju potreb in pričakovanj uporabnikov so namenjena tudi naša prizadevanja, da bi knjižnica poleg središča za študij in znanstvenoraziskovalno delo postala tudi središče za sproščeno medsebojno izmenjavo mnenj in izkušenj ter kakovostna kulturna doživetja in preživljanje prostega časa. • • • • TEMELJNE VREDNOTE KNJIŽNICE • • • • • • spoštljiv odnos do nacionalne pisne kulturne in znanstvene dediščine, spoštovanje duhovne in intelektualne ustvarjalnosti lastnega in drugih narodov, spoštovanje načela splošne dostopnosti informacij in pravic intelektualne lastnine v tradicionalnem in digitalnem okolju, usmerjenost k čim uspešnejšemu zadovoljevanju informacijskih potreb uporabnikov v knjižnici kot demokratičnem in odprtem javnem prostoru, prijazen in profesionalen odnos do uporabnikov, kakovost in relevantnost storitev in proizvodov, strokovnost in kompetentnost zaposlenih, ustvarjalno odzivanje na spremembe v okolju, pregledno poslovanje in učinkovita poraba sredstev pri zagotavljanju javnega interesa, spodbujanje pripadnosti zaposlenih knjižnici kot ustanovi za uspešno izpolnjevanje njenega poslanstva in vizije. 5 PREDNOSTNE STRATEŠKE USMERITVE Pri izpolnjevanju svojega poslanstva in uresničevanju vizije bo NUK upošteval naslednje prednostne usmeritve: Ohranjanje slovenske pisne kulturne in znanstvene dediščine v klasični in digitalni obliki za prihodnje rodove Ohranjanje slovenske pisne kulturne in znanstvene dediščine vključuje njeno zbiranje, hranjenje, varovanje, zaščito in zagotavljanje dostopnosti. To pomeni, da bo morala knjižnica na eni strani zagotavljati optimalne pogoje za zajem obveznega izvoda tako tiskanih kot elektronskih publikacij slovenike, na drugi strani pa tudi pogoje za varovanje gradiva pred propadanjem, njegovo trajno ohranjanje in zagotavljanje njegove dostopnosti. Tudi v prihodnje bo posebno skrb namenjala raziskovanju in predstavljanju osrednjih pomnikov kulturne in znanstvene dediščine tako strokovni kot tudi širši javnosti. Spodbujanje uporabe knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov knjižnice NUK hrani bogato knjižnično zbirko, ki pa v celoti ni povsem optimalno izkoriščena. Njeno uporabo si bomo prizadevali povečati s spodbujanjem izrabe obstoječih storitev in razvijanjem novih, ki bodo sledile potrebam novih generacij uporabnikov. Dostop do NUK je mogoč kot fizični dostop, pri katerem člani uporabljajo knjižnične prostore, Stran 14 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 opremo in klasične storitve, in kot virtualni dostop do elektronskih virov in storitev. V prihodnjem strateškem obdobju si bo NUK prizadeval izboljšati tako fizično kot virtualno dostopnost informacijskih virov in storitev. Posebno pozornost bo namenjal reševanju avtorskopravne omejitve dostopa do informacij in publikacij in podpiral načelo prostega ter odprtega dostopa do rezultatov javno financiranega znanstvenoraziskovalnega dela. Sočasni razvoj tradicionalne in digitalne knjižnice Svetovni splet postaja prvi ali celo edini vir informacij, ki ga uporabi njihov iskalec. Izobraževalna in znanstvenoraziskovalna dejavnost se hitro selita v spletno okolje, prav tako znanstveno komuniciranje in publiciranje. Zato se bo NUK v prihodnje pospešeno razvijal kot digitalna knjižnica ter pri ponudbi storitev in virov uporabljal sodobna orodja svetovnega spleta ter mobilne tehnologije. Ob tem pa ne bo zapostavljal razvoja t. i. tradicionalne knjižnice oziroma njene ponudbe. NUK namreč hrani in gradi večinoma unikatno knjižnično zbirko, ki bo kljub načrtovanim projektom digitalizacije v prihodnjem strateškem obdobju v spletnem okolju dostopna le v omejenem obsegu. Mnoga dela (npr. rokopisi, literarne zapuščine) pa bodo tudi v prihodnje za znanstveno preučevanje zanimiva zlasti v izvirni obliki. Razvijanje strateških partnerstev Učinkovita partnerstva omogočajo organizacijam, da v sodelovanju dosežejo več kot bi vsaka zase. NUK bo tudi v prihodnje tvorno sodeloval s slovenskimi knjižnicami, spremljal njihov razvoj ter usmerjal razvoj slovenskega knjižničnega sistema. S knjižnicami in drugimi organizacijami bo sodeloval pri izgradnji, razvoju in zagotavljanju dostopnosti zbirk klasičnega in digitalnega gradiva, strokovni obdelavi knjižničnega gradiva ter izobraževanju knjižničarjev in uporabnikov. Prizadeval si bo za krepitev sodelovanja z Univerzo v Ljubljani in njenimi članicami, in sicer tako pri gradnji in ponudbi knjižničnih zbirk ter zagotavljanju drugih informacijskih virov kot tudi pri razvoju njenih knjižnic in knjižničnega sistema in dvigu informacijske pismenosti udeležencev visokošolskega procesa. Na področju digitalizacije, gradnje digitalne knjižnice in hranjenja digitalnih vsebin bo krepil partnerstva z arhivi, muzeji, galerijami in drugimi organizacijami s področja kulture, znanosti in izobraževanja. Povečal bo tudi sodelovanje z založniki in avtorji na področju pridobivanja obveznega izvoda publikacij, promocije slovenskih publikacij in reševanja avtorskopravnih vprašanj. V vse bolj omreženem svetu bo aktivno sodeloval tudi z mednarodno raziskovalno in knjižnično skupnostjo, v evropskem prostoru pa bo v partnerstvu z drugimi knjižnicami in raziskovalnimi organizacijami aktivno vključen v razvoj virtualne knjižnice evropskih nacionalnih knjižnic. Stran 15 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 6 STRATEŠKI CILJI ZA OBDOBJE 2015−2019 Strateško področje: RAZVOJ IN UPRAVLJANJE KNJIŽNIČNE ZBIRKE Opis strateškega področja: Knjižnica zbira in trajno ohranja slovensko pisno kulturno in znanstveno dediščino na vseh nosilcih zapisa in zagotavlja temeljno zbirko tuje literature. S takojšnjo in učinkovito obdelavo gradiva zagotavlja kakovostne podatke o knjižnični zbirki, ki uporabnikom omogočajo dostop do gradiva. Glede na možnosti knjižnica uvaja nove avtomatizirane in racionalizirane postopke obdelave pridobljenega gradiva. Ohranjanje slovenske pisne kulturne in znanstvene dediščine vključuje njeno zbiranje, hranjenje, varovanje, zaščito, posredovanje in predstavljanje javnosti. To pomeni, da bo morala knjižnica na eni strani zagotavljati optimalne pogoje za zajem obveznega izvoda tako tiskanih kot elektronskih publikacij slovenike, na drugi strani pa tudi pogoje za varovanje gradiva pred propadanjem, njegovo trajno ohranjanje in zagotavljanje njegove dostopnosti. Stanje na strateškem področju: Od leta 2006 so zavezanci za oddajo obveznega izvoda publikacij izdajatelji in založniki, prej so bili to tiskarji in izdelovalci. Ta sprememba je povzročila, da se število zavezancev iz leta v leto povečuje (v zadnjem strateškem obdobju za približno 700 na leto). Pri izvajanju ukrepov za zagotavljanje celovitosti temeljne nacionalne zbirke knjižničnega gradiva (slovenike) na klasičnih nosilcih zapisa smo si z različnimi dejavnostmi prizadevali povečati učinkovitost pridobivanja obveznih izvodov (organizacija seminarjev za neformalne založnike, pisno obveščanje o obveznostih izdajatelja). V sodelovanju s koordinatorico posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic smo pripravili tudi seminarje o nalogah teh knjižnic pri pridobivanju obveznega izvoda in izboljšali sodelovanje. V obdobju 2010–2013 se je delež sredstev za nakup informacijskih virov sicer povečal za dobrih 9 odstotkov, vendar pa zaradi nenehne rasti cen elektronskih informacijskih virov knjižnica ni razpolagala z zadostnimi finančnimi sredstvi za nakup slovenike v tujini in stare slovenike, iz istega razloga tudi ni v zadostni meri dopolnjevala zbirke študijske literature glede na potrebe študijskih programov ljubljanske univerze. Posodobili smo sistem zamenjave knjižničnega gradiva s sorodnimi ustanovami v tujini. Opustili smo zamenjavo gradiva s 56 knjižnicami, ki smo jim pošiljali samo tiskano izdajo Slovenske bibliografije, in okrepili zamenjavo gradiva s knjižnicami, v katerih je več zanimanja za slovensko knjižno produkcijo, zamena z njimi pa je količinsko in/ali finančno bolj uravnotežena. Knjižnična zbirka šteje skoraj 2,7 milijona bibliografskih enot. Njeno kakovost sistematično vrednotimo od leta 2000, ko smo v proces presojanja uvedli uporabo kazalcev in kazalnikov IFLA, priporočenih za ugotavljanje uspešnosti delovanja visokošolskih knjižnic. V letu 2011 smo njihov nabor razširili, opravili pa tudi analizo zbirke računalniško evidentiranih monografskih publikacij za obdobje 2000–2010. Njeni rezultati so pokazali občuten upad nakupa monografij po letu 2001, najbolj v letih 2006 in 2007. Delež nakupov monografij za izposojo je bil v letih 2006–2010 v povprečju manjši za skoraj 20 odstotkov v primerjavi z leti 2000–2005, upadel je tudi delež sredstev za njihov nakup (leta 2000 smo za nakup monografskih publikacij za izposojo na dom porabili 54 odstotkov vseh sredstev, leta 2010 samo še 28 odstotkov). Ker delež sredstev za nakup informacijskih virov, ki jih prednostno nabavljamo, ne raste sorazmerno z Stran 16 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 rastjo cen elektronskih in tiskanih kontinuiranih virov (naročnine), se pomanjkanje sredstev najbolj odraža ravno pri nakupu monografij. Pregledali smo tudi podatke o gradivu, ki smo ga kupili za izposojo na dom, pa ni bilo do leta 2010 nikoli izposojeno. Na osnovi rezultatov analize smo pripravili nova izhodišča za nabavo monografij. Konec leta 2013 je bila opravljena študija uporabnikov NUK, v katero so bila vključena tudi vprašanja o zadovoljstvu s knjižnično zbirko. Na osnovi njenih rezultatov bomo ustrezno dopolnili dokument o nabavni politiki. Pri zagotavljanju temeljnih virov za pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo ter visokošolski študij smo zastavljene cilje uresničili: tujejezična zbirka je prednostno zajemala vire s področja humanistike in družboslovja, z drugih področij pa v obsegu, dogovorjenem z drugimi knjižnicami, predvsem visokošolskimi oziroma univerzitetnimi; pri nabavi tujejezičnih referenčnih virov so imeli glede na nosilec zapisa prednost elektronski viri, pri nakupu tujih licenčnih elektronskih virov pa konzorcijski nakupi. Pri zagotavljanju kakovostne zbirke tujih serijskih publikacij v tiskani in elektronski obliki še ni bila oblikovana nabavna politika, ki bi temeljila na periodičnem ugotavljanju njihove uporabe, potreb uporabnikov in kakovosti publikacij (reference, znanstvena odmevnost ipd.). Nabava tujih serijskih publikacij je v skladu s strateškimi smernicami potekala prednostno za področji humanističnih in družboslovnih ved. Na področju varovanja knjižnične zbirke smo izvajali ukrepe za ustrezno hranjenje, varovanje in zaščito knjižničnega gradiva. V letu 2013 so bila prvič zagotovljena sredstva za masovno razkislinjenje za 1400 kg najbolj ogroženega gradiva. Mikrofilmanje serijskih publikacij je potekalo v manjšem obsegu, kot je bilo načrtovano, in je bilo nadomeščeno s postopki digitalizacije. Komisija NUK za varovanje in zaščito gradiva je pregledala prostore in gradivo vseh posebnih knjižničnih zbirk. Izdelan je bil načrt ukrepov za izboljšanje varovanja in zaščito gradiv, ki se izvaja v skladu z možnostmi. Izdelane so bile analize stanja za vse knjižnične zbirke; pogoji hranjenja so se izboljšali, predvsem zaradi selitev arhivskih izvodov gradiva v klimatizirano skladišče na Leskoškovi cesti 12 in izboljšanja zaščitne opreme za najdragocenejše gradivo. Popravila poškodovanega gradiva ter restavratorski in konzervatorski posegi za upočasnitev propadanja gradiva so se izvajali v skladu z razpoložljivimi viri. Čiščenje gradiva smo lahko zagotovili le ob njegovih selitvah, v primeru njegovega vlaganja v novo zaščitno opremo ter ob pripravi gradiva za razkislinjenje. Za zmanjšanje obsega poškodb gradiva smo organizirali tečaje o zaščiti knjižničnega gradiva za nove delavce v NUK, za izboljšanje varovanja gradiva (preprečevanje kraj, uničenje ali namerno poškodovanje) pa je bil nameščen video nadzor in zagotovljena dejavnost varnostne službe. Zagotavljali smo sprotno in kakovostno bibliografsko obdelavo knjižničnega gradiva (večji zaostanki so bili samo pri obdelavi drobnega tiska in sive literature zaradi premajhnega števila zaposlenih), ki je omogočila hitre in popolne informacije o virih. Za povečanje učinkovitosti in izboljšanje kakovosti obdelave gradiva smo poskrbeli z racionalizacijo sistema obdelave in usposabljanjem zaposlenih (prehod na sistem COBISS3/Katalogizacija, združevanje opisne in vsebinske obdelave monografskih publikacij). Pripravili smo gradivo za izdelavo osnutka strokovnih podlag za ovrednotenje postopkov vsebinske obdelave knjižničnega gradiva glede na uporabniško izkušnjo in izhodišč za prenovo sistema vsebinske obdelave v knjižnici. Ni pa nam uspelo zagotoviti dodatnih kadrovskih virov za obdelavo gradiva, za katerega bibliografski podatki še niso dostopni prek sistema COBISS, in gradiva, izbranega z odpisnih seznamov drugih knjižnic. V zadnjem strateškem obdobju nismo izpeljali izobraževanja zaposlenih za obdelavo elektronskih publikacij in opremljanje digitaliziranih gradiv z metapodatki, prav tako pa zaradi pomanjkanja kadrov še nismo vzpostavili učinkovitejšega nadzora nad kakovostjo bibliografskih zapisov zaposlenih. Stran 17 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Predvidevanja na področju izgradnje in upravljanja knjižničnih zbirk: − hitro povečevanje deleža digitalnih virov v knjižničnih zbirkah bo temeljito spremenilo načine upravljanja knjižničnih zbirk, − nabava informacijskih virov na klasičnih nosilcih zapisa se bo zmanjševala, knjižnice bodo vse več sredstev in dejavnosti posvečale zagotavljanju dostopa do elektronskih virov na daljavo, − zagotavljanje dokumentov bo vse bolj potekalo v spletnem okolju, za dobavo dokumentov pa ne bodo skrbele le knjižnice, ampak številni drugi ponudniki, − rast obsega odprtega objavljanja znanstvenih del in novih oblik digitalnih virov bo knjižnice na področju gradnje knjižničnih zbirk postavljalo pred nove izzive ter vprašanja vsebinske, tehnične in finančne narave. Predvidevanja na področju pridobivanja in obdelave gradiva ter ohranjanja knjižnične zbirke: − pričakujemo, da se število publikacij slovenike, objavljenih na klasičnih nosilcih, ne bo bistveno spremenilo, povečevalo pa se bo število elektronskih publikacij, − konzorcijski nakupi elektronskih virov bodo prevladujoča oblika zagotavljanja strokovne literature uporabnikom, − zaradi povečevanja količine e-vsebin bo potrebnih več zaposlenih za reklamiranje obveznega izvoda, izdelavo zapisov CIP in bibliografsko obdelavo, − pričakujemo, da bodo proizvajalci klasičnih gradiv tudi v prihodnje skrbeli za primerno kakovost fizičnih nosilcev zapisa, ki bo omogočala njihovo čim daljšo uporabo oziroma pravočasen prenos na druge nosilce zapisa, − pričakujemo, da bo kljub povečevanju količine e-vsebin in širši dostopnosti gradiva v digitalni obliki prek spleta še obstajala potreba uporabnikov po gradivu na klasičnih nosilcih zapisa, − potreba po večanju učinkovitosti pri pridobivanju, bibliografski obdelavi in ohranjanju knjižničnega gradiva, − zmanjševanje nabave klasičnih informacijskih virov in prednostno zagotavljanje elektronskih virov, − nujnost nadaljnjega izvajanja dejavnosti na področju varovanja gradiva zaradi omejene trajnosti nosilcev (gradivo na kislem papirju, gradivo z železo-taninskim črnilom, magnetni trakovi, CD-ROMi itn.) in po prenosu vsebin teh gradiv v digitalno obliko, − izvirniki na klasičnih nosilcih zapisa, ki bodo v preslabem fizičnem stanju za uporabo, bodo dostopni le v digitalni obliki ali na mikrofilmu, − kljub naraščajoči potrebi po varovanju gradiva in s tem večji potrebi po strokovnih delavcih pričakujemo, da se bo njihovo število manjšalo, kar kaže na potrebo po opredelitvi nujnih ukrepov, ki bodo preprečili slabšanje stanja kulturne dediščine v knjižnici. STRATEŠKE USMERITVE: dosledno in celovito zbiranje slovenike na klasičnih in elektronskih nosilcih zapisa, zagotavljanje zbirke temeljne tuje literature za potrebe pedagoškega znanstvenoraziskovalnega dela ter visokošolskega študija, takojšnja in učinkovita bibliografska obdelava pridobljenega gradiva, zagotavljanje kakovostnih bibliografskih podatkov o knjižnični zbirki, Stran 18 od 66 in STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 skrb za varovanje, zaščito in trajno ohranjanje knjižnične zbirke slovenike, predstavljanje knjižnične zbirke javnosti. STRATEŠKI CILJI: Cilj 1: Celovita nacionalna zbirka knjižničnega gradiva (slovenika) na klasičnih nosilcih zapisa Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − učinkovito zbiranje slovenike v skladu z zakonodajo, − prizadevanje za čim bolj celovito zbirko publikacij Slovencev zunaj Republike Slovenije (stiki z društvi, avtorji in drugimi posamezniki), − povečanje učinkovitosti pridobivanja obveznih izvodov doktorskih disertacij slovenskih univerz, − tesnejše sodelovanje z drugimi knjižnicami (zlasti osrednjimi območnimi) in zavezanci za obvezni izvod za uspešnejše pridobivanje obveznega izvoda, − zagotovitev dodatnih sredstev za nakup slovenike, objavljene v tujini, in stare slovenike. Pričakovani izidi in učinki: − z obveznim izvodom zajete najmanj 95 % slovenike, − popolnejša zbirka publikacij Slovencev zunaj RS, slovenike objavljene v tujini in stare slovenike, − popolna zbirka doktorskih disertacij. Kazalci in kazalniki: − delež sredstev za nakup slovenike glede na celotna sredstva za nakup gradiva (letno najmanj 10 %), − število izvedenih seminarjev za založnike (5 na leto). Cilj 2: Knjižnična zbirka bo vsebovala informacijske vire na različnih nosilcih zapisov in z različnih strokovnih področij v skladu s potrebami uporabnikov Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − sistematično dopolnjevanje zbirke študijske literature glede na potrebe študijskih programov ljubljanske univerze, − prednostno pridobivanje virov s področja humanistike in družboslovja, − nakup tujih licenčnih elektronskih virov v skladu s potrebami uporabnikov knjižnice, − nadaljnji razvoj sistema zamenjave knjižničnega gradiva z domačimi in tujimi knjižnicami in drugimi organizacijami, − sodelovanje pri gradnji distribuirane nacionalne zbirke referenčnih virov, − sistematična gradnja temeljne referenčne zbirke v elektronski obliki, − nadzor kakovosti knjižnične zbirke s pomočjo metod za njeno vrednotenje in periodično ugotavljanje potreb uporabnikov in njihovega zadovoljstva z zbirko. Stran 19 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Pričakovani izidi in učinki: − popolnejša zbirka študijske literature, − učinkovitejši sistem zamene gradiva, − relevantna knjižnična zbirka glede na potrebe uporabnikov. Kazalci in kazalniki: − povečanje uporabe informacijskih virov na fizičnih nosilcih (2 % letno) (2014: 127.033), − spremljanje kakovosti knjižnične zbirke z uporabo kazalcev in kazalnikov uspešnosti (2015−2019), − izvedba ankete med uporabniki o njihovem zadovoljstvu s knjižnično zbirko (v letu 2017). Cilj 3: Razvoj posebnih knjižničnih zbirk in povečanje njihove dostopnosti Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − sistematično zbiranje posebnega knjižničnega gradiva, katerega zbiranje ni urejeno z Zakonom o obveznem izvodu publikacij v skladu s politiko izgradnje posebnih knjižničnih zbirk, − načrtno in sistematično prizadevanje za pridobivanje zapuščin ustvarjalcev, pomembnih za slovensko kulturno in znanstveno dediščino, − retrospektivni vnos bibliografskih podatkov o gradivu posebnih knjižničnih zbirk v nacionalni vzajemni bibliografski sistem, − vzpostavitev enotne bibliografske obdelave rokopisnih in zapuščinskih fondov v slovenskem knjižničnem sistemu, − zagotovitev ustreznih pogojev za hranjenje starih tiskov in združitev gradiva na eni lokaciji, − načrt in implementacija celovite strategije trajnega ohranjanja zapuščin v e-obliki, − načrt in implementacija celovite strategije trajnega ohranjanja in dostopa do gradiva posebnih zbirk na nosilcih z omejeno trajnostjo, − zagotavljanje pogojev za raziskovalno delo na gradivu posebnih knjižničnih zbirk, − sistematična predstavitvena dejavnost, − digitalizacija tematsko zaokroženih zbirk gradiv. Pričakovani izidi in učinki: − povečana uporaba gradiva posebnih zbirk, − kakovostno in učinkovito ravnanje z gradivom posebnih knjižničnih zbirk, − trajno ohranjanje gradiva na vseh nosilcih zapisa, − povečana dostopnost in promocija gradiva v digitalnem okolju. Kazalci in kazalniki: − pridobljenih 20 zapuščin ustvarjalcev, pomembnih za slovensko kulturno in znanstveno dediščino (do leta 2019), − urejeno in bibliografsko obdelano gradivo Zbirke drobnih tiskov in sive literature (40 % zbirke /240.000 enot/ do leta 2019), Stran 20 od 66 STRATEŠKI − − − − − − − NAČRT NUK 20152019 retrospektivni vnos bibliografskih zapisov o gradivu posebnih knjižničnih zbirk v nacionalni vzajemni bibliografski sistem (2.000 letno), vzpostavljena enotna bibliografska obdelava rokopisnih in zapuščinskih fondov (do konca leta 2016), priprava strategije trajnega ohranjanja zapuščin v e-obliki (do konca leta 2016), implementirana strategija trajnega ohranjanja zapuščin v e-obliki (do konca leta 2017), pripravljena strategija trajnega ohranjanja in dostopa do gradiva na nosilcih z omejeno trajnostjo (do konca leta 2016), izdelana strategija predstavitvene dejavnosti (do konca leta 2015), objavljenih 10 znanstvenoraziskovalnih prispevkov na temelju proučevanja gradiva posebnih knjižničnih zbirk (do leta 2019). Cilj 4: Kakovostna zbirka tujih serijskih publikacij v tiskani in elektronski obliki za potrebe znanstvenoraziskovalnega dela in študija ter povečanje njene uporabe Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − oblikovanje nabavne politike za tuje serijske publikacije na podlagi periodičnega ugotavljanja njihove uporabe, potreb uporabnikov in kakovosti publikacij (reference, znanstvena odmevnost ipd.), − nabava tujih serijskih publikacij glede na strokovno področje, z upoštevanjem naslednjih prioritet: humanistične vede, družboslovne vede, tehnične vede, naravoslovnomatematične vede, medicinske vede in biotehniške vede, − prednostna konzorcijska nabava tujih serijskih publikacij v elektronski obliki, − uvedba avtomatskega beleženja izposoje serijskih publikacij v čitalnice in njihove izposoje na dom, − povečanje uporabe tujih serijskih publikacij z izobraževanjem uporabnikov in boljšo promocijo virov. Pričakovani izidi in učinki: − kakovostna in relevantna zbirka tujih serijskih publikacij, − učinkovitejše upravljanje zbirke serijskih publikacij, − večja uporaba zbirke tujih serijskih publikacij. Kazalci in kazalniki: − izdelana nabavna politika za tuje serijske publikacije (v letu 2016), − uvedba avtomatizirane izposoje tiskanega gradiva v Zbirki serijskih publikacij (v letu 2016). Cilj 5: Učinkovito varovanje in zaščita knjižnične zbirke Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − zagotavljanje ustreznih pogojev varovanja, zaščite in trajnega ohranjanja knjižničnega gradiva v skladiščnih, čitalniških in razstavnih prostorih, − zagotavljanje in nameščanje zaščitne opreme za občutljivo in dragoceno gradivo, Stran 21 od 66 STRATEŠKI − − − − − − − − − − NAČRT NUK 20152019 vključevanje strokovnih delavcev za področje varovanja in zaščite gradiva v procese digitalizacije, pripravo razstav, selitve gradiva ipd., masovno razkislinjevanje gradiva za preprečevanje kislinske razgradnje papirja, izvajanje čiščenja in popravil poškodovanega gradiva ter nujnih restavratorskih in konzervatorskih posegov za upočasnitev propadanja gradiva, prenos vsebin ogroženega gradiva na alternativne nosilce zapisa, izdelava analiz stanja različnih vrst knjižničnega gradiva in načrtov za izboljšanje pogojev hranjenja, izobraževanje zaposlenih o preventivnih ukrepih in ustreznem ravnanju z ogroženim gradivom, osveščanje uporabnikov o ustreznem ravnanju z gradivom, preprečevanje kraj, uničenja ali namernega poškodovanja gradiva, izdelava strategije dolgotrajnega ohranjanja avdio in video gradiva, vključevanje v raziskovalne projekte s področja ohranjanja pisne kulturne dediščine. Pričakovani izidi in učinki: − boljše stanje gradiva in manjši stroški konzervatorskih posegov zaradi sistematičnih preventivnih ukrepov, − upočasnitev propadanja gradiva takrat, ko je to še mogoče, − večji delež gradiva, ki se bo v izvirni obliki ohranil za naslednje rodove, − zaradi razpoložljivosti digitalnih kopij manjša uporaba izvirnih oblik publikacij in posledično manj poškodb ogroženega gradiva, − tekoče vključevanje sodobnih spoznanj konzervatorske stroke v prakso zaščite in ohranjanja zbirke. Kazalci in kazalniki: − količina razkislinjenega gradiva (do leta 2019 razkislinjenih 35.000 enot), − količina gradiva v ustrezni zaščitni opremi (30.000 enot letno), − količina konzerviranega/restavriranega gradiva (8.000 listov, 40 vezav in 400 popravil letno), − količina gradiva, ki zaradi poškodovanosti ni več primerno za konzerviranje oziroma restavriranje, prenesenega na druge nosilce zapisa (200 bibliografskih enot letno), − količina očiščenih arhivskih izvodov publikacij (10.000 kosov letno). Cilj 6: Ažurne in kakovostne informacije o informacijskih virih knjižnice Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − zagotavljanje sprotne bibliografske obdelave rednega dotoka knjižničnega gradiva z nadaljnjo racionalizacijo sistema obdelave in usposabljanjem kadrov, − sodelovanje pri razvoju bibliografskega sistema in spodbujanje razvoja orodij za uporabo že obstoječih (založniških) podatkov v bibliografski obdelavi, − postopna računalniška obdelava gradiva, za katerega bibliografski podatki še niso dostopni prek sistema COBISS, − uskladitev vsebinske obdelave gradiva v vseh oddelkih in zbirkah knjižnice, − razvoj in učinkovito dopolnjevanje tekoče in retrospektivne Slovenske bibliografije, Stran 22 od 66 STRATEŠKI − − − − NAČRT NUK 20152019 razvoj inovativnega modela opremljanja elektronskih publikacij z metapodatki, vzpostavitev učinkovitega nadzora kakovosti bibliografskih zapisov strokovnih delavcev knjižnice, periodično ugotavljanje zadovoljstva uporabnikov s kakovostjo lokalne bibliografske baze podatkov, razvoj učinkovitejših pristopov za harmonizacijo baz podatkov (povezovanje zapisov v lokalni bazi, nastalih s konverzijo katalogov, z vzajemno bazo). Pričakovani izidi in učinki: − kakovostna, uporabna in interoperabilna baza bibliografskih podatkov, − zmanjšano število duplikatov v bazi nepovezanih zapisov, − učinkovitejše upravljanje zbirke zaradi večjega deleža bibliografskih zapisov v sistemu COBISS. Kazalci in kazalniki: − delež bibliografsko obdelanega novo pridobljenega gradiva (100 %), − število urejenih nepovezanih zapisov (3.000 zapisov letno), − izvedena programsko podprta harmonizacija baz podatkov (do konca leta 2015), − vzpostavljen sistem rednega ocenjevanja kakovosti bibliografskih zapisov v letu 2017 (10 ocenjenih zapisov na katalogizatorja letno). Cilj 7: Razvoj in dopolnjevanje tekoče in retrospektivne Slovenske bibliografije Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − programska posodobitev in dodelava funkcionalnosti spletnega portala Slovenske bibliografije, − priprava strategije za dopolnjevanje spletnega portala Slovenske bibliografije z retrospektivno bibliografijo knjig (1900-1945) in retrospektivno bibliografijo člankov (1774-1945 ter 1980-1990), − proučitev možnosti za dopolnjevanje zapisov za Slovensko bibliografijo serijskih publikacij v katalogu COBIB, − proučitev možnosti za dopolnjevanja Slovenske bibliografije iz vzajemne baze COBIB. Pričakovani izidi in učinki: − delovanje spletnega portala Slovenske bibliografije skladno z dobro prakso vzorčnih nacionalnih knjižnic, − racionalizacija procesov pri dopolnjevanju zapisov za Slovensko bibliografijo, − racionalizacija procesov pri dopolnjevanju spletnega portala Slovenske bibliografije. Kazalci in kazalniki: − programske nadgradnje portala Slovenske spletne bibliografije (2 do leta 2019), − izdelana strategija za dopolnjevanje retrospektivne bibliografije knjig in člankov (do konca leta 2016), − preverjene možnosti za uporabo orodij COBISS pri dopolnjevanju Slovenske bibliografije (do konca leta 2016). Stran 23 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Strateško področje: RAZVOJ IN UPRAVLJANJE DIGITALNE KNJIŽNICE Opis strateškega področja: Z digitalizacijo knjižničnega gradiva in razvojem digitalne knjižnice stremi knjižnica k ustvarjanju informacijskih virov, vsebin in storitev za potrebe razvoja informacijske družbe in pospeševanja družbenega in ekonomskega razvoja Slovenije ter spodbuja povezovanje kulturnih, znanstvenih in izobraževalnih ustanov, ki ustvarjajo digitalne vsebine. Nabor vsebin kot baze znanja sestavljajo tako naročeni elektronski viri kot tudi digitalizirano gradivo, čedalje večji korpus znanja pa prihaja iz množice izvorno digitalnega gradiva. Z vidika gradiva je strateško področje usmerjeno predvsem v zajem, arhiviranje in zagotavljanje dostopa do vsebin, z vidika oblikovanja baze znanja pa v sodelovanje s partnerskimi institucijami, tj. javnimi zavodi in drugimi ustvarjalci digitalnih vsebin, izobraževanje deležnikov in širše javnosti, mednarodno sodelovanje ter ustvarjanje nove, dodane vrednosti na področju kulture in širšega okolja. Široka dostopnost digitalnih kulturnih in znanstvenih vsebin je podlaga za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo prebivalstva, prispeva k njegovi večji ustvarjalnosti in kakovosti življenja ter k večji prepoznavnost Slovenije v svetu. Stanje na strateškem področju: Ob koncu preteklega strateškega obdobja je bilo na portalu Digitalne knjižnice Slovenije dostopnih približno 630.000 publikacij oziroma več kot 5 milijonov skenogramov. Predvidevanje, da bo spletno mesto do konca leta 2013 vsebovalo 2 milijona bibliografskih enot, se ni uresničilo, saj za načrtovani obseg digitalizacije knjižnica ni imela zadostnih kadrovskih in finančnih virov. Manjši od načrtovanega je bil tudi delež oddanih gradiv s strani partnerskih organizacij (predvsem knjižnic). Predvidevanja pa je preseglo število naslovov elektronskih različic slovenskih revij, dostopnih prek portala dLib.si (leta 2009 je Služba za digitalno knjižnico umeščala na spletni portal približno 50 revij, sofinanciranih s sredstvi ARRS, v letu 2013 že 192). Na splošno se je opazno povečal delež pridobljenega izvorno digitalnega gradiva v primerjavi z digitaliziranim. V strateškem obdobju 2010−2013 smo se prednostno posvetili zagotavljanju interoperabilnosti podatkov v povezavi z nudenjem le-teh prek agregatorja e-vsebin s področja kulture ter njihovega izvoza v Evropsko digitalno knjižnico (TEL), Europeano, repozitorij Univerze v Ljubljani in Megaiskalnik. Uporaba spletnega mesta dLib.si se je glede na število vzpostavljenih sej v obdobju 2010−2013 občutno povečala (leta 2010 5,9 milijonov, leta 2013 pa skoraj 9 milijonov). Uporabniki so v letu 2013 samo spletno mesto dLib.si sicer obiskovali manj kot v letih 2011 in 2012, vzpostavili pa so (prek spletnih iskalnikov, Evropske digitalne knjižnice (TEL), Europeane) več sej in prenesli več podatkov kot pretekla leta. Zaznali smo tudi zelo velik porast dostopa prek mobilnih naprav (v letu 2013 je bil v primerjavi z letom 2010 večji za kar 1377 odstotkov). Letni obseg količine poizvedb je precej stalen in stabilen – med 2 in 2,4 milijona iskanj na leto. Strateške cilje na področju razvoja arhiva izbranih nacionalno pomembnih spletnih strani in sistema njihovega opremljanja z metapodatki smo v celoti uresničili. V začetku leta 2013 je bil uradno predstavljen in objavljen Spletni arhiv NUK (arhiv.nuk.uni-lj.si), ki je ob koncu leta vseboval in omogočal prost dostop do več kot 57 milijonov spletnih strani. Vsebine smo sistematično zbirali s 1138 spletnih mest. Načrtovana rast obiska spletnega mesta knjižnice se ni uresničila. Opažamo vsakoletni manjši padec obiska (v obdobju 2010–2013 10-odstotno zmanjšanje obiska). Vzrok za to je uvedba Stran 24 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 novih medijev obveščanja (Facebook NUK, Twitter NUK), ki uporabniku prek svojih kanalov omogočajo pridobivanje informacij o NUK, in dostopanje do digitalnih virov prek spletnih iskalnikov in portalov (npr. portala Europeane). V digitalnem arhivu NUK je bilo ob koncu leta 2013 183.000 digitalnih objektov v skupni velikosti 19 terabajtov, kar je približno četrtina vsega gradiva, dostopnega na portalu dLib.si. Zaradi ogromne količine podatkov, ki se meri v milijonih skenogramov, je polnjenje sistema z objekti zahtevno in zamudno, vendar je to hkrati prioritetna naloga, saj digitalni arhiv zagotavlja na enem mestu celovit dostop do vseh sestavnih delov posamezne publikacije. Zastavljeni cilji na področju nacionalnega agregatorja s področja kulture so bili uresničeni. Osrednja funkcionalnost agregatorja je zajem bibliografskih podatkov o elektronskih vsebinah in zagotavljanje njihovega dostopa z enega spletnega mesta. Ob koncu leta 2013 je agregator robotom in končnim uporabnikom ponujal 297.537 zapisov. V skladu s strateškim načrtom sta bili uresničeni tudi vzpostavitev novega portala slovenske nacionalne bibliografije ter prenova sistema za zajem digitalnega obveznega izvoda Svarog, ki je postal bolj funkcionalen in prijaznejši do uporabnikov (založnikov) ter upravljavcev sistema. Za nemoteno delovanje digitalne knjižnice, vključno z vsemi podpornimi servisi (agregator, arhiv spletnih mest, arhiv izvorno digitalnega in digitaliziranega gradiva) je bistvenega pomena dolgoročno načrtovanje in zagotavljanje sredstev na področju investicij v računalniško strojno opremo, ki je pogoj za stabilno delovanje storitev. Predvidevanja na področju razvoja in uporabe digitalnih knjižnic: − nadaljnje zmanjševanje povpraševanja po informacijskih virih na klasičnih nosilcih zapisa in naraščanje potrebe po enostavno dostopnih informacijskih virih in drugih vsebinah v digitalni obliki, − naraščanje uporabe mobilnih tehnologij za dostop do različnih vrst digitalnih vsebin, − pričakovanja uporabnikov po novih poosebljenih storitvah in učinkovitih iskalnih orodjih, − uporabniki se bodo aktivno vključevali v spletne storitve knjižnice in sodelovali pri izgradnji in oblikovanju vsebin, − uporaba široke palete (odprtokodnih) repozitorijev in izgradnja novih mikro servisov za pomoč uporabnikom pri dostopu do storitev, − knjižnice zagotavljajo e-poslovanje pri nakupovanju e-virov oziroma pri dostopanju do avtorsko zaščitenih vsebin, − potrebno bo še intenzivnejše povezovanje med sorodnimi organizacijami za dosego večje stroškovne učinkovitosti, − nadaljnje povezovanje gradiva v centralne indekse oziroma podatkovne repozitorije znanja kot sta TEL in Europeana, − v procesih vrednotenja digitalnih knjižnic bo vse pomembnejši uporabniški vidik. Predvidevanja na področju gradnje in razvoja Digitalne knjižnice Slovenije in podpornih servisov: − potreba po nenehnem izboljševanju stroškovne učinkovitosti izvajanja spletnih storitev, − zmanjševanje nabave klasičnih informacijskih virov in prednostno zagotavljanje elektronskih (naročniški e-viri, digitalizacija gradiva na analognih nosilcih zapisa, pridobivanje izvorno digitalnih objektov), − naraščanje obsega z obveznim izvodom pridobljenega izvorno digitalnega gradiva, − naraščanje potrebe po izboljševanju in širjenju storitev digitalne knjižnice, Stran 25 od 66 STRATEŠKI − − − − − NAČRT NUK 20152019 zapleteni postopki razreševanja avtorskih upravičenj, zagotavljanja pravice do zasebnosti ter »internetne pozabe« pri digitalizaciji in posredovanju e-dokumentov, naraščanje potrebe po izobraževanju zaposlenih za izvajanje storitev v digitalnem okolju, naraščanje potrebe po zaposlovanju kadrov s kompetencami za razvoj in zagotavljanje storitev v digitalnem okolju, naraščanje stroškov za zagotavljanje tehnološke podpore za vzdrževanje in razvoj digitalne knjižnice, zaradi povečanja obsega digitalizacije gradiva in vključevanja sorodnih organizacij v proces trajnega ohranjanja gradiva bodo potrebne širitve strojnih računalniških kapacitet tako na primarni kot na sekundarni lokaciji, prav tako pa tudi napredne programske rešitve za učinkovito upravljanje čedalje večje količine podatkov. STRATEŠKE USMERITVE: − gradnja, razvoj in upravljanje digitalnih zbirk v skladu s potrebami uporabnikov, predpisi in standardi ter v sodelovanju z različnimi strateškimi partnerji s področja kulture, znanosti, izobraževanja in gospodarstva, − zagotavljanje enotne točke spletnega dostopa do slovenskih e-vsebin s področja kulture in znanosti, − skrb za digitalizacijo oziroma zbiranje (zajem) izvorno digitalnega gradiva in zagotavljanje njegove dostopnosti, − sistemsko zajemanje in arhiviranje spletnih vsebin in gradnja javnega arhiva spletnih mest slovenike, − zagotavljanje pogojev za trajno ohranjanje slovenske kulturne in znanstvene dediščine v digitalni obliki, − nadaljnji razvoj in širjene funkcij Nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture, − zagotavljanje prostega in odprtega dostopa do digitalnih vsebin in razvijanje orodij za njihovo uporabo in izmenjavo v Sloveniji in zunaj njenih meja, − promocija digitalne knjižnice kot infrastrukture izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega procesa, vseživljenjskega izobraževanja prebivalstva ter dejavnika demokratizacije družbe, − vključevanje sorodnih organizacij – javnih zavodov s področja kulture, znanosti in izobraževanja, ter uporabnikov v proces razvijanja modelov za zajem, dolgotrajno ohranjanje in dostop do kulturne in znanstvene dediščine v digitalni obliki, − gradnja, razvoj in upravljanje elektronskih servisov knjižnice in zagotavljanje pogojev za njihovo dostopnost vsem ciljnim skupinam uporabnikov. STRATEŠKI CILJI: Cilj 1: Izgradnja celovite zbirke digitalnih vsebin za zagotavljanje knjižnične javne službe v digitalnem okolju Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − zagotavljanje kakovostnih licenčnih e-virov za sodobne raziskovalne in izobraževalne potrebe uporabnikov, − aktivno sodelovanje pri oblikovanju zakonskih podlag za učinkovito pridobivanje digitalnih izvirnikov tiskanih publikacij, Stran 26 od 66 STRATEŠKI − − − − NAČRT NUK 20152019 sodelovanje s široko mrežo partnerjev za učinkovito pridobivanje izvorno digitalnih publikacij, načrtna digitalizacija gradiva NUK, spodbujanje in podpora partnerskim organizacijam pri prenosu slovenskih kulturnih vsebin v digitalno obliko, tematski in domenski zajem spletnih mest in slovenike. Pričakovani izidi in učinki: − kakovostna mednarodno primerljiva raziskovalna in izobraževalna infrastruktura, dostopna po vsej državi, − vodilna vloga NUK pri (konzorcijskem) upravljanju licenčnih virov, ki temelji na sodelovanju med knjižnicami in javnimi raziskovalnimi organizacijami, − digitalizirana vsa periodika, objavljena do leta 1945, glasbeni tiski in glasbeni rokopisi slovenike do leta 1918, razglednice slovenskih krajev do leta 1914, temeljni topografski načrti vseh slovenskih krajev, arhiv negativov časnika Jutro (celotna zbirka negativov na steklu), − vzpostavljene tematske digitalne zbirke zgodnje slovenike: srednjeveški kodeksi, protestantika, tiskarska produkcija na slovenskem ozemlju od 16. do 19. stoletja, pomembnejši zgodnji zgodovinski viri, pomembnejši posamezni avtorji in skupine avtorjev/ustvarjalcev s slovenskega ozemlja, − sprotna digitalizacija ogroženega gradiva, − spremenjen Zakon o obveznem izvodu publikacij za zagotavljanje digitalnih izvirnikov tiskanih publikacij. Kazalci in kazalniki: − količina zajetega (na novo digitaliziranega ali pridobljenega) digitalnega gradiva knjižnice in sorodnih organizacij, objavljenega na portalu dLib.si (2013: 625.000 enot; 2019: 1.020.000 enot), − preverjeni in potrjeni rezultati digitalizacije po opredeljenih vsebinskih sklopih, − vzpostavljena najmanj ena tematska digitalna zbirka letno, − količina pridobljenega digitaliziranega gradiva s strani partnerskih organizacij − prirast digitalnih vsebin partnerjev na portalu dLib.si (2013: 2.561 enot; 2019: 7.500 enot). Cilj 2: Trajno ohranjanje digitalne pisne kulturne in znanstvene dediščine Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − nadaljnji razvoj in vzdrževanje strojnega in programskega dela digitalnega arhiva publikacij in podpornih aplikacij, − razvoj orodij za učinkovito zajemanje dinamično generiranih spletnih vsebin, − spodbujanje partnerskih organizacij k oddaji arhivskih oblik digitalnih virov v digitalni arhiv, − ponudba računalniških infrastrukturnih in programskih kapacitet NUK javnim zavodom in drugim javno financiranim organizacijam za trajno hranjenje slovenskih e-vsebin s področja kulture in znanosti, − priprava modela sodelovanja s partnerskimi organizacijami pri sprejemanju arhivskih kopij digitalnih virov ter procesih njihovega hranjenja in dostopnosti, Stran 27 od 66 STRATEŠKI − − − − NAČRT NUK 20152019 zajemanje slovenike iz drugih repozitorijev za shranjevanje v digitalni arhiv, razvoj in preizkušanje metodologij, ki bodo omogočile ohranjanje dostopnosti do digitalnega gradiva v knjižnici, priprava navodil in smernic za zagotavljanje standardizacije postopkov pri trajnem ohranjanju digitalnih virov, izobraževanje kadrov na področju trajnega ohranjanja digitalnih virov. Pričakovani izidi in učinki: − implementirana operativna programska orodja za zajem družbenih omrežij ter dinamično generiranih in pretočnih spletnih vsebin, − vsi digitalni objekti, dostopni na dLib, bodo do konca strateškega obdobja shranjeni v digitalnem arhivu, − pripravljene in implementirane smernice za trajno ohranjanje (in pregled primerov dobre prakse na področju trajnega ohranjanja v Sloveniji in tujini). Kazalci in kazalniki: − prirast Spletnega arhiva NUK letni prirast spletnih strani (2013: 2,67 TB; 2019: 10 TB), − letni prirast e-vsebin, shranjenih v digitalni arhiv 200.000 digitalnih objektov, − letni prirast e-vsebin, posredovanih s strani partnerskih organizacij in shranjenih v digitalni arhiv: 60.000, − število izobraževanj za področje trajnega ohranjanja digitalnih virov (vsaj eno letno). Cilj 3: Povečanje uporabe dostopnih informacijskih virov in zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − oblikovanje novih (tematskih) zbirk s povezovanjem digitaliziranega gradiva, objavljenega na portalu Digitalne knjižnice Slovenije, − tehnični in vsebinski razvoj vseh storitev digitalne knjižnice (arhiv spletnih mest, bibliografija, dLib) v skladu s potrebami in pričakovanji uporabnikov, − vključevanje javnosti (crowdsourcing) v razvoj storitev digitalne knjižnice, − optimizacija dostopa do digitalnih vsebin in storitev za mobilne odjemalce, − prilagoditev storitev digitalne knjižnice potrebam slepih in slabovidnih uporabnikov, − oblikovanje novih storitev in krepitev sodelovanja s knjižnicami, arhivi, muzeji, galerijami, založniki in drugimi organizacijami s področja kulture, izobraževanja in znanosti, − razvoj združevalnega iskalnika po različnih informacijskih storitvah NUK, − vključevanje gradiva v mednarodne kulturne in raziskovalne repozitorije podatkov ter sodelovanje v sistemu odprtih repozitorijev, − sodelovanje s širokim krogom deležnikov pri zavzemanju za čim širšo dostopnost digitalnih vsebin ob hkratnem spoštovanju avtorskih pravic. Pričakovani izidi in učinki: − večja privlačnost in dostopnost vsebin in storitev digitalne knjižnice za uporabnike, − zagotovljena dostopnost za uporabnike s posebnimi potrebami, Stran 28 od 66 STRATEŠKI − − NAČRT NUK 20152019 izboljšana učinkovitost in ekonomičnost uporabe storitev digitalne knjižnice, dostopnost vsebin slovenske kulture in znanosti v mednarodnem okolju. Kazalci in kazalniki: − statistika uporabe Digitalne knjižnice Slovenije − število obiskov portala dLib.si, daljših od 30 minut (2013: 25.259; 2019: 31.000), − prilagojenost spletnih mest digitalne knjižnice za uporabo s strani skupin s posebnimi potrebami (2019: izdelana ocena prilagojenosti), − povečana uporaba spletnega mesta prek mobilnih naprav − število obiskov prek mobilnih naprav (2013: 6,35 % celotnega obiska; 2019: 50 % celotnega obiska), − število novih storitev in funkcionalnosti (12 novih funkcionalnosti do leta 2019). Cilj 4: Zagotavljanje nadaljnjega razvoja in promocije storitve nacionalnega agregatorja s področja kulture Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − nadaljnji razvoj servisa in njegove funkcionalne posodobitve za širše vključevanje sorodnih organizacij v uporabo storitve, − vključevanje gradiva NUK in vseh partnerskih organizacij v mednarodne kulturne in raziskovalne repozitorije podatkov, − nadaljnje sodelovanje z organizacijama, kot sta The European Library (TEL) in Europeana z namenom pridobivanja novih znanj, izmenjave dobrih praks in razvoja skupnih standardov, − razvoj metapodatkovne sheme EDM (Europeana Data Model) in širitev metapodatkovnega nabora s podatki celotnih besedil, − priprava politike posredovanja vsebin na TEL in Europeano. Pričakovani izidi in učinki: − slovenska znanstvena in kulturna ustvarjalnost bo ažurno dostopna v mednarodnem okolju, − intenzivnejše povezovanje med sorodnimi organizacijami z namenom nižanja stroškov in interoperabilnosti podatkov. Kazalci in kazalniki: − število vključenih organizacij (2013: 6; 2019: 20), − prispevek metapodatkovnih zapisov, ki so ga agregatorju posredovale organizacije s področja kulture in znanosti (2013: 2.000; 2019: 10.000), − število mednarodnih repozitorijev z vsebino digitalnih objektov, posredovanih prek nacionalnega agregatorja – NUK (2013: 2; 2019: 5). Stran 29 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Cilj 5: Učinkovito upravljanje digitalne knjižnice Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − razvoj in implementacija naprednih programskih rešitev za upravljanje s čedalje večjimi količinami podatkov, − sodelovanje v domačih in mednarodnih projektih na področju inovativnih programov zajema, zagotavljanja dostopnosti in ohranjanja digitalnih vsebin, − povezava ločenih servisov za pridobivanje, arhiviranje in dostop do digitalnih virov v celosten sistem, skladen s standardom OAIS, − razvoj inovativnih in stroškovno uspešnih modelov pridobivanja licenčnih elektronskih virov ter zagotavljanje njihove enostavne dostopnosti in pogojev učinkovite uporabe, − zagotovitev varne lokacije za digitalni arhiv v skladu z mednarodnimi standardi. − Pričakovani izidi in učinki: − časovno in stroškovno učinkovit sistem pridobivanja, arhiviranja in objavljanja digitalnih virov, − inovativni poslovni in stroškovni modeli pridobivanja licenčnih elektronskih virov, ki izkazujejo ekonomičnost porabe javnih sredstev ter vsem udeležencem prinašajo merljive koristi. Kazalci in kazalniki: − vzpostavljena tehnična povezava med servisi Svarog, digitalni arhiv (Fedora) in dLib.si (do leta 2019), − delež sklenjenih licenc v skladu z mednarodnimi načeli licenciranja (2013: 40 %; 2019: 100 %) − raziskava o učinkovitosti pridobivanja in uporabi licenčnih elektronskih virov (v letu 2017). Strateško področje: UPORABNIŠKE STORITVE Opis strateškega področja: V skladu s svojim poslanstvom knjižnica zagotavlja informacijske vire in storitve v prvi vrsti za uporabnike s področja visokega šolstva in znanstvenoraziskovalne dejavnosti, prednostno za uporabnike z Univerze v Ljubljani, v okviru izvajanja javne službe v knjižničarstvu pa tudi za druge uporabnike. Informacijski viri in storitve so uporabnikom dostopni ob obisku knjižnice ali z njihovo uporabo na daljavo. Pri izvajanju uporabniških storitev je temeljna strateška usmeritev knjižnice kakovostno izpolnjevanje potreb in pričakovanj uporabnikov. Pri tem knjižnica, glede na možnosti, uvaja nove storitve, ki jih omogočajo sodobne tehnologije, predvsem tiste, ki so namenjene oddaljenim uporabnikom. Ponudba klasičnih knjižničnih storitev in storitev na daljavo omogoča kakovostno podporo za delo v akademskem okolju (pedagoškim delavcem, raziskovalcem in študentom), hkrati pa tudi vsem drugim, ki želijo dostopati do slovenske tiskane ali digitalne kulturne in znanstvene dediščine. Največji obseg dejavnosti na področju uporabniških storitev zagotavljajo Služba za izposojo in posredovanje knjižničnega gradiva, Center za informacijske storitve ter Zbirka serijskih publikacij in ostale posebne knjižnične zbirke, ki posredujejo vire in informacije s specializiranih strokovnih področij. Stran 30 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Stanje na strateškem področju: V času priprave strateškega načrta za obdobje 2010−2013 smo na področju uporabniških storitev predvidevanja za prihodnost oprli na trende, ki so se takrat že jasno kazali v okolju, ter dejavnosti primerljivih nacionalnih oziroma univerzitetnih knjižnic v svetu, tj. upadanje uporabe klasičnih informacijskih virov in storitev ter hitra rast povpraševanja po elektronskih, dostopnih na hiter in enostaven način, kadar koli in od koder koli. Tuje študije so pokazale tudi, da se je trend upadanja uporabe znanstvenih knjižnic kot fizičnega prostora prekinil in so večinoma že leta 2008 beležile porast števila obiskovalcev. Predpostavljali smo tudi hiter razvoj ter porast uporabe mobilnih tehnologij in potrebe po prisotnosti knjižnic v družbenih omrežjih. Glede na ugodne ekonomske kazalce in gospodarsko rast v obdobju do leta 2009 so bili strateški cilji zastavljeni smelo in so se v prvi polovici strateškega obdobja tudi uspešno uresničevali. Žal sta drugo polovico strateškega obdobja zaznamovala ekonomska kriza in občutno poslabšanje materialnih pogojev delovanja knjižnice, kar je na področju uporabniških storitev zahtevalo opustitev nekaterih ciljev oziroma njihovo umestitev v novo strateško obdobje. Kljub temu smo uspeli bistveno izboljšati pogoje uporabe knjižnice, in sicer tako s temeljito prenovo Velike čitalnice in z izboljšavami v ostalih uporabniških prostorih, kot tudi z organizacijskimi spremembami, ki so omogočile večjo učinkovitost delovnih procesov in dvig kakovosti storitev. Predvidevali smo, da bo število članov knjižnice do leta 2013 upadlo za 15 odstotkov. Do leta 2012 je število članov upadlo za 11 odstotkov (2009: 11.027; 2012: 9.840), v letu 2013 pa se je trend obrnil, število članov je pričelo ponovno naraščati in je ob koncu leta znašalo 11.152, tj. za 13 odstotkov več kot v letu 2012. V letu 2013 se je med člani najbolj povečalo število študentov, srednješolcev, upokojencev in nezaposlenih. Predvidevamo, da je to posledica načrtnega predstavljanja knjižnice na dogodkih, ki so namenjeni navedenim ciljnim skupinam: Študentska arena, Kulturni bazar, Festival za 3. življenjsko obdobje. Dejansko je število uporabnikov knjižnice še enkrat višje, saj se za uporabo elektronskih informacijskih virov in storitev prek oddaljenega dostopa uporabnikom z Univerze v Ljubljani v knjižnico ni treba včlaniti. Tako je število uporabnikov – članov drugih knjižnic v strateškem obdobju naraslo za 19,4 odstotkov (2009: 11.476; 2013: 13.708), kar je več od načrtovanega (15 odstotkov). V prihodnje lahko pričakujemo upadanje števila uporabnikov omenjene storitve, saj se pojavljajo novi, neposredni, načini prijave na elektronske informacijske vire, pa tudi vse več znanstvenih in strokovnih vsebin bo dostopnih v odprtem dostopu. Zaradi stalnih izboljšav storitve medknjižnične izposoje in posredovanja dokumentov se je občutno povečalo število članov pravnih oseb (2009: 207; 2013: 660). Število obiskovalcev knjižnice se v strateškem obdobju ni bistveno zmanjšalo (2009: 310.000, ocena; 2013: 294.358, elektronsko merjenje), kljub temu da je bila zaradi prenove v letu 2012 in 2013 Velika čitalnica skupaj zaprta 39 delovnih dni. Obisk posebnih knjižničnih zbirk se je v povprečju letno povečal za 11 odstotkov (2009: 15.531; 2013: 29.134), načrtovali pa smo letno povečanje za 5 odstotkov. Ob tem je Zbirka serijskih publikacij beležila povečanje števila uporabnikov in obsega izposoje v čitalnico nad načrtovanim, uporaba drugih zbirk pa je v povprečju ostala na ravni leta 2009. Obseg izposoje knjižničnega gradiva na dom na ravni celotne knjižnice se je v skladu s predvidevanji zmanjšal za 37 odstotkov (2009: 94.125; 2013: 60.138), manjši od načrtovanega pa je bil upad izposoje v čitalnice, in sicer za 19 odstotkov (2009: 125.952; 2013: 102.481). Na področju medknjižnične izposoje je število elektronsko posredovanih dokumentov naraslo za 38 odstotkov (2009: 1.033; 2013: 1.433), načrtovali smo 30 odstotni porast. Izrazito se je povečalo število partnerjev za medsebojno brezplačno medknjižnično izposojo (2009: 3; 2013: 157). Septembra 2013 smo se prek sistema OCLC Stran 31 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 ResourceSharing vključili v skupino Affiliation Group »LVIS« (Libraries Very Interested in Sharing), kar nam omogoča, da si lahko brezplačno izmenjujemo gradivo s prek 2000 tujimi knjižnicami. Bistveno večji od načrtovanega (10 odstotkov) pa je bil upad klasičnega kopiranja gradiva, in sicer za 57 odstotkov (2009: 430.953; 2013: 186.512), kar ni le posledica zmanjševanja potrebe po kopiranju gradiv zaradi široke dostopnosti elektronskih virov ampak tudi zaradi namestitve kioska za tiskanje, ki uporabnikom omogoča samostojno kopiranje in tiskanje dokumentov. Na področju informacijske dejavnosti je znašal upad prejetih informacijskih zahtevkov na ravni celotne knjižnice letno v povprečju 4 odstotke, kar je manj od predvidenega zmanjšanja (5−10 odstotkov letno). V minulem strateškem obdobju nismo zaznali povečanega povpraševanja po svetovanju pri uporabi informacij v procesu reševanja ozko specializiranih strokovnih problemov, če izvzamemo področja, ki jih pokrivajo posebne knjižnične zbirke – slednje so beležile porast števila posredovanih zahtevnejših informacij. Informacijski zahtevki, ki jih je prejel Center za informacijske storitve, se vsebinsko niso nanašali le na področje humanistike in družboslovja, ampak praktično na vsa strokovna področja. Tako je npr. NUK v kooperativnem referenčnem servisu Vprašaj knjižničarja prejel in odgovoril približno na polovico vseh prejetih zahtevkov, ostale sodelujoče knjižnice pa bistveno manj. V minulem strateškem obdobju nam načrtovane reorganizacije elektronskih informacijskih storitev z uvedbo sistema informacijskih specialistov za posamezna strokovna področja ni uspelo uresničiti. Kot glavna ovira se je izkazala časovna in vsebinska zahtevnost priprave pisnih odgovorov, ki pogosto zahtevajo ne le dobro poznavanje specializiranih baz podatkov ampak tudi dobro poznavanje elektronskih informacijskih orodij. Slednje pa zahteva dodatno usposabljanje zaposlenih v knjižnici, ki nam ga ni uspelo izvesti v načrtovanem obsegu. Predvidevanja na področju informacijskih potreb in vedenja uporabnikov: − nadaljnje upadanje povpraševanja po informacijskih virih na klasičnih nosilcih zapisa, − naraščanje potrebe po hitro in enostavno dostopnih virih v digitalni obliki, ne glede na lokacijo uporabnika in čas dostopa, − nadaljevanje prakse uporabe spletnih iskalnih orodij in odprtega spleta kot prvega in pogosto edinega vira in ne knjižničnih katalogov, elektronskih zbirk ter portalov, − pričakovanje, da bo večina vsebin prosto dostopnih, − pričakovanje, da bodo viri in storitve dostopni prek mobilnih naprav, − rast deleža uporabnikov, vključenih v e-izobraževanje in e-raziskovanje, − rast deleža starejše populacije uporabnikov zaradi potrebe po vseživljenjskem izobraževanju, − naraščanje potrebe po vključenosti uporabnikov v spletne dejavnosti knjižnice, tako prek družbenih omrežij kot pri soustvarjanju vsebin in zagotavljanju njihove dostopnosti (anotacije, tagiranje, komentarji), − zmanjševanje pomena knjižnice kot zgolj posrednice informacijskih virov in informacij ter povečanje njenega pomena kot partnerja v študijskem in znanstvenoraziskovalnem delu in procesu znanstvenega komuniciranja, − preusmerjanje dela sredstev za nakup e-virov v podporo avtorjem pri objavljanju del v odprtem dostopu, − naraščanje potrebe po poosebljanju storitev, − naraščanje pomena knjižnice kot fizičnega skupnostnega in družabnega prostora, − naraščanje potrebe po pridobivanju znanj in veščin informacijske in digitalne pismenosti. Stran 32 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Predvidevanja na področju izvajanja uporabniških storitev knjižnice: − nadaljevanje proračunskih omejitev knjižnice in potreba po večanju učinkovitosti izvajanja uporabniških storitev, − zmanjševanje nabave klasičnih informacijskih virov in prednostno zagotavljanje elektronskih, − naraščajoča potreba po zagotavljanju podpore e-izobraževanju in e-raziskovanju, − povečanje ponudbe informacijskih storitev konkurenčnih organizacij oziroma ponudnikov informacijskih virov, − naraščajoča potreba po izobraževanju zaposlenih za izvajanje uporabniških storitev v digitalnem okolju, − zapleteni postopki reševanja avtorskopravnih vprašanj pri posredovanju e-dokumentov, − naraščajoča potreba po zagotavljanju ustrezne tehnologije za izvajanje uporabniških storitev ter njihovo dostopnost v digitalnem okolju, − naraščajoča potreba po sodelovanju z drugimi knjižnicami oziroma organizacijami in posamezniki pri izvajanju uporabniških storitev, − skokovita rast obsega gradiva, dostopnega prek interneta, in večanje potrebe po strokovni pomoči uporabnikom pri odkrivanju pravih informacij, − potreba po uvajanju novih modelov informacijske in referenčne dejavnosti. STRATEŠKE USMERITVE: usmerjenost na potrebe in pričakovanja aktivnih in potencialnih uporabnikov ter njihovo vključevanja v spletne uporabniške storitve knjižnice, nadaljnji razvoj knjižnice kot študijskega, kulturnega in družabnega prostora, zagotavljanje pogojev za lažjo in hitrejšo dostopnost knjižnične zbirke na klasičnih nosilcih zapisa ter povečanje njene uporabe, zagotavljanje pogojev za doseganje večje kakovosti in lažje dostopnosti klasičnih storitev knjižnice, zagotavljanje pogojev za enostavnejši dostop in večjo uporabo elektronskih virov in storitev, razvoj in uvajanje novih elektronskih storitev za potrebe visokošolskega izobraževanja in znanstveno-raziskovalne dejavnosti, zagotavljanje elektronskih virov in storitev prednostno za znanstveno-raziskovalno delo na področju humanistike in družboslovja ter v skladu s potrebami Univerze v Ljubljani, nadaljnji razvoj referenčne oziroma informacijske dejavnosti knjižnice in njene prisotnosti v spletnem okolju, krepitev partnerstev z Institutom informacijskih znanosti Maribor ter s knjižnicami in drugimi partnerji pri uvajanju in razvoju storitev v spletnem okolju, promocija odprtega dostopa do rezultatov javno financiranega znanstvenoraziskovalnega dela, zagotavljanje različnih oblik izobraževanja uporabnikov za informacijsko in digitalno pismenost, izboljšanje obveščanja uporabnikov o uporabniških storitvah in informacijskih virih ter njihova promocija. Stran 33 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 STRATEŠKI CILJI: Cilj 1: Spremljanje in upoštevanje sprememb v informacijskem vedenju, potrebah ter pričakovanjih aktivnih in potencialnih uporabnikov Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − izvajanje študij uporabnikov o uporabi informacijskih virov in storitev knjižnice, − raziskovanje informacijskih potreb in vedenja ciljnih skupin uporabnikov, v prvi vrsti uporabnikov z Univerze v Ljubljani, − spremljanje potreb uporabnikov s posebnimi potrebami (gibalno oviranih, slepih, slabovidnih in oseb z motnjami branja) ter starejših, − spremljanje potreb tujcev, še posebej tujih študentov, − spremljanje trendov in izkušenj sorodnih knjižnic v tujini. Pričakovani izidi in učinki: − boljše razumevanje informacijskega vedenja obstoječih in potencialnih uporabnikov, tj, njihovih informacijskih potreb ter načinov pridobivanja in uporabe informacij, bo omogočalo prilagajanje obstoječih in razvoj novih storitev, ki bodo ustrezale dejanskim potrebam uporabnikov, − vzpostavitev rednega in trajnega sodelovanja s predstavniki visokošolskih predavateljev, študentov s posebnimi potrebami in starejših. Kazalci in kazalniki: − povprečna stopnja zadovoljstva uporabnikov z uporabniškimi storitvami najmanj 4.0 ob uporabi petstopenjske lestvice (2015−2019), − izvedena raziskava o uporabi elektronskih informacijskih virov in storitev ter izdelano poročilo s predlogi za izboljšave (v letu 2015), − raziskava o zadovoljstvu uporabnikov s knjižničnimi zbirkami in storitvami ter izdelano poročilo s predlogi za izboljšave (2018−2019) − število srečanj s predstavniki ciljnih skupin (predavatelji, študenti, uporabniki s posebnimi potrebami, tujci) - vsaj 3 srečanja letno, − število predstavitev knjižnice in njenih storitev ciljnim skupinam − udeležba na konferencah in drugih oblikah izobraževanja s področja uporabniških storitev ter prenos znanja med zaposlenimi (2015−2019). Cilj 2: Vključevanje uporabnikov oziroma širše javnosti v izvajanje uporabniških storitev Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − razvoj oziroma uvajanje interaktivnih online storitev, ki bodo omogočale sodelovanje obstoječih in potencialnih uporabnikov pri izrabi informacijskih virov ter ustvarjanju novih vsebin, − nadgradnja informacijske dejavnosti referenčnih servisov Vprašaj knjižničarja oziroma Vprašaj NUK z vključitvijo strokovnjakov s posameznih znanstvenih področij zunaj knjižnice v izvajanje storitev. Stran 34 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Pričakovani izidi in učinki: − večja kakovost in obseg posredovanih informacij zaradi sodelovanja strokovne in splošne javnosti. Kazalci in kazalniki: − vzpostavljena platforma, kjer bodo uporabniki lahko dopolnjevali odgovore, ki so bili posredovani prek storitve Vprašajte NUK (2015–2016), − nadgradnja interaktivnih online storitev v skladu z odzivi uporabnikov (v letu 2016), − vzpostavljena skupina zunanjih strokovnjakov za sodelovanje pri izvajanju informacijske dejavnosti (v letu 2016). Cilj 3: Razvoj knjižnice kot fizičnega prostora za študij, znanstvenoraziskovalno delo in zadovoljevanje kulturnih potreb ter potreb po druženju in sprostitvi Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − skrb za uporabniško prijazno podobo in urejenost javnih delov knjižnične stavbe, − skrb za ustrezne klimatske in okoljske pogoje v uporabniških prostorih, − skrb za ustrezno infrastrukturno opremljenost uporabniških prostorov, − zagotovitev dodatnih študijskih mest in mest za skupinsko delo, − stalno izobraževanje zaposlenih za delo z uporabniki in izvajanje storitev. Pričakovani izidi in učinki: − urejeni prostori in funkcionalna infrastruktura bodo omogočili prijetno in stimulativno študijsko in raziskovalno okolje, ki bo spodbudilo obstoječe uporabnike k pogostejšim in daljšim obiskom, potencialne uporabnike pa bo spodbudilo k uporabi knjižničnih zbirk in storitev, − enostavni in pregledni postopki bodo povečali dostopnost knjižničnih virov in storitev. Kazalci in kazalniki: − nameščeni dodatni zasloni za obveščanje uporabnikov (v letu 2015 in 2016), − redno posodabljanje računalniške in komunikacijske opreme (računalniške delovne postaje in brezžični dostop do interneta) (2015−2019), − prenovljen sistem za rezervacijo čitalniških sedežev z uvedbo samopostrežnih rezervacij (v letu 2016), − preurejeno Informacijsko središče z namestitvijo dodatnih čitalniških sedežev (v letu 2015), − pridobljen in opremljen prostor za projektno delo skupin (v letu 2016), − povprečna stopnja zadovoljstva uporabnikov s prostori in infrastrukturo knjižnice najmanj 4.0 ob uporabi petstopenjske lestvice (2015−2019). Cilj 4: Dvig kakovosti in učinkovitosti referenčnih in drugih informacijskih storitev ter uvajanje novih Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − reorganizacija informacijske dejavnosti knjižnice, Stran 35 od 66 STRATEŠKI − − − − NAČRT NUK 20152019 uvajanje novih komunikacijskih poti za izboljšanje obveščanja in seznanjanja uporabnikov z informacijskimi viri in storitvami, uvajanje informacijskih storitev z dodano vrednostjo, uvajanje platform za spletno izobraževanje o informacijskih virih in storitvah, promocija odprtega dostopa in podpora avtorjem s področja humanistike in družboslovja pri objavljanju v kakovostnih revijah v odprtem dostopu. Pričakovani izidi in učinki: − povečana uporaba referenčnih in drugih informacijskih storitev, − bogatejša ponudba izobraževalnih vsebin, dostopnih s pomočjo sodobnih informacijskih rešitev, in porast udeležencev izobraževanj, − NUK bo referenčna točka za podporo avtorjem s področja humanistike in družboslovja pri objavljanju v kakovostnih revijah v odprtem dostopu. Kazalci in kazalniki: − vzpostavljene skupine informacijskih specialistov za posamezna strokovna področja (v letu 2016), − prenovljen portal e-virov (Mrežnik) (v letu 2015), − vzpostavitev in gradnja baze znanja (portal znanja) online referenčnega servisa (2015−2019), − vzpostavljena služba za podporo avtorjem s področja humanistike in družboslovja pri objavljanju del v odprtem dostopu (v letu 2015), − vzpostavljena platforma za spletno izobraževanje (v letu 2015), − priprava in izvajanje spletnih oblik izobraževanja – vsaj en nov izobraževalni program letno (2015−2019). Cilj 5: Izboljšanje pogojev za dostop in uporabo knjižnične zbirke in elektronskih informacijskih virov Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − uvajanje novih avtentikacijskih mehanizmov za izboljšanje dostopnosti storitev oddaljenega dostopa do naročniških e-virov za člane NUK, študente in zaposlene na Univerzi v Ljubljani ter člane splošnih knjižnic, − poenostavitev postopkov uporabe virov in storitev knjižnice ter razvoj koncepta »Vse na enem mestu«, − zagotavljanje pogojev za lažjo dostopnost do obveznega izvoda elektronskih publikacij tudi na mobilnih napravah znotraj omrežij NUK, − zagotavljanje pogojev za lažjo dostopnost do uporabniških storitev za tujce, − nadgradnja storitev reproduciranja gradiva, − dopolnitev vsebine in oblik izobraževanja uporabnikov za informacijsko in digitalno pismenost, − izboljšanje promocije uporabniških storitev. Pričakovani izidi in učinki: − hitrejši in enostavnejši dostop do knjižnične zbirke in knjižničnih storitev, − lažji pregled razpoložljivosti čitalniških mest v knjižnici, Stran 36 od 66 STRATEŠKI − − NAČRT NUK 20152019 več gradiva, ki bo na voljo v odprtem dostopu, večja informiranost uporabnikov o knjižnici, njenih virih in storitvah. Kazalci in kazalniki: − prenovljena spletna predstavitev ponudbe uporabniških storitev (v letu 2015), − prenovljena spletna predstavitev ponudbe uporabniških storitev v angleškem jeziku (v letu 2016), − pripravljena temeljna promocijska gradiva v tujih jezikih (v letu 2016), − implementirana aplikacija, ki bo (ob ustrezni zaščiti) omogočala branje obveznega izvoda elektronskih publikacij na vseh računalnikih v NUK in na mobilnih napravah uporabnikov (2016−2017), − izdelana študija izvedljivosti za razvoj koncepta »Vse na enem mestu« (do sredine leta 2016), − uvedena elektronska storitev »Naroči kopijo članka« (v letu 2015), − uvedeno elektronsko naročanje gradiva za izposojo v čitalnice (v letu 2016), − omogočen online vpis v knjižnico (v letu 2016), − uvedeno izobraževanje uporabnikov za promocijo odprtega dostopa (v letu 2015), − priprava temeljnih in promocijskih gradiv v tujih jezikih za uporabnike iz tujine (v letu 2015). Strateško področje: RAZISKOVALNO−RAZVOJNA IN IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST Opis strateškega področja: Raziskovalno-razvojno dejavnost izvaja knjižnica v skladu s poslanstvom in strateškimi usmeritvami prednostno na področjih raziskovanja kulturne in znanstvene dediščine, ohranjanja knjižničnega gradiva, digitalizacije in izgradnje digitalne knjižnice ter zagotavljanja dostopa, uporabe in trajnega ohranjanja elektronskih informacijskih virov. Strokovno podporo zagotavlja tudi razvoju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema. Raziskovalnorazvojna dejavnost poteka v okviru notranjih raziskovalno-razvojnih projektno zastavljenih nalog, ki omogočajo razvoj dejavnosti knjižnice, ter projektov, financiranih iz javnih sredstev RS, z vključevanjem v mednarodne projekte pa pridobiva dodatna znanja in izkušnje in krepi mednarodna partnerstva. Knjižnica zagotavlja izobraževalne storitve za knjižnične delavce in uporabnike, prednostno za uporabnike s področja visokega šolstva in znanstvenoraziskovalne dejavnosti, v okviru izvajanja javne službe v knjižničarstvu pa tudi za druge uporabnike. Izobraževalni program vključuje različne oblike neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev na področjih in za ciljne skupine, ki jih ne pokrivajo drugi ponudniki izobraževanja. Z izobraževanjem uporabnikov knjižnica skrbi za dvig njihove informacijske pismenosti, založnike pa informira o novostih na področju izdajanja publikacij, bibliografske kontrole in zahtevah glede opreme publikacij v skladu z mednarodnimi standardi. Knjižnica organizira tudi tečaje za začetnike v knjižničarski stroki, ki se pripravljajo na bibliotekarski izpit ter nudi strokovno pomoč in podporo Izpitni komisiji pri izvajanju bibliotekarskih izpitov. Za izvajanje raziskovalne in izobraževalne dejavnosti ter njeno koordinacijo v okviru knjižnice skrbi Bibliotekarski raziskovalni, izobraževalni in informacijski center (BRIIC). Center zagotavlja tudi informacijske vire in informacije s področja bibliotekarske in informacijske znanosti, Stran 37 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 sodeluje pri pripravi strokovnih osnov vzajemnega kataloga in strokovnih podlag za delovanje in razvoj slovenskega knjižničnega sistema, usklajuje razvoj in uporabo strokovnih standardov in priporočil s področja svojega delovanja, sodeluje pri ugotavljanju usposobljenosti knjižničarjev za sodelovanje v sistemu vzajemne katalogizacije ter skrbi za kontrolo kakovosti in redakcijo bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu. Informacijsko-dokumentacijska dejavnost BRIIC podpira predvsem znanstvenoraziskovalno in razvojno delo na področju dejavnosti knjižnice in zagotavlja raziskovalcem (tj. članom raziskovalnih skupin NUK) in drugim strokovnim delavcem knjižnice informacijske vire in informacije s področja bibliotekarske in informacijske znanosti. Center poleg tega nudi informacijsko podporo raziskovalcem iz drugih organizacij s področja knjižničarstva, njegova knjižnična zbirka in storitve pa so na voljo tudi širši javnosti. BRIIC skrbi za vodenje bibliografije strokovnih in znanstvenih objav zaposlenih v knjižnici in objavljanje mesečne publikacije Knjižničarske novice. Komisija za katalogizacijo, ki jo vodi raziskovalka BRIIC, s svojim delom sodeluje pri zagotavljanju strokovne podpore knjižničnemu informacijskemu sistemu Slovenije na področju bibliografske obdelave knjižničnega gradiva ter zagotavljanja normativne kontrole. Stanje na strateškem področju: V preteklem strateškem obdobju je bilo sodelovanje v raziskovalnih projektih sicer uspešno, a se je njihovo število po letu 2011 občutno zmanjšalo, s tem pa tudi višina projektnih sredstev in posledično število zaposlenih na projektih (2010: 10 EPZ; 2013: 2 EPZ). Zaradi spremembe pravilnika o raziskovalnih nazivih (Ur. list RS, št. 126/08) se je zmanjšalo tudi število članov raziskovalne skupine NUK (2009: 29; 2013: 20). Strateškega cilja ohraniti raven projektne dejavnosti na ravni iz leta 2009 tako ni bilo mogoče uresničiti. Kljub temu so projektno pridobljena sredstva omogočala razvoj Digitalne knjižnice Slovenije, gradnjo digitalnih zbirk ter razvoj orodij za dostopnost in trajno ohranjanje digitalnih vsebin, zaposlenim pa možnost strokovnega izpopolnjevanja in vzpostavljanja partnerstev doma in v tujini. Razlog za manjšanje števila mednarodnih projektov v knjižnici je, da je konkurenca pri razpisih vsako leto večja, saj je s področja knjižničarstva razpisanih čedalje manj tem, glavnino sredstev pa dobijo knjižnice velikih evropskih držav in zasebna podjetja. Na področju gradnje digitalnih zbirk se v okviru evropskih razpisov prednostno financira evropska digitalna knjižnica Europeana. Eden izmed razlogov za manjši uspeh pri mednarodnih razpisih je tudi ta, da smo v prejšnjem strateškem obdobju naše raziskovalne prioritete usmerili k reševanju vprašanj na državni ravni (razvoj digitalnega repozitorija, ustvarjanje digitalnih zbirk, ki so nacionalnega pomena, ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine, študije uporabnikov, razvoj knjižničnega informacijskega sistema itn. Prioriteta Evropske komisije pa so do leta 2014 bile temeljne raziskave in inovacije, predvsem na področju IKT, tehnike in naravoslovja. Podoben trend je bil opazen tudi pri domačih razpisih, pri katerih so pogoji za nosilce projektov v primerjavi z evropskimi razpisi še zahtevnejši. Modeli sofinanciranja evropskih projektov so do leta 2014 zahtevali tudi čedalje večjo finančno udeležbo sodelujočih organizacij in so zato bili za NUK manj ugodni. V okviru informacijskega centra za področje bibliotekarstva se je v skladu s strateškim načrtom in poslanstvom BRIIC v letu 2013 njegova dejavnost usmerila prednostno na zadovoljevanje informacijskih potreb raziskovalcev in drugih strokovnih delavcev NUK ter raziskovalcev s področja bibliotekarstva iz drugih ustanov. V primerjavi z letom 2009 se je število vseh uporabnikov (med njimi je bilo največ študentov bibliotekarstva) v letih 2010 in 2011 povečalo za 15 odstotkov, v letih 2012 in 2013 pa upadlo za četrtino, kar je na eni strani posledica Stran 38 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 spremembe ciljne skupine uporabnikov in večje ponudbe elektronskih virov dostopnih prek oddaljenega dostopa ter na drugi strani zmanjšanja kadrovske zasedbe informacijskega centra. Na področju izobraževalne dejavnosti smo za preteklo strateško obdobje načrtovali ohranitev obsega izobraževanja za knjižničarje in uporabnike na ravni leta 2009. Število udeležencev vseh oblik izobraževanj oziroma strokovnih izpopolnjevanj je znašalo konec leta 2009 skupaj 1253. V prvih treh letih se je izobraževalna dejavnost večala tako po obsegu kot številu udeležencev. Varčevalni ukrepi v javnem sektorju so se opazno odrazili na število udeležencev v letu 2012, ko se je izobraževalnega programa udeležilo 1178 oseb, kar je bilo najnižje število udeležencev v zadnjih osmih letih. V letu 2013 je bilo njihovo število 1245, kar je v skladu s strateškimi predvidevanji. V skladu s strateškim načrtom pa je bil v letu 2013 pripravljen prenovljen izobraževalni program, ki se je začel izvajati v letu 2014. Na področju formalne bibliografske obdelave so se nadaljevale raziskave v zvezi z oblikovanjem koncepta novega pravilnika za katalogizacijo. Pomembno delo na področju formalne obdelave je potekalo v okviru Komisije za katalogizacijo pri NUK. Člani komisije so reševali vprašanja in dileme, ki se nanašajo na katalogizacijo in normativno kontrolo, ter pripravljali prevod združene izdaje ISBD (ISBD Consolidated Edition). Komisija je spremljala tudi razvoj mednarodnih katalogizacijskih pravilnikov (zlasti implementacijo RDA: Resource Description and Acces) ter standardov in formatov za bibliografsko obdelavo knjižničnega gradiva. Predvidevanja na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti ter izobraževanja v knjižničarstvu: − trend prehajanja raziskovalne in izobraževalne dejavnosti v spletno okolje tudi na področju knjižničarstva, − čedalje večja interdisciplinarnost in transdisciplinarnost raziskav, še posebej na področjih raziskovanja, inovativnih dostopov in vključenosti pisne kulturne in znanstvene dediščine v družbo znanja, ter zajema, zagotavljanja dostopnosti in trajnega ohranjanja e-vsebin, ki zahtevajo sodelovanje strokovnjakov z različnih znanstvenih področij, − nujnost povezovanja raziskovalcev na mednarodni ravni in uporabe skupnih raziskovalnih infrastruktur, − naraščajoča potreba po povezovanju teorije in prakse (ang. evidence based research) na področju bibliotekarske in informacijske znanosti, − naraščajoča potreba po pridobivanju novih znanj, potrebnih za reševanje konkretnih vprašanj pri strokovnem delu v knjižnici, npr. s področij sistema za vzajemno katalogizacijo, digitalne kulturne in znanstvene dediščine in njenega trajnega ohranjanja, knjižnične informatike (metapodatki, OAI, digitalna arhivska skladišča, OCR, TEI), uporabe novih informacijskih tehnologij pri izvajanju knjižničnih storitev, odprtega dostopa itn., − naraščajoča potreba po sodelovanju pri razširjanju novih znanj in izkušenj, pridobljenih v raziskovalnih projektih, − naraščajoča potreba po povezovanju z raziskovalci z drugih znanstvenih področij in vključevanju v domače in tuje mreže raziskovalnih ustanov, − čedalje zahtevnejši pogoji domačih in evropskih projektnih razpisov, z manj sredstvi in področji, relevantnimi za knjižnice, in čedalje večja konkurenca med organizacijami pri pridobivanju projektov, − naraščanje pomena neformalnega izobraževanja, potrebe po vseživljenjskem izobraževanju in pridobivanju kompetenc digitalne pismenosti zaposlenih v knjižničarstvu. Stran 39 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Predvidevanja na področju raziskovalno-razvojne in izobraževalne dejavnosti knjižnice: − v primeru nadaljnjega zmanjševanja obsega javnih sredstev za izvajanje programa knjižnice bo treba za podporo raziskovalni dejavnosti zaposlenih in razvoju njihove znanstvene odličnosti iskati nove načine pridobivanja neproračunskih sredstev, − nevarnost za zmanjšanje motiviranosti zaposlenih, da sodelujejo v raziskovalni dejavnosti, zaradi drugih obremenitev v delovnem procesu, varčevalnih ukrepov v javnem sektorju in slabšega nagrajevanja, − nevarnost zmanjševanja števila članov raziskovalne skupine in neizpolnjevanja znanstvenih kriterijev za pridobivanje raziskovalnih projektov, − naraščajoča potreba po usposabljanju raziskovalcev na področju IKT, e-znanosti in eraziskovanja ter uporabe mednarodnih raziskovalnih ter podatkovnih infrastruktur (npr. grid tehnologij), − potreba po oblikovanju izobraževalnih vsebin iz gradiva knjižnice in njihovo vključevanje v učne načrte osnovnih, srednjih in visokih šol, − naraščajoča potreba po pridobivanju projektnih finančnih sredstev, s pomočjo katerih bi lahko zaposlili nove raziskovalce in druge projektne delavce, − zaradi slabljenja raziskovalne skupine in manjšanja obsega raziskovalno-razvojne dejavnosti nevarnost izgube vodilne, koordinacijske in normativne vloge, ki jo ima knjižnica na področju knjižničnega sistema, − naraščajoča potreba po ustvarjanju »nevidnega kolegija« in lobiranju za pridobitev raziskovalnih projektov, − zmanjševanje obsega izobraževanja za knjižnične delavce zaradi varčevalnih ukrepov v javnem sektorju ter predvidenih sprememb v pogojih za pristop k bibliotekarskemu izpitu, − nadaljevanje dosedanjega obsega izobraževanja za vzajemno katalogizacijo v skladu z razvojem sistema COBISS.SI, − naraščanje potrebe po povečanem obsegu permanentnega izobraževanja, usmerjenega v razvoj kompetenc knjižničnih delavcev, − naraščanje potrebe po izobraževalnih vsebinah na zahtevo določene knjižnice ali skupine knjižnic (ang. tailor made training), − naraščanje potrebe po uvajanju e-izobraževanja, − naraščanje potrebe po vključenosti knjižničnih delavcev in uporabnikov knjižnice pri soustvarjanju izobraževalnih vsebin, − v primeru nadaljnjega zmanjševanja proračunskih sredstev za delovanje knjižnice večanje potrebe po pridobitnem trženju programa izobraževanja. STRATEŠKE USMERITVE: izvajanje raziskav na področjih trajnega ohranjanja knjižničnega gradiva v klasični in elektronski obliki, digitalizacije in izgradnje digitalne knjižnice ter razvoja spletnih storitev, izvajanje raziskav osrednjih pomnikov pisne kulturne in znanstvene dediščine in ustvarjanje njihove dodane vrednosti za družbo znanja, priprava strokovnih podlag na področju katalogizacije v nacionalnem bibliografskem sistemu, ustvarjanje pogojev za kandidiranje na domačih in mednarodnih projektnih razpisih, sodelovanje v interdisciplinarnih projektih, ki omogočajo razvoj kadrov ter pridobivanje novih znanj in izkušenj zaposlenih, Stran 40 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 ustvarjanje partnerstev pri raziskovalnem delu in projektih s sorodnimi raziskovalnimi in drugimi organizacijami doma in v tujini, skrb za razvoj znanstvene odličnosti raziskovalcev knjižnice in motiviranje drugih strokovnih delavcev za pridobitev raziskovalnega naziva oziroma za sodelovanje v raziskovalno-razvojni in izobraževalni dejavnosti, zagotavljanje informacijske podpore raziskovalno-razvojni dejavnosti v knjižničarstvu, posodobitev izobraževalnega programa z upoštevanjem mednarodnih izkušenj ter potreb in pričakovanj aktivnih in potencialnih udeležencev izobraževanja, razvoj in uvajanje novih elektronskih storitev za potrebe izobraževanja knjižničnih delavcev in uporabnikov knjižnice, zagotavljanje izobraževanja uporabnikov knjižnice za informacijsko in digitalno pismenost. STRATEŠKI CILJI: Cilj 1: Tekoče spremljanje dejavnosti na področju raziskav in razvoja knjižnic ter obveščanje strokovne javnosti o novostih v knjižničarstvu Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − spremljanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na področju bibliotekarske in informacijske znanosti ter dejavnosti knjižnic v Sloveniji in tujini, − seznanjanje raziskovalcev knjižnice z novostmi na področju znanstvene in strokovne literature, − objavljanje strokovne publikacije Knjižničarske novice, − sodelovanje pri izdajanju revije Knjižnica, − priprava in dopolnjevanje spletne strani z aktualnimi vsebinami s področja bibliotekarstva. Pričakovani izidi in učinki: − okrepljena vloga NUK v slovenskem knjižničnem sistemu, − boljši pregled nad potrebami knjižničarjev in knjižnic po informiranju in izobraževanju na področju bibliotekarske in informacijske znanosti, bolj sistematična opredelitev potrebnih raziskovalnih področij. Kazalci in kazalniki: − opredelitev strokovnih vprašanj oziroma tematike, aktualne za preučevanje v strateškem obdobju – priprava raziskovalne agende knjižnice (v letu 2015), − redno izdajanje publikacije Knjižničarske novice (2015−2019), − redno izdajanje revije Knjižnica (2015−2019), − vzpostavljeno mesto za obveščanje o novostih v stroki v okviru spletne strani knjižnice (v letu 2015). Stran 41 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Cilj 2: Spodbujanje raziskovalcev knjižnice k izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti in doseganju znanstvene odličnosti Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − uvedba različnih spodbud raziskovalcem za sodelovanje v raziskovalni dejavnosti ter pripravo in objavljanje strokovnih in znanstvenih prispevkov, − zagotavljanje pogojev za aktivno udeležbo raziskovalcev na domačih in tujih mednarodnih znanstvenih srečanjih, − seznanjanje raziskovalcev s sistemom vrednotenja in bibliografskimi kazalci raziskovalne uspešnosti, − pomoč raziskovalcem in drugim strokovnim delavcem pri objavljanju znanstvenih in strokovnih prispevkov, − spodbujanje raziskovalcev k povezovanju v nevidne kolegije in sodelovanju v domačih in mednarodnih raziskavah in projektih, − pomoč raziskovalcem in drugim strokovnim delavcem pri pripravi vlog za pridobivanje raziskovalnih nazivov. Pričakovani izidi in učinki: − okrepljeno raziskovalno delo, − več mednarodnega povezovanja in sodelovanja, − večja odmevnost dela raziskovalcev in raziskovalne skupine, − več možnosti za črpanje nacionalnih virov financiranja raziskovalne dejavnosti. Kazalci in kazalniki: − povečano število raziskovalcev v raziskovalnih skupinah (2013:16; 2019:18), − povečano število objavljenih strokovnih in znanstvenih prispevkov (najmanj en strokovni ali znanstveni prispevek na raziskovalca na leto), − udeležba raziskovalcev na vsaj enem domačem oziroma tujem strokovnem ali znanstvenem srečanju letno (2015−2019), − rast mednarodne odmevnosti objav raziskovalcev: do leta 2019: najmanj 4 raziskovalci z izpolnjenimi pogoji ARRS za nosilce raziskovalnih projektov (2013:2). Cilj 3: Zagotavljanje informacijsko-dokumentacijske podpore raziskovalcem knjižnice pri izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − vodenje bibliografije raziskovalcev, − izvajanje informacijske dejavnosti, s poudarkom na selektivni diseminaciji informacij, − informacijska podpora raziskovalnim skupinam pri pridobivanju in izvedbi raziskovalnih projektov, − sodelovanje z osrednjima specializiranima informacijskima centroma (OSIC) za področje družboslovja in področje humanistike pri vodenju bibliografij raziskovalcev in razvrščanju bibliografskih enot, − obveščanje strokovne javnosti o dosežkih raziskovalnih skupin (tiskani in elektronski mediji, družbena omrežja). Stran 42 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Pričakovani izidi in učinki: − večja kakovost in obseg raziskovalne dejavnosti, − več povabil za sodelovanje v raziskavah in projektih, − večja prisotnost raziskovalcev NUK v SICRIS, − večji pomen NUK kot raziskovalne organizacije. Kazalci in kazalniki: − povečanje števila posredovanih zahtevnejših informacij do leta 2019 za 10 % glede na leto 2013, (2013:70; 2019:77), − povečanje števila svetovanj do leta 2019 za 10 % glede na leto 2013, (2013:48; 2019:53), − izdelana letna bibliografija strokovnih in znanstvenih prispevkov zaposlenih v knjižnici (2015−2019). Cilj 4: Priprava in prijavljanje raziskovalno-razvojnih projektov na domače in tuje razpise ter ustvarjanje strateških partnerstev z raziskovalnimi organizacijami, skupinami in posamezniki v Sloveniji in tujini Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − tekoče spremljanje objav razpisov v okviru slovenskih ministrstev in agencij ter programov Evropske komisije, − priprava projektnih predlogov v sodelovanju z drugimi raziskovalnimi skupinami doma in v tujini, − iskanje različnih možnosti za partnerstva pri prijavah in izvajanju raziskovalnih projektov, − krepitev sodelovanja z ARRS in MIZŠ pri opredelitvah raziskovalnih področij za bodoče projektne razpise, − sodelovanje v skupini za trajno ohranjanje digitalnih virov v okviru Digitalne agende na področju kulture − EU.Si.ti, − izmenjava kadrov s knjižnicami in drugimi sorodnimi organizacijami, ki imajo dobro razvito raziskovalno dejavnost na področjih, aktualnih za NUK, − organizacija strokovnih srečanj z raziskovalno-razvojnih področij knjižnice. Pričakovani izidi in učinki: − več izkušenj pri pripravi in vodenju projektov, − mednarodna izmenjava znanj in izkušenj na področju bibliotekarske in informacijske znanosti, − pridobljeni dodatni viri in sredstva za razvoj storitev in novih dejavnosti NUK, − večja vključenost v domače in mednarodne mreže raziskovalcev. Kazalci in kazalniki: − število prijav na domače in tuje razpise (najmanj 3 na leto), − zagotavljanje neprogramskih (projektnih) sredstev za raziskovalno delo zaposlenih (najmanj 2 FTE na leto), − organizacija domačih oziroma mednarodnih konferenc z raziskovalno-razvojnega področja knjižnice (bienalno). Stran 43 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Cilj 5: Zagotavljanje informacijske podpore slovenskim raziskovalcem in drugim strokovnjakom ter študentom s področja bibliotekarske in informacijske znanosti Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − zagotavljanje informacijskih virov s področja bibliotekarske in informacijske znanosti, − izvajanje predstavitev in izobraževanj s področja iskanja in uporabe informacijskih virov s področja bibliotekarske in informacijske znanosti, − razvoj e-priročnikov in drugih gradiv za učinkovitejšo uporabo informacijskih virov, − pomoč raziskovalcem s področja bibliotekarske in informacijske znanosti pri objavljanju v odprtem dostopu, − krepitev sodelovanja z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo in njegovo knjižnico, − tesnejše povezovanje z raziskovalci in znanstveniki s področja bibliotekarske in informacijske znanosti iz drugih knjižnic in sorodnih organizacij. Pričakovani izidi in učinki: − razširjanje znanj in izkušenj v strokovnem okolju, − pregled nad potrebami okolja na področju bibliotekarske in informacijske znanosti, − kakovostna knjižnična zbirka s področja bibliotekarske in informacijske znanosti, − kakovostna raziskovalna in izobraževalna dejavnost NUK. Kazalci in kazalniki: − povečanje števila posredovanih zahtevnejših informacij do leta 2019 za 10 % glede na leto 2013, (2013:162; 2019: 178), število udeležencev izobraževanj za informacijsko pismenost (2013: 437; 2019: 500). Cilj 6: Zagotavljanje strokovnih podlag za razvoj in delovanje bibliografskega sistema ter skrb za kakovost bibliografskih podatkov Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − priprava priporočil, smernic, navodil in priročnikov za bibliografsko obdelavo knjižničnega gradiva, − priprava prevodov dokumentov, ki se nanašajo na bibliografsko obdelavo gradiva, − sodelovanje z IZUM pri uvajanju sprememb v formatu COMARC, − preučitev možnosti implementacije RDA: Resource Description and Access v slovensko bibliotekarsko stroko in knjižnično okolje, − razvoj spletnega splošnega slovenskega geslovnika (http://www.nuk.uni-lj.si/ssg/ geslovnik.html), − sodelovanje z IZUM pri pripravah strokovnih osnov za normativno kontrolo predmetnih oznak vzajemnega kataloga in gradnji Splošnega geslovnika za COBISS, − sodelovanje v Komisiji za katalogizacijo, − preverjanje kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov v vzajemnem katalogu. Pričakovani izidi in učinki: − kakovosten vzajemni katalog, Stran 44 od 66 STRATEŠKI − − NAČRT NUK 20152019 omogočena mednarodna izmenjava bibliografskih, normativnih in drugih podatkov, dvig kakovosti bibliografskega sistema Slovenije. Kazalci in kazalniki: − objavljen prevod združene izdaje standarda ISBD (Consolidated Edition) (v letu 2015), − prenovljen priročnik za katalogizacijo (v letu 2016), − objavljen priročnik za katalogizacijo antikvarnega gradiva (v letu 2016), − preveden dokument Functional Requirements for Authority Data (v letu 2017). Cilj 7: Uvajanje novih vsebin ter razvoj novih pristopov za dvig kakovosti izobraževanja knjižničnih delavcev in uporabnikov Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − raziskovanje izobraževalnih potreb ciljnih skupin oziroma potencialnih udeležencev izobraževanja, − povečanje vključenosti strokovnih delavcev knjižnice v oblikovanje in izvajanje izobraževalnega programa, − povečanje sodelovanja s službo za knjižnično informatiko za podporo e-izobraževanju ter preučitev orodij za izvajanje izobraževalnih oblik na daljavo, − priprava e-gradiv za udeležence izobraževanj, − zagotavljanje pogojev za učinkovito rabo IKT v podporo izboljšanju kakovosti in učinkovitosti izobraževanja, − uvedba novih izobraževalnih vsebin, v prvi vrsti s področja informacijskih storitev, orodij za komuniciranje z uporabniki in zagotavljanje dostopa do informacij, avtorskopravnih vprašanj v digitalnem okolju, dejavnosti knjižnic pri gradnji in uporabi baz odprtih raziskovalnih podatkov, − preoblikovanje izobraževalnega programa zaradi uvedbe novega sistema bibliotekarskih izpitov, − organizacija novega sistema bibliotekarskih izpitov v skladu s spremembami Zakona o knjižničarstvu, − skrb za razvoj izobraževalnih kadrov znotraj NUK, − tesnejše povezovanje z raziskovalci in znanstveniki zunaj knjižnice s področja bibliotekarske in informacijske znanosti pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja. Pričakovani izidi in učinki: − zagotovljene izobraževalne vsebine v skladu s potrebami knjižničarjev in knjižnic, − uporabniki dobro seznanjeni s storitvami NUK in suvereni pri uporabi informacijskih virov in storitev, − NUK ohranja vodilno vlogo pri strokovnem permanentnem izobraževanju na področju bibliotekarstva. Kazalci in kazalniki: − izvedena raziskava o izobraževalnih potrebah potencialnih udeležencev izobraževanj (v letu 2015), − oblikovana delovna skupina strokovnjakov iz NUK in drugih knjižnic za uvajanje novih izobraževalnih vsebin (v letu 2015), Stran 45 od 66 STRATEŠKI − − − NAČRT NUK 20152019 povečanje obiskanosti vsebin, namenjenih izobraževanju, na domači spletni strani knjižnice za 5 % na leto (2014:35.000 ogledov), pripravljena platforma in poslovni model za izvajanje e-izobraževanja (v letu 2015), uvajanje e-izobraževalnih oblik (2016−2017). Strateško področje: RAZVOJNA DEJAVNOST ZA KNJIŽNICE IN KNJIŽNIČNI SISTEM Opis strateškega področja: Knjižnica izvaja razvojno dejavnost za knjižnice in knjižnični sistem, v okviru katere zbira, obdeluje in posreduje statistične in druge podatke o delovanju knjižnic, vodi razvid knjižnic, izdaja predhodna mnenja o izpolnjevanju pogojev iz pravilnika iz 36. člena Zakona o knjižničarstvu, pripravlja strokovne podlage za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja knjižničarstva, koordinira posebne dejavnosti osrednjih območnih knjižnic in izvaja druge razvojne, svetovalne in promocijske dejavnosti. Aktivnosti na področju razvoja slovenskih knjižnic izvaja in koordinira Center za razvoj knjižnic, ki deluje v okviru Enote za razvoj knjižničarstva. Stanje na strateškem področju: V preteklem strateškem obdobju je v skladu z zastavljenimi cilji Center za razvoj knjižnic spremljal delovanje knjižnic in jim nudil strokovno pomoč, vodil nacionalno knjižnično statistiko po predvidenem načrtu in aktivno sodeloval s Statističnim uradom RS pri pripravi vprašalnika za šolske knjižnice in delovanju statističnih sosvetov, skrbel za posodabljanje podatkov o knjižnicah v podatkovni zbirki e-Razvid, vzpostavil razvid sigel, sodeloval pri pripravi strokovnih osnov za podzakonske akte in strokovna priporočila s področja knjižničarstva, objavljal publikacije s statističnimi podatki in analizami stanja knjižnic in knjižničnega sistema, izvajal raziskovalne in razvojne projekte ter različna izobraževanja in organizirane oblike strokovnega izpopolnjevanja knjižničarjev. Pripravljenih je bilo več strokovnih dokumentov ali njihovih predlogov, različna strokovna navodila in smernice (smernice za izvajanje knjižnične dejavnosti splošnih in šolskih knjižnic ob uporabi skupnih virov, navodila za obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva, navodila za ugotavljanje lastnosti kulturnega spomenika, pravila za dodeljevanje sigel, priročnik za svetovalno delo območnih knjižnic). Uspešno je bil izveden projekt PAM: prostorska analiza knjižnične mreže Slovenije z uporabo GIS in projekt Knjiga.Si, izdelana študija Vzpostavitev ustreznega statusa knjižnice za slepe in slabovidne v sistemu knjižnic, izvedene so bile meritve digitalizacije kulturne dediščine v okviru mednarodnega projekta ENUMERATE, razvita metodologija za avtomatizirano izračunavanje izpolnjevanja minimalnih pogojev za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, izvedene meritve razvitosti knjižnic s področja kulture za leti 2009 in 2011, za splošne knjižnice je bil vzpostavljen tudi oddaljen dostop do e-virov. Številne aktivnosti so bile izvedene tudi na področju strokovne podpore svetovalni dejavnosti osrednjih območnih knjižnic in pripravljena strokovna izhodišča za usmerjanje svetovalnega dela v osrednjih območnih knjižnicah. Zaradi racionalizacije poslovanja ter optimizacije razvoja in vzdrževanja programske opreme so bile podatkovne zbirke in portali preseljeni na strežniški prostor NUK, razvoj programske opreme pa je od zunanjih izvajalcev prevzela Služba za knjižnično informatiko NUK. Dopolnjena je bila programska oprema BibSiSt, razvit modul za izračun kazalcev uspešnosti delovanja knjižnic in vzpostavljen sistem za dodeljevanje sigel in mednarodnih oznak ISIL. Stran 46 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Predvidevanja na področju razvoja knjižnic oziroma knjižničnega sistema: − slabšanja ekonomskega položaja prebivalstva bo spodbudilo uporabo vseh vrst knjižnic, − potreba po dejavnejšem vključevanju knjižnic in knjižnične javne službe v digitalno okolje in uspešnejšem izkoriščanju primerjalnih prednosti knjižnic, − zaradi delovanja knjižnic v digitalnem okolju bo čedalje večja potreba po novih profilih in znanjih zaposlenih, − zaradi gospodarske krize in varčevalnih ukrepov obstaja nevarnost ukinjanja knjižnic in krčenja knjižnične mreže, − zaradi slabšega poznavanja pomena knjižnične dejavnosti v nekaterih okoljih obstaja nevarnost ne dovolj premišljenih in dolgoročno slabih potez (ukinjanje knjižnic, združevanje knjižnic brez strokovnih podlag) ter povečanje možnosti za uveljavljanje parcialnih in nestrokovnih rešitev, − težnja po nižanju normativov in standardov za knjižnično dejavnost, − nevarnost zmanjšanja kohezivnosti knjižničnega sistema, − omejitev zaposlovanja v javnem sektorju bo lahko povzročila zmanjševanje obsega izvajanja javne službe v knjižničarstvu, − zmanjševanje proračunskega financiranja knjižnic bo ogrožalo možnosti za strokovni razvoj in usposabljanje zaposlenih, − omejitev zaposlovanja bo vplivala na slabše možnosti zaposlovanja strokovnih delavcev v knjižnicah, predvsem tistih z magisterijem ali doktoratom znanosti, ki so potencialno bolj usposobljeni za razvojno-raziskovalno dejavnost, − krepitev težnje po zaračunavanju knjižničnih storitev iz izvajanja javne službe uporabnikom, − nepripravljenost knjižnic na racionalizacijo posameznih delovnih procesov in s tem zagotavljanje učinkovitejše organizacije izvajanja javne službe, − omejene možnosti za pridobivanje lastnih prihodkov knjižnic kot dopolnitev javnih sredstev za financiranje izvajanja javne službe, − večja potreba po zagovorništvu knjižnic, − potreba po temeljitejši spremembi knjižnične zakonodaje, − manjše možnosti knjižnic za izvedbo in sodelovanje pri razvojnih projektih na nacionalni ravni, − večja potreba po analizah, strokovnih smernicah, priročnikih in navodilih za izvajanje posameznih dejavnosti knjižnic. Predvidevanja na področju delovanja knjižnice: − potreba po večji podpori NUK na področju spremljanja in razvoja knjižnic in knjižničnega sistema, − potreba po jasni opredelitvi nalog, ki naj bi jih NUK izvajal kot center za razvoj knjižnic v skladu z Zakonom o knjižničarstvu, ter njegovih pristojnostih pri odločanju o strokovnih rešitvah na področju knjižničarstva in pri strokovnem nadzoru izvajanja javne službe, − potreba po ovrednotenju števila kadrov (v EPZ) in stroškov za izvajanje sistemskih nalog, − potreba po večjem angažiranju NUK na področju sodelovanja z ministrstvi, pristojnimi za knjižnice za podporo dejavnostim, povezanim s spremljanjem in razvojem knjižnic v njihovi pristojnosti, − potreba po spodbujanju in permanentnem izobraževanju strokovnih delavcev za sodelovanje pri izvajanju sistemskih nalog. Stran 47 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 STRATEŠKE USMERITVE: spremljanje, statistično merjenje in vrednotenje knjižnic in knjižničnega sistema, izdelava strokovnih podlag in projektov, ki zagotavljajo uravnoteženo in kakovostno izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, udejanjanje novih strokovnih rešitev, ki ustrezajo aktualnim svetovnim trendom ter v okviru objektivnih možnosti slovenskim potrebam in posebnostim. STRATEŠKI CILJI: Cilj 1: Redno in ažurno spremljanje dejavnosti knjižnic ter njihovega umeščanja v knjižnični sistem Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − statistično spremljanje razvoja dejavnosti knjižnic, − spremljanje mednarodnih standardov s področja knjižničarstva, upoštevanje novosti pri statističnih meritvah in utrjevanje strokovne terminologije, − vzdrževanje in razvoj portala za knjižnično statistiko BibSiSt in izvajanje statističnih meritev dejavnosti knjižnic, − večje angažiranje Centra za razvoj knjižnic za izboljšanje meritev dejavnosti knjižnic v elektronskem okolju − prilagajanje statističnih meritev glede na potrebe in razvoj knjižničnega sistema, − prizadevanje za zmanjševanje statističnih bremen z analizo potreb deležnikov po statističnih podatkih; opuščanje spremljanja nepotrebnih ali manj iskanih podatkov, − zagotavljanje primerljivosti statističnih podatkov s spremljanjem razvoja stroke (s kazalci pravilnika o merilih za merjenje dejavnosti splošnih knjižnic, s kazalci strateških načrtov knjižnic, kulturne politike, strokovnih standardov ipd.) na področju knjižničarstva, − informiranje in usposabljanje poročevalskih enot (knjižnic) za statistične meritve, − izdelava prosto dostopne podatkovne zbirke statističnih in drugih podatkov o delovanju knjižnic, ki nastajajo v okviru dejavnosti Centra za razvoj knjižnic, − spodbujanje medresorskega sodelovanja, da bi zagotovili redno izvajanje statističnih meritev šolskih knjižnic, − sodelovanje s Statističnim uradom RS pri načrtovanju statističnih raziskav s področja knjižničarstva, − zagotavljanje statističnih podatkov o dejavnosti knjižnic za nacionalno statistiko, ministrstva ter druge državne in lokalne organe, pristojne za knjižnice, − dodeljevanje sigel in mednarodnih identifikacijskih oznak (ISIL) za knjižnice in sorodne organizacije, ter vodenje razvida sigel in ISIL, − informiranje strokovne in splošne javnosti o dejavnosti slovenskih knjižnic. Pričakovani izidi in učinki: − relevantni in ažurni podatki o slovenskem knjižničnem sistemu, − permanentna kakovost podatkov za nacionalno statistiko (SURS), − enotna strokovna terminologija, − relevantni podatki o delovanju knjižnic v elektronskem okolju, − manjše delovne obremenitve Centra za razvoj knjižnic in poročevalskih enot, Stran 48 od 66 STRATEŠKI − − − − NAČRT NUK 20152019 usposobljenost poročevalskih enot za posredovanje kakovostnih statističnih podatkov, večja dostopnost statističnih podatkov, vrednotenj in analiz za ponovno uporabo, zagotavljanje primerljivih statističnih podatkov za celoten knjižnični sistem, identifikacija knjižnic na nacionalnem in mednarodnem nivoju. Kazalci in kazalniki: − število dodeljenih sigel in oznak ISIL (2013: 7; 2019: 10), − število statističnih poročevalskih enot (2013: 261; 2019: 270), − število svetovanj za potrebe knjižnične statistike (2013: 950; 2019: 950), − število izvedenih izobraževalnih oblik za statistične meritve (1 na leto), − število izdanih publikacij Slovenske knjižnice v številkah (3 na leto), − vzpostavitev prosto dostopne podatkovne zbirke podatkov o knjižnicah (v letu 2018), − število objavljenih strokovnih in znanstvenih prispevkov zaposlenih v Centru za razvoj knjižnic s področja delovanja knjižnic in knjižničarstva (5 na leto). Cilj 2: Ažurno vodenje in dopolnjevanje razvida knjižnic ter redno vrednotenje delovanja knjižnic Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − vodenje razvida knjižnic kot javne evidence organizacij, ki izvajajo javno službo v knjižničarstvu v Republiki Sloveniji, − nadgrajevanje aplikacije e-Razvid in njene programske platforme za učinkovitejše delo pri posodabljanju baze podatkov, − izvajanje meritev razvitosti knjižnic, ki opravljajo knjižnično dejavnost kot javno službo, − posodabljanje metodologije meritev v skladu s spremembami normativnih osnov ter prilagajanje programske opreme za izvedbo meritev, − spremljanje uspešnosti delovanja knjižnic z razvojem in posodabljanjem nabora kazalcev uspešnosti, − razvoj programske aplikacije za grafični prikaz vrednosti kazalcev uspešnosti, − priprava primerjalnih študij slovenskih in tujih knjižnic in sistemov, − priprava pravilnika o merilih za merjenje delovanja splošnih knjižnic, − informiranje strokovne in splošne javnosti o razvitosti slovenskih knjižnic. Pričakovani izidi in učinki: − dosledno in učinkovito izvajanje določb Zakona o knjižničarstvu in podzakonskih aktov. Kazalci in kazalniki: − število knjižnic, vključenih v meritve razvitosti (2013: 290; 2019: 330), − število izdanih mnenj o razvitosti knjižnic (2013: 290; 2019: 330), − število knjižnic, vpisanih v razvid knjižnic (2013: 321; 2019: 330), − število svetovanj za potrebe meritev razvitosti (2013: 500; 2019: 500), − število tečajev, izvedenih za potrebe ugotavljanja razvitosti (2013: 2; 2019: 1), vpeljava grafične predstavitve vrednosti kazalcev uspešnosti (v letu 2015). Stran 49 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Cilj 3: Uravnotežen in racionalen razvoj knjižnic, knjižnične mreže in knjižničnega sistema, usklajen z družbenimi možnostmi in potrebami Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − analitično spremljanje delovanja knjižničnega sistema v celoti oziroma njegovih delov kot podlaga za razvoj novih strokovnih rešitev za izboljšanje knjižničnih dejavnosti, − izvajanje temeljnih raziskav in aplikativnih projektov s področja delovanja knjižničnega sistema, − izdelava strokovnih podlag za strokovne in normativne dokumente, − izobraževanje in svetovanje za uvajanje novih strokovnih rešitev v dejavnosti knjižnic in za njihovo strokovno razvojno delo, − uvedba uspešnejšega modela koordinacije osrednjih območnih knjižnic s spremembami v organizaciji svetovalne in razvojne službe OOK, − vzpostavitev geoinformacijskega sistema (GIS) ter nadaljnji razvoj orodij za prostorsko spremljanje in načrtovanje knjižnične mreže ter vrednotenje splošnih knjižnic, − razvoj strokovnih rešitev za racionalno izrabo virov v različnih vrstah knjižnic, − koordinacija in razvoj storitev za uporabnike s posebnimi potrebami v okviru knjižničnega sistema, − razvoj in udejanjanje sistemskih rešitev, − prizadevanja za zagotovitev specialistov za vse vrste knjižnic in za razvojno izpostavljena strokovna področja. Pričakovani izidi in učinki: − hitrejše sprejemanje in implementacija strokovnih novosti v knjižničnem sistemu, − bolj pravično zagotavljanje knjižničnih storitev prebivalcem, − kakovostne storitve za končne uporabnike knjižnic, − ohranitev obsega in kakovosti knjižničnih storitev, − celovito in kakovostno izvajanje posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic. Kazalci in kazalniki: − vzpostavljen geoinformacijski sistem (GIS) (v letu 2015), − število izvedenih razvojnih projektov (2013: 3; 2019: 3), − število zunanjih organizacij, vključenih v projekte (2013: 1; 2019: 3), − število izdelanih analiz, študij oziroma raziskav (2013: 3; 2019: 3), − število projektov, v katerih sodelujejo strokovni delavci Centra za razvoj knjižnic (2013: 2; 2019: 4), − število izdelanih strokovnih podlag za strokovne in normativne dokumente (2013: 1; 2019: 2). Cilj 4: Učinkovita promocija dejavnosti slovenskih knjižnic oziroma slovenskega knjižničnega sistema doma in v tujini Ukrepi za uresničitev cilja: − izvajanje predavanj ter organizacija in izvedba tečajev s področja dejavnosti Centra za razvoj knjižnic in novosti v knjižničnem sistemu, Stran 50 od 66 STRATEŠKI − − − − − − NAČRT NUK 20152019 aktivno sodelovanje zaposlenih na domačih in tujih strokovnih srečanjih, objavljanje študij, strokovnih in znanstvenih člankov ter poljudnih prispevkov s področja delovanja knjižničnega sistema, izdajanje promocijskega gradiva (zgibanke s statističnimi podatki o knjižničnem sistemu in o osrednjih območnih knjižnicah, informativna zgibanka o BibSiSt), tekoče dopolnjevanje spletne strani knjižnice z vsebinami o slovenskem knjižničnem sistemu, sodelovanje v domačih in mednarodnih strokovnih telesih s področja knjižničarstva, izdelava zbirke digitaliziranih člankov o splošnih knjižnicah za obdobje 1964−1991. Pričakovani izidi in učinki: − boljša informiranost strokovne in splošne javnosti o razvoju slovenskih knjižnic, o slovenskem knjižničnem sistemu ter knjižničarstvu na sploh. Kazalci in kazalniki: − število izvedenih izobraževalnih oblik (2013: 5; 2019: 5), − število objavljenih strokovnih in znanstvenih člankov o slovenskih knjižnicah in knjižničnem sistemu (2013: 4; 2019: 6), − število izdanih promocijskih publikacij (2013: 2; 2019: 4) − vzpostavljena zbirka digitaliziranih člankov o splošnih knjižnicah (v letu 2018). Strateško področje: MATERIALNI IN ČLOVEŠKI VIRI TER ORGANIZACIJA KNJIŽNICE Opis strateškega področja: Knjižnica kot posredni proračunski uporabnik pridobiva sredstva za delovanje večinoma iz treh virov. Prvi vir financiranja so proračunska sredstva Ministrstva za kulturo, ki jih knjižnica prejema v obliki mesečnih dvanajstin, ločeno po namenu porabe, in sicer za stroške dela, splošne stroške delovanja, programske materialne stroške in stroške investicij. Drugi vir so sredstva Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki so namenjena financiranju najema poslovno-skladiščnih prostorov na Leskoškovi cesti 12 in nakupu elektronskih informacijskih virov. Tretji vir so t. i. drugi prihodki za izvajanje javne službe, med katerimi predstavljajo pomemben del sredstva Evropske unije za izvajanje različnih projektov in prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu. Za uresničitev postavljenih strateških ciljev knjižnice bodo v prihodnosti najpomembnejši dejavniki ustrezno in stabilno financiranje, usposobljeni in motivirani kadri ter ustrezni prostorski pogoji, v katerih knjižnica izvaja svoje dejavnosti. Knjižnica bo spodbujala strokovno izpopolnjevanje zaposlenih, izobraževanje za večopravilnost na delovnih mestih in uporabo novih tehnologij za delo v spletnem okolju ter notranjo mobilnost za čim bolj kakovostno opravljanje vseh delovnih nalog. Prostorske pogoje si bo prizadevala izboljšati z dokončanjem energetske sanacije Plečnikove knjižnice in odkupom skladiščnih prostorov na dislocirani lokaciji, poleg tega pa bo aktivno sodelovala pri aktivnostih za začetek gradnje nove knjižnične stavbe NUK II. Stran 51 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Stanje na strateškem področju: Proračunska sredstva, ki jih knjižnica dobiva za izvajanje javne službe na podlagi odločb Ministrstva za kulturo, so se v predhodnem strateškem obdobju zmanjšala za 7 odstotkov. Sredstva, prejeta za investicije in investicijsko vzdrževanje, ne zadoščajo potrebam knjižnice, pri čemer je situacija najbolj kritična na področju vzdrževanja in posodabljanja informacijskokomunikacijske tehnologije. V tem obdobju so se znižali tudi prihodki z naslova izvajanja javne službe na trgu in drugih virov. Poglavitna razloga sta zmanjševanje števila evropskih projektov, v katere je vključena knjižnica, ter slabše finančne in gospodarske razmere na domačem trgu, ki vplivajo na znižanje prihodkov od strokovnih izobraževanj, prodaje publikacij ipd. Knjižnica je v preteklem strateškem obdobju dosegla visoko rast prihodkov od izvajanja tržne dejavnosti (v primerjavi z letom 2010 so se povečali kar za 3,5-krat), ki je pomemben vir financiranja razvoja knjižnične dejavnosti, vendar v naslednjih letih ne pričakujemo nadaljnje rasti teh prihodkov. Stroške dela smo v tem obdobju zmanjšali za 9 odstotkov, in sicer zaradi izvedbe varčevalnih in drugih interventnih ukrepov Vlade RS za stabilizacijo javnih financ. Izvedli smo reorganizacijo poslovanja, zmanjšali število zaposlenih ter izrazito omejili izplačila nekaterih plačnih postavk (nadur, povečanega obsega dela itn.). Splošne (materialne) stroške delovanja smo v navedenem obdobju znižali za 10 odstotkov (največ stroške čiščenja, varovanja, najemnin, vzdrževanja objektov in stroške elektrike), programske materialne stroške pa za 6 odstotkov (največ stroške telefona, poštnih storitev, vzdrževanja IKT, pogodbenega dela, dela prek študentskega servisa in reprezentance). Financiranje dejavnosti knjižnice iz državnega proračuna kljub izvedenim varčevalnim ukrepom zaostaja za rastjo stroškov in potrebami knjižnice. Tako je pri načrtovanju in izvajanju programa dela prišlo v primerjavi z razvitimi evropskimi nacionalnimi knjižnicami do zaostajanja predvsem pri obsegu digitalne knjižnice, zaščiti najbolj ogroženega dela zbirke knjižničnega gradiva, zagotavljanju pogojev za delo v e-okolju (nakup potrebne informacijske in komunikacijske opreme, investicijsko vzdrževanje strojne opreme, pomanjkanje kadrov s področja računalništva in informatike) ter pri investicijskem vzdrževanju Plečnikove knjižnice. Primerjava s položajem podobnih knjižnic po Evropi kaže, da približno enake naloge v primerljivem obsegu in kakovosti opravlja NUK z mnogo skromnejšimi finančnimi in kadrovskimi viri, kar pomeni, da je delo zelo gospodarno in učinkovito. V zadnjem strateškem obdobju se je število zaposlenih v knjižnici zmanjšalo s 138 redno zaposlenih na 131, pri čemer se je obseg knjižničnih storitev bistveno povečal. Povprečna starost redno zaposlenih je 46,5 let, povprečna starost zaposlenih na projektih in vključenih v programe javnih del pa 30 let. V knjižnici je zaposlenih približno dve tretjini žensk in tretjina moških. Med vsemi zaposlenimi je več kot 70 odstotkov strokovnih delavcev. Izobrazbena struktura zaposlenih je ugodna, saj ima več kot 80 odstotkov zaposlenih višješolsko ali univerzitetno izobrazbo ter magisterij ali doktorat znanosti. Predvidevanja na strateškem področju: − za strateško obdobje 2015–2019 ne predvidevamo bistvenih sprememb v strukturi stroškov oziroma odhodkov – knjižnica kot nepridobitna organizacija bo za izvajanje javne službe večino sredstev (80–85 odstotkov) dobila iz državnega proračuna, − zaradi razmeroma slabih napovedi gibanj temeljnih gospodarskih kategorij (BDP, stopnje brezposelnosti, stanja javnih financ) ocenjujemo, da se bo obseg bruto plač v javnem sektorju ustalil; predvidevamo, da bodo ti stroški predstavljali 50 odstotkov v celotni strukturi stroškov, Stran 52 od 66 STRATEŠKI − − − − − − − − − − NAČRT NUK 20152019 splošni stroški delovanja (npr. poraba različnih vrst energije, vzdrževanje stavb in informacijskega sistema) bodo v višini 10 odstotkov letnega proračuna knjižnice; zaradi varčevalnih ukrepov, izvedenih v preteklosti, dodatni prihranki brez novih vlaganj in investicij na tem področju ne bodo mogoči, sredstva iz državnega proračuna se nominalno ne bodo bistveno povečevala, zato bo treba povečati obseg drugih virov financiranja, predvsem sredstva z mednarodnih projektnih razpisov in prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu, knjižnica bi za nemoteno izvajanje dejavnosti in nadaljnji razvoj potrebovala realno rast letnega proračuna vsaj v višini od 2 do 3 odstotke letno, skladno z rastjo obsega in kakovosti storitev, načrtujemo rahlo povečanje programskih materialnih stroškov na podlagi dodatnih oziroma kakovostnejših knjižničnih storitev, hkrati pa predvidevamo čedalje težje pogoje pri pridobivanju sredstev na razpisih, sredstva za nove investicije in investicijsko vzdrževanje bodo zaradi napovedi razmeroma nizkih vrednosti pomembnejših gospodarskih kategorij v prihodnosti težko presegla 10 odstotkov celotnega proračuna knjižnice na letni ravni, s čimer bo mogoče zagotoviti le najnujnejše investicijsko vzdrževanje stavb in opreme ter najnujnejše investicije v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, za nadaljnji razvoj digitalne knjižnice in programa ohranjanja knjižničnega gradiva bi bilo poleg povečanja proračunskih sredstev potrebno tudi letno povečanje sredstev iz nejavnih virov, zaradi omejitev na področju zaposlovanja v javnem sektorju bo knjižnica morala zmanjševati število redno zaposlenih in si pri zagotavljanju vseh dejavnosti in storitev pomagati z zaposlenimi prek podjemnih pogodb, zaposlenimi v programih javnih del ter s prostovoljci, zaradi nenadomeščenja upokojenih sodelavcev se bo zviševala povprečna starost zaposlenih, strateško obdobje 2015–2019 bo odločilno za izgradnjo nove knjižnične stavbe NUK II, najpozneje v letu 2016 bo potrebno najti rešitev za najem/nakup dodatnih skladiščnih prostorov za hranjenje knjižnične zbirke. STRATEŠKE USMERITVE: delovanje na osnovi zakonskih in drugi pravnih podlag, ki opredeljujejo področje delovanja knjižnice, zagotavljanje zakonite, pregledne in namenske porabe proračunskih sredstev ter stabilnih finančnih pogojev za izvajanje dejavnosti, razvoj dejavnosti v smeri povečanja drugih prihodkov za izvajanje javne službe, tujih virov: projektnih sredstev iz mednarodnih skladov, prihodkov od prodaje blaga in storitev na trgu, sredstev sponzorjev in donatorjev, tekoče spremljanje finančnih zahtev in sprememb s področja izvajanja dejavnosti in permanentno prizadevanje za stroškovno učinkovitost poslovanja, zagotavljanje ustreznih kadrovskih in materialnih pogojev (infrastrukture) za izvajanje dejavnosti tradicionalne in digitalne knjižnice, zagotavljanje učinkovite organizacije dela, s katero bo knjižnica ustvarjala pozitivno organizacijsko kulturo in izvedbo kakovostnih storitev, načrtovanje in spremljanje strokovnega razvoja kadrov ter spodbujanje strokovnega izpopolnjevanja zaposlenih, vključevanje novih sodelavcev v delovne procese knjižnice, Stran 53 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 izboljšanje prostorskih pogojev za izvajanje dejavnosti knjižnice, aktivno sodelovanje z vsemi deležniki pri izvedbi projekta NUK II, zagotavljanje zadostnih in ustreznih pogojev za hranjenje knjižničnega gradiva, posodabljanje tehnične opremljenost knjižnice v skladu z zahtevami razvoja storitev. STRATEŠKI CILJI: Cilj 1: Dolgoročna finančna stabilnost zavoda in s tem zagotovljeni pogoji za izvajanje dejavnosti knjižnice in njihov razvoj Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev za stroške dela, materialne in programske stroške ter investicije in investicijsko vzdrževanje knjižnice z aktivno poslovno politiko in s sodelovanjem glavnega financerja – Ministrstva za kulturo, − spremljanje in ocenjevanje poslovne uspešnosti in ekonomičnosti poslovanja knjižnice na mesečni in letni ravni, − spremljanje posameznih finančnih kategorij po vrstah (prihodki, stroški, odhodki), − zagotavljanje pozitivnega poslovanja knjižnice kljub morebitnemu pomanjkanju finančnih sredstev s povečanjem sredstev z naslova izvajanja dejavnosti na trgu in tržnih dejavnosti, − nadaljevanje izvajanja ukrepov za stroškovno učinkovitost poslovanja. Pričakovani izidi in učinki: − stabilno finančno stanje in poslovanje knjižnice, − uresničitev letnega programa dela oziroma obvladovanje tveganj glede izvajanja programskih nalog. Kazalci in kazalniki: − delež splošnih stroškov delovanja v celotnih stroških za izvajanje javne službe (2014: 30,05%) − pozitivne ocene poslovne uspešnosti in ekonomičnosti poslovanja na letni ravni. Cilj 2: Namenska, pregledna in učinkovita poraba finančnih sredstev Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − natančna priprava programa dela in finančnega načrta NUK za vsako poslovno leto, − priprava letnega poročila in finančno-računovodskih izkazov ob koncu vsakega poslovnega leta, − priprava rednih mesečnih finančnih poročil za vodstvo NUK kot pomoč pri tekočem poslovanju, − priprava finančnih poročil za projekte, financirane s strani EU ali domačih institucij, − sprotno spremljanje in vrednotenje poslovnih odločitev – nadaljnji razvoj sistema merjenja uspešnosti delovanja knjižnice. Stran 54 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Pričakovani izidi in učinki: − celovito obvladovanje kakovosti finančnega poslovanja knjižnice, − ažuren dostop do podatkov s pomočjo poslovnega informacijskega sistema, − transparentno finančno poslovanje. Kazalci in kazalniki: − količina in kakovost izvedbe vseh vrst programov, − kakovost poročil za financerje dejavnosti, − kakovost internih finančnih poročil. Cilj 3: Povečanje deleža finančnih sredstev iz nejavnih virov Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − izdelava celostne strategije pridobivanja nejavnih sredstev, − načrtovanje in razvoj ponudbe novih proizvodov in storitev tradicionalne in digitalne knjižnice, − izobraževanje zaposlenih za pridobivanje projektnih sredstev, − oblikovanje načrta pridobivanja sredstev sponzorjev in donatorjev. Pričakovani izidi in učinki: − uvajanje novih ali izboljšanje obstoječih knjižničnih storitev in opreme za posamezne ciljne skupine uporabnikov, − možnost zaposlovanja mlajših kadrov za čas trajanja projektov, − večja možnost materialnih in nematerialnih spodbud za nagrajevanje in motivacijo zaposlenih. Kazalci in kazalniki: − pozitivna gibanja pridobljenih nejavnih finančnih virov (delež nejavnih prihodkov v celotnem letnem prihodku) (2014: 7,89%) − število novih proizvodov in storitev. Cilj 4: Gospodarno ravnanje z nematerialnimi in materialnimi sredstvi knjižnice Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − sodelovanje z zunanjimi partnerji na področju splošnih dejavnosti knjižnice (razvoj poslovno-informacijskega sistema knjižnice, izvedba internih letnih revizij poslovanja, poslovni dogovori z dobavitelji in drugimi poslovnimi partnerji itn.) in na področjih, kjer knjižnica nima zaposlenih z ustreznimi znanji, − prenos izvajanja storitev na zunanje partnerje na področjih, kjer je to stroškovno učinkoviteje, − vzdrževanje in razvoj dokumentnega sistema – elektronskega (nepapirnega) poslovanja in arhiviranja dokumentov. Stran 55 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Pričakovani izidi in učinki: − prihranek pri tiskanju dokumentacije, zmanjšanje porabe papirja ter nižji stroški poštnine zaradi uvedbe elektronskega dokumentnega sistema, − transparentno, enostavnejše in hitrejše upravljanje s poslovno dokumentacijo, − takojšnja vzpostavitev revizijske sledi pri formalni in vsebinski kontroli finančne dokumentacije, − prihranek časa pri izdajanju in prejemanju računov, − urejeno arhiviranje poslovne dokumentacije. Kazalci in kazalniki: − nadgradnje poslovno-informacijskega sistema z namenom optimizacije poslovnih procesov (vsaj ena na leto), − število izvedenih internih letnih revizij poslovanja (ena letno), − učinkovitost poslovnih dogovorov z dobavitelji in drugimi partnerji (število postopkov javnih naročil). Cilj 5: Učinkovita notranja organizacija knjižnice Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − povečanje notranje mobilnosti zaposlenih med organizacijskimi enotami, − vzpostavitev učinkovitega sistema spremljanja delovne uspešnosti ter nematerialnega nagrajevanja in motivacije zaposlenih, − izboljšanje timskega dela zaposlenih v organizacijskih enotah in med njimi, − krepitev projektnih oblik dela, − razvoj in dopolnjevanje notranje organizacije in sistematizacije delovnih mest v knjižnici, − posodobitev notranjih pravnih aktov v skladu z zakonodajo, − priprava dolgoročnega načrta potrebnih delovnih mest in kadrovske strukture zaradi razvoja digitalne knjižnice in sprememb v tehnologiji knjižničarskega dela, − prenova intraneta (eNuka) za sprotno obveščanje zaposlenih o poslovanju knjižnice in zunanjih odzivih na njeno delo, − razvoj poslovne kulture zaposlenih v knjižnici, − izboljšanje komunikacije med zaposlenimi, − dosledno izvajanje z zakonom določenih ukrepov na področju varstva pri delu, − skrb za delovno okolje z vidika promocije zdravja pri delu. Pričakovani izidi in učinki: − urejeni in učinkoviti delovni procesi, − večje možnosti za uspešen, dolgoročno usmerjen razvoj kariere zaposlenih, − višja stopnja motiviranosti in zadovoljstva zaposlenih, − manjša stopnja absentizma. Kazalci in kazalniki: − število novih in posodobljenih notranjih pravnih aktov, − prenovljen intranet (do konca leta 2016), − kakovost poslovne kulture in raven komunikacije med zaposlenimi. Stran 56 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Cilj 6: Strokovno usposobljeni zaposleni za kakovostno izvajanje dejavnosti knjižnice Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − priprava celovitega načrta strokovnega razvoja kadrov, − zagotavljanje stalnega strokovnega izpopolnjevanja zaposlenih na izobraževanjih doma in v tujini, − izobraževanje zaposlenih za uporabo novih tehnologij in delo v spletnem okolju, − izobraževanje zaposlenih za izboljšanje komunikacijskih veščin pri delu z uporabniki, − izvajanje letnih razgovorov z zaposlenimi, − spodbujanje usposabljanja zaposlenih za večopravilnost na različnih področjih dela in izboljšanje njihovih kompetenc, − izobraževanje zaposlenih za odgovorno prevzemanje in opravljanje vodstvenih nalog v knjižnici, − spodbujanje zaposlenih za aktivnejše sodelovanje pri promociji knjižnice in njenih storitev glede na delovna področja (priprava gradiv, dopolnjevanje spletne strani itn.), − skrb za usposabljanje novih sodelavcev (redno zaposlenih, vključenih v programe javnih del, prostovoljcev, študentov itn.), − spodbujanje prenosa znanja med zaposlenimi v skladu s konceptom učečih se organizacij. Pričakovani izidi in učinki: − uspešno, hitro in učinkovito reševanje strokovnih nalog, − hitrejše prilagajanje zaposlenih nenehnim spremembam v poslovnem okolju, − zmanjšanje tveganj za nastanek napak in nepravilnosti v poslovanju. Kazalci in kazalniki: − izdelan načrt strokovnega razvoja kadrov, − število udeležencev/udeležb strokovnih izobraževanj doma, − število udeležencev/udeležb strokovnih izobraževanj v tujini. Cilj 7: Vključitev čim več novih sodelavcev v delovne procese knjižnice Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − argumentiranje potrebe po novih rednih zaposlitvah pri Ministrstvu za kulturo, prednostno na področjih razvoja digitalne knjižnice, računalniških in informacijskih storitev ter izvajanja Zakona o obveznem izvodu publikacij, − prijavljanje na ciljne razpise Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije (programi javnih del, usposabljanje na delovnem mestu ipd.), − prijavljanje na domače in tuje projektne razpise, − sodelovanje v mreži prostovoljcev (prostovoljstvo.org, Slovenska filantropija ipd.) in spodbujanje prostovoljcev za vključitev v knjižnično delo na različnih področjih, − sodelovanje z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pri izvajanju študijske prakse v knjižnici. Stran 57 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Pričakovani izidi in učinki: − znižanje povprečne starosti zaposlenih, − okrepitev sodelovanja z nevladnimi organizacijami in samozaposlenimi, − povečanje kreativnosti in razvoj knjižničnih storitev za nove skupine uporabnikov. Kazalci in kazalniki: − število novih rednih zaposlitev, − število zaposlenih, vključenih v programe javnih del in usposabljanje na delovnem mestu, − število projektnih delavcev, − število prostovoljcev v knjižnici. Cilj 8: Izgradnja NUK II Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − sodelovanje z investitorjem – Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport pri vseh aktivnostih v zvezi z načrtovanjem in izvajanjem projekta NUK II, − aktivno sodelovanje z izbranim arhitekturnim birojem pri načrtovanju prostorskih rešitev v vseh fazah projekta, − promocija projekta NUK II in dela knjižnice v javnosti za podporo pri čimprejšnjem začetku gradnje nove knjižnice, − priprava načrta za selitev knjižničnega gradiva in posameznih organizacijskih enot v novo knjižnično stavbo. Pričakovani izidi in učinki: − pričetek gradnje, − podpora javnosti pri gradnji NUK II. Kazalci in kazalniki: − doseženi dogovori z investitorjem NUK II in izbranim arhitekturnim birojem pri spremembah načrta, kjer bo to potrebno, − neto uporabna površina knjižnice (2014: 14.359 m2). Cilj 9: Zaključek finančnega najema poslovno skladiščnih prostorov na Leskoškovi cesti 12 in odkup dodatnih skladiščnih prostorov Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − zagotovitev finančnih sredstev za zaključek finančnega najema in odkup poslovnoskladiščnih prostorov na Leskoškovi cesti 12 s prenosom lastništva na državo oziroma v upravljanje knjižnice, − zagotovitev finančnih sredstev za odkup dodatnih skladiščnih prostorov na Leskoškovi cesti 12 (400 m2) ali na novi lokaciji. Pričakovani izidi in učinki: − zagotovljene skladiščne kapacitete za prirast gradiva do leta 2020. Stran 58 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Kazalci in kazalniki: − uspešno izveden odkup poslovno-skladiščnih prostorov, − povečane neto uporabne površine poslovno-skladiščnih prostorov. Cilj 10: Izboljšanje prostorskih pogojev za hranjenje knjižničnega gradiva, za uporabnike in zaposlene v Plečnikovi knjižnici Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − preureditev dela stavbe na Turjaški ulici za uporabnike (dodatna čitalniška mesta, vzpostavitev multimedijske čitalnice, ureditev dodatnega prostora za skupinsko delo), − izboljšanje klimatskih pogojev za hranjenje knjižničnega gradiva v skladiščih na Turjaški ulici z obnovo oziroma zamenjavo oken ter izolacijo strehe in vgradnjo klimatskih naprav, − izboljšanje klimatskih pogojev za uporabnike in zaposlene v knjižnici, − dokončanje energetske sanacije Plečnikove stavbe, − dokončanje konzervatorsko-restavratorskih del v Veliki čitalnici za zaščito Plečnikove arhitekturne dediščine, − prenova sistema registracije oziroma rezervacije čitalniških mest (namestitev samopostrežnega registratorja), − najem dodatnih prostorov za hranjenje knjižničnega gradiva. Pričakovani izidi in učinki: − izboljšani študijski in delovni pogoji uporabnikov in zaposlenih ter pogoji za hranjenje knjižničnega gradiva, − zmanjšanje obratovalnih stroškov zaradi energetske sanacije, − ohranjena in vzdrževana Plečnikova dediščina. Kazalci in kazalniki: − število čitalniških mest za uporabnike (2014: 326; 2019: 350), − število računalniških delovnih postaj za končne uporabnike (2014: 34; 2019: 36), − število mest za skupinsko delo (2014: 20; 2019: 40), − manj gradiva v klimatsko nestabilnih pogojih (2014: 14.000 m; 2019: 8.000 m). Cilj 11: Izboljšanje tehnične opremljenosti knjižnice v skladu z zahtevami razvoja storitev Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − zagotovitev finančnih sredstev za nakup ustrezne računalniške in komunikacijske opreme za zaposlene v knjižnici in uporabnike glede na razvojne potrebe, − priprava celostne strategije razvoja na področju informacijsko-komunikacijske opreme v knjižnici ter uvajanja novih tehnologij, − sodelovanje z zunanjimi partnerji pri vzdrževanju informacijsko-komunikacijske opreme in razvoju storitev. Pričakovani izidi in učinki: − zagotovljena primerna tehnološka opremljenost za uporabnike in zaposlene, Stran 59 od 66 STRATEŠKI − NAČRT NUK 20152019 posodabljanje strojne in programske opreme v skladu s standardi na področju IKT. Kazalci in kazalniki: − število novih delovnih postaj za zaposlene v knjižnici (letno 20), − število novih delovnih postaj za končne uporabnike (letno 7), − pripravljena strategija razvoja informatike (v letu 2017). Strateško področje: KNJIŽNICA IN JAVNOST Opis strateškega področja: V sodobnem svetu je komuniciranje z različnimi ciljnimi javnostmi ter predstavljanje poslanstva, vizije in delovanja katerekoli institucije v javnosti skoraj tako pomembno kot njeno delo. Institucije, ki si ne prizadevajo za navzočnost v medijskem prostoru in zanemarjajo pomen zunanje komunikacije, so pogosto po krivici »nevidne«, imajo manj uporabnikov, podpornikov in zagovornikov. Ker področje kulture in znanosti ni izjema, želi knjižnica v javnosti ohraniti položaj ene izmed osrednjih državnih kulturnih institucij in podobo zaupanja vredne ustanove. Stanje na strateškem področju: Knjižnica skrbi za svojo podobo v javnosti z različnimi strokovnimi dogodki in kulturnimi prireditvami, s katerimi promovira slovensko pisno kulturno dediščino in zaklade svoje zbirke, ter z objavami in medijskimi obvestili o informacijskih virih in storitvah. Promocijska dejavnost knjižnice poteka v različnih oblikah in ob različnih priložnostih: z objavami oziroma sodelovanjem s tiskanimi in elektronskimi javnimi občili ter udeležbo zaposlenih na različnih strokovnih srečanjih. Ob posebnih priložnostih prireja knjižnica tudi tiskovne konference. Knjižnica komunicira z različnimi javnostmi na več tradicionalnih načinov in po sodobnih komunikacijskih kanalih (spletna stran, sodelovanje v spletnih družbenih omrežjih itn.). Svoje storitve predstavlja na vodenih ogledih knjižničnih prostorov, ob dnevih odprtih vrat, z organizacijo razstav in pogovornih večerov, sodelovanjem na različnih dogodkih sejemskega značaja (Kulturni bazar, Študentska arena, Festival za tretje življenjsko obdobje, Informativna itn.). V poletnih mesecih omogoča tudi turistične oglede Plečnikove palače. Posebne, ciljno usmerjene promocijske dejavnosti so namenjene tudi Digitalni knjižnici Slovenije. V knjižnici deluje tudi manjša prodajalna, kjer so na voljo različne knjižne in faksimilirane izdaje, spominki, razglednice itn. Predvidevanja na strateškem področju: − v strateškem obdobju 2015–2019 bo potrebnih več naporov za doseganje medijske prisotnosti in javne podpore, − v prihodnjih petih letih se bodo z razvojem novih komunikacijskih orodij razvili tudi novi kanali obveščanja in komuniciranja, ki se jih bo treba naučiti učinkovito uporabljati, − knjižnica bo večino obvestil za uporabnike in širšo javnost pripravljala v elektronski obliki. STRATEŠKE USMERITVE: načrtna skrb za podobo knjižnice v javnosti in utrjevanje njenega ugleda in položaja zaupanja vredne ustanove, načrten razvoj komuniciranja z različnimi ciljnimi javnostmi, Stran 60 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 izboljšanje prepoznavnosti knjižnice kot ustanove na področju kulture, znanosti, varovanja pisne kulturne dediščine itn., izboljšanje trženja knjižničnih proizvodov in storitev, povečanje prepoznavnosti zaposlenih v knjižnici in njihovega znanja v javnosti. STRATEŠKI CILJI: Cilj 1: Učinkovito komuniciranje z različnimi javnostmi in krepitev prisotnosti knjižnice v javnosti Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − oblikovanje komunikacijskega načrta knjižnice za sodelovanje z različnimi ciljnimi javnostmi (uporabniki, zainteresirano javnostjo, medijskimi hišami, financerji, veleposlaništvi tujih držav v Ljubljani, drugimi knjižnicami in sorodnimi organizacijami doma in v tujini), − skrb za komuniciranje zaposlenih z različnimi javnostmi (uporabniki in drugimi deležniki knjižnice) učinkovito ter na visoki kulturni in strokovni ravni, − načrtno obveščanje (potencialnih) uporabnikov o delovanju knjižnice prek množičnih občil (oblikovanje izjav za tisk, stiki z novinarji, obvestila po elektronski pošti, obvestila na družbenih omrežjih ipd.), − oblikovanje novega spletnega mesta knjižnice s pregledno in privlačno predstavljenimi področji delovanja in ažurnimi informacijami o dogodkih in novih storitvah, − vsebinska nadgradnja komuniciranja v družbenih omrežjih (Facebook, Twitter itn.) in iskanje novih komunikacijskih kanalov, predvsem za promocijo pisne kulturne dediščine, informacijskih virov in dogodkov v knjižnici, − sprotno spremljanje in arhiviranje objav o knjižnici in zaposlenih v tiskanih in elektronskih občilih, − sprotno reševanje pritožb in odzivanje na predloge uporabnikov, − povezovanje z drugimi slovenskimi knjižnicami pri promociji knjižničnih storitev oziroma knjižnic sploh, − povezovanje z drugimi kulturnimi institucijami z namenom promocije gradiva in storitev knjižnice. Pričakovani izidi in učinki: − boljša prepoznavnost knjižnice v slovenskem in mednarodnem kulturnem in akademskem okolju, − boljša obiskanost dogodkov, ki jih organizira knjižnica, − boljši rezultati pri merjenju kakovosti knjižničnih storitev. Kazalci in kazalniki: − število poslanih in objavljenih obvestil o delovanju knjižnice, − objavljeno novo spletno mesto knjižnice (v letu 2015), − obisk spletnega mesta (2013: 345.806). Stran 61 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Cilj 2: Večja prepoznavnost knjižnice v javnosti ter izboljšanje trženja knjižničnih proizvodov in storitev Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − prenova promocijskih gradiv o knjižnici v tiskani in elektronski obliki, − sprotno obveščanje uporabnikov in obiskovalcev knjižnice o informacijskih virih in knjižničnih prireditvah s tiskanimi in elektronskimi sporočili (napovedne table, sporočila za zaslonu ipd.), − uvedba možnosti naročanja uporabnikov na e-obvestila o prireditvah, novostih, izobraževanjih, − posodobitev in dopolnitev usmerjevalnih napisov po knjižničnih prostorih, − organizacija tematskih razstav za promocijo pisne kulturne in znanstvene dediščine in knjižničnih zbirk ter predstavljanje knjižnice kot zaupanja vredne ustanove na področju ohranjanja knjižničnega gradiva, − organizacija promocijskih prireditev (npr. podeljevanje Trubarjevih priznanj za posebne dosežke na področju varovanja, raziskovanja in predstavljanja nacionalne pisne kulturne dediščine) in akcij (npr. na področju digitalne knjižnice, ozaveščanja o določilih zakona o obveznem izvodu, delovanja v slovenskem knjižničnem sistemu ipd.), − objavljanje kratkih novic po uspešno izvedenih knjižničnih prireditvah in dogodkih (fotografije, govori itn.) ter snemanje knjižničnih prireditev in poznejša objava na spletnem mestu knjižnice, − načrtno predstavljanje posameznih področij dela knjižnice ob dnevih odprtih vrat (posebne knjižnične zbirke, konzervatorsko-restavratorski postopki, izdelava e-knjige itn.), − priprava filma o vseh delovnih postopkih v knjižnici (npr. predstaviti pot knjige od naročila in ekspedita do knjižne police in uporabnika), − okrepitev sodelovanja s partnerji v kulturi (avtorji, založniki, knjigotržci) in znanosti pri pripravi kulturnih prireditev in znanstvenih dogodkov (simpozijev, konferenc itn.), − okrepitev sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in zdomstvu za promocijo dejavnosti knjižnice med Slovenci izven Slovenije, − načrtovanje in promocija vodenih ogledov knjižnice za domače in tuje ciljne javnosti (študentje, dijaki, arhitekti, družine, protokolarni obiski itn.), − nadgradnja uporabe sodobnih spletnih orodij za promocijo knjižnice in njenih storitev, − oblikovanje načrta založniške dejavnosti za daljše časovno obdobje s poudarkom na elektronskih publikacijah, − izboljšanje podobe knjižnične prodajalne z dopolnitvijo ponudbe publikacij in izdelkov, − privlačnejša spletna predstavitev knjižničnih proizvodov (publikacije, promocijski izdelki itn.) in vzpostavitev spletne trgovine, − okrepiti produkcijo spletnih multimedijskih vsebin (video, virtualne razstave itn.), ki omogočajo daljšo obstojnost vsebin in dosežejo nove skupine uporabnikov. Pričakovani izidi in učinki: − boljša medijska odmevnost kulturnih in izobraževalnih vsebin, ki jih nudi knjižnica, − višji prihodki iz naslova založniške in predstavitvene dejavnosti. Stran 62 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Kazalci in kazalniki: − najmanj eno novo promocijsko gradivo letno, − povečan obisk tematskih razstav in drugih knjižničnih dogodkov (za 10 % v strateškem obdobju), − pripravljen načrt založniške dejavnosti (v letu 2015), − vzpostavljena platforma za naročanje uporabnikov na e-obvestila (v letu 2016). Cilj 3: Večja prepoznavnost zaposlenih v knjižnici in odmevnost njihovega znanja v javnosti Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja: − načrtno predstavljanje dela posameznih zaposlenih ob dnevih odprtih vrat, − izboljšanje promocije knjižnice kot ustanove nacionalnega pomena z aktivno udeležbo zaposlenih na strokovnih in znanstvenih srečanjih ter drugimi javnimi nastopi, − promocija specialnih znanj zaposlenih z objavami v znanstvenih in strokovnih publikacijah ter tiskanih in elektronskih medijih, − organiziranje strokovnih in znanstvenih srečanj na področju pisne kulturne dediščine, knjižničarstva, razvoja digitalne knjižnice, trajnega ohranjanja digitalnih virov, branja itn. Pričakovani izidi in učinki: − dojemanje knjižnice kot zaupanja vrednega in visoko profesionalnega javnega zavoda. Kazalci in kazalniki: − število aktivnih udeležencev/udeležb na strokovnih in znanstvenih srečanjih ter drugih javnih nastopov, − število objav zaposlenih v znanstvenih in strokovnih publikacijah ter v tiskanih in elektronskih medijih, − število strokovnih in znanstvenih dogodkov. 7 PRIČAKOVANI IZIDI IN UČINKI OB URESNIČITVI STRATEŠKIH CILJEV Zadovoljni uporabniki knjižnice. Pozitiven učinek knjižnice na razvoj kulture, izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega dela. Pozitivna ocena dela knjižnice s strani deležnikov knjižnice. Učinkovita notranja organizacija in delovni procesi. Strokovno usposobljeni in motivirani zaposleni. Večja vpetost in sodelovanje knjižnice v sodobnih mednarodnih strokovnih in znanstvenih mrežah s področja bibliotekarske in informacijske znanosti. Prispevek k večji konkurenčnosti Slovenije v mednarodnem prostoru. Prispevek k razvoju multikulturnosti evropskega prostora. Stran 63 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 8 KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA Na uspešnost NUK bodo pri doseganju strateških ciljev vplivali naslednji kritični dejavniki uspeha: kontinuirana podpora države − zagotavljanju potrebnih finančnih virov za izvajanje poslanstva knjižnice in zadovoljevanje potreb in pričakovanj njenih uporabnikov, − zagotavljanju ustreznih kadrovskih virov za izvajanje zakonsko določenih funkcij in nalog knjižnice, − odpravljanju prostorskih težav knjižnice. podpora širše javnosti − delovanju in načrtom knjižnice, − vlogi knjižnice kot nacionalno pomembne kulturne ustanove, − vlogi knjižnice kot ustvarjalke dodane in nove vrednosti okolju. primerni prostori in oprema − za zagotovitev trajnega ohranjanja knjižnične zbirke slovenike v klasični in digitalni obliki za sedanjo in prihodnje generacije, − za izboljšanje kakovosti in razširitev storitev za uporabnike. primerna organizacijska in upravljavska struktura − za podporo izvajanju strateških ciljev, − za učinkovito razporejanje sredstev, − za učinkovito izvajanje notranjih procesov, − za pravočasno odzivanje na spremenjene pogoje delovanja. učinkoviti in uspešni notranji procesi − za podporo uresničevanju funkcij knjižnice, − za učinkovit odziv na potrebe uporabnikov. ustrezen menedžment človeških virov − za doseganje organizacijske kulture, usmerjene k skupnim ciljem, − za spodbujanje zavedanja zaposlenih o njihovi vlogi v zagotavljanju kakovosti storitev in proizvodov, − kot podpora razvoju, vključevanju in motiviranju zaposlenih. razumevanje spreminjajočih se potreb uporabnikov − za zagotavljanje relevantnih storitev in proizvodov v prihodnosti, − za aktivno vključevanje uporabnikov v spletne storitve knjižnice. 9 PREVERJANJE URESNIČEVANJA STRATEŠKIH CILJEV Strateški načrt bo podlaga za izdelavo letnih načrtov dela, v katerih bodo letni cilji opredeljeni številčno in/ali kakovostno. Knjižnica bo v procesu kontrole uresničevanja ciljev s pomočjo različnih metod oziroma orodij ugotavljala uspešnost delovanja, in sicer z merjenjem učinkovitosti (čim ugodnejše razmerje med vloženimi sredstvi in napori ter doseženimi Stran 64 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 rezultati), uspešnosti (razmerje med načrtovanimi in doseženimi rezultati) ter kakovosti proizvodov in storitev. Na osnovi modela uravnoteženega sistema kazalnikov (ang. Balanced Score Card, BSC) bo knjižnica uspešnost delovanja spremljala skozi prizmo štirih vidikov: 1. poslovanja s strankami oziroma uporabniki, tj. kako NUK zadovoljuje potrebe in pričakovanja uporabnikov; 2. finančnega poslovanja, tj. ali NUK posluje stroškovno uspešno oziroma učinkovito; 3. notranjih procesov, tj. ali so notranji procesi v NUK organizirani tako, da lahko uspešno in učinkovito uresničuje cilje in vlaga v nadaljnji razvoj knjižnice; 4. učenja in rasti oziroma potencialov knjižnice, tj. ali so se knjižnica in zaposleni sposobni soočiti z izzivi prihodnosti, so pripravljeni na spremembe in inovacije. Za vsakega od navedenih vidikov bo kontinuirano zbirala relevantne podatke in rezultate primerjala z zastavljenimi cilji s pomočjo nabora kvantitativnih in kvalitativnih kazalcev in kazalnikov uspešnosti delovanja. Na mikroravni bo uresničevanje ciljev spremljala na ravni zaposlenih, in sicer na osnovi njihovih individualnih letnih načrtov dela in poročil o njihovi uresničitvi. V okolju, ki postaja vedno bolj konkurenčno tudi za nepridobitne organizacije, je zagotavljanje visoke stopnje kakovosti storitev in proizvodov ena od temeljnih usmeritev knjižnice. V prvi vrsti to pomeni skrb za zagotavljanje najboljših možnih storitev, tj. takšnih, ki zadovoljujejo in presegajo pričakovanja uporabnikov in financerjev dejavnosti. Kakovosti storitev namreč ne določajo le njihovi ponudniki (čeprav opredelijo standarde za izvajanje posamezne storitve), ampak tudi uporabniki storitev, zato mora knjižnica poznati tako njihovo zaznavanje elementov kakovosti storitev kot tudi dejansko zadovoljstvo z njimi. Ugotavljanje stopnje kakovosti z vidika uporabnikov bo zato sestavni del procesa ugotavljanja uspešnosti delovanja knjižnice in tako v okviru procesa izvajanja strateškega načrta bistveno orodje kontrole. Poleg zagotavljanja kakovosti z vidika uporabnikov in njenega preverjanja s študijami uporabnikov bo morala knjižnica vzpostaviti tudi pogoje za uvedbo sistema celostnega vodenja kakovosti, in sicer uskladiti sistem vodenja in organizacijo knjižnice s priporočili standardov kakovosti ter opredeliti politiko in cilje kakovosti. 10 STRATEŠKEMU NAČRTU NA POT Narodna in univerzitetna knjižnica povezuje preteklo in sedanjo duhovno ustvarjalnost slovenskega naroda s prihodnostjo. Naše poslanstvo je, da ohranjamo intelektualni spomin naroda in omogočamo, da na osnovi preteklih dosežkov in spoznanj nastaja novo znanje za danes in jutri. Pri zagotavljanju dostopa tako do bogastva vsebin kulturne dediščine kot do novih oblik digitalnih vsebin in sodobnih znanstvenih spoznanj, je pomembno, da gledamo daleč naprej in ustvarjalno iščemo poti za interpretacijo univerzalnih idealov in vrednot knjižnične dejavnosti v kontekstu in razmerah 21. stoletja. Stran 65 od 66 STRATEŠKI NAČRT NUK 20152019 Razvoj interneta in storitve, ki so vzniknile na osnovi vse bolj omreženega sveta, so temeljito preoblikovale profesionalno in zasebno življenje ljudi, spremenile načine komuniciranja, pristope k delu in učenju, zahteve in pričakovanja. Za knjižnico je to priložnost in izziv, da poveča dostopnost do virov znanja ter učinkovitost svojih storitev. S tem strateškim načrtom se zavezujemo, da bomo: zagotavljali dostop do zapisov kulturne in znanstvene ustvarjalnosti naroda za sedanje in prihodnje generacije, omogočali dostop do virov znanja za osebne interese, študij in raziskovalno delo, krepili zavedanje o slovenski pisni kulturni dediščini in bogatili kulturno življenje, razvijali storitve, ki bodo odgovarjale na sedanje in bodoče potrebe uporabnikov, zagotavljali odličnost pri raziskovalnem delu, pomembnem za razvoj knjižnične dejavnosti, ohranjali in razvijali vlogo spodbujevalca razvoja in kohezivne sile slovenskega knjižničnega sistema, razvijali profesionalna in vodstvena znanja zaposlenih, spodbujali njihovo ustvarjalnost in motiviranost, se aktivno vključevali v strateška partnerstva za doseganje zastavljenih ciljev, prilagajali in izboljševali organizacijo za maksimalen učinek vloženih sredstev. Ob omejitvah, s katerimi se soočamo ob pripravi strateškega načrta in ki bodo zelo verjetno prisotne skozi celotno strateško obdobje, bomo z manj viri morali narediti več, zato bo bolj kot kadarkoli pomembno, da imamo ves čas jasno pred očmi zastavljene prioritete, svoje poslanstvo in družbeno odgovornost. Martina Rozman Salobir ravnateljica Soglasje Strokovnega sveta NUK: 25. 2. 2015 Soglasje Sveta NUK: 21. 3. 2015 Stran 66 od 66
© Copyright 2024