LP_2013 - Termoelektrarna Toplarna Ljubljana
LETNO POROČILO 2013 Ljubljana, april 2014 KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................................. 1 1.1 1.2 1.3 2 PREDSTAVITEV DRUŽBE ........................................................................................................ 1 POROČILO POSLOVODSTVA .................................................................................................... 6 POROČILO NADZORNEGA SVETA .............................................................................................. 8 POSLOVNO POROČILO ................................................................................................ 11 2.1 2.2 2.3 2.4 GOSPODARSKA GIBANJA V EVROPI IN SLOVENIJI ........................................................................11 URESNIČEVANJE NAČRTOVANIH CILJEV IN NALOG........................................................................13 ZADOVOLJSTVO UPORABNIKOV ..............................................................................................21 POSLOVANJE DRUŽBE..........................................................................................................21 2.4.1 2.4.2 2.4.3 2.5 2.6 POROČILO O IZVAJANJU DEJAVNOSTI ......................................................................................35 POROČILO O NALOŽBENI DEJAVNOSTI......................................................................................40 2.6.1 2.6.2 2.7 2.8 2.9 2.10 2.11 2.12 2.13 2.14 3 Analiza poslovanja......................................................................................................21 Pomembnejši kazalniki poslovanja in finančnega stanja ................................................28 Upravljanje s tveganji .................................................................................................28 Naložbe v obnove in nadomestitve ..............................................................................40 Naložbe v razvojne naloge ..........................................................................................41 RAZISKAVE IN RAZVOJ.........................................................................................................43 JAVNA NAROČILA ...............................................................................................................43 UPRAVLJANJE S KADRI.........................................................................................................44 OKOLJE ..........................................................................................................................46 DRUŽBENA ODGOVORNOST...................................................................................................50 RAZVOJNE USMERITVE ........................................................................................................50 POMEMBNI POSLOVNI DOGODKI PO KONCU POSLOVNEGA LETA .......................................................51 POROČILO O RAZMERJIH Z OBVLADUJOČO DRUŽBO......................................................................52 RAČUNOVODSKO POROČILO ....................................................................................... 53 3.1 3.2 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA ......................................................................................53 RAČUNOVODSKI IZKAZI .......................................................................................................54 3.2.1 3.2.2 3.2.3 3.2.4 3.2.5 3.2.6 3.3 Bilanca stanja ............................................................................................................54 Izkaz poslovnega izida ................................................................................................56 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa ......................................................................57 Izkaz denarnih tokov ..................................................................................................58 Izkaz gibanja kapitala .................................................................................................59 Izkaz bilančne izgube .................................................................................................60 RAZKRITJA POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH .......................................................................61 3.3.1 3.3.2 Računovodske usmeritve ............................................................................................61 Pojasnila k bilanci stanja .............................................................................................67 3.3.2.1 3.3.2.2 3.3.2.3 3.3.2.4 3.3.2.5 3.3.2.6 3.3.2.7 3.3.2.8 3.3.2.9 3.3.2.10 3.3.2.11 3.3.2.12 3.3.2.13 3.3.2.14 3.3.2.15 3.3.2.16 3.3.2.17 3.3.3 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve .................................... 67 Opredmetena osnovna sredstva ...................................................................................... 68 Naložbene nepremične ................................................................................................... 69 Dolgoročne finančne naložbe .......................................................................................... 70 Odložene terjatve za davek ............................................................................................. 71 Zaloge materiala ............................................................................................................ 71 Kratkoročne finančne naložbe ......................................................................................... 72 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev in družb v skupini ............................................... 72 Kratkoročne poslovne terjatve do drugih .......................................................................... 73 Denarna sredstva ........................................................................................................... 73 Kapital .......................................................................................................................... 74 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve ....................................................... 74 Dolgoročne finančne obveznosti ...................................................................................... 76 Kratkoročne finančne obveznosti ..................................................................................... 76 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev in družb v skupini ................................... 77 Druge kratkoročne poslovne obveznosti ........................................................................... 78 Pasivne časovne razmejitve............................................................................................. 78 Pojasnila k izkazu poslovnega izida ..............................................................................78 3.3.3.1 3.3.3.2 Čisti prihodki od prodaje ................................................................................................. 78 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve .................................................................... 78 LETNO POROČILO 2013 3.3.3.3 3.3.3.4 3.3.3.5 3.3.3.6 3.3.3.7 3.3.3.8 3.3.3.9 3.3.3.10 3.3.3.11 3.3.4 3.3.5 3.3.6 Pojasnila k izkazu drugega vseobsegajočega donosa ....................................................82 Pojasnila k izkazu denarnih tokov ................................................................................83 Druga razkritja ...........................................................................................................84 3.3.6.1 3.3.6.2 3.3.6.3 3.3.6.4 3.4 Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) ..................................... 79 Stroški porabljenega blaga in materiala ............................................................................ 79 Stroški storitev ............................................................................................................... 79 Stroški dela ................................................................................................................... 80 Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri NS, OOS in NN in obratnih sredstvih ... 81 Drugi poslovni odhodki ................................................................................................... 81 Drugi odhodki ................................................................................................................ 82 Davek iz dobička in odloženi davki ................................................................................... 82 Razčlenitev stroškov po funkcionalnih skupinah ................................................................ 82 Zabilančna evidenca ....................................................................................................... 84 Posli s povezanimi osebami ............................................................................................. 84 Pomembni poslovni dogodki po koncu poslovnega leta ...................................................... 86 Dodatna razkritja na podlagi zahtev Energetskega zakona ................................................. 86 IZJAVA POSLOVODSTVA .......................................................................................................90 LETNO POROČILO 2013 Pomembnejši podatki in nekateri kazalci poslovanja družbe NAČRT 2014 LETO 2013 LETO 2012 LETO 2011 SKUPNA INSTALIRANA MOČ - toplotna moč v MW 486 486 486 486 *od tega v soproizvodnji - električna moč moč v MW 350 124 350 124 350 124 350 124 1.650 1.650 1.650 1.650 550 550 550 550 1.166,6 1.212,8 1.194,8 1.283,0 357,9 351,9 371,8 387,8 MOŽNA LETNA PROIZVODNJA - toplotna energija v GWh *toplotna energija je seštevek ogrevne toplote in tehnološke pare - električna energija v GWh PROIZVODNJA - toplotna energija v GWh *toplotna energija je seštevek ogrevne toplote in tehnološke pare - električna energija v GWh (prag) PORABA ENERGENTOV - poraba premoga v 000 t - poraba premoga v GJ - poraba lesnih sekancev v 000 t - poraba lesnih sekancev v GJ 373,6 361,7 373,1 395,9 7.047.352 6.972.890 7.143.508 7.462.593 66,1 660.660 82,9 854.537 69,5 757.690 75,4 776.302 83.739.740 59.837.607 87.747.834 55.534.007 95.606.086 56.042.012 88.426.018 56.169.045 IZ BILANCE STANJA NA DAN 31.12. (v EUR) Bilančna vsota Neopredmetena in opredmetena sredstva, nal. nep. Finančne naložbe 529.922 847.029 720.842 523.670 Terjatve 10.475.819 12.515.272 14.967.876 16.754.882 Zaloge, denarna sred. in kratk. AČR 12.896.392 18.851.526 23.875.356 14.978.421 Kapital 74.083.059 67.819.269 73.841.879 74.514.774 Rezervacije 1.260.588 1.438.460 1.409.152 1.474.284 Obveznosti 14.659.883 12.399.731 19.071.487 11.479.197 0 4.063.884 1.581.047 1.578.419 3.203.629 1.601.808 4.775.393 2.139.742 *od tega dolgoročne finančne obveznosti *od tega kratkoročne finančne obveznosti IZ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO (v EUR) Prihodki iz poslovanja 61.862.500 70.300.610 71.363.006 63.764.005 Odhodki iz poslovanja 68.304.864 69.858.587 70.996.074 63.515.184 Rezultat iz poslovanja (EBIT) -6.442.364 442.023 366.932 248.821 Rezultat iz poslovanja (EBITDA) -1.608.763 5.352.079 5.947.738 5.733.233 Rezultat iz finančnega in izrednega poslovanja -40.573 -995.219 15.945 395.856 -6.482.937 -634.162 298.768 647.676 9.479.113 9.160.852 9.410.538 10.003.741 6.902.320 6.831.525 6.852.144 7.069.592 254,33 256,30 255,93 288,83 Povprečna bruto plača na zap. iz ur Povprečna stopnja izobrazbe 2.261,60 V. 2.221,20 V. 2.231,13 V. 2.039,72 V. KAZALNIKI POSLOVANJA DRUŽBE Gospodarnost iz poslovanja Čista dobičkonosnost kapitala 0,91 -0,09 1,01 -0,01 1,01 0,004 1,00 0,01 ŠTEVILO ZAPOSLENIH - STANJE NA KONCU LETA ŠTEVILO ZAPOSLENIH - POVPREČNO STANJE V LETU 258 258,8 258 260,3 260 260,6 285 284,8 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta STROŠKI DELA IN PLAČ Stroški dela Stroški plač Povprečno število zaposlenih iz ur LETNO POROČILO 2013 1 UVOD 1.1 Predstavitev družbe Družba: Naslov: TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA, d. o. o. (skrajšan naziv: TE-TOL, d. o. o., Ljubljana) Toplarniška 19, 1000 Ljubljana Telefon: Fax: 01 5875 200 01 5875 480 E-pošta: Spletna stran: Mobilni portal: [email protected] https://www.te-tol.si m.te-tol.si Matična številka: 55033730000 Davčna številka: SI56448554 Šifra dejavnosti: 35.112 Proizvodnja električne energije v termoelektrarnah, jedrskih elektrarnah TRR: NLB D. D., LJUBLJANA, št.: 0292 4001 7425 656 HYPO ALPE-ADRIA BANK D. D., št.: 3300 0000 0998 412 REIFFEISEN BANK D. D., št.: 2420 3900 0019 555 FACTOR BANKA D. D., št.: 2700 0000 0399 624 Osnovni kapital: 45.323.854 EUR Št. registrskega vložka pri okrajnem sodišču v Ljubljani: 1/00344/00. Ustanovitev in statusne spremembe družbe Prve zamisli o gradnji toplarne v Ljubljani so se pojavile že pred 2. svetovno vojno, a je prišlo do konkretnejših idej šele po letu 1948. Ljubljana se je zaradi industrijskih in drugih morebitnih porabnikov toplote za tehnološke in ogrevalne namene izkazala kot primeren prostor za postavitev toplarne, obenem pa je bilo z uvedbo daljinskega ogrevanja v primerjavi s številnimi individualnimi kurišči pričakovati tudi bistveno izboljšanje zraka v Ljubljani. Pomembnejši razvojni mejniki: 50. leta Konec 50-ih let so se ponovno pričeli zbirati podatki za projekt izgradnje toplarne na premog, zlasti podatki o porabnikih toplote na področju mesta Ljubljane. Ugotovljeno je bilo, da so pogoji za postavitev toplarne zelo ugodni, predvsem zaradi industrijskih porabnikov toplote, ki potrebujejo znatne količine toplote za svoje tehnološke procese in ogrevanje. Analiza zbranih podatkov je pokazala na relativno visok odjem ogrevne toplote, raziskave pa, da bi uvedba daljinskega ogrevanja omogočila tudi bistveno izboljšanje kakovosti zraka v Ljubljani. 60. leta V začetku 60-ih let se stara mestna termoelektrarna na Slomškovi ulici preuredi v kotlarno in ta prevzame začasno vlogo toplotnega proizvodnega vira. Ker sčasoma ne sledi več pospešenemu razvoju mesta Ljubljane, se v Mostah prične graditi Toplarna Ljubljana, najprej z dvema kotloma toplotne moči 128 MW, projektirana za domač velenjski lignit oz. zasavski rjavi premog in dvema odjemno-kondenzacijskima turbinama, vsaka z močjo 32 MW električne energije in 58 MW ogrevne toplote. Vzporedno se gradi in širi vročevodno omrežje. 1 LETNO POROČILO 2013 24. decembra leta 1966 Toplarna Ljubljana v elektroenergetski sistem odda prve kilovatne ure električne energije. S tem se prične soproizvodnja električne in toplotne energije v še do danes največji soproizvodnji v Sloveniji. 70. leta Ljubljana postane edino mesto v Jugoslaviji, ki za enoten sistem daljinskega ogrevanja uporablja premog, tekoče gorivo in plin. V Toplarni Ljubljana potekajo obsežna dela na proizvodnih napravah. V začetku leta 1975 je sprejet investicijski program izgradnje II. faze Toplarne Ljubljana (50 MW električne moči in 116 MW toplotne moči). Tega leta se v Socialistični republiki Sloveniji sprejme tudi Zakon o varstvu zraka, s čimer je prvič uzakonjeno varstvo ozračja. Na podlagi zakona se sprejmejo predpisi in uredbe, ki določijo mejne vrednosti onesnaževanja v zraku, izpustov iz tovarn in drugih industrijskih obratov. Zakon hkrati služi za podlago posodobitve in razširitve mreže merilnih mest onesnaženosti zraka po republiki in glavnem mestu. V Ljubljani so v tem času prvič opazne poškodbe na okoliških gozdovih. S tem se razširi spoznanje, da visok dimnik ni primerna ekološka rešitev, zato se v Toplarni Ljubljana prične aktiven nadzor izpuščenih plinov. 80. leta V Toplarni Ljubljana se zgradi vršna kotlovnica z dvema parnima kotloma in enim vročevodnim kotlom z namenom pokrivanja proizvodnje v času izpadov glavnega pogonskega objekta in v konicah. V vršni kotlovnici se kot energent uporablja tekoče gorivo, zato se hkrati zgradi tudi skladišče tekočega goriva s črpališčem goriva. Začne se tudi gradnja analitičnega nadzorno-alarmnega sistema (ANAS) za merjenje onesnaženosti zraka, ki pokaže, da se je stanje zraka z uvajanjem sistema daljinskega ogrevanja in plinovodnega omrežja precej izboljšalo. Vzporedno s širjenjem vročevodnega in plinovodnega sistema se zniža tudi koncentracija žveplovega dioksida v zraku. Meritve so pokazale, da je bila v Ljubljani onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom od leta 1979 dalje pod predpisano higiensko vrednostjo. Leta 1985 je v Toplarni Ljubljana zgrajen blok 3. Novi vir poveča instalirano električno moč objekta za 50 MW in moč proizvodnje ogrevne toplote za 116 MW v kombiniranem procesu. 90. leta V tem obdobju v TE-TOL potekajo pomembna investicijska vlaganja, predvsem v zanesljivost in posodobitev proizvodnje. Prične se preizkušanje kakovostnejših premogov, ki bi imeli kar se da najboljše tehnološke in ekološke lastnosti, s čimer bi se lahko zmanjšali izpusti, predvsem žveplovega dioksida in odpadnega pepela. V preizkusih se kot najbolj »okolju prijazen« premog izkaže indonezijski rjavi premog, s katerim se postopoma nadomesti uporaba domačega, slovenskega premoga. Z rekonstrukcijo elektro filtra kotla 1 in 2 v vrečasta filtra, se zagotovi tudi zmanjšanje izpustov prahu v zrak, in sicer za več kot 40-krat. Zgradi se 54 metrov visok hranilnik toplote s prostornino 24.000 m3 in zmogljivostjo hranjenja 850 MWh toplote. Od leta 2000 do 2013 Celosten pristop do doseganja okoljskih in energetskih ciljev postane ključno načelo družbe TE-TOL in s tem nastopi potreba po trajnostnem prilagajanju in tehnološkem razvoju. TETOL pristopi k izdelavi najbolj ključne razvojne strategije doslej, po kateri obstoječa premogovna tehnologija postopoma predaja prednost novim, za okolje manj obremenjujočim tehnologijam, ki bodo lažje in dolgoročneje izvajale poslanstvo in vizijo družbe v smeri povečanja deleža električne energije iz soproizvodnje in obnovljivih virov energije, povečanja energetske in okoljske učinkovitosti ter zmanjšanja odvisnosti od zgolj enega energenta. Leta 2008 se uspešno izvede prvi strateški projekt, to je uvedba obnovljivega vira energije – LETNO POROČILO 2013 2 sosežig lesnih sekancev s premogom na bloku kotla 3. Proizvedena energija iz lesnih sekancev na letnem nivoju predstavlja okoli 10 odstotkov celotne proizvodnje oz. 20 odstotkov proizvodnje iz bloka 3. Z uporabo lesnih sekancev (okvirno 70 tisoč ton letno) se je občutno zmanjšala poraba premoga in s tem izpusti, predvsem ogljikov dioksid (za 10 odstotkov). Naslednji in hkrati največji razvojni projekt v teku je prigradnja plinsko-parne enote, ki bo nadomestila premogovni blok 2 in s katero bo TE-TOL podvojil proizvodnjo električne energije, povečal energijski izkoristek in zmanjšal vplive na okolje, predvsem dušikove okside in ogljikov dioksid na enoto koristne energije. Pomemben prispevek bo občutiti tudi na nacionalni ravni, saj se bo povečala proizvodnja električne energije iz soproizvodnje ter instalirana moč za proizvodnjo električne energije v elektroenergetskem sistemu. Pomembnejši statusni mejniki družbe TE-TOL: • Leta 1968 preneha poslovati termoelektrarna na Slomškovi ulici, začetnica daljinskega ogrevanja v Ljubljani, in se konstituira Toplarna Ljubljana. • Leta 1969 se Toplarna Ljubljana skupaj z nekaterimi drugimi elektroenergetskimi podjetji pripoji k DEM, ki se preimenuje v EGM – Elektrogospodarstvo Maribor. • Leta 1971 se v okviru Toplarne Ljubljana organizira enota Komunalna Energetika, ki samostojno opravlja dejavnost razvoja vročevodnega in parnega sistema v mestu, tedaj še v imenu in za račun Toplarne Ljubljana (TOL). • Leta 1972 se TOL reorganizira v dve delovni organizaciji, v Termoelektrarno Toplarno Ljubljana, ki zadrži soproizvodnjo toplotne in električne energije, in v Komunalno energetiko Ljubljana, ki prevzame distribucijo toplotne energije. • Leta 1985 se Toplarna Ljubljana preimenuje v Termoelektrarno Toplarno Ljubljana (TETOL) in postane največja proizvajalka ogrevne toplote za daljinsko ogrevanje v Republiki Sloveniji. • Leta 2009 Vlada Republike Slovenije, kot večinska družbenica TE-TOL, sprejme sklep o prodaji državnega deleža v TE-TOL (64,57 %), preostali delež (35,43 %) je v lasti Mestne občine Ljubljana. • Septembra leta 2010 MOL proda manjšinski delež v TE-TOL (35,43 %) Energetiki Ljubljana, ki nato decembra 2010 skladno s programom Vlade RS odkupi še 7,12 % državnega deleža TE-TOL. Lastniška struktura TE-TOL je tako konec leta 2010: RS 57,45 %, Energetika Ljubljana 42,55 %. • Aprila 2011 se lastniško razmerje med družbenicama spremeni: RS 14,8 %, Energetika Ljubljana 85,2 % in s tem Energetika Ljubljana postane večinska družbenica TE-TOL. • Januarja 2013 Energetika Ljubljana z odkupom preostalega deleža RS v TE-TOL postane 100-odstotna družbenica TE-TOL. • Z dnem 31. 1. 2014 je bila z vpisom v sodni register realizirana pripojitev družbe Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o. k družbi Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o. Dejavnost družbe Družba sme opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki so določene v Družbeni pogodbi oziroma v Aktu o ustanovitvi družbe. Dejavnosti družbe TE-TOL v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Ur. l. RS, št. 69/2007 in Ur. l. RS št. 17/2008) so: • proizvodnja drugih anorganskih osnovnih kemikalij, 3 LETNO POROČILO 2013 • • • • • • • • • • • • • • • proizvodnja električne energije v termoelektrarnah, jedrskih elektrarnah, trgovanje z električno energijo, oskrba s paro in vročo vodo, trgovina na debelo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi, trgovina s kovinami in rudami, trgovina na debelo z ostanki in odpadki, cestni tovorni promet, skladiščenje, počitniški domovi in letovišča, oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin, drugo tehniško projektiranje in svetovanje, tehnično preizkušanje in analiziranje, dejavnost oglaševalskih agencij, posredovanje oglaševalskega prostora in varovanje. Družba ima tudi Deklaracijo za proizvodno napravo, ki kot vir energije uporablja lesno biomaso in premog, pri čemer za proizvodnjo električne energije uporablja tehnologijo sokurjenja lesne biomase in goriva fosilnega izvora (premoga). Deklaracija velja do 6. 4. 2015. Na osnovi te deklaracije je TE-TOL pridobil obratovalno podporo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) za dobo 15 let. Javna agencija RS za energijo je na podlagi Energetskega zakona družbi TE-TOL izdala naslednje licence za opravljanje dejavnosti: • Licenco za opravljanje energetske dejavnosti za proizvodnjo toplote za daljinsko ogrevanje nad 1 MW, z veljavnostjo do 17. 6. 2016, • Licenco za opravljanje energetske dejavnosti za proizvodnjo električne energije v termoelektrarnah nad 1 MW, razen jedrskih elektrarn, z veljavnostjo do 22. 10. 2016 ter • Licenco za opravljanje energetske dejavnosti dobave, trgovanja, zastopanja in posredovanja na trgu z električno energijo, z veljavnostjo do 20. 10. 2016. Organi vodenja in upravljanja Poslovodstvo družbe Dne 26. 9. 2012 je bil s sklepom nadzornega sveta družbe TE-TOL imenovan za vršilca dolžnosti direktorja družbe Samo Lozej, ki jo neposredno vodi in zastopa od 5. 11. 2012 dalje. Dne 1. 5. 2013 pa je bil imenovan za direktorja družbe TE-TOL za mandatno obdobje petih (5) let. Nadzorni svet družbe Nadzorni svet družbe je v letu 2013 deloval v sledeči sestavi: Aleš Šaver Jadranka Dakić Jožka Hegler Boštjan Kocijan Brigita Zorec Tomaž Lenart predsednik predsednica namestnica predsednice namestnik predsednika član član član od od od od od od od 01. 16. 16. 01. 16. 01. 01. 01. 01. 01. 01. 01. 01. 01. 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 – – – – – – – 16. 31. 31. 16. 31. 16. 16. 01. 12. 12. 01. 12. 01. 01. 2013 2013 2013 2013 2013 2013 2013 Nadzorni svet je od dne 16. 1. 2013 deloval v popolni sestavi, in sicer s tremi člani. Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o. je edini družbenik družbe z omejeno odgovornostjo Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o. Z dnem 16. 1. 2013 je družbenik v nadzorni LETNO POROČILO 2013 4 svet družbe za mandatno obdobje štirih (4) let imenoval članici Jadranko Dakić in Jožko Hegler, kot predstavnik Sveta delavcev je bil za mandatno obdobje štirih (4) let izvoljen Boštjan Kocijan. Podatki o obvladujoči družbi Družba: Naslov: Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o. (skrajšan naziv: Energetika Ljubljana, d. o. o.) Verovškova ulica 62, 1000 Ljubljana Spletna stran: http://www.jh-lj.si/energetika Matična številka: Davčna številka: Šifra dejavnosti: 5226406000 SI23034033 35.300 Oskrba s paro in vročo vodo Osnovni kapital: 57.602.057 EUR Energetika Ljubljana je od 11. 4. 2011 do 14. 1. 2013 lastnica poslovnega deleža v odvisni družbi TE-TOL v višini 85,2039 %, medtem ko je preostali delež 14,7961 % v lasti RS. 14. 1. 2013 Energetika Ljubljana postane 100-odstotna družbenica TE-TOL. Na dan 31. 12. 2013 Energetika Ljubljana izkazuje v svojih računovodskih evidencah poslovni delež v TE-TOL v vrednosti 47.208.286,82 EUR. Podatki o skupini Z namenom doseganje učinkovitosti poslovanja celotne skupine, ima JAVNI HOLDING Ljubljana, d. o. o. aktivno vlogo v strateškem usmerjanju javnih podjetij in zadevah, ki so ključne za razvoj družb v skupini. V Javni holding povezana javna podjetja izvajajo številne in raznovrstne gospodarske javne službe, ki zagotavljajo osnovne pogoje za delo in zdravo življenje. Skupino javni holding Ljubljana sestavljajo naslednje družbe: - JAVNO PODJETJE VODOVOD – KANALIZACIJA d. o. o., Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o., SNAGA Javno podjetje d. o. o. in JAVNO PODJETJE LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET,d. o. o., katerih 100 % lastnik je družba JAVNI HOLDING Ljubljana,d. o. o. Pridružena družba je Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o. (TE-TOL), ki je v 100,0 % lasti družbe Energetika Ljubljana in je bila z dnem obračuna pripojitve, to je dne 1. 1. 2014, pripojena k Energetiki Ljubljana. Poslovne deleže v Javnem Holdingu imajo: Mestna občina Ljubljana (87,32 %) in občine Medvode (3,84 %), Brezovica (2,76 %), Dobrova - Polhov Gradec (2,16 %), Škofljica (1,8 %), Dol pri Ljubljani (1,26 %) in Horjul (0,86 %). Najvišji organ odločanja v družbi je skupščina, ki jo sestavljajo vsi družbeniki. Občine so ustanovile tudi Svet ustanoviteljev z namenom izvrševanja ustanoviteljskih pravic v javnih podjetjih ter za usklajevanje odločitev v zvezi z zagotavljanjem obveznih in izbirnih gospodarskih javnih služb. 5 LETNO POROČILO 2013 1.2 Poročilo poslovodstva V Sloveniji deluje več kot 50 sistemov daljinskega ogrevanja. Največji in hkrati z najdaljšo tradicijo je sistem daljinskega ogrevanja v Ljubljani. Več kot 260 km razvejano omrežje s toploto oskrbuje okoli 80.000 prebivalcev Ljubljane. Ključen vir energije v tem sistemu predstavlja TE-TOL, ki proizvede več kot 90 odstotkov vse potrebne toplote in je hkrati največja soproizvodnja elektrike in toplote v Sloveniji – prispeva največji delež visoko učinkovite energije iz soproizvodnje, od tega tudi tiste, ki je proizvedena v soproizvodnji iz lesne biomase. TE-TOL je odgovoren za zanesljivo, učinkovito in varno proizvodnjo energije, zaradi česar je na podlagi začrtane energetsko-okoljske strategije zadnja leta osredotočen predvsem v potrebno obnovo oz. razvoj energetskega vira na tej lokaciji. Na poslovanje in odločitve poslovodstva, če se navežemo samo na potrebo po razvoju, najbolj vplivajo okoljske smernice oz. zakonodaja. Tem sledijo potrebe prebivalcev Ljubljane do ustrezne kakovosti bivanja pri čemer ne mislimo zgolj na odjemalce toplote iz sistema daljinskega ogrevanja, temveč na vse prebivalce. Svoje delo z vidika proizvajalca energije smo tudi v letu 2013 opravili tako kot vselej – dobro in odgovorno: naprave vzdržujemo optimalno, okoljsko dosegamo vse zahteve, poslovni rezultat smo glede na načrt uspeli bistveno izboljšati. V uresničevanju razvojne strategije pa se žal še nismo uspeli premakniti s točke mirovanja, saj za njeno realizacijo še ni zagotovljenih potrebnih finančnih pogojev. Pot razvoja je sicer jasna in že več let samo ena – postopna zamenjava premoga z za okolje manj obremenjujočim energentom zemeljskim plinom. A če se je ta pot pred leti zdela izvedljiva, a ne tako potrebna in ne tako nujna, se zdaj ve, da je še kako potrebna in še kako nujna, a zelo težko izvedljiva. Tehnološke razvojne naložbe v slovenski energetiki danes res niso stvar prestiža, temveč stvar potreb in realnosti. A je odločitev za začetek finančno zelo zahtevne investicije v plinsko-parno enoto kljub vsem naporom in izvedenim ukrepom tudi v letu 2013 ostala nesprejeta. TE-TOL skupaj Energetiko Ljubljana že od leta 1966 predstavlja enoten proizvodno – oskrbovalni tehnološki sistem največjega daljinskega sistema ogrevanja v državi. Leta 1971 se je sicer iz Toplarne Ljubljana izločila enota Komunalna energetika Ljubljana in postala samostojna družba, a sta družbi ves čas ostali tesno poslovno povezani. Po desetletjih medsebojnega poslovnega sodelovanja sta se leta 2010 začeli ponovno lastniško povezovati. Večinska družbenica TE-TOL je bila Republika Slovenija, manjšinska Mestna občina Ljubljana. Z odkupom manjšinskega mestnega poslovnega deleža in skladno z državnim programom prodaje oziroma zamenjave večinskega poslovnega deleža je Energetika Ljubljana postopoma vstopala v lastništvo TE-TOL ter januarja leta 2013 postala njegova 100-odstotna družbenica. Vodstvi družbe TE-TOL in družbe Energetika Ljubljana sta v letu 2013, tudi zaradi potrebe realizacije potrebnih okoljskih naložb, skupaj z družbenikom Javnim holdingom preučila prednosti in slabosti (ponovne) združitve. Študija o ekonomski analizi koristi in stroških združevanja je pokazala, da so predvsem z vidika odjemalcev energije dejavnosti TE-TOL in Energetike Ljubljana med seboj tako povezane, da je njihovo ločevanje med dve družbi, še posebej v luči potrebnega tehnološkega in tržnega razvoja, nesmiselno. Javni holding, ki je edini družbenik oziroma ustanovitelj Energetike Ljubljana, je na podlagi sklepa Nadzornega sveta Javnega holdinga z dne 2. 7. 2013 in seznanitve Skupščine Javnega holdinga z dne 4. 7. 2013 zato začel s pripravo predloga združitve, in sicer na način pripojitve družbe TE-TOL k družbi Energetika Ljubljana. Skupščina Javnega holdinga, ki je potekala 11. 9. 2013, je s predlogom pripojitve soglašala. S tem je stekel proces pripojitve, ki je LETNO POROČILO 2013 6 pomenil prioritetne aktivnosti druge polovice leta 2013, ki se je realiziral z vpisom v sodni register 31. 1. 2014. Povezovanje je z vidika obstoja daljinske energetike v Ljubljani nujno vsaj iz naslednjih vidikov: - - potreba po zanesljivi oskrbi odjemalcev: naša odgovornost je zanesljiva oskrba z energijo, ki jo moramo ponuditi učinkovito, okolju prijazno in še naprej po konkurenčni ceni, tehnološka starost proizvodnih naprav in omrežja je realnost, zato je potrebno realizirati projekte za nadomestitev in obnovo sistema, potreba po vlaganju v okolje: IED direktiva od leta 2016 in na njej temelječ Prehodni nacionalni načrt nas zavezujeta k izvajanju ukrepov za zmanjšanje emisij. Neizvajanje ukrepov bi povzročilo zmanjšanje proizvodnje toplote na lokaciji TE-TOL ali celo njeno zaustavitev. S procesom pripojitve TE-TOL k Energetiki Ljubljana se je tako začel dolgoročen strateški proces oblikovanja takšnega poslovnega modela, ki bo omogočil, da družba optimizira in nadgradi svoj potencial na vseh dejavnostih, da bo lahko delovala še učinkoviteje in racionalneje in na ta način omogočila potreben razvoj za celovito energetsko oskrbo in večje koristi za vse Ljubljančane in prebivalce osrednje Slovenije. 7 LETNO POROČILO 2013 1.3 Poročilo nadzornega sveta Sestava nadzornega sveta Nadzorni svet je v letu 2013 deloval v sestavi, kot je navedena v točki Organi vodenja in upravljanja na strani 4. Seje nadzornega sveta V letu 2013 se je Nadzorni svet sestal na 8 rednih sejah in 2 korespondenčnih sejah ter na sejah sprejel 47 sklepov. Vsebinski poudarki sej Nadzorni svet družbe TE-TOL je v letu 2013 spremljal in nadzoroval vodenje poslovanja družbe in opravljal ostale naloge, ki so kot pristojnosti nadzornega sveta opredeljene z zakonom in družbeno pogodbo. Na svojih sejah je Nadzorni svet obravnaval bistvene strateške in operativne zadeve o poslovanju družbe, med katerimi so bile najpomembnejše: • • • • • • • • • • • sprejel je Letno poročilo družbe Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o. za leto 2012 s poročilom neodvisnega revizorja, obravnaval je četrtletna poročila o poslovanju družbe, s poudarkom na racionalizaciji vseh vrst stroškov, obravnaval in potrdil je Poslovni načrt družbe za leti 2013 in 2014, dajal je soglasja k pravnim poslom v pristojnosti Nadzornega sveta, seznanjal se je s poročilom o stanju na projektu PPE-TOL in opozarjal na neizvedljivost projekta dokler ne bo zagotovljeno financiranje, ves čas opozarjal na nujnost dogovora z državnimi organi v zvezi z oblikovanjem cene toplote, podal je soglasje za izvedbo revizijskih storitev revidiranja računovodskih izkazov za leto 2013 z družbo KPMG, seznanil se je s poročilom o izvedbi začetne notranje revizije v družbi, seznanil se je s Poročilom o notranji reviziji izbranih področij poslovanja - investicij in večjih vzdrževalnih del v družbi Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o. od leta 2010 naprej, seznanil se je z oceno izvedenih aktivnosti za izboljšanje poslovanja na podlagi ugotovitev in priporočil začetne notranje revizije od leta 2010 naprej v družbi Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o., seznanjal se je z vsemi tekočimi aktivnostmi družbe pri zmanjšanju cene premoga z dobaviteljem Gorenje d. d. Podal je soglasje k pravnim poslom: • • • • • »Dobava lesnih sekancev« sklenjenim med TE-TOL, d. o. o. in LESOJ d. o. o., »Dobava lesnih sekancev« sklenjenim med TE-TOL, d. o. o. in A.M.S. – BIOMASA d. o. o., »Dobava lesnih sekancev« sklenjenim med TE-TOL, d. o. o. in FERSPED d. d., »Dobava lesnih sekancev« sklenjenim med TE-TOL, d. o. o. in GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC d. d., »Odkup in prevzem pasovne električne energije v letu 2014 iz visoko učinkovite soproizvodnje« sklenjenim med TE-TOL, d. o. o. in GEN-I, d. o. o. (3 LOT-e: 242.340 MWh), LETNO POROČILO 2013 8 • • • »Odkup in prevzem pasovne električne energije v letu 2014 iz visoko učinkovite soproizvodnje« sklenjenim med TE-TOL, d. o. o. in HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE d. o. o. (1 LOT - 80.780 MWh), »Odkup in prevzem pasovne električne energije v letu 2014 iz visoko učinkovite soproizvodnje« sklenjenim med TE-TOL, d. o. o. in Elektro Energija d. o. o. (1 LOT 80.780 MWh), Aneksa št. 1 k pogodbi št. N - 109/11 za uvedbo SAP ERP (TEMELJNIH PROCESOV), z dne 28. 11. 2011, za dodelavo SAP ERP zaradi pripojitve družbe Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o. k družbi Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o. Poleg tega je med drugim obravnaval naslednjo tematiko: • • • • • • • Z dnem 1. 5. 2013 je za direktorja družbe Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o. za mandatno dobo 5 (petih) let imenoval Sama LOZEJA, rojenega 10. 12. 1962, stanujočega Resljeva cesta 5, Ljubljana, ter z njim podpisal pogodbo o zaposlitvi. Seznanil se je z dokumentom Sinergije TE-TOL – JP Energetika in predlagal, da se nadaljujejo pogovori med obema družbama v smislu iskanja sinergij. Podal je pozitivno mnenje k pripojitvi družbe Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o., Toplarniška ulica 19, Ljubljana kot prevzete družbe, k družbi Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o., Verovškova ulica 62, Ljubljana kot prevzemne družbe z dnem obračuna pripojitve 1. 1. 2014. Seznanil se je s tekočimi aktivnostmi v družbi in z Informacijo o aktivnostih v postopku pripojitve družbe Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o. k Javnemu podjetju Energetika Ljubljana, d. o. o. ter spremembo naziva nove združene družbe, ki se glasi Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o. in določitvijo poslovnega naslova družbe v Aktu o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o. Sprejel je ugotovitveni sklep: Z dnem vpisa pripojitve družbe Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o., Toplarniška ulica 19, Ljubljana kot prevzete družbe, k družbi Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o., Verovškova ulica 62, Ljubljana kot prevzemne družbe v sodni register, družba Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o., Toplarniška ulica 19, Ljubljana preneha obstajati, hkrati direktorju družbe Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o. g. Samu Lozeju po samem zakonu prenehajo vsa pooblastila za zastopanje oziroma mu preneha mandat direktorja ter se na tej podlagi z njim sklene ustrezen sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Skozi vse leto 2013 je Nadzorni svet obravnaval gradiva, vezana na spremembo fiksnega dela cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja družb Energetika Ljubljana in TE-TOL. Podan je bil predlog za spremembo 3. točke 4. člena Uredbe, s čimer bi se omogočila sprememba izhodiščne cene, s katero bi si TE-TOL lahko zagotovil finančno vzdržno poslovanje in finančna sredstva za izvedbo nujnih razvojnih investicij. Oobravnaval je gradivo glede objekta za energetsko izrabo goriva iz frakcij odpadkov v prihodnjo finančno perspektivo EU 2014/20 ter umestitev takšnega objekta v okolje. Letno poročilo 2013 Poročilo o poslovanju družbe vsebuje vse potrebne podatke, računovodsko poročilo pa zajema obvezna razkritja po določilih zakona o gospodarskih družbah in slovenskih računovodskih standardih. Letno poročilo za leto 2013 je izdelano v skladu s predpisi z upoštevanjem računovodskih standardov in načel. Vsebuje vse podatke in pojasnila o premoženjsko-finančnem stanju in sestavi financiranja in navedene strateške cilje poslovanja družbe. 9 LETNO POROČILO 2013 Zaključek Na osnovi finančnih in vsebinskih poročil za leto 2013 nadzorni svet daje pozitivno mnenje k poslovanju družbe. Nadzorni svet hkrati opozarja, da zakonski okvir, ki opredeljuje oblikovanje cen daljinske toplote, ter stanje na Evropskem trgu z električno energijo, resno ogrožata poslovanje družbe v letih 2014 in dalje, če ne bo pravočasno izvedena investicija v PPE, ki jo je skupščina potrdila v okviru strateških načrtov. Jadranka Dakić Predsednica Nadzornega sveta LETNO POROČILO 2013 10 2 POSLOVNO POROČILO 2.1 Gospodarska gibanja v Evropi in Sloveniji1 Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je na začetku zadnjega četrtletja leta 2013 po nekaterih kazalnikih nekoliko zmanjšala, gospodarska klima in pričakovanja pa so se nekoliko izboljšali. Nadaljevanje skromnega okrevanja v evrskem območju pričakujejo tudi mednarodne institucije (ECB, model s podatki Consensus), ki so tudi nekoliko izboljšale napovedi za leto 2014. Medbančne obrestne mere so se decembra 2013 nekoliko zvišale, a v povprečju leta 2013 še vedno ostajajo na zelo nizkih ravneh. ECB je zaradi zmanjšanja cenovnih pritiskov in spodbujanja okrevanja gospodarstva evrskega območja v letu 2013 dvakrat znižala ključno obrestno mero, in sicer skupno na 0,25 %. Spremembe se niso bistveno odrazile na gibanju vrednosti medbančnih obrestnih mer v evrskem območju, saj se vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a giblje na podobnih ravneh že od septembra 2012. V povprečju leta 2013 je ta vrednost znašala 0,22 %. Razmere na trgu dela so ob koncu leta ostale zaostrene, povprečna bruto plača na zaposlenega pa se je nekoliko zvišala. Število registriranih brezposelnih se je v zadnjih dveh mesecih 2013 spet povečalo. Glavni razlog za povečanje sta iztek pogodb za določen čas in majhno število oseb, ki so dobile zaposlitev. Na letni ravni je bilo število brezposelnih v povprečju za 8,8 % večje kot leta 2012. Evro in gibanje tečajev Tečaj EUR, za katerega je bilo treba v njegovih najboljših časih (leta 2008) odšteti le malenkost manj kot 1,60 USD, je ves čas od uvedbe močno nihal. Najnižjo raven v zgodovini je zabeležil jeseni leta 2000 z vrednostjo 0,82 USD, njegovo dolgoletno povprečje pa se giblje okoli 1,20 USD. V letu 2011 se je tečaj skupne evropske valute znašel na hudi preizkušnji, saj je v razmerju do dolarja leto končal na najnižji ravni po septembru 2010 (1,29), povprečna vrednost evra v letu 2011 pa je znašala 1,39 ameriškega dolarja. Decembra 2012 se je vrednost evra v primerjavi z večino glavnih valut sicer zvišala, glede na povprečje v letu 2012 pa precej znižala. Tako se je vrednost evra glede na ameriški dolar decembra 2012 zvišala za 2,3 % oziroma na 1,312 USD za 1 EUR. V povprečju leta 2012 pa se je vrednost evra v primerjavi z glavnimi valutami znižala za cca 7,0 %, oziroma je znašala 1,285 USD za 1 EUR. V letu 2013 se je vrednost evra v primerjavi z najpomembnejšimi svetovnimi valutami zvišala, še posebno v primerjavi z japonskim jenom (za 26,5 %), višja pa je bila tudi v primerjavi z britanskim funtom (za 4,7 %) in švicarskim frankom (za 2,1 %). V primerjavi z USD se je v povprečju leta 2013 zvišala in je znašala 1,328 USD za 1 EUR, kar je 3,4 % več kot leto prej. Za TE-TOL je prav gotovo gibanje razmerja med USD in EUR bistvenega pomena, saj neposredno vpliva na plačilo dobav glavnega energenta (premoga) in s tem na višino stroškov energetskega goriva, ki so v letu 2013 predstavljali 60,9 % vseh odhodkov. V kolikor se bo gibanje razmerja med tema dvema valutama v letu 2014 gibalo nad 1,30, bo to za TE-TOL na odhodkovni strani pomenilo nižje stroške energetskega goriva in s tem boljši denarni tok. V grafikonu je prikazano medmesečno gibanje razmerja med EUR in USD od leta 2007 dalje. 1 Vir: UMAR, Ekonomsko ogledalo, januar 2013 11 LETNO POROČILO 2013 Mesečno gibanje razmerja med EUR in USD vrednost razmerja €/$ 1,65 1,60 1,55 1,50 1,45 1,40 1,35 1,30 1,25 1,20 1,15 1,10 1,05 1,00 vrednost razmerja v letu 2007 vrednost razmerja v letu 2008 vrednost razmerja v letu 2009 vrednost razmerja v letu 2010 vrednost razmerja v letu 2011 vrednost razmerja v letu 2012 vrednost razmerja v letu 2013 Gibanje cen energentov2 Analize potrošnje goriv po različnih državah sveta kažejo, da je v preteklih letih gospodarstvo razvijajočih se držav Azije temeljilo predvsem na izkoriščanju premoga kot primarnega vira energije. Pri tem je vodilna Kitajska, ki predstavlja okoli 50 % svetovne potrošnje premoga, posledično pa to pomeni, da ima prav razvijanje kitajskega gospodarstva močan vpliv na dogajanja na trgu premoga. V preteklih letih se je gospodarska kriza dotaknila tudi kitajskega gospodarstva, ki je ravno tako zabeležilo padec BDP, ki pa ni bil tako izrazit kot v drugih razvitih gospodarstvih. To je vplivalo tudi na padec tržnih cen premoga. Znižanje cen premoga se je nadaljevalo vse do tretjega kvartala leta 2013, ko je kitajsko gospodarstvo pričalo kazati znake okrevanja s porastom BDP-ja iz 7,5 % na 7,8 %. Tudi v letu 2014 tržni analitiki pričakujejo nadaljnje okrevanje kitajskega gospodarstva, ki se bo odražalo v povečevanju rabe premoga in posledično rasti tržnih cen premoga. Različne prognoze gospodarskega razvoja in rabe energije kažejo, da se bo raba premoga po svetu tudi v prihodnje povečevala. Za razliko od preteklih dveh desetletji pa bo ta rast veliko bolj zmerna. Hkrati s povečevanjem rabe premoga se pričakuje, da bo še naprej rasla tudi njegova cena. Lesna biomasa predstavlja drugi najpomembnejši energent družbe. Družba ima sklenjene pogodbe z več dobavitelji lesne biomase, ki so kot najugodnejši bili izbrani v okviru javnega zbiranja ponudb. Cene nafte, izražene v evrih, so se decembra zvišale za 1,0 % na 80,79 EUR za sod, medletno so bile nižje za 2,4 %. Na decembrsko zvišanje so vplivale predvsem motnje v ponudbi iz držav članic OPEC. 2 Vir: http://www.energyglobal.com/news/coal/articles/Coal_output_in_China_falls_273.aspx, http://news.xinhuanet.com/english/china/2013-05/29/c_132417588.htm, http://www.chinadaily.com.cn/business/chinadata/2013-10/18/content_17042910.htm. LETNO POROČILO 2013 12 2.2 Uresničevanje načrtovanih ciljev in nalog Poslanstvo družbe je zanesljiva, ekonomična in okolju prijazna sočasna proizvodnja toplotne energije za potrebe sistema daljinskega ogrevanja mesta Ljubljane in električne energije za potrebe elektroenergetskega sistema Slovenije, kar pomeni, da: • • • • • zadovoljuje več kot 90 % potreb po toplotni energiji v sistemu daljinskega ogrevanja Ljubljane, predstavlja skoraj polovico proizvodnje toplotne energije v sistemih daljinskih ogrevanj Slovenije, proizvede 3 % električne energije v Sloveniji, večina električne energije je proizvedena v soproizvodnji, nudi sistemske storitve za elektroenergetski sistem Slovenije in proizvaja tehnološko paro za industrijske porabnike. Zanesljiva in kakovostna oskrba TE-TOL z obstoječo premogovno tehnologijo dosega več kot 10-odstotni prihranek primarne energije v soproizvodnji, kar ga skladno z evropsko direktivo o energetski učinkovitosti 2012/27/ES uvršča med visoko učinkovite soproizvodnje električne in toplotne energije. V letu 2013 je bilo za realizacijo načrta proizvodnje zagotovljenih 113 MW moči (prag) za proizvodnjo električne energije in 486 MW moči za proizvodnjo toplotne energije. Proizvodnja električne energije se je prilagajala dogovorjenim dnevnim voznim redom in količinskim načrtom proizvodnje v skladu s sklenjenimi pogodbami o prodaji in nakupu električne energije, medtem ko je proizvodnja toplotne energije potekala skladno s podpisano letno in dolgoročno pogodbo o dobavi toplote ter poslovno tehničnem sodelovanju. Pomembnejša vzdrževalna dela V skladu z Načrtom vzdrževanja so se v letu 2013 v službah vzdrževanja izvajala tekoča vzdrževalna dela, odpravljanje napak po prejetju obvestil službe obratovanja o okvarah ter ostala dela za zagotavljanje nemotenega obratovanja naprav. V skladu s terminskim načrtom remontov so bili v letu 2013 izvedeni naslednji remonti: • Remont kotla 1 se je izvajal v času od 2. 4. 2013 do 26. 4. 2013. Ob koncu remonta so se uspešno izvedli posamični preizkusi naprav in tlačni preizkus kotla 1. Ponovno je začel kotel 1 obratovati 30. 5. 2013 in ostal v obratovanju skozi celo poletno obdobje. • Remont turboagregata 1 se je izvajal v času od 8. 4. 2013 do 30. 4. 2013. Primarni preizkusi so se nato uspešno izvedli dne 30. 5. 2013, po končanih preizkusih pa je turboagregat ostal v obratovanju skupaj s kotlom 1. • Remont kotla 2 se je pričel izvajati 15. 5. 2013 in je bil zaključen 13. 6. 2013, nekaj dni pred planiranim rokom. Tlačni preizkus kotla je bil opravljen dne 5. 6. 2013, posamični preizkusi kotla pa 13. 6. 2013. V poletnih mesecih je bil kotel 2 pripravljen kot rezerva obratujočemu kotlu 1. • Generalni remont turboagregata 2 se je pričel 6. 5. 2013 in je trajal do 15. 9. 2013. V sklopu remonta je bila izvedena sanacija poškodb sapnic in varjenje razpok notranjega in zunanjega ohišja VT in ST dela turbine. Zaradi poškodb je bila potrebna tudi zamenjava lopatic 16. venca. Kot priprava na bodočo revitalizacijo turboagregata 2 je bila izvedena tudi neporušitvena kontrola NT dela rotorja. Turboagregat je bil uspešno preizkušen dne 20. 9. 2013. • Remont kotla 3 se je pričel 15. 6. 2013 in je zaradi obsežnih del potekal do 30. 9. 2013. V času remonta se je izvedla generalna obnova dogorevalne rešetke za biomaso in 13 LETNO POROČILO 2013 prestavitev ABL odprtin v sklopu primarnih ukrepov za zmanjšanje emisij NOx. Prav tako se je v tem času uspešno izvedla zamenjava glavnega parovoda bloka 3. Izpihovanje parovoda pred zagonom se je izvajalo 19. in 20. 9. 2013. • Remont turboagregata 3 se je izvedel v mesecu septembru 2013. Primarni preizkusi pred zagonom so se izvedli 30. 9. 2013. V času do 31. 12. 2013 se je poleg rednih vzdrževalnih del izvedla tudi sanacija netesnosti kotla 3 in sanacija netesnosti ventila za hlajenje pare kotla 1, čiščenje hladilnega sistema kondenzatorjev turboagregatov 1 in 3 zaradi zamašenosti ter pričetek sanacije havarije na črpalki št. 1 hladilne vode Ljubljanice. Gledano skozi visoko razpoložljivost blokov in manjše število izpadov ter zaustavitev so bile vzdrževalne aktivnosti v letu 2013 kvalitetno in pravočasno opravljene. Sistemi vodenja TE-TOL Sistem vodenja kakovosti po ISO 9001:2008 in sistem ravnanja z okoljem po ISO 14001:2004 Notranje presoje Konec decembra 2012 je bil pripravljen in sprejet terminski načrt izvedbe notranjih presoj po posameznih procesih z imenovanimi vodji presojevalcev s ciljem, da se zunanja presoja obeh sistemov vodenja izvede v prvi polovici leta 2013. Do junija 2013 so bile izvedene vse načrtovane notranje presoje po vseh procesih ter izdelana poročila o rezultatih teh presoj za vsak sistem vodenja posebej. Zunanja presoja Vsakoletna zunanja presoja se v februarju 2012 ni izvedla. Razlogov je bilo več, med njimi tudi spremembe v organizacijski strukturi (prehod podpornih služb na Javni holding) in tudi zaradi novih poslovno-informacijskih sistemov (SAP, WCM) ter drugih sprememb. Konec decembra 2012 se je vodstvo odločilo za ponovno pridobitev certifikatov vodenja sistemov po standardih ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004. 13. in 14. 6. 2013 je certifikacijska hiša TÜV SÜD Sava d. o. o. izvedla kombinirano presojo sistema vodenja kakovosti (certifikacijsko presojo sistema vodenja kakovosti po ISO 9001:2008) in sistema ravnanja z okoljem (certifikacijsko presojo sistema ravnanja z okoljem po ISO 14001:2004). Zunanji presojevalci so ocenili, da sta presojana sistema vodenja uspešna in da so podane osnove, ki omogočajo vzdrževanje in izboljševanje sistemov vodenja. Na osnovi ugotovitev in zaključkov zunanje presoje je TÜV SÜD Management Service GmbH iz Münchna 2. 8. 2013 družbi TE-TOL podelila enoten certifikat za sistem vodenja kakovosti ISO 9001:2008 ter sistem ravnanja z okoljem ISO 14001:2004. Korektivni in preventivni ukrepi Na osnovi analiz rezultatov notranjih presoj in z vključitvijo sprememb organizacije, novih poslovno-informacijskih sistemov in ostalih sprememb sta bila popravljena oz. dopolnjena oba poslovnika vodenja ter nekateri sistemski postopki in navodila. Poslovnik sistema ravnanja z okoljem se je dopolnil tudi s sistemom upravljanja z energijo po ISO 50001:2011. Kljub temu, da so zunanji presojevalci v juniju 2013 ocenili, da sta presojana sistema vodenja uspešna, so v svojem poročilu o presoji podali nekaj priporočil in opozoril na nekaj neskladnosti. Po prejemu poročila o zunanji presoji sistemov vodenja se je pričelo z izvajanjem korektivnih in preventivnih ukrepov. LETNO POROČILO 2013 14 Usposabljanje novo zaposlenih V skladu z zahtevami obeh sistemov vodenja ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004 so se na novo zaposleni (tako za določen kot za nedoločen čas) seznanili z zahtevami obeh sistemov (predstavitev poslovnikov, sistemskih postopkov in navodil), ki jih morajo v okviru svojih del in nalog upoštevati. Pridružitev TE-TOL k Energetiki Ljubljana Konec septembra 2013 so se na področjih sistema vodenja kakovosti in sistema ravnanja z okoljem pričele aktivnosti pripojitve TE-TOL k Energetiki Ljubljana. V okviru zapisanih aktivnosti za področje okolje in laboratorij (z dne 19. 6. 2013) skladno z spremembo sklepa o imenovanju projektne aktivnosti v postopku pripojitve (z dne 12. 9. 2013), je bila sestavljena delovna skupina za uskladitev in poenotenje obeh sistemov vodenja kakovosti in obeh sistemov ravnanja z okoljem za skupno družbo. Na prvih dveh skupnih sestankih so se pregledali vsi štirje sistemi vodenja skupaj z računalniškimi aplikacijami. Ugotovilo se je, da je v TE-TOL zunanjo presojo in certificiranje obeh sistemov vodenja izvajal TÜV SÜD Sava d. o. o. iz Ljubljane, v Energetiki Ljubljana pa SIQ iz Ljubljane. Od obeh certifikacijskih organov je bilo pridobljeno mnenje glede veljavnosti certifikatov obeh družb po pripojitvi. Pri pregledu obeh sistemov vodenja v TE-TOL in Energetiki Ljubljana se je ugotovilo, da uporabljata družbi za vodenje sistemov kakovosti in ravnanja z okoljem različne računalniške aplikacije, ki med seboj nista povsem združljivi. Sklep je bil, da se vsi sistemi vodenja prenesejo na novo skupno računalniško aplikacijo. Po ogledu računalniške aplikacije DNA družbe Nets iz Kranja v VO-KA, ki je uspešno povezana s sistemom SAP ter drugimi sistemi in aplikacijami znotraj Javnega holdinga in po predstavitvi aplikacije DNA ponudnika ter po sestanku s predstavniki Javnega holdinga, ki so zadolženi za razvoj in vzdrževanje informatike, je bila sprejeta odločitev, da se pristopi k nakupu in vpeljavi aplikacije DNA v Energetiko Ljubljana in TE-TOL v letu 2014. Sočasno z izbiranjem nove aplikacije za sisteme vodenja so se začele tudi aktivnosti posodabljanja in usklajevanja obeh Poslovnikov kakovosti ter Poslovnika ravnanja z okoljem in Poslovnika sistema ravnanja z okoljem in upravljanja z energijo glede na spremembe, ki so potrebne zaradi nove družbe in organizacije z namenom združitve »Poslovnikov« v Poslovnik vodenja kakovosti in Poslovnik sistema ravnanja z okoljem in upravljanja z energijo za novo družbo. Notranje komuniciranje Izšle so 37., 38., 39., in 40. številka interne revije »Megavat«. Sistem upravljanja z energijo ISO 50001:2011 Poslovnik sistema ravnanja z okoljem se je nadgradil s sistemom upravljanja z energijo. Predpresoja (skladno s certifikacijskim postopkom) sistema je bila načrtovana v mesecu aprilu 2014, vendar se je zaradi pripojitve TE-TOL k Energetiki Ljubljana in s tem povezanih dodatnih aktivnostih, prestavila za eno leto, torej na april 2015. Obvladovanje sistema kakovosti v Laboratoriju za goriva Sistem kakovosti v Laboratoriju za goriva je bil redno vzdrževan. Usposabljanje, notranje presoje in vodstveni pregled so bili izvedeni skladno z načrtom. Uporaba in vzdrževanje opreme, izvajanje metod ter nadzor nad posameznimi metodami je potekal skladno s predpisanim sistemom kakovosti. Sodelovanje v medlaboratorijskih primerjavah je bilo zelo uspešno, tako za področje premoga, kot tudi za področje trdnih biogoriv. 15 LETNO POROČILO 2013 Dne 25. 9. 2013 je bil s strani Slovenske Akreditacije izveden nadzorni obisk. Za letošnjo presojo ni bila načrtovana širitev obsega akreditacije, manjše spremembe v prilogi akreditacijske listine pa bodo nastale le zaradi spremenjenih območij preskušanja in izdaj standardnih metod. Ker je ATRO kurilna vrednost ključna za izračun kupnine posamezne dobave lesnih sekancev, se je parameter »Spodnja kurilna vrednost-suho stanje« validiral, določila se je tudi merilna negotovost. Metoda je bila s strani strokovne ocenjevalke pregledana. Ugotovitev pregleda potrjuje metodo, katera bo tako uvrščena v prilogo k akreditacijski listini LP-011. Področje pregleda vodilne ocenjevalke je obsegalo naslednje točke standarda SIST EN ISO/IEC 17025: • • • • • • • • • 4.3 4.5 4.6 4.9 4.13 5.2 5.3 5.8 5.9 Obvladovanje dokumentov, Izvajanje preskusov in kalibracij pri podpogodbenikih, Naročanje storitev in nabava materialnih sredstev, Obvladovanje neskladnega dela pri preskušanju, Obvladovanje zapisov, Osebje, Prostori in pogoji okolja, Ravnanje s primerki za preskus in kalibracijo, Zagotavljanje kakovosti rezultatov preskusov. Obseg pregleda strokovne ocenjevalke dr. Vide Petelin Hudnik je obsegal: • • premog - standard ASTM 3302 za določanje skupne vlage (ASTM D 3302:2010 Standard Test Method for Total Moisture in Coal), na področju trdnih biogoriv - SIST EN 14918 za določanje kurilne vrednosti trdnih biogoriv (SIST EN 14918:2010 Trdna biogoriva - Metoda za ugotavljanje kalorične vrednosti/Solid biofuels-method for the determination of calorific value). Splošna ugotovitev nadzornega obiska je bila, da je delo osebja v laboratoriju izredno kvalitetno, osebje zelo dobro usposobljeno, sistem vodenja pa je zelo dobro vpeljan in vzdrževan. Na ocenjevanju so bile ugotovljene le tri neskladnosti, ki pa ne vplivajo na rezultate preskušanja. Neskladnosti se morajo odpraviti v predpisanem roku, o čemer se poroča na Slovensko akreditacijo. Skladno z navodili Slovenske akreditacije so se do 25. 11. 2013 izvedle vse aktivnosti in odpravile ugotovljene neskladnosti, o izvedenih korektivnih ukrepih pa se je tudi poročalo. Obseg preskušanja, ki se je izvajal v Laboratoriju, je pokrival naslednja področja: • • • • • • • • • vhodna kontrola energenta (premog in lesni sekanci), kontrola energenta (premog in lesni sekanci) ter ugaskov v proizvodnem procesu, izvajanje monitoringa CO2 ter sodelovanje pri določevanju izkoristka proizvodnje, izvajanje preskušanja za potrebe zunanjih naročnikov (71 vzorcev premoga in 91 vzorcev trdnih biogoriv), kontrola ter kondicioniranje tehnoloških vod, kontrola olj, kontrola produktov gorenja in depozitov, vzdrževanje opreme, vzdrževanje akreditacije. Izvajale pa so se tudi dodatne aktivnosti: • • • obnova opreme v laboratoriju za kontrolo kvalitete goriv in v laboratoriju za goriva, priprava podlog za validacijo metod s področja kontrole kvalitete vod in usposabljanje zaposlenih za področje akreditiranja novih metod. LETNO POROČILO 2013 16 Prav tako so se pričele izvajati aktivnosti na področju vzpostavljanja sistema, ki bo v nadaljevanju omogočil sinergije z Laboratorijem Energetike Ljubljana. Pri pregledu stanja Laboratorija Energetike Ljubljana je bila ugotovljena pomanjkljiva dokumentacija za področje dela laboratorija, zato so se pričele aktivnosti prav na tem področju. Osnovni nivo dokumentacije je bil do konca decembra 2013 ustrezno pripravljen, kar bo dobra osnova za podrobnejšo razčlenitev procesa kontrole kakovosti tehnoloških vod. Uvajajo se nove metode uporabe razklopa ter detekcije z atomsko absorbcijsko spektroskopijo, kar nadomešča klasično obstoječo metodo določevanja železa v vodi, ki je eden največjih pokazateljev morebitne korozije sistema. Izvajajo se tudi aktivnosti nadgradnje programske opreme. Na področju Laboratorija za goriva pa je v izvajanju tudi postopek javnega naročila za termogravimetrični instrument TGA-701 za določevanje vsebnosti vlage, hlapnih snovi ter pepela v vzorcih premoga in trdnih biogoriv. Prodajno-nabavna aktivnost Prodaja električne energije Odkup in prevzem pasovne električne energije v letu 2013 iz visoko učinkovite soproizvodnje TE-TOL je v letu 2013 prodajal pasovno električno energijo na podlagi pogodb, sklenjenih po javnem povabilu k oddaji ponudb leta 2012. Pogodbe so bile sklenjene z ELEKTRO ENERGIJA d. o. o., HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE, d. o. o. in GEN-I, d. o. o. Vrednost prodane električne energije navedenim kupcem je znašala 22.958.543 EUR, kar znaša 32,4 % celotnih prihodkov. Prodaja električne energije se je izvajala skladno s podpisanimi pogodbami. Povprečna dosežena pogodbena prodajna cena električne energije v letu 2013 je znašala 56,838 EUR/MWh in je v primerjavi z letom 2012 (59,136 EUR/MWh) za 3,9 % nižja. Sistemske storitve V letu 2013 je TE-TOL na podlagi sklenjenih pogodb družbi ELES zagotavljal sistemske storitve na področju rezerve jalove moči za regulacijo napetosti, rezerve delovne moči za sekundarno regulacijo frekvence in rezerve delovne moči za terciarno regulacijo frekvence. TE-TOL je iz naslova zagotavljanja sistemskih storitev v letu 2013 ustvaril 1.644.733 EUR prihodka (fiksni in variabilni del), kar v celotnih prihodkih TE-TOL predstavlja 2,3 % delež. Prodaja električne energije na prostem trgu Električno energijo je TE-TOL prodajal tudi na prostem trgu, in sicer preko BSP - regionalna energetska borza, pri čemer je vrednost prodane električne energije v letu 2013 znašala 19.732 EUR BSP-ju, ter 5.360 EUR PETROL-u d. d. Premija za lesne sekance Iz naslova kurjenja lesnih sekancev je TE-TOL na podlagi Sklepa o ureditvi prehoda prejemanja podpor (premija iz naslova biomase) v skladu z novelo Energetskega zakona EZD, izdanega dne 16. 3. 2010 s strani Centra za podpore (Borzen), v letu 2013 prejel 3.163.915 EUR prihodka oziroma 79,05 EUR/MWh. V januarju 2014 je bila poračunana tudi razlika do vrednosti premije 92,86 EUR/MWh za obdobje oktober–december 2013 (228.486 EUR), iz naslova uporabe lesne biomase s certifikatom FSC (nova višina podpore oz. premije iz tega naslova je bila določena v Aneksu št. 2 k pogodbi o zagotavljanju podpore proizvedeni električni energiji v proizvodni napravi TE-TOL, ki pa velja tudi za leto 2014). FSC certifikat pomeni, da dobavitelji sekancev: 17 LETNO POROČILO 2013 • • • • • podpirajo okolju primerno, družbeno koristno in gospodarno upravljanje z gozdovi, podpirajo uporabo domicilnih drevesnih vrst, ohranjajo biotsko raznovrstnost, reprodukcijsko sposobnost gozdov in ekoloških procesov v njih, pomagajo lokalni in širši družbi, da uživa dolgoročne koristi zaradi ohranjanja gozdnih virov ob upoštevanju dolgoročnega, trajnostnega načrtovanja upravljanja z gozdovi, podpirajo trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ki zagotavlja dovolj donosa, ki ne gre na račun gozdnih virov, ekosistema ali prizadetih lokalnih skupnosti. Ustanova Forest Stewardship Council (FSC) je neodvisna, nevladna, neprofitna organizacija, ustanovljena za spodbujanje odgovornega gospodarjenja z gozdovi po vsem svetu. Celotna vrednost premije za leto 2013 znaša 3.392.401 EUR, kar v celotnih prihodkih predstavlja 4,8 %. Prodaja toplotne energije (ogrevna toplota in tehnološka para) Prodaja toplotne energije družbi Energetika Ljubljana poteka na osnovi Dolgoročne pogodbe o dobavi toplotne energije ter poslovnem in tehničnem sodelovanju ter sklenjene Letne pogodbe za posamezno poslovno leto. Tudi za leto 2013 je bila sklenjena letna pogodba, kjer so se določile cene in letne količine odjema. TE-TOL v letnem merilu proizvede več kot 90 % celotne količine toplote, potrebne za daljinsko ogrevanje mesta Ljubljane. Prodajna cena toplotne energije je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela, pri čemer se upoštevajo določila Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije tehnološke pare in vroče vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce. V letu 2013 je TE-TOL realiziral 27.238.654 EUR prihodka iz naslova variabilnega dela cene in 13.107.362 EUR (vključno z Julonom in nadplansko toploto) prihodka iz naslova fiksnega dela cene. Povprečna dosežena prodajna cena v letu 2013 je znašala za: • proizvedeno ogrevno toploto 33,07 EUR/MWh in • proizvedeno tehnološko paro 28,30 EUR/t. Gibanje doseženih prodajnih cen za proizvedeno električno in toplotno energijo je od leta 2000 dalje prikazano v spodnjem grafikonu. Dosežen prihodek na enoto proizvoda 100,00 90,00 80,00 Električna energija (v €/ MWh) Ogrevna toplota (v €/ MWh) Tehnološka para (v €/t) EUR/MWh,t 70,00 60,00 50,00 40,00 30,00 20,00 10,00 0,00 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Leto LETNO POROČILO 2013 18 Prodaja stranskih proizvodov in laboratorijskih storitev Poleg električne in toplotne energije je TE-TOL v letu 2013 ustvaril tudi prihodek iz naslova prodaje naslednjih stranskih proizvodov: • • • • • prihodek prihodek prihodek prihodek prihodek iz laboratorijskih storitev iz naslova zakupnin in najemnin od prodaje demineralizirane vode iz naslova oddaje počitniških kapacitet iz naslova prodaje odpadnih kovin 38.090 89.756 99.256 49.857 25.278 EUR, EUR, EUR, EUR, EUR. Tabela prihodkov od prodaje in ostalih poslovnih prihodkov: v EUR LETO 2013 Celotni prihodek Struktura v% 70.940.590 100,0 22.958.543 32,4 2. Prihodek od prodaje sistemskih storitev 1.644.733 2,3 3. Prihodek od premij za proizvodnjo električne energije iz OVE 3.392.401 4,8 1. Prihodek prodaje pasovne električne energije 4. Prihodek od prodaje električne energije na prostem trgu 25.092 0,0 5. Prihodek od prodaje ogrevne toplote 35.879.277 50,6 6. Prihodek od prodaje tehnološke pare 4.861.585 6,9 7. Prihodek od ostalih dejavnosti 8. Ostali poslovni prihodki * 9. Drugi prihodki (finančni in drugi) 139.613 0,2 1.399.366 2,0 639.980 0,9 *Pod »Ostalimi poslovnimi prihodki« v prikazani tabeli (zap. št. 8) so zajeti vsi ostali poslovni prihodki razen poslovnih prihodkov od prodaje energije in ostalih dejavnosti (zap. št. 1 do zap. št. 7). Glavnina le-teh se nanaša na prihodke od prodaje z opravljanjem drugih dejavnosti, prihodke od usredstvenih lastnih proizvodov in lastnih storitev, prihodke od prejetih emisijskih kuponov od države ter prihodke od menjave emisijskih kuponov. Nabava energentov Premog Primarni energent TE-TOL je premog. Od leta 2002 se uporablja izključno indonezijski premog, ki je zaradi svojih tehnoloških lastnosti oz. kakovosti glede na zakonske okoljske zahteve edini primeren za kurjenje v kurilnih napravah TE-TOL. Premog ima ustrezno visoko kurilno vrednost in zelo nizko vsebnost žvepla (< 0,2 %) in pepela (1-3 %). Nabava premoga v letu 2013 je potekala v skladu z Dolgoročno pogodbo o dobavi premoga, katero ima TE-TOL sklenjeno z Gorenjem. TE-TOL je v letu 2013 od Gorenja prevzel 295.010,10 mt premoga, kar je sicer manj od letne pogodbene količine. Manjkajočo pogodbeno količino premoga je TE-TOL prevzel v januarju 2014. Poleg energenta ima na tem področju pomembno vlogo tudi Luka Koper, s katero ima TETOL sklenjeno pogodbo za opravljanje storitev razkladanja, skladiščenja in nakladanja premoga na prevozno sredstvo. S premogom pa je povezana tudi družba SGS Slovenija, ki je v Luki Koper v letu 2013 izvajala kontrolo premoga (vzorčenje in priprava vzorcev premoga, določanje količine premoga na podlagi ugreza ladje, dostava, preizkušanje in hranjenje vzorcev premoga). Ne nazadnje pa ima pri dobavi premoga na sedež TE-TOL pomembno vlogo tudi družba FERSPED, ki izvaja prevoz premoga po železnici na relaciji Luka Koper – Ljubljana. Cena poleg prevoza vključuje še strošek tehtanja premoga, logistične storitve, nadomestilo za odvoz vagonov v odpremni postaji in nadomestilo za dostavo naloženih vagonov za razkladanje v namembni postaji. 19 LETNO POROČILO 2013 Lesni sekanci TE-TOL od leta 2008 v kombinaciji s premogom uporablja tudi lesne sekance, ki so eden izmed čistejših virov energije. Njihova kurilna vrednost je visoka, trdni ostanek pa precej manjši, saj v primerjavi s premogom bolj dogorijo. Dobavitelje lesnih sekancev TE-TOL izbere na osnovi javnega zbiranja ponudb, dobavitelji pa potrebno letno količino lesnih sekancev dovažajo z železniškimi vagoni ali s tovornjaki, skladno z logističnim načrtom TE-TOL. Dobavitelji lesnih sekancev v prvi polovici leta 2013 so bili Kostanj, Lesoj, Istrabenz-Gorenje, Gamont, Ferro Protectum, A. Opus, BVS transporti in Fersped. Dobavitelji lesnih sekancev v drugi polovici leta 2013 so bili Lesoj, Fersped, A.M.S. BIOMASA in GG SLOVENJ GRADEC. Skupna dobavljena količina je bila 82.887,39 ton. Kurilno olje – ekstra lahko (ELKO) V letu 2013 je bilo nabavljeno 348.881 l ekstra lahkega kurilnega olja. Cena ekstra lahkega kurilnega olja se je gibala glede na tržno ceno v času izdaje naročila v skladu s podpisano pogodbo. Nakup električne energije TE-TOL je električno energijo kupoval tudi na prostem trgu. Vrednost celotne nabavljene električne energije na trgu je znašala 2.588.852 EUR. Ostale nabave večjih vrednosti v letu 2013 pa so: • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • izdelava rezervnih delov RS gorilnikov K1 in K2, izdelava in dobava glavnega parovoda B3, dobava zapornih loput, izvedba sistema vodenja transporta ELKO, izvedba sistema za odkrivanje in alarmiranje požara na objektu transporta premoga, sanacija bunkerja za premog bloka 1-bunker št. 2, generalni remont turbine 2 – 32 MW, večji pregledni remont G2, dobava elementov izgorevalne rešetke, dobava vijačnega materiala za generalni remont turbine 2, izdelava in dobava rotorskih lopatic za TA2-32 MW, remont turbine 1 – 42 MW, dobava varnostnega ventila 4 turbinskega odjema TA3, dobava in izdelava odprtin za šobe ABL na kotlu 3, dobava lesnih sekancev (štiri pogodbe), montažna dela na glavnem parovodu bloka 3, izdelava in montaža lopatic 16. venca turbine 2, obnova opornih naslonov za prekucnik 1 in 2, dobava varnostnega ventila veznega parovoda 1,5 bar, specialna izolacijska dela po generalnem remontu na turbini 2, montaža novih ABL odprtin na kotlu 3, zamenjava vodenja in krmiljenja generatorjev 1, 2 in 3, obnova matičnega industrijskega tira TE-TOL, dobava črne in barvne metalurgije in inštalacijskih materialov za obdobje dveh let (ležaji in tesnila), dobava črne in barvne metalurgije in inštalacijskih materialov za obdobje dveh let (vijačni material, inštalacijski material), LETNO POROČILO 2013 20 • • • • • • • • • • 2.3 dobava črne in barvne metalurgije in inštalacijskih materialov za obdobje dveh let (jeklo in pločevine, material za izolaterje, brusilke in rezalke, tesnilne plošče), izdelava in dobava vstopnih sapnic TA2, dobava elektromateriala za obdobje dveh let (elektromaterial), dobava elektromateriala za obdobje dveh let (svetila in baterijski vložki), dobava elektromateriala za obdobje dveh let (kabli), prevoz pepela in žlindre, delo na transportu premoga in lesnih sekancev, dobava goriva za delovne stroje, idejni projekt – Izdelava študije »Predelava obstoječega kurilnega sistema v TE-TOL, dobava krmilne opreme za varnostna ventila. Zadovoljstvo uporabnikov Vsi odnosi s kupci so pogodbeno urejeni, pri čemer so v sklenjenih pogodbah natančno določene obveznosti TE-TOL do kupcev svojih proizvodov. Odnosi s kupci so urejeni in potekajo brez kakšnih težav, saj TE-TOL izpolnjuje vse svoje obveznosti določene v pogodbah in s tem vzdržuje zadovoljstvo svojih poslovnih partnerjev ter dobro ime družbe. TE-TOL je tudi eno od tistih podjetij, ki si po najboljših močeh prizadeva za enega pomembnejših družbeno okoljskih ciljev, to je, spodbujati dejavnosti, ki prispevajo k bolj zdravemu načinu življenja, poleg tega pa tudi s stalnim izobraževanjem svojih zaposlenih na vseh področjih skrbi, da poslovanje in s tem tudi pogodbeni odnosi s kupci potekajo čim bolj kvalitetno in nemoteno. 2.4 Poslovanje družbe Slovenski inštitut za revizijo je sprejel Enotni kontni okvir za gospodarske družbe, ki se uporablja pri sestavitvi letnega poročila za poslovno leto, ki se začne 1. 1. 2013 ali kasneje. Na osnovi spremenjenega priporočenega kontnega načrta v letu 2013 je družba zaradi primerljivosti podatkov izvedla tudi ustrezne prilagoditve primerljivih podatkov za leto 2012 in za načrt 2013. 2.4.1 Analiza poslovanja Družba TE-TOL je v letu 2013 poslovala v skladu s Poslovnim načrtom družbe (v nadaljevanju Načrt) in leto zaključila z izgubo v višini 634.162 EUR. Načrt družbe za leto 2013 je predvideval 3.505.123 EUR izgube, vendar je družba z ukrepi zniževanja in nadzorovanja obvladljivih stroškov, racionalizacijo poslovanja, dodatnimi prihodki ter z vplivom ugodnejšega razmerja med EUR in USD od načrtovanega, bistveno izboljšala načrtovan poslovni rezultat družbe. Poleg navedenih ukrepov so na boljši rezultat vplivali tudi dejavniki, ki v času izdelave Načrta družbe niso bili znani in jih v tudi ni bilo mogoče oceniti, zato so v nadaljevanju podrobneje obrazloženi. Potrebno pa je posebej izpostaviti, da bi TE-TOL leto 2013 zaključil s pozitivnim rezultatom, v kolikor ne bi bila v poslovnem izidu upoštevana odločba inšpekcijskega nadzora CU Maribor za okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 trdih goriv (premoga) v višini 1.206.674 EUR. Ob izločitvi omenjenega odhodka iz poslovnega izida bi TE-TOL poslovno leto zaključil s pozitivnim rezultatom v višini 572.512 EUR. TE-TOL je v letu 2013 izkazal za 2.870.961 EUR boljši rezultat od načrtovanega, odstopanja doseženega poslovnega izida od načrtovanega pa so prikazana v nadaljevanju. 21 LETNO POROČILO 2013 Obrazložitev odstopanj doseženega poslovnega izida od načrtovanega Prihodki Razlika med doseženimi in načrtovanimi prihodki znaša 451.735 EUR, nastala pa je kot posledica spodaj navedenih odstopanj med doseženimi in načrtovanimi prihodki. Dodatni nenačrtovani prihodki, ki izboljšujejo poslovni rezultat v višini 2.498.384 EUR, so: • višji prihodek od premij za proizvedeno električno energijo iz OVE v višini 671.500 EUR ((večja proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov (443.014 EUR) in višja premija za zadnje 3 mesece leta 2013 (228.486 EUR)), • višji prihodek zaradi povečanja fiksnega dela cene toplotne energije od 1. 5. 2013 dalje v višini 858.514 EUR, • dodatni drugi prihodki (v glavnem odškodnine od zavarovalnice) v višini 378.890 EUR, • dodatni finančni prihodki (tečajne razlike, obresti in prihodki iz deležev) v višini 186.951 EUR, • dodatni drugi poslovni prihodki (prihodki iz naslova dotacij in podpor od države, emisijski kuponi) v višini 402.529 EUR. Doseženi nižji prihodki, ki poslabšujejo poslovni rezultat v primerjavi z načrtovanimi v višini -2.046.649 EUR, so: • navedena razlika je v glavnem posledica nižjega prihodka za variabilni del cene prodane toplotne energije (razmerje med EUR in USD), manjši del razlike pa se nanaša na ostale poslovne prihodke od prodaje proizvodov in storitev. Odhodki Razlika med doseženimi in načrtovanimi odhodki znaša –2.419.225 EUR, nastala pa je kot posledica spodaj navedenih odstopanj med doseženimi in načrtovanimi odhodki. Odhodki, ki so nižji in izboljšujejo poslovni rezultat, znašajo -6.409.092 EUR, so: • stroški energetskega goriva v višini -4.461.989 EUR (manjša proizvodnje -2,1 mio EUR, nižja poraba ekstra lahkega kurilnega olja -1,9 mio EUR, višja poizvodnja električne energije iz lesnih sekancev +1,1 mio EUR, tečaj USD/EUR ter boljša kurilnost premoga -1,6 mio EUR), • stroški materiala v višini -499.854 EUR (predvsem stroški materiala za vzdrževanje), • stroški storitev v višini -691.932 EUR (predvsem storitve vzdrževanja), • drugi poslovni odhodki v višini -496.344 EUR (v glavnem zaradi nižjega stroška emisij CO2, kot posledica nižje proizvodnje zaradi nakupa in prodaje električne energije), • stroški dela v višini -258.973 EUR. Doseženi (višji) odhodki, ki poslabšujejo poslovni rezultat v primerjavi z načrtovanimi, znašajo 3.989.867 EUR in so nastali zaradi: • večjega nakupa električne energije za nadaljnjo prodajo v višini 2.138.852 EUR (nakup je neposredno povezan z nižjimi stroški energetskega goriva in manjšimi emisijami CO2), • nenačrtovanih drugih odhodkov (odločba CURS 1.206.674 EUR) v višini 1.383.191 EUR, • višjih odpisov vrednosti (prevrednotovalni poslovni odhodki) v višini 195.261 EUR, LETNO POROČILO 2013 22 • finančnih odhodkov (odpisi finančnih naložb, tečajnih razlik, obresti in drugo) v višini 191.596 EUR, • odloženih davkov v višini 80.966 EUR. Poslovni izid družbe Kot že omenjeno, je TE-TOL leto 2013 zaključil z dosti boljšim poslovnim rezultatom od načrtovanega, pri čemer je ustvaril 70.940.590 EUR celotnih prihodkov in 71.493.786 celotnih odhodkov. Prihodki iz poslovanja v letu 2013 so skoraj enaki načrtovanim (indeks 99,8), medtem ko so poslovni odhodki za 5,5 % nižji od načrtovanih. EBIT (442.023 EUR) in čisti poslovni izid (izguba 634.162 EUR) sta tako bistveno boljša od načrtovanega. v EUR LETO 2013 NAČRT 2013 LETO 2012 Indeks L13/N13 Indeks L13/L12 Prihodki iz poslovanja 70.300.610 70.414.716 71.363.006 99,8 98,5 Odhodki iz poslovanja 69.858.587 73.933.566 70.996.074 94,5 98,4 Rezultat iz poslovanja (EBIT) 442.023 -3.518.850 366.932 - 120,5 Prihodki od financiranja in drugi prihodki 639.980 74.139 403.689 863,2 158,5 Odhodki od financiranja in drugi odhodki 1.635.199 60.412 387.744 - 421,7 Poslovni izid pred davkom iz dobička -553.196 -3.505.123 382.877 15,8 - Odloženi davki Čisti poslovni izid Opombe: -80.966 0 -84.109 - 96,3 -634.162 -3.505.123 298.768 18,1 - Prihodki iz poslovanja vključujejo postavke 1, 3 in 4 iz izkaza poslovnega izida. Odhodki iz poslovanja vključujejo postavke 5, 6, 7 in 8 iz izkaza poslovnega izida. Prihodki od financiranja in drugi prihodki vključujejo postavke 9, 10, 11 in 15 iz izkaza poslovnega izida. Odhodki od financiranja in drugi odhodki vključujejo postavke 12, 13, 14 in 16 iz izkaza poslovnega izida. Prihodki TE-TOL je v letu 2013 ustvaril 70.940.590 EUR celotnih prihodkov, kar je na nivoju načrtovane višine (indeks 100,6). V primerjavi z letom 2012 so celotni prihodki nižji za 1,2 %. Delež prihodkov, doseženih iz poslovanja osnovnih dejavnosti in storitev, znaša 99,1 % (lani 99,4 %), ostalo se nanaša na finančne in druge prihodke. Prihodki iz poslovanja v EUR LETO 2013 Prihodki iz poslovanja NAČRT 2013 LETO 2012 Indeks L13/N13 Indeks L13/L12 70.300.610 70.414.716 71.363.006 99,8 98,5 69.211.109 69.724.721 69.716.089 99,3 99,3 - prodaja električne energije 28.165.658 27.252.769 29.288.010 103,3 96,2 - prodaja ogrevne toplote 35.879.277 36.880.154 34.928.510 97,3 102,7 - prodaja tehnološke pare 4.861.585 5.287.462 4.660.789 91,9 104,3 304.589 304.336 838.780 100,1 36,3 Usredstveni lastni proizvodi ali storitev 222.033 225.056 218.403 98,7 101,7 Drugi poslovni prihodki 867.468 464.939 1.428.514 186,6 60,7 Čisti prihodki od prodaje - ostali prihodki od prod. proizv. in storitev Realizirani prihodki iz poslovanja v letu 2013 znašajo 70.300.610 EUR in vključujejo čiste prihodke od prodaje, usredstvene lastne proizvode in storitve ter druge poslovne prihodke. V primerjavi z načrtovanimi za leto 2013 so za 0,2 % nižji, od doseženih v letu 2012 pa za 1,5 %. 23 LETNO POROČILO 2013 Čisti prihodki od prodaje v letu 2013 znašajo 69.211.109 EUR in so za 0,7 % nižji kot leto poprej. Navedeni prihodki zajemajo: • prodajo toplotne energije (ogrevne toplote in tehnološke pare) v višini 58,9 %, • prodajo električne energije v višini 40,7 % in • prodajo ostalih proizvodov in opravljenih storitev (prihodki od ostalih dejavnosti, prihodki od storitev, najemnin in prodaje demineralizirane vode, odpadkov in materiala) v višini 0,4 %. Prihodki iz naslova usredstvenih lastnih proizvodov in storitev obsegajo stroške internega dela, ki so povezani z investicijo v PPE-TOL. V letu 2013 znašajo 222.033 EUR. Drugi poslovni prihodki v višini 867.468 EUR zajemajo prihodke iz naslova dotacij za osnovna sredstva, prihodke od emisijskih kuponov prejetih od države (črpanje rezervacij) in prevrednotovalne poslovne prihodke. Na zmanjšanje prihodkov v letu 2013 je torej vplivala nižja pogodbena cena za električno energijo kljub večjemu prilivu od obratovalnih podpor za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, ter tečajno razmerje med EUR in USD, ki neposredno vpliva na višino variabilnega dela cene toplotne energije. Prihodki od financiranja in drugi prihodki Finančni prihodki so realizirani v skupni višini 261.090 EUR in zajemajo prihodke iz naslova obresti od depozitov, pozitivne tečajne razlike, obresti od sredstev na vpogled ter prihodke od dividend. Druge prihodke v višini 378.890 EUR pa v glavnem predstavljajo prihodki od prejetih odškodnin od zavarovalnice. Odhodki Dosežena višina celotnih odhodkov v letu 2013, brez upoštevanja odloženih davkov, znaša 71.493.786 EUR, kar je 3,4 % pod načrtovano višino oziroma 0,2 % več kot v letu 2012. Glavnino celotnih odhodkov zavzemajo stroški porabljenega blaga, materiala (z deležem 67,5 %). V spodnjem grafikonu je prikazana dejanska struktura stroškov poslovanja družbe za leto 2013 v primerjavi z načrtom za 2013 in letom 2012. Struktura stroškov poslovanja TE-TOL 100% 2,53% 7,40% 90% 70% 12,74% 13,11% 80% 9,45% 1,81% 8,03% 3,06% 6,73% 13,26% 9,87% 10,97% 60% Drugi poslovni odhodki 50% Odpisi vrednosti Stroški dela 40% 30% 67,60% 67,50% 65,93% Stroški storitev Stroški materiala 20% 10% 0% LETO 2013 LETNO POROČILO 2013 NAČRT 2013 LETO 2012 24 Odhodki iz poslovanja Med stroške porabljenega blaga in materiala štejemo energetsko gorivo, nakup električne energije, material za tekoče vzdrževanje ter ostale stroške materiala. Med stroški porabljenega blaga oziroma materiala zavzemajo največji delež stroški energetskega goriva (poraba premoga, lesnih sekancev, kurilnega olja, goriva za buldožerje in kemikalij) in nakup električne energije. Del stroškov energetskega goriva se nanaša na storitve, ki so zajete med stroški storitev (odvoz pepela in žlindre, vodna povračila ter voda in kanalščina). v EUR LETO 2013 Stroški porabljenega blaga, materiala Energetsko gorivo Nakup električne energije NAČRT 2013 LETO 2012 Indeks L13/N13 Indeks L13/L12 47.157.844 49.980.835 46.810.289 94,4 100,7 43.171.205 47.631.340 42.787.697 90,6 100,9 2.588.852 450.000 2.584.285 575,3 100,2 Material za tekoče vzdrževanje 980.480 1.349.495 949.106 72,7 103,3 Ostali stroški materiala 417.307 550.000 489.201 75,9 85,3 Stroški porabljenega blaga oziroma materiala so v letu 2013 realizirani v višini 47.157.844 EUR in so od leta 2012 višji za 0,7 %, od načrtovanih za leto 2013 pa so nižji za 5,6 %. Strošek energetskega goriva je glede na leto 2012 višji za 0,9 %, predvsem zaradi nekoliko višje cene premoga in lesnih sekancev, nekaj pa tudi na račun dviga cen ostalih stroškov energetskega goriva. V primerjavi z načrtom za leto 2013 je ta del stroškov pod načrtovanimi za 9,4 % (poglavitni razlogi so zmanjšanje cene premoga med letom, ugodnejše razmerje med tečajema EUR in USD ter nakup električne energije, ki je posledično vplival na zmanjšanje proizvodnje električne energije in s tem tudi na manjšo porabo goriva, česar načrt proizvodnje za leto 2013 ni predvideval). Strošek nakupa električne energije je v primerjavi z letom 2012 približno enak (indeks 100,2), le da v letu 2013 kot prodajalec ni nastopala Energetika Ljubljana ampak več prodajalcev na prostem trgu, ki so v danemu trenutku ponudili najbolj ugodno ceno. Večina tega nakupa je bila namenjena nadaljnji prodaji oziroma izpolnjevanju pogodbenih obveznosti za leto 2013. Dodaten nakup ni bil načrtovan in je posledica optimizacije proizvodnje. Ostale stroške materiala predstavljajo ostali materialni stroški kot so trošarina od električne energije, drobni inventar, material za družbeni standard, literatura, pisarniški in drug material,…. Stroški storitev, ki so navedeni v spodnji tabeli, v letu 2013 predstavljajo v okviru celotnih odhodkov poslovanja 9,2-odstotni delež. V primerjavi z načrtovanim stroški za leto 2013 so stroški nižji za 9,5 %, predvsem zaradi nižjih stroškov storitev povezanih z vzdrževanjem, nižjih stroškov najemnin, stroškov intelektualnih storitev in stroškov strokovnih služb Javnega holdinga. Stroški storitev so glede na leto 2012 nižji za 15,2 %. Največje znižanje stroškov storitev se nanaša na nižje stroške storitev vzdrževanja, stroške najemnin, stroške povračil v zvezi z delom, stroške intelektualnih storitev, stroške strokovnih služb Javnega holdinga, stroške reprezentance ter poštne stroške, telefonije in interneta. Stroški storitev s podjetji v skupini v letu 2013 znašajo 1.279.525 EUR in so glede na načrtovan znesek za leto 2013 doseženi z indeksom 92,2, predstavljajo pa 19,4 % vseh stroškov storitev. V primerjavi z letom 2012 so bistveno nižji zaradi nižjih stroškov strokovnih služb Javnega holdinga. Ti stroški so v primerjavi z načrtovanimi doseženi z indeksom 92,0. 25 LETNO POROČILO 2013 LETO 2013 Stroški storitev NAČRT 2013 LETO 2012 Indeks L13/N13 v EUR Indeks L13/L12 6.603.195 7.295.127 7.790.869 90,5 84,8 Stroški transportnih storitev 153.258 155.642 147.492 98,5 103,9 Stroški storitev vzdrževanja 2.787.850 3.279.424 3.589.808 85,0 77,7 34,6 Stroški najemnin 173.291 232.000 500.125 74,7 Povračila stroškov v zvezi z delom 21.585 48.000 52.086 45,0 41,4 Stroški plačilnega prometa, bančne storitve 73.247 63.500 64.853 115,3 112,9 1.107.877 1.000.000 1.039.033 110,8 106,6 178.056 326.250 291.993 54,6 61,0 1.174.444 1.276.311 1.207.898 92,0 97,2 188.033 120.000 134.844 156,7 139,4 Stroški reprezentance 72.438 45.000 108.865 161,0 66,5 Poštni stroški, internet, telefon, GSM 59.375 80.000 76.748 74,2 77,4 Varovanje premoženja, požarna varnost 283.018 340.000 283.244 83,2 99,9 Ostali stroški storitev 330.723 329.000 293.881 100,5 112,5 Zavarovalne premije Stroški intelektualnih storitev Stroški strokovnih služb Javnega holdinga Stroški reklame, sponzorstva, inform. javnosti Stroški dela se izplačujejo v skladu z veljavno Podjetniško kolektivno pogodbo in akti družbe TE-TOL. Stroški plač so v primerjavi z letom 2012 nižji za 0,3 %. Med stroške plač se knjižijo tudi stroški sejnin in sveta delavcev ter stroški internega dela, povezanega z investicijo v PPETOL. Le-ti so v enaki višini evidentirani med prihodki poslovanja. Stroški dela predstavljajo 97,3 % načrtovanih za leto 2013, glede na leto 2012 pa so nižji za 2,7 %. LETO 2013 Stroški dela Stroški plač NAČRT 2013 LETO 2012 Indeks L13/N13 v EUR Indeks L13/L12 9.160.852 9.419.825 9.410.538 97,3 97,3 6.831.525 6.930.378 6.852.144 98,6 99,7 Stroški pokojninskih zavarovanj 919.921 971.293 960.197 94,7 95,8 Stroški socialnih zavarovanj 507.774 522.758 516.463 97,1 98,3 Drugi stroški dela 901.632 995.396 1.081.734 90,6 83,4 - povračilo za prevoz na delo in iz njega 245.647 280.000 245.376 87,7 100,1 - povračilo za prehrano 325.988 350.000 324.578 93,1 100,4 - regres 206.635 198.396 369.952 104,2 55,9 9.328 15.000 12.412 62,2 75,2 - drugi prejemki zaposlencev 28.000 32.000 20.923 87,5 133,8 - rezervacije za jubilej. nagrade in odpravnine 86.035 120.000 108.494 71,7 79,3 - socialna in solidarnostna pomoč Eskalacija izhodiščnih plač je na podlagi Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije v letu 2013 upoštevana v mesecih april, julij in oktober 2013, izhodiščna plača se je tako povečala za 0,37 %, 0,86 %, 0,28 %. Stroški pokojninskih zavarovanj vključujejo, poleg prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tudi premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v II. Pokojninskem stebru, ki ga za zaposlene vplačuje TE-TOL ter tudi sami zaposleni iz svoje bruto plače. Drugi stroški dela vključujejo: • regres za letni dopust, • povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, • stroške za prehrano, • kolektivno zavarovanje delavcev in • socialno pomoč delavcem, LETNO POROČILO 2013 26 pri čemer se povračila za prevoz na delo in z njega ter povračilo za prehrano izplačujejo na podlagi določil Podjetniške kolektivne pogodbe TE-TOL. Odpisi vrednosti predstavljajo v okviru celotnih odhodkov za leto 2013 7,2-odstotni delež, vključujejo pa stroške amortizacije, prevrednotovalne poslovne odhodke pri neopredmetenih sredstvih, opredmetenih osnovnih sredstvih in naložbenih nepremičninah ter prevrednotovalne poslovne odhodke pri obratnih sredstvih. Neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva se amortizirajo posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Zemljišča se ne amortizirajo. v EUR Odpisi vrednosti Amortizacija Prevred. poslovni odhodki pri neopred. sredstvih in opredm.osnov.sredstvih Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih LETO 2013 NAČRT 2013 LETO 2012 Indeks L13/N13 Indeks L13/L12 5.170.261 4.975.000 5.697.827 103,9 90,7 4.910.056 4.950.000 5.580.806 99,2 88,0 95.377 25.000 9.830 381,5 970,3 164.828 0 107.191 - 153,8 Obračunana amortizacija za leto 2013 znaša 4.910.056 EUR in je v primerjavi z letom 2012 dosežena z indeksom 88,0. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih se nanašajo na odpise sredstev, medtem ko prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstev zajemajo odpis terjatev (Gamont). Drugi poslovni odhodki vsebujejo stroške emisij CO2, vodna povračila, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, okoljske meritve in analize, uničevanje nevarnih odpadkov in drugo. V okviru drugih poslovnih odhodkov so evidentirane tudi donacije družbe in razne članarine (zbornicam in združenjem,…). v EUR Drugi poslovni odhodki LETO 2013 NAČRT 2013 LETO 2012 1.766.435 2.262.779 1.286.551 Indeks L13/N13 78,1 Indeks L13/L12 137,3 Največjo postavko med drugimi poslovnimi odhodki v letu 2013 predstavlja strošek proizvedenih emisij CO2 v višini 1.088.610 EUR, medtem, ko je v letu 2012 znašal 670.947 EUR. Poudariti je potrebno, da se je konec leta 2012 iztekel dosedanji način dodeljevanja brezplačnih emisijskih kuponov s strani države. Spremembe, ki so posledica novih direktiv na evropski ravni, so prinesle manjši obseg brezplačno dodeljenih pravic s strani države za izpust emisij od leta 2013 dalje. Dejstvo pa je, da je bil v načrtu upoštevan preostanek dodeljenih brezplačnih kuponov s strani države iz obdobja 2008 – 2012 v višini 151.671, medtem ko se je po izteku leta 2012, torej po izdelavi Načrta za leto 2013, izkazalo, da je le-teh nekoliko več (199.658). Odhodki od financiranja in drugi odhodki Finančni odhodki iz finančnih obveznosti v letu 2013 znašajo 84.760 EUR in vsebujejo plačila za obresti in negativne tečajne razlike. Finančni odhodki iz naslova odpisov finančnih naložb znašajo 96.134 EUR (odpis delnic NLB), finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 71.114 EUR, drugi odhodki pa 1.383.191 EUR (odločba inšpekcijskega nadzora CU Maribor za okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 trdih goriv premoga v višini 1.206.674 EUR), odškodnine in drugo. 27 LETNO POROČILO 2013 2.4.2 Pomembnejši kazalniki poslovanja in finančnega stanja LETO 2013 NAČRT 2013 LETO 2012 Stopnja lastniškosti financiranja 0,84 0,77 0,78 Stopnja dolgoročnosti financiranja 0,88 0,81 0,83 Stopnja osnovnosti investiranja 0,63 0,60 0,58 Stopnja dolgoročnosti investiranja 0,64 0,62 0,59 Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 1,34 1,29 1,35 Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient) 0,31 0,04 0,07 Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) 1,45 0,82 1,00 Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) 2,89 1,98 2,43 1,01 0,95 1,01 -0,01 -0,05 0,004 Kazalniki poslovanja in finančnega ustroja Temeljni kazalniki stanja financiranja Temeljni kazalniki stanja investiranja Temeljni kazalniki vodoravnega finančnega ustroja Temeljni kazalniki gospodarnosti Koeficient gospodarnosti poslovanja Temeljni kazalniki dobičkonosnosti Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala Kapital družbe TE-TOL predstavlja 84 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto 2012 se je stopnja lastniškosti financiranja povečala, predvsem zaradi zmanjšanja dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti. Družba 88 % sredstev financira z dolgoročnimi viri, v letu 2012 pa 83 %. Osnovna sredstva predstavljajo 63 % vseh sredstev, dolgoročna sredstva pa 64 %, kar pomeni, da družba dolgoročna sredstva financira iz dolgoročnih virov. Kapitalska pokritost osnovnih sredstev je ostala na skoraj enaki ravni kot v letu 2012 in znaša 1,34. Ostali trije prikazani kazalniki vodoravnega finančnega ustroja so se v letu 2013 nekoliko izboljšali, vendar še vedno izkazujejo kratkoročno pokritost obveznosti, zato se je družba za zagotavljanje likvidnega poslovanja le občasno kratkoročno zadolžila. Vrednost kazalnika gospodarnosti je enaka lanskoletni vrednosti, medtem ko je vrednost kazalnika dobičkonosnosti zaradi slabšega poslovnega izida oziroma izgube nižja. 2.4.3 Upravljanje s tveganji Tveganje je pravzaprav vse, kar lahko prepreči doseganje določenih ciljev in ustvari izid, ki ni bil predviden. Obstoj tveganja pa pogojujeta dva dejavnika: negotovost in izpostavljenost. Z gospodarskim razvojem tveganja postajajo vedno bolj kompleksna, upravljanje s tveganji pa vedno bolj zahtevnejša disciplina. Torej je danes ena najpomembnejših nalog managementa v podjetjih uravnavanje oziroma obvladovanje tveganj. Zatorej, kot je navedeno tudi v Načrtu družbe, TE-TOL že v procesu načrtovanja pripravlja ukrepe za tveganja, katerim je izpostavljen v času poslovanja, pri čemer je seveda najpomembnejša naloga, da le-ta prepozna. V času gospodarske krize se praktično vse gospodarske družbe srečujejo s povečano negotovostjo poslovanja. S spremljanjem izpostavljenosti ključnim tveganjem družba sledi cilju pravočasnega prepoznavanja in ukrepanja za znižanje izpostavljenosti tveganjem. V skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju podjetij, družba upošteva pravila skrbnega finančnega poslovanja ter spremlja in obvladuje tveganja, ki jim je izpostavljena pri svojem poslovanju. Glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, razpolaga z ustreznim kapitalom, likvidnost pa zagotavlja s sprotnim načrtovanjem odlivov in prilivov sredstev ter zadolževanjem pri bankah. LETNO POROČILO 2013 28 Poslovna tveganja Področja tveganja Opis tveganja Način obvladovanja Izpostavljenost Regulatorno Tveganja spremembe zakonodaje ali Sodelovanje z regulatornimi organi v procesu tveganje podrejenih predpisov priprave aktov, sistematično spremljanje okolja in pravočasno odzivanje. Zmerna, visoka Tržno (prodajno) tveganje Odpovedi pogodb kupcev, višja sila obvladovanje Zmerna Cenovno (nabavno) tveganje Negotovo gibanje cen energentov, višja sila trgu Dolgoročni odnosi z dobavitelji ter spremljanje in analiziranje tržnih cen, pravočasna izvedba razpisov. Zmerna, visoka Obratovalno Varnost in zanesljivost dobave, višja Načrtovanje in upoštevanje tehničnih kriterijev za tveganje sila zagotavljanje zanesljivosti obratovanja, redno vzdrževanje, postopki za zmanjšanje izpadov. Zmerna Operativna tveganja Tveganje nedelovanja informacijskih Varovanje informacijskih virov, varnostni pregledi, sistemov, kadrovsko tveganje predvideni ukrepi za odpravo motenj, urejeno strežniško okolje, sistematično delo s ključnimi kadri, stalno izobraževanje, razvoj kadrov, zdravo delovno okolje. Zmerna Ekološka tveganja Nesreča, požar, ekološka katastrofa Majhna na Iskanje novih tržnih priložnosti, stroškov, iskanje novih kupcev. Služba varstva pri delu, stalna prisotnost gasilske službe, izdelana ocena ogroženosti in načrt varovanja. Regulatorna tveganja izhajajo iz sprememb tržnih pravil ali zakonodaje in vplivajo na poslovni rezultat družbe. Tovrstna tveganja je najtežje obvladovati, saj je težko omejevati njihove učinke. Zakonodaja na energetskem področju se nenehno spreminja in dopolnjuje. Najpomembnejša tveganja na tem področju so: • Uredba o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce, ki je v obdobju april 2009–april 2013 določala, da se fiksni del cene za toplotno energijo ne spreminja. To je predstavljalo in še predstavlja tveganje za nadaljnji razvoj družbe, saj onemogoča izvajanja tekočega in investicijskega vzdrževanja v bistveno večjem obsegu kot je predvideni letni prihodek iz naslova fiksnih stroškov, saj stroški posledično niso pokriti. Tako stanje z administrativnim omejevanjem stroškov nedvomno ogroža nadaljnji razvoj, lahko pa prične močneje vplivati tudi na obseg investicijskega in v končni fazi tudi rednega vzdrževanja. Poleg tega Uredba ne definira ustrezne vloge izključnih proizvajalcev toplote ampak se bolj osredotoča na distributerje, ki so hkrati tudi proizvajalci. Družba skuša obvladovati navedeno tveganje tako, da skrbno spremlja načrtovane spremembe Uredbe in se aktivno vključuje v vse faze priprave zakonskih in podzakonskih aktov s svojimi pripombami in predlogi v smeri sprememb tako variabilnega kot tudi fiksnega dela cene toplote. Tako se je v letu 2013 v okviru Energetske zbornice aktivno sodelovalo pri utemeljitvi potrebe po dvigu fiksnega dela cene toplote. Utemeljitev je bila uspešna, saj je bil dovoljen enkratni 2,5 % dvig fiksnega dela cene toplote, ki pa žal ne zadostuje za pokritje vseh načrtovanih aktivnosti. Poleg tega je TE-TOL nadvse pazljivo načrtoval potrebni obseg tekočega in investicijskega vzdrževanja tako, da se izvede samo za obratovanje potrebno primarno vzdrževanje, ostali večji, pa tudi za razvoj potrebni projekti, pa so se preložili na prihodnja leta. • Energetski zakon (EZ-1), ki je v postopku sprejemanja, utegne v marsičem vplivati na energetska področja. Predvidena je tudi bistvena sprememba postopka pridobivanja državnih obratovalnih podpor za proizvodne naprave OVE in SPTE. Tako so se skozi celotno leto 2013 aktivno spremljale uradne verzije predlogov zakona in podajale pripombe na sklope, za katere se je ocenilo, da predlagane rešitve niso ustrezne 29 LETNO POROČILO 2013 ali pa so bile celo pomanjkljive. Opravljenih je bilo tudi več sestankov na pristojnem ministrstvu. Glede na predvideno izvedbo projekta PPE-TOL je bilo delovanje usmerjeno tudi v zagotavljanje obratovalnih podpor za bodoči projekt z vidika EZ-1. Ker je stališče, da je po sedaj veljavni zakonodaji projekt upravičen do podpor glede na Uredbo, ki omogoča pridobitev podpor (po Uredbi, ki je veljala v času izdaje zadnjega gradbenega dovoljenja), je bilo veliko truda vloženega v obravnavo predvidenih rešitev za podeljevanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) in v soproizvodnji z visokim izkoristkom (SPTE) za nove/revitalizirane naprave ter obravnavi prehodnega obdobja med sedaj veljavno in bodočo zakonodajo. Predvideno je, da se bo na osnovi prijav projektov na razpis naredila njihova razvrstitev po konkurenčnosti prodajne cene in izbrala najugodnejša. Pozitivno je, da kljub predlogu, da se podpore na področju proizvodnih naprav SPTE lahko podelijo samo proizvodnim napravam SPTE, ki ne presegajo 20 MW nazivne električne moči, zakonodajalec v prehodnih določbah predvideva ureditev tudi za načrtovane proizvodne naprave SPTE, ki ne presegajo 200 MW nazivne električne moči, za katere bo pred uveljavitvijo novega zakona EZ-1 že izdano energetsko dovoljenje, ter bo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje do 31. 12. 2015. Za te naprave je potrebno do 31. 12. 2015 posredovati na Ministrstvo, pristojno za energijo, izjavo investitorja, s katero se ga obvesti, kdaj (v katerem letu) bo izvedena prijava projekta na javni poziv Agencije za vstop v podporno shemo.« Prijavitelj take proizvodne naprave, ki bo dobil sklep o potrditvi projekta, mora pridobiti deklaracijo za proizvodno napravo v petih letih, drugače ne bo več upravičen do podpore za potrjen projekt. Navedeno je pomembno in pozitivno za izvedbo projekta PPE-TOL. Tržno (prodajno) tveganje. Največje tveganje predstavlja proizvodnja in prodaja električne energije, saj TE-TOL zadnja leta s prodajno ceno električne energije ne dosega lastne proizvodne cene. TE-TOL uspešno sodeluje na razpisih ELES-a za prodajo sistemskih storitev električne energije, s čimer povečuje prihodke na strani prodaje električne energije in zmanjšuje tveganja. Poleg tega se tveganje pri proizvodnji in prodaji električne energije zmanjšuje tudi s trgovanjem z električno energijo na prostem trgu, kjer s prodajo viškov električne energije dosega višje cene od lastne proizvodne cene. Manjše tveganje predstavlja prodaja toplotne energije, saj TE-TOL s prodajo pokriva proizvodne stroške. Toplotno energijo prodaja edinemu kupcu Energetiki Ljubljana, s katero ima sklenjeno Dolgoročno pogodbo o dobavi toplotne energije ter poslovnem in tehničnem sodelovanju. Variabilni del cene toplotne energije ne predstavlja večjega tveganja, saj se leta usklajuje z gibanjem cen vseh energentov. Večje tveganje predstavlja le fiksni del cene, ki je bil od leta 2009 do aprila leta 2013 zamrznjen in katerega dvig bi omogočal ustvarjati sredstva za izvedbo potrebnih razvojnih oz. strateških naložb. Na področju prodaje električne in toplotne energije obstaja tudi količinsko tveganje, kar predstavlja neizpolnitev dobav pogodbenih količin energije zaradi okvar naprav ter posledično izpada proizvodnje. Ta tveganja TE-TOL zmanjšuje z rednim vzdrževanjem proizvodnih naprav. Cenovno (nabavno) tveganje. Največji strošek TE-TOL predstavlja nabava energentov: premog, lesni sekanci in ELKO. Pri premogu se upoštevajo še odvisni stroški, ki nastanejo pri transportu premoga od Luke Koper do sedeža TE-TOL. Ekološke zahteve glede kvalitete premoga (nizka vsebnost žvepla in pepela) močno omejujejo izbor premogov, ki jih lahko uporablja TE-TOL v svojih kurilnih napravah. Pri premogu se srečujemo s cenovnimi in količinskimi tveganji. TE-TOL je zmanjšal LETNO POROČILO 2013 30 tveganja z dolgoročno pogodbo, s katero ima zagotovljene potrebne količine premoga in določanje cene v odvisnosti gibanja indeksov cen premoga na svetovnem trgu. Z uporabo lesnih sekancev kot pomožno gorivo na kotlu tri, ima TE-TOL nižje proizvodne stroške, saj prejema podporo za proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov. Nabavna tveganja pri nabavi blaga, storitev in gradenj TE-TOL zmanjšuje s pravočasnim sklepanjem pogodb z zanesljivimi pogodbenimi partnerji, s stalnim spremljanjem razmer na trgu in iskanjem novih potencialnih partnerjev. Obratovalno tveganje. Tveganja v obratovanju so največkrat povezana z nepredvidenimi izpadi ali neuspešnimi oz. zakasnjenimi zagoni proizvodnih naprav. Posledično prihaja do neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti v skladu s pogodbami za dobavo toplotne in električne energije ter pogodbami za izvajanje sistemskih storitev. V teh primerih poleg stroškov za nedobavljeno toplotno in električno energijo prihaja tudi do penalizacije za odstopanja po pravilih delovanja organiziranega trga z električno energijo. Pomembno tveganje predstavlja proizvodnja tehnološke pare, za katero se zahteva neprekinljiv odjem s strani odjemalcev oziroma kupcev (JULON, UKC). V primerih, ko je vzrok za izpad proizvodnje okvara ali celo havarija posamezne naprave, posledično nastajajo tudi stroški sanacije poškodb in ponovnega spuščanja v pogon. Za zmanjšanje tveganja pred tovrstnimi stroški je zelo pomembna zavarovalna pogodba (Zavarovalnica Triglav), v kateri so definirana zavarovalno tehnična pogodbena določila za strojelome in dodatno še določila za povračilo škode v primerih obratovalnega zastoja. Kot vsako leto, so se tudi v letu 2013 uspešno izvajali ukrepi za zmanjšanje tveganj v obratovanju v obliki tekočega vzdrževanja naprav. V letu 2013 so se uspešno izvedli remonti vseh 3 blokov vključno z generalnim remontom turboagregata 2, zaključeni so bili v večini tudi projekti prve prioritete, ki so v skladu z Načrtom investicij 2013 namenjeni za zagotavljanje zanesljivosti delovanja naprav. V letu 2013 smo imeli devet zaustavitev bloka 1, dve zaustavitvi na bloku 2 in osem zaustavitev na bloku 3, kar je posledica izklopov zaradi nujnih vzdrževalnih del. Razpoložljivost blokov je bila 0.9894, kar je visoka vrednost za tovrstne termoelektrarne. Škoda, ki je nastala kot posledica okvar ali havarij, se je dosledno prijavljala Zavarovalnici Triglav. V letu 2013 se je izvedla dopolnitev tehnološko informacijskega sistema (ISO 5001, 110 kV stikališče), s čimer se je izboljšal tehnološki nadzor in zagotovilo pravočasno ugotavljanje okvar, kar pomeni, da se je zmanjšalo tveganje pred izpadi tehnološkega procesa. Med operativna tveganja uvrščamo kadrovska in informacijska tveganja. Področje tveganj človeških virov se obvladuje na ravni družbe in neposredno prek posameznih področij družbe, saj so zaposleni ključ našega uspeha. Da bi zmanjšali tveganja, družba izobražuje in usposablja zaposlene, skrbi za zdravo delovno okolje in splošno zadovoljstvo zaposlenih, spodbuja pripadnost družbi ter krepi socialno in zdravstveno varnost zaposlenih z dodatnimi zavarovanji. Družba daje poseben poudarek skrbi za zdravje ter reševanju invalidske problematike. S tem namenom organizira podrobne zdravstvene preglede pri pooblaščeni medicini dela na Zavodu za varstvo pri delu, organizira medicinsko programiran aktivni oddih, delavci pa imajo možnost kakovostnega preživljanja prostega časa skozi udejstvovanje v Športno-kulturnem društvu TE-TOL z vključevanjem v predvsem športne sekcije in z možnostjo koriščenja počitniških kapacitet družbe. Nemoteno delovanje informacijskega sistema je zelo pomembno za uspešno izvajanje poslovnih procesov. Zato je TE-TOL s 1. 1. 2012 implementiral povsem nov informacijski sistem SAP, v delu temeljnih procesov in v celoti za podporne službe, ki so se prenesle na Javni holding. SAP je sodoben, integriran informacijski sistem, ki omogoča široke možnosti razvoja in nadgradnje in v veliki meri že omogoča podjetjem v sistemu Javnega holdinga 31 LETNO POROČILO 2013 računovodsko poenotenje zajemanja in obdelovanja podatkov, kar posledično omogoča tudi bodočo kadrovsko optimizacijo. Z uvedbo novega informacijskega sistema SAP naj bi se za družbo zmanjšala tveganja na podlagi: • • • • • • zagotavljanja stabilnega delovanja informacijskega sistema, doseganja ustrezne ravni zadovoljstva uporabnikov informacijskih rešitev, identificiranje neracionalnih procesov in opuščanje njihovega podvajanja, nadzor napak in podatkov, celovit sistem dodeljevanja avtorizacij za dostop do podatkov in kvalitetnejšega poročanja. Regulatorna tveganja na področju okolja izhajajo iz zahtev okoljske zakonodaje. Vplive na okolje iz TE-TOL (emisije snovi v zrak, emisije snovi v vodo, odpadki, hrup, skladiščenje nevarnih snovi…), je potrebno uskladiti z zahtevami zakonodaje in predstavljajo pomemben segment pri samem obratovanju družbe. Navedeno se upošteva v vseh fazah priprave projektov/investicij. Zahteve okoljske zakonodaje družba izpolnjuje, verjetnost nastanka izrednih dogodkov pa se zmanjšuje s preventivnimi ukrepi. Tveganja predstavljajo spremembe zakonodaje na okoljskem področju, ki se jim mora družba prilagajati. • Tveganja zaradi nakupa pravic emisije CO2: TE-TOL je dobil skladno z državnim načrtom podelitve brezplačnih emisijskih pravic 769.556 emisijskih kuponov v obdobju 2008–2012. Če se v letu 2008 ne bi začelo uporabljati lesne sekance, ki so CO2 nevtralno gorivo, bi TE-TOL moral vsako leto kupovati emisijske kupone. Po letu 2013 ni več podelitve brezplačnih emisijskih kuponov za proizvodnjo električne energije. Evropska komisija je postavila evropska pravila za podelitev brezplačnih emisijskih kuponov za proizvodnjo toplotne energije. In sicer 80 % v letu 2013, ki linearno pada do leta 2020 na 30 % s ciljem, da leta 2027 ne bo več podeljenih brezplačnih emisijskih kuponov. Leto 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Alokacija povprečje Skupaj 296.268 251.596 211.208 175.009 147.906 127.310 107.370 88.133 175.600 Sprememba zakona o varstvu okolja (ZVO-1F), ki je začel veljati 23. novembra 2013, omogoča, da bo TE-TOL na podlagi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije dobil Odločbo o brezplačnih emisijskih kuponih za obdobje 2013–2020. Trenutno Odločbe družba še ni dobila, je pa skladno z zahtevami ARSO do konca decembra 2013 oddala vse potrebne podatke o dejavnosti za leto 2013 (december planske podatke) in 2012, s katerimi je izkazala, da je upravičena do podelitve 296.268 ton CO2 brezplačnih emisijskih pravic. Raven dejavnosti vpliva na količino podeljenih kuponov v naslednjem koledarskem letu. Iz navedenega sledi, da je potrebno spremljati ravni dejavnosti. V primeru delnega prenehanja se: – dodeli le 50 % prvotno dodeljenih pravic, če se je raven dejavnosti v primerjavi z začetno ravnjo dejavnosti zmanjšala za 50 % do 75 %, – dodeli le 25 % prvotno dodeljenih pravic, če se je raven dejavnosti v primerjavi z začetno ravnjo dejavnosti zmanjšala za 75 % do 90 %, – ne dodeli brezplačnih pravic,če se je raven dejavnosti v primerjavi z začetno ravnjo dejavnosti zmanjšala za 90 % ali več. Družba je morala za leto 2013 skladno z Uredbo Komisije št. 1031/2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražb pravic do emisije toplogrednih plinov kupovati manjkajoče količine emisijskih pravic na dražbah, neposredno ali preko finančnih posrednikov, kar predstavlja tveganja za družbo. Kljub temu, da bodo zaradi nakupa ostalih pravic do emisije CO2 po letu 2013 višji stroški poslovanja, bo TE-TOL v primerjavi s klasičnimi termoenergetskimi objekti vseeno LETNO POROČILO 2013 32 imel prednost zaradi podelitve teh brezplačnih emisijskih pravic. Tveganje na tem področju pa predstavlja tudi višja cena emisijskih pravic na trgu (npr. sprejetje t. i. backloading predloga). • Tveganja zaradi nesprejetja prehodnega nacionalnega načrta: Konec decembra 2010 je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah (Direktiva IED). Na podlagi le-te TE-TOL s 1. 1. 2016 ne bo mogel več dosegati dovoljenih emisij za dušikove okside (dovoljena emisijska koncentracija je 200 mg/m3, pri čemer TE-TOL dosega letno povprečno koncentracijo okoli 300 mg/m3). Prilagajanje novim dovoljenim vrednostim Direktiva omogoča s Prehodnim nacionalnim načrtom (PNN), v katerega se je TE-TOL vključil konec decembra 2012, ko je bil le-ta poslan na Evropsko komisijo. RS je morala dvakrat dopolniti PNN. EK je z dnem 7. oktobra 2013 sprejela dokument kot popolnega in si vzela eno leto časa, da ga sprejme. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje bo v vmesnem času začelo z javno obravnavo Okoljskega poročila PNN in PNN v okviru postopka Celovite presoje vplivov na okolje. 1 faza PPE-TOL je tudi eden izmed ukrepov v Prehodnem nacionalnem načrtu RS, s katerim bo lahko TE-TOL po 1. 7. 2020, ko preneha veljati prehodni načrt, zagotavljal proizvodnjo toplotne in električne energije. Prav tako bo potrebno narediti ukrepe zniževanja dušikovih oksidov na kotlu 3, če bo želel obratovati po letu 2020. V primeru, da v TE-TOL ne bo možno dobiti premog z vsebnostjo žvepla pod 0,1 odstotka, bo potrebno na kotlu 3 narediti še dodatno sistem za znižanje emisij žveplovega dioksida. Tveganje, ki trenutno še obstaja je, da bodo problemi pri javni obravnavi PNN v okviru celovite presoje vplivov na okolje in da vlada ne sprejme PNN. V tem primeru ni prehodnega obdobja in mora TE-TOL ustrezati mejnim vrednostim emisij snovi v zrak že s 1. 1. 2016. Za TE-TOL je nujno, da bo nacionalni prehodni načrt RS potrjen. V primeru, da bo PNN sprejet je pa nujno, da TE-TOL izvede ukrepe, ki so zapisani v PNN (PPE-TOL in DeNOx), ker bo Evropska komisija te ukrepe preverjala (letno poročanje evropski komisiji o izvedenih ukrepih) in tudi v primeru neizvajanja ukrepov naložila kazni. • Tveganja zaradi omejitev v vodnem dovoljenju: V letu 2012 je TE-TOL pristopil k pridobitvi novega/spremenjenega vodnega dovoljenja skladno s 130. oz. 135. členom Zakona o vodah. TE-TOL je predlagal nov izračun (iz 5,28 m3/s na 2,264 m3/s), ki bo omogočal obratovanje tudi, ko je pretok Ljubljanice zelo nizek. Dne 5. 10. 2012 je prejel delno vodno dovoljenje, ki ga je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija RS za okolje, na katerega je TE-TOL vložil pritožbo zoper točko 5., 6. in 7., kjer je bilo določeno, da mora pri stranki v času odvzema vode v naravni strugi vodotoka Ljubljanice dolvodno od mesta odvzema zagotovljen ekološko sprejemljiv pretok Qes - 5,28m/s. Določeno je bilo tudi, da v obdobju nizkih voda, ko je dejanski pretok vode v vodotoku nižji od Qes, odvzem vode ni dovoljen. V primeru, da se bo pritožba TE-TOL zavrnila, bo potrebno pripraviti ukrepe, s katerimi bo TE-TOL lahko v primeru, da bo pretok reke Ljubljanice pod ekološko sprejemljivim pretokom, še obratoval. Možni so ukrepi kot je postavitev hladilnih stolpov ali pa ukrepov, ki bi zadostili administrativnim omejitvam Uredbe o ekološko sprejemljivem pretoku (točkovni odjem). Če teh ukrepov ne bo, v času pretokov, ki bodo pod ekološko sprejemljivim, TE-TOL ne bo mogel obratovati ((posledice: penalizacija zaradi nedobavljenih količin električne in toplotne energije (ogrevne toplote in tehnološke pare)). Do konca leta 2013 pristojno Ministrstvo oz. sodišče ni poslalo odgovora na pritožbo. Finančna tveganja Finančna tveganja, ki v največji meri vplivajo na finančno stabilnost družbe, so likvidnostno tveganje, kreditno tveganje, obrestno tveganje in valutno tveganje. 33 LETNO POROČILO 2013 Področja tveganja Opis tveganja Način obvladovanja Izpostavljenost Likvidnostno Nevarnost pomanjkanja likvidnih Načrtovanje in uravnavanje potreb po likvidnih tveganje sredstev za poravnavo obveznosti iz sredstvih. poslovanja ali financiranja Zmerna Kreditno tveganje Tveganje neizpolnitve druge strani Preverjanje bonitete, zavarovanje dobav oz. (dobavitelji, kupci) izvedbe storitev, sklepanje dolgoročnih pogodb, sprotna izterjava, oblikovanje popravkov terjatev. Zmerna Obrestno tveganje Spremenjeni pogoji financiranja in Ni posebnih mehanizmov. najemanja kreditov Zmerna Valutno tveganje Nevarnost izgube zaradi neugodnega Terminski posli. gibanja deviznih tečajev Zmerna Likvidnostna tveganja in tveganja v zvezi z denarnim tokom so povezana s primanjkljajem razpoložljivih finančnih virov in s tem nezmožnostjo družbe, da v roku poravnava svoje obveznosti iz poslovanja ali financiranja. TE-TOL kratkoročno plačilno sposobnost obvladuje z rednim spremljanjem in načrtovanjem odlivov in prilivov ter usklajevanjem in uravnavanjem ročnosti presežkov denarnih sredstev v obliki kratkoročnih depozitov. V letu 2013 je TE-TOL tekočo likvidnost uravnaval tudi s kratkoročno zadolžitvijo pri NLB, v obliki kratkoročnega revolving kredita v višini do 8,0 mio EUR z možnostjo večkratnega črpanja in vračila kredita. Kreditna tveganja (neizpolnitev tretjih strank) zajemajo vsa tveganja, ki zaradi neporavnave pogodbenih obveznosti poslovnih partnerjev zmanjšajo gospodarske koristi družbe. Med vsemi tveganji ta vrsta predstavlja najpogostejši vzrok za nastanek resnih likvidnostnih težav družbe. TE-TOL se zavaruje pred tovrstnimi tveganji z rednim in skrbnim preverjanjem bonitete posameznih poslovnih partnerjev in da zahteva instrumente finančnega zavarovanja, kot so bančna garancija, menica, izvršnica za dobro izvedbo pogodbenih del ter za odpravo napak v jamčevalnem roku. Obrestno tveganje je tveganje rasti stroškov financiranja pri virih, vezanih na spremenljivo obrestno mero zaradi spremembe višine obrestnih mer na trgu. Obrestne mere se na denarnih trgih nenehno spreminjajo, in sicer kot posledica ponudbe in povpraševanja po denarju ter zaradi drugih makroekonomskih dejavnikov (npr. inflacija in pregrevanje gospodarstva). TE-TOL je obrestnemu tveganju izpostavljen pri dolgoročnem kreditu v švicarskih frankih. V letu 2013 ni bil izpostavljen tveganju spremembe obrestne mere, ker je bila obrestna mera LIBORCHF tudi v letu 2013 na bistveno nižjem nivoju kot obrestna mera EURIBOR. Pri kratkoročni zadolžitvi je bil TE-TOL izpostavljen zanemarljivemu gibanju obrestne mere EURIBOR. Valutno tveganje je tveganje v okviru poslovanja s tujimi plačilnimi sredstvi in je vezano na spremembe gibanja deviznih tečajev. Večjemu valutnemu tveganju je TE-TOL izpostavljen pri nakupu premoga, ki je vezan na tečaj ameriškega dolarja in pri dolgoročnem kreditu v švicarskih frankih. TE-TOL obvladuje kratkoročno valutno tveganje pri nakupu premoga s sklepanjem terminskih pogodb z banko za nakup dolarja. S terminsko pogodbo družba z banko dogovori, koliko dolarjev bo od banke kupila ob zapadlosti obveznosti za premog, in sicer po podjetniškem prodajnem tečaju za dolarje iz posameznega računa za dobavo premoga. Posojila v švicarskih frankih niso odvisna zgolj od valutnega tveganja, temveč so vezana tudi na obrestno mero Libor. Tako se je izpostavljenost valutnemu tveganju pri dolgoročnem LETNO POROČILO 2013 34 kreditu zaradi krepitve švicarskega franka kompenzirala z obrestno mero (LIBOR CHF), ki je ostala bistveno nižja glede na obrestno mero EURIBOR. 2.5 Poročilo o izvajanju dejavnosti TE-TOL glede na Energetski zakon izvaja samo tržne dejavnosti in izkazuje ločene računovodske izkaze za Proizvodnjo električne energije, Proizvodnjo ogrevne toplote, Proizvodnjo tehnološke pare in Ostale dejavnosti. Računovodski izkazi (bilanca stanja na dan 31. 12. 2013 in izkaz poslovnega izida za leto 2013) po dejavnostih ter sodila, ki so podlaga za prikaz poslovanja posameznih dejavnosti družbe, so navedeni v točki 3.4 tega letnega poročila. Prikaz poslovanja posameznih dejavnosti v letu 2013 40.000.000 35.000.000 30.000.000 v EUR 25.000.000 20.000.000 15.000.000 10.000.000 5.000.000 0 -5.000.000 -10.000.000 Proizvodnja električne energije Proizvodnja ogrevne toplote Proizvodnja tehnološke pare Ostale dejavnosti Prihodki iz poslovanja 28.731.246 36.483.680 4.946.071 139.613 Odhodki iz poslovanja 32.118.721 32.999.309 4.632.381 108.175 Rezultat iz poslovanja (EBIT) -3.387.475 3.484.371 313.690 31.438 Čisti poslovni izid -3.832.421 2.926.649 240.172 31.438 Proizvodnja električne energije Izvajanje dejavnosti Proizvodnja električne energije se je prilagajala dogovorjenim dnevnim voznim redom in količinskim načrtom proizvodnje v skladu s sklenjenimi pogodbami o prodaji in nakupu električne energije. Proizvedene je bilo 351,9 GWh električne energije (prag), medtem ko je prodaja znašala 403,9 GWh. Razlika je bila realizirana z nakupom električne energije (le-ta bi bila proizvedena v kondenzacijskem režimu) na prostem trgu ali z bilateralnimi pogodbami kot posledica optimiranja režimov proizvodnje električne energije. Proizvodnja električne energije je v letu 2013 znašala 351,9 GWh in je dosežena v višini 87,1 % načrtovane proizvodnje za leto 2013, glede na leto 2012 pa je bilo proizvedene za 5,4 % manj. Iz lesnih sekancev je bilo proizvedenih 40,0 GWh električne energije, kar v letu 2013 predstavlja 11 % odstotkov zelene električne energije. Lastna raba električne energije je bila nekoliko pod načrtovano za leto 2013 in je znašala 69.392 MWh oziroma 86,9 %. 35 LETNO POROČILO 2013 Pri proizvodnji električne energije je bilo porabljeno 143.117 t premoga in 32.147 t lesnih sekancev. LETO 2013 Proizvodnja v MWh Proizvodnja električne energije (prag) NAČRT 2013 351.895 LETO 2012 403.900 Indeks L13/N13 371.805 Indeks L13/L12 87,1 94,6 Dinamika načrtovane in dejanske proizvodnje električne energije po mesecih je prikazana v spodnjem grafu. Proizvodnja električne energije v letu 2013 60.000 v MWh 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 Načrt Doseženo Poslovni izid Prihodki iz poslovanja iz dejavnosti proizvodnje električne energije so v letu 2013 znašali 28.731.246 EUR, celotni prihodki pa 29.000.696 EUR. V primerjavi z letom 2012 so se prihodki iz poslovanja znižali za 5,6 %, predvsem zaradi nižje dosežene pogodbene cene električne energije (56,838 EUR/MWh) glede na leto 2012 (59,136 EUR/MWh), kljub večjemu prihodku od premij oz. podpor za proizvedeno električno energijo iz lesnih sekancev. v EUR LETO 2013 NAČRT 2013 LETO 2012 Prihodki iz poslovanja 28.731.246 27.588.025 30.420.756 104,1 Odhodki iz poslovanja 32.118.721 33.702.060 33.850.683 95,3 94,9 -3.387.475 -6.114.035 -3.429.927 55,4 98,8 Prihodki od financiranja in drugi prihodki 269.450 27.385 188.108 983,9 143,2 Odhodki od financiranja in drugi odhodki 673.775 25.735 193.627 - 348,0 -3.791.800 -6.112.385 -3.435.446 62,0 110,4 -40.621 0 -42.197 - 96,3 -3.832.421 -6.112.385 -3.477.643 62,7 110,2 Rezultat iz poslovanja (EBIT) Poslovni izid pred davkom iz dobička Odloženi davki Čisti poslovni izid Indeks L13/N13 Indeks L13/L12 94,4 Odhodki iz poslovanja so znašali 32.118.721 EUR, celotni odhodki pa 32.792.496 EUR. V primerjavi z letom 2012, so enako kot prihodki, nižji tudi odhodki iz poslovanja (5,1 %) predvsem zaradi nižje proizvodnje. V strukturi celotnih odhodkov predstavlja strošek energetskega goriva 52,1 %. Med stroški so se v letu 2013, prav tako kot v letu 2012, izkazovali stroški dodatnega nakupa električne energije, ki pa so prihodkovno bili pokriti z nadaljnjo prodajo. Zaradi omenjenega nakupa ima TE-TOL nižje stroške energetskega goriva (nižja proizvodnja). LETNO POROČILO 2013 36 Dosežena lastna cena električne energije, ki ne vsebuje stroška dodatnega nakupa električne energije za nadaljnjo prodajo za leto 2013, znaša 86,56 EUR/MWh, medtem ko je v letu 2012 znašala 84,90 EUR/MWh. Povprečna dosežena cena porabljenega premoga znaša 5,41 EUR/GJ in je nekoliko višja kot v preteklem letu, ko je znašala 5,34 EUR/GJ (dodaten nakup cenejšega premoga v letu 2012). Rezultat iz poslovanja (EBIT) je izguba v višini 3.387.475 EUR, čisti poslovni izid dejavnosti pa izguba v višini 3.832.421 EUR. Proizvodnja ogrevne toplote Izvajanje dejavnosti Proizvodnja ogrevne toplote je v letu 2013 znašala 1.070.070 MWh in je dosežena v višini 102,5 % načrtovane proizvodnje za leto 2013, medtem ko jo je bilo v primerjavi z letom 2012 prav tako proizvedene več (0,9 %) kot posledica nekoliko nižjih zunanjih temperatur. Iz lesnih sekancev kot obnovljivega vira energije je bilo proizvedene 119,4 GWh ogrevne toplote. Toplota, proizvedena iz lesnih sekancev, v letu 2013 predstavlja skoraj 11,1 % »zelene toplote«. Pri proizvodnji ogrevne toplote je bilo porabljenih 192.327 t premoga in 45.483 t lesnih sekancev. Proizvodnja v MWh LETO 2013 NAČRT 2013 Proizvodnja ogrevne toplote 1.070.070 1.043.575 LETO 2012 1.060.323 Indeks L13/N13 102,5 Indeks L13/L12 100,9 Dinamika načrtovane in dejanske proizvodnje ogrevne toplote po mesecih je prikazana v spodnjem grafu. Proizvodnja ogrevne toplote v letu 2013 200.000 v MWh 150.000 100.000 50.000 0 Načrt Doseženo Poslovni izid Prihodki iz poslovanja te dejavnosti so v letu 2013 znašali 36.483.680 EUR, celotni prihodki pa 36.807.227 EUR. V primerjavi s preteklim letom so se prihodki iz poslovanja povečali v glavnem zaradi dviga fiksnega dela cene prodane energije in višje proizvodnje. Povprečno dosežena prodajna cena ogrevne toplote na enoto proizvoda v letu 2013 je znašala: • variabilni del cene 22,23 EUR/MWh, • fiksni del cene 10,84 EUR/MWH, • prodajna cena - skupaj 33,07 EUR/MWh. 37 LETNO POROČILO 2013 v EUR LETO 2013 NAČRT 2013 LETO 2012 Prihodki iz poslovanja 36.483.680 37.296.460 35.996.765 97,8 Odhodki iz poslovanja 32.999.309 34.996.779 32.595.788 94,3 101,2 Rezultat iz poslovanja (EBIT) 3.484.371 2.299.681 3.400.977 151,5 102,5 Prihodki od financiranja in drugi prihodki 323.547 41.351 192.205 782,4 168,3 Odhodki od financiranja in drugi odhodki 846.186 30.075 169.724 - 498,6 2.961.732 2.310.957 3.423.458 128,2 86,5 -35.083 0 -36.436 - 96,3 2.926.649 2.310.957 3.387.022 126,6 86,4 Poslovni izid pred davkom iz dobička Odloženi davki Čisti poslovni izid Indeks L13/N13 Indeks L13/L12 101,4 Odhodki iz poslovanja so znašali 32.999.309 EUR, celotni odhodki pa 33.845.495 EUR. V primerjavi z letom 2012, so enako kot prihodki, višji tudi odhodki iz poslovanja (1,2 %). V strukturi celotnih odhodkov predstavlja strošek energetskega goriva 68,7 %. Dosežena lastna cena za leto 2013 znaša 31,64 EUR/MWh, medtem ko je v letu 2012 znašala 30,90 EUR/MWh. Povprečna dosežena cena porabljenega premoga, kot glavnega energenta, znaša 5,41 EUR/GJ in je nekoliko višja kot v preteklem letu, ko je znašala 5,34 EUR/GJ. Rezultat iz poslovanja (EBIT) je dobiček v višini 3.484.371 EUR, čisti poslovni izid dejavnosti pa dobiček v višini 2.926.649 EUR. Proizvodnja tehnološke pare Izvajanje dejavnosti Proizvodnja tehnološke pare je v letu 2013 znašala 170.148 t in je dosežena v višini 91,0 % načrtovane proizvodnje za leto 2013, medtem ko jo je bilo v primerjavi z letom 2012 proizvedene za 6,1 % več. Pri proizvodnji tehnološke pare je bilo porabljeno 26.243 t premoga in 5.257 t lesnih sekancev. LETO 2013 Proizvodnja v t Proizvodnja tehnološke pare NAČRT 2013 170.148 187.025 LETO 2012 160.368 Indeks L13/N13 91,0 Indeks L13/L12 106,1 Dinamika načrtovane in dejanske proizvodnje tehnološke pare po mesecih je prikazana v spodnjem grafu. Proizvodnja tehnološke pare v letu 2013 20.000 v tonah 15.000 10.000 5.000 0 Načrt LETNO POROČILO 2013 Doseženo 38 Poslovni izid Prihodki iz poslovanja dejavnosti so v letu 2013 znašali 4.946.071 EUR, celotni prihodki pa 4.993.054 EUR. V primerjavi z enakim obdobjem lani beležimo povečanje prihodkov iz poslovanja, poglavitna dejavnika, ki sta vplivala na to, pa sta večja proizvodnja in dvig fiksnega dela cene prodane energije. Povprečna dosežena prodajna cena tehnološke pare na enoto proizvoda v letu 2013 je znašala: • variabilni del cene 20,26 EUR/t, • fiksni del cene 8,04 EUR/t, • prodajna cena - skupaj 28,30 EUR/t. v EUR LETO 2013 NAČRT 2013 LETO 2012 Indeks L13/N13 Indeks L13/L12 Prihodki iz poslovanja 4.946.071 5.351.895 4.802.659 92,4 103,0 Odhodki iz poslovanja 4.632.381 5.107.383 4.449.488 90,7 104,1 Rezultat iz poslovanja (EBIT) 313.690 244.512 353.171 128,3 88,8 46.983 5.403 23.376 869,6 201,0 Prihodki od financiranja in drugi prihodki Odhodki od financiranja in drugi odhodki 115.238 11.385 24.384 - 472,6 Poslovni izid pred davkom iz dobička 245.435 238.530 352.163 102,9 69,7 Odloženi davki Čisti poslovni izid -5.263 0 -5.476 - 96,1 240.172 238.530 346.687 100,7 69,3 Odhodki iz poslovanja so znašali 4.632.381 EUR, celotni odhodki pa 4.747.619 EUR. V primerjavi z letom 2012, so enako kot prihodki, višji tudi odhodki iz poslovanja (4,1 %) predvsem zaradi večje proizvodnje in višje cene premoga in cene lesnih sekancev. V strukturi celotnih odhodkov predstavlja strošek energetskega goriva 68,5 %. Dosežena lastna cena za leto 2013 znaša 27,91 EUR/t, medtem ko je v letu 2012 znašala 27,90 EUR/t. Povprečna dosežena cena porabljenega premoga, kot glavnega energenta, znaša 5,41 EUR/GJ in je nekoliko višja kot v preteklem letu, ko je znašala 5,34 EUR/GJ. Rezultat iz poslovanja (EBIT) je dobiček v višini 313.690 EUR, čisti poslovni izid dejavnosti pa dobiček v višini 240.172 EUR. Ostale dejavnosti Izvajanje dejavnosti TE-TOL mora poleg glavnih dejavnosti (proizvodnja električne in toplotne energije) v svojih računovodskih izkazih prikazovati tudi Ostale dejavnosti, s katerimi se ukvarja. Med te dejavnosti spadajo počitniška dejavnost, zakupnine, najemnine oziroma oddajanje prostorov v najem (pisarne, garaže, kuhinja z jedilnico in deli objektov v uporabo mobilnim operaterjem). Poslovni izid Prihodki iz poslovanja na tem področju so v letu 2013 enaki celotnim prihodkom, znašajo pa 139.613 EUR in so 2,2 % nižji glede na leto 2012. Glavnino prihodka predstavljajo najemnine in zakupnine (64,3 %), ostali prihodek pa je dosežen od oddaje počitniških kapacitet. 39 LETNO POROČILO 2013 v EUR LETO 2013 NAČRT 2013 LETO 2012 Indeks L13/N13 Indeks L13/L12 Prihodki iz poslovanja 139.613 178.336 142.826 78,3 97,8 Odhodki iz poslovanja 108.175 127.345 100.114 84,9 108,1 Rezultat iz poslovanja (EBIT) 31.438 50.991 42.712 61,7 73,6 Prihodki od financiranja in drugi prihodki 0 0 0 - - Odhodki od financiranja in drugi odhodki 0 0 9 - - 31.438 50.991 42.703 61,7 73,6 0 0 0 - - 31.438 50.991 42.703 61,7 73,6 Poslovni izid pred davkom iz dobička Odloženi davki Čisti poslovni izid Celotni odhodki dejavnosti znašajo 108.175 EUR. V strukturi celotnih odhodkov največji delež predstavljajo stroški storitev in materiala za opravljanje počitniške dejavnosti (75,9 %) in odpisi vrednosti (24,1 %). 2.6 Poročilo o naložbeni dejavnosti V letu 2013 je znašala finančna realizacija investicijskega načrta 4.655.260 EUR, kar predstavlja 71,9 % realizacijo veljavnega načrta za leto 2013. Realizacija naložb v obnove in nadomestitve v letu 2013 je znašala 4.421.790 EUR, kar predstavlja 68,3 % veljavnega letnega načrta investicij. Realizacija naložb v razvoj znaša 233.470 EUR oziroma 3,6 % veljavnega načrta. Zbirni pregled načrtovanih, realiziranih in ocenjenih investicij s sredstvi družbe Obnove in nadomestitve Razvojne naloge Skupaj NAČRT 2013 Vrednost Struktura v EUR v% 4.133.590 63,8 LETO 2013 Vrednost Struktura v EUR v% 4.421.790 95,0 Indeks L 2013 N 2013 107,0 2.345.000 36,2 233.470 5,0 10,0 6.478.590 100,0 4.655.260 100,0 71,9 2.6.1 Naložbe v obnove in nadomestitve Za obnove in nadomestitve neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (v nadaljevanju osnovna sredstva) je bilo v obravnavanem obdobju porabljeno 4.421.790 EUR (vključno s postavkami iz načrta preteklih let in izven načrta), kar predstavlja 95 % realizirane vrednosti investicij za leto 2013. Med večjimi obnovami in nadomestitvami so bile v letu 2013 zaključene naslednje investicije: • • • • • • • zamenjava krmiljenja in vodenja 6,3 kV in 0,4 kV razvodov, zamenjava glavnega parovoda B3, dozirni trak EAC02, omrežni grelnik 1/1 toplotne postaje 2, generalni remont TA2, lopute na vstopni in izstopni strani vročevodnih kolektorjev, industrijski tir št. 1. V skladu z načrtom investicij 2013 so bile spodaj navedene investicije izvedene do načrtovane stopnje gotovosti in bodo zaključene v letu 2014: • • • zamenjava vodenja in krmiljenja generatorjev 1,2 in 3, redukcija NOx na K3, vročevod vzhod (JPE). LETNO POROČILO 2013 40 2.6.2 Naložbe v razvojne naloge Za realizacijo razvojnih nalog v obravnavanem obdobju je bilo porabljeno 233.470 EUR, kar predstavlja 5 % realizirane vrednosti investicij za leto 2013. 2.6.2.1 Plinsko-parna enota (PPE-TOL) Izhodišče ob načrtovanju stroškov in potrebnih aktivnosti za leto 2013 je bilo, da bo razpis za LOT1 ponovno objavljen do konca leta 2013. Ker v izhodišču lastna sredstva za izvedbo investicije niso bila zagotovljena, razpis ni bil objavljen. V letu 2013 je intenzivno stekel tudi proces pripajanja TE-TOL k matični družbi Energetika Ljubljana. Tokom tega procesa se je usklajevala skupna strategija razvoja proizvodnih virov. V ta namen je bila imenovana skupna komisija TE-TOL in Energetike Ljubljana, ki je izdelala primerjalni model različnih tehnoloških konfiguracij. Ekonomski pokazatelji posamezne tehnološke konfiguracije, ki jih je model upošteval, niso dali dovolj podlag, da bi se le na osnovi teh pokazateljev lahko odločali za najugodnejšo varianto, saj je bila razlika med posameznimi variantami v velikostnem redu napake modela. TE-TOL je v drugi polovici leta 2013 delo nadaljeval tako, da se je izdelala podrobnejša analiza napovedi toplotnega konzuma in analiza spremljajočih učinkov investicije, kot so: - - potrebna toplotna moč, upoštevaje izpad toplotnih kapacitet po letu 2020, potencial za dodatno proizvodnjo električne energije, konkurenčnost potencialnih dobaviteljev ključne tehnološke opreme, povezljivost v obstoječo tehnološko infrastrukturo, omejitve lokacije, fleksibilnost, posebej fleksibilnost pri proizvodnji električne energije in s tem povezano trženje sistemskih storitev kot so: sekundarna regulacija, terciarna regulacija, jalova moč, in trgovanje z električno energijo, zanesljivost oz. redundanca proizvodnih kapacitet, razvoj drugih virov kot npr. sežigalnica odpadkov, industrijski objekti, ki se potencialno lahko priklapljajo v daljinski sistem ogrevanja Ljubljane, skladnost z obstoječimi dovoljenji: ED, GD, Okoljsko dovoljenje in zagotavljanje podpor za visoko učinkovito soproizvodnjo. Ta analiza je poleg omenjenega modela podlaga za odločitev, da je najprimernejša tehnološka konfiguracija z dvema plinskima turbinama s pripadajočima utilizatorjema velikostnega razreda skupne instalirane električne moči 100 MW, ki po toplotni moči ustrezno nadomeščata toplotno moč obstoječega premogovnega bloka 2. Odprto je ostalo vprašanje postavitve obeh enot v eni ali v dveh fazah gradnje, ki ga bo potrebno razrešiti do ponovne objave razpisa oziroma do začetka izdelave novelacije investicijskega programa. Glede na spremenjene terminske načrte izgradnje PPE-TOL je v dogovoru s Plinovodi d. o. o. v pripravi aneks k Pogodbi o priključitvi, s katerim bodo poleg manjših tehničnih specifikacij opredeljeni tudi novi predvideni datumi končanja projekta PPE-TOL, izgradnje plinovoda Vodice TE-TOL in s tem tudi obveze do podpisa Pogodbe o prenosu. Posledično iz teh dogovorov izhajajo tudi finančne obveznosti do plačevanja omrežnine. Pogajanja za aneks 2 bodo končana, ko bo jasno določena tehnološka konfiguracija PPE-TOL, od katere je odvisna maksimalna transportna kapaciteta za PPE-TOL in terminski načrt izgradnje PPE-TOL. Za dela, povezana z izdelavo projektne dokumentacije, ter za stroške zagotavljanja razpolagalnih pravic za plinovod, je izdana bančna garancija v višini 3,5 mio EUR. Predvideno je, da bo potrebno v letu 2014 povišati garancijo na 4,5 mio EUR, trenutno pa je v pripravi povišanje na 4,0 mio EUR. 41 LETNO POROČILO 2013 Z Vattenfallom (VPC) – konzultantom za strokovne inženirske storitve ob izvedbi PPE-TOL – je pogodba v mirovanju do 1. 3. 2014. Po potrebi se lahko od 1. 1. 2014 aktivira kadarkoli z enomesečnim zagonskim obdobjem. Na področju financiranja projekta s strani komercialnih bank in EIB ni bilo bistvenih aktivnosti. Vzdrževali so se stiki z Evropsko investicijsko banko EIB, s predstavniki katere je bil pred poletjem izveden sestanek. V nadaljevanju se je župan Mestne občine Ljubljana v oktobru 2013 srečal z enim od podpredsednikov EIB, čemur je sledila dodatna komunikacija z EIB. Poleg tega je bilo opravljenih tudi nekaj pogovorov na temo financiranja s potencialnimi dobavitelji tehnološke opreme. Z vidika zagotavljanja deleža lastnih sredstev za izvedbo projekta so bile aktivnosti intenzivirane v drugi polovici leta 2013, ko je strokovna skupina TE-TOL in Energetike Ljubljana pripravljala strokovne podlage za spremembo cene toplote z vidika zahtev okoljske zakonodaje in potreb razvoja daljinskega sistema ogrevanja Mestne občine Ljubljana in njegovih proizvodnih virov ter tudi izhodišča za oblikovanje cene toplote v združenem podjetju. 2.6.2.2 Revitalizacija TA2 Revitalizacija turboagregata 2 obsega investicijska dela na turbinskem in generatorskem delu. Na generatorskem delu se izvede povečanje moči generatorja 2, pri čemer se vgradi nov stator električne moči 49,5 MVA oz. 42 MW. Da se ustrezno izkoristi povečano moč generatorja in celotnemu blok stiku podaljša življenjsko dobo, se mora pri generatorju obnoviti rotor, zamenjati stari blok transformator (letnik 1967) ter dotrajano vzbujanje generatorja. Na turbinskem delu je potrebno ponovno usposobiti NT del, s čimer bo lahko TA2 sodeloval pri vseh zgoraj navedenih aktivnostih do nove nazivne moči generatorja. Za leto 2013 je bila načrtovana izdelava in vgradnja NT dela rotorja turbine ter diafragm nizkotlačnega dela, medtem ko je bila vgradnja kondenzatorja turbine 2 vključno s črpališčem, izdelava in vgradnja ejektorskega sestava turbine ter vgradnja zapornih loput na cevovodu ST-NT turbine planirana za leto 2014. V primeru uspešne izvedbe te investicije izvedba LOT-a 2 v sklopu investicije PPE-TOL ni potrebna. S tem je izkazana tudi ekonomska upravičenost Revitalizacije TA2. Ker odločitev o pričetku investicije PPE-TOL v letu 2013 ni bila sprejeta, se tudi aktivnosti na projektu Revitalizacije TA2 v letu 2013 niso pričele. Vse aktivnosti v zvezi s to investicijio, ki so bile planirane za obdobje 2013/2014, se prestavijo na obdobje 2014/2015. 2.6.2.3 Objekt za energetsko izrabo odpadkov - OEIO Zaradi odločitve Vlade RS, da objekti za energetsko izrabo odpadkov (OEIO) spadajo v državno obvezno javno gospodarsko službo, so vse pristojnosti iz naslova tega projekta prešle z lokalnega na državni nivo. Tako v okviru tega projekta v letu 2013 ni bilo aktivnosti. Celo več, pristojno ministrstvo, se je v mesecu septembru 2013 odločilo in na sestanku sporočilo, da nepovratnih kohezijskih sredstev za izgradnjo tovrstnega objekta v finančni perspektivi 2014–2020 ne bo. Prav tako so bili iz zapisnika sestanka med Vlado RS in Mestno občino Ljubljana (julij 2013) umaknjeni vsi predlogi sklepov vezani na problematiko energetske izrabe odpadkov v Ljubljani. 2.6.2.4 Centralni hladilni sistem Zaradi močnega vpliva recesije na porabo električne energije in posledično velikega upada cene le-te so se bistveno spremenili pogoji za izvedbo projekta centralnega hlajenja. Leta 2008, ko je bila izdelana predinvesticijska zasnova za centralno hlajenje, so bile cene električne energije bistveno višje, in hlad, proizveden na lokaciji TE-TOL za potrebe centralnega hlajenja, jim je bil konkurenčen. Temu zaradi nizkih cen električne energije in višjih cen premoga ni več tako. Ker distribucija hladu ni regulirana dejavnost, mora biti LETNO POROČILO 2013 42 daljinski hlad konkurenčen hladu, proizvedenem z električno energijo. Trenutno gibanje cen električne energije ter projekcija le-teh v prihodnje ne opravičuje začetka izvedbe projekta. Realizacija investicijskih nalog v razvoj v EUR Šifra Naziv investicije NAČRT 2013 LETO 2013 Pojasnila k realizaciji načrta Indeks L13/N13 1 2 3 4 5 6=4/3 RAZVOJ 2.345.000 70-64/04 PPE-TOL 625.000 233.470 tekst 2.6.2.1 37,4 70-73/13 REVITALIZACIJA TA2 1.700.000 0 tekst 2.6.2.2 0,0 70-72/06 OEIO 10.000 0 tekst 2.6.2.3 0,0 70-70/07 CENTRALNI HLADILNI SISTEM 10.000 0 tekst 2.6.2.4 0,0 2.7 233.470 10,0 Raziskave in razvoj Z razvojnega vidika se TE-TOL še naprej pripravlja na investicijo v novo plinsko parno enoto, ki bo za potrebe oskrbe sistema daljinskega ogrevanja nadomestila obstoječi premogovni blok 2. V tem okviru se izvaja tudi revitalizacija turboagregata 2. Raziskovalno razvojna naravnanost družbe se odraža tudi v čistejšem zraku mesta. Na kotlu 3 je bil uspešno izveden projekt sosežiga lesnih sekancev, v letih 2012 in 2013 pa sta potekala dva projekta optimizacije oz. redukcije NOx. Poleg optimizacije regulacije dogorevalnih zrakov na kotlu 3 je potekal pilotni projekt zniževanja emisij dušikovih oksidov z optimizacijo ključnih parametrov zgorevanja, kjer se uporablja tudi najnovejše tehnologije umetne inteligence. Že vmesni rezultati so bili vzpodbudni, sedaj ko se bliža zaključek projektov, pa se lahko samo še potrdi, da sta projekta uspela in da so rezultati vsekakor boljši od predhodnih brez uporabe teh tehnologij. S temi ukrepi so se emisije NOx na kotlu 3 dokaj približale bodoči mejni emisijski vrednosti, vendar jo še vedno presegajo, zato se v nadaljevanju predvidevajo projekti v smeri raziskave uporabe ustrezne nadaljnje metode redukcije NOx, npr. SNCR. V načrtu družbe 2013 sta bila na področju razvoja omenjena še dva razvojno pomembna projekta – projekt objekta energetske izrabe odpadkov in projekt centralnega hladilnega sistema. Projekta ostajata v dolgoročnem strateškem razvojnem naboru TE-TOL, vendar čakata, da s strani bistvenih zunanjih vplivnih dejavnikov pridejo pozitivni signali za konkretnejši napredek v razvoju projekta (OEIO - odločitev države o koncesiji, kohezijska sredstva; Centralni hladilni sistem - nizka cena električne energije kot konkurenca ceni hladu, ipd.). 2.8 Javna naročila Na podlagi Organizacijskega navodila Javnega holdinga in povezanih podjetij o izvajanju javnih naročil, ki določa način izvajanja postopkov oddaje skupnih javnih naročil in javnih naročil, ki presegajo mejne vrednosti za postopek oddaje naročila male vrednost, skladno z Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS), je za izvajanje skupnih javnih naročil in javnih naročil, ki presegajo mejne vrednosti za postopek oddaje naročila male vrednosti, pristojen Sektor za javna naročila JAVNEGA HOLDINGA Ljubljana, d. o. o. S 1. 2. 2013 je Termoelektrarna Toplarna Ljubljana d. o. o. postala zavezanec za javna naročila in s tem prešla tudi na uporabo skupne aplikacije za javna naročila. Termoelektrarna Toplarna Ljubljana d. o. o., kot podjetje z dejavnostjo na področju sočasne proizvodnje toplotne energije za potrebe daljinskega ogrevanja mesta Ljubljane in električne 43 LETNO POROČILO 2013 energije za potrebe elektroenergetskega sistema oziroma kupcev električne energije, je postopke javnih naročil za potrebe rednega izvajanja dejavnost vodila po določbah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS). Do 31. 12. 2013 je bilo zaključenih 61 postopkov oddaje javnih naročil: v EUR Vrsta postopka Število zaključenih postopkov Skupna oddana vrednost brez DDV 43 1.660.207,71 18 2.227.100,45 Javna naročila, ki SO bila objavljena v uradnih glasilih Javna naročila, ki NISO bila objavljena v uradnih glasilih Od skupno 61 uspešno zaključenih postopkov javnih naročil, ki so bili zaključeni do 31. 12. 2013, je bilo 20 postopkov za oddajo naročila blaga, 3 postopki za oddajo naročila gradenj in 38 postopkov za oddajo naročila storitev. Družba je v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 sodelovala v 15 zaključenih skupnih javnih naročilih. 2.9 Upravljanje s kadri Na koncu leta 2013 oziroma na dan 31. 12. 2013 je bilo v družbi zaposlenih 258 delavcev, kar je v primerjavi z 31. 12. 2012 za 2 delavca oziroma 0,77 % manj in 0,77 % manj glede na stanje, načrtovano na dan 31. 12. 2013. Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v letu 2013 je 256,30, leto poprej pa 255,93. V letu 2013 je bilo sklenjenih 5 novih pogodb o zaposlitvi, od tega 2 pogodbi za določen čas. Veljavnost pogodb o zaposlitvi pa je prenehala 8 delavcem (1 sporazumna razveljavitev, 5 starostnih upokojitev, 1 invalidska upokojitev in 1 iztek pogodbe za določen čas). Na praktičnem usposabljanju z delom je bilo v letu 2013 8 dijakov oz. študentov. Struktura zaposlenih V družbi je bilo na dan 31. 12. 2013 zaposlenih 28 žensk, kar predstavlja 10,85 % vseh zaposlenih v družbi in 230 moških, kar predstavlja 89,15 % vseh zaposlenih v družbi. Povprečna skupna delovna doba je 24,6 let, povprečna delovna doba v družbi pa 20 let. Povprečna starost zaposlenih na dan 31. 12. 2013 je 45 let, status starejšega delavca je imelo 47 zaposlenih, kar predstavlja 18,22 % vseh zaposlenih. Stanje zaposlenih po stopnjah izobrazbe: Stopnja izobrazbe Stanje zaposlenih na dan 31.12.2013 I. 9 II. III. Delež v% Stanje zaposlenih na dan 31.12.2012 Delež v% 4,2 Indeks L13/L12 3,5 11 81,8 15 5,8 17 6,5 88,2 7 2,7 7 2,7 100,0 IV. 70 27,1 70 26,9 100,0 V. 69 26,7 68 26,2 101,5 VI. 35 13,6 34 13,1 102,9 VII. 50 19,4 50 19,2 100,0 VIII. 2 0,8 2 0,8 100,0 IX. 1 0,4 1 0,4 100,0 258 100,0 Skupaj LETNO POROČILO 2013 44 260 100,0 99,2 Povprečna stopnja izobrazbe zaposlenih na dan 31. 12. 2013 je bila V. stopnja, kar pomeni, da imajo zaposleni v povprečju srednješolsko izobrazbo. Invalidi Konec meseca decembra 2013 je bilo v družbi zaposlenih 19 invalidov (7,36 % vseh zaposlenih) z različnimi omejitvami, kar je 1 manj kot v predhodnem letu. 6 invalidov dela s skrajšanim delovnim časom. V letu 2013 je status invalida pridobil 1 zaposlen. Na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je družbi priznana pravica do oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene invalide nad kvoto in nagrada za preseganje kvote. V letu 2013 je bilo nad kvoto zaposlenih povprečno 4,3 invalidov, za kar je bila prejeta nagrada za preseganje kvote v višini 10.187,82 EUR, za 20.484,55 EUR pa je bila družba oproščena plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sredstva iz naslova oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zbrana v letu 2013 in neporabljena sredstva iz tega naslova iz preteklih let so bila v celoti počrpana: 75 % plač invalidov Amortizacija opreme 164.132,15 EUR in 11.532,46 EUR. Skrb za varnost in zdravje zaposlenih Z namenom dolgoročnega povečanja socialne varnosti oz. boljšega življenjskega standarda po upokojitvi, družba zaposlenim sofinancira dodatno pokojninsko zavarovanje v okviru Modre zavarovalnice d. d. Ljubljana. Tako je v letu 2013 zaposlenim, ki so vključeni v Pokojninski načrt, prispevala k premiji, ki znaša 5,84 % bruto plače, del v višini odvisni od starosti delavca in njegove soudeležbe pri plačilu premije (skladno s podpisano Pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja). Poleg tega je zaposlenim omogočena vključitev v nezgodno zavarovanje. Zdravstveni pregledi, ki jih izvaja Zavod za varstvo pri delu Ljubljana, potekajo v skladu z zdravstvenimi ocenami posameznih delovnih mest in po predvidenem terminskem načrtu. V letu 2013 je bilo opravljenih skupaj 144 pregledov, od tega 4 predhodni, 104 obdobni, 4 izredni in 14 kontrolnih, 13 študentskih in 5 managerskih zdravstvenih pregledov. Za preglede je bilo porabljenih 18.045,54 EUR. Medicinsko programiranega oddiha se je udeležilo 9 delavcev. Organizirano je bilo prostovoljno cepljenje proti pandemski gripi, katerega se ni udeležil nihče od zaposlenih, ter cepljenje proti navadni gripi, katerega se je udeležilo 27 zaposlenih, za kar je bilo porabljenih 324 EUR. V letu 2013 je bilo v družbi 6 nezgod pri delu, ki so bile prijavljene z obrazcem R-8. Skrb za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih Družba si nenehno prizadeva, da zaposlenim zagotavlja udeležbo na usposabljanjih in izobraževanjih in jim na ta način omogoči pridobivanje aktualnih znanj, spremljanje trendov v stroki in opravljanje vseh potrebnih strokovnih izpitov. Delavci se vključujejo v različne oblike zunanjega in notranjega strokovno tehničnega in splošnega usposabljanja ter se udeležujejo seminarjev in konferenc doma in v tujini. Poleg tega so bila organizirana periodična usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu, varstva pred požarom in usposabljanje delavcev s področja protieksplozijske zaščite ter obdobni strokovni izpiti za upravljalce energetskih naprav, usposabljanja za posluževalce EE naprav ter usposabljanja za delavce, ki opravljajo dela v železniškem prometu. 45 LETNO POROČILO 2013 V letu 2013 je bilo v različne vrste strokovnih usposabljanj vključenih 152 zaposlenih, kar je 10 % več kot v predhodnem letu. Za namene usposabljanja je bilo realiziranih 12.671 ur, kar pomeni v povprečju 49 ur usposabljanja na zaposlenega. V predhodnem letu ni bilo sklenjenih novih pogodb o izobraževanju ob delu. 3 delavci nadaljujejo izobraževanje ob delu - specialistični in magistrski študijski programi. Za usposabljanje je družba v letu 2013 porabila 56.257 EUR, kar je 29,7 % manj, kot je bilo načrtovano za leto 2013 in 26,0 % manj v primerjavi s predhodnim letom (stroški kotizacij). 2.10 Okolje V okviru okoljevarstvenega dovoljenja št. 35407-94/2006-15 so se od januarja do decembra 2013 izvajali obratovalni monitoringi, in sicer emisije snovi v zrak in emisije snovi in toplote v vode. Prav tako so bile 16. 12. 2013 izvedene meritve hrupa v naravno in življenjsko okolje (meritve hrupa se izvajajo skladno z zakonodajo vsake 3 leta, nazadnje so bile narejene v mesecu novembru 2010). V tem obdobju se je zagotavljala tudi skladnost merilne opreme in opreme za zapisovanje in vrednotenje podatkov za trajne meritve v zrak s standardom SIST EN ISO 14181 ter zagotavljala ustrezna kalibracija opreme. Skladno z Odločbo o odobritvi Načrta monitoringa emisije toplogrednih plinov za leto 2013 se je izvajal monitoring emisij CO2. Izvajale so se tudi meritve onesnaženosti zunanjega zraka tako na lokaciji Zadobrova kot na lokaciji Vnajnarje. »Okoljska« poročila za leto 2013 morajo biti poslana na ARSO do konca januarja 2014 oziroma do 31. 3. 2014. Okoljevarstveno dovoljenje 31. 1. 2013 je bila izdana Odločba o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja št. 3540617/2012-7, zaradi zamenjave težkega kurilnega olja (mazut) z ekstra lahkim kurilnim oljem (ELKO). Glede na spremembo Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja (Ur. l. RS št. 50/2013) TE-TOL pričakuje, da mu bo ARSO po uradni dolžnosti spremenil okoljevarstveno dovoljenje. Tako bodo v spremenjenem okoljevarstvenem dovoljenju zapisani največji masni tokovi, ki jih TE-TOL ne bo smel presegati. Nove dovoljene vrednosti emisijskih koncentracij iz glavnega pogonskega objekta- Prehodni načrt RS Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah omogoča velikim kurilnim napravam prehodno obdobje - prilagoditev, da bodo naprave dosegale dovoljene vrednosti, ki so določene v Direktivi. V 32. členu Direktiva navaja, da lahko države članice v obdobju od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2020 izdelajo in izvajajo prehodni nacionalni načrt (PNN). RS je svoj prehodni načrt posredovala na Evropsko komisijo (EK) 14. 12. 2012. RS je morala dvakrat dopolniti PNN. EK je z dnem 7. 10. 2013 sprejela dokument kot popolnega in si vzela eno leto časa, da ga sprejme. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje bo v vmesnem času začelo z javno obravnavo Okoljskega poročila PNN in PNN v okviru postopka Celovite presoje vplivov na okolje. Za TE-TOL je nujno, da bo nacionalni prehodni načrt potrjen. V primeru, da TE-TOL ne bo dobil možnosti za prehodno obdobje, s 1. 1. 2016 zaradi preseganja strožjih predpisanih emisij dušikovih oksidov, ki so določene v Direktivi, ne bo mogel obratovati. LETNO POROČILO 2013 46 Obratovalni monitoring emisije snovi v zrak Rezultati trajnih in občasnih meritev emisije snovi v zrak kažejo, da dopustne vrednosti emisij snovi v zrak žveplovih oksidov (SOx), dušikovih oksidov (NOx), prahu in ogljikovega monoksida (CO) v obdobju januar – december 2013 niso bile presežene. 47 LETNO POROČILO 2013 Obratovalni monitoring emisij snovi v zrak za leto 2013 je potrebno poslati na ARSO najkasneje do 31. 3. 2014. Občasne meritve je potrebno poslati na ARSO najkasneje 10 dni po prejemu Poročila o meritvah. Obratovalni monitoring emisij CO2 Za obdobje 2008–2012 je TE-TOL dobil skladno z Odločbo o emisijskih kuponih (št. 3543329/07-2) količino emisijskih kuponov v višini 3.847.780 ton, kar sorazmerno v posameznem letu znaša 769.556 ton. TE-TOL je z različnimi ukrepi dosegel, da mu je iz tega obdobja ostalo 199.658 ton (kuponov), ki jih bo lahko prenesel v tretje trgovalno obdobje 2013– 2020. TE-TOL na podlagi Sklepa Komisije z dne 27. 4. 2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije skladno s členom 10 a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Ur. l. št. 130 z dne 17. 5. 2011) pričakuje, da mu bo za obdobje 2013–2020 podeljena naslednja količina emisijskih kuponov za proizvedeno toplotno energijo: Leto Skupaj 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 296.268 251.596 211.208 175.009 147.906 127.310 107.370 88.133 Sprememba zakona o varstvu okolja (ZVO-1F), ki je začel veljati 23. 11. 2013, omogoča, da bo TE-TOL na podlagi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije dobil Odločbo o brezplačnih emisijskih kuponih za obdobje 2013-2020. Trenutno Odločbe družba še ni dobila, je pa skladno z zahtevami ARSO do konca decembra 2013 oddala vse potrebne podatke o dejavnosti za leto 2013 (december planske podatke) in 2012, s katerimi je izkazala, da je upravičena do podelitve 296.268 t CO2 brezplačnih emisijskih pravic. Raven dejavnosti vpliva na količino podeljenih kuponov v naslednjem koledarskem letu. Rezultati monitoringa CO2 za obdobje januar–december 2013 so pokazali, da je TE-TOL emitiral 649.890 t CO2 (po planu za obdobje januar–december je bilo planiranih 724.274 t). Količina CO2 je bila izračunana na podlagi; • • porabljenega premoga, katerega emisija CO2 znaša 648.960 t; porabljenega ekstra lahkega kurilnega olja, katerega emisija CO2 znaša 930 t. LETNO POROČILO 2013 48 Glede na zakonodajo mora biti Poročilo o monitoringu emisij toplogrednih plinov pregledano s strani preveritelja za montoring emisij CO2 in narejeno najkasneje do 31. 3. 2014. Meritve koncentracij škodljivih snovi v zunanjem zraku Meritve kakovosti zunanjega zraka izvaja na lokaciji Vnajnarje in Zadobrova v okviru letne pogodbe EIMV. Merijo se parametri SO2, NO2, NOx, O3 in trdni delci PM10. Meritve merjenih parametrov se lahko spremljajo na mobilnem portalu TE-TOL, vključno z napovedjo onesnaževanja. Emisije snovi in toplote v vode V obdobju januar–december 2013 je pri proizvodnji 616.999 m³ demineralizirane vode za napajanje parnih kotlov in za pokrivanje izgub v sistemu daljinskega ogrevanja mesta Ljubljane ter prodajo demi vode nastalo 16.473 m³ (zapisana količina v okoljevarstvenem dovoljenju 25.000 m3) odpadne tehnološke vode. Vsa načrpana vodnjaška voda je bila v količini 629.139 m³. Izvedle so se meritve emisije snovi in toplote v Ljubljanico in iz nevtralizacijskega bazena skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem. Rezultati dokazujejo, da mejne vrednosti za izpust v kanalizacijo in za izpust v vodotok ne presega noben parameter. Obratovalni monitoring odpadnih vod za leto 2013 je potrebno poslati na ARSO najkasneje do 31. 3. 2014. Napoved vodnih povračil zaradi uporabe reke Ljubljanice in vodnjaške vode pa do 31. 1. 2014. Letne količine porabe reke Ljubljanice in vodnjaške vode za leto 2013 so se povečale v primerjavi z letom 2012, tako da bodo stroški zaradi plačevanja vodnih povračil temu sorazmerno višji. Vodno dovoljenje TE-TOL je dne 5. 10. 2012 prejel delno vodno dovoljenje, ki ga je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, pod opr. št. 355362/2012-10 z dne 2. 10. 2012. V zakonsko določenem 15-dnevnem roku je TE-TOL dne 19. 10. 2010 vložil pritožbo zoper točko 5., 6. in 7. delnega vodnega dovoljenja. TE-TOL s strani ARSO do danes še ni dobil nobenega odgovora na pritožbo. Inšpekcijski pregledi 22. 2. 2013 je bil inšpekcijski okoljski pregled. Inšpektor je pregledal vso dokumentacijo v zvezi z delnim vodnim dovoljenjem. Čeprav se je TE-TOL na njega pritožil, je pregledal postopke glede spremljanja količine odvzema vode iz reke Ljubljanice in vodnjaške vode (vodnjak 1 in 2) ter ugotavljal, ali TE-TOL upošteva vse zahteve glede zveznega spremljanja. Prav tako je pregledal tudi dokazila o plačilu vodnih povračil. Ni bilo ugotovljenih odstopanj. 22. 10. 2013 je bil opravljen inšpekcijski pregled po uradni dolžnosti zaradi dejstva, da je TETOL upravljavec manjšega tveganja za okolje zaradi skladiščenja hidrazin hidrata. Ni bilo ugotovljenih odstopanj. Nov zakon o varstvu okolja Spremembe zakona o varstvu okolja ZVO-1, ZVO-1F so začele veljati s 23. 11. 2013. V TETOL bodo te spremembe vplivale predvsem na daljše postopke pri pridobivanju novih okoljevarstvenih soglasij oz. okoljevarstvenih dovoljenj, ker bo potrebna predpresoja vseh sprememb v delovanju naprave oz. posegov v napravo. Še bolj ključno pa je, da bodo pri prenosu IED Direktive vključili poleg opisa najboljših razpoložljivih tehnologij, tudi zaključke o BAT, ki se bodo morali upoštevati pri predpisovanju dovoljenjih emisij kot tudi pri izdaji okoljevarstvenih dovoljenj. Glede na prvi osnutek BREF dokumenta za velike kurilne naprave je razvidno, da so mejne emisijske vrednosti še nižje od sedaj zapisanih v Direktivi IED. Prav tako bo potrebno zaradi sprememb ZVO-1 narediti tudi prilagoditev dovoljenj za izpuščanje 49 LETNO POROČILO 2013 toplogrednih plinov (TGP) po uradni dolžnosti najpozneje do 23. 8. 2014 in pripravljen bo odlok Vlade RS o seznamu naprav in brezplačno podeljenih emisijskih kuponih. Aktivnosti na področju pripojitve TE-TOL k Energetiki Ljubljana Zaradi sprememb zaradi pripojitve TE-TOL k Energetiki Ljubljana so bili ustno seznanjeni pristojni na ARSO, ki so TE-TOL izdali dovoljenje za izpust toplogrednih plinov in okoljevarstveno dovoljenje. Ker nova družba še ni bila vpisana v sodni register, se ni moglo pristopiti pravno formalno spremembi teh odločb. 2.11 Družbena odgovornost Družbeno odgovornost TE-TOL razvija kot odnos med posameznikom in podjetjem. Njegova odgovornost je, da je ta odnos odkrit, etičen, usmerjen v razvoj in spodbudo vrednot, torej v izboljševanje kakovosti življenja na vseh ravneh, tako za naravo kot za človeka. Gre za trajen in dinamičen odnos z notranjim (zaposleni) in zunanjim okoljem (prebivalci, inštitucije, okolje). Svojo družbeno-okoljsko vlogo TE-TOL krepi predvsem v okolju, v katerem kot termoenergetski objekt deluje in na katerega ima zaradi svoje dejavnosti največji vpliv. Tako je eden pomembnejših družbeno-okoljskih ciljev spodbujati dejavnosti, ki prispevajo oz. razvijajo zdrav način življenja. Skozi različne športne, izobraževalne, humanitarne in kulturne projekte, s poudarkom na varstvu okolja oz. ekologiji, tako prispeva k boljši kakovosti življenja v svojem okolju in podpira zdrav način življenja. Družbeno odgovornost v delu pokroviteljstva oz. donatorstva je v TE-TOL razdeljena na področja: izobraževanje, humanitarnost, kultura in šport, ki se pogosto tudi prepletajo. Na področju izobraževanja in humanitarnosti TE-TOL podpira predvsem programe in projekte različnih nevladnih okoljskih organizacij, ki prispevajo k varovanju okolja in zdravja ljudi (prostovoljna gasilska društva, nevladne organizacije in društvom za pomoč ljudem v stiski,…). Na področju kulture TE-TOL podpira predvsem programe, ki prispevajo k dvigu kulturnega udejstvovanja in s tem h kakovosti življenja v lokalnem okolju, to je v Ljubljani. Struktura sponzorskih in donatorskih sredstev v letu 2013 21% Izobraževanje 41% 4% Humanitarnost Kultura Šport 34% 2.12 Razvojne usmeritve Skladno s Strategijo razvoja TE-TOL 2008–2020, zahtevami industrijske emisijske direktive (Direktiva EED) ter Direktive o energetski učinkovitosti (Direktiva IED) je nadaljevanje visoko učinkovite soproizvodnje na lokaciji TE-TOL dolgoročno edina razvojna možnost TE-TOL. LETNO POROČILO 2013 50 Na tej osnovi je bil v začetku leta 2013 izdelan predlog novelacije Strategije razvoja TE-TOL 2014–2025. V njem so bili navedeni naslednji ključni projekti, ki predstavljajo optimalen razvoj TE-TOL do leta 2025: • postavitev nove PPE-TOL, ki bo nadomestila blok 2 pri proizvodnji 94 MW toplote, • obstoječi turboagregat 2 bo revitaliziran in vključen v okvir PPE-TOL, • naprava za zniževanje emisij NOx na bloku 3, ki bo omogočala njegovo obratovanje tudi po juniju 2020, • celovita sanacija NTK, ki bo tudi v nadaljnje služila kot rezervni vir za primere izpadov SPTE, • revitalizirani turboagregat 2 začasno preneha z obratovanjem ob začetku integracije v okvir PPE-TOL. Kotel 2 redno obratuje do zagona PPE-TOL, nato pa je do 1. 7. 2020 še vedno na razpolago kot rezerva, • kotla 1 in 2 prenehata z obratovanjem s 1. 7. 2020. Novelacija Strategije razvoja je bila izdelana pod predpostavko sprejetja Prehodnega nacionalnega načrta iz Direktive IED, ki omogoča postopno prilagajanje emisijskih vrednosti do 1. 7. 2020. V primeru nesprejetja Prehodnega nacionalnega načrta bi bilo potrebno emisije prilagoditi zahtevam iz Direktive IED s 1. 1. 2016, kar pomeni izvedbo navedenih projektov do tega datuma. Zaradi vsebinskih razhajanj med TE-TOL in Energetiko Ljubljana predlagana novelacija Strategije razvoja TE-TOL ni bila sprejeta. Je pa bila posledično oblikovana mešana delovna skupina TE-TOL in Energetike Ljubljana, ki naj bi razhajanja obravnavala in odpravila. V okviru te skupine je bil pripravljen dolgoročni model obratovanja virov, ki je upošteval različne tehnološke in velikostne variante novega proizvodnega vira in njihovo ekonomijo obratovanja glede na ocenjene vplivne veličine. Ena od koristnih ugotovitev delovne skupine je, da so razlike med tehnološkimi variantami, ki jih je skupina obravnavala, tako majhne, da so poleg ekonomskih vplivov pomembnejši drugi, ekonomsko nemerljivi vplivi. Slednji so se v TE-TOL podrobno razdelali in utemeljili prednost dveh manjših plinskih turbin pred eno veliko v okviru PPE. Ta utemeljitev je bila v TE-TOL privzeta. 2.13 Pomembni poslovni dogodki po koncu poslovnega leta • Dne 16. 10. 2013 je bila podpisana Pogodba o pripojitvi družbe Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o. k družbi Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o., pri čemer se bo pripojitev izvedla tako, da se bo celotno premoženje družbe Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o. skupaj z vsemi pravicami in obveznostmi preneslo na družbo Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o., družba Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o. pa bo kot prevzeta družba s pripojitvijo prenehala obstajati. Prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi tako v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba. Dejanja prevzete družbe se štejejo kot opravljena za račun prevzemne družbe od 1. 1. 2014 dalje (dan obračuna pripojitve). Prevzeta družba preneha obstajati z dnem vpisa pripojitve v sodni register. • Z dnem 31. 1. 2014 je bila z vpisom v sodni register realizirana pripojitev družbe Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o., k družbi Javno podjetje Enegetika Ljubljana, d. o. o. Kot enovita družba naj bi obe podjetji s povezanimi dejavnostmi delovali še učinkoviteje, bolj povezano in racionalno, predvsem pa naj bi z združitvijo omogočali celovito energetsko oskrbo in večje koristi za vse Ljubljančane in prebivalce osrednje Slovenije. 51 LETNO POROČILO 2013 2.14 Poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo V poslovnem letu 2013 je družba TE-TOL poslovala z obvladujočo družbo in z njo povezanimi družbami. S povezanimi družbami je družba TE-TOL poslovala v okviru svoje dejavnosti. Pri teh poslih družba ni bila prikrajšana ali oškodovana. Poudariti je potrebno, da ni bilo dejanj, ki bi jih družba storila ali opustila na pobudo ali v interesu obvladujoče družbe ali z njo povezanih družb. Podrobnejši podatki o vrednosti in vsebini poslov z obvladujočo družbo in z njo povezanimi družbami so, v kolikor so pomembni, predstavljeni tudi v računovodskem delu letnega poročila. Ljubljana, 17. april 2014 LETNO POROČILO 2013 52 3 3.1 RAČUNOVODSKO POROČILO Poročilo neodvisnega revizorja 53 LETNO POROČILO 2013 3.2 Računovodski izkazi 3.2.1 Bilanca stanja v EUR Pojasnila A. I. 31.12.2013 Indeks 13/12 31.12.2012 SREDSTVA 87.747.834 95.606.086 91,8 DOLGOROČNA SREDSTVA Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 56.382.275 56.858.434 99,2 3.3.2.1 957.446 1.142.107 83,8 957.446 1.142.107 83,8 3.3.2.2 54.317.601 54.128.893 100,3 1. Dolgoročne premoženjske pravice II. Opredmetena osnovna sredstva 1. Zemljišča in zgradbe 12.957.906 12.561.117 103,2 a) Zemljišča 1.824.096 1.824.096 100,0 b) Zgradbe 11.133.810 10.737.021 103,7 2. Proizvajalne naprave in stroji 35.959.353 35.044.934 102,6 3. Druge naprave in oprema 675.062 930.224 72,6 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 4.725.280 5.592.618 84,5 a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 4.725.280 5.592.618 84,5 III. Naložbene nepremičnine 3.3.2.3 258.960 771.012 33,6 IV. Dolgoročne finančne naložbe 3.3.2.4 688.876 569.800 120,9 1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 544.159 569.423 95,6 c) Druge delnice in deleži 544.159 569.423 95,6 2. Dolgoročna posojila 144.717 377 - b) Dolgoročna posojila drugim 144.717 377 - VI. Odložene terjatve za davek 159.392 246.622 64,6 31.279.858 38.606.174 81,0 0 0 - 15.586.340 22.741.905 68,5 15.586.340 22.741.905 68,5 158.153 151.042 104,7 B. KRATKOROČNA SREDSTVA I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo II. Zaloge 1. III. 3.3.2.5 3.3.2.6 Material Kratkoročne finančne naložbe 3.3.2.7 1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil 0 151.042 0,0 c) Druge kratkoročne finančne naložbe 0 151.042 0,0 2. Kratkoročna posojila 158.153 0 - 158.153 12.355.880 0 14.721.254 83,9 b) IV. Kratkoročna posojila drugim Kratkoročne poslovne terjatve 3.3.2.8 1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 3.3.2.8 6.140.174 8.935.201 68,7 2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 3.3.2.8 5.868.035 5.172.166 113,5 3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 3.3.2.9 347.671 613.887 56,6 V. Denarna sredstva 3.3.2.10 3.179.485 991.973 320,5 C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 85.701 141.478 60,6 19.312.435 32.380.854 59,6 ZABILANČNA EVIDENCA LETNO POROČILO 2013 3.3.6.1 54 v EUR Pojasnila OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. KAPITAL I. Vpoklicani kapital 3.3.2.11 31.12.2013 31.12.2012 Indeks 13/12 87.747.834 95.606.086 73.841.879 74.514.774 99,1 45.323.854 45.323.854 100,0 91,8 1. Osnovni kapital 45.323.854 45.323.854 100,0 II. Kapitalske rezerve 26.110.995 26.110.995 100,0 III. Rezerve iz dobička 2.691.618 3.325.780 80,9 1.792.497 2.426.659 73,9 899.121 899.121 100,0 1. Zakonske rezerve 4. Statutarne rezerve IV. Presežek iz prevrednotenja -284.588 -245.855 115,8 V. Preneseni čisti poslovni izid 0 0 - VI. B. Čisti poslovni izid poslovnega leta REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 0 0 - 1.490.202 1.999.515 74,5 1.438.460 1.409.152 102,1 51.742 590.363 8,8 1.584.858 3.209.143 49,4 1.581.047 3.203.629 49,4 1.581.047 3.203.629 49,4 3.811 5.514 69,1 3.811 5.514 69,1 10.814.873 15.862.344 68,2 1.578.419 1.601.808 98,5 1.578.419 1.601.808 98,5 9.236.454 14.260.536 64,8 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI I. Dolgoročne finančne obveznosti 2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank II. Dolgoročne poslovne obveznosti 5. Druge dolgoročne poslovne obveznosti Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI II. Kratkoročne finančne obveznosti 2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank III. 3.3.2.12 3.3.2.13 3.3.2.14 Kratkoročne poslovne obveznosti 1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 3.3.2.15 9.268 262.537 3,5 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 3.3.2.15 4.891.632 11.131.034 43,9 5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 3.3.2.16 4.335.554 2.866.965 151,2 D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 3.3.2.17 16.022 20.310 78,9 ZABILANČNA EVIDENCA 3.3.6.1 19.312.435 32.380.854 59,6 Računovodske izkaze je potrebno brati skupaj s pojasnili računovodskih izkazov. 55 LETNO POROČILO 2013 3.2.2 Izkaz poslovnega izida v EUR Pojasnila 1. c) č) d) 3. 4. 4.1. a) b) 4.2. 5. a.1) a.2) b.1) b.2) 6. a) b) b.1) b.2) c) 7. a) b) c) 8. b) 9. c) 10. b.2) 11. a) b) 12. b) 13. b) č) 14. b) c) 15. 16. 17. 18. 19. Čisti prihodki od prodaje Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu družbam v skupini doseženi z opravljanjem druge dejavnosti Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu drugim družbam doseženi z opravljanjem druge dejavnosti Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) Prihodki iz naslova državne/občinske podpore Prihodki iz naslova dotacij za pridobitev osnovnih sredstev od občine Drugi prihodki iz naslova državnih /občinskih podpor Drugi poslovni prihodki (s prevrednot. poslov. prihodki) Stroški blaga, materiala in storitev Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala povezani z družbami v skupini Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala povezani z drugimi družbami Stroški storitev povezani z družbami v skupini Stroški storitev povezani z drugimi družbami Stroški dela Stroški plač Stroški socialnih zavarovanj Stroški pokojninskih zavarovanj Drugi stroški socialnih zavarovanj Drugi stroški dela Odpisi vrednosti Amortizacija Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Drugi poslovni odhodki Drugi poslovni odhodki povezani z drugimi družbami Finančni prihodki iz deležev Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah Finančni prihodki iz danih posojil Finančni prihodki iz posojil, danih drugim, povezani z opravljanjem drugih dejavnosti Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov drugih finančnih naložb Finančni odhodki iz finančnih obveznosti Finančni odhodki od posojil, prejetih od bank Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti Drugi prihodki Drugi odhodki Davek iz dobička Odloženi davki ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (1±2+3+4-5-6-7-8+9+10+11-12-13-14+15-16-17±18) Računovodske izkaze je potrebno brati skupaj s pojasnili računovodskih izkazov. LETNO POROČILO 2013 56 3.3.3.1 LETO 2013 LETO 2012 Indeks L13/L12 69.211.109 69.716.089 99,3 40.740.861 39.589.299 102,9 28.467.896 2.352 222.033 29.789.164 337.626 218.403 95,6 0,7 101,7 3.3.3.3 867.468 369.635 359.447 10.188 497.833 53.761.039 1.428.514 157.066 144.475 12.591 1.271.448 54.601.158 60,7 235,3 248,8 80,9 39,2 98,5 3.3.3.4 0 2.277.631 0,0 3.3.3.4 3.3.3.5 3.3.3.5 3.3.3.6 47.157.844 1.279.525 5.323.670 9.160.852 6.831.525 1.427.695 919.921 507.774 901.632 5.170.261 4.910.056 44.532.658 1.298.404 6.492.465 9.410.538 6.852.144 1.476.660 960.197 516.463 1.081.734 5.697.827 5.580.806 105,9 98,5 82,0 97,3 99,7 96,7 95,8 98,3 83,4 90,7 88,0 95.377 164.828 1.766.435 1.766.435 56.991 56.991 169.098 9.830 107.191 1.286.551 1.286.551 23.036 23.036 137.802 970,3 153,8 137,3 137,3 247,4 247,4 122,7 169.098 35.001 3.676 31.325 96.134 96.134 84.760 47.991 36.769 71.114 137.802 40.836 0 40.836 0 0 126.676 60.456 66.220 6.379 122,7 85,7 76,7 66,9 79,4 55,5 - 2.736 68.378 378.890 1.383.191 0 -80.966 5.293 1.086 202.015 254.689 0 -84.109 51,7 187,6 543,1 96,3 -634.162 298.768 - 3.3.3.2 3.3.3.7 3.3.3.8 3.3.3.9 3.3.3.10 3.2.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa 2013 19. 21. 23. 24. v EUR Indeks 13/12 2012 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja Spremembe presežka iz prevrednotenja finanančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo -634.162 298.768 -212,3 70.870 184.262 38,5 Druge sestavine vseobsegajočega donosa Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja (19 + 21 + 23) -103.340 0 - -666.632 483.030 -138,0 Računovodske izkaze je potrebno brati skupaj s pojasnili računovodskih izkazov. 57 LETNO POROČILO 2013 3.2.4 Izkaz denarnih tokov v EUR 2013 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Postavke izkaza poslovnega izida Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje) in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih b) Sprememba čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja Začetne manj končne poslovne terjatve Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve Začetne manj končne odložene terjatve za davek Začetne manj končne zaloge Končni manj začetni poslovni dolgovi Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b) B. Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev b) Izdatki pri naložbenju Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b) b) Izdatki pri financiranju Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV -65.207.586 0 -65.486.020 -84.109 4.803.614 2.295.529 1.152.514 1.649.435 55.777 0 -137.520 135.423 7.147.811 -5.025.785 -9.347.361 9.696.474 330.282 -843.937 8.581.731 5.714.779 227.591 856.939 226.089 136.761 0 1.502 545.308 174.870 -4.927.848 -59.469 -4.947.211 -119.905 -4.861.268 -7.111 -4.827.306 0 -4.700.257 -4.090.272 0 0 5.700.000 5.700.000 -1.693.962 -7.912.453 -47.991 -1.645.971 -60.465 -2.001.988 Začetno stanje denarnih sredstev Računovodske izkaze je potrebno brati skupaj s pojasnili računovodskih izkazov. LETNO POROČILO 2013 0 -5.850.000 -1.693.962 -2.212.453 3.179.485 x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) + y) 4.562.265 70.132.394 DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti Č. 3.778.117 68.985.703 DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju C. 2012 58 991.973 2.187.512 -587.946 991.973 1.579.919 3.2.5 Izkaz gibanja kapitala Izkaz gibanja kapitala za leto 2013 v EUR Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička Zakonske rezerve Osnovni kapital Statutarne rezerve Čisti poslovni izid poslovnega leta Preneseni čisti poslovni izid Preneseni čisti dobiček Prenesena čista izguba Čisti dobiček poslovnega leta Skupaj Čista izguba poslovnega leta A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja 45.323.854 26.110.995 2.426.659 899.121 -245.855 0 0 0 0 74.514.774 A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja 45.323.854 26.110.995 2.426.659 899.121 -245.855 0 0 0 0 74.514.774 B.1. Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja č) Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb d) Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -38.733 0 0 0 -634.162 -672.895 0 0 0 0 0 0 0 0 -634.162 -634.162 0 0 0 0 64.607 0 0 0 0 64.607 0 0 0 0 -103.340 0 0 0 0 -103.340 B.3. Spremembe v kapitalu 0 0 -634.162 0 0 0 0 0 634.162 0 0 45.323.854 0 26.110.995 -634.162 1.792.497 0 899.121 0 -284.588 0 0 0 0 0 0 634.162 0 0 73.841.879 č) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala C. Končno stanje poročevalskega obdobja Izkaz gibanja kapitala za leto 2012 v EUR Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Zakonske rezerve Osnovni kapital A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja č) Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb B.3. Spremembe v kapitalu b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora C. Končno stanje poročevalskega obdobja Presežek iz prevrednotenja Preneseni čisti poslovni izid Statutarne rezerve Preneseni čisti dobiček Prenesena čista izguba Čisti poslovni izid poslovnega leta Čisti dobiček Čista izguba poslovnega leta poslovnega leta Skupaj 45.323.854 45.323.854 26.110.995 26.110.995 2.411.721 2.411.721 615.292 615.292 -378.803 -378.803 0 0 0 0 0 0 0 0 74.083.059 74.083.059 0 0 0 0 132.948 0 0 298.768 0 431.716 0 0 0 0 0 0 0 298.768 0 298.768 0 0 0 0 0 14.938 0 283.830 132.948 0 0 0 0 0 0 -298.768 0 0 132.948 0 0 45.323.854 0 26.110.995 14.938 2.426.659 283.830 899.121 0 -245.855 0 0 0 0 -298.768 0 0 0 0 74.514.774 Računovodske izkaze je potrebno brati skupaj s pojasnili računovodskih izkazov. 59 LETNO POROČILO 2013 3.2.6 Izkaz bilančne izgube v EUR 2013 a) Čisti poslovni izid poslovnega leta c) + Zmanjšanje zakonskih rezerv č) - 2012 -634.162 298.768 634.162 0 Povečanje rezerv iz dobička po sklepu uprave 0 298.768 Zakonske rezerve 0 14.938 Druge rezerve 0 283.830 LETNO POROČILO 2013 60 3.3 Razkritja postavk v računovodskih izkazih Računovodski izkazi v poročilu so sestavljeni v skladu z računovodskimi in poročevalskimi zahtevami Slovenskih računovodskih standardov 2006 ter določilih Zakona o gospodarskih družbah. Izbrane računovodske usmeritve in razkrivanje informacij so usklajene z enotnimi računovodskimi usmeritvami Javnega holdinga in njegovih odvisnih javnih podjetij. 3.3.1 Računovodske usmeritve Pri pripravi računovodskih izkazov je družba upoštevala splošna pravila vrednotenja: • • • • stalnost uporabe metod vrednotenja, načelo previdnosti, upoštevanje prihodkov in odhodkov ne glede na njihovo plačilo, posamično vrednotenje sredstev in obveznosti do njihovih virov. Poslovno leto je enako koledarskemu letu. Konsolidirani računovodski izkazi se izdelujejo na nivoju skupine Javni holding. Konsolidirano letno poročilo je mogoče pridobiti na sedežu obvladujoče družbe JAVNI HOLDING Ljubljana, d. o. o., Verovškovi 70, Ljubljana. Temeljne računovodske predpostavke Pri pripravi računovodskih izkazov je družba upoštevala naslednje temeljne računovodske predpostavke: • • upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, časovna neomejenost delovanja. Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih brez decimalnih mest (centov). Izkaz poslovnega izida je pripravljen po različici I. Spremembe (prilagoditve) nekaterih postavk Izkaza poslovnega izida so posledica novega kontnega okvirja za družbe, ki je začel veljati s 1. 1. 2013. Računovodske postavke, ki so izkazane v tuji valuti, so postavke v bilanci stanja preračunane po referenčnem tečaju ECB na dan 31. 12. 2013: Valuta USD Tečaj 31.12.2013 1,3791 CHF 1,2276 GBP 0,8337 SEK 8,8591 Pri izkazovanju in vrednotenju postavk v računovodskih izkazih se neposredno uporabljajo določila SRS, razen pri vrednotenju postavk, pri katerih določila SRS dajejo možnost izbire med različnimi načini vrednotenja. V teh primerih ima družba določene metode vrednotenja v Pravilniku o računovodstvu ali sprejete sklepe poslovodstva družbe. V uvodnih določbah Pravilnika o računovodstvu (1. 1. 2012) je družba opredelila bistveno napako. Ta je bistvena, če je znesek napake: • več kot 1/12 pripoznane ekonomske kategorije v letnih računovodskih izkazih in • večji od 3 % celotnih sredstev ali 3 % celotnih obveznosti do virov sredstev in • večji od 1 % celotnih prihodkov. 61 LETNO POROČILO 2013 Narava bistvenosti se presoja po posamezni kategoriji prihodkov in odhodkov ter sredstev in obveznosti do virov sredstev posebej (kriterij pomembnosti). Ekonomska kategorija je ob pripoznanju in razkritju pomembna, če je: • večja od 1 % celotnega kapitala na presečni dan zadnje letne bilance stanja, • večja od 15 % poslovnega izida tekočega leta pred obdavčitvijo in • ne manjša od 60.000 EUR. Posamezne računovodske usmeritve a) Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, opredmetena osnovna sredstva Za merjenje po pripoznanju vseh skupin neopredmetenih sredstev družba upošteva model nabavne vrednosti. Med neopredmetenimi sredstvi izkazujemo dolgoročne premoženjske pravice in emisijske kupone. Pri skupinah neopredmetenih sredstev družba določa končne dobe koristnosti. Amortizacija se obračunava posamično, po časovno enakomerni metodi. V bilanci stanja so neopredmetena dolgoročna sredstva izkazana po neodpisani vrednosti, kar predstavlja razliko med nabavno in odpisano vrednostjo. Neopredmetenega sredstva, danega kot poroštvo za obveznost in obveznost za pridobitev neopredmetenega sredstva, družba ne izkazuje. Za merjenje po pripoznanju vseh skupin opredmetenih osnovnih sredstev družba upošteva metodo nabavne vrednosti. Sestavljena je iz nakupne cene, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroškov, ki jih je mogoče pripisati neposredni usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve. Nabavna vrednost vsebuje obresti od posojil, ne pa tečajnih razlik po datumu dobave. Opredmetena osnovna sredstva se amortizirajo posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja in v dobah koristnosti, ki jih določijo odgovorne osebe v družbi glede na tehnične značilnosti in pričakovano dobo koristnosti. Amortizacija se obračunava od prvega dne v naslednjem mesecu, ko se sredstvo začne uporabljati. Družba nima pravnih omejitev oziroma zastavljenih sredstev kot jamstvo za dolgove. V nadaljevanju je podan pregled osnovnih dob koristnosti pomembnejših skupin amortizljivih sredstev: Metoda amortiziranja Doba koristnosti Zgradbe Enakomerna časovna 20-84 let Oprema za proizvodnjo Enakomerna časovna 20-50 let Oprema za vzdrževanje Enakomerna časovna 5-12 let Računalniška oprema Enakomerna časovna 3-5 let Vozila Enakomerna časovna 8 let Pisarniška in druga oprema Enakomerna časovna 6-10 let Stroški, ki nastajajo kasneje v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Popravila in vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju in ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Velika popravila in remonti se upoštevajo kot osnovno sredstvo, ki ima dobo koristnosti do naslednjega remonta. Za vrednost remonta se istočasno zniža nabavna vrednost osnovnega sredstva, na katerem je bil opravljen remont. Stroški vzdrževanja so odhodki tekočega obdobja. LETNO POROČILO 2013 62 Knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, ki so odstranjena zaradi graditve ali vgradnje nove, vštevamo v nabavno vrednost novega opredmetenega osnovnega sredstva. Opredmetena osnovna sredstva se izločijo iz knjigovodske evidence, ko so odtujena ali uničena in od njih ni več možno pričakovati koristi. Ob izločitvi oziroma ob prodaji osnovnega sredstva gredo nastali dobički med prevrednotovalne poslovne prihodke, izgube pa med prevrednotovalne poslovne odhodke. b) Naložbene nepremičnine Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe. Pripozna se kot sredstvo, če je verjetno, da bodo v podjetje pritekale prihodnje gospodarske koristi in je njeno nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Družba razvrsti nepremičnino kot naložbeno nepremičnino, če jo v celoti ali delno daje v poslovni najem. Za merjenje naložbene nepremičnine po pripoznanju mora podjetje za svojo računovodsko usmeritev izbrati ustrezen model vrednotenja in ga uporabljati za vse naložbene nepremičnine. Uporablja se metoda nabavne vrednosti, amortizacijo pa obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja glede na pričakovano dobo koristnosti. c) Finančne naložbe Dolgoročna finančna naložba je finančna naložba, ki jo ima družba v posesti v obdobju, daljšem od enega leta, in s katero naj bi dolgoročno dosegalo donos ter ne trgovala z njo. V knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se pripozna kot sredstvo, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi in je mogoče njeno nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Na dan bilance stanja se nominalna vrednost naložb preračuna po referenčnem tečaju Banke Slovenije. Prevrednotenje dolgoročnih naložb družba opravi ob koncu poslovnega leta, zadnje prevrednotovanje je bilo opravljeno na dan 31. 12. 2013. Za pripoznanje finančnega sredstva se upošteva datum poravnave (izročitve) finančnega sredstva. To je datum prenosa lastninske pravice oziroma datum, ko se prenesejo pomembna tveganja in koristi iz finančnega sredstva. Dolgoročne naložbe v nevplačane deleže družba nima. Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v: • finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, • finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo, • finančne naložbe v posojila ali • za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. 1. skupina Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, so sredstva namenjena trgovanju (neposredno ali preko pooblaščenca), ki jih družba s tem namenom tudi pridobi. Mednje sodijo tudi izpeljani finančni inštrumenti, razen tistih, ki so namenjeni varovanju pred tveganjem. V to skupino razvrščena finančna sredstva ni mogoče prerazvrstiti, saj se predpostavlja, da so pridobljena za namene trgovanja. 2. skupina Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo so sredstva z določljivimi plačili in zapadlostjo v plačilo, za katera družba oceni, da jih je sposobna obdržati do zapadlosti v plačilo in jih ne razvrsti v drugo skupino. Če družba spremeni namen naložbe ali če je ni sposobna obdržati v posesti do zapadlosti v plačilo, mora prerazvrstiti finančna sredstva iz skupine finančnih sredstev v posesti do zapadlosti v plačilo razpoložljivih za prodajo. 63 LETNO POROČILO 2013 3. skupina Finančne naložbe v posojila ali depozite so sredstva z določljivimi plačili in zapadlostjo v plačilo. Ne kotirajo na borzi in niso namenjena prodaji, prav tako se ne razvrstijo v skupino, ki je merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida oziroma v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo. 4. skupina Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so tista neizpeljana finančna sredstva, ki so razvrščena kot razpoložljiva za prodajo in niso razvrščena v ostale tri skupine. Oslabitev finančnih naložb velja za vse skupine finančnih naložb, razen za tiste, ki se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Finančno sredstvo ali skupina finančnih sredstev se oslabi takrat, ko obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi, zaradi dogodkov, ki so nastali po začetnem pripoznanju sredstva. Dolgoročne naložbe družbe so razporejene v drugo in četrto skupino. d) Terjatve Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot sredstvo, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo in če je mogoče njeno izvirno vrednost zanesljivo izmeriti. Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Terjatve družba meri po odplačni vrednosti. Prevrednotenje terjatev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti zaradi oslabitve ali zaradi odprave predhodne oslabitve, ki jo opravimo ob zaključku poslovnega leta za vsako posamično terjatev. Terjatve do kupcev predstavljajo predvsem terjatve v zvezi s prodano električno in toplotno energijo. Usklajevanje terjatev s kupci se opravlja najmanj enkrat letno, pred sestavljanjem letnega obračuna, s pošiljanjem izpisov odprtih postavk vsem kupcem. Potrjen izpis terjatve se šteje za dolžnikovo pripoznavo dolga. Terjatve za odloženi davek za neizrabljene davčne izgube in davčne dobropise se pripoznajo, če je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za neizrabljene davčne izgube. Terjatve za odloženi davek se izkažejo kot dolgoročne terjatve. Vse terjatve in obveznosti za odloženi davek, povezane s posli in drugimi poslovnimi dogodki, pripoznanimi v izkazu poslovnega izida, družba tudi pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek (prihodek) od davka. Vse terjatve in obveznosti za odloženi davek, povezane s posli in drugimi dogodki, pripoznanimi neposredno v kapitalu, družba prizna neposredno v kapitalu. e) Zaloge Zaloge so praviloma sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo uporabljena v rednem proizvodnem procesu. Zaloga materiala zajema količine v skladišču, dodelavi in predelavi, pa tudi na poti od dobaviteljev, če jih je kupec že prevzel. Količinsko enoto zaloge materiala družba vrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavlja nakupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave (prevozni stroški, stroški nakladanja in razkladanja, prevoznega zavarovanja in drugi). Pri izkazovanju zalog materiala in porabe, družba uporablja metodo povprečnih drsečih cen. f) Denarna sredstva Denarna sredstva se ob začetnem pripoznanju izkažejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin. Knjigovodska vrednost je enaka nominalni vrednosti, denarna sredstva izražena v tuji valuti se preračunajo po menjalnem tečaju na dan prejema. LETNO POROČILO 2013 64 Denarna sredstva predstavljajo denarna sredstva v blagajni, dobroimetja na transakcijskih računih pri banki in vezana denarna sredstva. Denarna sredstva na računih so izražena v EUR in se ne prevrednotujejo. g) Kapital Celotni kapital podjetja je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če družba preneha delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja. Opredeljen je z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let (ali izguba), presežek iz prevrednotenja in predhodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana izguba poslovnega leta. Osnovni kapital se deli na vpoklicani osnovni kapital in nevpoklicani osnovni kapital. Kapitalske rezerve sestavljajo zneski na podlagi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala. h) Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti. Rezervacije se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznajo z vračunanjem ustreznih stroškov ali odhodkov, če je verjetno, da bodo v prihodnosti nastali takšni stroški ali odhodki in je zanje potrebno rezerviranje pokrivanja. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve v zvezi z državnimi podporami in donacijami, prejetimi za pridobitev osnovnih sredstev, se oblikujejo za zneske državnih podpor ali donacij, s katerimi so bila osnovna sredstva nepovratno oziroma brezplačno pridobljena. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve na račun dolgoročno odloženih stroškov se prenašajo med poslovne prihodke tistega poslovnega leta, v katerem se pojavijo stroški ali odhodki, za pokrivanje katerih so oblikovane. i) Dolgoročni dolgovi Dolgoročni dolgovi se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznajo kot obveznost, če je verjetno, da se bodo zaradi njihove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi in je zneske njihove poravnave mogoče zanesljivo izmeriti. Dolgoročni dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki v primeru dolgoročnih finančnih dolgov dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplačilo kakega poslovnega dolga, v primeru dolgoročnih poslovnih dolgov pa prejem praviloma opredmetenih osnovnih sredstev z dolgoročnim odplačevanjem. Dolgoročni dolgovi se povečujejo za pripisane obresti ali zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave, če o tem obstaja sporazum z upnikom. Dolgoročni dolgovi, ki bodo zapadli v plačilo v letu dni, se v bilanci stanja izkazujejo kot kratkoročni dolgovi. Dolgoročni dolgovi se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti in tisti izraženi v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto. j) Kratkoročni dolgovi Kratkoročni poslovni dolgovi se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznajo kot obveznost, ko ob upoštevanju pogodbenega datuma ali datuma prejemkov oziroma prejemov in z njimi povezanih obračunov nastane obveznost, določena s pogodbo ali drugim pravnim aktom. Kratkoročni dolgovi se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo. Knjigovodska vrednost kratkoročnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova povečanja ali zmanjšanja, skladno s sporazumi z upniki. TE-TOL med kratkoročnimi dolgovi izkazuje dele dolgoročnih kreditov, ki zapadejo v plačilo v poslovnem letu. 65 LETNO POROČILO 2013 k) Kratkoročne časovne razmejitve Kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki se pojavljajo v okviru vračunanih stroškov oziroma vračunanih odhodkov. Kratkoročno vnaprej vračunani stroški oziroma kratkoročno vnaprej vračunani odhodki pa kasneje pokrivajo dejansko nastale stroške oziroma odhodke iste vrste, ki se tako v poslovnem letu ne pojavljajo več v izkazu poslovnega izida. l) Prihodki Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanja sredstev ali zmanjšanja dolgov, ki preko poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Prihodki od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov in opravljenih storitev v obračunskem obdobju. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pripoznajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, kot presežki njihove prodajne vrednosti nad knjigovodsko. Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Sestavljajo jih obračunane obresti, deleži v dobičku drugih in prevrednotovalni finančni prihodki. Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali prihodki, ki povečujejo poslovni izid. m) Odhodki Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanj sredstev ali povečanj dolgov, ki preko poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Prevrednotovalni poslovni odhodki so pripoznani v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. Finančni odhodki so odhodki za financiranje in naložbenje. Prve sestavljajo predvsem stroški danih obresti, drugi pa imajo naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov. Drugi odhodki so neobičajne postavke in ostali odhodki, ki zmanjšujejo poslovni izid. n) Spremembe računovodskih usmeritev Po SRS 10.44 se za računovodenje odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad neposredno uporablja MRS 19 – Zaslužki zaposlencev. Zaradi veljavnosti novega MRS 19 od 1. 1. 2013 dalje se je v letu 2013 spremenil način evidentiranja aktuarskega izračuna za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Oblikovanje dolgoročne rezervacije za obe vrsti prejemkov zaposlenih je ostalo nespremenjeno, različno pa se evidentirajo posamezne vrste stroškov in ugotovljeni aktuarski primanjkljaj oziroma presežek (samo za odpravnine ob upokojitvi) zaradi sprememb predpostavk aktuarskega izračuna (spremembe zunanjih obrestnih mer, fluktuacija zaposlenih,…). o) Spremembe enotnega kontnega okvirja Slovenski inštitut za revizijo je sprejel Enotni kontni okvir za gospodarske družbe, ki se uporablja pri sestavitvi letnega poročila za poslovno leto, ki se začne 1. januarja 2013 ali kasneje. Na osnovi spremenjenega priporočenega kontnega načrta v letu 2103 je družba zaradi primerljivosti podatkov izvedla tudi ustrezne prilagoditve primerljivih podatkov za leto 2012 kot je razvidno iz spodnje preglednice: v EUR Dejansko stanje leta 2012 v 2013 Izkaz poslovnega izida Prvotno stanje leta 2012 Prilagoditve za leto 2012 6. Stroški dela 9.410.538 9.302.044 108.494 8. Drugi poslovni odhodki 1.286.551 1.576.260 -289.709 16. Drugi odhodki 254.689 73.474 181.215 Družba je izvedla prilagoditve postavk izkaza poslovnega izida za leto 2012, in sicer so se drugi stroški dela povečali za 108.494 EUR (aktuarski izračun), drugi poslovni odhodki LETNO POROČILO 2013 66 zmanjšali za znesek 108.494 EUR (aktuarski izračun) in 181.215 EUR (donacije), drugi odhodki pa povečali za 181.215 EUR (donacije). 3.3.2 Pojasnila k bilanci stanja 3.3.2.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve v EUR 31.12.2013 Dolgoročne premoženjske pravice Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 31.12.2012 Indeks 13/12 957.446 1.142.107 83,8 957.446 1.142.107 83,8 Med dolgoročnimi premoženjskimi pravicami TE-TOL izkazuje pravice za računalniško programsko opremo in emisijske kupone. Amortizacijo družba obračunava posamično, po enakomerni časovni metodi, glede na dobo koristnosti posameznega neopredmetenega sredstva. Za programske licence je pričakovana doba koristnosti od 4 do 6 let, emisijski kuponi pa nimajo končne dobe koristnosti. V zvezi s pojasnilom 1 k SRS 2 (2006) - emisijski kuponi, od strokovnega sveta Slovenskega inštituta za revizijo se dodeljeni emisijski kuponi s 1. 1. 2007 vrednotijo po vrednosti 1 EUR za 1 kupon in se pripoznajo med drugimi neopredmetenimi sredstvi (skupina 005). Za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2020 je družbi na podlagi »benchmarking« faktorjev (Benchmarking decision 2007-2008/EC) dodeljena za več kot polovico manjša kvota brezplačnih emisijskih kuponov (za leto 2013 296.268 emisijskih kuponov), ki jih je družba evidentirala med rezervacijami in neopredmetenimi sredstvi. Po potrditvi s strani pooblaščenega preveritelja je družba v poslovnem letu 2013 proizvedla za 649.890 ton emisij CO2, navedeno obveznost do države za leto 2013 mora družba izpolniti v prvem kvartalu leta 2014. Družba je v letu 2013 predala državi 670.947 emisijskih kuponov (za proizvedene emisije poslovnega leta 2012). Družba nima finančnih obveznosti za pridobitev neopredmetnih sredstev in ne razpolaga z neopredmetenimi sredstvi, ki bi bili dani kot poroštvo za obveznosti. 67 LETNO POROČILO 2013 Prikaz gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev v letu 2013 v EUR Dolgoročne premoženjske pravice Emisijski kuponikupljeni Emisijski kuponi Skupaj Nabavna vrednost Stanje 1.1. 5.133.692 870.605 0 6.004.297 149.565 450.232 640.744 1.240.541 89.221 670.947 592.684 1.352.852 -4.374.468 0 0 -4.374.468 819.568 649.890 48.060 1.517.518 4.862.190 0 0 4.862.190 Amortizacija 89.542 0 0 89.542 Zmanjšanja 17.192 0 0 17.192 -4.374.468 0 0 -4.374.468 560.072 0 0 560.072 Stanje 1.1. 271.502 870.605 0 1.142.107 Stanje 31.12. 259.496 649.890 48.060 957.446 Povečanja Zmanjšanja Premiki Stanje 31.12. Popravek vrednosti Stanje 1.1. Premiki Stanje 31.12. Neodpisana (sedanja) vrednost Premiki v tabeli so posledica prenosa osnovnih sredstev iz amortizacijske skupine druga neopredmetena sredstva med premoženjske pravice. 3.3.2.2 Opredmetena osnovna sredstva 31.12.2013 31.12.2012 Indeks 13/12 v EUR Stopnja odp. v % Zemljišča 1.824.096 1.824.096 100,0 - Zgradbe 11.133.810 10.737.021 103,7 85,0 Proizvajalne naprave in stroji 35.959.353 35.044.934 102,6 83,4 675.062 930.224 72,6 88,5 4.725.280 5.592.618 84,5 - 54.317.601 54.128.893 Druge naprave in oprema OOS v gradnji in izdelavi Opredmetena osnovna sredstva 100,3 83,8 Opredmetena osnovna sredstva zajemajo zemljišča, zgradbe, proizvajalno opremo, drugo opremo, naprave in osnovna sredstva v pridobivanju. Družba ne izkazuje sredstev, ki so zastavljena kot jamstvo za dolgove. Ocena stroškov razgradnje oziroma rušitve se všteva v nabavno vrednost novega osnovnega sredstva. Družba nima sredstev v finančnem najemu, najela pa je kredit pri banki za projekt kurjenja lesnih sekancev na kotlu 3. Stanje kredita na dan 31. 12. 2013 znaša 3.159.466 EUR. V poslovnem letu 2010 se je družba odločila za vrednotenje nepremičnin (zemljišča, zgradbe) in proizvajalne opreme za računovodske namene. Rezultati v cenitvenih poročilih so odražali pravilno vrednost nepremičnin in ostalih osnovnih sredstev, zato družba v tekočem letu ni izvedla ponovne cenitve. Vrednost zgradb in opreme povečujejo tekom leta nove nabave in nova aktiviranja investicij v teku. Nove nabave in nova aktiviranja investicij v letu 2013 so bila financirana iz lastnih virov družbe. Zmanjšanje vrednosti opreme je posledica prodaje in izločitve iz uporabe med letom. Popisna komisija je izločila iz uporabe opremo v višini sedanje vrednosti 1.241 EUR zaradi neuporabnosti. LETNO POROČILO 2013 68 Prikaz gibanja vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2013 v EUR Zemljišča Zgradbe Proizvajalne naprave in stroji Druge naprave in oprema OOS v gradnji in izdelavi Skupaj OOS Nabavna vrednost Nabavna vrednost 31.12.2012 1.824.096 72.941.919 215.523.541 5.857.444 5.592.618 301.739.618 Povečanja 0 680.935 4.702.754 231.475 4.592.362 10.207.526 Zmanjšanja Premiki 0 0 329.916 754.973 7.220.006 4.166.154 344.552 69.593 5.459.700 0 13.354.174 4.990.720 1.824.096 74.047.911 217.172.443 5.813.960 4.725.280 303.583.690 0 62.204.898 180.478.607 4.927.220 0 247.610.725 4.807.892 Stanje 31.12.2013 Popravek vrednosti Popravek vrednosti 31.12.2012 Amortizacija 0 715.674 3.710.626 381.592 0 Povečanja 0 12.356 0 0 0 12.356 Zmanjšanja Premiki 0 0 320.622 301.795 7.142.297 4.166.154 193.255 23.341 0 0 7.656.174 4.491.290 Stanje 31.12.2013 0 62.914.101 181.213.090 5.138.898 0 249.266.089 1.824.096 1.824.096 10.737.021 11.133.810 35.044.934 35.959.353 930.224 675.062 5.592.618 4.725.280 54.128.893 Neodpisana vrednost Stanje 31.12.2012 Stanje 31.12.2013 54.317.601 Premiki v tabeli so posledica prenosa osnovnih sredstev iz amortizacijske skupine druga neopredmetena sredstva v vsebinsko druge skupine opredmetenih osnovnih sredstev. Zaradi pripojitvenih in uskladitvenih postopkov družbe k Energetiki Ljubljana so se izvedli premiki osnovnih sredstev med amortizacijskimi skupinami v okviru opredmetenih osnovnih sredstev. 3.3.2.3 Naložbene nepremične 31.12.2013 Naložbene nepremičnine 258.960 31.12.2012 771.012 Indeks 13/12 33,6 v EUR Stopnja odp. v % 45,3 V letu 2013 se je obseg danih nepremičnin v najem, ki jih družba izkazuje kot naložbene nepremičnine, zmanjšal in niso več opredeljene kot naložbene nepremičnine. Med naložbene nepremičnine je družba prenesla del stavbe ob akumulatorju toplote in del upravne stavbe. Amortizacija se obračunava po enakomerni časovni metodi in pričakovani dobi koristnosti od 21 do 51 let. Prihodki od najemnin (samo za naložbeno nepremičnino) za leto 2013 znašajo 58.365 EUR, stroški amortizacije pa 12.621 EUR. 69 LETNO POROČILO 2013 Prikaz gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin v letu 2013 v EUR Naložbene nepremičnine zgradbe Nabavna vrednost Stanje 1.1. 1.089.871 Povečanja Zmanjšanja/Premiki 0 -616.252 Stanje 31.12. 473.619 Popravek vrednosti Stanje 1.1. 318.859 Amortizacija Zmanjšanja/Premiki 12.621 -116.821 Stanje 31.12. 214.659 Neodpisana vrednost Stanje 1.1. 771.012 Stanje 31.12. 258.960 3.3.2.4 Dolgoročne finančne naložbe 31.12.2013 31.12.2012 v EUR Indeks 13/12 NLB-delnice 1 0 24.888 NLB-delnice 2 0 71.246 - 5.547 5.547 100,0 Zavarovalnica Triglav-delnice (ZVTG) 538.612 467.742 115,2 Dolgoročna posojila drugim 144.717 377 - 688.876 569.800 120,9 Informatika-delnice Dolgoročne finančne naložbe - Družba določi namen pridobitve finančnega sredstva na listini, ki izkazuje njegovo pridobitev (pogodba o nakupu). Družba je dne 20. 12. 2013 prejela dopis NLB, s katerim je bila obveščena, da se je Banka Slovenije odločila sprejeti izredne ukrepe v skladu z 253. a. členom Zakona o bančništvu za ponovno vzpostavitev pogojev za dolgoročno uspešno poslovanje izdajatelja delnic – NLB. Banka Slovenije je izdala Odločbo št. 24.20-021/13-010 z dne 17. 12. 2013, na podlagi katere se razveljavijo in izbrišejo iz centralnega registra pri Klirinško depotni družbi delnice družbe TE-TOL (1.585) z oznako NLB. Med dolgoročnimi posojili je evidentiran dolgoročni depozit za zavarovanje bančne garancije. Prikaz gibanja dolgoročnih finančnih naložb v letu 2013 v EUR Začetna neodpisana vrednost dolg. in krat. del Pridobitve Odtujitve 569.423 0 96.134 70.870 0 544.159 Deleži v družbah v skupini 0 0 0 0 0 0 Deleži v pridruženih družbah 0 0 0 0 0 0 Druge delnice in deleži 569.423 0 96.134 70.870 0 544.159 Delnice ZVTG 467.742 0 0 70.870 0 538.612 Delnice NLB-1 24.888 0 24.888 0 0 0 Delnice NLB-2 71.246 0 71.246 0 0 0 5.547 0 0 0 0 5.547 Dolgoročne finančne naložbe Delnice Informatike LETNO POROČILO 2013 70 Prevrednotovalna doknjiženja Prekvalifikacije Končna neodpisana vrednost Dolgoročne finančne naložbe zajemajo v bilanci stanja delnice Informatike d. d. Maribor in delnice Zavarovalnice Triglav (ZVTG). Delnice so vpisane v centralnem registru pri Klirinško depotni družbi in razvrščene v 4. skupino. Delnice ZVTG so vrednotene po pošteni vrednosti, ostale pa po nabavni vrednosti. Družba je prevrednotila delnice ZVTG na dan bilance stanja. Vrednost delnice ZVTG na dan 31. 12. 2013 je znašala 19,00 EUR. Znesek prevrednotenja znaša 70.870 EUR. Na dan 31. 12. 2013 negativni presežek iz prevrednotenja znaša v bruto vrednosti 218.372 EUR. V letu 2013 se je negativni presežek zmanjšal za 70.870 EUR. Družba je na podlagi z SRS 3 in pojasnilom 1 k SRS 3 preverila morebitno oslabljenost svojih finančnih naložb ter ocenila, da dokazi o morebitni oslabljenosti delnic in deležev ne obstajajo. 3.3.2.5 Odložene terjatve za davek 31.12.2013 Terjatve za odloženi davek-jubilejne nagrade in odpravnine 31.12.2012 122.269 Terjatve za odloženi davek-finančne naložbe Terjatve za odloženi davek 203.236 v EUR Indeks 13/12 60,2 37.123 43.386 85,6 159.392 246.622 64,6 Terjatve za odložen davek se izkazujejo med dolgoročnimi sredstvi. Za preračun odloženih davkov je bila upoštevana ciljna stopnja davka v višini 17 %. Terjatve za odložen davek izhajajo iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi ter terjatve za odložene davke iz naslova prevrednotenja finančnih naložb. Na dan 31. 12. 2012 je bila upoštevana ciljna stopnja davka v višini 15 %. Učinek preračuna na novo davčno stopnjo (17 %) v letu 2013 znaša 32.883 EUR. Znižanje terjatev za odloženi davek znaša iz naslova povečanja poštene vrednosti finančnih naložb 12.048 EUR ter 108.065 EUR iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine (brez upoštevanja preračuna na novo davčno stopnjo). Skupaj znaša sprememba odloženega davka (brez upoštevanja preračuna na novo davčno stopnjo) 120.113 EUR. Z davčno zakonodajo se je za preračun odloženih davkov upoštevala ciljna stopnja davka v višini 17 %. 3.3.2.6 Zaloge materiala 31.12.2013 Zaloge surovin in energentov Zaloge nadomestnih delov Zaloge pisarniškega materiala Zaloge drobnega inventarja in osebne varovalne opreme Zaloge materiala 31.12.2012 v EUR Indeks 13/12 12.246.724 19.961.667 61,4 3.339.253 2.763.060 120,9 344 10.926 3,1 19 6.251 0,3 15.586.340 22.741.905 68,5 Pretežni del zalog v bilanci stanja predstavlja zaloga premoga in nadomestnih delov. Družba ne razpolaga z zalogami, ki bi bile dane kot jamstvo za obveznosti. Popisne komisije za ugotovitev dejanskih zalog energentov so ugotovile popisne razlike. Pri popisu premoga, ki je potekal v sodelovanju z SGS Slovenija d. o. o., podjetjem za kontrolo blaga, je bil ugotovljen inventurni manjko. Z meritvami prostornine deponiranega premoga in iz gostote deponiranega premoga je bilo ugotovljeno, da je na deponiji 708,524 t premoga manj, kar je družba ustrezno evidentirala v znesku 69.787 EUR. 71 LETNO POROČILO 2013 Pri popisu ekstra lahkega kurilnega olja je ugotovljen višek 3.170 l, v znesku 2.469 EUR. Pri letnem popisu ostalih zalog materiala in nadomestnih delov je bil pri posameznih materialih ugotovljen primanjkljaj v višini 607 EUR ter višek v višini 2.657 EUR. Družba mora zato, da lahko zagotovi vzdrževanje in nemoten proces dela, imeti na zalogi tudi rezervne dele, ki nimajo letnega obrata. Večina takšnih rezervnih delov se nanaša na vzdrževanje opreme, kjer so rezervni deli specifični in je za njihovo dobavo potrebno daljše časovno obdobje, zato družba skrbi, da jih ima ves čas na zalogi. Zaradi navedenega je družba v letu 2013 ocenila, da ni potreben dodaten popravek vrednosti ali odpis zalog, ki v letu 2013 niso imele obrata. Zaloge, katere je inventurna komisija označila kot neuporabne, so bile odpisane v vrednosti 7.754 EUR in odstranjene iz skladišča. 3.3.2.7 Kratkoročne finančne naložbe 31.12.2013 Druge kratkoročne finančne naložbe 31.12.2012 0 Kratkoročna posojila drugim Kratkoročne finančne naložbe v EUR Indeks 13/12 151.042 - 158.153 0 - 158.153 151.042 104,7 Družba je v letu 2007 sklenila pogodbo o gospodarjenju z vrednostnimi papirji z borzno posredniško hišo BHP Ilirika. Glede na pričakovano izboljšanje na trgu vrednostnih papirjev, je družba TE-TOL vrednostne papirje v letu 2013 prodala. Med kratoročnimi posojili drugim družba izkazuje depozit z namenom pravice trgovanja na borzi električne energije. 3.3.2.8 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev in družb v skupini 31.12.2013 31.12.2012 v EUR Indeks 13/12 Druge kratkoročne terjatve do družb v skupini 6.140.174 8.935.201 68,7 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 5.868.035 5.172.166 113,5 Kratkoročne poslovne terjatve do drugih Kratkoročne poslovne terjatve 347.671 613.887 56,6 12.355.880 14.721.254 83,9 Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini predstavljajo pretežno terjatve do Energetike Ljubljana, kot edinega kupca toplotne energije (ogrevne toplote in tehnološke pare). Večji del kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev pa predstavljajo terjatve do kupcev električne energije. Terjatve se izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin (račun, dobropis). Družba ima zavarovane terjatve za prodajo električne energije, ostale terjatve niso izpostavljene tveganjem in niso zavarovane. Družba ne izkazuje dvomljivih in spornih poslovnih terjatev. LETNO POROČILO 2013 72 Razčlenitev terjatev do kupcev in družb v skupini po zapadlostih na dan 31. 12. 2013 v EUR Nezapadle Zapadle Skupaj Terjatve do kupcev-električna energija 5.811.719 0 5.811.719 Terjatve do kupcev-toplotna energija 6.004.806 0 6.004.806 177.508 14.176 191.684 11.994.033 14.176 12.008.209 Druge terjatve do kupcev Kratkoročne poslovne terjatve Struktura poslovnih terjatev do kupcev in družb v skupini po zapadlosti na dan 31. 12. 2013 v EUR Vrednost zapadlih terjatev Struktura zapadlih terjatev (%) do 30 dni 3.743 26,4 31-60 dni 269 1,9 61-90 dni 573 4,0 9.591 67,7 14.176 100,0 nad 91 dni Stanje zapadlih terjatev Zapadlost terjatev do kupcev se pogodbeno giblje med 15 in 30 dni. 3.3.2.9 Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 31.12.2013 Kratkoročni dani predujmi Kratkoročne terjatve za DDV Kratkoročne poslovne terjatve do državnih institucij Ostale kratkoročne poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve 31.12.2012 v EUR Indeks 13/12 3.459 89.004 3,9 327.446 474.373 69,0 16.652 23.399 71,2 114 27.111 0,4 347.671 613.887 56,6 Druge kratkoročne terjatve predstavljajo terjatve za dane predujme, terjatve do države (terjatve iz naslova DDV, nagrade za invalide nad kvoto in do drugih državnih institucij katere zapadlosti imajo po odločbah rok 30 dni), terjatve do zaposlencev in ostale kratkoročne poslovne terjatve. 3.3.2.10 Denarna sredstva 31.12.2013 Denarna sredstva v banki 31.12.2012 v EUR Indeks 13/12 87.146 236.150 36,9 Depoziti na odpoklic 3.092.339 755.823 409,1 Denarna sredstva 3.179.485 991.973 320,5 Denarna sredstva sestavljajo gotovina, knjižni denar in kratkoročno vezane vloge pri bankah. Prevrednotenje denarnih sredstev je sprememba knjigovodske vrednosti tistih denarnih sredstev, ki so izražene v tujih valutah in jo družba praviloma opravi konec poslovnega leta. Po stanju na dan 31. 12. 2013 družba izkazuje več kratkoročno vezanih vlog (depozitov na odpoklic) kot konec leta 2012. Denarna sredstva ima družba na večih transakcijskih računih pri bankah. Družba nima dogovorjenih samodejnih zadolžitev na transakcijskih računih pri bankah. 73 LETNO POROČILO 2013 3.3.2.11 Kapital 31.12.2013 31.12.2012 v EUR Indeks 13/12 Osnovni kapital 45.323.854 45.323.854 100,0 Kapitalske rezerve 26.110.995 26.110.995 100,0 Rezerve iz dobička 2.691.618 3.325.780 80,9 Zakonske rezerve 1.792.497 2.426.659 73,9 Statutarne rezerve Presežek iz prevrednotenja Kapital 899.121 899.121 100,0 -284.588 -245.855 115,8 73.841.879 74.514.774 99,1 Osnovni kapital je opredeljen v Družbeni pogodbi TE-TOL in je registriran na sodišču. Osnovni kapital znaša 45.323.854 EUR in je enak registriranemu. Celotni kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, zakonske in statutarne ter presežek iz prevrednotenja. 100-odstotni lastnik družbe na dan 31. 12. 2013 je Energetika Ljubljana. Družba je v poslovnem letu 2013 izkazala izgubo v višini 634.162 EUR, ki jo je v skladu z določili ZGD-1 ob sestavi Letnega poročila za leto 2013 pokrila v breme zakonskih rezerv. Družba ima oblikovane kapitalske rezerve v višini 26.110.995 EUR, zakonske rezerve v višini 1.792.497 EUR in statutarne rezerve v višini 899.121 EUR. Presežek iz prevrednotenja je posledica prevrednotenja dolgoročne naložbe delnic Zavarovalnice Triglav. Družba je imetnik 28.348 delnic. V letu 2008 so delnice pričele kotirati na borzi, zato jih je družba konec poslovnega leta prevrednotila na borzno ceno. Negativni presežek iz prevrednotenja je nižji za 70.870 EUR, kolikor znaša sprememba presežka iz prevrednotenja sredstev za prodajo po pošteni vrednosti (ob upoštevanju popravka vrednosti presežka iz prevrednotenja in spremembe davčnih stopenj). V skladu z novimi MRS19, ki veljajo od 1. 1. 2013 dalje, je družba na osnovi aktuarskega izračuna pripoznala aktuarski primanjkljaj za odpravnine ob upokojitvi v višini 103.340 EUR. Ob prevrednotenju kapitala z indeksom cen življenjskih potrebščin bi bil izkazani čisti poslovni izid obračunskega obdobja–izguba–večja za 521.603 EUR in bi tako znašala 1.155.765 EUR. Posamezne sestavine kapitala in njihovo gibanje v letu 2013 je razvidno iz tabele gibanja kapitala (točka 3.2.5). 3.3.2.12 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 31.12.2013 Rezervacije Dolgoročne pasivne časovne razmejitve Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 31.12.2012 v EUR Indeks 13/12 1.438.460 1.409.152 102,1 51.742 590.363 8,8 1.490.202 1.999.515 74,5 Med rezervacije družba evidentira rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in za jubilejne nagrade. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve se nanašajo na prejete dotacije za invalide. LETNO POROČILO 2013 74 Prikaz gibanja rezervacij za pokojnine in podobne obveznosti Aktuarski izračun 31.12.2013 DR za odpravnine ob upokojitvi 924.310 Tekoči stroški storitev (CSC) Tekoči stroški obresti (IC) Oblikovanje (+)/ odprava (-) v EUR Aktuarski izračun 31.12.2012 Črpanje 174.495 103.214 31.063 0 40.092 0 103.340 0 0 103.214 79.201 121.174 Tekoči stroški storitev (CSC) 26.731 0 Tekoči stroški obresti (IC) 24.229 0 Aktuarski primankljaj/presežek (AG) Izplačila (črpanje v obdobju) 28.241 0 0 121.174 253.696 224.388 Aktuarski primankljaj/presežek (AG) Izplačila (črpanje v obdobju) DR za jubilejne nagrade DR za odprav.ob upok. in jub. nagrade 514.150 1.438.460 853.029 556.123 1.409.152 Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti predstavljajo znesek rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Zaradi veljavnosti novega MRS 19 od 1. 1. 2013 dalje se je v letu 2013 spremenil način evidentiranja aktuarskega izračuna za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Oblikovanje dolgoročne rezervacije za obe vrsti prejemkov zaposlenih je ostalo nespremenjeno, različno pa se evidentirajo posamezne vrste stroškov in ugotovljeni aktuarski primanjkljaj oziroma presežek, ki pomeni spremembo predpostavk aktuarskega izračuna (spremembe zunanjih obrestnih mer, fluktuacija zaposlenih,…). Do leta 2013 so vse spremembe aktuarskega izračuna vplivale na stroške oziroma prihodke, od leta 2013 dalje pa aktuarski primanjkljaj oziroma presežek vpliva na vrednost kapitala (presežek iz prevrednotenja). V letu 2013 so bile dolgoročne rezervacije črpane za dejanske zneske obračunanih jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi, konec leta 2013 pa so bile usklajene na osnovi aktuarskega izračuna po stanju na dan 31. 12. 2013 in ob upoštevanju že omenjenih sprememb in načina evidentiranja. Na osnovi aktuarskega izračuna je družba dodatno oblikovala rezervacije za odpravnine ob upokojitvi v višini 174.495 EUR in rezervacije za jubilejne nagrade v višini 79.201 EUR. Uporabljene predpostavke pri izračunu so bile: • • • • • skupna rast plač v višini 1,5 % letno v družbi, rast povprečne plače v Republiki Sloveniji je predpostavljena v višini 0,5 % v letu 2014, 1,0 % v letu 2015 in 3,0 % v nadaljnjih letih, kar predstavlja ocenjeno dolgoročno rast plač, upoštevana je rast zneskov odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad kot izhaja iz aktuarskega poročila, izračun obveznosti za odpravnine je vezan na pokojninsko delovno dobo posameznega zaposlenca ter izbrana diskontna obrestna mera znaša 3,9-odstotkov letno. V letu 2013 je bilo za jubilejne nagrade črpanih rezervacij v znesku 121.174 EUR in za odpravnine 103.214 EUR. Navedene rezervacije niso izpostavljene nikakršnim vrstam tveganja. 75 LETNO POROČILO 2013 Prikaz gibanja dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev Stanje 31.12.2013 DPČR-prejete dotacije invalidi Povečanje/ zmanjšanje Črpanje DPČR v EUR Stanje 31.12.2012 51.742 33.089 208.754 227.407 DPČR-prejeti emisijski kuponi od države 0 296.268 495.926 199.658 DPČR-prejete dotacije 0 -146.857 16.441 163.298 51.742 182.500 721.121 590.363 DPČR-prejete dotacije DPČR iz naslova dotacij za 110 kV stikališče so bile počrpane v višini amortizacije v znesku 16.441 EUR ter dolgoročne PČR za dodeljene emisijske kupone v višini izpustov emisij CO2 495.926 EUR. Odprava oziroma zmanjšanje DPČR v znesku 146.857 EUR je posledica neporabljenih sredstev prejete dotacije s strani države za izgradnjo 110 kV stikališča. DPČR za invalide nad kvoto se oblikujejo iz naslova odstopljenih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje invalidov nad kvoto, ki jih družba zaposluje in so se črpale za strošek amortizacije nabavljene opreme za invalide v delavnicah in po zakonski spremembi za plače zaposlenih invalidov v družbi. 3.3.2.13 Dolgoročne finančne obveznosti 31.12.2013 Dolgoročni kredit-sosežig lesnih sekancev K3 Dolgoročne finančne obveznosti do bank v EUR Indeks 13/12 31.12.2012 1.581.047 3.203.629 49,4 1.581.047 3.203.629 49,4 v EUR 31.12.2013 Dolgoročni kredit-sosežig lesnih sekancev K3 Dolgoročne finančne obveznosti Povečanje Zmanjšanje 31.12.2012 1.581.047 6.986 1.629.568 3.203.629 1.581.047 6.986 1.629.568 3.203.629 Zap. št. Posojilodajalec Stanje posojila v EUR Obrestna mera Datum zapadlosti Zavarovanje posojila 1 banka 3.159.466 3 m LIBOR CHF+ 0,75% 31.12.2015 5 menic V poslovnem letu 2008 je bil najet dolgoročni kredit za investicijo sosežiga lesnih sekancev na kotlu 3. Kredit je bil v celoti črpan v letu 2008. Skupna vrednost (dolgoročni in kratkoročni del) kredita na dan 31. 12. 2013 je 3.869.984 CHF oz. 3.159.466 EUR. Obrestna mera je 3– mesečni LIBOR CHF+0,75 % letno. Prilagoditev pogodbeno dogovorjene obrestne mere se opravi vsake tri mesece. Rok vračila kredita je 31. 12. 2015. Za zavarovanje je družba izdala 5 bianco podpisanih menic z menično izjavo in nalogom za plačilo menice. 3.3.2.14 Kratkoročne finančne obveznosti 31.12.2013 Kratkoročni del dolgoročnega kredita-sosežig lesnih sekancev K3 Kratkoročni del dolgoročnega kredita-sosežig lesnih sekancev K3 LETNO POROČILO 2013 76 31.12.2012 v EUR Indeks 13/12 1.578.419 1.601.808 98,5 1.578.419 1.601.808 98,5 v EUR 31.12.2013 Kratkoročni del dolgoročnega kredita - sosežig lesnih sekancev K3 Revolving Kratkoročne finančne obveznosti Povečanje Zmanjšanje 31.12.2012 1.578.419 0 1.578.419 18.100.000 1.601.808 18.100.000 1.601.808 0 1.578.419 19.678.419 19.701.808 1.601.808 Kratkoročne finančne obveznosti so del dolgoročnega posojila oziroma glavnice, ki po pogodbi zapadejo v plačilo v letu 2014. Znesek kratkoročnega dela dolgoročnega posojila s tečajnimi razlikami znaša 1.578.419 EUR na dan 31. 12. 2013. Z namenom zagotovitve nemotenega finančnega poslovanja in zagotavljanja likvidnosti v letu 2013 je družba 8. 1. 2013 na podlagi sklepa Nadzornega sveta družbe in prejetih ponudb bank za kratkoročno zadolžitev, podpisala pogodbo o najemu kratkoročnega revolving kredita, v višini 8.000.000 EUR z možnostjo večkratnega črpanja in rokom vračila do 31. 12. 2013, katerega je družba tudi vrnila. 3.3.2.15 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev in družb v skupini 31.12.2013 Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve v EUR Indeks 13/12 31.12.2012 9.268 262.537 3,5 4.891.632 11.131.034 43,9 4.900.900 11.393.571 43,0 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev so v primerjavi z letom 2013 manjše predvsem zaradi manjših obveznosti iz naslova nabave premoga ter posledično tudi vseh posrednih stroškov, ki nastanejo pri tem. Družba za naročila velikih vrednosti zahteva finančne inštrumente zavarovanja za resnost ponudbe, za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, za vračilo predplačil in za odpravo napak v garancijski dobi. Družba praviloma poravnava obveznosti do dobaviteljev skladno z dogovorjenimi roki in nima zapadlih obveznosti na dan sestavitve bilance. Seznam 10 največjih dobaviteljev TE-TOL po prometu v letu 2013: v EUR Dobavitelj Promet 2013 GORENJE, d.d., Velenje 25.036.884,42 FERSPED d.d., Ljubljana 5.300.609,94 LUKA KOPER, d.d., Koper 1.910.053,33 LESOJ d.o.o., Dolenja vas 1.741.293,76 JAVNI HOLDING LJUBLJANA, d.o.o., Ljubljana 1.554.142,14 PETROL d.d.., Ljubljana 1.169.554,96 SOL INTERCONTINENTAL d.o.o., Ljubljana 1.090.500,21 ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., Ljubljana 1.000.840,23 HOLDING SLOVENSKE ELEKTRANE d.d., Ljubljana 994.397,39 ELEKTRO ENERGIJA d.o.o., Ljubljana 914.886,97 Skupaj 40.713.163 Obveznosti do dobavitelja premoga (Gorenje d. d.) so izpostavljene valutnemu tveganju (USD), ki ga podjetje zmanjšuje s sklepanjem terminskih pogodb za dobavljeni premog. Ostale obveznosti niso izpostavljene tveganjem. 77 LETNO POROČILO 2013 3.3.2.16 Druge kratkoročne poslovne obveznosti 31.12.2013 Kratkoročne obveznosti do zaposlencev 31.12.2012 766.964 663.059 115,7 3.516.824 2.193.419 160,3 51.766 10.486 493,7 4.335.554 2.866.965 151,2 Kratkoročne obveznosti do državnih institucij Druge kratkoročne poslovne obveznosti Druge kratkoročne poslovne obveznosti v EUR Indeks 13/12 Glavnino zneska drugih kratkoročnih obveznosti predstavljajo obveznosti do Carinskega urada za obračun davka od uvoza premoga, obveznosti za pokritje proizvedenih emisij CO2 in do zaposlencev iz naslova decembrske plače. 3.3.2.17 Pasivne časovne razmejitve 31.12.2013 Vračunani stroški sodnega postopka 31.12.2012 15.722 Drugo Pasivne časovne razmejitve v EUR Indeks 13/12 0 - 300 20.310 1,5 16.022 20.310 78,9 Pasivne časovne razmejitve predstavljajo vračunane stroške nezaključenega sodnega postopka v zvezi s tožbo nekdanjega delavca TE-TOL. 3.3.3 Pojasnila k izkazu poslovnega izida 3.3.3.1 Čisti prihodki od prodaje Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu družbam v skupini doseženi z opravljanjem druge dejavnosti Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu drugim družbam doseženi z opravljanjem druge dejavnosti Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu Čisti prihodki od prodaje v EUR Indeks 13/12 2013 2012 40.740.861 39.589.299 102,9 28.467.896 29.789.164 95,6 2.352 337.626 0,7 69.211.109 69.716.089 99,3 Struktura čistih prihodkov od prodaje se bistveno ne spreminja, glavnina prihodkov je realizirana iz naslova prodaje toplotne in električne energije, ostalo pa predstavlja prodaja proizvodov in storitev na domačem in tujem trgu (demineralizirana voda, storitve laboratorijskih analiz, itd.). 3.3.3.2 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 2013 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 2012 v EUR Indeks 13/12 222.033 218.403 101,7 222.033 218.403 101,7 Družba med navedene prihodke uvršča prihodke od usredstvenih lastnih storitev iz naslova opravljanja del in nalog, ki so povezana z investicijo v PPE-TOL in katera opravljajo zaposleni v TE-TOL, v skupni višini 222.033 EUR. LETNO POROČILO 2013 78 3.3.3.3 Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 2013 Prihodki iz naslova državne/občinske podpore Drugi poslovni prihodki (s prevrednot.poslov.prihodki) Čisti prihodki od prodaje v EUR Indeks 13/12 2012 369.635 157.066 235,3 497.833 867.468 1.271.448 1.428.514 39,2 60,7 Drugi poslovni prihodki izkazujejo prihodke iz naslova dotacij za osnovna sredstva iz naslova amortizacije za ta sredstva, prihodke iz naslova emisijskih kuponov (črpanje rezervacij za dodeljene kupone) in prevrednotovalnih poslovnih prihodkov. 3.3.3.4 Stroški porabljenega blaga in materiala 31.12.2013 Porabljene surovine in material z družbami v skupini v EUR Indeks 13/12 31.12.2012 0 2.277.631 - 43.194.742 42.831.890 100,8 2.664.401 510.125 522,3 Material in nadomestni deli za vzdrževanje 980.479 948.977 103,3 Drug material 318.222 241.666 131,7 47.157.844 46.810.289 100,7 Porabljene surovine in material Druga goriva in z njimi povezani materiali Stroški porabljenega blaga in materiala Med stroški porabljenega materiala povezani z drugimi družbami so stroški porabe energetskega goriva, stroški materiala za vzdrževanje in ostali stroški porabljenega materiala, pri čemer največji del predstavljajo stroški porabljenih energentov. Strošek materiala, ki se porablja preko zalog materiala, se izkazuje v skladu z metodo povprečnih drsečih cen. 3.3.3.5 Stroški storitev 31.12.2013 Stroški storitev povezani z družbami v skupini 1.279.525 Stroški storitev povezani z drugimi družbami Stroški storitev v EUR Indeks 13/12 31.12.2012 1.298.404 98,5 5.323.670 6.492.465 82,0 6.603.195 7.790.869 84,8 Največji stroški storitev povezani z družbami v skupini, so stroški strokovnih služb Javnega holdinga. Strokovne službe na Javnem holdingu izvajajo: finančno računovodske storitve, kadrovske storitve, pravne storitve in storitve s področja informatike. 31.12.2013 Storitve za večja vzdrževalna dela v EUR Indeks 13/12 31.12.2012 42.229 1.298.404 Storitve tekočega vzdrževanja 2.747.620 3.004.540 91,4 Zavarovalne premije 1.107.877 1.039.033 106,6 Storitve strokovnih služb 1.174.444 1.207.898 97,2 1.400 0 - 1.529.625 1.240.994 123,3 6.603.195 7.790.869 84,8 Intelektualne storitve Druge storitve Stroški storitev 3,3 Storitve za večja vzdrževalna dela in tekoče vzdrževanje v glavnini predstavljajo redno vzdrževanje in odpravljanje napak na proizvodnih napravah. 79 LETNO POROČILO 2013 Stroški revizije znašajo 5.254 EUR in so stroški predrevizije računovodskih izkazov za leto 2013. 3.3.3.6 Stroški dela v EUR Indeks 13/12 2013 2012 Stroški plač 6.831.525 6.852.144 Stroški socialnih zavarovanj 1.427.695 1.476.660 99,7 96,7 Stroški pokojninskih zavarovanj 919.921 960.197 95,8 Drugi stroški socialnih zavarovanj 507.774 516.463 98,3 901.632 1.081.734 83,4 9.160.852 9.410.538 97,3 Drugi stroški dela Stroški dela Družba stroške dela in stroške povračil zaposlencem obračunava skladno z zakonom o delovnih razmerij, kolektivno pogodbo elektrogospodarstva, podjetniško kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi. Med druge stroške dela se vštevajo prehrana in prevoz, regres za letni dopust, solidarnostna pomoč. Skupni znesek vseh prejemkov skupin oseb, prejetih za opravljanje funkcij oziroma nalog Skupina oseb Prejemki Vodstvo družbe Zaposleni na podlagi pogodb za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe Člani nadzornega sveta Skupaj v EUR od tega za plače 72.498 66.182 619.863 483.639 45.061 - 737.422 549.821 Zneski prejemkov skupin oseb, ki opravljajo funkcijo vodenja in nadzora vključujejo plače (za vodstvo družbe osnovno plačilo in spremenljivi prejemek v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS), bonitete, regres za letni dopust, povračila stroškov za prehrano med delom, premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in sejnine. V skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS je izplačilo 50 % spremenljivega prejemka za vodstvo podjetja, odloženo za 2 leti. Iz naslova odloženih obveznosti do vodstva družbe za izplačilo spremenljivega prejemka ima družba izkazane dolgoročne poslovne obveznosti v višini 3.811 EUR in kratkoročne poslovne obveznosti v višini 16.888 EUR. Povprečno število zaposlenih po stopnjah izobrazbe Stopnja izobrazbe Povprečno stanje zaposlenih v 2013 Delež v% Povprečno stanje zaposlenih v 2012 Delež v% Indeks L13/L12 I. 10,5 4,0 11,6 4,5 90,5 II. 16,5 6,3 17,1 6,6 96,2 III. 7,0 2,7 6,3 2,4 111,1 IV. 69,6 26,7 69,8 26,8 99,7 V. 68,9 26,5 67,5 25,9 102,1 VI. 34,8 13,4 34,6 13,3 100,6 VII. 50,0 19,2 51,4 19,7 97,3 VIII. 2,0 0,8 1,3 0,5 153,8 IX. Skupaj 1,0 0,4 100,0 1,0 260,6 0,4 100,0 100,0 99,9 LETNO POROČILO 2013 260,3 80 V družbi je bilo na dan 31. 12. 2013 zaposlenih 258 delavcev. 3.3.3.7 Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri NS, OOS in NN in obratnih sredstvih v EUR 2013 Zgradbe Proizvajalna oprema Druga oprema Neopredmetena sredstva Amortizacija Prevrednotovalni poslovni odh. pri NS, OOS in NN Prevrednotovalni poslovni odh. pri obratnih sredstvih Amortizacija in prevredn. posl. odh. pri NS, OOS in NN in obratnih sredstvih 2012 Indeks 13/12 728.295 685.847 106,2 3.710.626 4.411.834 84,1 381.593 424.998 89,8 154,0 89.542 58.128 4.910.056 5.580.806 88,0 95.377 9.830 970,3 164.828 107.191 153,8 5.170.261 5.697.827 90,7 Okvirne dobe koristnosti, ki jih družba uporablja za neopredmetena sredstva, opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremičnine, so prikazane že v uvodnem delu razkritij pri posameznih računovodskih usmeritvah. Družba amortizira svoja sredstva po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. V letu 2013 družba ni spreminjala dob koristnosti. Največji delež amortizacije predstavlja amortizacija proizvajalne opreme. Prevrednotovalni poslovni odhodki so odhodki iz naslova odpisa vrednosti zalog in prodaje osnovnih sredstev. Družba se je na osnovi predloga popisne komisije zaradi neuporabnosti materiala v skladišču odločila za odpis v višini 7.754 EUR. Družba se je na osnovi predloga popisne komisije in sklepa direktorja odločila za odpis terjatev v višini 157.075 EUR. 3.3.3.8 Drugi poslovni odhodki 2013 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 2012 v EUR Indeks 13/12 99.943 97.236 102,8 Vodna povračila 273.494 205.380 133,2 Okoljevarstvene analize, pregledi 175.901 206.514 85,2 1.088.610 670.947 162,2 Članarine 78.566 69.809 112,5 Drugi poslovni odhodki 49.921 36.665 136,2 1.766.435 1.286.551 137,3 Emisijski kuponi Drugi odhodki Med drugimi poslovnimi odhodki družba izkazuje glede na leto 2012 največje spremembe pri emisijskih kuponih in vodnih povračilih. Pri emisijskih kuponih je odstopanje povzročila količina dodeljenih emisijskih kuponov s strani države (manjša), pri vodnih povračilih pa je vzrok ugotovljena večja količina črpane in oddane količine vode (tehnološki namen pri hlajenju proizvodnega procesa). 81 LETNO POROČILO 2013 3.3.3.9 Drugi odhodki 2013 2012 v EUR Indeks 13/12 Odškodnine 51.637 72.454 71,3 Donacije 97.100 181.215 53,6 1.234.454 1.020 - 1.383.191 254.689 543,1 Ostali odhodki Drugi odhodki Glavnino drugih odhodkov predstavljajo odhodki za okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 trdih goriv v višini 1.206.674 EUR, ki jih je družba evidentirala na osnovi odločbe inšpekcijskega nadzora CURS. Med druge odhodke je družba na podlagi spremenjenega kontnega načrta v letu 2013 evidentirala tudi odhodke za donacije, ki jih je v letu 2012 skladno s takrat veljavnim kontnim načrtom evidentirala med drugimi poslovnimi odhodki. 3.3.3.10 Davek iz dobička in odloženi davki Skladno z veljavno zakonodajo družba ne izkazuje davka iz dohodka pravnih oseb, ker je bila skladno z zakonsko spremembo, davčnim zavezancem priznana višja olajšava za investicije. Znesek terjatev za odložen davek, ki ne vpliva na poslovni izid in se nanaša in obračuna v dobro kapitala, se je v poslovnem letu zmanjšal za 6.263 EUR in znaša 37.123 EUR. Za preračun odloženih davkov je bila upoštevana ciljna stopnja davka v višini 17 %. Na znižanje poslovnega izida vpliva odloženi davek v višini 80.966 EUR, ki izhaja iz naslova oblikovanih rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi (z upoštevanjem preračuna davčne stopnje). Za preračun odloženih davkov je bila upoštevana ciljna stopnja v višini 17 %. Učinek preračuna na novo davčno stopnjo (17 %) znaša 27.098 EUR. 3.3.3.11 Razčlenitev stroškov po funkcionalnih skupinah Proizvajalni stroški prodanih proizvodov in storitev Stroški prodaje Stroški splošnih dejavnosti Normalni stroški splošnih dejavnosti Prevrednotovalni poslovni odhodki pri NS, OOS in NN Prevr. poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi Razčlenitev stroškov po funkcionalnih skupinah 2013 2012 61.581.274 65.045.680 v EUR Indeks 13/12 94,7 302.491 322.917 93,7 7.974.822 5.627.477 141,7 7.714.617 5.510.456 140,0 95.377 9.830 970,3 164.828 107.191 153,8 69.858.587 70.996.074 98,4 Podatke za razčlenitev stroškov po funkcionalnih skupinah zagotavlja evidenca stroškov po stroškovnih mestih in kontih. Le-ta so opredeljena, tako da se razvrstijo v posamezno funkcionalno skupino. 3.3.4 Pojasnila k izkazu drugega vseobsegajočega donosa Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja je glede na čisti poslovni izid obračunskega obdobja višji za 70.870 EUR, kolikor znaša sprememba presežka iz prevrednotenja sredstev za prodajo po pošteni vrednosti (delnice ZVTG) in nižji za 103.340 EUR iz naslova primanjkljaja aktuarskega izračuna. LETNO POROČILO 2013 82 3.3.5 Pojasnila k izkazu denarnih tokov Izkaz denarnega toka prikazuje prejemke in izdatke, ki jih je družba v posameznem obdobju ustvarila pri poslovanju (ustvarjanju in prodajanju proizvodov), naložbenju (nalaganju finančnih sredstev v investicije in finančne naložbe) in financiranju (pridobivanju finančnih sredstev iz zunanjih virov in njihovem vračanju). Na podlagi denarnih izidov je razvidno iz katerih virov družba pridobiva denarna sredstva in kako jih porablja. Izkaz denarnih tokov je sestavljen po II. različici SRS (posredna metoda) in v zaporedni stopenjski obliki. Iz izkaza denarnih tokov lahko ugotovimo, da je družba v letu 2013 pri poslovanju ustvarila prebitek prejemkov pri poslovanju v višini 8.581.731 EUR. Glede na leto 2012 se je prebitek prejemkov povečal za 2.866.952 EUR. Pozitiven finančni tok pri poslovanju pomeni, da je družba s prodajo poslovnih učinkov (brez investiranja in zunanjega financiranja) ustvarila presežek denarnih sredstev. Iz naložbenja je družba ustvarila prebitek izdatkov pri naložbenju v višini 4.700.257 EUR, na kar je predvsem vplivalo investiranje v opredmetena osnovna sredstva. Izdatki pri naložbenju so se financirali predvsem iz prejemkov pri poslovanju. Iz financiranja je družba ustvarila prebitek izdatkov v višini 1.693.962 EUR, ki je manjši v primerjavi z letom 2012 za 518.491 EUR. Prebitek izdatkov se je zmanjšal predvsem zaradi zmanjšanja odplačila kreditov. Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje, so obresti od dolgoročnega in črpanega kratkoročnega revolving posojila. Denarni tokovi iz naslova prejetih in danih obresti ter dividend so naslednji: • pri poslovanju so vključene med finančne prihodke iz poslovnih terjatev zamudne in druge obresti v višini 4.147 EUR, med finančne odhodke iz poslovnih obveznosti pa zamudne obresti v višini 2.769 EUR, • pri naložbenju so med prejemki vključeni finančni prihodki od dividend v višini 56.991 EUR in obresti iz danih depozitov v višini 169.098 EUR, • pri financiranju so med izdatke vključene obresti od prejetih dolgoročnih in kratkoročnih posojil v višini 47.991 EUR. 83 LETNO POROČILO 2013 IZIDI DENARNIH TOKOV 10.000.000 8.000.000 6.000.000 v EUR 4.000.000 2.000.000 0 -2.000.000 -4.000.000 -6.000.000 Poslovanje Naložbenje Financiranje 3.3.6 Druga razkritja 3.3.6.1 Zabilančna evidenca Dani instrumenti za zavarovanje plačil Prejeti instrumenti za zavarovanje plačil Potencialne obveznosti Terminski posli Zabilančna evidenca 31.12.2013 31.12.2012 v EUR Indeks 13/12 8.846.204 11.349.745 77,9 10.246.947 13.099.662 78,2 219.284 1.240.010 17,7 0 6.691.437 0,0 19.312.435 32.380.854 59,6 Med instrumenti za zavarovanje plačil so izkazane dane garancije v skupni vrednosti 5.689.353 EUR, menice v skupni vrednosti 3.156.851 EUR, prejete garancije v vrednosti 1.290.886 EUR, menice v vrednosti 4.910.285 EUR, izvršnice v vrednosti 4.045.776 EUR in potencialne obveznosti, ki izhajajo iz naslova tožbe v vrednosti 219.284 EUR. 3.3.6.2 Posli s povezanimi osebami Povezana stranka je tista oseba, ki je kot taka opredeljena v mednarodnih standardih računovodskega poročanja. V skladu s 13. točko prvega odstavka 69. člena ZGD-1 je potrebno razkriti transakcije, ki jih je družba začela s povezanimi strankami, vključno z zneski takšnih transakcij, naravo razmerja s povezanimi strankami in drugimi podatki o transakciji, potrebnimi za razumevanje finančnega stanja družbe, če so te transakcije pomembne in niso bile opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji. LETNO POROČILO 2013 84 Podatki o povezanih osebah Lastniška struktura na dan sestavitve bilance je naslednja: • poslovni delež 100,00 % Energetika Ljubljana. V skladu z Mednarodnim računovodskim standardom 24 se šteje, da je družba Energetika Ljubljana povezana oseba z družbo TE-TOL, saj ima v družbi delež, ki ji zagotavlja status obvladujoče družbe. S 1. 1. 2012 je družba na Javni holding prenesla 17 delavcev. Za namene izvajanja storitev je bila med TE-TOL in Javnim holdingom sklenjena Pogodba o izvajanju strokovno-tehničnih in organizacijskih storitev. Razkritja transakcij s povezanimi osebami 2013 Prihodki Obvladujoča družba v EUR Indeks 13/12 2012 40.745.538 40.744.538 39.589.299 39.589.299 102,9 Energetika Ljubljana 40.744.538 39.589.299 102,9 Ostale družbe v skupini Javni holding VO-KA Snaga LPP 1.000 0 0 0 1.000 0 0 0 0 0 - Odhodki Obvladujoča družba Energetika Ljubljana Ostale družbe v skupini Javni holding VO-KA Snaga LPP 1.279.525 2.000 2.000 1.277.525 1.174.444 58.601 44.480 0 3.576.035 2.277.631 2.277.631 1.298.404 1.207.898 69.721 20.785 0 35,8 0,1 0,1 98,4 97,2 84,1 214,0 - Terjatve - na dan 31.12. Obvladujoča družba 6.140.174 6.004.806 8.935.201 8.819.553 68,7 68,1 Energetika Ljubljana 6.004.806 8.819.553 68,1 Ostale družbe v skupini Javni holding VO-KA Snaga LPP 135.368 134.148 0 0 1.220 115.648 115.648 0 0 0 117,1 116,0 - 9.268 0 262.537 256.407 3,5 - Energetika Ljubljana 0 256.407 - Ostale družbe v skupini 9.268 6.130 151,2 0 6.061 3.207 0 0 5.420 710 0 111,8 451,7 - Obveznosti na dan 31.12. Obvladujoča družba Javni holding VO-KA Snaga LPP 102,9 Družba je s povezano osebo Energetika Ljubljana poslovala v skladu s podpisano Letno ter Dolgoročno pogodbo o dobavi toplote ter poslovno tehničnem sodelovanju. Družba na dan 31. 12. 2013 izkazuje odprte terjatve do povezanih oseb v znesku 6.140.174 EUR. Odprte terjatve se nanašajo na terjatve do družbe Energetika Ljubljana za prodajo toplote in tehnološke pare in Javni holding za izvajanje strokovnih storitev. 85 LETNO POROČILO 2013 Do družb v skupini VO-KA in Snaga pa obveznosti iz naslova storitev, ki jih družbi izvajata za TE-TOL. V tekočem letu je družba s prodajo toplotne energije Energetiki Ljubljana, ustvarila 40.745.538 EUR prihodkov. Vsi stroški povezani z družbami v skupini znašajo 1.279.526 EUR, pri čemer je storitve strokovnih služb izvajal Javni holding Ljubljana, ostale storitve pa so bile zagotovljene s strani Voke in Snage. Razporeditev posameznih stroškov prikazuje zgornja tabela. 3.3.6.3 Pomembni poslovni dogodki po koncu poslovnega leta Dne 16. 10. 2013 je bila podpisana Pogodba o pripojitvi družbe Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o. k družbi Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o., pri čemer se bo pripojitev izvedla tako, da se bo celotno premoženje družbe Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o. skupaj z vsemi pravicami in obveznostmi preneslo na družbo Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o., družba Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o. pa bo kot prevzeta družba s pripojitvijo prenehala obstajati. Prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi tako v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba. Dejanja prevzete družbe se štejejo kot opravljena za račun prevzemne družbe od 1. 1. 2014 dalje (dan obračuna pripojitve). Z dnem 31. 1. 2014 je bila z vpisom v sodni register realizirana pripojitev družbe Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o., k družbi Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o. 3.3.6.4 Dodatna razkritja na podlagi zahtev Energetskega zakona V TE-TOL poteka proizvodnja toplotne energije (vroča voda in tehnološka para) in električne energije. Ta energetska lokacija je hkrati največja soproizvodnja električne in toplotne energije v Sloveniji. Poleg glavnih dejavnosti v računovodskih izkazih družba prikazuje tudi Ostale dejavnosti, s katerimi se ukvarja (počitniška dejavnost, zakupnine, najemnine oziroma oddajanje prostorov v najem). Poslovanje področnih odsekov družbe se izkazuje v skladu z zgoraj navedenimi dejavnostmi, območnih odsekov TE-TOL ne izkazuje. Družba je na osnovi Energetskega zakona pridobila licence za področje delovanja posamezne dejavnosti. Skladno s podeljenimi licencami in sodili za ločeno računovodsko izkazovanje energetskih dejavnosti, družba pripravlja bilance stanja in izkaze poslovnega izida za naslednje dejavnosti: proizvodnja električne energije, proizvodnja ogrevne toplote za daljinsko ogrevanje, proizvodnja tehnološke pare in ostale dejavnosti. Sodila V skladu z Energetskim zakonom je družba 26. 3. 2009 pridobila od Javne agencije RS za energijo, potrditev Sodil za razdelitev planiranih in doseženih stroškov in prihodkov med električno in toplotno energijo oziroma načinu razporejanja prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti do virov sredstev posameznih dejavnosti TE-TOL (v nadaljevanju Sodil). Družba evidentira prihodke, stroške in odhodke na stroškovnih mestih (SM), profitnih centrih (PC) in dejavnostih. Pri razporejanju stroškov na posamezna stroškovna mesta družba upošteva načelo delitve na neposredne in posredne stroške. LETNO POROČILO 2013 86 Stroški energetskega goriva (strošek premoga in lesne biomase, ekstra lahko kurilno olje, lastna raba električne energije, trošarina za lastno rabo električne energije, lastna raba tehnološke pare, vzdrževanje naprav v toplem stanju, odvoz pepela in žlindre, gorivo za buldožerje, kemikalije, strošek vode in kanalščine), se razporejajo po dejavnostih (na stroškovne nosilce) skladno z Metodologijo izračunavanja variabilnih stroškov pri proizvodnji toplotne energije v TE-TOL. Režijski stroški se evidentirajo ob nastanku po vsebini na stroškovna mesta ter v kontni okvir družbe in se razporejajo po dejavnostih skladno z Metodologijo delitve stroškov pri kombinirani proizvodnji električne in toplotne energije v TE-TOL. Večino proizvajalnih stroškov ni možno direktno razporejati na posamezne dejavnosti, ker leti istočasno bremenijo vse dejavnosti in so razporejeni po ustreznih oziroma določenih ključih, ki se potrdijo z letnim načrtom družbe. Sredstva in obveznosti do virov sredstev so razporejena na posamezne dejavnosti na podlagi Sodil, in sicer: • • • • • • • • dolgoročna sredstva so razdeljena po ključu delitve amortizacije, kratkoročna sredstva: - zaloge premoga in ostalega energetskega goriva so razdeljene po ključu delitve stroškov energetskega goriva, ostali material je razdeljen po ključu delitve stroškov vzdrževanja, - kratkoročne finančne naložbe, kratkoročne terjatve iz poslovanja, denarna sredstva, kratkoročne aktivne časovne razmejitve so razdeljene po ključu delitve prihodkov od proizvodov, kapital je razporejen po ključu za izravnavo aktivnih in pasivnih postavk; rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve: - rezervacije za dolgoročne stroške dela so razporejene po ključu delitve stroškov dela, - emisijski kuponi se razporedijo v enakem deležu za električno energijo in toplotno energijo, ostalo se razporeja glede na vsebino postavke, dolgoročne obveznosti so razporejene po ključu delitve amortizacije, dolgoročne poslovne obveznosti so razporejene po ključu delitve stroškov dela, kratkoročne obveznosti: - kratkoročne finančne obveznosti po ključu delitve amortizacije, - kratkoročne poslovne obveznosti: - do dobaviteljev premoga in prevoza ter skladiščenja premoga so razporejene po ključu delitve stroškov energetskega goriva, - kratkoročne poslovne obveznosti do zaposlencev in obveznosti do državnih institucij iz naslova stroškov dela se razporejajo po ključu delitev stroškov dela, - kratkoročne poslovne obveznosti do državnih institucij iz naslova DDV se porazdeljujejo ob upoštevanju ključa delitve obveznosti po dobaviteljih, - ostalo po ključu delitve stroškov vzdrževanja, kratkoročne pasivne časovne razmejitve so razporejene po ključu delitve stroškov vzdrževanja. 87 LETNO POROČILO 2013 Bilanca stanja po področnih odsekih na dan 31. 12. 2013 v EUR PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE A. I. II. III. IV. V. VI. B. I. II. III. IV. V. C. A. I. II. III. IV. V. VI. B. C. I. II. III. Č. I. II. III. D. PROIZVODNJA OGREVNE TOPLOTE PROIZVODNJA TEHNOLOŠKE PARE OSTALE DEJAVNOSTI SKUPAJ SREDSTVA 46.645.868 35.878.604 5.223.362 0 87.747.834 DOLGOROČNA SREDSTVA Neopredmetena dolg. sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Dolgoročne finančne naložbe Dolgoročne poslovne terjatve Odložene terjatve za davek KRATKOROČNA SREDSTVA Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo Zaloge Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne poslovne terjatve Denarna sredstva KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 33.271.180 564.989 32.052.816 152.812 406.506 0 94.057 13.339.721 0 6.936.766 64.526 5.041.199 1.297.230 34.966 20.089.005 341.138 19.353.361 92.267 245.447 0 56.791 15.744.864 0 7.552.847 82.556 6.449.770 1.659.691 44.736 3.022.090 51.319 2.911.423 13.880 36.924 0 8.543 2.195.273 0 1.096.727 11.071 864.912 222.564 5.999 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 56.382.275 957.446 54.317.601 258.960 688.876 0 159.392 31.279.858 0 15.586.340 158.153 12.355.880 3.179.485 85.701 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 46.645.868 35.878.604 5.223.362 0 87.747.834 KAPITAL Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Presežek iz prevrednotenja Preneseni čisti poslovni izid Čisti poslovni izid poslovnega leta REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti Odložene obveznosti za davek KRATKOROČNE OBVEZNOSTI Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 39.827.474 24.445.947 14.083.268 1.451.755 -153.496 0 0 29.766.201 18.270.377 10.525.533 1.085.011 -114.720 0 0 4.248.203 2.607.530 1.502.194 154.852 -16.373 0 0 0 0 0 0 0 0 0 73.841.879 45.323.854 26.110.995 2.691.618 -284.588 0 0 747.634 645.556 97.012 0 1.490.202 916.350 914.438 1.912 0 5.145.431 0 931.425 4.214.006 8.979 511.927 510.276 1.651 0 4.948.677 0 562.391 4.386.286 6.244 156.582 156.334 248 0 720.645 0 84.603 636.042 920 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1.584.858 1.581.047 3.811 0 10.814.753 0 1.578.419 9.236.334 16.142 88 LETNO POROČILO 2013 Izkaz poslovnega izida po področnih odsekih za leto 2013 v EUR PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE 1. 3. 4. 5. a. b. 6. a. b.1 b.2 d. 7. a. b. c. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. + + + - - - + + + + - Čisti prihodki od prodaje Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve Drugi poslovni prihodki (s prevrednot.poslov.prihodki) Stroški blaga, materiala in storitev Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala Stroški storitev Stroški dela Stroški plač Stroški pokojninskih zavarovanj Drugi stroški socialnih zavarovanj Drugi stroški dela Odpisi vrednosti Amortizacija Prevrednotovlani poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredm. osnov. sredstvih Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Drugi poslovni odhodki Finančni prihodki iz deležev Finančni prihodki iz danih posojil Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb Finančni odhodki iz finančnih obveznosti Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti Drugi prihodki Drugi odhodki Davek iz dobička Odloženi davki ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (1+3+4-5-6-7-8+9+10+11-12-13-14+15-16+-18) PROIZVODNJA OGREVNE TOPLOTE PROIZVODNJA TEHNOLOŠKE PARE OSTALE DEJAVNOSTI SKUPAJ 28.233.298 111.366 386.582 23.891.603 35.965.065 96.223 422.392 26.162.604 4.873.133 14.444 58.494 3.624.771 139.613 0 0 82.060 69.211.109 222.033 867.468 53.761.038 20.382.361 3.509.242 4.593.742 3.425.766 461.290 254.638 452.048 3.003.108 2.886.486 51.266 23.555.407 2.607.197 3.971.236 2.960.610 398.630 220.065 391.931 1.927.506 1.806.292 32.296 3.211.128 413.643 595.874 445.149 60.001 33.071 57.653 213.616 199.509 3.553 8.947 73.113 0 0 0 0 0 26.031 17.769 8.262 47.157.844 6.603.195 9.160.852 6.831.525 919.921 507.774 901.632 5.170.261 4.910.056 95.377 65.356 630.268 28.497 61.696 15.277 39.295 33.359 34.957 163.980 566.164 0 -40.621 88.918 937.963 24.507 89.361 16.839 50.056 45.550 31.542 192.840 719.038 0 -35.083 10.554 198.120 3.987 18.041 2.885 6.783 5.851 4.615 22.070 97.989 0 -5.263 0 84 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 164.828 1.766.435 56.991 169.098 35.001 96.134 84.760 71.114 378.890 1.383.191 0 -80.966 -3.832.421 2.926.649 240.172 31.438 -634.162 89 LETNO POROČILO 2013 3.4 Izjava poslovodstva Poslovodstvo družbe potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov, končanih na dan 31. 12. 2013, dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve in da so v skladu z ZGD-1 in Slovenskimi računovodskimi standardi (2006) ter pojasnili in stališči SIR. Poslovodstvo Energetike Ljubljana izjavlja, da v celoti potrjuje Letno poročilo za leto 2013 in s tem poslovno poročilo za leto 2013, računovodske izkaze prikazane v pričujočem letnem poročilu ter pripadajoča pojasnila na straneh od 54 do 89. Ljubljana, 17. april 2014 90 LETNO POROČILO 2013
© Copyright 2024