Posebna izdaja MD_okt.14

ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014, POSEBNA BREZPLAČNA IZDAJA I UREDNIŠTVO: 01 30 91 506 I e-pošta: [email protected] I naročnine: 080 15 80 I www.medicina-danes.si
Prihodnost
laboratorijske
medicine
Največje spremembe se obetajo pri diagnostiki
ob pacientu in imunokemiji.
V posebni številki Medicine danes smo se posvetili razvoju,
izzivom in ljudem v slovenskih biokemijskih laboratorijih. > 26
Pogled strokovnjaka
Reportaže
Trend
Slovenski laboratoriji so povsem primerljivi
s tistimi v zahodnem svetu. > 6
Obiskali smo laboratorije v UKC Maribor, UKC Ljubljana, na Onkološkem
inštitutu, v zdravstvenih domovih v Kamniku in Ljubljani ter v Adria labu. > 8
Najboljše laboratorijske aplikacije
za pametne telefone. > 30
Posebno izdajo Medicine danes smo pripravili v sodelovanju s
profesionalnim združenjem proizvajalcev in distributerjev in
vitro diagnostičnih (IVD) medicinskih pripomočkov Siedma.
Uvodnik
Aleš beno
Medicinska biokemija
korak pred medicino
Lucija B. Petavs,
odgovorna
urednica
[email protected]
Morda je
čas, da se
tudi laboratorijska medicina postavi
v ospredje.
Čeprav laboratorijsko diagnostiko danes predstavljajo klinična kemija, mikrobiologija, transfuziologija, patologija, genetika, IVF in še druga diagnostika, so slovenskemu pacientu – kot tudi
bolnikom drugje po svetu – gotovo
najbolj domači klinično-kemični laboratoriji. Gre za preiskave bioloških
in serumskih vzorcev, v medicini ene
izmed redkih neinvazivnih preiskav,
katerih rezultati veliko povedo o stanju bolnika. Nosilci te dejavnosti so
specialisti medicinske biokemije.
KADRI.
Dejavnost, ki je v medicini tako pogosta – po več virih se zdravniki o nadaljnji obravnavi bolnika v 70 odstotkih
odločajo na podlagi laboratorijskega
izvida, zdravstveni sistemi pa zanjo
zapravijo približno do sedem odstotkov vsega denarja –, pa, zanimivo, ni
deležna posebne pozornosti. Ne le po
svoji krivdi, seveda pa tudi ne brez te.
Specialisti medicinske biokemije sami
priznavajo, da njihovo sodelovanje z
zdravniki, kadar pride do tolmačenja
in interpretacije laboratorijskih preiskav in izvidov, še vedno ni zadovoljivo. Seveda so tudi tu izjeme, vendar
se splošno strokovnjaki v laboratorijih
tudi sami še vedno opisujejo kot »servisna dejavnost« za klinike na oddelkih, ki odločajo o bolniku.
ODLIČNI DOSEŽKI.
A večkrat bi lahko poudarili svojo
nedvomno dodano vrednost, bogato znanje za interpretacijo in
svetovanje o parametrih na izvidih
bolnikov, ki ga zdravnik nima. Prednosti medicinskih biokemikov sta
specialno znanje in strokovna usposobljenost, slovenski laboratoriji
so interdisciplinarni, timi pa med
seboj zelo povezani. Pa ne samo v
Sloveniji, naši specialisti odlično
sodelujejo tudi s kolegi z institucij
v Evropi in po svetu. Veliko naših
specialistov ima naziv evropski klinični kemik ali EurClin Chem. Tudi
doma si večjo pomembnost lahko
izbojuje le stroka sama, in sicer tako,
da opozarja tako na svoje delo kot
dosežke na svojem področju. Teh
ni malo in morda je čas, da se tudi
laboratorijska medicina postavi v
ospredje.
KORAK PRED VSEMI.
Laboratorijska medicina je v sunkovitem razvojnem zagonu. Laboratoriji so kljub nekaterim težavam na primarni ravni zelo dobro opremljeni. V
primerjavi z drugimi področji medicine so – vsaj v bolnišnicah – zgledno
in sodobno organizirani ter tehnično
podprti z informacijskimi sistemi in
povezavami. Ob presojah za akre-
Trg in vitro diagnostike
Seveda ni vse rožnato, v Sloveniji
je laboratorijska dejavnost preveč
razdrobljena, ponekod neracionalna
in sogovorniki predlagajo združevanje. Tudi laboratoriji imajo težave
s financiranjem svoje dejavnosti in
so zaradi znanih nesorazmerij pri
plačni politiki zdravstvene zavarovalnice ponekod podfinancirani. Iz
tega izhajajo tudi težave s kakovostjo
priročnih laboratorijev v koncesionarskih ambulantah, ki ne dosegajo
standardov. Z vsemi temi izzivi se
spopadajo strokovna združenja nosilcev stroke. Zato je bila izdaja posebne številke na temo laboratorijske
medicine v posebno čast tudi uredništvu Medicine danes in veseli smo,
da smo lahko širši strokovni javnosti
približali dogajanje v tej hitro razvijajoči se veji medicine.
v odstotkih
toliko, kot porabita Belgija in Irska. Največji delež
zdravstvenih izdatkov za IVD v Evropi namenja
Bolgarija (2,9 odstotka), najmanj pa Ciper (0,2)
in Malta (0,3 odstotka). Trg je v Evropi največji v
Nemčiji, kjer je leta 2012 znašal 2.100 milijonov
evrov, sledi Francija s 1.800 milijoni evrov in Italija
s 1.700 milijoni evrov. Po ocenah EDMA, ki bodo
objavljene v naslednjem poročilu o trgu in vitro
diagnostike, je bil v Sloveniji trg leta 2012 vreden
35 milijonov evrov, lani pa 33 milijonov evrov.
Oglasno trženje:
Direktor: Tina Česen
Projektni vodja: Anja Jurič
Telefon: 01 30 91 514;
faks: 01 30 91 575
Neodvisni strokovni časopis za zdravnike, E-pošta: [email protected]
zobozdravnike in farmacevte
Trženje naklade:
Odgovorna urednica in poslovni vodja:
Direktor: Miha Eržen
Lucija B. Petavs
Naročnine: Andreja Novak Cafuta
IZVRŠNA UREDNICA:
Telefon: 080 15 80; faks: 01 30 91 585
Nataša Medvešček
E-pošta: [email protected]
Telefon: 01 30 91 506; faks: 01 30 91 515
Oblikovanje: Irena Buha Marolt
E-pošta: [email protected]
Tehnična urednica: Maja Volk
E-pošta: [email protected]­ce.si
E-pošta: [email protected]
Uredniški svet časopisa: prof. dr. Uroš Golobič
Ahčan, dr. med., Matija Gorjanc, dr. dent. med., asist. Fotodokumentacija: Asja Kirn
E-pošta: [email protected]
Blaž Mrevlje, dr. med., prof. dr. Borut Štrukelj, mag.
Lektoriranje: Andreja Mavsar
farm., prof. dr. Igor Gregorič, dr. med.
medicina-DANES.si
STRANPOTI.
Izdatek za IVD med vsemi izdatki za zdravstvo
Lani rahlo navzdol
In vitro diagnostika (IVD) je nepogrešljiv del
zdravstvene oskrbe. Leta 2012 je bilo zanjo, glede
na poročilo Evropskega združenja proizvajalcev in
vitro diagnostike EDMA, namenjenih 0,8 odstotka
celotnih izdatkov za zdravstvo v Evropi. Evropski
trg in vitro diagnostike je do leta 2011 rasel, leta
2012 se je zmanjšal za 2,2 odstotka in takrat so
prihodki industrije v Evropi znašali 10,7 milijarde
evrov. Po podatkih istega poročila Slovenija za IVD
namenja 0,9 odstotka izdatkov za zdravstvo, kar je
ditacije slovenskih bolnišnic so bili
laboratoriji prvi, ki so jih prestali.
Vse manj ljudi opravi vse več preis­
kav in zahtevne analitike z visoko
kakovostjo. Glavni cilj laboratorijske
medicine je namreč vedno zanesljiv
in kakovosten laboratorijski rezultat.
Laboratorijska medicina je tako tudi
najbolj merljiva, nadzorovana in preverljiva veja. Od nosilcev stroke to
zahteva veliko odgovornost.
2,9
2
1,4
0,9
0,9
0,7
Bolgarija Latvija Estonija Belgija Slovenija Francija Nemčija
0,7
Švica
0,5
VB
Vir: EDMA ‒ European IVD Market Statistics Report 2012
ni v prosti prodaji. Je ‘usepaper’, uporabni časopis, ki objavlja
Izdaja: ČASNIK FINANCE,
časopisno založništvo, d. o. o. novice, pomembne za strokovno delo svojih bralcev, ter jim
svetuje in pomaga tudi pri njihovih poslovnih in zasebnih
Direktor in urednik: Peter Frankl
odločitvah v zvezi z denarjem, davki in predpisi. Strokovno
javnost združuje tudi na spletnem portalu
Naslov: Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana
www.medicina-danes.si.
Telefon: 01 30 91 500 ali 30 91 480
Telefaks: 01 30 91 505 ali 30 91 545
KODEKS: Novinarji časopisa Medicina danes upošte­va­jo
E-pošta: [email protected]­ce.si
Kodeks čas­ni­ka Finance in inter­na pra­vi­la finanč­ne­ga novi­nar­
TRR:
Unicredit banka Slovenija, d. d.:
SI56 2900 0005 9800 842
Banka Koper, d. d.:
SI56 1010 0004 4366 437
Časopis izhaja enkrat mesečno,
prodajna cena izvoda je 5,00 EUR (DDV: 9,5%).
Na leto izide 16 številk.
Medicina danes je neodvisen strokovni časopis
za zdravnike, zobozdravnike ter farmacevte in
0,8
stva, objav­lje­ne na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/­kodeks
PORTFELJI: Portfelji vrednostnih papirjev čla­nov redak­ci­je
časopisa Medicina danes so objav­lje­ni na splet­ni ­strani:
www.finan­ce.si/port­fe­lji
POPRAVKI: Priporočila o poprav­kih, pri­ka­zih nasprot­nih dej­
stev ali odme­vih so objavljena na splet­ni ­strani:
www.finan­ce.si/­popra­vek
Delov­ni čas redak­ci­je časopisa Medicina danes je od po­ne­
delj­ka do če­trt­ka od 10. do 15. ure, ob pet­kih od 10. do 13. ure.
Glavni urednik vseh edicij
Časnika Finance, d. o. o.: Peter Frankl
LAST­NIK DRU­ŽBE ČASNIK FINANCE:
Bonnier Business Press, Šved­ska
Časopis Medicina danes izhaja v sodelovanju
z Medicine Today International, ki izdaja časopise za strokovnjake iz zdravstvene panoge
na Švedskem, Norveškem, Finskem, Poljskem,
Danskem in v Estoniji.
REDAKCIJSKI SISTEM: StoryEditor
TISK: Medicino danes tiska Nanoti, d. o. o.,
Medvode
ISSN: 1855-5853
Natisnili smo 3.500 izvodov.
Naslednja številka izide v sredo,
8. oktobra 2014.
Medicina DANES | ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014
3
SLOVENSKA
LABORATORIJSKA MEDICINA
196
laboratorijev ima
dovoljenje za delo;
skoraj 300 pa jih obratuje; nekateri
laboratoriji delajo brez dovoljenja.
4–9 %
stroškov za
zdravstvo so
laboratorijski
stroški;
v Sloveniji porabimo približno pet odstotkov
zdravstvenega proračuna za laboratorijske
stroške (plače, material, logistika, investicije);
ZDA naj bi porabile okoli sedem odstotkov.
4,4
specialista medicinske biokemije
je na sto tisoč Slovencev;
podatek za Anglijo je 1,7, za Italijo 14, za Francijo 16,9 specialista.
180
je priročnih
laboratorijev
koncesionarjev;
registriranih z
dovoljenjem za delo
pa jih je le 45.
60–70 %
*
vseh zdravnikovih odločitev temelji na
laboratorijskem rezultatu oziroma preiskavi.
102
specialista medicinske biokemije
sta v Sloveniji;
89 jih aktivno dela v slovenskih laboratorijih, deset je upokojenih, dva sta
klinična farmacevta, eden pa mikrobiolog.
33–35
milijonov evrov
naj bi bil vreden trg in vitro
diagnostike v Sloveniji.
Viri: Zbornica laboratorijske medicine Slovenije, Slovensko združenje za klinično kemijo, Seznam laboratorijev, ki imajo izdano dovoljenje ministrstva za zdravje;
*R. W. Forsman (1996): Why is the laboratory an afterthought for managed care organizations? v Clinical Chemistry, vol. 42, no. 5 in Becich MJ. Information management (2000): Moving from test results to clinical
information v Clinical Leadership & Management Review 14:296--300.
4
Medicina DANES | ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014
medicina-DANES.si
Novice
MNENJE
CENE
Regulacijo na področju laboratorijske medicine pomeni standard ISO
15189, ki opredeljuje zahteve za kakovost in usposobljenost medicinskih laboratorijev. Ker zahteve trenutnega pravilnika za delo laboratorijev ne dosegajo standarda ISO 15189 v celoti, nas v prihodnosti čaka
priprava laboratorijev na akreditacijo po tem standardu.
Kolikšne stroške za laboratorijsko dejavnost bo imel zdrav­
stveni zavod, je odvisno od več dejavnikov, med drugim od
racionalnosti pri naročanju preiskav in cen preiskav. Te se
med posameznimi laboratoriji precej razlikujejo.
Še bolj varna
Razlike tudi več kot
laboratorijska obravnava 200-odstotne
*Doc. dr.
Ivica Avberšek
Lužnik, specialistka
medicinske biokemije
Na Hrvaškem so
po ISO 15189
akreditirani
laboratoriji v terciarnih zavodih, v
Sloveniji pa je po
tem standardu
akreditiran
trenutno samo
Oddelek za
laboratorijsko
diagnostiko v
Splošni bolnišnici Ptuj.
Komentar izraža
avtorjevo osebno
mnenje, in ne
mnenja oddelka ali
ustanove, kjer je
zaposlen, ali uredništva Medicine danes.
medicina-DANES.si
V Sloveniji so laboratoriji trenutno organi­
zirani po Pravilniku o pogojih, ki jih morajo
izpolnjevati laboratoriji za dovoljenje za delo
na področju laboratorijske medicine (UrL RS
64/04). Leta 2004 ga je potrdilo ministrstvo za
zdravje, v prakso so se določila pravilnika začela
uvajati leta 2009. Ta pravilnik je oblikovala sku­
pina strokovnjakov laboratorijske medicine na
podlagi zahtev iz standarda ISO 15189 in tako
je trenutno v uporabi slovenski standard SIST
EN ISO 15189:2013, ki nadomešča SIST EN ISO
15189:2007.
L
aboratorijsko dejavnost Zavod
za zdravstveno zavarovanje
Slovenije (ZZZS) trenutno pla­
čuje pavšalno, zato laboratoriji
že več let opozarjajo na podfinancira­
nost dejavnosti. Na ZZZS so v zvezi z
očitki jasni: bolnišnične programe bi
bilo treba prevrednotiti, vendar tudi
tiste, ki so trenutno preplačani.
Določanje cene
Standard ISO 15189 opredeljuje materialne,
kadrovske in prostorske zmogljivosti medicin­
skega laboratorija. Laboratorij mora po merilih
standarda voditi politiko obveščanja naročni­
kov, spremljati, pregledovati in zapisovati ča­
se izvedbe preiskav, analizirati mora povratne
informacije zdravnikov, po potrebi sprejemati
korektivne ukrepe in meriti učinkovitost teh.
Imeti mora jasno dokumentirane postopke za
izdajanje rezultatov in postopke za potencialen
vnos popravkov v laboratorijska poročila.
Strokovno osebje laboratorija je po stan­
dardu zavezano visokim normam etičnega
kodeksa stroke, pri čemer je najpomembnejša
vrednota laboratorijskega osebja skrb za dob­
robit pacienta.
Cena je odvisna od proizvajalca re­
agentov in pogajalskih sposobnosti
vodstva bolnišnice. Splošni bolnišnici
Slovenj Gradec je nekdanji dobavitelj
reagente za obstoječa aparata za hema­
tologijo želel prodati za 98 tisoč evrov.
Za bolnišnico je bila to občutno previ­
soka cena, zato so izvedli dva razpisa
in s pogajanji od drugega proizvajalca
precej ceneje, za 60 tisoč evrov, dobili
dva nova aparata, skupaj z reagenti. Pri
vrednotenju laboratorijske dejavnosti
je izjemnega pomena stopnja izkori­
ščenosti laboratorijske opreme, saj
premalo izkoriščena oprema zvišuje
ceno na enoto, in obrnjeno. Nekateri
laboratoriji zato preiskave, ki se izva­
jajo manj pogosto, delajo le enkrat ali
dvakrat na teden in takrat daljši čas.
Nadgradnja
Podcenjenost?
Zahteve standarda
Po trenutno veljavnem pravilniku izpolnjujejo
pogoje za delo tako rekoč vsi laboratoriji na
terciarni in sekundarni ravni ter večji labo­
ratoriji na primarni ravni. Pacient prepozna
laboratorije z dovoljenjem za delo po številki
odločbe, ki je navedena v zgornjem desnem
kotu vsakega laboratorijskega izvida. Če na
laboratorijskem izvidu manjka ta podatek, to
pomeni, da laboratorij ne izpolnjuje pogojev iz
pravilnika. Zahteve pravilnika ne dosegajo stan­
darda ISO 15189 v celoti, zato nas v prihodnosti
čaka priprava laboratorijev na akreditacijo po
tem standardu.
Na Hrvaškem so po ISO 15189 akreditirani
laboratoriji v terciarnih zavodih, v Sloveniji
pa je po tem standardu akreditiran trenutno
samo Oddelek za laboratorijsko diagnostiko v
Splošni bolnišnici Ptuj. Akreditacijo je pridobil
leta 2011, kar pomeni, da izvaja vse postopke
in procese skladno z merili standarda. Treba je
dodati, da tudi drugi laboratoriji izvajajo aktiv­
nosti za doseganje ISO 15189, kar pomeni, da
bodo naši državljani v prihodnosti deležni ugo­
dnosti še bolj varne laboratorijske obravnave.
Doc. dr. Ivica Avberšek Lužnik*
[email protected]
Preiskave so izjemno drage v celjski
bolnišnici. Kot pravi vodja službe za
odnose z javnostmi Danijela Gorišek,
ZZZS za internistično dejavnost za eno
koncesijo letno krije 10.700 evrov za
laboratorijsko dejavnost, kar ne po­
kriva niti deset odstotkov dejansko
nastalih stroškov. Pavšale financiranja
laboratorijske dejavnosti so na ZZZS
določili pred več kot desetimi leti, v
tem času pa se je zgodil velik strokovni
napredek laboratorijske medicine in
s tem nove laboratorijske storitve s
precej višjimi stroški, kot jih zajemajo
standardi, opozarja Goriškova.
ZZZS kritizira
Na ZZZS so kritični, da izvajalci zdrav­
stvenih storitev praviloma opozarja­
jo zgolj na podvrednotene programe
zdravstvenih storitev. Ker glede na
zdajšnje finančne zmožnosti ni mo­
goče pričakovati, da bi ZZZS lahko
samo dodajal finančna sredstva ozi­
roma zviševal vrednost posameznih
programov zdravstvenih storitev, je
nujen celovit pristop, ki bi zajel pre­
vrednotene programe zdrav­stvenih
storitev. Sredstva bi se torej od pre­
več plačanih preusmerila v premalo
plačane programe in storitve.
Tjaša Zajc
[email protected]
Cene preiskav v različnih laboratorijih po Sloveniji (v EUR)
Preiskava
KIKKB
SB Celje*
ZD Ljubljana**
UKC Maribor***
0,5
1,9
2,7
2,7
/
19,0
9,6
/
Bilirubini celotni; S-CA 125
10,6
17,1
11,3
19,8
S-ALT
0,5
1,5
2,0
2,1
S-AST
0,5
1,5
2,0
2,1
S-CRP
0,8
1,7
2,4
2,5
S -CA 15-3
10,5
17,1
12,5
19,8
S-alfa amilaza
S-beta HCG
S-ALFA1-antitripsin
15,1
2,5
/
3,5
S-digoksin
10,1
5,6
4,3
9,0
S-HDL-holesterol
0,8
1,6
2,2
2,2
S-holesterol
0,5
1,3
1,9
1,9
S-lipaza
0,7
2,4
3,4
3,4
S-trigliceridi
0,7
2,2
3,1
3,1
U-sediment
4,8
1,6
2,2
3,4
Vir: Službe za odnose z javnostmi izbranih bolnišnic; Op.: * Evidenčne cene storitev, ki kažejo, koliko bi stala storitev, če bi jo zavod plačeval
na trgu. Te cene se zaračunavajo tudi za druge zdravstvene ustanove, te pa jih lahko zaračunavajo naprej ZZZS. Za samoplačnike so cene
laboratorijskih preiskav še malo višje. ** To je cenik laboratorijskih storitev za samoplačnike, medicino dela in naročnike zunaj ZDL brez
koncesije. *** To so cene storitev, ki se zaračunavajo samoplačnikom. Izračunavajo se iz točk, s faktorjem 2,33. Za ZZZS točka znaša 1,62 evra.
Medicina DANES | ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014
5
Pogled
Laboratorijska MEDICINA
»Smo povsem primerljivi z zahodn
Zelo smo zadovoljni s
sodelovanjem z zdravniki
v naši ustanovi,
pripoveduje predstojnik oddelka za
laboratorijsko diagnostiko v UKC
Maribor
Maksimiljan
Gorenjak.
Tako je na naše vprašanje, kje je slovenska laboratorijska medicina v primerjavi
s tisto v zahodnem svetu, odgovoril specialist biokemik, mag. Maksimiljan Gorenjak, sicer predstojnik oddelka za laboratorijsko diagnostiko v UKC Maribor ter
dolgoletni predsednik Združenja za laboratorijsko medicino, dober poznavalec
razmer po laboratorijih po vsej Sloveniji. Med slabostmi omeni preveliko
razdrobljenost, zato absolutno zagovarja združevanje laboratorijev.
V
zorno organiziran oddelek,
kjer je dogajanje v pravem
nasprotju s tistim na urgenci nadstropje nižje,
ponuja storitve celotnemu sistemu
pod okriljem UKC Maribor. Gorenjak
pove, da so bili prvi v Sloveniji, ki so
imeli ves laboratorij na računalniškem sistemu (LabIS) in s povezavo
z oddelki. Že leta 1996, potem pa so
zaspali, prizna, in ni bilo več možnosti za nadgradnjo. Opremo sicer
6
Medicina DANES | ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014
obnavljajo na pet do sedem let, kot je
to standard, nekatere kose pa imajo
starejše. »To je kar dobro,« oceni specialist biokemik, ki je tudi v skupini,
ki ocenjuje kakovost laboratorijev
na nacionalni ravni in daje mnenja
ministrstvu za zdravje. Opremljenost
posameznih bolnišnic na sekundarni
ravni na splošno ocenjuje kot zelo
dobro. »Seveda pa je drugo vprašanje, ali se v Sloveniji splača, da imajo
bolnišnice, ki niso terciarne, denimo
neko zahtevno tehnologijo določanja imunosupresivov za morda dva
bolnika na leto. O tem naj odločajo
drugi,« meni. Najnovejša pridobitev
je dve leti stara Sysmexova hematološka linija za analizo krvi in drugih
tekočin v hematološkem laboratoriju, ki nam jo tudi s ponosom pokaže.
Kje je slovenska laboratorijska
medicina
»Če govorim o širšem pogledu na
medicina-DANES.si
530
EVROV stane najdražja laboratorijska preiskava
– to je fenotipizacija – za samoplačnike. V UKC
Maribor jih naredijo od 250 do 280 na leto.
Lucija Petavs
nim svetom«
klinično kemijo, smo povsem primerljivi z zahodnim svetom. Ko gremo v globino, pa so nekatere veje nekoliko
podhranjene, denimo pri določenih preiskavah za diabetike,
alergike in revmatike,« prizna mag. Gorenjak. Področje
laboratorijske medicine je sicer ena izmed najbolj, če ne
najbolj, strogo nadzorovanih vej medicine. »Pri presojah
kakovosti so prav laboratoriji tisti, pri katerih takoj vse
'štima'. Tudi z zelo natančnimi zunanjimi nadzori do zdaj
nikoli nismo imeli težav in zapletov, vedno so bili zadovoljni. Veste, kakovost laboratorija je v resnici zelo preprosto meriti. Zanesljivost laboratorijskih rezultatov je to,
čemur sledimo. Zagotoviti moramo natančne podatke, ki
jih zdravnik uporabi pri zdravljenju,« je jasen. Zato je zelo
kritičen do ureditve laboratorijev pri koncesionarjih, kjer
je v skupini za nadzor. »Po zadnjih preverjanjih tistih, ki
so laboratorije prijavili – še vedno delajo tudi neprijavljeni
laboratoriji –, je položaj skrb zbujajoč. Pravzaprav rezultatov sploh ni,« pravi o kakovosti priročnih laboratorijev
v koncesionarskih ambulantah. »Nekateri niti niso poznali
kalibriranja aparata, imeli so zastarele reagente ... Nemogoče, da v takem laboratoriju denimo odkriješ mejnega
bolnika za sladkorno bolezen,« pravi. Veliko pa so videli
tudi zgledno urejenih laboratorijev, v katere koncesionarji
res vlagajo. Razume, da je velika težava koncesionarjev
pavšalni znesek, ki ga izvajalec dobi za laboratorij, zato
v združenju za laboratorijsko medicino podpirajo, da bi
zavarovalnica pri koncesionarjih uvedla plačila na podlagi
izdanih računov ali nekoliko bolj prožen sistem plačevanja.
Laboratoriji oddelka za laboratorijsko
diagnostiko UKC Maribor
Zagotavljanje kakovosti
Je največja laboratorijska enota, ki opravi največ rutinskih preiskav.
Prevladujejo klasične biokemijske preiskave krvi in urina. Laboratorij
ima najnovejšo analitsko opremo, ki omogoča hitro in zanesljivo
izvedbo širokega spektra preiskav. V tem laboratoriju opravljajo tudi
del zahtevnih določitev v kompleksnih bioloških materialih (punktati,
likvor, ledvični kamni).
Osnovna preiskava je avtomatizirano elektroforetsko ločevanje beljakovin, delitev
proteinov v pet osnovnih velikih skupin. Od rezultatov ločbe je odvisno, ali nadaljujejo
preiskave v tem in preostalih enotah laboratorija. Centralni vodi tudi izvedbo funkcijskih
testov (OGTT, očistki in podobno).
Zagotavljanje kakovosti opravljenega dela je moto specialistov medicinske biokemije in zaposlenih v laboratoriju.
Kakovost je povsem merljiva in zato jo preverjajo. Za to
se uporabljajo notranji in zunanji sistemi. »Prve vodijo in
analizirajo sami in tako ugotavljajo morebitne odklone od
kakovosti dela. Zunanji nadzor kakovosti dela pa temelji
na sodelovanju z drugimi institucijami doma in v tujini.
Najmanj štirikrat na leto prejmemo kontrolni material (kri,
serum, urin ali drugo) in opravimo določene laboratorijske preiskave. Rezultate vrnemo pošiljatelju, ki nam nato
posreduje analizo naših rezultatov v primerjavi z drugimi
laboratoriji,« pojasni Gorenjak. Največ kontrol prejmejo od
nemškega združenja za klinično kemijo (RfB-DGKL), ki jim
na podlagi rezultatov, ki ustrezajo njihovim merilom kakovosti, izda certifikate za opravljene preiskave. Ti potrdijo
kakovost dela v laboratoriju. Nekatere druge institucije,
denimo Slovenska nacionalna shema za zunanjo oceno
kakovosti SNEQAS, ki jo vodi Klinični inštitut za klinično
kemijo in biokemijo na Univerzitetnem kliničnem centru
v Ljubljani, certifikatov ne podeljujejo, izdajo pa analizo
rezultatov s komentarji o kakovosti opravljenih storitev.
Cene storitev
Laboratorijska preiskava se obračunava kot sestavni del
hospitalne storitve. »Če so naročniki preiskav racionalni,
je to krasno, če niso, pa ne. A je brez pomena varčevati pri
preiskavi, ki stane 1,5 evra, saj se zmanjšanje naročanja za
denimo 20 odstotkov nikjer ne pozna. Pozna pa se pri teh,
ki stanejo 50 evrov. Vedno se gleda, kje se dejansko lahko
nekaj privarčuje. Po drugi strani pa govorimo o smernicah,
standardih – ko bo kaj narobe, me bodo pa spraševali o
kontroli, torej zakaj nisem kontroliral in naredil stroškov,«
pojasni mag. Gorenjak.
V sklopu oddelka za laboratorijsko diagnostiko, ki opravlja preiskave za potrebe UKC
Maribor, je deset laboratorijev, ki so optimalno organizirani. Najnovejša enota je laboratorij za pretočno citometrijo. Poleg spodaj opisanih so v sklopu oddelka še urgentni,
hematološki, urinski laboratorij ter laboratorij za analizo kovin in toksikološki laboratorij.
LABORATORIJ ZA PRETOČNO CITOMETRIJO
V njem opravljajo celične analize. Krvne
celice in celice imunskega sistema analizirajo v pretočnem sistemu ter merijo
njihove antigenske in fizikalne lastnosti.
Sodobna oprema tega laboratorija
omogoča hkratno določanje šestih
različnih antigenov (osem parametrov) na isti celici. Tako
lahko odkrivamo zelo redke celice v kompleksnih vzorcih,
kot je kostni mozeg.
Opravljajo sicer le štiri preiskave, fenotipizacijo, matične
celice, imunski status in posamezne antigene, in sicer za zdaj le
za oddelke UKC Maribor, največ za Oddelek za hematologijo in
hematološko onkologijo. Razvijajo pa tudi metode za spremljanje celičnega imunskega odziva in programirane celične smrti
(apoptoze). Ker pri analizah uporabljajo veliko reagentov, so
preiskave dolgotrajne in kompleksne, hkrati pa tudi najdražje v
laboratoriju.
12.000
rezultatov na dan
2.800.000
laboratorijskih preiskav
na leto
4.500.000
rezultatov na leto
(ena preiskava lahko da
več rezultatov)
CENTRALNI LABORATORIJ
PROTEINSKI LABORATORIJ
V njem izvajajo tudi zahtevnejše preiskave, kot sta imunofiksacija
in kvantitativno določanje posameznih proteinov. Pomemben del
diagnostike je določitev imunoglobulinov (protiteles) in izoencimov.
Večina metod potrebuje veliko časa ter bolj strokoven in izkušen
kader, kar preiskave podraži.
HORMONSKI LABORATORIJ
V njem opravljajo osnovne in specialne hormonske preiskave,
določajo nekatere vitamine ter prisotnost tumorskih označevalcev.
Določajo lahko tudi koncentracije različnih spolnih hormonov ter hormonov žleze nadledvičnice (kateholamini in njihovi presnovki). Večino
analitov (to so večina hormonskih preiskav, tumorski označevalci,
vitamini) določajo dnevno s pomočjo imunokemijskih metod na avtomatiziranih imunokemijskih analizatorjih, nekatere pa z metodama
ELISA (encimsko-imunski test na trdnem nosilcu) in HPLC.
IMUNOLOŠKI LABORATORIJ
V njem določajo različna avtoprotitelesa za odkrivanje in spremljanje
avtoimunskih bolezni ter medcelične prenašalce (citokine) za spremljanje različnih vnetnih procesov in obolenj. Prisotnost večine avtoprotiteles (ANA, ANCA) določajo stopenjsko z različnimi metodami:
metoda direktne imunofluorescence (IIF), encimski imunski test na
trdnem nosilcu (ELISA) in radialna imunodifuzija (RID). Metode niso
avtomatizirane, delajo ročno in v serijah, zato zmrzujejo en serumski vzorec v več delih.
Lucija B. Petavs
[email protected]
medicina-DANES.si
Medicina DANES | ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014
7
Reportaža
Delovanje 24-urnega laboratorija
Neprekinjena dostopnost labo
V 24-urnem laboratoriju Kliničnega inštituta
za klinično kemijo in
biokemijo UKC Ljub­
ljana vsak dan sprejmejo od dva tisoč do
štiri tisoč vzorcev.
Laboratoriji tega inštituta lahko opravijo okoli
770 različnih preis­kav, v
24-urnem laboratoriju
pa je mogoče dobiti
rezultate 170 različnih
preiskav.
H
odniki največje zdravstvene ustanove v Sloveniji so
vsak dan podobni mravljišču. Skoraj vsak trenutek več
sto ljudi za nekaj trenutkov s prsti trdno
pritiska na pregib roke. Nočejo, da bi na
mestu, kjer so jim pred nekaj trenutki
vzeli vzorec krvi, nastala modrica. Vzorci vseh bolnikov gredo na zahtevane
preiskave v različne laboratorije. Dva
tisoč ali več jih je vsak dan poslanih v
pritličje osrednje stavbe UKC, kjer je
24-urni laboratorij. Je največja enota
Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo (KIKKB), v kateri se
opravljajo urgentne analize vzorcev,
biokemične in hematološke preiskave ter testi za biokemijo koagulacije
krvi. Vsak dan je tam opravljenih okoli
15 tisoč analiz oziroma testov. Znotraj
laboratorija je organiziran tudi sprejem
biološkega materiala za celoten KIKKB.
podatkih o naročniku preiskav in seznam laboratorijskih
preiskav ter informacije o vrsti vzorca: ali gre v odvzemni
epruveti za vzorec z dodanim antikoagulantom ali brez
tega, torej za serumski, plazemski vzorec ali polno kri za
biološko analizo.
Vstopna točka za vse vzorce
Tekoči trak
8
Medicina DANES | ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014
pravi namestnica vodje 24-urnega
laboratorija v UKC, specialistka
medicinske biokemije
Vhod v 24-urni laboratorij spremljajo mehanski zvoki avtomatiziranih naprav. V precej hrupnem glavnem prostoru
v dopoldanskem času dela 22 tehnikov in inženirjev, v
popoldanskem šest, v nočnem pa trije ali štirje. Vsak ima
svojo nalogo, ki se večinoma vrti okoli nadzora nad tekočim
trakom, po katerem potujejo vzorci in v katerega so integ­
rirani analizatorji. A še preden vzorec prispe v analizator,
ima za sabo že več pregledov. Takoj ob laboratorijskem
sprejemu se namreč izvaja plinska analiza krvi, ki je kot
nujna preiskava kazalnik respiratornih, metabolnih ali ledvičnih obolenj ali učinkovitosti terapije s kisikom. Oprav­
ljena mora biti čim prej po odvzemu vzorca arterijske krvi,
zato je tak vzorec po sprejemu v laboratorij analiziran v
15 do 30 minutah. »Plinska analiza se ne dela na 'tekočem
traku', ampak ob laboratorijskem sprejemu vzorcev zaradi
nujnosti in potrebe po hitri analizi. To preiskavo nekateri
oddelki opravljajo sami na podobnih analizatorjih,« pojasnjuje Petra Finderle med zibajočim se vrtenjem epruvet
na mešalniku ob plinskih analizatorjih.
Petra Finderle.
Tjaša Zajc
Vzorci z vseh oddelkov UKC, ambulant
na polikliniki in tudi zunanjih naročnikov, torej drugih slovenskih zdravstvenih zavodov ali zasebnikov, so najprej
sprejeti v manj kot deset kvadratnih
metrov veliki sobi. »Celoten sistem laboratorijskega dela na inštitutu je voden
prek laboratorijskega informacijskega
sistema. Naročniki preiskav, ki z našim
laboratorijem niso povezani z informacijskim sistemom, vzorce pošljejo s priloženimi naročilnicami (napotnicami).
Oddelki znotraj UKC, ki to povezavo
imajo, pa vzorce opremijo z laboratorijsko številko in črtno kodo,« ob vhodu
pojasni namestnica vodje laboratorija,
specialistka medicinske biokemije Petra
Finderle. Črtna koda vsebuje informacijo o demografskih podatkih bolnika,
Z avtomatizacijo
je delo v laboratoriju
poenostavljeno, manj je
človeških napak. Ob morebitni potrebi po dodatnih
preiskavah je lažje
tudi iskanje vzorcev,
medicina-DANES.si
Zaradi visoke ravni avtomatizacije preiskav je veliko poudarka na nadzoru celotnega
sistema. Prostora za trenutek nezbranosti zaposlenih ni.
oratorijskih analiz
sedem dni skladiščijo v hladilnih omarah. »Morebitno poznejše iskanje vzorca je tako poenostavljeno, saj iz laboratorijskega informacijskega sistema lahko dobimo informacijo
o natančnem mestu skladiščenega vzorca. Če so naročene preiskave, ki se delajo v drugih laboratorijih inštituta,
omenjeni aparat vzorec pred skladiščenjem alikvotira. To
pomeni, da naredi tako imenovani sekundarni vzorec, ki
je enakovreden prvemu vzorcu, ter novo epruveto opremi
z ustrezno črtno kodo,« razlaga Petra Finderle.
ROBOTSKA ROKA. Avtomatizirano
razvrščanje in arhiviranje vzorcev.
Tjaša Zajc
Diferenciacija
Tjaša Zajc
AVTOMATIZIRANA LABORATORIJSKA LINIJA.
AVTOMATIZIRANO PIPETIRANJE.
Trije biokemični aparati, povezani v ALS, so namenjeni analizi splošnih biokemijskih preiskav, kot so vrednost glukoze,
elektrolitov, kreatinina, sečnine, bilirubina, encimov (CK,
LDH in podobno). Vsak aparat lahko naredi do 1.800 preiskav na uro.
Na ALS sta tudi dva imunološka aparata za analizo srčnih
označevalcev (troponin, mioglobin, CK-MB), označevalca
sepse prokalcitonin ter drugih testov. »Navedene preiskave so najpomembnejše pri obravnavi bolnikov v urgentnih
in intenzivnih bolnišničnih enotah,« poudarja namestnica
vodje laboratorija, zato morajo dati zanesljive in natančne
rezultate.
V hematološkem delu laboratorija se na treh analizatorjih
določajo hematološki parametri (številčna koncentracija
krvnih celic, koncentracija hemoglobina in podobno) ter
diferencialna krvna slika v vzorcih krvi, odvzetih z antikoagulantom. »Kadarkoli nam analizator da informacijo, da so v
vzorcu patološke celice, ali drugo opozorilo – da je na primer
nizka številčna koncentracija trombocitov –, se pripravi še
krvni razmaz, ki ga izkušeni zaposleni pregledajo pod mikroskopom,« razloži Finderletova. V laboratoriju si prizadevajo,
da bi tudi ta postopek v prihodnosti avtomatizirali.
Tjaša Zajc
Nadzor
Po sprejemu in triažiranju vzorcev
glede na stopnjo nujnosti ter pregledu, ali ustrezajo naročenim preiskavam
za analizo, se vzorci za biokemične in
imunokemične analize postavijo v stojala avtomatizirane laboratorijske linije
(ALS). Opazovanje potovanja vzorcev
po tekočem traku skoraj nostalgično
spominja na opazovanje električnih
vlakcev, s katerimi se igrajo otroci.
Robotska roka vsak vzorec posebej postavi na tekoči trak, na katerem vzorec
potuje prek več nadzornih točk. Tam se
avtomatsko preverijo informacije, zapisane pod črtno kodo vzorca, in s tem
se vzorec usmeri na ustrezni analizator
za opravljanje analiz. Vse to poteka pod
budnim očesom nadzornega laboratorijskega delavca.
Po opravljenih analizah gredo vzorci
znova do vhodno-izhodne enote in nato
na aparat za arhiviranje in alikvotiranje.
Tu se s pomočjo informacij na črtnih
kodah vzorci ustrezno arhivirajo na
natančno označenih stojalih, nato jih
medicina-DANES.si
Tjaša Zajc
Razvrščanje vzorcev
AVTOMATIZIRANA LABORATORIJSKA LINIJA. Med seboj
povezuje dve vstopno-izstopni postaji za vzorce, dve centrifugi, tri biokemične analizatorje in dva analizatorja
za imunokemične teste.
Zanesljivost rezultatov preiskav ni odvisna le od človeškega
dejavnika, ampak tudi od brezhibnega delovanja aparatov.
Vsak dan se preveri mehansko in analitično delovanje analizatorjev. S kontrolnimi vzorci, ki jih pripravi proizvajalec,
se preveri, ali so rezultati vseh analitov v pričakovanih mejah, kar je zagotovilo, da so rezultati analiziranih vzorcev
bolnikov točni.
Zaradi visoke ravni avtomatizacije je veliko poudarka na
nadzoru celotnega sistema, od ALS do posameznih analizatorjev. Razumljivo, zaposleni pri svojem delu bolj ali manj strogo
strmijo v računalnik ali aparat, ki je pod njihovim nadzorom.
Prostora za trenutek nezbranosti ni. Nekaj zaposlenih skrbi
za postanalitični del laboratorijskega dela. To pomeni, da
sproti pregledujejo in potrjujejo rezultate analiz. Dokler so
vzorci kjerkoli na avtomatizirani laboratorijski liniji, lahko
računalniško naročijo tudi ponovitev opravljenih laboratorijskih testov. Takrat jih tekoči trak avtomatsko usmeri na
določen analizator. »Pri pregledu rezultatov so vedno pozorni
na prisotne interference, ki onemogočajo točno določitev
nekaterih laboratorijskih parametrov (hemoliziran vzorec),
ali kritične vrednosti posameznih analitov. V takih primerih
je nujno obvestiti naročnika ter dodati komentar k izvidu,«
pojasnjuje Petra Finderle. Če gre za rezultate vzorcev iz
UKC, so vpisani v e-Izvid in s tem dostopni v vsakem trenutku. In tako se celoten proces konča. Skoraj tam, kjer se
je začel. Pri vpisu v informacijski sistem, pri zdravniku, ki
je preiskavo naročil, in bolniku, čigar obravnava se lahko z
rezultati nadaljuje.
Tjaša Zajc
[email protected]
Medicina DANES | ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014
9
Reportaža
Oddelek za laboratorijske dejavnosti na Onkološkem inštitutu v Ljubljani
V manj kot dveh urah celotni
izvidi za kemoterapije
Sistem
pnevmatičnih tub.
Omogoča,
da biološki
vzorci takoj
potujejo od
odvzemnega
mesta v
laboratorij s
pnevmatsko
cevno pošto.
Katere novosti bodo
spremenile laboratorijsko medicino?
V Oddelku za laboratorijske dejavnosti na Onkološkem inštitutu je
dopoldne izjemno stresno, saj skoraj
80 odstotkov laboratorijskih preiskav
pri bolnikih, ki prihajajo na zdravljenje iz vse Slovenije, naredijo do
enih popoldne. Več kot polovica jih
je namreč ambulantnih bolnikov, ki
prihajajo na preglede, kemoterapije
in radioterapije.
»Vse preiskave napravimo zmeraj
vsaj pol ure prepozno,« se pošali vodja
laboratorija mag. Barbara Možina, ki
je zelo ponosna tudi na delo sodelavk
na odvzemnih mestih krvi in urina v
pritličju. »Večkrat nam bolniki rečejo,
kako prijazno je naše osebje na odvzemnih mestih, in ob tem se človek
res dobro počuti. Zamislite si, koliko
bolniku s tako težko boleznijo pomeni
prijaznost pri rutinskem posegu, kot
je odvzem krvi, ko ga čaka še nadaljnje
težko zdravljenje,« Možinova ne skriva
zadovoljstva. Onkološki inštitut ima
celo sistem pnevmatske cevne pošte,
po katerem poteka transport bioloških
vzorcev od različnih odvzemnih mest
na oddelkih do laboratorija.
Neenakomerno število bolnikov
Število bolnikov, ki potrebujejo laboratorijske preiskave, je zelo neenakomerno porazdeljeno. Ob ponedeljkih
v laboratorij denimo pride povprečno
550 bolnikov, ob petkih 350, v povprečju med tednom okoli 450 na dan.
»Pri tem govorimo o enem bolniku,
enem naročilu in tudi štirih različnih
vzorcih za hematološke in urinske
preiskave, teste hemostaze, preiskave elektrolitov, substratov, encimov,
tumorskih markerjev, ščitničnih
10
Medicina DANES | ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014
Tjaša Zajc
»Zagotovo selitev testiranja določenih laboratorijskih preiskav k bolniku
(POCT), saj rezultati testiranja lahko
vplivajo na takojšnje ukrepanje
zdravnika in nadaljnji potek zdravljenja. Toda to tudi pomeni, da mora
biti glavnina osnovnih laboratorijskih preiskav čim bolj optimalno
integ­rirana v eno. S tega vidika
POCT pomeni dejansko prihranek za
zdrav­stveni sistem. Poleg tega bodo
laboratorijsko medicino v prihodnje
pretresale še genomika, proteomika,
avtomatizacija, robotika, vse, kar nas
je zaznamovalo že v zadnjem času,«
meni mag. Barbara Možina, vodja
Oddelka za laboratorijske dejavnosti
na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.
hormonov in protiteles. V koagulaciji
delamo štiri vrste preiskav, v biokemiji
60, v hematologiji pa osnovni hemogram z diferencialno krvno sliko, pri
urinih pa osnovno urinsko analizo in
urinski sediment,« našteva Možinova.
Laboratorij vsak dan dela do pol šestih
popoldne, vendar 80 odstotkov preiskav opravijo do 13. ure. Približno 60
odstotkov bolnikov je ambulantnih,
iz vse Slovenije prihajajo na radioterapije in kemoterapije. »Bolniki, ki
prihajajo k nam na pregled ali ratio/
kemoterapijo, navadno zjutraj oddajo
kri in počakajo na rezultate laboratorijskih preiskav, ki so zdravniku v pomoč pri usmeritvi bolnika v nadaljnje
postopke zdravljenja ali diagnostike.
Posledice zdravljenja onkoloških bolnikov s citostatiki in drugimi zdravili
ali obsevanjem so tudi mielosupresija
kostnega mozga in pojav akutnih nevtropenij ter nefro- in hepatotoksični
neželeni učinki, ki so lahko vzrok za
podaljševanje intervalov med aplikacijama kemoterapije in/ali celo vzrok
zmanjšanja odmerka citostatikov. Na
podlagi kliničnega pregleda in laboratorijskih izvidov zdravnik odobri zdravilo v lekarno, kjer se pripravi terapija.
Bolnik gre takoj v dnevno bolnišnico
in prejme kemoterapijo,« razlaga Možinova. Kot pravi, so ta čas, ko bolnik
čaka na laboratorijske izvide, izjemno
skrajšali tako, da lahko v manj kot
dveh urah zagotovijo večino izvidov za
bolnike na kemoterapiji. Treba pa je
tudi vedeti, da v tem času hkrati dela
od 13 do 15 ambulant,« razloži.
Kadri
Možinova pove, da se je število laboratorijskih preiskav v zadnjih šestih
letih povečalo kar za 40 odstotkov. Vse
to povečanje jim uspe izvesti z enakim
številom kadra, zaradi reorganizacije
in avtomatizacije večjega dela laboratorijskih procesov. Z laboratorijskim
informacijskim sistemom, enotnim
vodenjem in vzpostavitvijo sistema za
zagotavljanje kakovosti so izboljšali
učinkovitost in kakovost laboratorijskih procesov ter skrajšali čas od
naročila do izvida. Vse to pa vodi k bolj
kakovostni obravnavi bolnikov. Osnovnih rutinskih preiskav je v laboratoriju
narejenih skoraj dva milijona na leto.
Nabor preiskav namreč pri njih ni tako velik kot po drugih terciarnih ustanovah, saj je prilagojen specifičnim
potrebam zdravljenja na Onkološkem
inštitutu.
Od 24 zaposlenih v laboratoriju so
štirje specialisti medicinske biokemije,
ena analitičarka – magistra farmacije,
šest je diplomiranih inženirjev laboratorijske biomedicine, potem pa še 13
srednjih laboratorijskih tehnikov.
Serumski tumorski markerji
V pogovoru o preiskavah, ki jih izvajajo v Oddelku za laboratorijske dejavnosti, se dotaknemo tudi serumskih
tumorskih markerjev, ki so namreč
že dodobra zajadrali v komercialne
vode. Čeprav so rutinsko na voljo, so
serumski tumorski markerji specialni
testi, ki naj bi se merili kot pomoč pri
postavitvi diagnoze, oceni prognoze,
vodenju zdravljenja ter spremljanju
bolezni med zdravljenjem in po tem.
Mag. Barbara Možina pove, da so na
Onkološkem inštitutu rezultati tumorskih markerjev uporabljeni tako, kot je
treba in za pravi namen, po evropskih
in svetovnih priporočilih. Sicer med
imunokemičnimi preiskavami na Onkološkem inštitutu poleg tumorskih
markerjev izvajajo še preiskave vseh
ščitničnih hormonov in protiteles.
»Preiskav za tumorske markerje ne
bi bilo treba delati nobenemu zdravstvenemu domu, saj niso namenjene
presejanju zdrave populacije in odkrivanju bolezni, temveč izključno
spremljanju zdravljenja in eventualnih
odkritij ponovitve bolezni,« razloži
Možinova. Tumorski markerji namreč
nimajo specifike in napovedne moči
za napoved tumorja, kar bi bilo sicer
izjemno priročno.
Diagnostične lastnosti serumskih
tumorskih markerjev
»Koliko je laboratorijski test klinično
uporaben, je odvisno od njegovih diagnostičnih lastnosti, denimo diagnostične specifičnosti, občutljivosti, pozitivne in negativne napovedne vrednosti. »Idealen test ima 'vsaj' 95-odstotno diagnostično specifičnost in občutljivost. Pri specifičnosti to pomeni, da
ima zelo malo lažno pozitivnih, in pri
občutljivosti, da ima zelo malo lažno
negativnih rezultatov. Temu je treba
slediti. Če pa imamo diagnostični test
denimo s specifičnostjo 50 in občutljivostjo 50 odstotkov, lahko zdravega od
bolnega ločimo z metanjem kovanca,«
je slikovita naša sogovornica. Serumski tumorski markerji lahko koristno
prispevajo k obravnavi bolnika, je
pa zavedanje o njihovih omejitvah
bistvenega pomena pri interpretaciji
rezultatov. Neustrezno naročanje ima
tudi finančne posledice, saj v primeru
lažno pozitivnih rezultatov povzročajo
dodatne, drage nepotrebne diagnostične postopke, ki so lahko tudi povezani
z resnimi neželenimi zapleti. Neustrezno interpretiran laboratorijski rezultat lahko pri bolniku povzroči tudi
dodaten strah in nepotrebno paniko,
v primeru lažno negativnega rezultata
pa lahko upočasni postavitev pravilne
diagnoze in zdravljenje. »Danes ni niti
enega serumskega tumorskega markerja, ki bi bil organsko specifičen, to
pomeni, da bi ga izločal samo en organ
in po možnosti takrat, ko bi šlo za
maligno obolenje, in da bi bila koncentracija markerja sorazmerna velikosti
tumorja ali pa razširjenosti bolezni,«
razloži sogovornica in opozori, da se
je treba zavedati, da so testi, kot je tumorski marker, izjemno dragi, denimo
desetkratne vrednosti testa za glukozo,
kreatinin ali elektrolite.
Lucija B. Petavs
[email protected]
medicina-DANES.si
www.healthcare.siemens.com/laboratory-diagnostics
ADVIA Chemistry XPT in
ADVIA Centaur
XPT
Analizatorja ADVIA Chemistry XPT in ADVIA Centaur XPT z naborom več kot
180 testov združujeta možnosti obsežnega rutinskega in poglobljenega
testiranja širokega spektra bolezenskih stanj. Njun skupen nabor testov zajema
vse od splošnih biokemijskih preiskav do preiskav na prepovedane droge,
kardiološkega in onkološkega testiranja ter testiranja infekcijskih bolezni.
ADVIA Chemistry XPT
• Obsežen nabor testov pokriva testiranje s področja splošne biokemije,
poglobljenega testiranja, proteinov, TDM in testiranja na prepovedane
droge;
• na voljo je 117 testov v različnih velikostih reagenčnih kompletov; z
možnostjo uporabe koncentriranih reagentov;
• kapaciteta analizatorja je 2400 testov/uro (1800 fotometričnih in 600 ISE);
• enak sistem reagenčnih kartuš na različnih tipih analizatorjev iz skupine
ADVIA Chemistry;
• možnost razširitve nabora testov z integracijo preko odprtih kanalov.
ADVIA Centaur XPT
• Obsežen nabor z več kot 70 testi pokriva možnost testiranja s področij od
kardiologije, onkologije do reproduktivne endokrinologije, ščitničnih in
infekcijskih bolezni, vključujoč HIV;
• možnost implementacije novih, inovativnih testov s pomočjo tehnologije,
ki temelji na uporabi akridinijevega estra (AR);
• možnost prenosa med vzorci (carryover) zaradi uporabe nastavkov za
pipetiranje ni mogoč, posebej relevantno pri testiranju infekcijskih bolezni;
• reagentni so pripravljeni za uporabo (ready-to-use) in na voljo v enakih
reagenčnih kartušah na različnih tipih analizatorjev iz skupine ADVIA
Centaur.
Answers for life.
Reportaža
Laboratoriji splošnih zdravstvenih domov
Skriti potencial za bolj zdravo populacijo
Večina ljudi se z odvzemom krvi srečuje v laboratorijih splošnih zdravstvenih domov. Ti laboratoriji
po mnenju stroke dajejo bolj zanesljive rezultate kot aparati za diagnostiko ob pacientu. Imajo pa
še dodaten potencial: če bi se v njih pridobljeni izvidi zbirali bolj sistematično, na ravni države, bi
to omogočilo raziskovanje zdravja populacije.
V stroki se krešejo mnenja v zvezi
s primerljivostjo rezultatov, oprav­
ljenih na dražjih, specializiranih
aparatih v večjih laboratorijih in
manjših, priročnih diagnostičnih
napravah zasebnikov. Kot pravi
direktor ZD Kamnik Sašo Rebolj,
so problematična dvojna merila za
majhne in večje laboratorije. Kriti­
čen je tudi vodja laboratorija v ZD
Kamnik Tomaž Vargazon. »Mi bele­
žimo čas od odvzema do analize. Pri
analizi hemograma to ni odločilnega
pomena. Pri nekaterih biokemijskih
preiskavah pa je, če vzorci stojijo
predolgo, bolje, da rezultatov sploh
ni,« pojasnjuje Vargazon. Ob tem
opiše nadzor nad večjimi laboratori­
ji z dovoljenjem za delo: »Ob inšpek­
ciji se lahko preverja tudi 11 let star
izvid. Za tisti dan moramo dokazati,
da so analizatorji delali pravilno, da
smo naredili vse kontrole kakovosti,
vedeti moramo povedati, s kateri­
mi reagenti smo delali, in podobno.
Mali laboratoriji tega gotovo nima­
jo.« Tudi direktorica ZD za študente
mag. Irena Kirar Fazarinc je do se­
danjih razmer na področju laborato­
rijev kritična: »Ureditev nadzora ni
sledila razmahu zasebnega sektorja,
zato so v sistem postopoma vstopale
neverificirane metode. Zdaj na tere­
12
Medicina DANES | ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014
Pri nekaterih
biokemijskih
preiskavah
je, če vzorci
stojijo predolgo, bolje,
da rezultatov
sploh ni,
pravi vodja
laboratorija v
Zdravstvenem
domu Kamnik
Tomaž Vargazon.
10–15
odstotkov bolne študentske
populacije se odkrije s sistematskimi pregledi.
Tjaša Zajc
Višja kakovost večjih
laboratorijev
Tjaša Zajc
M
ed 101 laboratorijem
za medicinsko bioke­
mijo, ki ima dovoljenje
za delo ministrstva za
zdravje, jih je okoli 50, ki delujejo
v zdravstvenih domovih. Večinoma
opravljajo preiskave za potrebe v
zdravstvenih domovih zaposlenih
zdravnikov, manjše število prei­
skav naročijo samoplačniki, nekaj
preis­kav naredijo za zunanje naroč­
nike – koncesionarje. Obiskali smo
laboratorij v Zdravstvenem domu
(ZD) Kamnik in v ZD za študente
v Ljubljani. Oba sprejmeta od 100
do 200 vzorcev na dan, poleti po­
lovico manj. Kot zagotavljata vodja
laboratorija ZD za študente Simona
Kuzma in vodja laboratorija ZD Ka­
mnik Tomaž Vargazon, bi splošni
laboratoriji načeloma lahko opravili
več preiskav, kot jih zdaj. Zunanjih
naročil je manj, kot bi jih lahko bilo,
tudi zaradi povečevanja števila anali­
zatorjev za diagnostiko ob pacientu,
ki jih uporabljajo koncesionarji.
LABORATORIJ ZD ZA ŠTUDENTE. Vsak dan analizira okoli 150 vzorcev.
nu vlada precejšen kaos.« Pravila o
delovanju laboratorijev so natančno
opredeljena v Pravilniku o pogojih,
ki jih morajo izpolnjevati laborato­
riji za izvajanje preiskav na podro­
čju laboratorijske medicine. Vendar
ukrepov ob neupoštevanju pravil ni.
Če težava nima statistične
številke, ne obstaja
Zdravstveni dom za študente po­
meni posebnost med zdravstvenimi
zavodi. Ustanovilo ga je ministrstvo
za zdravje, ne lokalna skupnost,
obenem ga večinoma obiskuje zelo
specifična populacija, študenti. Tudi
če nimajo zdravstvenih težav, sem
pridejo vsaj na sistematski pregled.
Mag. Irena Kirar Fazarinc omenja,
da se s preventivnimi pregledi odkri­
je od deset do 15 odstotkov bolnih.
Zaradi sistematskih pregledov in za­
nesljivega laboratorija ima ta zdrav­
stveni dom dragocene informacije
o mladih, ki bi lahko bili zanimivi
in pomembni za javnozdravstvene
analize in spremljanje zdravstvenih
trendov v tej populaciji. Podoben
potencial imajo na ravni širše popu­
lacije zdravstveni domovi, ki delu­
jejo na področju posameznih občin.
Vendar ta potencial ni izkoriščen.
Ker ni ustrezne zakonske ureditve,
se podatki o bolnikih ne beležijo in
zbirajo sistematično. Tako se jav­
nozdravstvene analize na nacionalni
ravni ne izvajajo, to pa je nesmotrno.
Če ima država veliko verodostojno
zbranih podatkov, lahko s kakovo­
stnimi analizami pridobi več in­
formacij za pravočasno, predvsem
pa pravilno pripravo zdravstvenih
ukrepov, omenja Kirar Fazarinčeva.
Tjaša Zajc
[email protected]
medicina-DANES.si
Reportaža
Našim pacientom
vedno poskušamo
svetovati. Sploh, če ima
bolnik patološke izvide, ga
ne pustiš z izvidom
brez razlage,
pravi vodja laboratorija in specialistka
medicinske biokemije mag.
Mojca Bilač Krašnja.
NAJVEČJI ZASEBNI LABORATORIJ PRI NAS.
Tjaša Zajc
Adria lab, ki je del mednarodne mreže laboratorijev
Synlab, je največji zasebni laboratorij v Sloveniji.
Prednosti zasebnega laboratorija Adria lab
Brez javnih razpisov, dolgotrajnih
odobritev in nepotrebnega čakanja
Laboratorij Adria lab je na slovenskem trgu že 20 let. V primerjavi z drugimi, javnimi laboratoriji ima prednost, ki vodji prihrani marsikateri siv las. Ker gre za zasebni laboratorij,
ki je del mednarodne mreže laboratorijev Synlab, lahko po lastni presoji zamenjujejo
opremo, zaposlujejo nove kadre in sprejemajo druge podobne odločitve.
O
b pol osmih zjutraj je v kleti
poslovne stavbe Lesnina na
Parmovi živahno. Laboratorijski aparati zasebnega
laboratorija Adria lab v prostorih na
koncu hodnika desno že brnijo. Čas
je za prve analize bioloških vzorcev.
Več zaposlenih diplomiranih inženirjev
laboratorijske biomedicine, tehnikov,
tudi vodja laboratorija, ki je specialistka medicinske biokemije, je običajne
obleke že zamenjalo za bele uniforme.
Dolgolaske so lase spele v čop in vsi so
pripravljeni za prve analize.
14
Medicina DANES | ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014
Naročniki
Zahvaljujoč temu zasebnemu laboratoriju, je delo marsikaterega zasebnega zdravnika lažje: Adria lab
zanesljive rezultate zagotavlja več
kot 200 rednim naročnikom, hkrati
ima tudi lastno kurirsko službo, ki
vzorce od zdravnikov prepelje v laboratorij in nato dostavi rezultate.
Zdravnikom pri tem ni treba skrbeti, da bi imeli svoje merilnike za
preiskave ob bolniku, o zanesljivosti
katerih se krešejo strokovna mnenja. Ker nimajo lastnega priročne-
ga laboratorija, se jim tudi ni treba
ukvarjati z dolgotrajnimi postopki
njegove registracije in pridobivanja
dovoljenja za delo.
Preiskave
Delo v Adria labu je za zaposlene
dinamično: vsi imajo certifikat za
odvzem krvi, poleg tega vsi obvladajo še druga področja dela, bodisi
analizo urina, hemograma bodisi
biokemične preiskave. Zato so vsak
teden na drugem delovnem mestu.
Preverjanje rezultatov je nivojsko.
Vsak poskrbi za svoje področje, nato
specialistka rezultate pregleda. Ko
se izvid natisne, ga znova preverijo.
Ker je večina naročil zunanjih, jih
je veliko zapisanih na papirju, zato
je potrebna velika natančnost pri
vpisovanju podatkov v laboratorijski
informacijski sistem. Se pa čedalje
več naročnikov odloča za elektronsko izmenjavo podatkov.
Vse več fizičnih oseb
Zadnja leta je vse več samoplačnikov, ki v laboratorij pridejo po lamedicina-DANES.si
Bolniku se vedno svetuje
Določeno razlago izvida lahko dobijo tudi v Adria labu. »Danes je
moderno pregledovanje tumorskih
Zadnja
leta
je vse več
samoplačnikov, ki v
laboratorij
pridejo po
lastni presoji.
Na začetku
je bilo takih
preiskav okoli
15 odstotkov,
danes jih je
že 25.
Tjaša Zajc
stni volji. Na začetku je bilo takih
preiskav okoli 15 odstotkov, danes
jih je že 25. Leta 2010 je bila v Celju
ustanovljena podružnica Adria laba,
v kateri so trije zaposleni. Kot pravi
specialistka medicinske biokemije
in vodja laboratorija Mojca Bilač
Krašnja, si ljudje želijo pomagati
sami in zaradi spleta ter večje ozaveščenosti želijo čedalje več. »Včasih
preprosto ne vedo več, na koga bi se
obrnili. Če jim zdravnik ne napiše
napotnice za laboratorij, pridejo sami do nas. Včasih jih zanimajo tudi
preiskave, ki se v Sloveniji ne izvajajo, in potem jim pomagamo poiskati
laboratorij, ki bi jih lahko opravil,«
omenja specialistka. Opozori tudi na
dilemo, ki se ob tem pojavlja: »Če
bolnika zavrnemo, se bo odpeljal
do naslednjega laboratorija, tudi v
Celovec ali Zagreb, kjer je 20 zasebnih laboratorijev. Tako po eni strani
storitve lahko dobijo doma, po drugi
strani pa se postavlja vprašanje, kaj
bodo potem počeli s temi rezultati
brez ustrezne interpretacije.«
označevalcev. A če ljudje ne poznajo ozadja,
če ne vedo, kaj z rezultati, je takšno testiranje
bolj škodljivo kot koristno. Našim bolnikom
poskušamo svetovati. Ljudje čedalje več pričakujejo in tu se jim želimo približati. Sploh,
če ima bolnik patološke izvide, ga ne pustiš
z izvidom brez razlage,« pravi Mojca Bilač
Krašnja. Nekaj je tudi takšnih, ki si želijo že
zelo eksotičnih raziskav, zato Adria lab določene vzorce pošilja tudi v tujino ali druge
specifične laboratorije. Za zdaj je takih le
nekaj vzorcev na teden.
Tjaša Zajc
[email protected]
Pogovor
mag. Evgenija Homšak, predsednica Združenja za klinično kemijo
in laboratorijsko medicino
»Specialist medicinske biokemije je pr
»Težava naše stroke je v tem, da smo premalo
prepoznavni in še zmeraj nismo avtomatsko
reguliran poklic v zdravstvu, kot so denimo
zdravniki in medicinske sestre,« pravi mag.
Evgenija Homšak, specialistka medicinske biokemije ter predsednica Slovenskega združenja za
klinično kemijo in laboratorijsko medicino.
P
rofesionalno združenje je
osnova delovanja laboratorijske medicine, saj združuje vse
strokovnjake s tega področja.
Skrbi za izobraževanje svojih približno
280 članov. Več kot polovica članov ima
univerzitetno izobrazbo, 80 je specialistov kot nosilcev stroke z opravljeno še
dodatno štiriletno specializacijo, med
njimi jih je veliko tudi magistrov in doktorjev znanosti. To je zelo heterogena
skupina kompleksnih strokovnjakov,
katerih znanje posega tako na področje
poznavanja patofizioloških procesov
kot sposobnosti analitike posameznih
parametrov, ki se kažejo v bioloških materialih. V združenju so tudi inženirji
in tehniki. Organizirajo najmanj štiri
strokovna izobraževalna srečanja na
leto, seminarje za tehnike in inženirje,
vsaki dve leti mednarodno konferenco
o kakovosti, vsaka štiri leta pa mednarodni Slovenski kongres klinične kemije.
Povezujejo in združujejo se tudi v okviru
evropskega in svetovnega združenja za
klinično kemijo.
Položaj vašega poklicnega profila
danes ni ustrezen?
Naša težava je v tem, da smo premalo
prepoznavni in po drugi strani še zmeraj nismo avtomatsko reguliran poklic
v zdravstvu, kot so denimo zdravniki in
medicinske sestre. Položaj našega specialista kot nosilca stroke v slovenskem
prostoru še zmeraj ni takšen, kot bi si
ga zaslužil. Moram poudariti, da nam
je uspelo doseči ekvivalent standarda,
to pomeni, da je naša specializacija že
enakovredna specializacijam drugje v
Evropi in na podlagi tega smo pridobili
tudi certifikat »The European specialist
in laboratory medicine« ter možnost vpisa v register evropskih specialistov EC4.
Kaj je naslednji cilj?
Avtomatsko priznanje poklica poskušamo doseči tudi v okviru evropskega
združenja za klinično kemijo in znotraj
sprememb direktive o profesionalnih
kvalifikacijah, ki je zdaj zelo aktualna.
Na podlagi skupnega izobraževalnega
sistema, ki bi ga potrdila vsaj tretjina
16
Medicina DANES | ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014
članic Evropskega združenja za klinično
kemijo in laboratorijsko medicino, bi
lahko formalno na evropski ravni dosegli
status avtomatsko reguliranega poklica.
Tako bi slovenski specialist dokazoval, da
je njegov študij enakovreden, da lahko
zagotavlja ustrezno kakovost, varnost
pacienta, ker omogoča enako kakovostno storitev kjerkoli v Evropi. Z našimi
vladnimi institucijami smo že dosegli
konsenz, podpisali smo ustrezen dokument, ki dokazuje, da je naš izobraževalni
sistem ustrezen evropskemu. Do končnega cilja nas ločujejo samo še doseženi
podpisi teh dokumentov s strani drugih
evropskih nacionalnih združenj.
Se to, da niste reguliran poklic, pozna
tudi v klinični praksi?
Ne, strokovno delamo na zelo visoki ravni. Prva stopnja v prizadevanjih uvajanja
akreditacije v Sloveniji je bila, ko smo
pripravili pravilnik o minimalnih pogojih
laboratorija, da lahko dobi dovoljenje za
delo. Imamo komisije, imenovane pri
ministrstvu za zdravje, ki ocenjujejo
laboratorije na podlagi tega pravilnika.
Zahteva ustrezne prostore, kakovost
dela, nadzor kakovosti, kader. Težava
nastane, kadar se odloča o pravicah in
položaju naše stroke, tam pa smo preslišani in spregledani. Ko gre denimo za
kompetence, plačni sistem, kar je sicer
področje urejanja zbornice in sindikatov.
Ko govoriva o kakovosti laboratorijev
– veliko naj bi bilo tudi takih, ki ne
ustrezajo standardom.
Ministrstvu smo predlagali oblikovanje
javne mreže laboratorijev, na podlagi katere bi stroka lažje zagotavljala ustrezno
delovanje vsakega laboratorija. Veliko jih
je, ki ne ustrezajo, toda to bi se lahko tudi
hitro uredilo tako, da bi denimo postali le
odvzemna mesta, material pa bi v analizo
pošiljali samo v določene centre. Tako bi
prihranili tudi dosti denarja. Določene
države so to mrežo že naredile in racionalizirale sistem. Moram pa poudariti, da
smo z uvedenimi pregledi laboratorijev
na podlagi omenjenega pravilnika, danih
ugotovitev ter izvedenih ukrepov raven
laboratorijev občutno dvignili. Labora-
torij s potrdilom o dovoljenju za delo
zagotavlja zaupanja vredne rezultate.
Obstaja standard o številu preiskav,
frekvenci in podobno?
Ne, tega ni. Če bi nam uspela regijska
ureditev, bi bilo že veliko. Vpliv občin in
drugih dejavnikov namreč še dodatno
oteži stvar.
V laboratorijih primanjkuje kadra?
Specialistov je, kot sem že omenila, 80,
torej jih je v slovenskem prostoru za zdajšnje število laboratorijev premalo. Absolutno pa bi se dalo število laboratorijev
zmanjšati. Vsak laboratorij mora imeti
specialista biokemika, da lahko obratuje.
Za določene je veljala začasna rešitev, da
lahko imajo nadzorne specialiste. Po tem
prehodnem obdobju petih let pa bi moral
vsak laboratorij imeti zaposlenega specialista, morda ne v celoti, če to dovoljuje
njegova majhnost v smislu obsega storitev
in dejavnosti. Laboratorije pa bi morali,
medicina-DANES.si
Naša glavna naloga je, da dajemo zaupanja vredne rezultate,
in s tem nosimo veliko odgovornost.
remalo prepoznaven poklicni profil«
klinik tisti, ki ima vse niti v rokah, bolnika pred seboj in
vodi svojo klinično obravnavo. Pomembno je tudi, da se
spremeni miselnost zdravnikov o naši stroki, saj se marsikdo
ne zaveda, kdo smo, kaj je v ozadju našega dela, in zato je
tudi to sodelovanje slabše.
Velik izziv je tudi proces harmonizacije
metod.
Na žalost je v laboratorijski diagnostiAbsolutno bi se
ki, ker je veliko proizvajalcev različnih
število laboratorijev
analizatorjev, hiter razvoj tehnologije
dalo zmanjšati,
in znanosti, tudi veliko različnih mepravi mag.
tod. Seveda si prizadevamo za harmoEvgenija Homšak,
nizacijo. Tudi referenčna območja
specialistka medicinske biokemije ter
oziroma priporočene vrednosti se
predsednica Slovenskega združenja
spreminjajo odvisno od metode, ki
za klinično kemijo in
laboratorijsko medicino.
jo uporabljaš.
Kako sicer v laboratorijski medicini sprejemate nove metode?
Vsaka metoda ima svoje omejitve. Vsako
novo stvar je treba absolutno spoznati in
to najlažje storiš, če jo lahko primerjaš z nečim, kar že obstaja. Ali pa presojaš na podlagi
nekih novih kliničnih študij. Moraš pa imeti jasne
primere, pri katerih pričakuješ, da se bo določen
parameter pozitivno odzval, in tako denimo vrednotiš to metodo. Tehnologija in razvoj stroke gresta izredno
hitro naprej. Tudi mi moramo biti, tako kot so zdravniki,
do določene meje zadržani, po drugi strani pa moramo biti
dovolj odprti do novih tehnologij.
Lucija Petavs
Pogosto ste prav vi prvi »filter«.
Naša glavna naloga je, da dajemo zaupanja vredne rezultate,
in s tem nosimo veliko odgovornost. Skeptiki moramo biti
do te meje, da hočemo imeti vse dokazano, potrjeno in pod
nadzorom.
še posebej, če želimo znižati stroške, konsolidirati,
kjer bi se dalo in kjer bi bilo smiselno.
Že vaši kolegi so opozorili, da je veliko težav tudi
z obračuni laboratorijskih storitev.
Interes je, da bi se plačevalo samo za storitve v laboratorijih, ki imajo dovoljenje za delo. To pomeni, da
plačaš samo storitve, ki dajo zaupanja vredne rezultate,
in to zagotavlja le tak laboratorij, ki ima zagotovljene
minimalne standarde. Vendar je to področje, ki bi ga
moralo obravnavati in upoštevati ministrstvo za zdravje, kadar gre za racionalizacijo stroškov v zdravstvu.
medicina-DANES.si
Kako ocenjujete vrednost strokovnega profila
specialista biokemika v kliničnem procesu? Navsezadnje ste mojstri interpretacije rezultatov
preiskav. Kakšen je vaš odnos z zdravniki?
Za zdaj smo še zmeraj bolj ali manj servisna dejavnost.
Izvesti moramo naročeno. Seveda je sodelovanje med
klinikom in kliničnim biokemikom zelo pomembno
tako z vidika svetovanja pri naročanju preiskav kot pri
njihovi interpretaciji. Toda tovrstnega sodelovanja
je vsekakor še zmeraj premalo. Premalo je timskega dela, kjer bi bil specialist laboratorijske medicine
samodejno vključen v proces. Še vedno pa je seveda
Kako širok pojem je laboratorijska napaka?
To je zelo širok pojem. Laboratorijska napaka je lahko pred
analitiko, med analitiko in po analitiki. Največ napak se
zgodi, še preden material sploh pride do laboratorija. Denimo zamenjava identifikacije bolnika, neustrezno odvzet
material, uporabljena embalaža, neustrezen antikoagulant ...
Težava je, ker tega laboratorij ne more povsem nadzorovati.
Prek zapisov sledenja ugotovljenih predanalitskih napak
poskušamo vplivati na izboljšanje predvsem z izdajanjem
navodil, organiziranjem izobraževanj za medicinske sestre o pravilnem odvzemu ter možnih vplivih na odvzet
kakovosten vzorec in s tem na (ne)ustrezen rezultat. Tudi
tu želimo sodelovati, da se ne bi dogajale napačne interpretacije rezultatov.
V oddelku za laboratorijsko diagnostiko v mariborskem
UKC vodite hormonski in imunološki laboratorij. Katere so trenutne novosti?
Uvesti želimo nove parametre na področju uravnavanja
hipertenzije, ki jih naš laboratorij še nima. Trenutno edini v
Sloveniji rutinsko določamo anti-Müllerjev hormon (AMH)
za oceno ovarijske rezerve pri ženskah. Na področju zelo
kompleksne diagnostike avtoimunskih bolezni preizkušamo
nove metode, ki bi zožile ali nadomestile izbor metod, ki
jih uporabljamo.
Lucija B. Petavs
[email protected]
Medicina DANES | ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014
17
Pogovor
doc. dr. Ivica Avberšek Lužnik, predsednica Zbornice laboratorijske
medicine Slovenije
V tujini izvajalci
laboratorijskih preiskav,
ki nimajo organiziranega
laboratorijskega procesa po
predpisanih standardih, ne
dobijo finančnih sredstev,
pravi doc. dr.
Tjaša Zajc
Ivica Avberšek
Lužnik.
»Smo za pregledne modele organizacije
in plačevanja laboratorijskih storitev«
Laboratorijska medicina je integralni del zdravstvene oskrbe bolnikov. Vključuje štiri veje, klinično
biokemijo, mikrobiologijo, transfuziologijo in patohistologijo. Gre za zelo široko in strokovno
zelo pomembno ter diagnostično uporabno področje pri zdravstveni obravnavi bolnika, pojasnjuje predsednica Zbornice laboratorijske medicine Slovenije doc. dr. Ivica Avberšek Lužnik.
Č
e kot direktor zdravstvenega
zavoda preveč omejuješ laboratorijsko diagnostiko, lahko
hitro preveč plačaš za terapijo.
Če zdravnik pravočasno naroči ustrezen
nabor laboratorijskih preiskav, lahko ciljano zmanjša vpliv določenih dejavnikov
tveganja in uvede učinkovito terapijo, je
sogovornica poudarila ob začetku pogovora, v katerem smo se osredotočili na
trenutno ureditev in problematiko laboratorijske dejavnosti.
Ali imate, ko sami potrebujete laboratorijske preiskave, pomisleke v
18
Medicina DANES | ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014
zvezi s tem, v kateri laboratorij bi se
odpravili?
V vlogi bolnika si želim, da preiskave mojih bioloških vzorcev opravijo v laboratoriju z dovoljenjem za delo oziroma v
akreditiranem laboratoriju. Ti laboratoriji
so urejeni po pravilniku, katerega zahteve
morajo laboratoriji izpolnjevati za delo na
področju laboratorijske medicine (UrL RS
64/04, op. a.). Veliko priročnih laboratorijev v ambulantah koncesionarjev še ne
izpolnjuje zahtev omenjenega pravilnika.
Odbor za zasebno dejavnost pri zdravniški
zbornici se je spomladi povezal z nami,
da bi s pomočjo specialistov medicinske
biokemije uredil to kritično področje testiranja v ambulantah zasebnikov. Osebno to odločitev odbora zelo podpiram in
pozitivno ocenjujem.
Kje je težava? Tudi aparature, ki jih
uporabljajo koncesionarji, morajo biti zanesljive pri dajanju rezultatov.
Enako kot aparati za samokontrolo.
Načeloma je to res, toda uporaba vsake
aparature, večje ali manjše, zahteva nadzor nad delovanjem. Ta nadzor pomeni
izvajanje niza postopkov in ukrepov, torej sistem notranje in zunanje kontrole kakovosti. Za pravilno izvajanje teh
postopkov so usposobljeni laboratorijski delavci, tehniki, inženirji, analitiki
in specialisti medicinske biokemije. V
ambulanti koncesionarja pa te aparature upravljajo medicinske sestre, ki niso
vešče laboratorijskega dela. Potrebno je
dodatno usposabljanje. Uvajanje sistema
kakovosti sicer pomeni strošek za koncesionarja, vendar mu zagotavlja varnost
rezultatov hitrega testiranja.
Kako je mogoče, da laboratoriji brez
dovoljenja za delo brez sankcij še naprej delajo?
Tu so na potezi ministrstvo in inšpek- „
medicina-DANES.si
Zaupajte sistemom Accu-Chek ,
saj jih odlikuje dosledna točnost
®
Dx21092014
1,2,3
Viri
1. Freckmann, G., et al. System Accuracy Evaluation of 27 Blood Glucose Monitoring Systems according to DIN EN ISO 15197. Diabetes Technology & Therapeutics 12 (3) 2010.
2. Freckmann, G., et al. System Accuracy Evaluation of 43 Blood Glucose Monitoring Systems for Self-Monitoring of Blood Glucose according to DIN EN ISO 15197. Journal of Diabetes Science and Technology Volume 6, Issue 5, September 2012.
3. Brazg R, Klaff L, Parkin C. Performance Variability of Seven Commonly Used Self-Monitoring of Blood Glucose Systems: Clinical Considerations for Patients and Providers. J Diabetes Sci Technol. 2013;7(1):144–52.
Za več informacij o izdelkih Accu-Chek obiščite spletno stran www.accu-chek.si.
Experience what’s possible.
ACCU-CHEK, ACCU-CHEK AVIVA, ACCU-CHEK AVIVA NANO, ACCU-CHEK MOBILE in ACCU-CHEK FASTCLIX
so zaščitene blagovne znamke družbe Roche. © 2014 Roche Diagnostics
Roche farmacevtska družba d.o.o.
Vodovodna cesta 109
1000 Ljubljana
Pogovor
... »Smo za pregledne modele organizacije in plačevanja laboratorijskih storitev«
Stroški za področje laboratorijske
medicine znašajo okoli pet odstotkov
vseh izdatkov za zdravstvo. Koliko bi
lahko ta strošek znižali, če ne bi bilo
podvajanj?
Vprašanje podvajanja preiskav je povezano z različnimi dejavniki v procesu
naročanja in izvajanja preiskav. Glavni
razlog za to problematiko izvira iz nivojske ureditve laboratorijske dejavnosti.
V praksi to pomeni delitev na primarno,
sekundarno in terciarno raven, ki je vezana na dva različna načina financiranja.
Primarno raven financirajo občine, stroški za sekundarno in terciarno raven pa se
pokrivajo s sredstvi iz državne blagajne.
Ta ureditev zavira povezovanje primarne
in sekundarne ravni laboratorijske dejavnosti ter stimulira podvojevanje laboratorijskih naročil, ker ravni nista povezani
z informacijskimi sistemi. Bolniki prihajajo s primarne na sekundarno raven,
za njihovo obravnavo so laboratorijske
preiskave potrebne, zato jih zdravniki
pogosto naročijo v laboratoriju, s katerim
osebno sodelujejo, ne glede na morebitne
laboratorijske izvide, ki jih bolnik prinese
s seboj. Zbornica se zavzema za pripravo
strateškega načrta za razvoj in dolgoročno
racionalizacijo laboratorijske dejavnosti.
Pri oblikovanju strateških ciljev in časovnega načrta za uresničitev pa morajo
poleg predstavnikov izvajalcev sodelovati
tudi plačnik zdravstvenih storitev, torej
zavarovalnica, zdravniki kot naročniki
laboratorijskih storitev, predstavniki
ministrstva, predstavniki dobaviteljev
laboratorijske avtomatizacije in sredstev
za in vitro diagnostiko ter predstavniki
bolnikov. Samo tako se lahko uresniči
načrtovana sprememba.
Kakšne spremembe se pričakujejo na področju laboratorijske
medicine?
V pripravi je posodobitev Pravilnika
o pogojih, katerega zahteve morajo
laboratoriji izpolnjevati za dovoljenje za delo. V pravilnik bosta poleg
biokemije, transfuziologije, mikrobiologije in patologije vključeni še dve
novi področji, medicinska genetika in
embriologija. Pričakujemo seveda to,
da bo nova vlada podprla našo pobudo
za pripravo strateškega načrta razvo-
20
Medicina DANES | ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014
Tjaša Zajc
cijske službe, ki morajo delovanje teh
laboratorijev prepovedati in jim tako
prekiniti plačilo storitev. Tako so ravnali
v tujini: izvajalci laboratorijskih preiskav,
ki nimajo organiziranega laboratorijskega
procesa po predpisanih standardih, ne
dobijo finančnih sredstev. V Sloveniji je
veliko majhnih laboratorijev, ki nimajo ustreznih prostorskih in kadrovskih
zmogljivosti. V teh so navadno zaposleni
samo laboratorijski tehniki, ki po pravilniku niso in ne morejo biti nosilci stroke.
Nosilci stroke so specialisti medicinske
biokemije, ki so v procesu izobraževanja in usposabljanja dosegli kompetence,
ki zagotavljajo varnost laboratorijskih
rezultatov.
ja laboratorijske dejavnosti in da bo
uvedla pregleden način financiranja
laboratorijskih preiskav.
Kakšna javna pooblastila sploh ima
zbornica in kakšen vpliv ima na uvajanje sprememb?
Zbornica laboratorijske medicine ima javna pooblastila za vodenje specializacije iz
medicinske biokemije, za vodenje registra
izvajalcev laboratorijske medicine in za izvajanje strokovnih nadzorov pri izvajalcih
preiskav. Pred dvema letoma smo izgubili
pooblastilo za izdajanje licenc izvajalcem,
ker specialisti medicinske biokemije niso
reguliran poklic. Skupaj z združenjem za
laboratorijsko medicino si prizadevamo,
da se to spremeni in se enako, kot to velja
za farmacevte, zdravnike in medicinske
sestre, tudi naš poklic umesti med regulirane poklice.
Zbornica ima tudi častno razsodišče. Kakšne primere obravnava?
Vodje laboratorijev načeloma niso
vpleteni v koruptivne posle, vsa avtomatizacija in vsa nabava in vitro diagnostičnih sredstev namreč poteka na
javnih razpisih. Opozorila bi na težavo
nepoznavanja položaja, ko lahko neka oseba, denimo vodja laboratorija,
nevede stori dejanje, sporno z vidika
navzkrižja interesa. Laboratorijski delavci so z navzkrižji interesov pogosto
premalo seznanjeni. To lahko privede
Laboratorijski delavci so z navzkrižji intere­
sov pogosto premalo seznanjeni. To lahko
privede do nenamerno storjenih dejanj. Če je
katerikoli član zbornice pod drobnogledom proti­
korupcijske komisije, mu častno razsodišče pred­
laga, da se odreče aktivnim funkcijam v zbornici.
do nenamerno storjenih dejanj. Če je
katerikoli član zbornice pod drobnogledom protikorupcijske komisije, mu
častno razsodišče predlaga, da se odreče aktivnim funkcijam v zbornici. Če
kandidat tega ne želi storiti, se sprožijo
postopki obravnave kandidata na častnem razsodišču.
Januarja je zbornica javno objavila
izjavo o ničelni toleranci do korupcije v laboratorijski medicini. Od
kod potreba po tej izjavi?
Komisija za preprečevanje korupcije
je dobila prijavo enega izmed izvajalcev laboratorijske dejavnosti. Šlo
je za osebo, s katero smo sodelovali,
zato je bilo reševanje tega primera za
člane častnega razsodišča naporno in
neprijetno. Zato je izvršni odbor zbornice sprejel odločitev o ničelni stopnji
tolerance do koruptivnih dejanj. Za izvajalce laboratorijske medicine je zelo
pomembno, da so dobro obveščeni, na
katerih področjih so možna nasprotja
interesov, in da se vpletenosti v situacije koruptivnega značaja pravočasno
izognejo. Maja letos smo organizirali
strokovno srečanje in nanj kot predavatelja povabili tudi dr. Jureta Škerbca, nadzornika za področje nasprotij
interesov pri Komisiji za preprečevanje korupcije. Načrtujemo, da bi vsaj
enkrat na leto povabili predstavnike te
komisije k predstavitvi problematike
vpletenosti zdravstvenih delavcev v
nedovoljena dejanja.
Tjaša Zajc
[email protected]
medicina-DANES.si
Mnenje
mag. Barbara Možina, predsednica Razširjenega strokovnega
kolegija (RSK) za laboratorijsko diagnostiko
»Imamo preveč laboratorijev«
Tjaša Zajc
»Laboratorijev je
Prizadevati si
glede na ekomoramo za združitev čim
nomske zmog­
več laboratorijev, kar bi
olajšalo standardizacijo in
ljivosti države
harmonizacijo podatkov.
in posledične
Oboje vodi v višjo kakovost
in racionalnost, kar je pravtežave v
zaprav namen sistema,
meni predsednica RSK mag.
zdrav­stvu
Barbara Možina.
preveč. Če
ima lahko
München en
večji, osrednji
laboratorij za dva
milijona prebivalcev,
koliko jih potrebuje
Slovenija?« je odločna
predsednica RSK mag.
Barbara Možina.
K
ot pravi, potrebujemo organizacijske in strateške spremembe. Javni interes je usmerjen
v zagotavljanje primerljivih,
kakovostnih in dostopnejših laboratorijskih storitev, zato so v prihodnosti na
ravni finančne vzdržnosti zdravstvenega
sistema potrebne dobro načrtovane organizacijske spremembe in gradnja učinkovite laboratorijske mreže. Odpadli bi vsi
premajhni laboratoriji, ki delajo le nekaj
ur na dan, kar je neracionalno.
Malce futuristično vprašanje: bodo
ob poplavi novih tehnologij in osebnih
senzorjev čez 50 let laboratoriji sploh
še potrebni?
Nihče ne ve natančno, v katero smer
gremo. Dejstvo je, da je za ugotavljanje
in spremljanje neštetih bolezni na voljo čedalje večja množica uporabnih in
zanesljivih laboratorijskih testov. Pred
sto leti sta obstajala dva ali trije laboratorijski testi, danes jih imamo več kot tri
tisoč. Diagnostika se razvija na čedalje
bolj osebni ravni in morda bomo čez čas
res uporabljali vgrajene čipe, ki bodo z
avtomatskimi meritvami zaznavali spremembe v telesu.
Trg laboratorijske diagnostike je
pester, posledično je veliko proizvajalcev, metod in tehnologij za merje-
22
Medicina DANES | ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014
nje parametrov. To otežuje zbiranje
podatkov na širši ravni. Zakaj stroka
od industrije ne zahteva poenotenja
standardov?
Sami veste, da sta farmacevtska in diagnostična industrija eni izmed najmočnejših
industrij na svetu. Na javnih razpisih naše odločitve vedno spremljajo pritožbe
proizvajalcev, ki so pripravljeni iti na vsa
sodišča. Glavni interes stroke je drugje.
Prizadevati si moramo za združitev čim
več laboratorijev, kar bi olajšalo standardizacijo in harmonizacijo podatkov. Oboje
vodi v višjo kakovost in racionalnost, kar
je namen zdravstvenega sistema v svojem
bistvu.
Kako politično občutljivo je vprašanje
združevanja laboratorijev?
Pred leti smo na RSK za laboratorijsko
diagnostiko obravnavali primer trboveljskega zdravstvenega doma, kjer so želeli
vzpostaviti lasten laboratorij. Čeprav smo
temu nasprotovali, ker je v neposredni
bližini zdravstvenega doma bolnišnica, ki
je zanje opravljala vse laboratorijske preiskave, je lokalna politika vseeno podprla
ustanovitev novega laboratorija. Zdaj sta
v Trbovljah dva. Enako je na Ptuju, v Celju
in še kje. Povsem nepotrebno.
Zakaj je ureditev laboratorijske dejavnosti tako težavna?
V praksi je več kot tri desetletja uveljavljena nivojska ureditev laboratorijske dejavnosti (primarna, sekundarna in terciarna
raven), ki je vezana na dva različna vira
financiranja, občinskega in državnega,
kar je eden izmed vzrokov ekonomske
neučinkovitosti laboratorijske dejavnosti.
Če odmislimo to, da bi bilo o združevanju težko prepričati stroko, bi bilo
to finančno izvedljivo?
Laboratoriji smo, kakorkoli se že to sliši,
nekakšna servisna dejavnost. Izvajamo
storitve za zdravnike, ki morajo biti izvedene na najvišji strokovni ravni. Morali
bi krepiti konkurenčnost med izvajalci
laboratorijskih storitev na temelju preverljive kakovosti in cene. Z organizacijo večjih laboratorijev bi potrebovali
v manjših zdravstvenih ustanovah le še
ustrezna odvzemna mesta za vzorce z
izvajanjem laboratorijskih preiskav ob
pacientu (POCT) in dobro organizirano
transportno službo.
V Sloveniji je več kot 200 laboratorijev, od tega jih ima dovoljenje za delo
196. Kakšni so ti, ki nimajo dovoljenja? Imajo neustrezne prostore, stare
reagente? Zakaj so problematični?
Nekateri laboratoriji ob pregledu ne izpolnjujejo meril Pravilnika o delu medicinskih laboratorijev, nimajo ustre-
znih prostorov, usposobljenega kadra,
vprašljiva je kakovost njihovega dela. Če
laboratorije pregledamo, lahko izdamo
odlog in priporočamo ukrepe.
Če laboratorij ne vloži vloge za dovoljenje za delo, vseeno lahko dela, brez
kakršnihkoli sankcij. Kakšni ukrepi bi
bili po vašem mnenju ustrezni?
Če laboratorij ni ustrezno urejen, če ne
izpolnjuje osnovnih meril za dosego
kakovostnih rezultatov, bi ga morali za
zaščito pacientov zapreti. Nekateri nadaljujejo delo kljub negativni odločbi. V
takih primerih stroka nima instrumentov
za sankcije.
Kakšna je, ob nenehnih zamenjavah
na ministrstvu za zdravje, moč RSK
za laboratorijsko diagnostiko?
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji, je star že deset let. RSK
so le posvetovalni organi ministrstva za
zdravje, so vest stroke in nimajo izvršilne
funkcije. Kljub temu smo storili marsikaj.
Pravilnik je kljub starosti sodoben in je
občutno pripomogel h kakovosti laboratorijev in varnosti pacientov. Pripravljen je
dopolnjen, z drugimi RSK na področju laboratorijske medicine usklajen pravilnik.
Lucija B. Petavs, Tjaša Zajc
[email protected]
medicina-DANES.si
Analizator Stat Profile Prime Critical Care
Za težke trenutke hitrih in usodnih odločitev!
 Edinianalizatornatrgus100 %finančnimizkoristkomtestov–
NE mEčITE VEč DENARjA SkoZI okNo!
VIDAS ®
D-Dimer Exclusion™ II
Varna izključitev
venske trombembolije.
Leica
ARIOLHER2
FISHsistem
 Novamikro-tehnološkageneracijazvečkasetnimsistemom.
 Pameten,enostaveninvaren.
 Desetnajpomembnejšihparametrovizsamo100µLvzorca:
pH,PCO�,PO�,Na+,K+,Cl-,Ca2+,Hematocrit,Lac,Glu.
Zmanjšajte stroške
Neskončna enostavnost testiranja
diagnosticiranja VTE!
kritičnih stanj!
 ZeloobčutljivavtomatiziranD-Dimertest,kivpovezavizoceno
kliničneverjetnostiomogočavarnoizključitevglobokevenske
tromboze(GVT)inpljučneembolije(PE),pririzičnihskupinah
urgentnihbolnikovznizkoinsrednjoocenokliničneverjetnosti
vsamo20minutah.
Vsi senzorji so skriti v eni
sami mikrosenzorski kartici!
Zanesljiv pogled
za lažjo odločitev!
Leica Novocastra™
Diagnostika, vredna zaupanja!
 99,9 %občutljivostinnegativnanapovednavrednost(NPV)¹.
 Prvi avtomatiziran testzavarnoizključitevVTEsFDAclearance.
 Manjslikanjainhiterodzivničaszaurgentnebolnike.
 NajboljpreizkušeninzdokazipodprtD-Dimertest.
 Varnaizključitevdo50 %ambulantnihbolnikov.
in-vitro
D I A G N O S T I K A
za zmagovalce
 Natančnobarvanje.
 Pravilnaocena.
 Optimalnozdravljenje.
¹ZavarnoizključitvenodiagnostikosmerniceCLSID-DimerzahtevajoNPV≥ 98 %
inobčutljivost≥ 97 %.V7prospektivnihoutcomeštudijahzvečkot8000
vključenimibolniki.3-mesečnospremljanjepri2166bolnikihznizkoinsrednjo
PTPinnormalnimD-Dimer.Stopnjanapake:0,14%(NPV99,9%).Trenutnose
uporabljavvečvečjihoutcomeštudijah(REVERSEinADJUST).
Reference:
RighiniM,etal.JThrombHaemost2007;5:1869-7
CarrierM,etal.ThrombHaemost.2009;101:886-92
RodgerMA,etal.CMAJ.2008;179:417-26
Hemokulturna revolucija –
Edina metoda,
BacT / ALERT
Nova generacija
hemokulturnih sistemov!
Zakaj določitev HbA1c
s kapilarno elektroforezo?
do rezultatov v krajšem času!
 Edina metoda,kizagotavljapravilnodoločitev
tudivprimeruprisotnostinajboljpogostih
variantHb,anemije,bolezniledvic,nosečnosti.
 Inovativnostinedinstvenost.
 Popolnaavtomatizacijapoprincipu
load-and-go.
 Omogočapopolnoseparacijoinnatančno
kvantifikacijoHbA1c.
 Izboljšanatehnologijakolorimetričnega
merjenjazahitrejšičasdodetekcije.
 Edina metoda,kiuporabljaenakokalkulacijsko
formulokotIFCCreferenčnametoda.
 Naprednemožnostiprogramskeopreme
(spremljanjekoličineodvzetegavzorca).
 Visokanatančnostinvisokastopnja
zanesljivostirezultatov.
 Omogočadelo v vseh okoljih,brezspecifično
izobraženegakadra.
Podjetje Mikro+Polo se lahko pohvali s skoraj
30-letno tradicijo sodelovanja z laboratoriji. Prodajne aktivnosti podjetja so združene v programih kemija, Inženiring in Biomedicina, ki sta jim
v podporo Servis in Kalibracijski laboratorij.
Že več kot 20 let smo aktivni tudi na in-vitro diagnostičnem področju, ki predstavlja enega od
stebrov programa Biomedicina, kjer se ukvarjamo tudi z drugimi kategorijami medicinskih
pripomočkov (aparati, oprema, pribor, potrošni
material). Naša ponudba obsega še aparate, kemikalije ter potrošni material za biološke znanosti, sterilizacijo in dezinfekcijo ter patologijo.
Posebno mesto v naši ponudbi s svojo zaokroženostjo in vrhunsko kakovostjo zavzema mikroskopija, saj imamo v prodajnem programu
vse vrste optičnih (vključno z operacijskimi) in
elektronskih mikroskopov, kakor tudi vso potrebno opremo za pripravo vzorcev za mikroskopiranje. Poslujemo skladno s standardom ISO 9001
ki zagotavlja pravilno določitev!
 Velikazmogljivost.
in standardom visoke etike poslovanja Trace, kar
izkazujemo z ustreznimi certifikati.
V oddelku Biomedicina redno sodelujemo s približno 50 skrbno izbranimi dobavitelji, med katerimi je 20 proizvajalcev in-vitro diagnostičnih
sredstev, ki predstavljajo osnovo naši temeljni
usmeritvi v laboratorijsko medicino. Med njimi
najdemo tudi take, ki spadajo med 10 največjih
v svetovnem merilu in so hkrati tudi nosilci tehnološkega razvoja stroke. S skupnimi napori na
Zagrebška 22, 2000 Maribor |
www.mikro-polo.si
področjih, kjer smo najmočnejši (mikrobiologija,
histologija, klinična elektroforeza), obvladujemo
pretežni del (v enem primeru kar celoto) slovenskega tržišča. Za prenos znanja do končnih
uporabnikov skrbi visoko motivirana in strokovno izjemno dobro podkovana skupina dvanajstih
prodajnih predstavnikov, ki se pri dobaviteljih permanentno izobražuje.
Prizadevamo si presegati običajne standarde
poslovanja, kot jih poznamo pri drugih ponudni-
(02) 614 33 00 | [email protected]
market.mikro-polo.si
kih in-vitro diagnostičnih sredstev. Poleg tega,
da nudimo zelo odziven lasten servis in-vitro
diagnostičnih aparatov, opravljamo tudi njihova
temperaturna umerjanja, za kar smo akreditirani
s strani Slovenske akreditacije. Ponujamo tudi
sofisticiran sistem nadzora nad temperaturnim
režimom kritičnih mest za hrambo in-vitro diagnostičnih pripomočkov in potek in-vitro diagnostičnih postopkov. Našim kupcem omogočamo
hitre in brezskrbne spletne nakupe, tistim, ki želijo
imeti potrebno blago vedno ob sebi, pa ponujamo ekskluzivno storitev Špajza, s katero se lahko
znebijo financiranja zalog.
Zaupajo nam praktično vsi porabniki in-vitro diagnostičnih sredstev v Sloveniji. Mnenja nekaterih
o njihovem zadovoljstvu pri poslovanju z nami
(med njimi oba klinična centra, regionalne in specialne bolnišnice, pa tudi zasebni izvajalci in-vitro
diagnostičnih preiskav) lahko preberete na naši
spletni strani.
Praksa
Monitoriranje sladkorne bolezni
Samokontrola
preprečuje
drage zaplete
Z natančnejšimi samokontrolami pri sladkornih bolnikih, zdravljenih z inzulinom, bi lahko
nemški zdravstveni sistem prihranil 3,41
milijona evrov pri bolnikih z diabetesom tipa
ena in 20,13 milijona evrov v celotni skupini bolnikov, ki se zdravijo z inzulinom.
T
o ugotavljata nemška
razi­skovalca prof. Oliver
­Schnell in Michael Erbach
v aprilski izdaji Journal of
Diabetes Science and Technology.
Takšne prihranke bi lahko imeli, če
bi se območje napake (error range)
pri samokontroli krvnega sladkorja
zmanjšalo z 20 na 10 odstotkov.
Kako natančnejše merjenje vpliva
na zmanjšanje bolezenskih zapletov,
sta Schnell in Erbach skupaj z Evo
Wintergerst ugotavljala že v lanski,
julijski izdaji te strokovne revije.
Njihova študija je pokazala, da bi
zmanjšanje območja napake z 20
na pet odstotkov za deset odstotkov
zmanjšalo število hudih hipoglikemij, povzročilo bi tudi 0,39-odstotno
zmanjšanje pri HbA1c, kar pomeni
zmanjšanje števila srčnih infarktov
za 0,5 odstotka. To bi lahko prineslo okoli 24 evrov prihranka na
bolnika na leto. Če upoštevamo,
da je v Nemčiji 390 tisoč bolnikov
z diabetesom tipa 1 in 2,3 milijona
bolnikov, ki prejemajo inzulin, bi
skupni prihranki lahko znašali od
9,4 do 55,5 milijona evrov.
Samokontrola glukoze
Samokontrola krvnega sladkorja
omogoča boljše vodenje diabetesa
ter preprečuje akutne in kronične
zaplete, še posebej preprečuje težje
primere hipoglikemije. Glede na prenovljene standarde ISO (15197:2013)
95 odstotkov rezultatov krvnega sladkorja pade v območje ±0,83 mmol/l
(±15 mg/dl) referenčne metode pri
koncentraciji krvnega sladkorja­<5,56
mmol/l (100 mg/dl) in znotraj ±15
odstotkov pri koncentraciji ≥ 5,56
mmol/l (100 mg/dl).
Pomembnejši podatek o nihanju
glukoze
THINKSTOCK
Bojan Senjur
Bolj kot realna vrednost glukoze v krvi pa je pomemben podatek o nihanju
glukoze pri bolniku. »Zato se v kliniki ne zanesimo samo na določeno
vrednost, ampak poglejmo celostno
sliko,« je letos na konferenci Advances in Diabetes and Insulin Therapy
(ADIT) v Beogradu na predavanju o
smernicah pri samokontroli glukoze
v krvi dejal prav prof. Oliver Schnell.
Prof. Gerard Reach iz univerzitetne
bolnišnice v Bobignyju v Franciji pa
je razkril morebitne vzroke, da bolniki ne izvajajo samokontrole. Dejal
je, da je večkrat vzrok tudi ravnodušnost zdravnikov za to, da bi bolniku
razložili, zakaj bi to moral početi.
24
Medicina DANES | ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014
Nemški endokrinolog prof. Oliver
Schnell je o samokontroli sladkornih bolnikov predaval tudi na letošnji konferenci ADIT v Beogradu.
Vpliv natančnih vrednosti
na samokontrolo
Aparati za merjenje glukoze v krvi
so sicer umerjeni z laboratorijsko
metodo, pri čemer ne sme odstopati za določeno vrednost. »Zato
je pomembno, da testni listek in
medicina-DANES.si
Stroške
samokontrole in
kontinuiranega merjenja
za nosečnice plača
zavarovalnica,
Samokontrola
glukoze v krvi je še vedno
glavno orodje za vsakodnevno urejanje sladkorne
bolezni tipa ena in dva,
pravi diabetolog in predstojnik
KO za diabetes, endokrinologijo
in bolezni presnove prof. dr.
pravi dr.
Marjeta Tomažič
Andrej Janež.
Irena Herak
Urban Štebljaj
s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni
presnove v UKC Ljubljana.
Dr. Marjeta Tomažič, Klinični
oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni
presnove v UKC Ljubljana
Prof. dr. Andrej Janež, predstojnik
Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes
in bolezni presnove v UKC Ljubljana
Samokontrola glukoze v krvi je vitalnega pomena za nosečnico, ki mora
v času nosečnosti dosegati normoglikemijo. Brez samokontrole glukoze
v krvi tega ni mogoče. Izvajajo jo ne le bolnice s sladkorno boleznijo tipa
ena in dva, ampak tudi tiste z nosečnostno sladkorno boleznijo. Potrebna
je zelo pogosta določitev v krvi, včasih tudi več kot desetkrat na dan.
Samokontrola je temeljni, sestavni del samovodenja sladkorne bolezni in omogoča opolnomočenje bolnika za samooskrbo. V našem centru jo pri bolniku
zelo spodbujamo, saj skupaj z določitvami HbA1c omogoča oceno bolnikove
glikemične urejenosti z namenom, da se preprečijo kronični zapleti sladkorne
bolezni. Mednarodna priporočila in nivoji dokazov so tukaj zelo jasni.
Nosečnice s sladkorno boleznijo tipa ena v času nosečnosti uporabljajo
tudi senzorski sistem za kontinuirano merjenje glukoze, ki jim ponuja
stalno informacijo o glikemiji in – zelo pomembno – opozarja jih na hitre
spremembe koncentracije glukoze v krvi, hipoglikemijo ter hiperglikemijo. Stroške samokontrole in kontinuiranega merjenja za nosečnice
plača zavarovalnica.
Seveda pa se razlikujejo od tega, kar je zavarovalnica pripravljena plačati, in še
vedno je bolnik do tega upravičen le, če se zdravi z inzulinom. Tu je pogostost
samokontrole glukoze v krvi odvisna predvsem od bolnikove sheme inzulinskega zdravljenja in želenih ciljev glikemične urejenosti. Želimo si, da bi nam v
Sloveniji na področju samokontrole uspelo zadržati te standarde, ki pa so, to je
treba priznati, še vedno boljši kot v večini držav srednje in vzhodne Evrope.
aparat ustrezata določenim tehničnim zahtevam. Če so vrednosti
zelo nizke, želiš, da je aparat v tem
ozkem območju res zanesljiv,« pojasni prof. Andrej Janež, predstojnik
KO za diabetes, endokrinologijo in
bolezni presnove v UKC Ljubljana.
Trenutno se spreminja nov standard ISO teh aparatov, pri čemer
bo lista A aparatov izpolnjevala te
stroge pogoje. Pri merjenju je sicer
pomembneje, da je odvzem krvi narejen pravilno. »Listek ne sme biti
pretečen, zaradi reakcije, gre za glukozno-oksidazno metodo. Kapljica
krvi mora biti ustrezna, neustrezen
odvzem krvi pomembno vpliva na
vrednost rezultatov. Zato je edukacija samokontrole zelo pomembna,«
pojasnjuje prof. Janež.
medicina-DANES.si
Samokontrola tudi pri bolnikih,
ki niso na inzulinu?
Da, se strinjajo diabetologi, saj narašča število dokazov, da se z rednim
merjenjem znižuje raven HbA1c in
glikemičnih nihanj. Podatki kažejo,
da samonadzor glukoze dobro vpliva tudi na spremembe v zgodnjem
zdravljenju sladkorne bolezni tipa
dva, pomembno vlogo pa ima tudi
pri zdravljenju na osnovi GLP-1, torej terapijah, ki temeljijo na inkretinih. »Potrebujemo individualiziran
pristop k zdravljenju sladkorne bolezni, kjer se upošteva osebni profil
bolnika, če želimo, da sta terapija
in njen rezultat dobra,« je povedal
prof. Schnell. Poleg individualizacije
strategij samokontrole glukoze je
poudaril tudi nujnost lokalizacije
mednarodnih smernic, ne nazadnje
tudi glede na finančne zmožnosti
posamezne države.
Še posebej je pomembno, da
bolniki merjenje glukoze razumejo in tudi redno izvajajo. Toda to
je pogosto zelo težko doseči. Bolnik mora razumeti, zakaj to počne.
Nadzorovanje je seveda pomembno
tudi za vzdrževanje telesne teže in
diastoličnega krvnega tlaka.
Kolikokrat in kdaj meriti?
Pri monitoringu glukoze je zelo pomembno, kdaj se meri (timing) in
kolikokrat na dan (frequency) ter
kakšne so ciljne vrednosti ravni
pred- in post­prandialne glukoze v
krvi. Diabetologi z obžalovanjem
ugotavljajo, da merjenja več kot
enkrat na dan pri neinzulinskih
bolnikih s tipom dve verjetno nikoli
ne bodo dosegli.
Vse pomembnejši finančni vidik
Pri samokontroli glukoze je vse bolj
pomemben tudi finančni vidik, torej
ali imajo bolniki možnost povrnitve stroškov lističev za merjenje.
Raziskava, ki jo je predstavil prof.
Gerard Reach, je pokazala, da je
pri skupini bolnikov, ki so listke za
merjenje glukoze dobili brezplačno,
raven glukoze pomembno upadla v
primerjavi z naraščajočo ravnijo v
skupini, ki je listke morala kupiti.
Lucija B. Petavs, Tjaša Zajc
[email protected]
Medicina DANES | ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014
25
Prihodnost
personalizacija, priročnost, boljša uporabniška izkušnja
Od avtomatizacije do
diagnostike ob pacientu
Tjaša Zajc
Avtomatizacija v laboratorijih je že postala samoumevna, ročno delo so večinoma že zamenjali
stroji. Naslednji korak v razvoju je povečanje zanesljivosti in vrst priročnih aparatov za analizo
vzorcev biološkega materiala. Globalni val sprememb pričakujemo tudi na področju razvoja diagnostike ob pacientu (point-of-care).
FOTOMONTAŽA: BORUT SEVER
L
eta 1997 je ameriški profesor dr. Clayton Christensen
napisal knjigo Inovatorjeva
dilema, ki je povzročila vznemirjenje med poslovneži in tehnološkimi velikani. Skozi opazovanje različnih industrij je ugotovil, da največjo
revolucijo vedno povzročijo proizva-
70
testov lahko podjetje Theranos s
patentirano tehnologijo opravi na
kapljici krvi, ki količinsko pomeni
tisočinko običajnega odvzema krvi.
26
Medicina DANES | ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014
jalci cenejših, morda manj kakovostnih izdelkov,
ki ne tekmujejo z uveljavljenimi trgi, temveč
ustvarjajo nove, širšim množicam namenjene
trge. Odličen primer so računalniki: najprej so
bili ogromne, drage škatle v specializiranih laboratorijih. Z razvojem namiznih računalnikov
se je njihova uporaba počasi razširila, še bolj s
prihodom prenosnikov. Danes jih počasi izrivajo
pametni telefoni, ki imajo številne računalniške
funkcije, hkrati pa so cenejši kot računalniki,
zato širijo dostop do visoke tehnologije. Trg
pametnih telefonov raste iz leta v leto – po podatkih mednarodne podatkovne korporacije IDC
je bil samo v drugem četrtletju letos odposlan
301 milijon pametnih telefonov, do konca leta
naj bi se njihova proizvodnja povečala na 1,25
milijarde izdelkov, kar je 24 odstotkov več kot
lani. Te moteče, prebojne inovacije (disruptive
innovation), ki jih je dr. Christensen pozneje
opisal v knjigi Inovatorski recept (Innovators
perscription), so potrebne tudi v zdrav­stvu. Področje in vitro diagnostike se z njimi spoprijema
že zadnjih 30 let.
Samoumevna avtomatizacija
Laboratorijska diagnostika je v deset­letjih
doživela podobne tehnološke spremembe kot
druge industrije. Ročno delo, kot je pipetiranje
in mikroskopiranje vzorcev, so zamenjali stroji.
Naročanje, zapisovanje in pisno poročanje o
preiskavah biološkega materiala danes potekajo prek informacijskih sistemov. Epruvete so
označene s črtnimi kodami, v katerih so natančna navodila, kaj vse mora z njimi narediti stroj.
Vse te tehnologije so resda koristne za večje
inštitute in laboratorije, vendar se jim, podobno
kot telefoni računalnikom, vse bolj približujejo
manjše priročnejše naprave. Že v osemdesetih
Zaradi
avtomatizacije
se je število
ljudi v laboratorijih zmanjšalo za več kot
polovico,
pravi vršilec
dolžnosti predstojnika KIKKB
izr. prof. dr.
Milan Skitek,
spec. med. biok.,
svetnik.
medicina-DANES.si
letih so bili predstavljeni prvi priročni glukometri za domačo rabo.
Danes obstajajo majhne naprave za
meritve holesterola, koagulacije krvi
in še česa, ki so za zasebne ambulante
ali posameznike zelo priročne, čeprav
so zaradi strogih meril in nadzorov, ki
so jim podvrženi večji laboratoriji z
dovoljenjem za delo, manjše naprave
pa ne, številni strokovnjaki zadržani
v zvezi z natančnostjo teh naprav.
Diagnostika iz kapljice krvi
Laboratorijske preiskave so sicer v
Sloveniji, Evropi in številnih državah
po svetu s konceptom javnega zdravstvenega sistema razmeroma dobro
dostopne. Bolj vprašljiv je dostop do
njih v ZDA, kjer je tudi industrija v
laboratorijski diagnostiki ena iz-
med industrij, kjer vladata neizprosna konkurenca in tekmovanje. Nič
čudnega, če vemo, da je po ocenah
analitikov trenutno vredna 73 milijard ameriških dolarjev. Pravo revolucijo zato v ZDA prinaša podjetje
Theranos, ki ponuja krvne preiskave,
izvedene na vzorcu kapljice krvi. Namesto zbadanja z iglo, ki marsikomu
zbuja skrb, za celotno krvno diagnostiko zadošča pik prsta. Theranos je
primer moteče industrije: s cenejšimi
preiskavami si prizadeva za večjo dostopnost do laboratorijske diagnostike. Vendar so strokovnjaki pri nas
do te metode zadržani. »To je zelo
obetavna tehnologija. Toda zamisel
ni nova, začela se je pri presnovnih
boleznih pri novorojenčkih, kjer za
preiskavo ni bilo mogoče vzeti veliko
Obetajoča farmakogenetika
Edina trenutno relevantna veja in »nekaj klinično otipljivega« je po mnenju
specialista biokemika mag. Maksimiljana Gorenjaka iz UKC Maribor, farmakogenetika, predvsem pri presnovi zdravil. »Da vam lahko določijo nosilca
določene mutacije ali gena in po njem naravnajo vaš terapevtski odmerek, je
super. Tako se lahko bolnik izogne toksičnim nivojem. Za nekaj zdravil je to
že dobro urejeno,« pojasni Gorenjak. Sicer pa je na pohodu personalizirana
medicina, kjer bo bolnik na podlagi svojih parametrov dobil izdelan protokol
zdravljenja.
krvi. Danes se da narediti marsikaj,
je pa težava, ker je tehnologija zelo
draga in si je vse države ne morejo
privoščiti,« meni mag. Maksimiljan
Gorenjak, predstojnik Oddelka za laboratorijsko diagnostiko in klinično
kemijo v UKC Maribor. Vršilec dolžnosti predstojnika Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo
(KIKKB) izr. prof. dr. Milan Skitek pa
pravi: »Strinjam se, da imajo mikro
odvzemi perspektivo, je pa pomembno, da podjetje Theranos jasno pove,
s katero tehnologijo in metodo izvaja
te preiskave.«
Personalizacija
Morda Theranos ne bo prišel do
nas, a manjše, priročne naprave
bodo zagotovo. Glede na zanimanje
uporabnikov za merilnike srčnega
utripa, aplikacije za merjenje kalorij,
korakov, gibanja in drugih fizičnih
aktivnosti je naivno trditi, da osebna
diagnostika z analizatorji biološkega
materiala za uporabnike – če bo dokazano zanesljiva in ne predraga – ne
bo zanimiva. Direktorica Adria laba
mag. Mojca Bilač Krašnja meni, da se
razmahu priročnih naprav verjetno
ni mogoče izogniti. Vendar opozarja:
»Pomembno je, da uvajanje novosti
poteka nadzorovano in so aparature
Glede na zanimanje
uporabnikov za merilnike
srčnega utripa, aplikacije
za merjenje kalorij, korakov,
gibanja in drugih fizičnih
aktivnosti je naivno trditi,
da osebna diagnostika z
analizatorji biološkega
materiala za uporabnike –
če bo dokazano zanesljiva
in ne predraga – ne bo
zanimiva.
ter s tem meritve zanesljive. Včasih
zdravnik, ko ima pacienta pred sabo,
na rezultate nima časa čakati do naslednjega dneva. V takem primeru je
bližina merilnega aparata priročna.«
V vsakem primeru pa sta, poudarja,
nujni dobra ozaveščenost zdravnika in bolnika ter kontrola priročnih aparatov. Pri samokontroli se
hitro zgodi, da si bolniki sami, brez
zdravniškega nadzora, spreminjajo
odmerke terapije, kar lahko poslabša
njihovo zdravstveno stanje.
Tjaša Zajc
[email protected]
V: Zakaj bi dobili samo številko, če lahko
dobite tudi koristne informacije?
O:
9 od 10 ljudi je dejalo:
»Je enostaven za uporabo
in omogoča enostavno
razumevanje rezultatov.«1
Barvno kodirani prikazovalniki
za nizke in visoke rezultate,
ter za rezultate v ustreznem
razponu.†
Nad razponom
Znotraj razpona
Pod razponom
† Spodnje in zgornje meje razpona, ki jih nastavite, veljajo za vse rezultate merjenja
ravni glukoze. To vključuje meritve, ki se opravijo pred in po obrokih, zdravilih ali
drugih aktivnostih, ki vplivajo na raven glukoze v krvi. Posvetujte se z zdravnikom
o spodnjih in zgornjih mejah razpona, ki vam ustrezajo.
* Več kot samo številka.
1. Raziskava iz leta 2012, ki je zajemala 102 bolnika s sladkorno boleznijo v ZK in
ZDA. LifeScan, podatke hranimo v arhivu.
© LifeScan, Division of Cilag GmbH International 2014 – AW 101 071 A SI.
Johnson & Johnson d.o.o., Šmartinska cesta 53, 1000 Ljubljana.
Prosite svojega zdravnika, da vam predpiše
OneTouch® Verio® še danes.
Za brezplačni merilnik pokličite 080 14 41.
Novi OneTouch® Verio®
Prikaže več informacij* takoj; brez vrtenja ali pritiskanja gumbov.
Intervju
Peter Bratušek, predsednik združenja Siedma v Sloveniji
»Ne pogovarjajmo se samo o cenah«
Jure Makovec
Tako pravi Peter Bratušek, predsednik združenja
SIEDMA, združenja proizvajalcev in vitro diagnostičnih (IVD) medicinskih pripomočkov, in vodja Roche
diagnostike v Sloveniji. Moti ga, da je zgolj cena
prvo merilo na razpisih.
»Menim, da gre bolj za ohranjanje
določenega interesa, moči vpliva
redkih posameznikov, kot pa za neposredno sprejemanje 'kuvert', ki pa
lahko tudi privede do finančne koristi,« je odgovoril na naše vprašanje,
zakaj se v Sloveniji prav na področju
medicinskih pripomočkov največ
govori o lobijih, korupciji in kuvertah.
Danes se s trgom medicinskih pripomočkov največkrat povezuje korupcija. Upravičeno?
Menim, da je položaj danes veliko boljši
kot pred leti, imamo bolj pregledno in
urejeno zakonodajo. Iz osebnih izkušenj
v poslu pa lahko povem, da smo velika
farmacevtska in IVD (in vitro diagnostična) podjetja – vsaj taka, ki so zastopana v našem združenju – zelo zavezana
korporativnim pravilom, kjer so etična
načela visoko rangirana. Zato bo vsak od
nas zelo tvegal, če se bo samo poskušal
izpostaviti.
Menite, da ni korupcije pri tovrstnih
poslih?
Neposredne gotovo ne. Korupcija tudi
ni splošna praksa ali kakšen trend v
Sloveniji. Bolj morda vsiljevanje vpliva, lobiranje. Bi pa dodal, da lahko kot
predstavnik SIEDMA govorim kvečjemu
o malem delu trga medicinskih pripomočkov, trgu IVD.
Meja je tenka.
Majhni smo. Moja stranka je lahko kolega s fakultete, nekdanji sodelavec. Prav
zato smo letos v našem združenju, kjer
smo zavezani etičnemu kodeksu EDMA
(European Diagnostics Manufacturers
Associations), katerega člani smo, tega
posodobili, uvedli etično komisijo ter
28
Medicina DANES | ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014
sankcije za kršitelje. Želeli smo si bolje
urediti zadeve, postaviti pravila našega
delovanja na trgu IVD.
Kaj pa primeri, ki jih kar naprej poslušamo, ko se nakupuje material, ki je
razpisan na kožo enemu ponudniku?
Gre za področje javnih naročil, kjer je
najpogosteje eno in edino merilo kvečjemu cena, strokovno-tehnične zahteve pa mnogo manj. V takih primerih bo
posel dobil tisti z najbolj konkurenčno
ceno in težko govorimo, da je tak razpis prilagojen samo enemu ponudniku.
Vedno pa lahko naročnik nabor primernih ponudnikov, z ustreznimi in nediskriminatornimi strokovno-tehničnimi
zahtevami, zmanjša na čim manj. In v
tem ne vidim težave, še posebej, kadar
dobro ve, kaj hoče. Da je razpis prilagojen
samo enemu, pa mora biti bolj izjema
kot redna praksa.
Na kaj naj torej vpliva vodja laboratorija pri nakupu IVD medicinskega
pripomočka?
Na razvoj, če hočete, vizijo laboratorija,
ki ga vodi, in temu ustrezne strokovnotehnične zahteve vseh IVD-produktov.
Večinoma gre za laboratorijske analizatorje oziroma analitske sisteme in preiskave, ki jih lahko opravljajo na teh. Če
bomo pri tem razvoju lahko sodelovali
tudi mi, proizvajalci, s svojim znanjem,
mogoče svetovanjem, potem verjamem,
da bo tak partnerski odnos prej prinesel
obojestransko korist in bo manj govora
samo o cenah. Kot ponudniki si želimo
več tega, več strokovnega dialoga s
strankami, posebej v obdobju priprave
razpisov.
Podobno želimo, da se na področju vodenja sladkorne bolezni (diagnostika
glukoze v krvi, področje diabetes) več
in bolj konstruktivno pogovarjamo z
ZZZS. Veseli smo, da so nas opazili in
pred kratkim pozvali k delu komisije za
medicinske pripomočke pri zdravljenju
sladkorne bolezni pri pripravi pravilnika
o tehničnih standardih medicinskih pripomočkov na tem področju. To je tisto, za
kar smo se združili in kar je naš skupni
interes združenja.
Zakon o javnih naročilih se vam z vašega vidika zdi dober, kaj pa centralno
naročanje?
Vedno je možnost za izboljšave. Strinjam
se s tem, da se stvari do neke meje poenotijo, konsolidirajo na ravni ustanove,
regije, kraja, in da se postavijo standardi.
Naj se zadeve razvijajo. Želimo pa, da
se v pogovore vključijo tako stroka kot
tudi združenja iz industrije, kot je naše.
Hkrati pa moram priznati, da si ne
znam prav predstavljati, kako se bo v
praksi odvijalo centralno naročanje
na trgu IVD. Namreč, za izvajanje laboratorijskih preiskav ni dovolj samo
potrošni material, ampak so potrebni
analizatorji, na katerih se ta uporablja.
Kdo in kako pa se bodo ti nabavljali na
centralni ravni? Kdo bo lastnik? Razpis
za IVD-material je sam po sebi precej
zapletena zadeva. Veliko bolj, kot je nabava pisarniškega papirja.
Kako gledate na primere, ko denimo
podjetje poleg prodaje visoko tehnološke laboratorijske opreme prodaja še
kaj drugega, nevezanega na zdravstvo,
a kljub temu narekuje trg?
Člani SIEDMA nikakor ne moremo in
ne želimo nikomur, ki ima za to pogoje,
preprečevati delovanja na trgu. So pa najbrž interesi, kadar dobi posel podjetje, ki
ga zanimata predvsem dobiček in vpliv,
drugačni, tveganje pa na strani naročnika. In to želim poudariti.
V združenju smo zbrani taki, ki prodajamo neposredno, in taki, ki to počnejo
prek distributerjev, vsi pa smo enaki v
tem, da zastopamo interese IVD-industrije in gradimo znamke, ki jih zastopamo. Ni nam pomembna samo prodaja,
s kupcem želimo graditi dolgotrajni
partnerski odnos. Zato pravim, če se
naročnik odloči, da bo delal z nekom,
ki mu ponuja boljšo ceno, z IVD pa se
ukvarja, ker se, mogoče, splača, potem
sta tveganje in odgovornost na njegovi
strani. Žal na koncu trpimo vsi. Naročnik, IVD-proizvajalci in tudi pacienti!
Primere pa najdemo tako v diabetesu
kot laboratorijski diagnostiki.
Gre pa tudi za kakovost ponujenih
produktov, kajne?
Želimo, da dobi možnost za posel tisti
ponudnik, ki ponuja kakovostne in strokovno priznane znamke ter enako kakovostno skrbi za poprodajne aktivnosti,
kot je na primer aplikativno-tehnična
podpora. Denimo v diabetesu je bilo nekaj primerov, kjer so možnost za posel
dobili do tedaj neznani ponudniki, brez
pravih referenc, a cenovno ugodnejši.
To ni prav.
Zakaj je to narobe?
Najprej, bili so le nekaj malega cenejši.
Za stranko najbrž kratkoročna ugodna
rešitev z veliko neznank in možnostjo
težav na daljše obdobje.
Tisti, ki smo dolgo na trgu, redno skrbimo za kakovost svojih produktov in našega dela. Prizadevamo si za zanesljivost
vseh naših storitev, prepoznavnost, podporo, in ne nazadnje, redno pomagamo
medicina-DANES.si
VIGILANCA. Spremljanje neželenih učinkov.
Preizkusite svoje znanje na siedma.si/e-vigilanca.
pri izobraževanjih in razvoju stroke. Zato
v združenju menimo, da bi bilo prav, da
se bolj ceni ali celo pojavi med razpisnimi merili ocena kakovosti poprodajnih
aktivnosti, kot so na primer tehnična
pomoč in servis, dobave, skrb in redno
poročanje o zapletih z IVD medicinskimi
pripomočki.
S kakšnimi izzivi se še v združenju
srečujete na našem trgu, najverjetneje
pa tudi drugje?
Poleti smo lansirali projekt e-vigilanca,
s katerim želimo povečati zavedanje in
odgovornost vseh uporabnikov IVD medicinskih pripomočkov o vigilanci, sistemu ugotavljanja, zbiranja in vrednotenja
zapletov ter drugih spoznanj o varnosti
IVD medicinskih pripomočkov. Veliko
delamo za svojo prepoznavnost in večanje članstva ter se v sodelovanju z EDMA
ukvarjamo z novo prihajajočo zakonodajo. Pravzaprav bolj sledimo dogajanju,
saj kot majhna država najverjetneje ne
bomo imeli veliko vpliva, ampak vseeno.
Katere bodo tiste spremembe, ki bodo
verjetno tudi spremenile vašo prakso?
Nova regulativa, ki se pričakuje, da bo
sprejeta v prvi polovici leta 2015, med
drugim prinaša ločeno obravnavanje IVD
od preostalih medicinskih pripomoč­kov,
večje zahteve po kliničnih podatkih, bolj-
še definiranje in pravila
uporabe »hišnih laboratorijskih testov«, novosti na
področju diagnostike, vezane na
varno in učinkovito uporabo določenih zdravil,
večji nadzor in
postmarketinško
sledenje IVD medicinskih pripomočkov.
Želimo, da dobi
možnost za posel tisti,
ki res skrbi za kakovost
svojega proizvoda, ki si
to zasluži,
pravi predsednik združenja SIEDMA,
združenja proizvajalcev in vitro medicinskih pripomočkov, in menedžer v
Roche Diagnostics v Sloveniji
pomeni, da lahko večino
IVD-preiskav opravijo s tehnologijo
in na analitskih
sistemih samo
enega proizvajalca. To je naša
usmeritev in tudi konkurenčna
prednost.
Peter Bratušek.
V laboratorijih so mi dejali, da imajo večkrat težave s
harmonizacijo sistemov, ki so med
proizvajalci različni.
Sklepam, da je govor o možnosti,
da bi v laboratoriju lahko preprosteje primerjali preiskave
na različnih analitskih sistemih,
med različnimi proizvajalci, s čim manj
prilagajanji ali brez teh. Žal to ni tako
preprosto in verjamem, da se v laboratorijih tega dobro zavedajo. Proizvajalci
različno pristopamo k pripravi svojih
rešitev, imamo vsak svoj razvoj in je
navsezadnje to tudi del naše rešitve,
ki jo ponujamo strankam. Najboljša
IVD-podjetja omenjene izzive rešujemo tako, da stranki ponudimo čim bolj
celovito rešitev za njihov laboratorij. To
Kot je konkurenčna prednost
specialista medicinske biokemije,
da zna pojasniti laboratorijski rezultat.
Seveda. V Sloveniji imamo v
laboratorijih odlične strokovnjake, specialiste medicinske biokemije, ki skrbijo, da so IVD­-rezultati
ustrezno pridobljeni in pravilno interpretirani. Ne glede na metodo oziroma
tehnologijo, ki to omogoča. Sam menim,
da bi jih morali kolegi zdravniki pogosteje uvrščati v svoje strokovne time pri
obravnavi bolnikov. Posebej pri težjih
in specifičnih primerih.
So slovenski laboratoriji dobro
opremljeni?
Da, opremljenost naših laboratorijev je
na evropski ravni.
Kaj ocenjujete, da bo največja prihodnost pri razvoju IVD?
Razvoj IVD je odvisen od veliko dejavnikov – tehničnega razvoja merilnikov,
analitskih sistemov, reagentov in podobno za še bolj točne in zanesljive rezultate, razvoja programske opreme, potreb
medicine, ki zmeraj potrebuje nove preiskave za boljšo diagnostiko ozdravljivih,
še posebej pa neozdravljivih bolezni, več
diagnostike, ki bo bolnikom omogočala
prilagojeno zdravljenje, organizacije dela
v laboratoriju in laboratorijev. Globalno
je opaziti veliko novosti na področju diagnostike ob bolniku (POCT) in samotestiranja (denimo veliko je govora o uporabi
pametnih telefonov), in še vedno so bolezni, kjer nimamo pravilnih odgovorov
za zdravljenje, denimo nekatere bolezni
centralnega živčnega sistema.
V Sloveniji pa menim, da so možnosti
predvsem v konsolidaciji laboratorijev,
tako na ravni ustanov kot regionalno ter,
kot sem večkrat omenil, sodelovanja med
različnimi deležniki, vključno z industrijo, za dobrobit pacienta.
Lucija B. Petavs
[email protected]
Laboratorijska voda
Laboratorijska
oprema
Labtim d.o.o.
ZASTOPSTVO - PRODAJA - SERVIS
Veliko ustanov, kot so zdravstveni domovi, bolnišnice, tovarne in raziskovalni
laboratoriji, potrebuje oskrbo s prečiščeno vodo. Številne v pitni vodi prisotne
nečistoče lahko vplivajo na kemijske reakcije, na rast mikroorganizmov in onemogočajo biokemične preiskave. Vodo
je mogoče prečistiti do različnih stopenj
z različnimi tehnikami ali kombinacijami
teh, odvisno od namena uporabe. Tako
poznamo vodo tipa III, ki približno ustreza kakovosti demineralizirane vode, tip II
ustreza izboljšani kakovosti destilirane,
tip I pa je voda z najvišjo možno kakovostjo, to je »ultračista« voda. Kakovost
merimo z različnimi parametri, osnovni
je prevodnost.
Včasih je bila najpomembnejša metoda
destilacija, ki pa je drag in zamuden postopek. Čistost destilata je zaradi rekontaminacije iz zraka ali vsebnikov vprašljiva, ob izhodu je potrebna namestitev
filtra, ki se pogosto menjava, in podobno. Druga razširjena metoda je ionska izmenjava, ki zahteva regeneracijo smole
z izpiranjem z močnimi kislinami ali bazami. Gre za kemijsko agresiven in eko-
loško sporen proces. Obe metodi se v sodobnih laboratorijih vse bolj opuščata.
Merck Millipore je prvi na svetu širokemu spektru laboratorijev omogočil
združitev različnih tehnoloških metod
v sodobne pretočne sisteme, ki so stroškovno ugodni, ekološko prijazni in občutno zmanjšajo možnost rekontaminacije. Millipore pokriva vse potrebe po
laboratorijski vodi različnih kapacitet, od
uporabe za avtoklave in rotavaporje (sistemi RiOs na principu reverzne osmoze)
ter mikrobiološka gojišča (sistemi Elix in
RiOs-DI) do izredno občutljivih metod
(Milli-Q), kot sta HPLC ali PCR.
V podjetju LabTim, d. o. o., ponujamo
tako nakup kot tudi najem vrhunskih sistemov Millipore. Poleg tega poskrbimo
za celotno namestitev sistema, po potrebi z razvodi, nadgradnjami ali modifikacijami, ter ponujamo celostno podporo pri rednem in izrednem servisiranju
naprav. Skupaj z uporabniki sistemov
Merck Millipore vedno najdemo zanje
najprimernejšo in cenovno najugodnejšo rešitev.
Trend
LABORATORIJSKE APLIKACIJE
Področje medicine si lahko v prihodnjih treh
letih obeta velike spremembe.
V
Aplikacija je namenjena tako štu­
dentom medicine kot zaposlenim v
laboratorijski medicini. Vsebinsko je
razdeljena po posameznih segmen­
tih, kot so hematologija, srčno-žilni
sistem, respiratorni sistem, nefro­
logija, imunski sistem in podobno.
Glucose Buddy.
ROLT
B. MA
: IRENA
TAŽA
MON
FOTO
Medicina DANES | ČETRTEK, 2. OKTOBRA 2014
Aplikacija LabGear
je med bolj kakovostnimi
in je namenjena zaposlenim
v laboratorijski medicini.
Vsebinsko je razdeljena
na posamezne segmente,
področja, za katera se izvajajo preiskave,
ki jih je več kot 30.
LabGear
Odlično orodje za sladkorne bolnike deluje kot
dnevnik za beleženje vrednosti glukoze v krvi in
drugih, za samokontrolo
pomembnih vrednosti in
tudi kot opomnik.
30
FOTOMONTAŽA
: IRENA
Med razvijalci mobilnih aplikacij, ki
jih je na trgu že več milijonov, se jih
veliko osredotoča na razvoj orodij za
zaposlene v medicini in zdravstve­
nem sistemu. Aplikacije so tako v
obliki podpornih orodij pri delu kot
povsem splošne, namenjene konti­
nuiranemu izobraževanju in sprem­
ljanju novosti v posamezni stroki.
sa večja tehnološka pod­
jetja, med katere sodijo
Apple, Samsung in Goo­
gle, se pri razvoju novih
produktov osredotočajo na zdravje.
Živeli bomo v družbi, ki bo nepri­
merljivo bolje ozaveščena o zdravju
in hkrati sposobna sproti nadzorovati
ključne vitalne znake. Že to bo veli­
ka sprememba za medicinsko stroko.
Pričakovati je, da se bo spremenil tudi
odnos med zdravnikom in bolnikom,
kjer zadnji zdravnika ne bo več spra­
ševal, kaj je z njim narobe, ampak sa­
mo, kako naj čim prej pozdravi svoje
bolezensko stanje.
Splošni uporabniki pa niso edini,
ki imajo koristi od nove tehnologije.
B. MAROLT
Pametni telefon –
orodje zdravnika
in bolnika
Na voljo je več kot 30 segmentov.
Za vsako izbrano področje je obse­
žen pregled vseh ključnih pojmov.
Razvijalci se niso ustavili le pri
definicijah, ampak so posamezni
postavki dodali tudi možne simp­
tome ali posledice. Če so izmerjene
vrednosti previsoke ali prenizke, je
pri vsakem pojmu naveden seznam
možnih vzrokov.
Uporabniku je na voljo tudi
možnost dodajanja zapiskov, ki jih
lahko uporabi v podporo pri svojem
delu ali le kot opazke pri navedeni
vsebini. Na voljo so tudi natančni
opisi opravljanja laboratorijskih te­
stov za ugotavljanje vrednosti pri
posamezni postavki. Vrednosti se
izpisujejo v ameriških enotah (US)
ali v enotah SI.
sladkorno boleznijo. Na enem mestu
tako omogoča sprotno beleženje po­
datkov o teži, ravni sladkorja v krvi,
zaužiti hrani in specifičnih informa­
cij, na primer vrednosti HbA1c. Prav
tako si lahko, če ste sladkorni bolnik,
zapisujete seznam vseh zdravil, ki
jih jemljete.
Aplikacija deluje tudi kot opom­
nik. Zaradi samokontrole, ki je za
sladkornega bolnika zelo pomemb­
na, bi merjenje ravni sladkorja mo­
rala postati navada, zato je dobro
imeti v rokah orodje, ki bolnika na
to spomni. Sodeč po splošnih oce­
nah preostalih uporabnikov, ki so
aplikaciji v povprečju namenili 4,5
zvezdice od petih možnih, gre za
skrbno oblikovan in izdelan mo­
bilni produkt.
Glucose Buddy
Ta aplikacija je namenjena sladkor­
nim bolnikom in ponuja preprosto
orodje za beleženje vseh najpo­
membnejših informacij, povezanih s
Jernej Horvat
[email protected]
medicina-DANES.si
NOVO!
Lahko bi živeli 200 let
Kje so skrivnosti dolgega življenja, smo preverjali pri slovenskih
strokovnjakih, ki svetujejo tudi, kako staranje upočasniti.
1 €
,90
in več potrebujejo
možgani za vrhunsko formo
80 snovi
Vse o hrani za možgane
ga:
Tekac
.s
Tekac.si
Ko med par trešči bolezen
Lahko bi
živeli 200 let
izdelek iz kolekcije
STERIL-O-SEPT®
a prilo
Posebna
priloga:
i
Pripra
Pripravljevljeni na
ni na tek
tek
p
poo
LjuL
bljjan
ui bljan
i
ODNOSI
6 številk
za samo
9,66 EUR &
darilo:
Poseb
n
Kako živeti dolgo in polno?
Kaj imajo skupnega slovenski stoletniki?
Nasveti: naj nas ne zaznamuje vsaka guba.
Št. 4
september 2014
medicina.finance.si
Iz vsebine:
Znanstveniki svetujejo, kako biti intimni z bolečino v
hrbtu / »Pogosto gredo moški k zdravniku prepozno«
/ Kaj imajo skupnega slovenski stoletniki? / Psihiatrinja Katarina Barbara Štrukelj o zdravljenju depresije
pri starostnikih / Očesni zapleti pri diabetesu / Hrana za možgane: ne kava, raje ribe, zelenjava in oreški
/ Ko med par trešči bolezen / Otrok ne uboga in noče
delati nalog; sva ga napačno vzgojila? / Zgodba bolnika s spondiloartritisom
080 15 80 / [email protected] / medicina.finance.si
facebook.com/medicinainljudje