Prvi domači rdeči plodovi na policah trgovin čez tri tedne

Gimnazija Murska Sobota
Lendavska nogometna zveza
Radomerje in Radomerščak
Konec sojenja
Moralno
zadoščenje.
Kdaj finančno?
Zaradi samovolje
plaz obtožb na
delo predsednika
Cipotovi odpoved delovnega razmerja
Grosu pripisujejo kršenje pravilnikov
Tam, kjer postane Skesanemu tožilcu
želja po tavanju
pogojna obsodba
močnejša od
Robert Stojko je bil obsojen
obveze biti v službi na poldrugo leto pogojne kazni
Stran 3
Stran 3
Stran 15
5. aprila
Stran 17
29. marca 2012
Murska Sobota, leto lxiv, št. 13, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,80 €
Rastlinjak v Renkovcih zelen
V premislek
Prvi domači rdeči plodovi na
policah trgovin čez tri tedne
Čmrlji so malo zaspali, zato je bilo potrebno tudi ročno opraševanje – Ogrevanje je problem
Zdaj že lahko zapišemo, da je projekt
pridelave paradižnika v rastlinjakih
uspešno končan. Administrativne ovire, ki so kar nekajkrat prestavile začetek gradnje rastlinjakov v Renkovcih,
niso bile usodne za projekt. Postavljanje rastlinjakov na štirih hektarjih površin se je začelo lani septembra, ko
smo tudi podrobneje predstavili cilje
podjetja Paradajz. V dobrih treh mesecih so bili rastlinjaki postavljeni in
pripravljeni za pridelavo paradižnika. Če so bili zapleti neusmiljeni, pa
je bila mila zima investitorjem naklonjena in jim je omogočila pravočasno
dokončanje projekta in tudi, kar je
najpomembnejše, pravočasno zasaditev sadik v rastlinjakih.
Sadike zasajene v šoto
Majda Horvat
P
ride obdobje, ko človek tam nekje
pod oklepom začne iskati notranji mir in sestavlja zapuščino. In
se v nekem trenutku tudi vpraša, kaj je
v življenju že storil za svoj narod in državo. Spomnim se ponosa staršev, ko so
pripovedovali o brigadirstvu po drugi
vojni, ko so gradili novo domovino. Potem besed o tem, kako so v tovarnah
delali udarniške sobote za solidarnost.
In še dneve in noči bili upognjeni nad
strojem, ker je bilo treba zgraditi novo
tovarno. Ker so poznali cilj, je njihovo
početje imelo smisel. Ne spomnim se,
da bi pod tem kdaj ječali. Varčevali so
za lepšo prihodnost otrok, naroda in za
napredek. Vse za domovino. Če bi videli
sedanji svet in to, kdo se je polastil tega,
kar so ustvarjali, in v kako globoko krizo nas je pripeljal pohlep menedžerjev
in finančnih trgov, bi se obračali v grobu, ampak zame je pomembno to, da so
jasno vedeli, zakaj so sklede na pol prazne, zakaj je sosedu treba pomagati in
zakaj pokajo žulji na dlaneh.
Sprehajam se po že prehojenem, pa ne
najdem ničesar podobnega, kar bi lahko
primerjala z žrtvijo mojih staršev. Nič
tako jeklenega še ni bilo, kar bi kalila v
patriotizmu. Le zavedanje lastne krvi in
potrebe po izražanju nacionalnosti na
vsakem koraku. In sledenje načelu meni
ljubega pisatelja Borisa Pahorja, da v
življenju ni lepega brez dobrega in ne
estetičnega brez etičnega. Torej nimam
še nič, kar bi upogibalo misel in dejanja
zanamcev v duhu patriotizma.
Fotografija Nataša Juhnov
Pridelava paradižnika je biodinamična. Novost je morda to, da se za
osnovo, v katero so zasajene paradižnikove sadike, ne uporablja kamene
volne, ampak šoto in šoto, pomešano s kokosovimi vlakni. Zdaj je gotovo, da bodo prvi zreli paradižniki
iz renkovskih rastlinjakov dozoreli
čez dobrih dvajset dni. Sorto sta Dejan Šumak in Martin Žigo, partnerja v
projektu, ki ga tudi spravljata v življenje, izbrala sama, seme je dobavil domač pridelovalec in trgovec s semeni, sadike za presajanje v rastlinjak v
Renkovcih pa so bile vzgojene na Madžarskem. To pa zaradi tega, ker domači pridelovalci sadik za zadaj še nimajo ustreznih rastlinjakov, v katerih
bi lahko pozimi vzgojili dovolj kakovostne sadike za presajanje. Problem,
s katerim se srečujejo, pa je bila energija oziroma ogrevanje.
Nadaljevanje na 13. strani
Zakaj naj
pokajo žulji?
Trenutno je dobilo delo v rastlinjaku nekaj več kot dvajset ljudi, med njimi tudi Silvija
Vučko. Ti »čistijo« sadike in jih na vrhu pritrjujejo na opore. Med delom se postopoma že
oblikuje skupina šestnajstih, ki naj bi dobila stalno delo v rastlinjaku. Martin Žigo pravi, da
so potrebovali kar nekaj časa za prilagoditev, saj je delo v rastlinjaku specifično. To, kako
kdo prenaša razmere, se pokaže na začetku, ko so temperature sorazmerno visoke, visoka
pa je tudi vlažnost zraka.
Nepreslišano
Imam priložnost zdaj? Če se še tako
trudim, v taktu vladnih ukrepov za zategovanje pasu ne vidim smisla, dokler
ostajam brez jasne podobe, za kakšno
prihodnost, za kako pravičen nov družbeni red gre. Vedeti hočem, zakaj varčevanje. Brez tega bodo vladni ukrepi
zame zgolj odpovedovanje, prisila, pred
katero bom bežala, se je bala.
Naročnik
SLAŠČIČARNA CAFÉ PRALINÉ
25 % popusta na vse torte v kosih, sladice in sadne kupe.
Ugodnost ne velja za cele torte in pijačo.
Ugodnosti veljajo ob predložitvi kupona od 1. do 30. 4. 2012.
Vsi drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
www.terme3000.si
Naročniki se identificirajo s tem kuponom in natisnjenimi naročniškimi podatki na
naslovnici Vestnika. Za nove naročnike velja izpolnjena naročilnica na časopis Vestnik.
#
Karikatura Anton Buzeti
DOŽIVLJAJSKI BAZENSKI KOMPLEKS TERME 3000
Ob nakupu popoldanske kopalne vstopnice (po 15. uri)
sprostitev v savnah podarimo (vključeni čaj, sadje in rjuha).
aktualno
| Vestnik | 29. marca 2012
Referendum
Varčevanje
Država bo
porabljala
prihranke
J. Votek
Z
davčno reformo naj bi vlada delno razbremenila gospodarstvo, posredno pa naj bi s predlaganimi varčevalnimi ukrepi na socialno-ekonomskem področju
dodatno pomagala gospodarstvu in hkrati razbremenila državni proračun. Na pogled všečno, ni kaj, še posebej za kapitaliste. Ukrepi bodo verjetno obveljali ne glede na to, ali bo
dosežen socialni sporazum ali ne. Z zadovoljstvom kapitala
in udobno večino vladajoče garniture v parlamentu. Vprašanje pa seveda je, ali bodo učinki zares tako ugodni, kot jih
napovedujejo. Verjetno ne. Izkušnje v najbolj izpostavljenih
državah evrskega območja, ki so jih prisilili v radikalne varčevalne ukrepe, kažejo na nekaj povsem drugega. V Grčiji,
Španiji in na Portugalskem se je takoj po uvedbi radikalnega varčevanja javni dolg povečal med 15 in 20 odstotki. Kaj
se obeta Sloveniji ob trenutnih izhodiščnih plačah v gospodarstvu? Verjetno se nam bo zgodilo podobno. Kapital pa bo
v zelo kratkem času zahteval dodatne ukrepe za izboljšanje
konkurenčnosti in boljše poslovno okolje. Bilo bi prav, da bi
že zdaj vlada povprašala pretežni del kapitalskega lobija, kaj
je storil in kam je spravil kapital, ki mu je bil na voljo v letih
2004 in 2008. V tem obdobju so ravno kapitalisti (podjetniki)
trdili, da so v tako dobri kondiciji, da jih kriza ne more oplaziti. Stari izrek pravi, da največje napake delate takrat, ko ste
v svoje rešitve najbolj prepričani. Še toliko bolj, ker so ukrepi postavljeni kot gotovo dejstvo, ki bo rešilo državo, in če ne
bodo naleteli na podporo, bo vlada odstopila.
V zgodovini je znanih kar nekaj velikih polomov velikih voditeljev, ki so bili prepričani o svojih rešitvah. Hanibal je računal,
da bo z galskimi plemeni in libijskimi plačanci osvojil Rim, pa
se je uštel. Podobno je bilo s Hitlerjem, ki je bil prepričan, da
njegova »nadrasa« ne bo imela problema s pokoritvijo Evrope. Ne gre samo za sindikalno nerganje, da so ukrepi uperjeni
proti tistim, ki so za krizo najmanj krivi. Hkrati bodo ukrepi
generirali nove brezposelne in vprašanje je, kako bo mogoče
vzdržati pri varčevalnih ukrepih brez dodatnega zadolževanja. Jasno je, da zadolženosti ni mogoče rešiti brez rasti, in tu
je problem, ki ga ne bodo rešili predlagani ukrepi. Na problem
se je treba ozreti še z enega vidika. Kaj bo storila država oziroma vlada, da bo učinkovito odgovorila na globalno dogajanje
na trgu dobrin, predvsem surovin. Kot je zapisal hrvaški analitik Željko Kardum, je indijska vlada nedavno sprejela ukrep
o takojšnji prepovedi izvoza bombaža, ker tega primanjkuje in
ga želijo zagotoviti domačim tekstilcem. Kaj se bo dogajalo v
proizvodnji tekstila, je težko napovedati. Vidimo, kaj se dogaja
s cenami nafte. Glede te sicer Nemci ugotavljajo, da gre za globalni kartelni dogovor in že iščejo poti, kako ga razbiti. Rusi so
lani prepovedali izvoz pšenice, omenjeni analitik pa napoveduje še eno veliko nevarnost, in sicer omejitev izvoza pomembnih kovin za izdelke visokih tehnologij iz Kitajske. Ta država
ima 90 odstotkov zalog teh kovin.
Z našim varčevanjem to nima res nič skupnega. Posledično
pa vendarle že imamo problem, ki ga ne opazimo in tudi zanj
ni nakazane rešitve. Z restriktivnim pristopom se bo problem
t. i. izgubljene generacije samo še poglabljal. Za trenutno
uradno evidentirani del te generacije porabimo 0,9 odstotka
bruto družbenega proizvoda. Gre za problem, ki ga sedanja
oblast v vlogi opozicije ni bila pripravljena vsaj delno nevtralizirati s podporo Zakona o malem delu. V tem trenutku še
nimamo jasnih ključnih strategij, kako aktivirati vse presežke, ki jih bodo navrgli varčevalni ukrepi. Pri hrani kot eni od
strateških razvojnih komponent rasti ni vizije pa tudi ne pri
energiji in izkoriščanju znanja. Glede na to, da drugih surovin nimamo, se bo zgodilo to, po čemer kapital najbolj pljuva.
Ljudje se bodo zaradi podcenjenega odnosa do njih in njihovega dostojanstva zatekli k vzporedni, torej sivi ekonomiji in
bodo preživeli. Kaj pa država in kapital s svojo vzvišenostjo
in arogantnostjo?
Mura 05
Ob 16. uri še čakali Italijane
Predsednik kluba Miroslav Topič na zadnjih pogovorih
Včeraj se je predsednik Mure 05 Miroslav Topič mudil na zadnjih pogovorih z italijanskimi poslovneži, ki
se že od decembra lani omenjajo kot
morebitni rešitelji prvoligaša iz Fazanerije. Kot je znano, je klubska malha prazna, igralci so že več mesecev
brez plač, domače gospodarstvo pa ne
želi priskočiti na pomoč. Ob koncu redakcije Vestnika ob 16. uri se nam je
s SMS-sporočilom oglasil Topič, ki je
zapisal, da se še usklajuje z Italijani.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Če bodo ti dokončno dahnili da, bo
poslovna skupina z Apeninskega polotoka predvidoma že danes oziroma jutri nakazala prvi obrok denarja v klubsko blagajno Mure 05. Če bo
odgovor Italijanov negativen, pa bo
usoda Mure 05 še najprej negotova. Še
posebej, ker je 31. marec zadnji rok,
do katerega mora klub izpolniti zahteve za nastopanje v prvoligaški druščini v prihodnji sezoni.
Andrej Bedek
Korak, ki ga še nismo
pripravljeni narediti
Večina slovenskih in pomurskih volivcev je v nedeljo zavrnila
predlog Družinskega zakonika – Volilna udeležba v Pomurju nizka
Po neuradnih podatkih Državne volilne komisije je na nedeljskem zakonodajnem referendumu 54,63 odstotka
volivcev, ki so se udeležili referenduma, glasovalo proti uveljavitvi Družinskega zakonika, za pa je glasovalo
45,37 odstotka volivcev.
Družinski zakonik so sicer podprli
samo v volilni enoti Ljubljana Center,
najbolj izrazito proti zakoniku pa so
bili ravno volivci v osmi volilni enoti
(64,51 odstotkov), kamor spada tudi
pet pomurskih volilnih okrajev.
Med slednjimi so družinskemu zakoniku najbolj nasprotovali v lenda-
Rezultati glasovanja in udeležba
v pomurskih volilnih okrajih (v odstotkih)
VO 1
VO 3
VO 4
VO 5
VO 6
Lendava
Ljutomer
M. Sobota 1
M. Sobota 2
G. Radgona
ZA
PROTI
UDELEŽBA
30,05
69,95
18,95
36,27
63,73
23,38
36,94
63,06
22,25
45,21
54,79
24,90
38,21
61,79
22,57
vskem, najmanj pa v soboškem volilnem okraju, kjer pa so tudi bili
večinsko proti zakoniku. Na državni
ravni se je referenduma udeležilo le
30,1 odstotka volivcev, v pomurskih
volilnih okrajih je bila udeležba še
precej nižja.
T. M.
Fotografija Nataša Juhnov
2
Nekaj več kot petina pomurskih volivcev, ki se je odločila za prihod na volišča, je bila proti zakoniku.
Odzivi na izid referenduma
Predlagatelj na račun manjšine na
kocko postavil pravice otrok in partnerskih skupnosti – Prisiljeni v debato le o peščici členov zakonika
– Za posodobitev zdaj veljavnega
družinskega zakonika
Družinski zakonik v nedeljo ni bil
sprejet, o izidu referenduma pa smo
povprašali predstavnika nasprotnih
taborov, ki sta pred referendumskim
odločanjem v javnih nastopih v Pomurju zagovarjala ali zavračala sprejetje družinskega zakonika, ter socialnega delavca kot predstavnika
stroke.
Nejcu Perhavcu je kot članu skupine Pomurje = ZA, ki se je zavzemala za
zakonik, žal, da zaradi časovne stiske
in pomanjkanja aktivnih članov niso
mogli spremembe zakonika ljudem
individualno natančneje pojasniti. Le
tako bi lahko Pomurci in Pomurke prišli do relevantnih in predvsem resničnih informacij. Po njegovem mnenju
so nasprotniki zakonika z zavajanjem
in izkrivljanjem določenih členov zakonika ljudi prestrašili in sogovornike
prisilili v debato o le peščici členov, izpustili pa tiste o varovanju ogroženih
otrok v družini, zaradi katerih je bil
zakonik tudi napisan. Upa, da bo vlada nekatere spremembe upoštevala in
jih čim hitreje sprejela. Ne pričakuje
pa, da bi ta oblast izenačila vse družine in otroke.
Proti družinskemu zakoniku je
vseskozi nastopal pomurski poslanec stranke Nova Slovenija (NSi) Jožef Horvat. Kot pravi, zavrnitev ni
presenečenje, vendar v stranki zaradi
izida ne čutijo nobenega zmagoslavja, čeprav je rezultat zgovoren, še posebej v volilni enoti, kamor sodi tudi
Pomurje. Ljudje so si verjetno zapomnili marsikaj, kar se je dogajalo že
ob začetku sprejemanja družinskega
zakonika leta 2009, ko so nekateri,
ki so hoteli povedati svoje mnenje,
ostali pred vrati parlamenta.
Kar se tiče nadaljnjih rešitev
tega področja, Horvat pravi, da se
v stranki zavzemajo za posodobitev
zdaj veljavnega družinskega zakonika, ki je že star, čeprav ima še vedno
nekatere dobre rešitve. Prav tako zagovarjajo ločeno nadgradnjo zakona o registraciji istospolne zakonske skupnosti. Ob tem pa doda, da
bo stranka NSi še vedno favorizirala
materinstvo in očetovstvo, a hkrati
upoštevala, da obstajajo tudi druge družine, recimo enostarševske.
Trdno pa bodo vztrajali pri tem, da
se v zakonu ne bo zapisalo, da lahko
tudi partnerja v istospolni zakonski
skupnosti posvojita otroka.
Izid referenduma je za naš časopis
komentiral tudi Branko Petovar, v. d.
direktorja na ljutomerskem centru
za socialno delo. Tudi njega rezultat
referenduma ne preseneča. Večino
rešitev v družinskem zakoniku podpira. Glede na to, da je bilo v kampanji ves čas omenjano, da zakonik
prinaša veliko dobrega za vse otroke
in partnerske skupnosti, ostaja grenek priokus, da je predlagatelj na račun manjšine na kocko postavil pravice vseh zgoraj naštetih. Že vnaprej
je bilo jasno, da bodo zlasti vprašanja, povezana s pravicami istospolnih skupnosti, javnost razdelila in
ne bo šlo za pravice otrok, ampak
za moralo odraslih. Ob tem dodaja, da se z določili padlega družinskega zakonika v nobenem primeru ni jemalo pomena tradicionalni
družini in je zato nedopustno, da v
pojem družine ne dovolimo vstopiti
tudi ljudem z drugačnimi pogledi in
potrebami.
Petovar še meni, da so bile spremembe vloge centrov za socialno
delo pri obravnavi otrok in družin
v družinskem zakoniku ustrezne, in
obžaluje, da ureditev ostaja enaka,
kot je bila doslej. Socialno delo naj
bi bilo samo po sebi namenjeno pomoči ljudem v stiski in ne ukrepom
za zaščito šibkejših, ki jih centri sicer izvajajo po obstoječi zakonodaji. Problem vidi predvsem v tem, da
ista služba ukrepa in hkrati pomaga
ljudem v stiski v isti zadevi.
C. K.
vroče
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. marca 2012 | Vestnik |
3
Ravnatelj Roman Činč zaradi ugotovljenih nepravilnosti odpovedal delovno razmerje Regini Cipot
Moralno zadoščenje. Kdaj finančno?
Je bil petkov ukrep novega ravnatelja Romana Činča le izpolnitev želja
in zahteve večine zaposlenih, ki so
že jeseni zahtevali od sveta zavoda,
da razreši ravnateljico? Že takrat so
namreč na sindikalnem sestanku izglasovali nezaupnico ravnateljici ter
zaradi ugotovljenih napak in pomanjkanja denarja za plače svetu zavoda
predlagali njeno razrešitev. Toda isti
ljudje, ki so v sindikatu izglasovali nezaupnico, so potem na seji sveta zavoda potrdili njeno nadaljnje ravnateljevanje. Tako je Regina Cipot svoj
mandat sklenila povsem normalno,
kakor da se v zadnjih letih ne bi dogajale domnevne nepravilnosti, s katerimi se še danes ukvarjajo številne
inšpekcijske službe in kriminalisti. Še
več. Regina Cipot se je po dvajsetih letih ravnateljevanja ponovno prijavila
na objavljen razpis za delovno mesto
ravnatelja. Tu je doživela svojo drugo
javno nezaupnico, saj je svet staršev
podprl kandidata Mateja Forjana, dijaki mag. Sonjo Žilavec Nemec in kolektiv kandidata Romana Činča. Slednji je potem dobil največ glasov tudi
na seji sveta zavoda tik pred novim
letom. Ravnateljevanje je uradno prevzel v drugi polovici februarja letos.
»Ko sem videl, kaj vse se je dogajalo, kakšne nepravilnosti, nisem mogel
narediti, kakor da nič ne vem. V enem
mesecu sem se moral odločiti, kako
bom glede na videno ukrepal,« je povedal Roman Činč. In se je odločil: Regina Cipot ne more biti več članica kolektiva Gimnazije Murska Sobota, saj
je odgovorna za številne nepravilno-
Fotografija Nataša Juhnov
Že 13. oktobra lani je sindikat SVIZ-a na gimnaziji izglasoval poziv ravnateljici, naj odstopi, in predlog posredoval svetu zavoda
V dvajsetih letih se je nabralo veliko bremena.
sti in nedopustne napake. Poleg tega,
da je bila opravljena revizija zgolj za
leta od 2003 do 2006, so izginili tudi
številni dokumenti, ki so navedeni
kot problematični v poročilu Dursa
in finančnega ministrstva. »Nepravilnosti se nanašajo na ureditev poslovanja v računovodstvu, povsem neustrezno je bila organizirana blagajna
vzajemne pomoči, ki ne bi smela biti
med gimnazijskimi konti. Vprašljive
so tudi osebe, ki so s tega računa dobivale denar, pa tudi njihova kooperativnost. Spoznati morajo, da če imajo
nekaj, kar ni njihovo, morajo to čim
prej vrniti. Kršen je bil tudi zakon o
javnem naročanju. Vse te nepravilnosti bomo posredovali tudi delovnemu
sodišču,« je izjavil Roman Činč, ki pa
o podrobnostih noče govoriti.
Bilo je nekako pričakovano, pa vseeno je ta skrajni ukrep za mnoge svojevrstno presenečenje – ali res ni bilo
nobenih možnosti, da bi že prej onemogočili ravnateljico, ki so jo v kolektivu in v javnosti spoznali za soodgovorno za nepravilnosti, za katere naj
bi bil kriv računovodski servis? Je to
res lahko storil šele novi ravnatelj? Ali
kaj takega sploh sme storiti, še pre-
den je končan postopek dokazovanja?
Tone Seliškar, strokovni sodelavec za
pravne zadeve pri Sindikatu vzgoje
in izobraževanja, znanosti in kulture
Slovenije (SVIZ), je pojasnil: »Kdaj in
na kakšen način lahko delodajalec izredno odpove pogodbo delavcu, določa 111. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), roke za uvedbo tega
postopka pa 110. člen ZDR. V primeru, da gre za sum kaznivega dejanja,
je tako odpoved mogoče dati ves čas,
ko je mogoč kazenski pregon. Delodajalec, v tem primeru ravnatelj, sam
ugotavlja znake kaznivega dejanja,
čeprav zoper delavca kot storilca kaznivega dejanja ni bil uveden ali pa še
ni končan kazenski postopek. Da ugotavljanje znakov kaznivega dejanja na
delovnem sodišču ali pri delodajalcu ni ustavno sporno z vidika domneve nedolžnosti, izhaja tudi iz odločbe
Ustavnega sodišča RS št. UP-173/96 z
dne 4. 11. 1999. Na osnovi določb zakona, sodne prakse in odločbe US RS torej menim, da izredna odpoved ne bi
smela biti sporna. Ima pa delavka vso
pravico nezakonitost odpovedi uveljavljati pri pristojnem sodišču.«
Pravzaprav je obstajala možnost,
da bi to agonijo, ki se je začela s pomanjkanjem denarja za plače in prispevke profesorjem, končali že prej,
saj je vendar svet zavoda najvišji organ odločanja. In prav to smo pred
meseci najbolj pogrešali in že takrat
je tudi glavni tajnik SVIZ-a Branimir
Štrukelj javno pozval člane sveta zavoda k odstopu zaradi neetičnega ravnanja, ker so dopustili družbenomo-
Obsežna preiskava
Neimenovan policijski vir pravi,
da bo kriminalistična preiskava domnevnih nepravilnosti pri
ravnanju z denarjem, namenjenim za plače profesorjev murskosoboške gimnazije, trajala še
najmanj mesec dni. Kriminalisti
so od septembra 2011, ko so prejeli prijavo takratne ravnateljice, opravili več pogovorov tako
z nekdanjo ravnateljico in predstavnikoma obeh računovodskih
servisov, ki sta opravljala storitve
za gimnazijo, ter pregledali zajeten kup dokumentacije. Kot še
pravi neuradni vir, bodo kriminalisti skoraj zagotovo zbrali dovolj
dokazov za ovadbo odgovornih,
ki so nepravilno ravnali z denarjem za plače in delovanje srednje
šole. Po besedah policijskega vira
so preiskovalci domnevne nepravilnosti odkrili pri plačevanju prispevkov za plače zaposlenih, porabi denarja iz šolskega sklada in
naročanju storitev za šolo.
A. Bedek
ralno nesprejemljive stvari. Tega do
zdaj še niso storili niti prevzeli odgovornosti. Ponovno se bodo sestali na
seji v ponedeljek. Zadnjega dejanja na
Gimnaziji Murska Sobota vsekakor še
nismo videli!
Bernarda B. Peček
Lendavska nogometna zveza
Zaradi samovolje plaz obtožb na delo predsednika
Branku Grosu pripisujejo kršenje pravilnikov Nogometne zveze Slovenije – Prvi mož lendavskega nogometa vse obtožbe ostro zavrača
ligo vzhod.« Dodal je še: »Takih igralcev z dvojno registracijo je 23. Vsi klubi
morajo imeti po pravilniku o licenciranju nogometnih klubov v vsaki mlajši kategoriji najmanj 15 registriranih
igralcev. Ta pogoj klubi izpolnjujejo.
Z dvojno registracijo želimo vso kakovost usmeriti v Nafto. Perspektivni
igralci nadaljujejo pot v njeni šoli, tisti, ki ne uspejo, pa se vrnejo v matične klube.«
Če kdo želi, naj prijavi
Fotografija Andrej Bedek
Potem ko je naposled le uspel skleniti dogovor z nogometnimi sodniki o višini sodniških taks v Pomurski
nogometni ligi (PNL) in Medobčinski nogometni ligi (MNZ) Lendava, se
nad Branka Grosa, predsednika MNZ
Lendava, zgrinjajo nove težave. V nogometni javnosti se je srečal z obtožbami, da krši pravilnike Nogometne
zveze Slovenije (NZS), povrh vsega pa
je veliko nogometnih delavcev v pokrajini ob reki Muri prepričanih, da
Gros vlada s trdo roko.
Prvi mož lendavskega nogometa vse
obtožbe ostro zavrača. Kot pravi, je rešitev, ki jo je sprejela MNZ Lendava, da
lahko za kadetsko in mladinsko selekcijo Nafte v drugi slovenski ligi vzhod
igrajo nogometaši, ki ob koncih tedna
potem nastopajo še za nekatere druge lendavske klube v istih kategorijah,
sprejeta zaradi več strokovnega dela
in dviga kakovosti nogometa na tamkajšnjem koncu. Toda nekateri menijo drugače – tovrstna rešitev je voda
na mlin Nafti, ki ima premalo svojih
igralcev za nastopanje v kadetski in
mladinski slovenski ligi, ter nekaterim
klubom iz MNZ Lendava, ki prav tako
potrebujejo urejen selekcijski pogon,
če želijo nastopati v PNL.
Kot so še prepričani tisti, ki so zdaj
povzdignili glas, izpostaviti se sicer
zaradi morebitnih neprijetnosti ne
želijo, je to očitna kršitev pravilnikov
Branko Gros, predsednik Medobčinske nogometne zveze Lendava, je prepričan,
da gre uspešno delo zveze mnogim v nos.
NZS. Branko Gros je odgovoril: »Noben predpis NZS kot tudi propozicije
PNL ne zahtevajo, da morajo biti igralci mlajših kategorij registrirani v skladu s predpisi NZS. To izključno zahteva pravilnik o licenciranju za mlajše
selekcije klubov, vlagateljev zahtevkov za pridobitev licence za 1., 2. in
3. SNL. Zato je to interna rešitev MNZ
Lendava na pobudo klubov in o kateri se je že dalj časa razmišljalo. Nismo
preverjali, ali imajo tako rešitev tudi
druge MNZ po Sloveniji, je pa s tem seznanjen predsednik MNZ Murska Sobota Danilo Kacijan, ki letos vodi drugo slovensko mladinsko in kadetsko
Očitek o svojeglavem vodenju zveze
in o tem, da njegova vrata niso odprta
za vse klube oziroma člane zveze, je za
predsednika MNZ Lendava Branka Grosa presenetljiv: »Vsi imajo mojo številko in me lahko pokličejo, kadar želijo.
Na vsa vprašanja bodo dobili odgovore.
Poleg tega imamo na zvezi zaposlenega
človeka, ki sproti rešuje vse primere in
zaplete.« Tiste, ki ga obtožujejo, da je
zlorabljal bolniški dopust, ker je opravljal naloge predsednika, pa je Gros
pozval: »Res sem bil sedem mesecev na
bolniškem dopustu. Navodil zdravnika glede zdravljenja in dopusta sem se
strogo držal. Zdaj sem v podjetju, kjer
delam, zaposlen štiri ure dnevno. Če
kdo misli, da sem storil kar koli nezakonitega, ali če kdo preprosto želi, me
lahko prijavi inšpekciji, ki bo vse raziskala.« Pristavil je še: »Zaradi številnih
Tudi bivši predsednik
Simič obtožuje
Ivan Simič, bivši predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS), je
v javnosti že večkrat dejal, da so
ga ves čas vodenja NZS napadale
tri medobčinske nogometne zveze, in sicer Ptuj, Lendava in Murska Sobota. Prepričan je, da je vse
to zaradi tega, ker predsedniki
zvez niso zasedali funkcij, ki so
si jih želeli. Po Simičevih besedah zdaj na NZS ni več težav, ker
so predsedniki zvez dobili položaje. Branko Gros je postal predsednik komisije za ženski nogomet in Danilo Kacijan predsednik
komisije za amaterski nogomet.
»Tega ne bom komentiral. Ljudje
dobro vedo, zakaj pri tem pravzaprav gre,« je na kratko odgovoril Gros.
aktivnosti, ki jih izvajamo v MNZ Lendava, se nimamo časa ukvarjati z raznimi anonimnimi pismi in dopisi niti
s tem, kako delujejo druge MNZ. Smo
pa vajeni, da se zaradi svoje nemoči in
škodoželjnosti drugi ukvarjajo z nami,
saj jim drugega pač ne preostane.«
Andrej Bedek
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica),
Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (trženje), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih
rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 91 evrov, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra.
IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Styria Print Holding GmbH, Avstrija. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št.
89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 12.800 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], trženje: [email protected], naročniška služba: [email protected].si, www-stran: http://www.vestnik.si.
gospodarstvo
| Vestnik | 29. marca 2012
Delavci Integrala napovedali stavko
Minister Zvonko Černač odprl sejme Megra, Engra in Kogra
Bodo lastniki našli denar?
Leto preizkušenj
Delavci zahtevajo denar za deblokado
transakcijskega računa, plačo, dnevnice
&Vektor, katere delnice je tudi zastavil pri banki. Drugi lastniki v Integralu
so zaposleni in nekdanji zaposleni.
V sredo, 21. marca, se je sestal nadzorni svet, ki mu predseduje Jožef Lavrih, vendar konkretnih sklepov o načinu reševanja prezadolžene družbe niso
sprejeli. Zaposleni so nato postavili rok
za deblokado transakcijskega računa in izplačilo dolga do minulega petka do dvanajstih, kar pa se ni zgodilo.
Predsednik nadzornega sveta je poslal
le pisno sporočilo, da lastniki denarja
niso uspeli zagotoviti. Kot je pojasnila
sindikalistka Zdenka Bobovec, na oglasni deski Integrala visi obvestilo prokurista družbe, da so zaposleni postavili
prekratek rok za zagotovitev denarja,
zato jih poziva, naj do 28. marca ustavijo vse sindikalne aktivnosti. Tega dne
naj bi lastniki odločali o deblokadi. To
pa lahko dosežejo le s plačilom dolga,
in sicer z dokapitalizacijo družbe, novim bančnim posojilom, dogovorom z
upniki o konverziji terjatev v lastniške
deleže ali s prodajo družbe.
M. H.
Hišne čistilne naprave
so edina rešitev za območja,
kjer še dolgo ne bo kanalizacije
Sušno obdobje, ki že nekaj časa traja,
nas zmeraj znova opozori na pomen
vode – tako na oskrbo z vodo kot tudi
čiščenje odpadnih voda. Ponekod gradnja javne kanalizacije ni mogoča ali
zaradi razdrobljenosti naselij in odročnosti posameznih domačij ali zaselkov
tudi ni smiselna. V takih primerih je
veliko bolj premišljena gradnja hišnih
čistilnih naprav za posamezno gospodinjstvo ali stanovanja. To predvideva
tudi veljavna zakonodaja, ki zahteva
do leta 2015 bodisi javno kanalizacijo ali lastne čistilne naprave oz. zaprte greznice, ki pa zahtevajo odvoz fekalnih voda. Mnoge lokalne skupnosti,
kot npr. občina Moravske Toplice, zato
tudi spodbujajo gradnjo hišnih čistilnih
naprav s subvencijami. S hišno čistilno
napravo veliko prihranimo, saj so v primerjavi z greznicami bistveno manjši
stroški odvoza fekalij. Hkrati pa odpadno vodo lahko tudi koristno uporabimo za zalivanje ali druge namene, kjer
ne potrebujemo pitne vode.
Oglasno sporočilo
Zaposleni v lendavskem Integralu so v
ponedeljek zjutraj napovedali stavko.
Družba ima namreč od šestega oziroma
sedmega marca blokiran transakcijski
račun, okrog 70 delavcev je ostalo brez
februarske plače, vodstvo pa jim tudi ni
izplačilo dnevnic za januar in februar.
Svoje zahteve, izplačilo februarske plače s prispevki, nadomestilom za prehrano in prevozom na delo ter izplačilo dnevnic za januar in februar, so pisno
predali direktorju družbe Štefanu Kepeju. Če jih vodstvo ne bo izpolnilo do
ponedeljka, 2. aprila, do dvanajste ure
bodo začeli četrtega aprila stavkati.
Težave z izplačevanjem dnevnic so
se v Integralu začele že lani, ko pa jih
januarja in februarja niso dobili, 18.
marca pa tudi ne plače, so se delavci
na nedeljskem zboru odločili za napoved stavke. Skoraj 71-odstotni lastnik
lendavskega prevoznega podjetja je
družba Protect, ki je podjetje prevzela sredi leta 2008, ko primorski podjetnik Ivan Bubnič ni poravnaval bančnih obveznosti za nakup Integrala
kot hčerinske družbe skupine Viator
www.vestnik.si | e: [email protected]
Z dodatnimi subvencijami pri gradnji hišnih čistilnih naprav pomaga
tudi Eko sklad. Prav tako Eko sklad
subvencionira tudi naložbe v zbiranje deževnice. Zbiranje deževnice je
že dolgo ekonomsko upravičeno, saj
si lahko zelo znižamo stroške (cene
vode, njenega odvajanja in čiščenja
so že zelo visoke in še naraščajo), ponekod pa je to celo nujno, ker ni javnega vodovoda.
V Pomurju imamo mednarodno
priznanega proizvajalca hišnih čistilnih naprav in sistemov za zbiranje
deževnice. Podjetji Roto in Kovinoplastika Pavlinjek zagotavljata tudi
svetovanje in vso strokovno podporo
pri vgradnji ter uporabi čistilnih naprav in zbiralnikov deževnice. Prav
domači proizvajalec, ki je vgradil že
več kot 10.000 čistilnih naprav in zbiralnikov deževnice, je s 24-urnim servisom najbolj zanesljivo jamstvo, da s
sistemi in njihovim obratovanjem ne
bo nobenih zapletov.
Preveč papirjev in premalo zaščite domačega znanja v gradbeništvu
Včeraj so v Gornji Radgoni odprli jubilejni 25. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov Megra,
ki se mu pridružujeta še dva specializirana sejma Kogra in Engra. Na 1400
kvadratnih metrih razstavnega prostora gostijo 310 razstavljavcev iz 14 držav,
in čeprav je gradbeništvo v najhujši krizi do zdaj, po prepričanju Janeza Erjavca, direktorja Pomurskega sejma, gradbeništvo potrebuje dogodek, ki dviguje
njegov ugled in ponuja nove vizije za
prihodnost. Erjavec je povedal: »Potrebno bo več dobrega načrtovanja, več
kalkulacij in manj špekulacij, več razmišljanj o okolju, energiji in ekologiji, več
tudi o vzdrževanju in negovanju tistega,
kar imamo.« Prav na gradbenem sejmu
že četrto leto skupaj z obrtniki in zavodom za zaposlovanje namenjajo posebno pozornost izobraževanju za poklice,
ki so potrebni v gradbeništvu, v prihodnje pa bo morala svojo nalogo odigrati tudi država. Direktor Zbornice gradbeništva in gradbenih materialov mag.
Jože Renar je opozoril: »Le nekaj kilometrov severneje lahko vidimo, kako se
vlaga v razvoj in kadre, kako dobro so
zaposleni zaščiteni. Tri tisoč zaposlenih
ima tri tisoč vajencev, ki imajo mesečno nagrado v prvem letniku 813 evrov, v
drugem 1200, v tretjem 1627 in četrtem
1830 evrov /…/« Po njegovem se v javnosti vse preveč govori le o skrajnih pojavih, bogatenju tajkunov, neplačanih
računih in obubožanih delavcih, to pa
preprečuje iskanje rešitev iz krize gradbeništva, kajti: »Po osemletnem vzponu
gradbeništva nam je uspelo v zadnjih
petih letih temelje gradbeništva dodobra zamajati. Upad v slovenskem gradbeništvu v zadnjih treh letih je največji
v Evropi, in sicer kar 51-odstoten, v zadnjih petih letih je od desetih največjih
slovenskih gradbenih podjetij pet končalo v stečaju, tri pa so v velikih težavah. V gradbeništvu je kar 31.518 manj
delovnih mest, samo v zadnjem letu
kar deset tisoč manj,« je poudaril Renar.
Vse to je po njegovem posledica preteklega izjemno slabega načrtovanja investicij v gradbeništvu, vse bolj očitno
pa je, da je za to krivo povsem neustrezno delovanje države, saj je gradbeni
Fotografija Nataša Juhnov
4
Obrtna ulica je ena od največjih novosti na letošnjem gradbenem sejmu v G. Radgoni.
sektor močno dereguliran, odprt trg pa
lahko gradbenikom predpisuje kar koli
in izsiljuje najnižje cene, zagotovila, da
bo opravljeno plačano, pa ni. Tudi sistem javnega naročanja bi moral postati
realnejši, kajti pogodbe, ki jih javni naročniki sklepajo z izvajalci, so neetične
in nepoštene.
Slavnostni govornik Zvonko Černač,
minister za infrastrukturo in prostor,
je mnenja, da sta sedanjo krizo gradbeništva povzročila ne le upad javnih
in zasebnih gradbenih naročil, ampak predvsem prevelik pohlep posameznikov, ki so s prevelikim zadolževanjem lastninili največja slovenska
gradbena podjetja, dokler niso prezadolžena klecnila pod težo dolgov. Krivi
so tisti, ki jim je bilo lastninjenje pomembnejše kot vlaganje v dolgoročni
razvoj, je prepričan Černač. Zato: »/…/
nas vse to zavezuje k premišljenemu
ravnanju, načrtovanju in izvajanju
prihodnjih investicijskih projektov.
Prednost imajo projekti, ki bodo sofinancirani s sredstvi EU, vendar je stanje pripravljenosti projektov na posameznih področjih slabo /…/ potrebne
so normativne poenostavitve in zagotoviti je treba hitrejše pridobivanje dovoljenj. Izkušnje iz preteklosti kažejo,
da moramo delovati bolj premišljeno,
pri umeščanju objektov v prostor delovati bolj gospodarno, predvsem pa
večje infrastrukturne projekte izvajati na podlagi dolgoročnega časovno in
finančno razčlenjenega ter medsebojno usklajenega programa. Naša ambicija je, da tak program za obdobje do
2020., do 2030. in do 2050. leta tudi
pripravimo.«
Bernarda B. Peček
Zavarovalništvo v regiji
Rast poslovanja in zaposlovanja
Še nimate kanalizacije?
BIOLOŠKE
ČISTILNE NAPRAVE
VISOKA ZMOGLJIVOST ČIŠČENJA
Odlična KAKOVOST DELOVANJA
NIZKI OBRATOVALNI STROŠKI
ZANESLJIVOST IN ZA UPANJE
24 URNI SERVIS
080 22 52
Kovinoplastika PAVLINJEK | Temlinova 4 | 9000 Murska Sobota | [email protected] | www. roto.si
Izkoristite subvencijo 1.200
€ v občini Moravske Toplice
»Lansko leto je bilo eno uspešnejših
poslovnih let,« je na tiskovni konferenci v Murski Soboti povedal predsednik uprave zavarovalnice Adriatic
Slovenica Gabrijel Škof, ki je poudaril tudi povečanje tržnega deleža druge največje slovenske zavarovalnice
v letu 2011 na 12,68 odstotka (12,47
v letu 2010). Tudi soboška poslovna
enota Adriatica Slovenice, ki deluje
od leta 1993, je po besedah direktorice Milene Grah v zadnjih letih uspela
povečati obseg poslovanja, tako so v
letu 2011 zbrali za 14,6 milijona evrov
zavarovalnih premij in izplačali za 9,3
milijona evrov škod. V strukturi premij je največji delež premoženjskih
zavarovanj, med temi pa so najuspešnejši pri prodaji avtomobilskih, nezgodnih, požarnih in drugih škodnih
zavarovanj.
Celotna skupina, ki je v stoodstotni lasti KD Group, je v letu 2011 obračunala za 256,6 milijona premij in
izplačala 182,3 milijona evrov škod.
Po besedah Grahove je povečan obseg poslovanja omogočil tudi novo
zaposlovanje. Tako v soboški poslov-
Fotografija Timotej Milanov
Soboška poslovna enota Adriatica Slovenice zaposluje več kot štirideset delavcev
Predsednik uprave Adriatica Slovenice Gabriel Škof in direktorica soboške
poslovne enote Milena Grah vročata donacijo sekretarju Društva prijateljev
mladine Murska Sobota Bojanu Nemcu.
ni enoti, kjer so imeli leta 1993 zgolj
osem zaposlenih, danes zaposlujejo
več kot štirideset ljudi. Ob tej priložnosti so Društvu prijateljev mladine
Murska Sobota podarili donacijo v vi-
šini 2500 evrov za letovanje otrok iz
socialno šibkejših družin, od drugega
do šestega aprila pa pripravljajo tudi
teden odprtih vrat.
T. M.
reportaža
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. marca 2012 | Vestnik |
5
Očistimo Slovenijo 2012
Skoraj 16.000 Pomurcev zavihalo rokave
V petek in soboto je že drugič potekala vseslovenska prostovoljska akcija Očistimo Slovenijo – Skupaj zbrali 166.817 kilogramov odpadkov
Število udeležencev in količina zbranih
odpadkov po pomurskih občinah
niso pobirali potencialno nevarnih
snovi, kot so salonitne plošče, posode z neznanimi snovmi itd., vsega pa
tudi ni bilo mogoče opraviti v dveh
dneh. Tako bodo na primer v križevski občini to soboto skupaj z gasilci
očistili divje odlagališče v Lukavcih,
iz Moravskih Toplic pa sporočajo, da
so v dveh letih uspešno očistili vsa
divja odlagališča.
T. M.
Občina
Fotografija in besedilo Jerneja Domajnko
V Strehovskih goricah so se v akcijo vključili pripadniki Slovenske vojske.
Apače
Beltinci
Cankova
Črenšovci
Dobrovnik
Gornja Radgona
Gornji Petrovci
Grad
Hodoš
Kobilje
Križevci
Kuzma
Lendava
Ljutomer
Moravske Toplice
Murska Sobota
Odranci
Puconci
Radenci
Razkrižje
Rogašovci
Šalovci
Sv. Jurij ob Ščavnici
Tišina
Turnišče
Velika Polana
Veržej
Število ljudi, ki se je udeležilo akcije
Količina zbranih odpadkov v kg
250
1355
271
700
330
1200
362
369
70
111
526
307
1400
1050
1163
908
300
1010
1453
100
412
180
388
586
430
517
200
4.860
19.900
2.420
2.410
6.740
8.160
5.620
5.280
1.400
1.438
3.159
8.200
18.750
17.314
7.580
9.486
2.492
18.220
4.300
1.477
3.360
880
4.160
3.240
2.660
1.420
1.891
Fotografija Jure Zauneker
stili okolico. Letošnja akcija je bila
del globalne pobude World Cleanup
2012, ki je zajela več kot 70 držav. Na
državni ravni so projekt koordinirali
prostovoljci iz društva Ekologi brez
meja, na občinski ravni pa so bili koordinatorji, ki so skrbeli za povezovanje med občino, komunalo, društvi,
šolami, vrtci in občani. V nekaterih
pomurskih občinah so tudi po akciji še ostala nekatera odlagališča, saj
Fotografija Jure Zauneker
V akciji je sodelovalo okoli 270.000
ljudi na državni ravni, med njimi tudi
skoraj 16.000 Pomurcev iz vseh sedemindvajsetih občin. V pomurskih
občinah so marsikje v akcijo vključili tudi šolarje. V nekaterih občinah
so očistili registrirana divja odlagališča, ki so jih vnesli v digitalni register
lansko leto v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, drugod, kjer večjih
tovrstnih odlagališč ni bilo, so oči-
Petinštirideset sodelavcev soboške območne enote Zavarovalnice Triglav je očistilo okolico Ledave. V okviru svetovnega
gibanja Očistimo svet 2012 so se akciji pridružile tudi vse hčerinske družbe Skupine Triglav, tako so »zavarovalničarji« čistili
v sedmih državah jugovzhodne Evrope.
V Gornji Radgoni so zaradi nizke višine vode in višine vode v potokih čistili predvsem
okolico vodotokov, tudi v Lisjakovi strugi in ob reki Muri, kjer pa udeleženci čistilne
akcije, člani Ribiške družine Radgona, TE Gornja Radgona, člani turističnega
društva in drugi občani Gornje Radgone, večjih količin odpadkov niso našli. Med
»najdbami« so tudi ob Muri prevladovale plastenke. V Lisjakovi struge je bilo
odpadkov še manj, saj zanjo in urejenost okolice radgonski ribiči skrbijo vse leto.
Fotografija Lidija Magdič
Pridni so bili tudi v Ljutomeru. Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer je poskrbelo, da so v ljutomerskem zbirnem centru
že naslednji trenutek, ko so odpadke stresli s traktorskih prikolic, avtomobilske gume, steklo, plastika … našli »svoj« prostor
pod soncem.
V večini pomurskih občin so v akcijo vključili tudi šolarje iz tamkajšnjih osnovnih
in srednjih šol. Tako so npr. po besedah Janeza Ivanuše, koordinatorja v radenski
občini, k visokemu številu udeležencev bistveno prispevali tudi dijaki tamkajšnje
Srednje šole za gostinstvo in turizem. Seveda so se marsikje mladi pridružili akciji
tudi zunaj šolskih okvirov. Fotografija je nastala na poti med Martjanci in Noršinci.
lokalizirano
| Vestnik | 29. marca 2012
Štajerski lobi, ki v vrstah pomurske
policije skrbi za red na nogometnih
tekmah, je v nedeljo znova
presenetil z razporeditvijo sil. Na
ducat zmajev iz močvirja je spustil
štirideset želv. Napetosti zato ni
bilo, kvečjemu dolgčas, zato lobi
ne izključuje možnosti, da bi na
naslednjo tekmo povabil še kolege
iz štajerske metropole. Tako bi tudi
publika prišla na svoj račun – želve
bi se v odmoru med prvenstveno
tekmo namreč lahko pomerile v
nogometu.
Sprememba uredbe finančnega
ministra, ki ponovno dovoljuje
uporabo 450 evrov gotovine, so
navdušeno pozdravili v nekem
mednarodnem holdingu. Ves
čas so bili prepričani, da bodo z
gotovinskim plačevanjem največ
prihranili pri točenju kerozina v
svojo novo pridobitev – letalo.
Na Hotizi so se romarji že
preusmerili od znamenitega
križevega pota k ogledovanju
novega priveza hotiškega broda. Za
privez je bilo pod krinko urejanja
okolice treba premakniti dovozno
pot na zemljišču agrarne skupnosti,
čeprav člani skupnosti osebno niso
podpisali soglasij, da se s to potezo
strinjajo. Na zemljišču zasebnega
lastnika pa je speljan podzemni vod
za elektriko. O tem lastnik ni bil nič
vprašan, kaj šele, da bi podpisal
soglasje o služnosti.
V Veržeju so se odločili, da bodo
zalili murske travnike, in tako
poskušali ohraniti pri življenju svoje
znamenite narcise. Ni pa še znano,
ali bo dovolj narcis, da bi lahko
razglasili tudi mis narcis.
Obnovljena znamenitost radgonske
občine še vedno sameva. Pred
kratkim naj bi se na najvišjih
občinskih instancah mudili
pobudniki za ureditev čarovniškega
muzeja. Ker je bil sprejem izredno
prisrčen, so se pobudniki, ki imajo
mimogrede za projekt zagotovljena
tudi sredstva, odločili, da projekt
realizirajo na ptujskem in
varaždinskem gradu.
V Dobrovniku se te dni odločajo
za sanacijo zračne mase. Osrednji
problem je izredno suh zrak. To pa
že zelo neugodno vpliva na dobro
počutje rastlinja v tropskem vrtu.
Občina naj bi tako angažirala vse
proste gasilske cisterne, ki ne vozijo
pitne vode na suha območja, za
dovoz vode v občino. To bodo pršili
v zrak in tako poskušali povečati
relativno vlažnost zraka. In rešiti,
kar se rešiti da.
Gradbena dela in razrita cestišča v beltinski občini
Priključevanje hiš na omrežje
in čistilna naprava še letos
Vrednost kanalizacije in čistilne naprave je 11,49 milijona evrov, od tega so doslej porabili za štiri milijone
Gradnjo primarne kanalizacije v vseh
krajih občine in mehansko-biološke
čistilne naprave v okviru projekta Dolinska kanalizacija so v Občini Beltinci
začeli decembra predlani, vsa dela pa
naj bi končali do marca 2014. Največ
gradbenih del je predvidenih za letos,
ko naj bi do konca leta zgradili čistilno
napravo in na sekundarno kanalizacijsko omrežje, ki je že zgrajeno, začeli priključevati domačije. Za njimi je že tudi
gradnja sekundarne kanalizacije, ki so
jo začeli graditi leta 2008, sofinancirala
pa jo je Evropska unija iz Evropskega
sklada za regionalni razvoj. Gradili so
jo v treh sklopih, in sicer najprej v naseljih Dokležovje, Ižakovci in Melinci, leta
2009 še v Gančanih in Lipovcih, lani pa
še v Bratoncih in Lipi.
V okviru gradnje primarne kanalizacije pa bo, kot je povedal beltinski župan dr. Matej Gomboši, zgrajenih skupno 36,66 kilometra primarnih vodov,
na novo kanalizacijo pa se bodo priključile vse domačije, v katerih živi
8.650 občanov: »Doslej smo tako končali približno polovico del in je vsa
naša občina gradbišče, vendar smo vsi
skupaj veseli, da bomo končno tudi mi
imeli kanalizacijo in čistilno napravo,
saj se bosta s tem celovito uredili odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ter bo zagotovljeno tudi
boljše varovanje vodnih virov na spodnjem povodju reke Mure.«
Vrednost celotnega projekta je 11,49
milijona evrov (brez DDV-ja), od tega je
predvidenih šest milijonov za gradnjo
kanalizacije in 5,5 za čistilno napravo.
Od te vrednosti bo Občina Beltinci zagotovila 2,79 milijona evrov, preostalo pa bosta sofinancirala Kohezijski
sklad Evropske unije ter ministrstvo za
okolje in prostor. Do februarja so bila
opravljena dela na primarnem kanalizacijskem omrežju v vrednosti okrog
tri milijone evrov in milijon evrov pri
gradnji čistilne naprave v Melincih,
kjer so že opravili zemeljska in be-
Fotografija Jože Gabor
pobirki
paberki
www.vestnik.si | e: [email protected]
V Lipi so dela pri gradnji kanalizacije že končali in do konca aprila bodo ceste asfaltirane.
tonska dela, nato pa bodo še vgradili opremo in končali obrtniška dela. V
teh tednih so začeli tudi asfaltirati ceste, ki so razrite zaradi gradnje. Večji
del gradnje omrežja so doslej opravili v naseljih Gančani, Melinci, Bratonci
in Ižakovci, dela pa bodo letos aktivneje potekala v Lipovcih, Beltincih in
Dokležovju. V Lipi so lani končali dela
in izvajalec podjetje SGP Pomgrad je v
teh dneh začel asfaltiranje ceste.
Občani plačujejo dva tisoč
evrov za priključek
Župan Gomboši pravi, da ves denar
za gradnjo še ni zagotovljen in da se
ves čas dogovarjajo za sofinanciranje z
državnimi institucijami, s katerimi so
podpisali že večji del pogodb. Do konca leta naj bi ob začetku obratovanja
čistilne naprave, ki bo eno leto poskusno, priključili najmanj pol hiš v občini. Občani sofinancirajo gradnjo z dva
tisoč evri na priključek, po posvetu, ki
so ga imeli na računskem sodišču, pa
naj priključnine ne bi bilo treba plačati: »Dela še niso popolnoma končana v nobeni vasi. Najdlje smo v Lipi,
kjer smo začeli asfaltiranje. V Gančanih smo asfaltirali nad glavno linijo kanalizacije, vendar je še vedno precejšen del vasi razrit. V Beltincih gradimo
zadrževalni bazen. Tu kanalizacijo že
imamo, ob dograditvi čistilne naprave
pa bomo beltinsko omrežje le priključili nanjo. Tudi v Bratoncih dela dobro
napredujejo ... Gradi se v vsej občini in
lani smo imeli tudi po deset delovnih
ekip, ki so gradile.«
Ker je letos največ gradenj, to pomeni tudi precejšnjo finančno obremeni-
tev za občino in tudi zaposleni na občinski upravi so, kot pravi Gomboši,
veliko energije posvetili temu »projektu stoletja«, zato upajo, da bo gradnja
za občino drugo leto manjše finančno
breme in da bodo lahko tudi investirali
v druge stvari, ki jih prav tako potrebujejo: »Ob teh aktivnostih sicer v občini
izvajamo tudi druge projekte, ki so pomembni za razvoj občine in naše občane, ter v projektni pisarni pripravljamo
projekte, s katerimi bomo kandidirali na različnih razpisih. Želja in potreb
je veliko, vendar je treba razumeti, katerim stvarem moramo dati prednost
in kaj še lahko naredimo za občane ob
tem, ko imamo tu delovne stroje, da ne
bi potem čez nekaj časa spet kopali po
vaseh. Tako med drugim skušamo pokrpati vodovodno omrežje.«
Jože Gabor
Morali bomo bolje skrbeti za pitno vodo
Oskrba s pitno vodo v mreži vertikal in horizontal
Projekt Murman, sodelovanje strokovnjakov ter institucij Slovenije in Avstrije pri oskrbi s pitno vodo
Kako trajno zaščititi vodne vire na območju Srednje Evrope, kamor spadata tudi pokrajini ob porečju Drave in
Mure v Sloveniji in Avstriji? Rešitev za
ta problem iščejo tudi partnerji projekta Murman – Skupno trajnostno
upravljanje sistema javne oskrbe s pitno vodo na čezmejnem območju Murske doline, ki se je začel lani jeseni in
bo sklenjen leta 2015. Vodilni partner
je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, sodelujejo pa Inštitut za ekološki
inženiring, Wasserverband Grenzland
Süd-Ost (obmejno vodno združenje),
Štajerska deželna vlada, Agencija za
okolje Avstrije, Vodovod Murska Sobota, Mariborski vodovod, MO Murska
Sobota in Kmetijsko-gozdarski zavod
Maribor. Do zdaj so bili že obdelani fizikalni, hidrološki in kemijski podatki
o stanju podzemne in pitne vode na
območju ob reki Muri, ki bodo vneseni
Dr. Michael Ferstl, predstavnik avstrijskega vodnega združenja: »Naša naloga je,
da s primernimi preventivnimi in opravilnimi ukrepi zagotovimo kakovost vode,
čeprav so različni interesi, pritiski in želje. Tudi kmetijstvo in vodovarstvo lahko
dobro shajata drug ob drugem, pomembno pa je, da imamo dobre raziskave,
da vemo, kaj potrebujemo in si želimo, pa da kmetovalci te rezultate pri svojem
delu uporabljajo. Še posebej natančno morata biti določeni vrsta in količina
uporabljenih sredstev na vodovarstvenem območju. Sicer pa ni pomembno, katere
snovi se v kmetijstvu uporabljajo, ampak, kdaj se uporabljajo.«
Mag. Slavko Lapajne z mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo: »Kmetijstvu je
treba dopustiti, da primerno in odgovorno souporablja ta skupni prostor. Pesticidi
niso tako neobvladljiv problem. Gre za prenos izkušenj iz Avstrije. Tudi tam ni šlo
vse gladko, toda naučili so se pogovarjati in sklepati konsenze. Ni prav, da bi temu
prostoru, kjer je kmetijstvo ključnega pomena, rekli, zdaj pa zaradi dragocene vode
ne morete več kmetovati ali graditi. Večji problem bo v prihodnosti urbanizacija. Treba
je postaviti pravila in pogoje. Tudi mi imamo veliko izkušenj, toda raje se prepiramo,
kot da bi se pametno pogovarjali. Moramo se naučiti pogovarjati. Reka Mura bo
uporabljena na Apaškem polju in v Dokležovju, kjer bomo gradili nove vodnjake.«
Fotografiji Bernarda B. Peček
6
v informacijski sistem avstrijskih partnerjev s podatki o vremenu, hidrologiji, hidrogeologiji in pedologiji ter
podatki o kmetijski pridelavi, dostopni na spletni strani www.mur-man.
eu. Ključni cilj projekta, ki je pravzaprav vsebinsko nadaljevanje podobnega projekta z imenom Drava in ki je
vreden okrog 1,3 milijona evrov, je oblikovati strategije in ukrepe za obvladovanje tveganja, pri tem pa je vsekakor
najpomembnejša usmeritev v trajnostno gospodarjenje v celotni regiji. Izdali bodo dva ključna dokumenta, in
sicer Program o varnosti vode in Načrt za upravljanje vodovarstvenega območja, v prihodnjih mesecih pa bodo
postavili dva opazovalna piezometra v
bližini Murske Sobota, za katera sta že
določeni lokaciji.
Bernarda B. Peček
www.vestnik.si | e: [email protected]
lokalizirano
Dobrodelna prireditev Karitasa Ljutomer
Vrtcu OŠ Puconci v Mačkovcih bodo nakazali pet tisoč evrov
Materinski dan z
dobrodelno noto
Nagrada bo za igrala in didaktične igrače
29. marca 2012 | Vestnik |
7
Iz Pomurja je bila v vseslovenski akciji najuspešnejša enota vrtca v Mačkovcih
Od 83 slovenskih vrtcev, ki so se prijavili na razpis za dobrodelni projekt
Pampersa in Dm-drogerie markt Jaz
ljubim vrtec, organiziranega drugo leto
zapored, je bil uspešen tudi mačkovski
vrtec, ki spada v javni zavod OŠ Puconci. V vrtec, ki ima prostore v pritličju
v isti stavbi kot podružnična osnovna
šola, imajo v treh oddelkih vključenih
41 otrok. Prav toliko otrok v Mačkovcih
obiskuje tudi osnovno šolo. V trimesečni akciji so za prijavljene vrtce lah-
Zbran denar namenili pediatričnemu oddelku
soboške bolnišnice in trem družinam
ko glasovali posamezniki – starši, sorodniki, vzgojitelji in znanci – in s 745
glasovi »prislužili« tudi nagrado mačkovskemu vrtcu. Od vseh prijavljenih bo
namreč pet vrtcev do 14. maja na svoj
račun prejelo po pet tisoč evrov.
Donatorji so pred dnevi obiskali vrtec pri POŠ Mačkovci in otrokom ter
vzgojiteljicam predali simboličen bon,
seveda pa želijo pred nakazilom denarja tudi vedeti, za kaj bodo ta sredstva porabili. Namenili jih bodo za
nakup opreme, igral in didaktičnih
igrač. Valentina Gorza, vodja enote
vrtca v Mačkovcih, pa je ob tem poudarila, da so v njihovi enoti prvič prejeli tako donacijo in da so tako vzgojiteljice kot otroci tega darila izjemno
veseli, saj bodo končno lahko uredili
zunanje igrišče in nanj postavili novo
gugalnico, vzmetna igrala in prenovili
staro igralo s toboganom, ki je res že
potrebno obnove.
B. B. P.
Kar trije najboljši v hitrem in zanesljivem računanju Lefo
Kaja Tuškei, Rene Žižek in Nuša Zagorc
Se bodo morali odpovedati meddržavnemu tekmovanju v Litvi?
Fotografija iz arhiva Karitasa Ljutomer
Kar trije izmed štiriindvajsetih tekmovalcev, ki so doseli najboljše rezultate v
hitrem in zanesljivem računanju Lefo in
se tako uvrstili na meddržavno tekmovanje v Rokiškisu v Litvi, so s pomurskih osnovnih šol, Rene Žižek, mlad
matematik iz drugega razreda, in Kaja
Kulturni program so popestrili različni izvajalci. Med njimi je bila tudi folklorna
skupina Osnovne šole Stročja vas.
Karitas Ljutomer vsako leto organizira tradicionalno dobrodelno kulturno
prireditev, s katero zaznamuje materinski dan, denar pa nameni pomoči
potrebnim. Tudi letošnje leto ni bilo
izjema – različni izvajalci so popestrili
večer obiskovalkam in obiskovalcem
Doma kulture Ljutomer, še pred prireditvijo pa so v bližnji Galeriji Anteja
Trstenjaka odprli razstavo del kiparja Viktorja Gojkoviča ter slikark Irene
Čuk in Milene Kofalt.
V kulturnem programu so nastopili različni domači izvajalci (Maruša in Živa iz Vrtca Ljutomer, folklorna skupina iz OŠ Stročja vas, družina
Stajnko, harmonikar Alen Pivar, Blaž,
Marija in Matjaž Zajnkovič ter Ivo
Mojzer), gostja večera pa je bila Ruth
Podgornik Reš. »S svojo prijazno besedo, smehom, veseljem je dokazala, da
je res ženska odprtega duha in srca –
žena, mama, vrtnarka, ultramaratonka, ekstremna smučarka in še kaj,« je
povedala tajnica ljutomerskega Karitasa Marija Pušenjak.
Z dobrodelnimi prispevki se je zbralo le malo manj kot 2000 evrov. Tisoč
evrov bodo namenili pediatričnemu
oddelku Splošne bolnišnice Murska
Sobota, preostalo pa bodo v obliki dobrin (gradbenega materiala, živil, plenic …) namenili za lajšanje stisk trem
družinam z ljutomerskega območja.
Pušenjakova je odločena, da tradicije
tudi prihodnje leto ne bodo prekinili:
»Dobrota je zlata veriga, ki povezuje
človeštvo. Na prireditvi in po njej smo
se povezali v dobroti, veselju, klepetu
in seveda sklenili, da se naslednje leto
ponovno srečamo.«
J. D.
CSD Ljutomer na novi lokaciji
Nad pošto v drugem nadstropju
Nov ponudnik prostorov je podjetje Finimo
Center za socialno delo Ljutomer se
te dni seli na novo lokacijo, in sicer
v prostore v drugem nadstropju nad
pošto na naslovu Ulica Rajh Nade 2.
Njegovi prostori bodo v drugem nadstropju, kamor bo dostop mogoč tudi
z dvigalom. Kot pravijo na centru, je
selitev nujna, ker so prostori na sedanji lokaciji v Prešernovi ulici 17 zaradi
povečanega obsega dela postali premajhni. Vse to občutijo tudi njihovi
uporabniki, ki so v nekaterih primerih sprejeti kar v sejni sobi, saj drugih
primernih prostorov nimajo.
Na novi lokaciji jim bo na voljo 400
kvadratnih metrov prostora, medtem
ko jim jih je bilo prej 288. Lastnik zdaj
že nekdanjih prostorov je podjetje
Hypo Leasing, d. o. o., na novi lokaciji pa murskosoboško podjetje Finimo,
d. o. o. Stroški najemnine bodo v prihodnje višji le zaradi večje površine
prostorov, sicer pa cena kvadratnega
metra ostaja enaka in je osem evrov.
Med selitvijo (od četrtka, 29. marca)
bo delno moteno delo strokovnih delavcev centra.
C. K.
Tuškei, večkratna državna zmagovalka iz sedmega razreda, oba iz OŠ Tišina,
ter Nuša Zagorc iz OŠ Gornja Radgona,
ki je kot učiteljica tekmovala v skupini
odraslih. Vse pa kaže, da tekmovalci, ki
so bili najuspešnejši v tekmovanju in bi
morali odpotovali v Litvo na meddržav-
no tekmovanje, ne morejo tekmovati z
birokracijo in varčevalnimi ukrepi ministrstva. Organizatorji tekmovanja namreč še ne vedo, ali bodo najuspešnejši
lahko odpotovali v Litvo, saj za potovanje nimajo zagotovljenega denarja.
B. B. P.
(iz)brano
| Vestnik | 29. marca 2012
barometer
Raziskovalka in asistentka
na mariborski Fakulteti za
varnostne vede Katja Eman
je zagovarjala doktorsko
disertacijo z naslovom Ekološka
kriminaliteta: kriminološkoprimerjalni in varstvoslovni
vidiki in si tako pridobila najvišji
akademski naslov s področja
kriminalitete in varstvoslovja.
David Žibrat, član Kickboxing
kluba iz Murske Sobote, je z
zmago v disciplini full contact na
močnem mednarodnem turnirju
v Makarski dosegel enega od
največjih uspehov v svoji karieri.
Tadej Ropoša, mentor
kitarske delavnice Prvi prijemi,
pripravlja ob desetletnici
delovanja prireditev v soboškem
gledališču Park. Predstavili
se bodo mladi glasbeniki pa
tudi gostujoče skupine Doroja,
Weekend Band, Nightmare in
Železobeton. Vstop je brezplačen.
Jožef Horvat, pomurski
poslanec, je na AUKN poslal
odprto pismo v zvezi s prodajo
Nafte Strojne, v katerem sprašuje,
kako je mogoče, da je prišlo v
postopku prodaje do sprememb
pri imenih ponudnika za nakup
in potem dejanskim kupcem.
Radovan Žerjav je na
Pomurskem forumu v Lendavi
zatrdil, da bodo spremenili visoke
odškodnine za spremembo
namembnosti zemljišč, ni pa
povedal, kdaj in kako. Pristojno
ministrstvo je namreč Skupnosti
občin Slovenije še februarja
odgovarjalo, da o vnovični
spremembi Zakona o kmetijskih
zemljiščih ne razmišljajo.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Dvojna volilna pravica
Dvakrat nepoštena, pa vendar
nujna iz političnih razlogov?
Stroka meni, da je priporočila mednarodnih opazovalcev vredno upoštevati, politika za zdaj tiho
»Dvojna volilna pravica odstopa od
temeljne zaveze OVSE-ja glede enakosti volilne pravice in ni v skladu z
mednarodno dobro prakso,« piše v
končnem poročilu Misije OVSE/ODIHR o predčasnih volitvah v Sloveniji v delu, kjer obravnava dvojno volilno pravico pripadnikov madžarske in
italijanske narodne skupnosti in zagotovljena sedeža v državnem zboru
za njihove predstavnike. Kot je znano in kot ugotavljajo tudi v poročilu,
»je Ustavno sodišče leta 1998 razsodilo, da zakonska določila, ki zagotavljajo pravico do dvojnega glasovanja, niso v nasprotju z Ustavo glede
na dejstvo, da varujejo pravice narodnih manjšin«. Mnenje Beneške komisije Sveta Evrope, ki ga prav tako
navajajo v poročilu, določa tri pogoje, po katerih dvojna volilna pravica
predstavlja sprejemljivo izjemo glede
načela enakosti volilnega glasu, in sicer ko cilja dvojne volilne pravice ni
mogoče doseči z drugimi sredstvi, ko
gre za prehodno rešitev, in če zadeva maloštevilno manjšino. Poročilo še
ugotavlja, da gre v primeru italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji za številčno majhni narodni skupnosti, saj se je po podatkih popisa
prebivalstva iz leta 2002, ki ga navajajo, 2258 oseb izreklo za Italijane in
6243 oseb za Madžare, ter da uveljavljena dvojna volilna pravica v Sloveniji ni prehodne narave. Prav tako misija ugotavlja, da v zadnjem času ni
bilo opravljene analize, ali bi lahko
dosegli cilj zastopanosti tudi z drugimi, alternativnimi sredstvi, zato priporočajo državnim organom preučitev te možnosti.
Göncz & Battelli: »Gre
za dodano vrednost
ranljivima skupnostma«
Narodnostna poslanca Göncz in
Battelli sta se na priporočilo misije in
ponovno odpiranje vprašanja dvojne
volilne pravice že odzvala v odgovoru na članek, ki je bil objavljen v Mladini, kjer sta med drugim zapisala:
»S spremembami Ustave v času preobrazbe sistema in pozneje v okviru
sprejetja nove, demokratične, zdaj
veljavne Ustave je bil uveden institut
neposredne zastopanosti predstavnikov avtohtonih narodnih skupnosti
v državnem zboru (in tudi na lokalni
ravni) prvenstveno zaradi nespornega
priznavanja državotvorne vloge italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Rešitev smiselno izhaja
iz slovenskega modela pravne zaščite
pravic avtohtonih narodnih skupnosti, ki temelji na pozitivni diskriminaciji omenjenih subjektov, ki so se
zaradi različnih političnih sprememb
v 20. stoletju 'znašli' zunaj meja svoje matične države. Slovenija je temelje svojega modela zaščite avtohtonih
narodnih skupnosti začela vzpostavljati že pred demokratičnimi spremembami, torej v okviru nekdanje
SFRJ, prvotno zaradi mednarodnih
obvez, npr. Londonski memorandum,
pozneje pa tudi zaradi drugih, plemenitejših razlogov. Ob osamosvojitvi je
zato postalo smiselno in zaželeno, da
se v okviru demokratizacije družbe
dotedanja raven narodnostnih pravic
nadgradi. V ta kontekst sodi tudi določba o zagotavljanju poslanskega sedeža avtohtonim narodnim skupnostim v državnem zboru, to pa je bilo
realizirano s t. i. dvojno volilno pravico. Z njo se nikakor ni posegalo v
pravice večinskega naroda niti drugih družbenih skupin, ker je ta pravica v kontekstu prej omenjenega mo-
Fotografija Nataša Juhnov
8
»Kar se tiče notranjega pravnega reda Republike Slovenije, je zadeva končana,« je sporočilo, ki sta ga lahko Ferenc Horvath
in Laszlo Göncz na prvi seji državnozborske komisije za narodnostni skupnosti večkrat slišala. Takšno mnenje so med drugim
izrazili nekdanji državni sekretar na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, direktor urada za narodnosti
Stane Baluh in italijanski narodnostni poslanec Roberto Battelli, ki je še povedal, da ima zagotovila predsednika vlade, da
aktualna koalicija vprašanja ne bo načenjala. Zadeva je torej ad acta.
dela dodana vrednost zelo ranljivima,
maloštevilnima skupnostma.«
Da bi bilo škoda spreminjati veljavno ureditev, meni tudi predsednik
Pomurske madžarske samoupravne
narodne skupnosti Ferenc Horvath:
»Mislim, da je to že ustaljena navada v
Sloveniji, in ne vidim razloga, da bi se
to moralo spremeniti. Upam, da vlada
tega ne bo spreminjala, saj s tem ne bi
dobili nič pozitivnega.«
Stroka: obstajajo alternative
V kolikšni meri dvojna volilna pravica pripadnikov manjšin v Sloveniji
ni v skladu z načelom enakosti volilne pravice in iz česa je izhajal zakonodajalec, ko se je odločil za tovrstno
rešitev, smo vprašali strokovnjaka
za ustavno pravo in docenta na ljubljanski Pravni fakulteti Sašo Zagorca. »Dvojna volilna pravica gotovo ni
v skladu z načelom enake volilne pravice. Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti glasujejo kot
Saša Zagorc: »Odstop
od enake volilne
pravice je zgodovinsko
podedovano dejstvo,
saj se je Slovenija
obvezala, da ne
bo znižala ravni
varstva pravic
narodnih manjšin ob
osamosvojitvi. Ali ima
ta argument še kakšno
posebno težo dvajset
let po osamosvojitvi, je
drugo vprašanje.«
vsi drugi državljani, obenem pa kot
pripadniki narodne skupnosti volijo
še svoja dva predstavnika. Četudi bi
imeli pripadniki manjšin pravico voliti le svojega predstavnika (samo t. i.
posebna volilna pravica), bi imel njihov glas še vedno večjo težo kot glas
drugih volivcev, saj bi pripadniki italijanske manjšine volili enega poslanca
za približno 3000 volivcev, pripadniki madžarske manjšine za približno
8000 volivcev, medtem ko bi drugi
volivci volili enega poslanca na približno 20.000 volivcev. Teža glasu volivca je pri manjšinah v tem primeru
bistveno večja. Dvojna volilna pravica pripadnikov manjšin je torej dvakrat nepoštena, tako po številu glasov kot tudi po teži glasu. Odstop od
enake volilne pravice je zgodovinsko
podedovano dejstvo, saj se je Slovenija obvezala, da ne bo znižala ravni
varstva pravic narodnih manjšin ob
osamosvojitvi. Ali ima ta argument še
kakšno posebno težo dvajset let po
osamosvojitvi, je drugo vprašanje,«
pojasnjuje Zagorc, ki smo ga še vprašali, katera bi bila lahko alternativna
sredstva, ki jih omenja poročilo. »Najblažji poseg v volilno pravico pripadnikov manjšin bi bila že omenjena
omejitev na posebno volilno pravico.
Bolj koreniti posegi bi šli v odpravo
posebne volilne pravice pripadnikov
manjšin. Predvsem bo enkrat treba
zagristi v jabolko in opredeliti kriterije, kdo je sploh pripadnik narodne
manjšine. Zdaj se lahko vsak slovenski državljan opredeli za pripadnika
ene od obeh narodnih manjšin. Kot
kaže, bo tudi potreben razmislek, v
čem se kaže posebno varstvo narodnih manjšin: v zagotavljanju posebnih političnih pravic ali raje v smeri
jezikovnih, kulturnih oziroma socialnih spodbud,« meni Zagorc. Petra Roter s Katedre za mednarodne odnose
na Fakulteti za družbene vede glede
omenjenih alternativ meni, da je zastopanost narodnih manjšin v parlamentu mogoče doseči na več načinov:
»Eden je s spodbudami političnim
strankam, da med kandidate uvrstijo
tudi pripadnike manjšin. Druga 'alternativna oblika' pa bi lahko bila enojna
volilna pravica za vse volilne upravičence v Republiki Sloveniji, pri čemer
bi se pripadniki narodnih skupnosti
lahko odločili, ali želijo svojo volilno
pravico uporabiti za volitve strankarskih kandidatov ali za volitve predstavnika svoje narodne skupnosti.
Kakršna koli sprememba bi zahtevala temeljit razmislek v sodelovanju z
manjšinami.«
Kaj bo storila vlada?
Na koncu ostaja še vprašanje, ali bi
morala država kritiko Misije OVSE/
ODIHR videti kot obvezo, da se zakonodaja na omenjenem področju spremeni? »Stališča v poročilu so priporočila in formalno ne zavezujejo. Vendar
je v našem interesu, da jih uresničimo, saj gre za argumentirane poglede na slabe plati volilne pravice v Sloveniji,« pojasnjuje Zagorc. Podobno
meni Roterjeva, ki pravi: »Ocena Misije OVSE/ODIHR seveda ni obveza, je
pa ugotovitev, o kateri velja razmisliti, morda v kontekstu vseh potrebnih
sprememb volilne zakonodaje, da bi
imeli volivci čim večji in čim bolj enak
vpliv na izbiro poslancev in poslank
v državnem zboru.« Na vprašanje, ki
smo ga posredovali vladi, ali se bodo
lotili predlaganih sprememb zakonodaje na omenjenih področjih, so nam
odgovorili iz Urada za narodnosti. V
odgovoru so poleg splošnega pojasnila o pozitivni diskriminaciji in navedbe prej omenjene odločbe Ustavnega
sodišča zapisali: »Pravica pripadnikov
obeh avtohtonih narodnih skupnosti, da glasujejo na volitvah poslanca narodne skupnosti in na volitvah
preostalih poslancev, izhaja iz Ustave same, zato je zakonodajalec ravnal skladno z Ustavo, ko jo je vgradil
v volilni sistem. Visoka stopnja zaščite avtohtonih narodnih skupnosti, ki
jo zagotavlja Ustava, sicer res predstavlja dvakratno odstopanje od načela
enakosti volilne pravice, vendar je to
odstopanje predvideno in zahtevano
v Ustavi sami kot oblika t. i. pozitivne
diskriminacije.« Sodeč po odgovoru,
sprememb torej ni pričakovati.
Timotej Milanov
(iz)brano
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. marca 2012 | Vestnik |
O ukinitvi prostega dne za krvodajalce
9
barometer
Preizkušali humanitarnost
krvodajalcev v nepravem času
Družba Roto Group, ki jo vodi
Kako drag je prost dan za krvodajalce, je odvisno od tega, s čim ga primerjaš – Socialna pravičnost od vene do vene Štefan Pavlinjek, je na sejmu
Predlog o ukinitvi prostega dne za krvodajalce je potihnil, še preden se je
razprava o njem v javnosti sploh razvnela. Opozorila, da ni pravi čas za
»preizkušanje« humanitarnosti krvodajalcev, so bila dovolj resna, da
je eden od štirinajstih predlaganih
varčevalnih ukrepov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
poniknil v predale in bo čakal na ugodnejši trenutek.
Pa čeravno so predlagatelji ukrep,
s katerimi naj bi v zdravstveni blagajni privarčevali 4,3 milijona evrov
(z vsemi ukrepi pa skupaj 316 milijonov evrov), utemeljevali z zahtevo
evropske direktive iz leta 2003 o neplačanem prostovoljstvu in z načelom
nesebičnosti, torej da krvodajalci darujejo kri brez pričakovanj.
Plačan prosti dan za zaposlene krvodajalce, denar prejmejo delodajalci
(ne pa tudi samozaposleni, podjetniki in kmetje), tako še naprej ostane
strošek zdravstvene zavarovalnice, saj
vlada tudi ni sprejela predloga ZZZS
konec lanskega leta, da bi ta strošek
prevzel državni proračun.
Ukinjen prost dan
naj bi razpolovil število
krvodajalcev
Kakšen naj bi bil torej upad krvodajalcev, če bi izgubili prosti dan? Na
Zavodu RS za transfuzijsko medicino
(ZTM) kot osrednji transfuzijski službi v Sloveniji so napovedali, da bi se
število krvodajalcev razpolovilo. Razlog naj bi bil v tem, da je večina krvodajalcev zaposlena, in čeprav naše
krvodajalstvo temelji na humanitarnosti in solidarnosti, so pri krvodajalcih, med katerimi prevladujejo moški,
še vedno pomembni tudi drugi dejavniki, torej tudi plačan dela prosti dan,
druženje na krvodajalski akciji, mali-
ca in drobne pozornosti. Slovenija je
upad krvodajalcev enkrat že doživela
leta 2004 ob vstopu v EU, ko se je z
dveh prostih dni za darovano kri prešlo le na enega, število krvodajalcev
pa se je takrat zmanjšalo za pet odstotkov. Malo ali tudi ne, če vemo, da
so jih uspeli nadomestiti šele v zadnjih dveh ali treh letih.
V Sloveniji je bilo leta 2010 prijavljenih 110.497 krvodajalcev, opravljenih pa
98.302 odvzemov krvi, ki se opravljajo v
transfuzijskih ustanovah ali na terenu.
ZTM je opravil v letu 2010 44.835 odvzemov krvi in 262 krvodajalskih akcij, od
tega kar 216 na terenu po vsej Sloveniji. Število terenskih akcij je povečal kar
za petno, na tak način pa je zbral več
kot 60 odstotkov krvi. Leto po ukinitvi
dveh prostih dni za darovano kri (2005)
Za ohranitev varne
preskrbe s krvjo
na nacionalni
ravni je vendarle
pomembno, da se
načelo brezplačnosti,
prostovoljnosti,
anonimnosti pri
krvodajalstvu pa tudi
socialne pravičnosti
pri njenem pobiranju
in delitvi ne konča
s trenutkom, ko
krvodajalec zapusti
krvodajalski stol.
je opravil ZTM skoraj pet tisoč odvzemov krvi manj, torej skoraj toliko, kot
jih v enem letu opravijo na enoti transfuzijske dejavnosti v murskosoboški
bolnišnici, ki od aprila 2009 spada pod
Center za transfuzijsko medicino Maribor. Slednji je opravil predlani skupaj
z enotami v Murski Soboti in na Ptuju
21.694 odvzemov krvi.
Kri je nenadomestljiva,
krvodajalci pa temelj
za preskrbo s krvjo
Predlog za ukinitev plačanega prostega dne je torej dvignil na noge
transfuzijske službe v državi, katerih
naloga je zagotoviti zadostno količino varne in ustrezne krvi, potrebne
za zdravljenje, RKS, ki skrbi za organizacijo krvodajalstva, pa tudi krvodajalce, ki so v tem videli razvrednotenje svojega humanega dejanja in
prispevka. Pri preskrbi s krvjo se namreč prepletajo tri neločljiva področja, krvodajalstvo, zbiranje, predelava
in testiranje krvi ter klinična uporaba
krvi. In ker sta slednji dve področji del
javnega, vendar plačanega zdravstva
sistema, dotacije za organiziranje krvodajalskih akcij pa prejme tudi Rdeči križ, sta drezanje v utečeno krvodajalstvo s plačanim prostim dnem
ter zanemarjanje pomena ponosa in
čustev krvodajalcev lahko zelo tvegani početji, enako pa tudi spodnašanje
pravičnosti pri zbiranju krvi po regijah in pri delitvi oziroma dostopanju
do »nacionalne« krvi in krvnih komponent med transfuzijskimi centri, ki
potem oskrbujejo bolnišnice.
Denar in krvodajalstvo
Kaj bi ukinitev plačanega prostega
dne krvodajalcem v finančnem smislu
pomenila za pomursko regijo in kaj za
plačnika? Lani je imelo plačan prost
dan 2068 krvodajalcev ali 319 več kot
leto prej, delodajalci pa so vložili zahtevke za poplačilo 3374 delovnih dni ali
223 več kot leto prej. Vseh nakazil je bil
za 217.513 evrov ali skoraj 24 tisoč evrov
več kot leta 2010. Če bi predlog o ukinitvi plačanega prostega dne krvodajalcu obveljal, bi s tem v javni zdravstveni
blagajni privarčevali dobrih pet odstotkov od napovedanega skupnega privarčevanega zneska. Je to dosti ali malo?
Odvisno, s čim ta znesek primerjamo,
a še vedno predstavlja komaj tretjino
tega, kar RKS letos pričakuje kot donacijo Ministrstva za zdravje za organiziranje krvodajalskih akcij (679.346 evrov
ali 5,8 evra za odmerek krvi) ali tretjino
izdatkov, ki jih je imela lani murskosoboška bolnišnica za oskrbo s krvnimi
pripravki (680.550 evrov) in s katerimi
jo oskrbuje UKC Maribor. Za kakšne
zneske v bistvu gre pri oskrbi s krvjo,
krvnimi komponentami in zdravili na
nacionalni ravni, pove že podatek, da
ZTM načrtuje 12,5 milijona evrov prihodkov od izdaje krvi in krvnih komponent in 14,5 milijona prihodkov od
izdaje zdravil iz krvi.
Megra prejela znak kakovosti
v graditeljstvu za najboljše
dosežke v graditeljstvu v Sloveniji
za nov tip čistilne naprave.
Družba P&S Investments
s sedežem v Gibraltarju ni
več večinski lastnik Intering
Holdinga. Z nakupom je to
postal Imo Real, v katerem pa
ima Stanko Polanič še vedno
polovičen lastniški delež, Horvat
in Ravnič pa po četrtino.
Pravičnost naj seže
od vene do vene
Čeprav je ob vseh vrtoglavih številkah in stroških oskrbe s krvjo moj
znanec, ki je krvodajalec v svojem
prostem času, le skomignil z rameni, ker da je to povsem nepomembno
za njegovo odločitev za krvodajalstvo
in brezpogojnost pri humanosti, je za
ohranitev varne preskrbe s krvjo na
nacionalni ravni vendarle pomembno, da se načelo brezplačnosti, prostovoljnosti, anonimnosti pri krvodajalstvu pa tudi socialne pravičnosti pri
njenem pobiranju in delitvi ne konča
s trenutkom, ko krvodajalec zapusti
krvodajalski stol.
Majda Horvat
Predsednici Madžarske
samoupravne narodne skupnosti
Občine Dobrovnik Ani Car
je madžarski predsednik Pal
Schmitt nedavno podelili
državno odlikovanje. Zlati
križ za zasluge je prejela za
večdesetletno požrtvovalno in
vsestransko delo na področju
narodnosti v Prekmurju.
Zakaj evropska sredstva ne zmanjšajo obsega?
Debelost v Pomurju tempirana bomba
Marsikatera razmišlja, kako bo s poceni makaroni nahranila družino – In ki jih bo, zaradi občutka
nemoči, najverjetneje pojedla preveč – Starši zaznamujejo svoje otroke, ki travm vlečejo iz roda v rod
Pri obsegu mislim seveda na obseg
pasu, ne na denarna sredstva, ki jih je
bilo za ta namen porabljenih že kar nekaj. Debelost je večplasten problem in
bolezen, pred katero si še zatiskamo oči
in ušesa in postaja, posebej v Prekmurju, tempirana bomba.
Debelost je posledica odvisnosti in
zahteva zdravljenje. Zdravljenje celotne družine. Lahko jo primerjamo z alkoholizmom, z zdravljenjem katerega
imamo bogate izkušnje in danes tudi ni
več sramotno, tako kot je bilo to v času
moje mladosti, ampak ljudje z odobravanjem gledajo na družino, ki je zbrala
pogum in se odločila za kakovostnejše
življenje. Pogum, ki zahteva vztrajnost,
spoštljivost ter priznanje svoje šibkosti
in ranljivosti.
Debeli ljudje pa svoje odvisnosti niti
skriti ne morejo, saj je vedno vsem na
očeh in njihova podoba vpije po pomoči, čeprav besede izražajo drugo.
Vem, ker sem iz družine, kjer sta imela oba starša kar nekaj čez 100 kilogramov, in ker sem tudi sama šla skozi pekel odvisnosti.
In tukaj je razlog, zakaj sem kritična
do programov zmanjšanja telesne teže,
ki so se izvajali po prekmurskih vaseh,
saj so se zadeve lotili na način, ki je bil
predvsem koristen za izvajalce, veliko
manj pa za udeležence, saj se je večina,
četudi je uspela shujšati za kakšen kilogram, po končanem programu ponovno zredila in se še dodatno obremenila
z nelagodjem neuspeha.
Mediji so polni zgodb o znanih, predvsem ženskah, ki so uspele shujšati, se
revitalizirati v začetku srednjih let in živeti zdravo življenje. One si to lahko privoščijo, ob tem razmišlja marsikatera in
premišljuje, kako bo s poceni makaroni nahranila družino. Ki jih bo, zaradi
občutka nemoči, najverjetneje pojedla
preveč. Razmere, s katerimi se srečujemo, niso lagodne, zahtevajo tudi duhovni angažma, saj racionalen lahko vzbudi samo gnev, odpor in protest, ki se v
trenutku razočaranosti lahko zadovolji
tudi s sladkarijami.
Želela bi, da odkrito spregovorimo, da
se ne sramujemo svojih nočnih sprehodov do omare tolažbe – hladilnika in da
s tem prekinemo začarani krog težkega
življenja, saj je teža življenja že sama po
sebi velikokrat dovolj huda, da je nedopustno, da si jo še dodatno otežujemo
z nepotrebnimi kilogrami. Potrebno je
priznanje, da se vse začne z odnosi. Bolezen in zdravljenje. Starši zaznamujejo svoje otroke, ti svoje in težke verige
travm se vlečejo iz roda v rod. Če nihče nima poguma verige zrahljati, se je
osvoboditi, plačuje vsaka naslednja generacija večji davek.
Najpomembnejši pa je odnos do
sebe, saj iz tega izhajajo vsi odnosi. Iskreno si želim, da bi bila ranljivost priznana kot vrednota, saj bi to omogočilo pristnejše, bogatejše, predvsem pa
iskrene odnose med ljudmi. Poznam
veliko hčerk močnih mater, ki so vse
svoje življenje hrepenele po maminem
priznanju lastne šibkosti, nemoči, saj so
želele z njimi deliti svoje občutke obupa
in osamljenosti. In ko takega priznanja
ni, dobi otrok občutek, da je z njim nekaj narobe, da ni dovolj dober, da je človek z napako. In lahko začne s kockami
čokolade tlakovati svojo pot v pekel, ki
je, dokler se ga ne zavedaš, samo sladka omama, ki ima za posledico nekaj kilogramov preveč. To je samo eden od
vzorcev za pretirano sladkanje, ki ima
zelo veliko različnih povodov. Za ozdravitev jih je treba prepoznati.
Zato vem, da predavanja o zdravi prehrani in ura rekreacije na teden
niso trden temelj, na katerem bi človek
s preveliko težo lahko gradil srečo svoje
vitke postave in bolj zdravega življenja,
saj ni najpomembnejše, kaj ješ, ampak
kaj takrat, ko ješ, občutiš.
Zima je tudi čas za resnične nas same
in tako, kot počiva vrt, moramo tudi
svoj vrt pripraviti za našo novo rast.
Predstavljajte si, da hodite enkrat na
teden na srečanja skupine, katere člani
si želijo shujšati in spremeniti svoje življenje. Zaradi tega govorijo o čustvih,
ki jih vedno znova ženejo v hladilnik,
govorijo o prizadetosti, o nemoči, o
konfliktih in namesto, da bi vsa ta nelagodja v udobju svojega doma ublažili s
hrano, prisluhnejo drugim, ki imajo podobne izkušnje. In se vsi postopno spreminjajo, postajajo močnejši, skušnjave,
ki jim podležejo, pa vse redkejše, to pa
se začne poznati tudi na tehtnici. Predvsem pa se to začne poznati na bolj ljubečih in pristnih odnosih v domači hiši.
To pa je največ, kar lahko dosežemo, saj
je minljivo vse, razen ljubezni, ki jo živimo in v zanamcih zapustimo.
Edita Nemec
Odbor za družbene dejavnosti
MO Murska Sobota, ki ga vodi
Marija Bačič, se je seznanil
z zelo težkimi finančnimi
razmerami v Zdravstvenem
domu Murska Sobota. Člani
so mnenja, da občina mora
pomagati javnemu zavodu,
vendar od vodstva pričakujejo,
da pripravi tudi sanacijski
načrt in prešteje kader.
Stanka Dešnik je s sodelavci
v Javnem zavodu Krajinski
park Goričko in z Zdraviliščem
Radenci dosegla, da so na
pomurski avtocesti pri Vučji
vasi postavili tabli, ki vabita
v Zdravilišče Radenci in v
Krajinski park Goričko.
10
kultura
| Vestnik | 29. marca 2012
Ukinjanja ne bo, sredstev pa bo manj
Žiga Turk, minister, ki je pristojen tudi za kulturo, je ustno obljubil, da
ne bo ukinil Javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega sklada.
Zmanjšali pa se bodo sredstva, namenjena tema ustanovama, in število
zaposlenih. Prav tako ne bodo ukinili Centra sodobnih umetnosti, kljub
vsemu pa je za razrešitev z mesta v. d. direktorja zaprosil Matjaž Farič.
Navedel je, da po sklepu vlade ne smejo zaposlovati, ne smejo sklepati
avtorskih pogodb, in da tako tudi sam ni dobil pogodbe za delo.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Državno tekmovanje otroških in mladinskih zborov
Med 37 zbori, ki so nastopili na tekmovanju, so bili tudi štirje pomurski –
Mladinski pevski zbor Mavrica Osnovne šole Tišina, Mladinski pevski zbor
Glasbene šole Ljutomer, Otroški zbor Glasbene šole Gornja Radgona in
Otroški zbor Osnovne šole Fokovci. Otroška zbora sta imela koncert včeraj popoldne, zato do konca redakcije nismo uspeli izvedeti njihovih rezultatov. Odlično pa sta se odrezala mladinska pevska zbora – ljutomerski je
tekmovanje končal z zlatim priznanjem, tišinski pa s srebrnim.
EPK in Murska Sobota
Konec marca je, Murska Sobota kot partnersko mesto Evropske
prestolnice kulture pa še danes
nima znanega programa ali koledarja prireditev, kaj vse se bo dogajalo. Razen tabel ali logotipov
po mestu drugega ni videti.
Premiera muzikala učencev Ekonomske šole Murska Sobota
Pariz ali jaz, predstava o večni dilemi
najstnikov – ljubezen ali kariera
Včeraj zvečer je bila v Gledališču Park
v Murski Soboti premiera muzikala
Pariz ali jaz, v katerem so kot glasbeniki, plesalci, pevci in igralci nastopili učenci Ekonomske šole Murska
Sobota. Enourna glasbena predstava pripoveduje zanimivo in aktualno
zgodbo marsikaterega najstnika, ki se
ujame v dilemo, ali naj se odloči za šolanje ali se prepusti svoji ljubezni ozirom kako to dvoje uskladiti. Besedilo
in scenarij je napisala Anja Micevski,
učenka četrtega letnika, režiral jo je
Roman Sarjaš, ki je poskrbel tudi za
glasbo, dela so se lotili zelo profesionalno in k sodelovanju povabili različne strokovnjake. Ustvarjalce smo
obiskali na generalki in za trenutek
pokukali v zakulisje nastajanja predstave.
»Najprej smo imeli na šoli le krožek, bend, potem pa smo prišli na idejo, da ne bi samo preigravali pesmi,
ampak bi ustvarili celotno zgodbo. K
sodelovanju, da napiše zgodbo, smo
povabili Anjo Micevski,« pove Sarjaš.
Pri nastajanju zgodbe je dobila prosto pot, in ker jo je na eni od šolskih
ekskurzij očaral Pariz, ga je vpletla v
svojo zgodbo. »Pri teh letih se mladi
ukvarjamo z vprašanjem nadaljevanja šolanja, možnostjo odhoda v tujino, po drugi strani pa imamo doma
simpatije, ljubezni, prijatelje, in to so
bile ključne iztočnice za zgodbo Pariz
ali jaz, ki so vzete iz življenja mladih,«
pripoveduje Anja.
Fotografija Tomaž Berke
Scenarij napisala Anja Micevski, režija Roman Sarjaš – Predstava polna plesa, glasbe in petja – Išče odgovor, zakaj naj mladi sledijo sanjam
Učenci Ekonomske šole Murska Sobota so pripravili muzikal Pariz ali jaz.
V ospredju sta Klavdija in Goran,
Klavdija si želi na študij v Pariz in slediti svojim sanjam, po drugi strani pa
je tu še Goran, njena velika ljubezen,
ki si želi, da ostane z njim. »Zapišite
samo to, da na koncu zmaga ljubezen
in da s Klavdijo pošlje osebo, ki ji zaupa, dodaja mlada avtorica, ki se loti
vprašanja prave ljubezni. Seveda pa je
vmes še kup zapletov, ki predstavljajo
spekter izkušenj, s katerimi se spoprijemajo najstniki.
S predstavo, ki je nastala, smo lahko zadovoljni, pravi Sarjaš. K sodelovanju pa so povabili tudi Rajka Stuparja, ki je poskrbel za dramaturgijo,
songe je napisal pesnik in pisatelj Feri
Lainšček, koreografija je delo Mirice
Marič, za kostumografijo je poskrbela
Zdenka Ščančar, za sceno pa profesor
likovne umetnosti Zlatko Jakovljevič,
vsi pa so mladim tudi pomagali in jih
usmerjali pri njihovem delu.
Sarjaš: »Začeli smo skoraj z ničle.
Nekateri imajo nekaj izkušenj, drugi
pa so se vsega naučili ravno pri tem
muzikalu, ki bi mu bolj lahko rekli
opereta. V začetku sploh nismo vedeli, kaj bo iz tega nastalo, preprosto smo se vrgli v delo, začeli graditi,
in če imaš voljo, željo in motivacijo,
potem lahko nastane nekaj dobrega.
Ni bilo enostavno in v začetku smo
imeli težave, nekdo je zamudil, nekdo je prej šel, nekdo pa ni imel časa
ali je imel druge interese … potem pa
smo se ujeli. Začeli smo napredovati,
predstava se je razvijala in tudi mladi so bili vedno bolj suvereni pri svojem delu. To jih je še bolj motiviralo za delo in jih povezalo v skupino,«
razlaga Sarjaš.
Delo za muzikal, kjer moraš biti
igralec, pevec, plesalec in celostni
umetnik, da to zgodbo znaš pripovedovati, je zahtevno, mladim pa da
mnoge nove izkušnje in neprecenljiva
znanja. Ob tem pa je nastala tudi ideja, da bi še naprej spodbujali mlade in
vse, ki jih zanima delo v gledališču, da
bi nastala šola muzikala, plesa, glasbe in igre. Snovalci muzikala Pariz ali
jaz pa obljubljajo, da bo še kar nekaj
ponovitev.
A. Nana Rituper Rodež
V Ljutomeru tretji muzejski filmski večer
Kitarski večer v klubu Pac
Filmski obzorniki 1946–1951
Klasiko prepletata z modernejšimi pristopi
Nekoč, ko še ni bilo televizije in računalnika,
so novice prinašali Filmski obzorniki
Predstavila sta se mlada in uspešna domača kitarista Jernej Hanc in Tomaž Vöröš
ne filme, ki so prinašali novice in zanimive informacije, pa so vrteli v slovenskih kinodvoranah pred pravimi
filmi. Prikazujejo družbo v Sloveniji,
razvoj gospodarstva in industrije, novih obratov, poročali so o gradnji vrtcev in stanovanj, o kulturi in vsem, kar
se je takrat zanimivega in pomembnega zgodilo,« je povedal Tone Ratiznojnik, sodelavec v muzeju. Zavrteli pa so
tudi turistični film o Pomurju iz leta
1964, ki ga je režiral Žarko Petan, scenarij pa je napisal Tone Tršar. Turiste
in goste so v pokrajino ob Muri vabili s čudoviti podobami pokrajine, termalnimi kopališči, gradovi, jezeri, kopališči in še čim. »Prav neverjetno pa
je, kakšen umetniški pristop so nekoč
imeli tu filmski ustvarjalci,« še dodaja
Ratiznojnik.
S predvajanjem arhivskih filmov so v
Ljutomeru popestril zimske večere, zavrteli so slovenske turistične filme, ki so
nastali po drugi svetovni, dokumentarne posnetke o obisku Josipa Broza Tita
v Pomurju, brskanje po arhivih pa bodo
spet nadaljevali jeseni.
A. Nana Rituper Rodež
s solističnim delom pa ga je nadaljeval
Tomaž Vöröš. Prestavil se je predvsem
s skladbami avtorjev Agustin Barrios
in Antonia Carrilla. Odličen, bolj liričen uvod v solistični del Jerneja Hanca, ki je s programom posegel v nekoliko bolj abstraktnejše zvoke. Njegova
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
Splošna knjižnica Ljutomer je v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije,
Slovenskim filmskim arhivom, pripravila še tretji muzejski filmski večer Štajerska v filmskih obzornikih 1946–1951. Te
začetke kontinuirane slovenske ustvarjalnosti filmskega žurnalizma so predstavili v muzeju, kjer je tudi zbirka fotografij in filmov dr. Karola Grossmanna,
pionirja slovenskega filma.
Slovenski filmski arhiv hrani 54 filmskih obzornikov in izbranih dokumentarnih filmov, ki so danes »pogosto
uporabljeno filmsko arhivsko gradivo za znanstvene in kulturne namene.
Filmski obzorniki so namreč pomemben zgodovinski vir za raziskavo dobe,
v kateri so nastajali, in njihov pomen
je toliko večji, ker ti filmski zapisi nosijo neizbrisen pečat svojega časa in nam
ga hote ali nehote zrcalijo.« Ohranjajo
pa tudi podobo življenja ljudi in dogodkov v posameznih slovenskih pokrajinah, pri tem pa ne vključujejo nobenega dogajanja v drugih delih Jugoslavije
in niti dogodkov po svetu.
»Nastajali so v času, ko po hišah še
ni bilo televizij, te kratke dokumentar-
Minuli četrtek sta nastopila v klubu
Pac v Murski Soboti mlada kitarista
Jernej Hanc in Tomaž Vöröš. Gre za domača ustvarjalca, ki svojo ustvarjalno
pot iščeta v klasični tradiciji, ki jo prepletata z novejšimi, modernejšimi pristopi. Koncert sta začela v duetu kitar,
Predstavila sta se kitarista Jernej Hanc in Tomaž Vöroš.
izvedba je izzvenela zelo atraktivno in
navdušujoče. Predstavil je avtorje, kot
so Frank Martin, Heitor Villa-Lobos,
Luigi Legnani in Roland Dyens. Koncert sta končala z znano Bregovičovo
balado Uspavanka za Radmilu M. in
ponarodelo Tico Tico.
Jernej Hanc že deseto leto obiskuje Glasbeno šolo Murska Sobota pri
profesorju Damjanu Stanišiću. Že kot
mlad kitarist se je udeleževal različnih tekmovanj v Sloveniji in tujini.
Leta 2006 je zasedel drugo mesto na
državnem tekmovanju Temsig. Tudi
na drugih tekmovanjih v Sloveniji,
Italiji in Srbiji redno dobiva zlata in
srebrna priznanja.
Tomaž Vöröš je prvi dve leti šolanja
opravil pri profesorju Goranu Djuriću,
nato pa šolanje nadaljeval pri profesorju Damjanu Stanišiću, pri katerem
se uči igrati na klasično kitaro še danes. Obiskuje drugi letnik gimnazije v
avstrijski Radgoni, glasbena smer. Sodeluje tudi z zbori, pri kitarskem orkestru in v drugih zasedbah. Udeležuje se tudi različnih tekmovanj, kjer
dobiva visoka priznanja.
A. N. R. R.
intervju
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. marca 2012 | Vestnik |
11
Pogovor z zgodovinarjem dr. Marjanom Tošem o usodi prekmurskih Judov
Nekoč močna skupnost, danes
povsem odrinjeni na rob spomina
Do Judov nobena oblast ni bila prizanesljiva – Kmalu znan pravičnik, ki je pomagal prekmurskim Judom
P
rekmurski Judje so del tragične zgodbe o holokavstu in tem,
kako se lahko nekoč močna in
vplivna skupnost povsem uniči, zdesetka ter odrine na rob spomina. Pred
drugo svetovno vojno je bilo Prekmurje, predvsem pa Murska Sobota,
Lendava in nekateri manjši kraji, središče judovskega življa. Razvijali so
gospodarstvo, bančništvo, industrijo,
obrt, trgovino in pokrajino pomembno sooblikovali tudi v socialnem, kulturnem in družbenem pogledu. O tem
še danes pričajo lepe stavbe, posamezni spomeniki, tradicija, na kateri se
je gradilo …, vendar so vse to bolj ali
manj spomini. Kajti o organizirani
judovski skupnosti ne moremo več
govoriti, saj so ostali le posamezniki, ljudje, ki so izgubili premoženje,
družine in dostojanstvo. Nove vidike o usodi judovske skupnosti in odnos do Judov v sodobni zgodovini je
v svoji knjigi Zgodovinski spomin na
prekmurske Jude podrobneje obdelal Marjan Toš, doktor zgodovinskoantropoloških znanosti in vodja mariborske Sinagoge.
Posebno pozornost v knjigi namenjate tragediji holokavsta, ki je bil za
večino prekmurskih Judov usoden.
Ja, resda, Prekmurje je nekaj posebnega glede tega, saj je bila v holokavstu uničena večina tukajšnje
judovske skupnosti. Uničenje prekmurskih Judov moramo jemati v
kontekstu nacističnega pogroma, torej nacističnega programa, da je treba rešiti judovsko vprašanje. Povedano preprosto in poenostavljeno,
prekmurski Judje so imeli celo nekaj
smole. Če se ne bi zgodil preobrat na
Madžarskem in če ne bi nacisti prevladali tudi tam, bi morda tudi naši
Judje v večjem številu preživeli drugo
svetovno vojno. Tako pa so bili spomladi 1944. med prvimi žrtvami judovskega čiščenja na Madžarskem. Prišel je ukaz in preprosto ni bilo časa,
da bi se izselili, umaknili in so v glavnem vsi končali v pogromu.
reči, da ga ni. Ne smemo tudi pozabiti, da se srečujemo z očitnimi pojavi
velike brezbrižnosti do usode ljudi, ki
so na neki način že stoletja navzoči v
našem prostoru in so ga v preteklosti
pomembno sooblikovali, a jih vedno
spremlja predznak »večnih ali tipičnih tujcev«, ki prihajajo in odhajajo.
V vseh zgodovinskih obdobjih je bil
neki strah, anksioznost pred Judi.
Pri njihovem naseljevanju in odnosu do Judov v zgodovini ni šlo samo za
verske, ampak predvsem za ekonomske razloge. Ker so vedeli, da imajo
Judje denar. Od njih so si že od srednjega veka sposojali denar, pa naj je
šlo za cerkvene in fevdalne gospode,
meščane ... Ko pa je bilo treba denar
vrniti, so iskali stranpoti, da jim denarja ne bi vrnili, in so si izmišljevali vse mogoče. Judje so bili premočna
konkurenca vsem drugim, ki so se hoteli vključevati v trgovino ali v druge
zadeve. Judje so to znali boljše, bili so
učinkovitejši, uspešnejši in treba jih
je bilo onemogočiti, da so imeli sami
prosto pot.
ker so bili delavni, uspešni, ker so se
znali dobro organizirati in si pomagati med seboj. Na tapeti pa so bili, ker
so bili in so drugačni. Zdi se, da tudi
danes večkrat pozabljamo na temeljno pravico vsakega posameznika do
drugačnosti, namesto strpnosti in tolerance pa prihajata v ospredje sovražni govor in ksenofobija.
Posvečate se tudi vprašanju restitucije zaplenjenega premoženja Judov
in možnosti, da bi jim ga vrnili.
Gre za pomembno vprašanje, s katerim se bo morala slovenska država
še odgovorno in resno ukvarjati. To ni
enostavno vprašanje. Mislim, da judovska skupnost v Sloveniji že ima nekatere rešitve in mora postati sogovornik države in državnih organov. Tudi
to vprašanje mora biti enkrat rešeno.
Mnogih lastnikov, tudi celih družin,
danes ni več, vendar so prizadevanja,
da bi del sredstev namenili za ohranjanje spomenikov judovske dediščine, na primer sinagoge v Lendave,
pokopališča v Dolgi vasi, soboškega
spominskega parka, ali da bi podpi-
Nobena oblast do njih
ni bila prizanesljiva.
Premoženje so jim vzeli
najprej eni, potem še
drugi, tako so ostali
brez vsega. Poleg tega,
da so bili razčlovečeni v
taboriščih smrti, so tisti
peščici Judov, ki se je
vrnila in ki je ostala tudi
brez družin, odvzeli še
premoženje, kar ga je
ostalo, in dostojanstvo.
Dr. Marjan Toš:
»Ne smemo tudi
pozabiti, da
se srečujemo
s pojavi velike
brezbrižnosti
do usode
ljudi, ki so že
stoletja v našem
prostoru in so
ga v preteklosti
pomembno
sooblikovali, a jih
vedno spremlja
predznak 'večnih
ali tipičnih tujcev',
ki prihajajo in
odhajajo.«
Posebno poglavje pa je posvečeno
tudi antisemitizmu na Slovenskem.
Specifika pri nas je, da gre danes za
antisemitizem, kot pravite, brez Judov.
O tem sem veliko pisal in objavljal
– se popolnoma strinjam. Gre za antisemitizem, tudi sodoben antisemitizem, brez Judov, ki pa je kljub temu s
posameznimi pojavi navzoč. Ne sicer
v radikalnih oblikah, a dovolj je že sovražni govor, za katerega ne smemo
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
In to jim je tudi uspelo. Z njimi so v
prejšnjem stoletju temeljito obračunali nacisti, potem pa še s tistimi, ki
so ostali, nove povojne oblasti.
Nobena oblast do njih ni bila prizanesljiva. Premoženje so jim vzeli
najprej eni, potem še drugi, tako so
ostali brez vsega. Poleg tega, da so bili
razčlovečeni v taboriščih smrti, so tisti peščici Judov, ki se je vrnila in ki
je ostala tudi brez družin, odvzeli še
premoženje, kar ga je ostalo, in dostojanstvo.
Kaj pa je z družbo, da se odloči neko
uspešno skupino, ki je gonilna sila gospodarstva, razvoja nasploh, uničiti?
To so zanimiva vprašanja. Veste, vedno v zgodovini so bili Judje preganjani ravno zaradi tega, kot ste rekli,
V Prekmurju, kjer je bila pred vojno najmočnejša judovska skupnost
v Sloveniji, imamo najmanj spominskih znamenj. V Lendavi so dobili
spominsko znamenje šele 60 let po
deportaciji, v Murski Soboti pa pred
dvema letoma. Prav tako nimamo Židovske ulice …
Še vedno ne razumem, zakaj ne
Murska Sobota in ne Lendava še nimata nobene ulice, ki bi se imenovala
Židovska. Toliko novih je nastalo v hitrem povojnem razvoju in priložnosti
za poimenovanje je bilo več kot dovolj. Ali ni bilo volje, ali se je uradna
lokalna oblast temu upirala, ali pa ni
bilo pobud v okolju? Menim, da se je
vse skupaj dogajalo v kontekstu postopnega potiskanja prekmurskih Judov na rob javnega in zgodovinskega
spomina in je tudi posledica uničenja judovske skupnosti v tragediji
holokavsta, saj so po letu 1945 tu le
še »ostanki ostankov« nekdanje skupnosti, ki tudi organizacijsko ni zmogla teh bremen. Vesel sem, da se odnos spreminja, in verjamem, da bodo
kmalu imeli Židovsko ulico v Lendavi, kar je občinski svet pred časom že
sprejel, da se bo to zgodilo tudi v Murski Soboti, morda pa tudi v Beltincih,
ki so prav tako zaznamovani z judovsko zgodovino.
Kako je z judovsko skupnostjo v Sloveniji danes? Po nekaterih podatkih
naj bi bilo okoli 300 Judov, vendar
se natančnega števila pravzaprav ne
ve. V knjigi ugotavljate, da jih pesti
močna asimilacija.
Judje so imeli tudi pravičnike, ki so
jim v času nacizma pomagali. Zakaj v
Prekmurju ta še ni bil razglašen?
Med drugo svetovno vojno, v času
popolnega moralnega propada, ko je
Judom grozilo popolno uničenje, so
se vendarle našli ljudje, ki so v imenu temeljnih človeških in moralnih
vrednot pomagali, da bi bilo zlo vsaj
za nekatere manj boleče. To so bili
pravičniki med narodi, ki so delovali zoper uničenje Judov. Bili so njihovi
rešitelji in so menili, da je treba preganjane Jude obvarovati in rešiti. Izbirali so različne oblike pomoči, od
skrivanja Judov po hišah ali na posestvih rešiteljev, zagotavljanja lažnih
dokumentov in lažnih identitet, pomoči pri begu do reševanja judovskih
otrok. Med temi pravičniki je tudi sedem Slovencev, in če bo vse po sreči,
bo prihodnje leto med njimi tudi prvi
Prekmurec. Postopek poteka, zato o
imenu v tem trenutku ne bi želel javno govoriti. Z veseljem pa bomo ime
sporočili javnosti.
1954. Zanimivo bo videti, kdo je imel
odločilno besedo. Za arhitekta Novaka pa lahko z gotovostjo rečemo, da
je bil v tem času vpliven mož in da bi
se najbrž le lahko ali bi se moral odločneje zoperstaviti rušenju v imenu
stroke. Pa še kdo bi lahko zastavil besedo, pa je tudi ni. A ne glede na to –
narejena je bila nepopravljiva škoda.
rali projekte, ki ohranjajo spomin na
judovsko dediščino in zgodovino.
V knjigi osvetljujete tudi vzroke rušenja soboške sinagoge leta 1954. V
javnosti mnogi krivdo pripisujejo arhitektu Novaku, na predavanju pred
leti pa je bilo jasno povedano, da je
kriv toliko, kolikor se ni zoperstavil
v imenu stroke.
Treba bo odgovoriti na kar nekaj
vprašanj, da bo slika rušenja soboške
sinagoge popolnejša. Jasno je, da je
bilo to nepotrebno dejanje, s katerim
je bila za vedno uničena ena od markantnejših sinagog na Slovenskem, ki
je pričala o pomenu in vlogi nekdanje
judovske skupnosti v Prekmurju in v
Murski Soboti posebej. Dr. Darja Kerec je na primer v izvrstnem članku
o Judih v Murski Soboti v letih 1934–
1954 zapisala, »da je Murska Sobota
postala monumentalno judovska uradno šele 31. avgusta 1908, ko so svečano blagoslovili novo sinagogo«. Lahko beremo, da je s tem dobila pravi
tempelj, katerega zunanja podoba je
potrjevala že tako opazno raznolikost
»prekmurske metropole« in predstave kot o enem izmed multikonfesionalnih in multinacionalnih krajev v
predvojni Jugoslaviji. Sinagoga se je k
sreči ohranila v javnem in socialnem
spominu mnogih Sobočanov.
Raziskovanja o tem pa še niso končana …
Na vidiku je nov dokument, ki naj
bi nam podrobneje predstavil vlogo
posameznih lokalnih akterjev iz leta
Kar sem zapisal v knjigi, drži. Seveda pa nisem pristojen ocenjevati njene
vloge in položaja danes, čeprav z njo
izvrstno sodelujem in tudi pomagam
pri nekaterih aktivnostih. Dejstvo je,
da so se Judje v samostojni Sloveniji
po letu 1991 vnovič postavili na noge,
začeli so se bolj organizirano zbirati
in obnavljati judovsko kulturo, jezik
in vero. Slovenska judovska skupnost
je ena najmanjših v Evropi in v svetu,
obnovljena je tudi v javnosti in naj bi
štela okoli 150 članov. Natančnih podatkov o zdajšnjem številu Judov na
Slovenskem nimamo, mnogi se javno
še vedno ne opredeljujejo za Jude. Ocena je, da je danes v Sloveniji kakšnih
300 Judov, morda med 300 in 500. Več
zagotovo ne. Po popisu prebivalstva iz
leta 1991 je pri nas živelo 199 Judov, od
tega v Prekmurju samo 14, največ, pet,
pa v Murski Soboti. Lendava pa je od
leta 2004 mesto brez Judov. Holokavst,
ukrepi povojnih oblasti, asimilacija –
to je privedlo do tako rekoč popolnega
uničenja skupnosti. Žal.
Če bi judovska skupnost v Prekmurju ostala, bi bilo danes drugače, bi
bila ta pokrajina bolj razvita?
Prepričan sem, da bi bilo drugače.
Glede na to, kaj so bili sposobni narediti v drugi polovici 19. in v prvi polovici 20. stoletja, bi najbrž znali to
svojo gospodarsko žilica in težnjo izkoristiti tudi zdaj. Bili so uspešni in so
veliko postorili za to deželo. Mislim,
da bi bilo v gospodarskem pogledu
Prekmurje drugačno. Pa tudi v drugih pogledih.
A. Nana Rituper Rodež
12
kmetijstvo
| Vestnik | 29. marca 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Tikev v stečaju
Društvo Varuhi semen in semenska knjižnica z digitalnim herbarijem in izposojo semen
Blagovna
znamka še
ni prodana
Marec je čas za oživitev semen
Podjetje Tikev iz Žitkovec, ki je po petih letih poslovanja leta 2009 šlo v stečaj, je za sabo pustilo 151 tisoč evrov
neporavnanih obveznosti in premalo
premoženja, da bi z njim lahko poplačalo upnike.
Prvi narok za prodajo premoženja, ki zajema opremo in blagovno
znamko z znanjem, je murskosoboško okrožno sodišče razpisalo maja
lani, vendar kupcev ni bilo. Po neuspešni dražbi se je sodišče sredi novembra 2011 odločilo za zbiranje ponudb in prodajo premoženja po delih.
Za opremo so iztržili dobrih 22 tisoč
evrov, neprodana pa je še vedno blagovna znamka z znanjem, ki naj bi
bila vredna okoli 100 tisoč evrov.
Predlog za uvedbo stečaja je dalo
podjetje RSG Kapital, podjetje za
upravljanje tveganega kapitala, čeprav je najvišjo terjatev z ločitveno
pravico prijavila RRA Mura, in sicer v
višini 120 tisoč evrov. Edini upnik, ki
lahko pričakuje vsaj delno poplačilo,
je torej slednja agencija.
Podjetje Tikev iz Žitkovec, ki je bilo
del Mrežnega podjetniškega inkubatorja, je z Zavodom za varstvo živil in
varovanje zdravja potrošnikov ZAZA
Dobrovnik razvilo 16 izdelkov iz muškatnih buč, ki so jih dobavljali tudi
okoliški pridelovalci. Predelavo muškatnih buč naj bi nadaljevalo podjetje Keter Tikev iz skupine podjetij Keter iz Bučečovec v solastništvu
Marjana Kolarja, ki je že za lani napovedovalo poskusno sajenje muškatnih
buč in postavitev tovarne za predelavo, vendar je zadeva zastala in o projektu ni več govora.
M. H.
izobraževanje
kmetovalcev
30. 3. 2012: Mestna hiša Ljutomer,
Glavni trg 3, 9240 Ljutomer, 14.00, ne
velja za KOP, Vinarstvo – Ocenjevanje
vin DVPV Ljutomer.
31. 3. 2012: prostor ob cerkvi, Sveti Jurij ob Ščavnici, 10.00, ne velja za
KOP, Dopolnilne dejavnosti – Velikonočna razstava jedi in ročnih del.
1. 4. 2012: prostor ob cerkvi, Sveti Jurij ob Ščavnici, 8.00, ne velja za KOP,
Dopolnilne dejavnosti – Velikonočna
razstava jedi in ročnih del.
1. 4. 2012: prostori župnišča, Križevci
pri Ljutomeru, 8.00, ne velja za KOP,
Dopolnilne dejavnosti – Velikonočna
razstava.
2. 4. 2012: KGZS – Zavod M. S., Ulica
Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, 10.00, ne velja za KOP, Kmetijsko
pravo – Novosti zakona o kmetijskih
zemljiščih.
3. in 4. 4. 2012: KGZS – Zavod M. S.,
Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska
Sobota, 9.00, ne velja za KOP, Osnovni
tečaj za izvajalce zdravstvenega varstva rastlin, potrebna predhodna prijava na 031 703 608.
Za izposojo že več kot 60 starih sort semen, ki jih lahko dobite zastonj, če se včlanite v društvo
Eden izmed projektov v okviru EPK Maribor 2012 je tudi projekt Urbane brazde, v okviru tega pa oblikovanje bogate
Semenske knjižnice za potrebe Podravja in Pomurja, ki naj bi spodbudila ponovno uporabo in s tem oživitev starih slovenskih sort. Pred kratkim so
na spletni strani objavili Digitalni herbarij Semenske knjižnice, obrazec za
izposojo semen, v katerega lahko zainteresirani vpišejo želje, pristopno izjavo za tiste, ki se želite včlaniti v društvo Varuhi semen, in smernice, po
katerih deluje Semenska knjižnica.
Mateja Koler je digitalni herbarij takole
opisala: »Je sistematično urejena zbirka
nekaterih avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst in sort kulturnih rastlin,
ki si jih kot člani društva Varuhi semen
lahko brezplačno izposodite. Digitalni herbarij trenutno vsebuje 22 rastlinskih vrst in 60 različnih sort kulturnih
rastlin. Ker se zbiranje starih sort nadaljuje, se bo digitalni herbarij vse leto
nadgrajeval in vam v izposojo ponujal
vedno več zanimivih in redkih sort, ki
bodo bogatile vaše vrtove in njive. Vsi,
ki so zainteresirani, se lahko sprehodijo po pestrosti zbirke knjižnice, če pa se
odločite, da boste postali varuh, lahko
pomagate ohraniti zaklade naše narave.
Verjame pa, da je predvsem v vaši pokrajini veliko takih, ki jim ni vseeno, kaj
bodo sejali na svojih vrtovih. Za vse dodatne informacije lahko pišete na elektronski naslov [email protected]
com ali pokličete po telefonu, številka
je 040 304 211.« V arhivu knjižnice so
tako že semena solate, paradižnika, endivije, koruze, paprike, zelja, ajde. Še vedno pa je kar nekaj starih sort, ki še niso
vpisane v digitalni herbarij in jih bodo
vpisovali postopoma. Zbirajo vse stare
sorte semen, tudi tiste, ki jih že imajo,
saj se na ta način veča njihova količina
Fotografija Nataša Juhnov
Edini, ki lahko računa
na poplačilo, je RRA
Mura kot ločitveni upnik
Koruza trdinka – avtohtona slovenska sorta, ki jo načrtno sejejo kmetje v Prekmurju tudi zaradi vsestranske uporabnosti
njenega ličja, ki je daljše in boljše kakovosti kot pri hibridni koruzi.
Kmetijsko-gozdarska zbornica
Razpisane volitve v organe zbornice
Se bodo kmetje organizirali in zagotovili ustrezno zastopanost? – Glasovanje tudi po pošti
Prejšnji teden je Upravni odbor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije
(KGZS) razpisal volitve v svet KGZS in v
svete območnih enot KGZS, ki bodo na
voliščih 25. maja od 8. do 17. ure, mogoče pa bo glasovanje po pošti. Za glasovanje po pošti mora biti glasovnica
oddana najpozneje 24. maja. Volilni rezultati bodo objavljeni sredi junija.
Na tokratnih volitvah bo vsem članom z volilno pravico omogočeno
tudi glasovanje po pošti, in sicer z namenom približati volitve članom in
vsakemu omogočiti, da odda svoj glas,
so pojasnili odločitev na KGZS. Posledično to pomeni, da so število volišč
zmanjšali in volitve prvič prenesli na
delovni dan, tako da ne bodo več v nedeljo, kot je bila navada do zdaj.
Kandidature je mogoče vlagati do
20. aprila. Listo kandidatov oziroma
kandidaturo za posamezno volilno
enoto lahko vloži organizacija kmetov – društvo (v tem primeru mora
biti kandidatura podprta s podpisi najmanj desetih članov zbornice)
ali skupina članov zbornice iz volilne
enote (kandidatura mora biti podprta s podpisi najmanj dvajsetih članov
zbornice). Obrazci za vlaganje kandidatur so z natančnimi pojasnili na
voljo na internetni strani KGZS. Kandidature bodo potrjene in uradno objavljene 27. aprila. Do 18. maja bodo
vsi volilni upravičenci dobili gradivo
za glasovanje po pošti.
Kot lahko razberemo iz objavljenega gradiva za volitve, je cilj zbornice,
da z možnostjo glasovanja po pošti
vključi čim širši krog članov v volitve
svojih predstavnikov v zbornici. Bistveno pomembnejši so kandidacijski
KGZS je v nasprotju z
zadružno zvezo neka
povsem druga zgodba,
ki je na eni strani
stanovska organizacija,
po drugi pa tudi
organizacija, zelo
odvisna od državnega
proračuna.
postopki, ki naj nebi imeli političnih
ozadij. To lahko z gotovostjo zapišemo, in se je že izkazalo pri nedavnih
volitvah predsednika Zadružne zve-
5. 4. 2012: kulturna dvorana v Veržeju, 9241 Veržej, 9.00, predavanje KOP
– EK, Uravnavanje zapleveljenosti na
njivah, Lopatni preskus.
VESTNIK lahko
kupite tudi na večini
pošt v Pomurju.
www.pomurje.si
in bodo s tem dostopne več ljudem. Na
veselje organizatorjev je prijavljenih kar
nekaj varuhov, torej tistih, ki so prevzeli
nalogo pridobivanja semen na svojih vrtovih in njivah, zato upajo, da bo semen
dovolj za vse. Varuh lahko postane vsak,
ki se bo včlanil v društvo Varuhi semen,
plačal letno članarino (deset evrov) in
si izposodil semena iz knjižnice. Članarina je namenjena pokritju stroškov
pošiljanja semen in tiskanih herbarijev
tistim, ki niso vešči ravnanja z računalnikom. V semenskem arhivu je do zdaj
zbranih 62 starih sort, ki so že na voljo
za izposojo.
V zbiranje starih sort semen se je
vključilo tudi sedem ekošol iz podravske in pomurske regije. Kolerjeva je o
akciji osnovnošolcev povedala: »Akcijo
smo poimenovali Kalinčkove izobraževalne delavnice in so namenjene tudi
ozaveščanju otrok o pomenu biotske
pestrosti kulturnih rastlin in vključevanju v njihovo ohranjanje. Na našo srečo in veselje je odziv šol in učencev zelo
dober. Namenjene so ozaveščanju otrok
o pomenu raznolikosti kulturnih rastlin
in pomenu starih sort kot ene izmed
osnov kakovostne lokalne hrane, prav
tako pa želimo otrokom pokazati načine, kako lahko prispevajo k ohranjanju
starih sort. Z iskanjem in zbiranjem semen starih sort bodo namreč utrjevali svoje znanje in širili semenski arhiv
knjižnice. Na delavnicah tudi porišejo
kuverte, v katerih bomo razposlali vsa
semena, za nagrado pa dobijo kalinčkovo značko. Prav otroci so tisti, ki bodo
v prihodnosti prevzeli poslanstvo ohranjanja naravne dediščine.« Kalinčkove
delavnice izvajajo v sodelovanju z naslednjimi ekošolami: OŠ Franceta Prešerna
(Maribor), OŠ Angela Besednjaka (Maribor), OŠ Žetale, OŠ Mala Nedelja, OŠ Miklavž, OŠ Radenci in OŠ Kuzma.
Bernarda B. Peček
Murski Petrovci 13, 9251 Tišina, Slovenija
telefaks +386 (0)2 521 40 83,
GSM +386 (0)41 705 240, www.vegaprodukt.com
ze - KGZS je v nasprotju z zadružno
zvezo neka povsem druga zgodba,
ki je na eni strani stanovska organizacija, po drugi pa tudi organizacija,
zelo odvisna od državnega proračuna.
Zato kandidacijski postopki ne bodo
zgolj zbiranje stanovskih predstavnikov, ampak tudi politično primernih
predstavnikov.
Za Pomurje je ob vseh tegobah, ki
jih ima, zdaj pomembno, kako se bo
organiziralo in koga bo kandidiralo v
zbornico. V prvi vrsti bi se kmetje morali zavedati, da pridejo do kandidatov s težo in močjo, ki bodo probleme
sproti razkrivali in zahtevali njihovo reševanje, da ne bo kot zdaj, ko se
zbornica pojavlja zgolj kot svečan govornik na pogrebu posameznih kmetijskih panog.
J. Votek
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. marca 2012 | Vestnik |
13
Sladkorna pesa
Kultura, s katero se ustvarjajo dobički
Sladkor je eno pomembnejših živil
in ena pomembnejših surovin v živilskopredelovalni industriji. To, kar se
dogaja zadnji dve leti na trgu s tem
živilom in to surovino, je približno podobno tistemu, kar slišimo vsakih štirinajst dni pri ceni goriv. Za našo industrijo je problem oskrbe še toliko
akutnejši, ker nimamo lastne proizvodnje sladkorja. Na leto sicer pridelamo
2500 ton medu, ki naj bi zagotovil triodstotno pokritost potreb po sladkorju v državi.
Razmere na svetovnem trgu s sladkorjem so se drastično poslabšale
po sladkorni reformi v EU leta 2006.
Vzporedno s to reformo se je pridelava sladkorne pese in njene predelave ukinila v petih državah. Zdaj jo
imamo v 18 državah, najpomembnejše pa je, da štiri države proizvedejo
70 odstotkov evropskega sladkorja.
Realno trg in pridelavo obvladujejo
štiri evropske države: Francija z 28,
Nemčija s 23 ter Italija in Velika Britanija z desetimi odstotki evropske
proizvodnje. Reforma je ob ukinitvi pridelave pese povzročila zaprtje
83 tovarn sladkorja, hkrati pa se je
vzpostavil kartelni način obvladovanja trga. Kot ugotavljata mag. Vlado
Hunjadi in Slavko Trstenjak iz Združenja pridelovalcev sladkorne pese
Slovenije (ZPSPS), so temu primerne
tudi cene. Povprečna nakupna cena
za tono sladkorja v državah, ki obvladujejo proizvodnjo in trg, se je gibala med 450 in 550 evri. Naša industrija pa ga je plačevala v lanskem letu
po ceni med 800 in 1000 evri za tono
brez transportnih stroškov. Evropsko proizvodnjo in prodajo kontrolirajo trije veliki koncerni Nord in Süd
cuker ter Cosun. Da sta pridelava in
proizvodnja sladkorja med najbolj
donosnimi kmetijskimi dejavnost-
Fotografija Nataša Juhnov
Jo bodo kmetje na severovzhodu države spravili nazaj na polja? – Irci dobili pravdo z Evropsko unijo za svoj sladkor
Bodo polja na severovzhodu države dočakala vrnitev pred leti ene najbolj cenjenih
kultur?
mi, se vidi po ustvarjenem dobičku,
Süd Cuker je na primer ustvaril v letu
2010 870 milijonov evrov dobička. Ob
ustvarjenih dobičkih je k temu treba
dodati skoraj dvakrat večji zaslužek
kmeta na hektarju sladkorne pese v
primerjavi z letos najbolj ugodno prodajano poljščino pšenico. Odkupne
cene sladkorne pese so se gibale med
47 in 56 evri za tono ali med 2800 in
3400 evri prihodka na hektar. Podoben razcvet, kot ga beležijo evropski
monopolisti proizvodnje sladkorja,
lahko zaznamo na Hrvaškem in v Srbiji. Ne gre samo za posestva in sladkorne tovarne, ki so jih kupili omenjeni monopolisti, ampak za celo vrsto
drugih tovarn, ki nekaj časa celo niso
delovale, a so v njih v zadnjih šestih
letih obnovili predelavo pese. Vse so
leto 2010 sklenile z dobičkom, trende
rasti prihodkov pa so beležile tudi v
prvi polovici lanskega leta.
Sladkorja in sladkorne pese pa ni
mogoče obravnavati zgolj z vidika dobička in donosa, čeprav zgolj groba
osvetlitev stanja ob dohodku pokaže,
kako enostavno in kako hitro se lahko uniči del substance neke predvsem
majhne nacionalne ekonomije. Ne gre
samo za kmeta. Enkrat višje cene za
našo predelovalno industrijo ne pomenijo nič drugega kot njen počasni
pokop. Poudariti pa je treba, da v nekaterih trgovskih verigah še vedno velja omejen enkraten nakup sladkorja,
in sicer največ 20 kilogramov.
Združenje se pripravlja
na oživitev pridelave
ZPSPS je v svojem delovanju ubral
nov pristop. Na svojem nedavnem srečanju so se člani seznanili s položajem
v evropski sladkorni industriji in so izhodišča za svoje delovanje postavili v
nov okvir. Zdaj za nekdanje pridelovalce ni več ključno izplačilo nadomestil,
do katerih so bili upravičeni po ukinitvi pridelave in proizvodnje sladkorja,
ampak iščejo pot, kako oživiti pridelavo in s tem tudi proizvodnjo sladkorja.
Pri tem vztrajanju jih je treba podpreti,
saj je ob ekonomski opravičenosti ali
donosnosti ta poljedelska kultura pomembna zaradi kolobarja in stranskih
produktov za kakovostno živinsko
krmo. Pomemben pa je tudi ekološki
vidik zaradi biotske pestrosti kulturne
krajine in njene prilagodljivosti negativnim vremenskim razmeram, za ta
čas pa je morda najpomembnejše, da
sladkorna pesa v svoji rastni dobi proizvede trikrat več kisika kot enaka površina gozda.
Ponovna uvedba sladkorne pese v
kolobar in pridelavo je še najmanjši
problem. Bistveno večji je po oceni poznavalca tehnologije za sajenje in spravilo Štefana Ciguta nakup tehnološke
opreme za sajenje in spravilo sladkorne pese. Po njegovi oceni bo potrebna
izredna racionalnost ravno v tem delu
priprav. Leto ali dve pred ukinitvijo
pridelave so se slovenski pridelovalci
tehnološko najsodobneje opremili, a
so bili kupljeno tehnologijo primorani razprodati. Drži pa tudi, da je bilo v
tistem času te opreme preveč. Po njegovi oceni bi bili za pridelavo pese na
okrog 4000 hektarjih dovolj dve strojni liniji za sajenje in spravilo. Po grobi
oceni gre za investicijo od 800 tisoč do
milijon evrov v eno linijo. S takim pristopom bi po njegovi oceni lahko zelo
hitro dosegli gospodarnost pridelave.
Ob pridelavi je odprto vprašanje predelave. Glede na trenutno stanje sladkorne industrije je težko pričakovati,
da bi kartelna organiziranost z lahkoto pristala na nove igralce pri proizvodnji sladkorja. Da s karteli ni vredno
zobati češenj, so naši pridelovalci enkrat že izkusili. Takrat so namesto, da
bi vztrajali pri dokapitalizaciji ormoške tovarne, to raje prodali enemu od
pomembnejših kartelnih igralcev, ki
jih je na koncu pustil na cedilu. Zato
so danes neumestna prerekanja o tem,
kdo je kriv. Vodstvo tovarne najmanj,
saj se je moralo ukloniti zahtevi lastnika tovarne. Glede na konjunkturo
v proizvodnji sladkorja ni več realno
pričakovati, da bi lahko kupili kakšno
tovarno v soseščini, saj so v sosednji
Hrvaški ponovno zagnali vse tovarne,
tudi tiste tehnološko zastarele, ki jih
zdaj intenzivno obnavljajo. Tu pa smo
verjetno na točki, ko pridelovalci lahko zahtevajo del investicijskih sredstev
od države in tudi Evrope, saj ukinitev
pridelave in predelave ni bila stvar
ekonomije, ampak politike.
J. Votek
Irski upor proti EU
Slavko Trstenjak je povzel dogajanje okrog sladkorne pese na Irskem, ki je doživela podobno usodo kot Slovenija. V letih 2005 in
2006 so jim zaprli obe sladkorni
tovarni, ki sta proizvedli 200.000
ton sladkorja. Irci se s tem niso
sprijaznili in so sprožili določene
postopke proti EU zaradi izsiljene reforme po diktatu sladkornega kartela, prirejenih podatkov in
pritiskov ter zavajanja pridelovalcev pese. Desetega novembra 2010
je Računsko sodišče EU ugotovilo,
da je bilo zaprtje tovarn nepotrebno, še pomembnejša pa je ugotovitev, da je imelo negativen vpliv
na kmetijstvo in oskrbo s sladkorjem na Irskem.
Rastlinjak v Renkovcih zelen
Prvi domači rdeči plodovi na
policah trgovin čez tri tedne
Čmrlji so malo zaspali, zato je bilo potrebno tudi ročno opraševanje
Nova geotermalna vrtina je dobro delovala, v začetni fazi testiranja je deloval tudi sistem vračanja vode po bližnji stari vrtini, pozneje pa je občasno
prihajalo tudi do razlitja vode, ki pa
je po analizah Zavoda za zdravstveno
varstvo Maribor neoporečna. Začetek
delovanja je bil zato povsem odvisen
od ogrevanja na plin, to pa je vplivalo na stroške. Za naslednjo sezono naj
Martin Žigo ob prvem plodu novega projekta, ki je začel zoreti. Ob zadovoljstvu
opozori na nekatere podrobnosti, ki jih navaden obiskovalec ne zaznava. Za
dober pridelek je pomembno opraševanje. To opravljajo čmrlji, ki so na videz
leni, vendar ravno zaradi tega temeljiti. V novem rastlinjaku so začeli delati z
rahlo zamudo, zato so nekaj dni opraševali kar ročno in s pihanjem. V rastlinjaku
je ob čmrljih tudi zalega macrolophusa, uničevalca potencialnih sovražnikov
paradižnika, predvsem bele muhe. Najboljša zaščita pred glivičnimi boleznimi pa
je opazovanje in sprotno odstranjevanje morebitnih okuženih delov.
bi bil rešen tudi ta problem. Dobro je
tudi to, da so v sklepni fazi pogajanj
za prodajo letošnjega pridelka paradižnika, in to pod lastno blagovno
znamko Paradajz.
J. V.
Sadike paradižnika so zasajene v šoti ali v šoti, pomešani s kokosovimi vlakni.
Najprej so imeli predvideno vzgojo v dva plodna vrhova, glede na ugodne razmere
imajo zdaj tri. Za dobro razraščanje sadik poskrbijo z dodatnim dovajanjem
ogljikovega dioksida za nemoteno fotosintezo.
Fotografije Nataša Juhnov
Nadaljevanje s 1. strani
Od dovajanju vode s hranili deluje še poseben sistem ogrevanja, ki je pomemben v začetni fazi razvoja rastline. Za zdaj
ogrevanje zagotavljajo iz desettisočlitrskega zalogovnika tople vode, v katerem ogrevajo vodo s pomočjo plina. Za delovanje
hidroponskega sistema dobivajo vodo iz opuščenega renkovskega vodnjaka. Bodo pa jo tudi iz lagune ob rastlinjaku, kjer se
bo zbirala deževnica iz rastlinjakov, ko bo dež, seveda.
14
kraji in ljudje
| Vestnik | 29. marca 2012
Društvo upokojencev Radenci
www.vestnik.si | e: [email protected]
Tudi letos nameščanje podstavkov pod štorkljina gnezda
Jelka Hribar zamenjala Marijo
Erveš na predsedniškem stolu
Varnejši štorkljin dom
Številna priznanja zaslužnim članicam in članom
društva za njihovo dosedanje uspešno delo
Fotografija Ciril Kosednar
Fotografija Milan Jerše
Nekoliko spremenjeno gnezdo jih ne odvrne od ponovne gnezditve
Dobitniki društvenih priznanj v Radencih
Delegati volilnega občnega zbora Društva upokojencev Radenci so za novo
predsednico izvolili Jelko Hribar. Dosedanja predsednica Marija Erveš, ki
je to funkcijo opravljala kar tri mandatna obdobja, se je iz osebnih razlogov
odrekla nadaljnji kandidaturi. Sicer
pa se radensko upokojensko društvo,
ki šteje 618 članov, od tega skoraj 400
žensk, lahko pohvali s pestro dejavnostjo. Že podatek, da se s športom in rekreacijo ukvarja 148 članov društva, je
dovolj zgovoren, precejšnjo pozornost
namenjajo tudi izobraževanju, zlasti
v kuharskih delavnicah in pri ročnih
delih. Organizirali so tudi vrsto kulturnih in družabnih prireditev. Tesno
sodelujejo z DOSOR-jem (Domom za
starejše občane Radenci), kjer izvajajo različne oblike druženja upokojencev, kajti radensko upokojensko društvo je edino v Sloveniji, ki ima svoje
prostore v domu starejših.
Tudi v prihodnje bodo posebno skrb
namenjali članom, ki jih po domovih
obiskujejo številni prostovoljci, organiziranji srečanj, izletov, razstav in letovanj. V programskih usmeritvah za
letošnje leto pa je dan velik poudarek
krepitvi medgeneracijskega sožitja in
rednemu obveščanju članstva, ki že
zdaj prejemajo Novičke. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja zaslužnim članom in članicam. Nagrajenci
so: Anica Antolič, Franjo Zver, Marija
Zajmi, Rozalija Kodba, Bea Baboš Logar, Marija Gomboc, Marija Fras, Filip
Matko - Ficko, Rija Erveš, Iva Peklar in
podjetje Erinox. Spomnili pa so se tudi
vseh zakoncev, ki so praznovali 50-letnico skupnega življenja: Ivan in Erika
Hajdinjak, Jože in Ljudmila Zamuda,
Franc in Viktorija Jakopec, Božena in
Dobrivoje Miladinovič, Marija in Štefan
Marič ter Veronika in Maks Zadravec.
Milan Jerše
Nameščanje podstavka pod štorkljino gnezdo v Zenkovcih.
Pred dnevi so v Zenkovcih zaposleni
v Elektru Maribor, PE Murska Sobota, namestili podstavek pod štorkljino
gnezdo. Akcijo so koordinirali člani
Pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), podstavek pa so izdelali v Javnem zavodu Krajinski park Goričko in
v Zavodu RS za varstvo narave.
Kot je povedal Gregor Domanjko,
član DOPPS-a in zaposlen v Krajinskem parku Goričko, so v okviru akcije, ki poteka že od leta 2009, skupaj s tem namestili že 15 podstavkov.
Letos že v Križevcih pri Ljutomeru in
Veščici, te dni pa jih nameravajo še v
Puževcih, Dolnjih Slavečih in mogoče
v Krogu. Podstavki omogočajo, da je
Nadomestne volitve DU Beltinci
Nova predsednica društva
je Miroslava Šömen
Fotografija Jože Šömen
Podpredsednik je postal Štefan Prša iz Ižakovec
Vodstvo beltinskih upokojencev: novoizvoljena predsednica Miroslava Šömen je
druga z desne.
Člani Društva upokojencev Beltinci,
ki ga sestavljajo predstavniki iz sedmih vasi Občine Beltinci, so se zbrali
na rednem občnem zboru. Na njem so
potrdili poročilo o delovanju društva
v preteklem letu, posebno poročilo o
projektu Starejši za starejše, finančno
poročilo in poročilo nadzornega odbora. Strinjali so se tudi s predlogom
programa dela in finančnim načrtom
za leto 2012. Posebnost sicer rednega
zbora so bile nadomestne volitve predsednika in podpredsednika društva.
Navzoči so za predsednico soglasno
potrdili Miroslavo Šömen iz Beltinec,
za podpredsednika pa Štefana Pršo iz
Ižakovec. Nagovoril jih je tudi Mirko
Lebarič, predsednik Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev.
M. J.
gnezdo na električnih drogovih bolj
stabilno, kar je danes, ko smo priča
vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom z močnimi vetrovi, zelo
pomembno. Štorklje zadnja leta vse
raje gnezdijo prav na drogovih in ne
več na dimnikih hiš. Gnezdo pa s tem
tudi nekoliko dvignejo nad električne
žice, s čimer imajo štorklje boljše možnosti za vzletanje in pristanek.
Te nameščajo predvsem tam, kjer
štorklje gnezdijo že nekaj časa in kamor se vedno znova vračajo. Čeprav
morajo zaradi izvedbe gnezdo ponekod tudi razdreti ali ga celo premestiti z lesenega na betonski drog, kot
se je zgodilo tudi v Zenkovcih, štorkelj to ne zmoti. Kot pojasni Domanj-
ko, so do zdaj vedno »sprejele« gnezdo na podstavkih in se vrnile vanj, saj
niso toliko vezane na gnezdo, ampak
na lokacijo oz. pozicijo te v okolju, od
koder lahko kontrolirajo dogajanje.
Kot so povedali nekateri domačini,
naj bi štorklje tukaj gnezdile že deset
let. Navadili so se že na njih in pogrešali bi jih, če jih ne bi bilo. Veseli so,
da bo gnezdo stabilnejše in varnejše,
saj je bilo ob neurjih večkrat poškodovano. Letos je štorklje že bilo mogoče opaziti v Pomurju, vrnitev večjega
števila pa pričakujejo ravno v naslednjih dneh. Sicer pa naj bi bilo v naši
regiji okrog 150 gnezd, vendar štorklje
gnezdijo le v polovici od teh.
C. K.
kraji in ljudje
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. marca 2012 | Vestnik |
15
Radomerje in Radomerščak – glavnina krajev je skrita očem mimovozečih
Tam, kjer postane želja po tavanju
močnejša od obveze biti v službi
Čar krajev in hkrati težavo predstavljajo neurejene ceste – Življenje je razgibano kot hribi in doline, kjer so zrasli hiše in vinogradi
Sem med tistimi, ki so se nekoč pogosto vozili med Ljutomerom in Ormožem, ne da bi vedeli, kakšni zakladi se
skrivajo na stranpoteh. Zmeraj sem se
spraševala, kaj bi bilo tisto, kar turiste
vleče v Krajinski park Jeruzalem, nekega sončnega spomladanskega dopoldneva pa sem to začutila. In pri sebi iskala izgovore, zakaj se mi še ne mudi
za računalnik. Ker bo na tistem drugem
hribu nastala veliko boljša fotografija …
Ali pa ker sem se (namerno) izgubila na
ozkih in zavitih cesticah Radomerja in
Radomerščaka, ki jih (vsaj nekaterih) še
niso asfaltirali.
O jezikoslovcu Franu Miklošiču, ki se je
rodil v Radomerščaku, pa verjetno ni
treba izgubljati besed.
Dolga leta so organizirali pohod po
poteh kulturne dediščine, na katerem
so obiskali različne kulturnozgodovinske spomenike, med njimi Miklošičevo
domačijo. Ker nekaj let teh pohodov ni
bilo, zdaj v Krajevni skupnosti Železne
Dveri (kamor spadata kraja Radomerje in Radomerščak) razmišljajo o njihovi oživitvi, saj bo prihodnje leto 200
let od rojstva enega naših največjih jezikoslovcev. Tudi odmevna kulturnozabavna prireditev Preša-vino-veselje,
ko so stiskali grozdje v stari stiskalnici,
je »njihova«. Iz Radomerja je bila tudi
najštevilčnejša slovenska družina. Konec tridesetih let prejšnjega stoletja je
družina Vrbančič dobila prvo nagrado,
saj sta Marija in Jože Vrbančič vzgojila
16 od 19 živorojenih otrok. Ko so se potomci leta 1984 srečali, jih je bilo skupaj
natančno sto.
Sicer pa imajo Radomerčani tudi
svojo himno oziroma zbadljivko na lasten račun, kot je ob 80-letnici delovanja PGD Radomerje zapisal domačin in
zgodovinar Miroslav Novak: »Radomerčani so svojo šegavost, podobno kot v
drugih vaseh z Murskega polja, izražali tudi z zbadljivko na svoj račun. Njen
ohranjeni del se glasi takole:
Zavite in vijugaste ceste
In verjamem, da je tako tudi s turisti,
ki kolesarijo (ali se sprehajajo) po teh
poteh. Lastnik turistične kmetije Stari
hrast (in predsednik Krajevne skupnosti Železne Dveri) Marijan Pihlar pove,
da njegovi gostje ne morejo prehvaliti prijaznosti domačinov, ki jih skoraj
na vsakem koraku vabijo v svoje kleti. In ker je v Radomerščaku še precej
»ostankov« pretežno vinogradniškega
življenja iz preteklosti, se zabavam ob
misli, kako zavita mora biti šele cesta
za nič hudega slutečega pohodnika ali
Strnjen del Radomerja
Miroslav Novak:
»Radomerčani so svojo
šegavost, podobno
kot v drugih vaseh z
Murskega polja, izražali
tudi z zbadljivko na svoj
račun.«
kolesarja, ko se vrača s svojega rekreativnega podviga.
Po drugi strani pa turisti morda celo
bolj kot domačini opozarjajo na pogost
tovorni promet, odkar obstaja pomurska avtocesta. »Tovornjaki se izogibajo
cestnin, kolesarji pa so v življenjski nevarnosti, če se peljejo po glavni cesti,«
pravi Pihlar in nadaljuje, da so ustanovili civilno iniciativo, ki se bo trudila
doseči, da tovornega prometa pri njih
ne bo več. Poleg tega je tudi Prleška razvojna agencija z ljutomersko in ormoško občino prepoznala pomen urejenosti kolesarskih in pohodniških poti
po Krajinskem parku Jeruzalem, saj naj
bi kmalu začeli graditi ustrezno infrastrukturo. Kdaj jim bo uspelo urediti
vse njihove ceste, pa si sploh ne upajo
razmišljati. Precej jih je neasfaltiranih,
predsednik krajevne skupnosti pa poudarja, da so najbolj kritične doslej sanirali s samoprispevki in nadomestili za
stavbna zemljišča: »Bilo je nujno, saj so
neurja kdaj tudi odnesla dele cest in so
bile neprevozne.«
Radomerci zaron stonejo,
kobilice na pašo nagojajo,
z brezovimi plügi orjejo,
z gabrovimi lanci zavirajo,
vrag ga je zmisla,
šment ga je da,
radomersaki Fendrih je z njim ora.«
Rad omirje
Domačija Pihlar (danes turistična kmetija Stari hrast) in njen lastnik (tudi predsednik Krajevne skupnosti Železne Dveri)
Marijan Pihlar poznata zanimive zgodbe iz zgodovine Radomerja.
Radomerje naj bi dobilo ime na podlagi besedne zveze »rad omirje« in se
povezuje s časi kuge in turških vpadov, ko je vas popolnoma izumrla. Na
zemljevidih se Radomirie pojavi šele v
drugi polovici 18. stoletja, pred tem se
kraj omenja kot Puchlarn (in podobne
oblike imena). A ta izvor imena nekako
ne sodi v mojo na novo pridobljeno podobo tistih krajev ob glavni cesti Ljutomer–Ormož. Priznam, tistega sončnega
dopoldneva je vožnja (čeprav avtomobilska) po Radomerju in Radomerščaku
pripravila mojo leno …, da začne razmišljati o kakem daljšem nedeljskem sprehodu v tisti smeri. Če ne prej junija, ko
naj bi po dolgem času spet organizirali
pohod do Miklošičeve domačije.
Jerneja Domajnko
Tudi življenje v Radomerju in Radomerščaku je razgibano kot njihove ceste in kraji. V nekaj več kot sto hišah v
obeh krajih živi približno 350 ljudi, ki se
vključujejo v Prostovoljno gasilsko društvo Radomerje, Turistično društvo Železne Dveri-Radomerje, pred nekaj leti
so ustanovili Športno društvo Stari hrast
ter uredili odbojkarsko igrišče in rusko
kegljišče … Tam so (bili) doma tudi bolj
ali manj znani ljudje – od domačije Pihlar, kjer je zdaj turistična kmetija Stari
hrast in ki skriva tudi zanimive zgodbe
iz zgodovine, do Avtobusnega prevozništva Novak in proizvodnje kisa Jesko.
Prihodnje leto bo 200 let od takrat, ko se je rodil jezikoslovec Fran Miklošič. V
Krajevni skupnosti Železne Dveri pa razmišljajo, da bi obudili nekoč tradicionalne
pohode k njegovi rojstni hiši v Radomerščaku.
Fotografije Jerneja Domajnko
Razgibani kraji,
razgibano življenje
Eno večjih težav v Radomerju in Radomerščaku predstavljajo ceste, ki niso
asfaltirane in jih v neurjih pogosto odnaša.
16
družabna
| Vestnik | 29. marca 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nismo muha enodnevnica
Komentar tedna na Pomurje.si
Čim bolj se zaostrujejo pogoji gospodarjenja, vse manj je organizacij združenega dela, ki dosegajo zadovoljive poslovne rezultate. Tam, kjer so pravočasno, predvsem pa pravilno začrtali smeri razvoja, posebnih težav ne čutijo in tudi poslovni rezultati so zadovoljivi. Praksa je dokazala, da le delovno intenzivni
proizvodi, v katere je vloženega tudi veliko znanja, dajejo primeren dohodek. V organizacijah združenega
dela, kjer akumulacije v preteklih letih niso prav usmerjali, poleg tega pa so ostali še brez lastnih sredstev za sprotno proizvodnjo, pa je posledice že čutiti in nemalokje se srečujejo celo z izgubami. Vestnik,
27. marca 1986
Uporabnik Dani04 o nekdanjemu tožilcu na zatožni klopi: »Vsak lahko
naredi napako, če jo pa prizna je pa druga zgodba.«
Fotografija Nataša Juhnov
Fotografija arhiv Vrtca Ljutomer
BOLJŠA STRAN SPLETA
S toplejšimi dnevi začnemo vsi malo bolj migati, nekateri pa to počnejo že ves čas.
Plesna šola Zeko je v Murski Soboti konec tedna organizirala plesno tekmovanje. Ta
pogled in poza njihove plesalke Anje Kerčmar pa sta nagnala strah v kosti konkurenci.
Fotografija Jerneja Domajnko
Migalo se je tudi, ko smo čistili Slovenijo. Med tistimi, ki so se pri tem zelo zabavali, pa so bili otroci Vrtca Ljutomer, ki so
med drugim kupčevali z odpadno embalažo. Morda pa bo kdo moral kupčevati tudi z vpisnimi listi, saj se prihodnji teden
začne vpis v ljutomerski vrtec.
Fotografija Nataša Juhnov
Migali so tudi ljutomerski pomembneži – v okviru vseslovenske čistilne akcije. Še
preden so začeli čistiti, so se tako zabavali (od leve proti desni) Jerneja Rajner z
ljutomerske občinske uprave, direktor občinske uprave Ljutomer Tomislav Zrinski
in županja Občine Ljutomer Olga Karba.
Migamo lahko tudi bolj neopazno – s trebušnimi mišicami, ko se smejemo. Le kaj
je do tovrstne telovadbe pripravilo Darjo Potočnik, Slavka Šuklarja, Nado Cigan,
Franca Knausa, Cveta Žalika?
Migala je tudi
dolgoletna
predsednica
Društva
upokojencev
Radenci Marija
Erveš. Za njeno
dosedanje
uspešno
delovanje in
organiziranje
številnih
prireditev, ki so
pritegnile veliko
članov, se ji
je z drevesom
življenja (s palmo)
v imenu radenskih
upokojenk in
upokojencev
zahvalil član
društva Franjo
Zver.
Fotografija Milan Jerše
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
Še kako pa so migali navijači Mure 05! Uspelo jim je tako bodriti svoje nogometaše, da so premagali nogometaše Olimipije.
Ker so jim pomagali k zmagi, so se igralci Mure v nedeljo po tekmi globoko poklonili svojim navijačem.
kronika
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. marca 2012 | Vestnik |
Konec sojenja
Komentar
okc poroča
Skesanemu tožilcu
pogojna obsodba
Žrtveno
jagnje elit?
Andrej Bedek
K
akor koli bi se že razpletel
primer tožilca, ki so ga ujeli z
roko v marmeladi, je občutek,
da pravzaprav ni velika riba v mreži
tistih, ki preganjajo korupcijo. Sodeč po
slišanem v sodni sobani je šlo za človeka,
ki je padel v brezno hazarda tako
globoko, da je ostal brez počenega groša
v malhi. V ihti, kako do denarja, je našel
rešilno bilko v enem od obtožencev, ki ga
je preganjal.
V Lendavi ukradli žival
Pred tednom dni so lendavski policisti v svoje beležnice zapisali dogodek,
ko je nekdo ukradel žival. Pomurski
policisti sicer redko ali skoraj nikoli ne
obravnavajo primera, ko bi bil ukraden
pes ali kakšna druga žival. Tudi informacij o trgovini z živalmi nimajo. Mogoče pa je, da so štirinožni kosmatinci,
ki odidejo od lastnikov, končali v rokah
kriminalcev, lastniki pa tega ne prijavljajo, ker so prepričani, da je žival le
odšla od doma.
Robert Stojko je bil obsojen na poldrugo leto dolgo pogojno kazen
Tri leta je trajala njegova igra z ruleto,
iz ust nekdanjih stanovskih kolegov
je slišati, da o tem ničesar niso vedeli.
Precej nenavadno, mesto je namreč
majhno in v njem se izve še tako majhna
podrobnost. Da je neki tožilec ujet v igro
številk in brez prebite pare, je zagotovo
nekaterim prišlo na uho. Družba na
sejmu v središču mesta oktobra 2010
je nazdravljala! V petek, le dva dni za
tem, ko je obtoženec, katerega je tožilec
prosil za bankovce, postal tajni policijski
sodelavec. Zdravico je izrekel tudi eden
od tukajšnjih sodnikov.
In to prav ta, ki ga je mogoče videti, kako
v senci lokala uživa v družbi enega od
največjih soboških podjetnikov, naslednji
teden pa razsoja v njegovi pravdi zaradi
neplačanih poslov. Razkrinkani tožilec
je jasno rekel – v lokalu smo se srečali,
nekaj popili in pogovor je nanesel na
posojilo. Ali pa se mu je nekdo sam
ponudil kot posojilodajalec? Vedel je
za tožilčevo odvisnost in v glavi je že
imel skovan načrt? Da bo jasno – zgolj
domnevamo in ugibamo. Je pa roka
pravice ujela tudi tajnega policijskega
sodelavca. Čeprav je na koncu služboval
v elitnem zasebnem podjetju enega
najbogatejših ljudi v pokrajini.
Pretkan član elite bo seveda prijateljeval
s pravosodnimi krogi. Sploh, ker sodniki,
tožilci in odvetniki v spisih vidijo, kdo se
peča s kakšnimi posli in koliko ima pod
palcem. V sodobni družbi razvejenih
mrež namreč šteje vsaka informacija. Še
največjo težo pa ima denar. Saj smo že
poročali – raje bomo plačevali kazni, ker
delavci delajo v nemogočih razmerah,
kot da bi bili ob dobiček!
Tudi tatove včasih zebe
Čeprav se kurilna sezona počasi
končuje, se nekateri očitno pripravljajo že na naslednjo. Nelegalno. V gozdu na lendavskem koncu je neznanec
ukradel nekaj kubičnih metrov nasekanih drv. Če ste drva že nasekali, a jih
nimate nenehno na očeh, vam svetujemo, da preverite, ali so še tam, kjer ste
jih pripravili. Sicer pa se dela v gozdu
zaradi visokih temperatur počasi končujejo.
Med akcijo našli potna lista
V soboto so policisti dobili obvestilo,
da so udeleženci čistilne akcije v Sebeborcih našli žensko torbo, v kateri sta
bila dva potna lista. Policisti so najdene
predmete prevzeli. Ugotovili so, da potna lista državljanke Danske in državljanke Velike Britanije izvirata iz velike tatvine, ki je bila storjena junija lani
na območju Policijske postaje Murska
Sobota. Oba potna lista bosta po konzularni poti vrnjena oškodovankama.
Vodje za večjo varnost
Fotografija Andrej Bedek
Nekdanji tožilec Robert Stojko je bil
zaradi korupcije na mariborskem sodišču obsojen na osemnajst mesecev
pogojne zaporne kazni. Stojku ne bo
treba za zapahe, če v naslednjih treh
letih ne zagreši novega kaznivega dejanja. Obsojenec je bil tudi oproščen
plačila sodnih stroškov, ki bodo padli
na davkoplačevalska ramena. Tožilka
Blanka Žgajnar je zahtevala dveletno
zaporno kazen. V sklepni besedi je
poudarila, da je Stojko omajal ugled
tožilstva in zakrivil hudo dejanje jemanje podkupnine, ki ga prav tožilci
ostro preganjajo. Kot olajševalno okoliščino pa je omenila Stojkovo sodelovanje v preiskavi. Nekdanji tožilec je
bil obtožen, da je na sojenju za preprodajo vstopnic Term 3000 od Boštjana Serca zahteval 40 tisoč evrov
denarja kot posojilo, da bi mu pomagal do oprostilne sodbe. Stojko je priznal, da je obtožencu nameraval dajati nasvete, kako naj zavlačuje svoj
postopek. Tega sicer potem ni naredil.
Sodnica Tanja Rot je pojasnila, da
sodišče o krivdi obtoženca ni dvomilo. Ugotovilo pa je, da je bil dovolj prizadet že s tem, kar se je dogajalo po
njegovi aretaciji. Stojko je takoj po
prijetju odstopil iz tožilskih vrst. Po
besedah Rotove je nekdanji tožilec
tako pokazal moralno odgovornost,
večjo kot marsikdo drug v tej državi.
Sodnica je še menila, da bo takšna kazen zadoščala, potem ko je dejanje v
celoti priznal in ga obžaloval.
Da mu je žal, kar je naredil, je Robert Stojko ponovil tik pred izrekom
sodbe. Večkrat je zatrdil, da ni šlo za
podkupnino, ampak za posojilo, saj
je denar potreboval zaradi dolgov, v
katere je zabredel z igrami na srečo
ter nakupom stanovanja in avtomobila. Pričakoval je, da ga bodo zasačili, in je pravzaprav vesel, da se je vse
razkrilo. Povsem obupan je razmišljal
celo o samomoru. Pri življenju ga je
17
Zdaj že nekdanji tožilec Robert Stojko je obžaloval, kar je storil.
držal le njegov otrok. Hudo mu je, ker
mora vse to preživljati.
Igor Vinčec, obsojenčev odvetnik,
pa je pred razglasitvijo sodbe povedal,
da si njegov varovanec zasluži milo
kazen, saj ga je odvisnost od iger na
srečo pahnila v brezno, iz katerega ni
videl izhoda. Sicer je bil zelo uspešen
tožilec, je še dodal zagovornik.
Andrej Bedek
Z glavo na motor
Tudi le ena žrtev je že preveč
Vodja policijskega okoliša je nosilec preventivnega dela in partnerskega sodelovanja z državljani, kjer poskuša na ta način zagotavljati ugodne
varnostne razmere. Vodja policijskega
okoliša opravlja predvsem preventivne naloge v policijskem okolišu. Občanom tudi svetuje, jih opozarja in jim
daje navodila za preprečevanje kaznivih dejanj in prekrškov, vrača najdene
oziroma zasežene ukradene predmete in s pogovori pridobiva informacije.
Kdo so vodje policijskih okolišev v vašem kraju, pa več na www.policija.si.
Previdno pri spletnem nakupu
Radgonski policisti so obravnavali
goljufijo pri nakupu predmetov ob pomoči spletnih strani z oglasi. Vsem, ki
kaj kupujejo po internetu, zato svetujejo, da so pri tem izjemno pozorni in
previdni. V večini primerov so posamezniki sami ugotovili, da bi bili žrtve goljufije, če bi sledili navodilom prodajalcev po internetu, v nekaterih primerih
pa so jih na to opozorili bančni uslužbenci, ki so preverjali pristnost čekov
in bančnega računa pri bankah v tujini.
V pokrajini ob reki Muri je v petih letih umrlo osemnajst voznikov motornih koles Nenaspani nevarni
Fotografija Nataša Juhnov
za volanom
Na motoriste v začetku nove
motoristične sezone prežijo številne
pasti. Že prva vožnja in prvi ovinek sta
namreč lahko usodna.
Na motoriste v začetku nove motoristične sezone prežijo številne pasti. Že
prva vožnja in prvi ovinek sta lahko
usodna. »Vozniki motornih koles in koles z motorjem se morajo zavedati, da
razmere za vožnjo niso optimalne, ker
je asfaltna površina še vedno hladna in
ne omogoča optimalne oprijemljivosti
gum. Poleg tega je na vozišču še veliko
udarnih jam in obilo peska od zimskega
posipa. Ob tem zagotovo ne smemo pozabiti, da za vožnjo ne zadošča zgolj izdano vozniško dovoljenje. Izjemno pomembne so tudi naše vozne spretnosti
in izkušnje, ki so med zimskimi meseci
pri voznikih enoslednih vozil zapostavljene,« je pred novo motoristično sezono ljubitelje različnih dvokolesnih
jeklenih konjičkov opozoril Srečko Šteiner, policijski prometni inšpektor Policijske uprave Murska Sobota.
Po besedah Šteinerjevega stanovskega kolege Borisa Žibrata policisti »v Pomurju voznika motornega kolesa in tudi
vsakega udeleženca v cestnem prometu
obravnavamo kot potencialno žrtev prometne nesreče in ne kot potencialnega
kršitelja prometnih predpisov«. »Že ena
prometna nesreča s smrtnim izidom ali
s poškodbo je preveč. Vemo, da si nihče
ne kupi motorja, da bi se vozil 50 kilometrov na uro, a treba se je zavedati, da
ceste nikakor niso dirkališča,« je k temu
dodal inšpektor Šteiner. Lani sta v pokrajini ob reki Muri življenje izgubila dva
motorista, leta 2010 sicer ni bilo smrtnih
žrtev, prav tako ne v letih 2003 in 2004,
leta 2005 so umrli trije, nato pa je leta
2006 v prometnih nesrečah umrlo pet
motoristov in en sopotnik na motorju. V
letu 2007 so v prometnih nesrečah življenje izgubili trije vozniki motornih koles,
leta 2008 prav tako trije in v letu 2009
dva. Policisti in motoristi pred začetkom
vsake motoristične sezone pripravljajo
številne preventivne aktivnosti. Te potekajo tudi med sezono. »Začetek akcije
Izkušnja kot nasvet sega v leto 2005, ko
se je večinoma z motoristi ukvarjalo le
na začetku motoristične sezone, kasneje pa ne več. Že naslednje leto so akcijo
dopolnili. Čeprav vozniki motornih koles povzročijo še vedno več kot polovico
prometnih nesreč, se stanje na tem področju izboljšuje, saj je čedalje manj motoristov udeleženih v nesrečah ali poško-
Nepredvidljivi
avtomobilisti
Med analizami prometnih nesreč
so ugotovili, da se dve tretjini nesreč, v katere so vpleteni motoristi, zgodita zaradi izsiljevanja
voznikov osebnih avtomobilov.
Čedalje manj pozornosti se namreč posveča vožnji. Vozniki so
nepredvidljivi, zaradi nepozornosti pogosto spregledajo motorista, če pa je ta še prehiter, je to
kombinacija, ki se konča tragično. Še številke: če se motorist s 85
kilometri na uro zaleti v avto, po
trku najprej kakšnih 30 metrov
leti po zraku, nato se še dobrih
15 metrov kotali po tleh
dovanih. To je podatek, ki daje pozitivno
oceno opravljenim aktivnostim, obenem
pa podatek, ki zavezuje k še boljšemu
delu,« je tudi povedal Boris Žibrat.
Andrej Bedek .
Pomanjkanje spanja je lahko na cesti
tako nevarno kot alkohol. Kar petina
prometnih nesreč se zgodi zaradi pomanjkanja spanja. Odrasli med 18. in
29. letom pogosteje vozijo zaspani kot
starejši vozniki, moški pa pogosteje zaspijo za volanom kot ženske. Podatki
kažejo, da so ljudje, ki ponoči spijo šest
do sedem ur, dvakrat pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah kot tisti, ki
spijo osem ur.
Spretni zmikavti z denarjem
Policisti dobivajo informacije, da
goljufi v trgovinah kupijo artikel in
ga plačajo z bankovcem za 100, 200
ali celo 500 evrov. Ko jim prodajalec
vrne preostanek denarja, goljufi spotoma najdejo drobiž in kupljeno blago
plačajo z drobižem, včasih pa si premislijo in ničesar ne kupijo. Denar, ki jim
ga je pred tem vrnil prodajalec, vrnejo in zahtevajo, da jim njihov bankovec
vrne nazaj. Ob menjavi denarja prodajalca zmedejo in iz šopa denarja vzamejo bankovec. Prodajalec ponavadi to
ugotovi šele takrat, ko spretni goljufi iz
trgovine že odidejo.
na sceni
| Vestnik | 29. marca 2012
ZDA, 2011
Igrajo: Leonardo DiCaprio,
Armie Hammer, Naomi Watts,
Judi Dench, Josh Lucas.
Režija: Clint Eastwood.
Žanr: biografska drama.
»J. Edgar« je prišel v ameriške kinematografe pred koncem lanskega leta, v kakšen boj za prestižno nagrado oskar pa se ni uvrstil. Lahko bi
rekli, da upravičeno, čeprav ne gre
za slab film. Režiser Clint Eastwood
se je odločil, da v svojem delu prikaže življenjepis moža, ki so ga nekoč v
Ameriki imenovali za »najmočnejšega
na svetu«. Še močnejšega od ameriških predsednikov. John Edgar Hoover je bil namreč ustanovitelj in direktor Preiskovalnega urada (Bureau of
Investigation), predhodnika Zveznega
preiskovalnega urada, ki ga danes vsi
poznamo pod kraticami FBI (Federal
Bureau of Investigation). Na direktorskem mestu je bil kar 37 let, od leta
1935 pa vse do svoje smrti zaradi srčnega infarkta leta 1972, ko je bil star 77
let. V tem obdobju se je v ZDA zvrstilo
kar šest predsednikov, med katerimi
jih je bilo kar nekaj, ki so hoteli zamenjati Hooverja, a so se zbali negativne
publicitete pa tudi skrivnih dosjejev,
ki jih je Hoover vodil o vsem in vsakem. Tudi o ženi predsednika Roosevelta Eleanor, ki naj bi bila vpletena
v lezbično razmerje. Tudi to je eden
od fragmentov Eastwoodovega filma,
ki Hooverja prikazuje tudi kot prikritega homoseksualca, ki naj bi bil zaljubljen v svojega pomočnika Clydea
Tolsona (ta se je po Hooverjevi smrti v resnici preselil na njegov dom).
Po Eastwoodovem prikazu naj bi bil
Hoover tudi pod ogromnim vplivom
svoje gospodovalne matere, ki je sinu
venomer ukazovala, da mora postati
nekdo pomemben. Da se zato mora
znebiti svojega jecljajočega govora in
uporabljati trd, ukazovalen ton. Po
drugi strani pa je Hoover prvi uvedel
nove, do takrat še neuporabljene policijske metode pri lovu na kriminalce,
kot npr. centralizirano zbirko prstnih
odtisov in uporabo znanstvenih tehnik. In to v času, ko je Amerika občudovala gangsterje tipa John Dillinger,
Pretty Boy Floyd, Baby Face Nelson
in Machine Gun Kelly. Hooverju je s
poudarjanjem pozitivne podobe zveznega agenta uspelo spreobrniti javno mnenje v svoj prid, tudi s pomočjo
stripa in filma (G-Men ipd.). Eastwoodov dveurni film nenehno skače iz sodobnosti v preteklost in obratno, v večjem delu pa se osredotoča na primer
ugrabitve otroka takratnega ameriškega heroja, letalca Charlesa Lindbergha. Ta primer je spremenil zvezne zakone za boj proti kriminalu in
FBI-ju dovolil večje pristojnosti.
Film J. Edgar, ki ima kar precej tehničnih in geografskih napak (npr.
uporabljajo se stvari in izrazi, ki v tridesetih še sploh niso obstajali, ipd.),
ne bo šel v zgodovino kot eno boljših Eastwoodovih del. Je pa res, da je
imel slavni režiser in igralec tudi težko delo, saj je lik J. Edgarja Hooverja
vse prej kot simpatičen.
T. K.
»Pimp My Scooter«
Fotografija Timotej Milanov
J. Edgar
Motorna vozila na lepotnih operacijah
Prekmurec na prestižnem tekmovanju v Nemčiji zasedel tretje mesto
Dvaindvajsetletnemu študentu Andreju Petroviču z Ivanec so se uresničile sanje. Svoj predelani skuter
je predstavil na največjem oblikovalskem tekmovanju za skuterje v
Evropi in pri tem prejel še nagrado
za tretje mesto za videz svojega jeklenega konjička. Za kaj gre? Zagotovo poznate MTV-jevo oddajo Pimp
My Ride, v kateri izbranci v delavnico pripeljejo svoje razpadajoče kripe, tam jih nato predelajo v skladu
z osebnostjo in interesi njihovih lastnikov in jih vključno z njihovimi
prijatelji »šokirajo«, ko jim predstavijo starega znanca v novi podobi. Tam, kjer je bila prej rja, se zdaj
blešči fluorescentna barva z divjimi
vzorci, iz nekoč praznih lukenj v pločevini ali armaturni plošči zdaj kukajo LCD-zasloni itd. No, tukaj gre
za enako stvar, vendar namesto avtomobilov nastopajo skuterji.
Vse se je začelo pred osmimi leti,
ko je Petrovič dobil svoj prvi skuter:
»V Sloveniji takrat še ni bilo trgovin,
ki bi ponujale kakšne izdelke za predelavo skuterjev, zato smo prve stvari naročali iz Nemčije in začeli malo
'šraufati',« pravi.
Laiku se postavi vprašanje, zakaj
bi sploh kdo želel predelati skuter,
zakaj ni dober tak, kakršen pride iz
tovarne? »Z dodatnimi deli je lahko
lepši, gre pa tudi za to, da ga narediš takega, kot tebi ustreza,« pojasnjuje Petrovič, ki je na svojem skuterju najprej naredil malenkostne
»popravke« na motorju, da je bil nekoliko hitrejši, nato je prišla na vrsto
lepotna operacija. Kolega mu je pokazal, kako se dela s poliestrom, nato
je poskusil tudi sam in uspelo je. V
približno šestih mesecih je svoj skuter kitajske znamke Baotian predelal
Andrej Petrovič je za svoje delo
prejel številne nagrade: »S skuterji se
ukvarjam predvsem zato, ker me to
veseli in poleti uživam v vožnji.«
do nerazpoznavnosti. Smola, plastika in barva so postale njegove igrače,
brušenje in »šraufanje« pa ime igre.
Na pot
Fotografija iz arhiva Andreja Petroviča
filmogled
www.vestnik.si | e: [email protected]
Petrovičev lepotec, razstavljen v Nemčiji. Več fotografij na Pomurje.si.
Scooter Customshow v nemškem
Saarbrücknu je največje oblikovalsko tekmovanje za skuterje v Evropi
in Petrovič si je od nekdaj želel nastopiti prav tam. Organizatorji vsako
leto izmed ogromnega števila prijavljenih izberejo 120 skuterjev, ki se
lahko predstavijo na prireditvi, in Petroviču je uspelo že prvič. Na prireditvi razstavljene skuterje ocenjuje
tudi komisija v več kategorijah. Petrovič je na svoje presenečenje in veselje zasedel tretje mesto v kategoriji
Best Artwork & Fairing, torej za celoten zunanji videz skuterja. Zaenkrat
je Petrovič vse, kar je naredil, naredil zase, za druge stranke še ni delal.
Pa bi? »Mogoče, če bi bilo povpraševanje,« pravi. S somišljeniki so ustanovili ekipo RC Team, skupaj hodijo
na mitinge, tekmovanja ali se poleti zgolj peljejo na »krožno vožnjo«.
Kako naprej? S tem se ne obremenjuje, saj se mu je že z uvrstitvijo na to
tekmovanje uresničila največja želja,
rad pa bi se poskusil v dirkah s skuterji. Zmagovalni skuter žal ni registriran, saj bi imel, kot pravi, zaradi
številnih predelav težave s homologacijo, zato o tem ne razmišlja, je pač
samo paša za oči. Pa tudi žal bi se mu
bilo z njim voziti glede na ves trud, ki
je bil vložen vanj.
T. M.
Aprila prihaja k nam vrhunski vsestranski glasbenik
Femi Temowo je nastopal skupaj z Amy
Winehouse in Georgeom Bensonom
Koncerta za sladokusce v Mladinskem centru v Gornji Radgoni in v klubu Pac v Murski Soboti
Aprila se Pomurju obeta nova in zanimiva glasbena poslastica, saj v naše
kraje prihaja vrhunski britanski kitarist, producent in skladatelj, ki je med
drugim nastopal že tudi s priljublje-
no in žal že pokojno pevko Amy Winehouse.
Reference vsestranskega glasbenika Femija Temowa so izjemne: poleg
sodelovanja v bendu Amy Winehouse
je nastopal tudi z umetniki najvišjega
razreda, kot so desetkratni dobitnik
nagrade grammy, ameriški džez kitarist George Benson, britanska nagrajena pevka soula in džeza Julie Dexter,
Fotografija iz osebnega arhiva
18
Femi bo v Murski Soboti vodil tudi glasbeno delavnico.
londonska folkpevka in avtorica Eska,
britanski džezpianist, ki sodeluje tudi
s Stingom, Jason Rebello ter ena najboljših temnopoltih skupin sodobnosti The Roots iz Philadelphie.
Femi Temowo je resda britanski državljan, a njegove korenine izhajajo iz
Nigerije. Leta 2003 je z angleškim altsaksofonistom in reperjem Soweto
Kinchem posnel album Conversations
With The Unseen, ki je bil nominiran
za najvišjo britansko glasbeno nagrado Mercury. Soweto Kinch in Femi
sta skupaj posnela še en album, leta
2006 pa je Femi Temowo izdal samostojno ploščo Quiet Storm, kjer sodelujejo tudi bobnar Troy Miller, basist
Michael Olatuja in slamreperka Zena
Edwards. Album Quiet Storm prinaša
različne glasbene smernice, ki se jih
poslužuje raznovrstni Femi Temowo.
In takšen glasbeni mojster prihaja
naslednji mesec v naše kraje. V četrtek, 29. aprila, bo namreč imel koncert v Mladinskem centru v Gornji
Radgoni, v nedeljo, 29. aprila, pa v
klubu PAC v Murski Soboti. Isti dan
bo v MIKK-u ponudil še izredno priložnost mladim domačim glasbenikom, saj bo vodil glasbeno delavnico.
Prav gotovo bo treba pohiteti s prijavami, saj takšen mojster k nam ne zaide ravno pogosto.
T. K.
utrip
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. marca 2012 | Vestnik |
19
Z medvrstniško mediacijo do manj konfliktov
Lupijo čebulo in tako rešujejo spore
Učenke in učenci pomagajo sošolcem najti rešitve – Z mediacijo se morata sprti strani strinjati – O primerih se ne sme govoriti
Vse več (tudi pomurskih) osnovnih šol
se odloča za medvrstniško mediacijo
– med njimi je tudi Osnovna šola Janka Ribiča Cezanjevci. Za mediatorja se
lahko izobražujejo učenke in učenci
od četrtega do osmega razreda. »Skoraj nesmiselno je izobraževati devetošolke in devetošolce, saj bodo prej kot
v enem letu zapustili šolo,« mi pojasni
šolska svetovalna delavka in ena od
koordinatork medvrstniške mediacije na cezanjevski osnovni šoli Martina
Cvetko in doda, da so izkušnje pokazale, da tudi četrtošolcev v prihodnje
najverjetneje ne bodo vključevali v izobraževanje za mediatorje, saj so ugotovili, da so za večino takšne vsebine
pretežke. Poleg tega smejo učenke in
učenci nižjih razredov posredovati
samo med vrstniki svoje starosti, saj
obstaja verjetnost, da jih starejši ne bi
upoštevali niti še ne morejo poznati
težav, ki jih imajo starejši. Starejši mediatorji pa lahko posredujejo v sporih med mlajšimi. Seveda, če se sprta učenca s tem strinjata. Prvo pravilo
mediacije pa je – sprte strani se morajo s posredovanjem strinjati.
Med petnajstimi medvrstniškimi
mediatorji v Cezanjevcih so petošolec Luka Lah, šestošolka Urška Filipič,
sedmošolka Reja Žinko in osmošolka
Ana Trstenjak, ki so se za delavnice
odločili zaradi zanimivih predstavitev,
in ker lahko z izobraževanjem pomagajo tako sebi kot tudi svojim sošolcem. »V našem razredu je bilo veliko
konfliktov in sem si mislil, da bi jih
lahko z mediacijo rešil,« pojasni svojo
odločitev za sodelovanje Luka. Ana se
z njim strinja: »Če se spreš s sošolcem,
Lupljenje čebule
Fotografija Jerneja Domajnko
Posredovanje
poudarijo mladi mediatorji eno od
temeljnih načel mediacije. »Mi jih ne
smemo zmerjati in obtoževati,« pojasnjuje Reja, zakaj je po njenem mnenju
učinkovitejše njihovo posredovanje
kot posredovanje učiteljev. »Učitelji se
tega pogosto ne držijo,« se smejejo. In
kmalu smo pri lupljenju čebule.
Med 15 mladimi medvrstniškimi mediatorji iz Osnovne šole Janka Ribiča Cezanjevci so tudi (od leve proti desni) Reja Žinko,
Urška Filipič, Ana Trstenjak in Luka Lah. Njihovi mentorji pa so Martina Cvetko (skrajno desno), Karmen Rauter in Alan
Dreven.
lahko uporabiš to, kar smo se učili pri
mediaciji, da rešiš konflikt.« Tehnike, ki so se jih naučili na delavnicah,
uporabljajo tudi v resničnem življenju. Urška mi zaupa, da se od takrat z
bratom raje najprej pogovori, kot da
bi se začela prepirati in obtoževati.
»Približno trideset otrok iz naše šole
je želelo postati mediatorjev, vendar
ima lahko vsak koordinator mediacije
– na naši šoli smo koordinatorji Karmen Rauter, Alan Dreven in jaz – pod
svojim okriljem največ pet učenk in
učencev,« pove svetovalna delavka in
doda, da so mlade izbirali na podlagi
njihove empatije oziroma sposobnosti vživljanja v drugega in so dobri v
komuniciranju.
Na cezanjevski osnovni šoli so imeli do zdaj (uradno) dva primera me-
diacije, so pa tehnike posredovanja v
sporih uporabljali že večkrat pred tem.
Med tistimi mladimi mediatorji, ki so
že delali na resničnem primeru, je Urška: »Bilo me je zelo strah, ker je bil
primer resničen in ne tisti z delavnic.«
Na tem mestu je v pogovor hitro vskočila svetovalna delavka in mi pojasnila, da mediator drugim ne sme govoriti o vsebini posredovanja. »Zaupnost,«
»Običajno se dva spreta zaradi neke
malenkosti, na koncu pa se izkaže, da
je problem drugje in nima nobene povezave s trenutno malenkostjo,« pove
osmošolka Ana Trstenjak. Ker me zanima, kako prideš do tistega osnovnega problema, ki ga moraš reševati, mi
Urška pojasni, da lupiš čebulo. Vsi se
smejejo, meni pa se v mislih vrti film,
v katerem mediator reže čebulo, otroka, ki sta se sprla, pa zaradi nje jočeta.
In si mislim, da je morda to način reševanja spora … Ampak ne, z vprašanji
odstranjuješ plasti »čebule« – gre za
manjše probleme, ki se jih med mediacijo tudi rešuje. Na koncu prideš do
sredice, kjer je pravi problem. Tako
z »lupljenjem čebule« in nekaterimi
drugimi tehnikami mediator pomaga sprtima, da sama najdeta rešitev.
Predvsem je pomembno, da se tisti,
ki so v konfliktu, začnejo poslušati in
upoštevati želje drug drugega. »Če si
naredil kaj narobe, si moraš upati priznati,« so jasni mladi cezanjevski mediatorji. »Na koncu mediacije naj bi
prišli do nekega dogovora, ki ga morata sprta učenca podpisati, predvsem
pa spoštovati. To pa je včasih težko,«
pojasni Martina Cvetko, ki se zaveda,
da je za uspeh mediacije pomembno,
da z njo diha vsa šola.
Jerneja Domajnko
Prvi projekt Comenius na OŠ Razkrižje je bil velik dogodek za celotno občino
O pokrajini znotraj in zunaj nas
Majhna razkriška šola in družine učencev so štiri dni gostile enajst učencev in 14 učiteljev iz sedmih evropskih držav
Ker je bil to prvi tako velik projekt
na majhni OŠ Razkrižje, so od 20. do
23. marca z njim živeli in dihali ne le
učitelji, 95 učencev in njihovih staršev, ampak kar vsi domačini, celoten
kraj in občina. Tako je bil projekt Comenius Inside Landscape – Outside
Landscape / Pokrajina znotraj nas –
pokrajina tam zunaj, v katerem so-
delujejo partnerske šole iz sedmih
evropskih držav, pravzaprav projekt
celotne občine. Seveda so večji del
bremena in organizacije prevzeli člani ekipe, ravnateljica Mileva Kralj Buzeti, Petra Donša, Leon Vreča in Nevenka Serdt.
»Čeprav smo se projekta lotili brez
predhodnih izkušenj, mislim, da smo
Leon Vreča in Nevenka Serdt sta prepričana, da je sodelovanje v projektu Comenius
za učitelje in učence nadvse zanimiva, koristna in predvsem dragocena izkušnja.
kar uspeli, saj so odzivi zelo ugodni.
Uspelo nam je navdušiti celotno lokalno skupnost,« je povedal Leon Vreča. Na začetni otvoritveni slovesnosti
v kulturnem domu se je zbralo veliko otrok in staršev, ki so gostili tuje
učence na svojih domovih, pa tudi
preostalih domačinov z županom.
»Družili smo se različni ljudje različnih generacij iz več držav, kljub pestri
strukturi pa je bilo vse skupaj zelo domače in sproščeno in vsi so se zelo dobro počutili. In prav to je bilo našim
gostom zelo všeč,« je povedala Nevenka Serdt. »Gre pravzaprav za samoevalvacijo učiteljev in učencev in ugotavljanje razlik, poudarek pa je dan
temu, kako mi to pokrajino doživljamo, torej našim občutkom. Skupna
točka »pokrajine zunaj nas« je bila
predstavitev mobilnih vrtov na vozilih. Najprej smo načrtovali zasaditve
vrtov v neposredni bližini šol, potem
pa smo ugotovili, da imajo različne težave in vremenske razmere v državah,
od koder prihajajo gostje: prispeli so
namreč iz Nemčije, Poljske, Španije,
Portugalske, Finske in Francije. Zato
se je porodila ideja, da bi naredili nekakšne mobilne vrtove, ki jih lahko
prestavimo glede na potrebe in vreme tja, kjer je najbolj ustrezno,« sta
povedala učitelja koordinatorja Leon
in Nevenka. Ti mobilni vrtovi so bili
torej na majhnih vozovih, vsaka šola
pa je posadila različne sadike rož, zelenjave in zelišč. Nekateri so pripelja-
li svoja okrašena vozila kar s sabo, čeprav so prispeli z letalom. Četrtkova
parada teh vozil po kraju je bila zato
zelo odmevna.
Prvo srečanje koordinatorjev projekta Comenius je bilo v Nemčiji, na
Razkrižju pa je bilo prvo srečanje učiteljev in učencev. Naslednje srečanje
bo na Finskem, nato na Poljskem,
spomladi bo združeni obisk na Portugalskem in v Španiji, maja prihodnje leto pa še sklepna prireditev v
Franciji. Iz razkriške šole, ki je najmanjša šola med vsemi partnerskimi
šolami, bo v prihodnjih mesecih potovalo v druge države 14 učiteljev in
deset učencev.
Bernarda B. Peček
Sara Heric je gostila Jenno Kallore iz Finske, Klara Zadravec pa Coral Sanchéz
Pulido iz Španije. Sporazumevale so se v angleškem jeziku in ob pomoči sodobne
tehnologije s prevajalnikom, Klara pa je končno lahko preverila svoje znanje
španskega jezika. Jenno, ki prihaja iz večjega finskega mesta, je ugotavljala, da
je tukaj vse nekako preveč starodobno in mirno, najbolj nenavadno pa ji je bilo,
da v hišah nosimo sobne copate, saj tega na Finskem ne poznajo, Coral pa je bila
navdušena nad pokrajino in se ni mogla nagledati reke Mure in dreves.
20
| Vestnik | 29. marca 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Z gumpiči se učimo tujih jezikov
Intervju s Tinkaro Frangež
Vohati
Stati visoko na stopničkah
Zaznavamo vonj ali vohamo tako, da zrak potegnemo skozi nos, živali pa skozi smrček. Živali vohajo veliko veliko boljše kot ljudje. Pravijo celo, da če bi živalim vzeli voh, sploh ne bi mogle preživeti. Z vohom zaznavamo, ali nam kaj
prijetno diši ali smrdi. Tudi če ne vidimo, z voham lahko takoj zaznamo, ali diši
slastno kosilo ali smrdi gnilo sadje. Nos nas tudi opozori na kakšno nevarnost,
če se je kaj prismodilo ali kaj gori, in nas opozori tudi na kaj prijetnega, kakšen
parfum kdo uporablja, na dišeče rože … V prispodobi vohati pomeni tudi predvidevati ali čutiti, kaj se bo zgodilo, če pa kdo voha naokoli, pa tudi pomeni, da
kaj poizveduje ali želi izvedeti kaj, česar ne bi smel. Gumpiči pa svetujejo, da
se je treba prijeti za nos, če ne želimo česa vohati.
Tinkara obiskuje 7. b-razred Osnovne
šole Gornja Radgona. Je prava športnica, trenira nogomet, v prostem času
rada skejta ali se druži s prijatelji. Rada
ima tudi živali. Nas pa je najbolj zanimalo, kako uspešna je pri teku in kako
trenira.
Kakšni so bili občutki, ko si pritekla
na cilj kot druga na šolskem jesenskem krosu?
Bila sem vesela, saj sem si to že dlje
časa želela.
Angleški jezik: smell (smel)
Nemški jezik: riechen (rihen)
Ali si dala iz sebe vso moč?
Madžarski jezik: szagolni
(sâgolni)
Sem se potrudila, ja, mislim, da sem
dala vse od sebe, ko sem tekla.
Španski jezik: oler (oler)
Si kaj trenirala pred krosom?
Italijanski jezik: annusare
(anusare)
Ja, trenirala sem na stadionu, na nogometnih treningih pa sem pridobivala kondicijo.
Francoski jezik: sentir (santir)
Esperanto: flari (flari)
Ti je dalo kaj posebno motivacijo?
Pred začetkom sem bila sproščena.
Mogoče me je najbolj motivirala želja
po tem, da bi stala na stopničkah.
Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota,
za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič.
Kakšni so bili občutki stati na stopničkah?
Nič posebnega, razen veselja.
Imaš raje dolge ali kratke proge?
Naš kuža
V naši hiši imamo vse polno živali.
Ena izmed njih se imenuje Neža. To je
naša psička. Neža je angleški buldog.
Je majhne rasti. Ima svetlo rjavo dlako z belimi lisami. Živi z nami v hiši.
Večino dneva prespi. Pozimi se greje
pri kaminu. Vsak večer jo mora očka
peljati ven lulat in kakat. Ko spi, zelo
smrči. Zelo rad imam našo Nežo.
Leon Števančec, 2. a, OŠ Bogojina
Ko se nikomur nič več ne da
Imaš mogoče poseben način, kako
preteči en kilometer?
Niti ne, sam sebe moraš ves čas spodbujati in si misliti, da zmoreš še več.
Ali še zdaj treniraš na stadionu ali počivaš?
Treniram na nogometnih treningih.
To pa je vse. Ampak se že zelo veselim
novega krosa.
Laura Müler, 7. b, Osnovna šola G. Radgona
Barvito in slikovito v pomlad
sti in učenje tujega jezika. Otrokom je
pač zraslo čez glavo, starši pa se morda tudi naveličajo neprestane vožnje
po mestu, od ene obveznosti do druge. Ki še veliko stanejo, za povrh.
In potem nas čudi, da mnoge najstnike, ne seveda vseh, da ne bomo
delali krivic, nič več na svetu ne zanima. Razen vseh vrst ekranov. Visijo na facebooku, s prijatelji komunicirajo izza štirih zidov svojega doma
in jim na kraj pameti ne pride, da bi z
vrstniki igrali nogomet, da bi skupaj
kot skupina kaj smiselnega naredili.
Tudi v šoli pogosto delajo po liniji najmanjšega odpora. In se vprašam, kaj
se je zgodilo s tistimi malimi učenjaki,
ki so pri petih deklamirali kot veliki,
postavljali radovedna vprašanja, zdaj
pa jim je vse brez veze.
A. Nana Rituper Rodež
Fotografija Tamara Kranjc Roškar
Včasih prav težko verjameš, kaj vse
znajo otroci pri petih, šestih letih.
Mnogi, še posebno deklice, že berejo,
kaj izračunajo, znajo angleško, hodijo k športnim aktivnostim ali se učijo
plesati. Starši so več kot stoodstotno
angažirani pri njihovi vzgoji in razvoju. Tudi računalnik ali funkcije mobilnih telefonov brezhibno obvladajo. V
primerjavi z vrstniki izpred dveh, treh
desetletij znajo veliko več in so pravi
mali učenjaki.
Tam nekje pri desetih letih ali že
prej pa se starši počasi umaknejo.
Prepričani so, da so zdaj njihovi otroci tako veliki, da se zmorejo že sami
pametno odločati. Prepuščajo jim izbiro knjig, ki jih berejo ali jih sploh
berejo, popustijo jim, da jim ni treba več hoditi na dodatne dejavnosti,
kot so glasbena šola, športne dejavno-
Oboje so mi všeč, najraje pa imam
tek na 60 metrov.
Fotografija Dejan Kokol
Prispevke in mnenja o
vsebinah pošiljajte
po elektronski pošti:
[email protected]
ali po pošti: Vestnik, za
Barve otroštva,
Ulica arh. Novaka 13,
9000 Murska Sobota.
Z mamo kolesarim. Ivana Krpan, 1. a, Osnovna šola Turnišče
Drugošolci na Osnovni šoli Gornja
Radgona so še posebno zaznamovali letošnjo pomlad. Na drugi spomladanski dan so skupaj z učiteljicami
Darjo Maček, Majdo Hojs in Tamaro
Kranjc Roškar pripravili popoldansko
ustvarjalno srečanje s starši učencev,
ki obiskujejo popoldansko varstvo. Iz
naravnih materialov, predvsem papirja, so izdelovali tulipane na palčki,
rožo vetrnico, škatlico z rožico in marjetico iz servietnih papirjev. Otroci pa
so pripravili tudi kratek kulturni program. V dobrem in ustvarjalnem razpoloženju učencev, staršev in učiteljic,
ki so si vse skupaj zamislile, so nastajali čudoviti izdelki, ki bodo krasili domače mize, cvetlične lončke, okna in
sobe ali pa bodo z njimi koga razveselili. Učiteljica Tamara Kranjc Roškar
pa je ob tem povedala, da bi lahko z
igrivimi otroškimi besedami ta dan
označili z naslednjim verzom: »Skupaj
imeli smo se čudovito, bilo je barvito
in slikovito, starši in učenci izdelali izdelkov so veliko, vmes bila je šala ali
misel prava, zadovoljni vsi smo zelo
bili, zato delavnico drugo leto rade
volje ponovili bi.«
A. N. R. R.
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
V derbiju med Muro 05 in Olimpijo zmagalo domače moštvo
Zlata vreden gol Fajića
Ljubljanski zmaji so se spet opekli v Fazaneriji – Najvišja ocena Drakoviću
Mestni stadion Fazanerija v Murski Soboti, 2.500 gledalcev, sodnik: Roberto Ponis (Koper). Strelec: 1 : 0 Fajić (14). Rumeni kartoni: Maruško, Travner; Fink,
Nikezić, Djermanović.
Mura 05: Draković, Maruško, Cipot,
Travner, Janža, Bohar (Kouter, 71), Horvat, Dodlek, Rep (Sreš, 90), Jelić (Lotrič,
84), Fajić.
Olimpija: Džafić, Kašnik, Jović, Djermanović, Fink, Nikezić (Škerjanc, 72), Omladič (Bešić, 61), Vršič, Radujko, Sretenović,
Lovrečič (Božič, 46).
V derbiju 26. kroga 1. slovenske nogometne lige, ki je v Fazanerijo privabil
okrog 2.500 gledalcev – med njimi je bil
tudi selektor slovenske reprezentance
Slaviša Stojanovič – je domača Mura 05 z
1 : 0 (1 : 0) premagala ljubljansko Olimpijo. Strelec edinega zadetka je bil v 14. minuti Nusmir Fajić, ki je izkoristil idealen
predložek Matica Maruška z desne strani, prvemu strelcu črno-belih pa ni bilo
Mura 05: Luk, Kouter, Maruško, Cipot,
Travner, Janža, Rep, Bohar (Lotrič, 77),
Fajič, Dodlek, Jelić (L. Sreš, 86).
Domžale: Vidmar, Ihbeisheh, Skubic, Elsner, Hanžič, Korun (Osmanaj, 77), Zatkovič, Balokog, Am. Krcić (Gerič, 69), Radovanović (Drevenšek, 63), Živec.
Po zaostanku v prvem delu so domači igralci v nadaljevanju hitro povedli z
dvema goloma prednosti, a to ni bilo dovolj niti za točko. V srhljivi končnici so
gostje dobesedno vstali od mrtvih in se
veselili devete zmage. Sicer pa so dvoboj
bolje začeli Domžalčani, ki so imeli v prvem polčasu večkrat žogo in tudi narekovali tempo. Šele po petnajstih minutah so se predramili tudi črno-beli, ki so
vse bolj ogrožali gostujoča vrata. To se
jim je obrestovalo šele na začetku drugega dela igre. Zaigrali so kot prerojeni
in kmalu poskrbeli za popoln preobrat.
Fajić se je veselil dvanajstega in trinajstega zadetka v tej sezoni, Jelić pa prvenca
dno poškodbo arkade, zato je drugi del
igre začel s povito glavo.
V nadaljevanju je bil spet na preizkušnji Draković, ki je v 50. minuti znova
dobro posredoval. Po obdobju igre brez
priložnosti je v 82. minuti za las z roba
kazenskega prostora zgrešil Dejan Djermanović. Pet minut pred koncem pa je
imel priložnost za dokončno potrditev
zmage domačih Fajić, ki se je znašel sam
pred gostujočim vratarjem Elvisom Džafićem, vendar je žogo poslal visoko čez
vrata. Ob koncu tekme pa je Leonu Horvatu veselje preprečila leva vratnica.
»V prvih desetih minutah nas je reševal vratar, bili smo še pod vtisom sredinega nesrečnega poraza, potem pa smo
se sprostili, igrali taktično zrelo in prihajali pred nasprotnikov gol ter realizirali
napad v globino. V drugem polčasu smo
se organizirano branili in si v nasprotnih
napadih priigrali izvrstne priložnosti, ki
jih žal nismo izkoristili,« je po tekmi izja-
29. marca 2012 | Vestnik |
3. SNL vzhod
Zavrč povečal prednost
Drugi Dravograd in tretja Čarda med seboj remizirala
15. krog: Rakičan – Tehnostroj Veržej
1 : 2, Odranci – Aha Emmi Bistrica 1 :
0, Čarda – Koroška Dravograd 0 : 0,
Tromejnik G-Kalamar – Kovinar Štore 4 : 0, Malečnik – Grad 3 : 1, Stojnci
– Zreče 3 : 1, Zavrč – Paloma 7 : 0. Pari
16. kroga: Tehnostroj Veržej – Tromejnik G-Kalamar, Grad – Rakičan,
Zreče – Čarda, Koroška Dravograd –
Odranci, Kovinar Štore – Zavrč, Paloma – Stojnci, Aha Emmi Bistrica –
Malečnik.
Pomurski derbi Veržeju
Igrišče v Rakičanu, 200 gledalcev,
sodnik: Peter Šart (Prevalje). Strelci:
0 : 1 D. Vinkovič (21), 1 : 1 Godvajs (24,
11 m), 1 : 2 Puhar (93). Rumeni kartoni: Vurcer, Vouri; B. Čontala, M. Vinkovič.
Rakičan: Vuzem, Žekš, Vurcer, Kežmah (Vouri, 64), Godvajs, Piberčnik,
Slavič, Bencak, Kupčič (Gruškovnjak,
56), Karas, Palfi (U. Kerec, 75).
Tehnostroj Veržej: Andrejč, Lukač
(Štrakl, 62), Turk (Skuhala, 82), B.
Čontala, Lovrec, Kaučič, Kocuvan, Puhar, D. Vinkovič, Karnet, M. Vinkovič.
Odločil Tkalec
Igrišče v Odrancih, 200 gledalcev,
sodnik: Želimirko Pavlović (Krško).
Strelec: 1 : 0 J. Tkalec (16). Rumeni kartoni: J. Tkalec, Ivanič, Balažic, Žerdin;
Razboršek, Obrovnik, Stegne.
Odranci: M. Gönc, Kociper (Tompa,
70), Mlinarič, Balažic (Gostan, 88), J.
Duh, J. Gönc, Janev, Ivanič (T. Duh,
60), Matjašec, Žerdin, J. Tkalec.
Brez gola v Martjancih
Igrišče v Martjancih, 250 gledalcev,
sodnik: Peter Mertelj (Hajdina). Rumeni kartoni: Zadravec, Granfol; Plimon, A. Gluhovič, S. Gluhovič. Rdeči
karton: Zadravec (73).
BOLJŠA STRAN SPLETA
Nusmir Fajić je bil spet mož odločitve.
v črno-belem dresu. In ko se je zdelo, da
je zmagovalec odločen, se je zgodil nov
preobrat v režiji gostov. Najprej je Zatkovič s 25 metrov zadel levi zgornji kot
presenečenega Luka. Šest minut kasneje je to uspelo še Živcu, ki je z 20 metrov
sprožil strel v levi spodnji kot, žoga pa se
je od vratnice odbila v mrežo. Zmagovit
zadetek za Domžale pa je v sodnikovem
podaljšku dosegel rezervist Osmanaj, ki
je z 20 metrov sijajno zadel desni zgornji
kot domačih vrat.
vil domači strateg Ante Šimundža. Manj
zadovoljen pa je bil trener Olimpije Bojan Prašnikar. »Predstava obeh je bila
všečna in oboji smo igrali na zmago. Za
zgrešene priložnosti v uvodnih minutah smo bili kaznovani po hudi napaki
obrambe in dobri realizaciji Mure 05. V
drugem polčasu smo imeli pobudo, žal
jalovo. Zopet se je zgodilo, da je najboljši igralec na igrišču nasprotni vratar, ki je
precej zapletel naše ambicije.«
Neverjeten preobrat
Maribor ušel na plus 18
Mestni stadion Fazanerija v Murski Soboti, 1200 gledalcev, sodnik: Matej Jug
(Tolmin). Strelci: 0 : 1 Am. Krcić (38), 1
: 1 Fajić (51), 2 : 1 Jelić (62), 3 : 1 Fajić (75),
3 : 2 Zatkovič (77), 3 : 3 Živec (83), 3 : 4
Osmanaj (92). Rumeni kartoni: Korun,
Balokog, Ihbeisheh. Redeči karton: Ihbeisheh (drugi rumeni, 91).
Izidi – 25. krog: Mura 05 – Domžale 3
: 4 (0 : 1), Hit Gorica – Nafta 3 : 1 (1 : 0),
Luka Koper – Rudar 3 : 1 (3 : 0), Celje –
Triglav 3 : 0 (2 : 0), Olimpija – Maribor 1 :
2 (0 : 1). 26. krog: Mura 05 – Olimpija 1 : 0
(1 : 0), Domžale – Nafta 0 : 0, Rudar – Hit
Gorica 1 : 0 (1 : 0), Triglav – Luka Koper 0
: 2 (0 : 0), Maribor – Celje 3 : 1 (1 : 0). Pari
27. kroga: Nafta – Rudar (sobota ob 18.
uri), Celje – Mura 05 (sobota ob 16. uri),
Hit Gorica – Triglav, Olimpija – Domžale,
Luka Koper – Maribor.
Fotografiji Nataša Juhnov
težko od blizu poslati žogo v levi spodnji kot nemočnega vratarja gostov Elvisa Džafića. To je bil že njegov 14. zadetek
v dresu Mure 05, s čimer se je povzpel na
drugo mesto lestvice strelcev.
Sicer pa so srečanje odločneje začeli Ljubljančani, ki so imeli prvo resnejšo priložnost v 8. minuti, ko je strel Dareta Vršiča z glavo od blizu fantastično
ustavil odličen vratar Filip Draković, ki je
uspešno zamenjal poškodovanega Aleša
Luka. Takoj zatem je po tretjem zaporednem kotu odbito žogo s 17 metrov
Dalibor Radujko poslal v vratnico. V 25.
minuti bi Dragan Jelić lahko vodstvo še
povišal, vendar je z roba kazenskega prostora streljal tik ob desni vratnici. Pet minut kasneje je z močnim strelom s kakih
20 metrov zagrozil tudi Vršič, vendar se
Draković ni dal presenetiti. V zadnji minuti prvega polčasa pa je Fabijan Cipot,
steber domače obrambe, staknil neugo-
Tekmo si je ogledal tudi selektor slovenske reprezentance Slaviša Stojanovič
(levo), ob njem trener vratarjev Nihad Pejkovič.
Maribor
19 4 3 59 : 28 61
Olimpija
12 7 7 43 : 30 43
Gorica
12 6 8 40 : 28 42
Mura 05
12 5 9 34 : 34 41
Koper
10 7 9 35 : 29 37
Rudar
9 7 10 41 : 37 34
Domžale
9 5 12 32 : 41 32
Celje
9 4 12 34 : 35 31
Nafta
5 8 13 28 : 45 23
Triglav
4 4 18 10 : 46 16
Milan Jerše
23
Čarda: Kamnik, Kerčmar, Rogač (T.
Recek, 46), U. Krajnc, Flisar (Gjerek,
86), Puhan, Zadravec, Gjergjek, D. Pavel (Lovrenčec, 55), Granfol, Cipot.
Visoka zmaga Tromejnika
Igrišče v Kuzmi, 400 gledalcev, sodnik: Roman Glažar (Hajdina). Strelci: 1 : 0 D. Sukič (1), 2 : 0 Vrečič (31),
3 : 0 D. Čontala (83), 4 : 0 Grah (89).
Rumeni kartoni: D. Sukič, Šnurer, R.
Kous; Žnidar.
Tromejnik G-Kalamar: Škrbič, Grah,
Nemec, Vrečič, V. Horvat, Ulen (B. Bokan, 88), Potrč (R. Kous, 50), Janža, D.
Sukič (R. Bokan, 66), Šnurer, D. Čontala.
Grad klonil v drugem delu
Igrišče v Malečniku, 200 gledalcev, sodnik: Vojko Goričan (Loče pri
Poljčanah). Strelci: 0 : 1 Zilić (28), 1 : 1
Bosilj (55), 2 : 1 Morsi (66), 3 : 1 Morsi
(84). Rumeni kartoni: Cic, Holcman;
Vrabelj, Gabor.
Grad: Klemenčič (D. Krpič, 68), Krauthaker, Gorinšek, F. Krpič (Gaber,76),
Zilić, Š. Horvat, Gabor, Sajko, Arsič,
Vrabelj, Stošić.
Milan Jerše
Zavrč
13 1 1 54 : 13 40
Dravograd 7 6 2 22 : 15 27
Čarda
8 3 4 28 : 22 27
Malečnik
7 5 3 28 : 21 26
Stojnci
8 1 6 27 : 23 25
Kovinar
7 2 6 23 : 25 23
Tromejnik
7 1 7 24 : 27 22
Zreče
6 2 7 17 : 20 20
Veržej
5 3 7 20 : 21 18
Bistrica
6 0 9 19 : 32 18
Odranci
5 0 10 21 : 32 15
Rakičan
4 3 8 21 : 33 15
Paloma
4 2 9 20 : 25 14
Grad
3 1 11 21 : 36 10
PNL
11. krog 1. SŽNL
Beltinci ne
popuščajo
Derbi
vodilnemu
Pomurju
Najbližji Ljutomer
zaostaja za dve točki
15. krog: Črenšovci – Apače 3 : 1 (Kustec, Šobak, Törnar; Kučan), Dobrovnik – Agroservis Beltinci 1 : 6 (Varga;
Tkalec, Balogh /avtogol/, Kerec, Zelko, Ilić, Kovač), Turnišče – Kobilje 0 :
3 (Bukovec 2, Rogač), Kema Puconci –
GMT Bogojina 1 : 1 (Faršang; Rituper),
Ljutomer – Šalovci 2 : 0 (Jelen, Panič),
Hodoš – Hotiza 2 : 0 (Toth, Molnar),
Gančani – Virs Bistrica 0 : 5 (Graj 2,
Pozderec, Palatin, Rengeo).
M. J.
Beltinci
11 2 1 53 : 12 35
Visok poraz Krke
s Slovenj Gradcem
Teleing Pomurje – Jevnica 5 : 2 (2 : 1;
Tjaša Tibaut 2, Mateja Zver, Bianka
Köröcz, Damjana Antolin), Dornava –
Velesovo Kamen Jerič 3 : 3 (2 : 2), Slovenj Gradec – Krka 10 : 2 (5 : 2), Rudar
Škale – Maribor 2 : 0 (0 : 0. Postava
vodilnih Pomurk: Katarina Puš, Petra Klemenčič, Anja Prša (Vanja Kozic, 85), Jasmina Zelko, Bianka Köröcz
(Urška Kozar, 82), Manja Rogan, Mateja Zver, Tanja Vrabel, Tjaša Tibaut,
Andreja Nikl (Damjana Antolin, 77),
Staša Špur.
Pari 12. kroga: Krka – Teleing Pomurje, Velesovo Kamen Jerič – Slovenj
Gradec, Jevnica – Rudar Škale, Maribor – Dornava.
M. J.
Ljutomer
10 3 1 39 : 7 33
Turnišče
8 3 3 29 : 17 27
Apače
8 2 4 35 : 27 26
Šalovci
8 2 4 27 : 26 26
Hotiza
8 1 5 30 : 24 25
Bistrica
5 6 3 36 : 25 21
Pomurje
8 1 2 61: 23 25
Črenšovci
4 5 5 22 : 20 17
Sl. Gradec 7 2 2 49 : 15 23
Bogojina
4 5 5 23 : 30 17
Rudar
7 2 2 37 : 11 23
Kema
2 7 5 23 : 33 13
Krka
6 3 2 29 : 19 21
Hodoš
3 3 8 20 : 21 12
Jevnica
6 2 3 37 : 21 20
Gančani
1 7 6 18 : 29 10
Maribor
2 1 8 16 : 36 7
Kobilje
2 0 12 13 : 58 6
Velesovo
1 1 9 17 : 70 4
Dobrovnik 0 2 12 13 : 52 2
Dornava
0 2 9 12 : 63 2
24
preprosto (ne)običajno
| Vestnik | 29. marca 2012
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
besede mode
Za svoje zdravje največ
storimo z zdravim
načinom življenja
Sandale
Živahne barve izstopajo
kot še nikoli
Negativen in pozitiven prostor sta v
oblikovanju vedno prisotna. Tudi sandale niso izjema. Polne pete so popolnoma v domeni na eni strani in tanke
ošiljene pete na drugi. Veliko je različic, ki se lahko kombinirajo k hlačam ali oblekam in naši postavi dodajo osem ali več centimetrov, samo
naše noge pa nam povedo, katera višina je za nas prava.
Okrašene noge
Da se odločimo in kupimo zelo visoke pete, je dobro vedeti, kakšna
je našo dolžina hlač. Dolžina obleke
običajno ni tako problematična. Nove
sandale so lahko tudi po svoje okrašeni. Padajoče verižice druga čez drugo
so zanimiva rešitev tudi na sandalah.
Živahne barve izstopajo kot še nikoli
in tudi čevlji niso izjema. Morda imamo doma še kakšne čevlje, ki bi lahko na novo zažareli z nizom različnih
kroglic.
Polne pete
Gladiatorji so v svojih časih nosili
posebne čevlje iz usnja, ki so bili zelo
udobni, trpežni in lepi. Prejšnje sezone smo jih videli na policah trgovin,
letos pa so postali ideja za elegantno
sandalo z visoko in polno peto. Kovinski dodatki dodajajo eleganten pridih,
a dejstvo ostaja, da je hoja v njih lahko elegantna le, če smo jih navajeni
nositi. Usnjeni pasovi, ki so pravokotno prepleteni, dajejo oporo. Nožni prsti so popolnoma razkriti, zato
www.vestnik.si | e: [email protected]
je lepo videti kakšno prijetno barvo
laka za nohte.
Semiš
Veliko zimskih in prehodnih čevljev
je iz semiša. Nekoliko manj smo bili
navajeni tega materiala na poletnih čevljih. Tokrat sandale v semišu delujejo
skrivnostno. Na eni strani vabijo črne
nogavice, na drugi golo kožo in rdeče
lakirane nohte na nogah. Na tak način
pokrivajo različna vremenska stanja,
to pa je zmeraj dobrodošlo.
Zlati dodatki
Zlato se rado prikrade v modne
trende za zimski čas. Posebej veseli
smo zlatih domislic v modi tam pred
novim letom. Tokrat se bosta svetila
tudi pomlad in poletje na prav zlat način. V kombinaciji s črno nas popelje
v osemdeseta leta prejšnjega stoletja,
a s svojo svetlobo bo še naprej navduševalo. Zlata barva namreč vedno
pomlajuje. In prav nikoli nismo proti
temu, saj deluje kot afrodiziak.
Sandale z visoko peto so različne na
tisoč in en način, a skoraj vedno zapirajo nogo v gležnju s posebnim paskom, ki daje nogi večjo stabilnost.
Tatjana Kalamar Morales
Pri prehranskih dopolnilih je potrebna zmernost, ki bo prispevala k varni in
pravilni uporabi – Ne nasedajmo oglaševalcem, da antioksidanti delajo čudeže
V prejšnji številki Vestnika smo obljubili, da bomo napisali še nekaj o raznovrstnosti antioksidantov. Izpolnjujemo
obljubo in omenjamo najpogostejše antioksidante.
Vitamin C je pomemben pri sintezi
kolagena, podpira delovanje imunskega sistema, nadzira količino sladkorja
v krvi, ne dopušča kopičenja holesterola na stenah arterij, izboljša absorpcijo železa v črevesni steni, preprečuje pretvorbo nitrata (konzervansa) v
rakotvorne nitrozamine. Med prehladom in gripo so potrebe po vitaminu
C večje kot običajno, saj ga telo hitreje porablja za boj proti mikroorganizmom.
Vitamin E prekinja verižne radikalske reakcije in s tem preprečuje staranje in odmiranje celic. Ker je topen v
maščobah, je pomemben za razvoj živčnega in mišičnega sistema.
Pomembno je, da vitamina C in E zaužijemo v kombinaciji, saj vitamin C
pomaga vitaminu E, da se pretvori iz radikala vitamina E v vitamin E. Vitamin
E je v tem smislu kot »šok skupina«, ki
dejansko napade sovražnika. Vitamin
Q10 pomemben pri bolnikih s povišanim holesterolom, ki je glavni dejavnik
tveganja za bolezni srca in ožilja. Zdravila za zniževanje holesterola (statini)
pa sodijo med najpogosteje predpisana.
Statini ob tem, da blokirajo sintezo holesterola, zmanjšujejo tudi nastajanje
koencima Q10. Zato so pogosti stranski učinki statinov lahko utrujenost in
bolečine v mišicah. In tudi zato, da bi
se temu izognili, se priporoča sočasno
jemanje koencima Q10 kot dodatek k
uravnoteženi prehrani, saj se tako ti
stranski učinki lahko zmanjšajo.
Kaj lahko storimo sami?
Prehrana postaja iz dneva v dan slabša, kar se tiče antioksidantnih hranil.
Obroki vsebujejo premalo svežega sadja (pomaranče, jagode, borovnice), zelenjave (brokoli, ohrovt, blitva, špinača, česen, čebula, korenje, paradižnik),
neoluščenih žit, semen, oreščkov, mleka, zmernih količin mesa in preveč škodljivih maščob. Mnogokrat pogrešamo
vsaj en ribji obrok na teden. Cilj je vnos
RDA-vrednosti hranila s prehrano. To je
priporočena dnevna količina esencialnega hranila, ki zadošča za potrebe skoraj vseh zdravih odraslih.
Kadar s prehrano ni mogoče zagotoviti dnevnih potreb (kar je dandanes
pogosto) ali kadar gre za določena bolezenska stanja, lekarniški farmacevti
svetujemo dodatek antioksidantov k
uravnoteženi prehrani. Vendar ne bodimo naivni in ne nasedajmo številnim
oglaševalcem, ki menijo, da antioksidanti delajo čudeže. Vsekakor največ
za svoje zdravje storimo z zdravim načinom življenja. Ko pa posežemo po prehranskih dopolnilih, se zavedajmo, da
je potrebna zmernost, ki bo prispevala
k varni in pravilni uporabi. Zato preden
posežemo po njih, povprašajmo za nasvet v Pomurskih lekarnah!
Dejstvo je, da je večino bolezni mogoče preložiti čez naša t. i. »srednja leta«.
Tako srednja leta postanejo aktivna in
polna zdravja, ne pa polna bolečine in
ohromelosti.
Ne nameravamo samo dodati leta
vašemu življenju, dodati želimo tudi
življenje vašim letom.
Barbara Mlinarič, mag. farm.
mi in odnosi
Bitka med spoloma
»Kaj naj ji še dam?« – »Zakaj mi on ne zaupa
svojih čutenj?« – Partnerja v prostoru zaupanja
Zakaj postane ženska kritična, zahtevna, posesivna, moški pa odsoten,
hladen in nedostopen? Zakaj ima moški občutek, da nikoli ne bo zadovoljil
njenih potreb, in ženska, da ni slišana in zadovoljena v svojem hrepenenju po stiku in bližini? Moški in ženska – tako različna v dojemanju sveta
in sebe in hkrati tako enaka v najglobljem hrepenenju po bližini in nežnosti. Kje se torej zalomi, da partnerski
odnos postane prostor nenehnega
boja med najglobljimi hrepenenji in
strahovi?
Temeljna dinamika odnosa, ki nastane med partnerjema, je odraz njunih zadovoljenih ali nezadovoljenih
potreb iz otroštva, ki si jih kot dva odrasla človeka dovolita ali ne dovolita
zadovoljiti. Moški običajno postane
nekdo, ki se umika in beži v svoj svet
– službo-delo, molk, garažo, med prijatelje, alkohol, afere … Ženska običajno nenehno išče bližino, odziv, ki ji ga
čustveno odmaknjen moški ne more
dati. Zato ženska v vsem svojem hrepenenju po čustvenem stiku s sebi ponižujočimi izbruhi »pritiska« na moškega, kar v njem odzvanja, kot da mu
bo vzela ves življenjski prostor in mu
dobesedno »izpila kri«. Dal ji je že vse,
kar ima, to pa se kaže predvsem na
materialni ravni, ponujenih rešitvah,
uslugah … pa vendar ženska hoče več.
To moškega plaši, saj začuti svojo nesposobnost pri zadovoljevanju njenih potreb, zato beži v svoj svet, da bi
ohranil še tisto malo, kar ima – sebe.
Prav to je tisto, kar ženska želi. Želi
njega, njegova vsakdanja čutenja in
doživljanja, ki jih moški skrbno varuje, saj svoja čutenja doživlja kot šib-
kosti, zaradi katerih ga je strah, da bi
ga ženska zavrgla. Vendar šele ko bo
z njo začel deliti svoj čustveni svet, se
bo ženska ob njem sprostila in počutila varno. V odnosu, kjer ni stika med
partnerjema, ima ženska občutek, da
ne more pripadati, pa ne ve, zakaj, počuti se krivo in se sprašuje, kaj dela
narobe.
Kaj storiti?
Partnerja bi morala postaviti drug
drugemu temeljna vprašanja si zaupati odgovore, da bi se srečala v svoji intimi.
Moški: Česa se bojim, da se ne
upam približati ženski in kaj je tisto,
kar me najgloblje plaši? Koliko strahu, jeze, ponižanja doživljam v sebi,
ko ženska zasede ves moj prostor, ko
mi »teži«, pri čemer imam občutek, da
me bo zadušila?
Ženska: Koliko me je strah, ko se
moški umika, beži in ne pove, kako
mu je, kaj čuti in doživlja ob meni?
Koliko se počutim zavrženo, osramočeno in ponižano ob njegovi tišini?
Uspešen partnerski odnos je prostor nenehne rasti, kjer se mož in žena
medsebojno sprejmeta in si dovolita
biti to, kar v sebi najgloblje doživljata. Je torej prostor zaupanja, spoštovanja, osebnega dostojanstva in dovoljenja postati ranljiv in slišan v svoji
najgloblji biti. Uspešen partnerski odnos je prostor zaupanja, spoštovanja,
osebnega dostojanstva in dovoljenja
postati ranljiv in slišan v svoji najgloblji biti.
Sabina in Tomaž Stanovnik – spec. zakonske in družinske terapije (Midva, zakonski
in družinski center, Ptuj, www.midva.si)
C pa skladiščna skupina, ki skrbi, da je
šok skupina v stalni pripravljenosti.
Koencim Q10 je nujen za tvorbo celične energije v dihalni verigi. Stabilizira celične membrane in s tem vrača
celicam energijo ter upočasnjuje njihovo staranje. Naš organizem ga proizvaja sam (največ srce, jetra in ledvica).
Problem nastane, ko začne z leti njegovo nastajanje v telesu upadati. Po 40.
letu se njegova produkcija zmanjša že
za 30 odstotkov. Prav tako je koencim
z našega štedilnika
Jajce v toplem objemu
na slamnati posteljici
200 g prekajenega svinjskega mesa, 100
g prekajene perutnine, 100 g mesnate
slanine, 1 jajce, 30 g pora, 10 g hrena, 3
cl olja, 1 svinjska mrežica, 4 trdo kuhana
jajca, 400 g krompirja, olje za cvrenje.
Svinjsko meso, perutnino in slanino drobno zmeljemo. Por narežemo
na kocke, hren naribamo. Olje v kozici segrejemo, na njem posteklenimo por, dodamo hren, premešamo
in ohladimo. K mesni mešanici dodamo jajce, prepražen por s hrenom, po
potrebi začinimo in dobro premešamo, da dobimo gladko maso. Mrežico
razprostremo po delovni površini, jo
razrežemo in nanjo damo štiri enake
mesne kupčke, ki jih sploščimo v obliki kroga. Na vsak krog položimo olupljeno jajce in ovijemo z mesom. Vse
skupaj zavijemo v mrežico, odvečno
pa odstranimo. Položimo v pekač in
pečemo 20 minut. Pečena jajčka serviramo s krompirjevo slamico.
Nadevan pljučni file
v koruzni omaki
400 g pljučnega fileja, 80 g prešane šun-
ke, 80 g skute, 1 jajce, 250 g bučk, sol,
poper.
Za omako potrebujemo: 30 g masla, 10 g
koruzne moke, 20 cl goveje osnove, 160
g sladke koruze v storžih, 10 cl sladke
smetane.
Pljučni file razrežemo v obliki kvadrata, rahlo potolčemo, solimo in popramo. Skuto pretlačimo ter ji primešamo jajce, sol in poper. Bučke
po dolžini narežemo na tri milimetre debele rezine, solimo in v ponvi
na olju opečemo. Šunko narežemo na
dva milimetra debele rezine. Pripravljen pljučni file namažemo s polovico
skute, obložimo z opečenimi bučkami in šunko ter ponovno premažemo
s skuto.
Vse skupaj zvijemo v rulado, zavijemo v aluminijasto folijo in v pečici pečemo 20 minut pri 170 stopinjah, tako
da meso ostane rožnato. Vzamemo iz
pečice ter pustimo v foliji deset minut. Nato odvijemo, narežemo in ponudimo z omako.
Priprava omake
Maslo v ponvi razpustimo, na njem
rahlo prepražimo koruzno moko, zalijemo z govejo osnovo, dodamo narezano sladko koruzo v storžih in
prevremo. Vse skupaj pretlačimo in
ponovno pristavimo ter primešamo
sladko smetano.
Pita s kitajskim zeljem
400 g kitajskega zelja, 40 g čebule, 5 cl
olja, 100 g jajčevca, 100 g kuhanega korenja, 160 g kuhanega krompirja, 10 g
česna, 2 jajci, 20 g drobtin, 5 cl kisle smetane, 1 jajce, sol, poper.
Liste kitajskega zelja do polovice
skuhamo v slani vodi. Kuhane odcedimo in ohladimo. Čebulo narežemo
na drobne kocke, jo na olju posteklenimo, dodamo drobno nariban jajčevec, česen in začimbe. Vse skupaj premešamo in odstavimo z grelne plošče.
Dodamo naribano korenje, krompir
in jajce ter premešamo. Polovico listov kuhanega kitajskega zelja položimo v nepregorno pomaščeno posodo.
Potresemo z drobtinami in obložimo
z nadevom ter prekrijemo z narezanim preostankom kitajskega zelja.
Vse skupaj prelijemo s kislo smetano,
v kateri smo razžvrkljali jajce. Pečemo
v pečici približno 25 minut pri 175 stopinjah. Pečeno poljubno narežemo in
vroče serviramo.
Branko Časar
preprosto (ne)običajno
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. marca 2012 | Vestnik |
Jernej Celec, stand-up komik
Tukaj in zdaj
Z opazovanjem se v
tebi nabira komedija
Zunaj uj, znotraj fuj
Norma Bale
H
ipokrat, Fliess in Freud so se strinjali: Vse se dogaja
v ciklusih. Tudi čiščenje in pospravljanje. Kako sicer
pojasniti vznemirjeno načrtovanje čiščenja oken
pred velikonočnimi prazniki ali, recimo, če ostanemo pri
higieni, bienalno marčevsko čiščenje Slovenije. Aktivirala se
je osmina Slovencev, ki je v barvne vrečke odlagala nesnago
svoje države. Ekologi brez meja, organizatorji projekta
Očistimo Slovenijo 2012, so pod častnim pokroviteljstvom
predsednika države in ob podpori številnih znanih osebnosti
uspeli k sodelovanju pritegniti 98 odstotkov vseh občin in
izpeljati Največjo prostovoljsko okoljsko akcijo v zgodovini
človeštva. Med drugim je bil eden izmed ciljev projekta tudi
odstraniti iz narave 10.000 ton odpadkov oz. eno vrečo
odpadkov za vsakega prebivalca Slovenije. Gume, azbestne
plošče, avtomobili, gradbeni material, narkomanske
igle … Ni, česar ni bilo najti. Organizatorji pa so hkrati
z ugotovitvijo o uspehu akcije tudi jasno povedali, da je
bila letošnja zadnja. Da je zdaj na potezi država, ki naj z
rešitvami na sistemski ravni (torej z zakonodajo, inšpektorji
na terenu, z večjim nadzorom divjih odlagališč in seveda
s kaznimi za onesnaževalce) uredi to področje. Mene pa
bega nekaj drugega. Namreč – ta neznosna lahkost misli,
da lahko svinjamo po dolgem in počez, kajti vselej se bo
našel ozaveščen posameznik s črednim nagonom, ki bo za
nami v največji akciji vseh časov počistil svinjarijo. V vrtcih
vzgojitelji izvajajo projekte, pri katerih otroci nabirajo smeti
in potem iz njih izdelujejo lepljenke, v šolah je okoljski vzgoji
namenjenega kar precej časa, mediji nenehno opozarjajo na
ekološke probleme, še politiki so enotni, da je treba skrbeti za
okolje. Tudi podjetja so podvržena dokaj zahtevni zakonodaji
in si le redko dovolijo prekršiti zakonske uzance. Ozaveščanje
o ekološkem obnašanju in skrbi za prostor, v katerem živimo,
skače tako rekoč že iz paštete. In postanem malo jezna – pri
nas doma kovino, papir, plastiko in steklo odnašamo v njim
namenjene smetnjake, kupujemo posebne vrečke za biološke
odpadke in pripadajoče zabojnike, v javne odtoke ne vlivamo
barv, ki ostanejo po pleskanju, ko menjujemo salonitke,
preplačamo njihov odvoz, v zamegljenem obdobju cigaretnih
užitkov niti enkrat na divji plaži nisem pustila filtra, še pri
ogrizku imam slabo vest, če ga vržem na travnik. In potem mi
rečejo, naj na točno določen dan nataknem rokavice in grem
čistit nesnago, ki so jo pustili tisti, ki so kot bebci šli skozi
vse šolske sisteme in ki z enako topim pogledom gredo skozi
življenje in se jim zdi povsem normalno, da pivsko pločevinko
v mestnem parku vržejo dobesedno ob koš ali plastično
embalažo od čevapčičev po alkoholnem pikniku pustijo v
trsju ob jezeru. Da se ti ustavi pamet! Najbolj neomejena
stvar na svetu je omejenost. In organizatorji akcije imajo
prav, da so jo v takem obsegu organizirali zadnjikrat.
Navduši s preprostostjo, realnim in povsem življenjskim pogledom na svet
ter s strastjo, s katero pripoveduje o svoji poti stand-up komika
Treba se je zopet začeti smejati, interakcija je vedno: »Če nekdo zakašlja,
lahko to takoj speljem v predstavo. Slovenci radi sodelujejo in dodajajo svoje
'fore', včasih celo nenamerno. Če pa ni
smeha, je potrebno prilagajanje. Vseskozi improviziram v skladu z vzdušjem.« Jernej dodaja, da dober standup komik zapusti oder, ko je najboljše
in je občinstvo najbolj ogreto, da si te
ljudje zapomnijo in zaželijo še. Material si vsak stand-up komik sestavi sam
in je njegova intelektualna lastnina:
»Ustvarjam sproti, po navdihu. Vsak
ke. Priznam, da nisem popoln, ker nihče ni. Tudi v občinstvu je eden mogoče
popoln, preostalih 99 pa ne.« Vedno več
stand-upa se pojavlja v Sloveniji, očitno
imamo radi dober humor: »Na eni stra-
A kot je to v tej državi že običaj, se je glancalo navzven,
medtem ko gniloba in nesnaga navznoter očitno nikogar
ne prizadevata tako zelo, da bi se bil pripravljen lotiti resne
in organizirane čistilne akcije in na deponijah razrezati,
uničiti in razgraditi vse, kar povzroča smrad in onemogoča
pretok čiste energije. In reciklirati seveda tisto, kar še ima
možnost ponovne uporabe. Morda pa se bo kdaj končno kak
predsednik odločil in bo častni pokrovitelj tovrstne akcije.
Prav zanimivo bi bilo šteti, koliko prostovoljcev bi se zbralo
takrat.
Jernej Celec: »Oseba na odru je odgovorna za vse. V prvi vrsti si pisatelj, tudi
igralec, režiser, producent, kostumograf. Taki, ki smo bolj solisti in nismo vajeni
delati v skupini, smo potem na koncu sami odgovorni, če kaj ni v redu. Ali pa
poberemo vse zasluge, če je dobro.«
tednih to niso več.« Stand-up je zvrst,
kjer je na odru ena oseba, ki komunicira s publiko: »Publiki sporočaš, kaj si
opazil, o čem razmišljaš, pripoveduješ
lastne zgodbe, oni ti pa vračajo s smehom. Lahko jih tudi kaj vprašam in oni
odgovorijo. Ni ovir.«
Stand-up je postal
del slovenske kulture
Komiki nam razgalijo tudi del svoje
intime, saj je v nastopu veliko osebnih
pripovedi, pa mi Jernej v smehu pravi:
»Stand-up komik ne potrebuje psihiatra, ker svoje frustracije sprošča med
ljudmi, ki so za to plačali.« A nato se
zresni in pove: »Vedno črpaš iz sebe.
Ne izpovedujem se in na odru ne padam v depresijo, a povem npr., kako se
Prekmurec preseli v Ljubljano in ga ljudje drugače gledajo. Razkrijem se pred
občinstvom, da me bolj spoznajo, a ne
prav v lastno intimo. Potem me tudi
občinstvo čuti blizu. Nekdo, ki je sedel
v temi in ga jaz niti nisem videl, lahko
začuti neko povezavo z mojo osebno
'foro', ki sem jo povedal. Če črpaš tudi iz
sebe, se ljudje s tem lahko poistovetijo.«
Pri nekaterih stand-up komikih je zaznati tudi precej samoironije: »Treba se
je predstaviti na človeški način. Takšen,
kot si v realnem življenju. Ne moreš priti gor in se delati, da si težki car: Jaz vse
zmorem, sem hud frajer in imam dve
punci! Moraš priznati, da imaš napa-
ni to pomeni pohvalo slovenskim komikom, saj število naših nastopov potrjuje, da smo dobri in nam je uspelo.
Po drugi strani je res, da imamo ljudje
radi humor, smeh. Ob osmih zvečer po
napornem delavniku ljudje raje gremo
na pivo, kjer se lahko nasmejimo, kot
gledat težko dramo. Smo v obdobju,
ko je Slovenija stand-up sprejela kot
del svoje kulture, ta žanr se je uveljavil in upam, da to ni vrh, da lahko gremo še višje.« Komiki so na odru zabavni, vsi pričakujejo, da so tudi zasebno
taki: »To na odru je del nas. A zasebno
smo bolj samotarji in ne 'pokamo' smešnic drugo za drugo. Mnogi znani komiki so v zasebnem življenju depresivni,
po eni strani zato, ker na odru doživiš
neki svoj vrhunec obstoja, dobiš direkten odmerek adrenalina v žilo, in tega
potem v vsakdanjem življenju ne moreš več doseči. Po drugi strani pa zato,
ker si vseskozi pod pritiskom, da moraš
zabavati ljudi. Jaz na zabavah nisem v
središču pozornosti, saj potem nimam
časa opazovati. Z razdalje opazim več
pripetljajev. In več stvari opaziš, več komedije se nabira v tebi. Moraš biti malo
depresiven in introvertiran, da si lahko
dober komik.« Za konec dodaja, da je
vesel, da spet prihaja na domači teren,
kjer se želi še posebej dobro predstaviti,
saj je zanj nastop pred domačim občinstvom posebna priložnost.
Tatjana Baligač
namig
Uživanje v stand-upu
v slogu Jerneja Celca
Fotografija Lotti Gostič
Najpomembnejša je
komunikacija z občinstvom
dan se zgodi kaj takega, kar pritegne
mojo pozornost. Čim več idej ustvarim, boljše je, saj iz tega lahko izluščim
najboljše. Vsaka ideja namreč ni najboljša. Veliko je aktualnosti, ki po dveh
Fotografija Lotti Gostič
Za Jerneja sem prvič slišala minulo jesen, ko se je v Murski Soboti pripravljal
večer stand-up komedije. Če sem povsem iskrena, so me k obisku pritegnila
druga, že uveljavljena imena, a glej ga,
zlomka, ravno Jernej je bil tisti, ki me je
s svojim humorjem najbolj navdušil in
moja usta razpotegnil v smeh do ušes.
Zanimalo me je, kdo je fant, ki se mu
smeji nabito polna dvorana, in po dolgih usklajevanjih se dobiva v prestolnici, kjer Jernej študira in živi. Priznam,
da sem podlegla stereotipu, ki ga imamo o komikih, in pričakovala, da me bo
Jernej ves čas zabaval. A čeprav ta stereotip zanj ni vzdržal, me vsekakor ni
razočaral. Še več, navdušil me je s svojo preprostostjo, realnim in povsem življenjskim pogledom na svet ter s strastjo, s katero pripoveduje o svoji poti
stand-up komika. Jernej študira medicino, kot stand-up komik pa deluje in
nastopa že skoraj dve leti. Zase pravi:
»To, kar sem na odru, sem tudi v resnici.
Na odru sem malo bolj energičen in živ,
zasebno pa si kdaj privoščim slab dan.
Ljudje tega ne smejo začutiti, saj so plačali vstopnino. V takih trenutkih se k
navdušenju pripravim s pomočjo kofeina. V zaodrju stand-upa so vedno kokakola, kava in red bull!« Prvič je stal na
odrskih deskah prvega aprila 2010 v ljubljanskem klubu Gromka na Metelkovi,
kjer so odprti za tovrstne nastope. Pove
mi, da je že kot otrok spremljal humoriste po televiziji: »Že Seinfeld je imel v
nanizanki kratke stand-up nastope, pa
takrat nisem razumel, kaj pravzaprav
dela. Nato sem odkril Chrisa Rocka ter
druge Američane in Angleže. Navdušilo me je njihovo zabavno avtorsko delo.
Nekega dne sem na televiziji po naključju videl del nastopa Tina Vodopivca, ki
se mi je globoko vtisnil v zavest. Ni mi
dalo miru, kako se je lahko spomnil
take 'fore'! Po tem dogodku sem obiskal
nekaj predstav stand-upa in videl, da
nekateri zares 'raztrgajo'. Prijavil sem
se na delavnico in se naučil, kako pisati
material ter nastopati. Čeprav sprva nisem imel namena nastopati, me je oder
potegnil takoj, ko sem napisal prvi material.« Jernej bo kmalu zabeležil že svoj
stoti nastop, saj povprečno nastopa enkrat tedensko, sliši se ga pa lahko tudi v
oddaji Naval smeha na Valu 202. Sama
sem prvič bila na stand-upu pred leti na
študentskih Majskih igrah v Rožni dolini, kjer se ponudi priložnost mladim
komikom, ki se še vzpenjajo, in ravno
tam je lani tudi Jernej dobil svojo priložnost. Zelo hitro je začel nastopati na
dobrih lokacijah, saj so ga najvidnejši
slovenski komiki vabili, da si deli odre
z njimi. Jernej se je hitro povzpel med
najboljše komike pri nas, a sam ostaja skromen in na realnih tleh: »Vse je
odvisno od publike, če te ima publika
rada, če se smeji s tabo, je to to. Če pa
te publika ne mara, tudi nastopov ni. A
vrh je še daleč in do njega je treba priti
pripravljen, po korakih.«
25
»Pridite pogledat in uživat. V okviru stand-up turneje se bomo komiki ustavili
aprila pri Gradu na Goričkem in že maja ponovno v Murski Soboti. Koga pa mika
nastopanje, naj poskusi. Pišite kateremu od komikov, lahko tudi meni. Pišite
material, ustvarjajte, čim več dajte iz sebe, poskusite in pojdite na oder.«
turizem
| Vestnik | 29. marca 2012
turistične
prireditve
Lendava – Od četrtka, 29. marca, do nedelje, 1. aprila, bo v sinagogi razstava
pirhov in delavnice Pirihi, vino in velikonočni izdelki. Otvoritev bo v četrtek ob 18. uri, vsak dan v popoldanskih
urah pa bodo nastopi ljudskih pevcev
in tamburašev.
Lendava – V četrtek, 29. marca, ob 16.30
bo v gledališki in koncertni dvorani
območno srečanje otroških folklornih
skupin Marko skače, ki ga pripravlja
lendavska območna izpostava JSKD.
Veržej – V petek, 30. marca, ob 11. uri bo
v Centru DUO Veržej odprtje četrte razstave Velikonočnih pirhov in možnarjev slovenskih pokrajin, obenem pa bo
tudi odprtje E-rokodelske trgovine. Organizator je Zavod Marianum Veržej.
Ljutomer – V soboto, 31. marca, od 9. do
12. ure bo na Glavnem trgu Turistična
tržnica, ki jo organizira LTO Prlekija
Ljutomer. Med ponudbo bodo tudi izdelki ljudske obrti ter domače dobrote
in napitki.
Ratkovci – V soboto, 31. marca, ob 10.
uri se bo začela pred gasilskim domom
Nordijska hoja s pomurskimi poslanci,
ki pripravljajo Klub pomurskih poslancev, Center za zdravje in razvoj Murska
Sobota ter Center za nordijsko hojo
Pomurja. Častni gost bo predsednik dr.
Danilo Türk.
Boračeva – V soboto in nedeljo, 31. marca in 1. aprila, bo v lovskem domu Jež
velikonočna razstava, ki bo v soboto na
ogled od 14. ure, v nedeljo pa od 8. ure
naprej.
Murska Sobota – V soboto, 31. marca,
med 14. in 17. uro bo v Pokrajinskem
muzeju Murska Sobota Velikonočna
delavnica za mlade, mlajše in najmlajše, v kateri bodo izdelovali remenke v
tehniki batik.
Moravske Toplice – V soboto, 31. marca,
bo v Termah Vivat odprtje velikonočne
razstave Diteči vüzen, na kateri se bodo
s svojimi izdelki predstavili otroci Zavoda vrtci Občine Moravske Toplice.
Martjanci – V soboto in nedeljo, 31. marca in 1. aprila, bo v vaškem domu razstava velikonočnih izdelkov in pomladnih aranžmajev Pozdrav pomladi.
Banovci – V nedeljo, 1. aprila, bo pohod
Živimo zdravo po Banovcih in okolici.
Udeleženci se bodo zbrali ob 13.30 pri
domu kulture na Razkrižju ali ob 13.45
pri gasilskem domu v Banovcih. Pohodi bodo vsako nedeljo do konca maja,
razen 8. aprila.
Murska Sobota – V sredo, 4. aprila, ob
17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota odprtje velikonočne razstave sekcije ročnih del Društva
upokojencev Murska Sobota na temo
kokoš ali jajce …
Zgornje Konjišče – V okviru projekta
Doživetje panonske gastronomije bo v
petek, 30. marca, ob 18.30 vodeni kulinarični večer Prebujanje pomladi v gostilni Vrtnica.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Srečanje članov Združenja turističnih kmetij Slovenije v Radencih
Gostilna ali dve na vasi še
ne zadostujeta za turizem
Tema srečanja trošarina na alkoholne pijače, ki so na turističnih kmetijah dobrodošlica
Člani Združenja turističnih kmetij
Slovenije vsako leto organizirajo srečanje v drugi slovenski regiji in po desetih letih je spet prišlo na vrsto Pomurje. V kongresni dvorani hotela
Radin so potekala predavanja in razprave, v preddverju pa so udeležence
z domačimi dobrotami pogostile pomurske turistične kmetije.
Prihajajo gostje term,
organizirane skupine,
kolesarji …
Med lastniki pomurskih turističnih
kmetij, ki so sodelovali na srečanju, je
bil tudi Zmago Urisk, ki ima vinotoč v
Strehovskih goricah, ob njem pa obnovljeno več kot sto let staro vinsko
klet. Povedal je, da se srečanja udeležuje vsako leto in da je letos izvedel
precej zanimivega, vendar pa bi lahko
nekaterim temam posvetili več časa:
»Opazil sem, da udeleženci in predavatelji precej optimistično gledajo na
prihodnost turističnih kmetij v Sloveniji. Mislim pa, da bi za to tudi morali bolje urediti zakonodajo. Če jo primerjamo pri nas in v sosednji Avstriji,
Lani se je v Sloveniji
v Združenje turističnih
kmetij Slovenije vključilo
petdeset novih članov.
vidimo, da je tam vse enostavnejše,
pri nas pa je preveč omejitev in preveč
zakonov kontrolira to področje. Tudi
zato je lastnikov turističnih kmetij v
Prekmurju razmeroma malo.«
Meni, da je razlog za to tudi razmeroma zahtevna investicija, v sosednjih
državah pa ne dajejo toliko poudarka
zgradbi, ampak vsebini. Tudi v stari
zgradbi so lahko lepe stvari in se obiskovalci lahko zelo dobro počutijo. V
njegov vinotoč prihajajo gostje iz sosednjih term, največ iz Moravskih Toplic.
Ob domačih prihajajo gostje iz Avstrije
in tudi vse več iz sosednje Madžarske.
Prihajajo tudi organizirane skupine z
avtobusi, kolesarji, pohodniki in drugi. Odprto imajo ob koncih tedna, gostom pa ob vinu, ki ga sami pridelajo,
Venčeslav
Tušar: »Lani se
je v Sloveniji
v združenje
vključilo petdeset
novih članov,
to pa pomeni,
da se vse več
ljudi odloča, da
bodo sodelovali
v združenju in
se bodo lotili
te dejavnosti, v
kateri pogosto
sodelujejo vsi
člani družine.«
omejeno in se le obdrži trideset postelj,
saj se zahteve gostov večajo in ti zahtevajo dvoposteljne sobe. Pri delovni zakonodaji pa so spremembe za nosilce
dopolnilnih dejavnosti, ki so upokojenci. Za tiste, ki že imajo registrirano dejavnost, se nič ne spremeni, za tiste, ki
bodo registrirali dejavnost na novo, pa
so določili cenzus, ki ga ne smejo preseči, sicer se pokojnina zamrzne. S tem
želijo spodbudili mlade, da bi bili nosilci turistične kmetije. Tako lahko upokojenec dejavnost prenese na otroke in
dobiva celotno pokojnino.
Lani petdeset novih
članov združenja
Srečanja so se udeležili tudi predstavniki ministrstva za kmetijstvo in
okolje, Kmetijsko-gozdarske zbornice, Slovenske turistične organizacije,
lokalne skupnosti ter drugi. Tušar je
povedal, da združenje deluje štirinajst
Zmago Urisk:
»Če primerjamo
zakonodajo s
tega področja pri
nas in v sosednji
Avstriji, vidimo,
da je tam vse
enostavnejše,
pri nas pa je
preveč omejitev
in preveč zakonov
kontrolira
dejavnost
turističnih
kmetij.«
V sosednjih državah ne
dajejo toliko poudarka
zgradbi, ampak vsebini.
Tudi v stari zgradbi
so lahko lepe stvari
in se obiskovalci lahko
zelo dobro počutijo.
Fotografiji Jože Gabor
26
kot je povedal predsednik Združenjaturističnih kmetij Slovenije Venčeslav Tušar, s trošarinami na alkoholne pijače, ki so bile prav tako tema
srečanja, ki jih bodo poslej plačevali
na osnovi alkohola v litru pijače, ki jo
pridelajo: »To pomeni tudi, da bomo
morali plačati za pijačo ne glede na to,
ali jo bomo sploh prodali in po kakšni
ceni. Na turističnih kmetijah je navada, da je domače žganje brezplačna
dobrodošlica in pri avtobusu gostov je
to lahko tudi liter, ki ga boš dal brezplačno, potem pa boš zanj še plačal
trošarino.«
V pripravi je nova odredba o dopolnilni dejavnosti na kmetijah, kjer je med
predlogi, da se briše omejitev deset sob
in trideset postelj, tako da število sob ni
in sokovih ponujajo še domače suhomesnate izdelke: »Vendar se lokalne
skupnosti premalo zavedajo pomena
turističnih kmetij v turizmu. Mislijo,
da za turizem na nekem območju zadostuje, če imajo v vasi gostilno ali dve,
vendar to ni turizem. V turizmu se je
treba obiskovalcem posvečati, delati z
njimi kot z gosti.«
Spodbuditi mlade, da bodo
nosilci turistične kmetije
Udeleženci so na srečanju prisluhnili tudi predavanju o strategiji razvoja slovenskega turizma v naslednjih
štirih letih in napovedih za letošnje
leto, kjer so slišali kar optimistične
napovedi. Manj pa so bili zadovoljni,
Usmerjevalni tabli na avtocesti
Turnišče – V prostorih knjižnice v Večnamenskem centru je na ogled razstava
Varašanci – prekmurski meščani. Razstavo je strokovno pripravil Pokrajinski
arhiv iz Maribora, priča pa o koreninah
kraja in pomenu Turnišča v obdobju
njegovega največjega razcveta.
Vabilo na Goričko
in v Radence
Beltinci – Vsak ponedeljek ob 17. uri je v
gasilskem domu krožek ročnih del, ki
ga organizira Turistično društvo Beltinci.
Partnersko sodelovanje Javnega zavoda
Krajinski park Goričko in Zdravilišča Radenci
Fotografija Nataša Juhnov
Grad – V viteški dvorani gradu Grad je
na ogled razstava Krajinski park Goričko – Živi z naravo avtorice mag. Valerije Kuštor. Pripravil jo je Javni zavod
Krajinski park Goričko v okviru projekta Živeti z Naturo 2000 na Goričkem in
bo na ogled do 5. maja.
Pečarovci – Ob sobotah med 9. in 14.
uri organizira Lončarstvo Franca Zelka
(Pečarovci 90) enodnevni Tečaj lončarstva pri Zelkovih, ki je namenjen vsem,
ki bi radi okusili čar dela z glino. Tečaj
vključuje delo na lončarskem vretenu
in krašenje izdelkov, ki jih pozneje zapečejo. Organizirajo tudi dvodnevne in
petdnevne tečaje ter štiriurne tečaje za
osnovnošolce in srednješolce.
let, vanj pa je vključenih štiristo turističnih kmetij od okrog osemsto, kolikor jih je registriranih v Sloveniji. V Pomurju jih je registriranih šestdeset, v
združenje pa jih je vključenih 37: »Lani
se je v Sloveniji v združenje vključilo
petdeset novih članov, to pa pomeni,
da se vse več ljudi odloča, da bodo sodelovali v združenju in se bodo lotili te
dejavnosti, v kateri pogosto sodelujejo
vsi člani družine. Ob težavah, ki se kažejo v mnogih panogah gospodarstva
in v kmetijstvu v Sloveniji, se prav turistične kmetije kažejo kot možnost, da
se na kmetiji kaj dodatno zasluži. Ugotavljamo, da državne inštitucije znajo
prisluhniti našim težavam in nas tudi
Kmetijsko-gozdarska zbornica podpira pri naših prizadevanjih.«
Jože Gabor
Na pomurski avtocesti od sredina
marca stojita ob izvozu pri Vučji vasi
dve usmerjevalni tabli, veliki šest krat
štiri metre, ki voznike vabita, da zapustijo avtocesto in se odpravijo do
Zdravilišča Radenci in od tam v Krajinski park Goričko.
Usmerjevalni tabli so postavili v
partnerskem sodelovanju Zdravilišča
Radenci in Krajinskega parka Goričko, izdelalo pa ju je podjetje Electrum
iz Radenec.
Visoka naravovarstvena svetnica v
Krajinskem parku Goričko Stanka Dešnik je povedala, da so si za to že ne-
kaj časa prizadevali in da je pri uresničitvi tega projekta pomembno tudi
to, da s tem dejansko povezujemo turistično ponudbo pomurske turistične regije, in vabijo vse, ki se vozijo po
avtocesti, da se odpravijo do Radenec,
od tam pa do Gederovec, Cankove in
naprej v Krajinski park Goričko. Upajo, da bo poslej več mimovozečih zavilo k Muri in na Goričko in spoznavalo lepote naše pokrajine ter preživelo
počitnice med vrelci, gozdovi, ravnico
in griči ter ob vinu, vodi in kulinaričnih dobrotah.
J. G.
razvedrilo
www.vestnik.si | e: [email protected]
29. marca 2012 | Vestnik |
27
horoskop
OVEN 21. 3.–20. 4.
TEHTNICA 24. 9.–23. 10.
Mogoče ste imeli v preteklosti občutek odrinjenosti, vendar ste bili tudi
vi tisti, ki ste se izogibali drugih. Ob
koncu tedna bodite čim bolj potrpežljivi, saj se vse mora dogajati v nekem časovnem zaporedju, da so rezultati najboljši.
Tudi vam bo letošnja pomlad prinesla svežino in veselje, samo ne čakajte predolgo. Možnosti, ki se vam bodo
ponujale, bo treba zagrabiti in jih negovati. Tudi na poslovnem področju
se vam obetajo prijetne priložnosti, ki
vas ne bodo pustile ravnodušne.
BIK 21. 4.–21. 5.
ŠKORPIJON 24. 10.–23. 11.
Pripravljeni boste na nove korake, nova poznanstva in vznemirljive
avanture. Tisti, ki ste v resni zvezi, se
boste začeli poglabljati v odnos in izboljševati položaj. Pripravljeni bodite
tudi na partnerjeve nenavadne odzive, ki vam v zadnjih dneh meseca ne
bodo najbolj všeč.
Najbolje se boste počutili v družbi
enako mislečih, ki vas bodo podpirali na vsakem koraku. Deležni boste
podpore sodelavca, ki popolnoma razume vaše stanje. Ljubezen bo zacvetela v zadnjih dneh marca, ko boste
bolj sproščeni.
DVOJČKA 22. 5.–21. 6.
Ponavljale se vam bodo zadeve iz preteklosti. Lahko se vam celo zgodi, da
srečate nekoga, ki vam je včasih veliko pomenil. Vajina zgodba še ni končana, vendar bi bilo dobro, da najprej
razmislite in pretehtate vse možnosti
in se šele nato zopet spustite v razmerje.
RAK 22. 6.–22. 7.
Ljubezenske zadeve se bodo počasi začele reševati v pozitivni smeri, saj ste končno prišli do točke, ko
ste bolj stabilni in lažje sprejemate
odločitve. S partnerjem boste preživljali lepe trenutke, poleg tega boste brez težav opravljali svoje delo,
ki vam bo prinašalo tudi finančne
ugodnosti.
LEV 23. 7.–23. 8.
Vse zadeve, ki ste jih nameravali rešiti, so se vam ustavile. Najprej si boste morali narediti dober načrt, kako
naprej, da vas razmere ne povozijo.
Pri nasprotnem spolu boste zaželeni.
Obetajo se vam nove simpatije, ki vas
bodo obletavale s pozitivnimi komplimenti.
DEVICA 24. 8.–23. 9.
STRELEC 24. 11.–22. 12.
Popolnoma boste izčrpani, saj ste v
zadnjem času ogromno delali. Raje
se umirite in potrpežljivo počakajte
še nekaj dni. Morda bi morali že veliko prej pogledati na svet z bolj jasnimi mislimi.
KOZOROG 23. 12.–20. 1.
Ljubezen bo igrala v vašem svetu najpomembnejšo vlogo in to bo vplivalo tudi na delovne naloge. Radi boste
sami, ker si boste tako okrepili notranjo energijo. Ob koncu tedna boste
zelo nemirni, saj se vam bodo ponovno začele kopičiti zoprne zadeve.
VODNAR 21. 1.–19. 2.
Zima vam je zapustila nekaj odvečnih
kilogramov, ki so jih opazili tudi vaši
prijatelji. Njihove šaljive pripombe
vam niso bile nič kaj všeč. Odločitev
bo hitro padla in vključili se boste v
redno tedensko vadbo v bližnjem fitnesklubu.
RIBI 20. 2.–20. 3.
Tisti, ki ste v resni vezi, se boste začeli poglabljati v odnos in izboljševati položaj. Pripravljeni bodite tudi na
partnerjeve nenavadne odzive, ki vam
v zadnjih dneh meseca ne bodo najbolj všeč.
Tudi preveč prostega časa ni prava
formula za uspeh. V akciji nam navadno uspe več kot v preveliki ležernosti. Čustvene zadeve boste dali nekoliko na stran, z njimi se boste ukvarjali
šele konec tedna.
Nagrade za
izžrebane reševalce
1. nagrada: knjiga Lahko jem,
mag. Branislava Belović
2.–8. nagrada: majica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah
na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 6. aprila 2012.
Rešitev:
Rešitve iz 11. številke: PRIMOŽ SLAVIČ, MLADINKE POMURJA
1. nagrada kuharska knjiga: Marta Kocet, Prosenjakovci 33, 9207 Prosenjakovci. 2.–8.
nagrada majica: Ivan Kocbek, Spodnja Ščavnica 3, 9250 Gornja Radgona; Darja Flisar,
Ulica Zorana Velnarja 16, 9000 Murska Sobota; Sabina Bedek, Zvezna ulica 2, 9000
Murska Sobota; Jožef Kos, Gederovci 20, 9251 Tišina; Lidija Jošar, Šulinci 68, 9203 Petrovci; Dejan Jauk, Prešernova ulica 38, Rakičan, 9000 Murska Sobota; Franc Škrilec,
Predanovci 26, 9201 Puconci.
deset razlik
Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak
kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.
9
8
5
3
5
1
2
7
3
9
4
7
9
6
3
5
3
1
4
2
6
8
2
9
Ime in priimek, naslov:
6
4
3
4
1
7
5
Ilustraciji Mladen Mrčela
8
28
| Vestnik | 29. marca 2012
Srce je omagalo, dih je zastal,
spomin nate bo večno ostal.
V SPOMIN
Prvega aprila bo minilo leto žalosti
od takrat, odkar te ni, dragi sin
Štefan Ferbežar
iz Cankarjeve ulice v Murski Soboti
Hvala vsem, ki ga nosite v spominu
in postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji najdražji
www.vestnik.si | e: [email protected]
V SPOMIN
28. marca so minila tri leta žalosti
in bolečine od takrat, ko nas je zapustil
dragi mož, oče, dedek in brat
Ivan Felkar
iz Ženavelj 55
Iskrena hvala vsem,
ki ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi
2. aprila bo minilo leto žalosti od takrat,
ko nas je zapustil dragi mož in oče
Hvala vsem,
ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu
in mu prižgete svečo.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 69. letu nas je zapustila
draga sestra, babica, prababica in teta
Marjeta Gerlec
iz Murske Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom
in znancem, posebej hvala dobrim prijateljicam Jožici, Marjeti, Martini
in Trejziki ter botrini, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali
vence, sveče, za svete maše in v druge namene, nam pa izrekli sožalje.
Sedaj ne trpiš več, sedaj počivaš.
Sedaj te nič več ne boli,
ker zaprl trudne si oči
in sklenil utrujene roke.
Zdaj za vedno v miru spiš,
ostaja le praznina, ki boli.
Lepa hvala gospodu župniku Marjanu Potočniku za pogrebni obred,
gospe govornici Mariji Zver in gospodu govorniku Kuliču za besede
slovesa ter DE Pogrebništvo Komunale.
Žalujoči vsi tvoji najdražji
V 85. letu nas je zapustil dragi
mož, oče, tast, dedek, pradedek in brat
Iskrena hvala tudi osebju doma oskrbovancev v Rakičanu in osebju
internega oddelka bolnišnice.
Zahvaljujemo se tudi duhovniku g. Goranu Kuharju za pogrebni
obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Stropniku za besede slovesa in
pogrebnemu podjetju Banfi za organizacijo pogreba.
Vsem še enkrat – iskrena hvala!
Njegovi najdražji
Kruto je bilo in nepričakovano,
od nas odšel si mnogo prerano.
S svojim nasmehom vsakega osrečiti si znal,
a sam boj s trpečo usodo si predal.
Zakaj, zakaj ravno ti?
Toliko dobrote, veselja je bilo v tebi.
Naj bo tvoje potovanje srečno,
v naših srcih ostal boš večno.
Delo in trpljenje
tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je v 66. letu zapustil dragi mož, ajta in dedi
Jožef Hašaj
iz Moščanec 22
Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo Jasmini Sitarič Hašaj, bratrancu
Jožetu in njegovi ženi Elzi Zrinski ter Milanu Škerlaku za nesebično
pomoč v prvih trenutkih.
Hvala tudi celotnemu osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice,
zdravnikoma Lopertu, dr. med., in Velemirovi, dr. med., ter osebju
reševalne postaje M. Sobota.
Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem
gasilcem, pevcem, upokojencem in g. duhovniku Balažicu za besede
slovesa ter pogrebnemu podjetju Banfi.
Hvala tudi vsem za obiske v bolnišnici, posebno vnukoma Vasji in Gloriji.
Žalujoči vsi njegovi najdražji
Leopold
Hoheger
s Krajne 71
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem iz Mure, sodelavcem iz
Arconta, sodelavcem iz podjetja GEAL in vsem, ki ste ga pospremili na
njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, cerkev in v
druge dobre namene ter nam izrekli sožalje.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred
nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot,
Babinci 49, tel.: 582 14 01. v6234
PURANI ZA NADALJNJO REJO. Tel.:
070 269 493. v6406
ČEBELJE DRUŽINE NA 9 SATIH
prodam. Tel.: 570 16 51. v6428
posesti
DVE STANOVANJI V MURSKI
SOBOTI DAM V NAJEM. Tel.: 040 662
395. v6413
DVOSOBNO DELNO OPREMLJENO
NOVO STANOVANJE V ROGAŠOVCIH
dam v najem. Tel.: 041 625 560.
v6425
Pizzerija in špagetarija Casa del
Nonno v Gornji Radgoni išče kuharja
ali kuharico z izkušnjami za dobro
plačilo. Tel.: 040 576 172. v6322
kmetijska mehanizacija
TRAKTORSKI VILIČAR, višina
dviga do 6,5 m, stroj za pranje
in namakanje vinskih steklenic,
kosilnico SIP 165, kot novo, prodajo.
Tel.: 041 812 237. v6397
KOMUNALA
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
DE POGREBNIŠTVO
Panonska ulica 3
Murska Sobota
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
ZAHVALA
Z žalostjo sporočamo, da nas je v 58. letu po hudi bolezni zapustil naš
dragi mož, oče, brat, dedek, stric, bratranec in tast
MOTORNO KOLO BMW R 80 RT,
letnik 1988, prodam. Tel.: 041 661
576. v6408
delo
Jožef Horvat
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi
zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveče, darovali za svete maše in
druge namene, nam pa izrekli sožalje.
MERCEDES BENZ, 190 E, letnik 1993,
bencinski, prodam za 650 evrov. Tel.:
070 282 502. v6405
PARCELO s starejšo hišo, možnost
graditve še ene hiše, v M. Soboti
prodam. Tel.: 041 752 848. v6427
ZAHVALA
iz Ulice Štefana Kovača 17 v Rakičanu
ODKUP RABLJENIH VOZIL in
ODVOZ. Šnajc, Tešanovci 94, tel.: 041
532 054. v6400
NESNICE v začetku nesnosti,
cepljene, rjave, sive in črne. Naročite
Nemčavci 528 11 90, Petanjci 546 15
05, Grad 553 11 48, Beznovci 549 10
25. v6188
V SPOMIN
iz Gomilice 29
motorna vozila
živali
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč, daleč je.
Vinko Antolin
[email protected]
tel.: 02 538 17 20
Veš, da je vse tako, kot je bilo.
V vsaki stvari si, v mislih si,
besedah naših,
da, celo v sanjah,
le da korak se tvoj nič več ne sliši.
ZAHVALA
V 85. letu nas je po kratkotrajni bolezni zapustila draga mama,
babica, prababica, sestra, svakinja in tašča
Marija Fujs
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
PO KONKURENČNIH
CENAH.
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
KOMPLETNE
POGREBNE
STORITVE
Dragi dedi, pogrešala te bom
rojena Gomboc
iz Prosečke vasi 48
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom,
sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,
nam pa izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše
in v dobrodelne namene.
Hvala tudi Milanovim in Brankovim sodelavcem. Hvala gospodu
župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu
podjetju Vučkič - Banfi in družini Fujs - Breznik.
Brezplačni prevozi opreme na dom,
brezplačni prevozi do 40 km, plačilo
na več obrokov brez obresti
tvoja vnukinja Pija
Žalujoči vsi njeni
Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a,
Hvala gospodu župniku Boštjanu Čehu za pogrebni obred, pevcem za
odpete žalostinke, govornici Sandri in pogrebnemu podjetju Banfi.
Žalujoči tvoji najdražji
UREJANJE
POKOPALIŠČ
IN ZELENIC
tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586
29. marca 2012 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: [email protected]
29
KUPIM KMETIJSKO MEHANIZACIJO
in traktor. Tel.: 041 679 937. v6257
KUPIM TRAKTOR Zetor, Ursus, IMT
ali podobnega.Tel.: 041 592 489.
v6369
TRAKTORSKO PRIKOLICO, enoosno,
4-tonsko, voz z gumijastimi kolesi,
klinasto brano itd. prodam. Tel.: 041
661 576. v6399
PREDSETVENIK 230, z dvojnimi
valji, prodam. Tel.: 546 13 23 ali 041
831 274. v6404
TRAKTOR FERGUSON 39 KM z
vgrajenim novim, malo rabljenim
motorjem prodam. Tel.: 041 661 576.
v6407
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP
22, drobilnik za siliranje koruze in
trifazni 4 kW elektromotor prodam.
Tel.: 549 13 67. v6415
Spomin je kot pesem,
ki v srcih odzvanja,
spomin je kot cvet, ki
nenehno poganja,
spomin je svetloba,
ki dušo obliva,
spomin je ljubezen,
ki v srcih prebiva.
VILICE ZA OKROGLE BALE in desko
za sneg prodam. Tel.: 041 596 234.
v6426
V 85. letu se je od nas tiho poslovila
draga mama, babica, prababica in tašča
Kristina Benkič
iz Kruplivnika 65
V SPOMIN
Prvega aprila bo minilo peto leto žalosti od takrat, ko je trenutek usode
mnogo prezgodaj pretrgal nit življenja dragemu
Milanu Sukiču
iz Matjaševec 58
Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu, ustavite korak ob njegovem
grobu, mu namenite lepo misel in prižgete svečo ter položite cvet.
30. marca mineva deset let od
takrat, ko se je poslovil od nas
naš dragi
in 12 let od takrat,
ko je odšel naš dragi
VINO iz Dokijevih goric: traminec,
beli pinot in mešano. Tel.: 041 773
370. v6394
KROMPIR ZA SAJENJE SORTE
MARABEL prodam. Tel.: 031 709 080.
v6434
razno
SATELITSKO ANTENO, nosilnik,
dvoglavi, in sprejemnik prodam za
70 evrov. Tel.: 02 522 14 60. v6418
LETNE GUME UNIROYAL
RAINEXPERT 185-65 R 14 T, letnik
2009, malo rabljene, prodam. Tel.:
031 786 252. v6421
V 78. letu nas je po kratkotrajni bolezni
zapustil predragi mož, oče, dedek in brat
PRODAJA Z DOSTAVO: kamen
skrilavec, različnih barv in debelin.
Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p.,
Tepanje 1 a, S. Konjice. v6323
Cenik malih oglasov
do 80 znakov* 81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
Štefan Kozic
iz Rožnega naselja v Murski Soboti
Stanko
Mikola
Jožef
Mikola
8,35 €
8,50 €
8,65 €
8,80 €
8,95 €
9,10 €
9,25 €
9,40 €
9,55 €
9,70 €
9,85 €
10,00 €
10,15 €
10,30 €
10,45 €
10,60 €
10,75 €
10,90 €
11,05 €
11,20 €
11,35 €
11,50 €
Mali oglasi do 80 znakov 8,35 evra,
vsak naslednji znak (*znak je vsako
ločilo, presledek ali znak) 0,15 evra.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za
darovane vence, sveče ter prispevke za dobrodelne namene in svete maše.
Hvala vsem, ki se ju radi spominjate.
Besede zahvale veljajo tudi g. Leonu Novaku za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke, gospe Eriki Hertl za besede slovesa in DE
Pogrebništvo Komunale za izvedbo pogreba.
Vajini najdražji, ki vaju za vedno nosimo v srcih
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli neizmerno radi
Ko življenje tone v noč,
le žarek upanja si išče pot,
a žarek tvoj za vedno je ugasnil,
ostali sta le bolečina in tiha solza večnega spomina.
ZAHVALA
V 82. letu nas je v nedeljskem jutru 11. marca
zapustila naša draga teta, sestra in sorodnica
Ivanka Paluc
iz Lomanoš 18
storitve
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno,
a kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno,
je večno in nikdar ne more umreti.
S. Makarovič
ZAHVALA
KUPIM sadilnik krompirja, cisterno,
tračni obračalnik in traktor. Tel.: 070
349 520. v6430
kmetijski pridelki
Besede zahvale namenjamo tudi gospodu župniku za opravljen
pogrebni obred, pevcem žalostink, govornici Tadeji za besede
slovesa in pogrebnemu podjetju Banfi.
In postajaš zrak in prst,
bilka in mesečina, klic ptice. Večen.
I. Minatti
PRIKOLICO, enoosno, prekucno,
krožne brane, samonakladalko,
predsetvenik in frezo, širine 1,6 m,
prodam. Tel.: 041 520 191. v6430
TRAKTOR STEYR 18 prodam. Tel.:
051 215 879. v6433
Ob boleči izgubi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji
poti, darovali sveče, v dobrodelne namene, nam pa izrazili pisno
in ustno sožalje.
Žalujoči njeni najdražji
Vsi tvoji najdražji
TRAKTORSKO PRIKOLICO TANDEM,
8-tonsko, prekucno trikrat, prodam.
Tel.: 041 258 898. v6417
VRTAVKASTO BRANO, širine 2,5
m, in sejalnico za koruzo, 4-vrstno,
pnevmatsko, prodam. Tel.: 031 718
969. v6423
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in
prijateljem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih izrekli sožalje, darovali
sveče, cvetje in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala je namenjena njeni osebni zdravnici Vladimiri Benko
za vso prijaznost in strokovno pomoč v letih njene bolezni pa tudi
osebju internega oddelka v prvem nadstropju bolnišnice v Rakičanu.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, kvintetu Zarja za odpete
žalostinke, govorniku Srečku za sočutno izrečene besede slovesa,
trobentaču za odigrano melodijo in pogrebnemu podjetju Vrbnjak.
Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči nečakinja Marica z možem Poldijem
ter hčerki Andreja in Lidija z družino
Proti domu se ozrem,
tam na hribu hiša mi stoji,
v njej več veselja ni,
ker tebe, draga mama, med nami ni.
ZAHVALA
Solze lahko skrijemo,
bolečino zatajimo,
a praznine, ki za tabo bo ostala,
nikoli ne nadomestimo.
ZAHVALA
V 88. letu nas je po kratkotrajni bolezni zapustila naša draga mama,
tašča, babica, prababica, sestra, sestrična in teta
Ana Kolman
roj. Kos
iz Satahovec 24
Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ki ste jo pospremili na
njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše
in v dobrodelne namene.
Besede zahvale namenjamo še g. duhovniku za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke, g. Pisnjaku za besede slovesa
in pogrebnemu podjetju Banfi.
Žalujoči vsi njeni
Ni več trpljenja ne bolečine,
življenje je trudno končalo svoj boj.
S. Gregorčič
V 90. letu je umrla draga mama, babica in sestra
ZAHVALA
Ana Fujs
V 79. letu naju je zapustil dragi mož in oče
iz Šalamenec 51
Ob izgubi drage mame se zahvaljujemo vsem sosedom in znancem
za izrečeno sožalje, podarjene sveče in vence. Lepa hvala gospodu
duhovniku Hozjanu za obiske na domu in v bolnišnici, za ganljiv
pogreb, pevcem za odpete žalostinke, Marti Sever za besede slovesa
ob grobu ter pogrebnemu podjetju Banfi.
Vsem še enkrat – hvala!
Hčerka Cilka z možem Štefanom, vnuki Franc, Gregor in Mišel
ter brata iz Kanade in sestre
Franc Cigan
iz Gančan
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim
za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste darovali
za svete maše in druge namene.
Hvala obema župnikoma za opravljen obred, govorniku ter pevkam
in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem
številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Marija in sin Slavko
sporočila
| Vestnik | 29. marca 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji
www.posta.si
Velikonočno
vzdušje na pošti
Z vami pri reševanju problema prevoza!
Rešilna
Za popolno velikonočno vzdušje
Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor
, nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1
Informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič
2,50 €
Velikonočni
okraski, 6 kosov
cena za kos
2,50 €
Voščilnice
Ročno izdelane
voščilnice
0,75 €
1,90 €
Razglednice
1,25 €
Čokoladno jajce
z igračko, FIFI ali
Bakugan, 20 g
0,35 €
Darila za najmlajše
Pojoče plišaste igrače
AKCIJA
ob nakupu
DVD-ja Babylade
podjetja Video Art prejmete v
mesecu aprilu 2012 DARILO –
Bayblade vrtavko.
0,99 €
cena za kos
Revija Anja
2,50 €
cena za kos
cena za kos
0,38 €
Naše prednosti:
- kakovost betona
- hitra dostava
- ugodne cene
- gotovinski popusti
7,90 €
Velikonočni
okraski
Čokoladna
tortica, 25 g
Prodaja betona z dostavo in črpanjem
Betonarna Murska Sobota,
Tel.:02 534 18 85, gsm: 031 376 126
Pirh – pisanica – remenka
2,50 €
Sladki program
www.sgp-pomgrad.si
Knjige in revije
nalepke za
dekoracijo
DVD
Bayblade
5,80 €
Moji žepni ljubljenčki
2,49 €
2,89 €
cenA zA zAjČKA
5,49 €
cenA zA oVČKo
4,49 €
Vrečka
vsebuje:
figuro,
karto in
brošuro.
Ponudba velja do odprodaje zalog. Akcija traja od 1. do 30. aprila 2012 oz. do odprodaje zalog, če bodo prej razprodane. Izdelki s cenami, zapisanimi
v črni barvi, so naprodaj na vseh poštah. Izdelki s cenami, zapisanimi v rdeči barvi, so naprodaj v izbranih poslovalnicah. Seznam prodajnih mest za
posamezni izdelek je na voljo na www.posta.si. Slike so simbolične. cene so v eUR z DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe programa in cen.
30
Ko se pomlad prebudi v vsem svojem razkošju, ko se družina
zbere za praznično obloženo mizo in zadiši po domačih dobrotah,
je napočil čas velikonočnih praznikov.
Pošljite velikonočno voščilnico ali razglednico svojim najdražjim
in poskrbite, da bo tudi vaš dom praznično obarvan.
Prodaja gramoznih in kamenih agregatov
Gramoznica Murska Sobota,
Tel.: 02 534 18 89, gsm: 041 740 629
Kamnolom Sotina, tel.: 02 558 85 70
Na poštah pa smo pripravili tudi lepa darilca za vaše najmlajše –
od plišastih pojočih igračk do čokoladnih jajčkov z igračko.
Vesele praznike!
Iščemo delovodje/preddelavce za visoke gradnje, tesarje,
zidarje in bageriste za zahtevna in zanimiva gradbišča
na območju Münchna in okolice.
Nastanitev vam lahko zagotovimo tudi mi. Zaželeno je znanje nemškega jezika.
URNIK AKTIVNOSTI ZA TEDEN ODPRTIH VRAT
POSLOVNA ENOTA MURSKA SOBOTA, od 2. do 6. aprila 2012
Vse aktivnosti bodo potekale na poslovni enoti Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota
DAN IN DATUM
Gross Bauunternehmen GmbH, Rudolf-Disel-Ring 13, D - 82054 Sauerlach
Tel. +49 8104 6480-0, faks +49 8104 6480-64, www.gross-bauunternehmen.de
PONEDELJEK,
2.4.
Prevoze opravljamo z osebnimi in reševalnimi
vozili z nalogom za prevoz.
Pridemo po vas domov.
Pomagamo vam urediti dokumentacijo za
pregled, sprejem ali terapijo.
SANTRA, reševalni
prevozi, d. o. o.
PE Murska Sobota
G r a j s k a u l i c a 11
9000 Murska Sobota
tel.: 02 530 10 03
GSM: 031 646 797
Z vami počakamo do konca pregleda.
TOREK,
3.4.
Po pregledu vas odpeljemo domov.
Pokličite in se prepričajte o naši kakovosti.
Za vse, ki imate urejeno dodatno zavarovanje,
so naše storitve brezplačne.
Bencinski servis
OMV Lipovci
kurilno olje »OMV Futur
Plus« in plinsko olje
dostava na dom
informacije in naročila
02 578 85 60, 031 375 476,
02 521 49 80
Arpad Sobočan, s. p., Dolnji Lakoš, Glavna ulica 93, Lendava
BEJLI CVEJT
Prebivalcem želimo zagotoviti kljub
starosti, nemoči ali bolezni, da ostanejo
čim dlje v domačem okolju, ter približati
nekatere zdravstvene storitve.
Ponujamo:
- pomoč pri osebni higieni
- gospodinjsko pomoč
- pomoč pri vsakodnevnih dejavnostih
SREDA,
4.4.
ČETRTEK,
5.4.
031 217 792 & 031 703 398
Jana Novak, s. p., Zelena ul. 1, 9000 M. Sobota
POSOJILO
na osnovi vašega vozila.
Odplačilo prek položnic.
Vozilo vam ostane v uporabi.
Posredujemo za več posojilodajalcev.
Tel. št.: 02 2283020
Zidarstvo, Jože Horvat
fasaderstvo
in izolacija
zidov,
strojni ometi
s. p.
AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, Maribor
Filovci 110, 9222 Bogojina. Tel./faks:
02 547 10 14, stanovanje: 02 547 13 00,
GSM: 041 631 193, 041 956 370
PETEK,
6.4.
AKTIVNOST
URA
Merjenje krvnega tlaka in holesterola
09.00 - 12.00
Info točka s predstavitvijo zavarovanj
08.00 - 17.00
Predavanje za voznike z ogledom izobraževalnih filmov: Uporaba novejše prometne
infrastrukture ( krožišča, vožnja po avtocesti, ...)
ob 10.00
in ob 15.00
Policijska uprava Murska Sobota, predstavitev različne opreme
(policijsko motorno kolo, laserski merilnik hitrosti, indikator alkohola, policijsko vozilo za
spremljanje kršiteljev)
10.00 - 17.00
Merjenje krvnega tlaka in holesterola
09.00 - 12.00
Info točka s predstavitvijo zavarovanj
08.00 - 17.00
Predavanja o tem, kako poskrbeti za večjo finančno varnost:
- Kako lahko privarčujemo, primer za 4-člansko družino (KD Banka)
- Pokojninska reforma in priložnosti za varčevanje (KD Življenje)
- Varčevanje v skladih za lepši jutri (KD Skladi)
16.00 - 16.45
17.00 - 17.30
17.30 - 18.00
Policijska uprava Murska Sobota, predstavitev različne opreme (policijsko motorno kolo,
laserski merilnik hitrosti, indikator alkohola, policijsko vozilo za spremljanje kršiteljev)
10.00 - 17.00
Merjenje tlaka, srčnega utripa, holesterola in obsega pasu
09.00 - 13.00
Info točka s predstavitvijo zavarovanj
08.00 - 17.00
Policijska uprava Murska Sobota, predstavitev različne opreme (policijsko motorno kolo,
laserski merilnik hitrosti, indikator alkohola, policijsko vozilo za spremljanje kršiteljev)
10.00 - 17.00
Predavanje na temo Prometna varnost v Pomurju: hitrost in alkohol – kaj lahko storimo?
Predava mag. Srečko Šteiner
14.00 - 15.15
Merjenje krvnega tlaka in holesterola
09.00 - 12.00
Info točka s predstavitvijo zavarovanj
08.00 - 17.00
Predavanje za srednješolce: Kako do vozniškega izpita - koristni napotki in priprava na izpit
ob 13.30
Policijska uprava Murska Sobota, predstavitev različne opreme (policijsko motorno kolo,
laserski merilnik hitrosti, indikator alkohola, policijsko vozilo za spremljanje kršiteljev)
10.00 - 17.00
Srečanje z olimpijskim športnikom Boštjanom Mačkom, ki bo na olimpijskih igrah v Londonu
tekmoval v disciplini streljanja na glinaste golobe
16.00 - 18.00
Merjenje tlaka, srčnega utripa, holesterola in obsega pasu
09.00 - 13.00
Info točka s predstavitvijo zavarovanj
08.00 - 15.30
V sodelovanju z Rdečim križem zaključek akcije zbiranja pomoči za socialno ogrožene in
predaja zbranega materiala predstavnikom Rdečega križa
ob 12.30
Policijska uprava Murska Sobota, predstavitev različne opreme (policijsko motorno kolo,
laserski merilnik hitrosti, indikator alkohola, policijsko vozilo za spremljanje kršiteljev)
10.00 - 15.30
Spoznajte nas od blizu, prisluhnite zanimivim vsebinam in UJEMITE PRAKTIČNE NAGRADE!
Udeležba na vseh predavanjih in obisk vseh prireditev sta brezplačna.
Policijska uprava Murska Sobota bo predstavila različno najsodobnejšo opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu ob zagotavljanju večje varnosti v prometu.
Ogledali si boste lahko policijsko motorno kolo, preizkusili boste lahko, kako deluje laserski merilnik hitrosti, elektronski alkotest DRAGER in očala FATAL
VISION, ki ponazarjajo stopnjo alkoholiziranosti. POZOR: obiskovalec, ki preizkusi vse tri naprave, prejme praktično nagrado zavarovalnice! V tednu
odprtih vrat bo vsak dan med 10.00 in 13.00 na ogled tudi policijsko vozilo PROVIDA, ki je namenjeno spremljanju kršiteljev v cestnem prometu.
Zavod Oranžna nit bo predstavil svojo dejavnost vzgoje in izobraževanja udeležencev v cestnem prometu.
Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Murska Sobota in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije bo ob navedenih terminih izvajalo brezplačne meritve
tlaka, srčnega utripa, holesterola, sladkorja v krvi in obsega pasu.
V sodelovanju z Rdečim križem zaposleni Adriatica Slovenice na poslovni enoti Murska Sobota v “Žuti kuči” zbirajo materialno pomoč (hrano, oblačila ...) za
socialno ogrožene osebe. Vabljeni k sodelovanju!
Vsi obiskovalci v času tedna odprtih vrat sodelujejo v nagradni igri “Z Adriaticom Slovenico na olimpijske igre v London 2012” in prejmejo kartico za
20 % popust na storitve v HOTELU VIVAT.
BOLJŠA STRAN SPLETA
AS ZA VAS - brezplačna informativna revija, marec 2012, izdajatelj: Adriatic Slovenica Zavarovalna družba d.d., elektronska pošta: [email protected], oblikovanje: Publicis
2 | as za vas
www.adriatic-slovenica.si
napovednik
www.vestnik.si | e: [email protected]
Odprtje
GRAD
1. Punca – Blue Planet
2. Eden keden – Stekli psi
3. In misel nate – Nija
4. Poljub – Dorina in Dejan
5. Matilda – Halgato band
PREDLOGA
Ustaviva čas – Moira
Nega ovir – Kiki
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
Petek, 30. marca
11.15 Zamurjenci, ime pove vse!
20.00 Zimzelenčki, melodije,
ki božajo … Nataša Špindler
16.00Celje : Mura, javljanja s
prvoligaškega nogometa
Koncert
18.00Nafta : Rudar, javljanja s
prvoligaškega nogometa
V petek, 30. marca, ob 19. uri bo v gledališču Park koncert skupine Los Faycanes
iz Španije, ki izvaja tradicionalno glasbo
Kanarskih otokov in jo sestavlja več kot
trideset članov.
Nedelja, 1. aprila
10.30Nedeljska kuhinja:
Tanja Žagar, pevka zabavne
glasbe (Simona Špindler)
PREDLOGA
Ponedeljek, 2. aprila
Če nimaš kam –
Ansambel Toneta Rusa
Njen sladkI smeh – Pajdaši
09.15 Poslanski studio: Opec,
Ficko, Göncz, Horvat, Jurša,
Židan in varčevalni ukrepi!
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
20.00Kak je indak fajn bilou,
Zrinski in preteklost
PREDLOGA
Brez obžalovanj – MI2
Blizu – E. V. A.
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
1. WE TAKE CARE OF OUR OWN –
Bruce Springsteen
2. PART OF ME – Katy Perry
3. TITANIUM – David Guetta + Sia
4. ANTI HERO (BRAVE NEW
WORLD) – Marlon Roudette
5. DRIVE BY – Train
PREDLOGA
STRONGER (WHAT DOESN'T
KILL YOU) – Kelly Clarkson
THESE DAYS – Foo Fighters
V torek, 3. aprila, ob 18. uri bo v Viteški dvorani gradu Grad odprtje razstave
skulptur iz črno žgane gline članov Zveze
društva slovenskih likovnih umetnikov z
naslovom Črno. Ob njih razstavljajo dijaki Srednje šole za oblikovanje Ljubljana.
Razstava bo na ogled do 3. junija.
Sobota, 31. marca
1. Dom – Ansambel Tonija Sotoška
2. Dobro vse se vrača –
Ansambel Čar
3. Močno se stisniva –
Zreška pomlad
4. Lupčka mi je dala –
Ansambel Roka Žlindre
5. Ljubezen le sveti – Zapeljivke
1. Če bi – Balladero in Jadranka Juras
2. Tik, tak, tok – Nina Pušlar
3. Parfum – Omar Naber
4. Vzemi me – Neisha
5. Verjamem – Eva Boto
13.00Kmetijska oddaja, sezona
pomladnih del na vrhuncu,
suša pa kaže zobe!
Torek, 3. aprila
11.15Kratki stik, kako gleda
na aktualno problematiko
Petra Kranjec
13.15 Prva oseba ednine dežurne
novinarke Nataše Brulc Šiftar
MURSKA SOBOTA
V petek, 30. marca, ob 21.30 bo v Mikku
Metal klavnica XXX z nastopajočimi: Spasm (gore grind – Češka), Horns of Hattin
(melodic black/ death metal – Avstrija),
Gutalax (porno gore grind – Češka) in Megapolis (heavy trash metal - Prekmurje).
V torek, 3. aprila, ob 18. uri bo v gledališču Park jubilejni koncert Mikkova kitarska delavnica – prvi prijem, ki jo vodi
Tadej Ropoša in praznuje desetletnico.
Gostje bodo glasbene skupine Doroja,
Weekend band, Nightmare in Železobeton. Dogodek bosta popestrila igralca
Gorazd Žilavec in Vlado Vlaškalič.
GORNJA RADGONA
V četrtek, 29. marca, ob 18. uri bo v dvorani Glasbene šole Gornja Radgona javni
oddelčni nastop učencev pihal, tolkal in
trobil.
LJUTOMER
V soboto, 31. marca, ob 19.30 bo v domu
kulture koncert Ljutomerskega okteta v
organizaciji KD Ivana Kaučiča Ljutomer.
Gostja večera bo priznana ženska vokalna skupina Cantilena.
10.15 Župan v studiu: Anton Kampuš,
Občina Gornja Radgona
11.15 Trn v peti, napad na
birokratsko površnost
20.00Geza se zeza, je treba kaj dodati?
Glasba našega srca:
7 Veličastnih:
NSTSNMV:
Ime in priimek, naslov:
GORNJA RADGONA
V četrtek, 29. marca, ob 19.30 bo nastopilo v domu kulture v okviru območnega
Svet zavoda Dijaškega doma Murska Sobota,
Tomšičeva ulica 15, 9000 Murska Sobota
razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA ZAVODA
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske
pogoje in posebne pogoje po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja –
ZOFVI (Ur. l. RS št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09,
16/10, 47/10, 20/11, 34/11).
Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za
vodenje zavoda.
Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Začetek dela je 1. 9. 2012 oziroma
skladno s sklepom o imenovanju.
Kandidati/-ke morajo k vlogi priložiti program vodenja zavoda in naslednja dokazila:
- potrdilo o izobrazbi,
- potrdilo o nazivu,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu,
- potrdilo o opravljenem ravnateljskem izpitu (če kandidat ravnateljskega izpita nima in bo
imenovan, si ga bo moral pridobiti najpozneje v enem letu po začetku mandata),
- dokazila o delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju,
- potrdilo sodišča, kjer ima izbrani kandidat prebivališče, da ni v kazenskem postopku (s
priloženo izjavo, da pri katerem koli drugem sodišču – torej zunaj kraja prebivališča – zoper njega ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost),
- potrdilo iz kazenske evidence.
Izpolnjen kupon pošljite do torka,
3. aprila 2012, na naslov:
Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000
Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Dijaškega doma Murska Sobota, Tomšičeva ulica 15, 9000 Murska Sobota, s pripisom »Prijava na razpis za ravnatelja«.
O izbiri bodo kandidati/-ke obveščeni v zakonitem roku.
V nedeljo, 1. aprila, ob 14. uri bo v gasilskem domu prireditev Pozdrav pomladi.
FOKOVCI
V soboto, 31. marca, ob 19. uri bo v dvorani vaško-gasilskega doma kulturna prireditev ob dnevu žena.
MURSKI ČRNCI
V soboto, 31. marca, ob 11.00 bo pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB,
Krajevna organizacija Tišina, v Črnskih
mejah žalno slovesnost v spomin na poboj desetih talcev.
V četrtek, 29. marca, ob 18. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje
mag. Anite Škof Večer razodevanja duhovnih sporočil.
V petek, 30. marca, ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje
Irme Bembič Ogorevc Najkrajša pot do
zdravja.
V ponedeljek, 2. aprila, ob 18. uri bo pripravil zavod RISA predstavitev Kultura in
literatura za vse.
BELTINCI
V soboto, 31. marca, ob 20. uri bo v beltinskem gradu v okviru Grajskih večerov
KK Tim mlin potopisno predavanje Kenija, na katerem bodo o humanitarno-medicinski odpravi v tej državi govorili Barbara, Špela, Petra in Mitja.
LENDAVA
V četrtek, 29. marca, ob 18. uri bo v Knjižnici Lendava potopisni večer s Saro Alt,
na katerem bodo udeleženci spoznavali
dragulj Indijskega oceana Šrilanko.
Film
MURSKA SOBOTA
V nedeljo, 1. aprila, ob 14. uri bo v kavarni hotela Diana predvajanje dokumentarnega filma Fenomen Bruno Groening
– Neizceljivo ne obstaja. Bog je največji
zdravnik. Vstopnine ni. Projekcija bo še
22. aprila in 13. maja.
Star Max MURSKA SOBOTA
(od 29. 3. do 4. 4.)
Animirani družinski film Lorax – 3D
(17.00, v soboto in nedeljo še 14.50)
Akcijska domišljijska pustolovščina Bes
Titanov – 3D (21.00)
Grozljivka Hudič v nas (20.40, v petek in
soboto še 22.40)
Drama V deželi krvi in medu (18.00, v soboto in nedeljo še 15.20)
Dogodek
Akcijska komedija Vse za denar (19.00)
MURSKA SOBOTA –
HIŠA SADEŽI DRUŽBE
Akcijska pustolovščina John Carter; med
dvema svetovoma – 3D (17.40, v soboto in
nedeljo še 15.00)
V soboto, 31. marca, ob 10. uri se bodo na
gradu Grad začele sedma Velikonočna
razstava in delavnice z goričkimi rokodelci. Ob tem bodo še prodajna razstava
izdelkov goričkih rokodelcev, prikaz krašenja pirhov v tehniki batik in s praskanjem, poslikava glinenih pirhov in drugo.
V torek, 3. aprila, ob 8. uri se bo začelo v
gledališki in koncertni dvorani območno
srečanje otroških in mladinskih gledaliških skupin Hura za gledališče.
HRASTJE - MOTA
MURSKA SOBOTA
GRAD
V petek, 30. marca, ob 18. uri bo v gledališki in koncertni dvorani območno srečanje odraslih gledaliških skupin Teater
postavimo v organizaciji lendavske območne izpostave JSKD.
nost Mozaik – Zavetišče za brezdomce
Murska Sobota.
Predavanje
V petek, 30. marca, ob 19.30 bo v Domu
kulture predstava v režiji Srečka Centriha
Spusti me pod odejo gledališke skupine
KD Ivana Kaučiča Ljutomer.
V četrtek, 29. marca, ob 17. uri bo v gledališču Park območno srečanje otroških
plesnih skupin.
LENDAVA
Domača plošča:
V torek, 3. marca, ob 9. uri se bo začelo v
grajski dvorani regijsko srečanje lutkovnih skupin.
LJUTOMER
MURSKA SOBOTA
Kuhar, Zenkovci 6a, 9265 Bodonci.
Kupon št. 13
Glasujem za skladbo
MURSKA SOBOTA
Gledališče
Ples
Četrtek, 5. aprila
18.00Mali radio v izvedbi
najmlajših sodelavcev radia
Linhartovega srečanja ljubiteljsko dramsko društvo od Sv. Jurija ob Ščavnici s komedijo Branislava Nušića Žalujoči ostali
v režiji Romana Mariča.
V okviru medgeneracijskih delavnic bo
v četrtek, 29. marca, ob 9. uri delavnica
tradicionalnih prekmurskih obrti – šibje:
pletenje košar (K. Gomboc), ob 16.30 pa
glasbena delavnica – Konec švedskega
meseca ob švedski glasbi z izborom najboljše švedske zastave in vikinške maske.
V petek, 30. marca, ob 14. uri bo trening
socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami, ob 16. uri pa šiviljska
delavnica – priprava velikonočnih izdelkov iz blaga.
Sreda, 4. aprila
Majico Murskega vala dobi: Jože
Nagrada čaka v naročniški službi
Podjetja za informiranje.
31
napovednik prireditev
glasbene
lestvice na
radiu murski val
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE DOMAČA PLOŠČA
29. marca 2012 | Vestnik |
SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI
V soboto in nedeljo, 31. marca in 1. aprila,
bo v večnamenskem prostoru ob župnišču tradicionalna razstava Velikonočnih
dobrot in ročnih del.
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 29. marca, ob 16. uri bo v prostorih Osnovne šole III Murska Sobota
nogometna tekma v malem nogometu v
organizaciji Društva za socialno vključe-
Drama Umetnik (20.20)
Napovedi kulturnih in turističnih
prireditev pošiljajte na elektronski
naslov: [email protected]
www.park-goricko.org
Velikonočna razstava in
delavnice ter razstava Črno
V soboto, 31. marca 2012, med 10.00
in 16.00 vabimo na 7. velikonočno
razstavo ter ob 11.00 in 14.00 na
delavnice za otroke in odrasle.
V torek, 3. aprila 2012, ob 18.00 vabimo
na otvoritev razstave ČRNO umetnikov
ZDSLU in dijakov Srednje šole za
oblikovanje in fotografijo Ljubljana.
Javni zavod Krajinski park Goričko
Grad 191, 9264 Grad
[email protected]
T: 02 551 88 61, F: 02 551 88 63
32
(ne)nazadnje
| Vestnik | 29. marca 2012
Četrtek:
zmerno
oblačno
5 | 23
vreme Petek:
pretežno
oblačno
6 | 18
Sobota:
zmerno
oblačno, dež
4 | 20
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nedelja:
pretežno
oblačno
7 | 12
Ponedeljek:
pretežno
oblačno
1 | 14
fotografija tedna
Andrej Velkavrh
Hladneje in nekaj dežja
V četrtek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Pihal bo severozahodni veter, ki
se bo popoldne obračal v severno smer.
V petek bo pretežno oblačno. Ni izključena kakšna dežna kaplja, a res bolj kot
ne le v sledovih. Nekoliko hladneje bo. V
soboto bo sprva delno jasno, čez dan se
bo od severa oblačnost postopno povečala. Prehodno bo zapihal jugozahodnik.
Popoldne ali zvečer bo začelo deževati.
Občasno bo rahlo deževalo tudi v noči
na nedeljo, v nedeljo čez dan pa bo že
večinoma suho in oblaki se bodo trgali.
Še hladneje bo, pihal bo severni veter. V
ponedeljek bo suho vreme.
V meteorologiji merimo marsikaj. Morda največkrat govorimo o temperaturi,
saj nam pove marsikaj. Na primer, kako
se obleči. Ali če lahko pričakujemo slano,
pozebo. Tudi visoke temperature nam
povzročajo težave in dobro je vedeti, ali
bo res prevroče. Temperaturo merimo
s termometri. Več vrst jih je. Še vedno
najbolj klasična oblika je živosrebrni ali
alkoholni termometer, steklena kapilara
v stekleni cevki. Najbrž si nas večina ob
temperaturi predstavlja tak termometer
in nitko živega srebra pri določeni vrednosti, čeprav morda že prednjačijo električni termometri, ki so prijaznejši in
enostavnejši za uporabo. Lahki so in jih
uporabljamo tudi v sondah, ki jih spuščamo z meteorološkimi baloni v zrak.
Dandanes dobite že za malo denarja
enostavno merilno postajo, ki meri različne meteorološke spremenljivke.
Naslednja količina, ki jo tudi večkrat
omenjamo, je veter. Smer in hitrost. Vrtenje »šalčk« na anemometru (vetromeru)
večkrat vidimo ob raznih športnih prenosih, ko lahko veter kroji razmere tekmovalcem. Nazorno lahko iz vrtenja vrtljivega dela anemometra dobimo občutek,
kako močno piha veter. Kaj pa če vrtljivega dela ni? Ja, potem nam pogled na
merilnik ne pove nič! Tak je, na primer,
ultrazvočni anemometer. Ima tri »roglje« in z ultrazvokom meri hitrost pretoka zraka med njimi. Hitrost vetra odčitamo na zaslonu. Taki anemometri imajo
to dobro lastnost, da so fiksni, ni težav z
vrtenjem. Se pa na njih pozimi lahko nabira ivje, ki onemogoča meritve.
Fotografija Nataša Juhnov
Merjenje
Ste ga že opazili? Še ne? Nič hudega,
tam bo še nekaj časa. Velik opomnik,
da smo vredni poslušanja in branja,
po novem stoji v krožišču v Murski
Soboti. Tako so ne samo po branosti
in poslušanosti, ampak tudi po
velikosti plakata Vestnik, Murski val
in spletna stran pomurje.si v družbi
največjih. In mi smo na to ponosni.
Morda si kdo misli: »Lastna hvala,
cena mala.« In še res je tako –
poslušanje Murskega vala kot
tudi branje naše spletne strani in
nakup Vestnika nimajo visoke cene.
Pravzaprav so poslušanje radijske
postaje in branje spletne strani
zastonj, nakup Vestnika pa vas bo
udaril po žepu toliko kot ena malo
boljša kava. Ali pa dva decilitra
soka. Torej, cena mala, tedensko, z
raznovrstnimi vsebinami, da o dobrih
novicah niti ne govorimo … Zato se
naslednjič, ko se boste peljali mimo
plakata, spomnite, da se trudimo
samo za vas. J. D.
Poroke na prostem
Če zares me ljubiš, pokaži, naj to vem
Romantičnost vzdušja poroke na prostem lahko skazi marsikateri dejavnik, na katerega se ne da vplivati
Z ženitvijo ptičkov se je začelo polletno obdobje večjega števila porok.
Vse pogostejše (in tudi moderne) pa
so poroke na prostem. Podatke smo
uspeli dobiti za upravnih enotah Lju-
tomer in Gornja Radgona. V zadnjih
štirih letih se je za obred zunaj prostorov matičnega urada na ljutomerskem koncu odločilo 66 parov, na gornjeradgonskem pa sta imela takšno
željo dva para. Med tistimi, ki so se
zaobljubili drug drugemu pod milim
nebom, sta tudi Bojana Kozar iz Murske Sobote in Aleš Smiljanič iz Škofje
Loke. A nista se poročila kjer koli pod
ti vremensko napoved šele tisti, ki so
se odločili za obred zunaj! A tisti romantični pridih zunanje poroke najverjetneje odtehta strah pred dežnimi kapljicami ali prevročimi sončnimi
vestnikov
koledar
CIRIL
P – 30. marec
BOGO
S – 31. marec
BENJAMIN
N – 1. april
HUGO
P – 2. april
FRANC
T – 3. april
LJUBA
S – 4. april
IZIDOR
V četrtek, 29. marca, sonce vzide ob
6. uri in 45 minut, zaide ob 19. uri in
27 minut. Tako bo dan dolg 12 ur in
42 minut. V petek, 30. marca, ob 20.
uri in 41 minut bo na nebu nastopil
prvi krajec.
Fotografija Jože Žerdin
Č – 29. marec
Za poročni obred v naravi se odloča vse več ljudi. Med njimi sta tudi Bojana Kozar in Aleš Smiljanič, ki sta se poročila na novem brodu pri Otoku ljubezni v Ižakovcih.
Naročite svoj izvod časopisa Vestnik
[email protected]
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,75 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.
Naročnino bom plačeval za obdobje:
trimesečno,
polletno,
letno.
Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.
Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.
Ime in priimek:
Rojstni podatki:
Naselje, kraj, številka:
Davčna številka:
Datum:
Poštna številka:
Pošta:
Podpis:
Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje
vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven
varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno
hranilo in jih uporabljalo samo z namenom
analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter
predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za
informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.
Posameznik lahko po 73. členu Zakona o
varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o.
o., trajno ali začasno preneha uporabljati
njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov
za namen neposrednega trženja in o tem
v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške
vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje
za informiranje, d. o. o.
milim nebom – svoja »da« sta pred
matičarjem in svati dahnila na ižakovskem Otoku ljubezni oziroma na novem brodu. Plana B, ki ga mora imeti
vsak, ki pripravlja poroko na prostem,
jim ni bilo treba priklicati na pomoč,
saj je bilo vreme v soboto več kot idealno – sončno, toplo, ne prevroče.
Za poroko pod milim nebom se lahko partnerji odločijo že skoraj kjer
koli, le kakšen evro bo po novem treba doplačati. Različne spletne strani
pa v prvi vrsti bodočim mladoporočencem svetujejo prav rezervni načrt.
Kako rado se zgodi, da prav tisti dan
dežuje … Že pri porokah na matičnih
uradih se ljudje bojijo slabega vremena, kako nervozno morajo spremlja-
žarki, ki topijo ličila svatov. Ali strah
pred vetrom, ki bo odnašal klobuke
ali celo tisti papir s podpisi, ki dokazuje, da sta se mlada (ali stara) zares
vzela. Kakšna romantika je šele poleti – še posebno ob vodi –, ko svatje veselo odganjajo komarje. Plosk!
Flesk! Tup!
Vsak ve, zakaj se odloči za poroko
in zakaj prav za obred na prostem,
zato niti ni tako pomembno, katere
nevšečnosti bodo del obreda in kasneje poročnega slavja. Se bo o tem
vsaj še dolgo govorilo. Je pa že dobro,
če obstaja(jo) rezervni načrt(i) in če
so svatje opozorjeni, da bo poroka
zunaj.
Jerneja Domajnko