Krištofova nedelja – 21. julij 2013

Misijonska
obzorja
št. 3 (150), leto 27
junij 2013
priporočeni dar za tisk MO: 1,50 EUR
Krištofova
nedelja –
21. julij 2013
Z veseljem darujem,
življenja rešujem
Groblje,
Rim,
Buenos Aires
1923-1987
Lado Lenček C.M.
Urednik KM
1938–1987
I z h a j a j o v L j u b l j a n i o d 19 8 7
Revija za medkulturni
in medreligijski dialog ter razvojno
in humanitarno pomoč
V sodelovanju z Inštitutom za religiologijo,
ekumenizem in dialog (TEOF)
izdaja
MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE
SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija
Tel. : 01/300 59 50,
Faks: 01/300 59 55
E-mail: [email protected] si
http://www. missio. si
Uradne ure vsak dan od 8h do 13h.
MISIJONSKA PISARNA MARIBOR
Slovenska 21, 2000 Maribor
tel. /fax. : 0590/80 381
od ponedeljka do četrtka od 9h do 12h
E-mail: misijonska. [email protected] net
GLAVNI UREDNIK
Dr. Drago K. Ocvirk, CM
POMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA
Tina Jež
LEKTOR
Jurij Devetak, CM
Odgovarja
NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE
Stane Kerin
OBLIKOVALEC
Boris Jurca
GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK
Schwarz print, d. o. o.
Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja
prispevka ali iz arhiva MSS.
ISSN 1318-4369
Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno.
Priporočeni dar za posamezni izvod je
1,50 EUR.
Celoletni prispevek za MO za leto 2013:
9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za
Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD.
Vplačila nakazujte na transakcijski račun
Misijonsko središče Slo­venije, Kristanova 1,
Ljubljana namen nakazila: naročnina MO,
št. transakcijskega računa pri
NLB: SI56 0201 4005 1368 933,
št. transakcijskega računa pri Raiffeisen
banki: SI56 2420 0900 4370 443
Vplačila iz tujine s čeki na naslov:
Misijonska pisarna, Kristanova 1,
1000 Ljubljana
Slika na naslovnici: Veselje ob snidenju na
misijonu Toneta Kerina v Befotaku.
Foto: Stane Kerin
Kruha in
božje besede
R
imsko ljudstvo je od svojih vladarjev zahtevalo »kruha in iger/zabave«,
drugače je šlo na ulice. Podobno se dogaja danes v zahodnem svetu, ko
je standard ogrožen in se krčijo številne dobrine, npr. socialna in zdravstvena varnost, ki so privilegij zahodnjakov, o katerem drugod še sanjati ne
morejo. Te misli so se mi utrnile ob pismu s. Tadeje Mozetič, ki ga lahko preberete na sosednji strani. Zelo verjetno je, da nam bo tokrat katerikoli vladar težko še kdaj zagotovil »kruha in iger«, v prvi vrsti zato, ker je naš planet
omejen in že krepko izčrpan, ekološka ura pač. V teh razmerah ne bomo preživeli z vztrajanjem pri »kruhu in igrah«, ampak z novo miselnostjo, ki vzpostavlja nove človeške in družbene odnose. Revni, ali Tadejini Indijanci ali moji
Salomonci, to novo miselnost že živijo: »kruha in božje besede«.
V tem duhu je razumeti papeža Frančiška, ko pravi: »Ne iz središča, marveč
V sedanjih razmerah ne bomo preživeli z vztrajanjem
pri »kruhu in igrah«, ampak z novo miselnostjo, ki
vzpostavlja nove človeške in družbene odnose. Revni …
to novo miselnost že živijo: »kruha in božje besede«.
z obrobja je stvarnost mogoče bolje razumeti.« Ob sprejemu veleposlanikov
jim je položil na srce besede sv. Janeza Zlatoustega: »Če ne podelite svojih dobrin z revnimi, jih ropate in jim jemljete življenje. Dobrine, ki jih imamo v
lasti, niso naše, ampak njihove.« Potem pa je nadaljeval: »Potrebna je finančna reforma po etičnih načelih, kajti le to bo omogočilo gospodarsko reformo,
ki bo v prid vsem. To vsekakor zahteva od politikov pogum, da spremenijo
svoje ravnanje. (…) Denar mora služiti, ne vladati! Papež ima rad slehernega,
bogatega in revnega enako, je pa v Kristusovem imenu dolžan opomniti bogate, naj pomagajo revnim, jih spoštujejo in pospešujejo njihov celosten razvoj.
Zato pozivam k nesebični solidarnosti in k vrnitvi takšne etike v svetu financ
in ekonomije, ki je usmerjena k človeku.«
Sprememba miselnosti pa je mogoča, če se spet obrnemo k evangeljskemu
Bogu, je na binkošti papež posebej spomnil nas verne. »Vprašajmo se, ali smo
dojemljivi za 'božja presenečenja'? Ali pa se v strahu zapiramo pred novostjo
Svetega Duha? Smo dovolj pogumni, da gremo po novih poteh, ki jih nudi
božja novost, ali pa se pred njo branimo in zapiramo v preživele strukture, ki
niso več sposobne gostoljubnosti?« Zato je odgovorne v Cerkvi pozval, naj ne
postavljajo »osmega zakramenta, zakramenta pastoralne carine«, ko »vztrajajo pri predpisih, namesto da bi si prizadevali odgovoriti na duhovne potrebe ljudi«.
Pred mnogimi so zasluženi počitniški dnevi, preživite jih v veselju, zraven pa
to veselje pomnožite s tistim, ki prihaja iz pomoči potrebnim in iz poslušanja
in uresničevanja božje besede. Bog vas živi,
Drago K. Ocvirk, CM
Z a človekov celosten razvoj
Tadeja Mozetič, šolska sestra, Paragvaj
Lačni kruha
in božje besede
8.5.2013. Dnevi tako hitro minevajo, a je lepo, saj nas božja ljubezen
spremlja, pa tudi zavest, da smo povezani med seboj. Povezujejo pa
nas tudi naši dragi bratje in sestre v Kristusu. Vsako leto jih je več
in vedno se nam pridružujejo novi.
Naši Indijanci na misijonu v Chacu
se letos že spet bojijo poplav. Zadnje
dneve je voda zalila polja in ponovno
se pojavlja bojazen, da bodo odrezani od središča in ne bo mogoče pripeljati hrano v vasi. Prav pred kratkim sem se pogovarjala z direktorjem šole, da bi iz zbranega denarja
čim prej nakupili najpotrebnejša živila. Tako jim bomo še najbolj pomagali, da bodo malčki imeli vsaj en topel
obrok hrane na dan. Naj povem, da
smo tukaj v jesenskem času in se je
že kar ohladilo. In ko je vse mokro in
vlažno, je še toliko huje.
V naši vzgojni skupnosti smo letos
dobili tudi novi mladi dekleti, ki
spoznavata redovno življenje in se
navdušujeta za redovni poklic. Poleg
njiju jih je še nekaj, ki prihajajo vsak
mesec na srečanje in „katehetski
tečaj“. Vsak dan bolj vidimo, kako je
Zelo lepo smo praznovali velikonočne dneve. V okolici Limpia je vse
polno revnih, revnih naselij z veliko
otrok in mladine. Misijonarji, ki so
pred štirimi leti začeli tukaj misijon,
nas stalno navdušujejo in me sestre
se jim rade pridružimo. Letos imamo
vsak konec tedna naš „misijon“ med
revnimi. Za veliko noč sem bila med
temi otroci in mladimi. Bilo je globoko doživetje ... Res je, da nismo lačni
samo kruha, ampak tudi vsake besede, ki prihaja iz božjih ust! Bilo je
vsega: molitve, petja, risanja, igre,
medsebojne pomoči, lepih pogovorov
z mladimi ... in še srečanja z družinami, pogovori s starši ... Bogu hvala za
ta doživetja. Nimam besed za opisati.
In sedaj me vabijo naj še pridemo, naj
jih ne pozabimo. Ob takih trenutkih
si res želim še čvrstih nog in moči za
služenje.
Dragi prijatelji, veselite se z nami, saj
ste vsi vi tudi na teh širnih poljanah,
zrelih za žetev. Z nami ste, s svojimi
molitvami, s svojimi darovi in spodbudami. Vaša zvestoba Gospodu je
tudi naša moč. Bog vam povrni za vse
in veliko božjih darov vsem, hvaležna
s. Tadeja.
nujno poglabljati vero
in verske navade, navduševati za medsebojno pomoč in dobroto, vlivati jim samozaupanja, spodbujati za vse krščansko
in lepo.
3
e - nabiralnik
Brez avta delo zaostaja
Anica Starman, frančiškanka
brezmadežnega spočetja, Slonokoščena obala
25.4.2013. V Gbagbamu je bilo posebno globoko doživetje krsta 15 odraslih med velikonočno vigilijo. Mogočna
pesem in ples sta jih spremljala po končani sv. maši tja
do jutra, ko smo se spet zbrali za velikonočno sv. mašo.
Bog daj, da bodo vedno bolj poglabljali krstne obljube
in vztrajali v krščanskem življenju. Med njimi je vdova
Klarisa, ki je izgubila moža pred enim letom. Nič je ne prestraši, z veliko ljubeznijo skrbi za svojih sedem otrok (najmlajši ima eno leto) in še drugim pomaga. V njeni hiši je
prostora za vse. Tukaj se začenja deževna doba in z njo tudi
blatne in težko prevozne ceste. Naš avto, ki nam ga je podarila MIVA leta 2004, peša, velikokrat se ustavi in stoka,
da ne more naprej. Sreča, da je vedno kje kak mehanik, ki
za silo popravi. Zato se obračam spet na vas z veliko prošnjo za nov avto. Po naših makadamskih cestah majhen in
nizek avto ne pride daleč, ne da bi se kaj pokvarilo ali zlomilo. Vzdrževanje cest je redko, pred sedmimi leti so cesto
zravnali in od takrat nič več. Za 60 km potrebujemo tri
ure, če se nič ne pokvari. Veš, kdaj greš od doma, a ne veš
kdaj prideš na cilj. Mobilni telefon poskrbi, da sestre vedo,
kje smo obtičali, če nas dolgo ni domov. Tudi bolnikov ne
moremo več voziti v 60 km oddaljeno bolnišnico, gredo z
badjanom, manjšim avtobusom, prirejenim za naše ceste,
ki tudi ni v najboljšem stanju. Ženo, ki ima porodne težave, tako pretrese, da na poti rodi, babica pa jo je evakuirala
za carski rez. Napisala sem vam nekaj težav, brez avta naše
delo zaostaja. Napravimo, kar je v naši moči. Z zaupanjem
se obračamo na vas s prošnjo za nov avto. Naj vas spremlja
povsod Božji blagoslov! Lep pozdrav, s. Anica.
Upanje kljub nezgodam
Danilo lisjak, salezijanec, Uganda
30.3.2013. Postni čas me je letos posebej zaznamoval in
sem še pod velikim šokom. Zadnjega februarja so mi vlomili v avto in odnesli vse dokumente in tudi lepo vsoto
denarja, namenjeno nakupu materiala za gradnjo misijona. Trenutek nepazljivosti in že so za mojim hrbtom
vlomili v par sekundah. No, še prej veliko razočaranje
nad dejstvom, da nam je nekdo, ki bi moral biti pošten,
ukradel del materiala za vodovodne instalacije. In včeraj popoldne, ko sem se vračal iz glavnega mesta, kjer
sem iskal možnost, da pridem do kakega dokumenta za potovanje v domovino, sem imel prometno nesrečo. Povzročila sta jo fantiča, ki sta s kolesom padla pred
menoj na sredo cestišča in sem s hitrim odvijanjem na
nasprotni strani zadel dva avta. Seveda sta fantiča pobegnila, čeprav so jih vsi poznali. Spektakel, ki je privabil vse avtobuse, da so se ustavljali, slikali, komentirali.
Kako sem se počutil, si lahko mislite. Nekaj možakov je
pristopilo in pritrdilo moji korajži, da rešim življenja fantov. Zakaj vse te preizkušnje, Gospod? Zakaj toliko gorja
in trpljenja nedolžnih? On, edini nedolžen, je razumel in
se podal na pot križa, da bi nam mogel biti povsem blizu
v takih trenutkih, ko je teža življenja neznosna
in križ pritiska na
naša ramena. Čez
nekaj ur pa bomo
poslušali
velikonočno hvalnico in
privrela bo iskrena
pesem hvaležnosti iz srca: ‘Gospod
je res vstal, aleluja!’ Veselimo se.
Hvala, ker ste povezani na različne
načine z našim misijonskim delom.
Preizkušnje
so
tudi del vašega
in našega vsakdana. Jezus je vedno
z nami. Naj nas še
naprej povezuje in
duhovno bogati.
Roparji zaradi lakote
Franc Zajtl, salezijanec, Egipt
17.3.2013. V tem mesecu in v aprilu bo tu večkrat puščavsko neurje s peskom, ki zatemni nebo in zapraši vse povsod.
Mi bomo praznovali veliko noč 5. maja, torej pet tednov za
vami. Vsi želijo korenite spremembe na vseh področjih. Želijo
izhod iz suženjstva nesposobnih, nevrednih, nepoštenih politikov in prehod v boljšo bodočnost, z večjo varnostjo in življenje bolj dostojno človeka. Kot ekonom sem vedno v stiku
z ljudmi in čutim kaj se dogaja okrog nas in v srcih ljudi. Rad
bi jim pomagal, pa ne morem, ker imamo probleme tudi mi,
4
v teh težkih časih pomoči skorajda ne dobimo več. Tudi po
mestu je vse polno revežev, ki z lepim nasmehom prosijo za
pomoč, je pa tudi tistih, ki kar napadejo in zahtevajo, da se
jim izroči, kar imajo ljudje v torbici ali v žepu … Bog jim pomagaj, vsi počnejo to zaradi lakote in revščine. Kadar zagledajo kakšnega tujca, so kar veseli z upanjem, da jim bo vsaj
ta kaj dal. Se mi smilijo. Tu kot misijonar ne morem direktno misijonariti, dobro delo je že znak, da sem poslanec in da
delam dobro vsem, tudi drugače verujočim.
e - nabiralnik
Z Madagaskarja
Terezija Pavlič In Marija Pavlišič, usmiljenki,
Madagaskar
April 2013. Me se imamo tako, kot pač čas prinese. Ves februar smo bili pod vodo, nasajen riž je šel z vodo, lakota,
ki že sedaj obeta, da bo še hujša, ljudje so suhi, bolni, kar
želodec kruli. Roparji ubijajo ljudi, kradejo živino, prašiče.
Nisi varen, da se ponoči prikažeš ven. K nam še niso prišli,
ker pač nimamo volov, ne prašičev, je pa vedno večje število lačnih na našem dvorišču. Ta teden je sestra služabnica kupila tri tone riža, da pomagamo revežem. Me sestre smo tega obvarovane, zdrave, site. Moje oko še dobro
gleda, noga še miga, pamet gre pa včasih na dopust – tudi
to je dobrodošlo, do smrti bomo živeli. Lep pozdrav vsem.
s. Terezija
***
April 2013. Gospod Klemen odpotuje že jutri. Tu veliko
molimo za njegovo zdravje, je izreden duhovnik, res duhovnik, vedno na razpolago … Vsem je težko zaradi njega,
manjkal nam bo. Naj ga spremlja Božji blagoslov. Bolnikov
imamo vedno dovolj. Poleg bolnišnice imamo otroški vrtec
in osnovno šolo za 450 otrok, gospodinjsko šolo z 42 dekleti, šolsko kuhinjo za 310 otrok in internat z 22 dekleti. V letu 2012 smo
Gobavost
imeli 6260 pregledov,
116 operacij, 343 nosečnic, 37 porodov,
44 gobavcev na novo
vpisanih. Skupno jih
imamo 73, od tega jih
je 29 popolnoma ozdravelo, 44 pa jih je
še na zdravljenju. Na
novo vpisanih tuberkuloznih bolnikov je
126, vseh skupaj pa
je 224. Gobavost je
bila včasih težka, neozdravljiva bolezen,
sedaj je bolezen kot
vse druge ozdravljiva. Ko opazijo znake
na koži takoj pridejo
prosit za zdravila in
Šolarji
če mu rečeš, da to ni gobavost, mi pravi, pa dajte zdravila, da ne bo. Včasih so se bolniki skrivali, zato je prišlo do
težke invalidnosti, amputacije udov. Še vedno je zelo vroče,
vlažno. Prilagam vam račun za riž, oz. hrano in zdravila.
Hvala Vam za pomoč, ciklon je uničil veliko hiš. Že tako
slabe kolibe je veter z lahkoto podrl, sedaj pa nas čakajo
popravila. Hvala vam za pomoč in razumevanje, vaša hvaležna s. Marija Pavlišič
Meso revežev
Jože Mlinarič, salezijanec, Burundi
31.3.2013. Priprave na veliko noč so v polnem teku. Na tiso- prekopava polje. Zdaj so veseli, ker je končno dobro namoče šolarjev smo že spovedali, vsakega posebej, in mu poleg
odveze izrekli nekaj besed. So zelo prijazni, potrpežljivi in
iskreni. Tudi odrasli prihajajo in veseli odhajajo. Vsi se želijo lepo pripraviti na veliko noč. Burundi je na repu razvoja.
Revni smo, a ne obupujemo. Zaupamo v boljši jutri. Sledimo
Jezusu, ki je nosil težki križ. Odrešil nas je vse in od mrtvih vstal. Vstanimo z njim! Pred dnevi se je spet pojavil
moj prijatelj slepi Liberij. Ima že sedem otrok. Ena hčerka
ga vodi ob palici. Vedno nasmejan je prišel prosit za fižol za
seme. Morate vedeti, da je navadni fižol naša glavna hrana:
meso revežev. Vsi njegovi otroci hodijo v šolo. Mama sama
čilo. Napotil sem ga v župnijsko Karitas, a ni bil zadovoljen, ker že dolgo ni nič dobil. Sam sem dolgo vodil Karitas.
Vsak teden smo pomagali najbolj revnim. Ko je bil tu Danilo
Lisjak, so postavili za šefa laika, ki se je zelo obogatil. Kupil
je krave in celo moped. Liberij je ponosen možak, noče prosjačiti. Če nič ni dobil, bo čez nekaj dni prišel povedat. Zaupa
v božjo pomoč. Ko nimajo nič za večerjo, pravi otrokom:
»Molimo, molimo in pojdimo spat. Jedli bomo jutri.« Reveži
nas učijo živeti v zaupanju in dobri volji. Veliko je takih družin. Smo zelo gosto naseljeni, podnebje je dobro, otrok veliko. Zdaj delajo reklamo za manj otrok, v Sloveniji pa za več.
5
V ojne razmere
Bogdana Kavčič, usmiljenka, Centralna Afrika
Sredi uporniške vojne
15.4.2013. Dne 21. marca smo odpe- pa vam takoj odgovorila,
6
ljale sestro, ki je odhajala v Ruando,
in na ta dan smo tudi dobile vse dokumente za avto, ki nas je čakal že
par dni v Bangiju. Vse smo dobile skoraj po čudežu, na hitro. V mestu je
bilo čutiti napetost, ker so se uporniki bližali. Hitro smo uredile stvari
in odšle domov. Drugi dan, v soboto
pred Cvetno nedeljo pa je “zagrmelo”.
Glavno mesto je prevzela uporniška
vojska in začelo se je podirati in krasti … Avtomobile so na veliko jemali
tam, kjer so bili. Sosedje so nam rekli,
da ga moramo skriti. Odpeljale smo ga
na njivo zadaj za palmami in pokrile
s palmovimi vejami, tako da je bilo videti kot stranišče. Ta staremu avtu pa
smo izpraznile gume. Med tem smo
preživljale marsikaj, predvsem strah,
ker do nas niso prišli, čeprav so 2 km
od nas odpeljali dva avta, ki so jih pripeljali skrit iz mesta. Da bi našega ne
razbili, kot so one, smo ga pripeljale
ker smo vse bolj dragocene reči skrile sem pa tja,
med njimi tudi računalnik. In do interneta tudi
nismo mogle priti. Upam,
da bom to pot uspela, ker
se situacija lahko v trenutku spremeni.
Domov v Slovenijo ne
bom mogla priti, kot je
bilo predvideno. Ni varno
iti v mesto, ker nam lahko
ukradejo avto, nas pa pustijo ali pa nas odpeljejo Bog ve kam. Zato smo
kar doma in do sedaj delamo v miru. Povsod okrog
nas so okradli dispanzerje in tudi našo bližnjo bolnišnico, ki je
na tleh. Že par dni nimamo več telefonske povezave. Se mi zdi, da se bo
marsikaj spremenilo tudi za nas in načrtovano zidanje v prihodnjem letu ne
domov, pa naj bo kar hoče. Imel je veliko blagoslovov, številne molitve so ga
spremljale že vse sem od Misijonske
nedelje in že prej vloženih toliko
darov, morda tisoče in več, da je nemogoče, da bi ga tako na lahko pobrali.
In še to je čudež, da je avto prišel po
poti, edini, ki je bila še prosta, iz Duale
do Bangija, sedaj je tudi to pot zavzela ena od treh uporniških skupin. In
to moje pismo bi bilo rado hvalnica
in blagoslov vsem, ki so toliko vložili
v njega, da mora izžarevati eno pozitivno, božjo energijo, kjerkoli ga bomo
vozile in vse, katere bomo vozile.
Nimam besed, s katerimi bi vam rada
izrazila mojo hvaležnost, predvsem
v teh časih, ki jih preživljamo. Nisem
bo mogoče. Potrebovale bomo najnujnejše, zdravila in sanitetni material, če
nas ne okradejo. Za to državo se piše
težka prihodnost, ker so vse strukture
uničene in še kar naprej kradejo in vozijo material proti severu - Čadu, ker
so jim čadski vojaki pomagali priti na
oblast. Bog nas je čuval do sedaj in nas
bo še. Naš župnik je rekel, da je čudež,
da nas še niso »obiskali« ali ne poznajo poti, ali pa jih je zadržala višja sila.
V tem letnem času imamo zadosti za
jesti, malo dobimo na vrtu, imele smo
nekaj rezerve, vsaj moko, riž in makarone. Prejšnji dan pa nam je neki musliman pripeljal enako hrano, tako da
smo na »konju«. Zdravila še imamo
po vaši zaslugi (Misijonskega središča
Slovenije), saj smo jih nakupile vsaj za
tri mesece. Vse to po božji Previdnosti
in molitvah tolikih doma, naših sester doma in po svetu, ki nas od
blizu spremljajo. Sestra iz Kolumbije
vam je tudi pisala, da vam prinesem
pismo, pa to pot ni mogoče, vendar
se naši hvalnici pridružujejo vse sestre iz skupnosti pa tudi vsa Provinca
v imenu s. Remedios, naše vizitatorice. V Kamerunu - Duali smo plačale en milijon in pol, to je približno
2500 EUR, prevoz od tam do Bangija
bo stal približno toliko. Škofijski ekonom je plačal šoferja in vse potrebne
dokumente za na pot. Zaradi vojne mi
je sedaj težko dobiti vse račune, ker
smo odrezane tudi od Mbaikija, kjer
je sedež naše škofije. Sedaj ni varno
veliko pošiljati, če pa je mogoče vsaj
5000 €. Si upam, kajne? Ah, samo da
pridemo iz tega kroga nasilja in da
lahko gremo po nakupih za dispanzer
in skupnost, bo že bolje. Upam, da se
bo vsaj malo uredilo in da niso vse lekarne okradene.
Hvala še enkrat za vse, vse … Sporočite
mojo zahvalo tudi Mivi Avstrija, ker
mi je težko priti do interneta osebno.
Veliko so naredili in sledili prevozu.
Neizmerno smo jim hvaležne. Še naprej
se nas spominjajte, da bi bil božji blagoslov in varstvo vedno nad nami in nad
to ubogo državo in narodom. Dodajam
še sliko, po kateri osebno prihajam do
vas in prisrčno, hvaležno pozdravljam.
S. Bogdana.
G lej , pri h ajam
Novi diakoni
na Salomonih
V mesecu juniju se v Sloveniji veselimo novih duhovnikov, saj
škofje na praznik apostolov Petra in Pavla (29. junij) posvečujejo v
duhovnike diakone, ki so končali teološki študij. Letos bomo imeli
v Sloveniji devet novomašnikov. Iz enakih razlogov je bilo v maju
veselo in slovesno tudi v Cerkvi na Salomonovih otokih. Škofje so
namreč posvetili štiri bogoslovce v diakone, ki bodo čez leto dni
posvečeni v duhovnike. Novi diakoni so svoj poklic lahko uresničili
tudi po zaslugi dobrotnikov iz Slovenije in Koroške, ki so jih
podpirali z molitvijo in darovi, da ni preveč krulilo v želodcu.
Župnija Svetega Duha v Bumi je v nedeljo, 19. maja, obhajala stoletnico ustanovitve. Buma je bila drugi misijon na
otoku Malaita in je nastala dve leti za
prvim v kraju Rohinari. Buma je na poseben način povezana tudi s Slovenci.
Že 12 let po ustanovitvi misijona, se
je namreč tam ustavila na smrt bolna
Celjanka Alma Karlin, svetovna popotnica. Na srečo so jo na misijonu uspeli pozdraviti in po slabega pol leta je
Diakoni Mansent, Ian in Moses ogrnjeni s tradicionalnimi čipkami iz školjk.
Škof Chris s
svojimi diakoni
nadaljevala svoje popotovanje po svetu.
Na svojih potovanjih po svetu in še zlasti po otoški Oceaniji je Alma mnogokrat uživala gostoljubje na raznih misijonskih postojankah in si je zato mogla
ustvariti o njih svoje mnenje. »V vseh
smislih najbolj nesebični so nedvomno
katoliški misijoni. Druge sekte (protestanti) se pustijo za vse plačati. Na
Bumo in Baokwo se pride skozi preliv
Langalanga. V Bumi je katoliški misijon. Včasih so živeli tam patri, dva ali
trije, zdaj pa tudi nune. Te so nujno potrebne, kajti kdo bo sicer kuhal, pral,
krpal, kdo bo ponudil belo roko ženam
v njihovih najtežjih trenutkih? (…) Če
odmislim brezupnost spreobračanja,
so se mi zdeli misijoni zelo lepi« (Urok
južnega morja, 1996, 85).
Vendar »brezupnost spreobračanja«,
let v Bumi, kjer je imela sirotišnico in
je kopici malčkov rešila življenje. Sam
sem jih nekaj srečal in se ponosno izjavljajo za Slovence, »ker je bila njihova
mama s. Metoda Slovenka«.
Dan pred praznovanjem stoletnice, v
soboto 18. maja, je škof Chris Cardone
posvetil štiri bogoslovce v diakone.
Posvečenja se je udeležilo kakih deset
tisoč ljudi. Novi diakoni so že četrti letnik, ki je doštudiral v bogoslovju
Marijinega imena v Tenaru in so vsi ti
fantje bili tudi moji študenti. Prvo posvečenje naših študentov je bilo leta
2009: 7 mašnikov, potem 2, potem
3 in letos 4. Slovenski dobrotniki so
tako do oltarja pospremili že 16 fantov, do diplome pa kakih 30, kolikor
jih je diplomiralo. Slaba polovica naših
iakon Michael z
D
nadškofom Adrianom
kot je Alma razumela misijonsko delo,
ni bilo tako brezupno. Devet let za
Almo je namreč v Bumo prišla misijonarka s. Metoda Fabčič, ki je 45 let delovala na Salomonih, od tega vsaj deset
diplomantov postane duhovniki, drugi
pa so dejavni na drugih področjih življenja, a hvaležni in ponosni, da so dobili dobro formacijo in so kot laiki dejavni v svojih župnijah.
Sto let Bume
Polona Berlec, laiška misijonarka, Salomonovi otoki
19.05.2013. Osvojila sem tiste lokalne vrste zelenjave in sadja, ki jih dobimo
tukaj, in pripravljam res izvrstne solate. Ravno v tem trenutku, ko to pišem,
je v Bumi 100-letnica misjona. Imeli smo plan, da se je bodo udeležili vsi bogoslovci, očeta Clement in John in jaz. Tik pred zdajci pa se je zakompliciralo. Dva dni pred predvidenim odhodom je umrl lastnik ladje, ki naj bi prepeljal vso ekipo iz Honiare do Aukija. Druga ladja, Discovery, je bila spet v okvari,
tako da so bogoslovci nazadnje šli s tretjo: Pelikanom. Ker se je strošek seveda dvignil, naj bi šlo samo 12 fantov oba očeta in jaz. Vendar sem se odpovedala, da je šel lahko en bogoslovec več. V Bumi nas je tako predstavljala ekipa 15
bogoslovcev z dvema očetoma. Vrnili naj bi se v ponedeljek 20. maja, ko je državni praznik. Sicer se bliža izpitno obdobje. Dela ne zmanjka – če ga le vidiš.
7
K R I Š T O F O VA N E D E L J A – 21 . julij 2013
Stiska v misijonih –
rešitev iz domovine
Naši misijonarji opravljajo svoje plemenito poslanstvo v deželah, kjer
vlada revščina, lakota, nepismenost … kjer ni ne šol, ne ambulant …
Tja poleg veselega oznanila evangelija prinašajo socialno pomoč in razvoj
v najrazličnejših oblikah. Tam gradijo šole, ambulante, zavetišča, cerkve,
ceste … Obiskujejo ljudi v džunglah,
kjer ni cest … Prinašajo hrano, zdravila, vozijo bolnike, prevažajo katehete … Vsega tega ne bi zmogli brez
dobrih avtomobilov. Zato jim MIVA
Slovenija že preko 20 let pomaga pri
nakupu prepotrebnih vozil (osebnih,
tovornjakov, traktorjev, delovnih strojev, koles, čolnov …).
Spet vas lepo prosimo, da se radi udeležite blagoslova vozil in da širokosrčno namenite v zahvalo za srečno prevožene kilometre svoj dar za
misijonska vozila. Tudi letos naj vas
vodi geslo: »Z VESELJEM DARUJEM –
ŽIVLJENJA REŠUJEM!«
Naj se po vas na vse konce sveta razodeva božja ljubezen in naj vas sv.
Krištof varuje na vseh vaših poteh.
Hvala vam za vsak vaš dar! in – srečno
vožnjo – vam in misijonarjem.
UTRINKI HVALEŽNOSTI
• Aleluja! Končno sem pripeljala naš
novi Mivin avto v Calulo. Veselje vseh
v hiši je nepopisno. Koliko veselja,
navdušenja, objemanja in skakanja od
sreče okoli avta. Saj je jasno, tu je reZAHVALA IN PROŠNJA
šitev za naše razdalje … Zahvaljujemo
Misijonsko središče Slovenije, ki vkljuse Mivi in vsem dobrotnikom …
čuje tudi organizacijo MIVA Slovenija,
Sestre iz Angole
se v imenu vseh naših misijonarjev iskreno zahvaljuje vsem dobrotnikom,
ki posebej ob Krištofovi nedelji s svoji- • Od srca iskrena hvala za vašo velikodušnost. Naj vas Gospod blagomi darovi pomagate pri nakupu misislovi za vse, kar storite dobrega.
jonskih vozil.
Na misijonsko nedeljo 2012 je bila velika
vseslovenska misijonska prireditev
na Plešivcu na Koroškem, lučaj proč
od Gosposvetskega polja in Knežjega
kamna. Del misijonskega slavja je bila
tudi blagoslovitev vozil, ki sta jih našim
misijonarjem podarili Miva Slovenije in
Miva Avstrije.
8
MIV
vozila za
Ob koncu velikih dogodkov v c
presvete Trojice, ki povzema v
binkošti. Predvsem pa nas spom
usmiljeno in neskončno ljube
razodeva ravno po treh božjih o
iz Očeta po Sinu, vtisne v naša sr
tudi mi ljubiti – se darovati,
Misijonske nedelje v oktobru j
Slovenci znamo in zmoremo na
le z besedami, ampak z dejanji do
so »na bivanjskem robu« (kot p
torej pokazati, da je Troedini Bo
srcu, ker zaznavamo stisko v sv
domovine in velikodušno pom
Ravno s tem pokažemo, da smo
skrbimo ne le za svojo gredico,
Ostanimo eno v molitvi in božji ljubezni, hvaležne
Marijine sestre, Benin
VA –
misijone
cerkvenem letu je tudi praznik
vsebino božiča, velike noči in
mni na vsemogočno, neizmerno,
ezen, ki sem na toliko načinov
osebah. In to Ljubezen, ki izhaja
rca Sveti Duh. Zato smo sposobni
sodelovati, zmagovati. Poleg
je Krištofova nedelja dokaz, da
a široko odpreti srce in objeti ne
obrote, vse ljudi, posebej tiste, ki
poudarja sedanji papež). Znamo
og upodobil naša srca po svojem
vojem okolju in tudi preko meja
magamo misijonarjem po svetu.
živi udje Kristusovega telesa, ki
, ampak tudi za njive po svetu.
• Bog bodi zahvaljen! Naj sv. Krištof
povrne vsem darovalcem za ta dragoceni dar (čoln in radijska postaja), ki nas bo še bolj povezoval in zavezoval v hvaležnem molitvenem
in duhovnem spominu in zbliževal
poti in srca po zračnih linijah. Naj
po njih pride nad vas tudi božji blagoslov kakor dež nad suho zemljo!
Sestra Agata Kociper, Brazilija
• Prav lepa hvala za vašo velikodušnost! Avto nam bo res veliko pomagal pri delu na podeželju. Tja odhajamo vsak konec tedna, da oznanjamo
K R I Š T O F O VA N E D E L J A – 21 . julij 2013
Narodni ravnatelj za misijone,
Stane Kerin, blagoslavlja misijonska
vozila pred cerkvijo v Šentrupertu.
Blagoslov vozil
Nebesa bodo zopet odprta: na priprošnjo sv. Krištofa, zavetnika voznikov,
bo Bog blagoslavljal naše vsakdanje poti in nas varoval pred nesrečami, duhovniki bodo po vseh župnijah po vsaki maši z veseljem molili za srečno
vožnjo in blagoslavljali vozila ter vse udeležence v prometu izročali v božje
varstvo, božje ljudstvo bo rado pripeljalo svoja vozila, se izročalo varstvu
sv. Krištofa in Marije in se v molitvi priporočalo za zavest odgovornosti in
solidarnosti, srca voznikov bodo odprta tudi za tiste, ki potrebujejo vozila,
da bi z njimi lahko dosegali oddaljene kraje v misijonskih deželah in prinašali veselo oznanilo odrešenja in konkretno pomoč v socialnih stiskah.
Kristusa tistim, ki ga še ne poznajo.
Z njim bomo vozili tudi pomoč oddaljenim, ki je sicer zaradi težke dostopnosti ne bi bili deležni.
Hvaležne sestre z Madagaskarja
• Lepo se vam še enkrat zahvaljujemo
vse naše starejše sestre za avto, ki ste
ga nam poslali, sestre ga velikokrat
uporabimo, da gremo z njim v bolnico.
Sestre iz Čila
Papež Frančišek: »Moje, tvoje, naše poslanstvo«
»Oznanjevanje je poslanstvo Cerkve, in sicer ne le nekaterih, ampak je moje,
tvoje, naše poslanstvo.« V naši veroizpovedi takoj zatem, ko izpovemo vero
v Svetega Duha, izrečemo besede: »Verujem v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev.« Sveti Duh je tisti, ki vodi korake Cerkve. Brez njegovega delovanja ne bi mogla živeti in ne bi mogla uresničevati zaupanega ji poslanstva, ki
je oznanjevanje. Papež Frančišek je poudaril, da mora biti vsakdo oznanjevalec, in sicer s svojim življenjem.
»Motor« oznanjevanja v naših življenjih in v Cerkvi je Sveti Duh. Da bi oznanjevali, je torej nujno odpreti se delovanju Božjega Duha, ne da bi se bali, kaj
bo od nas zahteval in kam nas bo vodil. »On nas bo napravil zmožne živeti in
pričevati našo vero ter razsvetlil srca tistih, ki jih srečujemo.« To je bila izkušnja binkošti. Zaradi Svetega Duha, ki je prišel nad apostole, so ti lahko odšli
ven iz prostora, v katerega so se iz strahu zaprli. Šli so ven iz samih sebe in
Sveti Duh jih je »preoblikoval v oznanjevalce ter pričevalce velikih Božjih del«.
Splošna avdienca – 22. maj 2013
NOVE PROŠNJE
Angola: Avto bi potrebovale, za obiskovanje dveh šol, ki sta podružnici
misijona. Za nakup in prevoz hrane za
malico za otroke vrtca iz Luande, za
prevoz sester in njihove potrebe ...
Mozambik: Vozilo bomo rabili za nabavo vsega potrebnega za vzdrževanje projektov (šola, otroški vrtci in
pastoralno delo v krščanskih skupnostih po vaseh), kakor za vsakodnevni
obisk otroških vrtcev in šole, ki je oddaljena od župnije, za dovoz hrane in
zdravil, prevoz osebja …
Slonokoščena obala: Naš avto, ki nam
ga je podarila MIVA leta 2004, peša,
velikokrat se ustavi in stoka, da ne
more naprej … Za šestdeset kilometrov potrebujemo tri ure, če se nič ne
pokvari. Veš, kdaj greš od doma, a ne
veš kdaj prideš na cilj. Tudi bolnike
sedaj ne moremo več voziti v 60 km
oddaljeno bolnišnico …
Senegal: Že v naprej se iz srca zahvaljujem za upanje, ki ga prižigate v naših
srcih pri našem apostolskem delu in
skrbi za boljši jutri tukajšnjih ljudi, saj
jim šol zeloooooooooo primanjkuje in
nas čaka še velikoooooo dela.
9
M isijon P od A rk t iko
Dorica Sever, frančiškanka Marijina misijonarka, Nunavut
Novice iz
»Bele zemlje«
N
24.4.2013. Včeraj sem ves čas mislila
na misijonarja Jožeta Grošlja ... in seveda tudi, kako hitro lahko odidemo na
Lepše. Glavno je, da je v srcu mir, da je
v nas zavest, da smo ljubljeni nadvse,
vedno sprejeti, vedno pričakovani, vse
drugo pa lahko prepustimo Ljubezni, ki
nas je ustvarila.
1.5.2013. Rada bi vam napisala nekaj
novic iz naše “Bele zemlje”, ki se vsa blešči v soncu in snežni lepoti, kljub temu,
da smo že v mesecu maju. Ledene sveče
so znamenje, da se počasi tudi k nam
približuje poletje, ko bomo zopet videli tundro, morje in jezera. Živimo v pričakovanju prvih ptic, ki bodo priletele iz juga. Srečno sem se vrnila nazaj v
moj misijon, z lepimi vtisi in doživetji iz
Slovenije.
Dvomesečni dopust doma v krogu
družine in prijateljev je bil nepozaben. Hvaležna sem vsem vam, ki sem
vas srečala in me skozi misijonska leta
spremljate. Prijatelji iz župnij Murska
Sobota, Borovnica, Črenšovci, Cerklje
na Gorenjskem in mnogi znani in neznani, ki molite za nas, misijonarje,
nam pomagate, kljub stiski, ki se čuti
tudi doma.
V misijonu Whale Cove, ki je brez duhovnika, sem začela z novo energijo in
predanostjo priprave na veliki teden, ki
10
je bil pred nami. Skupaj s štirimi katehisti smo vodili obrede in uvajali ljudi v
doživljanje skrivnosti Jezusove smrti in
življenja, ki se vedno prepletata v naših
osebnih življenjskih okoliščinah. Pri nas
je praznovanje velike noči bolj skromno,
ni nas veliko v cerkvi. Ljudem sem pripovedovala o blagoslovu jedil in običajih v Sloveniji. Lepo je videti njihovo začudenje, ko spoznajo, da ljudje »preko
oceana« (tako pojmujejo Evropo) praznujejo veliko noč tako množično in z
globoko vero.
Tokrat je bilo novo tudi to, da je prišla
z menoj Cilka Brankovič iz Brnika, ki je
zadnjih 35 let velika pomoč in opora sestram FMM. Odločila se je, da bo dva
meseca pomagala v misijonu. Pridružila
a področju Kitovega zaliva –
Whale Cove na zahodni
obali Hudsonovega zaliva
deluje naša misijonarka s. Dorica
med Inuiti ali, kot smo rekli nekoč,
Eskimi. Sami imenujejo svoj kraj
Tikiraqjuaq (Dolgi rt), kar takole
zapišejo v svoji pisavi: ᑎᑭᕋᕐᔪᐊᖅ.
Zemlja je v glavnem arktična
tundra, kadar je ne pokrivata led
in sneg, je kamenje poraščeno z
mahovi in lišaji. Inuiti se preživljajo
z lovom na kite, ki jih pred njihovo
obalo ne manjka. Čez njihovo
ozemlje potujejo tudi beli medvedi
in svoj čas so Misijonska obzorja
že pisala, da se je tudi s. Dorica
morala oborožiti, da bi bila varna
pred njimi. Tokrat nam s. Dorica
kratko spregovori o svojem delu,
svoji obiskovalki Cilki Brankovič
pa prepusti nalogo, da popiše
svoje doživetje misijona v Kitovem
zalivu.
(Urednik. Podatki iz wikipedia.org)
sta se ji tudi dva prostovoljca, ki sta prišla k nam iz Quebeca.
Vsem vam želim, da bi vas Duh Ljubezni
še naprej navduševal in da bi začutili
znotraj svojih src njegov ogenj in bližino, s. Dorica Sever
M isijon P od A rk t iko
Jisusi miutauvogut –
vsi smo eno v Jezusu
Danes, 1. maja, smo v naši misijonski kapeli zapeli »Spet kliče nas
venčani maj«. To je bilo zame tako drugače, ker sem pomislila na
Slovenijo v cvetju, tukaj pa imamo minus 30 mraza.
Uvajanje v
nenavadno okolje
Sedaj po dveh dneh snežnih viharjev
je treba odmetati sneg. Ni ravno lahko
delo, je fizično; vidim, da sestra Dorica
nikoli ne okleva in gre ven, pa če je še
tak mraz. Učim se od nje, od ljudi, kako
so skupaj in so zelo prijazni. Zato se
čutiš takoj sprejetega.
Vse se je pa začelo s fizičnim delom
v cerkvi, ko sem skupaj z Realom in
Monique (zakonski par iz Quebeca)
pomagala postaviti oder za oltar in
ambon. Zanimivo je, da so oltar, ambon
se zavarovati in kako se obnašati v okolju, ki mi je popolnoma neznano. Če
zboliš, bo treba pet ur leta do prve bolnišnice. Imeti moraš resnično modrost,
da spoznaš lastno telesno omejenost in
se s tem sprijazniš.
Trgovina je prazna, ni mleka, niti
kruha, pa še drugih stvari ne, ker letalo ni moglo prileteti. V viharju nihče ne
hodi ven, letalska steza pa mora biti počiščena; še vidljivosti ni nobene, torej
kar lepo mirno, bo kar bo. Učim se,
kako čakati s potrpežljivostjo in se ne
vznemirjati nad malenkostmi, glavno,
da je v hiši toplo …
Srečujem se s preprostimi ljudmi, vsi so
Inuiti-Eskimi, majhne postave kot jaz,
vzdržljivi in tihi. Sedaj so zelo nasmejani, ker imamo že dolg dan in so začeli hoditi na lov. Danes smo dobili velik
kos karibuja (severni jelen), ki je bil zelo
okusen. Tudi ribo (arctic char) sem že
poskusila, še prej sem jo pa morala s sekiro razkosati.
Vsak večer imamo v cerkvi molitev rožnega venca in potem so različni sestanki in priprave na krst ali poroko.
Ljudje so zelo verni in radi pojejo. Pojejo
celo pesem, nikoli ne krajšajo. Tukaj ne
rinejo takoj iz cerkve, kot se to dogaja
drugje, ampak si lepo vzamejo čas. Radi
Brez pomena jih je pošiljati k socialnemu delavcu. Po navadi preživijo v svoji
okolici, kajti razširjena družina deli, kar
ima na zalogi, in tako si vsi sposojajo ali
delijo to, kar imajo, da pridejo do konca
meseca. Tukaj lahko najdeš lačne ljudi,
kar je bilo zame pravo presenečenje.
Živijo od socialne podpore in otroškega dodatka, kar je zagotovljen finančni
vir za obstoj in preživetje družin. Poleg
tega vidiš tukaj tudi pravo tragiko, saj
so cene trikrat višje kot na jugu Kanade.
Zato se ne čudim, da ljudje težko preživijo in zdi se mi, da je njihovo življenje
in krstilnik prevlečeni s tjulnjevo kožo. podobno življenju v tretjem svetu. Res
Sedaj je liturgični prostor zelo lep in moraš priti sem na sever, da to začutiš
diha kulturo Inuitov, tu se počutijo na lastni koži.
doma. Naslednji teden smo prenavljali
prikolico (trailler), v kateri živi duhov- Misijonar: Jezusova Ljubeča
nik, ko pride na obisk. 30 let stare pre- in Resnična navzočnost
proge je bilo treba odstraniti in položi- Moje bivanje tukaj je obogatilo tudi sreti lesena tla, ki so higiensko bolj čista in čanje s škofom Reynaldom Roulojem.
dajejo tudi temu prostoru novo podobo. Videla sem, kako ceni delo s. Dorice, pa
Ko ni premrzlo grem tudi ven, se sre- tudi prizadevanja mnogih dobrih ljudi
čujem z ljudmi, ki govorijo inuktitut – v Sloveniji, ki pomagajo s. Dorici preko
eskimščino, sestra Dorica mi prevaja. Misijonskega središča Slovenije.
Občudujem misijonarje, ki nosijo v srcu Z veseljem odhajam nazaj domov v
toliko lepih besed in jih znajo poveda- Slovenijo. Moje bivanje tukaj je obogatiti v tolikih različnih jezikih. Jaz bi ver- lo moj pogled na življenje, poglobilo je
jetno rabila veliko let, da bi mi ta jezik občutek hvaležnosti za vse, kar sem in
postal domač, zato se sporazumevam s imam. V srcu bom ohranila sedaj meni
kretnjami in vem, da ti preprosti ljudje, znane obraze in imena.
ki so tako daleč od za nas “normalnega” Vem, da ima s. Dorica še veliko proživljenja, čutijo, da sem prišla sem s ple- jektov, želja, načrtov, kako bi izboljšamenitim namenom.
la razmere, v katerih živijo Inuiti v njenih misijonih. To je treba! Spoznala pa
Vzajemna pomoč
sem tudi, da si misijonar že samo s tem,
Vsak večer pridejo do naših vrat otro- da si tukaj, kajti ljudje lahko v bolečici in zaprosijo za bombon (sedaj jih ima ni in veselju pridejo k tebi, se ti izpoves. Dorica na zalogi, ker jih je prinesla iz do in potem lažje živijo. Misijonarji so
Slovenije). Mnogi otroci živijo v ogrože- Jezusova Ljubeča in Resnična navzočnih družinah – food insecure – zaradi nost. Zato jih bomo podpirali še naprej,
nezagotovljene hrane. Starši, posebno konkretno in duhovno.
brezposelni in teh je več kot 85%, pride- Vse bralce Misijonskih Obzorij lepo pozjo prosit za hrano ali finančno pomoč.
dravljam, Cilka Brankovič
11
K A Z A H S TA N
Kazahi so eno od številnih turškomongolskih ljudstev in njihovo ime –
Kazah – pomeni »neodvisen, prost
duh«, kar kaže na njihovo kulturo
nomadskih konjskih jezdecev. Država
Kazahstan – prebivališče Kazahov,
je po površini deveta največja država
sveta, večja od zahodne Evrope,
in po velikosti prva med tistimi,
ki so zaprte v celino brez izhoda
na morje. Prebivalcev je v deželi
blizu 17 milijonov, od tega 60%
Kazahov, sledijo jim Rusi, Ukrajinci,
Uzbeki, Nemci in drugi. Enako
pestra kot narodna pripadnost je
tudi verska: muslimanov je 70%,
ruskih pravoslavnih 24%, za kak
odstotek luteranov, katoličanov,
budistov idr. In tudi v tej deželi boste
našli misijonarja rojaka: tokrat
minorita Miha Majetiča. Kako živi,
kaj dela, nam pripoveduje v svojem
pismu. Vsakdanje in vendar nekaj
posebnega! (Urednik)
Miha Majetič, minorit, Kazahstan
Pri minus 40
Bela mošeja v Astani
27.3.2013. Iz Kazahstana, ki je še vedno za prihodnjo nedeljo. Sestra Tereza ima servisih pa raje ne bi izgubljal besed.
zasnežen, se vam oglašam drugič. Tu se
že nakazuje Vesna (pomlad), ki se je začela 1. marca. Danes (18.3.) pa se v pravoslavni Cerkvi začenja 40-dnevni post.
Prejšnji teden je bila „maslenica“ in čas,
ko se pečejo palačinke. Maslenična nedelja pa je priložnost, da se prosi za odpuščanje. Mi smo ta popoldan preživeli z otroki in mladino v prostorih vrtca,
ki je edini prostor, kjer se lahko pozimi zbiramo. Kazaški otroci (muslimani) so se predvsem igrali, malo večji pa
so ustvarjali darila. Z nemuslimanskimi (katoličani in pravoslavni, ki prihajajo k nam) pa smo se lotili izdelave butar
troci v župnijskem vrtcu,
O
ki ga vodijo sestre Usmiljenke.
12
res zlate roke in ji idej nikoli ne zmanj- Če samo omenim, da moraš vse rezervka. Škoda, da se bo junija poslovila od ne dele sam kupiti in dostaviti mehaniku, potem si lahko predstavljate ves
župnije in odšla v Kirgizistan.
cirkus ...
Avto »vložek«
Avtomobili imajo tukaj možnost daljinNe vem, ali sem vam v zadnjem pismu skega vžiga, kar pomeni, da avto prižomenil, da je naša skupnost dobila geš pet minut pred startom, kar mu
nov avto Škodo, a nas še vedno rešuje pri minus 40 dobro dene. Tudi če se ne
stara Lada Kalina. Čeprav je od nezgod voziš tisti dan, je treba dvakrat na dan
že napol razpadla še vedno da Škodo v prižgati motor, zato je treba imeti v rekoš. Šef jo je zapustil in mi jo zaupal v zervoarju vedno dovolj bencina. V Škodi
varstvo, jaz pa sem se ji oddolžil tako, je enkrat zmanjkalo bencina in se ni
da smo ji na servisu zamenjali zglobe dala vžgati; prišli so iz servisa in zadevo
in krmilni mehanizem, luči spredaj ... sanirali. Tu obstaja kar nekaj firm z goO tem, kako poteka delo na tukajšnjih rivom. Povprečno stane bencin 110 TT
K A Z A H S TA N
(tenge), kar je okoli 60 centov. Nimajo
posebnih marž ali davka. Seveda pa morajo ustanove, torej tudi mi, zbirati račune, da jih mesečno oddajo na uradu
za varstvo okolja, kjer plačajo okoljevarstveni dodatek. Tega plačujemo tudi za
dimnik, običajnim državljanom pa to ni
treba. Sicer pa se z avtom pripelješ na
črpalko in se postaviš pri eni od črpalk.
Odpreš tank, vstaviš ročko, si zapomniš
številko in greš k okencu. Tam rečeš
„pumpa X, 92 za 3000 TT“. Če se zmotiš, pač napolniš avto neznancu, brez
možnosti vračila. Avtomobilski „vložek“ končujem z ugotovitvijo, da stara
Kalinka ne mene ne brata Roberta še
ni pustila na cedilu, medtem ko se je
Škoda, poleg že omenjenih težav, že
dan in ga na veliko praznujejo. Že tradicionalno ga tukajšnje sestre (in mi z
njimi) praznujejo z družinami tistih, ki
so se odrekli alkoholu. Tu sicer ne obstaja klub AA, pa tudi metoda odvajanja je drugačna. Ena od sester je pomagala kar nekaj alkoholikom, da so prenehali piti. To pa na kratko zgleda tako,
da se greš „zakadirovat“, kar pomeni,
da dobiš v hrbtenjačo injekcijo, ki naj bi
pomagala pri odvajanju. Zadeva deluje
tako, da v primeru, če zopet spiješ alkohol, lahko pride do reakcije, ki te pusti
tudi hromega. Potem pa pij, če si upaš!
Z januarjem sem ob četrtkih prevzel jutranje maše pri sestrah Matere Terezije.
Ceste do njih sem do takrat že obvladal
in pot do moje učiteljice ruščine tudi.
Prej sem poskusil z avtobusi, a je treba
prestopati. Zgodilo se je, da sem prišel
na končno postajo in nisem vedel, kje
sem. Pa sem se odpeljal nazaj v mesto.
Olajševalna okoliščina za mojo zablodo je, da so bila stekla na avtobusu tako
zamrznjena, da se skoznje ni nič videlo. Šofer avtobusa pa je bil poleg bunde
zavit v vsaj še eno, če ne celo v dve odeji.
Ja, tako je tu pri nas pri - 40°C.
Priprave na cvetno nedeljo
dvakrat vkopala v sneg. Enkrat se je to
zgodilo zunaj v stepi in snežnem metežu. Če je ne bi uspeli potegniti iz zameta, se nam ne bi dobro godilo.
Z injekcijo nad alkoholizem
Na božič so mladi in otroci po polnočnici igrali božičnico. Nekaj dni pozneje
so jo odigrali še v mestu ob srečanju z
luterani. Ti so nas lepo sprejeli in pogostili. Sin tukajšnjega luteranskega škofa
se uči tudi srbščino in sva tako izmenjala nekaj besed po „naše“. Obisk so nam
vrnili na novega leta dan. Tudi takrat je
vsaka skupina zaigrala krajšo igrico, mi
odrasli pa smo zanje pripravili molitev
in pogostitev. Novo leto je za Ruse sveti
V vrtcu
Pred časom je sestrska predstojnica s.
Tereza odšla domov po vizo in zraven
še na duhovne vaje. V času njene odsotnosti bi moral biti vrtec zaprt, a se
to ni zgodilo, ker sem vskočil jaz. Za to
delo sem se odločil zaradi možnosti izpopolnjevanja svoje ruščine (saj otroci
niso preveč zahtevni poslušalci) in zaradi tega, ker rad pomagam. Meni pa
sta na pomoč priskočili »babica«, ki sestri že sicer občasno pomaga in še mamica, ki zna malo angleško. Skrbel sem
tudi, da otrok ni zeblo.
Otroci so prišli ob desetih, za njimi pa
s. Joana, najstarejša v tem samostanu
sester usmiljenk, ki je delovala v Afriki
kot misijonarka. Tu preživlja upokojitev
in pomaga po najboljših močeh. Med
nami se zadrži kakšno uro. Starejše
otroke uči brati in pisati, medtem ko
se mlajši v drugi sobi igrajo ali kaj rišejo. Ob pol dvanajstih je vsak dan malica,
kar je za marsikaterega otroka hkrati
tudi zajtrk. Poskušamo jih čim bolje nahraniti, saj mnogi prihajajo iz zelo revnih družin. Ena od njih dobiva v bližnji
trgovini vsak dan po en hlebec kruha,
na koncu meseca pa ga plačamo mi. Po
obroku se igramo naprej, si pogledamo
rst med
K
velikonočno
vigilijo v
katedrali. Med
dvajsetimi
krščenci sta
bili tudi dve
Kazahinji.
kakšno risanko ali pa kaj ustvarimo.
Pred 8. marcem (dela prost dan) so
otroci ustvarjali rože za mamico, vsak
dan drugačne.
Poleg drugega dela sestre skrbijo, oz. se
borijo tudi za ohranjanje življenja. Ena
od njih se še posebej ukvarja z ozaveščanjem o splavu in nudenjem pomoči nosečnicam. Pred kratkim je prosila, naj pri maši molimo za eno od mladih mamic, ki jo zdravniki nagovarjajo,
naj splavi. Ima eno leto starega otroka.
Mož se je pred časom ponesrečil in ne
more v službo, bolniške pa ni. Zdaj ne
vesta, ali naj poslušata zdravnike, ki ju
nagovarjajo k splavu, saj zanj dobijo dodaten denar. Sestra nas je prosila, naj
pri maši molimo za tega otroka. Z misijonsko skupino iz Mozirja sem se dogovoril, da ga posvojijo na daljavo in zanj
molijo. Starši so se medtem odločili, da
ga obdržijo.
Za konec naj povem le še to, da se
sedaj pripravljamo na praznovanje
„Nauryz-a“, kazahstanskega novega
leta. Praznujejo ga po 21. marcu in to
kar tri dni. Zaprte bodo šole, trgovine
in tovarne. Za nas bo to lepa priložnost
za pripravo srečanja mladine pri nas.
V soboto pred cvetno nedeljo pa se na
škofiji začne dvodnevno srečanje mladih. Načrtujemo že dejavnosti za praznovanje velike noči. A o tem kaj več ob
drugi priložnosti.
13
TO IN ONO
Jože Grošelj, Zambija
(1944-2013)
Misijonar p. Jože Grošelj, jezuit, je v
Gospodu zaspal 20. aprila, v župnišču v Nangomi, kjer je deloval več
kot deset let. Nedeljo pred tem je
predal župnijo svojemu nasledniku. V začetku maja se je nameraval
dokončno vrniti v Slovenijo in se
vključiti v delo slovenskih jezuitov,
a je Bog odločil drugače.
P. Jože se je rodil 21. septembra
1944 v vasi Buč, župnija Šmartno v
Tuhinju. Po ključavničarski šoli in
večerni gimnaziji se je odločil za
duhovniško pot in pri 25 letih stopil v ljubljansko bogoslovje. Ko je
prepoznal klic za v misijone, je po
letu bogoslovja zaprosil za sprejem
pri jezuitih. Kot bogoslovec je preživel v Zambiji dve leti (1973-74) in
se tja vrnil leta 1978 in tam deloval na misijonskih postojankah in
župnijah.
Prva leta (1978-83) je deloval kot
kaplan in kot župnik v župniji sv. Kizita v predmetju prestolnice Lusake. Po triletnem delu na
misijonski postaji Katondwe, so sledila dolga leta (1989-98) župnikovanja v lusaški župniji Matero. V tem
času je opravljal še službo predstojnika skupnosti in svetovalca provinciala. Iz Matera ga je pot peljala za leto
dni v Mumbwi in od tam prav tako
za eno leto v Kasungu v sosednjem
Malaviju. Od leta 2001 dalje je deloval
v župniji Nangoma, dobrih 100 km
vzhodno od Lusake vse do smrti.
Po naravi je bil pogumen, odločen
in jasen. V prvi vrsti je bil poznan
kot graditelj cerkva, saj jih zgradil
preko 30, vse z hvalevreno pomočjo Misijonskega središča Slovenije
oz. rojakov, ki velikodušno podpirajo misijonsko delo. Ko misijonar zgradi cerkev – stavbo in občestvo, jo mora predati domačim
duhovnikom.
Bog ga je vodil in spremljal skozi življenje in on se mu je pustil voditi. V tej izročenosti in predanosti
je v Gospodu zaspal. Njegovo geslo
»Vredno je vztrajati« govori, da je
na poti misijonarstva vztrajal do
konca. Bog ga je poklical k sebi iznenada, a verjamemo, da je bil notranje pripravljen in je naš priprošnjik za Cerkev v Zambiji, Malaviju
in Sloveniji. Pogreb je bil v torek,
23. aprila. Pokopan je v Lusaki, na
pokopališču župnije sv. Kizita. Bog
naj mu bo bogat plačnik! (Tina Jež)
Odprti za človeška in božja spoznanja
Dragi člani Misijonske molitvene
zveze!
Ko sem prebiral članek o misijonarju Ernestu Saksidi, ki se je poslovil, sem vzkliknil: »Kako ljubke so
noge glasnika, ki ( je) oznanjal Božjo
Besedo in pri ljudeh prebujal upanje
in gradil Božje kraljestvo!« /prim. Iz
52,7/
Tako je tudi naše življenje spleteno
iz niza različnih dogodkov, ki oblikujejo naše zemeljsko romanje. Zelo
sem bil vesel vaših pisem, ki ste jih
poslali ob velikonočnih praznikih.
Vse to je Božji trenutek, ki se kaže
v vašem človeškem trenutku, ko
preko pisem razodevate svoje lepe
in težke trenutke. V enem izmed
pisem je bila naslednja misel: »…
nimam velike pokojnine … malo mi
ostane, vendar z veseljem darujem za
misijone. Tako mora bit!«
Vse to je najlepše in najboljše »ogledalo« vere za vse. S tem, ko človek z
veseljem daruje kljub težki situaciji,
14
se v teh »dveh novčičih« pokaže velika solidarnost in velikodušnost darovalca. Bog pa ljubi veselega darovalca. Hvala vam za to človeško in Božje
spoznanje.
Želim vas spet spomniti na naša redna
srečanja po škofijskih področjih, ki
bodo v nedeljo, 28. julija in sicer:
• na Štajerskem – Zreče ob 10. uri
• na Gorenjskem – Šentjurij, Podkum
ob 16. uri
• na Primorskem – Ilirska Bistrica ob
15. uri
Lepo vabljeni, da srečanja priporočite
in se jih tudi udeležite.
Ob prijateljih je čas krajši in spoznanja še večja. Zato še vedno velja psalmistova beseda – »kako dobro in prijetno je, če bratje prebivajo skupaj«
(Ps 133). Vabim vas tudi k redni molitvi za misijone, da desetko ali več
zmolimo velikodušno. Pridobivajte
tudi nove člane za našo molitveno
družino, prenašajte to misijonsko ljubezen na svoje otroke in vnuke. Naj
se ne prekine molitvena vez, temveč bodite domači misijonarji z zgledom, besedo in molitvijo.
Kličem vam zdravja in Božjega blagoslova in se veselim srečanja ob
koncu meseca julija, ko bomo pri oltarju in bratskem druženju odkrivali Božja in človeška spoznanja.
Voditelj MMZ, Jožef Lipovšek
JUBILANTI – ČESTITAMO
70 let
življenja
Anica Vlašič,
Frančiškanka
Marijina
misijonarka,
rojena 22.
avgusta 1943 v
Adlešičih. Deluje v Rusiji.
JUBILANTI – ČESTITAMO
DAROVALI STE - HVALA
TRIKRALJEVSKA AKCIJA o župnije: Bakovci,
Gornja Radgona, Ljubljana-Bežigrad, LjubljanaŠtepanja vas, Sežana, Sv.Jurij ob Ščavnici, Šmihel,
Velika Dolina o ADVENTNA AKCIJA o
Nusinovič Klavdija o župnije: Bakovci, Bloke,
Bočna, Bukovica, Celje-Sv.Danijel, Celje-Sv.Duh,
Črnomelj, Gornja Radgona, Kanal, Kisovec,
Kopanj, Levpa, Ljubljana-Dravlje, LjubljanaRakovnik, Ljubljana-Štepanja vas, Peče, Pivka-Št.
Peter na Krasu, Poljane nad Škofjo Loko, Polzela,
Radovica, Sežana, Sočerga, Suhor, Sv.Marjeta niže
Ptuja, Sv.Trojica-Podlehnik, Šentlambert, Škocjan,
Šlovrenc o MIVA o župnije: Kamno, Otlica,
Podgorje, Tolmin o posamezniki: Kotnik
Ambrož, Malik David, N.N., Natek Majda,
Stražiščar Elizabeta, Vombergar Angelca o
SKLAD ZA LAČNE o župniji: Ihan, LjubljanaFužine o posamezniki: Bratuša Andrej, Černoša
Kristina, Gasparovič Marta, Gerbec Marija, Kitak
Ljudmila, Kravos Stojan, Lebreht Mirjana in
Matej, Medvešek Viljem, Mohorko Marija, Motaln
Betka, Murko Ana, Ojsteršek Lidija, Ojsteršek
Peter, Reljanovič Nedeljka, Simončič Marta,
Stanič Erika, Svoljšak Bojan, Šef Ida, Štavar
Valenčič Ana, Tajnikar Matej, Vauh Peter, družina
Žugman o SKLAD ZA SOCIALNO
ZAVAROVANJE MISIJONARJEV o župnija
Ljubljana-Ježica o SKLAD ZA GOBAVCE o
posamezniki: Brišar Valerija, Pečarič Boris o
SKLAD ZA MADAGASKAR o posamezniki:
Jeraj Marko, N.N., Natek Majda o SKLAD ZA
MISIJONE o župnije: Celje-Sv.Danijel, Dornberk,
Gomilsko o posamezniki: Babnik Marija, Bečaj
Andraž, Berden Nataša, Birk Marijana Eri, Blažič
Miha, Bratuša Andrej, Bukovec Stanko, Butala
Gregor, Cerkovnik Alenka, Čarman Marija, Čepin
Nataša, Čuk Niko, Domajnko Stanko, Društvo za
Zdravo Duhovno Življenje, Dvoršak Tatjana, Fink
Alojzija, Gantar Metod, Gnidovec Ela, Habič
Horvat Simona, Iršič Andrej, Jakac Suzana,
Jamnik Marija, Jerovšek Jure, Kacin Viktorija,
Kaučič Franc, Kebe Janez, Kegljevič Zagorc Lidija,
Kolar Mihaela, Kolar Tatjana, Kosar Jelka, Koselj
Veronika, Kozole Cvetka, Kulovec Igor, Kuzma
Anton, Ljumani D.O.O., Lorber Petra, Magdič
Olga, Mayer Ana, Mernik Zinka, Mikulin Olga,
Mohar Tomaž, Morelj Darja, N.N., Paškič Ilija,
Pavlovič Lucija, Petek Ana, Petrič Matija, Piščanec
Ivan, Planet Gc D.O.O., Poznič dr. Andrej, o
Prezelj Marija, Prinčič Silvester, Rigler Anton,
Rihtar Helena, Rogl Olga, Sadek Stjepčevič
Milena, Sagadin Emil, Saje Amalija, Schwarzbartl
Tomaž Ervin, Slokar Darja, Sotlar Slavko,
Stjepčevič Milena, Suhadolčan Franci, Štrukelj
Frančiška, Tavcat, Tomelj Andrej, Vampel Nežka,
Vehovar Darinka, Vihtelič Franko, Zabavnik
Mitja, Zupančič Ivan, Zupančič Jožefa o SKLAD
ZA ŠOLANJE BOGOSLOVCEV o posamezniki:
Mah Tinko, Šifrar Ana, Vinkovič Marija, Zupanc
Marjan o ZA MISIJONE V RUANDI IN
BURUNDIJU o Lomovšek Stanka o LEČNKOV
SKLAD o posamezniki: Boltar Janja, Primc
Anton, Zavar Valerijan o ZA ŠRILANKO o
župnija Stari Trg pri Ložu o SKLAD ZA
LAKOTO V ETIOPIJI o posamezniki: Bertok
Dora, Ferjančič Marija, N.N., Medvešek Viljem,
Murko Jakob, Pečarič Boris, Sarjaš Štefka o
MATANGA - DAR UPANJA o posamezniki:
Avguštin Boštjan, Behek Mirjam, Breznik Andrej,
Hartman Jožefa, Košir Ana, Mohar Košir Andreja,
Morelj Darja, Oblak Primož, Petecin Bogdan,
Podobnik Jožica, Slemenšek Grošl, o Zabavnik
Mitja, Zupančič Silvestra, o SKLAD ZA HAITI o
Jelinčič Roža Ana o DROBIŽ ZA RIŽ o
posamezniki: Jenič Dušan, Lemark Ervin, Pečarič
Boris, Šubic Ida o ZA JOŽETA ADAMIČA o
posameznika: Burger Alenka, Lah Benjamin o
ZA S. KRISTINO BAJC o Lajevec Janja o ZA
HUGA DELČNJAKA o Petrič Matija o ZA S.
ANKO BURGER o posameznici: Novak Marjeta,
Pipan Marinka o ZA JOŽETA MLINARIČA o
posamezniki: Kvaternik Tomaž, Podbregar Eli,
Ramovš Vera o ZA P. JOŽETA GROŠLJA o
Velepič Anica o ZA S. VESNO HITI o
posamezniki: Kunšič Francka, Muller Marija,
Ogulin Mateja, Strajnar Ana, Zakrajšek Boris o
ZA P. MILANA KADUNCA o posameznici:
Muller Marija, Strajnar Ana o ZA TONETA
KERINA o župnije: Deskle, Gorenje Polje, Loški
Potok o posamezniki: Čučnik Milan, Dolenc
Janez, Kern Jože, Koncilija Jožica, Pompe Anica,
Prudič Alojzija, Šušteršič, Tonin Jožica o ZA
JANKA KOSMAČA o Frančiškanski Samostan
Brezje o ZA JANEZA KRMELJA o župnija
Gorje o posamezniki: Bolta Majda, Eržen - Sojer
Zinka, N.N., Pirc Dragica, Sušnik Janez, Šifrer
Marija, Vrabec Mirijam o ZA S. ANDREJO
GODNIČ o posamezniki: Ačanski Elizabeta,
Gerbec Marija, Selčan Leopold, Štuhec msgr.dr.
Ivan o ZA DANILA LISJAKA o posamezniki:
Bonuti Hajdinjak Kamila, Harej Vojko, Krevelj
Branko, N.N., Sušnik Janez o ZA TOMAŽA
MAVRIČA o Malalan Nika o o ZA IVANA
BAJCA o Natek Majda o ZA S. ZVONKO
MIKEC o župnija Vransko o posameznika:
Murn, Tomažič Blanka o ZA MISIJONARKE
MATERE TEREZIJE o Kranjc Rafael o ZA S.
TADEJO MOZETIČ o župnija DobrepoljeVidem o posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila,
Komel Gregor, Lapajne Vinko, Mivšek Jakob, N.N.,
Rudež Lučka, Šiško, Zavrtanik Petra o ZA
JANEZA MESCA o župnija Javorje nad Škofjo
Loko, Zasip, Žiri o posamezniki: Filipič Leopold,
Kocjan Avgusta, Strniša Anton, Zakrajšek Boris o
ZA PEDRA OPEKO o župnija: Dolenja Trebuša,
Ljubljana-Podutik, Ljubljana-Zadobrova, Nova
Gorica - Kristus Odrešenik, Preska o
posamezniki: Antončič Jurij, Beršnjak Marija,
Bezjak Marija, Bohak Ivan, Bohinc Andreja, Bolta
Marko, Božič Marija, Buzeti Jernej, Cerar Lojzka,
Čučnik Milan, Drobež Matjaž, Društvo Jasličarjev
„Anton Kravanja“, Duhannoy Dimitri Lawrence,
Gaberc Alojz, Gregorič Ana, Grum Mitja, Hozjan
Fani, Ivanič Demara, Jeras Tanja, Ješovnik
Simona, Kastelic Ana, Kavčič Boštjan, Kavčič
Irena, Kavčič Iztok, Kd Stanko Vuk MirenOrehovlje, Klemenčič Alojz, Kolšek Tomaž, Kordiš
Rozalija, Kotar Zinka, Krevs Leopold, Leskošek
dr. Franc, Lešnik Lidija, Mastnjak Marjana,
Mihelčič Viktor, Močnik Špela, Možina Katarina,
N.N., Omejc Eva, Pavlič Frančiška, Polanec Ana,
Poljanec Kolbezen Vida, Prudič Alojzija, Ramovš
Vera, Remše Matija, Rugelj Nevenka, Rus Valerija,
Samotorčan Vida, Smole Gorazd, Smolik dr.
Marijan, Srebrnič Tereza, Stern Slavko, Strmole
Blaž, Šef Manja in Tone, Šegula Zdenka, Škufca
Ivanka, Šušteršič Blaž, Terčelj Lidija, Ujčič Anita,
Valcl Andraž, Vidakovič Snežana, Vrhovec Tanja,
Zakrajšek Boris, Zalar Marija, Zgonc Marija o ZA
S. MIRJAM PRAPROTNIK o Hozjan Fani o ZA
P. STANKA ROZMANA o Kramar Marija
Vida o ZA MISIJON CORUMBA o Rejc
Helena o ZA S. JOŽICO STERLE o Marjanovič
Miranda o ZA P. MARTINA KMETCA o
župnija Stari Trg pri Ložu o posamezniki: N.N.,
Gabrovšek Lovrencija, Resman Silva, Šegula
Andrej o ZA KLEMNA ŠTOLCARJA o Lajevec
Janja o ZA SALOMONOVE OTOKE o
posamezniki: Pečarič Boris, Grobin Fanika,
Hozjan Fani, Mza-Cma, Jarc Fani, Kranjec Matilda,
Šolske Sestre De Notre Dame o ZA S. BOGDANO
KAVČIČ o posameznice: Brešar Francka, Cerar
Lojzka, Jovanovič Ljudmila, Lesjak Bernarda, N.N.,
Pipan Marinka, Prijatelj Marija, Škufca Lučka o
ZA S. TEREZIJO PAVLIČ o Čengija Kata o ZA
LOJZETA PODGRAJŠKA o župnija Stari Trg
pri Ložu o posameznika: Jelenko Gabrijela, Povh
Jože, Silan Darja, Tabajner Veronika o ZA S.
ANICO STARMAN o Brate Suzana o ZA S.
LJUDMILO ANŽIČ o posamezniki: Ferjančič
Fani, Hodnik Veronika, Mza-Cma, Sever Alojz,
Srebrnič Tereza, Štalec Kristina o ZA S. ANO
SLIVKA o posameznika: Andlovec Irena, Pevec
Andrej o SLIVKA S.ANA o Velušček Tamara o
ZA S. BARBARO PETERLIN o Ravbar Anica o
ZA S. DORICO SEVER o posameznika: N.N.,
Srebrnič Tereza o ZA BLAŽA KRMELJA o
Krmelj Majda o ZA POLONO BERLEC o
posamezniki: Baloh Marija, N.N., Pavlič
Frančiška o ZA IZIDORJA GROŠLJA o
Zakrajšek
Boris o ZA
GRADNJO
PORODNIŠNICE NA MADAGASKARJU o
posamezniki: Babnik Lojze, Benčan Cirila, Bizjak
Dragica, Borič Janja, Breznik Sneberger, BTC
D.D., Cederman Janez, Cugelj Brigita, Dolgan
Lidija, Emanuela D.O.O., Emona Instruments Pty
Ltd 78, Fajdiga Joško, Gerl Klančar Irena, Gorenc
Ljudmila, Jenko Franc, K.Nig Monika, Knez
Marko, Košorok Pavle dr.med., Kranjc Ivan,
Kranjec Anton, Krašna Peter, Kukanja Viktorija,
Lončar Ana, Martinčič, o Matičič Andrej, Matičič
Marija, Medium D.O.O., Mikolaj Rudi, Pahič Anica,
Premože Marina, Resman Ana, Rijavec Marko,
Rojs Peljhan Prelesnik Partnerji , Rozina Miha,
Selan Dane, Sirc Ljudmila, Skebe Anica, Slavec
Miroslava, Soldo Emilijana, Srebrnič Tereza,
Stantič Karel, Stendler Alja, Šabič Katarina,
Valenčič Vesna, Vreček Jožef, W-Est D.O.O.,
Zakrajšek Boris, Zelenjak Bojan, Zeroks D.O.O. o
župniji: Kranj-Primskovo, Postojna o ZA BR.
MIHA MAJETIČA o Šegula Andrej o ZA
MARIJINE SESTRE V KIJEVU o Jurca Melita o
Priporočeni dar za tisk
Misijonskih obzorij
za leto 2013: 9 EUR,
za Evropo 12 EUR,
avionska za Ameriko
in drugod je 20 USD, 25 CAD.
BOG VAM POVRNI!
Darovi objavljenih so na naš račun
prispeli do 27. 5. 2013. Hvala vsem.
15
MIVA 2012
Centralna
Afrika
DVAJSET
dobrih
del
S pomočjo darov ob blagoslovu
avtomobilov je MIVA Slovenija
lahko omogočila nakup vozil
Papua Nova Gvineja
adagaskar,
M
Lazaristi
v skupni vrednosti
325.064,60 €
Malavi
misijonar
država
vozilo
Stanko Rozman
Malavi
tovornjak
Janez Mesec
Madagaskar
avto
s. Marija Pavlišič
Madagaskar
kolesa
s. Marjeta Zanjkovič
Madagaskar
avto
Martin Kmetec
Turčija
avto
s. Tadeja Mozetič
Paragvaj
kamionet
s. Bogdana Kavčič
Centralna Afrika avto
Tone Kerin
Madagaskar
avto
Nova Gvineja
avto
s. Agata Kociper
Brazilija
čoln
s. Agata Kociper
Brazilija
radijska postaja
Izidor Grošelj
Madagaskar
avto
Jože Mlinarič
Burundi
tovornjak
Šola sv. Ane
Malavi
traktor
adagaskar –
M
Valentine Gryk
Mesec
s. Jacinta – Stanko Rozman Malavi
avto
Stanko Rozman
Malavi
avto
Lazaristi
Madagaskar
motor 3x
Bernardin Yoka
Kongo
gume + ako
Lazaristi – obrtna šola
Madagaskar
tovornjak
Mission Press
Zambija
avto