1. No category

Misijonska
obzorja
št. 1 (154), leto 28
februar 2014
priporočeni dar za tisk MO: 1,50 EUR
Groblje,
Rim,
Buenos Aires
1923-1987
Lado Lenček C.M.
Urednik KM
1938–1987
Preprosto
in krotko naprej
I z h a j a j o v L j u b l j a n i o d 19 8 7
MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE
SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija
Tel. : 01/300 59 50,
Faks: 01/300 59 55
E-mail: missio@rkc. si
http://www. missio. si
Uradne ure vsak dan od 8h do 13h.
MISIJONSKA PISARNA MARIBOR
Slovenska 21, 2000 Maribor
tel. /fax.: 0590/80 381
od ponedeljka do četrtka od 9h do 12h
E-mail: misijonska. pisarna@slomsek. net
GLAVNI UREDNIK
Jože Planinšek, CM
POMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA
Tina Jež
LEKTOR
Jurij Devetak, CM
Odgovarja
NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE
Stane Kerin
OBLIKOVALEC
Boris Jurca
GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK
Para, d. o. o.
Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja
prispevka ali iz arhiva MSS.
ISSN 1318-4369
Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno.
Priporočeni dar za posamezni izvod je
1,50 EUR.
Celoletni prispevek za MO za leto 2014:
9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za
Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD.
Vplačila nakazujte na transakcijski račun
Misijonsko središče Slo­venije, Kristanova 1,
Ljubljana namen nakazila: naročnina MO,
št. transakcijskega računa pri
NLB: SI56 0201 4005 1368 933,
št. transakcijskega računa pri Raiffeisen
banki: SI56 2420 0900 4370 443
Vplačila iz tujine s čeki na naslov:
Misijonska pisarna, Kristanova 1,
1000 Ljubljana
Slika na naslovnici: Koledniki iz župnije
Zaplana
Ljudsko praznovanje božiča traja vse do svečnice, liturgično so nam
ga skrajšali do nedelje Jezusovega krsta, kar je precej hitro po božiču,
v stvarnosti pa ga potrebujemo skozi vse leto. Ta čas ima svojo moč,
zaznamuje človeka in okolje, ker se vanju Bog podaja kakor otrok, brez
predsodkov, predano in z zaupanjem. V svetu, postaranem z odraslostjo,
polnem nezaupanja in preračunavanj, bi bil vsak drug poskus neučinkovit.
Samo še preprostost in krotkost imata učinek, in najiznajdljivejši v ljubezni,
naš Bog, to ve. Ponuja nam nagovor, ki deluje, z njim imamo trajno
zagotovilo našemu trudu. Trudu, ki ga vsako leto znova dokažejo tudi naši
otroci in mladi s koledovanjem. Gre za veličastno dogajanje, ki kaže, kako
živa je dobrota in odprtost teh mladih src, ki jih je več, kot si mislimo. Bilo
bi vredno, porabiti celotno številko za opis njihovega dela. V ozadju kažejo
tudi na družine, iz katerih izhajajo, pa družine, ki so jih sprejele in obdarile
ter jim zaupale svoj prispevek za vrstnike v drugačnem, bolj bolečem svetu.
Svečnica nas s svojim sporočilom darovanja vabi in nam
sporoča, da je le darovanje plodno. Vse drugo je sterilno,
obtežuje svet in človeka, nasprotno poletu in prihodnosti.
Ko vzamemo sporočilo praznika zares, je ni teme, ki se ne
bi razblinila, tu med nami ali kjerkoli v svetu.
Moč misijonskega dela je v otroški predanosti in zaupnem navdušenju.
Kako zelo je to čutiti iz pisem naših misijonarjev! Veliko veselega sicer
nimajo za pripovedovanje, njihove zgodbe so tudi krute. Mnoge so, kot
bi jih pisali mi iz naših izkušenj in tukajšnjega okolja. Nikomur pa niso
v obup. Vedno je čutiti, da so izziv in spodbuda k še bolj zavzetemu delu.
To je osrednje v veselem sporočilu. Jezus ne prihaja na praznovanje, temveč
praznovanje pripravljat. To je lahko zahteven posel. Če kdo, potem on to
ve, a se ne ustraši. Veselje je, videti mnoge, zlasti naše misijonarje, ki temu
klicu sledijo.
Svečnica nas s svojim sporočilom darovanja vabi in nam sporoča, da je le
darovanje plodno. Vse drugo je sterilno, obtežuje svet in človeka, nasprotno
poletu in prihodnosti. Ko vzamemo sporočilo praznika zares, je ni teme,
ki se ne bi razblinila, tu med nami ali kjerkoli v svetu. Hudo je v Ukrajini,
Siriji, Kambodži, Centralni Afriki … vendar za misijonarja ne v obup,
temveč v izziv in odziv, da je potrebna luč. Luč, ki sveti in žari toliko, kolikor
smo z njo razsvetljeni in prežarjeni sami. Jože Kopeinig s svojo duhovno in
čutenjsko mladostnostjo je misijonar z dušo in telesom. Misijonarji širom
sveta vsemu navkljub vztrajate, ostajate trdni in zvesti ter upanja polni,
mnogi sredi tukajšnjega okolja. Dovolj je razlogov, da kot prižgane sveče
vsi krenemo naprej v pobožični svet, pripravljat praznovanje za vse in s
tem tudi zase.
Jože Planinšek CM
S pogledom v svet
Jože Planinšek CM
Novim obzorjem naproti
Vesoljnost Cerkve je v njeni odprtosti do slehernega človeka, naroda
in kulture. Bog prihaja za vse ljudi in izvoljeno ljudstvo smo vsi, ko
smo vzajemni. V tej luči ne moremo govoriti o slovenski ali afriški
ali kakršnikoli drugi Cerkvi, temveč o eni sami, ki pa je lahko na
Slovenskem, v Afriki in kjerkoli drugje.
spodbuja, da imamo to vedno v svo­
ji zavesti. Sredstva družbenega obve­
ščanja imajo pri tem veliko in odgo­
vorno poslanstvo; mednje sodijo tudi
Misijonska obzorja, ki skrbijo za stik
z našimi misijonarji. Do neke mere že
Vsaka krajevna Cerkev je zaživela po
odprtosti druge, zato ne more, če
hoče ostati zvesta, pozabiti na druge,
temveč mora svoj obstoj potrjevati z
odprtostjo do vesoljne. Na izredno za­
nimiv način to poslanstvo vršijo pape­
ška misijonska dela s svojo organizira­
nostjo znotraj Kongregacije za evan­
gelizacijo narodov ali kot jih kratko
imenujemo PMD. Vsaka krajevna Cer­
kev ima narodnega dele­gata ali vodi­
telja misijonov, ki ni imenovan z njene
strani, temveč ga na to mesto postavi,
sicer v soglasju s krajevnim škofom,
Milost prenavljanja v občestvih ne more rasti, če vsako izmed njih
ne razširja prostora ljubezni do koncev zemlje in če nima podobne
skrbi za tiste, ki so daleč, kakor za tiste, ki so njegovi lastni udje.
Koncilski odlok o misijonski dejavnosti (M 37)
prefekt kongregacije iz Rima. Gre za
neke vrste mehanizem, ki ščiti kra­
jevno Cerkev pred morebitnim zapi­
ranjem vase. Ta vzvod si Rim pridr­
žuje; če je potrebno v interesu vesolj­
ne Cerkve, lahko poteka tudi mimo
krajevnega vodstva Cerkve. Tako se
razvija po vsem svetu misijonska or­
ganiziranost Cerkve, ki pomeni nje­
no mladost in prihodnost, preko pa­
peških misijonskih del, ki so neke vr­
ste vzporedna struktura, zamišljena
kot varovalka pred krajevno samoza­
dostnostjo ali zaprtostjo neke krajev­
ne Cerkve. Tudi statut je za ves svet
enak, krajevne Cerkve si ga sicer lah­
ko prilagajajo s pravilniki, ki pa mo­
rajo ostajati zvesti temeljnemu znača­
ju statuta. To ohranja in skrbi za ne­
nehno misijonsko odprtost posame­
znih škofij ali škofovskih konferenc in
se uresničuje preko krajevnih uradov
PMD ali Misijonskih središč, kot je to
pri nas v Sloveniji z narodnim vodite­
ljem misijonov na čelu.
Misijonska odprtost krajevne Cerkve
se uresničuje na različne na­čine. Naj­
bližji nam je preko naših misijonarjev,
ki delujejo v drugih krajevnih Cer­
kvah. Ko smo povezani z njimi, smo
povezani tudi s tamkajšnjim ljud­
stvom. Vendar to ni dovolj, saj bi se
lahko hitro zaprli v lastne narodne in­
terese in pozabili na druge, kjer na­
ših misijonarjev ni. Kristusova skrb
za Cerkev pa gre preko vseh meja,
tudi nacionalnih. To na poseben na­
čin pokaže vsakoletni Svetovni misi­
jonski dan ali Misijonska nedelja na
vseskozi skrbijo za pogled v vesoljno
Cerkev, v prihodnje pa želimo temu
posvečati še posebno pozornost. Uva­
jamo posebno rubriko, ki nas bo re­
dno v vsaki številki povezovala z ži­
vljenjem Cerkve po svetu, nam prina­
šala novice in nas vključevala v razmi­
šljanja, da bomo dihali z njo.
S tem želimo postopoma tja do leto­
šnje Misijonske nedelje nekoliko raz­
širiti in dopolniti sporočilnost naše
misijonske revije, da bo v njej čim ve­
čje ravnovesje med informiranjem in
formiranjem naše misijonske zave­
sti. Temu se bo do neke mere prilago­
dila tudi zunanja podoba Misijonskih
obzorij, v duhu rasti in mladostnega
Da bi pa sedanji položaj Cerkve v svetu prav vsi kristjani dobro
poznali in da bi slišali glas množic, ki kličejo: »Pomagaj nam«,
je treba o misijonih – tudi z uporabljanjem modernih sredstev
družbenega obveščanja – tako poročati, da bodo misijonsko
dejavnost občutili kot svojo in odpirali srce za tako neizmerne
in globoke potrebe človeštva ter jim mogli prihajati na pomoč.
Koncilski odlok o misijonski dejavnosti (M 36)
predzadnjo nedeljo v oktobru. Njen
namen seveda ni le v zbiranju sred­
stev za misijonske potrebe Cerkve,
marveč veliko bolj v medsebojni du­
hovni povezanosti in zanimanju enih
za druge. Z njo ne gre za to, da na en
dan opravimo s skrbjo za svetovni mi­
sijon, za vesoljno Cerkev, temveč nas
prilagajanja času in prostoru, kar je
del misijonske sporočilnosti in nove
svežine, ki jo potrebuje skrb za vesolj­
no Cerkev. Ob zamišljeni viziji bomo
veseli tudi vaše spodbude ali kakega
namiga, za kar se priporočamo, saj je
prav, da v misijonski zavzetosti skupaj
iščemo in načrtujemo. Vabljeni.
3
misijonski pričevalec
Moja mala,
a uresničljiva želja
Uvajamo novo rubriko, kjer nam bodo podajali svoja misijonska
sporočila in spodbude različni misijonski delavci, iz zaledja ali iz
misijonov. Ne gre za njihove predstavitve, temveč za sporočila, ki
naj poživljajo našo apostolsko gorečnost. Ko z rubriko začenjamo,
ne moremo imeti boljše izbire, kot je gospod Jože Kopeinig.
Težko si predstavljamo oblikovanje misijonske dejavnosti Cerkve
na slovenskem v zadnjih tridesetih letih in ni ga slovenskega
misijonarja, ki bi ga ne poznal po njegovi odprtosti in dobroti.
Kako bi opredelil tisto osrednje
ali temeljno, kar ti daje nagib in
te žene pri tvojem neutrudnem
misijonskem delovanju?
Prav rad ponavljam že skoraj krila­
tico, da je misijonsko poslanstvo za
Kristu­sovo Cerkev tako bistveno, ka­
kor je za ogenj, da gori. Če ogenj ne
gori, ni ogenj. Ohlajen pepel ne vžiga
novega ognja. Jezusovo naročilo „Poj­
dite po vsem svetu …” ni kar tako be­
seda tja v en dan, temveč je to obve­
za, poslanstvo, ki je zaznamovalo apo­
stole takratnih dni in zaznamuje tudi
sedanje mlade navdušence, ki v sebi
čutijo isto presežnost, da bi stopili z
navadnih kolovoznih poti na strmine
vzpetin, od koder se zazrejo v zahtev­
nejše izzive in možnosti živeti prepri­
čljivejšo solidarnost in odgovornost za
ljudi in za ves svet. Misijoni so avan­
tura, so ekspedicija skozi različne pu­
ščave sveta, so pot skupaj z Abraha­
mom proti obljubljeni deželi in do­
končni domovini. Brez ognja in navse­
zadnje brez vere ni prepričanja, da je
Jezus tisti duhovni magnet, ki je pri­
tegnil v svojem zemskem času aposto­
le in druge pričevalce, in ki še danes
vžiga v srcih mladih neugasljivo iskro
srčnosti. Brez tega ognja si misijona
sploh ne morem predstavljati.
Imaš morda v spominu kakšen
dogodek, ki je bil odločilen ali
pa vsaj začetna spodbuda?
Ko sem bil v prvem letniku malega
semenišča na Plešivcu, nas je obiskal
mlad škof Dlamini iz Južne Afrike. Di­
jaki smo se kar zgrinjali okoli njega in
mu zrli v njegov mili obraz. Govoril
nam je o Jezusu, ki so ga otroci v Afri­
ki zelo vzljubili in je nato nam vsem
4
naročil: „Ljubite Jezusa in boste sreč­
ni!” Meni je napisal v zvezek, ki sem
mu ga ponudil, da bi mi poklonil kako
posvetilo: „Bodi misijonar!” Ta beseda
mi je postala več kot popotnica, po­
stala mi je navdih, žarek, žgoče oglje,
ogenj in navdušenje. Kmalu nato sem
že vodil razne akcije za misijonsko
navdušenje med dijaki, v bogoslovju
pa sem organiziral tudi različne mi­
sijonske simpozije in predavanja ter
spremljal razne projekte in botrstva.
Misijoni so mladost Cerkve,
to vedno poudarjaš in tudi
sam s svojim delom razodevaš
pastoralno mladost. So misijonski
bogoslovci sad te tvoje drže?
Zamisel, da bi podpirali misijonske
bogoslovce, ni zrasla na mojem zel­
niku. To pobudo sem prevzel od slo­
venskih salezijancev, ki so delovali na
Koroškem. Na pobudo misijonarja Pa­
vla Bernika iz Indije so začeli podpi­
rati indijske bogoslovce, ki so študira­
li v Evropi in za katere so iskali med
nami dobrotnice in dobrotnike. Prve
nove maše teh indijskih novomašni­
kov v Selah in v Medgorjah, pozne­
je tudi v drugih južnokoroških žu­
pnijah, so ustvarile takšno navduše­
nje za misijone in za tovrstno pomoč,
da je postalo misijonsko delo nekako
srčika našega pastoralnega dela. Že
papež Pij XI. je takole dejal: „Če želi­
te versko življenje dvigniti ali poglo­
biti, začnite z delom za misijone!” Ko
sem prevzel Dušnopastirski urad in z
njim tudi misijonsko pisarno v Celov­
cu leta 1968, smo do takrat prevze­
li nekaj več kot 20 misijonskih bogo­
slovcev v svojo botrsko oskrbo. Do da­
nes pa smo podprli več kot 3.500 se­
meniščnikov in tudi nekaj redovnic.
Mreža naše solidarnostne povezano­
sti povezuje južno Koroško z vsemi
celinami, od Vietnama, Indije, Paki­
stana preko Egipta do Madagaskarja,
Kenije, Ugan­de, Nigerije, Južne Ame­
rike itd. Tudi v Ukrajini in v nekate­
rih evropskih deželah podpiramo se­
meniščnike iz misijonskih krajev. Pre­
pričan sem, da je prav podpora bodo­
čih duhovnikov, redovnic ali drugih
pastoralnih pomočnikov najbolj učin­
kovita subsidiarna pomoč, ker ti du­
hovniki – domačini – znajo kar naj­
bolje oznanjati evangelij med lastnim
ljudstvom.
Dom v Tinjah, „Dialog”, ki ga
izdajate, Sodalitas, dvojezičnost
in … vse to govori o odprtosti do
okolja in o vedno novi radovednosti.
So to sodobni misijoni?
Misijon seveda ne pomeni to, da misli­
mo samo na oddaljene de­žele. Misijon­
sko področje je pred našimi vrati, na
domačem pragu in vsepovsod ter ve­
dno. Kdor pozorno prisluhne sočlove­
ku, o katerem pravi francoski pisatelj
Duhannel: „Med dvema cigaretama te
ljudje sprašujejo po Bogu,” lahko pri­
čuje o Bogu in o svoji osebni veri. Za­
kaj bi govoril samo o vremenu, avto­
mobilih, politiki, napakah drugih, za­
kaj ne bi kdaj sproščeno govorili tudi o
svoji veri, svojih dvomih, svojih hrepe­
nenjih …? Seveda pričujemo včasih o
Bogu tudi s spoštljivim molkom.
misijonski pričevalec
Lahko sodobna pastoralna govorica
deli tukajšnjo in misijonsko Cerkev,
prvi in tretji svet, ali pa je to nekaj,
kar ostaja v glavah in omejuje polet?
Živimo vsi na istem svetu, a vsak v
svojem svetu. Eni so na sončni, dru­
gi bolj na senčni strani življenja. Vsi
smo eno človeštvo, ljudje različne pol­
ti, različnih kultur, religij, narodno­
sti in jezikov. Globalizacija gospodar­
stva, tehnike, športa in turizma se
nam zdi samoumevna. Še prej in še
bolj pa naj nas povezuje globalizacija
med­
človeške solidarnosti, pomoči in
posluha za potrebe drugih. Seveda so
to krščanski imperativi, ki jim ne pri­
sluhnemo vsi v enaki meri, verjetno
pa vsi premalo! V naši škofiji delujejo
poleg duhovnikov iz Slovenije, Poljske
in Nemčije tudi že nekaj let duhovniki
iz Afrike in Indije, ki so se dobro vži­
veli v naše okolje. Tako hvaležno do­
življamo evangelizacijsko globaliza­
cijo, ko nismo samo tisti, ki dajemo
in darujemo, temveč tudi prejemamo
od drugih. V tej medsebojni izmenja­
vi si izostrimo čut za novo odkrivanje
evangeljske dimenzije, kako smo vsi
eno človeštvo, ena božja družina.
Ali so Avstrija, Slovenija, Evropa
dovzetne za vzajemno misijonsko
delovanje ali gre za odnos mi in oni?
Seveda čutimo zevajoče razpoke med
idealom in resničnostjo.
V časih krize se hitro najdejo ljudje,
predvsem politiki, ki skušajo prido­
bivati glasove z nacionalnimi egoizmi,
pri tem pa pozabljajo ali namenoma za­
molčijo zgodovinske krivice, ki so jih
bogate evropske dežele prizadele ljud­
stvom in državam v tretjem ali četrtem
svetu v času prejšnjega in tudi še seda­
njega bolj prikritega kolonializma. Dan­
danes praviloma ne govorimo toliko o
pomoči nerazvitim deželam, temveč o
potrebnem sodelovanju in partnerstvu.
Kar velja za civilno družbo, to seveda,
še prej in vse bolj velja za sodelovanje
pri misijonskem poslanstvu Cerkve!
Kaj pa razmerje med Veselim
sporočilom, Evangelijem, in
materialno pomočjo? Je misijonsko
delo humanitarno?
Seveda je misijonsko delo še kako hu­
manitarno, to pomeni, da služi kon­
kretnemu človeku v njegovih duhov­
nih in drugih življenjskih potrebah.
„Za človeka gre! Pomagaj­mo človeku
živeti dostojno in srečno življenje –
v tem je slava Boga!” Najbolj jasno
ponazarjajo to potrebno dimenzijo
misijonskega poslanstva sklenjene
roke v molitvi in odprte radodarne
roke. Eno in drugo je potrebno: ozna­
njati evangelij ljubezni in dobrote, a
to ljubezen je treba tudi udejanjiti. Le­
porečje in pridige brez konkretne lju­
bezni ne bodo nikogar prepričale ali
navdušile.
3. ustanovitev organizacije za pripra­vo
laiških misijonark in mi­si­jo­narjev.
Si pomislil kdaj nase kot na
humanitarnega delavca –
ali kako bi se opredelil?
Sam ne vem, kaj sem, ali bolj to ali
ono. Nočem biti zgolj organizator mi­
sijonskih projektov, temveč v prvi vr­
sti Jezusov učenec, ki sproti spoznava,
kaj mu je biti in kaj je treba storiti.
S koroškega vidika se zelo
veselimo, kako se je misijonska
zamisel zakoreninila v zavesti
vernikov v Sloveniji.
Lahko bi naštel toliko spodbudnih,
zglednih in uspešnih projektov, pred­
vsem pa je več kot razveseljivo, kako
so se ob misijonskem ognju ogreli šte­
vilni mladi – tako v Sloveniji kakor
tudi na Koroškem, ki so najžlahtnejši
sad misijonske pomladi v slovenskem
narodu. Misijonska vnema je še vedno
najbolj zanesljiv barometer prijetne
topline, ki jo Cerkev izžareva.
Koroška s teboj na čelu je bila dolga
desetletja izhodišče misijonskega
dela tudi za Slovenijo znotraj
železne zavese. Kako vidiš stvari
danes, je sodelovanje dobro?
Zelo rad se spominjam prvega vse­
slovenskega misijonskega simpozija v
Rimu leta 1981 v Sloveniku. Velika za­
sluga gre prelatu Jezerniku. Novo po­
mlad povojnega misijonskega dela pa
je doživela Cerkev na Slovenskem in s
tem tudi v slovenskem zamejstvu na
drugem vseslovenskem misijonskem
simpoziju v Tinjah, ki smo ga takrat
skupno pripravili, predvsem pa tudi
z močnim vplivom g. Franca Sodje in
g. Ladislava Lenčka. V Tinjah smo skle­
pali o treh projektih, ki so se v nasle­
dnjih letih postopoma uresničili; to so:
1. skupna »Misijonska obzorja« (na­
mesto lastnega misijonskega lista v
Argentini in na Koroškem);
2. u
stanovitev MIVA-Slovenija;
Kaj si kot „misijonar v zaledju”
želiš za bližnjo prihodnost?
Zelo si želim, da bi se sodelovanje vseh
slovenskih rojakov po svetu, ki živijo in
delajo za misijonsko poslanstvo Cerkve,
še bolj poglobilo. V minulih kratkih de­
setletjih smo zorali veliko globokih in
rodovitnih brazd na misijonskem polju
in se veselimo žlahtnih sadov in sade­
žev. Več kot dobro in potrebno bi bilo,
če bi se spet opogumili ter vestno pri­
pravili tretji vseslovenski misijonski
simpozij – vključujoč Cerkev na Sloven­
skem, a tudi vsa slovenska „zamejstva”
ter vse naše misijonske ustanove v iz­
seljenstvu. Podrobnejši pregled doseda­
njih prizadevanj in določitev skupnih
težišč za prihodnost ob potrebni teolo­
ški poglobitvi misijonskega poslanstva
sredi naše vsesplošne pastoralne odgo­
vornosti, to je moja mala, a hkrati ure­
sničljiva želja!
Pogovarjal se je Jože Planinšek
5
de ž ela preizkušenj
Ukrajina joče
Takšen je bil eden izmed naslovov zapisa o Ukrajini v prvi polovici prejšnjega
stoletja in žal spet dnevno poslušamo o stvareh iz te prostrane dežele, ki vzbujajo
strah in govorijo o stiskah, ki ne kažejo na svoboden in demokratičen svet. V tej
prostrani in preizkušani deželi je Cerkev spet živa in mlada, na strani majhnega človeka,
kar mnogim ni po volji in žal že iščejo načine za omejevanje njenega dela. Vsi naši misijonarji tam so
se nam v teh dneh oglasili. Lazarist in tamkajšnji vicevizitator Tomaž Mavrič izreka zahvale za molitev
in dobre želje za leto, ki smo ga začeli, Marijine sestre, tri delujejo tam, pa z nami delijo svoje delo in
skrbi. Utrinki iz njihovih sicer daljših pisem nam prinašajo dejstva, ki nas vabijo, da jih podpiramo in
smo z njimi v času, ki za to deželo ni lahek in je pomenljiv za celotno Evropo in tudi za nas.
Nemiri v državi
s. Marta Meško MS
Ko smo vam pred dvema tednoma poslale prošnjo za mo­
litev za mir v Ukrajini, ste se nam mnogi še isti večer ogla­
sili z zagotovilom, da molite za nas in za tukajšnje ljudi. Z
vidnim olajšanjem smo šle spat, saj smo vedele, da v sti­
ski nismo same, ampak se k Bogu dviga mogočna prošnja.
Vsem zvestim molivcem se prisrčno zahvaljujemo.
Gospod uslišuje vaše molitve, saj v mestu ni bilo prelivanja
krvi, niso uvedli izrednega stanja in se zaenkrat še lahko
normalno gibljemo. Ljudje še vedno vztrajajo na glavnem
trgu in prosijo, da bi jih vlada slišala. Tudi Bog nam je nad­
vse milostljiv, saj imamo še vedno dokaj toplo vreme brez
snega. Česa takega decembra še nismo videli. Stanje je na­
peto in negotovo, zato vas še naprej prosimo za molitev.
Bije se boj med Dobrim in Zlom, ne samo med političnimi
strankami.
Mreža dobrote
s. Barbara Peterlin MS
Ko razmišljam, kaj bi vam napisala o delu v zadnjih me­
secih, mi prihaja pred oči mreža. Mreža, v katero je vple­
tenih veliko ljudi, organizacij … Mreža, ki nas povezuje,
da združimo moči in pomagamo ubogim. Mrežo bi lahko
poimenovali tudi Božje kraljestvo, saj predstavlja delo za
dobro bližnjih in za širjenje Božjega. V tej mreži najdemo
mlade iz šole za prostovoljce, zdravstveno osebje iz bolni­
šnic, delavce iz Socialnega centra na Suzdalski ulici, prote­
stante iz Bojarke in člane Karitas …
… Za svoje sodelavce pa nas imajo tudi v bolnišnici. Vesele
smo bile stavka zdravnika, ki je svojemu kolegu naznanil,
da ga iščemo: »Prišle so naše prostovoljke.« Glavna medi­
cinska sestra se po pomoč obrne tudi prek telefona: »Ima­
mo problem. Spomnila sem se na vas, vi nam gotovo lahko
pomagate.« Mlajša zdravnica išče zdravila za onkološkega
bolnika: »Imam rešitev, imam upanje, sestre nam lahko
pomagajo.« Osebje nam zaupa, mi pa smo veseli, da smo
lahko blizu ubogim ljudem.
Med njimi je bila starejša gospa Marija, ki je dve leti živela
na ulici. Začeli smo se že truditi, da bi prišli do njenih do­
kumentov, ki so ostali v stanovanju, iz katerega so jo izse­
lili. Tedaj pa so prišli rezultati preiskav. Rak v možganih.
Zdravstveno osebje je bilo mnenja, da jo obdržijo v bolni­
šnici, dokler bo to potrebno. Ko jo obiščemo, vidimo, da se
6
zaveda svojega stanja. Želi si, da bi jo obiskal duhovnik in
ji podelil zakramente.
Nadstropje više je v četrti sobi potrebno fotografirati Vita­
lija, da bi mu lahko uredili dokumente za bivanje v Centru
za brezdomce. Ko stopiš skozi vrata njihove sobe, te naj­
prej doseže neprijeten vonj, s postelj pa že kukajo nasme­
jani obrazi, ki so vedno zelo veseli naših obiskov. Med še­
stimi brezdomci je zelo mlad fant. Videti je, da so mu dne­
vi že šteti. Ko se ustavim ob njem, mi sosed pove, da je
fantu ime Jura in da že več dni ne je in le še spi. Naslednji
dan se v bolnico vrneva z duhovnikom. Najprej obiščeva
gospo Marijo. Po prejemu zakramentov svojo srečo izra­
zi v preprostem stavku: »Hvala vam za vse.« Solzne oči in
močan stisk roke povedo vse. Takšno je bilo najino slovo.
Ko z duhovnikom prideva v sobo, kjer umira Jura, je čuti­
ti, da vsi bolniki »dihajo« z njim. Zelo se razveselijo du­
hovnika in so takoj pripravljeni sodelovati z molitvijo. Z
veliko gorečnostjo z menoj ponavljajo molitve, pa čeprav
se ne znajo niti prekrižati, kot opazim na koncu. Vera teh
malih, od sveta poteptanih in zavrženih, mi da misliti.
Štirideset minut po bolniškem maziljenju Jura zapusti ta
svet. Lahko se le čudimo veličini usmiljenega Boga, ki mu
je dal milost srečne zadnje ure. Vesela sem, da sem bila
lahko priča teh velikih stvari. Globoko v spomin so se mi
zapisali tudi brezdomci, ki so Jura tako lepo spremljali v
njegovem umiranju in bili z njim zelo sočutni. Velik zgled
darovanja, skrbi in sočutja je tisto, v čemer so ti mali zelo
podobni našemu Gospodu …
… V naši mreži je nepogrešljiva gospa Nataša, uslužben­
ka državnega Centra za brezdomce na Suzdalski, kjer
brezdomci lahko prenočujejo. Tam jim pomagajo obno­
viti osebne dokumente, urediti prejemanje pokojnine in
jih naseliti v Center za brezdomce v Jasnogorodki. Tako
so pomagali že mnogim brezdomcem, za katere smo jih
prosili. Gospa Nataša nas večkrat pokliče in prosi za po­
moč s prevozi in spremljanjem brezdomcev na urade ali
de ž ela preizkušenj
zdravniške preiskave. Pred mesecem nas je razveselila z
novico, da bodo v Centru v Jasnogorodki odprli oddelek za
ženske, saj prav njih doslej ni bilo mogoče nikamor nase­
liti. Prve tri starejše gospe, ki so že nekaj let na ulici, smo
peljali k zdravniku, da so jim opravili potrebne preglede.
Zadnje dni novembra so po dolgem času dobile spet stre­
ho nad glavo in svojo posteljo v Jasnogorodki …
… Kot je navada, smo se na praznik Brezmadežne s ču­
dodelno svetinjo pripravljali z devetdnevnico. Tokrat smo
s člani Združenja čudodelne svetinje molili za odvisnike.
Posebej smo mislili na tiste, ki so že stopili na pot zdra­
vljenja v Odesi; tam je Skupnost dialoga, ki jo vodijo la­
zaristi. Ker jih je v enem letu veliko začelo s programom,
vendar jih je precej kmalu obupalo, smo želeli združiti
molitvene moči in jih podpreti na njihovi poti.
odvzela sposobnost govora. Vse, kar lahko pove, je le: »Ta,
ta.« A koliko bogastva, koliko čustvenih odtenkov je skri­
to v teh besedicah! Ton njegovega glasu pove vse. Ti bese­
dici povesta, da se nas je razveselil, da mu je dobro delo
tuširanje, da želi svežo obleko ali rjuhe, da živi na ulici in
nima nikogar svojega. Na vsako vprašanje je odgovor ve­
dno enak, a vsakokrat z drugačnim tonom. Lepe oči, jasen
obraz in kratki besedici povedo več kot obilica besed pri
mnogih ljudeh. Na misel mi prihaja, kar pravijo strokov­
njaki, da z besedami izrazimo le 20 % sporočila, vse ostalo
je neverbalna komunikacija …
… Ko smo se ob nekem obisku približale gruči brezdom­
cev in jim ponudile hrano, so rekli: »Bog je prišel k nam.
On vedno pride prej k nam, kakor gremo mi k njemu. On
pride prvi.« Duhovni pisatelji pogosto govorijo o Božjem
spustu k nam in da je naša molitev šele odgovor na Božji
prihod. Če slišiš to misel iz ust brezdomcev, pa zveni pov­
sem drugače, življenjsko …
… Veliko delamo tudi z mladimi, imeli smo zanje čudovi­
te duhovne vaje. A tu je vse preprosto, kar na podstrešje
smo se zdrenjali in je bilo. Imeti svojo sobo je v Sloveniji
nekaj normalnega, tukaj pa v majhnih stanovanjih živi ve­
liko ljudi. Mladi nimajo kotička, kjer bi bili sami s seboj in
z Bogom. Niti telefonirati ne morejo tako, da jih ne bi nih­
če poslušal. Radi bi ustanovili svoje družine, pa je vedno
problem, kje bodo živeli.
Ko gledam ogromne reklame, ki z vseh strani ponujajo
stanovanja, sem začela računati, koliko let bi bilo treba
služiti, da bi si človek lahko kupil lastni kotiček. Delavec
z državno plačo bi v enem letu uspel kupiti 2 m˛, če bi ves
zaslužek odlagal samo v ta namen. Bogati postajajo vedno
Nevarnost obsojanja
s. Jožica Sterle MS
V našo šolo za prostovoljce večkrat povabimo kakšnega
gosta, da bi nas na podlagi svojih izkušenj uvedel v služe­
nje ubogim. Na zadnjem srečanju je bil med nami g. Vita­
lij, lazarist iz Odese, ki je direktor dobrodelne organizaci­
je DePaul Ukrajina. Njihova pomoč brezdomcem in odvi­
snikom v Odesi se je že zelo razvila, kar je bilo za nas vir
novih idej in navdiha.
Pripovedoval nam je, kako je k njim na avtobus hodil po
pomoč zelo zanemarjen in agresiven brezdomec. Prosto­
voljci so se ga izogibali in mu niso hoteli več pomagati. Se­
stre usmiljenke pa so mu prevezovale rane ter počasi zve­
dele njegovo življenjsko zgodbo. Bil je mornar. Ko se je ne­
koč po dolgi odsotnosti vrnil domov, je videl, da je nekdo
fizično napadel in onečastil njegovo ženo. Tega človeka je
pretepel do smrti. Seveda je bil obsojen in dolgo v zaporu.
Žena mu je med tem časom umrla. Ko je kazen prestal in
se je hotel vrniti domov, je videl, da si je njegovo stanova­
nje prilastil sodnik, ki ga je obsodil. Bil je tako obupan, da
je postal brezdomec. Ko so prostovoljci spoznali njegovo
preteklost, so začeli z njim sočustvovati in mu pomagati.
Umrl je v bolnišnici, človek med ljudmi, ne več ves v črvih
pod drevesom.
Razumeli smo, da moramo o ljudeh tudi nekaj vedeti, če
jim hočemo pomagati. Več vemo, bolj jih razumemo in
manj je prostora za obsojanje, češ da so si sami krivi …
… V državnem centru, kjer brezdomci lahko prespijo, smo
se seznanile z enim izmed njih, ki mu je možganska kap
bolj bogati, revni pa so čedalje bolj revni. Ko gremo zju­
traj na metro, je pred postajo kakor v priliki o delavcih v
vinogradu. Do sto mož, ki so z vseh koncev Ukrajine pri­
šli v Kijev, da bi našli službo, čaka, da bi jih kdo najel. Ne­
katerim se nasmehne sreča, vendar je vprašanje, če bodo
za delo tudi plačani, še vedno negotovo. Ko gremo zvečer
delit sendviče, se od vseh strani vsipajo možje, ki jih nih­
če ni najel. Kako si želim, da bi se od nekje prikazal »go­
spodar vinograda« in dal vsakemu po en denar. Verujem,
da bodo v večnosti vse krivice poravnane. Sedaj pa nam ne
preostane drugega, kot ohranjati zaupanje v Boga in tem
ljudem po svojih močeh pomagati.
Vsem, ki nam tako velikodušno stojite ob strani z materi­
alno in duhovno pomočjo, se prisrčno zahvaljujemo. Sku­
paj z vami lahko naredimo kakšen korak, ki vpliva tudi na
razumevanje bede ter sprejemanje ljudi, odrinjenih na rob
družbe.
7
D e ž ela svetlobe
Ivan Bajec, duhovnik Kp, Slonokoščena obala
Ljudstvo je
zagledalo veliko luč
Slonokoščena obala je »misijon koprske škofije«. Škofijski
duhovniki, brata Pavel in Ivan Bajec ter do nedavnega tudi Janko
Kosmač, že dolga leta tam vršijo svoje poslanstvo. Od sester je tam
Anica Starman, frančiškanka Brezmadežnega spočetja. Ivan deli z
nami izkušnje svojega dela in seveda tudi dobre želje, za katere ni
nikoli prepozno.
Od konca maja do decembra smo ime­
li pretežno oblačno vreme z razmero­
ma pogostim dežjem in manjšo vroči­
no. Sedaj pa se že pogosteje kaže son­
ce, ki bo vedno bolj kraljevalo tja do
konca prihodnjega maja in z njim bo
naraščala vročina.
Sicer pa je tu vedno veliko svetlobe,
tudi ko ne sije sonce. Lahko bi rekli,
da je tukaj dežela, kjer kraljujeta luč in
svetloba. Vremena »za pogreb sveta«,
kakor je zapisal pisatelj Rebula, tu­
kaj skorajda ne poznamo. Redkokdaj
se zjutraj pojavijo meglice, ki s sonč­
nim vzhodom izginejo. Presenetljivo
pa je, kako je v običajih teh ljudi malo
svetlobe. Človek se čudi, kako sta mo­
gla fetišizem in čarovništvo prinesti v
S. Anica Starman, frančiškanka
brezmadežnega spočetja
Voščilo
Sestra Anica se nam je oglasila z daljšim pismom, pride na vrsto, za enkrat
pa le voščilo, ki je domiselno in lepo.
Kako lepo zvoni in k molitvi vabi! Je­
zus, naš Bog, med nas je prišel kot
majhen otrok, da vsem bi bil enak.
Mir in veselje, ljubezen vsem bratom
in sestram deli. Z odprtim srcem ga
k sebi povabimo in skupaj zapojmo
»Slava Bogu na višavi in mir ljudem
na zemlji, ki so blage volje!«
Naj vas Božji blagoslov in veselje spre­
mljata skozi vse novo 2014. leto!
8
njihovo življenje toliko teme. Ko že ve­
liko let delim življenje z njimi, z vese­
ljem ugotavljam, da se tudi tukaj ure­
sničuje napoved preroka Izaija: »Ljud­
stvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo
veliko luč, nad prebivalci v deželi smr­
tne sence je zasvetila luč.« Čeprav so
kristjani še vedno v manjšini in je po­
ganski duh še povsod zelo navzoč, pa
vpliva krščanstva nihče ne more zani­
kati. Če luč krščanstva še ni tako moč­
na, da bi več ljudi privedla do spreobr­
njenja, jih vsaj vznemirja in jim kaže,
da v njihovem načinu življenja le nekaj
ni v redu.
To luč poskušamo prinašati na raz­
lične načine tudi misijonarji. Najprej s
svojo navzočnostjo. Pokazati hočemo,
da obstaja tudi drugačen pogled na
svet in življenje v njem. Da je človek
veliko bolj svoboden, kot se to izraža
v njihovih navadah, in zato odgovoren
za svoja dejanja in življenje. V tem pri­
de do izraza njegova lepota in dosto­
janstvo. Seveda skušamo to podpreti
z besedo, z razlago. To delamo pri ve­
rouku na različnih tečajih, med litur­
gičnimi obredi, v molitvenih skupi­
nah in v pogostih pogovorih.
V začetku maja (2013) smo obhaja­
li de­
seto obletnico ustanovitve naše
župnije. Praznik je bil izraz zahvale za
velike milosti, ki jih je Bog dal župniji
v tem času. Seveda ni manjkala pripro­
šnja za naprej. Ljudje so lepo sodelova­
li in 5. maj je bil ob navzočnosti naše­
ga škofa velik praznik za vso župnijo.
Praznovali smo v novi, še ne dokonča­
ni cerkvi. Nekaj cerkva gra­
dimo tudi po vaseh. Ljudje
sodelujejo po svojih močeh.
Veliko naredimo po zaslu­
gi dobrotnikov, predvsem
iz Slovenije. Lepa cerkev v
vasi je le znamenje navzoč­
nosti Boga med ljudmi, ki
nekatere pritegne, druge
pa vsaj vznemirja. V soboto
pred božičem bomo imeli v
škofiji posvečenje dveh no­
vomašnikov. Vsako leto jih
je nekaj in tudi v prihodno­
sti se obetajo.
V deželi je trenutno mir. Marsikaj se
tudi izboljšuje. Kljub temu je težav ve­
liko. Večina ljudi se še dolgo ne bo iz­
kopala iz revščine, čeprav se tu o re­
vščini, kjer bi bila lakota, skoraj ne
more govoriti. Je pa veliko primerov,
kjer smo nekje na meji. Žrtve takšne­
ga stanja so pogosto otroci, ki živijo v
slabih pogojih, se ne morejo zdraviti
in veliko jih ne hodi v šolo.
V začetku septembra je odšel na Ma­
dagaskar g. Janko Kosmač, ki je bil z
nami od ustanovitve župnije, in že
prej v župniji Meagui. Za nas je to iz­
guba, gotovo pa bo veliko dobrega na­
pravil na novem misijonu. To mu vsi
želimo.
V imenu vseh, ki so bili v tem letu de­
ležni raznih duhovnih in materialnih
darov, se dobrotnikom iskreno zahva­
ljujem. Vemo, da bo Bog, ki je dobro­
ta in ljubezen, vsakemu povrnil po
meri, s katero je človek sam izkazoval
dobroto in ljubezen. Naj tudi letošnji
božični prazniki po Izaijevih besedah
»zbudijo v nas silno radost in nam na­
redijo veliko veselje«, v želji da nas bo­
sta spremljali skozi vse novo leto.
Hvala za vse vaše delo za misijone. Na­
čelno se vidimo prihodnje leto. Vsem
lep pozdrav, Ivan.
e - nabiralnik
Dva tako zelo različna svetova
P. Janez Mihelčič, jezuit, Kirgizija
Pater Janez Mihelčič nam je poslal zahvalo in podroben opis s
slikami, kaj vse so naredili na počitniških taborih za otroke iz
katoliških župnij v Kirgiziji s pomočjo, ki so jo dobili iz Slovenije. Sad trikraljevske akcije. Dežela se utaplja v krizi, korupciji
in vsem, kar iz tega izhaja, - kako drugače kot na Japonskem,
kjer se je za kratek čas mudil. Več v nadaljevanju.
Ob koncu oktobra sem za deset dni odšel na Japonsko, kjer
je univerza Sophia, na kateri sem najprej študiral, potem
pa dolga leta predaval, praznovala stoletnico ustanovitve.
Ustanovil jo je papež Pij X., ki je s tem uresničil željo sv.
Frančiška Ksaverja, ki je že kakšnih 350 let pred tem mi­
slil na ustanovitev visoke šole na Japonskem. Sam praznik
stoletnice je bil 1. novembra. Dopoldne je zahvalno mašo
vodil papežev odposlanec kardinal Farina, somaševalo je
15 škofov in sto duhovnikov. Popoldne je potekala slavno­
stna akademija. Na njen prvi del sta prišla japonski cesar
in cesarica, povabljenih gostov je bilo pa čez štiri tisoč. Zve­
čer sta bili še dve proslavi: ena za kakih 1800 sedanjih in bi­
vših sodelavcev, druga za kakih 1500 bivših študentov. Vse
je bilo zelo lepo organizirano. Ostale dni sem se srečaval s
starimi prijatelji in znanci. Pred odhodom tja sem malo mi­
slil: »Morda je pa to zadnjič, da grem na Japonsko?« Zdaj
me pa mika, da bi še kdaj šel …
Tukajšnji kirgizijski položaj se kaj dosti ne spreminja. Raz­
like med revnimi in bogatimi so vedno večje. Korupcija in
podkupovanje sta vsakdanjost, nad katero se nihče ne čudi.
V takih okoliščinah ni malo ljudi, ki izgubljajo upanje, da bo
kdaj boljše. Pred leti sem nekje prebral, da je eden od klju­
čev za duševno zdravje pravilna ocena stvarnosti. Zato so
ljudje, ki živijo v laži, duševno bolni; kdor se svoje bolezni
ne zaveda, seveda ne gre k zdravniku po pomoč, ampak se
vrti v svojem začaranem krogu.
Naj nam Božič prinese luč v ta začarani krog, resnico tja,
kjer je laž, pravico v svet korupcije, ljubezen tja, kjer je
sovraštvo.
Tako blizu in tako drugače
S. Vida Gerkman, Usmiljenka, Albanija
Popolnoma nepričakovano in nepripravljeno me je pot za­
nesla v Albanijo v Gramsh (Gramš). Spet sem misijonarka.
Res, da je slovenska provinca eno s sestrami s Kosova in Al­
banije, pa je ta del res misijonski v duhovnem in materi­
alnem pogledu. Tako blizu Slovenije in vendar tako daleč.
Cerkev ponovno vstaja po dolgi dobi molčanja in zanikanja
vsega, kar naj bi spominjalo na vero, z druge strani pa je
ta del v glavnem muslimanski; čeprav izpoved vere ni ovi­
ra za naše delo. Gramsh je malo mesto proti jugu Albanije.
Pred leti je bila tu še tovarna orožja in zaslužek. Ta ne ob­
staja več, obstaja pa velika brezposelnost in s tem stiska za
preživetje. Kaj naj rečem, potrebe so velike in nimam kaj
reči, ko pride mama v dispanzer zato, da poprosi za kilo
makaronov ali karkoli, da bo kosilo na mizi; še večkrat pa
za plenice, milo, perilo … Doma imajo ostarele, nepokre­
tne, invalide … Zime so hladne, vetrovne; hiše so po odda­
ljenih vaseh, kjer so okna brez stekla, vrata uničena, vzme­
tnice dotrajane. Ne, ni prav, da nekdo ta narod označi za
malo lenega, kot sem imela priliko slišati. Ne, niso, ko vi­
dim, kako imajo obdelana polja, kako v vrsti nasajene olj­
ke, zelenjavo; s kakšno zavzetostjo vleče mali osliček za svo­
jim gospodarjem natovorjen voz koruze. Toda prihodki so
vseeno premajhni za številno družino, za šolanje otrok, za
ostarele, bolne; vse to res pride predrago, pa če je osliček
še tako natovorjen, da se mu komaj ušesa vidijo iz vse tiste
krame. Od drugje pomoči ni. Obračajo se na sestre, na to
malo cerkveno skupnost, ki raste tu. Skupina vernih kršče­
nih (prva) se zdaj pripravlja na zakrament sv. birme. So za­
vzeti in ker so sestre s Kosova, lažje sledijo pouku kot tujim
misijonarjem. Sama skrbim za malo zdravstveno postojan­
ko, se učim jezika (kolikor se bo dalo), obiskujem bolnike
na domu, se veselim z otroki v času kosila; skupina okrog
30 šolarjev pride k nam za kosilo in dodatni pouk. V glavi
pa se mi stalno vrti kaseta, kako priti do stvari, ki so nam
za to delo zveličavno potrebne. Kdor more, naj, prosim, pri­
makne kak cent. Zato se obračam na trikraljevsko akcijo.
Vem, da pri tem radi sodelujete, čeprav se zavedam, da tudi
doma ni vsem lahko. Hvaležen pozdrav!
9
e - nabiralnik
Gradnja zamuja zaradi obilnega dežja
s. Ljudmila Anžič, salezijanka, Kambodža
Najlepša hvala vsem, ki ste garali za pomoč, in vsem otro­
kom in velikodušnim ljudem, ki so zbirali evro za evrom.
Gradnja se nadaljuje, čeprav smo nekoliko v zamudi. Prvič
zaradi volitev konec julija, ko so bili v državi nemiri, strah
pred negotovostjo in spori o verodostojnosti volilnih rezul­
tatov. Ljudje se po volitvah enostavno niso vrnili v Phnom
Penh, ker so živeli v grozi, kaj bo.
Drugič smo v zaostanku, ker je bila deževna doba daljša kot
običajno. Pošiljam dve sliki z drugega šolskega dne (2.10.),
ko je bilo nekaj dni mesto PP kar pod vodo. Na sliki se vidi,
kako skozi vhodna vrata nosijo v šolo otroke. Kot v času sv.
Krištofa, pa je bila Krištofova nedelja že davno mimo.
Letos je v Kambodži izjemno leto, ker je kar štiri dni de­
ževalo še novembra, ko bi se že morala začeti suha doba,
ki traja brez dežja vse do aprila. Zato je gradnja šole v za­
ostanku. Zdaj na telovadnico, ki bo neke vrste večnamen­
ski prostor tudi za "dobra jutra", proslave, srečanja staršev,
dajejo streho. Pri glavni stavbi na enem delu že postavlja­
jo stebre za 1. nadstropje, na enem delu pa so komaj začeli
v pritličju. Naj bi tudi zacementirali ploščo, vendar zaradi
dežja niso mogli. Problem je tudi v tem, da je država pove­
čala vse davke na gradbeni material in bo tako vse skupaj
stalo več, kot smo načrtovali. Ko smo delali predračun, smo
pozabili, da bomo potrebovali betonsko cesto okrog šole
(ker je v deževni dobi sicer na bivši njivi pravo blato). Sicer
do te točke še manjka nekaj mesecev … najprej streha, po­
tem pa ostalo. Hvala vam za vse.
Gosenice na krožnikih
S. Bogdana Kavčič, usmiljenka, Centralnoafriška republika
Medtem, ko se ta naša država pogreza v kaos, temo, nasi­
lje …, živimo na misijonu v Safi v relativnem miru. Če ne bi
bilo stalnih novic preko telefona (redki ga imajo), bi bilo do­
mačinom še težje, ker imajo svoje v Bangiju in so begunci
v šolah, cerkvah, na letališču. Bežali so pred nasiljem, eni s
strani muslimanov, drugi s strani kristjanov in drugih lo­
povov. Medtem ko eni in drugi in tretji napadajo ter ropajo,
smo mi na tem kraju države kot v oazi miru. Radia ne mo­
remo poslušati, televizije nimamo, smo nekako odmaknje­
ne od vsega. Delamo kot navadno v dispanzerju, porodni­
šnici, s podhranjenimi otroci, v miru. Le šole so zaprli za­
radi varnosti otrok, ki prihajajo od precej daleč. Toda če bo
takšno stanje trajalo, bo začelo vsega primanjkovati, pred­
vsem zdravil in hrane. Vse se kupuje le v mestu, vmes ni tr­
govin. Tu na podeželju se kupi lahko le tisto, kar se pridelu­
je. Imamo pa veliko zalogo gosenic za podhranjene otroke,
le nam še ne gredo preveč v slast. Privajamo se vsaj toliko,
da jih že lahko gledamo na krožniku.
Prišlo je veliko francoskih vojakov, da bi zagotovili varnost
v mestu in drugod, pa tudi od drugod so prišli, iz afriških
držav. Ni jim lahko, ker je država ogromna in tisti, ki napa­
dajo, so vajeni gozdov in podnebja. Tudi iz naših vasi ljudje
ponoči bežijo v gozdove. Bojijo se muslimanov in drugih vo­
jakov, ki napadajo.
Zakaj je prišlo do vsega tega? Sama bi vam še ne znala po­
vedati kaj več. Situacija v državi je preveč kompleksna, pa
tudi komplicirana. Predsednik, ki je prišel na oblast, je
imel svojo vojsko, nedisciplinirano, nepoučeno, mlade, ki
so živeli v gozdu in so večinoma muslimani iz Čada in Su­
dana, domačinov je le malo. Ko so prišli na oblast, jim je
bilo glavno, da ropajo in napadajo. Ljudem je bilo tega za­
dosti, pa so tudi oni začeli odgovarjati z nasiljem. Nikjer
ni bilo več varno. Prejšnji predsednik, ki je bežal, je začel
ponovno formirati svoje gverilce, neki tretji zopet svoje,
tako da se ne ve, kdo se proti komu bori. Naloga vojakov
10
Združenih narodov ni lahka … Lažje bi bilo, če ne bi bilo
v ozadju tudi bogastvo, ki je še neizkoriščeno, kot so dia­
manti, nafta, zlato in drugo. Čad ne pusti črpati nafte tu­
kaj, ker bi ves pritok prihajal v to državo in bi se pri njih
vrelci izsušili, tako pravijo. Toda kdo še more razumeti vse
to in poznati vse ozadje te nesmiselne vojne, ki pogreza
narod v vedno večjo revščino.
Enkrat je zapisal zelo lepo v Družini g. Zvone Štrubelj, da ni
tako črnega oblaka, ne v življenju posameznika kot tudi ne
v zgodovini človeštva in narodov, da ga ne bi predrlo božje
sonce milosti, dobrote in usmiljenja. Tako upam in molim
in vem, da tudi vi doma kličete k Bogu, da bi to sonce usmi­
ljenja predrlo črne oblake nasilja, sovraštva in vse vrste
druge teme, ki se je ugnezdila v srca ljudi. Na drugo adven­
tno nedeljo se je prižgal žarek upanja za umiritev strasti,
ko so se zbrali k skupni molitvi nadškof iz Bangija z nekaj
duhovniki, protestantski pastorji in muslimanski imami.
Naj z Jezusovim rojstvom sonce predira črne oblake in
ogreva žalostna in potrta srca tako tu pri nas kot doma in
povsod po svetu. To je moja molitev vsak dan, ko se vas z
veliko hvaležnostjo spominjam. In še to, srčna hvala za Dru­
žino, ki »prihaja redno«, čeprav s šestmesečno zamudo. Se­
daj se hranim z junijsko pošiljko. Zame je vedno aktualna,
tudi doma jih nisem utegnila prebrati vse. Tukaj so vsaj ve­
čeri spokojni in mirno zaspim ob domači slovenski besedi.
Moja molitev obišče tudi vse tiste, ki so mi bili žarki na po­
teh in srečanjih, ki sem jih doživljala doma. Še me grejejo
in prosim za njih Božjega blagoslova. Prav tako bi se rada
zahvalila na tem mestu za dar, ki so ga v župniji Železniki
zbrali na tomboli za obnovitev cevi in črpalke za vodnjake,
ki napajajo župnijo, našo skupnost, dispanzer in otroški vr­
tec. Jani iz Karitasa sem rekla, da brž ko odprem usta, v Slo­
veniji skočite na pomoč - kot gasilci, da pogasijo ogenj, kjer
gori. Res iskrena hvala župniji Železniki in vsem. Z Bogom
in prisrčen pozdrav!
e - nabiralnik
Novo leto, nove sanje
S. Ana Slivka, frančiškanka Marijina misijonarka, Brazilija
Sestre frančiškanke Marijine misijonarke imamo v Brazili­
ji enajst skupnosti. Ena od njih se nahaja v malem obmor­
skem mestu, imenovanem Paranaguá. Med največje izzive
revnega mesteca gotovo sodi prostitucija. V mnogih pri­
merih gre za prostitucijo mladoletnih deklic.
Eno od njih sem poznala osebno. Hodila je v skupino otrok
z mestnega smetišča, za katero sem enkrat na teden pri­
pravljala igrice. Iskreno vam povem, da sem bila globoko
šokirana, ko sem dojela, da je deklica, stara komaj osem
let, s katero smo se žogali in igrali skrivalnice, samo ena
od mnogih, ki jih lastne matere redno peljejo v pristani­
šče, kjer se skupaj ponujajo mornarjem in voznikom to­
vornjakov. Med njimi so tudi premnoge matere samohra­
nilke. Ko pade noč in nimajo ničesar, kar bi postavile na
mizo in pokrile druge stroške, ki so neizbežni za prežive­
tje njihovih številnih otrok, se večina teh mamic poda na
ulice.
Kot konkreten odgovor na vse bolj razširjeno prostitucijo
je bila v revni četrti Ponta do Cajú odprta preprosta šivilj­
ska delavnica, v kateri se ob sestri Eleni zbirajo dekleta in
žene. Brez izobrazbe in kakršnih koli delovnih izkušenj se
pogumno učijo, kako okrasiti prtičke in zašiti preproste
hlače, krila in obleke.
Dve leti zapored (2011 in 2012) so vaši darovi pokrili dve
tretjini najemnine te delavnice. Naša šiviljska delavnica je
malo večja garaža: postavljene so bile mize, na katerih so
šiviljski stroji, ena velika omara s pripomočki (niti, blago,
škarje, itd.) in štedilnik s pečico, kjer udeleženke pečejo
pecivo, da ga ob sobotah prodajajo na tržnici.
Sestre smo prišle na idejo, da bi prostor lahko izkoristi­
le tudi za druge dejavnosti. Če že plačamo najemnino, ho­
čemo prostor kar najbolj izkoristiti. Tako se preprosta ga­
raža enkrat na mesec spremeni v kapelo, kjer se zberejo
revni prebivalci na blatnem nabrežju zgrajene četrti. Te­
densko v delavnici poteka biblični krožek (obstaja sedem
manjših skupin), vsako soboto pa prostor služi za srečanje
materinske šole za nosečnice in mlade mamice.
Vsako srečanje v šiviljski delavnici se začne z molitvijo in
zahvalo za darovalce in za Misijonsko središče Slovenije.
Udeleženke nimajo pojma, kje je Slovenija, vedo pa, da so
tam dobri ljudje, ki so mnoge izmed njih potegnili z ulic
in jim preko šiviljske delavnice omogočili boljše življenje.
To leto bi spet potrebovali vašo pomoč pri plačilu naje­
mnine in nakupu šiviljskega materiala.
Z lastnikom garaže ni bila sklenjena pogodba, ki bi nam
zagotavljala možnost najema v prihodnosti. Lastnik se
noče dolgoročno zavezati, zato ob koncu vsakega leta go­
reče molimo, da bi nam v novem letu ponovno dovolil na­
jem delavnice. Naše sanje so, da bi kupili lasten prostor,
ampak trenutno nimamo sredstev, tako da nadaljujemo z
najemom in računamo na vašo dobrodelnost.
Naj vam Gospod, ki nas je vse ustvaril z namenom, da bi
v polnosti živeli dostojanstvo Božjih otrok, obilno povrne
vašo radodarnost in blagoslovi vaše družine, tako kot je z
vašim prispevkom blagoslovil mnoge revne brazilske dru­
žine v mestu Paranaguá.
Mir in dobro! S. Ana
Pričujemo z življenjem
S. Veronika Nose, usmiljenka, Turčija
dni sem bila doma v Sloveniji pri svoji težko bolni sestri, ki
se je poslovila s tega sveta. V Turčiji še naprej delam v psihi­
atrični bolnici, vendar sedaj, ko sem v pokoju, na drugačen
način. Obiskujem bolnike, pomagam pri hranjenju, jih po­
slušam, jih popeljem na sprehod, z vernimi skupaj kaj zmo­
limo; če želijo, pokličem duhovnika. Največ časa posvečam
težko bolnim, da čutijo, da niso sami v uri poslavljanja. Po­
magam pri pripravljanju hrane in delitvi za begunce. Obi­
skujem tudi nekaj bolnikov na domovih. Tu lahko pričuje­
mo le z dobrimi deli in življenjem. Še enkrat zahvala za vse.
Naj svetloba neizmerne Božje ljubezni prežene temo naših
src, da bomo tudi mi trosili ljubezen, razumevanje in to­
lažbo. Hvala Božjemu detetu, ki nas ljubi kot majhen otrok,
Hvala vam za pisma iz Misijonskega središča z dobrimi že­ kot trpeči Kristus in kot poveličani Kralj.
ljami, za podarjeno knjigo in za vse vaše materialne in du­ Vse dobro, zdravja in blagoslova v novem letu 2014. Novo­
hovne darove. Naj vam dobri Bog vse stotero poplača. Nekaj letni pozdrav in hvaležen spomin pred jaslicami.
11
K oledovali smo
Utrinki s koledovanj
po naših župnijah 2013-2014
Odranci
Deset skupin je prinašalo k vsem dru­
žinam veselo oznanilo o Jezusovem
rojstvu. Svoje poslanstvo so zače­
li v župnijski cerkvi pri sveti maši, ko
so se najprej sami srečali z Jezusom,
nato pa to veselje, ki je polnilo njiho­
va srca, ponesli med ljudi. Povsod so
bili deležni lepega sprejema, darov
za misijonarje in tudi sladkih darov
zase. Veselili so se tudi 2.853 EUR, ki
so jih zbrali za otroke in mlade v mi­
sijonskih deželah. Hvaležni so Bogu
za opravljeno dobro delo in ljudem za
obojne darove. Hvaležni so tudi ani­
matorjem, ki so jih spremljali na poti
in že prej pripravili vse potrebno za
izvedbo koledovanja.
Šentjurij-Podkum
hoda. Zato nam to razdaljo pomaga­
jo premagati animatorji, ki nam pri­
skočijo na pomoč z avtomobili. Letos
nam je služilo tudi vreme in vsi ko­
ledniki smo bili veseli in ponosni, da
lahko tudi mi prispevamo nekomu za
boljši jutri.
Mateja Kos
Razbor
pri Slovenj Gradcu
Vrhpolje pri Vipavi
Da Razbor ni le majhna vasica, kjer ži­
vimo skromni kmetje in preprosti lju­
dje, je dokazala letošnja trikraljevska
akcija. Ko gre za stisko drugega, pre­
moremo več kot dobro in plemeni­
to srce, saj z zbranimi darovi že če­
trto leto prinašamo upanje tistim, ki
jih bremeni revščina. Kljub dežju smo
se koledniki podali od hiše do hiše,
da smo s svojo prisrčnostjo in žarom
oznanjali mir in dobroto. Vsem smo
hvaležni za lep in topel sprejem, za
vsak dar in spodbudo.
Urška Glasenčnik
Veržej
V naši župniji so se koledniki poda­
li na pot od hiše do hiše v času novo­
letnih počitnic. Domove so obiskova­
le tri skupine s pesmijo, voščilom za
praznike in koledniškim besedilom.
Naše pravilo je, da obiščemo prav vsa­
ko hišo, čeprav se moramo do neka­
terih podati peš. Naša župnija leži v
hribovitem predelu in je sestavljena
iz več vasi in manjših zaselkov, ki so
od župnišča oddaljeni tudi po eno uro
12
sredstev za misijone ter od vrat do
vrat povezovali farane v vseh treh va­
seh veržejske občine.
Kljub skromnemu življenju ob Muri
solidarnost, tako kot drugje po Slo­
veniji, ljudi še vedno najbolj pove­zuje,
naj si bo za domače potrebe ali pa za
potrebe naših misijonarjev, kot v pri­
meru trikraljevske akcije. Vse to odra­
ža čar praznovanja božiča in pristna
vera slovenskega človeka.
Foto: J. Ž
Frančiškovi otroci so se pod vodstvom
župnika Jožeta in s. Zalike tudi le­
tos z veseljem odeli v kraljevska obla­
čila, vzeli v roke kadilo, kredo in tri­
kraljevske lističe z namenom zbiranja
Osmič zapovrstjo smo izvedli trikra­
ljevsko akcijo. Zbralo se je 40 veselih
otrok v pet skupin, ki so se oblekli v
angele, kralje in pastirje in tako oble­
čeni odšli v župnijsko cerkev k blago­
slovu njih in krede. Po blagoslovu so
koledniki veseli odšli po domovih,
kjer so s pesmijo in molitvijo podar­
jali božično veselje in blagoslov Novo­
rojenega. Vaščani so kolednike z vese­
ljem sprejeli in jih bogato obdarili. Naj
vse te molitve, žrtve in darovi oboga­
tijo in osrečijo otroke in naše misijo­
narje v oddaljenih deželah. Tudi kole­
dniki so se razveselili na skupnem za­
ključku in ob nabranih sladkarijah.
V nedeljo pred sv. Tremi kralji so
pri nedeljski maši še enkrat v cerkvi
voščili pred zbranim občestvom.
Bogu hvala za vse prejete darove in
blagoslove.
Silvana Lavrenčič
Javorje
Podobno kot sta Marija in Jožef tr­
kala po betlehemskih hišah in prosi­
la prenočišča, so tudi navdušeni mla­
di koledniki po blagoslovu na svetega
K oledovali smo
Štefana dan pričeli nositi trikraljevski
blagoslov od hiše do hiše in zbirati da­
rove, s katerimi bodo osrečevali svoje
ubožne vrstnike v daljnih deželah.
Povsod so bili zelo lepo sprejeti, pred­
vsem starejši so bili veseli njihovih bo­
žičnih pesmi, zato je ta akcija še bolj
povezala župnijo. Po vsakem dnevu so
bili utrujeni, čeprav so jih skrbni star­
ši vozili od vasi do vasi in ob koncu za­
gotovili, da bodo naslednje leto zopet
sodelovali. Za nagrado se bodo še ves
mesec sladko držali od sladkarij, ki so
jih prejeli.
Marija Kokelj
Gornja Radgona
Črneče
Trikraljevsko koledovanje je tudi to
leto bogatilo božične praznike v naši
župniji. Pet skupin kolednikov je v
dneh od 26. decembra do 4. januarja
obiskalo domove in ljudem prinašalo
veselo oznanilo o Božjem rojstvu ter
voščila za novo leto. Kolednike so pov­
sod prijazno sprejeli in namenili da­
rove za mlade v nekaterih deželah,
kjer delujejo slovenski misijonarji in
misijonarke.
Franci Kotnik
je vse lepo izšlo. Nikoli ni prišlo do no­
benih poškodb, niti do prehlada.
Letos smo koledovali v sedmih sku­
pinah. To je skoraj tretjina vseh vero­
učencev. Pri maši smo prejeli poseben
blagoslov in nato veselo odšli na pot.
Petim skupinam so pomagali šoferji s
sodobnimi kamelami, dve skupini pa
sta pot opravili peš. Javilo se je tudi
sedem gospodinj oziroma družin, pri
katerih smo koledniki imeli kosilo,
da smo okrepljeni, tudi v dežju, lahko
opravili svoje delo do večera.
Koledniki, ki so v naši župniji kole­
dovali pred dvajsetimi leti, so danes
po večini že možje in žene. Kmalu
bodo v koledniške vrste prišli njihovi
otroci. Eden naših prvih kolednikov
je bil g. Danilo Jesenik, sedaj duhovni
pomočnik v župniji Pobrežje pri Mari­
boru. Iz naših koledniških vrst izvira
tudi Matic Matija Lesjak, bogoslovec
2. letnika. Nanju smo še posebej pono­
sni. Ponosni tudi na to, da smo kole­
dniki iz naše župnije leta 1998 zasto­
pali Slovenijo na srečanju z nemškim
kanclerjem Kohlom v Bonnu.
Vida Slakan
Breznica
Tabor
Tudi letos je potekalo tradicional­
no koledovanje v Radgoni. Trideset
otrok, oblečenih v oblačila svetih treh
kraljev in pastirjev, se je v organiza­
ciji in ob pomoči radgonskih skavtov
napo­tilo po domovih z oznanilom, da
se je rodil Odrešenik sveta, ki nam
prinaša upanje.
Vsem faranom iz radgonske fare je bil
tako na edinstven način prika­zan sta­
ri običaj koledovanja in s tem ponuje­
na priložnost, da lahko s svojimi pri­
spevki pomagajo tistim, ki so najbolj
potrebni pomoči v stiski in bedi, po­
manjkanju, bolezni in trpljenju. Vsem,
ki so se letos odzvali in odprli vrata
svojih domov ter sprejeli kolednike, is­
krena hvala, - onim, ki se niso odzva­
li, pa velja povabilo za naslednje leto v
upanju, da v sebi začutijo klic usmilje­
nega srca.
Marjan Slavič
Pred dvajsetimi leti smo začeli kole­
dovati na pobudo Misijonskega sredi­
šča Slovenije. Prvo leto smo pripravi­
li samo dve skupini, ki smo ju sestavili
iz takratnih ministrantov. Pa še ti dve
skupini sta nekaj prvih hiš obiskali
skupaj, da sta premagali začetno tre­
mo. Ljudje so nas v veliki večini spre­
jeli s pravim, iskrenim navdušenjem.
Vsa ta leta smo se marsičesa naučili,
doživeli veliko lepega in premagali raz­
lične vremenske razmere: od le­
pega,
skoraj pomladnega vremena, preko
sneženja, ledenega dežja, poledice, zelo
visokega snega, nameščanja verig, bla­
ta, … celo klicali smo na pomoč trak­
tor, da je našo sodobno kamelo (avto)
potegnil iz blata. Hvala Bogu, vedno se
Letos 40 kolednikov
sprejelo je vabilo in Božji blagoslov v 170 domov
v naši župniji je nosilo.
Smo s pesmijo oznanjali,
da Dete je rojeno,
ki ljubiti nas uči
in vabi biti eno.
Drugje se sreča ne dobi,
v ljubezni le prebiva,
če vsak za druge še skrbi,
se ne v samoti skriva.
Presrečni smo koledniki
domov od vas hodili,
hvaležni in veseli,
da smo toliko dobili.
Da ste z veseljem nas sprejeli
in nam odprli vrata,
13
K oledovali smo
prisluhnili, nas pogostili,
dali dar za brata,
ki za življenje trepeta
kot dete nebogljeno,
potrebuje, da mu kdo kaj da,
za lačna usta hrano.
Barbara Kunstelj
Sele
in utrujeni vrnili v župnišče. Nabrali
smo lepo vsoto denarja za potrebe slo­
venskih misijonov in tudi precej slad­
karij. Večino teh bomo v teh dneh za­
peljali v Dom ZDUM v Črno na Koro­
škem (center za usposabljanje mladi­
ne s posebnimi potrebami). Kljub dež­
ju je bilo lepo prepevati in oznanjati
ljudem prihod Odrešenika. Mislim, da
bolj ko smo bili mokri, bolj smo pre­
pevali. Veselimo se že prihodnjega ko­
ledovanja in obiska treh kraljev priho­
dnje leto, ki bo jubilejno. Saj bo to že
dvajseto leto »kraljevanja«.
Lepo vse pri Misijonskem središču
Slovenije pozdravljajo »Trije kralji« iz
Podgorja pri Slovenj Gradcu.
župnik Leopold Korat
Pri predstavnikih
oblasti
V nedeljo, 5. januarja, je gospod ka­
plan Damjan pri maši na Selah blago­
slovil kredo in kadilo. Nato smo se tri
skupine kolednikov – veroučencev –
odpravile od hiše do hiše, od srca do
srca in prinašale blagoslov treh kra­
ljev. Čeprav mokri od dežja, smo bili
veseli, da so ljudje kljub finančni kri­
zi, ki jo čutimo, z veseljem darovali za
slovenske misijonarje. Obiskali smo
približno šestdeset domov. Otroci so
bili veseli, da so naredili dobro delo in
še lepo preživeli dan.
Na praznik svetih Treh kraljev smo s
Mojca Tamše
skupino kolednikov, ki je tokrat prišla
iz župnije Besnica pri Kranju, obiskali
naše predstavnike oblasti.
Besniški koledniki so že zjutraj prine­
sli dobro voljo in razposajenost v Misi­
jonsko središče Slovenije in ta razigra­
nost nas je spremljala vse dopoldne.
Naše obiske je spremljala ekipa oddaje
Svet na Kanalu A, ki je še isti dan obja­
vila prispevek o obisku.
Najprej smo se odpravili na obisk k
apostolskemu nunciju, msgr. dr. Ju­
liusu Januszu in nato obiskali držav­
ni zbor, kjer nas je zelo toplo sprejel
g. Janko Veber. Na žalost nas predse­
Devetnajsto leto se naši trije kralji žu­ dnik države g. Borut Pahor ter pred­
pnije sv. Urha v Podgorju priključuje­ sednica vlade ga. Alenka Bratušek ni­
mo misijonski trikraljevski akciji Slo­ sta imela časa sprejeti zaradi drugih
venije. Ob zelo slabem vremenu se nas obveznosti, tako smo ta čas nameni­
je letos udeležilo največ doslej. V treh li našim najmlajšim ter obiskali An­
skupinah smo po blagoslovu nas in gelin vrtec, ki ga vodijo sestre uršu­
krede odšli po župniji na pot. Ker je linke. Otroci so bili zelo navdušeni in
bil »tretji sveti večer« nedelja, je bilo so skupaj s koledniki veselo zapeli. Po
veliko ljudi doma. Odpirala so se vra­ obisku v vrtcu smo obiskali še nad­
ta (tu in tam smo se komu zasmilili), škofijo, kjer nas je apostolski admini­
odpirala so se tudi srca dobrih ljudi. strator msgr. Andrej Glavan prisrčno
Po petih urah naše poti, ko smo obi­ sprejel in se kolednikom zahvalil za
skali okoli 200 družin, smo se mokri njihovo delovanje.
Podgorje pri Slovenj
Gradcu
14
Pot smo zaključili z obiskom uredni­
štva Družine, Slovenske in škofijske
Karitas ter Katehetskega urada.
Ponedeljkovo dopoldne je tako minilo
v prijetnem razpoloženju ter ob pre­
pevanju koledniških pesmi, ki so od­
mevale po ulicah Ljubljane.
Hvala kolednikom iz župnije Besnica
pri Kranju, da so se odzvali našemu
vabilu in pripravili čudovit praznik
svetih Treh kraljev.
Mateja Novak Kukovič
JUBILANTI – ČESTITAMO
60 let življenja
Andreja Kunič,
misijonarka ljubezni,
rojena 30. marca 1954
v Ljubljani. V misijone
je odšla 8. decembra
1983. deluje na Poljskem.
40 let življenja
Izidor Grošelj,
duhovnik ljubljanske
nadškofije, rojen 8.
marca 1974 v Ljubljani.
Na Madagaskar je
odšel 17. avgusta leta 2005.
40 let dela v misijonih
Mojca Karničnik,
misijonarka Jezusa
Kristusa, rojena
3. decembra 1974
v Dravogradu. V
misijone je odšla leta
1974. Deluje v Kongu.
15 let dela v misijonih
Ljudmila Anžič,
salezijanka, rojena 8.
julija 1970 v Ljubljani.
V Kambodžo je odšla
9. aprila leta 1999.
JUBILANTI – ČESTITAMO
DAROVALI STE - HVALA
TKA o župnije: Bolniška Župnija, Ajdovec, Ankaran, Babno
Polje, Batuje, Begunje na Gorenjskem, Besnica, Biljana, Bled,
Borovnica, Branik, Braslovče, Brdo, Brežice, Brje, Celje-Sv.
Jožef, Cerklje ob Krki, Cerknica, Col, Črneče, Črni Vrh, Črni
Vrh nad Idrijo, Sv. Danijel nad Prevaljami, Dob, Dol pri
Ljubljani, Dolenja Vas, Domžale, Duplje, Fram, Frankolovo,
Godovič, Gomilsko, Gorje, Gornja Radgona, Gotovlje,
Grosuplje, Hinje, Homec, Idrija, Jarše, Javorje nad Škofjo Loko,
Jesenice, Kamnik, Kidričevo, Kisovec, Knežak, Kobilje,
Kočevje, Kokrica, Koroška Bela, Košana, Kresnice, Križevci pri
Ljutomeru, Leskovec pri Krškem, Leše, Libeliče, LjubljanaBežigrad, Ljubljana-Fužine, Ljubljana-Ježica, Ljubljana-Koseze,
Ljubljana-Zadobrova, Ljubljana - Sv.Peter, Ljubno ob Savinji,
Lokavec, Lucija, Marija Snežna, Mengeš, Mežica, Mokronog,
Moravče, Naklo, Nova Cerkev, Nova Oselica, Novo Mesto-Sv.
Janez, Odranci, Osp, Ovsiše, Planina pri Rakeku, Podbrezje,
Podgorje pri Slovenj Gradcu, Podkraj, Podlipa, Podnanos,
Podraga, Podzemelj, Poljane nad Škofjo Loko, Polzela,
Portorož, Preserje, Prevalje, Ptuj-Sv.Jurij, Rače, Radeče,
Razbor pri Slovenj Gradcu, Rob, Sela pri Kamniku, Sežana,
Slap, Slivje, Slovenj Gradec, Sora, Sostro, Stara Loka, Stari Trg
ob Kolpi, Stari Trg pri Ložu, Stomaž, Struge, Strunjan, Suhor,
Sv.Andraž nad Polzelo, Sv.Bolfenk v Slovenskih Goricah,
Sv.Duh pri Škofji Loki, Sv.Florijan v Doliču, Sv.Helena-Dolsko,
Sv.Jakob ob Savi, Sv.Jurij ob Taboru, Sv.Križ-Gabrovka, Sv.Križ
nad Jesenicami, Sv.Martin na Pohorju, Sv.Peter pri Mariboru,
Sv.Trojica v Slovenskih Goricah, Sv.Vid nad Valdekom, Svetina,
Šempeter pri Gorici, Šempeter v Savinjski Dolini, Šenčur,
Šentjošt nad Horjulom, Šentjur pri Celju, Šentjurij-Podkum,
Šentlambert, Škofja Loka, Škofljica, Šmartno ob Paki, Šmartno
pod Šmarno Goro, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šmartno v
Tuhinju, Št.Peter-Otočec, Štjak, Šturje, Trbovlje-Sv.Martin,
Trbovlje - Sv.Marija, Trnje, Tržič-Bistrica, Turnišče, Ubeljsko,
Velike Poljane, Veržej, Vipava, Vipavski Križ, Vojsko, Vrabče,
Vranja Peč, Vrh-Sv.Trije Kralji, Vrhpolje, Vrhpolje, Zagorje,
Zagorje ob Savi, Zavratec, Zgornji Tuhinj, Zlato Polje, Zreče,
Žiče, Žiri o posamezniki: Gololičič Bojan, Hmeljak Leon,
Hrastnik Cvetka, Jakop Jožef, Kočevar Terezija, Krečič Martin,
Kristan Alojzija, Krivec Vinko, Kunstelj Rudolf, Matko
Gosak, o Mirkac Minka, Pediček Matej, Pivk Marija,
Rimskokatoliški Samostan Misijonske Družbe Lazaristov
Miren, Stegnar Peregrin, Strnad Alenka, Tomažič Anton, Vidic
Nikolaj, Zver Sonja o ADVENTNA AKCIJA o župnije:
Bolniška Župnija, Cerkev Sv.Jožefa, Avče, Batuje, Begunje na
Gorenjskem, Besnica, Bevke, Borovnica, Braslovče, Brdo,
Brestanica, Brežice, Celje-Sv.Jožef, Cerklje na Gorenjskem,
Cerklje ob Krki, Cerknica, Cerkno, Col, Črni Vrh, Črni Vrh nad
Idrijo, Dobrava, Dobrepolje-Videm, Dobrnič, Dol pri Ljubljani,
Dolenja Vas, Dornava, Dutovlje, Frankolovo, Gabrovica,
Godovič, Gomilsko, Gore, Gorjansko, Gornja Radgona, Gornji
Grad, Gotovlje, Grgar, Hinje, Homec, Hotedršica, Ihan, Ilirska
Bistrica, Izlake, Izola, Jarše, Javorje nad Škofjo Loko, Jesenice,
Jezersko, Kamnik, Kamnje, Kapla na Kozjaku, Kidričevo,
Knežak, Kobarid, Kobilje, Kokrica, Kolovrat, Komen, Koroška
Bela, Košana, Kovor, Kozana, Kranj, Kresnice, Križevci pri
Ljutomeru, Ledine, Leše, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Dravlje,
Ljubljana-Fužine,
Ljubljana-Koseze,
Ljubljana-Sv.Jakob,
Ljubljana-Šiška,
Ljubljana-Trnovo,
Ljubljana-Zadobrova,
Lokavec, Lozice, Lučine, Mala Nedelja, Maribor-Sv.Magdalena,
Marija Snežna, Mavčiče, Metlika, Mokronog, Naklo, Nova
Gorica - Kr. Odrešenik, Nova Oselica, Novo Mesto-Sv.Janez,
Novo Mesto-Sv.Lenart, Novo Mesto-Šmihel, Odranci, Ormož,
Osek, Osp, Planina pri Rakeku, Podkraj, Podlipa, Podnanos,
Podzemelj, Poljčane, Polzela, Povir, Prvačina, Radovica,
Ravnica, Reteče, Rogaška Slatina, Rovte, Sava, Sela, Sela pri
Kamniku, Sežana, Slap, Slovenske Konjice, Sora, Sostro,
Spodnja Idrija, Spodnja Polskava, Spodnja Sv.Kungota, Stara
Loka, Stara Oselica, Stari Trg ob Kolpi, Suhor, Sv.Andraž nad
Polzelo, Sv.Andraž v Slovenskih Goricah, Sv.Anton v
Slovenskih Goricah, Sv.Duh pri Škofji Loki, Sv.Jakob ob Savi,
Sv.Križ nad Jesenicami, Sv.Marko niže Ptuja, Sv.Martin pri
Vurberku, Sv.Ožbalt ob Dravi, Sv.Peter pri Mariboru, Sv.Trojica
v Slovenskih Goricah, Sv.Vid nad Valdekom, Svetina, Svibno,
Šempeter pri Gorici, Šenčur, Šentjernej, Šentjošt nad
Horjulom, Šentjur pri Celju, Šentjurij-Podkum, Šentlovrenc,
Šentvid pri Grobelnem, Šentviška Gora, Škofja Loka, Škofljica,
Škrbina, Šmartno ob Paki, Šmartno pod Šmarno Goro,
Šmartno pri Litiji, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šmartno v
Tuhinju, Št.Peter-Otočec, Štjak, Trboje, Trbovlje-Sv.Martin,
Trbovlje - Sv.Marija, Trebelno, Trebnje, Trnje, Tržič-Bistrica,
Ubeljsko, Velenje-Bl.A.M.Slomšek, Velika Polana, Veržej,
Vrabče, Vranja Peč, Vrh-Sv.Trije Kralji, Vrhnika, Zabukovje,
Zagorje, Zaplana, Zavratec, Zgornji Tuhinj, Zlato Polje, Zreče,
Žalec, Želimlje, Žiče, Žiri o posamezniki: N.N., Samostan
Lazaristov Miren, Trobec Tatjana, Zakrajšek Lucija o MIVA o
župnije: Brezovica, Brežice, Budanje, Črenšovci, Kanal,
Knežak, Koper - Sv. Marko, Leskovec pri Krškem, Mirna,
Mošnje, Podgorje, Ptuj-Sv.Ožbalt, Raka, Slivje, Stara Loka,
Stomaž, Sv.Anton, Šentvid pri Grobelnem, Tišina, Trzin,
Zgornji Tuhinj, o posamezniki: Avtom Cerknica D.O.O., Cigoj
Sitar Nika, Elektroakustika D.O.O., Frančiškanski Samostan,
Kapucinski Samostan, Kolbl Jernej, Kotnik Ambrož, Matajc
Irena, N.N. o SKLAD ZA LAČNE V MISIJONIH o župnija
Braslovče o posamezniki: Bogolin Marjan, Bratuša Andrej,
Brežnjak Terezija, Činkelj Slavko, Glasenčnik Rozalija, Gortan
Ingrid, Jerenko Helena, Kitak Ljudmila, Kravos Stojan,
Kržišnik Franci, N.N., Medvešek Viljem, Motaln Betka, Murko
Ana, N.N., Ojsteršek Lidija, Ojsteršek Peter, Praček Marij,
Rataj Mojca, Rodič Kristina, Slak Ana, Sovdat Milena, Stanič
Erika, Svoljšak Bojan, Šef Ida, Štampar Robert, Uršič Olga,
N.N., Velušček Marino o ZA MISIJONE o župnije: LjubljanaDravlje, Prevalje, Šmarje-Sap o posamezniki: Abruč Uglešič
Ana Marija, Babnik Marija, Barborič Jurjaševič Pia, Beguš
Lojze, Blažič Miha, Bogoslovno Semenišče, Bolka Ivan, Cerar
Lojzka, Cvitan Štefanija, Čepon Neža, Černe Meta, Čuljak
Josip, Dolinar Sabina, Flis Francka, Gantar Metod, Gerkman
Marta, Grum Mitja, Hočevar Jožefa, Iršič Andrej, Jazbec
Danica, Jerovšek Jure, Joželj Srečko, Kajfež Katarina, Kavčič
Irena, Koče Urška, Kokovnik Zofija Alojz, Koren Leopold,
Kovšca Tončka, Kozole Cvetka, Kramar Matilda, Kržič Sonja,
Kulovec Igor, Kuzma Anton, Lorber Petra, Magdič Olga, Mayer
Ana, Mernik Zinka, Mikulin Olga, Morelj Darja, N.N., Oblak
Damjana, Omahen Franci, Opravz Petra, Orthosan D.O.O.,
Ozvatič Anica, Paškič Ilija, Pavlovič Lucija, Pavlovič Marija,
Petek Ana, Petrovič Damjan, Pirih Mateja, Pišcanec Ivan,
družina Praček, Rihtar Helena, Sadek Stjepčevič Milena, N.N.,
Saksida, Savšek Savina, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Slokar
Darja, Stjepčevič Milena, Strajnar Jurij, Suhadolčan Franci,
Škrabec Janja, Tomelj Andrej, Uršič Jože, Ušaj Herman,
Vehovar Darinka, Vodoterm Radomlje D.O.O., Zornik Zoran,
Zupančič-Turk Andreja, Zupančič Ivan, Žerovnik David o
SOCIALNO ZAVAROVANJE ZA MISIJONARJE o župnija
Ljubljana-Ježica o posamezniki: Mza-Cma, N.N. o DAROVI
ZA GOBAVCE o posamezniki: Brišar Valerija, Gortan
Ingrid, N.N., Volovlek Ana o ZA MADAGASKAR o
posamezniki: Mernik Zinka, Perdih Metoda, Vodoterm
Radomlje D.O.O., Jenič Dušan, Lemark Ervin, Šubic Ida o ZA
ŠOLANJE BOGOSLOVCEV o posamezniki: Činkelj Slavko,
Mah Tinko, Pegan Alenka, Šifrar Ana, Vinkovič Marija, Zupanc
Marjan o ZA ETIOPIJO o posamezniki: Činkelj Slavko,
Medvešek Viljem, Potočnik Niko, Sabolič Katja o ZA
DISPANZER MATANGA o posameznik N.N. o ZA RIŽEVA
POLJA NA MADAGASKARJU o posameznik N.N. o ZA
FILIPINE o župnija Ljubljana-Sv.Nikolaj o posameznika:
Hočevar Jožefa, N.N. o ZA MISIJON MATANGA o
posamezniki: Buhvald Amalija, Cafuta Anton, Černe Mirjam,
Čuljak Josip, Fric Venko, Gregorčič Jernej, Hvala Mirjam,
Jeromen Ana, Koče Urška, Kosar Jelka, Kosirnik Jana, Kozina
Jože, Krajnc Marija, Kucler Jerica, Kuhar Boštjan, Morelj
Darja, N.N., Pavlič Frančiška, Podobnik Jožica, Preložnik
Marija, Rojc Edvard in Elvira, Vehovar Darinka, Volovlek Ana,
Zabavnik Mitja, Zupančič Alojz o ZA S. MARTO MEŠKO o
posamezniki: Mza-Cma, ZDA o ZA JOŽETA ADAMIČA o
posameznika: Burger Alenka, Čižman Marko o ZA PAVLA
BAJCA o posamezniki: Mza-Cma, ZDA o ZA HUGA
DELČNJAKA o posamezniki: MZA-CMA, ZDA o ZA S.
ANKO BURGER o župnija Šentjurij-Podkum o
posamezniki: Mza-Cma, ZDA o ZA S. VIDO GERKMAN o
posamezniki: Mza-Cma, ZDA o ZA JOŽETA MLINARIČA o
posameznik Kvaternik Tomaž o ZA S. VESNO HITI o
župnija Kalobje o posamezniki: Adamič Marija, Gabrovšek
Lovrencija, Intihar Darja in Marjana, Kunšič Francka,
Marjanovič Miranda, Mza-Cma-ZDA, N.N., Zupančič Terezija o
ZA MILANA KADUNCA o posamezniki: Blažič Marija,
Mza-Cma-ZDA o ZA TONETA KERINA o župniji: Kalobje,
Ljubljana-Črnuče o posamezniki: Juvan Zdravko, Kern Jože,
Koncilija Jožica, Mza-Cma-ZDA, Podpečan Irena, Rozman
Erika, Šimenc Janez, Šušteršič o ZA S. AGATO KOCIPER o
posamezniki: Breskvar Marko, Mza-Cma-ZDA, Volavšek
Marta o ZA JANKA KOSMAČA o posamezniki: Bobnar
Lojzka, Mza-Cma-ZDA o ZA JANEZA KRMELJA o župnija
Žalna o posamezniki: Belak Ivanka, Bukovec Stanko, Fajdiga
Stanko, Jagodic Tajda, Kebe Janez, Mza-Cma-ZDA, Pešec
Bogomila, Strajnar Jurij, Sušnik Janez, Vrabec Marko, Vrabec
Mirijam o ZA S. ANDREJO KUNIČ o posameznica Muller
Marija o ZA S. ANDREJO GODNIČ o župnija Sv.Jurij ob
Taboru o posamezniki: Ačanski Elizabeta, Sitar Antonija,
Štuhec msgr.dr. Ivan o ZA DANILA LISJAKA o
posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Harej Vojko, Krevelj
Branko, Logar Marija, Muller Marija, Mza-Cma-ZDA, Sušnik
Janez, Žerjav Metka o ZA VILKA POLJANŠKA o
posamezniki: Mza-Cma-ZDA o ZA TOMAŽA MAVRIČA o
posamezniki: Batagelj Sonja, Kovač Marijana, Malalan Nika,
Mza-Cma-ZDA o ZA S. MARIJO ANDREJO ŠUBELJ o
posamezniki: Mza-Cma-ZDA o ZA IVANA BAJCA o
posamezniki: Lenassi Franc, Mza-Cma-ZDA o ZA S.
ZVONKO MIKEC o posamezniki: Murn, Mza-Cma-ZDA,
N.N., Strnad Alenka, Škedelj Miran, Zupančič Terezija o ZA
SESTRE MISIJONARKE MATERE TEREZIJE o
posameznik Kranjc Rafael o ZA S. TADEJO MOZETIČ o
župnija Dobrepolje-Videm o posameznik: Bonuti Hajdinjak
Kamila, Dornik Silvana, Klokočovnik Patriscia, Kolman
Mojca, Komel Gregor, Mza-Cma-ZDA, Rudež Lučka, Stibilj
Andreja, Šiško, Zavrtanik Petra o ZA JANEZA MESCA o
župniji: Črnomelj, Moravče o posamezniki: Krašna Igor, N.N.,
Mza-Cma-ZDA, Pezdirc Lučka, Strajnar Breda, Šimnic
Apolonija o ZA FRANCA ZAJTLA o posameznica Česnik
Albina o ZA PETRA OPEKO o župnije: Gornja Radgona,
Griže, Ljubljana-Zadobrova o posamezniki: Ambrožič Peter,
Amise D.O.O., Bačič Jožefa, Barle Gabriela, Baumgartner
Mihela, Beršnjak Marija, Bobnar Lojzka, Bohak Ivan, Bolta
Marko, Černe Jožica, Deržič Ana, Društvo Mohorjeva Družba,
Elektroakustika D.O.O., Erjavec Primož, Eurel D.O.O.,
Frančiškanski Samostan, Gec D.O.O., Gider Franc, Golob
Julijana, Gorjan Katarina, Gregorič Milena, Grimani Petra,
Hari Boštjan, Hauc Gregor, Horvat Jožef, Ipavec Marija, Janša
Marija, Jelinčič Zalka, Jeromel Marija, Ješovnik Simona,
Jezeršek Katarina, Kastelic Frančiška, Klančar Andrej s.p.,
Kladnik Marjan in Milena, Kolander Stanislava, Kolenc Marija,
Kolšek Tomaž, Korbar-Gradnje D.O.O., Kordiš Rozalija,
Kovačič Matej, Krajcar Tjaša, Kremenšek Milena, Kržišnik
Matej, Kuhar Tatjana, Lakosil Marija, Lapajne Julijana, Leben
Mojca, Leonardis Savo, Leskošek dr. Franc, Leskovar Martina,
Ličen Ana, Ljuban Struna, Lovše Anica, Markelj Gregor s.p.,
Mastnjak Marjana, Mežnar Klavdija, Močnik Špela, Mohar
Tjaša, Mza-Cma-ZDA, N.N., Nedeljkovič Miroslav, Oder
Barbara, Omega D.O.O., Ozvatič Simon, Pavič Alenka, Pavlovič
Lucija, Peloz Nives, Peterle Marija, Pirnat Marija, Placer Tušar
Emilija, Prepadnik Meta, Purič Erika, Remše Matija, Rus
Valerija, Sitar Antonija, Sok Marija, Spegel Robert, Stanovnik
Marjan, Sušnik Janez, Šef Manja in Tone, Šegula Zdenka, Šimič
Valter, Škedelj Miran, Škufca Ivanka, Šlajpah Marija,
Štemberger Ida, Štepec Alojzija, Štravs Marica, Štrukelj
Frančiška, Švigelj Koželj Anka, N.N., Trošt Peter, Ustanova
Županov sklad, Vombergar Angelca in Andrej, Zgonc Marija,
Zornik Zoran, Žnidarič Polonca, žup.Karitas Preska o ZA S.
MARIJO PAVLIŠIČ o posamezniki: Mza-Cma-ZDA, Resman
Mimi o ZA S. MIRJAM PRAPROTNIK o posameznika:
Demšar Andrej, Rihtar Helena o ZA P. STANKA
ROZMANA o župnija Vrhnika o posamezniki: Arih Ciril,
Frančiškanski Samostan Brezje, Jakofčič Darja, Leben Mojca,
N.N. o ZA S. JOŽICO STERLE o posamezniki: Mza-CmaZDA o ZA P. MARTINA KMETCA o posameznici: Blažič
Marija, Resman Silva o ZA S. MARJETO ZANJKOVIČ o
posamezniki: Mza-Cma-ZDA, Semenič Bojana o ZA GRM
ANTONA o župnija Dobrepolje-Videm o ZA S. BOGDANO
KAVČIČ o župniji: Ljubljana-Polje, Železniki o posamezniki:
Avbar Karel, Jfk D.O.O., Lavrenčič Mitja, Mza-Cma-ZDA, N.N.,
Pirih Marija, Rupar o ZA S. TEREZIJO PAVLIČ o
posamezniki: Čengija Kata, Mza-Cma-ZDA o ZA P.
LOJZETA PODGRAJŠKA o župnija Vrhnika o
posameznika: Pezdirc Majda, Povh Jože o ZA
SALOMONOVE OTOKE o posameznica Kranjec Matilda o
ZA S. ANICO STARMAN o posamezniki: Mza-Cma-ZDA o
ZA S. ZORO ŠKERLJ o posamezniki: Mza-Cma-ZDA o ZA
MATJAŽA LEGANA o posameznica Adamič Marija o ZA S.
MILENO ZADRAVEC o posamezniki: Mza-Cma-ZDA o ZA
S. FANI ŽNIDARŠIČ o posamezniki: Mza-Cma-ZDA o ZA
P. JANEZA MUJDRICA o posameznika: N.N., Ramovš
Vera o ZA S. LJUDMILO ANŽIČ o posamezniki: Benedičič
Presl Pavel in Anka, Šorn Jože, Zupančič Terezija o ZA S.
BARBARO PETERLIN o župnija Ljubljana-Polje o
posamezniki: Mza-Cma-ZDA o ZA S. DORICO SEVER o
posamezniki: Mza-Cma-ZDA, Vombergar Angelca in
Andrej o ZA IZIDORJA GROŠLJA o župnija LjubljanaPodutik o posamezniki: Baša Marko, Berglez Ciril, Čižman
Marko, Mza-Cma-ZDA, Pezdirc Lučka, Stepan Igor o ZA S.
POLONO ŠVIGELJ o župnija Višnja Gora o posamezniki:
Kožuh Helena, Mza-Cma-ZDA o ZA GRADNJO
PORODNIŠNICE NA MDG o posamezniki: Brešar Darja,
Imp Armature D.O.O., Mulej Tatjana, Murko Ana, Ponuda
Janez o ZA S. MOJCO KARNIČNIK o Štafunko Fanika o
ZA MISIJON CRIPAM V BRAZILIJI o posamezniki:
Muller Ingrid, Trobevšek Vanja, Volčič Barbara, Zeme Anja o
ZA S. SLAVKO CEKUTA o posameznika: Fajdiga Stanko,
Hrovat Barbara o
Priporočeni dar za tisk
Misijonskih obzorij
za leto 2014: 9 EUR,
za Evropo 12 EUR,
avionska za Ameriko
in drugod je 20 USD, 25 CAD.
BOG VAM POVRNI!
Darovi objavljenih so na naš račun
prispeli do 17. 1. 2014. Hvala vsem.
Hvala vsem, tudi botrom in darovalcem za nakup
riža za otroke, katerih imen zaradi stiske s
prostorom ne objavljamo. Iskrena hvala.
15
Anja Praprotnik
Medicinska
odprava na
Madagaskar
Foto: Anja Praprotnik
Skupine študentov medicine in mladih
zdravnikov v okviru Sekcije za tropsko
medicino že vrsto let odhajajo na različne
konce sveta, največkrat tja, kjer delujejo
slovenski misijonarji. Ne gre za turistična
potovanja, temveč za vzajemen projekt, kjer
mladi zdravniki pridobivajo izkušnje zlasti na
področju tropske medicine, pri tem pa so velika
in učinkovita pomoč na zdravstvenem področju
povsod, kamor pridejo. Gre za svojevrstno
misijonsko in seveda humanitarno delo, ki je
pomenljivo in že kar stalnica. V nadaljevanju
se bomo seznanili z odpravo in njenim delom
na Madagaskarju. Tja so se po dolgotrajnih in
temeljitih pripravah napotili zdravniki Melita,
Tim, Boris in Anja, ki je pripravila opis odprave,
ter zobozdravnik Žiga. Objavljamo del sicer
daljšega zanimivega in podrobnega opisa.
Prijazne stare tete in gospodje so nam toplo stiskali roko in
veselo čebljali v neznanem jeziku….
Nastanili smo se v Matangi, približno sto kilometrov od Fa­
rafangane, ki je sicer večje središče in tudi škofija. Majhna
skupnost skromnih ljudi, kjer živijo zelo preprosto z mini­
malnimi materialnimi dobrinami in širokimi nasmehi na
obrazu. Kmalu nam je postalo jasno, da beseda misijon po­
meni vse prej kot le širjenje vere med lokalnim prebival­
stvom. Izidor je namreč prav na vseh segmentih družbe pri­
pomogel k razvoju in kvalitetnejšemu življenju tukajšnjih
Malgašev. Na najbolj severnem predelu vasice stoji cerkev,
ki jo trenutno obnavljajo in dograjujejo, saj je vernikov vsak
dan več, prostora pa premalo. Pred njo ponosno stoji mo­
gočen rumen, visok zvonik, ki vsako jutro že ob šesti uri
vabi vernike k cerkvenemu obredu. Poleg je župnišče, kjer
domuje Izidor in kamor smo vsak dan zahajali na preprosta
a okusna kosila …
… In naš dispanzer, hiša našega delovanja? Zidana stavba, v
kateri sta dve prostorni zdravniški in ena zobozdravstvena
ambulanta, prostor za ležanje hudo obolelih pacientov, le­
karna, čakalnica in stranišče. Prava mala klinika. V njej smo
delali skupaj s sestro Angeline, ki vodi dispanzer tekom ce­
lega leta, neodvisno od odprav. Brez nje in Izidorja, ki nam
je sploh v začetku pridno in potrpežljivo prevajal, bi bili prvi
tedni težki zaradi malgaškega jezika. Angeline se je z nami
pogovarjala francosko (Madagaskar je bil francoska koloni­
ja), naš super zdravnik Tim pa je vse pridno prevajal v slo­
venščino. Za nemoteno delo v dispanzerju je prav prišlo tudi
igranje pantomime (beri: kriljenje z rokami, oponašanje ka­
šlja, imitacija bolečin v trebuhu itd.).
Med delom v ambulanti smo se srečevali z zelo raznoliki­
mi bolezenskimi stanji; od tropskih okužb (malarija, para­
ziti) do pljučnih obolenj (tuberkuloza, kronični kašelj, ast­
ma, bronhiolitisi pri otrocih), od prebavnih težav (bolečine
v trebuhu, driske, kri na blatu) do visokega krvnega priti­
ska, od bolečin v križu pri starejši populaciji do podhranje­
nosti pri otrocih. Šivali smo usekanine, ko se je kdo porezal
z mačeto, opravljali preveze kroničnih ran in rešili kar nekaj
urgentnih primerov. Domačini imajo precej težav z glivica­
mi po koži in vnetimi očmi. Naš pridni zobozdravnik je iz­
ruval več kot 400 zob in napravil nekaj zalivk. Resneje bolni
in podhranjenčki so pri nas ostajali po več dni, skupaj s ce­
lotno družino, in sicer v posebnih lesenih kolibah poleg am­
bulante. Tako smo jim lahko nosili zdravila po protokolu in
preverjali njihovo zdravstveno stanje večkrat dnevno.
Prav posebna skrb je na misijonu v Matangi namenjena
otrokom. Šola, ki jo obiskuje okrog 500 otrok, je trenutno
v fazi obnove. Sedanjo petletno bo nadomestila večja, ki bo
omogočila šolanje do devetega razreda. S tem se bodo od­
prla tudi nova delovna mesta za učitelje. Pismenost v vaseh
je zgolj 15%, zato je Izidorjev cilj omogočiti izobraževanje
čim večjemu številu otrok. S tem namenom najbolj ogrože­
nim že sedaj omogoča brezplačno šolanje v Farafangani in
jim tako zagotavlja večjo možnost zaposlitve in izhoda iz re­
vščine …
… Trije meseci so minili, kot bi trenil. Vse občutke, misli
in spomine je nemogoče izliti na papir. Povem lahko le, da
je bil obisk Matange neprecenljiva in krasna življenjska iz­
kušnja. Rada bi izkoristila priložnost, da se ponovno zahva­
lim našemu misijonarju Izidorju Grošlju, ker nas je nesebič­
no sprejel in se resnično potrudil, da smo se počutili kot
doma in da nam ni ničesar manjkalo. Misaotra betsaka (naj­
lepša hvala), Izidor!