Prisegamo na kakovost

Št. 10, januar 2012
ISSN 1855-5926
VPIS NA
FAKULTETO –
PRELOMNICA
V ŽIVLJENJU
Prisegamo na kakovost
Intervju s podjetnikom Boštjanom Kozoletom
Ce je bila to edina pozitivna
rast v vašem življenju,
svetujemo, da berete
Moje finance.
revija za upravljanje osebnega premoženja
080 15 80
narocnine@finance.si
www.mojefinance.si
KAZALO
4 Podjetniška svoboda
Intervju z Boštjanom Kozoletom –
Evrosad d.o.o.
Uspešna študentska zgodba
8 Matej Gaser - Bonvid
9
10
12
16
18
19
20
22
23
25
26
27
Drugi zorni kot
Vpis na fakulteto – prelomnica v
življenju
Mehke veščine vedno bolj
pomembne v poslovnem svetu
Iz laboratorija
Ena ključnih pomanjkljivosti večine
podjetniških strategij
Coaching za osebno in poslovno
odličnost
GEA Novice
Generiranje poslovnih modelov za
podjetja prihodnosti
16. državno tekmovanje
»Mladi podjetnik«
Alumni klub
Resita Network
Kako inovativni so slovenski dijaki in
kako jih k temu spodbujamo
Ali slovenski podjetniki potrebujejo
usposabljanja na področju inovativnosti
ERASMUS izmenjave
Mednarodno uveljavljanje
V različnih znanstvenih in strokovnih revijah zaznavamo spreminjajoči trend izobraževalnih prioritet na
področju poslovnih ved – nove vizije naj bi bile usmerjene v ustvarjanje skupnih vrednot, spoštovanja raznolikosti, spodbujanja prostovoljnih združb in poudarjanja
samo-voditeljstva. Thomas Sattelberger pravi, da bodo
predvsem družbene potrebe v letu 2025 definirale trg,
da je različnost in raznolikost osnova za doseganje
novih perspektiv reševanja problemov, da bodo podjetja odprta za talente iz različnih okolij in z različnimi
znanji, ker je to predpogoj za doseganje inovativnosti
ter kreativnosti in da bodo šole in podjetja tudi sami uredili okolja, v katerih bodo študentje in
zaposleni lahko kreativni in se bodo lahko samorealizirali.
Sposobnost kreativnosti in inovativnosti je prepoznana kompetenca našega študija – že nekaj let
je med najbolje ocenjenimi predavatelji ravno predavatelj Andrej Pompe, ki uči predmet 'Ustvarjalnost in inovativnost v podjetništvu'. Naši študentje nasploh v svojih dejanjih, pogovorih in skozi
ankete izražajo veliko pripadnost naši šoli. Na fakulteto se vpisujejo tako bratje in sestre, starši in
otroci, sosedje, prijatelji… Kakovostni dejavniki, ki jih poudarjajo so predvsem prijetno okolje, majhne skupine, individualni pristop predavateljev, praktična naravnanost, delo na primerih, možnost
pridobivanja mednarodnih izkušenj, tutorstvo in seveda samozaposljivost.
Pri podjetniških predmetih dr. Jaka Vadnjal povezuje izkušnje iz prakse in dognanja akademskih
raziskav. Tako študijski proces temelji na analizi praktičnih primerov iz malih in srednjih podjetij iz
domačega in tujega okolja. Pri zadnjem predmetu v tretjem letniku 'Načrtovanje rasti podjetja' mag.
Matjaž Gantar vodi študente skozi proces 'Razširjenih seminarskih nalog' do diplome, skupaj z drugimi predavatelji akademskega zbora. Po mnenju študentov je najbolj zavzeta za študentske zadeve
predavateljica mag. Marina Letonja, na katero se radi obrnejo po pomoč pri študijskih ali osebnih
težavah, izvajanju mentorstev diplom ali v primeru svetovanj pri mednarodnih praksah. Nekateri
mednarodni študentje ali študentje, ki so se udeležili mednarodne izmenjave ali mednarodne prakse,
so nadaljevali študij na višji stopnji v tujini. V okviru vseh naših predmetov študentje že med študijskim
časom dobijo toliko idej, da odprejo svoja podjetja in svoje ideje preizkusijo v praksi.
Timsko delo, ki ga v študijskem okolju spodbujamo okrepi medsebojno študentsko zaupanje ter
navezanost in prijateljstvo do mere, da se kasneje odrazi v želji po skupnem druženju na višji
stopnji in v poslovnih okoljih. Ne glede na raznoliko okolje iz katerega prihajajo študentje, poleg
intenzivnega druženja v okviru internetnih socialnih omrežij, radi razpravljajo v najbližjih 'kafičih'
v okolici WTC.
Vsak od naših študentov, predavateljev, dekanov, direktorjev je prispeval pomemben mozaični kamen za razvoj GEA College - Fakultete za podjetništvo. Prispevajte še vi!
Doc. dr. Alenka Temeljotov - Salaj
Časopis družb GEA College
Glavna in odgovorna urednica:
Majda Gartner
Fotografija na naslovnici:
Arhiv intervjuvanca
Uredniški odbor:
Andrej Baričič, izr. prof. dr. Ajda Fošner, Majda Gartner
e-pošta: [email protected]
Fotografije: arhiv GEA College, arhiv
intervjuvancev, Shutterstock
Izdajatelj: GEA College –
Fakulteta za podjetništvo
Dunajska 156
1000 Ljubljana
Oglasno trženje:
Majda Gartner
e-pošta: [email protected]
Št. 10, januar 2012
Oblikovanje in prelom: Nina Blažko
Lektoriranje: Majda Gartner
Tisk: Repovž d.o.o.
Naklada: 2.500 izvodov
Vse pravice so pridržane.
3
Boštjan Kozole, podjetnik, diplomant dodiplomskega študija
podjetništva na GEA College - Fakulteti za podjetništvo, član Alumni kluba
PRISEGAMO NA KAKOVOST!
Boštjan Kozole je direktor poslovne skupine Evrosad d.o.o. Krško, ki je v
zadnjih letih v Sloveniji prevzelo vodilno vlogo pri pridelavi in prodaji sadja.
S skrbnim preteklim načrtovanjem podjetje posluje stabilno tudi v času, ko
podjetja v mnogih, prej perspektivnejših panogah, zapirajo svoja vrata.
Podjetniška svoboda
B
iti podjetnik, zlasti v današnjih
časih, ni lahko. Ste si od nekdaj
želeli postati podjetnik, ali se vam
je »podjetništvo kar zgodilo«?
Podjetnik od nekdaj? Ne. Kot otrok sploh
nisem razmišljal v tej ali podobni smeri. Potem pa me
je pot vodila v šport in zelo resno sem razmišljal o
športnem managementu. Malo je manjkalo, da nisem
postal športni manager.
Moja pot se je začela obračati, ko sem pri štiriindvajsetih
začel sodelovati v očetovem podjetju Evrosad. Pridobival sem vedno nove izkušnje, spoznaval procese,
gradil znanje. Več, ko sem imel znanja, bolj sem videl,
kaj vse mi še manjka. Najprej sem iskal znanje na
seminarju GEA College, ki je bil v bližini. Izčrpno so
predstavili tudi program študija. Vse slišano mi je bilo
všeč. Vpisal sem se in začel študirati. Izkazalo se je, da
je to zame idealna izbira. Vse, kar sem preko vikenda
spoznal v predavalnicah sem med tednom že lahko
preskusil v praksi in se tudi iz tega veliko naučil.
Podjetje Evrosad obstaja, že vrsto let. Kako
se je vse skupaj začelo? Ste od vsega začetka
direktor podjetja?
Podjetje Evrosad je začelo s poslovanjem 1.1.1996.
Prvi direktor je bil moj oče, ki je še vedno zelo dejaven
v podjetju. Pred tem je bil direktor podjetja Agrokombinat Krško, ki je pripadal skupini Mercator. Vodstvo
Mercatorja se je odločilo, da je sadjarstvo, s katerim
se je med drugim Agrokombinat ukvarjal, neprofitno
in so očetu sporočili, naj obrat vodi v likvidacijo in
zaprtje. Oče, ki je po duši sadjar, saj je bila njegova
prva zaposlitev pri 17 letih ravno v sadjarstvu, tega
ni mogel storiti. Ponudila pa se mu je priložnost, da z
nakupom enote postane podjetnik. Sprejel je izziv in
tako je nastal Evrosad.
Sam sem se v podjetju zaposlil leta 1996, nato pa čez
dve leti prevzel vodenje prodaje na tujih trgih. V letu
2000 sem prevzel celotno prodajo in nato 2004 postal direktor podjetja. To je bil ravno čas zaključevanja
študija in vstopanja Slovenije v Evropsko unijo. Prišlo je
do velikih sprememb trga in oče je začutil, da so moja
videnja in strategija prava. Prepustil mi je vodenje, sam
pa je na srečo še vedno aktiven v strokovnem delu.
Čemu ste namenili največ pozornosti v prvih
letih poslovanja, ko je podjetje najbolj ranljivo in mnoga novo nastala podjetja pravzaprav propadejo?
Vse od prvega dne nastanka je vodstvo podjetja
največ pozornosti namenjalo razvoju in posodobitvam. Potrebna je bila obnova nasadov, povečanje
in obnova hladilnic, posodobitev protitočnih mrež,
posodobitev mehanizacije. Praktično ves dobiček ves
čas vračamo v razvoj in posodobitve. Po vstopu Slovenije v Evropsko skupnost smo veliko pozornosti namenili izobraževanju vseh zaposlenih.
Vrhunec smo dosegli prav z lansko investicijo 4 mio EUR v
popolnoma nov sortirno pakirni center, ki nam omogoča
kakovostno in učinkovito zadovoljevanje potreb ter doseganje standardov kakovosti pri naših kupcih.
Podjetje se je ves čas razvijalo in preraslo v
skupino Evrosad, ki je danes vodilni ponudnik
sadja.
Na slovenskem tržišču smo res vodilni in smo pomemben dobavitelj sadja v Evropi. V našem poslu je tudi
težko načrtovati rast, saj je panoga izrazito odvisna
od naravnih razmer. Kakovost, vrsto in količino pridelka v veliki meri pogojuje narava, kar pa vpliva tudi na
prodajne cene. Večji in kakovostnejši je pridelek, večji
je pritisk na cene.
Največje spremembe trga so nas doletele po vstopu v
Evropo. Tako rekoč čez noč sta se nam zaprla hrvaški in
bosanski trg, ki sta bila za nas zelo pomembna, na drugi
strani pa se nam je odprlo skupno evropsko tržišče.
Vstopili smo tudi na angleški trg, ki je zaradi notranje
kakovosti sadežev (Barva in trdota sadeža, vsebnost
sladkorja), eden najzahtevnejših tržišč na svetu. Ker
smo se bili sposobni prilagoditi temu trgu, smo kasneje lažje vstopali tudi na druge trge. Ob upoštevanju
vseh ostalih standardov je bilo zahteve angleškega
trga težko doseči. Vendar nam je z nekaj kamionov
začetnega izvoza do danes uspelo kvote podvajati iz
leta v leto.
Pred kratkim nam je uspelo prodreti tudi na Srednji
vzhod in verjamemo, da bomo od trenutnih količin tudi
na tem trgu še zelo napredovali.
Nekaj bo prav gotovo prinesel k poslovanju tudi nedavni nakup družbe Sadjarstvo Ormož, ki tako vstopa
v skupino Evrosad.
Vaša skrb za okolje, v katerem živite se na
nek način odraža z izbiro dobaviteljev, ki so
v večini lokalni pridelovalci. Kako lahko pri
njih nadzorujete kakovost pridelka?
V osnovi večino pridelka pridelamo sami v treh podjetjih. Tu imamo zelo dober sistem nadzora kakovosti,
ki nam ga narekujejo tudi pridobljeni standardi kako-
vosti poslovanja. Poleg tega, da odkupujemo sadje
lokalnih pridelovalcev, odkupujemo sadje praktično
po vsej Sloveniji.
Imamo vrsto kooperantov, ki delajo z nami že več let.
Problem nastane, ko se nam na vratih pojavi pridelovalec, ki je obral pridelek in nam ga hoče prodati. To pa
ni mogoče, saj vse postopke, količine pridelka, merila
kakovosti pridelka in načine doseganja te kakovosti z
vsemi kooperanti dorečemo za naslednje leto praktično
takoj, ko oberemo letino. Da je pridelek tak, kot mora
biti, je pomembna že zimska rez in vse faze rasti.
Zato v podjetju vzpostavljamo nov sistem svetovanja
za kooperante, kjer bo prav vsak imel na voljo vse podatke in nasvete za pridelek, ki bo dosegal zahtevane
standarde.
To nam omogoča, da pridelamo kakovostna jabolka s
slovenskim poreklom, ki jih naši kupci cenijo in so postala prepoznavna. Zlasti smo prepoznani po dvobarvnih
sortah, ki so po kakovosti med najboljšimi na svetu.
Kako sicer ocenjujete ekološke standarde
pridelave pri nas – so zelo omejujoči ali bi na
tem področju morali storiti še kaj?
Evropski in s tem slovenski standardi so zelo visoki
in včasih kar omejujoči. Omejeni smo zlasti s trgom.
Naša majhnost, ki je ponekod
prednost se tu odraža na drug
Praktično ves dobiček investiramo
način – trgovcem se za nekatera škropiva in gnojila, ki so
nazaj v razvoj in posodobitve.
sicer v Evropi dobro sprejeta in
v široki uporabi, pri nas sploh
ne izplača registrirati izdelka, saj je postopek predrag
glede na izkupiček od načrtovane prodaje.
Pri stalno spreminjajoči se klimi je potrebno temeljito
preudariti, katere postopke uporabiti za želeno kakovost pridelka.
Pri pridelavi smo pri uporabi sredstev zelo pazljivi, da
okolja ne obremenjujemo po nepotrebnem in skrbimo
na ta način tudi za okoliške prebivalce.
Se ukvarjate tudi z ekološko pridelavo, ki je
v svetu pravzaprav trend?
Doslej se s tem nismo ukvarjali, saj so bile zahteve
glede ekološke pridelav za nas nedosegljive. Po spremembah na tem področju pa se bomo glede na to, da
je EKO trend v svetu, po vsej verjetnosti na omejenem
področju lotili pridelave na naraven način.
Pri tem se zavedamo tveganja, saj je pridelek v vseh
fazah pridelovanja veliko bolj občutljiv in je veliko
težje dosegati visoko kakovost.
Koliko zaposlenih obvladuje posel, s katerim
se ukvarjate?
Trenutno skupina Evrosad zaposluje 150 redno zaposlenih in 24 zaposlenih za določen čas. Poleg tega nudimo sezonski zaslužek v času obrezovanja, gojenja in
obiranja prek 400 sezonskim delavcem.
5
Dobri kadri so lahko velika konkurenčna prednost podjetja. Na kakšen način vi motivirate
sodelavce za doseganje zastavljenih ciljev?
Načini so seveda različni. Morda se sliši čudno, ampak skušamo delovati kot ogromna družina.
Pri nas je prav vsak lahko denarno nagrajen za dobro
opravljeno delo. Kot dobra spodbuda se izkazuje tudi
dodatno izobraževanje, strokovne ekskurzije in krajša šolanja
v tujini, izleti, praznovanja.
Skrbimo tudi za znanje zaposObvezen pri nas je zaključek
lenih na nižjih delovnih messezone po obiranju.
tih, saj mora vsak na svojem
Ključno pa se mi zdi, da se vsaj
dvakrat letno zberemo prav vsi
področju napredovati.
zaposleni in ima vsak priložnost
izvedeti poslovne rezultate,
načrte za prihodnost, naše temeljne usmeritve. Zdi se
mi, da to v ljudeh zbuja zaupanje in so tudi v težkih
časih, ki jih pri nas ni bilo malo, bolj pripravljeni poprijeti
za delo in nekoliko potrpeti, da »nevihta« mine.
Brez prispevka zaposlenih je vsak cilj in strategija zaman. Podjetnik jih sam ne more uresničiti.
Podjetniška svoboda
Ali splošna ekonomsko gospodarska situacija
v Sloveniji in Evropi kaj vpliva na nakupne navade sadja pri potrošnikih?
Seveda vpliva. Verjetno vsi v tej panogi občutimo
močan negativen trend. Če je povprečen potrošnik
prej kupil dva kilograma jabolk tedensko, sedaj kupi
en kilogram ali celo manj. Kako velik upad je to v
odstotkih, ni težko izračunati. Manjša poraba sadja
je zlasti na domačem trgu, zato toliko več pozornosti
namenjamo investicijam v prodor na tuje trge. Na ta
način dosegamo konstantno prodajo in relativno stabilno poslovanje.
Dolgoročno verjamem, da je sadje proizvod, ki je
potreben in bo zopet dosegal rast v prodaji. Tudi
prebivalstvo ozaveščamo o pomenu sadja v prehrani
in dosegamo pozitivne odzive. Pred kratkim smo bili
tako del akcije »Slovenski zajtrk«, ki je bila izvedena v
vseh slovenskih vrtcih in osnovnih šolah. To se nam zdi
zelo pomembna akcija, saj je pri mladih treba s kakovostnim sadjem vzbuditi zdrave prehranjevalne navade
tudi za kasnejša življenjska obdobja.
Ste diplomant GEA College – Fakultete za
podjetništvo. Kako vam pridobljeno znanje
koristi? Sta študij in način dela na Fakulteti
izpolnila vaša pričakovanja?
Študij mi je pomenil ogromno in mi je ogromno dal.
Je izpolnil vsa pričakovanja. Pri večini predavanj sem
poslušal o nečem, kar se mi je dogajalo v podjetju.
Znanje sem lahko ves čas gradil in dopolnjeval, saj
sem vse slišano lahko sproti prenašal v prakso podjetja, kar je imelo velik vpliv name – študij me je kot podjetnika na nek način oblikoval in imel v mojem razvoju
veliko vlogo. Posebej me je veselil študij podjetniških
primerov, s pomočjo katerih sem spoznal še druge
poslovne situacije. Lahko rečem, da je vse to zelo
vplivalo na mojo poslovno pot.
Kakšen je vaš odnos do učenja in izobraževanja
nasploh? Se vi in vaši sodelavci veliko
izobražujete?
Ravno zdaj sem v obdobju, ko čutim, da bi spet lahko
nekaj naredil v tej smeri. Menim, da mora vsak podjetnik, oziroma vodilni delavec v podjetju vsakih nekaj
let dopolniti, nadgraditi svoje znanje. Hitre spremembe
in vsakodnevna tekma s konkurenco nam narekujeta
novo pridobivanje znanja. Če hočeš biti korak naprej,
je novo znanje nujno!
Tudi v podjetju smo zelo dvignili izobrazbeno raven.
Kar nekaj zaposlenih ima univerzitetno izobrazbo ali
celo magisterij. Skrbimo pa tudi za znanje zaposlenih na manj zahtevnih delovnih mestih, saj mora vsak
na svojem področju napredovati. Poleg tega nam to
narekujejo tudi pridobljeni štirje standardi, po katerih
ravnamo svoje poslovanje. Imamo pripravljen letni
plan izobraževanja, ki ga uresničujemo.
Izobraževanje se mi zdi zlasti v času krize zelo pomembno. V znanju iščemo rezerve za večjo učinkovitost in
uspeh pri poslu.
Nekateri v podjetništvu vidijo priložnost za
lahek zaslužek. Kaj pomeni »biti podjetnik«
vam?
V naši panogi je tak način razmišljanja napačen, mi
»tečemo na dolge proge«. Preden drevo dobi polno
rodnost, mine štiri do pet let. Sledi relativno dolg ciklus polne rodnosti dreves, ne glede na to pa je za
konstantno proizvodnjo treba pomlajevanje nasadov
skrbno načrtovati. Žanjemo rezultate na dolgi rok in
domala vse ustvarjene dobičke vlagamo nazaj v podjetje, v posodobitev in razvoj.
Zame je podjetništvo način življenja, ki ga ne bi več
spremenil. V tem uživam, saj mi vsak dan prinese nove
izzive in priložnosti. Vsekakor pa je pri tem treba slediti
svoji viziji in strategijam, da vedno načrtuješ dva ali tri
korake vnaprej.
Sadjarstvo je panoge, kjer morda ne bomo obogateli,
zagotavlja pa nam dobro preživetje ne glede na to,
da so v krizi celo bolj perspektivne panoge od naše
doživele velike padce.
Mislim, da nam to varnost zagotavlja tudi to, da moramo vedno planirati na dolgi rok.
Menite, da je slovensko okolje spodbudno za
podjetnike?
No, ravno nespodbudno ni, je pa res, da bi lahko
marsikaj bilo lahko bolje. Pri primeru bom kar izhajal
iz naše panoge. Slovensko sadjarstvo se ne more
primerjati z evropskim in svetovnim, zato je država že
sprejela nekaj ukrepov. Sprejemali in odločali o njih so
ljudje, ki niso strokovnjaki na tem področju. Niti niso
pridobili podatkov s terena, od stroke. Takšno sprejemanje zakonov mimo stroke nam delo zelo otežuje.
Menim, da bi ponoven zagon gospodarstva lahko
dosegli že s poenostavitvijo postopkov. Da nekdo
lahko nekaj naredi je potrebno kup papirjev, kar pa
traja. Na ta način zamujamo priložnosti, tudi za tuja
vlaganja, saj ima Slovenija pomemben geo-strateški
položaj. Verjamem, da bi lahko pri nas imeli vrsto zastopstev priznanih tujih podjetij za trge JV Evrope, ki pa
so se umaknila prav zaradi birokratskih ovir.
Sprememb ne bo brez investicij, te pa so odvisne od
pridobivanja različnih dovoljenj – od birokracije torej.
V času študija ste verjetno veliko slišali in
tudi razmišljali o poslanstvu in viziji podjetja.
Kakšni sta poslanstvo in vizija Evrosada v
naslednjih letih?
Že vrsto let smo eden najboljših evropskih ponudnikov
sadja. To želimo ostati, zato iščemo trge in kupce, ki so
za kakovost pripravljeni plačati nekoliko več.
Kot skupina podjetij je naš cilj reorganizacija, ki nam
bo zagotovila večjo učinkovitost in fleksibilnost.
Ob zaključku pa še vprašanje – kaj svetujete mladim, ki se bodo v teh dneh odločali o
vpisu na fakultete? Kako naj izbirajo svoj poklic? Jim glede na vašo izkušnjo priporočate
podjetniško pot?
Menim, da je ne glede na usmeritev študija za mlade
pomembno, da si že tekom študija poiščejo možnosti
za pridobivanje izkušenj v praksi. Kakršnih koli! Tu ni
potrebna prevelika ambicioznost, saj ti vsako delo, tudi
če ni povezano s tvojim študijem, da neko znanje in
poglede, ki jih prej nisi imel. Spoznavajo naj procese,
ljudi, panoge… Tako si širiš obzorje, spoznavaš sam
sebe in se lažje odločaš, kaj boš v življenju počel.
Tak način je zlasti idealen pri študiju na GEA College
– Fakulteti za podjetništvo. Teorija študija se dopolni
s prakso in kombinacija obeh je dobra popotnica za
prihodnost vsakega posameznika.
Pri izbiri študija pa – dobro si je pustiti kakšna vrata
odprta, morda izbrati študij na
dveh smereh, ali celo več. Odvisno od interesov posameznika.
Menim, da je ne glede na
Pomembno je, da se mladi
usmeritev študija za mlade
ozrejo po panogah, ki še vedno
pomembno, da si že tekom
nudijo priložnost za zaposlitve,
študija poiščejo možnosti za prine pa za vsako ceno vztrajati
pri svojem in potem dolgoročno
dobivanje izkušenj v praksi.
ostati brez dela.
In še, če se pri enem študiju
zalomi, je treba poiskati novo
priložnost. Vztrajnost se vedno obrestuje!
Svoje znanje in izkušnje je gospod Kozole delil s člani
Alumni Kluba GEA College – Fakultete za podjetništvo
v začetku decembra. Izkušeni in manj izkušeni podjetniki so mu prisluhnili z zanimanjem, saj sta njegovo
delo in podjetje odličen dokaz, da je kljub zaostrenim
pogojem v gospodarstvu mogoče z voljo, skrbnim
načrtovanjem in poštenim delom, dobro poslovati.
— Majda Gartner
www.gea-college.si
7
Matej Gaser
KO DOBRA
IDEJA DOBRO
MESTO NAJDE!
BONOVID
O Mateju Gaserju, študentu drugega letnika
GEA
College
smo v rubriki
zemljevid subvencionirane
študentske
prehrane
uspešnih študentskih zgodb že pisali, ko je zmagal na tekmovanju za naj
poslovno idejo na Ekonomski fakulteti.
LJUBLJANA
MARIBOR
CELJE
KRANJ
KOPER
NOVO MESTO
Uspešna študentska zgodba
T
okrat nas je presenetil s prav posebno in
izvirno domislico. Izhajajoč iz problemov, s
katerimi se občasno sooča vsak študent, je
»izumil« BONVID – zemljevid točk subvencionirane študentske prehrane. Zemljevid je
za študente brezplačen in je vsem, ki študirajo že na
voljo na preko 100 študijskih mestih. Matej verjame,
da bo prvo naklado 20.000 kosov, ki je »luč sveta«
ugledala v novembru, lahko kmalu ponatisnil in med
sponzorskimi logotipi natisnil veliko novih sponzorjev.
Bonvid je odlična oglaševalska točka za vse, katerim
so študenti glavna ciljna skupina kupcev. Sicer pa
je na voljo tudi spletna različica za vse, ki si tiskane
verzije ne boste uspeli pravočasno zagotoviti (www.
bonovid.si).
Matej načrtuje razširitev Bonvida po celi Sloveniji. V izdelavi so podobni zemljevidi lokalov, v
katerih študenti lahko jejo »na bone«, še za Maribor,
Celje, Kranj in Novo mesto. Študentom bodo na voljo
že konec januarja prihodnjega leta. Z mladim avtorjem smo opravili še kratek intervju:
Kako ste prišli do ideje za Bonvid?
Vse od začetka študija smo se s kolegi srečevali
s problemom, kje se prehranjevati po subvencionirani
ceni, če si v drugem koncu mesta in lokalov »na bone«
ne poznaš. Pomislil sem, da imajo verjetno tako zadrego še kdo in sklenil sem narediti Bonvid (zemljeVID
Prednja in zadnja stran Bonovida, ki je izšel novembra 2011
– BON = BONVID). Nastala je tiskana verzija in spletna aplikacija za celo Slovenijo.
Kje vse lahko uporabniki BONOVID
najdejo ...prednost
Bonvidv ideji
in
kako si z njim pomagajo?
Trenutno je zemljevid na voljo praktično po
celotni Sloveniji. Študentom olajša izbor lokala, kjer
bodo lahko jedli »na bone«, predvsem v okolju, ki jim
je sicer manj poznano.
Imate v načrtu spremembe, dopolnitve?
Predvsem bi rad pridobil več sponzorjev, saj
se mi zdi Bonvid idealen »marketinški kanal« za vse,
katerih ciljna skupina so študenti. In pa širitev na druga
slovenska mesta.
— Majda Gartner
Drugi zorni kot
VPIS NA FAKULTETO –
PRELOMNICA V ŽIVLJENJU
V
življenju se pogosto srečujemo s pomembnimi odločitvami, ki na naše življenje
lahko odločilno vplivajo ali pa njegov
potek celo povsem spremenijo. Vpis na
fakulteto je gotovo ena izmed prelomnic,
kateri je vredno posvetiti več časa za razmislek o lastnih
željah, sposobnostih in ciljih, ki jih imamo.
Prva stvar kateri moramo pri izbiri fakultete posvetiti največ pozornosti je seveda temeljit razmislek o
naših željah in seveda sposobnostih. Študij, ki nas ne veseli in ki ga ne čutimo s srcem, je navadno neprimerljivo
bolj naporen kot študij na področju, ki nas iskreno zanima.
Vprašanje je tudi, ali bomo lahko študij, ki smo ga izbrali
iz nepravih razlogov, sploh uspešno dokončali in kasneje
delo v isti profesiji tudi opravljali celo življenje. Odločitev
je danes še bolj pomembna kot nekoč, saj trendi kažejo le
v podaljšanje delovne dobe torej časa, ki ga preživimo
v svojem poklicu na delovnem mestu. Prva stvar, ki jo je
pametno izločiti iz odločanja o smeri študija, so preveliki
vplivi okolice ter bolj ali manj pametni nasveti vrstnikov in
staršev na vsebino našega študija. Študiramo zase in za
svojo lepšo prihodnost, ne za veselje drugih ali večji ugled
v družbi. Vsi, ki prebirate te vrstice, ste pametno in danes
skorajda že nujno odločitev, da boste s študijem nadaljevali na fakulteti, verjetno že sprejeli in si tako začrtali nov
pomemben cilj v življenju.
Seveda pa ne moremo kar enostavno izključiti
ekonomske situacije doma in po svetu, situacijo na trgu je
pametno upoštevati, predvsem dogajanja in trende na trgih
dela. Zagotovo moramo pri izbiri študija upoštevati tudi
racionalni vidik in s tem povezane naše možnosti zaposlitve,
saj nam pridobljena diploma sama po sebi še ne zagotavlja, da bomo po končani fakulteti zaposlitev dejansko dobili
. Trenutno izjemno pereč problem v Sloveniji je ravno visoka
nezaposlenost med mladimi diplomanti. Na izboljšanje
situacije mladih diplomantov v časih ko se kriza ponovno
zaostruje, pa izjemno težko vplivamo in še težje pričakujemo
velik preobrat v pozitivne trende v nekaj naslednjih letih.
Ko nam uspe izbrati študij, ki nas veseli in ko se
nam uspe na želeno fakulteto dejansko tudi vpisati, je miselnost, da smo s tem skorajda že vse naredili in da nas
v naslednjih letih čakajo le študijske obveznosti z izpiti,
danes že preživeta in zgrešena. Vedno moramo iskati še
dodatna znanja, kompetence in
reference, ki nam pomagajo pri
Študiramo zase in za svojo
uveljavljanju na trgu dela. Vsako
dodatno znanje, priznanje ali
lepšo prihodnost!
utiranje profesionalne poti nam
bo pri iskanju zaposlitve še kako
koristilo. V podjetju Časnik Finance zato pogosto skušamo
pomagati pri uveljavljanju in utiranju poti na področju
poslovnega sveta. Najbolj znan in mladim, ki želijo vstopiti v poslovni svet namenjen natečaj, organizira revija Manager . Natečaj Manager prihodnosti je namenjen vsem
mladim do 30. leta in poleg predstavitve poslovnemu
svetu nagradni fond omogoča tudi pridobitev številnih formalnih in neformalnih znanj. V
letu 2012 bodo razpisni pogoji
Vedno moramo iskati še dopo vsej verjetnosti znani v spomdatna znanja, kompetence in
ladanskih mesecih, zato je najbolje da redno spremljate javne
reference.
objave in pozive k prijavi v vseh
edicijah in na spletnih straneh
Časnika Finance. Medtem ko revija Manger s konkretnim projektom predstavlja nadebudne mlade managerje
slovenski poslovni javnosti, revija za upravljanje osebnega
premoženja Moje finance pogosto predstavlja zaposlitvene možnosti, trende in poklicne potrebe na trgu dela
ter povprečne dohodke, ki jih lahko v določenem poklicu
pričakujemo.
Informacij o izobraževanju in dogajanju na trgih
dela je zagotovo dovolj na voljo, le poiskati jih moramo. V
kolikor pa uspete na podlagi pravilnih informacij prisluhniti
tako svojim željam kot zahtevam in stanju na trgu dela, je
vaš študijski in karierni uspeh zagotovljen.
— Tomaž Lampreht, Finance
9
MEHKE VEŠČINE – VEDNO BOLJ
POMEMBNE V POSLOVNEM SVETU
Zavedamo se pomena izobrazbe in pravih delovnih izkušenj pri grajenju kariere, kaj pa sposobnost reševanja konfliktov, komuniciranje s sodelavci brez nepotrebnih sporov, razumevanje ljudi, s katermi poslovno sodelujemo? Mehkih
veščin nikakor ne gre zanemariti, saj velja: trde veščine vam bodo prinesle razgovor za zaposlitev, toda potrebne so mehke veščine, da delo dobite in obdržite.
K
Drugi zorni kot
aj so mehke veščine?
Sociološki izraz mehke veščine
se nanaša na količnik čustvene inteligence posameznika (EQ – emocionalni
inteligenčni količnik), kamor spadajo osebnostne lastnosti, socialni čut, komunikacija, navade in
stališča posameznika, ki vplivajo na odnose z drugimi
ljudmi. Mehke veščine dopolnjujejo “trde veščine” (“IQ
del” - inteligenčni količnik osebe).
Mehke veščine so vedenjske kompetence. Poznane
so tudi kot osebnostne veščine
oziroma veščine dela z ljudmi, ki
Vsako podjetje išče drugačno
vključujejo, na primer, komunikacikombinacijo veščin in izkušenj,
jske spretnosti, reševanje konfliktov
in pogajanja, osebno učinkovitost,
odvisno od dejavnosti podjetja
kreativno reševanje problemov,
in narave dela.
strateško razmišljanje, team building, veščine vplivanja in prodajne
veščine – to so le nekatere izmed njih.
Mehke veščine posameznika so pomemben del
njegovega prispevka k uspehu organizacije. Še posebej
tiste organizacije, kjer zaposleni osebno delajo s strankami, so na splošno bolj uspešne, če usposabljajo svoje zaposlene za uporabo teh znanj. Razni treningi in usposabljanja lahko pomenijo občutno naložbo za organizacijo.
Iz tega razloga delodajalci poleg standardnih kvalifikacij
pri zaposlenih vedno bolj iščejo tudi mehke veščine.
Vsako podjetje išče drugačno kombinacijo veščin
in izkušenj, odvisno od dejavnosti podjetja in narave dela.
Dandanes funkcionalno strokovno znanje ni več dovolj;
za dopolnitev le-tega, vsako podjetje pri svojem potencialnem zaposlenem išče tudi mehke veščine. Mehke veščine
so vedno bolj cenjene, saj tako statistični podatki raziskav
kot izkušnje podjetij kažejo, da so lahko prav tako pomemben pokazatelj uspešnosti dela kot “trde veščine”.
Sposobnost obvladovanja mehkih veščin je zdaj
priznana kot ključnega pomena pri povečanju profitabilnosti podjetja in pri ustvarjanju boljšega delovnega okolja.
Vedno več podjetij svojih sedanjih in bodočih zaposlenih
ne ocenjuje le po njihovih poslovnih sposobnostih, temveč
ocenjujejo tudi njihovo kompetentnost na področju mehkih
veščin, predvsem kakšen je njihov odnos do drugih in kako
komunicirajo z drugimi. Dandanes se nam zdi šokantno in
moteče, če nekdo vodi ljudi s taktiko ustrahovanja (čeprav
vemo, da je le-ta še vedno bolj razširjena, kot bi si želeli);
vendar pa mnoga podjetja tega ne dopuščajo več. Podjetja
in menedžerji iščejo pri ljudeh sposobnost jasne in odprte
komunikacije ter sposobnost poslušanja in empatičnega
odziva. Prav tako pričakujejo, da imajo zaposleni dobre sposobnosti pisnega izražanja, tako da njihova pisna sporočila
(vključno z elektronsko pošto) ne izničijo dobrega vtisa, ki ga
ustvarijo s komuniciranjem iz oči v oči.
Dobre mehke veščine prav tako vključujejo sposobnost ljudi, da uravnotežijo komercialne potebe podjetja z individualnimi potrebami zaposlenih. Fleksibilnost
in sposobnost prilagajanja na spreminjajoče se potrebe
se prav tako smatrata za mehki veščini. Sposobnost ukvarjanja z razlikami in multikulturalizmom je potrebna
bolj kot kdajkoli prej, kajti zelo malo je podjetij, na katere
ne vplivajo druge culture, in mehke veščine pomagajo
ljudem pri boljši komunikaciji ter vplivajo na sposobnost
učinkovitega upravljanja z drugačnostjo.
Vsakdo že ima v sebi mehke veščine v neki obliki (verjetno več, kot si misli). Potrebno je le pogledati
področja v svojem zasebnem življenju: kje se ujamemo
z drugimi, ali smo samozavestni pri interakciji z drugimi
ljudmi, ali znamo rešiti problem ter ali smo dobri pri spodbujanju drugih. Vse te veščine so mehke in prenosljive na
delovno mesto. Poleg tega pa je te veščine mogoče razviti
in obdržati z dobrim treningom, pronicljivim branjem, opazovanjem in seveda vajo, vajo in še enkrat vajo.
Mehkih veščin nikakor ne gre zanemariti, saj velja:
trde veščine vam bodo prinesle razgovor za zaposlitev, toda
potrebne so mehke veščine, da delo dobite (in obdržite).
— Tjaša Snoj, vodja projektov, kadrovsko-svetovalno podjetje Adecco H.R d.o.o.
¡¦­ê‡•W„™‘’ê—ˆŽ’™„‘ˆ
¹t„‡Œê“’‡ˆ—‘ŒŽº
¢¤­ê„“•Œê¢ª¡¢ê™ês˜…„‘Œ
w’Š’Œê–’‡ˆ’™„‘„
y’Žê„êꓕŒ„™ˆ²ê¥­ê„“•Œêꢪ¡¢­êy’Žê„ê’‡‡„’ê‘„’Š®ê¡¦ê­„“•Œê¢ª¡¢
{ˆŽ’™„‘„ꖈꏄ‹Ž’ꘇˆˆWŒ’ê–Ž˜“Œ‘ˆê‡Œ„Ž’™±êŽŒê•„™Œ„’ꏄ–—‘ˆê“’–’™‘ˆê„Œ–Œ±ê
“•Œ“•„™Œ’ꏄ–—‘Œê“’–’™‘Œê‘„:•—ꌑꊄꓕˆ‡–—„™Œ’ê“•ˆ‡ê–—•’Ž’™‘’ꎒŒ–Œ’­ê
}–ˆê–Ž˜“Œ‘ˆê–’‡ˆ˜ˆ’ê“•Œê“•ˆ‡–—„™Œ—™Œê“’–’™‘Œ‹ê‘„:•—’™ê“Œ–‘ŒêŒ‡ˆˆŽêŒ‘êWŒ™„ê
“•ˆ‡–—„™Œ—ˆ™Ã±ê‘„:•—ꏄ‹Ž’ꇒ‡„—‘’ê“•ˆ‡–—„™Œ’ê—˜‡Œêê™Œ‡ˆ’ê“’–‘ˆ—Ž’±êŽŒêˆê
„•Žˆ—Œ‘OŽ„ê“•ˆ‡–—„™Œ—ˆ™êŒ‡ˆˆê•ˆŽ„‘Œê–“’—íêê
r•Œ—ˆ•Œê„ê’†ˆ‘ˆ™„‘ˆê“’–’™‘Œ‹ê‘„:•—’™®ê
ìꓕˆ‡–—„™Œ—ˆ™ê‘„’Šˆê¢ªê—’:ŽÃ±ê
ìꙌ‡ˆ’ê“•ˆ‡–—„™Œ—ˆ™ê‘„’Šˆê¡ªê—’:ŽÃ±ê
ìꓒ–’™‘’ꌇˆ’ꢪꗒ:ŽÃ±ê
ìꕄŒ–Ž„™’ê—•Š„ꢪꗒ:ŽÃ±ê
ìꈎ’‘’ŒŽ’ꌑꉌ‘„‘†ˆê¡ªê—’:ŽÃ±ê
ìꓒ–’™‘Œê‘„:•—ꎒ—ꌝ‡ˆˆŽê¡ªê—’:ŽÃ±ê
ìꄓŒŽ„—Œ™‘’–—ꡪꗒ:ŽÃ­
}ˆ:ꌑ‰’•„†Œ®êššš­Šˆ„¾†’ˆŠˆ­–Œ±ê’Œ•’„ê“’êˆêÀ“’O—Œ®êꎖˆ‘„­Š’’…ÍŠˆ„¾†’ˆŠˆ­–Œ
wylpr|zp{lêêz}vqvê|z{}hyqhsuvz{±ê
puv}h{p}uvz{êpuêwvkql{uvz{
Andrej Pompe, svetovalec v oglaševalski agenciji
Formitas BBDO in direktor Brand Business School
ENA KLJUČNIH POMANJKLJIVOSTI
VEČINE PODJETNIŠKIH STRATEGIJ
Iz laboratorija
R
eferenčni model inoviranja1, kot se imenuje študija, katere rezultati so bili nedavno objavljeni, je nanizala kar nekaj
pomembnih ugotovitev, ki dajo močno
misliti:
• inovativnost slovenskih podjetij je slabša kot prikazujejo najpogosteje uporabljani statistični kazalci
• rezultati inoviranja so glede na gospodarski potencial nesorazmerno nizki
• pravilno finančno in nefinančno vlaganje spodbuja
ustvarjalnost, kar dokazuje majhna skupina inovacijsko
vodilnih podjetij
• mnogo bolj so inovativni predelovalci kot tisti v
storitvenem sektorju
• za vsak vloženi Evro žanjejo inovacijsko vodilna
podjetja v povprečju 11Eur inovacijskih prihodkov, sledilci pa le 1,7 Eur
• visoko tehnološko podjetja, za razliko od nizko
tehnoloških, slabo obvladajo inovativnost in tako
prinašajo malo k skupnem BDP
• neinovativna predelovalna podjetja in inovacijski
sledilci ustvarijo kar 88,2% vseh prihodkov vseh predelovalcev v Sloveniji (srednji in majhni)
• storitvena podjetja z nižjo vsebnostjo znanja ustvarjajo 75% vseh prihodkov storitvenih podjetij
• storitvena podjetja, ki inovirajo, dobijo povrnjenih
50 Eur prihodkov na vsak vložen Evro.
Vse navedene ugotovitve sprožajo dilemo: kaj sploh
je tisto, kar je za podjetja v Sloveniji pomembno s
stališča konkurenčnosti? Neinovativna podjetja in
tista, ki inovatorjem le sledijo, očitno o inovativnosti
kot konkurenčni prednosti in dolgoročni kompetitivni
strategiji ne razmišljajo oziroma ji dajejo zgolj minoren pomen. Problem je torej v nezadostnem zavedanju
pomena inovativnosti za splošno uspešnost celotnega
gospodarstva v državi kot tudi na mikro nivojih v
branžah in posameznih podjetjih. Vendar se vseskozi
govori o konkurenčnosti. Kje torej v sedanjih težkih
časih in časih, ki prihajajo iskati resnično kompetitivno
strategijo in kako načrtovati bodočo tržno pozicijo, da
bo ta takšna, da nam konkurenca ne bo vseskozi dihala za ovratnik?
Inovativnost kot temeljna strategija prihodnosti
V knjigi Vodnik po marketinški galaksiji2 sem v naslov poglavja zapisal, da pomeni strategija izbor poti do zastavljenega
cilja in da je prava strateška pot tista, ki ustvarja varno
razdaljo od konkurence. Ali metaforično: Tam, kjer se vsi bojujejo z enakim orožjem, bo zmagal tisti, ki ima več streliva,
ali pa tisti, ki bo uporabljal glavo3 (Pompe, Vidic, 2008, str.
171). Uporabljati glavo v sodobnem podjetništvu pa pomeni ubrati dolgoročno najprimernejšo pot. Dolgoročnost naj
bi v osnovi bila najpomembnejša premisa, zaradi katere
smo podjetje ustanovili oz. ga vodimo. Vsak podjetnik naj
bi se oborožil s primernim razmišljanjem o svoji prihodnosti,
kar je razvidno iz naslednjega prikaza:
Prikaz1: Podjetnikovo sito do uspeha
Če je odgovor DA.
Ali so cilji dobro opredeljeni?
Jih sestavlja konkurenčna prednost?
Je ta inovativna?
Ali je izbrana strategija prava?
Smo edini ali redki, ki jo
uporabljamo?
Bo strategijo možno izpeljati?
Imamo finančne, materialne
infrastrukturne in človeške vire?
Če je odgovor NE.
Vir: Prirejeno po The Entrepreneural Venture, Sahlman, Stevenson, Roberts, Bhide, 1999, stran 66
Podjetnik potrebuje odgovore na naslednja temeljna
vprašanja4 (Sahlman, Stevenson, Roberts, Bhide,
1999, str 67):
Ali so cilji jasno postavljeni?
Ali si bo osebno prizadeval na vseh nivojih posla? Ali
ima posel možnost da vzdrži dlje časa? Do kakšne
mere se je pripravljen spopadati s tveganjem? Na tej
prvi stopnji podjetnik povsem jasno razčisti kaj želi
doseči. Tu ga ženejo strasti, ideje in nepopisna volja.
Ali ima pravo strategijo?
Je strategija jasno definirana in razumljiva vsem?
Kakšna je dobičkonosnost posla in kakšni so potenciali rasti? Koliko časa lahko posel vzdrži v definirani
obliki? Kakšno rast lahko realno pričakuje? Omenjena
druga stopnja se osredotoča na ovrednotenje poti za
dosego postavljenega cilja. Tu so potrebni kritičnost,
realističnost, sposobnost sestavljanja različnih scenarijev, ocenjevanje potrebnih virov, tako materialnih,
finančnih kot človeških.
Ali lahko uresniči strategijo?
S kakšnimi viri razpolaga? Kakšna je organizacijska
infrastruktura? Ali je definirana vloga ustanovitelja oz.
vodje podjetja? Tretja stopnja se ukvarja s sposobnostjo
uresničitve cilja s pomočjo izbrane strategije. Tu so potrebni kreativnost, inovativnost, sposobnosti analiziranja in sintetiziranja informacij, pogum, empatija in vztrajnost.
Kot vidimo, je strategija ključna postavka uspešnosti in
dolgoročnosti posla. Strategija, ubrana z namenom,
da bo tržni boj čim bolj uspešen, se spogleduje z
vojaškimi strategijami. Vsem tem pa je skupno le eno:
zmagal bo tisti, ki bo strateško spreten in bo svoje
mišice uporabil tam, kjer ima največ možnosti za
zmago. Kje pa je to? Vsepovsod tam, kjer so tekmeci
najšibkejši ali pa jih sploh ni! (Pompe, Vidic, 2008, str.
171). V Sloveniji je inovativnost podhranjena in tako
zagotovo perspektivna strategija za tiste, ki jo bodo vključili
Inovativnost je danes sestavni
v poslovno kulturo.
Od vseh poti (strategij), ki so
del razvojnih načrtov praktično
na voljo, in teh je v raznih litvseh vlad v Evropski uniji
eraturah omenjenih veliko5,
praktično nobena ne izključuje
uporabe ustvarjalnega in inovacijskega razmišljanja
in delovanja. Vse strategije imajo v sebi vsebine, ki
so lahko takoj konkurenčna prednost. Vsepovsod je
mogoče z ubiranjem drugačnih, novih ali nadgrajenih
rešitev biti v strateški prednosti in biti sposoben generiranja dolgoročnega in stabilnega poslovanja.
Inovativnost je danes sestavni del razvojnih
načrtov praktično vseh vlad v Evropski uniji, da o Združenih državah
Amerike, Japonski, Južni KoVendar se zelo pogosto pozablja,
reji, Kitajski in Indiji ne govorida morajo poslovni procesi imeti
mo. Kako močna konkurenčna
karakter in psihološko vrednost
postavka je to v Nemčiji, eni
od najnaprednejših in razvojno usmerjenih držav na svetu, dokazuje že njeno
desetletno načrtno spodbujanje moderne inovacijske
miselnosti med prebivalci v državi6- najprej z graditvijo
zavedanja, da je Nemška prihodnost odvisna od svoje
lastne pameti, potem zavedanja, da je nemška pamet
1
Referenčni model inoviranja, dr. B.Likar in soavtorji, Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper, Univerza v Ljubljani - Fakulteta za računalništvo
in informatiko, 8.10.2011
2
A.Pompe, F. Vidic, Vodnik po marketinški galaksiji, 2008, GV Založba
3
citat avtorja članka
4
The Entrepreneural Venture, William A. Sahlman, Howard H. Stevenson, Michael J. Roberts, Amar BhidŽ, 1999, stran 67, Harvard Business School, ZDA
5
vključno z osnovno Porterjevo razdelitvijo strategij (1980) na: a) strategijo nizkih
stroškov, b) strategijo diferenciacije produktov in c) strategijo segmentacije
6
http://www.land-der-ideen.de/de
13
v zgodovini bila sposobna
velikih dejanj in končno vse
do aktivnega vključevanja
ustvarjalno in inovativno
razmišljujočih ljudi v graditev prihodnosti s pomočjo
inovacij (že več let vsak dan objavijo eno aktualno inovacijo; ob koncu leta izberejo najboljšo).
80% naših odločitev je namreč
pogojenih s čustvi
Kaj je pomembnejše s stališča
konkurenčnosti?
Da sta partnerska in inovacijska kultura7 (Pompe, 2011,
str. 215) ter miselnost verjetno najpomembnejši način
izhoda iz krize in gradnika ponovne gospodarske
blaginje postaja vse bolj jasno. Še posebej v času ko
klasična miselnost ne daje več želenih rezultatov. Zato
se v nadaljevanju posvetimo najsodobnejšemu načinu
razmišljanja, ki bo pripomogel k večji konkurenčnosti.
Za začetek si postavimo Hamletovsko vprašanje8:
Biti boljši ali Biti drugačen?
'Biti boljši' pomeni vlagati napore na področju produkta in procesov, kar zahteva razvoj in usposobljene
kadre. Kot rezultat naj bi prišli do novih, drugačnih
načinov reševanja porabnikovih problemov. 'Biti
drugačen' pa je povezan z identiteto in drugačno
Prikaz 2: Dilema o tem, kaj je pomembneje s stališča konkurenčnosti
BITI BOLJŠI
BITI DRUGAČEN
Področje
delovanja
Identiteta, komunikacija,
vedenje, stiki
Stalno učenje, razvoj,
prilagajanje tehnologij ...
Stalen
proces
Stalno prilagajanje trgu,
trendom, ...
Nov, drugačen način reševanja
porabnikovih problemov
Rezultat
Nov, drugačen način stopnjevanja
v stik s porabniki
Produkt, procesi, kadri, raziskave
in razvoj
Racionalno
razmišljanje
?
Emocionalno
razmišljanje
Iz laboratorija
Vir: lastni
komunikacijo kar omogoča edinstven način ustvarjanja stikov s porabniki.
Ob tem se postavlja vprašanje: Kje sta vključeni ustvarjalnost, inovativnost? Morali bi biti povsod, saj ustvarjata pogoje za prednostno pozicijo na trgu. Boljši
in drugačni smo lahko rutinsko (nižji stroški zaradi
zmanjševanja števila zaposlenih, opuščanja določenih
storitev, ali pa zniževanja cene …), torej na načine, ki
so že znani, ali pa ustvarjalno, kjer se pod pojmom
'Boljši' znajdejo izumi, inovacije, trendi in ideje, pod
pojmom 'Drugačen' pa trendi, tržne znamke, komunikacije, nastop, dizajn, logistika, prodajni kanali,
vpletanje umetnosti … Priložnosti je torej ogromno,
problem je v tem, da je podjetnikova miselnost prepogosto preveč ozka, podvržena ustaljenim načinom
razmišljanja ter konservativnosti in rutini.
Kje imajo slovenska podjetja priložnost?
Imamo visoko usposobljene kadre in veliko raziskav in razvoja, a tega nismo sposobni skomercializirati9. Torej imamo
kvalitete in smo na nek način že boljši, a problem je v tem,
da nismo drugačni, ko naj bi naše zamisli predstavili, uveljavili in s tem unovčili. Znamo odkrivati in razvijati, šepamo
pa pri prepoznavanju in zaznavanju pravih problemov in
padamo na izpitu uveljavljanja. Uveljavljanje pa pomeni
biti sposoben na strateški poti ponuditi trgu nekaj s čimer
ima ta problem, a doslej zanj še ni našel rešitve10.
Kaj se načrtuje in česa se načrtuje občutno
premalo?
Vsi poslovni načrti, bodisi prodajni ali marketinški pa tudi
kadrovski in razvojni se najpogosteje osredotočajo na
produkt in prodajne poti, stroškovno in cenovno politiko
ter stremijo po ustvarjanju denarja in večje prodaje11.
Lepo in prav. Nič od tega ne sme manjkati, vse mora biti
skrbno načrtovano in predvideno. Vendar se zelo pogosto pozablja, da morajo poslovni procesi imeti karakter
in psihološko vrednost. Če se teh ne vgrajuje v strateške
načrtuje, potem v poslovnih procesih manjka nekaj, kar je
osnova vsakega uspešnega tržnega odnosa: dobavljanje
želenih in pričakovanih vrednot ter občutkov. Vsi ti so posledica obljub, ki jih pošiljamo v tržno areno. Na nivoju obljub se podjetja najpogosteje fokusirajo na uporabnost,
funkcionalnost in materialne koristi, s čimer ni nič narobe,
premalo pa se ob tem pomisli na dejstvo, da so sporočila
usmerjena v ljudi. Ljudje pa smo pretežno emocionalna
bitja in to tudi takrat, ko naj bi prevladoval zgolj razum.
80% naših odločitev je namreč pogojenih s čustvi12. Obljube naj bi torej generirale želene občutke, pričakovane
vrednote in odgovore na mentalne potrebe. Poslovne
odločitve trga bodo tako mnogo bolj v našo korist. Tu
pa se začne večna zgodba o tem kaj je pomembnejše,
ali vrabec v roki ali golob na strehi! Praksa potrjuje, da
golob na strehi. Ta ne bo odletel, če mu bomo obljubili
pravo stvar. Pa še debelejši je od vrabca.
Zaključek
Strategija podjetnika naj bi vključevala čim več ustvarjalnega in inovativnega naboja, ki bo pomagal
podjetje prestaviti na unikatno, konkurenčno čim manj
občutljivo tržno pozicijo. Inovativnost je torej temeljna
sestavina sodobnih strategij in jo je mogoče uporabiti
na popolnoma vseh nivojih posla, tudi tistih najbolj rutinskih
Znamo odkrivati in razvijati,
in zakoličenih. Največ rezerve
šepamo pa pri prepoznavanju in
imajo storitvene dejavnosti, ki
jim inovativna strategija lahko
zaznavanju pravih problemov in
prinese največje izkupičke.
padamo na izpitu uveljavljanja.
Najboljši dokaz poslovnih uspehov na osnovi inovativnosti
so pokazala prodorna manjša podjetja. V Sloveniji
vlada premajhno zavedanje priložnosti, ki jih ponuja
inovacijska kultura ter inoviranje na splošno. Ob tem
pa se tudi tisti, ki sicer inovirajo premalo zavedajo, da
Vsako inovacijo je potrebno opleje potrebno vsako inovacijo
menititi s pomočjo emocionalnih
oplemenititi s pomočjo emokomponent
cionalnih komponent. Zakaj?
Ker te delujejo na odločitve porabnikov na nezavedni ravni (ta pa je glavni vodnik pri
človeških odločitvah, vključno s poslovnimi) in zato, ker je
prav emocionalno komponento najteže kopirati.
7
A.Pompe, Ustvarjalnost in inovativnost, Nujnost sodobnega podjetništva, 2011, stran 215, GEA College
»Biti ali ne biti, to je zdaj vprašanje.«, Hamlet, William Shakespeare, angleški dramatik, 1564 - 1616
Visokošolska izobraženost dosega 98% vrednosti EU in vložki v RR dosegajo 96% vrednosti EU (Referenčni model inoviranja, Univerza na Primorskem - Fakulteta za
management Koper, Univerza v Ljubljani - Fakulteta za računalništvo in informatiko, 8.10.2011
10
Prav opazovanje in zaznavanje pravih tržnih problemov je osnova razmišljanja vsakega inovativno razmišljujočega podjetnika. Več ko je tistih, ki imajo določen problem,
večji je lahko komercialni izplen inovacije, k ta problem rešuje.« je dejal Peter Florjančič, slovenski inovator in izumitelj
11
Cindy Ratzlaff, How to Create Powerful Marketing Messages, 2011, http://articles.businessinsider.com/2011-04-19/strategy/30085881_1_focus-unique-serviceentrepreneurs
12
Philipp Zutt, How Emotions can be managed: Emo, Ratio, Emo-Power-Pingpong, 2011, http://www.xing.com/net/gef/latest-topics-606985/how-emotions-can-bemanaged-emo-ratio-emo-power-pingpong-36147156/HFC
8
9
GEA College – Fakulteta za podjetništvo
Visokošolski študijski program 1. stopnje Podjetništvo
Visokošolski študijski program 1. stopnje Premoženjsko svetovanje
Visokošolski študijski program 1. stopnje Podjetništvo v turizmu
Podiplomski magistrski študijski program Podjetništvo
(2. Bolonjska stopnja)
www.gea-college.si
Informacije o študiju so na voljo na GEA College – Fakulteti za podjetništvo, Lokacija Ljubljana, Dunajska
cesta 156, 1000 Ljubljana, Tel. 01 5881 300, fax: 01 5881 333 e-mail: [email protected]
15
COACHING ZA OSEBNO IN
POSLOVNO ODLIČNOST
»Udejanjam danes za nov jutri.« — Marija Kokelj
Iz laboratorija
P
erformance coaching je odlična rešitev za
vse, ki želite doseči rezultate, o katerih ste
morda sanjali, se spraševali, kako drugim
uspe ali poskušali najti vzvode do lastnih
dosežkov, težko primerljivih s povprečjem,
iz katerega v naših življenjih prepogosto izhajamo. Videti je, da se v zameno za naš trud in izjemno delo
nekaterim drugim posreči narediti čudovite stvari igrivo,
brez pravega naprezanja.
S pomočjo orodij, ki nudijo podporo dejanjem, potrebnih za naše dosežke, razvoj in rezultate, ki naj ne zaostajajo, je življenje smoternejše. Včasih nepričakovano
postane izbrana pot do naših natančno začrtanih
opredeljenih in dobro postavljenih ciljev.
Ravno zavedanje potencialov je primeren način,
kako vstopiti v osebni ali poslovni coaching. In coaching lahko predstavlja novo. Vedno lahko izhajam iz
sebe in vsega, kar nas v življenju podpira. Ko se zares odločim, omogočim procesu (in sebi), da stvari
stečejo. V dani situaciji marsikomu na začetku morda
ni enostavno. Vsaj videti je tako. Pogled na prepreke
in ovire nam ne daje jasne slike o tem, kje se v resnici
nahajamo. Tega bremena se sami le s težavo rešimo.
Vekrat se omenja tako imenovana hoja v krogih ali
začaranih ciklih. Kar hitro se lahko znajdemo v takšni
situaciji tudi sami.
Coachi pri tem lahko odločilno pomagamo. Spoznamo
se na prednosti dejanj za ciljno delovanje ter korake do
tega, ki se za vsakega posameznika razlikujejo. Z visoko stopnjo zaupanja se komunikacijski proces lahko
dobro odvija. Tudi zato postaja v svetu ena vodilnih
dejavnosti v podpornem okolju tako posameznikom,
timom kot v delovanju uspešnih podjetij. Vzpostavlja
načine sprejemljivih možnosti implementiranja novega
v procese delovanja in s tem na merljive rezultate.
Tega si vsi želimo.
Soočanje s spremembami v življenje ne prinese
vedno le pričakovanega in želenega. Gre za to, da
že beseda sama prinaša številna nikoli odgovorjena
vprašanja. Nismo ravno vedno in povsod pripravljeni
na to drugačno. Zakaj že? In to ravno jaz? Težko se
poistovetimo že z narediti nekaj na drugačen način.
Vstop v upravljanje osebnih sprememb pa vzpostavlja
našo neposredno povezavo s številnimi izkušnjami, ki se
jih morda spominjamo iz lastnega življenja ali so nam
bile predstavljene, povedane doma ali v naši socialni
mreži. Naj bi se sprememb kar malo bali. Do njih naj
bi imeli precej rezerviran odnos. Kulturna posebnost
našega okolja predstavlja dobršno oviro soočanja s
situacijami izven polja ugodnosti in udobja, nam dobro poznanega in že preizkušenega.
Na voljo imamo nekaj možnosti. Navadno se ljudje po
osnovni naravi opiramo k najhitrejši rešitvi, ki predstavlja
nespreminjanje. Če je le mogoče, naj se nič kaj dosti ne
spremeni in če že, naj bo to na bolje. To lahko pomeni
lažje življenje, napredovanje, več... In tu imamo številne
omejitve. Prenekatere stranke, ki vstopijo v coaching ne
bi stremenile svoj položaj na delovnem mestu in celo
ne status osebnega delovanja, četudi stvari ne peljejo
v pozitivno, želeno in pričakovano smer. To ni nujno le
pozitivna izkušnja, tudi za coacha. Pogled na potenciale stranke se zdi včasih res zanimiv in nerazumljiv, da
se ne premakne, kljub številnim znanjem, sposobnostim
in morda preteklim dosežkom. Je to res vse, kar stranka
lahko pričakuje od sebe? Je to razlog, da lahko tako živi
tako imenovano svoje življenje?
Na to in številna s tem neposredno povezana
vprašanja ostajajo. Na nas je , da jim najdemo nam
lastne odgovore. Ker mi imamo svoje mnenje in pogled. Vsakdo ima svojo možnost hoditi enako pot, kot
si jo je že dobro preizkusil in deluje. Za zdaj. Ko se
pojavijo novi izzivi, se lahko vprašam po nadaljnih
korakih ter priložnostih, ki mi daje zagon in možnost
preizkusiti sebe na nov način.
Ko se lotim nečesa novega, niti ne morda tako drznega
ali inovativnega, je videti, da sem na neki poti. Moja
okolica me navadno spremlja pozorno z očmi kritikov, nemih opazovalcev in tudi opogumljajočih
členov. Izkazalo se je, da to ni dovolj. Da bo moja
pot smotrnejša, lahko z mehkimi načini dosežem svoj
pristop k želenemu na moj enkraten, edinstven in nep-
onovljiv način. To je pravi Performance.
S coachingom si pomagam prevesiti tehtnico odločitev
na aktivni pol našega življenja. To razumem kot
delovanje za meni lastno življenje. Za prilagajanje
temu, kar mi v zdajšnjem trenutku lahko pomaga zbistriti pot, ki jo ustvarjam in ne le oni, ki jim sledim.
Ravno v procesu osebnega odločanja za nas in z orientacijo okolja, v katerem živim in delam edinstveno definiram
svoj cilj glede na preference, ki jih lahko dam veljavo. Ne
potrebujem biti sledilec, hoditi po poteh, ki so si jih izbirali
drugi. Z vedenjem in dobrim poznavanjem predvsem sebe,
si svojo prihodnost lahko ustvarim po moje.
Pred mano je nov, preprost, čist list. Na meni le, da
ga definiram in iz njega naredim čarobnost svoje pristnosti zase in za vse, ki so z nami kakorkoli povezani.
Lahko ga obogatim z vsem, kar jaz sem, za kar živim
in kar predstavljam. Zavedanje prinaša številne prednosti, nevidne na bežen pogled. Vsi smo eno in hkrati
soustvarjamo enost v vseh. Družbena odgovornost je
tako pri performance coachingu še kako pomembna.
Potrebujemo se zavedati našega vpliva na vse, kar se
dogaja. Tudi nam.
Vemo, da lahko dosežemo še veliko več, kot vemo tukaj
in sedaj. Začetek leta je tudi pravi čas, da to ozavestimo
in vzpostavimo možnosti delovanja tako, kot nam bolje
ustreza. Vsak dan je priložnost, da sledimo bolje temu,
kar v resnici želimo. Naj nam bo to vzpodboda za dobro
delovanje, iskanje odličnosti v komunikaciji in odnosih; za
nas in za boljši jutri.
— Marija Kokelj, Pitea d.o.o.
GEA College – Poslovno izobraževalni center
Management v kulturi
Management v zdravstvu
Usposabljanje za srednji management javnih zdravstvenih zavodov
Priprave na izpit za nacionalno poklicno kvalifikacijo
»Nepremičninski posrednik«
Dopolnilno usposabljanje za nepremičninske posrednike
Upravljanje z nepremičninami
www.gea-college.si
Informacije o usposabljanju in izobraževanju so na voljo na GEA College – PIC d.o.o.,
Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana , tel. 01 5881 300, fax: 01 5881 333 e-mail: [email protected]
17
o
n
gea
vice
Generiranje poslovnih
modelov za podjetje prihodnosti
V začetku meseca decembra je na GEA College – Fakulteti za podjetništvo potekal seminar za
srednješolske učitelje podjetništva.
V globalno gospodarstvo in dinamičen razvoj
današnjega časa prinašata številne porajajoče se inovativne poslovne modele. Nastajajo popolnoma nove
industrije, medtem ko stare propadajo. Nova podjetja
izzivajo stara – marsikatero med njimi se zato trudi obuditi vso svojo inovativnost in razvojni potencial.
Obsegu in hitrosti, s katero inovativni poslovni modeli preoblikujejo in spreminjajo izgled industrij, je skoraj nemogoče slediti. Zelo pomembno, da vpliv tega
izjemnega razvoja dojamejo podjetniki, direktorji, svetovalci in ne nazadnje učitelji in vsi, ki svoje znanje in
izkušnje prenašajo na naslednje generacije. Prav zato
je že danes potrebno razumeti in se metodično soočiti
z izzivom inoviranja poslovnih modelov ter njihove uporabe v praksi.
Na seminarju so se udeleženci seznanili s sledečimi
temami:
•Opredelitev poslovnega modela
•Tehnike za oblikovanje poslovnega modela
•Devet blokov poslovnega modela in primeri
poslovnih modelov znanih podjetij
•Platno poslovnega modela kot orodje za opis,
analizo in oblikovanje poslovnega modela
•Generiranje
poslovne ideje in generiranje
poslovnega modela
Na seminarju je bila predstavljena tudi anketa na temo
»Model merjenja inovativnosti med mladimi«, ki poteka v
okviru vseslovenskega projekta »Program celovitega spodbujanja inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetnosti mladih,
z integracijo v aktivnosti lokalnih skupnosti v letih 2010 –
2012«. V anketi je sodelovalo 640 dijakov, po večini 3. in
4. letnikov, iz 15 slovenskih srednjih šol. Anketni vprašalnik
je vseboval 141 vprašanj v naslednjih sklopih: možni dejavniki inovativnosti mladih, zanimanje za tehniko in znanost, umetnost in ročne spretnosti, družbena aktivnost in
nagnjenost k podjetništvu.
— Ksenja Golob
16. državno tekmovanje
»Mladi podjetnik«
Tekmovanje »Mladi podjetnik« je namenjeno
srednješolcem, ki želijo preizkusiti in razvijati znanje
podjetništva in poslovanja. Njihove naloge zajemajo razvoj lastnih poslovnih zamisli, pisanje poslovnih načrtov ter
njihovo argumentiranje na javnih predstavitvah.
Skupine dijakov izdelajo projektne naloge in na
tekmovanju z multimedijskimi orodji predstavijo lastne
poslovne zamisli – poslovne načrte, ki jih pripravijo
skupaj z mentorji. Namen tekmovanja »Mladi podjetnik« je omogočiti izmenjavo izkušenj, predavateljev,
mentorjev in dijakov, ter še dodatno vzpodbuditi pri
mladih podjetniško žilico in jih usposobiti za prepoznavanje in uresničevanje tržnih priložnosti.
Tekmovanje je tesno povezano z učnimi načrti
ekonomskih predmetov na srednjih šolah. Teorijo,
pridobljeno pri pouku, dijaki povežejo s prakso pri
izdelavi poslovnih načrtov. Pri delu so pod mentorskim
vodstvom učiteljev.
Javna predstavitev je tista, ki mlade vzpodbudi k čim
boljši pripravi na področju javnega nastopanja in multimedijske predstavitve svojih poslovnih idej. Povezanost in
skupno zaključno tekmovanje najboljših pa jim omogoča,
da lahko svoje dosežke primerjajo z drugimi.
Tekmovanja se lahko udeležijo skupine z najmanj
dvema in največ štirimi člani. Skupina dijakov razvije
poslovno zamisel in oblikuje poslovni načrt. Posamezne
srednje šole pripravijo izbor do treh tekmovalnih skupin
za državno tekmovanje, ki ga kot zaključno tekmovanje
organizira GEA College – Fakulteta za podjetništvo.
16. državno tekmovanje »Mladi podjetnik« bo potekalo 24. aprila 2012. Rok za prijave: 5. april 2012, rok za
oddajo nalog: 16. april 2012.
— Ksenja Golob
Zmagovalke lanskega tekmovanja za najboljšo poslovno idejo, Ekonomska šola
Novo mesto
Zmagovalke lanskega tekmovanja za najboljši kratki promo film, Ekonomska
šola Novo mesto
Informacije o študiju in izobraževanju na GEA College
vam bodo na voljo:
10.1.2012 – Peti sejem višjega in visokega šolstva v Ptuju
12.1.2012 – Tretji festival izobraževanja in zaposlovanja v Celju
20. in 21. 1. 2012 – sejem Informativa na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
www.gea-college.si
19
o
n
gea
vice
Z letošnjo jesenjo je
Alumni klub GEA College
– Fakultete za podjetništvo
ponovno oživel. Sprejel je
nove odločitve in poslanstvo,
s katerim želi služiti predvsem
našim članom. Z njimi želi biti
v najboljšem odnosu in jim z
organizacijo vsebinskih dogodkov pomagati za osebno in
poslovno rast.
30. novembra 2011
se je odvil prvi veliki poslovni
dogodek Alumni kluba, kjer
smo se pogovarjali z zelo
uspešnim podjetnikom, enim
najuspešnejših diplomantov
GEA College – Fakultete za
podjetništvo in direktorjem podjetja Evrosad d. o. o.,
Boštjanom Kozoletom. Dogodek je odlično uspel,
oziroma tako, kot smo si zamislili. Organizatorji smo
si želeli številno in po koncu srečanja zadovoljno
občinstvo – izkazalo se je, da z izbranim gostom tega
ni bilo težko doseči. Predavanja se je udeležilo 35
diplomantov, študentov in članov Alumni kluba GEA
College – Fakultete za podjetništvo, kar je odlična
udeležba za prvo srečanje.
Kot smo že v samem začetku udeleženci
srečanja pričakovali, se je pogovor z gostom razvil v izjemno zanimivo debato. Pogovor je tekel
o podjetništvu v splošnem in seveda o razvoju
podjetniške zgodbe našega gosta. Dogodek je
odlično povezoval izr. prof. dr. Jaka Vadnjal. Z namenom spoznavanja in mreženja udeležencev dogodka je le te ob začetku pozval h kratki predstavitvi.
Predstavitev je vključevala tudi informacije, iz katere
generacije GEA študentov izhaja posameznik in kaj
mu je bilo pri študiju najbolj všeč. V nadaljevanju
pogovora z gospodom Kozoletom ni manjkalo napotkov o pomeni podjetnikove angažiranosti za uspeh v poslu in o pomenu njegovih kvalitet, ki jih mora
imeti za uspeh. Veliko pozornosti je pritegnil nasvet,
da si moramo Slovenci več upati in biti bolj pogumni
v poslu. S tem smo se udeleženci seveda strinjali. Prvo
srečanje je pustilo več kot odličen pečat.
— Anže Kogovšek
Alumni klub
Z organizatorjem dogodka, Anžetom
Kogovškom smo opravili kratek intervju
Zakaj sploh Alumni klub GEA?
Alumni klub GEA College je koristna vez
med vsemi generacijami diplomantov Fakultete.
Omogoča širitev poznanstev, pridobivanje
izkušenj in prijateljskih stikov iz podjetniških krogov.
V njem bodo diplomanti našli svoje študijske kolege in starejše diplomante, ki že vrsto let živijo
podjetniško življenje. Izmenjavanje izkušenj in
pomoč med člani je koristna tako na začetku kot
nadaljevanju kariere. Alumni klub GEA College –
Fakultete za podjetništvo pa članom ponuja tudi
možnost vseživljenjskega učenja z udeležbo na
različnih predavanj, konferenc, okroglih miz in
drugih dogodkov, ki jih bomo organizirali. Tako
se lahko člani v svojem delu izpopolnjujejo in s
pomočjo Alumni kluba nabirajo novo znanje ter
se izobražujejo na prijeten način.
Kaj sicer predstavljajo institucijam
v svetu Alumni klubi?
V svetu so Alumni klubi veliko bolj razviti
kot v Sloveniji. Imajo tudi zelo dolgo tradicijo in
so za ljudi zelo pomembni. Predvsem v Ameriki
je članstvo v Alumni klubu zelo zaželjeno. Svojim članom klubi prirejajo zabave, izobraževanja
v obliki predavanj, športne aktivnosti, izlete in
potovanja. Prirejajo tudi večje prireditve, kjer
se člani družijo in spoznavajo. Predstavljajo veliko povezanost diplomantov neke fakultete in s
številnostjo članov povečujejo tudi moč, ugled in
uspešnost njihove »Alma Mater«, kot navadno
imenujejo svoje fakultete.
Kakšni so načrti Alumni kluba
GEA College za prihodnje leto, oziroma
srednjeročni načrti?
Načrti za prihodnje leto so predvsem čim
večje število članov in čim več odličnih dogodkov.
Vsak drugi mesec želimo pripraviti en vrhunski dogodek, na katerem se bodo člani izobraževali in
družili. Nuditi čim več koristnih nasvetov in druge
GEA College – Fakultete za podjetništvo
pomoči našim članom je naš prvi cilj. Verjamemo, da
lahko skupina podjetnikov, ki se vsakodnevno srečuje
z različnimi gospodarskimi izzivi, združi moči in si
med seboj zelo veliko pomaga. Skupina lahko za
razliko od posameznika, na osnovi vseh izkušenj ki
jih ima, oblikuje različna mnenja in rešitve. Vizija kluba pa je, da do leta 2014 postanemo najmočnejša
mreža podjetnikov v Sloveniji, s ciljem mreženja, ustvarjanja novih poslovnih povezav in priložnosti ter
ustvarjanja možnosti za vplivanje na pomembne gospodarske odločitve v Sloveniji.
Zakaj je Alumni klub potreben,
kakšno vlogo ima na GEA College –
Fakulteti za podjetništvo?
Po študiju se diplomanti razpršijo vsak v svojo
smer in le posamezniki uspejo obdržati prijateljske
vezi, stkane tekom študija. Tu nastopi Alumni klub, ki
jih »drži skupaj«, jih spodbuja k povezovanju, izmen-
javi znanj in izkušenj ter pomoči. Tako ima pri nadaljevanju in ustvarjanju kariere posameznik lahko
neko podporo somišljenikov, ki so se že srečali ali
pa se srečujejo, z enakimi izzivi kot on. Seveda pa
so tu še diplomanti, ki so se v svetu podjetništva že
odlično uveljavili. Imajo veliko izkušenj in znanja,
ki jih potem »novopečenim« diplomantom, ki so v
večini zelo motivirani in željni uspeha, lahko ponudijo v obliki koristnih nasvetov iz prakse. Alumni
klub GEA College tako povezuje podjetnike, ljudi
iz slovenskega gospodarstvu, katerim marsikdaj
prav pride dober nasvet, informacija in seveda tudi
poznanstva. Dober podjetnik se zaveda, kako zelo
pomembno je povezovanje – nikdar ne veš, kdaj
se bežno poznanstvo z nekom »odvije« v uspešen
posel! »Združeni« v Alumni klubu GEA College –
Fakultete za podjetništvo bomo ves čas širili svoja
poznanstva, združevali znanje in izkušnje ter tako
gradili svojo moč.
– Majda Gartner
21
o
n
gea
vice
Resita Network
V času od 1. do 3. decembra letos je imela v prostorih GEA College delovno srečanje Resita Network. Gre
za mrežo visokošolskih inštitucij iz vseh držav nekdanje
Jugoslavije, ter iz Romunije, Bolgarije in Albanije, ki se je
prvič srečala leta 2008 v Romunskem mestu Resita, po
katerem je mreža tudi dobila ime. Pobudnik mreže in glavni financer je nemška vladna inštitucija DAAD, katere poslanstvo je prav spodbujanje sodelovanja med nemškimi
in drugimi inštitucijami na področju visokega šolstva. Kot
krovna inštitucija, pooblaščena za izvajanje programa
s strani DAAD je nemška univerza uporabnih študij iz
Wormsa, kjer podjetništvo predava vodja projekta prof.
dr. Michael Graef, ki se je na GEA Collegu mudil ves
teden tudi kot gostujoči predavatelj.
Mreža je v triletnem delovanju organizirala
vrsto kratkih podiplomskih šol podjetništva za študente,
delavnice za pripravo poslovnih načrtov in poslovnih
modelov, več študentskih izmenjav in študijskih obiskov. V
delovanje mreže niso vključeni samo študenti, ampak tudi
pedagogi in raziskovalci. Na rednih letnih srečanjih izmenjujejo izkušnje s področja poučevanja inovativnosti in
podjetnosti, načrtujejo skupen magistrski program s skupno diplomo in se vse bolj lotevajo tudi kupnih raziskovalnih projektov med drugim tudi skupne znanstvene revije. S
strani GEA College – Fakultete za podjetništvo sta bila v
mreži doslej aktivna predvsem mag. Marina Letonja in dr.
Jaka Vadnjal, v manjši meri pa tudi drugi kolegi.
Prav raziskovalno delo je bilo predmet tokratnega srečanja v Ljubljani. Na področju podjetništva
se vse bolj uveljavljajo kvalitativne raziskave, kjer je osnovna enota zajemanja podatkov študija primera (na
primer posameznega podjetja) in ne kot v kvantitativnih
raziskavah anketni vprašalniki s statistično analizo. Študije
primera imajo lahko tako dvojno vlogo: lahko jih uporabimo za raziskovalno in pedagoško delo in z njimi učimo
mnoge teoretične koncepte.
MODES – Projekt vseživljenjskega učenja, ERASMUS strukturne mreže
Mednarodnemu projektu MODES (MODernising higher Education through Soft skills accreditation) se je GEA College – Fakulteta za
podjetništvo pridružila že konec leta 2009. V mreži 16 fakultet poleg koordinatorja, Universita Campus Bio – Medico (CBU) iz Rima, sodeluje tudi
GEA College – Fakulteta za podjetništvo.
Bolonjski sistem ureditve študija po vseh letih zahteva prenovo,
menijo strokovnjaki. Univerze so lahko pri tem glavni in pomemben vir
sprememb in inovacij. Prenova programov naj bo v skladu s potrebami
trga dela, ki pa zahteva od mladih, ki programe zaključijo, poleg strokovnega znanja še vrsto veščin in spretnosti, ki so ključne za uspešno
opravljanje različnih poklicev.
S tem namenom je nastala mreža MODES, katere partnerske
inštitucije vsaka v svoji državi raziskujejo možnosti akreditacije tako
imenovanih mehkih veščin (soft skills) in njihovo uveljavitev v rednih programih fakultet. S pomočjo teh naj bi študenti pridobili vrsto kompetenc,
ki so pri delodajalcih iz dneva v dan bolj zaželene. Na GEA College
– Fakulteti za podjetništvo je že bila izvedena raziskava, katere so te
kompetence in katere med njimi so najpomembnejše.
Na zadnjem sestanku mreže MODES, ki je 20. in 21. oktobra
2011 potekal v Londonu, so partnerji razpravljali o vsebinah priročnika,
ki bo eden od pomembnih rezultatov in hkrati povzetek projekta.
Več o projektu najdete na http://www.modesproject.eu.
— Majda Gartner
Kako inovativni so
slovenski dijaki in kako jih k temu spodbujamo
Projekt »Celovit program spodbujanja inovativnosti,
ustvarjalnosti in podjetnosti mladih, z integracijo v aktivnosti
lokalnih skupnosti v letih 2010 – 2012«, ki ga financirata
Ministrstvo za gospodarstvo in Japti se tako po izvedenih
aktivnostih kot časovno, preveša v drugo polovico.
Šolam sta na voljo le še dve brezplačni delavnici
inovativnosti in podjetnosti za dijake, ki jih praktično po celi
Sloveniji izvaja GEA College – Fakulteta za podjetništvo
v sodelovanju z različnimi zunanjimi izvajalci. Delavnici si
želimo izvajati v Primorju in Zasavju, saj sta to edini regiji,
ki sta še ostali nepokriti.
Vzporedno z aktivnostmi izvajanja brezplačnih
delavnic za dijake in usposabljanjem mentorjev sta
potekali tudi dve raziskavi:
1.Analiza stanja in uporabljenih orodij ter aktivnosti za spodbujanje ustvarjalnosti, inovativnosti in
podjetnosti mladih
2.Merjenje stopnje inovativnosti mladih, vključenih
v slovenski srednješolski sistem
ANALIZA STANJA IN UPORABLJENIH ORODIJ TER
AKTIVNOSTI ZA SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI,
INOVATIVNOSTI IN PODJETNOSTI MLADIH
Analizo je izvajal dolgoletni zunanji sodelavec
GEA College - Fakultete za podjetništvo, mag. Janez
Damjan. Opis oblik, metod in aktivnosti za spodbujanje ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti mladih,
vključenih v slovenski srednješolski sitem, je zasledoval na
treh ravneh:
• na ravni učiteljev strokovnih predmetov
• na ravni šole in izobraževalnih programov
• na ravni nacionalnih projektov in izven šolskih dejavnosti
Čeprav se vse tri ravni dejansko prepletajo, jih je
smiselno obravnavati ločeno, kar prispeva k preglednosti
samih rezultatov analize.
Na prvi so bili analizirani odgovori 255 učiteljev, ki so
odgovorili na vprašanje o načinih spodbujanja podjetniških
kompetenc v razredu in na šoli. Odgovori so bili razvrščeni v
sedem kategorij, od splošnega spodbujanja do zelo aktivnih
oblik učenja. Iz pregleda odgovorov je razvidno, da več kot
tretjina učiteljev uporablja aktivne oblike poučevanja, pri katerih se dijaki tudi praktično preizkusijo v iskanju novih idej in
rešitev ter tako močno spodbuja ustvarjalnost in podjetnost.
Med temi učitelji je statistično pomembno več takšnih, ki so
tudi sami imeli željo postati podjetnik.
Pri pregledu številnih dejavnosti za spodbujanje
ustvarjalnosti in podjetnosti med mladimi, ki jih ponujajo
na šolah, je bilo ugotovljeno, da so med šolami precejšnje
razlike v obsegu ponudbe, še bolj pa v njeni realizaciji.
Po mnenju sogovornikov na šolah ima na obseg ponudbe
zelo velik vpliv vodstvo šole in struktura dijakov, kvaliteta
izvedbe dejavnosti pa je odvisna predvsem od zavzetosti
učiteljev. V splošnem še velja, da je za izražanje ustvarjalnosti več priložnosti za mlade na gimnazijah kot na
strokovnih srednjih šolah.
Pri pregledu različnih virov je bilo moč najti več
kot dvajset različnih projektov na mednarodni, nacionalni
in lokalni ravni, pa tudi prostovoljne pobude za spodbujanje ustvarjalnosti in podjetnosti mladih. Številne so tudi
pobude za vključevanje mladih v prostovoljne in druge
družbene dejavnosti, da bi jim omogočili večjo vključenost
v lokalno skupnost in razvoj ustvarjalnih ter drugih potencialov. Kljub velikemu številu tovrstnih projektov, katerih
glavni namen je spodbujanje podjetnosti in ustvarjalnosti
med mladimi, pa sklepamo iz odgovorov učiteljev, da
zajamejo le manjši del populacije na izbranih šolah.
Udeležba dijakov je večja tam, kjer je močnejši interes
ravnatelja in učiteljev strokovnih predmetov za sodelovanje oz. spodbujanje dijakov k aktivnemu izobraževanju.
V zaključku je avtor Analize poudaril, da spodbujanje ustvarjalnosti in podjetnosti med mladimi ni odvisno
samo od rednih oblik izobraževanja v okviru obveznega
kurikula, temveč od širokega spleta šolskih in izven šolskih
programov in dejavnosti ter ne nazadnje od odnosa do
teh dejavnosti v celotni družbi.
MODEL MERJENJA INOVATIVNOSTI MLADIH,
VKLJUČENI V SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE
Da sta ustvarjalnost in inovativnost neke populacije
karakteristiki, ki ju je zelo težko izmeriti najbrž priča dejstvo,
da tovrstnih raziskav ne v Sloveniji in ne v svetu, praktično
ni. V fazi priprave modela, po katerem je kasneje potekala raziskava, smo izhajali iz vedenja, da obstaja vrsta
raziskav in modelov, ki merijo inovativnost na mikro nivoju,
torej nivoju posameznega podjetja in makro nivoju, torej
nivoju posameznega gospodarstva. Inovacije na makro
nivoju so večinoma razumljene kot tehnološke inovacije, ki
so zaželeno posledice intenzivnih razvojno raziskovalnih
aktivnosti, povezovanja inštitucij znanja in gospodarstva, ter
spodbujanja raziskovalnih dejavnosti s strani vlad tako na
mehke načine (izgradnja fizične in podporne raziskovalne
23
o
n
gea
vice
Kako inovativni so
slovenski dijaki in kako jih k temu spodbujamo
infrastrukture) kot neposrednih finančnih vlaganj v raziskave
in razvoj, tako iz zasebnih kot tudi javnofinančnih virov.
Zato smo kot instrument merjenja inovativnosti
med slovenskimi srednješolci oblikovali kompleksen
vprašalnik, s katerim smo zajeli (in še zajemamo) informacije o spremenljivkah, ki smo jih definirali kot ključne za
razvoj inovativnosti med mladimi v starosti od 14 do 18
let. Definirali in analizirali smo naslednje spremenljivke:
1. Osebnostne lastnosti
2. Zgodnje otroštvo
3. Družina in vzgoja
4. Prostočasne aktivnosti
5. Prijatelji
6. Šola
7. Uporaba IKT
8. Vzorniki
Stopnjo inovativnosti mladih smo na področju
zanimanja za tehniko in znanost merili na štirih področjih,
ki smo jih razdelili v podpodročja:
1. Tehnika in znanost (pri nakupu tehničnih izdelkov
mladi prisegajo na design, večine povezovanje znaj s
prakso ne zanima preveč, nekateri radi sodelujejo pri
manjših domačih popravilih, manjšina razstavi kakšen
predmet z namenom spoznavanja njegovega delovanja, veliko jih razmišlja o izboljšavah predmetov ki jih
uporabljajo, veliko se sami ukvarjajo z odpravo težav z
računalniki, uporaba tehnologije pri plačevanju računov
in položnic je le občasna)
2. Umetnost in ročne spretnosti (Večina lastne ročne
spretnosti ocenjuje kot dobre, vendar ne želi preskušati
novih materialov pri ustvarjanju. Mladostniki imajo
negativen odnos do likovnega izražanja in tudi pisno
izražanje jim ni blizu. Vsi radi fotografirajo, najpogosteje
kar z mobilnim telefonom. Fotografij ne spreminjajo, pač
pa jih uporabijo take, kot so jih posneli. Večina jih meni,
da so razvili svoj stil oblačenja, vendar le s kombinacijami
konfekcijskih oblačil. Celo med dekleti je odstotek teh, ki
same izdelajo ali predelajo oblačilo, zelo nizek.)
3. Družbena aktivnost (32% ni izrazilo navdušenja
nad javnim nastopanjem, udobneje se počutijo v množici.
Težko izražajo lastna stališča. Nekateri posamezniki imajo izkušnje z organizacijo dogodkov. Skoraj vsi razumejo
pomen humanitarnih aktivnosti in jih večina pri njih tudi
občasno sodeluje. Le posamezniki – 4% - pripadajo neki
religiji in se v obrede redno vključujejo. Sejmi, razstave,
muzeji, galerije niso priljubljeni načini širjenja obzorij
mladostnikov. Zelo močan pa je vpliv interneta – prek
njega se uči in raziskuje področja, ki jih zanimajo, kar
49% anketiranih mladih.)
4. Nagnjenost k podjetništvu (Želja postati podjetnik
je večja pri dijakih tehničnih šol, pri ekonomskih tehnikih
in dijakih ekonomskih gimnazij. Nižja pa pri dijakih v programih splošnih in tehničnih gimnazij ter na pedagoških
in zdravstvenih šolah. Najvišji delež med tistimi, ki želijo
postati podjetniki je med dijaki elektro, strojnih, gradbenih
in drugih tehničnih šol čeprav nimajo nobenega predmeta
o podjetništvu in poslovanju. Pomembna je podjetniška
izkušnja v družini ali bližnjem okolju dijaka. Na odnos dijakov do podjetništva ne vpliva stopnja izobrazbe staršev.
Med fanti je 58% takšnih, ki želijo postati podjetniki med
dekleti pa 43%. Tiste, ki želijo postati podjetniki bolj zanimajo: telesna vzgoja, gospodarsko poslovanje, informatika, tehnična vzgoja. Ti izražajo tudi interes za film, popularno glasbo, šport, modo, računalništvo, znanost, tehniko,
politiko in manjšega za umetnost. Ostalim se zdijo bolj zanimivi predmeti psihologija, biologija, umetnostna vzgoja,
slovenščina. Interes za varovanje okolja ni povezan z željo
po podjetništvu. Med vzroki odločitve za podjetništvo izstopata dva dejavnika - Visoka plača in Ugled v družbi. Materializem se v naši raziskavi kaže kot pomemben dejavnik
pri odločanju za podjetništvo. Na mnenje dijakov v zvezi
s podjetništvom imajo velik vpliv mediji – televizija bolj kot
internet. Ta vpliv je primerljiv z vplivom vrstnikov in učiteljev.
Daleč najpomembnejši je pa vpliv staršev.
Področje uvajanja vsebin ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti v slovenski šolski sistem je naloga, ki
jo je nemogoče uresničiti brez celovitih rešitev na nacionalni ravni. Dosedanje izkušnje so nam pokazale le nekaj
usmeritev, ki se jih kaže pri tem v bodoče držati – ob podpori in ustrezni strategiji na nacionalnem nivoju zagotoviti
stalno usposabljanje ravnateljev in učiteljev, ki mladih ne
bodo skušali „vkalupiti”, pač pa bodo odprti za nove metode dela v razredih in nova orodja za spodbujanje inovativnosti mladih. Pri povečanju stopnje inovativnosti mladih
pa igra ključno vlogo še ožje in širše okolje z vsemi svojimi
spodbudami in omejitvami.
— Majda Gartner
Viri:
1. Mag. J. Bernik: Model merjenja inovativnosti mladih (Delovno gradivo, Usposabljanje mentorjev srednjih šol, december 2011)
2. Mag. J. Damjan: Načini spodbujanja ustvarjalnosti in podjetnosti med mladimi v srednjih šolah (Raziskovalno poročilo, oktober 2011)
3. Izr.prof.dr. J.Vadnjal s sodelavci: Model merjenja stopnje inovativnosti mladih,
vključenih v srednješolsko izobraževanje (november 2010)
4. Mag. F.Vidic. izr.prof.dr. J. Vadnjal, mag. M. Letonja, M. Gartner: Osnutek
dolgoročnega trajnostnega modela za usposabljanje na področju ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti mladih, vključenih v slovenski srednješolski sistem
(november 2011)
Ali slovenski podjetniki potrebujejo
usposabljanja na področju inovativnosti?
Evropski projekt InnoCREATIVE, ki poteka v okviru programa vseživljenjskega učenja Leonardo Da Vinci – transfer
inovacij, prinaša prve rezultate. Oblikovan je logotip
projekta in spletna stran, ki je trenutno dostopna samo
za partnerje v projektu in jo s skupnimi močmi urejamo
za vse zainteresirane bralce. Zanjo boste našli povezavo
tudi na straneh http://gea-college.si.
Po metodologiji, ki so jo pripravili strokovnjaki italijanskega partnerja Meta Group, so v Italiji, Sloveniji in na
Mađarskem potekale raziskave o potrebah na trgu.
Poročila partnerjev iz posameznih držav so bila predstavljena na drugem mednarodnem sestanku projektne
skupine v Ljubljani, 24. in 25. novembra 2011. Gostiteljica je bila GEA College – Fakulteta za podjetništvo.
Na osnovi vprašalnika smo med podjetji naredili analizo
o potrebah po usposabljanju na področju spodbujanja
inovativnosti in managementa inovacij.
V mini raziskavo smo v Sloveniji vključili 27 podjetij,
ki poslujejo vsaj eno leto in imajo vsaj tri zaposlene.
Zaradi pomanjkljivosti v odgovorih smo v analizi lahko
upoštevali 24 vprašalnikov. Med anketiranimi je večina
podjetij (72%), katerih lastniki so podjetniki prvič, oziroma imajo eno podjetje. Kar 32 % ustanovitvam podjetij
je botrovala nuja, potreba po zagotavljanju eksistence in
materialne varnosti. Ostala podjetja so nastala z novimi
priložnostmi na trgu, kot posledica ponudbe novih proizvodov/storitev, oziroma kot posledica novih idej ustanoviteljev. Prevladujejo podjetja, stara med enim in tremi leti
(58,33%). Večina podjetnikov ima višje, visokošolsko ali
univerzitetno izobrazbo (50%). Visoka sta tudi deleža
magisterijev in doktoratov (skupaj 33,4 %). Podjetja
pretežno ponujajo storitve (67%), 8 % pa se jih ukvarja z
znanostjo. Izobrazbena struktura zaposlenih je odlična,
saj ima več kot 50% zaposlenih vsaj višješolsko diplomo.
Večina deluje na slovenskem trgu (41,67 %), enak delež
pa jih prodaja na evropskem in svetovnem trgu skupaj.
Med svojimi glavnimi konkurenčnimi prednostmi podjetja
navajajo vlaganja v raziskave in razvoj (30%), drugi pripisujejo uspešnost kreativnosti in inovativnosti (16%), tretji
boljšemu in drugačnemu trženju (16%), manj pa projektnemu managementu in delu z ljudmi (po 8%).
Podjetja imajo v splošnem pozitiven odnos do
izobraževanja, saj se kar 80% anketiranih podjetnikov
in njihovih zaposlenih permanentno izobražuje. Najbolj zaželena oblika dela na seminarjih je delavnica –
kombinacija teorije s prakso, ki omogoča udeležencem
takojšnje preskušanje osvojenega znanja na primerih.
Najpogostejše teme usposabljanj so marketing in prodaja (20 %) ter management in vodenje (17 %), medtem
ko je usposabljanje na področju inovativnosti skupaj s
podjetniškimi temami na tretjem mestu (13%).
Preseneča podatek, da kljub oteženim gospodarskim
pogojem in marsikje upadom poslovnih rezultatov, večina
načrtuje usposabljanja še vnaprej (72%), pri čemer bo
večina pozornosti namenjena prodajno – marketinškim
vsebinam. Le tem sledijo vsebine inovativnosti, kar izraža
potrebo slovenskega trga po usposabljanjih na inovativno/kreativnem področju.
— Majda Gartner
m„Ž˜—ˆ—„Ꝅꓒ‡ˆ—‘ŒO—™’
25
o
n
gea
vice
ERASMUS izmenjave na
GEA College – Fakulteti za podjetništvo
Evropski program Erasmus, katerega udeleženka je
tudi GEA College – Fakulteta za podjetništvo, ne omogoča
izmenjav le študentom, pač pa tudi pedagoškemu osebju
in administraciji. Le te so pomembne z vidika pridobivanja novih pogledov na pedagoški proces v lastni inštituciji,
pridobivanje novih izkušenj, kompetenc in znanj ter ne
nazadnje osebno in profesionalno rast vseh udeleženih.
Tako smo v začetku novembra na GEA College –
Fakulteti za podjetništvo gostili predavatelja Oladipa Olagunoye, ki prihaja s Poljske in je predavatelj na področju
managementa na tamkajšnjih Skarbek Universiyt Warshaw in Warshaw International College. Našim študentom
je predaval pri predmetu Osnove managementa.
Predavanja tujih predavateljev so svojevrsten izziv
tudi za študente, saj s tem bogatijo svoje jezikovne kompetence in hkrati strokovno znanje.
Why did you choose GEA College for a visit?
I chose GEA because of is core, Entrepreneurship,
which is my area of interest.
Z gostujočim predavateljem smo opravili kratek intervju:
Is this your first visit of Slovenia? Do you
like it?
Yes, it's my first visit and I love the country. People are
very welcoming. All of them, from the airport employees,
taxi driver, the receptionist at the hotel were all bunch of
nice and happy people. Including you Mrs Majda!
It was a wonderful experience and would like to visit
Slovenia again.
— Majda Gartner
What was the main purpose of your visit?
My main purpose of visit was based on Teaching mobility under the Lifelong Learning Program -The
Erasmus Program.
You've been lecturing to students of GEA
College – Faculty of Entrepreneurship. Can you
notice any differences from students in your
country?
Although I have been delivering lectures in a dynamic
and multicultural environment GEA students are unique,
unassuming, reserved and intelligent.
Did students and our Faculty fulfilled your
expectations?
Yes, 75% of the student has a knack for Entrepreneurship and are goal oriented.
Informativni dnevi na
GEA College – Fakulteti za
podjetništvo
10. februar 2012 ob 10. in 15. uri
11. februar 2012 ob 10 uri
(na lokaciji Ljubljana, Dunajska cesta 156,
Ljubljana, stavba WTC, etaža A)
www.gea-college.si
Mednarodno uveljavljanje
K mednarodni prepoznavnosti in uveljavitvi neke
inštitucije lahko zelo veliko pripomorejo različne izmenjave študentov in profesorjev, obiski konferenc in posvetov.
Letošnje leto se je naši sodelavki izr.prof.dr. Ajdi Fošner ponudila priložnost, da postane somentorica študentki doktorskega študija na Ege University vTurčiji, Nihan Baydar.
Nihan je med 7. in 11. novembrom 2011 prišla v Slovenijo na študijski obisk. »We understand each other very
well from the first beggining,« nam je zaupala sogovornica,
katero je naša predavateljica prvič srečala ob obisku njene
mentorice dr. Nurcan Argac na EGE University.
» I am very happy to have Ajda for co-menthor. She
has great knowledge and she is very supportive. I learned
a lot during this week and together we manage to finish a
lot of work.« Dodala je še, da zaradi obilice dela, ki sta
si ga z mentorico naložili, sicer ni obiskala nobenega od
znanih slovenskih krajev. Je pa imela priložnost spoznavati
našo deželo na vožnjah iz Maribora v Ljubljano, saj sta
mlada mentorica in študentka celo ta čas izkoriščali za
delo. Tokratnemu delovnemu obisku bo zagotovo sledil tudi
počitniški obisk Slovenije, pravi Nihan: »I like your country
and I am planing to visit it again. Just for pleasure. But first I
have to finish my PhD.«
— Majda Gartner
GEA College – Center višjih šol
Višješolski študijski program EKONOMIST
Višješolski študijski program POSLOVNI SEKRETAR
www.gea-college.si
Informacije o študiju so na voljo na GEA College – Centru višjih šol, Dunajska cesta 156, 1000
Ljubljana Tel. 01 5881 300, fax: 01 5881 333 e-mail: [email protected]
27
w•Œ‹’‡‘’–—ê“•Œ“„‡„ê“’‡ˆ—‘Œ·
}–ˆê’ê‘„OŒ‹êO—˜‡Œ–ŽŒ‹ê“•’Š•„Œ‹ê–Œê“•ˆ…ˆ•Œ—ˆê‘„
ššš­Šˆ„¾†’ˆŠˆ­–Œ