U-I-174-15, Up-834

Številka:
Datum:
U-I-174/15-6
Up-834/15-8
9. 12. 2015
SKLEP
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Alexandra von
Thurn Taxisa, Ljubljana, na seji 9. decembra 2015
sklenilo:
1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 83. člena
Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12) se zavrže.
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 55.b člena
Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo
in 109/12) se zavrne.
3. Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 255/2015 z dne 20. 8.
2015 in sodbo Upravnega sodišča št. I U 710/2015 z dne 10. 6. 2015 se ne sprejme.
OBRAZLOŽITEV
A.
1. Pobudnik zatrjuje, da so 2. in 3. točka drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem
sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in drugi odstavek 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču
(v nadaljevanju ZUstS) v neskladju z 2. členom, prvim in drugim odstavkom 14. člena,
15., 22., 23. in 25. členom Ustave ter 6. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in
temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP).
Pobudnik meni, da so izpodbijane določbe v neskladju z navedenimi določbami Ustave,
ker naj bi omogočale, da sodniki oziroma ustavni sodniki arbitrarno presojajo, kdaj gre po
vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju oziroma za pomembno
ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve ter kdaj ima odločitev,
izpodbijana v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko oziroma kdaj gre za
kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika.
Z drugim odstavkom 55.b člena ZUstS naj bi bile legalizirane kršitve EKČP, če nimajo
hudih posledic za stranko. Pritožnik meni, da bi moralo Ustavno sodišče odpraviti vsako
kršitev človekovih pravic. Točka 1 drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bila v
neskladju z Ustavo, ker naj bi bila nejasna.
2. Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija sklep Vrhovnega sodišča, ki je
zavrglo revizijo, ker niso bili izpolnjeni pogoji iz 1. in 3. točke drugega odstavka 83. člena
ZUS-1. Izpodbija tudi sodbo Upravnega sodišča, s katero je bila zavrnjena tožba zoper
odločbo o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči. Sodišči naj bi v izpodbijanih odločitvah
kršili 2., 14., 15., 22., 23., 25. in 125. člen Ustave ter 6. člen EKČP. Pritožnik zatrjuje, da
mu v postopkih ni bilo zagotovljeno objektivno odločanje, temveč naj bi sodišča zaradi
njegove nacionalne pripadnosti odločala pristransko. To naj bi bilo očitno tako v
kazenskem postopku, za katerega potrebuje brezplačno pravno pomoč, kot tudi v
postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči. Dodelitev brezplačne pravne pomoči naj
bi zagotavljala enako varstvo pravic subsidiarnega tožilca v kazenski zadevi. Pritožnik
zatrjuje, da bi mu morala biti zagotovljena finančna sredstva, ki bi mu omogočala
učinkovito vodenje kazenskega postopka proti nasprotni stranki. Ugotovitve Upravnega
sodišča naj ne bi temeljile na listinah v spisu. Vrhovno sodišče naj ne bi obrazložilo
razlogov za zavrženje revizije. Zato naj bi bila odločitev Vrhovnega sodišča arbitrarna in
naj bi izničila pravico do ustavne pritožbe. Pritožnik se ne strinja s stališčem Vrhovnega
sodišča, da pravica, ki jo uveljavlja, ni izražena v denarni vrednosti in da ni izkazal
nastanka hudih posledic.
B.
3. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže
svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega
člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih
pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice,
pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
4. Izpodbijana drugi odstavek 83. člena ZUS-1 in drugi odstavek 55.b člena ZUstS ne
učinkujeta neposredno. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se
lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na
podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena
ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št.
110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnik svoj pravni interes za začetek postopka za oceno
ustavnosti drugega odstavka 83. člena ZUS-1 utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo
zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je bila revizija zavržena. Pobudnik ima pravni
interes za preizkus pobude za oceno ustavnosti tistih zakonskih določb, na katerih
2
temeljijo z ustavno pritožbo izpodbijani sklepi. Izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča ne
temelji na 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, temveč le na 1. in 3. točki drugega
odstavka 83. člena ZUS-1. Zato morebitna ugoditev pobudi v tem delu ne more privesti
do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje
pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. točke drugega odstavka
83. člena ZUS-1.
5. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude je v primeru, ko izpodbijana
določba ne učinkuje neposredno, tudi izčrpanost pravnih sredstev po vsebini. To pomeni,
da mora pobudnik svoje trditve o domnevni protiustavnosti zakonske ureditve uveljavljati
že v postopku pred pristojnimi sodišči. Skladno z 22. členom Ustave je sodišče dolžno
navedbe o protiustavnosti argumentirano zavrniti ali pa v skladu s 156. členom Ustave
prekiniti postopek in začeti postopek za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb
pred Ustavnim sodiščem. Pobudnik v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem ni
zatrjeval protiustavnosti 1. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Glede na pogoj
predhodne izčrpanosti pravnih sredstev pobudnik ne izkazuje neposrednega pravnega
interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. in 3. točke drugega odstavka 83.
člena ZUS-1 (tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05
z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 79). Ustavno sodišče je zato
njegovo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 83. člena
ZUS-1 zavrglo (1. točka izreka).
6. Pritožnik z vloženo ustavno pritožbo izkazuje pravni interes za začetek postopka za
oceno ustavnosti drugega odstavka 55.b člena ZUstS. Po drugem odstavku 26. člena
ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve
pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona, sprejme pobudo
za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi
odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno
vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je
odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta
pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče
zavrnilo (2. točka izreka).
7. Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz
drugega odstavka 55.b člena ZUstS (3. točka izreka).
C.
8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega
odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena v zvezi s tretjim odstavkom 26. člena
v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena
Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi:
predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja
3
Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna
Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
mag. Miroslav Mozetič
Predsednik
4