Zaposlovanje&uspeh Kako se v službi izogniti konfliktom Na delovnem mestu ne bodite sovražniki, ampak zavezniki. In kar je neizbežno in nujno - vsak mora narediti največ, kar je v njegovi moči, da se konflikt razreši. Vedno obstajajo različni pristopi za njihovo razreševanje, pravi Snežana Kragelj Snežana Kragelj (Osebni arhiv) “Danes je konfliktov vedno več. Okolje je vedno bolj negotovo in tisti posamezniki, katerih toleranca na negotovost je zelo nizka, imajo občutek, da ne obvladujejo več svojega življenja in se zaradi tega počutijo vse bolj nemočne. Odziv ljudi na vse to lahko niha od depresije do agresije. Zato je zelo pomembno, da se vodja oziroma direktor zaveda težavnih okoliščin in jih pri razreševanju konfliktov tudi upošteva. Kajti ob besedi konflikt večina ne čuti nič prijetnega. Ravno nasprotno: konflikti nam povzročajo nelagodje, bolečino. Z njimi se najraje ne srečujemo in od njih bežimo. Ko jih zaznamo, se konfliktu najpogosteje kar izognemo. V večini primerov pa ne vemo, kaj bi z njimi sploh počeli,“ pravi Snežana Kragelj, vodja projektov v kadrovskem in kariernem centru Kragelj & Kragelj, d.o.o, kjer so nedavno posebno delavnico namenili prav razreševanju konfliktov in vodenju težavnih zaposlenih. Seveda pa nikakor ni treba, da se na delovnem mestu že ob najmanjšem nesporazumu vname prepir. Kragljeva pojasnjuje, da lahko veliko dobrega prinese zgolj drugačen pogled na konflikte. “Nanje lahko pogledamo kot na nekaj samoumevnega, nekaj, kar se dogaja zaradi tega, ker recimo ljudje nimajo enakih informacij, ker imamo različna znanja, ker so naše osebnosti in interesi različni, ker se razlikujemo v načinu odzivanja, različen je tudi naš ritem oziroma tempo dela. Razlikujemo se tudi po tem, kako hitro zaznamo konflikt in kako dolgo lahko vzdržimo v konfliktni situaciji. Med seboj se razlikujemo tudi po tem, kako se na konflikt odzovemo. Vse to nam lahko povzroča težave. Vse to so lahko viri konfliktov.“ Prepričana je, da vedno obstaja nekaj različnih pristopov za njihovo razreševanje, ker je tudi narava vsakega konflikta drugačna. Regres se izplača v višini najmanj minimalne plače na podlagi zakona. V kolektivnih pogodbah se lahko uredi drugačna višina regresa, ki presega ureditev v zakonu. ZDR določa, da se regres za letni dopust izplača najkasneje do 1. julija tekočega leta, to pomeni, da se mora izplačati najkasneje do vključno 30. junija tekočega leta. Če se v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti to posebej določi, imajo nelikvidni delodajalci možnost, da regres za letni dopust izplačajo najkasneje do 1. novembra, kar pomeni do vključno 30. oktobra tekočega leta. Delavec lahko v primeru, ko delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, zahteva odpravo kršitev v predpisanem roku. Ima pravico, da uveljavlja pravice in obveznosti pri delodajalcu in pravico do sodnega varstva pred delovnim sodiščem. Konflikti so nekaj povsem samoumevnega Kako torej sploh pričeti razreševati konflikte v podjetjih? “Vsekakor ni dovolj, da to počenja samo vodja. Zavedanje in usposabljanje za razreševanje konfliktov je potrebno pri čisto vsakem zaposlenem. V skupinah in podjetjih je zelo pomembno, da se za drugačen način pristopanja h konfliktom odločimo zavestno. Najprej je seveda pomembno, da se usposobimo na področju drugačnega pristopanja h konfliktom. Pri tem ozavestimo, da so konflikti nekaj samoumevnega in predvsem nekaj, kar je mogoče učinkovito razrešiti,“ pravi Kragljeva. Svetuje tudi, na kakšne načine lahko pristopamo h konfliktom. Vodja skupine oziroma podjetja se mora zavedati, do kod sežejo njegove pristojnosti pri razreševanju konfliktov. Konflikti lahko namreč izhajajo iz notranjega konflikta posameznika in se širijo v skupino. Lahko pa gre za prenesen konflikt, kar pomeni, da lahko posameznik prinaša konfliktno situacijo iz neke druge skupine v našo. Zelo pomembno je, da zna vodja oziroma direktor prepoznati izvor konflikta. Zelo hitro namreč vodja preide iz svoje vloge vodenja skupine v vlogo terapevta. Kragljeva pravi: “Zelo pomembno je, da se vsi člani odločijo za konstruktivno razreševanje konfliktov. To pomeni, da se v pogovorih osredotočamo na skupno rešitev, ki je za vse sprejemljiva, ne na to, kdo ima prav in kdo ne. Pomembno je, da se vsi člani tima zavedajo, da obstajajo različne tehnike razreševanja konfliktov. Konflikt lahko vedno tudi ‘upočasnimo‘ in s tem pridobimo čas, ki ga izkoristimo za to, da premislimo, kako bi ga lahko razrešili. Ob konfliktih se je treba zavedati, da kljub nasprotovanju, ki je nastalo, ne postanemo sovražniki, ampak zavezniki. In kar je neizbežno in nujno - vsak mora narediti največ, kar je v njegovi moči, da se konflikt razreši.“ Svetla prihodnost za zelene ovratnike Zelene službe so resnične, dobro plačane in v “izobilju“. Tako je dognalo poročilo Brookings Institution, čeprav se ameriški mediji v času gospodarskega mrka in seljenja industrije v manj drage države ozirajo za nekaj propadlimi zelenimi podjetji, katerih delovanje so omogočile izdatne državne subvencije. Medijskemu linču navkljub so zelene službe še vedno vitalna panoga, ki nezadržno raste in danes v različnih sektorjih, povezanih z zeleno tehnologijo in trajnostnim razvojem, zaposluje 2,7 milijona Američanov. Izplačilo regresa Sindikat odgovarja: “Ko delavec pridobi pravico do letnega dopusta, je upravičen do izplačila regresa. Ni pomembno, kdaj in pri katerem delodajalcu bo letni dopust izrabil, če v istem letu menja več zaposlitev. Je pa delavec v koledarskem letu upravičen do enega regresa za letni dopust. Kaj storiti z nesporazumi SAN FRANCISCO (OD NAŠE SODELAVKE) Nasveti sindikata Bralka sprašuje: “Že sedem let sem zaposlena za nedoločen čas pri samostojnem podjetniku, delodajalec mi lansko leto in letos ni izplačal regresa za letni dopust. Zanima me, v kolikšni meri in v kakšnem časovnem obdobju (zastaralni rok) lahko uveljavljam neizplačani regres?“ Na delovnem mestu običajno delamo in se srečujemo z različnimi ljudmi, soočamo se z različnimi situacijami in mnenji. Tudi opazk, neprimernih kritik in žalitev velikokrat mrgoli in nanje se je treba pravilno odzvati, kajti v nasprotnem sledi konflikt, če ne celo vojna. SIMONA DREVENŠEK 41 GREGOR CERAR, UNIV. DIPL. PRAV., SEKRETAR OO ZSSS PODRAVJE IN KOROŠKA ZORA KUŽET V ZDA zelene službe zagotavljajo 13 odstotkov višjo plačo tudi z nižjo izobrazbo torek, 15. novembra 2011 Od leta 2003 je sektor trajnostnega razvoja tisti, ki zagotavlja službe - več kot 120 tisoč do leta 2010 (če prištejemo še delovna mesta, povezana z energetsko varčnimi hišami, zelenimi gradbenimi materiali, recikliranjem odpadkov, zelenim kmetijstvom in zeleno arhitekturo, se številka povzpne na več kot 300 tisoč) in dodatnih 25 tisoč v prvih treh mesecih tega leta. Vsega skupaj vsaj pol milijona zelenih služb, kar pomeni, da zelena ekonomija zaposluje več ljudi kot premogovna in naftna ter tudi več kot bioznanost, a še vedno manj kot IT. Zeleno gospodarstvo je celo v času krize v ZDA cvetelo bolj kot celotna ameriška ekonomija. Med letoma 2003 in 2010 je sektor solarne energije zrasel za 18,4 odstotka, vetrne pa za 14,9 odstotka. Glede na to, da je danes brezposelnih 14 milijonov Američanov in da so omenjena delovna mesta, povezana z vetrno, solarno in geotermalno industrijo, biogorivi, pametnim omrežjem in baterijami, izredno dobro plačana - povprečna plača je za 13 odstotkov višja kot v vseh drugih sektorjih -, še obstaja upanje za zaposlitev. Še več, te izredno dobro plačane službe ne zaposlujejo le visoko izobraženih, prej delavce z zelo malo formalne izobrazbe, ki tvorijo sektor “zelenih ovratnikov“, piše v poročilu. Večina teh delovnih mest je na voljo v 21 državah na jugu ZDA. Največ zelenih delovnih mest je na voljo v Kaliforniji, medtem ko imata Aljaska in Oregon največ zelenih ovratnikov. 64 odstotkov zelenih služb in 75 odstotkov novih delovnih mest je med letoma 2003 in 2010 nastalo v sto največjih mestih po ZDA. Okoljevarstvena dejav nost in zelene službe se torej zdijo varne naložbe, ki bodo zagotavljale delo tudi v prihodnosti. Dela v tem sektorju, če bodo investicije prave in če jih bo z dobrimi in pametnimi ukrepi podprla tudi politika, še dolgo ne bo zmanjkalo. Zahteva, ki jo poda, mora biti obvezno pisna. Na ta način se zagotavlja, da je delodajalec točno obveščen o vsebini delavčeve zahteve, prav tako se da lažje ugotoviti, kdaj je delavec zahtevo poslal oziroma kdaj je bila vročena delodajalcu. Rok za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev je osem dni. V zvezi s sodnim varstvom tvorita oba roka (osem delovnih dni, nadaljnji rok trideset dni) celoto. Rok osmih delovnih dni je treba razlagati v povezavi z razporeditvijo delovnega časa pri delodajalcu. Dela prosti dnevi (sobota, nedelja, praznik), ko na primer delodajalec ne dela, se ne štejejo v ta osemdnevni rok. Prav tako se v ta osemdnevni rok ne morejo šteti dnevi, ko se pri delodajalcu na take dneve opravlja npr. nadurno delo. Če torej v tem roku osem delovnih dni delodajalec ne odpravi kršitve oziroma ne izpolni svoje obveznosti, ima delavec pravico zahtevati sodno varstvo pred delovnim sodiščem v 30 koledarskih dneh od poteka osemdnevnega roka delovnih dni pri delodajalcu. Glede delovnih razmerij in denarnih terjatev pa je določeno, da za vse morebitne terjatve iz delovnega razmerja (npr. neizplačane plače, neizplačan regres, odpravnina, nezakonito odtegovana negativna stimulacija itd.) velja, da zastarajo v petih letih. Torej lahko neizplačan regres, potem ko je zapadel, zahtevate v petih letih. Za podrobnejše informacije nas najdete na naslovu ZSSS, Območna organizacija Podravje in Koroška, Neratova ulica 4, 2000 Maribor ali v sindikalni pisarni Meškova 2, 2380 Slovenj Gradec. Vabimo vas tudi na spletno stran http://www. zsss-podravje.si in na naš blog: http://zasolidarnost.blogspot.com.“ Več denarja za zaposlitve Po napovedih sodeč, izboljšanja razmer na trgu dela še lep čas ni mogoče pričakovati, ker se bodo negativni trendi še naprej nadaljevali. Vlada je zato sprejela Spremembo načrta izvedbe programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leti 2010 in 2011. Skupna sredstva za ukrepe aktivne politike zaposlovanja se bodo tako povečala s 115,1 milijona na 116,3 milijona evrov, s tem naj bi država letos zagotovila dodatna sredstva za izvajanje in financiranje javnih del. Programi javnih del so najpomembnejša aktivnost v okviru ukrepa Programi za povečevanje socialne vključenosti. Zaradi povečanega števila brezposelnih (predvsem nizko izobraženih in starejših) je ta aktivnost za ohranjanje stika s trgom dela izredno pomembna, pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Razlog za dodelitev dodatnih sredstev naj bi bil predvsem v višjem prenosu pogodbenih obveznosti iz lanskega decembra v letošnji januar, saj je bilo v decembru 2010 v programe javnih del vključenih 3735 oseb, kar je v primerjavi s preteklimi leti bistveno večje število vključitev. (zku) Borza študentskega dela Ta teden v Študentskem servisu Maribor ponujajo naslednja zanimiva dela: • za pisanje člankov iščejo dve osebi v Mariboru, plačilo po dogovoru, • nekoga iščejo za čiščenje in likanje v Mariboru, plačilo 6,00 EUR/h, • dva potrebujejo za prodajo oblačil v Mariboru, plačilo 3,50 EUR/h, • za pomoč v trgovini v Planetu Tuš ponujajo plačilo po dogovoru, • za pisarniška dela v Mariboru je mogoče zaslužiti 5,00 EUR/h, in sicer januarja 2012, • nekoga potrebujejo za turističnega predstavnika pet tednov v letu 2012, zaželeno znanje italijanščine, • 20 oseb potrebujejo za trženje po Sloveniji, plačilo po dogovoru. Kot običajno ponujajo v servisu še ogromno del v strežbi. Vabijo vas, da obiščete še njihovo Dravsko vilo in si ogledate mesto še z dravske strani ali pa se skozi staro mestno jedro popeljete z vlakcem Jurčkom.