Ključne rešitve predloga družinskega zakonika
predlog družinskega zakonika
Definicija družine
veljavna ureditev
po zzzdr
Zakonska zveza se lahko sklene zunaj uradnih
prostorov, če tako želita bodoča zakonca in če sta
pripravljena poravnati s tem nastale dodatne stroške.
Upravna enota z odločbo zavrne vlogo za sklenitev
zakonske zveze zunaj uradnih prostorov, če bi bila
taka sklenitev zakonske zveze težko izvedljiva.
Bodoča zakonca imata na voljo tudi načine sklenitve
zakonske zveze, pri katerih so zahteve po obličnosti
minimalne. Županom kot osebam, ki uživajo poseben
ugled v družbi, predlog zakonika podeljuje zakonsko
pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez, s čimer se
sledi pogostim željam zakoncev.
Ženitna pogodba
zadovoljivo. Družba je v
zadnjih desetletjih doživela
mnogo sprememb, ki so
vplivale tudi na nastajanje
novih oblik družine. Prav je, da
po štirih destletjih od veljavne
definicije opredelitev družine
sledi družbenim spremembam
in to obliko skupnosti priznava
širšemu krogu ljudi.
Zakonska zveza se sklepa
javno in slovesno v posebej
določenih uradnih prostorih,
ki jih določi upravna enota po
predhodnem soglasju
pristojnega ministra.
Zakonska zveza se sme
skleniti tudi na drugem
mestu, če to zahtevata bodoča
zakonca. Za sklenitev
zakonske zveze je potrebna
navzočnost obeh bodočih
zakoncev, dveh prič, načelnika
upravne enote in matičarja.
delno ustrezno. Tako kot se
spreminjajo družbene razmere
in z njimi življenjski slog ljudi,
je dobro, da temu v določeni
meri sledijo tudi uradni obredi
pomembnih življenjskih
dogodkov. Spremembe pri
skenitvi zakonske zveze
vsekakor sledijo željam bodočih
zakoncev, vzpostaviti pa bo
treba enotno prakso upravnih
enot, kje sklepanje zakonskih
zvez vendarle ni možno in
dopustno.
Ženitne pogodbe niso
veljavne, premoženjski režim
zakoncev se presoja po
posebnih zakonskih določbah
oziroma po t. i. zakonitem
premoženjskem režimu.
delno ustrezno. Ženitne
pogodbe so že dlje časa
poznane v zahodnem svetu,
predvsem v ZDA. Dobro je, da
eden od zakoncev lahko zaščiti
svoje premoženje, vendar pa
lahko takšna zaščita enega
zakonca postavlja drugega
zakonca, ki v zakon ne vstopa s
tolikšnim premoženjem in ga v
času trajanja zakonske zveze ne
more/uspe pridobiti, v
neenakopraven položaj.
Postopek razveze se v vseh
primerih vodi na sodišču, že
zdaj pa poznamo zgolj
predhodno svetovanje pred
vložitvijo tožbe oziroma
sporazumnega predloga za
razvezo zakonske zveze.
zadovoljivo. Trenutni
postopek razvezovanja je na
sodišču tudi v primerih, ko se
zakonca dogovorita o vseh
podrobnostih, preveč
dolgotrajen. Ukvarjanje sodišč z
zadevami, ki so že urejene in
dogovorjene in torej čakajo le
še potrditev, samo povečuje
sodne zaostanke.
Polnoletni preskrbljen otrok,
če so ga starši preživljali,
nima časovne omejitve za
obveznost preživljanja svojih
staršev, ni zgornje meje
obveznosti preživljanja
staršev, če ti nimajo dovolj
sredstev za življenje in si jih
ne morejo pridobiti.
delno ustrezno. Negotove
socialne razmere, porast deleža
dolgotrajno brezposelnih in
deleža prebivalcev, ki živijo na
pragu revščine, ne govorijo v
prid omejitvi skrbi otrok za
starše, ki bi njihovo pomoč
morda potrebovali dlje, kot so
preživljali svoje otroke.
Varovalka, da imajo to dolžnost
samo polnoletni otroci, ki jo
finančno zmorejo, je v zakonu
že definirana, tako da realne
potrebe po časovni omejitvi ni.
Možnosti izražanja
vnaprejšnje volje za skrb za
otroka ob morebitni smrti
starši doslej niso imeli.
Sorodniki, ki so poskrbeli za
otroka, čigar starši niso mogli
poskrbeti zanj, pa so lahko
otroka vzeli v rejništvo, če so
za to izpolnjevali pogoje, ali
pa so postali njegovi skrbniki
in nad njim prevzeli
popolno skrb.
zadovoljivo. Čeprav bi se
ukrepoma dalo očitati, da sta
plod pritiskov dela javnosti po
odmevni zgodbi t. i. koroških
dečkov, sta ustreznejša od
ostalih predlogov o posvojitvah
in tudi od sedanje ureditve. V
nasprotju s starševsko skrbjo je
namreč motiv za izvajanje
rejništva med sorodniki lahko
tudi plačilo rejnine.
O ukrepih, kot je odvzem
otroka, odločajo centri za
socialno delo.
zadovoljivo. Centrom za
socialno delo bo po novi ureditvi
zaradi razbremenitve vodenja
najzahtevnejših postopkov ostalo
več časa za socialno delo. Še
vedno pa bodo imeli pomembno
vlogo pri vsebini, o kateri bodo
sodišča odločala. Družinam in
posameznikom, ki so v stiski,
tako ne bodo več hkrati
pomagali in jim izrekali ukrepe,
saj bodo to prevzela sodišča.
Zakonca, če to želita, imata možnost, da se s sklenitvijo
ženitne pogodbe izogneta zakonitemu
premoženjskemu režimu in se prosto dogovorita o
svojem pogodbenem premoženjskem režimu. Lahko
pa ostaneta pasivna, tedaj se njun premoženjski režim
presoja po zakonskih določbah t. i. zakonitega
premoženjskega režima kot sedaj.
Razveza
Če zakonca nimata mladoletnih otrok in če se
dogovorita o najpomembnejših medsebojnih razmerjih
(premoženje, stanovanje), se zakonska zveza lahko
razveže pred notarjem v obliki notarske listine. To
pomeni poenostavitev in skrajšanje postopka. Novost je
tudi družinska mediacija, ki se lahko opravi pred
koncem sodnega postopka, med njim in po njem, in to
glede vseh družinskopravnih spornih vprašanj.
Mediacijo naj bi izvajali centri za socialno delo in
sodišča, lahko pa se dovoljenje podeli tudi drugi
fizični/pravni osebi.
Obveznost preživljanja staršev
s strani otrok
Polnoletni otroci imajo obveznost preživljati svoje
starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih
ne morejo pridobiti. Najdaljše trajanje obveznosti
preživljanja se omejuje na toliko časa, kot so starši
dejansko preživljali otroka.
Skrb za otroka in starševska skrb
Za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja
starševske skrbi lahko starši vnaprej izrazijo voljo glede
osebe, ki naj se ji otrok zaupa v varstvo in vzgojo,
sorodnika, ki se mu podeli starševska skrb, posvojitelja
ali skrbnika. Veljavnost vnaprej izražene volje staršev se
presoja enako kot veljavnost oporoke v skladu z
zakonom, ki ureja dedovanje. S podelitvijo starševske
skrbi pridobi sorodnik, ki izpolnjuje pogoje, enake
pravice in obveznosti, kot bi jih imeli otrokovi starši, in
postane zakoniti zastopnik otroka.
Odločanje v korist otroka
Deli se med centre za socialno delo in sodišča. Ukrepi za
varstvo koristi otroka po predlogu zakonika so:
• nujni ukrepi (odloča CSD),
• začasne odredbe (odločajo sodišča),
• ukrepi trajnejšega značaja (odločajo sodišča, razen o
nadzoru izvajanja starševske skrbi v pristojnosti CSD).
dnevnikov komentar
Družina je življenjska
skupnost staršev in otrok,
ki zaradi koristi otrok uživa
posebno varstvo.
Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema
od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za
otroka in ima do otroka določene obveznosti in pravice.
Družino ustvarja otrok. Če ni otroka, ni družine.
Sklepanje zakonske zveze
podatki Dnevnik