Zakonska skupina? Kdo je potrebuje?

P OŽ I V I VA N A J I N Z A KO N
Zakonska skupina?
Kdo je potrebuje?
PP piše: Urša ČERNIVEC
[[email protected]]
M
arija in Janez sta se zelo dobro razumela. Ko sta začela razmišljati o skupni
poti, je Marija povabila Janeza na srečanje skupine, ki je namenjena pripravi na
poroko. Tam so načenjali različne teme, o katerih
se prej nista pogovarjala npr. ali sta pripravljena
sprejeti tudi zakon brez otrok, kako gledata na finance, kako bi si delila opravila v gospodinjstvu….
Ker sta se tudi po sklenitvi svetega zakona kar dobro razumela, Janez ni videl nobene potrebe, da
bi se priključila kaki zakonski skupini. Mariji je lepo
razložil, da je pač bolj zaprte narave in da ne želi
pred drugimi govoriti o izzivih v njunem zakonu.
Marija, ki je bila že pred poroko vključena v različne skupine pa je menila, da bi lahko sodelovanje v
zakonski skupini dvignilo kvaliteto njunega odnosa. Kdo od njiju ima prav? O tem, kako lahko vpliva zakonska skupina na odnos med zakoncema in
kako potekajo srečanja, smo se pogovarjali z jezuitom, p. dr. Jožetom Pucljem, ki že 23 let spremlja
zakonske skupine in zanje moli ter v okviru družinskega centra Betanija svetuje parom v stiski.
Zakonska skupina pozitivno
vpliva na zakon
Zakonska skupina pozitivno deluje na odnos
med zakoncema, saj ju spodbuja k temu, da si zavestno vzameta čas za pogovor o določeni temi.
Na ta način izmenjujeta mnenja in drug drugega
bolje spoznavata. Če se zakonca ves mesec pogovarjata o odlomku iz Svetega pisma, rasteta v
veri in ju Kristus združuje.
Dokaj hitro se namreč v zakonih zgodi, da
se mož in žena pogovarjata samo še o organizacijskih zadevah npr. o tem, kdo in kdaj
bo kam odpeljal otroke, kaj je še potrebno
prinesti iz trgovine, postoriti v gospodinjstvu … Zahteven ritem vsakdanjika hitro
povzroči, da zmanjka časa za to, da bi si
zakonca povedala, kaj v globinah čutita,
kako sta doživela to ali ono, kaj ju je zmotilo pri drugem, kako bi lahko njun odnos
še izboljšala, da o zmenkih, ki so bili pred
poroko vsaj tedenska praksa, niti ne govorimo. Dvorjenje “Rad tem imam”, “lepo
1
2013
mi je s teboj”, “hvala ti”, so tako redko izrečena,
da zakonci hrepenijo po njih kot suha in razpokana
zemlja po vodi. Tako kot je treba dodajati polena
na ogenj, da ne ugasne, je potrebno vnašati tudi
dinamiko v zakonski odnos, da ta ne postane dolgočasen in da se zakonca ne odtujita ali pa postanega zgolj oče in mama. Že zaradi razlik v naravi
moškega in ženske pa tudi zaradi različnih korenin, skupno bivanje ni lahko. Zato je podpora podobno mislečih parov, četudi je samo molitvena,
še kako dragocena.
V zakonskih skupinah imajo pari možnost, da
slišijo tudi s kakšnimi problemi se soočajo drugi
pari in kako jih rešujejo. Na ta način spoznavajo,
da niso edini, ki imajo te probleme. Liza in Matevž
sta v skupini povedala, da je prišlo do spontanega splava in da jima je hudo, ker sta izgubila težko pričakovanega otroka. Doroteja in Lojze, ki sta
doživela podobno izkušnjo, a si nista upala o tem
glasno spregovoriti, sta se ob tem samo sočutno
spogledala. Klavdijo je skrbelo, če se bo njen otrok
rodil zdrav in je komaj čakala na datum za opazovanje nuhalne svetline, ki je zadnja leta pomembna metoda predrojstvene diagnostike. Pričevanje
Andreje pa ji je dalo misliti. Zdravniki so ji namreč
napovedali veliko verjetnost, da bo rodila otroka z
Downovim sindromom in ji celo priporočili splav,
P OŽ I V I VA N A J I N Z A KO N
a je le ta zaradi vere in podpore moža vztrajala v
nosečnosti ter na koncu rodila povsem zdravo deklico … Lojzka je bila prepričana, da jo bo mož po
poroki vsaj enkrat na mesec povabil v kino ali na
koncert. V njeni družini je bilo namreč samoumevno, da mora moški ženski dvoriti tudi po poroki. V
zakonski skupini pa so predlagali, da vsak mesec
eden organizira zmenek in sicer po želji sozakonca. Tako je spremenila svoje razmišljanje in nekega dne plaho povabila moža Toneta, ki ljubi sladkarije, na vročo čokolado. Presenečena je bila, ko
je opazila, da je to njenemu možu veliko pomenilo.
Petri se je zdelo čudno, da se ji vedno znova dogaja, da ne najde pravih besed, ko bi se bilo potrebno
postaviti zase; dve uri za tistim, pa točno ve, kaj
bi morala reči. Na zakonski skupini je slišala Ivano,
ki je povedala isto. Radetu se je zdelo nenavadna
misel o devetdnevnici z družabnimi igrami, o kateri sta spregovorila Ljudmila in Črtomir. Ta dva sta
veliko večerov končala tako, da sta se zatopila v
delo vsak na svojem računalniku, a sta se odločila,
da se bosta devet večerov zapored potrudila, da
bosta skupaj igrala družabne igre. Andreju še na
kraj pameti ni prišlo, da bi kdaj sam skuhal špagete
in tako presenetil ženo s kosilom, a ga je k temu
spodbudil France. No, primerov s pozitivnimi vplivi
enega para na druge, res ne manjka in lahko rečemo, da zakonska skupina tudi vzgaja.
V zakonski skupini lahko vsak
pove, toliko kot želi
Ponudba zakonskih skupin je pestra. Slednje
lahko nastanejo iz študentskih, iz predzakonskih,
v okviru posameznih župnij ali gibanj kot npr.
Najina pot, Družina in življenje, Emanuel, Zakonci
za Kristusa, Marijino delo… V zakonskih
skupinah obravnavamo zakonske, včasih
tudi vzgojne problemi. Tu veljata dve železni pravili. Vsak lahko pove toliko, kot
v tistem trenutku želi in tisto ostane v skupini. »To ni spoved,« je poudaril dr. Pucelj, in nobenemu se ni
treba povsem
ra z g a l i t i .
Foto: Sonja KAMPLET-ROTAR
30
31
Nihče ne sme biti do drugega žaljiv, ampak je treba spoštovati tudi to, da lahko kdo reče, da o tisti
temi ne želi govoriti.
Srečanja potekajo različno; običajno so enkrat
na mesec ter trajajo približno dve uri, lahko pa tudi
več in se končajo z molitvijo, ki ji sledi skromna pogostitev. Tudi začnejo se z molitvijo, ki naj bi trajala okoli dvajset minut. Osrednji del je namenjen
vnaprej določeni temi, ki jo vsakič kratko predstavi en par iz skupine. Nato pa člani povedo svoje
poglede na obravnavano tematiko. »Varujejo naj
se debaterstva,« je opozoril dr. Pucelj. Teme so
lahko naslonjene na odlomke iz Svetega pisma
in so povezani s perečimi problemi, s katerimi se
pari srečujejo. Dr. Pucelj je mnenja, da bi zakonska srečanja lahko potekala tudi na osnovi knjig,
ki spodbujajo graditev odnosa med zakoncema:
Skrivnost vztrajanja v ljubezni, Ljubezen ne pozna pogojev, Zakaj se bojim ljubiti, Mož in žena,
Resnica se začenja v dvoje, Živeti v občestvu, Iz
življenja za življenje … Ponekod zakonca tudi povesta dogodek meseca ali poudarita tisto, kar se
ju je najbolj dotaknilo. Običajno je poleg zakonskih
parov navzoč na srečanju tudi duhovni asistent,
ki se vključi v pogovor, vendar ne sme vsiljevati
svojega mnenja. Je tudi poklican, da pojasni nauk
Cerkve o določenem vprašanju. Dr. Pucelj je dejal,
da se vsak dan pri maši spominja zakoncev in jih
blagoslavlja ter izroča v božje varstvo. Na zakonski skupini je pomembno prijetno vzdušje, da pari
radi prihajajo na srečanja ter da se držijo vnaprej
določenega reda in da se skupina čuti kot del katoliške Cerkve, ki sprejema življenje po veri.
»Osnovni razlog za krščanske zakonske skupine je Kristusova beseda, ki pravi: kjer sta dva ali
trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med
njimi,» je povedal dr. Pucelj. »Tako kot je družina
domača Cerkev je tudi zakonska skupina, kjer pridejo te ‘domače cerkve’ skupaj, malo krščansko
občestvo, ki moli, razmišlja, se podpira in se zaveda tega, kako lepo je, če bratje in sestre skupaj
prebivajo in si pomagajo,« je še dodal. Osnovni
namen zakonskih skupin je, da se kristjani zavedamo, da smo vsi udje enega telesa, katerega glava
je Kristus; da zakonci skupaj molijo, tudi drug za
drugega in si pomagajo ter drug drugemu prinašajo Kristusovo luč tudi tam, kjer je prišlo do kratkega stika.
Največ, kar lahko starša dasta otrokom, je dober odnos med njima, za katerega pa se je treba
vsak dan znova truditi. To se premalo poudarja,
a je zelo pomembno, saj vzgajamo z zgledom, z
odnosom. Če se starša ne razumeta, otrok pogosto prevzame krivdo nase in to mu zagotovo ne
daje občutka varnosti. Zakon je dober, če sta oba
zakonca sposobna sprejemati sporazume.
Seveda pa zakonska skupina ni čarobna
paličica, je pa znotraj skupin manj razvez
med pari in zaradi odprtosti za življenje
navadno večje število otrok.
v
1
2013