VAR(Č)NI KOTIČEK Razkrivamo zavarovalniške skrivnosti Vid Grizila Inflacija in varčevanje Spoštovani Vid! Zadnjič smo se v družbi pogovarjali o tem, da je treba v aktivni dobi varčevati za stara leta, in tudi midva z možem sva se odločila, da se tega lotiva. Vendar pa se je debata kmalu razplamtela v divji prepir o tem, kje je najbolje varčevati. Eni so v skladih, drugi v zavarovalnicah, najglasnejša sta se odločila kar za zlato, midva pa nekako prisegava na banko. Seveda se nismo zedinili, kaj je tisto ta pravo, in smo zato raje zamenjali temo, je pa vseeno bilo veliko govora o tem, da mora varčevanje pokrivati vsaj inflacijo. »Skladarja« sta trdila, da so samo skladi dovolj donosni, »zlatarja« sta govorila o finančnem »armagedonu« in da bodo valute propadle ter bo zlato itak edino menjalno sredstvo, »zavarovalničarja« pa sta sklonjenih glav gledala v mizo, ker jima agent o tem menda sploh ni nič povedal. Zato vas res lepo prosim, če lahko vi kot zavarovalničar poveste svoje mnenje o inflaciji in vsaj nakažete, kateri od nas je imel prav. Manca P ozdravljeni, Manca! Uh, take debate znajo biti strastne in glasne tudi med finančnimi strokovnjaki, ki operirajo z analizami za preteklost, projekcijami za prihodnost, politično situacijo v eni ekonomski coni in skritimi ekonomskimi vojnami v drugi. Če zavzamem stališče, katero varčevanje je najboljše, me bodo prikrajšani križali in razglasili za resno motenega, tako da se bom raje posvetil inflaciji in predvsem edinemu instrumentu, ki res deluje v boju z njo. Tako da je moj strokovni odgovor na to, kateri od vas je imel prav: »Vem, pa ne povem.« Inflacija je na splošno dobra za gospodarstvo, ker je zdrava posledica rasti in velike potrošnje, ta pa je osnovni pogoj za uspešno prodajo in nadaljnji razvoj. Govorimo seveda o normalni, triodstotni inflaci- 56 ji letno in ne o hiperinflaciji, ko stane kruh marca 600 tisoč nečesa, maja pa že tri milijone. V primeru hiperinflacije sta imela zlatarja prav, čeprav je po drugi strani takrat zlato bistveno slabše menjalno sredstvo kot pa kakšni čevlji ali vrečka makaronov. Sesutje svetovnih valut pa je tema, ki spada bolj v filozofsko teoretično področje mednarodne ekonomije v najvišjih sferah, za nas pa je to bolj kot ne samo napeto branje v nizu mnogih zarot, ki naj bi se nam dogajale, in edina dobra stvar pri njih je ta, da nam naredijo sendvič, ki ga mlatimo zraven med malico, malo zabavnejši. Inflacija pri neki povprečni letni rasti dejansko poskrbi za to, da 50.000 evrov danes niti slučajno ne bo imelo enake kupne moči kot 50.000 evrov čez 25 let. No, in tukaj nastopijo »skladarji« s svojimi nadpovprečnimi donosi v skladih. Ki so res takšni. Nekaj časa. Nekateri celo več kot dve leti. Ni sklada, ki bi lahko 25 let zagotavljal nadpovprečen donos in pri tem ne bi bil tvegan kot sam hudič. In ko se varčuje za starost, je varnost bistveno pomembnejša kot pa sam donos. Seveda je potem še veliko različnih strategij, ki jih ponujajo takšni in drugačni »skladarji«, ampak vedno je v tistem nadpovprečno donosnem delu varčevanja prisotno tveganje in ni bolj butaste trditve, kot je ta, da če je nekdo še mlad, ima še veliko časa in lahko zaradi tega bolj tvega. Se pravi, da naj se takole igra, dokler ne bo imel več dovolj časa, in naj se zavestno odpove najpomembnejšemu faktorju varčevanja, to je času? O tem sem že pisal pri povezavi časa in denarja, zato se ne bom ponavljal (članek si lahko preberete na naših spletnih straneh). Ostanejo še banke in zavarovalnice. Banke so varne, dokler lahko zanje jamči država. Pri nas jamčijo do 100.000 evrov. Ampak če še rednega delova- nja ne pokrivajo, s čim bodo jamčili? Ker problem ni jamčiti za vlogo enega varčevalca, problem je jamčiti za milijon osebnih računov in prihrankov. Ko gre ena banka, ljudje navalijo vsak na svojo banko in naenkrat v bankah ni denarja za vse. Kje je država, ko nas varnostniki ne spustijo v banko dvignit svojih Sesutje svetovnih valut pa je tema, ki spada bolj v filozofsko teoretično področje mednarodne ekonomije v najvišjih sferah, za nas pa je to bolj kot ne samo napeto branje v nizu mnogih zarot, ki naj bi se nam dogajale prihrankov? Zavarovalnice imajo varčevanje varovano z zakonom o zavarovalništvu, neposredno garancijo za prihranke pa zagotavljajo pozavarovalnice mimo države. Naložbene police so tukaj seveda izvzete in spadajo v segment skladov. Zavarovalnice so torej varne, ven- dar ta varnost nikakor ni poceni, zato je varčevanje v zavarovalnicah smiselno samo takrat, ko je namensko in res dolgoročno, da se zamortizirajo višji stroški, ki jih ima takšno varčevanje na začetku. Možnosti za varčevanje je torej veliko, ampak med njimi so glede varnosti ogromne razlike, prav tako v donosnosti, ki se kar naprej spreminja. In kam naj zdaj vtaknemo še problem z inflacijo? Bodimo zviti in jo odstranimo iz varčevalne enačbe. To naredimo tako, da znesek, ki ga varčujemo, vsako leto povečamo za odstotek inflacije. Primer: prejšnje leto smo varčevali 50 evrov na mesec, inflacija pa je bila triodstotna. Letos torej varčujmo 50 + 3 odstotke = 51,5 evra na mesec. Če se tega držimo vsa leta varčevanja, bomo inflacijo tako rekoč izničili, ker bomo povečevali svoje mesečne oziroma letne vložke. Temu mehanizmu oziroma instrumentu v zavarovalnicah pravijo indeksacija, za katero se lahko odločimo ali pa tudi ne. Tako, draga Manca,«zavarovalničarjema« sem pomagal, da ne bosta več gledala sklonjenih glav v mizo, »skladarja« verjetno že brusita nože, »zlatarja« pa naj si prebereta kaj o špekulacijah in borznih balonih, ker zlato je točno to – špekulativna naložba, kjer nekaj bo ali pa ne bo, zagotovo pa bo enkrat počilo, ker mora in ker je doslej še vedno. Pokličite in vprašajte Vid Grizila je ustanovitelj in direktor Izobraževalnega centra Finava (Finančna Varnost), ki deluje v sklopu Agencije za zavarovalno zastopanje Fundament. Je ekonomist in informatik, avtor mnogih računalniških analitičnih orodij za finančne in zavarovalne analize. Specializiran je za finančno zaščito in varno varčevanje, ljudem pa svetuje in pomaga že deset let. Izobraževalni center Finava deluje popolnoma brezplačno in je nastal zato, da ljudem približa koncept zavarovanj, tako da jih bolje poznajo in razumejo. Vprašanja o financah in zavarovalništvu za Vida Grizilo lahko pošljete na [email protected] ali na naslov našega uredništva ter na [email protected], z izobraževalnim centrom in vsemi njegovimi dejavnostmi pa se lahko seznanite na njegovi spletni strani www.icfinava.si.