1. No category

Imenski fond šentjakobske občine |
Namenbestand der Gemeinde St. Jakob
Pri opredelitvah imen so upoštevani le posamezni izbrani sklopi, iz­
črpna razprava bo objavljena posebej. Zahvaljujemo se vsem, ki so
s svojim znanjem omogočili nastanek karte.
Im Textteil der vorliegenden Karte werden nur einige ausgewählte
Themenbereiche behandelt. Ein ausführlicher und ergänzter Namenbefund wird in absehbarer Zeit veröffentlicht. Der Dank gilt den vielen Mitbürgern, die durch Einbringung ihres breiten Wissens zur Entstehung dieser Übersichtskarte beigetragen haben.
LEDINSKA IMENA | FLURNAMEN
Pomenska raznolikost imen priča o izredni sposobnosti izražanja in
bogatem besednem zakladu ljudi, ki so ledine nekoč poimenovali. Na
našem področju nam ledinska imena ne posredujejo le splošnih informacij glede vrste zemlje, poraščenosti, reliefa ali koriščenja tal, temveč nam dajejo tudi globlji vpogled v socialno zgodovino in procese
preoblikovanja pokrajine. Skupaj z zgodovinskimi viri nam dajejo tudi
informacije o starejših načinih vrtnarstva, poljedelstva, živinoreje in
koriščenja gozdov.
Beeindruckend ist nicht nur die Dichte und die Benennungsvielfalt,
sondern auch die Ausdruckskraft, die in den Flurnamen zutage tritt.
Sie geben nicht nur Auskunft über Bodenart, Bewuchs, Geländeform
und Nutzungsarten, sondern ermöglichen auch tiefere Einblicke in die
regionale Sozialgeschichte der Landschaft und deren Umgestaltung
von der einstigen Naturlandschaft zur heutigen Kulturlandschaft. Gemeinsam mit den historischen Quellen liefern sie auch Informationen
über aufeinander abgestimmte Formen individueller und kollektiver
Nutzung in Kombination mit verschiedenen Arten des Garten- und
Ackerbaues, der Viehwirtschaft und Waldnutzung.
Ledinska imena in načini koriščenja | Flurnamen und Nutzungsarten
vrtnarstvo / Gartenbau > Vritan, Vrtəč
sadjarstvo / Obstbau > Vohredca
poljedelstvo / Ackerbau > Hnile, Horinšče pule, Njive, Poljine, Pule,
Sevənca, Srid pula, Spudnje pule, Sriəd in Ҟrej polá, Prstje, V
prstjə, V pulə, Zavrje, Zavorje, Zurənca, Zvrhnje pule
kopaštvo / Hackbau > Ҟopna, Na ҟopnə, Ҟopajne
požigalništvo / Brandwirtschaft > Ҟresnice, Povžar, Požarje, Požhajna
travnato površje / Wiesenflächen:
– za košnjo / Mahd > Seče, Ҟosá, Ҟoščəca, Sažnát, Travənče, Ledina
– za pašo / Weide > Trata, Tratce, Stara trata, Pástovna, Vóhrada,
Vóhrade, Vohrédca, Za ҟravco
– senožeti / Wald- und Bergwiesen: Čirč, Črične, Ləbenca, Məҟulov
vaz, Novine, Pipanje, Podəp, Polana, Pvajna, Pvajnca, Ravni, Rute,
Rutəč, Rutəče, Štorvəc, Tribəž, Tribuč, Tribnəҟ, Vaz, Vaze
Tipologija pašnikov | Weidetypen
1. obhišna, individualna paša / individuell genutzte Weideflächen
> Vóhrada, Vóhrade, Vohrédca
2. kolektivna paša / einst kollektiv genutzte Weide
> Trata, Tratce, Stara trata, Pástovna
3. konjska paša / Pferdeweide > Ҟojnščə hrob, Ҟojnščə sadvó
4. paša za govedo / Rinderweide
> Na tratə, Za ҟravco, Trata, Tratce, Stara trata
5. paša za drobnico / Kleinviehweide
– kozja paša / Ziegenweide > Ҟozjaҟ, Ҟozjə hrbət, Havje, Róžovje
– ovčja paša / Schafweide > Ovščəca, Očna, Ovčna, Polane
6. svinjska paša / Schweineweide > Dobce, Hrastje, Ҟrasənca, Svinjšče, Pod svinjščam; Dobrava & Buҟovje – jesenske svinjske paše /
Schweineweiden im Herbst
7. višinske paše / Hochweiden > Pvanja, Pvajnca, Pvajne
8.planine visokogorja / Almen
> Baba, Dolina, Həmno, Mlinca, Rdečəca, Rožca, Stara trata
9. pustotne površine / Trockenrasen > Pəstota, Omertəca
strmo padajoče površje / steil abfallend > Brizənc, Ježa, Rebər,
Strmc
raven ali položen svet / eben und abgeflacht > Ravní, Ravne,
Ravəca
vdrtine in vdolbine / Einsenkungen und Vertiefungen
nach ihrer Ausformung
obsežne vdolbine / weitläufige Einsenkung > Dolice, Doləč, Dolina, Dov
vrtača / trichterförmig > Rupa, Rupe
podolžna oblika / länglich > Prídale, Pridəlc, Podovənca
kotel / kesselförmig > Ҟotle
kotanja / muldenförmig > Hobuče
žleb / rinnenförmig > Žlibəč, Žlebinja
korita / trogförmig > Ҟorite, Zádile
brezoblične vdolbine / unförmig > Jame, Jamce
dvignjen svet in vzpetine / Erhebungen und Anhöhen
grič, rob, gričevnato / Hügel, hügelig > Ҟvanc, Ҟvančəč, Ҟoҟ, Robí
rahlo dvignjen svet / kleine, wellige Erhebung: Muhəlč (Muhəč,
Muhəlnjaҟ)
podolgasta vzpetina / langgezogene Anhöhe > Dijač
dvignjen svet s stranskimi strminami / seitlich steil abfallende
Erhebung > Brda, Brdca, Črna brda, Sridnja brda
Gozdna področja | Waldbereich
1.nizka rastišča / Niedergehölz: > Hrmula, Hrašišče, Hrastje, Hošče,
Havje (hovje je iglasto grmičevje / Nadelgehölz), Lišče, Na brinə,
Róžovje, Sibirija (= sviba, rdeči dren), Trnovca
2.nekdanje kolektivno koriščenje gozdov / einst kollektiv genutzte
Waldbereiche:
– energetski les, fažarstvo / Energieholz: > Drevlje, Lesinje, Jə­be­
rənca
– vejevnice (zimska krma za drobnico) / Schneitelwirtschaft > Vije,
Pod vijamə, Vinca, Za vinco, Vonca
– steljarjenje / Streunutzung: > Lišče, Lištəče, Praprotnəҟ, Tribnəҟ
– ogljarstvo / Köhlerei > Ҟopišče
– neposredno poimenovanje kolektivnega gozdnega področja un­­­
mit­telbare Benennung kollektiv genutzter Waldbereiche: > Žu­pən­
ca, Županca, Žopan
– poimenovanje posebnih gozdnih področij in gajev / Namen besonderer Waldbereiche, Haine > Čéstinja, Ščedem, Tičənca, Tičarca
3.splošna imena za gozd / allgemeine Bezeichnungen für Wälder >
Bo­hajna, Čumna (= šumna), Svaščə šrotə, Želuščə šrotə
4.poseke / Kahlschläge > Podəp, Štorvəc
5.imena po prevladajočem drevju / Namen nach dem dominanten
Bewuchs > Brezje, Brizənc, Brizənca, Bur, Búrovje, Burharč, Buršt,
Búҟovje, Buҟov vrh, Dobje, Dobər, Dobre, Dobce, Dobrava, Habrije, Hojna (Spudnja hojna, Zvrhna hojna), Javorje, Jelenca, Jelenova
vuža, Ləmovčje, Məcesənc, Smrečəče, Vovčje, Pod brizənco
Oblike ledin | Flur- und Parzellenform
trikotno / dreieckig bis keilförmig > Ҟlən, Ҟlinc, Vҟlinc
ozki pasovi / schmalstreifig > Hojzla, Šmonҟov gož
okroglo / rundlich > Vҟrohəlce
s stekajočimi se podolžnimi stranicami / längsseits
zusammenlaufend > Štəҟ, Štuҟa, Vštəҟ
krivina / gekrümmt > Ҟrivce
imena po legi / Benennungen nach der Lage
v sredini / mittig > Posridəҟ, Vsridəҟ, Sriəd polá, Sridnja brda
na koncu / am Ende > Farščə rep, Ҟraj polá, Ҟrajovce, Na rətižə, Rətiž
nad ali pod / oberhalb, unterhalb > Zvrhnje horice, Spudnje pule, Pod
rutcam
po sosednjih predelih / angrenzend, bei > Na Potoce, Pr dobə, Na
ҟvancə, Pr ҟrižə, Pr Lipə, Za bəzovcam
lega ob stezi, poti, cesti, križišču ali stegnah / Lage am Weg, Weggabelung, Straße, Triebweg > Ceste, Razpotje, Strajne, Pod Strajnam, Šrajne, Stəhavce, V ceste
Ledinska imena in lastnosti tal |
Flurnamen nach Bodeneigenschaften
humozna tla / humusreich > Brna, Brnjaҟ, Črnica
rahlica in ilovnata tla / lockere oder lehmige Erde > Puhrje, Jilčje
peščena tla / sandig > Melí, Melíšče, Piəšče
kamnita tla / steinig > Hroblje, Hrublje, Hrublca, Ҟamənca, Ҟamnjaҟ
pečovnata tla / felsig > Péčovje
gramozna tla / Schotterhalden > Prod, Zaprodənca
suha tla / Trockengebiete > Omertəca, Pəstota
mokrišča / Feuchtgebiete > Muҟrna, Močve, Mosníce, Mosnəc,
Pod muҟrno, Pavudje, Voh, Vojə, V voze
močvirja / Moore > Bvato, Bvatce, Jezerce
GORE, JARKI, POBOČJA |
BERGE, SCHLUCHTEN, ABHÄNGE
Imena gora in gorskih predelov pričajo o izredni sposobnosti opazovanja in izražanja prebivalcev. Občno ime gora se pojavi v enem samem primeru Sveta hora, drugače so imena večinoma enobesedna
in opisujejo značilnosti gora. Imena vdolbin, sotesk in grap izražajo,
ali so raztegnjene, ozke, strme ali podolžne. Poleg tega nam še povejo, če so dostopne in prehodne ali naj se jih človek raje izogiba.
Die Bergnamen zeugen von einer ausgeprägten Beobachtungsgabe
und Ausdrucksfähigkeit der Namensstifter. Sie beruhen auf unmittelbaren beschreibenden oder assoziativen Benennungen. Die Namen
der Gräben, Schluchten oder Klammen bezeichnen auch, ob es sich
um eine weiträumige, schmale, steile oder langgezogene Einsenkung
oder Einkerbung im Gelände handelt und ob diese begehbar sind
oder besser gemieden werden sollten.
Oblike zemeljskega površja | Flurnamen nach Geländeform
Ledinska imena opisujejo tudi obliko zemeljskega površja, ki je lahko
ravno, nagnjeno, viseče, valovito, gričevnato, strmo ali vdrto.
Die Flurnamen geben auch an, ob das Terrain eben, geneigt, hängend, wellig, (sanft) hügelig, leicht ansteigend, erhöht, steil abfallend oder eingesenkt ist.
»Kleines slowenisches Athen |
Male slovenske Atene«
Asociacijska imena iz vsakdanje predmetnosti |
Assoziative Namen aus der alltäglichen Gegenständlichkeit
Ҟoprivnjaҟ > strma, poraščena vzpetina / steil abfallende, bewaldete
Anhöhe
Čop > čopasta oblika / der Walmförmige
Tur, Turne, Turnavca > osamelci oble oblike / kuppenförmige Solitär
Hráčənca > poimenovana po nekdanjem gradu / Burgberg
Hračíča > označuje sam vrh Hráčənce / Bergspitze des Burgberges
Plevnəca > orodje / langstieliges, spitziges, sichelförmiges Werkzeug, weist auf Zinnenförmigkeit hin
Ҟorenščəca > zakoreninjena gora / der Verwurzelte
Imena, ki opozarjajo na golost gora |
Namen, die Kahlheit beschreiben
Golica > neporaščena gora / der Kahle
Šҟrbina > vrh okrušene oblike / felsige, verwitterte Bergspitze
Imena gora, ki opozarjajo na predkrščanske predstave |
Namen, die auf vorchristliche Vorstellungen hinweisen
Ҟrahəlca, Ҟurjaҟ, Vrlovca, Petelən, Petelənc > opozarjajo na vzvišenost / betonen die Erhabenheit
Baba, Babənca > mitična podoba / mythische Gestalt
Imena gora v predgorju | Bergnamen des Vorgebirges
Domačin pozna imena vseh gora in vzpetin v predgorju. V zemljepisnih kartah so večinoma nepoimenovana. / Die einheimischen Bewohner kennen die Namen sämtlicher Berge und Anhöhen des Vorgebirges. Die Kartografie kennt davon nur wenige.
Tabor > težko dostopna skalna gmota, naravno pribežališče / schwer
zugängliches Felsmassiv, natürliche Zu­fluchtsstätte
Zhorivc > spominja na delovanje naravnih sil: strela, ogenj, grom in
podor. Legenda priča o delovanju dobre sile v podobi sv. Heme in
o hudiču, ki je od jeze valil skalovje. V nižini še danes ležijo skale,
ledina se imenuje Pečovje. / Ist mit Legenden behaftet und wurde kartografisch um 1900 in Kapellenberg umbenannt. In älteren
Quellen ist er als Zguriuz und als Shoriutz belegt. Der Name weist
auf das Wirken von Naturgewalten wie Blitz, Feuer, Donner und
Bergstürze hin.
Gorski prehodi, sedla – stare povezave z Gorenjsko | Gebirgsüber­
gänge, Sättel – alte Verbindungswege mit der Region Gorenjska
Črvəč > nevarna ozka steza, ki vodi do sedla / gefährlicher, schmaler
Steig, der zum Übergang führt
Suha > prehod na Stari trati / Übergang auf der Stara trata
Der Bauer Anton Gabriel (1892–1987) vlg. Strden in Lessach, wird
als klassischer Volkspoet beschrieben. 1986 erschien die Sammlung
seiner Gedichte Iz mojih zvezkov (Aus meinen Heften), in welchen
man den Kenner der Poesie von Prešeren und Kette spürt. Der Komponist Anton Tončej Nagele (1911–1992) wurde beim vlg. Tonij in
St. Jakob geboren. Dessen Mutter Mojcej war fünfzig Jahre lang Organistin in der Pfarrkirche. Anton Nagele besuchte die Orgelschule
in Klagenfurt und die Musikakademie in Wien, wo er Schul- und Kirchenmusik studierte. Er ist demnach der erste Kärntner Slowene mit
akademischem Abschluss auf diesem Gebiet. Seine Kompositionen
umfassen Kirchenlieder, Sololieder mit Klavierbegleitung, die Oper
Miklova Zala und etliche Harmonisierungen von Volksliedern. Nagele
war zu seiner Zeit Vorbote einer neuen musikalischen Entwicklung in
Kärnten.
Jeҟl > jeziček pri tehtnici, nakazuje ravnotežje / das Gleichgewicht
anzeigendes Waagenzünglein; d. h. dass Jeҟl jener Bereich ist, in
dem Nord- und Südseite des Gebirges im Gleichgewicht stehen
Ҟlaҟ > zbirališče čarovnic / Hexenversammlungsplatz
Ҟojnsko sadvo > konjska paša nad ledeniškimi jamami Jame in na­pa­
jališčem Ҟorite / Pferdeweide oberhalb der Toteislöcher Jame und
der Tränke Ҟorite
Mlinca > sedlo široke raztegnjenosti; osnova imena ni mlin; mlini,
bliní najdemo tudi v drugih slovanskih jezikih / weitläufige Einsattelung; die Wortbedeutung beruht nicht auf mlin – Mühle, sondern
auf mlini bzw. bliní und beschreibt die Breitgezogenheit
Vratce > Übergang
Sedla in prehodi v predgorju | Übergänge im Vorgebirge
Prívole > preval / Übergang
Vrata > Durchgang
Vranje > izpeljanka iz vran, t. j. izlivno grlo pri vrču; prehod v obliki
ozke zareze / hat keinen Bezug zu vrana (Rabe), sondern ist ein
­schmaler, enger Übergang
Ҟvanc, Rdečə ҟvanc, Dovjə ҟvanc, Kvančəč > vzpon poti ali ceste /
Steigung
Sedəlč > malo sedlo / kleine Einsattelung
Prehodni jarki | begehbare Gräben
Špivrat > zloženka iz špiva (igla) in vrata / Wortzusammensetzung
aus špiva (Nadel) und vrata (Tor)
Ҟovrat > širok, okrogličast prehod, ҟovú = kolo / rundlicher, weit­räu­
miger Durchgang
Sҟlinjaҟ > ozek, utesnjen jarek / ist betretbar, eingekerbt und eng
Pazečje > stranski jarek Suhe; opozarja na drseč svet, plazove / Sei­
tengraben der Suha, weist auf abgleitendes Gelände und Geröllhalden hin
Neprehodni ali pogojno prehodni jarki |
Nicht oder bedingt begehbare Gräben
Vom > iz lom, obojestransko strmo vrezan jarek / Geländebruch
Debər > deber / die Schlucht
Pobijne > pobijati, bučati / weist auf Getöse hin
Hripovc > krhko kamenje / brüchiges Gestein
Brivant, Vrivant > strmi predel potoka Rožče, opozarja na vrenje
vrelcov in šumenje potoka / wasserführend und steil, wo es quellt,
sprudelt und schäumt
Strhavnce > jarek, ki je razbrazdan, strgan / betont die Zerklüftungen
Ҟlən > globoko, klinasto vrezan jarek / keilförmiger Einschnitt in das
Gelände
Jarki, ki se jih je treba izogibati |
Gräben, die gemieden werden sollten
Hudovca, Hudé, Hudí > divjost in vražnost / Wildheit und Bösartigkeit
Črtovje > hudičevo področje / teuflische Gegend
Ščinҟovc, Basəlšče > mogoče mistično poreklo / sind tabuisierende
Benennungen und lassen Mystisches erahnen
Čura > opozarja na dim, paro, pramena megle / verweist auf dampfende Nebelschwaden
Vinko Zaletel s farno mladino pripravil nešteto iger. Nove vsebine je
v 70. letih postavil na gledališki oder duhovnik Peter Sticker. V tem
obdobju so najbolj vneti društveniki ustanovili Mešani pevski zbor
Rož (1974), ki se je lotil s pevovodjo Lajkom Milisavljevičem povsem
inovativnih stilnih koncertov. Največji uspeh so pevci doživeli s pesmimi zatiranih narodov, s koncertom Ponižani in razžaljeni, ki so ga
odpeli več kot petdesetkrat doma in na tujem. Posebnost koncertov
so bile scenske uprizoritve v režiji Marjana Štikra. Danes to pot nadaljujeta Ženski zbor Rož (vodja Primož Kerštanj) in otroški zbor
Rožce, ki ga vodita Mirko Lepuschitz in Mirica Stornik. Leta 1993 je
Marjan Štikar z ustanovitvijo Teatra trotamora naredil velik korak
v sodobno gledališko ustvarjanje na Koroškem. Angažirane in družbenokritično vsebine uprizarja tudi z otroško in mladinsko gledališko
skupino T
­ eatr zora.
Miklova Zala 1937
Prvi šentjakobski znanstveniki |
Die ersten St. Jakober Gelehrten
Matija Ahacel (1779–1845)
Rodil se je pri p. d. Ohácu v Gorinčičah. Poleg materinščine je znal
nemško, grško, latinsko, francosko in italijansko, zanimal pa se je tudi
za ruski in srbski jezik. Leta 1807 je na celovškem liceju postal profesor matematike. Prizadeval si je za napredek kmetijstva in o tem
napisal številne članke v nemškem jeziku. V Celovcu je vzpostavil
najstarejšo vremensko postajo notranjeavstrijskih dežel. Dejaven v
glasbenem društvu, je podpiral šolanje mladih organistov. Na Slomškovo pobudo je izdal prvo posvetno slovensko pesmarico z melodijami Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane (1833). Prav tako si je
z zbiranjem slovarskega gradiva prizadeval za razvoj slovenskega
knjižnega jezika.
Matija Ahacel wurde beim vlg. Ohac in Gorintschach geboren. Außer seiner Muttersprache Slowenisch beherrschte er Deutsch, Griechisch, Latein, Französisch, Italienisch und interessierte sich auch für
die russische und serbische Sprache. Er war Mathematik-Professor
und befasste sich mit Fragen der Landwirtschaft, worüber er zahlreiche Artikel für die Carinthia schrieb. Ahacel errichtete in Klagenfurt
die erste innerösterreichische Wetterstation. Im Musikverein förderte er junge Organisten. Ein großes Anliegen war ihm auch die Entwicklung der slowenischen Schriftsprache, weshalb er Ausdrücke für
Wörterbücher und slowenische Volkslieder sammelte. Ahacel ist Herausgeber des ersten slowenischen Liederbuches mit profanen, nichtkirchlichen Texten. Ihm zu Ehren ist die Achatzel-Gasse in Klagenfurt
benannt.
slovenske jezikoslovne vede in po dogovoru z najboljšimi jezikoslovci
in poznavalci jezika. S tem je Janežič ugladil pot enotnemu slovenskemu pisnemu jeziku. Več izdaj so doživeli tudi njegovi slovarji. Poleg
tega je Janežič izdal več literarnih revij (Slovenska Bčela, Slovenski
Glasnik, Cvetje iz domačih in tujih logov), v katerih so svoja prozna
dela objavljali skoraj vsi tedaj pišoči slovenski avtorji. Leta 1866 je
v Janežičevem Cvetju izšel prvi slovenski roman (Josip Jurčič, Deseti
brat). Janežič je pospeševal mlade talente in je bistveno prispeval k
temu, da je po slovenski liriki (F. Prešeren) dosegla evropsko raven
tudi slovenska proza.
Antons Bruder Valentin Janežič studierte nach der Mittelschule in
Klagenfurt und Wien Medizin. Während seiner Tätigkeit als Oberstabsarzt lernte er das tschechische Genossenschaftswesen kennen.
Während eines Urlaubs im Sommer 1872 gründete er in St. Jakob u. a.
mit Hilfe des Pfarrers Franc Treiber die erste ländliche Darlehenskasse des heutigen Österreich und Slowenien. Valentin Janežič war auch
Autor und Übersetzer.
Anton Janežič, geboren in Lessach, war in Klagenfurt GymnasialProfessor für Slowenisch und Deutsch. Er verfasste mehrere Schulund Lesebücher, seine Grammatik (Slovenska slovnica, 1854) erlebte 10 Auflagen und war 62 Jahre in den Schulen in Verwendung. Er
schrieb sie in Absprache mit den besten Sprachwissenschaftern seiner Zeit und ebnete so den Weg zu einer einheitlichen Schriftsprache
der Slowenen. Mehrere Auflagen erfuhren auch seine Wörterbücher.
Für den gesamten slowenischen Sprachraum war auch sein Wirken
als Herausgeber von Zeitschriften und Buchreihen von außerordentlicher Bedeutung. In ihnen erschienen die ersten Prosatexte der
slowenischen Schriftsteller und der erste slowenische Roman (Josip
Jurčič, Deseti brat). Janežič förderte junge Talente – er bezahlte auch
Honorare – und trug wesentlich dazu bei, dass nach der slowenischen
Lyrik auch die slowenische Prosa europäisches Niveau erreichte.
Že v začetku 19. stoletja je zgornji Rož doživel velik razmah kulturne
dejavnosti. Zaradi številnih ljudskih pevcev in bukovnikov je Šentjakob v Rožu slovel kot »male slovenske Atene«. Začetki zborovskega
petja segajo v leto 1846, ko je duhovnik, pesnik in skladatelj Franc
Treiber v Šentjakobu ustanovil pevski zbor in ga vodil nad 30 let.
Leta 1899 so v Kotu ustanovili prvi šentjakobski moški pevski zbor
Rožica. V začetku l. 1903 je začelo delovati Katoliško slovensko izobraževalno društvo Kot, ki je bilo ustanovljeno na pobudo župnika in ustanovitelja Narodne šole v Šentpetru, Mateja Ražuna. Povod
za društveno ime Kot so bili tamkajšnji najbolj aktivni člani zbora
Rožica. Dejavnosti so se v izobraževalnem društvu močno razširile.
Začeli so uprizarjati igre in ustanovili društveno knjižnico. Leta 1923
so del farovškega hleva prezidali v prireditveno dvorano, ker dvorana pri Cvitarju (današnja Posojilnica) ni več odgovarjala predpisom.
Društveniki so se srečavali pri mesečnih izobraževalnih sestankih,
slovenskih jezikovnih tečajih in fantovskih voditeljskih vajah. Vsako
leto so naštudirali več iger, največkrat pa so zaigrali Miklovo Zalo,
s katero so l. 1931 gostovali tudi v Ljubljani, Celju in Mariboru. Med
vojno je NSDAP prepovedala delovanje slovenskih društev in ustanov. Prva povojna leta je društvo delovalo pod imenom Slovensko
prosvetno društvo Svoboda. Ko so l. 1951 v Svatnah prvič organizirali
veliko uprizoritev Miklove Zale na prostem, je društvo nastopilo z
novim, današnjim imenom. V 60. letih je takratni šentjakobski kaplan
Dr. Valentin Janežič (1832–1912)
Antonov brat Valentin je na Dunaju študiral medicino. Kot vojaški
zdravnik je na Češkem spoznal tamkajšnji model posojilnic. 5. septembra 1872 je s pomočjo župnika Franca Treiberja ustanovil Posojilnico Šentjakobsko v Rožu, prvo podeželsko kreditno zadrugo današnje Avstrije in Slovenije. Preden je Posojilnica začela delovati v
današnjih prostorih, je bila pod streho Oštnejeve in Mačkove hiše.
Valentin Janežič je bil tudi avtor in prevajalec.
Anton Janežič (1828–1869)
Rodil se je pri Janežiču v Lešah. Bil je gimnazijski profesor za slovenščino in nemščino v Celovcu. Napisal je več šolskih knjig in čitank, njegova Slovenska slovnica (1854) je doživela 10 izdaj in se je
uporabljala v šolah celih 62 let. Napisana je po najnovejšem stanju
ZALA 2010
Slovensko prosvetno društvo Rož
Slowenischer Kulturverein Rož
Der Verein nahm seine Aktivitäten zu Beginn des Jahres 1903 auf,
nachdem er 1902 auf die Initiative des Pfarrers Matej Ražun gegründet wurde. Die aktivsten Mitglieder des Vereins waren die aus Winkl
stammenden Sänger des slowenischen Gesangvereins Rožica, weshalb der Verein ursprünglich Katholischer slowenischer Bildungsverein Kot hieß. Vereinsziel war die Pflege und Förderung der slowenischen Sprache, Kultur und Identität durch Bildungsveranstaltungen,
Gründung einer Bibliothek, Slowenisch-Kurse und Theateraufführungen. In der Zwischenkriegszeit führten die Vereinsmitglieder bis
zu vier Theaterstücke jährlich auf, am häufigsten wurde das Drama
Miklova Zala aufgeführt. 1931 fanden mit diesem Stück sogar Gastspiele in Ljubljana, Celje und Maribor statt. Im Zweiten Weltkrieg wurden die slowenischen Vereine von der NSDAP verboten. Nach dem
Krieg nahm der St. Jakober Verein seine Tätigkeiten unter dem Namen Slovensko prosvetno društvo Svoboda wieder auf. In den 1960er Jahren studierte der damalige Kaplan Vinko Zaletel mit der Pfarrjugend unzählige Theaterstücke ein. Mit neuen Bühnenwerken befasste sich der Priester Peter Sticker und brachte sie in den 1970-ern
zur Aufführung. 1974 gründeten die aktivsten Vereinsmitglieder den
Gemischten Chor Rož, der mit dem Chorleiter Lajko Milisavljevič
völlig neue Wege einschlug. Der Chor studierte mehrere thematische
Stilkonzerte ein, die von Marjan Štikar inszeniert wurden. Am erfolgreichsten war das Konzert Lieder unterdrückter Völker, mit dem die
Sänger über fünfzigmal sowohl im In- als auch im Ausland auftraten.
Heute sind im Verein unter der Leitung von Mirko Lepuschitz und
Mirijam Stornik der Kinderchor Rožce sowie der Frauenchor Rož
mit Chorleiter Primož Kerštanj aktiv. Im Jahr 1993 gründete Marjan
Štikar das Teatr trotamora und ist seitdem der künstlerische Leiter,
Regisseur und Organisator dieses Ensembles. Mit den ungewöhnlich
ambitionierten, engagierten und anspruchsvollen Aufführungen hat
sich das Teatr trotamora über Kärntens Grenzen hinweg einen Namen gemacht. Unter seiner Leitung ist im Verein auch die Kinder- und
Jugendtheatergruppe Teatr zora tätig.
Pobočja glavnih vrhov | Abhänge im Gipfelbereich
V zemljepisnih kartah je od 10 pobočij zajeta le Švihənca. / Von
den 10 benannten Abhängen im Gipfelbereich ist kartografisch nur
Schwigenitz = Švihənca erfasst.
Ҟrhlə: > krhljiči / Einkerbungen in der Falllinie
Črtovje > opozarja na zle duhove / betont die Wildheit und Zerklüftung
Žlebinja > žlebasta oblika / rinnenförmige Ausformung des Geländes
Ҟrnca > krnica, poglobljen svet / Einsenkung
Strmc > strmec, strmina / Steilhang
Urtənca > vdrtənca, izredno strm, vdrt teren / äußerst steiler Abhang, der abbrechende Abhang
Tičənca, Tičarca > namigujeta na starejše mitične predstave / beruht
auf mythischen Vorstellungen
Pvazí > plazi / abgleitender Abhang
Vdolbine in vseden teren | Einkerbungen und Einsenkungen
Ҟrnca > stransko viseč poglobljen svet / weiträumige, seitlich
hängende Einsenkung
Ҟotle > kesselförmige Einsenkung
Təmna jama > düstere, finstere Einsenkung
Ҟurja jama > vreza v slemenu gorovja / Einkerbungen im Grat eines
Gebirges
Deli gora | Teilbereiche des Gebirges
Bəčanca > bočni del / Seitenflanke
Bəčovnək > stranska bočna vzpetina / flankierende Erhebung
der Komnica
Pleče > stranski del vrha / Gebirgsschulter
Črižnje > na drugi strani / anderseitig
Tonjača: zunanji del / außenseitig
Ҟrajovce > razmejitveno področje / an der Grenze, am Ende liegend
Stopno > stopniške oblike / Einstufung im steilen Gelände
Povša > poševni del / schräg hängend
Trška občina
Šentjakob v Rožu
Marktgemeinde
St. Jakob i. R.
Ledinska in krajevna imena
Flur- und Ortsnamen
Merilo | Maßstab 1 : 20.000
Skupne planine in lastniške senožeti | Hochalpine individuelle
und gemeinschaftliche Bergwiesen und Weiden
Stara trata, Ҟvadje, Ovšca, Rožca, Baba, Rdečca, Polane, Həmno >
planinske paše iz davnih časov / Almen aus »undenklichen Zeiten«
Dolina, Ҟrnca, Ləbenca, Məšenək, Mvaҟa, Podəp, Pvajna, Pvajnca,
Ravní, Tribəč, Vaz > stare senožeti, višinske paše / alte Bergwiesen, Hochweiden
Jurcov, Račnjaҟov, Šmonҟov, Žhanҟov rut > novodobne lastniške senožeti / neuzeitliche Rodungen unter Benennung der Zugehörig­
keit.
VODNA IMENA | GEWÄSSERNAMEN
Vodna imena ne označujejo le izvirov, stoječih ali tekočih voda, tem­
več opisujejo tudi lastnosti in značaj vodovja, področje izvira in vodotoka. Imena so skoraj izključno enobesedna.
Die Gewässernamen bezeichnen nicht nur Quellen, fließendes oder
stehendes Gewässer, sondern geben auch Auskunft über die Eigenschaften des Wassers, beschreiben das Quellgebiet und den Wasserlauf. Die Wortbildung beruht fast ausschließlich auf einem Wort.
Vrelci
Imeni Vodica in Mrzva voda najdemo na raziskanem območju šestkrat.
Vodica ni le pomanjševalnica za vodo, temveč je tudi oznaka za vrelce
s posebnimi lastnostmi. Voda je čista, mrzla in ima celo leto isto temperaturo. Vodici pripisujejo tudi zdravilno moč. Drugi vrelci in povirja
se imenujejo Lipə studanc, Zapovənca, Pišče, Vrivant in Puhrnca.
Potoki
Beseda potok se pomensko pojavi le pri imenu Riҟa. Posebnost je
Svetə potočej, katerega struga naj bi bila iz lehnjaka (nar. vuҟnjaҟ), ki
se drugod ne pojavlja. Ovnica opisuje vijugast vodotok. Hudourniški
značaj je izražen v imenih Hudovca, Sovnice, Šum. Posebno čistost
vode po­udarjajo imena Bivša, Bivšča in Bistrica. Drugi pomen Bistrice
je, da teče hitro, bistro. Imeni Meniva in Suha namigujeta, da se potok
občasno izsuši. Debreva priteče iz debra. Podovənca teče po podolgastem jarku istega imena, Trnovca skozi območje nizke poraščenosti,
Baselca in Vomca pa po jarkih Baselšče in Vom. Rožca in Rdečəca izvirata na planinah istega imena. Rača in Raҟovnca namigujeta na toplejšo temperaturo vode. Janҟovca izvira v Močilah in usahne pri ledini
Hruble. Ime Hruble pomeni, da so tla gramozna in da voda lahko ponik­
ne. Voda potokov Črnelov in Črnetov pətok ni kristalno čista, temveč je
blatnica ali izvira v močvirnatih tleh. Isto velja za potok Mostəč.
slovensk a prosve tna z vez a
slowenischer kulturverband
Marktgemeinde
St. Jakob im Rosental
Trška občina
Šentjakob v Rožu
Stoječe vode
Na stoječo vodo opozarja ime Jezerce, ki se pojavi večkrat. Umet­
ne stoječe vode so Ҟoҟnjaҟov in Miҟlnov birt, Ribnace, Nahəlnov in
Martnjaҟov studanc. Jezi nosijo ime Zapirənca. Zádile poimenujejo zastajanje vode oz. korita ob Dravi. Brzica v reki Dravi nosi ime Sҟaҟlca.
Rož | Rosental
Ime za zgornji Rož se v najstarejšem pisnem viru prvič pojavi v latinski obliki Rasa okoli leta 880. V 12. stoletju se zapisi kakor Rasa, Ras,
valle Rosarum pojavljajo pogosteje. V novejših listinah najdemo zapise Rast Thall, Rasstall, Raschtall, leta 1690 pa Rossenthal. Osnova
-rož- se je ohranila v ledinskih, gorskih in vodnih imenih.
Die erste urkundliche Erwähnung des oberen Rosentals stammt aus
den Jahren um 880, als diese Gegend als Rasa erwähnt wird. Im 12.
Jh. häufen sich die lateinischen Schreibweisen wie Rasa, Ras, valle
Rosarum. In neuzeitlichen Urkunden des 16. und 17. Jh. wird unsere
Region als Rast Thall, Rasstall, Raschtall und Rossenthal (1690) bezeichnet. Der Wortstamm -rož- ist in Flur-, Gewässer- und Bergnamen
erhalten geblieben.
Róžovje > severno pobočje cerkvenega roba v Šentjakobu / Name
des nördlichen Abhanges des St. Jakober Kirchenhügels
Rožca > potok / Bach; der Quellenbereich befindet sich auf und unter
der Gemeinschaftsalm Roschitza und mündet in die Feistritz
Rožca > planina / Alm; seit 1840 im Eigentum der Ortschaften Kanin, Schlatten, Frießnitz, Lessach und Rosenbach, davor – »seit
undenklichen Zeiten« – im Besitz nach althergebrachtem Gewohn­
heitsrecht
Prirož > gozdno področje v katastralni občini Podgorje / Waldteil in
der KG Maria Elend
Rožčəca > gorski vrh nad planino Rožca na avstrijsko-slovenski meji
Berggipfel oberhalb der Alm Roschitza, an der Grenze zu Slowenien.
Trška občina
Šentjakob v Rožu
Marktgemeinde
St. Jakob i. R.
Ledinska in krajevna imena
Flur- und Ortsnamen
Merilo | Maßstab 1 : 20.000
Ҟ r n c a
T i čə n c
a
● > vrh | Gipfel
● > planina, sedlo | Alm, Sattel
● > predgorje | Vorgebirge
● > pobočje | Abhang
St a
r a
a
at
Tr
vr
ca
Je
pa
čə
n
H
ra
nə
H
rb
in
a
rb
Šҟ
ҟu
rja
ҟ
H
əm
Vr
no
at
ce
M
lin
c
Rd a
eč
P o ə ca
la
nc
Po a
la
n
Sr e
t je
Rd
eč
a
pe
Re
zm jč
Pl a
ev nc
ən a
ca
Pe
te
l
ən
c
h
vr
Bu
ҟo
v
a
lc
ra
hə
Ҟ
pi
v
Ba nja
ҟ
ba
ro
Ҟ
h
čə
vr
(V
əl
a
Su
hə
la
ҟ
M
va
ҟa
Ro
žc
a
Ro
žč
əc
Ҟ
rh
lə
M
Pe va
ҟc
te
a
lə
n
Je
ҟl
Ҟ
go
lic
e
čə
Ra ca
čc
Šv a
ih
ən
ca
Ҟo
pa
jn
ov
e
a
O
vš
ča
nc
Bə
Pv
az
i
G
ol
ic
a
ca
rn
Ҟ
Pv
az
i
eč
e
Pl
(M
al
ə
S
Zh top
no
or
iv
c
Žl
eb
in
ja
U
šč
əc
a
vr
h)
Bə
Su
ha
ča
nc
a
h
vr
čj
ə
Ti
e
ov
j
Čr
t
M
čə
Və
l
əč
Čr
v
Su
šc
a
ən
əš
a
če
h
pe
šč
əc
N
a
en
Ҟo
r
ə
M
ih
n
Ҟo
čn
a
M
əš
ən
əҟ
əҟ
h)
St. Jakob im Rosental/Šentjakob v Rožu war schon zu Beginn des 19.
Jahrhunderts der Inbegriff des slowenischen Kulturschaffens in Kärnten, das wegen der zahlreichen Volkspoeten und Sänger als »kleines slowenisches Athen« bezeichnet wurde. Aus Feistritz bei St. Jakob stammte Miha Andreaš (1762–1821). Von Beruf Weber lernte er
selbst Slowenisch und Deutsch lesen und schreiben. Er schrieb slowenische geistliche und weltliche Lieder, für einige komponierte er
auch die Melodie. Acht dieser vertonten Lieder sind erhalten geblieben. In die slowenische Literaturgeschichte fand Andreaš vor allem
wegen seiner Gedichte Eingang, die die Französische Revolution und
die Napoleonischen Kriege in Kärnten beschreiben. Janez Dobernik
(1795–1865) wurde beim vlg. Afernik in Srajach geboren. Er war Bauer
und Fuhrmann, doch am liebsten schrieb er Gedichte, von denen aber
nur drei erhalten geblieben sind. Janez Kajžnik (1837–1914), geboren
beim vlg. Oštnej (Frank) in St. Jakob, war von Beruf Fleischhauer und
Wagner, wechselte aber zum Beruf eines Hirten. Er war ein lustiger
und beliebter Mensch und war oft als Brautführer tätig. In seinen Gedichten beschreibt er eigene Erlebnisse, besonders gern auch Begebenheiten und Verhältnisse in Lessach. Franz Treiber (1809–1878)
war Priester, Dichter und Komponist und wurde in Faak am See geboren. Er studierte in Klagenfurt in den Jahren, als Anton Martin Slomšek
die Seminaristen für die slowenische Literatur begeisterte. Nach seinen Jahren als Kaplan kam Treiber 1846 als Pfarrer nach St. Jakob,
wo er bis zu seinem Tode blieb. Hier gründete er einen Chor, den
er über 30 Jahre leitete. Er war auch selbst ein anerkannter Sänger
und schrieb mehrere Lieder. Sein Lied Nmav čriəz izaro handelt vom
verlorenen Elternhaus und wurde zur Hymne der Kärntner Slowenen.
Ferdinand Nandej Brešan (1875–1917) war als Gemeindesekretär
sowie Schriftführer des Gesangsvereins Rožica und des Slowenischen
Bildungsvereins Kot tätig. Sein Vaterhaus war die Vach-Hube in Winkl.
Er leitete ein Tamburizza-Ensemble und war als Zitherspieler und Verfasser von Gedichten, die von Franc Rauter vertont wurden, bekannt.
Gestorben ist er in russischer Kriegsgefangenschaft. Franc Rauter
(1884–1965) wurde in Winkl beim vlg. Trlovčnik geboren und studierte
am Konservatorium in Wien Musiktheorie, Geige, Klarinette und Klavier. Er spielte bei verschiedenen Orchestern der Monarchie und kam
auch nach Sofia und Istanbul, wo er mit dem Komponisten Franz Lehar
Freundschaft schloss. Während des 1. Weltkrieges widmete er sich in
Belgrad der Militärmusik, nach dem Krieg verlor er durch die Inflation
sein Erspartes und war zeitweise als Musiklehrer tätig. Er komponierte Walzer, Polkas und Marschmusik und einige Chorlieder. Die meisten
Werke schrieb er für Blaskapellen. Franc Rauter war Mitbegründer des
Slowenischen Bildungsvereins Kot. Seine Frau Flora Rauter (1896–
1996), geboren in Hart bei Arnoldstein, schrieb etwa 100 Gedichte in
slowenischer und ebenso viele in deutscher Sprache. Von Beruf war
sie Schneiderin und Kranzbinderin.
Imena, ki opisujejo obliko vrhov ali relief |
Die Bergform oder das Relief beschreibende Namen
Ҟočna > dominantna gora zaoble oblike / der Abgerundete, Dominante
Uščәca > vrh je priostren, sl. ost / der Zugespitzte, Schroffe
Šҟrbina > vrh okrušene oblike / abgesplitterte, verwitterte Bergspitze
Hrbnə > vrh je grbaste oblike / der Buckelige, der Höcker
Rezmanca > stranski del gore je odlomljen, odrezan / der Abgebrochene
Hum, Humc > holm, holmec / größere bewaldete Erhebung im Talbereich
Črna brda > ima strme stranice / seitlich steil abfallend
je
a
c
o
Diәščәce
D
ah
m
lin
Na
ca
vn
ҟo
Rá
an
u
Búro
v
vo
je
ah
rod
Na pintl
ә
Vožәnҟov
ҟriž
avó
e
Vr b c
Potәč
e
lin
m
r d
šta
or
Hobóvce
ot o
B
db
Po
c a
Horinčәče
e
ҟә
vin
j
a
ih
br
pә Na
toc
e
d
Po
Bv
at
e
d
o
P
o
d
Drahožiče
Spud
nje p
ule
e
č
L
Vsr
id
Za
pi
әnc
e
Z
vó vrh
jak
Ҟa m
n
e
Vó
h
ra
da
Na
dh
Šp
vo Na
da
h
rab
na
m
Rač
a
a
íc
Vo
d
j
v
ca
o
e
j
n
r
B
r
fa
Č
a
Mihna Suha
le
Ju r
č
Ҟo ov r
va u t
ru čo
t v
P
o
h
Habrәje
Ledinska imena
Ledinska imena poimenujejo najmanjše geografske enote: gore,
vrhove, doline, pobočja, gozdove, travnike, polja, poti, močvirja in
drugo. Ledinska imena so ljudem nekoč služila za orien­tacijo v njihovem bližnjem življenjskem okolju in pri njihovih kmečkih opravilih, danes so pomembna kot orientacijske točke. Starost ledinskih
imen je različna, nekatera segajo v začetke poselitve, druga pa so
mlajša. Ledinska imena so zrcalo zgodovinskega in jezikovnega
raz­voja pokrajine. V domači krajevni narečni govorici so se prenašala iz roda v rod, spreminjal pa se je način njihove izgovorjave in
zapisa. S spreminjanjem načina življenja so tudi ledinska in krajinska imena izgubila svoj prvotni namen, a so ostala kot vir informacij
o neposredni okolici kraja in ljudi.
Flurnamen
Flur- und Gebietsnamen benennen die kleinsten geografischen
Einheiten: Berge, Gipfel, Täler, Hänge, Wälder, Wiesen, Ackerland,
Wege, Moore und anderes. Flur- und Gebietsnamen dienten der Bevölkerung als Orientierungshilfen in ihrem unmittelbaren Lebensraum und bei ihren bäuer­lichen Arbeiten, heute sind sie als Orientierungspunkte von Bedeutung. Die Flur- und Gebietsnamen sind verschieden alt, einige reichen in die Zeit der Anfangsbesiedelung, andere sind jüngeren Datums. Flur- und Gebietsnamen spiegeln auch
die historische und sprachliche Entwicklung einer Gegend und ihrer
Bevölkerung wider. Die Namen wurden in der ortsüblichen Sprachvariante von Generation zu Generation weitergegeben, geändert hat
sich nur die Art der Aussprache und der Schreibweise. Mit der Änderung der Lebensweise haben viele Flur- und Gebietsnamen ihre ursprüngliche Bestimmung verloren, sie blieben aber als Informationsquelle über die unmittelbare Umgebung und Bevölkerung erhalten.
Ján
to
ru včo
t v
Re
sm
hu an
ta av
B
u
rh
a
rč
Ҟ
a
l
S
u
h
jc
Rožca
nca
P rd a
ča
Vrl
ovc
a
Bә
j o v c
Ҟ r a
e
Pod žlibam
č
e
Pejč
na
dp
Po
P
brihod
am
e
dol
i na
leč
ča
Činҟ
Tra
tce
Sҟ
ovc
Ҟoz
jә
c
Dovjә ҟvan
Žle
Dovjә ҟvanc
ә
Ra
hr b
әt
Vod íc a
Vom
lin
ja
ҟ
e
ó
ut
a
Vó
h
Pe
tri
co
vr
š
әs
B
ra
d
D
uro
hә
Ri
H
e
Med
žn
tr
ne
a
ov na
av
Čr i č
br
e
Pá st
Do
l
V o m
Pl
ev
n
R
d
e
č
D o v č ә č
ca
tc e
Rdečca
P
o
d
m
eč
p
S
t
j
a
r
Ҟ
a
a
l
c
a
je
or
Jav
e
n
iv
t
ә
h
J
e
ҟ
l
Golíca
Ž
Farščә rep
Uščәca
Ҟ r
n c
a
Ҟo
jama
Vәlča
ri
te
Raca
c
Bajta na
Rožcә
a
rә
nc
a
ra
b
ín
be
Je
c
әn
Fermova
pvanjca
Babәnca
e
Vom
St a ra f ra t a
S
Ҟ
t
a
r
Črto
vje
ojna
a
Cvatovje
o
t
r
a
t
Tičә
M
a
iv
әn
o
čn
Ҟ o ca
v
d
dó
Po
Hu
Na pečeh
e
Ҟ ro ҟ a
t
Marca 2010 so bila slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem sprejeta v seznam nesnovne kulturne dediščine v Avstriji.
Slovenska ledinska in hišna imena so živa kulturna dediščina, ki
je globoko zasidrana v zavesti ljudi. Mnoga slovenska imena so
živa le v ustnem izročilu in do danes še niso bila zapisana. Dokumentacija imen je pomembna za razumevanje gospodarskega in
socialnozgodovinskega razvoja kraja. Pričujoči zemljevid ohranja
imensko izročilo v pisni podobi, v smislu Unescove konvencije naj
bi bila imena tudi v živi rabi. Tako kot ohranjamo bisere naše materialne dediščine, je tudi naša nematerialna – duhovna dediščina
zaklad, ki ga je treba ohraniti za prihodnje rodove.
j a
a n Hemәna
P v
jama
j
rc a
Verzeichnis des immateriellen Kulturerbes in Österreich
Svaščә šrotә
a
nca
Tičjә vrh
Petelәn
vo
Rožčәca
Ҟlaҟ
Č
r
v
ә
č
Lipә vrh
Legenda | Legende
Pohrad
Suha
Horinšҟe njive
vas | Dorf
del vasi, zaselek | Ortsteil, Weiler
ledinsko ime | Flurname
B i v š a
vode | Gewässer
Golíca
vrh | Gipfel
ҟ v a d j e planinsko pobočje | Alm
spomenik | Denkmal
znamenje | Bildstock
križ | Kreuz (nekdanji / ehemalig)
cerkev | Kirche
razvalina | Ruine
Q

mlin, žaga | Mühle, Säge
lipa | Linde . terična jama | Brechelgrube
www.unesco.at
Seznam nesnovne kulturne dediščine v Avstriji
Ҟopajne
ja
ja h
Zvrhn
Matíjavo
Srid njә rob
Suščәca S u h
a
Malә vrh
ete
lina
m
ž
Pod
p
e
Ja
o
әh
Spudnja
hojna
n
R
m
ә
rt
U
Ҟrahәlca
le
G o
l í
č j
e
ž
m
u
r
n
Ҟopajnave
golice
P v
a z
í
o
ja
H
S
Biva pejč
Želuščә
šrotә
Ҟ r n c
a
a
Cәh
ajn
arc
a
Vodíca
B
c
ca
Ҟu
rja
Turnavca
Baba
é
d
n
R
a
ә
Mihnә
Mәšenәҟ
Lә b én ca
č
c
Babәnščә
pvaz
h
zv
Mr
e
n
i
Mu
dә
ru nčo
t v
n
bә
z
i
t
Leže
v
e
a
Petelәnc
Vastevҟna
pejč
r
Š
jn
Suharjov
Mәšenәҟ
Pvanjca
P
c
m
Črišәnc a
P
i
ob
Foltanov
rut
Tәmna
jama
Sridnjә vrh
M
l
d o l
i n a
a
Turn
Ovšč әc a
i
Polane
Polanca
Podәp
S u h
a
Pod strmәn c o
S r t j e
H
e
әc
č
d o l i n
a
R a v n í
ab
š
a
i
t je
a
l ә
o h
V ҟ r
a
c
ә n
j t
Hr
p
V ra
ta
d
Dov jә
Jilčje
na
S u
h a
ca
eč
d
R
o
Šҟ rl e
u
Hreharca
li
Vištrov
rut
Ҟ
Hә mno
Pr entә
m
ce
c am
Po d s tr m
az
Ҟropivnjaҟ
Vra
H
Do
d j e
Ҟ v a
d
sa
čә
Gesichtet und miteinbezogen wurden auch:
– katasterähnliche Grundlagen, Josephinisches Flurbuch, Franzisceischer Kataster, Dokumente der Grundlasten-Ablöse- und
Regulierungskommission, Akte über Grundteilungs- und Servitutsregulierungsverfahren;
– Urbare und sonstige Aufzeichnungen des ehemaligen kirchlichen und weltlichen Herrschaftsbereiches;
– Regestensammlungen, u. a. von A. Jaksch, F. Kos, G. F. Ankers­
hofen;
– Publikationen aus Sprachwissenschaft, Geschichte, Geografie,
Geologie, Ethnologie, Archäologie, Verfassungsgeschichte;
– Publikationen des alpinistischen und touristischen Bereiches,
historische Reiseberichte des 19. und beginnenden 20. Jh.;
– Projektergebnisse internationaler Studien: INST, TRANS.
Rezmanca
š
jn
Ҟo
Die Erhebung und Erfassung der Flur- und sonstigen geografischen
Namen erfolgte durch Befragung der Anwohner. Hauptadressaten waren Besitzer individueller und gemeinschaftlicher landwirtschaftlicher Flächen, Servitutsberechtigte sowie Personen, die eine
besondere Beziehung zur Natur haben, sei es durch ihre berufliche Tätigkeit (wie Förster, Holzarbeiter, Transporteure, Sägewerker,
ehemalige Hirten) oder durch Betätigungen in der Freizeit (Jäger,
Sammler von Mineralien, Kräutern und Waldfrüchten, Wanderer,
Bergsteiger u. a.). Parallel dazu wurden für den Zeitraum von 1500
bis ca. 1930 auch historische geografische Kartenwerke eingesehen (Österreichische Nationalbibliothek: Kartensammlung und
Globenmuseum, Kartensammlung Moll in Brno, Sammlungen des
ehemaligen k. u. k Militärgeographischen Instituts, elektronisch
ver­­fügbare geografische Karten und Atlanten der digitalen Bibliothek Sloweniens, digmap.eu, Sammlung von David Rumsey u. a.).
pv
Grundlagen und schriftliche Quellen
ic
an
o
ә
ó
rv
ln
әč
Most
bәn
Sov níc
hra
o
reč am
Rute
vә
Nadalje smo pregledali in upoštevali:
– jožefinski in franciscejski kataster, dokumente komisij za zem­
ljiško odvezo, listine zemljiških razdelitev in servitutnih regulacij ter katastrom podobne vire;
– urbarje in zapise nekdanjih posvetnih in cerkvenih zemljiških
gospostev;
– regestne zbirke A. Jakscha, F. Kosa, G. F. Ankershofna, idr.;
– publikacije s področij jezikoslovja, zgodovine, zemljepisa,
geologije, etnologije, arheologije, ustavnega prava;
– starejše potopise, publikacije o planinstvu in turizmu;
– rezultate mednarodnih projektov: INST, TRANS.
әm
Pohorje
V
Pričujoči zemljevid s slovenskimi ledinskimi in hišnimi imeni je nastal
v okviru čezmejnega ev­ropskega projekta FLU-LED, katerega cilj je
dokumentacija ledinskih in hišnih imen na zemljevidih in spletnem
portalu (www.ledinskaimena.si). Projekt se izvaja v okviru Evropskega teritorialnega sodelovanja, Operativnega programa Slovenija–Avstrija 2007–2013 in obsega območja na Koroškem v Avstriji in Gorenjskem v Sloveniji. Nosilci projekta so Slovenska prosvetna zveza (vodilni partner), Krščanska kulturna zveza, Razvojna agencija Zgornje
Gorenjske in Gornjesavski muzej Jesenice (projektni partnerji).
Die vorliegende Karte mit slowenischen Flur- und Hausnamen ist
im Rahmen des grenzüberschreitenden EU-Projektes FLU-LED entstanden. Das Projekt wird im Rahmen des Programmes »Europäische territoriale Zusammenarbeit, OP Slowenien–Österreich 2007–
2013« mit dem Ziel durchgeführt, Flur- und Hofnamen in Kärnten
und in der Region Gorenjska (Oberkrain) mit Hilfe von gedruckten
Karten und im Internet-Portal (www.flurnamen.at) zu dokumentieren. Projektträger sind der Slowenische Kulturverband – SPZ (Lead­
partner), der Christliche Kulturverband – KKZ, die Entwicklungsagentur Zgornja Gorenjska – RAGOR und das Museum Gornjesavski
muzej Jesenice – GMJ (Projektpartner).
Ži
servitutni upravičenci in osebe, ki imajo poseben odnos do narave
ali iz poklicnih razlogov (gozdarji, gozdni delavci, transporterji, žagarji, nekdanji pastirji) ali pa zaradi preživljanja prostega časa z lovstvom, nabiralništvom, planinstvom itd. Poleg tega smo pregledali historične geografske karte za obdobje od leta 1500 do približno
1930 (zbirke Avstrijske nacionalne knjižnice, Mollovo zbirko kart v
Brnu, zbirko bivšega Vojaško-zemljepisnega inštituta na Dunaju ter
elektronsko dostopna kartografska dela in atlase Digitalne knjižnice Slovenije, digmap.eu, zbirko Davida Rumseya in drugih).
Vid
jә
Pes
Zapó
Ledinska in zemljepisna imena smo zbirali pri domačinih. Glavni informatorji so bili posestniki zasebnih in vzajemnih agrarnih površin,
Šәntožbolt
Brižnje
Podrožca
Sҟ op á n ҟ
Osnovno gradivo in pisni viri
hr nj
ad a
rә
n
a
Tr c a
at
ce
i
P
š
o
jež
a
d
Jež
Me
v
r
čje
n
Po
tu
dә
Po
Liše
vn
ce
Pe
čic
a
Brizәnca
Svatne
Kulturni portal ledinskih in hišnih imen www.ledinskaimena.si
Kulturportal der Flur- und Hausnamen
www.flurnamen.at
ule
Tale
Hodnina
Projekt FLU-LED
Želuče
p
nje
Zapóvәnca
Ҟr
aj
nә
r
re
bә
r
ҟo
vr
ut
v a
r ә
b
Pri
m
d
Spu
é
ce
әn
ҟ
әto
D
od
pr
Za
nc
a
rad
әp
ev
h
Vó
ә
Briz
Mo
sn
íce
Bәstrca
vje
žo
Ró
n
Čr
Tešinja
Stran | Seite 1: Pogled s Šentjederta na Šentpeter in Šentjakob
Blick vom Gertraudskogel auf St. Peter und St. Jakob
Stran | Seite 2: Šentjakobski vaški trg, v ozadju farna cerkev
Ortsplatz von St. Jakob mit der Pfarrkirche – 1924
m
Šәntjaҟob - Pohrad
Pož
haj
ne
Ҟot
V o m
Das Gebiet der heutigen Gemeinde St. Jakob i. R. ist in historischer
Sicht Altsiedelland, wobei die Besiedlungsgeschichte weit vor das
Jahr 1000 zurückreicht. Die heutige Kulturlandschaft wurde von
unseren Vorfahren durch Jahrhunderte nachhaltig geprägt und
mit einem feinmaschigen Orientierungsnetz an topografischen
Bezeichnungen und Flurnamen überzogen. Gemeinsam mit den
Haus- und Hofnamen sind sie Bestandteil unseres immateriellen
Kulturerbes und sind heute unter UNESCO-Schutz gestellt. Trotz
weit in die Neuzeit hineinreichender, fehlender schriftlicher Aufzeichnung haben sich die topografischen Bezeichnungen, die vor
Jahrhunderten geprägt und mündlich überliefert wurden, bis in
die Gegenwart erhalten. Sie sind zählebig und haben auch den –
zum Teil schon vollzogenen – Sprachwechsel überdauert.
Die außerordentliche Vielfalt und Dichte des Namengutes bewegten uns dazu, dieses nicht nur zu dokumentieren, sondern auch
Grundlagen für weitere Untersuchungen zu erarbeiten. Für die
Veröffentlichung auf der vorliegenden Karte wurde der Namenbestand eingegrenzt. Aufgenommen wurden nur jene Namen,
die nach der mündlichen Überlieferung im lebendigen Gebrauch
stehen und zusätzlich in den öffentlichen Quellen, noch vor dem
Einsetzen der nationalen Bewegungen im letzten Viertel des 19.
Jahrhunderts, mehrfach in den verschiedensten Schreibweisen
belegt sind.
Die Karte umfasst etwa 900 Namen, weitere 300 sind noch in
Bearbeitung. Sie wurden im örtlich gebräuchlichen Rosentaler
Dialekt der Bewohner niedergeschrieben. Zur Vermeidung weiterer Fehldeutungen wurden Abwandlungen der Schriftsprache
als Produkt späterer Entwicklungen ausgeklammert. Gleiches gilt
für Übersetzungsnamen. Es wurde versucht, das Ursprüngliche in
den Vordergrund zu rücken und das gewordene Namengut beiseite zu lassen. Im Vordergrund stehen nun Namen und Namens­
prägungen, die der regionalen Raumordnungsmacht entstammen
und nicht Ausdruck der überregionalen Verordnungsmacht sind,
d. h. dass unser Blickwinkel auf jenen des lokalen Anwohners konzentriert ist.
J. Sitter
© Copyright 2015 by SPD ROŽ & projektni partnerji | Projektpartner
Vse pravice pridržane. Ponatis, elektronsko kopiranje in obdelovanje
tudi manjših izvlečkov karte je prepovedano. | Alle Rechte vorbehalten.
Nachdruck sowie Einspeicherung und Verarbeitung in elektronischen
Systemen auch auszugsweise verboten.
e
jn
e
Na
r
va
ca
e
est
Vc
v
Ҟo
at
ní
a
Vәlҟa ves
www.ethno.at
Projektni partnerji | Projektpartner:
Slovenska prosvetna zveza | Slowenischer Kulturverband in Klagenfurt
– vodilni partner | Leadpartner
Krščanska kulturna zveza | Christlicher Kulturverband
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske RAGOR
Gornjesavski muzej Jesenice GMJ
Ór
Ov
Z
lәč
j e
p l
R e
je
vr
Z a j ne
Šra
Do
d o
Po hor
to
Sve
Šәntpetr
Cәrҟvena pot
Brizje
www.kkz.at
www.slo.at
Karta je izšla v okviru projekta
FLU-LED Kulturni portal ledinskih in hišnih imen, ki se izvaja
v okviru Operativnega programa Slovenija–Avstrija 2007–2013
in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Die Karte wurde im Rahmen des Vorhabens
FLU-LED Kulturportal der Haus- und Flurnamen im Rahmen des
Operationellen Programms Slowenien–Österreich 2007–2013 mit Mitteln
des Europäischen Fonds für Regionale Entwicklung kofinanziert.
Pod
ežo
n
v ә
S e
Do
d j
Po
J e ž a
Srije
Ščedәm
ije
e
Riҟa
Trebinja
www.roz.si
Produkcija | Gesamtherstellung: map explorer Informationsystems GmbH,
9020 Klagenfurt/Celovec
Kartografska osnova | Kartografische Grundlage: © OpenStreetMap.orgMitwirkende, opendatacommons.org, creativecommons.org
CC-BY-3.0: Land Kärnten - data.ktn.gv.at
Kartografska izvedba | Kartografische Umsetzung: Benjamin Preisig
Grafično oblikovanje | Grafische Gestaltung: Slavko Sticker
Flur- und Ortsnamen
br
J
Ravne
H r
u b
l e
Ho
jzl
a
Drovle
Ha
oč
íl
e
Sp
u
Riҟ dnja
a
M
ot
Humc
Pr ҟrižә
P r s t j e
t j e Spodnje Goriče/Untergoritschach uҟrna
h
o
r
p
a
v
Ҟlәn
M
P o d j e ž o
Na
Raz
ҟ
iҟ
Poljina
(Jánažov Do
Dravlje/Dreilach
Jóle
Pod no
ca
R
Štә ca
lina
ҟriž)
r
Ledina
n
in
ҟ
ә
u
m
a
m
á
m
Ҟ
n
i
d
l
Hruble
Ví
Ҟo
D o
ž
Primҟov mlin
e
pn
Tičja tabәlca
a
bl R á c i n a
e
Janҟov
u
e
Po
r
Me
ca
H
zdr
H
e
d
J
d
úha
Vә
u
re
Horice
Trebinja/Treffen
lčә
m
br R u
e
m
Ú h
ә
vrh
úl
am t
n
b
a
Reka/Mühlbach
P
t
Št
e
c
ro
Vri
Rutәč
ježә
a
d
o r v ә
a
Po
a
N
N
j
Ravne/Raun
M
n
Sr
Sr
h a
o
Ščedmam
r
i
čí
iәd
dn Ҟovarjava
Zv Riҟ
le
jә
c
p o Hapijov
Pr hajdah
Ҟ v a n
Sreje/Srajach pot lipa
lá
ҟriž
Šentjanž/St. Johann
Sr id nj e pu le
Piә
Sr
šč
šče
Nahlnov
Martnjáҟov
aj
am
an
Dolina
studanc
studanc
šč
ә ҟ
t
š
Ҟosa
V
Ҟ
a
V
Tičarca
r
v
a
C
oze
j po
po
Tr
Ҟostniҟov ҟriž
lá
iәb
e
t
Ҟovačov
әc
Vóhra
s
Sv e t a
Ҟ
n
ҟriž
da
li
Gorinčiče/Gorintschach
Tomážov
r
t
Ҟ
o
s
a
h
or
a
n
o
Brezje/Pirk
e
ҟriž
c
Buhcava
H
Žlibәč
e
Č i r č
j
pejč
(Šimanov
v
Zu
D
Sev
ҟriž)
do
Zá d il e
Ribnace
r
r ә (Afrnҟov
әnc
Zá
ҟriž)
a
S
a
n
Prí
v
ra
Horin
Ҟopna
Pr D
dә c a
a
V
p
š ҟe
u
l
Podovәn ca
j
ә
l
V
a
r
c
n
a
ji
n
Hr
o
Ҟoҟnjáҟov birt
uble
ve
le
šč
h
č
e
a
p
Srid
ul
j
Zd
Pr lipә
njә
i
e
Terična
Lәpuščov Lebnov
av
Sri
pot Spu Sram
D
Trnc
dp
dn
sa
ҟriž
jama
ҟriž
je
a
pot
p
a
a
č
ul a
ul j e
a
u
c
b
o
e
Pod
Pipanov
Pod b
Terična
Hv
ҟ Méhәrje a
čә
Ҟorajmanov
Št
u
š
L
i
r
c
e
š
v
t
petelincam
ҟriž
d
a
jama
Na r
m
әҟ
ina
križ
Trlo
Ҟo
R
әtižә
Pet elin c
Zvrhnje p
Strniščavo
ca
ule
Z a r
bvato
čә
Ҟ
Mrzva
vodá
Ҟo
š
jnščә hrob l i n
e
Travәn
Ledi
ov
R i ҟ a
(Ҟramarjov
Ҟo
čә
B u r š
c
Šentpeter/St. Peter
ҟ
na
an
t
ҟriž)
Ҟ o
Ҟo
Velika
vas/Längdorf
t
әrm
Po
d
s
br
u
p
P
ih
le
am
r
H
J
še
išč
Bo
o
Zeč jaҟ
e
jn e
Afrnҟavo
Po
ž
a
Hobú
bva to
Hradәč
a Brih
če
d
V o v č
Janažavo
Čéstinja
j e
a
H
e
jn
v
ž
ra
St
bvato
Je
n
Sp
ij
jnca ҟ Na
Kot/Winkl
a
a
íl
v
j
n
u
P
a
i
v
š
Ҟopišče
H
é
an
d
T
e
m
H r a š
nj
ra
cә
e
V
č
e
S
i š č e
e
ә
s
i
h
če
iš
Radunjaҟov rut
tj
Hábrәje
j
p
o
o
a
Ҟ
lә
e
Ta
r
Na
e
Šentjakob/St. Jakob i. R.Zv
ice
in
le
Pod
Štiҟrov mlin
Je z er c e Črn
Po
čú
rh
Br
Vá
ne
Ҟopa
brizәnco bro
ev
dh
nje
Novine
Mo
jne
ze
Na vid H o
әp
dә
oš
ho
rice
әto
ča
ric
Reb
Žofranov ҟriž
Muhčov
m
ҟ
Ov
e Bistrica/Feistritz
әr
Z
D o
mlin
ád
níc
b
Zvr
hn
je pule ile
a
r é
Pod svinščam
te
Stra
a
r
Ҟobentarjov
T
r
H
j ne
prajn Sta
ҟriž
o
ha rš ra
r
ҟ
a
Tešinja/Tösching
i
p
T
P
Ҟ
s
o
ot
Voríčov rut
zjak
c
tra od
Srid pula
r a
ov
e
jna
nҟ
Svinšč e
t e
mә
Lebnov rut
br t
Novina
Le
išče
at
Spu
R
so
Do ru ičov
Ҟop
e
r
eb
j
N
d
v
č
Ҟ
vc
a
n
i
p
v
o
ә
Turne
vajnә
jә d
d m
c
r
o
Miҟ
p
o
ҟ
a
lno
Ҟәp rut
Naviҟš
P
r
l
v
birt
v ro
ә
esoPod
obә
Š
a
ә
n
c
H
t
b
v
vca
b
Vodíca
r
o
o
e
r
r
V
t
jә
Zvrhn
Š
Ru
D
r
p
S
m
t
Vištrov
e b ә
a
tәč
Na linә Pra Pibrov
Čošә ә ҟ
dobәr
ҟ ә r
Želuče/Selkach Travәnče
z
ә
brud
lnov
te
Saž
ҟriž
Sušәnc M
r n i š
e
e
ә
a
Reҟov
ҟriž
j
d
p
m
d
n
a
e
ov
n
át
Č
Sedәlč Ҟop pe ed
Vó h r
S r
Tale/Tallach
Ajtončov ҟriž
ajn čjo
Podrjam S e č e
Štәҟ
Dolice
Po ava
Deb
c
ra
a
ó
ә
v
d
p
a
R
č
a
rәv
ҟ
e
Hodnina/Kanin
š
r
p
c
j
b
č
ә
e
D
U
o
Žalíšč
v
a
v
Srid
čjo
Hrublje
D o
n
Čemәrnica
e
Rupe
Bvat
nj a
no
Svatne/Schlatten Breznica/Frießnitz Br
in
óv
Zurәnca
Za
brd
Tŕ
dobčavo
Čemernica/Tschemernitzen
dca
a
voh
br
je
Brizәnc
Dragožiče/Dragositschach
Brd ca
o
Brda
a
B
i
v
š
D
a
ә
m
c
e
Na ҟ v an
Rupov
Vd
Štornҟava
r č
Dobәr
Po or
Mәҟulov
mlin
ledina
m
dv
vc
nca
a
vә
D
ó
o
š
Terična
jama
a
d
ҟriž
o
P
e
z
az
j
a
ob
T
Majarjov
ca
Biv
Bә
Leše/Lessach
Dob
Stәh
Na potoce
ré
mlin
Puhrje
Mó
Dovje
Buҟov vrh
ine
Šustrna
V
Brnjaҟov
a
č
a
Mәҟulov mlin
z
Tempov ҟriž
Nov
V í h ve
Puhrnca
Novina
mlin
Vóhrada
at
a
le
r
a
T
n
Príd a
Bistr
ҟ
c
ov
ce
i
Zvr
Hrúmovčje
v
do
Novine
Lipjava žaha
č
hnj
Hojn
Mәҟulov va
R
m
l e
v
nj e
Dolә
vo
Šentožbolt/St.Oswald
z
a
ep
B r d a
Šu
Brežnje/Fresnach
a
i pa
Ji
Pod
zelam
je
P
ule
Tómanava
L
n
Ҟo
T
žar
i
d e
Pov
š
u
p
t
ja
R
S mc
Hrumovčәnҟov
pa
e
n
Režjov rut
Ҟrasәnca
d
d
trata
u
a
e
n
p
ja
a
S rad
e
jn
c
ҟva čә
Pola
n
rut
v
ә
h
vó
Led
Sridnja
nje
Jam e
nc
Dobәr Ҟúran
Tavplnov
brda
Zvrhmce
o
Cv etin
č
a
Sp
Janeščov mlin
j
ja
ҟ
rut
e
ә
ud
R
Za naҟvam
p
nje
i d
Ҟ o v r a t
Sҟedәnsҟa
Bvatinčov
je
sja
r
jam
nija
a
z
Šimanov
ҟriž
lo
i
P
Petәrmanov
pejč
a
Tom
Jurcov ҟriž
r
B
Letine
e
s
e
ә
S
rut
B
č
b
o
i
d
b
irija
Pr
Ha
rut
V
әstrca
ҟvaáno
a
B
c
Travәnče
a
Hribre
Omert
l
әca
n
nc v
i
n
e
Ščedәm
rav
Te
Brd
әš
Dob
v
Lipa
Ha
ca
M
ce
jna ru žov
l e
e
c
í
Z
n
s
a
e
a
t
r
Podrožca/Rosenbach
Ҟovačov
ҟriž
Ҟ
ҟó č
T
Katnikov ҟriž
ru ҟov
Na tra
e
Hr
t
a
Arihava pejč
tә
ib
Vištrov
Na vinҟә
ad
re
hr
tamar
T
Pod
ó
r
a
ta
Pr mline
V
stәhnam
Dobrava
P é č o v je
Podgorje/Maria
Elend
Srid pula
ҟ
pod
cesto
Na vrhә
ә
J ә s p
Pod
t
Vinca
Pod
ә č
Š
cerҟvó
hradam
Blešč eč a
ca
Za vinco
L u ž e
Prda jc
Mәčinjaҟov Jurčov ҟriž
Mvaҟ
Tribnә
Pod
ҟriž
ҟ
r ut c
am
Na hrad ә
Peҟov
P
Nahlnava
Hrib
Bv a t
H
r
ҟriž
Rové
pejč
ce
r
rc e
Hra
í
Ҟ
á
R
v
Smrečәce
č
t
číc
e b ә r
o
t
ә
ҟo
u
n
a
v
r
Se
c
v
Ҟurja jama
Med jivam
ҟo
če
a
dә
ov
a
Mudәnčov
nj a
Dolč
Piš
lč
tin
up
v
t
j
ҟriž
t
Š
Fr
Fra nnko
ru
Štәҟ
n
ud jә
H
sp
e
j
Pvajnc a
í n
ri
Rute/Greuth
e
v
H r a č
Fra nko
t
ru
b
Ҟorite
zv rhnjә
L
rj
edina
Lesce
R
Terična
a
čnjaҟov
e
Povš
Jezerce
Lišče
rut
a
jama
Ҟo
Suha
Bva
Dobje
t S
Hrilov rut
Buҟov vrh
t
e
Donižov ru
Andrejcava
Suha/Greuth
uš
t
Prda jc
e
vóhrada
Z a ҟ ov a
Arnejov
R u p e
Vojnca
Vәlҟa čura
t
jn a m
rutәč
Žu p ә n c a
Lipjov ru
Mihna
Ҟ
A
o
n
Tr
ҟ
a
d
a
čur
t a Tr
rejc
ә
Čop
Lucmanov rob
vóhradava
e bә
R u t
a
č Žl eb i
Jәspica
Janéščov
r ut
Z
a
v
t
o
r
e
bәčam
rut
fln
S i n
Ҟna
Ba
rut
e
r ut
Dovjә ҟvanc Črna pejč
a
Frankov
Ҟ o t l e
rčov
na v
e
Ju
t
s
ma da
o
Ҟ
Vamprétcov
әl
Lucvó hra
šč
rut
Pézdejov
Z a
Melišče
Bәstrca
Ҟoc ov rut
e
P le š e
r u t a
Firštov
rut
Poprávlanov
m
Cvitәnҟov
lce
rut
rut
e
Hoš
Tavčarjov
Lipә
studanc
hә
j
rut
ž
b
Čumna
če
ro
Vodíca
Rn ej ov ru t
nje g o s i n Lucmanov
Hripovc
i
rut
ҟ
Šp
am
Bu
r
pra
s
t
a
V
f
rut
i
le v l e
Frҟ
m
ҟo
o
je
Ҟvam
Resmanov
Tabor
әln
Ҟapelca
dn n ҟ j e Firštov
vj
rut
l
o
rut
S t
o
u
r
v
u
e
t
Sp m o h n
V
v
o
o
in
Š vr
ov
p
Ž
Meč ut
jatҟ
Tempov rut
n
Z
n
a
r
u
r
m
o
L
e
ž
e
r
ә
u
Š
Za ҟr
St r
Žn
č
Frej t
avco
h av
čә
alә
Tevžov
n ce
d a
an
S
r
b
v
u
š
a
Ҟ
rut
Biv
n
c
a
r
pe
jč
a
Č
Jurčov
Tevžava jama v
rut
o
Hajtәnca
ov
vc č
Vs u č
Žlib
o
rej
j
Vr
lov
e
a
á utә
r
Ha rut
Ҟ r
pejč
Pr
B i v š c a
l
iro
Črižnje
Ton jač a
a
Bә
Suhә vrh
P r ív o e J
Očn
ž
čá
Motažov
ur č
Zhorivc
nc
Lucm
ov
Dovje
rut
a
r ut
a
rutәčnov
v
n
Črn
o
evә
T
ҟ
potoҟ
e s na
a
j
t
n
á
rj
a
Simon v ru
Vol rut
rut ov
o
ҟ
a
Vorinov
n
d í
a
M ә še n iҟ
j
u
Mežnarjov
Ramúš
je
d
v
V
ž
ištro
am
rutәč
H
o
á
rut
Tr ib ә
M
P
v r ut
Zahorivcam
Ҟra
h
Brasҟ
o
jov
P
i
h әln
B
ov ru
c
rut ov
ә
t
Rač ca
nca
pә
Ҟocov
u
Ž
rut
Jәlenava
Poprávlanov
Mvaҟca
Šu
Šmonkov
vuža
Zahorivc
Firštov rut
sta
rut
Ҟo tl e
rut
Mәҟvavov
Pohvácov
rut rjov
rut
Rdeča pejč
rut
Žhanҟov
P
Ҟopajnov
vajn
rut Mәšenәҟ
a
e
Dobrávcov
rut
šč
rut
Rjanov rut
Pi
Jurcov
i
l
o
n a
D
rut
Strovcov rut
m
u
H
Izdajatelji | Herausgeber:
Slovensko prosvetno društvo |
Slowenischer Kulturverein Rož
Krščanska kulturna zveza | Christlicher Kulturverband
Slovenska prosvetna zveza | Slowenischer Kulturverband
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik /
Slowenisches Volkskundeinstitut Urban Jarnik Marktgemeinde
St. Jakob im Rosental
h
Za D
r
Zbiranje in zapis imen | Dokumentation der Namen:
Jaki Sitter ᐧ Lojze Sticker, glavna urednika | Hauptredaktion
Franci Janežič ᐧ Karl Krautzer ᐧ Hanzej Rehsmann
Uši Sereinig, redakcija besedil | Textredaktion
Slike | Fotos: Lojze Sticker ᐧ Tomo Weiss
Strokovno spremstvo | Fachliche Beratung:
Berchtold land.plan & SNI Urban Jarnik
Ledinska in krajevna imena
či
v o
Vo
j ә
V š t ә ҟ
Ҟlinc
o
әp
nj
Búrovje
Sp
Vb
Vr
Voh
Ledina
i šče
Mel
Ҟrivce
Ҟámәnca
Pod pečmi
Prosenov
Žaҟ žané
la
ҟriž
Strójave peči
Hrmú
voh
id
Sr
Melí
Spudnje Horiče
jә
Zvrhn
Ladin
a
jә
Zgornje Goriče/
Obergoritschach
ә
et ej
Sv toč
o
p
Močíle
Mrzva voda
Za hrabnam
Zvrhnje Horiče
Podhum/Buchheim
Pulpače/Pulpitsch
ca
Hr ib re
Pulpәče
M
dn
Dolinčәče
Dolinčiče/Dolintschach
e Jezerc
e
rj
Puhәm
a
Žlef
Melí
әl
žá
Po
jov
Včeutәč
r
Vәsovje
e
Tra t e
Berg/Gora
Pr ҟrižә
u
EINLEITUNG
Šentilj/St. Egyden
ә nč
Hora
Háb rәj e
D o
v c
e
aҟ
je
ә
Ž ә p a j n c a
ata
Deščice/Dieschitz
La dina
Sҟ
Pe t e lә n
Šentil
v
Tr a
raҟóv
nc
Pin
ta
V
Trška občina
Šentjakob v Rožu
n
in
i
ar
l
Zv
Slovenska ledinska in krajevna imena |
Slowenische Flur- und Ortsnamen
Merilo | Maßstab 1 : 20.000
Loče/Latschach
B
obdelujemo. Zapisali smo jih v krajevnem rožanskem govoru. Da
bi se izognili nadaljnjemu napačnemu pojmovanju in razlagam
imen, poknjiženih oblik nismo upoštevali, ker so izraz poznejšega
razvoja. Isto velja tudi za imena, ki so bila prevedena. Pozornost
smo namenili izvirnim imenom in pustili ob strani imena, ki so
dognano nastala pozneje. V ospredju torej stojijo imena, ki izvirajo
iz krajevne oblasti in ne tista, ki so odraz nadregionalne uredbene
oblasti. Tako smo se osredotočili na prebivalce kraja – domačine.
a
Vr
Šentjakob v Rožu / St. Jakob im Rosental
Voče
Breg/Frög
Žópa n
ә h r ab ә n
Območje današnje občine Šentjakob in sosednji predeli so staro
naselitveno območje. Naselitvena zgodovina sega daleč pred leto
1000. Današnjo kulturno pokrajino so naši predniki izoblikovali
skozi več stoletij in jo zaradi orientacije prekrili z gosto mrežo
zemljepisnih in ledinskih imen. Skupaj s hišnimi imeni so danes
zaščitena v Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine v
Avstriji. Čeprav niso bila zapisana, so v ustnem izročilu globoko
zakoreninjena in so se ohranila v današnji čas. Preživela so tudi
spreminjanje jezikovne rabe. Ker so imena naselij, ledin, gora, vodovij in hiš v šentjakobski občini izredno raznolika, jih nismo zgolj
dokumentirali, temveč tudi pripravili gradivo za nadaljnje raziskave. Zaradi velike gostote na kar­ti nismo mogli objaviti vseh imen.
Sprejeli smo le tista, ki so v ustnem izročilu še živa in so poleg
tega v različnih oblikah tudi zapisana v javnih virih še pred nastankom nacionalnih gibanj v zadnji četrtini 19. stoletja.
Na karti je zabeleženih približno 900 imen, nadaljnjih 300 pa še
Črn
rn
UVOD
Mava Hora
Briәh
T i č
a r c
a
Mala Gora/Kleinberg
pa
Ru
bé
ҟ, ҞKonzonant k se spremeni v grlni zapornik ҟ. Nastane
globoko v grlu tako, da kratko pridržimo in nato hitro
spustimo sapo, skoraj kot bi zastokali. Zveni kot trd vokalni nastavek: koza > ҟoza
ә samoglasniki e, i in u se pogosto spremenijo
v polglasnik ә: bik > bәҟ
әtoҟ
av
ščә p
Sm ar
wie deutsches tsch in »klatschen«
wie deutsches sch in »schade«
wie französisches j in »Journal«
wie deutsches z in »zeigen« (nie k!)
wie deutsches ß in »groß«
stimmhaftes s, wie s in »Vase« (nie ts!)
wie deutsches ch in »Dach«
am Wortanfang, vor Vokalen: wie w in »wohnen«,
sonst wie u
wird am Silbenende bzw. zwischen Vokal
und Konsonant meist wie u ausgesprochen
ә aus den Vokalen e, i und u entsteht
häufig der Halblaut ә: bik > bәҟ
ҟ, Ҟ Der Mitlaut k verwandelt sich in den gutturalen Verschluss- oder Knacklaut ҟ. Er entsteht tief in der Kehle, indem kurz die Luft angehalten und dann plötzlich
ausgestoßen wird. Es klingt wie ein harter vokalischer
Ansatz am Wortanfang: Anna
to
Le
č
š
ž
c
s
z
h
v
l
B
a
H
Aussprache der slowenischen Zeichen
v
Ҟorenščәca
Ҟo č
na
občinska meja | Gemeindegrenze
železniška proga | Eisenbahnlinie
Im März 2010 wurden die slowenischen Flur- und Hofnamen in
Kärnten in das Verzeichnis des immateriellen Kulturerbes in
Öster­­reich aufgenommen. Die slowenischen Flur- und Hofnamen
sind ein tief im Bewusstsein der Kärntner Bevölkerung verankertes lebendiges Kulturgut. Viele slowenische Namen sind nur im
mündlichen Gebrauch lebendig und wurden bis heute noch nicht
niedergeschrieben. Das Dokumentieren der Namen ist wichtig
für das Verstehen der wirtschaftlichen und sozialhistorischen
Entwicklung eines Ortes. Die Karte dokumentiert das überlieferte
Namensgut in geschriebener Form, im Sinne der UNESCO-Konvention sollen die Namen auch im mündlichen Gebrauch erhalten
bleiben. So wie wir die Juwelen unseres materiellen Kulturerbes
erhalten, ist auch unser immaterielles – geistiges Erbe ein wertvoller Schatz, der es wert ist, an die kommenden Generationen
weitergegeben zu werden.
Merilo | Maßstab 1 : 20.000