Študij podjetništva - naložba v znanje, ki se večkrat povrne
Št. 8, maj 2011 ISSN 1855-5926 Študij podjetništva naložba v znanje, ki se večkrat povrne Za vodenje z navdihom. Posebna ponudba za študente: • Polletna naročnina (9 številk) s 40 % popustom za 58,59 EUR prihranite 39,06 EUR • Letna naročnina (17 številk) s 50 % popustom za 92,23 EUR prihranite 92,22 EUR 080 15 80 • www.finance.si/manager-narocam • narocnine@finance.si 4 6 8 9 Podjetniška svoboda Podjetništvo je način življenja V središču Magistrski študij podjetništva Visokošolski študijski program 1. stopnje Podjetništva v angleškem jeziku GEA College – Fakulteta za podjetništvo gostila predavatelje iz Velike Britanije 11 Uspešna študentska zgodba GEA College je za podjetnika dobra izbira 15 16 18 Drugi zorni kot Vseživljenjsko učenje pridobiva na pomenu Ko na zaposlitvenem razgovoru sprašujete vi Po podjetniške izkušnje v tujino 20 26 28 33 34 36 37 Iz laboratorija Procesni model trženja na osnovi odnosov (2. del) Kultura – nevidni dejavnik poslovnega uspeha GEA Novice 15. Državno tekmovanje »Mladi podjetnik« Spodbujanje inovativnosti in podjetništva v srednjih šolah Projekt M-ASTRA…. Kaj je to? Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske podal pobudo za vzpostavitev živega laboratorija »FIN LLAB« Knjigoljub Ustvarjalnost in inovativnost – nujnost sodobnega podjetništva Časopis družb GEA College V Peter Uhan KAZALO eliko je razprav na temo vrednot v družbi, predvsem moralnih, in tudi vrednot povezanih s študijem. Mnogi se s slednjim v zvezi sprašujejo ali je to le instrumentalna vrednota, ki služi k prikrivanju socialnih zagat in starševskih pričakovanj v zvezi s finančno preskrbljenostjo. A nas so bolj zanimali motivacijski vidiki študentov GEA College-Fakultete za podjetništvo za odločanje o študiju podjetništva v povezavi z individualnimi in/ali kolektivnimi vrednotami, pri čemer bi lahko opredelili motivacijska področja, kot so: storilnost, varnost, samousmerjanje, socialna moč in zrelost. Na osnovi raziskave, ki je bila izvedena med našimi študenti ter diplomanti naše šole je videti, da so terminalne vrednote, ki predstavljajo zaželena končna stanja, kot: družinska varnost, svoboda, sreča in zrela ljubezen, ter instrumentalne, kot: iskrenost, urejenost, širokosrčnost, vedrost in prizadevnost, najbolj zaželene oz. uresničene. Na študentskih forumih zasledimo razprave o znanju kot vrednoti ter o razlikah med fakultetami, ki so usmerjene k propozicionalnem znanju, kot znanju o poznavanju dejstev, ter dispozicijskem znanju pri katerem so poudarjene veščine, spretnosti in zmožnosti. Na naši šoli poudarjamo znanja ter sposobnosti za uspešno podjetniško delovanje v sodobnem poslovnem okolju. Izobraževanje je usmerjeno v obvladovanje poslovnih veščin in v razvoj osebnostnih lastnosti posameznika, ki zagotavljajo uspeh. Lahko ocenim, da so naši študentje zrele osebnosti, ki vedo zakaj so se odločili za podjetniški študij na naši šoli. Z letošnjim letom smo začeli intenzivirati aktivnosti na področju mednarodnih dejavnosti od gostovanja tujih predavateljev in strokovnjakov ter raziskovalcev in z oživljanjem mednarodne skupine študentov. Na ta način bodo študentje lažje spoznavali mednarodno okolje, sledili novim praktičnim izkušnjam in akademskim dognanjem in se bolj kritično analitično udeleževali podjetniških razprav ter nadgrajena znanja prenašali v prakso. doc. dr. Alenka Temeljotov - Salaj dekanja GEA College - Fakultete za podjetništvo Glavna in odgovorna urednica: Majda Gartner Fotografija na naslovnici: Arhiv intervjuvanca Uredniški odbor: Andrej Baričič, izr. prof. dr. Ajda Fošner, Majda Gartner e-pošta: [email protected] Fotografije: arhiv GEA College, arhiv intervjuvancev, Arhiv Adecco, Shutterstock Izdajatelj: GEA College – Fakulteta za podjetništvo Dunajska 156 1000 Ljubljana Oglasno trženje: Majda Gartner e-pošta: [email protected] Št. 8, maj 2011 Oblikovanje in prelom: Nina Blažko Lektoriranje: Majda Gartner Tisk: Repovž d.o.o. Naklada: 2.500 izvodov Vse pravice so pridržane. 3 Marko Cevc, lastnik podjetja IXTLAN FORUM d.o.o. PODJETNIŠTVO JE NAČIN ŽIVLJENJA Marko Cevc, lastnik podjetja IXTLAN FORUM d.o.o., katerega vodilo sta tradicija in kakovost v opravljanju storitev za svoje naročnike in razvoju programske opreme zanje. Podjetje je član inkubatorja GEA College. Podjetniška svoboda S čim se ukvarja vaše podjetje in kako ste prišli do ideje? Družba Ixtlan Forum d.o.o. nudi rešitve v zvezi z lastništvom delniških družb in interaktivnih glasovalnih sistemov. Glavna dejavnost družbe je tehnična izvedba skupščin delničarjev, kjer našim strankam nudimo celovito storitev, od svetovanja pri pripravi skupščin, izdelave terminskega načrta, vseh potrebnih dokumentov, vmesnih poročil, pripravo podatkov, organizacije informacijskega sistema do sklepnega dejanja – izvedbe skupščine delničarjev delniške družbe. Pri izvedbi glasovanja smo uvedli inovativen sistem, s katerim lahko udeleženci glasujejo z brezžičnim glasovalnim sistemom, ki omogoča hitro, zanesljivo in enostavno glasovanje. Le to je zaščiteno pred elektromagnetnimi motnjami in lahko podpira tudi največje dvorane. Naši strokovnjaki so doslej izpeljali že preko 600 skupščin skoraj vsem največjim družbam v Sloveniji. Z nami lahko stranke pozabijo na izpostavljanje, negotov- osti in skrbi, ki so reden spremljevalec organizacije skupščin. Pokrivamo tudi ostala področja delovanja delniških družb. Delniška knjiga podpira pregled lastništva podjetja, avtomatično sprejemanje podatkov in ažuriranje preko KDD-ja in izdelavo poročil, ki jih družba potrebuje. Področje Dividenda pa omogoča enostaven in hiter postopek izračuna in izplačila dividend, ki našim strankam prihrani veliko ročnega dela. Kako je okolica (domači, prijatelji) gledala na vašo odločitev? So vas podpirali? S podjetništvom v taki ali drugačni obliki se ukvarjam že od srednje šole naprej. Sčasoma to postane način življenja in si kaj drugega težko predstavljam. Velika večina podjetij ima težave z zagonskim kapitalom. Kako je začeti nov podjem? Vsak projekt na začetku potrebuje ogromno zanosa, energije in časa, da uspe. Velik problem pa je tudi iz enkratnega projekta razviti podjetje, ki dolgoročno zagotavlja prihodke in stabilno poslovanje. Sama stroka, v kateri poslujete zahteva stalno izpopolnjevanje znanja. Kakšen pa je vaš osebni odnos do znanja? Znanje je potrebno nenehno dopolnjevati. Na vseh, ne samo strokovnih področjih. Zelo pomembno je, poleg pridobivanja novega znanja,tudi obnavljanje že pridobljenega znanja. Če bi morali pri svojem poslu dati na tehtnico vaše ekspertno znanje in poslovne veščine – katero je bolj pomembno? Menim, da eno brez drugega ne gre. V fazi razvoja oziroma kreiranja produkta ali ideje je gotovo pomembnejše prvo. V fazi plasiranja na trg pa drugo. V kolikor ni prisotno oboje, projekt in kasneje podjetje ne bo uspešno. je najpomembnejša verjetnost, da bo projekt uspel, ustvarjal dodano vrednost, ustvarjal delovna mesta in prinašal dobiček in rast na dolgi rok. Poleg tega nudite tudi nekaj svetovalnih storitev in ostalih vrst sodelovanja, ki jih bomo v fazi razvoja projekta gotovo koristili. Za konec morda še vaš nasvet tistim, ki razmišljajo o vstopu na samostojno podjetniško pot? Če menite, da ste lahko uspešni, ne razmišljajte preveč. Hvala za misli, znanje in nasvete, ki jih delite z našimi bralci. Želim vam še veliko uspehov! – Majda Gartner Kako danes, v zaostrenih tržnih pogojih ohranjate konkurenčnost? Ste bolj inovativni, hitreje uvajate spremembe? Imamo storitev - tehnično izvedbo skupščin izpiljeno do najmanjše podrobnosti - in zelo bogate izkušnje pri izvedbi. Vendar je to le osnovni pogoj. Bistven je stalen stik s strankami, posluh za vse njihove želje, svetovanje pri izvedbi itd. Skratka, celostna rešitev prilagojena vsaki posamezni stranki. Menite, da država dovolj spodbuja visoko tehnološka in visoko inovativna podjetja? Težko ocenjujem, ker ne vem, kako so tovrstne spodbude urejene v drugih državah. Menim pa, da je inovativnost kot taka premalo cenjena v celotni družbi. Promotorji inovativnosti so družbe same ali mediji, država pa gotovo ne nudi dovolj spodbud. Potrebno bi bilo načrtno spodbujati zavedanje vseh o pomembnosti inovacij za posamezno družbo ali sredino. Pred kratkim ste vstopili v naš inkubator na GEA College. Dosedanje članstvo izpolnjuje vaša pričakovanja in kaj bi si želeli kot član vnaprej? Na vsak način. Dosedanje sodelovanje z vami je zelo odzivno in kvalitetno, za kar se vam zahvaljujem. Zakaj ste izbrali prav naš inkubator, saj je znano, da nekateri drugi subjekti podpornega podjetniškega okolja razpolagajo z več kapacitetami in drugačno ponudbo, ki je bolj naklonjena vaši panogi? V novem podjetju razvijamo nov produkt, s katerim tudi kandidiramo na razpisu P2 2011 Podjetniškega sklada za pridobitev sredstev. Za vaš inkubator sem se odločil, ker je vam, podobno kot podjetnikom, bistvena vrednota ocena uspešnosti in izvedljivosti projekta. Inovativnost pri tem je seveda pomembna, vendar pri odločitvi investirati v nov produkt oziroma idejo 5 MAGISTRSKI ŠTUDIJ PODJETNIŠTVA Naložba v študij, ki se večkrat povrne P odjetnik, podjeten, podjetništvo, podjetje itd. so besede, ki jih uporabljamo vse pogosteje. V času zaostrenih tržnih razmer in gospodarske krize pa se podjetništvo omenja kot ključni faktor rasti nacionalnih gospodarstev, vlaganje v podjetništvo pa skorajda edina prava strategija izhodov iz krize. Za mlade in manj mlade podjetništvo vse pogosteje pomeni tudi samozaposlitev in eksistenco, graditev poklicne kariere, neodvisnost in ne nazadnje profesionalni uspeh, ki si ga želi sleherni posameznik. Se podjetnik rodi, ali je mogoče podjetnika enostavno vzgojiti? Izkušnje iz življenja nam kažejo, da ne le pri podjetništvu, pač pa tudi povsod drugod, samo talent in prirojene sposobnost za neko stvar niso dovolj. Marsikateri, danes uspešen podjetnik bo potrdil, da za uspeh in vsakodnevno soočanje s poslovnim izzivi in priložnostmi potrebuje predvsem veliko znanja in veščin. Pa ne le to. Pridobljeno znanje je treba podkrepiti z izkušnjami v praksi in ga vedno znova in znova nadgrajevati in dopolnjevati. Spoznanje, da je investicija v znanje tista z najvišjimi donosi, je pomembno za vse željne uspehov. Na GEA College – Fakulteti za podjetništvo boste pridobili znanja in razvili sposobnosti za uspešno podjetniško delovanje v sodobnem poslovnem okolju. Učni proces je še zlasti na podiplomski stopnji usmerjen v obvladovanje veščin in razvoj osebnostnih lastnosti posameznika, ki so ključne za uspeh. V študijskem letu 2011/2012 na GEA College – Fakulteti za podjetništvo vpisujemo na Magistrski program podjetništvo: RAZPIS ZA VPIS V PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE 1. Magistrski študijski program Podjetništvo V središču Senat GEA College - Fakultete za podjetništvo je dne 3.2.2011 , na seji 2011-2 sprejel razpis za vpis v študijski program 2. stopnje magistrski program Podjetništvo za študijsko leto 2011/2012. Informativni mesti: - Piran: Kidričevo nabrežje 2, (Palača Trevisini) - Ljubljana: Dunajska 156, (WTC – medetaža A) Kraj izvajanja študija: Piran, Ljubljana, Maribor Strokovni naslov: magister/magistrica poslovnih ved Trajanje študija: dve leti Vpisni pogoji za vpis v 1. letnik: V študijski program 2. stopnje magistrski program »Podjetništvo« se lahko vpiše: a) Kdor je končal študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: družbene vede (ekonomija), poslovne in upravne vede (poslovanje, podjetništvo, management, trženje, finance, bančništvo, računovodstvo in sorodna strokovna področja) in dosegel najmanj 180 KT. b) Kdor je končal študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, ki niso zajeta v prejšnjem odstavku, in dosegel najmanj 180 KT. Študent mora opraviti diferencialna izpita v obsegu 16 kreditnih točk (Podjetništvo 7 KT in Osnove managementa 9 KT). Vpis v 2. letnik po Merilih za prehode: c) Kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe in dosegel najmanj 240 KT iz ustreznih strokovnih področij: družbene vede (ekonomija), poslovne in upravne vede (poslovanje, podjetništvo, management, trženje, finance, bančništvo, računovodstvo in sorodne vede) ali iz drugih strokovnih področij, se praviloma priznajo študijske obveznosti v obsegu do 60 KT. Priznane študijske obveznosti določi pristojna komisija GEA College - Fakultete za podjetništvo na podlagi individualne vloge kandidata. d) Diplomantom specialističnega študija podjetništva GEA College - Visoke šole za podjetništvo se prizna 60 KT in se vpišejo v drugi letnik. e) Diplomantom specialističnega študija iz ustreznih in iz drugih strokovnih področij se praviloma priznajo študijske obveznosti v obsegu do 60 KT. Priznane študijske obveznosti določi pristojna komisija GEA College - Fakultete za podjetništvo na podlagi individualne vloge kandidata. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati/ke izbrani glede na: - povprečno oceno študija 1. stopnje 70 % - ocena diplomskega dela 30 % Vpisna mesta 2. stopnja – magistrski program Podjetništvo Izredni 1. letnik Izredni 2. letnik Piran 40 20 Ljubljana 40 20 Maribor 30 15 Program bomo na posamezni lokaciji izvajali v kolikor se bo vpisalo najmanj 20 kandidatov. Razpisani smeri (pri vpisu kandidat izbere eno izmed smeri): 1. Strateški vidiki podjetništva 2. Management v podjetništvu Posamezna razpisana študijska smer magistrskega študija se izvaja pod pogojem, da je na smeri vpisanih več kot 10 kandidatov. V primeru, da študentje izrazijo zanimanje za več smeri, ni pa dovolj kandidatov, se izvaja smer za katero je prijavljenih dovolj kandidatov. Rok za prijavo: 1. prijavni rok: 01.03. - 30.06.2011 (e-prijava na spletni strani GEA College-FP http://www.gea-college.si , ki jo kandidati izpolnijo in podpisano pošljejo po pošti ali osebno prinesejo na GEA College-FP Ljubljana) 2. prijavni rok: 01.07. – 26.08.2011 oziroma do zasedbe vpisnih mest (e-prijava na spletni strani GEA College-FP http://www.gea-college.si , ki jo kandidati izpolnijo in podpisano pošljejo po pošti ali osebno prinesejo na GEA College-FP Ljubljana). Vpis: Točni datumi vpisov bodo objavljeni po zaključku 1. in 2. prijavnega roka. Kandidati bodo na podlagi poslane oz. oddane prijavnice prejeli vabilo na vpis po pošti. Vsa podrobnejša pojasnila o poteku in stroških podiplomskega študija dobijo kandidati na spletni strani šole http://www.gea-college.si in v referatu za podiplomski študij GEA College - Fakultete za podjetništvo, Dunajska 156, Ljubljana, tel. 01/5881300, 01/5881 – 327 ali na elektronskem naslovu [email protected] Tanja Rihtaršič, Vodja programa privatnih blagovnih znamk Tosama d.d. Za študij sem se odločil, ker sem želel poglobiti "Magistrski študij poslovnih ved na GEA College - Fakulteti za podjetništvo mi je bil pisan na kožo. Študij temelji na znanju, ki je usmerjeno v praktično reševanje izzivov v podjetništvu. Izjemno prijetno sem bila presenečena, da je podiplomski študij na Fakulteti za podjetništvo usmerjen na aktivno sodelovanje profesorjev s študenti. Moram reči, da so mi odlični predavatelji pomagali v življenju narediti korak naprej. Študij temelji na povezovanju teorije s prakso, veliko je učenja s pomočjo študijskih primerov. Metode dela spodbujajo vsakega posameznika h kritičnemu razmišljanju in izražanju le tega, tudi z javnim nastopanjem. Velik poudarek je na etiki in spoštovanju medkulturnih razlik, kar je tudi bistvo uspešnega delovanja v poslovnem svetu. " Marko Makarovič, mag. "Za študij sem se odločil, ker sem želel poglobiti lastno znanje. Pri tem ni nepomembno, da sem tedaj imel že 35 let delovne dobe, torej ogromno praktičnih poslovnih izkušenj. In prav to je po mojem mnenju za magistrski študij pomembno, saj naša šola – GEA College, pri študiju od študentov zahteva, da samostojno pripravijo vrsto izvirnih nalog, ki jih po mojem mnenju, brez predhodne prakse nekdo težko opravi. To zadrego sem večkrat opazil predvsem pri študentih, ki še nikoli niso bili v delovnem razmerju. Šola je strokovna, z odličnim profesorskim kadrom, tako da jo vsakomur priporočam. Osebno menim, da je logično nadaljevanje doktorski študij in verjamem, da bodo na Fakulteti spet preudarno izbrali predmetnik in storitvi določili ustrezno ceno. Vse pohvale za MOJ GEA COLLEGE – FAKULTETO ZA PODJETNIŠTVO." – Urška Pahor, Majda Gartner 7 Visokošolski študijski program 1. stopnje Podjetništvo v angleškem jeziku Na GEA College – Fakulteti za podjetništvo smo se odločili, da bomo v akademskem letu 2011/2012 študijski program Podjetništvo za eno skupino študentov po nekajletnem premoru ponovno izvedli v angleškem jeziku. Celoten študij v angleškem jeziku je odlična izbira za tiste, ki želite nadaljevati študij v tujini ali si ustvariti mednarodno kariero. Ne le, da boste izboljšali svoje veščine obvladovanja tujega jezika, razširili boste tudi svojo mrežo poznanstev onkraj meja Slovenije in razvili medkulturne spretnosti. Če ste že vpisani na redni študij Podjetništva v slovenskem jeziku, pa bi vseeno želeli pridobiti nove izkušnje, vam nudimo pester izbor predmetov v angleščini. Po izbiri lahko del predmetov opravite v tujem jeziku in na ta način izpopolnite svoje znanje strokovne terminologije, ki vam bo koristila pri kasnejši zaposlitvi in morebitnem poslovanju s tujino. Po uspešno opravljenih obveznostih pri posameznem predmetu boste pridobili potrdilo o uspešno opravljenem izpitu v tujem jeziku. V študijskem letu 2011/2012 se bo tako na mednarodni dodiplomski študij podjetništva vpisala že peta generacija študentov, ki prihaja iz različnih držav sveta. – Mag. Saša Jevšnik Kafol Foto utrinka z izobraževalnih sejmov v Prištini in Skopju, ki smo se jih udeležili v aprilu 2011. Rudina Heroi, the best student of the International Bachelor Study of Entrepreneurship in the academic year 2004/05: “I’m not sure if I can claim that I’m lucky, but I’m sure that I was very happy to study at GEA College. Our class was a small group, we hang around together and we were always together – all for one and one for all. My international experience has helped me a lot in my carrier and if I had a chance to choose again, I would choose GEA College without any doubt.” Jehona Kastrati, Graduate of International Bachelor Study of Entrepreneurship: “Deciding what and where to study after high school is a concern that all students go through. The shadow of the university experience follows you for many years after you graduate. The shadow of GEA College opened many doors to me in my professional and personal life. The knowledge gained at GEA made me get accepted in further study programs in Europe and positioned me as a general sales officer in one the best telecommunication companies in Kosovo. I am pleased with the investment that I have made in my GEA education and I am ready for any challenge that comes my way.” Na sliki sta doc. dr. Alenka Temeljotov Salaj, dekanja GEA College - FP in mag. Saša Jevšnik Kafol, direktorica za marketing na GEA College V središču Arhiv: Veleposlaništvo RS Skopje Na sliki so ga. Aleša Sovinc, ministrica svetovalka na Veleposlaništvu RS Skopje, doc. dr. Alenka Temeljotov Salaj, dekanja GEA College - FP, nj. eksc. g. Alain Brian Bergant, veleposlanik RS v Republiki Makedoniji in Andrej Baričič, direktor GEA College - FP, V središču GEA COLLEGE – FAKULTETA ZA PODJETNIŠTVO GOSTILA PREDAVATELJE IZ VELIKE BRITANIJE V marcu je GEA College – Fakulteta za podjetništvo gostila predavatelja iz Velike Britanije, gospoda Goeffreya Barclaya in gospoda Barryja Currana. Oba strokovnjaka sta stalna sodelavca International Association of Bookeepers s sedežem v Kentu, v veliki Britaniji (IAB UK). IAB UK je danes mednarodna organizacija, ki na področju računovodenja in financ ponuja svojim strankam najkakovostnejše storitve, hkrati pa ima vzpostavljen mednarodni sistem certificiranja, s katerim vzdržuje kakovost kadrov, ki storitve izvajajo. V svojem sistemu izobraževanja pa IAB ne ponuja le računovodskih in finančnih programov, pač pa pakete vseh poslovnih znanj, ki jih podjetniki in managerji potrebujejo pri vodenju podjetij. Svojo mrežo poslovalnic v preko 60 držav sveta želijo še razširiti in ta želja jih je tudi pripeljala k nam v Slovenijo. Predavatelja sta ves teden delila svoje znanje, izkušnje in poglede na sodobno poslovanje z rednimi in izrednimi študenti vseh programov Fakultete, na do- in podiplomski ravni. Širši javnosti sta se predstavila na zaključnem dogodku tedna, poslovnem večeru na temo »FROM HOME MARKET TO INTERNATIONAL EXPANSION – A TOOLKIT FOR SURVIVAL AND PROSPERITY«, v katerem sta obravnavala praktične vidike finančnega in strateškega pristopa k internacionalizaciji poslovanja v sedanjem zaostrenem mednarodnem poslovnem okolju. Goeffrey Barclay je direktor in partner podjetja Brain International Ltd ter svetovalec za razvoj pri IAB UK. Profesionalna pot ga je preko kratkega službovanja v Švici kot podjetniškega svetovalca vodila v Italijo (1982 – 2000), kjer je sprva delal kot podjetniški svetovalec v Trstu, nato pa kot Training Consultant v Pisi. Leta 1986 je postal partner in marketinški direktor za Evropo v Imago (Bolzano, Italija). V letu 1993 je prevzel mesto direktorja za izobraževanje in razvoj v Studium Slr (Bolzano, Italija), kjer je vodil inovacijsko – razvojni center, svetoval pri projektih in poslovnih načrtih za pridobivanje tveganega kapitala ter vodil organizacijo za promocijo podjetništva in vključevanje mladih v podjetniške iniciative. Barry Curran je že 26 let višji predavatelj na Doncaster College (UK) in Doncaster Business School (UK), kjer je nosilec predmeta Računovodstvo. Poleg redne zaposlitve nudi svetovalne storitve različnim vladnim in nevladnim inštitucijam. Je avtor več knjig in strokovnih člankov s področja računovodstva, je pa tudi soavtor gradiv, ki se uporabljajo pri e-učenju računovodstva na različnih izobraževalnih inštitucijah po celi Veliki Britaniji. Za IAB UK je napisal več učbenikov s področja računovodstva in knjigovodstva, ki se uporabljajo na različnih stopnjah izobraževanja in licenciranja računovodij. Z njima smo opravili tudi kratek intervju: Can you tell me something about your decision to come to Slovenia, to GEA College – Faculty of Entrepreneurship? It was actually IAB who made the first step toward cooperation. Mr. Barclay: After visiting GEA College in October 2010 in my capacity as international development manager with the IAB a subsequent meeting took place with The Dean in December in London and as a result a programme of lectures was scheduled to provide input on various aspects of internationalisation and the introduction of IAB programmes in the field of Financial Management and Business Development in the SME and entrepreneurial sector . Mr. Curran: The trip to GEA College and Slovenia was seen as an opportunity to experience the teaching and learning experience within a Slovenian College. The main objective of the IAB is to support the education and training of accounting professionals we therefore made the trip in the hope that some of our accountancy based courses, and initiatives we are de- 9 veloping with UK Universities, may be useful to GEA in equipping students with the knowledge and skills they will require to be successful entrepreneurs. V središču This is the last day of your lecturing and joining with GEA students. Are students the same as in UK? Do you notice some differences in their attitude, preknowledge, in passion for studying? Mr. Barclay: In many ways students are the same the world over but the interesting aspects which have emerged during my stay are the interest for knowledge about international markets and comparison with the UK systems and economy. Many students realize, especially the part –time students who are also working in companies the importance of the course in giving personal and professional growth opportunities but also are a little concerned about future opportunities in Slovenia given the economic and political realities. Mr. Curran: I found that most students demonstrated a willingness to learn. My own experience over a number of years has been in delivering accountancy based courses to students who attended college on a part-time basis, having been sent to college by their employers. The attitude of students attending on a fulltime basis is slightly different to that of their part-time counterparts. Nevertheless I found that students I met at GEA had a positive attitude to their studies. The main problem I encountered was in delivering material with a technical terminology content to students where English is a ‘second’ language. This said, however, it was apparent to me from the contribution made by some students that their learning of accountancy to date is of a high quality. What would you suggest to young people for their personal and professional success? Mr. Barclay: To rationalize both intellectually and emotionally the study and career choices they are making to understand if it is right for them and respects their characteristics and aspirations. In so doing to seek advice from professionals in recruitment, attitudinal analysis, and career orientation Mr. Curran: I recommend that students make the most of their learning experience. I would encourage them to work hard and take full advantage of the first class facilities provided by GEA College and the learning opportunities provided by its staff. What would you recommend to entrepreneurs for their business success? Mr. Barclay: Not to work in isolation – to develop a support structure which covers the points they themselves are not able to cover, either technically or time management wise but at the same time ensure that they are masters of their own destiny i.e. to create a shareholding arrangement which reflects their commitment and risk element. Also to be happy in daily life and if not happy to change course – sustainable development requires happiness and personal satisfaction. Mr. Curran: To tread carefully, develop a wide range of knowledge and skills and draw maximum benefit from the support help and advice provided by the professionals within GEA. – Majda Gartner Uspešna študentska zgodba Nikolas Jošt, podjetnik GEA College je za podjetnika dobra izbira Nikolas Jošt, podjetnik, diplomant dodiplomskega študija Podjetništva in študent podiplomskega študija Podjetništva na Gea College – Fakulteti za podjetništvo. K daj in na kakšen način ste stopili na samostojno podjetniško pot? Pravazaprav razmeroma pozno. Večino svoje predhodne kariere sem bil »otrok« velike korporacije. Začel sem v Sloveniji kot country manager, nadaljeval na Dunaju kot direktor za marketing za centralno, vzhodno in južno Evropo ter končal to zgodbo v Parizu kot globalni direktor za komercialno učinkovitost ter CRM (Customer relationship management). Korporacija, v kateri sem deloval je dejansko ena največjih svetovnih industrijskih korporacij s takrat preko 245.000 zaposlenimi in več kot 45 milijardami evrov letnih prihodkov. Karkoli že storiš v takšni korporaciji, čakaš na rezultate včasih prav neumno dolgo. Tovrsten sistem je pač kot stampedo slonov – ubijalsko učinkovit zaradi svoje moči vendar brez vsake subtilnosti za drobne, a pomembne stvari v poslovnem procesu. V določenem trenutku sem se naveličal tovrstnega dela in delovanja in sem odšel. Ideja po samostojni podjetniški poti je dozorela šele dve leti kasneje: enostavno sem sprevidel, da ne bom zadovoljen tako dolgo, dokler ne bom sam žel uspehov in tegob lastnih odločitev. To je bil najbrž glavni razlog. Bilo pa je še nekaj, kar me je rahlo zbodlo vsake toliko – pri študiju podjetništva smo dobili skripta, kjer je nekje pri koncu le-te test, katerega rezultati bi naj anketirancu povedali, če je iz pravega testa za podjetnika – pogrnil sem na celi črti. Tudi to je pretehtalo pri odločitvi, da se posla lotim sam. So ustanovitvi botrovali preteklo znanje in izkušnje, morda kakšen vzornik, ki ste mu želeli slediti? Preteklo znanje in izkušnje so bile pravzaprav dvorezni meč. Znanje, ki sem ga dobil v procesu izobraževanja mi je pravzaprav pokazalo, na koliko čeri, težav in zapletov lahko podjetnik pri gradnji svoje poslovne poti naleti. Seveda niso težave nič manjše, če jih ne poznaš, je pa odločitev za ustanovitev lastnega podjetja toliko težja, saj se zavedaš, kje vse ti lahko spodleti. Izkušnje, ki sem jih nabral v dotedanji karieri so seveda pomagale, vendar sem potreboval kar nekaj časa, da sem se izvil iz dotedanjega razmišljanja. Namreč – svojega, malega podjetja ne moreš upravljati in voditi na enak način kot velikega, ki ima vse poslovne procese natančno razdelane in razdeljene 11 med veliko število zaposlenih. Zdaj vidim, da moraš biti na začetku podjetniške poti drzen in osredotočen na cilj ter se izogibati birokratskemu načinu dela. Natančno načrtovanje, predvidevanje vseh možnih zapletov in scenarijev, zadovoljevanje in izpolnjevanje vsem zahtevam (lastnim in predpisanim s strani države) je naenkrat skoraj nemogoče. Prevelike zahteve, ki sem jih na začetku postavil do sebe in svojega podjetja so me stale nekaj mesecev prihodkov. Uspešna študentska zgodba Veliko podjetij ima težave z zagonskim kapitalom. Kako ste vi reševali zagonsko financiranje? Z lastnimi viri, kot se lepo reče. Na srečo sem imel privarčevanega dovolj denarja, ki je bil sicer namenjen gradnji hiše, zdaj pa je razmetan po različnih bilančnih kontih. Pomoč bank malim podjetnikom je po mojih izkušnjah preprosto utopija, dobremu poslovne- mu načrtu navkljub. Res je, da si kot varčevalci želimo in od bank pričakujemo visoko konservativno naložbeno politiko, kot podjetniki pa seveda prav obratno. V luči finančne krize smo ta kratko potegnili prav slednji. Danes ste direktor razmeroma uspešnega podjetja. S čim vse se podjetje ukvarja? Prvotna ideja je bila ustanovitev spletne trgovine z nadomestnimi deli in opremo za skuterje. Hitro sem uvidel, da samo s spletno trgovino ne bo šlo. Razloga sta bila dva, prvi je bil na »moji« strani – sámo podjetje sem zastavil relativno široko, že v osnovi pripravljeno na širitev. To pa pomeni že takoj ob zagonu relativno visoke fiksne stroške. Druga težava pa je ta, da potrošniška kultura v Sloveniji še zmeraj ni na ravni zahodnih držav – spletne trgovine ne uživajo visokega zaupanja, kljub temu, da pravzaprav ne poznam nikogar, ki bi se opekel pri nakupu v kakšni spletni trgovini. Mediji po svoji službeni dolžnosti pogosto opozarjajo na zlorabe in prevare v spletnih trgovinah, ki pa se v razmerju glede na število spletnih transakcij merijo v promilih. So pa takšni članki zelo odmevni in na koncu ljudje tovrstnim trgovinam, v katerih je naloženo ogromno znanja, vgrajene varnosti in na kupe vloženega denarja zaupajo manj, kot pa kakšnim piramidnim shemam. Razmeroma hitro sem zaradi tega odprl še maloprodajo v Mariboru ter servis, ki poleg običajnega servisiranja ponuja še restavracije starodobnikov – kar nekaj starih Vesp sem že obnovil - in pa tako imenovane PIMP 'n' TUNE. Prav v majski številki angleške revije za skuteriste Twist'n'go je reportaža o moji predelavi Honde zoomerja. Uspešno pa podjetje šele bo. Glede tega imam zadane precej visoke cilje. Sedaj, po dveh letih imam pozitiven finančni tok, obseg posla raste, približujem se zadanim načrtom, ki naj bi jih po prvotnem planu sicer dosegel že prej, vendar nisem predvidel dveh stvari – poslovni načrt sem oblikoval glede na podatke iz leta 2007 ter 2008, ko je panoga rasla z 17 do 18% letno. 2009, ko sem začel, je bil upad v panogi 35% in naslednje leto, torej lani še enkrat toliko. Kaj je za vas največji izziv zdaj, ko obseg posla raste in kako se lotevate reševanja? S tem se ravnokar spopadam in pravzaprav nimam pravega odgovora. Veja, v kateri delujem je izrazito sezonska, zato je tudi dimenzioniranje virov relativno težko, saj jih je nemogoče enakomerno razporediti čez celo leto. Ker imam na tem področju malo izkušenj, skušam po najboljših močeh obvladovati visoko povpraševanje v sezoni brez prevelikega bremena fiksnih stroškov izven sezone. Metod je kar nekaj, outsourcing pa tudi »raztegovanje« sezone spada mednje. Kako se spopadate s podjetniškimi problemi in z vse bolj konkurenčnimi pogoji na trgu? Kar se tiče podjetniških problemov bi izpostavil predvsem dva: togo zakonodajno telo ter konserva- tivne banke o katerih sem že govoril. Zakonodajno telo je okostenelo in v večini primerov samo sebi namen. Poglejte samo zadnji prispevek v zvezi z obveznimi poboti, ki bi naj povečali plačilno disciplino. Ta predpis ne bo zagotovil večje plačilne discipline ali hitrosti kroženja transakcij, preprosto zaradi tega, ker so pravne osebe pobotale svoje obveznosti med sabo že sedaj, če je bilo to le mogoče, bilo je pa izgubljenega veliko časa in seveda denarja za to. Ali pa lansko zviševanje obvezne starostne meje za mlade voznike koles z motorji iz 14 na 15 let. Vsa Evropa spodbuja vožnje na dvokolesnikih zaradi absolutno manjših izpustov per capita, ter manjših gneč v mirujočem in aktivnem prometu, posredno pa seveda tudi zaradi dinamiziranja panoge. Pri nas pa panoga tudi zaradi takšnih neumnosti životari. Vendar je to tema za kakšen drug pogovor. Ko pa me sprašujete o konkurenčnih pogojih Na GEA College ste diplomirali na dodiplomskem študiju in ste tik pred koncem podiplomskega študija. Kako danes gledate na prehojeno podjetniško pot? Bi kaj spremenili? Za študij podjetništva sem se odločil iz čiste potrebe in ne zaradi tega, ker nisem prav vedel, kaj bi sam sabo (kar je mimogrede bil vzrok za študij strojništva po končani srednji šoli). Kot takratni direktor za marketing sem v določenem trenutku sprevidel, da mi kup terminov sploh ni jasen, da ne poznam poslovnih procesov, da nisem seznanjen niti z osnovami teorije, na katerih bi lahko gradil praktične projekte. Gea College se je zame pokazala kot dobra izbira In ustrezna nadgradnja univerzitetnega študija strojništva na Univerzi v Mariboru – študij je bil interaktiven, s primeri iz poslovne prakse, z »živimi« ljudmi, njihovimi uspehi in težavami, kar je bilo popolno nasprotje »klasičnega« študija izpred 20 let. Spreminjal najbrž ne bi veliko, bi si pa želel še več »živih« primerov, delavnic ter interaktivnosti. na trgu, pa se z njimi najraje spopadam z iskanjem niš. Svojo sem našel, potrebno pa je seveda še veliko dela, da bo izpolnjevala moje zahteve in zahteve mojih kupcev. Nikakor pa se ne želim spopadati na tržišču s cenovnimi vojnami. Resda na kratek rok prinesejo rezultate, vendar so na srednji, kaj šele na dolgi rok pogubne za vse igralce v panogi ter posledično tudi za kupce, saj zaradi morebitnega propada podjetji pada konkurenčnost v panogi. Kako vam znanje, ki ste ga in ga še pridobivate, koristi pri poslu? Znanje je sredstvo, ki nam pomaga najti hitrejšo pot do rešitve problemov ali pa se jim lahko prav zaradi nakopičenega znanja izognemo. Je pa res, da je teoretično znanje brez izkušenj iz dejanskih situacij manj »žlahtno«. V resničnem svetu je preveč robnih pogojev – družbenih, pravnih, socialnih, situacijskih, ki jih je potrebno upoštevati. Znanje ti da širino razmišljanja in dobro usmeritev pri odločanju, menim pa, da je hitrost in pravilnost odločitev pogojena bolj z izkušnjami. Poslujete tudi v mednarodnem okolju? Na katerih trgih vse ste prisotni? Poslujem samo posredno, načrtujem pa vstop na južne trge, preprosto zaradi tega, ker je potencialni trg večji, zakonodaja in pa tudi klima (gospodarska in meteorološka) sta prav tako bolj naklonjena moji dejavnosti. Blagovna znamka Luluscooter je že sedaj prepoznavna na teh trgih, ni pa še organizacijsko prisotna. Trenutno se zatika pri virih, človeških in finančnih, računam pa na popoln vstop do leta 2014. Se strinjate s trditvijo, da nas oblikujejo ljudje ki jih srečamo in literatura, ki jo preberemo? Oblikujeta nas družba in okolje v katerem se gibljemo. Ljudje in literatura imajo tu vsekakor pomemben vpliv in nemalokrat pustijo prav poseben pečat. Verjetno me bo vedno spremljala drobna opazka Romuna (sicer naturaliziranega Francoza), ki mi je nekoč dejal, naj stvari počnem tako dolgo, dokler me zabavajo, potem pa naj grem dalje. Ali pa jadranski Starec in morje, če se 13 Uspešna študentska zgodba pogovarjava o leposlovju, v pripovedi Mate Dolenca Morje v času mrka. Mnogo je takšnih doživetij, anekdot, misli, ki jih pobereš kar mimogrede in šele kasneje vidiš, da se ravnaš v skladu s sporočilom tiste situacije. Kaj vas žene naprej, k uspehom? Kaj je tisto, zaradi česar se vam ni problema soočiti z ovirami? Ne predstavljam si, da bi kar odnehal, vrgel puško v koruzo in pozabil na vse skupaj. Najbrž v stilu: »ti pa me že ne boš!«. Je pa najbrž tudi res, da zaletavanje z glavo v zid ni vedno najbolj produktivno početje. Na svoji podjetniški poti sem bil seveda že velikokrat v dvomih, če naj še nadaljujem. V veliko oporo so mi takrat družina, prijatelji in znanci – vsak s svojimi izkušnjami, pogledi in idejami. Ta mnenja skušam kolikor se le da nepristransko razčlenit, izluščit tisto, kar je lahko vsaj zametek motivacije za nadaljevanje poti in se sprehodit po začrtani poti dalje. Kakšni so vaši cilji in vizija za vnaprej? To vprašanje me spominja na tisto nesrečno in obvezno vprašanje na praktično vsakem razgovoru za zaposlitev »kje pa se vidite čez 3, 5, 10 let?« in kjer sem vedno postal rahlo zadirčen, roke sem prekrižal pred sabo in se tako zaščitil. :) Najraje tukaj odgovorim »Ne vem in ne želim vedeti«, čeprav seveda to ni čista in popolna resnica. Kot odgovoren podjetnik, oče, mož seveda načrtujem stvari vn- aprej, vendar tudi pustim, da me tok življenja nosi s sabo. Priložnosti, možnosti, zanimivosti, pustolovščine so na vsakem koraku. Verjamem, da moramo življenju in svojemu bivanju dati priložnost, da izkusi čim več od danih in ponujenih priložnosti. Se mi pa zdi pomembno, da si vsak oblikuje svoj portfelj vrednot ali načel, ki jim sledi jih nadgrajuje in jim je zvest. Kaj bi svetovali mladim za uspeh pri študiju in profesionalni uspeh? Študij je sredstvo za pridobitev znanja in ne cilj za doseganje akademskih naslovov. Zabavajte se ob študiju, druženju, novih informacijah in novih ljudeh, ki jih v tem procesu spoznavate in srečujete. Počnite stvari zaradi lastnega zadovoljstva, lahko tudi zaradi samopotrditve. Verjamem, da je nekdo uspešen takrat, ko je (vem, da se sliši obrabljeno, pa vendar) zadovoljen s tem, kar počne. – Majda Gartner Drugi zorni kot Vseživljenjsko učenje pridobiva na pomenu N edavna ekonomska kriza, ki je prizadela ves svet, je za vedno ali pa vsaj za nekaj prihodnjih let korenito spremenila tudi podobo trga delovne sile, tako na lokalnih kot na globalnem nivoju. Rastoča stopnja nezaposlenosti tudi med visoko izobraženimi kadri že nekaj let zahteva še večje vložke od vseh, ki želijo aktivno, ambiciozno in profesionalno vstopiti na trg dela. Znanje in kompetence, ki jih pridobimo v času študija, hitro zastarajo in tako naša izobrazba z vsakim dnem izgublja na konkurenčnosti. Ali to pomeni, da težko pridobljena diploma ali kakšna druga oblika formalne izobrazbe sčasoma nima nobene vrednosti? Zagotovo nobeno formalno in neformalno pridobljeno znanje ne postane neuporabno, poskrbeti moramo le da ga ves čas dopolnjujemo, nadgrajujemo in osvežujemo. Edini način, da družba postane na znanju temelječa razvita ekonomija je torej kombinacija učinkovitega izobraževanja in vseživljenjskega učenja, ki nam ne koristi le na delovnem mestu, temveč tudi v širšem družbenem in zasebnem življenju. Vseživljenjsko učenje je tako proces, ki vključuje vse oblike učenja: formalno, neformalno, naključno in priložnostno. Pomemben del koncepta vseživljenjskega učenja in ohranjanja ter pridobivanja ključnih kompetenc je tudi, da redno spremljamo najaktualnejše seminarje, kongrese in natečaje, ki so direktno ali indirektno povezani z našo stroko. Tako ostajamo v tesnem stiku z najnovejšimi trendi, spoznanji in tudi s kolegi, s katerimi se ne srečujemo in ne sodelujemo vsakodnevno. Odmevnejše strokovne prireditve ali zmaga na uglednem strokovnem natečaju je nedvomno nova priložnost za učenje in dopolnitev že obstoječega znanja, obenem pa je zagotovo lahko tudi primerna referenca, ki jo vključimo ter predstavimo v svoj življenjepisu (CV). Revija Manager s svojo vsebino prinaša kakovostne informacije, uporabne za vsakogar, ki se profesionalno ukvarja ali se zanima za management. Redno spremlja in objavlja uporabne nasvete za podjetniško vodenje, upravljanje s človeškimi viri ter podpira uveljavljanje novih podjetniških idej, katerih uspešnost in učinkovitost tudi spremlja. Letos bo revija Manager v partnerstvu s svetovalnim podjetjem A.T. Kearney že tretjič organizirala natečaj Manager prihodnosti 2011. Natečaj, ki je namenjen študentom in mladim poslovnežem do starosti 30 let, bo potekal v jesenskih mesecih in se bo zaključil z javnim zagovorom finalistov pred strokovno komisijo, predvidoma v novembru 2011. Prijavljeni na natečaj bodo reševali praktični poslovni primer, ki ga bo pripravilo podjetje Mercator kot pokrovitelj natečaja. Strokovna komisija bo ocenjevala tako kakovost rešitve kot prepričljivost predstavitve. Zmagovalec bo prejel denarno nagrado in kot zmagovalec natečaja bo predstavljen v reviji Manager. Poslanstvo natečaja je izkazati jasen namen, da organizator, partner in pokrovitelj natečaja javno podprejo mlade ambiciozne ljudi, jim omogočijo nove kontakte v poslovnem svetu in podprejo njihovo nadaljnjo rast in izobraževanje. Prve prijave ter informacije, podrobnosti in natančni pogoji sodelovanja na natečaju Manager prihodnosti 2011 bodo znani v drugi polovici maja 2011. Vsi, ki si želite na natečaju sodelovati in želite dodatne informacije o natečaju, ste vljudno vabljeni, da spremljate natečajne objave v reviji Manager, poslovnem dnevniku Finance in na spletnih straneh www.finance.si. – Tomaž Lampreht, Finance Informacije o podiplomskem študiju GEA College - Fakultete za podjetništvo vas čakajo na http://www.gea-college.si ali na telefonski številki 01 5881 327. 15 Vir: Adecco Ko na zaposlitvenem razgovoru sprašujete vi Kadrovske odločitve imajo neposreden učinek na produktivnost v vašem podjetju, motivacijo med zaposlenimi in splošen uspeh podjetja. Kako iz množice kandidatov izbrati pravega za vaše podjetje? V procesu zaposlovanja in ocenjevanja primernosti kandidata je osebni pogovor čas, da ocenite vedenje, čustveno zrelost, presojo kandidata in ugotovite, ali ga lahko vodite. Prepričajte se, da ima kandidat veščine in izkušnje, potrebne za dobro opravljanje dela, da se je pripravljen potruditi in narediti, kar je potrebno za uspeh. Zato je treba znati postavljati tudi prava vprašanja. Drugi zorni kot Ocenite sposobnost kandidata V srcu vsakega intervjuja je poštena ocena kandidatove preteklosti. Začnite z enostavnimi vprašanji. Nekaj osnovnih vprašanj za oceno sposobnosti: - Kaj so bile vaše prve tri odgovornosti v prejšnji službi? - Katere sposobnosti ste potrebovali, da ste izvedli te naloge? - Na katere svoje dosežke ste najbolj ponosni? - Kaj ste se naučili iz preteklih zaposlitev? - Kaj so vaši dolgoročni cilji in kako bi vam ta zaposlitev pomagala, da jih dosežete? Presodite, če so kandidati pripravljeni narediti, kar je potrebno Kandidati, za katere ste presodili, da imajo sposobnosti za opravljanje dela, so prestali prvi test. Pri tistih, ki ga niso, v tej fazi zaključite intervju. Zdaj je čas, da ocen- ite, če preostali kanidati dejansko želijo opraviti delo in lahko sodelujejo z ostalimi zaposlenimi v oddelku. Vprašate lahko: - Kako bi opisali produktivno delovno atmosfero? - Povejte mi več o projektu, ki vam je bil v izziv. - Kako organizirate in načrtujete večje projekte? - Opišite projekt, ki je daljše časovno obdobje zahteval od vas veliko energije. - Kako ste ohranjali energijo in zavzetost sodelavcev? - Ali si sami zastavljate cilje? Kakšen pomemben cilj ste si zastavili v tem času? Kaj ste naredili, da ste ga dosegli? - Ali vedno dosežete svoje cilje? - Opišite primer, ko niste dosegli zastavljenega cilja. - Kako si načrtujete dan? - Opišite svoj tipičen dan. Katere izzive ponavadi doživljate pri opravljanju nalog? - Se smatrate za supešnega? Zakaj? - Katera knjiga je imela velik vpliv na vaše poslovno življenje? Zakaj? Kako vas je spremenila? Prepričajte se, da jih lahko vodite Zdaj ko veste nekaj več o tem, kako razlikovati željne od sposobnih, je čas, da ugotovite, če lahko kandidata tudi vodite. Če ste menedžet, je vaša prva odgovornost, da poskrbite, da bodo zaposleni opravili svoje delo. V tej fazi zaposlovanja, je pomembno, da pošteno ocenite svoj vodstveni slog. Zaposliti morate kandidata, ki ga lahko vodite vi in ne idealen »super menedžer«. dobi boljše ponudbe ali si preprosto premisli. Če ste naredili vse, kar se da, in sprejeli odločitev na podlagi najboljših informacij, ki so vam bile na voljo o kandidatih, ste na dobri poti, da v svojem podjetju zaposlite najboljše kandidate. – Agencija za zaposlovanje Adecco H.R. d.o.o. S temi vprašanji preverite, kakšno vodenje potrebujejo kandidati: - Opišite dobrega menedžerja. - Opišite najslabšega menedžerja, ki ste ga imeli. - Kako je vaš nadrejeni iz vas izvabil najboljše lastnosti? - Kako ste vi izvabili najboljše lastnosti iz vašega menedžerja? - Katere so nekatere od stvari, pri katerih se vi in vaš nadrejeni ne strinjate? - Ali lahko poveste kakšen primer, ko je bilo vaše delo slabo ocenjeno? - Če bi lahko dali en konstruktiven predlog vašemu menedžmentu, kaj bi predlagali? - Ali lahko opišete priložnost, ko je bilo vaše delo primerno ocenjeno in nagrajeno? - Kakšne oblike nagrad se vam zdijo najbolj primerne? - Ali si želite imeti službo, ki jo ima vaš nadrejeni? - Kako je vaš menedžer vplival na vašo odločitev o menjavi službe? Zaključek intervjuja Kako zaključite intervju je prav tako pomembno, kot kako ga začnete. Tudi vi se morate izkazati in prepričati kandidata, da je vaše podjetje eno najboljših, za katerega bi lahko kdajkoli delali. Ob koncu pogovora naredite povzetek področij, o katerih ste govorili, in dajte kandidatu priložnost, da zastavi vprašanja. Intervju je način, kako se prepričate, da boste zaposlili najboljšega, za kandidata pa je to čas, ko se mora prepričati, ali se bo pridružil najboljšemu podjetju. Zastavite še dodatna vprašanja, s katerimi boste povečali možnosti, da bo vaša ponudba sprejeta: - Kaj menite o tej priložnosti? - Kaj so vaši pomisleki? - Če bi vam ponudili službo, kako dolgo bi trajalo, da bi jo sprejeli? - Kje ste še bili na zaposlitvenem razgovoru? - Kaj lahko naredite za nas, kar drugi kandidati ne morejo? Ko ste prepričani, da veste, koga želite zaposliti, se potrudite, da bo sprejel vašo ponudbo. Ne zavlačujte s ponudbo, kontaktirajte kandidata in upajte, da ne 17 Po podjetniške izkušnje v tujino Erasmus za mlade podjetnike GEA College PIC, Poslovnoizobraževalni center d.o.o. se je pridružil projektu Erasmus za mlade podjetnike v 2. ciklu, ki se je začel februarja leta 2010 in se bo končal letos junija. V tem času smo v našem partnerstvu s Polish Foundation of the Opportunities Industrialization Centers "OIC Poland"organizirali skupaj 14 izmenjav, 7 jih je še v teku, 7 pa jih je že zaključenih. Kaj je Erasmus za mlade podjetnike? Drugi zorni kot Erasmus za mlade podjetnike omogoča usposabljanje, mrežno povezovanje in izmenjavo izkušenj med evropskimi podjetniki. Program izmenjav, ki traja od enega do šestih mesecev, nudi priložnost, da se novi podjetniki naučijo upravljati malo ali srednje veliko podjetje pri izkušenih podjetnikih v drugi državi članici EU ter se seznanijo s poslovnim okoljem te države. Med nove podjetnike se uvrščajo podjetniki, ki resno načrtujejo ustanovitev lastnega podjetja ali pa so že ustanovili lastno podjetje v zadnjih treh letih. Izkušeni podjetniki pa morajo biti lastniki ali upravljavci malega ali srednje velikega podjetja v EU več kot tri leta. Od februarja 2009, ko je program začel delovati, se je na program prijavilo skupaj 2242 podjetnikov (od tega jih je 857 izkušenih podjetnikov in 1385 novih podjetnikov). Največ med njimi jih prihaja iz Španije in Italije. Zaključenih je bilo že več kot 280 podjetniških izmenjav, trenutno jih poteka 143. Program nima nobenega prijavnega roka, podjetniki se lahko prijavijo kadarkoli prek spletne strani www.erasmus-entrepreneurs.eu (gumb APPLY NOW) z izpolnitvijo e-obrazca (v angleščini). Novi podjetniki morajo k prijavi dodati še življenjepis v angleščini ter poslovni načrt (v slovenščini s kratkim povzetkom v angleščini). Izkušeni podjetniki pa k prijavi dodajo le življenjepis. Ta program EU: • nudi novim podjetnikom priložnost, da se učijo od izkušenega podjetnika, ki vodi malo ali srednje veliko podjetje (MSP) v drugi državi EU, • omogoča izmenjavo izkušenj med novimi in izkušenimi podjetniki, • olajša dostop do novih trgov in iskanje možnih poslovnih partnerjev, • izboljšuje povezovanje poslovnežev in MSP, • omogoča izkušenim podjetnikom, da vzpostavijo nove trgovske stike in izvejo več o priložnostih v drugi državi EU. – Mag. Saša Jevšnik Kafol INFORMATIVNI DNEVI V MAJU, JUNIJU IN SEPTEMBRU: VSAK ČETRTEK OB 16.30 URI Vsa podrobnejša pojasnila o poteku in stroških študija dobite na spletni strani šole www.gea-college.si Erasmus For Young Entrepreneurs Erasmus For Young Entrepreneurs je program Evropske komisije, ki vzpodbuja krepitev poslovnih aktivnosti med državami znotraj Evropske unije. Mladim podjetnikom financira gostovanje pri izkušenih podjetnikih v tujini. Odločitev Moja glavna motiva za izmenjavo sta bila osebna: ambicioznost za mednarodne podvige in izziv po uveljavitvi v tujem konkurenčnem okolju. Odločitev so mi olajšale še okoliščine, da sem bil takrat samski in da sem samozaposlen. Skratka, zakaj ne? Prijava Za Erasmus Entrepreneurs sem prvič slišal spomladi 2009 od Gea College, kjer so imeli predstavitev programa. Želel sem si oditi v Britanijo, ki je izmed evropskih držav verjetno najblj povezana s svetom (ali vsaj ZDA), vendar tam nisem imel nobenih stikov. Prvi poskusi klicanja k izbranim podjetnikom, da bi jim predstavil ta program, so se končali klavrno. Zato sem klical znance na Nizozemsko, kjer so imeli takrat veliko krizo, in Češko, kjer so me le sprejeli. V podatkovni bazi Erasmus Entrepreneurs je bilo navedenih še veliko drugih podjetij, vendar so bili večinoma zasedeni oz. že dogovorjeni z nekom. Ko pa sem že izbral podjetje, me je neko podjetje povabilo na Kanarske otoke. Bivanje v Pragi Je precej udobno. Jezika se ni težko naučiti, počutiš se domače in hrana je opazno cenejša. Javni prevoz je izvrsten, ker imajo tramvaje, podzemno železnico in avtobuse, tako da zelo hitro prideš kamorkoli, tudi ponoči. Podjetje Delal sem v podjetju, ki je hkrati nevladna organizacija in arhitekturna pisarna. Profitni del je projektivno podjetje z enim zaposlenim in dvema managerjema. Večina delovne sile je začasna in/ali s polovičnim delovnim časom. Vsi zaposleni so za kratek čas, za izkušnje in reference, ker podjetje sicer plačuje malo. Ključna aktivnost je priprava razstav, manjše prenove in začetki novogradenj. Neprofitni del se hoče vzpostaviti kot osrednja organizacija za arhitekturo v Srednji Evropi. Prijavljajo se na evropske in lokalne razpise in vzpostavili so mrežo lokalnih partnerjev, ki so garant za njihovo uspešnost. Simultano delajo na 3 projektih letno, od tega je en projekt večji. Pri njih nastopajo večinoma kot glavni organizator. Kulturne razlike Čehi so precej umirjeni, temperament je opazno manjši kot v Sloveniji. Veliko trgovin je odprtih vsak dan do 23h, tudi ob nedeljah. Občutek imam, da govorijo manj tujih jezikov, stil življenja pa je precej zahodnjaški. Mednarodnost v Pragi V Pragi je 10 tisoč mladih izobraženih ljudi oz. »expats«, ki delajo v mednarodnih podjetjih. Angleščino je slišati na vsakem koraku, pa tudi italijanščino, ruščino in ostale jezike. Na neformalnih srečanjih poslovnežev je polno tujcev. Večjih podjetij v domači lasti je razmeroma malo: trgovine, banke, inustrija so že dolgo privatizirane in tuje. Multinacionalke, predvsem Ameriške, imajo na Češkem veliko razvojnih, finančnih in proizvodnjih centrov, tako da je njihovo gospodarstvo zelo globalno povezano. Koristi in zaključek Po povratku v Slovenijo sem spoznal, da kdor je v tujini, se trudi bolj kot domačini. In dela bolje. S tem vedenjem zato skušam preseči lastno ležernost. Zaradi Erasmus Entrepreneurs znam nov jezik, razvijam novo podjetje s prijateljem iz Amerike in preživel sem nepozabno polovico leta v Pragi. – Urban Jeriha 19 Mag. Vinko Zupančič Procesni model trženja na osnovi odnosov (2.del) K Iz laboratorija lasično ali transakcijsko trženje pozna trženjski proces . Njemu nasproti je mogoče postaviti proces trženja na osnovi odnosov, ki je nastal skozi delovanje številnih raziskovalcev na prelomu tisočletja. Parvatiyar in Sheth (2002, str. 16) sta ga, upoštevaje predvsem Gummessonov diadni odnos kupec – dobavitelj, prikazala kot celoto štirih delov: proces oblikovanja, proces menedžmenta in voditeljstva, presoja uspešnosti in razvoj odnosa oz. njegova nadaljnja izgradnja. Slika 1.5: Procesni okvir trženja na osnovi odnosov Oblikovanje Menedžment & voditeljstvo Razvoj Presoja uspešnosti Vir: Paravatiyar, Atul, Sheth, N. Jagdish. The Domain and Conceptual Foundations of Relationship Marketing. V: Handbook of Relationship Marketing. Response Books New Delhi, 2008, str. 16 Oblikovanje trženja na osnovi odnosov Proces oblikovanja trženja na osnovi odnosov zajema odločitve, povezane s pobudo za aktivnosti trženja na osnovi odnosov usmerjene na določeno skupino kupcev ali posamičnega kupca, s katerim želi podjetje razviti sodelovalni odnos. V fazi oblikovanja se pojavijo tri pomembna odločitvena področja, ki se nanašajo na (1) Določanje namena (ali ciljev) vzpostavljanja trženja na osnovi odnosov, (2) Izbor strani (ali partnerskih kupcev) za trženja na osnovi odnosov in (3) Razvoj programov (ali shem povezanih aktivnosti) za vzpostavljanje trženja na osnovi odnosov. Določanje namena trženja na osnovi odnosov Splošen namen trženja na osnovi odnosov je izboljšati trženjsko produktivnost in povečati obojestransko vrednost v odnosih sodelovanja med stranmi. Trženje na osnovi odnosov ima potencial za izboljšanje trženjske produktivnosti in ustvarjati obojestransko vrednost prek povečanje trženjske učinkovitosti ali izboljšanja trženjske uspešnosti. Trženjsko uspešnost lahko podjetja dosežejo z doseganjem strateških trženjskih ciljev, kot so vstopanje na nove trge, razvoj novih izdelkov in tehnologij, oskrba novih ali rastočih potreb kupcev in z redefiniranjem konkurenčnega »bojnega« polja. Podobno lahko podjetja dosežejo večjo trženjsko uspešnost prek iskanja in doseganja operativnih ciljev, kot so zmanjšanje stroškov razpečave, poenostavitev procesa naročanja in ravnanja z zalogami ter zmanjšanja bremena stroškov pridobivanja novih kupcev. Če pričnemo s cilji in opredelimo namen trženja na osnovi odnosov, potem lahko jasno določimo vrsto programov in aktivnosti trženja na osnovi odnosov, ki jih morajo partnerji izvesti. Prek opredelitve namena lahko podjetje tudi lažje najde primerne partnerje, ki imajo ustrezna pričakovanja in sposobnosti za doseganje obojestranskih ciljev. Primerjava med cilji in doseženimi rezultati hkrati omogoča podjetju presoditi učinkovitost trženja. Cilje lahko oblikujemo kot finančne, trženjske, strateške, operativne ali splošne cilje. Izbor strani za sodelovanje Naslednja pomembna odločitev v fazi procesa oblikovanja trženja na osnovi odnosov je izbor kupcev partnerjev (ali strani s katerimi si prizadevamo doseči skupne odnose). Čeprav lahko podjetja oskrbujejo vse vrste kupcev, pa le nekatere od njih razpolagajo z ustreznimi viri in predanostjo za izgradnjo programov trženja na osnovi odnosov za vse. Zaradi tega se mora podjetje v tej začetni fazi odločiti na katere vrste kupcev ali posamične kupce oziroma skupine kupcev namerava osredotočiti napore svojega programa trženja na osnovi odnosov. Ne glede na pomembnost te odločitve pa vsa podjetja ne razpolagajo s formaliziranim procesom izbora kupcev. Nekatera se zanašajo na intuitivno presojo vodstva, zopet druga se odločajo za kupce, ki to zahtevajo. Podjetja s formaliziranim procesom izbora kupcev pa uporabljajo temeljite raziskave in presojo na podlagi določenih kriterijev. Kriteriji se razlikujejo v odvisnosti od raznolikih ciljev in politik podjetja. To so lahko posamični kriteriji, kot npr. potencial prometa kupca ali pa mnogovrstni z več spremenljivkami, kot so predanost kupca, razpoložljivost virov in vrednote vodstva. Programi trženja na osnovi odnosov Literatura in opazovanje prakse podjetij pripeljeta do ugotovitve, da obstajajo tri vrste programov trženja na osnovi odnosov: kontinuirano trženje, trženje eden na enega in partnerski programi. Zavzamejo lahko različne oblike v odvisnosti od tega ali so namenjeni končnim kupcem, posrednikom ali medorganizacijskim kupcem. Preglednica 1.1 kaže različne vrste programov trženja na osnovi odnosov. Očitno lahko trženjski praktiki pri iskanju novih ustvarjalnih zamisli razvijejo številne variacije in kombinacije teh programov za izgradnjo tesnejših in obojestransko koristnih odnosov s svojimi kupci. Programi kontinuiranega trženja. Številna podjetja so zaradi čedalje večjega zanimanja za zadrževanje kupcev, kot tudi zaradi razumevanja ekonomike zadržanja kupcev, razvila programe kontinuiranega trženja, ki merijo tako na zadrževanje kupcev, kot tudi na krepitev njihove zvestobe. Pri kupcih na trgih množične potrošnje se ti programi običajno kažejo v obliki programov za člane ali kartic zvestobe, kjer kupce pogosto nagradimo za njihovo članstvo in odnose zvestobe do tržnikov. Nagrade so lahko od prednostnih storitev, do točk napredovanja, popustov in artiklov po najboljših cenah. Če ste v piceriji Kaval naročili 10 pic, dobite enajsto zastonj. Zbirajte točke zvestobe v trgovini Košarica; Pošta Slovenije šteje število obiskov in nagrajuje zveste kupce; spletna trgovina ena.com ponuja kumulativni popust glede na obseg nakupov; v Tušu si lahko izberete 10 izdelkov po najboljših cenah; Merkur ali OBI vam na koncu leta obračunata popust zvestobe v odvisnosti od obsegov nakupa v tem letu. Za izvirne rešitve je še vedno zadosti prostora! www.gea-college.si 21 Preglednica 1.1: Vrste programov trženja na osnovi odnosov Vrsta kupcev Individualni kupci Distributerji/ preprodajalci Institucionalni kupci (medorganizacijski) Kontinuirano trženje Programi zvestobe Stalno obnavljanje in ECR programi Posebni dobavni dogovori (npr. JIT, MRP) Individualno trženje Skladiščenje podatkov Razvoj poslovanja kupcev Ravnanje s ključnimi kupci (KAM) Ko-trženje /partnerstva Ko-branding Kooperativno trženje Skupno trženje in razvoj Vir: Paravatiyar, Atul, Sheth, N. Jagdish. The Domain and Conceptual Foundations of Relationship Marketing. V: Handbook of Relationship Marketing. Response Books New Delhi, 2008, str. 19 Iz laboratorija Za kupce distributerje so lahko programi kontinuiranega trženja v obliki stalnega obnavljanja zalog, ki segajo od upravljanja z zalogami na podlagi »ravno ob pravem času (JIT)« do pobud s področja učinkovitega odziva kupcu ((ECR), ki vključujejo tudi elektronsko procesiranje naročil in odzivno načrtovanje proizvodnje (MRP). Na medorganizacijskih trgih se pojavljajo programi za želene kupce ali posebni dobavni dogovori kot so dobave iz edinega vira, dvojne dobave, omrežne dobave in oskrbni dogovori na podlagi JIT. Osnovni cilj programov kontinuiranega trženja je zadržanje kupcev in povečevanje njihove zvestobe s pomočjo dolgoročnih posebnih storitev, ki zmorejo obojestransko povečati vrednost na podlagi njunega čedalje boljšega medsebojnega poznavanja. Trženje eden-na-enega. Trženje eden-na-enega ali individualno trženje počiva na trženju s ključnimi kupci. Ti programi si prizadevajo zadovoljiti potrebe vsakega kupca na edinstven in posamičen način. Ta koncept, ki je prevladoval le v medorganizacijskem trženju, se danes uporablja tudi na trgu množične potrošnje in v razmerah odnosov med distributerji in kupci. Na trgu množične potrošnje je danes mogoče širjenje individualiziranega informiranja kupcev ob nizkih stroških zaradi hitrega raz- voja informacijske tehnologije, razpoložljivosti obsežnih podatkovnih skladišč in programske opreme za rudarjenje s podatki. Tržniki si prizadevajo zadovoljevati edinstvene potrebe vsakega kupca na trgu množične potrošnje tako, da uporabljajo on-line podatke in baze podatkov o vzajemnem obnašanju vsakega kupca. Informacije o posamičnih kupcih se koristijo za razvoj pogostnega trženja, vzajemnega trženja in poprodajnih programov, kar vse razvija razmerja z visoko donosnimi kupci. Pri kupcih distributerjih se ti individualni trženjski programi kažejo v obliki razvoja poslovanja s kupcem. Npr. Droga Kolinska bi lahko oblikovala delovno skupino, ki bi analizirala in predlagal načine, kako razviti poslovanje Mercatorja. Takšna razmerja zahtevajo sodelovalne dejavnosti in interes za medsebojno ustvarjanje vrednosti. V medorganizacijskem trženju se individualno trženje uporablja že dolgo. To kar poznamo kot upravljanje s ključnimi kupci se kaže v imenovanju delovnih skupin za posamične kupce, ki racionalno uporabljajo vire podjetja tako, da zadovoljijo potrebe teh kupcev. Programi upravljanja s ključnimi kupci pogosto zahtevajo obsežno dodeljevanje virov in skupno načrtovanje s kupci. Dodaten napor zahteva poslovanje z globalnimi kupci; takrat razvijamo globalne programe upravljanja s ključnimi kupci. Primer programa kontinuiranega trženja, ki prinaša za člane številne prednosti, hkrati pa je po vsebini prilagojen ciljni skupini potrošnikov. V igri je na novo zastavljen program zvestobe, ki ga uvaja domiselna psihološka krepitev pozornosti in učenja s pogojevanjem. Abanka Akeš Avtor: Imelda Ogilvy Naročnik: Abanka Elementi akcije: tv-oglasi, tiskani oglasi, svetlobne vitrine, spletni oglasi, spletne pasice, spletna stran, spletni filmčki, plakati, letaki, brošure, promocijska darila, oprema poslovalnic, promocije Kratek opis akcije: Oglaševalska agencija Imelda Ogilvy je skupaj z Abanko zasnovala komunikacijsko strategijo za tržno podznamko Akeš, prenovila celostno grafično podobo in lansirala komunikacijsko akcijo. Osebni račun Akeš je prilagojen življenjskemu slogu študentov in dijakov ter jim ponuja številne bančne ugodnosti. Izhodišče kreativnega koncepta je spletna akademija, Akademija Akeš (www.akes.si), ki ciljni skupini daje uporabne nasvete pri njihovem finančnem osamosvajanju. Na akademiji Akeš lahko mladi obiskujejo humorno obarvana spletna predavanja v obliki kratkih filmov, na koncu pa iz njih celo pišejo spletni izpit. Del komunikacijske akcije je tudi priznani slovenski stand up komik, igralec in improvizator Vid Valič, ki v okviru spletnih filmov (vsak ponedeljek se objavi nov del) spletne akademije igra različne vloge – od profesorja Banka do vloge študenta – in s tem predstavlja prednosti uporabnih financ. Vsi elementi akcije vabijo na spletno akademijo, kjer lahko študenti in dijaki podrobneje spoznajo, kako lahko osebni račun Akeš izboljša njihovo finančno situacijo. Vir: MM. http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/strast-za-posel/ Partnerski programi. Gre za partnerske odnose med tržniki in kupci za to, da zadovoljujejo potrebe končnih kupcev. Na trgih množične potrošnje sta najbolj običajni dve vrsti programov: ko-branding in povezano partnerstvo (affinity partnering). Pri ko-brandingu dva partnerja kombinirata svoje vire in spretnosti, da bi na trgu množične potrošnje ponudila napredne izdelke in storitve. Na primer, Kreditna banka Maribor in Telekom Slovenije sta trgu ponudila plačilni sistem Moneta ( ki je sicer odprt za nove pridružene partnerje). Programi povezanega partnerstva so podobni ko-brandingu le da pri njih tržniki ne ustvarjajo novih blagovnih znamk, pač pa uporabljajo strategije odobritev. Običajno si programi povezanega partnerstva prizadevajo izkoristiti članstvo kupcev v eni skupini za to, da navzkrižno prodajajo druge izdelke in storitve. Imetniki kartice zvestobe Tuš lahko uporabljajo storitve potovalne agencije Sonček, lahko letujejo v Termah Čatež in podobno. Mercator Pika nas prav »razvaja«. Septembrska ponudba na letaku vključuje izbor knjig DZS, izobraževalne programe Housinga za računalništvo, oddih v številnih hotelih, storitve restavracij Kaval … V primerih kupcev distributerjev se partnerski programi izvajajo prek partnerstva v logistiki in naporov kooperativnega trženja. Pri takšnih partnerstvih sodelujeta tržnik in kupec distributer pri upravljanju z zalogami in oskrbni logistiki, včasih pa tudi pri skupnih trženjskih naporih. Medex je npr. znotraj prizadevanj Mercatorja po uvajanju upravljanja blagovnih skupin postal »category captain«, vodja blagovne skupine. Skrbeti mora, da so asortimenti meda in mednih pripravkov v vseh Mercatorjevih trgovinah vseskozi primerno založeni, ne samo z izdelki Medexa, ampak tudi z izdelki drugih ponudnikov meda in mednih pripravkov. Pri medorganizacijskih kupcih se partnerski programi kažejo v sooblikovanju, sorazvoju in sodelovalnih trženjskih aktivnostih. Hella Saturnus npr. je že pred leti pričel pogodbeno razvijati označevalne luči za Volkswagnove nove modele avtomobilov, ki bi nadomestile uporabo zakonsko predpisanih potratnih kratkih luči v prometu. (Danes potrošijo te nove luči le 10% električne energije klasičnih avtomobilskih kratkih luči). Menedžment in voditeljstvo Potem ko razvijemo program trženja na osnovi odnosov in ga pričnemo izvajati, je treba ravnati in voditi, tako sam program, kot tudi posamične odnose. Na tem mestu pride prav opazka Jančiča, da gre pravzaprav za soupravljanje in ne klasični menedžment, kot ga pozna teorija trženjskega menedžmenta. Pri kupcih na trgu množične potrošnje se v odvisnosti od velikosti trga pojavi določena stopnja simetrije ali asimetrije v obsegu osnovne odgovornosti podjetja, ki podpira odnose s kupci ali s programom, za ravnanje z odnosi. Toda pri programih usmerjenih na distributerje in poslovne kupce zahteva ravnanje z odnosi vključenost obeh strani. Stopnja odgovornosti za voditeljstvo, ki si ga strani bodisi delita ali ravnata z njo, je odvisna od razumevanja standardov procesa voditeljstva med povezanimi partnerji. Na slednje vpliva vrsta trženjskega programa odnosov in namen vključevanja v odnose. Pomeni, da se z odnosi lahko ravna zelo raznoliko. Ne glede na to ali bodo partnerji pristopili k ravnanju in voditeljstvu v odnosih neodvisno ali skupno, pa morajo odgovoriti na več vprašanj. Določiti morajo naloge sodelujočih, medsebojno komuniciranje, skupne vrednote, proces načrtovanja in njegovo usklajevanje na ravni odnosov med partnerji, način motiviranja zaposlenih in spremljanje postopkov. Naloge sodelujočih Naloge sodelujočih se nanašajo na določanje vloge partnerjev pri izpolnjevanju nalog v okviru trženja na osnovi odnosov kot tudi na vlogo posameznikov ali timov pri ravnanju z odnosi ali s povezanimi aktivnostmi. Pomen odločitev v okviru nalog sodelujočih narašča z večjim obsegom programa trženja na osnovi odnosov 23 in pripadajočih nalog ter z naraščajočo zapletenostjo sestave tima za ravnanje z odnosi. Določitev nalog sodelujočih prav tako pripomore razčistiti potrebo po vr- stah virov in podpore, ki jo rabijo posamezniki ali timi, ki postanejo zadolženi za ravnanje z odnosi s kupci. Slika 1.6: Model oblikovanja, voditeljstva in uspešnosti trženja na osnovi odnosov Oblikovanje Namen: • Povečati učinkovitost • Izboljšati uspešnost Voditeljstvo Določanje vloge Komuniciranje Skupne vrednote Programi: • Povezovalna prodaja • Zadrževalno trženje • Sodelovalni dogovori • Strateška partnerstva Partnerji: • Kriteriji • Proces Uspešnost Proces načrtovanja Usklajevanje procesa Motivacija zaposlenih Spremljanje Presoja: • Izgradnja • Prekinitev Uspešnost odnosa: • Finančna • Trženjska • Strateška • Operativna • Splošna Vir: Paravatiyar, Atul, Sheth, N. Jagdish. The Domain and Conceptual Foundations of Relationship Marketing. V: Handbook of Relationship Marketing. Response Books New Delhi, 2008, str. 17 Komuniciranje s partnerskimi kupci Proces načrtovanja Komuniciranje s partnerskimi kupci je naslednji potreben proces trženja na osnovi odnosov. Pripomore k razvoju odnosa, krepi zaupanje in zagotavlja informacije ter znanje, ki ga partnerji potrebujejo za izvajanje sodelovalnih aktivnosti trženja na osnovi odnosov. Komunikacija je v več pogledih življenjska tekočina trženja na osnovi odnosov. Z vzpostavitvijo primernih komunikacijskih poti za informacije, ki si jih podjetje deli s kupci, lahko slednje razvija odnos z njimi. Poleg komuniciranja s kupci je pomembno, da podjetje vzpostavi notranje podjetniško komuniciranje, predvsem med posamezniki in korporacijskimi funkcijami, ki neposredno sodelujejo pri ravnanju z določenimi kupci ali skupinami kupcev. Je naslednji pomemben vidik voditeljstva v odnosih. Vključuje odločitve o stopnji vključenosti kupcev v proces načrtovanja. Vključevanje kupcev v proces načrtovanja lahko zagotovi njihovo podporo pri izvajanju načrta in doseganju načrtovanih ciljev. Vsi kupci niso pripravljeni sodelovati v procesu načrtovanja, niti ni mogoče vključiti vse kupce v programe trženja na osnovi odnosov, kadar gre za trg množične potrošnje. Vendar pa je za podjetja, ki ravnajo s sodelovalnimi odnosi z večjimi kupci, vključevanje teh kupcev v proces načrtovanja zaželeno in včasih potrebno. Združevanje procesov Iz laboratorija Skupne vrednote Čeprav komunikacija med podjetjem in partnerskimi kupci pripomore k negovanju skupnega v odnosu, pa imajo zavestna prizadevanja za oblikovanje skupnih vrednot trajnostnejše vplive na odnose. V medorganizacijskih odnosih oblikujemo družbene vrednote prek vzajemnega delovanja, pri kupcih s trga množične potrošnje pa bi bilo eden-na-enega vzajemno delovanje med partnerji pogosto neekonomično. Zato bi morali tržniki ustvariti skupne vrednote prek simboličnih odnosov, potrjevanja, pripadnostnih skupin, koristi od članstva in vzpostavljanja spletne komunikacije. Ne glede na to katero zvrst trženja na osnovi odnosov izberemo, je ustvarjanje vrednostnih povezav, povezav na podlagi ugleda in strukturnih povezav, koristna pot za institucionalizacijo odnosov s kupci. Odgovorni se vsaj na začetku včasih ne zavedajo ali pa zavestno prezrejo naravo nezdružljivosti operativnih procesov med lastnim podjetjem in njegovimi partnerskimi kupci, kar privede do problemov pri izvajanju trženja na osnovi odnosov. V odvisnosti od vrste in obsega odnosa je treba združiti več vidikov operativnih procesov. Na primer, operativno združevanje potrebujemo pri procesiranju naročil,v računovodstvu in izvajanju proračuna, pri informacijskih sistemih, procesu merchandisinga in podobno. Motivacija zaposlenih Na oblikovanja prave organiziranosti in vzdušja za ravnanje trženja na osnovi odnosov vpliva tudi več odločitev s področja ravnanja s kadri. Pomembno je, da podjetje usposablja zaposlene za vzajemno sodelovanje s kupci, za timsko delo, za ravnanje s pričakovanji od odnosov. Ustvarjanje prave motivacije zaposlenih skozi spodbude, nagrade in sistema nadomestil je prav tako pomembno za izgradnjo močnejših vrednot v odnosih in predanosti kupcev. Institucionalizacija odnosa je seveda zaželena z vidika dolgoročne koristi za podjetje, toda oblikujejo se tudi osebni odnosi, ki vplivajo na institucionalne odnose. Zaradi tega morajo podjetja ustrezno usposabljati in motivirati zaposlene, da se lahko ti profesionalno ukvarjajo z odnosi s kupci. Postopki spremljanja In nenazadnje je treba razpolagati s primernim procesom spremljanja, ki bi preprečeval napake in ravnal s konflikti v odnosih. Tovrstni procesi vključujejo občasna vrednotenja ciljev in rezultatov, pobude za spremembe v strukturi odnosa, vrednotenje koncepta ali po potrebi procesa voditeljstva ter oblikovanje sistema za obravnavo problemov ter reševanje konfliktov. Dobri postopki spremljanja prispevajo k izogibanju destabilizacije odnosa in k zmanjševanju asimetrije moči. Prav tako pripomorejo k temu, da se program trženja na osnovi odnosov primerno izvaja s tem, da presojamo primerno skladnost ciljev, rezultatov in virov. Če povzamemo, potem proces voditeljstva igra vlogo pri vzdrževanju, razvoju in izvajanju trženja na osnovi odnosov. Prav tako prispeva h krepitvi odnosov med povezanimi partnerji in če proces izvajamo primerno, zagotavlja nadaljevanje in napredovanje odnosov s kupci. Zadovoljstvo v odnosih za vključene strani obsega zadovoljstvo s procesom voditeljstva prispeva dodatno k zadovoljstvu z rezultati doseženimi v odnosih. Presoja uspešnosti Leta so podjetja ocenjevala finančno uspešnost ali pa tržni delež kot najpomembnejši merili uspeha. Velika podjetja so spodbujala konkurenčnost med svojimi blagovnimi znamkami ali prodajalnami in merila uspešnost prek dobička. Takšni pristopi so ožji in dajejo več teže kratkoročnim rezultatom, kot pa da bi se ukvarjali z dolgoročno vzdržnostjo podjetja. zaznave potrošnikov o vrednosti izdelka, primernost izbranih ciljnih skupin in vzorci nakupnega obnašanja kupcev. Podjetje mora prav tako meriti vrednost, ki jo ustvari za partnerje in druge člane oskrbovalne poti, saj mnogi od njih lahko zelo enostavno pričnejo sodelovati z drugimi, če niso zadovoljni. Te slabosti so utrle pot sistemom merjenja uspešnosti podjetja, ki upoštevajo več vidikov dosežkov podjetja. Eden takšnih sistemov so uravnoteženi kazalniki. Pristop s pomočjo uravnoteženih kazalnikov povezuje strategijo z merili tako, da od podjetja zahteva proučitev njegove vizije, ključne dejavnike uspeha za njeno doseganje in posledična merila na štirih področjih: kupci, notranje področje, inovacije in učenje ter finančno področje: Merila za notranji vidik 1. Kupci: čas, kakovost, uspešnost, storitve in stroški. 2. Notranji vidik: časovni cikel, kakovost proizvodnje, spretnost zaposlenih in produktivnost. 3. Inovacije in učenje: penetracija novih trgov, število novih izdelkov in odstotek prodaje po vsakem od njih, izboljšanje procesov kot CRM ali SCM (saupply chain management). 4. Finančni vidik: prihodek in stroški, vračilo na naložbe, prodaja in rast tržnega deleža. Merila za vidik kupcev Najpomembnejša od teh meril so zvestoba kupcev in vrednost življenjske dobe uporabe. So pa še druga, ki lahko pomagajo podjetju optimizirati vrednost kupca: Notranji vidik ima kritičen pomen za uspešno e-poslovanje. Mnogi cilji znotraj tega vidika vplivajo na človeške vire, informacijsko tehnologijo in na druga področja, ki posredno ali neposredno vplivajo na trženje. Merila za inovacije in učenje Vidik inovacij in učenja se tipično uvršča med človeške vire. Merila za finančni vidik Trženjske strategije jasno vplivajo na prihodke, bodisi prek spleta ali izven. Prav tako vplivajo na dobičke; ko pa govorimo o izdatkih podjetja, pa moramo v enačbi upoštevati še druge operativne dejavnike. Dve najpomembnejši merili sta dobiček in vračilo naložbe. – Mag.Vinko Zupančič www.gea-college.si 25 KULTURA – NEVIDNI DEJAVNIK POSLOVNEGA USPEHA Iz laboratorija M edkulturni odnosi so pogosto prezrt, a mnogokrat ključen dejavnik za uspešno poslovanje podjetij. Problemi s kulturo, ki jo lahko poenostavljeno razumemo kot način razmišljanja in vedenja ljudi, navadno nastanejo iz dveh vzrokov. Prvi je ta, da je kultura velikokrat napačno razumljena. Pri razumevanju kultur je namreč treba vedno upoštevati tako razmerja med nacionalnimi kulturami v podjetjih, ki poslujejo v več državah, kot tudi odnose med različnimi kulturami v eni organizaciji. Ker ima vsak oddelek v podjetju svojo kulturo, prihaja pri sodelovanju pogosto do nesporazumov – podobno kot pri ljudeh, ki govorijo različne jezike in se zato težko sporazumejo med sabo. Takšna nesoglasja so deloma konstruktivna, saj pomenijo vir inovativnosti in navdih za spremembe, pogosto pa pomenijo oviro na poti do poslovnega uspeha, saj zaposleni težko sodelujejo, če ne govorijo istega »kulturnega jezika«. Kulture pa ne smemo omejevati zgolj na kulturo v organizacijah in podjetjih, temveč se moramo zavedati, da kulturo nekega podjetja soustvarjajo tako zaposleni, lastniki in vodje v podjetju kot tudi poslovni partnerji, zunanji sodelavci, uporabniki, kupci in nenazadnje tudi konkurenčna podjetja in širše okolje. Posel brez meja Naslednji temeljni vzrok problemov tiči v kompleksnosti kulture, ki je nenehno spreminjajoč se proces. Ravno zaradi tega je nepoznavalcu kulturo težko razumeti, saj težko identificira kulturne posebnosti, ki veljajo tako za kulturo v podjetju kot izven njega. Geografske razdalje in nacionalne meje, ki jih dostikrat pojmujemo kot bistvene pri določanju kulturnih območij, namreč dejansko sploh niso tako pomembne, kot se zdi. Kultura dveh slovenskih podjetij je lahko popolnoma drugačna, četudi sta si geografsko blizu. Po drugi strani pa je kultura francoskega, iranskega ali kitajskega podjetja lahko precej podobna slovenskemu podjetju, čeprav so prostorske razdalje med njimi ogromne. Hamburger ni povsod enak Morda najbolj očitne kulturne razlike srečamo pri poslovanju na tujih trgih. V poslovnem svetu težimo k temu, da bi doživeli čim manj kulturnih šokov, saj so njihove posledice praviloma negativne. Če želi podjetje vstopiti na tuji trg, mora poleg pravnih, finančnih, davčnih, političnih in ostalih omejitev, na katere so podjetniki povečini pripravijo, upoštevati tudi kulturne posebnosti, ki pa ostajajo prepogosto spregledane. Za uspešen vstop na trg je treba prilagoditi proizvode in storitve glede na lokalne kulturne posebnosti. Tako moramo hrano oziroma njene sestavine prilagoditi zahtevam različnih religij in zato, denimo, hamburger v McDonaldsu ne more biti povsod po svetu enak. V Indiji vam tako namesto z Big Macom postrežejo z Maharaja Macom, v katerem govedino, ki je hindujci ne jedo, nadomestijo s piščančjim mesom, v Izraelu pa ljubitelji hitre prehrane dobijo različico tega priljubljenega sendviča, ki ga postrežejo brez sira in je tako pri- lagojen judovskim verskim pravilom o hrani (»košer«), po katerih se mlečni izdelki in meso ne smejo zaužiti sočasno. Pri poslovanju s predstavniki različnih kultur moramo biti pozorni tudi na barve izdelkov, saj obstajajo na tem področju na različnih delih sveta velike razlike. Tako bela barva, ki pri nas predstavlja čistost in nežnost in je pogosta pri rojstvu ter porokah, v številnih kulturah simbolizira smrt. Kulturam in tudi klimatskim pogojem moramo prilagajati tudi ostale izdelke, na primer oblačila. V puščavskih delih Afrike so, recimo, oblačila večplastna in svetlejših barv, da zaščitijo kožo pred soncem in vročino, zato v tamkajšnje države ne moremo ponuditi enakih izdelkov, kot bi bili lahko na prodaj kje drugje. V vsakem primeru je pomembno to, da upoštevanje kulturnih posebnosti uporabnikov samo po sebi še ni dovolj za uspeh na trgu, medtem ko neupoštevanje pomeni nespoštovanje potencialnih kupcev in njihove dolgoletne tradicije, kar pa dolgoročno skoraj vedno vodi v neuspeh. Kultura je kot nogomet Razumeti neznano kulturo je podobno kot razumeti tuj jezik. V obeh primerih potrebujemo prevajalca, le da za »prevajanje« ene kulture v drugo potrebujemo t.i. kulturnega prevajalca, strokovnjaka, ki predvsem s kvalitativnimi metodami razišče kulturne posebnosti in jih prevede v »kulturni besednjak« naročnika. Povedano z nogometnim žargonom: tako kot mora igralec nogometa pri prehodu v nov klub sprejeti vrednote in navade novega trenerja, če želi še naprej uspešno igrati, tako mora tudi podjetje, ki želi uspešno vstopiti na tuj trg, razumeti in sprejeti vrednote in navade nove izbrane ciljne skupine ter jih upoštevati pri razvoju in prilagoditvah proizvodov, storitev in poslovnih procesov. Kako uspešno upravljati medkulturne razlike? 1. Kulturne posebnosti upoštevajte že od začetka poslovanja. 2. Pravočasno identificirajte medkulturne konflikte, ko so ti še »majhni« in zato obvladljivi. 3. Bodite občutljivi za kulturne razlike in se zavedajte vpliva kulture na poslovanje. 4. Upoštevajte kulturne posebnosti pri razvoju ali prilagajanju storitev in proizvodov za novo ciljno skupino ali tuji trg. 5. Spoštujte kulturne navade ljudi, s katerimi sodelujete, saj boste tako uživali večjo pripadnost in zaupanje. — Alenka Bezjak, direktorica, Ergo inštitut d.o.o. www.gea-college.si 27 o n gea vice GEA College – Fakulteta za podjetništvo je v petek, 15. aprila 2011 organizirala že 15. tekmovanje »Mladi podjetnik«. Na letošnje tekmovanje se je prijavilo 14 tekmovalnih ekip iz srednjih šol iz vse Slovenije. Državnega tekmovanja »Mladi podjetnik« se Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, 1. nagrada za najboljši video, poslovni načrt Vrtnarija Jardin lahko udeležijo skupine dijakov, ki razvijajo lastne poslovne zamisli, pripravijo lastni poslovni načrt in ga predstavijo pred strokovno komisijo. Namen našega tekmovanja je omogočiti izmenjavo izkušenj učiteljev/mentorjev in dijakov ter še dodatno vzpodbuditi v mladih podjetniško žilico in jih usposobiti za prepoznavanje/uresničevanje tržnih priložnosti. 15. Državno tekmovanje Ključni del priprav na tekmovanje zajema pripravo poslovnega načrta, kar zahteva različna znanja in veščine: dijaki razvijajo zavest o pomenu tveganja in poslovnih izzivov; raziskujejo in razvijajo spretnosti vodenja; zavedajo se pomena skupinskega dela pri generiranju idej; pripravijo se na načrtovanje; v skupini oblikujejo več lastnih idej za projekt (posel), jih preverijo in ovrednotijo; razvijajo inovativnost, ustvarjalno mišljenje in načine reševanja problemov; izberejo ustrezno organizacijsko lastniško obliko podjetja za svojo zamisel; načrtujejo in izpeljejo raziskavo tržišča (kupcev, dobaviteljev, konkurence), znajo sklepati na osnovi rezultatov raziskave trga, znajo izbrati in načrtovati ustrezno promocijo, znajo izdelati kalkulacijo projekta. Vadijo spretnosti skupinskega dela in vodenja ter družbene in pogajalske spretnosti. Tekmovanje se za dijake zaključi z javno predstavitvijo poslovnega načrta. Na ta način pridobijo praktične izkušnje s področja javnega nastopanja in si s tem povečujejo samozavest. Spoznajo možnosti, prednosti in pasti multi-medijskih predstavitev. Posredno pa spoznavajo tudi moč promocije skozi predstavitev lastne poslovne zamisli. Uspešnost izdelave samega poslovnega načrta, primerjava z drugimi poslovnimi načrti, njihove ideje za kar najbolj dode- »Mladi podjetnik« Ekonomska šola Novo mesto, 1. nagrada za najboljši poslovni načrt, K.A.M. košar'co ti prodam »Zelo smo vesele svoje zmage, še posebej ker smo v zadnjem času res intenzivno delale na dokončanju poslovnega načrta in predstavitve. Pričakovale smo veliko konkurenco, vendar smo po začetku ostalih predstavitev, ko ni bilo velikih odstopanj med ekipami, pričele upati na najboljše.« lano tehnično izvedbo poslovnega načrta, poslovne ideje in javne predstavitve pa se kaže v doseganju rezultatov na koncu tekmovanja. Tako je tekmovanje tesno povezano z učnimi načrti ekonomskih predmetov na srednjih šolah. Teorijo, pridobljeno pri pouku, dijaki povežejo s prakso pri izdelavi poslovnih načrtov pod mentorskim vodstvom učiteljev. Na tekmovanju je zmagala ekipa iz Ekonomske šole Novo mesto s poslovnim načrtom K.A.M. – košar'co ti prodam. Poslovni načrt so pod mentorstvom gospe Karmen Virc pripravile Karla Šurla, Andreja Muhič in Maša Senica. Drugo mesto je zasedla ekipa iz Šolskega centra Ptuj – Ekonomske gimnazije s poslovnim načrtom Ultimate design d.o.o., podjetje za urejanje notranjih prostorov. Poslovni načrt sta Klemen Rutar in Nejc Jakomini pripravila pod mentorstvom gospe Patricije Koler. Tretje mesto pa je zasedla podjetniška ekipa iz Srednje ekonomske in poslovne šole Koper s poslovnim načrtom Custom shop d.o.o.. Članice podjetniške ekipe iz Kopra: Urška Semenič, Nastja Ugrin in Noemi Matavulj je mentoriral gospod Davor Jurkovi. Letošnja novost tekmovanja pa so bile kratke video predstavitve poslovnih idej. Vse skupine, ki so sodelovale na tekmovanju, so se pomerile tudi v kategoriji za najboljši video posnetek. Ocenjevalna komisija je imela pri določanju zmagovalca v kategoriji za najboljši video posnetek zelo težko delo. Zato so se odločili, da si bosta prvo Ekonomska šola Novo mesto, 1. nagrada za najboljši video, poslovni načrt Trubble Dubble d.o.o. 29 o n gea vice 15. Državno tekmovanje Utrinek s tekmovanja mesto delili dve podjetniški skupini, ki sta pripravili najboljši video oglas. Nagrado za prvo mesto v tej kategoriji sta prejeli ekipa iz Ekonomske šole Novo mesto za video posnetek za poslovni načrt Trubble Dubble d.o.o. (motivacijske risanke) in ekipa iz Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo za video posnetek za poslovni načrt Vrtnarija Jardin. Članice ekipe iz Novega mesta so bile Diana Pavlin, Anja Zamida, Ines Trifković in Kaja Klevišar. Člani ekipe iz Ljubljane pa so bili Robert Kozamernik, Tina Šikovec, Aleksandra Kikelj in Urška Kržič. Vsem ponovno iskreno čestitamo! Več o tekmovanju si lahko preberete tudi na spletni strani http://www.gea-college.si/fakulteta-za-podjetnistvo/ drzavno-tekmovanje-mladi-podjetnik . Mnenja udeležencev o tekmovanju: Davor Jurkovi, Ekonomsko poslovna šola Koper: »Tekmovanje pričakujemo vsako leto in se nanj pripravljamo praktično od začetka šolskega leta. Tudi organizacija tekmovanja je dobra in se ga radi udeležujemo. Mislim, da je letošnja udeležba naša deseta. Poslovne načrte izdelujemo po programu v tretjem letniku. Dijaki se sami odločijo, ali bodo tekmovali ali ne. Spodbujam pa tiste z boljšimi idejami, da do tekmovanja zaključijo načrte in se pripravijo s svojimi predstavitvami. Vse to od dijakov zahteva dodatni napor in veliko vloženega truda. » »Mladi podjetnik« Blažena Košmerl in Karmen Virc, Ekonomska šola Novo mesto: »Organizacija tekmovanja je na nivoju in radi pridemo. Le čas je tisti, ki ga je vedno premalo. Po učnem načrtu zaključimo s poslovnimi načrti v šolah konec leta, tako pa morajo dijaki, ki želijo tekmovati svoje delo zaključiti dosti prej. Všeč nam je tudi časovna omejitev predstavitev, saj tako tekmovanje poteka gladko in ni preveč razvlečeno. Letošnja novost, tekmovanje z video-predstavitvijo je super, saj dijaki svojo kreativnost izrazijo še na druge načine. Poleg tega pa imajo dodatno možnost osvojiti nagrado, kar je velika motivacija. Dijaki sami radi tekmujejo. Skupaj pa se glede na zanimivost ideje in napredka pri delu odločimo, s katerimi poslovnimi načrti bomo nastopili in se na tekmovanje ustrezno pripravljamo.« Kristina in Maja, Srednja šola za farmacijo in kozmetiko Ljubljana: »Tekmovanje je dobro organizirano in predstavitve niso predolge. Komisija je prijetna, poleg pohval in kritik ti da usmeritve za naprej, kako lahko izboljšaš svojo idejo. Všeč nama je tudi to, da smo tekmovali v video predstavitvah, ki zelo popestri vse skupaj. Pa še ena možnost za zmago več je!« Klemen in Nejc, Šolski center Ptuj: »Za tekmovanje sva se odločila sama, saj je vedno zanimivo. In organizacija je na nivoju, raven in zahtevnost tekmovanja nama ustreza. Všeč nama je bilo, ker komisija ni samo kritizirala, ampak nama je dala napotke za naprej. Kako svojo idejo izboljšati. Na tekmovanje sva se pripravljala vse od začetka šolskega leta. Odločila sva se sodelovati tudi v tekmovanju video predstavitev. Tu sva se edina predstavila s spletno stranjo, saj sva menila, da z njo lahko popolnoma drugače predstaviva svojo ponudbo, kot s kratkim filmom. Sicer pa – važno je sodelovati….in še važneje zmagati! (smeh)« Mag. Jurij Bernik Predsednik strokovne komisije tekmovanja Mladi podjetnik: Letošnje, že 15. tekmovanje Mladi podjetnik nas je ponovno presenetilo z zelo dobrim odzivom dijakov in njihovih mentorjev. V tekmovalnem dopoldnevu je bilo predstavljenih 14 poslovnih načrtov. V strokovni komisiji so sodelovali profesorji in predavatelji GEA College - Fakultete za podjetništvo. Izdelke smo presojali po kriterijih inovativnosti, aplikativnosti, tržne usmerjenosti, ekonomike in financiranja ter prepričljivosti javne predstavitve. Člani strokovne komisije smo si bili enotni, da je kvaliteta izdelkov, ki jih predstavljajo dijaki, iz leta v leto boljša. Ponovno so nas mladi prepričali 31 o n gea vice s svojo kreativnostjo in neposrednostjo. V kategoriji najboljši poslovni načrt je zmagala ideja, ki je povezovala slovensko tradicijo s sodobnimi tržnimi in promocijskimi pristopi. V kategoriji kratkih video predstavitev pa sta nas prepričala oba finalista s svojo izjemno sporočilno vrednostjo in tehnično dovršenostjo. Obema smo podelili prvo nagrado. Člani strokovne komisije ocenjujemo, da tekmovanje Mladi podjetnik pomembno prispeva k razvoju podjetniške kulture in podjetniških vrednot med populacijo srednješolcev. Vsekakor zelo pomembno vlogo igrajo tudi mentorji, ki med mladimi iščejo podjetniške talente in jih usmerjajo na težavno vendar atraktivno pot podjetništva. Pripravljamo: Konec maja 2011 Dopolnilno usposabljanje nepremičninskih posrednikov za podaljšanje licence September 2011 Usposabljanje za pridobitev licence za nepremičninske posrednike, z izpitom v novembru 2011 12., 13., 19. in 20. oktober 2011 Usposabljanje za srednji management zdravstvenih zavodov – Mag. Saša Jevšnik Kafol, Majda Gartner Na GEA College – Fakulteti za podjetništvo vpisujemo v: • Visokošolski strokovni študijski program I. stopnje Podjetništvo, • Magistrski študijski program II. stopnje Podjetništvo Na Visokošolski strokovni študijski program I. stopnje Podjetništvo se lahko v skladu z zakonskimi določili in Merili za prehode v drugi letnik vpišejo tudi diplomanti višjih šol. Zakaj GEA College? • Sodelujemo s priznanimi predavatelji, ki so si ugled, prepoznavnost in izkušnje pridobili v praksi, • naš študij temelji na praktičnih primerih in sodobnih učnih metodah, • naše študente vključujemo v domače in mednarodne raziskave ter projekte • svoje poslovne zamisli lahko že v času študija realizirate v okviru podjetniškega inkubatorja GEA College, • GEA College ima organiziran Alumni klub, ki povezuje aktivne in uspešne diplomante članom pa omogoča mreženje in izmenjavo poslovnih izkušenj Naši diplomanti v času študija pridobijo znanja in razvijejo kompetence, ki jim omogočajo vodenje lastnih ali družinskih podjetij, uspešno upravljanje vodstvenih nalog v srednjih in velikih podjetjih, ter vodenje neprofitnih organizacij. INFORMATIVNI DNEVI V MAJU, JUNIJU IN SEPTEMBRU: VSAK ČETRTEK OB 16.30 URI Vsa podrobnejša pojasnila o poteku in stroških študija dobite na spletni strani šole www.gea-college.si Spodbujanje inovativnosti in podjetništva v srednjih šolah Projekt financirata: Izvedba celovitega programa spodbujanja ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti mladih z integracijo programov v aktivnosti lokalnih skupnosti v letih 2010, 2011 in 2012 V novembru 2010 smo na GEA College - Fakultete za podjetništvo pričeli z izvajanjem projekta, ki ga sofinancirata JAPTI – Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije ter Ministrstvo za gospodarstvo. Namenjen je uvajanju vsebin inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetnosti v slovenski srednješolski sistem, hkrati pa predvideva integracijo v aktivnosti lokalnih skupnosti, ki je novost pri izvajanju tovrstnih projektov doslej. Inačica projekta poteka istočasno na osnovnošolskem nivoju, pri čemer se bosta programa v določenih aktivnostih medsebojno dopolnjevala. Projekt je zastavljen res celovito, saj pokriva aktivnosti od promocije vsebin ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti preko usposabljanj in spodbujanja razvoja dijakov, pa vse do razvoja modelov uvajanja vsebin v srednješolski sistem, ki bodo preskušeni tudi v praksi. Izvedba aktivnosti projekta na srednješolskem nivoju je predvidena v 8 slovenskih regijah (Gorenjska, Goriška, Obala in Kras, Osrednje-slovenska, Dolenjska, Posavje, Savinjska regija, Podravje), v katerih bomo skušali vključiti čim več dijakov srednjih šol in njihovih mentorjev. K sodelovanju bodo vabljeni še gospodarstveniki, kulturniki, predstavniki lokalnih oblasti, starši dijakov in druge zainteresirane skupine. Trajanje v obsegu dveh let se zdi skoraj prekratko za izvedbo številnih in kompleksnih projektnih aktivnosti: 1. DELAVNICE USTVARJALNOSTI, INOVATIVNOSTI IN PODJETNOSTI ZA DIJAKE S ponudbo izvedbe je bil izdelan tudi program delavnice za dijake, ki se že izvaja po slovenskih srednjih šolah. Trenutno so v izvedbe vključene šole Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, Gimnazija Kočevje, Srednja šola Jurija Vege v Idriji, Gimnazija Lava v Celju, Biotehnični center v Ljubljani in Srednja šola Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. V maju sledijo izvedbe druge skupine na Gimnaziji Lava Celje ter izvedba v Srednji šoli v Slovenski Bistrici. Delavnico izvajamo na različnih srednješolskih programov. Poleg izvedbe delavnic do konca šolskega leta na šolah, kjer že potekajo dogovori, imajo šole možnost prijave za izvedbe v jeseni, razmišljamo pa tudi o organizaciji izvedbe delavnic v počitniškem času (prvi in zadnji teden počitnic). Po dogovoru s šolami bomo lahko dijakom, ki se bodo delavnice udeležili, lahko izdali potrdilo za opravljanje dela šolskih obveznosti, saj bi se jim udeležba štela v kvoto ur obveznih izbirnih vsebin. 2. DELAVNICA ZA MENTORJE V novembru in januarju smo izvedli usposabljanje dveh skupin mentorjev, ki v srednjih šolah poučujejo predmete s poslovnimi vsebinami. Mentorji so se seznanili s sodobnimi metodami poučevanja podjetništva (in sorodnih predmetov), ter kot enega elementov preverjanja poslovnih zamisli spoznali postopek izvedbe »študije izvedljivosti«. Obeh delavnic se je udeležilo 60 mentorjev, ki bodo nove izkušnje lahko takoj uporabili v praksi. 3. IZVEDBA PROMOCIJSKIH IN DRUGIH AKTIVNOSTI Promocijske aktivnosti so se izvajale od začetka projekta in se nadaljujejo vse do konca februarja 2012. Promociji samega projekta, pridobivanju zadostnega števila udeležencev in šol za izvedbo delavnic za dijake so namenjene kratke animacijske delavnice s podjetniškimi vsebinami, ki jih izvajamo pod imenom »Postani inovativen«. 33 o n gea Projekt izvaja: mêêO V sodelovanju s: vice V drugi polovici leta 2011 do konca februarja 2012 pa bomo izvedli še 8 regijskih dogodkov, ki bodo poleg promocije projekta, namenjeni predvsem povezovanju generatorjev gospodarskega razvoja (lokalne skupnosti, gospodarstveniki) s predstavniki srednjih šol, dijaki in njihovimi starši. Namenjeni bodo promociji ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti in osveščanju o pomenu teh vsebin za razvoj in kakovost življenja vsakega posameznika v družbi. Vzporedno potekajo raziskave Merjenje stopnje inovativnosti mladih, vključenih v slovenski srednješolski sistem ter raziskava in analiza stanja in uporabljenih orodij ter aktivnosti za spodbujanje ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti mladih, vključenih v SŠ izobraževanje. Obe raziskavi bosta potekali so konca septembra 2011, njuni rezultati pa bodo poleg izvedbe ostalih aktivnosti projekta predstavljali osnovo za izdelavo osnutka Dolgoročnega trajnostnega modela za usposabljanje s področja ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti mladih, vključenih v srednješolski sistem. Model bo izdelan v okviru Razvojno-Raziskovalnega inštituta GEA College - Fakultete za podjetništvo. Model bo po sprejetju in potrjevanju s strani naročnikov, Japti in Ministrstva za gospodarstvo, takoj preskušen v praksi v štirih slovenskih regijah. Po pilotni izvedbi bo v okviru Raziskovalnega inštituta GEA College pripravljen še Model izvajanja in financiranja nadaljevanja celovitega programa spodbujanja ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti mladih, vključenih v srednješolsko izobraževanje, po preteku financiranja s strani financerja. – Majda Gartner Projekt M-ASTRA…. Kaj je to? V letu 2008 začet mednarodni projekt vseživljenjskega učenja Leonardo da Vinci, M-ASTRA, se je v februarju 2011 iztekel. Na projektu je sodelovalo šest partnerjev iz petih evropskih držav: • OIC Poland – Poljska (vodja in koordinator projekta) • Syntra West – Belgija • Rh Rhedes – Portugalska • A3Network – Španija • Fesan – Španija • GEA College PIC d.o.o. – Slovenija Tema projekta je bila Merjenje kompetenc managerjev v malih in srednje velikih podjetjih. V prvi fazi so partnerji v vseh državah testirali naključni vzorec podjetnikov in managerjev, definirali standarde splošnih in specifičnih kompetenc managerjev za vsako državo in določili še skupni – evropski standard kompetenc. Na osnovi pridobljenih podatkov in njihove analize je bilo izdelano računalniško orodje za testiranje kompetenc managerjev in podjetnikov v šestih jezikovnih različicah (angleški, poljski, belgijski, portugalski, španski in slovenski). Vsebino in delovanje orodja podpira priročnik, ki je bil ravno tako izdan v šestih jezikovnih različicah. Komu so namenjeni rezultati projekta? • Managerji in podjetniki v malih in srednje velikih podjetjih • Podjetja • Izobraževalne inštitucije Kaj omogoča orodje M-Astra? Orodje M-Astra je inovativno elektronsko orodje za ocenjevanje ravni kompetenc managerjev in podjetnikov v malih in srednje velikih podjetjih. Meri raven splošnih (en. General) in specifičnih (en. Specific) kompetenc posameznika, ki se nanašajo na glavna področja dela in naloge podjetnikov/ managerjev v vsakem podjetju, oziroma inštituciji. Ocenjujemo lahko naslednje splošne kompetence… Inovativnost – sposobnost, veščino videnja novih možnosti in priložnosti. Izraža odprtost za novosti in kreativni pristop v vodenju in upravljanju. Načrtovanje – sposobnost učinkovitega upravljanja časa in sposobnost izbire ustreznih metod in virov pri načrtovanju zastavljenih ciljev. Sodelovanje – veščino spodbujanja sodelovanja med posameznimi člani tima, oziroma skupine, sposobnost kreiranja učinkovitega tima sodelavcev, ki so osredotočeni na dosežke in cilje in jih s sodelovanjem učinkovito dosegajo. Vodenje/voditeljstvo – veščina motiviranja in opogumljanja zaposlenih za doseganje nadpovprečnih rezultatov, usmerjanje njihovih aktivnosti k zastavljenim ciljem. Odločanje – veščina/sposobnost sprejemanja učinkovitih in koristnih odločitev ne glede na časovni pritisk ali stresne okoliščine, s katerimi se posameznik sooča v procesu odločanja. Samozavest/samozaupanje – je samozavedan- je o lastni vrednosti, zaupanje v lastne sposobnosti, znanje in veščine, zaupanje v lastne notranje moči za doseganje uspeha. Vztrajnost – sposobnost vztrajanja in vlaganja naporov v izpolnjevanje nalog in doseganje ciljev kljub oviram, težavam in zunanjim vplivom, ki onemogočajo posameznikov delo. Pomeni konstantno doseganje ciljev ne glede na vse okoliščine. Reševanje problemov – veščina se nanaša na konstruktivno reševanje nastalih težav, analizo okoliščin, ki so do tega privedle in izbiro ustreznih ukrepov in akcij za reševanje nastalih neugodnih situacij. … in specifične kompetence: Poznavanje načinov motivacije zaposlenih – se nanaša tako na znanja ocenjevanja dela zaposlenih kot na znanja njihovega motiviranja za nove dosežke. Posameznik z visoko ocenjeno kompetenco naj bi imel znanja s področja stalne evalvacije dela zaposlenih, obvladovanje sistemov in metod nagrajevanj ter obvladovanje različnih metod in strategij motiviranja. Poznavanje zaposlovanja in razvoja človeških virov – nanaša se na poznavanje postopka rekrutiranja, izbire(selekcije) in zaposlitve novih sodelavcev, načrtovanje njihove profesionalne poti znotraj podjetja ter načrtovanje usposabljanj zaposlenih. Delno se nanaša tudi na poznavanje evidenc in vseh postopkov v kadrovanju. Poznavanje oglaševanja in promocije – poznavanje različnih možnosti, medijev in poti oglaševanja in promocije podjetja (izdelkov/storitev) ter znanje graditve pozitivnega imagea podjetja. Poznavanje trga – poznavanje trga in sodobnih tržnih zakonitosti (povpraševanje, ponudba…) in poznavanje aktivnosti ter njihove izvedbe, ki podjetju zagotavljajo konkurenčni položaj na trgu. Znanja proizvodnje in logistike – poznavanje logističnih procesov v podjetju, poznavanje zakonitosti proizvodnje, nakupa zalog, distribucije izdelkov/storitev… Poznavanje financ – veščina finančnega upravljanja, znanja priprave finančnih načrtov, predkalkulacij izvedbe poslov, določanje točke preloma poslovanja, kalkulacije stroškov in cen… Poznavanje zakonodaje in predpisov Poleg evalvacije kompetenc IKT orodje prikazuje tudi področja, kjer posamezniku (testirancu) kompetenc pri- manjkuje. Glede na lastno odločitev posameznik lahko na teh področjih dopolnjuje svoje znanje, spretnosti in veščine – orodje ponuja nekaj namigov, na katere načine posameznik lahko svoje kompetence nadgradi. Uporabo M-ASTRA orodja podpira še priročnik, v katerem bodo uporabniki našli metodološke okvire projektnega dela (določanje standardov, s katerimi se ocene testiranca primerjajo) in navodila za uporabo orodja. Orodje M-ASTRA je namenjeno dinamičnim podjetjem, ki si želijo s pomočjo stalnega razvoja kompetenc vseh zaposlenih priboriti konkurenčno prednost na trgu in dolgoročni uspeh. Kaj še lahko rečemo o orodju M-ASTRA? • Je zelo enostavno in jasno za uporabo • Lahko ga uporabimo v spletni različici ali na svojem računalniku (prenos na USB nosilcu) • Rezultati testiranja pridobite takoj, ko izpolnite vprašalnik • Rezultati prikazujejo tako močno razvite kompetence kot primanjkljaj v kompetencah • Pridobite priporočila za razvoj manjkajočih kompetenc • Lahko ga dobite v slovenski različici • Omogoča oceno kompetenc in prikaz s pomočjo polarnega (360°) grafa, kar omogoča tudi primerjavo kompetenc med člani tima Informacije o projektu so na voljo še na http://www. gea-college.si/poslovnoizobrazevalni-center/partnerski-projekti/ ali na http://www.oic.lublin.pl/competencelevel/aims_en.html. Zaključna konferenca projekta je potekala v Lublinu na Poljskem 10. februarja 2011, na kateri sta s predstavitvijo slovenskega podjetništva sodelovala tudi predstavnika GEA College, mag. Jurij Bernik in Majda Gartner. Velika vrednost sodelovanja v mednarodnih projektih je v tem, da sodelovanje partnerjev s samim projektom ne preneha. Med ljudmi in organizacijami se stkejo vezi, ki trajajo še leta in prinašajo nove rezultate, izmenjavo izkušenj, idej in znanj. – Majda Gartner Teresa Bogacka, direktorica IOC Poland 35 o n gea vice Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske podal pobudo za vzpostavitev živega laboratorija »FIN LLAB« V Tednu Univerze na Primorskem 2011, se je zvrstilo kar nekaj zanimivih dogodkov. UIP se je odločili organizirati dogodek »UNI-BUSINESS«, povezujemo univerzitetno in podjetniško okolje. Sodelovanje med univerzitetnim in podjetniškim okoljem, kot tudi prenos znanja v gospodarstvo, predstavlja v obdobju gospodarske recesije enega ključnih izzivov Slovenije. V ta namen, je želja predstaviti širši javnosti delovanje in prizadevanje UIP za izboljšanje konkurenčnosti in znanja med malimi in srednjimi podjetji (MSP). Dogodek »UNI-BUSINESS«, je nastal na pobudo strokovnjakov, ki delujejo na projektu MedLab, katerega glavni namen je aplikacija modela živega laboratorija (engl. Living Lab) v naše okolje. Koncept metode živega laboratorija, spodbuja k ustvarjanju inovativnih rešitev tako, da v sam proces nastajanja inovativnih rešitev vključuje različne interesne skupine, deležnike in ponudnike kot so podjetja, raziskovalni centri, javne inštitucije, civilna družba in drugi. UIP je na podlagi posvetovanj in raziskav med MSP, zaznal veliko ovir pri pridobivanju finančnih sredstev za zagon in razvoj podjetja. Na podlagi tega se je porodila pobuda, o vzpostavitvi partnerstva za oblikovanje živega laboratorija, ki bi reagiral na vse večje potrebe in pričakovanja MSP na področju finančnih, bančnih in zavarovalniških produktov. Pobudo za vzpostavitev partnerstva v finančnem živem laboratoriju obalno kraške regije, je UIP poimenoval »FIN LLAB« in jo predstavil številnim akterjem s tega področja. Odziv na pobudo je bil zelo pozitiven, kar je odražala tudi visoka udeležba na dogodku »UNI- BUSSINES«, kjer so se bodoči partnerji FIN LLABa srečali s predstavniki MSP in njihovimi izzivi, ter skupaj iskali potencialne rešitve. Na dogodku »UNI-BUSINESS« je vlogo živih laboratorijev podrobneje predstavil tudi priznani strokovnjak, zaslužni profesor Univerze v Mariboru dr. Jože Gričar, ki je direktor E- središča, v okviru katerega deluje že obstoječi slovenski živi laboratorij eLivingLab. Na samem dogodku »UNI-BUSINESS« sta prorektor Univerze na Primorskem dr. Rado Pišot in direktor UIP g. Matjaž Primc podpisala Pismo o nameri in s tem izrazila jasno namero za prihodnje sodelovanje v okviru FIN LLABa. Prav tako so Pismo o nameri do danes podpisali vsi ostali partnerji. Pristopni partnerji: Univerza na Primorskem, ZKB – Zadružna kraška banka, Banka Koper d.d., Adriatic Slovenica d.d., NLB Leasing, FIPOS d.o.o., Mestna občina Koper, KLUB 7 d.o.o., Trgo ABC d.o.o. in koordinator UIP Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske. UIP si bo v okvirih svojega delovanja tudi v nadaljnje prizadeval za implementacijo FIN LLABa in do sedaj zastavljenih ciljev. – Mojca Meglič in Andrej Medved, UIP www.gea-college.si Knjigoljub Ustvarjalnost in inovativnost – nujnost sodobnega podjetništva Z a mnoge človeške lastnosti se sprašujemo, ali so prirojene, ali pa so pridobljene tekom življenja, vzgoje in izobraževanja. Sta ustvarjalnost in inovativnost lastnosti, ki ju je moč enostavno prebuditi v posamezniku? Ali pa sta naravni danosti, s katerimi je bila mati narava do nekaterih radodarna, do drugih spet manj? Odgovore na ta in še vsa druga vprašanja o ustvarjalnosti in inovativnosti nam ponuja nova knjiga Andreja Pompeta »Ustvarjalnost in inovativnost – Nujnost sodobnega podjetništva«, ki je letos februarja izšla v založbi GEA College – Fakultete za podjetništvo. V štirinajstih vsebinskih sklopih je avtor premišljeno obrav- naval vse od opredelitev ustvarjalnosti in inovativnosti, preko njunega pomena za podjetja in gospodarstvo nasploh, pa do načinov razmišljanja, tehnik generiranja novih idej in do načinov razmišljanja, ki nas vodijo do drugačnih rezultatov. Posebno poglavje je namenjeno zaviralcem ustvarjalnosti in inovativnosti ter nasvetom, kako jih odpraviti. Sledijo še razlage tehnik reševanja podjetniških problemov in ustvarjalnega razmišljanja, razlage inovacijskih procesov v podjetjih in ne nazadnje spodbujanje inovacijske kulture v družbi. Knjiga je ogromen predalnik znanja. Lahko odpirate predalček za predalčkom vse od prvega do zadnjega. Ali pa preprosto odprete le predalček, ki ga 37 Knjigoljub potrebujete in vam je trenutno najbližje. Pri tem se vam ni potrebno obremenjevati, česa vsega okrog izbrane vsebine niste prebrali! Knjiga je celovit priročnik, ki bi ga moral umestiti v svojo knjižnico vsak podjetnik, manager, učitelj, vzgojitelj, skratka vsak posameznik, ki si želi inovativnost spodbuditi pri sebi ali drugih. Avtor Andrej Pompe je po izobrazbi ekonomist, ki je v marketingu našel povezavo med ekonomijo in ustvarjalnostjo. Medtem, ko je v preteklosti deloval na različnih področjih (tržne raziskave, vodja sejemske dejavnosti v elektronski industriji, direktor projektov v oglaševanju in marketinški direktor v računalniški multinacionalki) je danes uspešen strokovnjak za brending v podjetju Formitas, katerega soustanovitelj je in v katerem se ukvarja predvsem s strateškimi komunikacijami, svetovanjem in skrbi za odličnost domačih in nekaterih svetovno znanih tržnih znamk. Je tudi predavatelj na GEA College – Fakulteti za podjetništvo, kjer je nosilec predmeta Inovativnost ter predavatelj na GEA College Centru višjih šol. V letu 2004 je s svojimi sodelavci zasnoval prvi študij brendinga v Sloveniji ter leta 2008 s soavtorjem, mag. Francijem Vidicem izdal tudi knjigo Vodnik po marketinški galaksiji. Od leta 2008 je predsednik in idejno-vsebinski vodja mednarodne poslovne šole BrandBusienssSchool, ki temelji na premisi, da je tržna znamka osrednja tržna osebnost posla. Je ustvarjalec, ki ideje rad preskusi v praksi in zna o običajnih stvareh razmišljati na neobičajen način. Eden od poligonov sproščanja njegove ustvarjalne energije je tudi glasba, kjer je specialist na področju snovanja glasbenih sporočil in avtor vrste glasbenih projektov tako na področju oglaševanja kot tudi na področju pop in jazz glasbe. V relativno kratkem času, v slabih treh letih, je to vaša druga knjiga. Osebno menim, da je to velik uspeh, pisanje knjige pa projekt, ki zahteva veliko časa. Kje ob številnih aktivnostih najdete čas še za pisanje? Res je, da sem kar precej zaposlen človek. Imam pa to srečo, da me ves čas zaposlujejo stvari, ki jih imam rad in v njih uživam. In vse stvari, ki jih počnem, mi prinašajo določene rezultate. Kot pri vsakem od nas rezultati niso vedno fenomenalni, vendar se tudi iz slabših rezultatov skušam nekaj naučiti in izkoristiti sebi v prid. Eden od razlogov za pisanje je poučevanje predmeta, ki ga poučujem na GEA College – Fakulteti za podjetništvo. Odzivi študentov, ki me pogosto presenečajo, so bili zadosten motiv za začetek pisanja. Ko pa se enkrat za neko stvar odločim, vrnitve nazaj ni. Stvar izpeljem do konca ne glede na vse. Ne glede na to, ali je napisati dve knjigi v slabih treh letih za koga hitro ali počasi. (op.avtorja – Prva knjiga »Vodnik po marketinški galaksiji« je nastala v letu 2008 v soavtorstvu z mag. Francem Vidicem) Zdi se, da je vse vaše delo in življenje nasploh povezano s kreativnostjo, inovativnostjo, ustvarjanjem nečesa novega. In knjiga o inovativnosti je najbrž logična posledica… Ali pa je v ozadju še kakšna »višja sila«? Ustvarjalnost in inovativnost sta nujni sestavini tako mojega osebnega kot profesionalnega življenja. Sta osnovni sestavini glasbe, ki je del mojega življenja in ki jo ustvarjam s skupino. Sicer sem pa že v srednji šoli razmišljal drugače od ostalih in taka so bila tudi moja dejanja. Bil sem neke vrste miselni upornik. Knjiga pa je pravzaprav posledica naključja. Zgodila se je neka okrogla miza v hotelu Mons, kjer sem spoznal gospoda Škrabca in dr. Jordana Berginca, ki je takrat poučeval predmet Inovativnost na GEI. Povabil me je k sodelovanju. Kasneje, ko je zapustil Fakulteto, pa me je prosil, da v celoti prevzamem njegov predmet. Vrgli so me v vodo in naučil sem se plavati. Po nekaj letih s študenti sem videl potrebo, da študentom dam kakovostno študijsko gradivo. Hotel pa sem jim dati še nekaj več, nekaj, kar bodo tudi kasneje, v svojem poklicu lahko koristno uporabili. In nastala je knjiga, za katero verjamem, da jim bo pomagala rešiti katerega od izzivov na njihovi profesionalni poti. Menite, da smo Slovenci inovativna, kreativna družba in v splošnem inovativnost dovolj podpiramo? Poleg tega, da Slovenci smo inovativna in kreativna družba, smo izredno trdoživ narod. Naš problem je morda le v tem, da ljudje, ki naj bi kreativnost in inovativnost spodbujali in podpirali, niso kreativni. Dokler bodo naš svet »vrteli« dolgočasni materialisti, bosta inovativnost in kreativnost vedno manjvredni vrednoti. Menim, da se prav v vsakem slovenskem podjetju ali podjetniku skriva nekaj inovativnosti. Morda bi kot model podpore inovativnosti omenil Nemčijo. Že desetletje se trudijo v državi ustvariti in dvigniti inovacijsko kulturo med ljudmi. Od leta 2006 poteka vsenemška akcija 365 dni za novo idejo – vsak dan sprejmejo novo idejo, ki se realizira v praksi. Menim, da se inovativnost skriva praktično v vseh ljudeh. Pogosto sem doživel, da so imeli odlične ideje ljudje, ki so v podjetjih zasedali manj pomembna delovna mesta in niso imeli prave veljave. Že s tem, ko smo jih vključili v ustvarjalni proces smo jim dali neko priznanje in njihovi resnični kreativni potenciali so prišli na plan. Vse odtlej me ustvarjalni procesi in inovativnost ljudi zelo zanima in jim namenjam veliko časa in pozornosti. V Sloveniji bi se morali zavedati še nečesa in to je, da gospodarstvo lahko zaživi le s pametjo ljudi, z inovativnimi podjetji. Morda je čas, da damo prednost na vodilnih mestih v državi realizatorjem in ne govorcem. Da prenehamo zgubljati fokus in se boriti le za preživetje. Naš cilje je »dobro - živetje«. Slovenci smo tega sposobni in vredni. Trenutno sodelujete tudi v projektu, ki je namenjen spodbujanju inovativnosti in kreativnosti srednješolcev. Kako bi ocenili njihovo kreativnost, inovativnost? Vesel sem, da sem del tega projekta. Šola je dober pokazatelj, kaj izobraževalni sistem naredi iz mladih. Ugotavljam, da je mladina v srednjih šolah na nek način že konformirana. Pri tem imamo srečo, da so mladi pripravljeni prisluhniti in slediti spremembam. Ko sem nekaj časa v predavalnici z njimi, hitro povzamejo sporočilo in pričnejo razmišljati drugače. V idejah se izrazi njihova brezskrbnost, neobremenjenost, drznost in svoboda v razmišljanju. Ravno svoboda je tista, ki je za inovativnost ključna in katero se ljudem tako bojimo dati. Razmišljamo o tem da bodo mladi, če jim damo preveč svobode, pričeli z nespoštljivim obnašanjem, destruktivnim vedenjem in podobno. Sam menim, da mora učitelj s svojim znanjem, vedenjem in karizmo vzpostaviti avtoriteto, ter jih z metodami poučevanja motivirati za sodelovanje. V vsaki skupini, s katero sem izvedel delavnice, je v povprečju tretjina zelo kreativnih dijakov, ki imajo ob pravilnem usmerjanju izreden potencial. Seveda je njihov nadaljnji razvoj odvisen od šolskega sistema in zaposlenih v šolah. Veliko presenečenje sem doživel recimo v Kočevju. Področje se mi je vedno zdelo nekoliko zapostavljeno, odročno. In ravno v tem okolju so ideje dijakov in delo njihovih profesorjev tisto, zaradi česar lahko optimistično razmišljam o inovativnosti v srednjih šolah povsod. Opažam tudi, da imajo dekleta več »prebliskov« od fantov, imajo več idej. Vendar je te ideje potrebno pripeljati še do uresničitve. Verjamem, da se bodo s pomočjo tega projekta stvari v šolah premaknile in bo že naslednja generacija dijakov deležna več spodbud, drugačnih pristopov in motivacije. In za konec morda še nasvet, kaj lahko sami naredimo za napredek lastne inovativnosti? Poleg tega, da preberemo vašo knjigo… Začeti moramo razmišljati drugače in se začeti obnašati drugače. Spremembe lahko uvajamo pri popolnoma vsakdanjih stvareh, kot je izbira vsak dan nove poti v službo, pitje kave z različnimi okusi, sestavljanje novih besed iz prebranega itd. Predvsem pa je pomembno, da obrnemo svoj tok razmišljanja na pozitivno, da zmoremo pozitiven pogled na vse okrog sebe. Da na problem ne gledamo kot na tragedijo, pač pa nam je to izziv. V podjetništvu je nasploh pomembna pozitivna naravnanost. Če na probleme gledamo kot na izzive in priložnosti, nas ne bremenijo več tako zelo. Ko prenehamo biti preveč zaskrbljeni, se sprosti tok ustvarjalnih misli. Pridemo do novih zamisli in rešitev, ki jih sicer pod pritiski problema ne bili sposobni generirati. Pomembno je tudi to, da se znebimo predsodkov in stereotipov. Da se naučimo prav na vsako stvar pogledati s pozitivne plati. In na novo se naučimo brati. Večina prebira v smislu. »Aha, tole sem prebral in sedaj to vem.« Če se vprašamo dalje, kaj bi lahko naredili bolje ali drugače od napisanega, ali kako naredimo korak naprej, bi svoji kreativnosti dali nov zagon. – Majda Gartner www.gea-college.si 39 wêê· }êêOêOêêê ê ¾
© Copyright 2024