Maščevanje narave za posek platan in drevoreda topolov

Revizija MO Murska Sobota
Pokopališče v Ljutomeru
Komunala Lendava
Negativno
mnenje za
prodajo zemljišč
Zakaj vežice
še ne bodo
gradili kmalu
Izredne razmere,
ki lahko vplivajo
na zdravje ljudi
Župan oporeka merilom revizije
Prednost drugim projektom
Odvoz odpadkov prevzel Eko-park
Stran 2
Stran 3
Stran 6
Ob nakupu kuhinje NOBILIA in EWE
15 % popusta za
vgradno tehniko GORENJE
Il Ambienti, Obrtna ul. 11, . Murska Sobota, t: 02 534 88 40 | www.ilambienti.com
8. marca 2012
Murska Sobota, leto lxiv, št. 10, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,80 €
Pokrov nad mestom Murska Sobota je lani kar 73 dni ogrožal zdravje Sobočanov
Maščevanje narave za posek
platan in drevoreda topolov
Zadnje dni razburja Sobočane še bolj
pa vodstvo občine raziskava, ki uvršča njihovo mesto po različnih kazalcih (odločilna je razlika med prihodki in odhodki občanov) med najbolj
neugodna mesta za bivanje. Pa to ni
edini skrb zbujajoč kazalec. Po številu dni preseganja 24-urne mejne
vrednosti prašnih delcev PM10 v letu
2011(po podatkih Agencije RS za okolje) je Murska Sobota na tretjem mestu v Sloveniji. Povprečje dni s preseženimi mejnimi vrednostmi je nekje
35, manj jih imajo na primer v Novi
Gorici, Kopru in Kočevski Reki, največ
pa v Zagorju (75), Žerjavu (75), Murski
Soboti (73), Celju (71), Novem mestu
(70), Trbovljah (67), Mariboru (65),
Ljubljani (63), Hrastniku (62) in Kranju (55). Za Mursko Soboto je izjemno
skrb zbujajoče povečanje števila teh
dni, saj je samodejna merilna postaja
v Rakičanu v letu 2009 do konca junija izmerila 22 dni s preseženo mejno vrednostjo prašnih delcev v zraku,
lani pa jih je bilo že 73.
Res je, da sta v tem panonskem mestu čistost zraka in počutje ljudi precej odvisna od vremena - več je dežja
in vetra, manj je onesnaženosti zraka s prašnimi delci, bolezni in slabega
počutja. In vreme se spreminja, saj je
vse manj padavin in spomladanskih
ter jesenskih vetrov, vse pogostejša pa
so kratkotrajna in močna neurja z orkanskimi vetrovi. Največja koncentracija prašnih delcev je v času jesenskih
in zimskih toplotnih inverzij, ko megla vztraja tudi več tednov, v njej pa se
kopičijo izpušni plini in prašni delci.
Nadaljevanje na 3. strani
Fotografija Nataša Juhnov
Opozorila okoljevarstvenikov in zdravnikov ne zaležejo – Postaja Murska Sobota zaradi onesnaženja
s prašnimi delci že degradirano območje? – V Pomurju ni bilo večjih padavin vse od lanskega novembra
Murska Sobota ima še vedno neprimerna kurišča, preveč prometa in premalo velikih dreves.
Nepreslišano
V premislek
Rak
Majda Horvat
P
ozabila sem nase, ker me je
vase potegnil vedno hitrejši
vrtinec globalnih dogodkov in
lokalnih obveznosti. Ples sodobne
pošasti me vrti vedno hitreje, da
izgubljam tla pod nogami, in stiska
vse močneje, da mi pojema sapa.
Nisem sama. Kamor koli se ozrem,
vidim ljudi, ki jih ta neotipljiva sila
poganja kot vrtavke. To je znak
obolelosti našega časa, ki se, še
preden se tega zavemo, zaseje tudi
v telo in duha. Nastopi bolezen, ki
je, čeprav obče poznana, za vsakega
človeka enkratna in presunljiva.
Še posebej, ko gre za težko ali
neozdravljivo bolezen, kot je rak.
Srečanje z boleznijo je srečanje s
samim seboj. Je trenutek, ko obstane
korak, da se človek lahko napoti k
spremembam in preobrazbi. Vsi, ki
smo bolezni od blizu zrli v obraz pri
sebi ali najdražjih, poznamo to in
spoznanje, kako se takrat pot razcepi
v dva dela, v smer poglabljanja vase
in v smer poglabljanja v odnose z
drugimi ljudmi.
Lani je v Sloveniji na novo zbolelo za
rakom okrog 13.300 ljudi. Dovolj, da
se ustavimo in ne preslišimo gesla
ob tednu boja proti raku. Zdravje
je življenje – upoštevajte Evropski
kodeks proti raku! V prvem delu
nam sporoča, da ima vsak samo
eno življenje, ki mu izpopolnjenost
in dolgost od vsega, kar ga vrtinči
na tem svetu, še najbolj določa
zdravje, drugi del pa svetuje,
kako s preventivnim ravnanjem
zmanjšati ogroženost. Nič novega,
bi lahko rekli, vendar z zelo jasnim
sporočilom, da se je za zdravje treba
truditi. Zaradi samega sebe, vseh,
ki so smisel našega življenja, in za
ljudi v skupnosti, ki so naši sopotniki.
Misel in skrb zase naj zato zajema
tudi misel in skrb za druge.
Naročnik
Do 21. marca
v prodajalni
Šunkarna Kodila
v Markišavcih
15 %
popusta
za vse prekajene
mesnine in
domačo klobaso.
#
Karikatura Anton Buzeti
A samo za
naročnike!
Naročniki se identificirajo s tem kuponom in natisnjenimi naročniškimi podatki na
naslovnici Vestnika. Za nove naročnike velja izpolnjena naročilnica na časopis Vestnik.
2
aktualno
| Vestnik | 8. marca 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Revizija Mestne občine Murska Sobota
Negativno mnenje za prodajo zemljišč
Župan Anton Štihec meni, da računsko sodišče vseh občin, ki jih je revidiralo, ni obravnavalo po enakih merilih
Računsko sodišče Republike Slovenije
je objavilo poročilo o revidiranju nekaterih mestnih občin, med katerimi
je bila tudi Mestna občina Murska Sobota (MOMS). V delu, ki se nanaša na
prodajo in menjavo zemljišč v letih od
2007 do 2010, ji je sodišče izreklo negativno mnenje. Računsko sodišče navaja, da MOMS ni poslovala po predpisih
v več primerih pri prodaji oz. menjavi
zemljišč. V primeru menjave zemljišč s
Pošto Slovenije v vrednosti 76.896 evrov
je bila cenitev na dan sprejetja posamičnega programa starejša od šestih mesecev, kar je v nasprotju z uredbo.
V naslednjem primeru je občina neposredno pogodbo o prodaji stavbnih
zemljišč v vrednosti 868.445 evrov,
šlo je za prodajo podjetju Bisol (Prebold), sklenila štiri mesece po neuspeli ponovno izvedeni javni dražbi,
kar ni v skladu z zakoni, ki govorijo
o trimesečnem roku. Pojasnilo občine sodišču v tem primeru je bilo, da
je neformalna pogajanja z zainteresiranim kupcem za sklenitev pogodbe
začela takoj po neuspešni ponovljeni
javni dražbi. Glede na predmet pogajanj, kjer za občino ni bila pomembna samo prodaja premoženja, ampak
tudi oživitev industrijske cone s pridobitvijo investitorja, ki je zagotavljal
nova delovna mesta, pogajanj ni bilo
mogoče končati v treh mesecih.
Očita se ji tudi, da je postopek prodaje zemljišča (pogodba v vrednosti
151.000 evrov) vodila na način, ki ni
zagotavljal enakopravnega obravnavanja ponudnikov in naj bi kupca z
določenimi pogoji določila vnaprej. V
tem primeru je šlo za prodajo stavbnega zemljišča družbi Sobota-Center za
gradnjo poslovno-garažnega objekta v
Kocljevi ulici. Tukaj občina pojasnjuje,
da je pri izbiri metode javnega zbiranja
ponudb za prodajo zemljišč želela, da
ta zemljišča kupi tisti, ki bo lahko izvedel gradnjo poslovno-garažnega objekta v skladu s prostorskim izvedbenim
aktom. Prav tako pa se občina v petih
primerih prodaje zemljišč, ko kupec
gradnje na njih ni začel v roku, določenem po pogodbi, ni odzvala na zamudo
ter ni uveljavila zakonskih posledic pogodbenih določil. V teh primerih je šlo
za podjetja HIB (Kranj), Medicop (Murska Sobota), Ecos (Murska Sobota), Davidov hram, Veletrgovina (Ljubno ob
Savinji) in Bisol (Prebold). Kot pojasnjujejo na občini, so omenjene kupce
večkrat pozvali k izpolnitvi obveznosti
in začetku gradnje ter navedbi razlogov, zaradi katerih ne izpolnjujejo obveznosti iz pogodbe. Po razpoložljivih
informacijah imajo kupci še vedno namen investirati na tem območju, vendar njihove načrte ovirajo negotove gospodarske in finančne razmere.
Poleg zgoraj omenjenih nepravilnosti sodišče še navaja, da posamični programi ravnanja s stvarnim premoženjem v devetih primerih prodaje
oziroma menjave zemljišč niso vsebovali vseh predpisanih sestavin.
Negativno mnenje je murskosoboški župan Anton Štihec za naš spletni
portal Pomurje.si komentiral, da se iz
ugotovitev računskega sodišča jasno
vidi, da murskosoboška občina ni bila
obravnavana z enakimi merili kot nekatere druge občine, ki so bile revidirane v tem svežnju. Več o tem pa bo
povedal v naslednjih dneh na tiskovni
konferenci.
C. K.
Carmen Šeruga Bednar, nova direktorica CSD G. Radgona
Prepoznati potrebe uporabnikov in se odzvati nanje
Nedavno je nova direktorica Centra za
socialno delo Gornja Radgona postala
mag. Carmen Šeruga Bednar. Šerugova je bila čez dvajset let zaposlena kot
socialna delavka na murskosoboškem
centru za socialno delo. Mnogi jo poznajo tudi kot eno izmed pobudnic
ustanovitve zavetišča za brezdomce v
Murski Soboti.
Kot pravi, si je v prejšnji službi pridobila precej izkušenj in dobro spoznala področje socialnega varstva,
zato se je odločila za kandidaturo, pri
tem pa so jo vodili tudi novi delovni izzivi. Uradno je funkcijo prevzela
14. februarja, prejšnji direktorici Mariji Šauperl se je namreč iztekel mandat. Na razpis se poleg nje ni prijavil
Fotografija Ciril Kosednar
Trenutno je prednostna naloga izvajanje nove zakonodaje – Letos dvakrat več vlog za socialne prejemke kot prejšnja leta
Carmen Šeruga Bednar si želi, da bi lahko čim prej rešili čim več vlog, da bi lahko
upravičenci prejemali denarno pomoč.
noben drug kandidat. Ali jih je odvrnilo tudi trenutno dogajanje v zvezi z
izvajanjem nove socialne zakonodaje
in gospodarsko krizo, ko so na udaru
prav centri za socialno delo, ni vedela prav odgovoriti, strinja pa se, da so
ravno v tem času razmere na tem področju zelo posebne.
Na radgonskem centru je zaposlenih
19 strokovnih delavcev in devet socialnih oskrbovalcev. Kot razloži, socialne
razmere na radgonskem območju niso
nič kaj drugačne kot drugod po Pomurju. Tudi tukaj je treba poudariti brezposelnost, socialno izključenost in potrebe po dodatnih socialnih programih.
Zato si bo skupaj z zaposlenimi prizadevala, da bodo prepoznavali potrebe
uporabnikov ter se z vso občutljivostjo, a hkrati strokovno odzivali nanje.
Prednostna naloga pa je zdaj predvsem izvajanje nove socialne zakonodaje, ki je centrom prinesla dodatne
naloge in pristojnosti. Pri njih so organizirani tako, da želijo v čim krajšem
času rešiti čim več vlog za socialne
prejemke, zato delajo tudi popoldne
in ob koncu tedna. Prejemajo dvakrat
več vlog kot prejšnja leta v tem obdobju. Samo v prvih dveh mesecih letošnjega leta so prejeli več kot 1260 novih vlog, poleg tega pa rešujejo stare.
Tako je bilo do konca februarja izdanih 526 odločb za denarne socialne
pomoči in 136 odločb za izredne denarne socialne pomoči, ki jih centri
izdajajo prednostno. Zaradi dodatnih
nalog so dobili možnost ene dodatne
zaposlitve ter pomoč iz občine.
Na vprašanje, ali tudi pri njih prihaja do groženj uporabnikov, odgovarja, da jih manjši del res izraža nezadovoljstvo z novimi izračuni in zneski,
nekateri so namreč ostali brez socialnih prejemkov, toda česa hujšega do
zdaj še ni bilo. Ocenjuje, da so se pri
večini upravičencev prejemki kljub
vsemu zvišali. Novosti na tem področju jemlje kot proces spreminjanja
socialne varnosti, zakonodaje glede
materialnih pravic, odgovornosti posameznika, družine in družbe, na katerega se moramo vsi navaditi.
C. K.
Krepitev policijskega sodelovanja
Porabski Slovenci
Zaupanje in sodelovanje ključ do uspeha
Rebalans bo
segel čez mejo
V Moravskih Toplicah so se srečali visoki uradniki policije iz dvanajstih držav jugovzhodne Evrope
Ljudmila Novak
na obisku v Porabju
Gostitelja
konference,
generalni direktor
slovenske policije
Janko Goršek
(v sredini) in
Claudiu Catalin
Cucu, visoki
uslužbenec
romunske
policije (desno),
sta prisluhnila
novemu ministru
za notranje
zadeve Vinku
Gorenaku.
Fotografija Nataša Juhnov
Katere oblike sodelovanja med policijo so ključne in najbolj učinkovite? Kako doseči čim učinkovitejše in
uspešnejše zatiranje vseh oblik organizirane in čezmejne kriminalitete? Ali obstajajo inovativne rešitve za
zagotavljanje varnosti prebivalcev v
času omejenih virov? Policijski vrhovi
dvanajstih držav jugovzhodne Evrope so odgovore na ta vprašanja iskali na konferenci o krepitvi policijskega sodelovanja v Moravskih Toplicah.
Konferenco so gostili generalni direktor slovenske policije Janko Goršek,
namestnik direktorja direktorata za
zatiranje organizirane kriminalitete
pri romunski policiji Claudiu Catalin
Cucu in ženevski center za demokratični nadzor nad oboroženimi silami.
Udeleženci so prišli iz Albanije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Črne gore, Hrvaške, Madžarske,
Makedonije, Moldavije, Romunije,
Slovenije in Srbije.
»Organizirana in čezmejna kriminaliteta je problematika, ki je že
zdavnaj prerasla državne meje. Zatiranje kriminalitete postaja globalni
izziv. Tesno sodelovanje med državami na vseh področjih našega dela
spodbuja tudi medsebojno sodelovanje. To pa je ključ do uspeha,« je v
nagovoru med drugim poudaril Goršek. Razpravljavci so ob iskanju dejavnikov, ki najbolj ogrožajo varnost
v posameznih državah in regiji, govorili še o tem, kako med gospodarsko
in finančno krizo zagotavljati varnost.
Tega se je v svojem nastopu prav tako
dotaknil novi notranji minister Vinko Gorenak: »Stanje, v katero nas je
pripeljala svetovna gospodarska kriza, ima velik vpliv na kriminaliteto, h
kateri se zateka vedno več ljudi. Zato
moramo še toliko bolj premišljeno
razporediti sredstva in opremo, ki so
nam na voljo.«
Tudi zato namerava Gorenak policiste razbremeniti birokratskih opravil.
Ponovil je že znano, da želi policiste
vrniti na ulice oziroma na teren, »kjer
bodo s svojo prisotnostjo in različnimi
oblikami policijskega dela zagotavljali varnost državljanov in preprečevali
nastajanje različnih oblik kriminalitete, ki se ob pravih razmerah razvije v
organizirano kriminaliteto in končno
preseže tudi meje držav«.
Andrej Bedek
Ministrica in državni sekretar v Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu
in po svetu Matjaž Longar sta na prvem, spoznavnem obisku v Porabju
obiskala dvojezično osnovno šolo v
Števanovcih, Slovenski kulturni in
informacijski center, redakcijo Radia Monošter in uredništvo časopisa
Porabje, udeležila pa sta se tudi dveh
odprtij razstav. »Slovenija želi izpolnjevati ustavno določilo in zakon, ki
pravi, da mora skrbeti za svoje rojake
v zamejstvu in v tujini ter jim pomagati ohranjati narodno identiteto,« je
med drugim povedala Novakova, ki
trenutno opravlja spoznavne obiske, v
okviru katerih se je že srečala s predstavniki slovenskih manjšin v Italiji in
Avstriji. Po njenih besedah želi Slovenija še naprej spodbujati in sofinancirati programe, ki jih tudi s pomočjo urada izvajajo porabski Slovenci,
čeprav bo ta podpora v prihodnosti
zaradi varčevalnih ukrepov nekoliko
okrnjena: »Razpis je bil že izveden,
tudi odločbe so že bile poslane, sredstva smo zadržali v določenem obsegu, ker bo rebalans nekoliko načel
tudi naš proračun, vendar upamo, da
bomo večino programov lahko sofinancirali, čeprav mogoče v nekoliko
manjšem obsegu.«
Timotej Milanov
vroče
www.vestnik.si | e: [email protected]
8. marca 2012 | Vestnik |
3
Pokopališče v Ljutomeru
Zakaj vežice še ne bodo gradili kmalu
Z dvajsetimi odstotki nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč zbrali le osmino vrednosti projekta – Občina daje prednost drugemu
Pred leti so po sklepu takratnega občinskega sveta Občine Ljutomer pripravili
projekt zunanje ureditve pokopališča v
Ljutomeru, ki v peti oziroma zadnji fazi
predvideva tudi gradnjo nove mrliške
vežice. Nedavno je bila končana obnova
strehe na stari vežici, kar pa se je marsikomu zdelo nesmiselno, če naj bi se
kmalu gradila nova. Županja Olga Karba pojasnjuje, da je bilo popravilo strehe nujno, saj je zamakala in s tem onemogočala redno uporabo objekta, pot
do nove mrliške vežice pa je še dolga.
V zadnjih treh letih so s prihodki
iz investicijskih vlaganj in koncesnin
ter z dvajsetimi odstotki nadomestil
za uporabo stavbnih zemljišč v krajevnih skupnostih Ljutomer, Stročja vas,
Cven in Železne Dveri zbrali nekaj več
kot 460 tisoč evrov oziroma malo več
kot osmino ocenjene vrednosti celotnega projekta ureditve ljutomerskega pokopališča (dobre tri milijone in
400 tisoč evrov). Pri pripravi projekta
so predvidevali, da bo do leta 2013 za
glavnino financiranja poskrbela občina. »Po letu 2010 je jasno, da glede
na finančno stanje občine tovrstni načrti nimajo realne podlage. Občina je
močno zadolžena s finančnimi najemi
Županja Občine Ljutomer Olga Karba zagotavlja, da je ves namensko
zbrani denar šel za izvedbo projekta ureditve pokopališča v Ljutomeru, ki v zadnji fazi predvideva gradnjo nove mrliške vežice.
Tako je od leta 2009, ko se je začel namensko zbirati denar od plačila nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, izbrani izvajalec v
vrednosti približno 180 tisoč evrov
uredil območje za raztros pepela in
anonimnih grobov, območje žarnih grobov, postavil žarne zidove,
uredil poti, zasadil drevesa ter postavil klopi, vodnjak in koše. Med
večjimi investicijami, ki so se prav
tako financirale z zbranim denarjem, so bili še odkup zemljišč zara-
di denacionalizacije (v višini skoraj
61 tisoč evrov), izdelava projektne
dokumentacije je bila vredna dobrih 27 tisoč evrov, za nedavno popravilo strehe pa so odšteli skoraj
enajst tisoč evrov. Tako na računu
za zunanjo ureditev ljutomerskega
pokopališča ostaja skoraj 160 tisoč
evrov, ki jih bodo namenili za nadaljevanje postopnega urejanja odvajanja vode.
Od letos ni več nobenega sklepa
občinskega sveta, ki bi del nadomestil za stavbno zemljišče namenjal
za ureditev ljutomerskega pokopališča, zato se postavlja veliko vprašanje, kdaj (če sploh) bo imelo ljutomersko pokopališče novo mrliško
vežico.
Fotografija Jerneja Domajnko
Kam je (in še bo) šel denar za zunanjo
ureditev ljutomerskega pokopališča
Gradnja nove mrliške vežice je v projektu zunanje ureditve ljutomerskega pokopališča predvidena šele v zadnji fazi, ki pa še ne bo
tako hitro na vrsti. Zato so streho stare vežice konec januarja popravili, saj je zamakala in s tem onemogočala redno uporabo objekta.
in drugimi investicijami, ki so bile le v
manjšem delu financirane z nepovratnimi sredstvi,« pojasnjuje županja in
nadaljuje, da so bila doslej vsa namensko združena sredstva namenjena izvedbi tega projekta.
Za gradnjo mrliške vežice se sicer
že od leta 2006 zbirajo prostovoljni
prispevki občanov. Do danes se je na
računu skupaj z obrestmi zbralo nekaj
več kot štiri tisoč evrov, ki bodo tam
ostali vse do gradnje vežice, saj gre za
namenska sredstva. A štiri tisoč evrov
je kapljica v morje v primerjavi z ocenjeno vrednostjo nove mrliške vežice (skoraj 613 tisoč evrov), proračun
za letos pa postavlja v ospredje druge
projekte. Kot pravi županja Olga Karba, so ga oblikovali tako, da z njim
uresničijo tri ključne cilje: enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti,
doseganje visokega deleža nepovra-
tnih sredstev za investicije in stabilizacijo finančnega primanjkljaja občinske blagajne. »V letu 2012 bomo
opravili vrsto investicij, ki prispevajo
k višji kakovosti bivanja in življenja v
občini, med njimi celovito prenovo
mestnega jedra (uporabne površine in
infrastruktura), vodovod, kanalizacija, začetek investicije v osnovno šolo v
Cezanjevcih in druge projekte.«
Jerneja Domajnko
Pokrov nad mestom Murska Sobota je lani kar 73 dni ogrožal zdravje Sobočanov
Maščevanje narave za posek platan in topolov
Opozorila okoljevarstvenikov in zdravnikov ne zaležejo – Postaja Murska Sobota zaradi onesnaženja s prašnimi delci že degradirano območje?
Nadaljevanje s 1. strani
Tudi to zimo je bilo podobno, saj v Pomurju ni bilo dežja vse od novembra,
imeli pa smo kar veliko meglenih dni.
Vse to vpliva na povečanje števila bolezni dihal, še posebej zato, ker v Murski Soboti ni uvedenega pravočasnega
opozarjanja prebivalcev na presežene
mejne vrednosti prašnih delcev, kot
imajo to denimo urejeno v Zagorju,
Trbovljah, Hrastniku in Ljubljani.
Zmanjšanje emisij že nekaj let zahteva od Slovenije tudi Evropska komisija
(Direktiva 2008/50/ES), ki nalaga sprejetje programa ukrepov, toda nihče potem ne bo preverjal, kako je z izvajanjem sprejetih operativnih programov,
kar je nerazumljivo glede na to, da so
podatki čedalje bolj skrb zbujajoči.
Zasmehovani predlogi
za izboljšanje zraka
Po podatkih Agencije RS za okolje
(ARSO) so najpogostejši onesnaževalci individualna kurišča, industrija in
promet. Toda, če so dejavniki za onesnaženje v zasavskih mestih znani in
razumljivi, je v osrednjih slovenskih
medijih ostalo nepojasnjeno, zakaj ima
toliko dni s preseženo vrednostjo onesnaženosti tudi Murska Sobota. Nima
termoelektrarne in ne težke industrije,
v zadnjem desetletju pa je bilo vgrajenih tudi veliko kurišč na plin in olje.
Pa vendar ta zgodba v Murski Soboti
ni nova. Stojan Habjanič se spominja:
»Ko sem bil pred dvajsetimi leti nekaj
časa zaposlen na takratni veliki občini Murska Sobota, smo na mojo pobudo začeli pripravljati dva projekta za
izboljšanje okolja, eden je bil povezan
z varovanjem izvirov pitne vode v Krogu in Črnskih mejah, drugi pa z izboljšanjem stanja zraka v mestu Murska
Sobota. Takrat še ni bilo plina, vsi so
kurili z oljem, drvmi in premogom, povečevati se je začel tudi promet. Stanje
zraka je bilo slabo v večini slovenskih
mest, v Ljubljani, Mariboru in Celju,
in vedel sem, da so tam začeli načrtno delati za izboljšanje zraka. Tako
sem pripravil tudi seznam ukrepov za
izboljšavo zraka, predvsem je šlo za
spremembe načina ogrevanja, spremembo kurišč in energentov, izobraževanje ljudi, ozelenitve prostora … pa
je bilo vse to zasmehovano. Nekateri
predstavniki ljudstva v takratnem občinskem izvršnem svetu so se iz tega
smejali. Po dvajsetih letih je očitno že
vsem jasno, da smo tu zamočili, zaostali, to pa nam nenehno dokazujejo
s številkami in tudi drugod, na primer
v Mariboru, kjer se je zrak v tem času
zelo popravil.«
Bolezni dihal
V mnogih mestih je samoumevno, da ob megli in inverziji obveščajo bolnike, nosečnice, matere
z majhnimi otroki, tiste, ki imajo težave z dihali, da ne hodijo
ven. Akutni laringitis narašča in
v zdravstvenih ustanovah lahko
postrežejo s podatki, koliko več
ljudi zboleva, ko neobveščeni hodijo v mrazu in megli »na zrak« in
vdihavajo onesnažen zrak.
Izolirati hiše, zamenjati
kurišča in zmanjšati promet
Še vedno je onesnaženje zraka v
Murski Soboti največje zaradi načina ogrevanja (kar 75 odstotkov), do
25 odstotkov pa ga povzroča promet.
Iz kemijskih analiz drobnih delcev je
razvidno, da je v njih največ žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida,
ogljikovega dioksida, dušikovih oksidov - vse to pa izvira iz ogljikovodikov,
kot sta kurilno olje in premog. Premoga je v Murski Soboti danes sicer
precej manj kot v osemdesetih letih,
več kot 50 odstotkov kurišč pa je še
vedno na kurilno olje in okrog 10 od-
stotkov na drva, preostalo pa predstavljajo kurišča na plin in gretje z elek­triko. Ker je merilna postaja v Rakičanu, imajo velik vpliv na izmerjene
vrednosti kurišča v Rakičanu.
Dokončanje pomurske avtoceste
torej k izboljšanju razmer ni pripomoglo, saj problem ostaja v dnevnih
migracijah v mesto in še vedno nedokončanih obvoznicah. Pravzaprav bi
morali v mestu poskrbeti za čim manj
zastojev, kajti največ prašnih delcev v
prometu nastaja zaradi zaviranja oziroma z obrusi gum in zavor, čakanjem
v koloni in v križiščih, dobrodošla pa
je uvedba javnega mestnega prevoza. Med energenti je plin med boljšimi, zaradi dotrajanih kurišč v Murski
Soboti in okolici, ki so stara trideset
ali več let ter z zelo slabim izkoristkom (od 55- do 70-odstotnim), pa bi
bilo smiselno občanom ponuditi tudi
subvencijo za zamenjavo neprimernih kurišč.
Mesto bi potrebovalo tudi več zelenih površin (ne zgolj okrasnih), toda v
zadnjih letih smo bili v Murski Soboti
priča posekom velikih platan v središču mesta in drevoreda topolov proti Rakičanu. Pri čiščenju zraka namreč
zelo pomagajo drevesa pravih oblik in
drevesnih mas. »Drevo višine 25 metrov s krošnjo, široko okrog 15 metrov,
Pokrov nad
Mursko Soboto
»Predstavljajte si, da je nad mestom nekakšen zvon. Na sredini
gre topel zrak z vsemi delci gor,
se zgoraj ohladi in pade na obrobje mesta. Od tam ga veter potisne v mesto, kjer se kopiči, se
spet dvigne in ponovno pade.
Zato bi morali imeti zelene pasove. Toda, ali o tem strokovno
sploh kdo kaj ve, da bi to potem
upoštevali pri prostorskem načrtovanju, urbanizmu, varstvu okolja? Sajenje rožic ni isto kot skrbeti za »prezračevanje« mesta,«
trdi Stojan Habjanič.
ima kar 1600 kvadratnih metrov listnatih površin – filtrira zrak, zmanjšuje meglo in osončenost. V ulici z drevoredom s pravimi drevesi je trikrat
manj prašnih delcev kot v ulici brez
dreves. Tudi ob avtocesti in vpadnicah
bi morali biti obvezno pasovi zelenja,«
je prepričan Habjanič, ki tudi meni, da
Murska Sobota nima ustreznega strokovnjaka za zasajevanja dreves v mestu, ki bi prečiščevala zraka.
Bernarda B. Peček
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica),
Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (trženje), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih
rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 91 evrov, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra.
IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Styria Print Holding GmbH, Avstrija. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št.
89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 12.800 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], trženje: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si.
4
gospodarstvo
| Vestnik | 8. marca 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Mura in delavski dolgovi
Odvetniki si ne podajajo strank
Za napovedano poravnavo z delavci, ki tožijo Muro, d. d., stečajni upravitelj Branko Đorđević še nima »blagoslova«
volil, ne more dati. Če se bo že odločil
za poravnavo, mu to morata potrditi
upniški odbor in stečajni sodnik.
Jože Turkl, sindikalni predstavnik,
pravi, da so stečajnemu upravitelju res
predlagali poravnavo, in pričakuje, da
se bodo vsaj tokrat s stečajnim upraviteljem dogovorili. Delavci se namreč
upravičeno bojijo velikih stroškov, ki
jih bodo imeli po izrečeni negativni
sodbi. Sindikat je ne glede na negativne sodbe prepričan, da so delavci
oškodovani, zato se je odločil za uporabo izrednih pravnih sredstev. Za dve
najbolj tipični tožbi je namreč predlagal revizijo postopka in sedaj čaka na
odločitev, ki naj bi bila sprejeta kmalu. Ravno zaradi revizije postopkov so
vse tri sodnike, ki obravnavajo primere
Murinih delavcev, zaprosili za preložitev obravnav za nedoločen čas oziroma
do dokončanja revizijskega postopka.
Dva sodnika naj bi se odzvala in upoštevala njihovo pobudo, medtem ko
eden še naprej razpisuje obravnave.
Podobno, kot je nedavno opozoril odvetnik Franci Matoz, so tudi v sindikatu prepričani, da ob morebitnem negativnem izidu revizijskega postopka
sprožijo še ustavno presojo.
Preklici oziroma
prenosi pooblastil
Dodatno negotovost in nezaupanje med delavci vzbuja prenos pooblastil med odvetniki. Kot je pojasnil
Jože Turkl, ne gre za prenos pooblastil
od enega k drugemu odvetniku. Vsaka
stranka namreč v primeru zastopanja
lahko pooblasti enega odvetnika. Pri
podpisovanju pooblastil odvetnikom
pred vložitvijo tožb se je zgodilo, da
je veliko delavcev podpisalo pooblastila vsaj dvema, če ne že vsem trem
odvetnikom. V sindikatu so pred vložitvijo tožb preverili vsa pooblastila in
delavce, ki so podpisali dve ali več pooblastil, pozvali, naj se odločijo, kateri
Fotografija Nataša Juhnov
Pot nekdanjih delavcev Murinih hčerinskih družb je po stečaju Mure in
hčerinskih družb zapletena in poleg
tega, kar je najhuje, finančno obremenjujoča. Po stečaju krovne družbe
Mure, d. d., je stečajni upravitelj Branko Đorđević obljubljal, da bo priznal
terjatve vsem zaposlenim v nekdanji
Muri, po premisleku in, kot je zatrdil,
pridobljenih pravnih mnenjih pa je
terjatve zaposlenih v hčerinskih družbah prerekal in jih napotil na dokazovanje svojega prav na sodišče.
Velika večina delavcev je takrat pooblastila tri odvetnike (Boruta Sokliča, Francija Matoza in Danila Harija),
da so vložili individualne tožbe, ki jih
obravnavajo trije sodniki oddelka mariborskega delovnega sodišča v Murski Soboti. Odvetniki so vztrajali pri
individualnih tožbah zaradi različnosti zahtevkov delavcev do Mure, d. d.,
v stečaju. Pravnomočno je končanih že
nekaj čez dvajset primerov – vsi v škodo delavcev. Kot kaže, so ti primeri zakoličili sodno prakso, ki bo neugodna
za delavce. Glede na javno napoved, da
bo stečajni upravitelj začel izterjavo
sodnih stroškov, ki jih je imela Mura,
d. d., bo to nov pritisk na delavce. Odvetnika Borut Soklič in Franci Matoz
zagotavljata, da delavce zastopata pro
bono (brezplačno), stroške odvetnika
Danila Harija pa plačuje Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), a so
za delavce kljub vsemu nastali stroški ob vložitvi tožb. Skratka, povprečni stroški, ki jih bo imel delavec zaradi
neuspeha na sodišču, se lahko gibljejo
med najmanj 1.000 in 1.500 evri. Razplet na sodišču je sprožil predlog, da bi
se stranke zunajsodno poravnale, kar
pomeni, da bi delavci odstopili od tožb
in poravnali svoj del stroškov, tožena
stranka Mura, d. d., pa svoje. Stečajni
upravitelj Branko Đorđević sicer pravi,
da je pobudo ZSSS za poravnavo dobil
in se bo s pobudniki tudi sestal, vendar
za zdaj zaveze, da bo v poravnavo pri-
Stečajni upravitelj Mure je poplačal že kar nekaj upnikov, ne pa tudi priznanih
terjatev tistih delavcev, ki so bili ob stečaju zaposleni v Muri, d. d.
odvetnik jih bo zastopal. Tega ni storilo niti sodišče, tako da se ob razpisu
obravnav ugotavlja dejansko stanje in
se morajo delavci odločiti, kateri odvetnik jih bo zastopal.
Poplačilo delavcev
Stečajni upravitelj Mure je iz stečajne mase poplačal že kar nekaj upnikov,
ne pa tudi priznanih terjatev tistih delavcev, ki so bili ob stečaju zaposleni v
Muri, d. d. Branko Đorđević vztraja pri
svojem, da v tem trenutku izvaja rezervacije za poplačilo vseh delavcev in da
bo s poplačili počakal do pravnomočnosti sodnih sporov družbe z delavci iz
hčerinskih družb. Tokrat prizna, da bo
delavce poplačal v sorazmernem deležu glede na poravnavo terjatev odškodninskega sklada. Stečajni upravitelj Branko Đorđević se sicer ves čas
sklicuje na pravno korektnost in enakopravnost vseh v stečajnem postopku. Pa vendar, neposredno po stečaju
Mure, d. d., je obljubil priznanje terjatev vseh zaposlenih v Muri, kar so
mu predlagali tudi stečajni upravitelji hčerinskih družb, ki so ugotovili, da
te nimajo ne premoženja ne sredstev
za poplačilo delavcev. Pa je to požrl in
se obdal s pravnimi mnenji in nasvetom delavcem, naj gredo na sodišče,
da jim bo v primeru pozitivnih sodb
terjatve priznal. Ob novem letu je tudi
dejal, da bo iz stečajne mase poplačal
najprej delavce in se odškodninskemu
skladu, če bo le mogoče, izognil, danes
pa govori o sorazmernem deležu poplačil. Še vedno poudarja velike stroške, ki bi nastali s sprotnimi poplačili terjatev delavcev, po drugi strani pa
je vlekel poteze, ki jih v okviru zgoraj zapisanega kljub vsemu ni mogoče razumeti kot racionalne in koristne
za ohranitev čim večje stečajne mase.
Tu mislimo na status družbe Mura in
partnerji, ki se ji je z nizko najemnino
pomagalo pokrivati velik del materialnih stroškov proizvodnje. Glede na
to, da je predsednik upniškega odbora predstavnik Elektra Maribor, in glede na ceno električne energije, ki jo je
plačevala Mura, d. d., v stečaju, se zastavlja vprašanje, ali ni imel Elektro
Maribor status favoriziranega upnika, ko je zaračunaval dobavo električne energije po enkrat višji ceni, kot jo
je dobavljal Muri primerljivim porabnikom na trgu. Električno energijo je
plačevala Mura v stečaju. Račun za porabljeno energijo sta dobivala le EHM
in Unikat. Vprašanje je tudi, ali ne bi
bila ohranitev samostojnih manjših
hčerinskih družb ob ustrezni pomoči
za prebroditev likvidnostnih težav, ki
so bile posledica rasti obsega poslovanja, in ustrezni kadrovski zasedbi teh
podjetij koristnejša za stečajno maso.
Pa ni bilo tako, saj je pretežni del organizacijskih potez slepo sledil viziji in
razvojnemu elaboratu potencialnega
kupca oziroma sedanjega lastnika.
J. Votek
Farmtech v Ljutomeru
Poslanci o prodaji dveh družb Nafte Lendava
Nova širitev
in posodobitev
Naj se prodaja ustavi?
Ljutomersko podjetje se širi in dosega od
petnajst- do dvajsetodstotno letno rast realizacije
Nadzorni svet Nafte Lendava je 27.
februarja potrdil prodajo hčerinskih
družb Nafte Petrochem izbranima
ponudnikoma, Konzorciju Strojna s
podjetjema Metalna Impro iz Maribora in Jekon od Lenarta, ki je za Nafto Strojno pripravljen plačati 5,2 milijona evrov, ter CEOC Limited London
za Nafto Geoterm, ki je zanjo ponudil 2,1 milijona evrov. Pogodbi o prodaji sta bili pripravljeni z odložilnim
pogojem, saj se mora o vsebini izreči
še Agencija za upravljanje kapitalskih
naložb (AUKN). Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je postopek prodaje označil za nepreglednega, zato pričakuje, da AUKN
prouči očitke o sodelovanju menedžmenta pri nakupu. Čeprav je vodstvo
družbe opozorilo, da zavlačevanje
prodaje ni dobro za poslovanje družb
v skupini, AUKN še ni izrazila svojega
mnenja. In kaj o prodaji pravijo pomurski poslanci?
Jožef Horvat se strinja z (začasno)
ustavitvijo prodaje Nafte Geoterm in
Nafte Strojne, čeprav pri tem izhaja samo iz informacij slovenskih medijev in spletne strani skupine Nafta
Lendava, ki pa je, kot ugotavlja, s podatki o finančnem poslovanju skupine zelo skromna. Opozarja, da so s
skupino Nafta Lendava bile in so še
vedno eksistenčno, pa tudi čustveno
V podjetju Farmtech, ki je po številu zaposlenih sedaj največji delodajalec v ljutomerski občini, so pripravili
slavje ob dokončanju novih proizvodnih in upravnih prostorov v industrijski coni v Ljutomeru. Udeležili so
se ga številni ugledni gostje iz Slovenije in Avstrije, predstavniki slovenskega gospodarskega in političnega
življenja, direktor in lastnik skupine
Komptech iz Avstrije Franc Jantscher
in Josef Heissenberger, pomurski gospodarstveniki, predstavniki lokalne
skupnosti z ljutomersko županjo Olgo
Karba, poslovni partnerji in zaposleni. Proizvodni prostori sedaj merijo
1.500 kvadratnih metrov, pridobili pa
so tudi 450 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Vrednost celotne investicije je 2,5 milijona evrov.
Zgodba o uspehu se je začela leta
2007, ko so v industrijski coni postavili prve manjše prostore za proizvodni
program družbe Komptech okoljska tehnika, lani pa so se odločili za njihovo razširitev. Dela so začeli avgusta
in jih končali konec lanskega leta. S
preselitvijo dela proizvodnje iz starih
prostorov v mestu Ljutomer na novo
lokacijo so se ti sedaj sprostili za razširitev proizvodnje kmetijske mehanizacije. Lani so se odločili tudi za združitev obeh hčerinskih družb skupine
Komptech v Ljutomeru, družbe Farmtech s proizvodnim programom kmetijske mehanizacije in družbe Komptech okoljska tehnika s proizvodnjo
strojev za obdelavo bioloških odpadkov, z namenom, da ustvarijo razmere
za še boljše poslovanje. V ljutomerski
družbi je sedaj zaposlenih 245 delavcev, od tega so jih lani na novo zaposlili 25. Direktorica družbe Farmtech
Sonja Rajh je na odprtju poudarila, da
je napredek podjetja, ki ob naložbah
dosega tudi od 15- do 20-odstotno letno rast proizvodnje, zasluga dobrega
sodelovanja med lastniki, vodstvom
in zaposlenimi.
Z naložbo v nove proizvodne in poslovne prostore v industrijski coni pa
proces tehnološkega posodabljanja
podjetja še ni končan. Poleg zdajšnje
tovarne so že kupili novo zemljišče,
na stari lokaciji v mestu Ljutomer pa
načrtujejo nadaljnjo razširitev in posodobitev proizvodnje.
Majda Horvat
Vsi so za takšno odločitev, ki bo ohranila delovna mesta
povezane mnoge družine. »Prav zato
bi odgovorni za prodajo družb Nafta
Geoterm in Nafta Strojna morali postopek prodaje voditi tako, da bi bili
vredni zaupanja. Pomanjkljivo informiranje javnosti (skupina Nafta je v
celoti v državni lasti!), poslovni odnosi najodgovornejših z družbo Eko Nafta, splošno znano nezaupanje ljudi v
državne institucije (v AUKN, ki v imenu države upravlja premoženje skupine Nafta) ne dajejo občutka zgolj poštenih namenov prodaje … Predvsem
pa skušam priti do informacije, ali izbrana kupca zagotavljata vsaj ohranitev delovnih mest v obeh družbah.
Tega zagotovila ni … Vsekakor pa mislim, da si zaposleni in preostala slovenska javnost ne zaslužimo grožnje
s stečajem skupine Nafta, če morebiti
ne pride do prodaje Nafte Geoterm in
Nafte Strojne.«
Jasmina Opec je prepričana, da je
pred odločitvijo o prodaji treba preveriti transparentnost postopka in
razbliniti dvome, šele potem naj se
postopek nadaljuje. »Če se ugotovi,
da vse poteka transparentno, se postopek prodaje lahko nadaljuje. Zadeva je sedaj pri AUKN, ki naj tudi pove
svoje mnenje.«
Branko Ficko se s prodajo strinja,
saj je del načrta, za katerega je Nafta Lendava od države že dobila de-
set milijonov evrov. »Pogodb nisem
videl, menim pa, da je bil postopek
prodaje voden po ustaljeni poslovni praksi. Menim, da bi se moral čim
prej končati, če ne, bo država podjetje spet morala reševati, ne vem pa,
iz katere kvote.« O očitkih o netransparentnosti in o tem, da naj bi pri
nakupu sodelovali tudi nekateri člani vodstva družbe, pa pravi, da če so
pripravljeni vložiti denar v podjetje,
je to samo dobro, in če so dobri menedžerji, naj tudi ostanejo v družbi.
»Nisem pa zagovornik zavlačevanja
in preverjanja prek AUKN. Kolikor
vem, AUKN, ki je postopek ves čas
spremljala, ni dala negativnega mnenja, razen če sedanja vlada ne bo ravnala tako, kot je že pokazala, da torej
tistih zadev, ki jih sama ni pripravljala, tudi ne potrdi.«
Tudi Dejan Židan ima informacije
o postopku prodaje in dvomih ministra o preglednosti iz medijev, upa pa,
da v tej zgodbi ne gre za še en menedžerski odkup podjetja, ki bo škodoval družbi. »Vsekakor pa me skrbi,
da s prodajo omenjenih družb ne bi
od družbe Nafta Lendava ostalo nič.
Seveda nimam vpogleda v poslovanje
družbe Nafte Lendava, upam pa, da
bodo sprejete odločitve ohranile delovna mesta.«
M. H.
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
8. marca 2012 | Vestnik |
5
Dolinka, beltinska zadruga s tradicijo
Zadruga obrtnikom na trgu odpira vrata
Beltinska zadruga Dolinka na sedanji način deluje dobrih dvajset let. Ne
gre za množično organizacijo podjetnikov in obrtnikov, ampak specializirano zadrugo, ki ima ob svojem
imenu še zapisano, da je inženiring in
proizvodno-trgovska zadruga. Trenutno povezuje 19 članov, ki so tudi njeni ustanovitelji s sorazmernimi kapitalskimi vložki.
Po ustvarjenem prihodku od prodaje gre za soliden gospodarski subjekt. Najugodnejše leto za zadrugo
je bilo leto 2008, ko je ustvarila 3,4
milijona evrov. V letu 2009 se je realizacija prepolovila, v letu 2010 so
pristali na dobrem milijonu, podoben rezultat poslovanja bo po besedah predsednika upravnega odbora
zadruge Stanka Srše tudi v lanskem
letu. Zadruga skrbi za pridobivanje
poslov predvsem za svoje člane, ne
zapira pa se tudi za druge obrtnike
in podjetnike. V zadrugi so izvajalci
vseh storitev na področju gradbeništva in strojnih ter elektroinstalacij,
manjka jim le keramičar, na tem področju pa že imajo utečeno sodelovanje s tremi podjetniki, ki niso člani zadruge. Stanko Srša sicer pove,
da zadruga s pridobljenimi posli ne
zagotavlja polne zaposlenosti svojim
članom, poudari pa, da jim zadružna
organiziranost na trgu odpira vrata,
ki jih kot posamezniki ne bi mogli.
Povezani so zmožni izvesti zahtevnejši projekt za znanega investitorja
od temeljev do strehe, hkrati pa jim
Fotografija Nataša Juhnov
Lani zadruga Dolinka ni imela padca – Razmišljajo o vstopu na tuji, predvsem avstrijski trg z odprtjem podjetja v Avstriji
Stanko Srša je predsednik upravnega odbora Dolinke, ki vodi zadrugo ob še
enem redno zaposlenem, ki se ukvarja z gradbeno operativo. Sam vodi družinsko
podjetje Parketarstvo Srša, ki se ukvarja s polaganjem vseh vrst podov. Ob
zaključnih delih v gradbeništvu ima podjetje tudi trgovino s talnimi oblogami
in podi in trgovino s tekstilom, ki je delovala najprej samostojno, potem pa so
jo pridružili skupnemu družinskemu podjetju. Glede na razmere na trgu in tudi
nelojalno konkurenco sive ekonomije ocenjuje, da so se krizi uspešno zoperstavili.
omogoča dostop do objektov iz javnih naročil. Ne glede na krizo so javna naročila še vedno pomembna za
zaposlitev zmogljivosti.
Člani vidijo svoj interes v zadrugi v
pridobivanju poslov, zato za zdaj nobeden nima interesa za njeno izčrpavanje. Prej jim je cilj, kot pove Stanko
Srša, da ohranjajo kapitalsko ustreznost zadruge na najvišji možni ravni tako zaradi referenčnega izhodišča pri prijavljanju na javna naročila
kot zaradi vrste drugih dejavnikov, ki
so pomembni pri investicijski dejavnosti. Boniteta in gotovinski vložki
so izredno pomembni tudi pri pridobivanju bančnih garancij za kakovostno izvedbo del.
Zadruga pa ima še eno drugo prednost pred posameznimi podizvajalci, namreč maržo, ki pri poslu znaša dogovorjenih šest odstotkov, s
tem pa zadruga financira vse stroške, povezane z garancijami, in delo
enega zaposlenega v zadrugi, ki skrbi za operativno izvedbo. Kot zagotavlja Stanko Srša, zadruga spoštuje pogodbene plačilne roke in nima
nobene neporavnane obveznosti ne
do svojih članov in ne do zunanjih
partnerjev. Odprtih pa imajo okrog
150 tisoč evrov terjatev. Stanko Srša
poudari še eno prednost zadruge, in
sicer t. i. rizični sklad za svoje člane
kot pomoč, ko se znajdejo v težavah.
Kljub vsemu se razmere na trgu zaostrujejo in nekateri člani razmišljajo
celo o izstopu.
Ulica obrti za
spoznavanje poklicev
Stanko Srša je eden od aktivnejših
malih podjetnikov pri promociji poklicev s področja lesarstva in
mizarstva. Tako so s sodelavci letos organizirali že nekaj predstavitev poklicev na osnovnih šolah.
Vrhunec promocijskih aktivnosti
pa bo na letošnji Megri, na kateri
bodo obrtniki in podjetniki družno na Ulici obrti praktično predstavljali posamezne poklice.
Lani zadruga ni imela padca realizacije, kar štejejo za uspeh in dokaz
za njen potencial. Zato že razmišljajo
o vstopu na tuji, predvsem avstrijski
trg z odprtjem podjetja v Avstriji. To
želijo uresničiti letos, saj pričakujejo, da bo v drugi polovici naslednjega
leta nov pritisk gradbenih izvajalcev
na naš trg predvsem iz sosednje Hrvaške, ki bodo ob nelojalni konkurenci dodatno pritiskali na cene domačih
izvajalcev. Avstrijski trg ocenjuje kot
priložnost, saj po kakovosti ne zaostajajo za Avstrijci, prednost pa so tudi
kadri. Stanko Srša pravi, da so dobri
kadri vsaj še nekaj let lahko konkurenčna prednost, če pa se pri mladih
ne bo spremenil odnos do posameznih poklicev, bo tudi ta izgubljena.
J. Votek
Lendavski Integral se rešuje
Že nekaj časa iščejo novega lastnika
Del sanacijskega načrta tudi zmanjševanje števila zaposlenih – Prisilna poravnava ne pride v poštev
Lendavsko prevozno podjetje Integral je bilo pred dvema letoma pred
tem, da se zruši pod težo bremen,
vendar je potem z novim lastnikom,
družbo Protect, in novim vodstvom –
najprej je bil to Boris Gregl, ki je vodenje družbe septembra 2009 izročil
sedanjemu direktorju mag. Štefanu
Kepeju – obstalo nad vodo. Na začetku lanskega leta je podjetju po prestrukturiranju finančnih obveznosti,
novih poslih in dodatnih vlaganjih lastnika še dobro kazalo, potem pa so se
v poslovnem okolju zvrstile stvari, ki
so ga spet potisnile nazaj. Tako sedaj
kot marsikatero drugo podjetje zaradi
kriznih razmer spet išče načine, kako
ohraniti dejavnost in delovna mesta.
Direktor družbe Štefan Kepe pravi, da
so pripravili sanacijski program, ki ga
zdaj dopolnjujejo z zunanjimi svetovalci, v njem pa so predvidene vse
možnosti, tudi iskanje novega lastnika, ni pa predvidena prisilna poravnava. Z objavo insolventnosti bi namreč
izgubili enega od najpomembnejših
poslovnih partnerjev.
Med morebitnimi kupci tehničnih
pregledov vozil, ki predstavlja del dejavnosti v podjetju Integral, se omenja
podjetje Avtotest iz Ljutomera, ki že
ima poslovalnice v Ljutomeru, Gornji
Radgoni, Ribnici in Slovenski Bistrici. Direktor ljutomerske družbe Drago Kunčič je to tudi potrdil in povedal,
da pogovori z lastnikom Integrala še
vedno potekajo, pogovorov o nakupu
prevozniške dejavnosti pa nam v nekaterih domačih prevozniških podjetjih niso želeli potrditi.
In kaj je bilo tisto, zaradi česar so se
dobri obeti ob začetku lanskega leta
izjalovili? Vodstvo podjetja Integral je
sklenilo z madžarsko naftno družbo
MOL pogodbo o oskrbi njihovih bencinskih črpalk v Sloveniji in čeprav so
mislili, da bodo te storitve lahko začeli
opravljati že v začetku leta, so jih lahko
šele v drugi polovici leta. To pa je pomembno znižalo načrtovane prihodke. Drugo, kar jih je prizadelo, so cene
storitev prevoza po opravljenih kilometrih, ki so ostale nespremenjene,
medtem ko so cene naftnih derivatov
poletele v nebo. Tretje, kar jih je doletelo, je zmanjšanje obsega storitev za
Nafto Petrochem. Nekoč so zanjo opravljali četrtino vseh prevozov, sedaj pa
je to komaj petnajst odstotkov. Vse to
je vplivalo tudi na plače zaposlenih, ki
so v deležu desetih odstotkov odvisne
od mesečnega izida poslovanja.
V sanacijskem načrtu je predvideno
tudi zmanjševanje števila zaposlenih,
vendar, kot zagotavlja direktor Štefan
Kepe, gre za upokojevanje in ugotavljanje presežnih delavcev na način,
da gredo najprej na zavod za zaposlovanje in potem v pokoj. Delavcev
v tako imenovano odprto brezposelnost za zdaj ne bodo pošiljali.
Majda Horvat
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Na Zavodu Republike Slovenije
za zaposlovanje, OS Murska
Sobota je trenutno razpisanih
več kot 120 prostih delovnih
mest. Delodajalci imajo največje
potrebe v gradbeništvu, storitvah
in gostinstvu.
Najbolj iskani delavci v tem tednu:
delavec brez poklica – 16, osnovnošolska izobrazba – 16, zidar – 16, tesar – 9,
elektroinštalater – 5, voznik avtobusa
– 5, mizar – 4, natakar – 4, voznik – 4,
ključavničar – 3, pomožni delavec – 3,
kuhar – 2, prodajalec – 2, varilec – 2.
Iščejo se tudi:
dipl. ekonomist (vs) – 1, dipl. inž. agronomije (vs) – 1, doktor medicine specialist medicine dela, prometa, športa
– 1, doktor medicine specialist splošne medicine – 1, prof. madžarščine
– 1, prof. razrednega pouka – 1, prof.
športne vzgoje – 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPSih ter na internetni strani www.ess.gov.si.
DRUŠTVO ANONIMNIH
ALKOHOLIKOV
SLOVENIJE
Anonimni alkoholiki smo skupnost
moških in žensk, ki si delimo izkušnje,
moč in upanje, da bi lahko rešili svoj
skupni problem in pomagali drugim iz
alkoholizma.
Na območju Pomurja se srečujemo v
•Murski Soboti vsak torek ob 19. uri v prostorih veroučnih učilnic
pri RK cerkvi sv. Nikolaja (kont. št.: 031
548 875) in
• Gornji Radgoni vsak ponedeljek ob 16.
uri v Domu dr. Antona Trstenjaka (kont.
št.: 040 627 946).
VESTNIK MURSKA SOBOTA ZT NAGRAJUJE VARNOST 213,5x90.indd 7. 03. 12 14:00 STRAN 1
lokalizirano
| Vestnik | 8. marca 2012
Prekmurje je dobilo svoje
tri kralje. Ti so se z velikim
zamikom po dejanskem dnevu
Sv. treh kraljev odpravili na
prvo družno romarsko pot v
Krško. Najprej so poromali
vsak s svojega konca, in sicer
iz Moravskih Toplic, Turnišča
in Beltinec do tromeje vseh
treh občin in potem naprej.
Naslednje skupno romanje bodo
opravili prav na dan Svetih treh
kraljev prihodnje leto.
Italijani, ki so še vedno nevidni
v soboškem nogometu, so se
lotili najbolj prepoznavnega
nevidnega na soboškem
stadionu Fazanerija, bolj
znanega kot kelnarja. Hoteli
so ga namreč izriniti iz
znamenitega bifeja. Toda ta
jim je dokazal, da bife ni pod
ingerenco igralne nogometne
površine, ampak pod ingerenco
kopališkega bazena.
Med evropskimi kontrolorji
letenja – tistimi, ki ne stavkajo,
je že zaokrožila depeša, v kateri
so jih pristojne letališke oblasti
evropskih letališč obvestile, da
bo iz Murske Sobote poletelo
prvo letalo jumbo jet v lasti
soboškega mednarodnega
holdinga. Kontrolorji so bili
opozorjeni, da naj bodo poleg
dajanja natančnih navigacijskih
navodil pripravljeni na pogajanja
o višini letaliških pristojbin in si
v ta namen rezervirajo ustrezen
čas. Hkrati v navodilih piše, da v
primeru previsokih zahtevkov po
popustih letalo odslovijo.
Erozijski vetrovi iz smeri
nezaščitenega vetrnega
koridorja so v Mursko Soboto
nanesli vse, kar se je nanesti
dalo. Najprej onesnažen pesek,
ki bremeni pljuča meščanov,
zatem podatke o najslabšem
življenju z najvišjimi stroški in
na koncu so prileteli še papirji,
na katerih piše, da je na listinah,
ki se nanašajo na barantanje z
zemljišči, veliko čudnega prahu,
ki bi bil lahko strupen.
Sedanji način poskusnega
pobiranja in odvoza odpadkov
v občinah lendavske upravne
enote, po zatonu prvega
komunalca tega konca, je
predmet resne študije. V študiji
analizirajo učinkovitost delovanja
v kriznih razmerah, ki naj bi jo
uporabili kot model in referenco
na Primorskem. Kdo bo dejanski
uporabnik te reference, pa javno
še ni znano, čeprav naj bi bile
pod mizo karte že razdeljene.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Občina Razkrižje je dokazala, da jo je država oškodovala
Država se popravi krivice izmika
Še vedno upajo, da bodo odgovorni po načelih pravne države in v skladu s sodno odločbo krivico popravili
Svet pomurske razvojne regije, ki
združuje pomurske župane, je na predlog razkriškega župana Stanka Ivanušiča sprejel sklep, da se v primerih,
ko so občine na sodišču dokazale, da
jim je bila pri odločanju državnih organov storjena krivica, tako kot Občini Razkrižje, sodne odločbe morajo
uresničiti in občinam storjene krivice
popraviti. »Gre predvsem za moralno
podporo,« pravi župan prizadete občine Stanko Ivanušič, ki pa bi pripomogla k temu, da bi državni organi,
ki odločajo o delitvi denarja in tudi
preverjajo občine, ali ravnajo v skladu z zakonom, sodne odločbe uresničevali. Od takrat, ko je upravno sodišče kot zadnje, na katero se je Občina
Razkrižje sploh lahko pritožila, izreklo sodbo, da je tožba občine utemeljena, je namreč minilo že skoraj pet
mesecev, Služba vlade RS za lokalno
samoupravo in regionalno politiko
(SVLR) pa še vedno ni popravila storjene krivice. »Če bi pravna država delovala, se o takšnih vprašanjih ne bi
niti pogovarjali. Očitno je, da gre za
izmikanje,« pravi Stanko Ivanušič.
Kako je torej prišlo do spora?
Občina Razkrižje, ki leži ob meji s
Hrvaško, se je v začetku leta 2010 prijavila na razpis SVLR Razvoj obmejnih območij s Hrvaško, ki je ponujal
deset milijonov evrov za krepitev razvojnih potencialov, z namenom, da
pridobi denar za asfaltiranje ceste
Šprinc–Globoka. Strokovna komisija
za izvedbo javnega razpisa je ugotovila, da vloga ne izpolnjuje vseh določil razpisa, čeprav so bili oddani vsi
dokumenti.
Razlog je tičal v neskladju vrednosti v investicijski dokumentaciji in priloženih obrazcih, razlike pa
je bilo le za en evro, in to samo zaradi računalniškega zaokroževanja
zneskov, torej zaradi računske napake. Upravno sodišče je razsodilo, da
je vladna služba pri odločanju nepopolno ugotovila dejansko stanje, nepravilno pa je uporabila tudi pogoje
javnega razpisa. Sodišče je zato naložilo, da se sklepa SVLR odpravita, za-
Fotografija arhiv Občine Razkrižje
pobirki
paberki
Z birokratskim in nerazumnim odločanjem je bila ljudem ob meji, ki cesto Šprinc–Globoka vsak dan uporabljajo in jim je meja
s schengenskim mejnim režimom otežila življenje, storjena krivica.
deva pa vrne v ponovno odločanje in
ponovni postopek. A od takrat se ni
zgodilo nič.
Župan Stanko Ivanušič je odgovorne že oktobra lani opozoril na spoštovanje načel pravne države in takrat mu je direktor Urada za lokalno
samoupravo in regionalni razvoj Igor
Strmšnik dejal, da s sodbo ni seznanjen in da je država dolžna krivico popraviti. »Na vprašanje, kako in s katerimi sredstvi, pa je odgovoril, da
država vedno razpolaga z rezervnim
skladom, iz katerega bi takšne obveznosti morali poravnati,« je pov-
zel Ivanušič. Moti ga tudi, da čeprav
je bil denar namenjen ohranjanju naseljenosti območij ob meji, so ga dobile tudi občine, ki z nobenim delom
svojega ozemlja ne segajo do državne meje in jih meja tudi v ničemer ni
prizadela.
Z birokratskim in nerazumnim
odločanjem je bila Občini Razkrižje storjena krivica, ki je najbolj prizadela ljudi ob meji, ki cesto Šprinc–
Globoka vsak dan uporabljajo in jim
je meja s schengenskim mejnim režimom otežila življenje. Cesta je v tako
slabem stanju, da bo kmalu neprevo-
zna, občina pa jo je prisiljena popraviti. Zato pričakuje, da bo državni denar, za katerega so jo nezakonito in
neživljenjsko prikrajšali, tudi dobila. »Za zdaj verjamemo, da bo tožena
stran ravnala v duhu pravne države in
v skladu s sodno odločbo krivico popravila,« pravi sobesednik. In kaj, če
ne? Stanko Ivanušič tudi napoveduje, da se bodo najavili pri ministru za
gospodarski razvoj in tehnologijo Radovanu Žerjavu, ki je po novem pristojen za to področje, in mu predstavili problem.
Majda Horvat
Komunala Lendava prenehala opravljati dejavnost
V Občini Lendava so nastale izredne
razmere, ki lahko vplivajo na zdravje
Odvoz odpadkov čez noč prevzel Eko-park Lendava – Cena odvoza v prehodnem obdobju ostaja enaka
»Odvoz odpadkov v Občini Lendava
poteka brez posebnih težav, sproti rešujemo le kakšne manjše zaplete,« je
povedal Jožef Gerenčer, direktor Ekoparka Lendava, občinskega javnega
podjetja, ki je moralo čez noč prevzeti odvoz odpadkov. Potem ko je Komunala Lendava s 1. marcem prenehala opravljati gospodarske javne
službe na območju lendavske občine in tudi Upravne enote Lendava, so
nastale izredne razmere, ki bi lahko
vplivale tudi na zdravje ljudi, zato so
se v lendavski občini lotili iskanja začasnih rešitev.
Gerenčer je povedal, da bodo poskrbeli za odvoz komunalnih odpadkov in organizirano zbiranje po dosedanjem režimu skupaj z regijskim
Centrom za ravnanje z odpadki –
CERO Puconci.
Najeli so avtomobil za mešane odpadke, drugega za odvoz odpadkov
v večjih zabojnikih ter poseben avtomobil za pobiranje PVC-odpadkov, dogovarjajo pa se tudi, da bodo
Jožef Gerenčer,
direktor Ekoparka Lendava:
»Odvoz
komunalnih
odpadkov poteka
nemoteno brez
posebnih težav,
nekaj začetniških
težav pa
rešujemo sproti.«
Fotografija Nataša Juhnov
6
za ozke ulice, kakršne so v Dolgovaških in Lendavskih Goricah, kjer odpadke pobirajo na štirinajst dni, po
dva dni najeli manjši kamion. Sedaj
po teh ulicah pobirajo smeti z lastnim
vozilom.
Predvidevajo tudi, da bodo v prvi
fazi iz Komunale, kjer je zaposlenih
okoli trideset delavcev, prezaposlili tri
delavce za odvoz odpadkov, če bodo
prevzeli še katero od drugih dejavnosti, pa še koga. O načinu urejanja pokopališč in opravljanju pogrebniških
storitev pa se bodo pogovarjali po posameznih krajevnih skupnostih. Cena
odvoza komunalnih odpadkov za zdaj
ostaja nespremenjena, po prehodnem
obdobju štirih mesecev pa bodo cene
prilagodili ekonomiki opravljanja te
dejavnosti. Takrat se bo Občina Lendava tudi morala odločiti, ali koncesijo za odvoz in zbiranje komunalnih
odpadkov dodeli Eko-parku ali pa
sklene pogodbo s katerim drugim izvajalcem.
A. Nana Rituper Rodež
www.vestnik.si | e: [email protected]
lokalizirano
Kanalizacija v Občini Puconci
Cesta Murska Sobota–Gederovci
8. marca 2012 | Vestnik |
7
Letos tudi pri Romih Projekt nastaja, sredstva zaradi
varčevanja pod vprašajem
Večji del sredstev pričakujejo iz državnega razpisa
Občina Puconci načrtuje, da bo tudi
letos intenzivno gradila fekalno kanalizacijsko omrežje. To je zgrajeno že v
središču občine in okoliških strnjenih
naseljih, v naslednjih fazah pa ga želijo
zgraditi še v zahodnem delu občine v
naseljih Strukovci, Puževci, Beznovci in
Zenkovci. Na zadnji seji pa so puconski
občinski svetniki odločali tudi že o dokumentih identifikacije investicijskega
projekta (DIIP) kanalizacije za romski
naselji v Zenkovcih.
V Zenkovcih živi okrog 160 Romov,
in sicer v dveh zaselkih, imenovanih
Pesek in Breg, kjer imajo javni vodovod že urejen, kanalizacije pa še ne. To
pa za strnjeno romsko naselje pomeni
problem onesnaževanja. V zaselku Pesek naj bi te težave rešili z gradnjo kanalizacijskega omrežja v dolžini nekaj
manj kot 1,5 kilometra ter skupno čistilno napravo za celotno naselje Zenkovci.
Predvidena je biološka čistilna naprava tipa SBR, ki temelji na čiščenju vode
z aktivnim blatom. Predračunska vrednost te investicije je približno 435 tisoč
evrov (brez DDV). V zaselku Breg pa se
načrtuje kanalizacijsko omrežje v skupni dolžini nekaj več kot 1,5 kilometra,
na katero naj bi priključili tudi del romskega naselja v Lemerju. Odpadne vode
iz tega omrežja bi odvajali na že zgrajeno čistilno napravo v Predanovcih.
Predračunska vrednost tega dela znaša
okrog 332 tisoč evrov (brez DDV).
Za oba projekta so predvidena sredstva iz državnega proračuna na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje
osnovne komunalne infrastrukture v
romskih naseljih za leto 2012, pri prvem projektu okrog 70, pri drugem pa
čez 80 odstotkov, ter iz občinskega proračuna.
Seveda je veliko odvisno predvsem
od državnih sredstev. Kot pravi puconski župan Ludvik Novak, se je občina
nedavno že prijavila na razpis za omenjena državna sredstva, rezultati pa naj
bi bili objavljeni konec meseca. Če bodo
uspešni, bodo pripravili še razpis za izvajalca del ter z rebalansom zagotovili
tudi občinski del sredstev. Investicija naj
bi bila končana do konca oktobra 2012.
C. K.
Odgovor Direkcije RS za ceste ne prinaša nič bistveno novega – Treba je počakati
na rebalans proračuna – Svetnika Novak in Obal vidita priložnost v projektu Trilog
Kot smo že pisali v začetku leta, prebivalci Gederovec, Rankovec in Vanče vasi že dlje zahtevajo ureditev ceste
med Mursko Soboto in Gederovci, ki je
dotrajana in nevarna za vse udeležence v prometu, ki jo dnevno uporabljajo,
zagrozili so celo z zaporo ceste. Februarja so na občini končno prejeli uradni
odgovor Direkcije RS za ceste na vprašanje glede ureditve ceste, ki so ga občini poslali vaščani, ki izgubljajo potrpljenje, občina pa naprej na direkcijo.
Odgovor je dokaj podoben tistemu, ki
so ga z direkcije takrat poslali našemu
mediju, ko smo jih povprašali o omenjeni težavi. Kot pojasnjujejo, investicijski projekt zajema obnovo cestišča
od konca naselja Veščica do krožišča v
Gederovcih in naprej do državne meje.
Obnova med drugim predvideva tudi
gradnjo pločnikov s kolesarskimi stezami, avtobusnih postaj in cestne raz-
Zapiski prvega večera
PAC privee z Normo Bale
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
Zmerom sede tako, da ima za hrbtom steno
Mag. Aleksander Jevšek, policist, pravnik in veteran vojne za Slovenijo, nekdanji
predsednik društva kriminalistov Slovenije. Vodja kriminalistične policije v
PU Celje, 1997–1999, direktor PU Murska Sobota, 1999–2006, direktor PU
Ljubljana, 2006–2007, direktor uprave kriminalistične policije Generalne
policijske uprave Slovenije, 2007–2011.
Poklicna navada pač, pove s prijaznim nasmehom, ki je morda značilen za rakce po horoskopu, toda gotovo ne za tistega, ki je trideset let delal
v kriminalistični policiji. Tudi policisti smo čustveni in nežni, pove skoraj
opravičujoče. In ošine s kotičkom očesa kitaro, ki čaka, da jo, če bo razpoloženje pravo, vzame v roke. Izjemen
sogovornik je. Razgledan, duhovit. Veliko govori, toda pove samo tisto, kar
želi. In ves čas zbrano sledi nebesedni
komunikaciji sogovornika. V osnovni
šoli na Ravnah na Koroškem se je odločil, da bo kriminalist. Pri petnajstih
letih je odšel v Tacen, pri devetnajstih
se je poročil. Prava ljubezen je kompromis. Ona je zaradi njega odšla iz
policijskih vrst, on se je zanjo preselil
v Prekmurje. Na začetku ji je prepovedal vprašanja o svoji službi in nato ga
ni nikoli več nič vprašala. Da je postal
direktor uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Slovenije, je izvedela iz medijev. Pri 49 se
je upokojil. Zaradi družine in doktorske disertacije, ki jo dokončuje. Rad bi
bil predavatelj, reče odločno. Nekoč je
ves svoj čas posvečal plavanju. Ko so
podvomili, da bo zaradi tega uspešno
dokončal srednjo šolo, jo je kot najboljši v generaciji in odšel naravnost
med kriminaliste. Trupel in sporočanja tragičnih novic svojcem se nikoli
ne navadiš, odkima. Doma ima arhiv
vseh primerov, ki je za vsak primer
shranjen še v osebnem spominu. In
črno knjižico pomembnih kontaktov.
Po upokojitvi se je stanjšala, reče brez
sence otožnosti. Na koncu ostanejo
samo pravi prijatelji. In čas za hobije.
Leta 2014 želi s svojim willys jeepom
in s kolegi iz Jeep kluba Murska Sobota na sedemdeseto obletnico izkrcanja v Normandiji. In obnoviti mora
staro hišo v Filovskem gaju, ki sta jo
kupila z ženo. Ima držo zmagovalca. Z vrha je sestopil, ko je še stal na
njem. Prostovoljno. Ne obžaluje avanturističnega izleta na državnozborske
volitve. Veteran za Slovenijo je in boril
se je za takšno državo, kot jo imamo,
a vera v pravni red ni več tako brezpogojna. Seveda je lionist. O njem ne
kroži nobena packarija. Govorice v
zvezi z aferami niso znane. Tudi to je
dosežek.
Norma Bale
svetljave ter ureditev prehodov za pešce. »Žal s proračuni RS do leta 2012 ni
bilo zagotovljenih sredstev za začetek
investicijskih aktivnosti pri projektu. S
sprejetim proračunom 2012 je zagotovljenih 50.000 evrov, s čimer želimo v
letošnjem letu pridobiti projektno dokumentacijo na nivoju PZI. Vse druge
investicijske aktivnosti bomo izvedli v
naslednjem letu, tako da bi bilo gradbena dela možno začeti v letu 2014,« sporočajo z direkcije in dodajajo, da je vrednost gradbenih del ocenjena na nekaj
manj kot sedem milijonov evrov, zaradi česar bo dela treba izvajati po delih.
Prav tako predlagajo sestanek s predstavniki občine po sprejetju rebalansa
državnega proračuna, ko bo po njihovih besedah jasno, kako se bodo sploh
lahko izvajale predvidene investicije v
prihodnjih letih. Nezadovoljni občani
pa že kujejo novo železo. Občinska sve-
tnika iz Gederovec in Rankovec Dušan
Novak in Viktor Obal sta tišinskemu
županu Francu Horvatu predlagala, naj
občina ustavi vse aktivnosti v projektu Trilog, ki predvideva gradnjo železnice med Avstrijo in Slovenijo, dokler
država ne zagotovi sredstev za obnovo
omenjene ceste in gradnjo kolesarske
steze. »Občina Tišina je kot partner pri
gradnji železniške povezave z Avstrijo trenutno v položaju, iz katerega bi
lahko iztržila izpeljavo strateških projektov,« sta še zapisala svetnika. Župan
Horvat o pobudi meni, da je treba ločiti pripravljalne študije o tem projektu
od obnove cestišča. »Ne smemo mešati
hrušk in jabolk. Vsaka pobuda je sicer
dobrodošla, saj želim, da se ta zadeva
čim prej uredi, vendar s to pobudo nič
ne dobimo, saj s tem ne bomo prizadeli
nikogar v Ljubljani,« pravi Horvat.
T. M.
8
(iz)brano
| Vestnik | 8. marca 2012
barometer
Zdravko Mauko, atletski
veteran iz Radenec, član ŠD
Radenci, se je znova izkazal.
Na velikem mednarodnem
tekmovanju v Budimpešti je
zmagal v skoku v višino, dvakrat
pa je bil drugi v tekih na kratke
in srednje dolge proge.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Slovesna razglasitev Pomurke in Pomurca leta 2011
Do laskavega naslova
z novostmi in trdim delom
Ravnateljica črenšovske osnovne šole Marija Horvat ter direktor in lastnik podjetja GMT Vlado Karoly
po izboru Vestnika in Radia Murski val že enaindvajseta nagrajenca akcije Pomurka in Pomurec leta
Fotografija Nataša Juhnov
Štefan Sobočan, direktor
Varisa, ne želi govoriti o
preteklem letu, ko so jih domači
gradbeni baroni skoraj spravili
na kolena, ampak raje o dobri
novici, da so na tujih trgih dobili
že toliko naročil, da so polno
zasedeni in kot jih podjetje
doslej v februarju še ni imelo.
Zmagovalca akcije Pomurka in Pomurec leta 2011 sta Marija Horvat in Vlado Karoly (peta in šesta z leve v prvi vrsti). Priznanja so prejeli še drugi mesečni zmagovalci
izbora: Jasmina Maček, Martina Horvat, Daniela Krpič, Aleksandra Šinko, Andreja Preskar, Tjaša Šimonka, Valerija Žalig, Saška Roškar, Alja Samec, Jerneja Svenšek,
Boštjan Maček, Branko Buzeti, Matej Sinic, Stanko Bensa, Andrej Šterman, Geza Filo, Dejan Zečević, Denis Berdajs, Jože Gerenčer in Filip Španbauer.
Komunala Lendava, kjer je še
vedno direktor Jožef Kocon,
je, čeprav pred svojim koncem,
spet dobila novega lastnika.
Namesto Salomona je od 21.
februarja to ponovno Papir
servis. Novi stari lastnik je že
popisal premičnine zaradi rubeža
oziroma poplačila svojih terjatev.
Podjetje za informiranje je v hotelu
Diana v Murski Soboti slovesno razglasilo Pomurko in Pomurca leta 2011.
Za Pomurko leta 2011 so poslušalci
Murskega vala in bralci Vestnika izbrali ravnateljico Osnovne šole Franceta Prešerna Črenšovci Marijo Horvat in za Pomurca leta 2011 podjetnika
Vlada Karolyja.
Črenšovska šola je med drugim
prejela priznanje Blaža Kumerdeja za
izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno
prakso. Za ravnateljico Marijo Hor-
vat pa je največje priznanje tisto, kar
so v življenju dosegli nekdanji učenci šole: »Učence usposabljamo za življenje in skušamo naučiti vrednot.«
Pomurka leta 2011 je najbolj vesela,
ker se nekdanji uspešni učenci črenšovske šole kot gostje redno vračajo v šolo.
Kombinacija poslovne žilice in trdega dela je Vlada Karolyja in njegovo družinsko podjetje GMT pripeljala ob domačem tudi na avstrijski trg,
na trge držav na območju nekdanje
Jugoslavije in v Bolgarijo, zdaj pa se
jim odpirajo še drugi vzhodnoevropski trgi. Podjetje je lahko po direktorjevih besedah uspešno le, če spoštuje
in ima čut za delavca.
In še zmagovalci po mesecih: Jasmina Maček, Martina Horvat, Daniela Krpič, Aleksandra Šinko,
Andreja Preskar, Tjaša Šimonka, Valerija Žalig, Saška Roškar, Alja Samec, Jerneja Svenšek, Boštjan Maček, Branko Buzeti, Matej Sinic,
Stanko Bensa, Andrej Šterman, Geza
Filo, Dejan Zečević, Denis Berdajs,
Jože Gerenčer in Filip Španbauer.
Večer so popestrili violinski trio
Samo Budna, Jože Kovač Uri in Miha
Kavaš, ki jih je spremljal pianist Primož Kramberger. Predstavila sta se
še mlada plesalca Lana Donko in
Nino Dotto. Kot zmagovalci murskovalovskih glasbenih izborov leta 2011
pa so nagrade prejeli skupina Nova
legija s Petanjec za slovensko pesem
leta 2011 Dotik srca, Boštjan Rous za
mursko pesem leta Mavrični cvejt in
ansambel Štrk za narodnozabavno
pesem našega srca Želim si.
Lidija Cer Magdič, Andrej Bedek
Odlikovanje ljudem iz našega okolja
»Kdor reši eno življenje, reši človeštvo«
Štefan Maučec, nov predsednik
Medobčinskega društva slepih
in slabovidnih Muska Sobota,
ki je vodenje prevzel po smrti
dolgoletnega predsednika društva
Antona Tončka Kosa, je na zboru
članov dejal, da bodo v društvu
veliko pozornost v teh kriznih
časih posvetili predvsem sociali.
Predsednik države Danilo Türk odlikoval Marijano Sukič z redom za zasluge in Roka Vorija z medaljo za hrabrost
Urednica časopisa Porabje Marijana Sukič je bila odlikovana za svoj prispevek
k utrjevanju slovenske kulturne identitete v Porabju, Rok Vori iz Velike Polane
pa za pogum in požrtvovalnost.
»Kdor pozna razmere, kakršne so bile
v preteklih desetletjih na tem območju,
ve, da je tako prizadevanje zahtevalo ne
samo močan angažma, ne samo vztrajnost, zahtevalo je tudi veliko državljanskega poguma in hrabrosti, ki ju ne moremo pričakovati od vsakogar. Lahko
ju pričakujemo samo od ljudi izredno
močnega značaja, od ljudi, ki so sposobni premagovati vsakodnevne težave
in slediti plemenitemu višjemu cilju z
vztrajnostjo in z občutkom za pravično
stvar,« je med drugim o delu Sukičeve
povedal Türk. »To odlikovanje mi pravzaprav daje neko moč, da bom nadaljevala svoje delo. Počaščena sem, da sem
odlikovanje prejela iz rok predsednika
države dr. Danila Türka, to je na neki način priznanje mojemu delu in da je bilo
moje prizadevanje za ohranitev porabske slovenske skupnosti opaženo tudi
v širši skupnosti,« nam je ob podelitvi
odlikovanja povedala Sukičeva, ki smo
jo povprašali tudi o delu porabskih Slovencev v razmerah, ko bodo varčevalni
Fotografija Timotej Milanov
Miroslav Topič, predsednik
ND Mura 05, kljub drugačnim
napovedim, do zaključka
redakcije še ni imel informacije o
odločitvi italijanskih investitorjev.
Pogovori predstavnikov Geofocus
Solutions v Dubaju in pozneje
s finančnimi institucijami,
kjer so usklajevali poslovne
zadeve, naj bi se zavlekli.
Marijana Sukič in Rok Vori sta prejela odlikovanji iz rok predsednika Danila Türka.
ukrepi okrnili tudi sredstva za njihovo
delovanje. »Kaže, da bo sredstev manj
vsaj za 20 odstotkov. Če bodo to nekako
občutili vsi davkoplačevalci v Sloveniji,
moramo deliti to usodo tudi mi, si pa
moramo prizadevati, da bi izpad nadomestili iz drugih virov, mogoče bo treba
malce bolj pritisniti na madžarsko vlado
oz. razne madžarske sklade, da naše dejavnosti zaradi tega ne bi trpele.«
»Medalja za hrabrost je vselej nekaj
posebnega, kajti podeli se za eno samo
dejanje, ki vzbudi občudovanje pri najširšem krogu ljudi pri nas. Kadar gre za
tveganje lastnega življenjafvc za to, da
se reši neko drugo življenje, moramo to
prepoznati kot dejanje plemenitosti in
poguma, ki zasluži veliko spoštovanje
in priznanje. Pravijo, da kdor reši eno
življenje, reši človeštvo. Tako je tudi v
tem primeru. Rok Vori je svoje pogumno in plemenito dejanje storil zelo
mlad, v letih, ko od mladega človeka še
ne pričakujemo polne odgovornosti za
dogajanje v okolici. To dejanje izkazuje izjemno moralnost, pogum, pripravljenost pomagati sočloveku, in to takrat, ko je to izjemno nevarno,« pa je
Türk med drugim poudaril ob podelitvi
odlikovanja Voriju, ki je leta 2010 preprečil nasilnemu sosedu, da bi krvavo
obračunal s svojo družino. Vori je bil
leta 2010 razglašen za Pomurca leta in
danes pravi, da se mu od usodnega dogodka, razen tega, da je sedaj nekoliko
bolj prepoznaven, življenje ni bistveno
spremenilo. »Odlikovanje mi veliko pomeni, menim, da mi bo v prihodnosti še
prav prišlo,« pravi mladi odlikovanec.
T. M.
(iz)brano
www.vestnik.si | e: [email protected]
8. marca 2012 | Vestnik |
Spletne strani pomurskih občin
barometer
Nabite z informacijami,
toda katere so res uporabne?
»Spletno mesto je orodje, ki s pravilno uporabo lahko povzroča spremembe v gospodarskem razvoju občine«
Kaj je »gor«?
Občinske spletne strani niso novost,
v Pomurju ni občine, ki se ne bi predstavljala na spletu, pri čemer pa so si spletne strani pomurskih občin po vsebini
in kakovosti izdelave med seboj zelo
različne. Kako naj bi bile videti takšne
spletne strani oz. kaj naj bi vsebovale?
Sobočanka Sara Božanić iz ljubljanskega Studia Pešec, kjer se ukvarjajo
z izdelavo spletnih strani, meni, da je
komunikacija na spletnem mestu občin
izraz razmišljanja in dela v instituciji.
»Včasih imam občutek, da se premalo
zavedamo, kakšen pomen in vpliv ima
spletna komunikacija. Spletno mesto
je orodje, ki s pravilno uporabo lahko
povzroča spremembe v gospodarskem
razvoju občine,« pravi Božanićeva,
ki dodaja, da je spletna stran tudi komunikacijsko orodje, ki je namenjeno
občanom in ljudem, ki bi občino radi
bolje spoznali. Takšno spletno mesto
mora po njenih besedah vsebovati vse
pomembne informacije, ki bodo uporabnikom približale delo in vrednote
občine: »Radi vemo, v kakšnem okolju
živimo in ustvarjamo ali kaj nam ponuja okolje, v katero prihajamo. Zato se na
spletnem mestu nikakor ne moremo izogniti aktivnemu obveščanju o razvoju, strateških usmeritvah, razpisih, dogodkih, vseh aktivnosti in dogajanju v
občini.« Težave nastanejo pri oblikova-
institucij in društev v občini, z nekaterimi kontaktnimi podatki vred. Torej informacije, za katere bi skoraj lahko rekli,
da bolj zanimajo ljudi zunaj občine, ki
želijo tako izvedeti nekaj več o občini ali
pa iščejo točno določen podatek. V drugi del bi lahko šteli za občane uporabne vsebine, kot so objave raznih obrazcev, ki si jih lahko uporabniki shranijo
na osebne računalnike, objave gradiv za
seje občinskih svetov, obvestila o javnih
razpisih in naročilih ter druge podatke,
s pomočjo katerih občani spremljajo in
rešujejo vsakdanje »občinske zadeve«. V
tretji del pa bi lahko uvrstili interaktivne
vsebine, kjer iz občinske uprave neposredno odgovarjajo na pobude in vprašanja občanov, ki so ponavadi objavljene
v obliki spletnega foruma. Takšno rešitev pod imenom Pomoč občanu za zdaj
premoreta samo spletni strani soboške
in lendavske občine.
Kvadrati
Čeprav so razlike že zaradi ažurnosti
spletnih strani, jih je torej večina narejenih po istem kopitu, vprašanje je, koliko so te informacije zares zanimive in
uporabne za »surfajoče« občane. Recimo, da se mladi občan, ki je končal izobraževanje, želi ustaliti v eni od pomurskih občin in ga zanima predvsem, ali
so na voljo zazidljiva zemljišča in prosta
stanovanja ali hiše ter koliko stanejo, ali
9
»V to smo vključeni že nekaj časa na pobudo enega od svetnikov. Kakšnih posebnih odzivov občanov nimamo, tisti,
ki jih to zanima, imajo tam možnost dobiti te informacije. Še vedno pa se občani tudi pri nas oglasijo s takšnimi, ponavadi že konkretnimi vprašanji, ko se
že pogovarjamo o gradnji in podobno.
Na občini razpolagamo še z enim podobnim sistemom, s pomočjo katerega občanom posredujemo odgovore,«
pravi Stanko Lebar iz črenšovske občine. Podobno so občine Beltinci, Gornji
Petrovci, Moravske Toplice, Murska Sobota, Radenci, Rogašovci, Sveti Jurij ob
Ščavnici, Tišina in Šalovci vključene v
konkurenčni geografski informacijski
sistem iObčina, ki ga ponujajo pri ljubljanski Kaliopi. Kot pojasnjuje Andreja
Štesl iz rogaševske občine, imajo občani
v tem sistemu na voljo širok nabor storitev, med drugim podatke o habitatih,
infrastrukturi, katastrih itd. Kot pravi,
v sistem vključujejo podatke, ki jih prevzemajo iz geodetske uprave, dodajajo
pa tudi podatke, ki jih posreduje občina,
kot so podatki o namenski rabi zemljišč.
V prihodnosti bodo naložili še podatke
v zvezi z oskrbo s pitno vodo in podobno. »Tukaj so vsi podatki bolj skoncentrirani,« pravi Šteslova.
V pomurskih občinah obstajajo številne zapuščene nepremičnine, ki občinam povzročajo sive lase in bi se ob
strani, vendar so ga morali po posredovanju informacijske pooblaščenke umakniti. Na njihovi spletni strani pa je še
vedno možno najti seznam parcel, ki so
na prodaj, in vključuje tudi imena lastnikov, ki želijo nepremičnine prodati
in so se z objavo strinjali, podatke o velikosti in tipu zemljišča. Po oblikovni plati je stran sicer nekoliko zastarela, tudi v
anketi, ki traja od leta 2007 in jo imajo
objavljeno na občinski strani, jo je največ - 31,1 odstotka uporabnikov označilo za zelo slabo, vendar kljub vsemu v
primerjavi z drugimi občinami vključuje te zanimive podatke, ki pa zdaj zaradi realnega stanja v državi ostajajo zgolj
mrtva črka na papirju (zaslonu), saj po
besedah tajnika Milana Matiša ni bilo še
nobenega interesenta za nakup.
Iskanje podrobnejših
informacij vodi na
druge spletne strani
Ena od gotovo uporabnih informacij je npr. seznam trgovin v občini, ki
ga ponujajo na spletni strani radenske
občine, a žal vsebuje zgolj navedbo trgovin brez odpiralnih časov ali prikaza lokacije na zemljevidu. Večina občin
sicer ponuja koledar dogodkov, vendar
je podroben pregled kulturnega dogajanja in nabor možnih prostočasnih aktivnosti v določenem prostoru še vedno
Recimo, da se mladi
občan, ki je končal
izobraževanje, želi
ustaliti v eni od
pomurskih občin in ga
zanima predvsem, ali
so na voljo zazidljiva
zemljišča in prosta
stanovanja ali hiše ter
koliko stanejo, ali so v
občini na voljo prosta
delovna mesta, in
informacije o tem, kaj bo
lahko počel v prostem
času v svojem novem
(starem) okolju. Ali mu
občinske spletne strani
ponujajo te informacije?
Laszlo Göncz je na Hodošu
gostil neformalno srečanje
pomurskih poslancev z
madžarskimi poslanci, izvoljenimi
v regijah, ki mejijo na Slovenijo.
Namen srečanja je bila izmenjava
stališč o možnostih sodelovanja,
čas pa bo pokazal rezultate in
smiselnost takšnih razprav.
Predsednik Krajevne skupnosti
Cezanjevci Franc Slokan je
skupaj s krajani zadovoljen, da sta
ministrstvi za okolje in kmetijstvo v
prejšnjem mandatu dali zagotovilo,
da ne bo težav z gradnjo nove
osnovne šole pri sedanjem
šolskem igrišču. Upajo le, da bodo
odgovorni tudi res držali besedo.
Bojan Berden, direktor
Gred v Moravskih Toplicah, je
moledoval na občini, da mu s
soglasjem za zastavo rastlinjaka
omogoči najetje kredita. Očitno
je z novim posojilom poplačal
le stare kredite, obljubljene
kupnine občini pa ni poravnal.
Stanislav Tratar in drugi
člani civilne iniciative ter
vaščani Vaneče, Moščanec
in Dankovec so zgroženi nad
ignoranco Agencije RS za
okolje, ki je nepričakovano
izdala okoljevarstveno soglasje
Elektru Maribor za gradnjo
daljnovoda na stebrih.
Spletne strani pomurskih občin so bolj ali manj zasnovane po istem kopitu, vendar se precej razlikujejo po vsebini in
ažurnosti podatkov.
nju spletnih mest, »ker se tako izvajalci
kot naročniki premalo zavedajo, da ne
oblikujejo strani, ampak komunikacijo, da s tem orodjem sporočajo, kdo in
kakšni so … Ko kupujete tovrstno storitev, imejte v mislih, da kupujete znanje
in sposobnosti ljudi, ki bodo skupaj z
vami oblikovali strategijo komunikacije. Nikoli ne kupite spletne strani, temveč idejo. Najdite si dobrega sogovornika,« pravi Božanićeva.
Vsebino spletnih strani pomurskih
občin bi lahko na prvi pogled razdelili v
tri dele. Prvega so bolj ali manj uspešno
uvedle vse, gre za splošne informacije
o občini, ki ponavadi vsebujejo opis in
zgodovino občine, predstavitev krajev,
so v občini na voljo prosta delovna mesta, in informacije o tem, kaj bo lahko
počel v prostem času v svojem novem
(starem) okolju. Ali mu občinske spletne strani ponujajo te informacije?
Glede zemljišč so npr. občine Gornja
Radgona, Turnišče in Črenšovci vključene v Prostorski informacijski sistem
občin (PISO), kjer je možno najti številne podatke glede parcel v občini, pomurske občine pa glede na število prebivalcev vključitev stane med 150 in 230
evri na mesec. Kot piše v predstavitvi te
rešitve, ki so jo naredili v ljubljanskem
podjetju Realis, naj bi bil eden od njenih
namenov razbremeniti občinske uprave
pri posredovanju tovrstnih informacij:
pravilni predstavitvi na spletu morda
lahko lažje srečale s povpraševanjem. V
nekaterih občinah obstajajo tudi katalogi, kjer so tovrstne nepremičnine in
njihovi lastniki popisani, zakaj jih ni na
občinskih spletnih straneh? »Gre za občutljive podatke, ki se bolj posredujejo
ustno, tega kataloga nimamo na spletu in ga verjetno ne bomo dali na splet,
saj so pri takih hišah problem neurejena lastniška razmerja,« pravi Šteslova,
ki meni, da so za nepremičnine še vedno najboljši naslov nepremičninske
agencije. Temu mnenju pritrjuje tudi
izkušnja Občine Kuzma, kjer so katalog
nevzdrževanih objektov v občini pred
časom že objavili na občinski spletni
možno najti na drugih spletnih straneh.
Nekatere občine so se znašle tako, da
ponujajo povezavo do teh strani, nekatere pa še ne, kakor tudi pri drugih stvareh. O prostih delovnih mestih občine v
glavnem ne poročajo, razen če gre morda za razpis za delovno mesto v občinski upravi. Čeprav to ni njihova naloga,
pa bi mogoče z objavo prostih delovnih
mest tudi v zasebnem sektorju povečali
zanimanje mladih za življenje v občini.
Marsikdo bi pripomnil, da glede na stanje v gospodarstvu prav veliko takšnih
objav danes ne bi bilo, vendar časi se
spreminjajo in tudi spletne strani bi se
morale.
Timotej Milanov
Melita Hajdinjak, pomurska
akademikinja in asistentka na
Fakulteti za elektrotehniko Univerze
v Ljubljani, je doktorskemu
naslovu iz elektrotehnike, ki ga je
pridobila na tej fakulteti, dodala
še doktorat iz matematike. Naslov
njene druge doktorske disertacije,
napisane v angleščini, je
Relacijska algebra s podobnostmi.
10
kultura
| Vestnik | 8. marca 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Racionalizacije in ukinitve v kulturi
Minister, pristojen tudi za kulturo, dr. Žiga Turk se je lotil velike racionalizacije v kulturi. Napovedal je, da bodo ukinili Javno agencijo za knjigo in Slovenski filmski center, s čimer naj bi se zmanjšalo število zaposlenih, oboje
pa bi prešlo pod superministrstvo. Na odstrelu naj bi bil tudi inšpektorat za
kulturo in medije, ki po mnenju mnogih preslabo dela. Na možnost ukinitve
agencij so se kulturniki že odzvali s protestnimi pismi. V teh časih se kulturi
ne obetajo rožnati časi, morda pa dobi več ustvarjalnega naboja.
Ferenc Kiraly razstavlja v Berlinu
Kipar iz Lendave Ferenc Kiraly se je odzval vabilu madžarskega veleposlanika v Berlinu dr. Jozsefa Czukorja, da razstavi svoja dela v prostorih tamkajšnjega madžarskega veleposlaništva. Priznani kipar in likovni
umetnik, ki je vključen tudi v najnovejše delo Tihomirja Pinterja Umetnik v
ateljeju, bo v nemškem glavnem mestu razstavljal ob kiparki Gabrieli von
Habsburg. Kot zanimivost naj dodamo, da sta oba avtorja že razstavljala
v soboški in lendavski galeriji. Razstavo bodo odprli 12. marca.
Fotografije Purača in Sbülla
Premiera mladih ljutomerskih gledališčnikov
Sbüll fotografiral družabne dogodke in portrete
V prostorih gradu pri Gradu na Goričkem so odprli razstavo fotografij Iden
dojgemat dveh najbolj ustvarjalnih in
znanih prekmurskih fotografov svojega časa Jerolima Purača in Alojza
Sbülla. Razstavljene fotografije Prekmurja in Prekmurcev, ki so bile posnete v letih od 1925 do 1945, pa so
iz zasebnih zbirk Nikolaja Szepesyja,
Marka Krenna, Alojza Sbülla mlajšega in Stanke Dešnik. Ob tej razstavi
je izšel tudi priložnostni zbornik, ki
predstavlja začetke fotografije v Prekmurju, podrobneje pa tudi delo obeh
fotografov.
Mark Krenn je zapisal, da gre za
predstavnika prekmurskih fotografov druge generacije, oba sta bila brez
formalne izobrazbe, a z izvrstnim občutkom za fotografijo in poslovno žilico. Jerolim Purač je imel v Murski Soboti, kamor se je preselil iz Beltinec,
svoj fotografski atelje. Poleg ateljejskih portretov običajnih ljudi in pomembnežev tistega časa je ujel utrip
mesta in različne motive fotografiral tudi po vaseh po Pomurju, razen
lendavskega konca. Njegovi so tudi
prvi barvni posnetki Murske Sobote
iz časa okrog leta 1940 in pastoralni
motivi prekmurskega podeželja. Precejšen del fonda njegovih negativov je
ob rušenju zgradbe izginilo. Še danes
pa je Purač v Prekmurju sinonim za
dobrega fotografa in dobre fotografije
ali kot povzema krilatico Krenn: »Slikaš kak Purač.«
Življenje, portrete, predvsem pa družabne dogodke na severovzhodnem
delu Goričkega pa je v svoj objektiv lovil fotograf Alojz Sbüll. Na Goričkem je
imel atelje, verjetno prvi, prav po zaslugi njegovih fotografij pa je do danes
ohranjenih veliko zanimivih motivov,
od kmečkih porok, pogrebov, pokrajine veliko pozornost pa je namenjal
tudi vojakom Kraljevine Jugoslavije in
madžarskim vojakom. Posebej prisrčne so tudi fotografije otrok.
Zgovoren je tudi pripis ene od avtoric razstave Stanke Dešnik, Krajinski
park Goričko, da za Puračem veliko
dediščine ni ostalo, hiša je porušena, grob je na soboškem pokopališču,
spomenika pa mu doslej še nihče ni
postavil. Razstavo fotografij si lahko
ogledate do konca marca.
A. N. R. R.
J. Purač, Ženski kuharski tečaj, Murska Sobota, okrog leta 1938
Zaradi govorjenja niso
mogli spremljati filma
Komedija Videoklub Gorana Gluviča, kot jo vidijo režiser Srečko Centrih in mladi
ljutomerski igralke in igralci – Uprizorili so tisto, kar je njihovim letom svojstveno
Gašper
Lovrec, Ana
Štampar, Maja
Klemen, Alja
Šmauc in Nuša
Dijak (od leve
proti desni) so
nasmejali polno
dvorano Doma
kulture Ljutomer
in morda koga
naučili tudi
osnovnih pravil
lepega vedenja
v gledališču ali
kinu.
Fotografija Jerneja Domajnko
Njihov čar ni zbledel
Nov Flisarjev roman
Evald Flisar je izdal nov avtobiografski roman z naslovom To nisem jaz, ki odpira večno vprašanje lastne identitete. Bere se tudi
kot potopisno pisanje, pri tem avtor z distanco in humorjem opisuje dogodke iz svojega življenja.
Čeprav so mladi po letih, veljajo s triletnim stažem na gledaliških deskah
za izkušene igralke in igralce. Za Nušo
Dijak, Majo Klemen, Gašperja Lovreca, Aljo Šmauca in Ano Štampar režiser
Srečko Centrih namreč trdi, da se hitro
učijo besedila, so disciplinirani, pridni,
točni in so na splošno skupina, kakršno si lahko želi vsak režiser. Plod skupnega dela in igralskih sposobnosti so
pokazali javnosti v nedeljo, ko so premierno uprizorili komedijo Videoklub –
pred polno dvorano Doma kulture Ljutomer in tudi avtorjem igre Goranom
Gluvičem.
izkaže, da gre za prijatelje, ki ob vsakokratnem ogledu filma nekomu od njih
določijo vlogo »motečega faktorja«.
Besedilo je Gluvič napisal na podlagi
izkušenj z vaškimi kinematografi, kjer
so se večinoma predvajali slabi filmi,
ljudje pa so jih obiskovali zaradi zabave, razpoloženja, in ne toliko zaradi vsebine filma. Prvič pa je videl, da bi tako
mladi igralke in igralci uprizorili njegov
Videoklub: »Bili so zelo v redu, sproščeni – taki, kot morajo biti za svoja leta.
Uprizorili so tisto, kar je njihovim letom
svojstveno, in to je lepo.«
Jerneja Domajnko
»Besedilo za igro Videoklub sem imel
v predalu približno 20 let, ampak do
zdaj nisem imel takega mladega igralca, ki bi bil sposoben držati tempo 50
minut in voditi igro,« pravi Centrih in
dodaja, da je to glede na starost (natančneje mladost) igralke Nuše Dijak
velik uspeh. Tako Nuša kot drugi igralci so še osnovnošolci, a so se na odrskih
deskah prelevili v skupino ljudi, ki so v
kinu (ali videoklubu), da bi spremljali
film, pri tem pa jih moti obiskovalka, ki
krši skoraj vsa pravila bontona – od pogovarjanja z drugimi do želje po kajenju
in glasnega srkanja pijače. Na koncu se
Etnogeneza Slovanov, selitve in prihod v Prekmurje
Niso kar tako pobrali šil in kopit ter šli
Ste se kdaj vprašali, od kod so prišli naši
predniki, kdo jih je učil kuhati, kako so
se naučili govoriti in izbirati besede, kje
se je oblikoval njihov značaj, kdo ga je
brusil in kdo je ljudstvu pustil sledi, da
smo Slovani, Slovenci takšni, kot smo
danes. Takšni, kot smo, smo lahko nastali samo v tem prostoru in smo popolnoma avtohtoni. V tem prostoru
drugačni ne bi mogli biti. O tem popotovanju Slovanov, dolgem več stoletij, in
o etnogenezi je na nedavnem predavanju v Pomurskem muzeju predaval dr.
Andrej Pleterski z Inštituta za arheologijo. Kaj se je dogajalo z njimi, potem
ko so v drugi polovici 6. stoletja prišli
v pokrajino ob Muri, pa govori arheološka razstava Branka Kermana Tü mo,
posvečena prvim slovanskim poselitvam Prekmurja. Verjamem, da ta del
zgodbe bolje poznamo, zato se vrnimo
k prednikom, ki so živeli tam nekje v
Zakarpatju.
Odgovor na vprašanji, kdo so Slovani,
katere značilnosti jih opredeljujejo, ni
najbolj enostaven in enoznačen. Najbolj
osnovno so to tisti, ki govorijo slovansko. Vendar niti jezik niti Slovani nikoli
niso bili enotna celota, ampak so razdrobljeni na manjše, med seboj neodvisne enote. Slovanska etnogeneza pa
je še vedno zavita v mnoge skrivnosti in
uganke. Že o pradomovini Slovanov obstaja več teorij, dejstvo pa je, da so živeli
nekje na območju današnje Ukrajine in
Rusije. Na prostoru, kako zanimivo, ki
je po svoji pokrajini zelo podoben Prekmurju, kot je znano, pa so imeli Slovani radi rodovitno zemljo.
Živeli so ob svojih sosedih in z njimi, imeli stike z različnimi ljudstvi, bili
z njimi v dobrih in slabših odnosih, pri
tem so se različne kulture med seboj
mešale in se prenašale. Med drugim se
pozna pomemben germanski vpliv na
slovanski jezik, saj so od njih prevzeli
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
Dr. Andrej Pleterski je spregovoril o nastanku in razvoju Slovanov – Slovani so imeli radi rodovitno zemljo
Andrej Pleterski je predstavil etnogenezo Slovanov, preseljevanje do prihoda in
naselitve Prekmurja, o tem, kaj se je zgodilo po tem, pa govori razstava Tü mo
Branka Kermana v Pomurskem muzeju.
kar nekaj besed. Od njih so se naučili
peči kruh in tam nekje v 3. stoletju prevzeli poimenovanje hlebec. Pomembno
so prostor premešali vpadi Hunov, ko je
zavladalo daljše obdobje kaosa in vojne
vsakega proti vsem. Tudi Slovani so se
začeli seliti po prostoru.
Ampak teh selitev si ne moremo
predstavljati, da so pobrali šila in kopita ter šli, to je potekalo postopoma, iz
roda v rod. Na prostoru, kamor so prišli, so sobivali in se prepletali tudi z drugimi ljudstvi, staroselci. Del tega staroselskega potomstva je ne glede na to,
kaj se je zgodilo, vedno ostal in prenašal tradicijo naprej. Dr. Pleterski je omenil tudi nekaj razlogov, zakaj je Slovenija tako jezikovno in kulturno pester in
raznovrsten prostor. Domneva, da je to
posledica preseljevanj, ko so narodi drveli proti Italiji, pot pa jih je vodila prav
po današnjem slovenskem ozemlju.
A. Nana Rituper Rodež
intervju
www.vestnik.si | e: [email protected]
8. marca 2012 | Vestnik |
11
Pogovor s predstojnikom otroškega oddelka in pediatrom Zdravkom Roškarjem
Pri zdravljenju otroka se je treba
odločati, kot da gre za lastnega otroka
Obstoj otroškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota ni vprašljiv – Bojazen, da bi ostali brez pediatrov – Precej slabokrvnih otrok
S
tanje na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota je
zdaj stabilno, meni asist. mag.
Zdravko Roškar, dr. med. in specialist
pediater, ki je pred pol leta prevzel vodenje tega oddelka. V pomursko regijsko bolnišnico je prišel iz Kliničnega
centra v Mariboru, že prej pa je občasno tu pomagal pri dežurstvih. S prekmurščino se je srečal že veliko prej, se
nasmehne, saj mu je nekoč mali bolnik
rekel »đaboko bi đo«, pa ni mogel ugotoviti, kaj mu je. Šele medicinska sestra,
Prekmurka, mu je razložila, da bi otrok
rad le jabolko. Ni mu žal, da se je v svoji karieri odločil za ta korak in prišel v
manjšo bolnišnico in v okolje, ki ima
tudi svoje posebnosti.
Asist. mag.
Zdravko Roškar,
specialist
pediater: »Pri
diagnozah in
zdravljenju lahko
pride tudi do
dvoma, kako
ravnati, ampak če
si predstavljaš,
da zdraviš
svojega otroka, je
najbolj optimalna
možnost, da
narediš prav.«
Preden ste prišli, je obstoj otroškega
oddelka kar nekaj časa visel na nitki,
govorilo se je tudi o možnosti, da bi
ga zaprli.
Na oddelku dnevno
leži od 20 do 30 otrok
Lani je bilo na otroškem oddelku
SB Murska Sobota sprejetih 2100
otrok in nekaj čez 1000 mamic z
otroki do šestega leta. Oddelek
ima v dveh nadstropjih uradno 32
postelj za otroke, del pa je namenjen nedonošenčkom. To zadovoljivo ustreza potrebam te regije. V enem dnevu sprejmejo okoli
15 otrok, dnevno pa na oddelku
leži od 20 do 30 otrok. Dosegajo
rekordno kratko ležalno dobo dva
dni in pol. Otroke, ki jih oskrbijo v
tej bolnišnici, ne bi mogel prevzeti noben oddelek v drugi bolnišnici, zato obstoj pediatričnega oddelka ne more biti vprašljiv.
oddelki po Sloveniji imajo po sedem,
osem specialistov pediatrov. Delo na
oddelku in ambulantno delo potekata
dobro, kar so potrdili tudi zunanji mednarodni opazovalci. Delujejo razvojna
ambulanta, nefrološka, pulmološka in
alergološka ambulanta ter ambulanta
za ultrazvočno pediatrično diagnostiko. Ob tej kadrovski zasedbi pa ne moremo razmišljati o širitvi ambulant in
drugih dejavnosti. Mnenja sem, da obstoj oddelka ni vprašljiv, saj tako velika regija, kot je Pomurje, nujno potrebuje otroški oddelek. To dokazuje tudi
število sprejemov in ambulantna dejavnost.
Kaj pa vas pri tem najbolj skrbi?
Bojim se, da otroci v Pomurju ne
bodo imeli pediatrov. Skrbi me usoda
pediatrije, saj je večina specialistov, primarnih pediatrov, v tem koncu starih
krepko čez 50 ali so tik pred tem, da se
bodo upokojili. Glejte (pokaže na razpis
za specializacije), 22. februarja je bilo v
Ljubljani ponujenih enajst mest za pediatre, prijavilo se jih je 16. Za območje
Murske Sobote je razpisanih šest mest,
pa se ni prijavil nihče. Premalo zdravnikov se odloča za pediatrijo, verjetno
tudi zaradi načina specializacije. Po štu-
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
Po odhodu dveh specialistov pediatrov v Maribor je pediatrinja Leonida Kous odigrala ključno vlogo, da se
je oddelek obdržal. Sedaj je stanje na
otroškem oddelku stabilno, v narekovajih seveda, kajti stanje v pediatriji v
Pomurju nikakor ni rožnato. Na oddelku smo trije specialisti pediatri, od tega
je Kousova polovico delovnega časa v
porodnišnici. Trenutno imamo še dve
specializantki. Za primerjavo, podobni
diju, ki traja vsaj šest let, sledi še pet let
specializacije. Specializacija iz družinske medicine je bolj prijazna, traja štiri
leta in večina kroženja je v domači regiji. Upam, da bodo tisti, ki so odgovorni za načrtovanje specializacij, dojeli, da
so nujne spremembe, če želimo pediatre tudi na obrobju.
Lani so direktorji pomurskih zdravstvenih domov podpisali pismo o
nameri za vzpostavitev skupne nujne
24-urne medicinske pomoči za otroke na otroškem oddelku. Kako je sedaj s tem?
Zunanji pediatri zagotavljajo medicinsko pomoč za otroke ob koncih tedna in praznikih do 14. ure v ambulanti
na urgenci, v pritličju kirurškega oddelka. Po tej uri prevzamejo delo splošni in
družinski zdravniki. Glede na to, da pediatrov, ki bi dežurali, ni, je nemogoče,
da bi se lahko vzpostavila 24-urna pediatrična oskrba za otroke iz celotnega
Pomurja. A razen v Ljubljani je tudi drugod po Sloveniji podobno. Na oddelku
smo le trije pediatri in imamo že dovolj
problemov z zagotavljanjem dežurstva
za oddelek. Na srečo nam zdaj pri tem
pomagajo kolegi iz Maribora, Ormoža
in nekateri že upokojeni pediatri.
V regijsko bolnišnico ste prišli iz mariborskega kliničnega centra. Vaši vtisi
in opažanja?
Dobro so me sprejeli tako uprava kot
sodelavci in lahko rečem, da je razpoloženje dobro. Nedvomno pa bi potrebovali več kadra in novejšo opremo.
Pozitivno je, da smo v zadnjem času
na oddelku pridobili kar precej potrebnih naprav za male bolnike. Tudi s pomočjo donatorjev in sponzorjev. Presenečen sem, da so ljudje kljub hudim
časom pripravljeni pomagati in prispevajo sredstva. Dobili smo lučko za fototerapijo, obposteljni analizator laboratorijskih izvidov, monitor, nove pulzne
oksimetre, aparat za neinvazivno predihavanje, ki pomaga novorojenčkom,
predvsem nedonošenčkom, da lažje dihajo. Prej smo morali vse nedonošenčke, ki so imeli težave z dihanjem, prepeljati v klinični center v Maribor ali v
Ljubljano, s to napravo pa ob minimal-
nih ukrepih podpore dihanju to ni več
potrebno pri vseh.
Imajo naši otroci podobne možnosti
zdravljenja kot v primerljivih bolnišnicah?
O primerjavah težje govorim, ker ne
poznam toliko natančnih razmer na
vseh drugih otroških oddelkih. V Mariboru na kliniki za pediatrijo je prostorska stiska celo večja, mamice, ki so ob
otrocih, ležijo na zasilnih ležiščih. Tu pa
je kar udobno, če lahko temu tako rečemo. Stavba našega oddelka je zunaj
prenovljena in dobro izolirana, notranjost pa bi nujno potrebovala obnovo.
Ta oddelek so odprli leta 1965, čez tri
leta imamo 50. obletnico in morda se
do takrat kaj spremeni.
Kako pa zaznavate specifiko tega okolja na zdravstvenem področju?
Tukaj so ljudje prijazni in zelo potrpežljivi. Precej je romske populacije, kar vpliva tudi na povečano število sprejemov. Od vseh sprejetih je kar
petina romskih otrok, ki tudi dlje ostanejo pri nas. Zaznava pa se šibko socialno-ekonomsko stanje. Opažamo precej slabokrvnih otrok, kar je posledica
manj raznovrstne in manj kakovostne
hrane. Veliko je tudi bronhitisa in astme, kar je podobno tudi v drugih koncih Slovenije.
V Pomurju se opaža velika uporaba
antibiotikov pri otrocih. Kako vi gledate na to?
Kar se tiče zunanjih ambulant, je možno, da se kdaj neupravičeno predpiše
antibiotik zaradi pritiska staršev, in če
nimaš možnosti dobiti laboratorijskih
izvidov vseh 24 ur, se tudi težko takoj
odločiš, ali gre za virozo ali bakterijsko
okužbo. Bolnišnična statistika pa ne
kaže porasta predpisovanja antibiotikov pri otrocih. Na našem oddelku se
držimo doktrine, kdaj uporabiti antibiotik. Običajno vzamemo prej hemokulturo, brise in na podlagi preiskav ugotovimo, ali je okužba bakterijska in za
kakšno bakterijo gre, da se otrok lahko
zdravi ciljno. Tako imenovane rezervne antibiotike uporabljamo redko. Zavedamo se, da če se bodo antibiotiki da-
jali nekritično, se lahko zgodi, da bodo
otroci ponovno umirali zaradi pljučnice, ker antibiotiki ne bodo učinkoviti.
Že imamo bakterije, ki so odporne na
skoraj vse antibiotike.
Pa se da brez krvnih preiskav ugotoviti, ali otrok potrebuje antibiotik?
So določene bolezni, kjer že ob pregledu zaradi značilnih znakov lahko
rečemo, da gre za bakterijsko okužbo.
Prednost pediatra v bolnišnici pa je, da
ima na voljo laboratorij 24 ur in se lahko tudi v dvomljivih primerih prepriča,
ali gre za virusno ali bakterijsko okužbo. Razumem pa stisko kolega zdravnika v ambulanti, ki otroka pregleda zvečer, ko nima možnosti laboratorijskih
preiskav, da se zato pogosteje odloči za
antibiotik.
Zaradi česa pa starši otroke najpogosteje pripeljejo zvečer ali ponoči v bolnišnico?
Zgodaj zjutraj pripeljejo otroke z laringitisom, saj so takrat zaradi ritma
odprtosti dihalnih poti te najožje, kar
še poslabša klinično sliko bolezni. Proti večeru pripeljejo otroke z visoko vročino, drisko in bruhanjem, ker se starši
bojijo noči. Različno. Bolezen ne pozna
ure.
Mlade mame so še posebno pri prvem
otroku prestrašene, ko zboli, dobi vročino ... Pogosto se pojavi vprašanje,
kdaj k zdravniku.
Mladim staršem primanjkuje izkušenj. Tudi babice vse bolj izgubljajo vlogo posvetovalnega organa, so še v službah ali zelo aktivne. Kadar starše skrbi,
da je z otrokom nekaj narobe, je bolje
priti k zdravniku zaman kot prepozno.
Kdaj priti? Alarmantni znaki so visoka
vročina, ki ne pade, otrok odklanja hrano in pijačo, bruha in ima drisko, ob kateri lahko dehidrira, stokanje, znaki dihalnega napora, če se otrok ne odziva
kot običajno …, to so lahko znaki nevarnih bolezni.
Kaj pa padci, otroci padejo s postelje,
s previjalne mize?
Vsak padec je lahko nevaren. Spomnim se primera, ko je otrok padel s
kavča na glavo in je dobil tako hudo
poškodbo, epiduralni hematom, da
smo ga komaj rešili. Če starši opazijo,
da se otrok nenavadno vede, bruha, izgublja zavest ..., je nujno, da ga pogleda
zdravnik.
Starši poznamo otrokovo odzivanje,
značaj ...
In tudi moje mnenje je, da je treba
poslušati starše. Če mamica reče, da se
ji zdi otrok hudo bolan, da je nekaj narobe, je velika verjetnost, da je res bolan in ga je treba sprejeti. To poskušam
naučiti tudi mlajše zdravnike, ki se izobražujejo na našem oddelku.
Delo z otroki pa je tudi delo z otrokom
in starši, kar ni vedno enostavno.
Tako do otroka kot do staršev je treba imeti empatičen odnos. Pomembno
je, da si lahko vzameš čas in da o otroku in bolezni dobiš čim več informacij.
Pri diagnozah in zdravljenju lahko pride tudi do dvoma, kako ravnati, ampak
če si predstavljaš, da zdraviš svojega
otroka, je najbolj optimalna možnost,
da narediš prav. Zgodi se, da ne ugotovimo vzroka bolezni, takrat otroka
pošljemo v klinični center, kjer imajo
boljše aparature in boljšo možnost diagnostike. Otroci so hvaležni bolniki,
to nam pokažejo zgovorne in hvaležne
otroške oči. Če bi se moral ponovno odločiti, bi spet izbral pediatrijo.
Pri svojem delu se srečujete tudi z neprijetnimi trenutki. Koliko opažate
znake nasilja nad otroki?
Ja, tudi to se zgodi. Pri pregledu otrok
opažamo značilne znake nasilja, kot so
poškodbe in modrice na mestih, ki ne
morejo nastati pri navadnem padcu. Na
značilne znake trpinčenega otroka morajo biti pozorni tudi vzgojitelji in učitelji. Na te nenavadne poškodbe in modrice, pa tudi če se otrok začne drugače
vesti ali se mu poslabša učni uspeh, je
treba opozoriti. Vsekakor nismo tisti, ki
bi raziskovali, kaj se je zgodilo. Zdravnik
pediater mora zagovarjati otroka, kajti
otrok in dojenček se ne moreta obraniti. Zatiskanje oči pred nasiljem se lahko
konča tragično.
A. Nana Rituper Rodež
12
kmetijstvo
| Vestnik | 8. marca 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Subvencijska kampanja 2012
Elektronski vnos zbirnih vlog do 7. maja
Zamudnikom bodo znižali subvencije – Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja lani izplačala 295,4 milijona evrov
Začela se je subvencijska kampanja za
leto 2012, ki tudi letos prinaša nekaj novosti. Med njimi je vključitev posebne
premije za bike in vole ter pomoči za
stročnice in lupinarje v shemo enotnega plačila, kot dodatek k plačilnim pravicam. Referenčni leti bosta 2007 in 2008,
in sicer bodo upoštevali povprečne odobrene premije za bike, vole, stročnice in
lupinarje, pridobljene v teh letih, ki jih
bodo razdelili na plačilne pravice, vendar samo tiste, ki so v lasti kmeta, ne pa
tudi na plačilne pravice v zakupu. Za pridobitev dodatka morajo kmetje z zbirno
vlogo oddati poseben zahtevek.
Novost letošnje subvencijske kampanje
je tudi pri ekstenzivni reji ženskega goveda. Do sedaj so se zahtevki za dodatno
plačilo za to rejo vlagali trikrat letno, odslej se bodo enkrat ob oddaji zbirne vloge, pri čemer morajo kmetovalci svetovalca, ki bo vnašal vlogo, na to opozoriti.
Pogoji za pridobitev dodatnih plačil osta-
jajo taki kot prejšnja leta, med drugim še
vedno velja, da mora biti na kmetijskem
gospodarstvu, ki redi krave dojilje, vsaj 30
odstotkov travinja. Na področju podukrepov kmetijskih okoljskih plačil (KOP) je
mogoče pridobiti dve novi plačili: za preusmerjanje v ekološko kmetovanje in za
neprezimne posevke. Za druge podukrepe KOP velja, da lahko upravičenci, ki
se jim je lani iztekla petletna obveznost
izvajanja podukrepov, to obveznost podaljšajo za vsaj enega ali vse podukrepe.
Vendar morajo tiste podukrepe, za katere se bodo odločili, izvajati v celoti, izhodiščno leto pa bo 2010. To pomeni, da
podukrep nadaljujejo na enaki površini
oziroma z enakim številom avtohtonih
domačih živali, kot so jih imeli leta 2010.
Kljub temu lahko površino povečajo za
največ 20 odstotkov ali zmanjšajo za največ 10 odstotkov. Leta 2013 povečanje površin ne bo več mogoče. Novosti letošnje
subvencijske kampanje so tudi pri praši-
čereji. Vlagatelji zbirnih vlog morajo zapisati število živali na kmetijskem gospodarstvu, kakršno je bilo 1. februarja letos,
vendar se bo pri prašičih vpisovalo manj
kategorij kot prejšnja leta. Kmetovalec
bo moral predložiti točne podatke, koliko je bilo na kmetiji pujskov, težkih do 20
kilogramov, koliko je pitancev, torej pujskov, težjih od 20 kilogramov, in koliko
je plemenskih svinj in merjascev. Iz teh
podatkov se bo izračunaval GVŽ na hektar (obtežba z živino), na novo pa so določene obremenitve. Novost je tudi ta, da
se bo odslej upoštevala povprečna letna
obtežba, ne več dnevna. Kmetovalce velja
opozoriti tudi na oddajo zemlje ter presežke gnoja in gnojevke. Vsi, ki bodo oddajali zemljišča in so vključeni v program
KOP, morajo ob vnosu vloge navesti tudi
KMG-MID-številko kmetije, ki ji bodo oddali zemljo. Tisti, ki imajo presežke gnoja
ali gnojevke, pa bodo prav tako na posebnem obrazcu zapisali, koliko in komu ju
bodo oddali. Pri preverjanju navzkrižne
skladnosti se bo namreč upoštevala nitratna direktiva, in če bo količina nitratov na
kmetiji presegala dovoljeno vrednost, se
bo kršitev odbila od subvencije. Kmetijski
svetovalci ob tem opozarjajo, da je lani
kar nekaj kmetij že drugič preseglo dovoljeno količino nitratov na kmetijo, in če se
bo to zgodilo še tretjič, jim bodo odbili 15
odstotkov subvencije, v prihodnjih letih
pa se lahko zgodi tudi, da jim subvencije popolnoma odvzamejo. Kmetje naj torej poiščejo nekoga, ki mu bodo oddali
presežke gnojil, je nasvet kmetijskih svetovalcev. Pred oddajo zbirne vloge je pomembno tudi, da kmetje, če tega še niso
storili oziroma če so spremenili rabo
kmetijskega zemljišča, na upravni enoti
vsaj dan pred oddajo zbirne vloge uredijo
dejansko rabo kmetijskih zemljišč, tako
imenovane GERKE.
Novost letošnjih subvencij je tudi pri
modulaciji, saj se bo znižal slovenski del
neposrednih plačil. 90 odstotkov subvencije je namreč sredstev Evropske unije,
preostalih 10 odstotkov zagotovi Slovenija, vendar bo letos delež Slovenije samo
do 500 evrov, kar pomeni, da se bo tistim,
ki bi prejeli za več kot 5000 evrov subvencij, znesek ustrezno znižal. To pomeni, da bodo tisti, ki bi prejeli 20.000 evrov
subvencije, prejeli 18.000 evrov sredstev
Evropske unije, od Slovenije pa samo 500
in ne 2000 evrov, kolikor znaša 10 odstotkov. Skupno bodo prejeli 18.500 evrov.
Vnos zbirnih vlog traja do 7. maja, zamudni rok pa do 1. junija. Vendar bodo
izplačila subvencij za vsak delovni dan
zamude pri oddaji vloge znižana za en
odstotek, izplačila dodatkov za lupinarje, stročnice ter posebnih premij za bike
in vole pa za tri odstotke. Kmetijski svetovalci vlagatelje še opozarjajo, da se na
oddajo zbirne vloge prijavijo ob delovnih
dneh med 7.00 in 8.00.
Lidija Cer Magdič
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Lendava
V lendavskih gostilnah pijejo domače vino
Če se na nekaterih drugih območjih Pomurja vinogradniki pritožujejo, da tamkajšnji gostinci točijo štajerska vina in
vina od drugod, je v Lendavi in okoliških
krajih težko najti gostilno, kjer bi točili
vino, ki ga niso pridelali vinogradniki v
okoliških vinogradih, pravi predsednica Društva vinogradnikov in sadjarjev
Lendava Marika Feher. Res pa je tudi, da
mnogi gostinci to vino tudi pridelajo v lastnih vinogradih.
V društvo je vključenih 105 vinogradnikov, ki imajo vinograde po okoliški hriboviti vinorodni pokrajini in so si zastavili
cilj, da ob uspešnejšem trženju svojih vin
skupaj pripomorejo tudi k razvoju vinogradništva in sadjarstva ter ohranjanju
tradicije in razvoju turizma. Feherjeva
pravi, da se v društvo zadnja leta vključuje tudi vse več mladih vinogradnikov,
ki jih vinogradništvo resnično veseli.
V sodelovanju s partnerji iz Szentgrota
na Madžarskem tri leta izvajajo mednarodni projekt v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja SlovenijaMadžarska 2007–2013 z naslovom Vinska
kultura brez meja. V okviru projekta so
ob promocijskih aktivnostih in izobraževanju ter izmenjavi izkušenj med drugim
kupili tudi opremo za stekleničenje vina
– etiketirko in zamaševalnik, ki jo lahko
uporabljajo člani društva. Do izteka projekta junija letos pa bodo kupili še prireditveni šotor ter klopi in mize za prireditve. Letos bodo s partnerji iz Madžarske
začeli izvajati drug projekt Dobro vino –
Fotografija arhiv Društva vinogradnikov in sadjarjev Lendava
Končujejo projekt, ki so ga izvajali s partnerji iz Madžarske, v naslednjem pa bodo obnovili in uredili vinogradniško hišo v Lendavi
Člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Lendava na strokovnem izletu na Madžarskem.
dobro sosedstvo, v okviru katerega želijo
obnoviti starejšo hišo nedaleč od lendavskega kulturnega doma in sinagoge. V
njej bo ob arhivu vina in društvenih prostorih še prostor za pokušnjo vina in pogostitev kakšnih štiridesetih obiskovalcev. Društvo sedaj nima svojih prostorov
in gostuje v najetih na Glavni ulici v Lendavi. Tako kot pri prejšnjem bodo tudi pri
tem projektu zaposlili eno osebo.
Med člani je šest večjih vinogradnikov,
ki se s to dejavnostjo ukvarjajo poklicno, dva pa imata tudi turistično kmetijo oziroma vinotoč. Ti tudi nimajo težav
s prodajo vina: »Večji del članov našega
društva se znajde na vinskem trgu. Večje
težave pri tem pa imajo na našem območju manjši vinogradniki, ki imajo z vinsko
trto zasajene manjše površine, še posebej
starejši, ki imajo vinograde na strminah,
ki se jih težko obdeluje. Tudi te spodbujamo, da vztrajajo in ne krčijo vinogradov. Zato tudi želimo narediti konzorcij,
kjer bi večji vinogradniki odkupovali tržne presežke grozdja. Pogosto so namreč
manjši vinogradniki prisiljeni grozdje in
vino prodajati po nizki ceni. Pri tem pričakujemo tudi pomoč lokalne skupnosti,
sicer se lahko vprašamo, kakšna bo čez
nekaj let kulturna krajina v goricah.«
Nekoč je bilo na tem območju sadjarstvo bolj razvito, vendar pri trenutnih cenah sadja prav tako ni večjega navdušenja za sadjarstvo. Se pa sprašujejo, kaj bi
lahko posadili na zemljiščih, kjer so skrčili vinograde: »Med perspektivami, ki jih
vidimo, so tudi lešniki in orehi, torej lupinarji. Nekaj jih je že poskusilo z lešniki
in so zadovoljni, pri orehih pa moramo
paziti na zasenčitev okolice, da so torej
posajeni na sredini parcele in ne mečejo
sence na sosednje vinogradniške parcele.
Na eni od parcel so zasadili tudi robide,
ki so prav tako uspele. Mnogo je možnosti, da le zemljišča ne bodo zapuščena in
zarasla.«
Društvo zagotavlja tudi strokovno pomoč pri obnovi vinogradov in sadovnjakov ter organizira izobraževanje v
sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Murska Sobota, ocenjevanje vin
in drugo. Domača vina promovirajo na
prireditvah v Lendavi, drugod po Sloveniji in v tujini, kjer ponudbo vin dopolnjujejo še s ponudbo domačih dobrot,
med katerimi so v ospredju pereci. Tako
so nedavno sodelovali na turistični prireditvi v Bohinju, vsako leto organizirajo Vinski festival v Lendavi, sodelujejo na
prireditvi Bogračfest, organizirajo Martinov pohod in podobno. Vsak četrtek se
eden od članov njihovega društva s svojimi vini predstavi tudi v Termah Lendava, kjer gostje vino poskusijo in ga lahko
tudi kupijo.
Jože Gabor
Društvo prijateljev agrarne ekonomike
Študenti za povezovanje teorije in prakse
Društvo, ki ima sedež v Lipovcih, želi prispevati k splošnem razvoju
Študenti generacije 2010/2011 podiplomskega magistrskega študijskega
programa agrarna ekonomika na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so pobudniki ustanovitve
Društva prijateljev agrarne ekonomike
(DPAE). Tako želijo povezati sedanje in
prejšnje študente študijskih programov
menedžment v agroživilstvu in razvoj
podeželja na dodiplomski stopnji dislocirane enote v Rakičanu ter podiplomskega magistrskega in doktorskega študijskega programa agrarna ekonomika,
ki ju vodi katedra za agrarno ekonomiko in razvoj podeželja. Cilj in hkrati razlog za ustanovitev DPAE je bila predvsem želja po ohranitvi stikov med
študenti po končanem študiju, pa tudi
zagotavljanje pomoči in izmenjava teoretičnih in praktičnih informacij (primeri dobre prakse) na področju razvoja
podeželja, kmetijstva in širše, promoviranje področij, ki jih zajema in predstavlja agrarna ekonomika kot znanstvena
disciplina, sodelovanje in povezovanje
s sorodnimi organizacijami, lokalno
oblastjo in kmeti ter vzpostavitev mostu med teorijo, pridobljeno med študijem, s problemi, s katerimi se srečuje
realni sektor, kar tudi ponazarja znak
DPAE. Znak društva je stiliziran grafičen prikaz dveh klasov pšenice, ki simbolizirata kmetijsko dejavnost in predstavljata dva stebra delovanja društva.
Prvi steber je znanstvena sfera in drugi
praktična. Med dvema klasoma pšenice je ime društva, ki predstavlja most
med obema.
S. P.
Predsednik društva je Silvo Pozderec (drugi z desne v srednji vrsti), tajnik
Jožef Vinčec (drugi z leve v srednji vrsti), v družbi članov DPAE in dveh rednih
profesorjev, dr. Črtomirja Rozmana in dr. Jerneja Turka.
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
8. marca 2012 | Vestnik |
13
Srednje velika kmetija
Kruha za več kot enega človeka
na kmetiji ni mogoče pričakovati
Dosledno upoštevanje pravil za subvencije in odzivnost na dogajanje na kmetijskih trgih držita kmetijo nad vodo
izobraževanja
kmetovalcev
v preveliko odvisnost od organizatorjev
proizvodnje ali predelovalne industrije
in ga dolgoročno spremenila v delavca,
ki bi mu na plečih ostala vsa morebitna
tveganja. Ob tem poudari, da je vseskozi
sledil svojemu prepričanju in prepričanju
na njihovi kmetiji, da kmetija ni prava,
če nima zaokroženega ciklusa pridelave
hrane in krme ter živinoreje. Sam ima od
deset do trinajst krav molznic in mesečno namolze okrog 5000 litrov mleka, ki
ga proda Pomurskim mlekarnam. Redi
tudi od petnajst do osemnajst govejih
pitancev letno. O cenah pravi, da predvsem pri mesu že nekaj let stagnirajo ali
pa padajo. Ve tudi, da so odkupne cene
mesa na sosednjem avstrijskem trgu višje od naših, toda za ta trg je premajhen
rejec, da bi lahko sam nastopil na njem,
če pa bi se odločil za prodajo prek posrednika, je na koncu cena enaka domačim
odkupnim cenam. Kot prednost navede
to, da za nadaljnjo rejo uporablja teleta iz domačega hleva in pitanci nase ne
vežejo dodatnih likvidnih sredstev. Kot
mali rejec se je poskusil tudi v prašičereji.
Zgolj trije sezonski meseci v času kolin,
ko cene dosežejo vsaj prag rentabilnosti,
so premalo, zato se mu zdi prav, da so vse
bolj glasne zahteve, da se razmere v panogi uredijo podobno tistim v Avstriji.
Obramba pred velikimi
Kmetija, ki pridela in proda 30 ton pšenice, 30 ton koruze, 20 ton oljne repice,
60 tisoč litrov mleka in okrog 15 govejih
pitancev na leto, ni odvisna samo od trenutnih tržnih cen, ampak tudi od kupcev
in njihovega odnosa do kmeta kot pridelovalca. Milan Temlin prizna, da kmetom
njegove velikosti v tem trenutku manjka
zadruga, s pomočjo katere bi lahko dosegli boljši položaj pri kupcih. Kljub temu
Govedoreja
9. 3. 2012: KGZS zavod MS, Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota,
9.00, predavanje KOP – IPL, Pridelava
krušne pšenice, Talni škodljivci v integrirani pridelavi
13. 3. 2012: Vinogradniški center Goričko, Ivanovci 3, 9208 Fokovci, 9.00,
ne velja za KOP, Vinarstvo – 27. ocenjevanje vin DV Goričko
14. 3. 2012: KGZS zavod MS, Ulica
Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, 9.00, ne velja za KOP, Ekonomika kmetijstva – Priprava kmetij na
vodenje knjigovodstva na osnovi dejanskih prihodkov in odhodkov
14. 3. 2012: Turistična kmetija Kolar,
Logarovci 30, 9242 Križevci pri Ljutomeru, 10.00, ne velja za KOP, Dopolnilne dejavnosti – Turistična kmetija kot dopolnilna dejavnost na naših
kmetijah
14. 3. 2012: Kapelska klet, Kapela,
Paričjak 22 a, 9252 Radenci, 14.00, ne
velja za KOP, Vinarstvo – Ocenjevanje
vin DV Kapela
15. 3. 2012: Vaški dom Čentiba, Glavna ulica 94, 9220 Lendava, 14.00, ne
velja za KOP, Vinarstvo – Ocenjevanje
vin DV Čentiba
Se lahko
ponovijo
prašiči
Razmere niso idealne
V slovenskem kmetijstvu je bila v zadnjem obdobju najmanj na udaru govedoreja. Gre za panogo, ki je v celoti
zadovoljila domače potrebe po govejem mesu, pa tudi izvoz živali in mesa
je v stalnem porastu. Število govejih
živali v obdobju zadnjih petih let se
giblje okrog 430 tisoč glav. Od tega je
175 tisoč krav in 255 tisoč pitancev. Ob
upoštevanju, da se vsa teleta uporabijo za nadaljnjo rejo, moramo uvoziti 80
tisoč telet za nadaljnjo rejo, ker pa se
del telet uporabi za reprodukcijo krav
molznic, uvoz telet za nadaljnje pitanje
presega 100 tisoč. Problem pa je, da se
tradicionalni vzhodni trgi za uvoz telet zapirajo (delno zaradi lastnega oživljanja govedoreje), predvsem pa zaradi turških kupcev, ki so se pojavili na
teh trgih. To pa lahko hitro spremeni
položaj naših govedorejcev in popolne
samooskrbe z govejim mesom.
J. V.
VESTNIK lahko kupite tudi
na večini pošt v Pomurju.
www.pomurje.si
ignorirala. Zdaj ga naenkrat iščejo kot
partnerja in so pripravljeni vzpostaviti
pogodbene odnose na tako visoki ravni,
da kmetu pomagajo delno sofinancirati
del stroškov setve in zaščite.
Investicije so še zagotovljene,
zemlje za širitev ni
Fotografija Natalija Juhnov
Zasebni kmetje so bili v socialističnih
časih omejeni z desethektarskim zemljiškim maksimumom. V drugi polovici
osemdesetih je politika pri tej omejitvi
že popuščala in dovoljevala preseganje
maksimuma z najemanjem obdelovalnih zemljišč pa tudi z nakupom novih
zemljišč. Povprečna slovenska kmetija
tako danes obdeluje od deset do dvajset
hektarjev njiv. O položaju kmeta in kmetijstva se na politični in stanovski ravni
veliko razpravlja, kako dejansko živi in s
čim se mora ukvarjati za normalno preživetje, pa je bolj malo povedanega.
Milan Temlin je kmet iz Strukovec,
ki ima 14 hektarjev njiv in 3,5 hektarja
travnikov. Nekoč so od kmetovanja živeli on in starši, danes pa se z dohodkom
iz kmetijstva preživlja sam. Ima tudi naslednika, starejšega sina, ki je zaposlen
in na kmetiji pomaga le v prostem času,
in kot pravi, je po prevzemu kmetije tudi
skrbel, da je ta zagotavljala enostavno in
razširjeno reprodukcijo. Vseskozi je gospodaril tako, da za vzdrževanje kmetije
ni bilo treba uporabljati dohodka žene,
ki je zaposlena v Muri. Pri tem je mislil
na dohodek iz dobrih Murinih časov.
Milan Temlin nad razmerami sicer
pretirano ne jamra, pove pa, da razmere
ne dopuščajo, da bi se usmeril v le eno
od dejavnosti, bodisi samo poljedelstvo
ali samo živinorejo. Za poljedelstvo pove,
da kljub trenutno dobrim razmeram na
trgu za vse pomembnejše poljščine, ki jih
prideluje, te na dolgi rok še vedno niso
tako stabilne, da bi se odločil za tovrstno
tveganje. Ob ugodnih cenah pšenice in
koruze je sedaj izredno dobra odkupna
cena oljne repice, ki se giblje med 400
in 500 evri za tono. Hkrati se ta kultura
izredno dobro vključuje v kolobar. Pri živinoreji ga kooperacijska ali služnostna
reja ni nikoli zanimala, saj bi ga postavila
Milan Temlin iz Strukovec je kmet na osemnajsthektarski kmetiji. Ta mu
zagotavlja preživetje in tudi soliden razvoj kmetije. Čeprav je zadružništvo v tem
koncu neslavno propadlo, je po njegovem mnenju za zaščito kmeta pozitivno
to, da se je pojavila močna konkurenca med kupci pridelkov in ponudniki
reprodukcijskega materiala. Celo predelovalna industrija kmetom že ponuja
pogodbeni odnos, v katerem je pripravljena sofinancirati del stroškov pridelave,
kar vsaj delno nevtralizira velika tveganja, ki so jim bili izpostavljeni do zdaj.
pa se mu zdi dobro in to vidi kot delno
zaščito kmeta, da se je pojavila konkurenca med kupci pridelkov in živine, kot
tudi med ponudniki reprodukcijskega
materiala za kmetije. Zaradi konkurenčnega boja skušajo biti ti korektni par-
tnerji, hkrati pa ima kmet možnost, da
se pogodbeno veže na različne partnerje
in si tako delno razporedi tveganja. Cene
predvsem poljščin na svetovnih trgih so
prinesle dodatno prednost domačemu
kmetu, ki ga je predelovalna industrija
Kljub pozitivnim spremembam pri
odkupnih cenah je treba upoštevati, da
je v kmetijstvu veliko odvisno tudi od
vhodnih stroškov, ki pa ne glede na način obdelave in pridelave rastejo. Milan
Temlin pove, da konvencionalni model
čuti nenadzorovano rast cene gnojil in
zaščite, bistveno drugače pa se mu verjetno ne bi dogajalo, če bi popolnoma prešel na ekološko pridelavo. Po njegovem
mnenju se pri ekologiji in kmetiji obsega, kakršna je njegova, pogosto zanemarja nujnost prisotnosti na njivi z mehansko zaščito posevkov, ki pa je prav
tako energetsko potratna. Kmetija sedaj
deluje tako, da je upravičena do optimalnega subvencioniranja in si ob, pogojno
rečeno, eni plači zagotavlja še sredstva za
investiranje predvsem v stroje in opremo. Sogovornik priznava, da naše kmetije kljub vsemu niso v tako dobri finančni
kondiciji, da bi lahko sledile najsodobnejšim tehnološkim dosežkom. Zase
pravi, da ga pesti še ena omejitev, ki je
razlog, da tudi sin ne živi od kmetije – to
pa je dostop do zemlje. V Strukovcih in
okoliških naseljih, ki bi z ekonomskega
vidika še bila zanimiva za obdelavo, ni
na razpolago obdelovalne zemlje. Če je
to zanj slabo, pa je to dobro za okolje, saj,
kot pravi sogovornik, kmetijstvo in kmetije v tem okolju živijo in ni zaraščenega
niti kvadratnega metra zemlje, primerne
za obdelavo.
J. Votek
14
kraji in ljudje
| Vestnik | 8. marca 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Razstava del Simone Pintarič v Puconcih
Delavnica TD Sodar Gančani
Slike o življenju
Izdelovanje orhidej
iz hlačnih nogavic
Rada se je poigravala z različnimi barvnimi odtenki
Pred dnevi so v Puconcih v prostorih
tamkajšnje občinske zgradbe odprli
razstavo slik Simone Pintarič. Kot so zapisali organizatorji, je bila Simona ljubiteljska slikarka, ki je vsaki svoji umetnini dodala sebe. Njene slike ponazarjajo
življenje, s katerim je žal izgubila boj.
Tisti, ki so jo poznali, so znali povedati, da jo je vedno veselilo delo z otroki, zato se je po študiju v Mariboru na
Pedagoški fakulteti zaposlila na Osnovni šoli Puconci na podružnici v Mačkovcih. Že v zgodnjem otroštvu se je spopadala z boleznijo, s katero se je borila
mnogo let, februarja 2011 v 37. letu pa je
težak boj izgubila.
Vse življenje je rada ustvarjala. S slikarstvom se je ukvarjala ljubiteljsko in
je svoje znanje delila z mnogimi, tudi
s 5-letno hčerko Neli. Marsikatero svojo sliko je podarila v dobrodelne na-
mene. Slikala je realistično in abstraktno. Rada se je poigravala z različnimi
barvnimi odtenki in različnimi tehnikami slikanja. Njene slike je moč videti v marsikateri hiši, v vaško-gasilskem
domu v Šalamencih in v penzionu Letališče v Rakičanu. Do konca aprila pa
tudi v prostorih občinske zgradbe Občine Puconci.
Na odprtju razstave so se v kratkem
kulturnem programu z glasbeno točko in recitacijami predstavili učenci
Osnovne šole Puconci, pozdravna nagovora sta imela predsednik Turističnega društva Šalamenci Danilo Janasik in
ravnatelj Osnovne šole Puconci Ernest
Nemec, ki je tudi odprl razstavo. Te se
je udeležilo okrog 50 obiskovalcev, med
njimi sta bila tudi Simonin življenjski
spremljevalec Aleš in hčerka Neli.
C. K.
Do razstave, ki jo nameravajo pripraviti ob prvomajskih praznikih, bodo
izdelale 50 večbarvnih orhidej – Z razstavo želijo navdušiti tudi druge ženske
Pred dnevi sta petdeseto obletnico poroke praznovala Olga in Karel Lang s
Trdkove. Karel je večino svojega življenja prebil na delu v Avstriji, kjer si je kruh
služil kot zidar. Olga pa je ves ta čas skrbela za dom, manjšo kmetijo in otroke.
Rodila sta se jima hčerka Milena in sin Vlado. Imata pa tudi vnukinjo Katarino. Ker
jima zdravje še služi, sta zelo aktivna. Olga doma postori še veliko gospodinjskega
in kmečkega dela, Karel pa je poleg domačih opravil dejaven tudi v vasi, kjer
je med drugim član gasilskega društva, cerkvenega odbora in upokojenskega
društva. Prav z upokojenci se oba rada udeležita izletov in srečanj. Jubilej sta
praznovala v krogu družine in prijateljev v župnijski cerkvi v Kuzmi, nato pa še v
gostilni Sukič na Trdkovi. L. R.
Fotografija Jože Žerdin
Fotografija arhiv družine Čerpnjak
Zlatoporočenca Olga in Karel Lang
Letošnjo zimo so članice TD Sodar Gančani izdelovale večbarvne orhideje.
Članice Turističnega društva Sodar
Gančani v Občini Beltinci so se na pobudo članice Zdenke Puhan odločile
za nov projekt. To zimo se na ustvarjalnih delavnicah učijo izdelovanja orhidej iz hlačnih nogavic. Delavnice so
se začele lani novembra in bodo potekale do aprila.
Članice se zbirajo vsak torek zvečer
v svojih novih prostorih, v stari, a obnovljeni osnovni šoli v Gančanih, več-
barvne orhideje pa izdelujejo pod budnim očesom Vere Kolenko iz Gornje
Bistrice. Pri nastajanju »umetnih« rož
uporabljajo žico, iz katere najprej naredijo loke za cvetje, nato za steblo in
nazadnje za liste. Na te loke napenjajo
barvne nogavice – pisane za cvetove,
za steblo in liste pa v zelenih odtenkih, ki jih na koncu povežejo. Orhideje dajo v okrasne lončke, napolnjene
s cvetličarsko gobo ali z okrasnimi ka-
mni in peskom. Do razstave, ki jo nameravajo pripraviti ob prvomajskih
praznikih, bodo izdelale 50 večbarvnih orhidej. Razstava ne bo prodajna,
ampak želijo članice javnosti pokazati, kako so preživljale dolge zimske večere, izdelane orhideje pa bodo obdržale zase. Z razstavo želijo navdušiti
tudi druge ženske, da se jim pridružijo
naslednjo zimo.
J. Ž.
Deset let ljudskih pevk iz Žižkov
Ljudsko petje dopolnjujejo z ljudskimi običaji
Ljudske pevke iz Žižkov so nedavno
s prireditvijo v domačem vaško-gasilskem domu zaznamovale deset let
delovanja, svoje nastope pa pogosto
dopolnijo še s prikazom ljudskih običajev iz zgodovine kraja. Pravzaprav je
bila na začetku ustanovljena skupina
ljudskih pevcev, ker pa so po nekaj letih delovanja v zboru pele le ženske,
so se preimenovale v ljudske pevke.
Vodi jih Rebeka Bukovec, ki je povedala, da si prizadevajo ljudsko izročilo, ki je neprecenljivo bogastvo, prenašati iz roda v rod v skladu z mislijo
njihovega rojaka, zbiralca in zapisovalca ljudskih pesmi dr. Franca Cigana: »Da ne pojdejo z nami v grob!« Takoj po ustanovitvi leta 2002 so imeli
več nastopov, uprizorili pa so tudi starinsko obsližavanje.
Že naslednje leto so si zadali nalogo, da izdajo zgoščenko, kar so tudi
uresničili z zgoščenko Spevaj nama
Katica, ki so jo poslali tudi našim rojakom na druge celine. Petkrat so se
uvrstili na regijsko srečanje in leta
2010 na državno srečanje v Laškem,
kjer so zapeli Pesem od fčelice in Preluba moja sosida.
Delujejo v okviru Kulturnega društva Frana Saleškega Finžgarja Žižki,
ki mu predseduje Minka Hozjan, v letih delovanja pa so se spoprijateljili z
Rudarskim oktetom Velenje, ki je že
večkrat nastopil v njihovem kraju, žižkovske pevke pa so nastopale v Velenju, na velenjskem gradu in okoliških
krajih. Lani so bile povabljene tudi
k raziskovalnemu projektu Sozvočja
Slovenije, kjer so jih z dvema pesmima vključili na zgoščenko z istim naslovom, posnele pa so tudi petnajst
prekmurskih ljudskih pesmi za arhiv
RTV Slovenija. Za njimi je vrsta nastopov po Pomurju ter drugih območjih
Slovenije. Tako so med drugim pele v
stari elektrarni v Ljubljani, na prireditvi Cvetoči maj in Jenamenafestu v
Črenšovcih in drugod.
Sedaj v skupini poje deset pevk, za
katere je petje hkrati prijetno druženje, pa tudi ob težavah po besedah Rebeke Bukovec druga drugi vedno stojijo ob strani. Zavedajo pa se tudi, da
sta ohranjanje in prenašanje kulturne dediščine na nove rodove del samozavedanja in da brez spoštovanja
do prejetega ni zdravega ustvarjalnega duha. Ob petju in prikazu ljudskih
običajev pa članice skupaj izdelujejo
tudi izdelke iz kreppapirja. Doslej so
naštudirale že veliko pesmi, sedaj pa
se učijo še deset novih, tudi takih, ki
so jih same izbrskale iz ljudskega izročila Žižkov in sosednje vasi Trnje.
Jože Gabor
Fotografija arhiv ljudskih pevk iz Žižkov
Pojejo predvsem pesmi, ki so nastale v kraju in okolici, kot so Po lougi lejče, Pesem od fčelice in Banda svira
Ljudske pevke iz Žižkov na prireditvi ob desetletnici delovanja
kraji in ljudje
www.vestnik.si | e: [email protected]
8. marca 2012 | Vestnik |
Radovci
na kratko
S sodelovanjem do pridobitev
Športni center postal središče vaškega dogajanja – Večino zemlje obdeluje le peščica kmetov
Radovci so srednje velika vas v Občini
Grad na Goričkem. Čeprav gre za zelo
»razmetano« vas s številnimi zaselki,
so vaščani prav s povezovanjem in sodelovanjem v vasi marsikaj zgradili in
uredili.
Potomci se vračajo
Vas danes šteje okrog 240 prebivalcev. Nekoč so v vasi imeli tudi šolo, s sosednjo vasjo Kruplivnik pa so med drugo svetovno vojno za kratek čas tvorili
celo občino. Kot nam je povedal vaški
predsednik Bela Celec, ki to funkcijo
opravlja že več kot deset let, je vse do
osemdesetih let prejšnjega stoletja število prebivalcev naraščalo. Potem pa se
je začel upad. Vzrok ni bilo le izseljevanje, kot mogoče v nekaterih drugih goričkih vaseh, ampak predvsem manjša
rodnost, kot tudi to, da je precej ljudi,
predvsem fantov, ostalo samskih. Zadnje čase se gradi nekaj novih hiš in obnavljajo stare, v vas pa se vračajo tudi
ljudje, ki imajo tukaj korenine.
Če lahko v tako razkropljeni vasi
sploh govorimo o središču, je to prav
gotovo na hribu ob regionalni cesti
Murska Sobota–Grad, kjer je gostota
hiš še največja in kjer so športni center,
gasilski dom, pokopališče in dve gostilni. Preostanek hiš stoji vzhodno od regionalne ceste na pobočjih hriba, v dolini ob potoku Spunika ter na pobočjih
hriba, ki meji z vasjo Vidonci.
Le še nekaj kmetov
Večina Radovčanov se je pred desetletji zaposlila predvsem v Avstriji, nekaj pa tudi v večjih pomurskih krajih.
To pa je pomenilo tudi upad kmetijstva
v vasi. Tako danes večino kmetijske zemlje v kraju obdelujejo le trije večji
kmetje. Mednje spada tudi štiričlanska
družina Kisilakovih. Kot pravi gospodar
Marjan, obdelujejo 50 hektarjev zemlje
in imajo okrog 70 glav goveda. So med
večjimi pridelovalci mleka v Prekmurju
in največji v občini. Po njegovem mnenju danes kmetovalce pestijo predvsem
nizke odkupne cene pridelkov, v teh
krajih pa jim delo otežujeta še hribovit
teren in težka ilovnata prst.
Končno javni vodovod
Večino cest v vasi so uredili in asfaltirali v zadnjih petnajstih letih. Zaradi
številnih zaselkov je bilo treba urediti
zelo razvejano cestno omrežje v skupni
dolžini okrog 13 kilometrov. Pri urejanju vaških cest so veliko sredstev prispevali vaščani sami. Ob tem je občinski
svetnik iz Radovec in graški podžupan
Jože Sever tudi omenil, da si želijo, da bi
sosednja Občina Puconci uredila in asfaltirala puconsko občinsko cesto v dolžini 900 metrov. S tem bi številnim krajanom Radovec, ki živijo v dolini potoka
Spunika, za več kilometrov skrajšali pot
do Puconec oz. Murske Sobote. V vasi so
imeli pred kratkim še velike težave s čisto pitno vodo. Dve leti pa je v kraju že
urejen javni vodovod, na katerega je do
sedaj priključenih več kot polovica gospodinjstev. S prostovoljnimi prispevki
pa so uredili tudi pokopališče in mrliško
vežico. V naslednjem letu imajo v načrtu obnovo cest, letos pa predvsem športni center. Pred več kot desetimi leti so
namreč v vasi uredili športni center z
igriščem za mali nogomet in odbojko
na mivki ter s slačilnicami s teraso in
kuhinjo. Tukaj pripravljajo večino poletnih prireditev in center je v zadnjih
letih postal središče vaškega druženja.
Pred tremi leti pa se je del igrišča zaradi plazenja terena ugreznil, tako da je
potrebna večja sanacija.
S prireditvami do
vaških pridobitev
Kot že rečeno, je središče družabnega
dogajanja ob športnem centru, pozimi
15
Ižakovci
Prostovoljno gasilsko društvo Ižakovci je med najbolj aktivnimi gasilskimi društvi v Gasilski zvezi Beltinci.
V zadnjem času je društvo posodobilo vozni park.
Tako so staro, dotrajano gasilsko
vozilo, staro je bilo več kot 20 let, zamenjali z novim. Kupili so tudi nov
sodoben reševalni vodni čoln, ki je
opremljen z volansko konzolo z daljinskimi komandami za motor, varnostnim lokom in svetlobnimi telesi
za razsvetljavo okolice čolna. Varnostni lok z lučmi je delo domačih
gasilcev. Za novi čoln so si priskrbeli tudi pripadajoče reševalne jopiče.
Obnovljen vaško-gasilski dom pa je
dobil nova dvižna vrata. J. Ž.
Gornja Radgona
Prav med našim obiskom so vaščani urejali nogometno igrišče v športnem centru, ki je poleti središče vaškega druženja.
Spodnji Ivanjci
Na obrobju
vasi stoji lovski
dom Lovske
družine Radovci.
Kot pravi njen
gospodar Drago
Smodiš, danes
ta več kot 60 let
stara družina
šteje 38 članov,
ki prihajajo iz
različnih krajev.
Lovci dobro
sodelujejo
z vaščani,
tradicionalno
pa je postalo
druženje z
vaščani na
lovskem pikniku.
Vaški predsednik
Bela Celec nam
je v gasilskem
domu razkazal
stalno razstavo
fotografij o
prireditvah, ki so
jih nekoč imeli v
vasi.
Večino vaške
zemlje danes
obdeluje družina
Marjana Kisilaka,
ki pravi: »Čeprav
časi v kmetijstvu
niso rožnati, rad
opravljam to delo,
saj sem lahko sam
svoj mojster.«
Pred dnevi je Območno združenje Rdečega križa Gornja Radgona,
to deluje na območjih občin Apače,
Gornja Radgona, Radenci in Sveti
Jurij ob Ščavnici, pripravilo srečanje
svojih aktivistov. Na njem so podelili
kar 26 različnih odličij in priznanj, in
sicer tri zlate, dve srebrni, dve bronasti odličji RK Slovenije in 19 priznanj
območnega združenja. Svečanosti so
se poleg predsednice Silve Vračko in
podpredsednice Majde Ferenc udeležili številni gostje, med njimi tudi
predsednik Rdečega križa Slovenije
Franc Košir. F. K.
PGD Spodnji Ivanjci je nedavno
opravilo redni letni občni zbor. Na
njem je bila predstavljena raziskovalna naloga njihove mlade članice Janje Gredar, učenke 9. razreda
Osnovne šole dr. Antona Trstenjaka
Negova. V nalogi je opisala dejavnost
PGD Spodnji Ivanjci v 75 letih delovanja društva. Vsebuje tudi podatke o
intervencijah gasilcev v vseh teh letih, prva večja je bila že v letu 1938,
ko je prišlo do velikega požara na
grajskem objektu v Negovi. Pri nobeni izmed intervencij ni prišlo do težjih poškodb gasilcev. F. K.
Kapca
pa v bližnjem gasilskem domu. Za druženje največkrat poskrbijo člani treh
vaških društev, in sicer športnega, gasilskega in lovskega, ki zelo dobro sodelujejo in si pri različnih prireditvah tudi
pomagajo. Prav to sodelovanje ter pomoč pri delu sta omogočila, da so prišli do marsikatere pridobitve v vasi in
pripravili različne prireditve. Kar nekaj
jih pripravljajo vsako leto, recimo praznovanje dneva žena, piknike, nogometne tekme, nočne gasilske turnirje ipd.
Stalno sodelujejo tudi na Noči čarovnic
pri Gradu. Nekoč pa so bili znani tudi
po pripravi harmonikarskega srečanja
kot tudi številnih borovih gostüvanj.
Žal zadnjih dveh ne pripravljajo več,
ker so bile z leti vse slabše obiskane, pa
tudi predpisi za organizacijo so čedalje strožji.
Veliko turistov gre skozi vas
Ker je skozi vas speljana že omenjena
regionalna cesta do največjega slovenskega gradu, se tod pelje veliko turistov.
S tem namenom je eno izmed občinskih društev pred leti tukaj uredilo tudi
turističnoinformacijsko pisarno, ki pa je
trenutno zaprta. Vas leži v središču Krajinskega parka Goričko in blizu sedeža
tega javnega zavoda. Mimo so speljane
tudi pohodniške, planinske in kolesarske poti. Kot pravita vaški predsednik
in občinski svetnik, pa so v vasi do sedaj le redki izkoristili te danosti. Dobrodošla bi bila recimo ponudba izdelkov
različnih domačih obrti, zaradi katerih
bi se turisti ustavili v tem kraju.
C. Kosednar
Krajevna skupnost Kapca si je pred
dnevi na zboru krajanov v programu
dela za letošnje leto zastavila kar
nekaj prednostnih nalog. Med drugim bodo uredili notranjost vaškega
doma s centralno kurjavo, preplastili eno izmed tamkajšnjih ulic, postavili dve hišici na avtobusnih postajališčih ter organizirali prireditev ob
40-letnici NK Kapca. Vzdrževati pa
bo treba tudi vaške in poljske ceste,
obcestne jarke, pokopališča in ulično razsvetljavo. Organizirali bodo
tudi izlet v Pecs, Szigetvar in Kaposvar. K delu mislijo pritegniti večje
število vaščanov, ki bi s prostovoljnim delom pripomogli k razvoju kraja. F. H. M.
Mala Nedelja
Člani Društva vinogradnikov Mala
Nedelja so pred dnevi opravili občni zbor. Aktivnosti društva v vseh trinajstih letih delovanja so naravnana
v tri osnovne dejavnosti: spremljanje
kakovosti pridelanih vin, izobraževanje članov in prireditve. V sklopu
spremljanja kakovosti pridelka so
opravili vsakoletno društveno ocenjevanje vin svojih članov, pri čemer
povprečna ocena 18,23 dokazuje zelo
visoko kakovost vin. Na področju izobraževanja so izvedli predavanja na
teme: rez vinske trte, zaščita in gnojenje, zelena dela v vinogradu, priprava na trgatev ter nega in pokušanja mladega vina. Pripravili pa so še
dan odprtih kleti, postavitev klopotca, martinovanje in izlete za člane.
Podoben program dela so si zadali
tudi za letošnje leto.
Tokratni občni zbor je prinesel
spremembo v kadrovski zasedbi. Vse
od ustanovitve leta 1999 je društvo
kot predsednik vodil Danilo Horn, to
funkcijo pa so odslej zaupali Antonu
Žinku. B. K.
16
družabna
| Vestnik | 8. marca 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nismo muha enodnevnica
Komentar tedna na Pomurje.si
Ko so na zadnjem zasedanju zbora združenega dela radgonske občinske skupščine razpravljali o resoluciji družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1975, smo slišali tudi takole mnenje delegata: resolucija predvideva modernizacijo občinskih cest v vrednosti 7 milijonov dinarjev. Iz sredstev občinske skupnosti za ceste ne bo za modernizacijo ostalo niti milijon dinarjev (v bivšem skladu zberejo letno nekaj manj kot 3 milijone, vendar so tu stroški
vzdrževanja in popravila; le slaba tretjina »odpade« na modernizacijo – op. pisca). Ponovno lahko pričakujemo pritisk na delovne organizacije. Zato smatramo, da vseh teh cest ni mogoče uvrstiti v letošnji program. Ne moremo pa
se tudi sprijazniti z načinom, da bi licitirali, katere ceste pridejo prej na vrsto. Vestnik, 6. marca 1975
»SUPER, da mlade še navduši kuhanje. Še posebej domače dobrote, ki
so jih kuhali naši predniki. Nekoč, če deklina ni znala kuhati, se še oženiti ni mogla.«
Tokrat smo stran zapolnili z vsemi zadnjimi letniki Srednje poklicne in tehniške
šole Murska Sobota in enim razredom Biotehniške šole Rakičan.
Razred 4E1 (poklic elektrotehnik) SPTŠ Murska Sobota z razrednikom Darkom
Horvatom: Tomaž Andrejek, Alen Balažek, David Fekonja, Marko Horvat, Matjaž
Janko, Dimitrij Karba, Sašo Kovačec, Primož Kovačič, Aleš Močnik, Alen Ozmec,
Kristian Pertoci, Rok Poredoš, Primož Prelec, Jernej Škrobar, Marko Vida.
Fotografija arhiv SPTŠ Murska Sobota
Fotografija arhiv SPTŠ Murska Sobota
BOLJŠA STRAN SPLETA
Razred 4K1 (poklic strojni tehnik) SPTŠ Murska Sobota z razrednikom Francem
Kodilo: Luka Adanič, Tilen Buzeti, Benjamin Črnko, Aleks Dvanajščak, Simon
Gomboc, Aleš Horvat, Matevž Ivanuša, Jure Jerič, Uroš Jureš, Blaž Karba, Andrej
Knupleš Mlinarič, Tilen Kosi, Sašo Koštric, Christian Krauthaker, Florian Marič,
Simon Meznarič, Peter Nemec, Denis Pavliček, David Potočnik, Primož Pušenjak,
Damijan Sapač, Samo Slana, Gregor Štefanec, Miha Tratnjek, Jernej Trstenjak,
Jan Vaupotič Dall`aglio, Matjaž Zavratnik.
Fotografija arhiv SPTŠ Murska Sobota
Fotografija arhiv SPTŠ Murska Sobota
Razred 4R1 (poklic tehnik računalništva) SPTŠ Murska Sobota z razrednikoma Darkom Horvatom in Simonom Horvatom:
Denis Barber, Rene Bernjak, Sebastjan Bokan, Jure Domajnko, Blaž Grabar, Kevin Horvat, Kristjan Kolar, Miha Kotnik,
Roland Kutoš Čop, Damjan Lovenjak, Damjan Potisk, Denis Smej, Alen Šarkanj, Vesna Šernek, Jernej Škraban, Sebastian
Titan, Rene Vidonja.
Fotografija arhiv SPTŠ Murska Sobota
Razred 4R2 (poklic tehnik računalništva) SPTŠ Murska Sobota z razredničarko Gabrijelo Granfol Peurača: Denis Adanič,
Denis Balažek, Nino Baligač, Gregor Banfi, Mitja Bernjak, Miki Fujs, Denis Gjerek, Sašo Glavač, Alen Gonza, Denis Gubič,
Luka Horvat, Mirko Jagar, Robert Kočiš, Blaž Kolenko, Sašo Koren, Matjaž Kovačič, Aleš Kuzmič, Tomaž Lazar, Marko
Mihalič, Domen Nabergoj, Rok Pelcl, Borut Pergar, Lovro Pesjak, Nino Pintarić, Denis Prša, Denis Sukič, Matej Škaper, Alen
Škerget, Aleks Škodnik, Velimir Turk, Denis Vogrinčič, Denis Vučko, Denis Vuk.
Razred 5ES (poklica elektrotehnik in strojni tehnik) SPTŠ Murska Sobota z
razredničarko Darjo Pojbič Kovačič: Peter Brenčič, Aleš Cener, Rihard Čeke, Igor
Ficko, Christian Graj, Robi Hajdinjak, Leon Kisilak, Sašo Kuzmič, Blaž Režonja,
Mario Skuhala, Niko Ščap, Gregor Vučina, Dominik Zorko, Leon Žilavec, Tadej
Antonič, Ivan Nino Balaško, Mitja Bokan, Luka Buček, Sašo Jurak, Aleksander
Kavaš, Dominik Kavaš, Leon Korpič, Tomaž Krauthaker, Mitja Kuplen, Matej Lulik,
Mitja Miholič, Tomi Skrbinšek, Primož Sukič, Dominik Šiftar, Mitja Terninovec,
Bojan Zelko, Goran Žganjar.
4. a in b Biotehniške šole Rakičan: spredaj stojijo (od leve proti desni): Tadej Čeh, Aleš Raduha, Monika Antolin, Maja Car,
Marjanca Antolin, Evelin Cigan, Silvija Kapš, Anja Špilak, Štefan Hozjan (razrednik), Sabina Pisnjak, Maja Halabarec, Janja
Ritzinger, Sandra Farkaš, Julija Zorec, Uroš Cehnar, Žiga Andrejek in Aleš Karoli. Zadaj stojijo (od leve proti desni): Matevž
Lipavšek, Benjamin Gaál, David Goričanec, Aleš Horvat, Davor Kumin, Domen Kosi, Dejan Ozmec, Matej Andrejč, Gregor Duh,
Matej Rajh, Aleš Žalar, Rok Sarjaš in Borut Bukovec. Manjkata Dejan Kovač in David Horvat.
kronika
www.vestnik.si | e: [email protected]
8. marca 2012 | Vestnik |
Dan civilne zaščite
okc poroča
Kljub varčevanju države skrb
za opremljenost reševalcev
Ujeli trgovca z mamili
Preiskovalni sodnik tukajšnjega
okrožnega sodišča je za zapahe strpal 40-letnega Prleka. Kriminalisti so
namreč zbrali dovolj dokazov, da so
moškega osumili preprodaje mamil.
V preiskavi so uporabili tudi prikrite
preiskovalne ukrepe. Med aretacijo so
v osebnem avtu osumljenca zaplenili pet in pol kilograma marihuane, za
katero bi lahko ta s preprodajo iztržil
V pomurskem sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami deluje nekaj manj kot šest tisoč ljudi
Fotografija PU MS
Z dnevom civilne zaščite (CZ) želijo
krepiti zavest javnosti o ogroženosti
pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter o vlogi CZ pri varstvu pred njimi,
želijo pa tudi poudariti pomen mednarodnega sodelovanja pri razvoju
zaščite človeka in njegovega okolja.
Kljub varčevalnim ukrepom države
je sistem varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami izrednega pomena. Skrb za njegovo delovanje, nadaljnji razvoj in opremljenost reševalcev
je zato nuja.
Podelili so tudi priznanja CZ za Pomurje. Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije je podelil 33 priznanj,
od tega najvišje, plaketo, GAPORI –
gasilskim potapljačem Radgona ter
prostovoljnim gasilskim društvom
38 tisoč evrov. Preiskava je še pokazala, da je bil trgovec z mamili nekoč že
obravnavan za podobna kazniva dejanja.
Fotografija Dani Mauko
Očistite cesto
Od pomoči do zaščite
Civilna zaščita (CZ) je namensko organiziran del sistema varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami oziroma poseben del
namensko organiziranih sil za
zaščito, reševanje in pomoč. Za
opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se organizirajo
enote in službe CZ. To so enote za prvo pomoč, enote za prvo
veterinarsko pomoč, tehnične
reševalne enote, enote in službe za radiološko, kemično in biološko zaščito, enote za varstvo
pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, službe za vzdrževanje in uporabo zaklonišč in službe za podporo
Za delovanje na področju civilne zaščite v Pomurju so podelili 33 priznanj in nagrad.
Apače, Gornja Radgona, Murska Sobota, Orehovci in Žepovci, ki letos praznujejo 130 let aktivnega delovanja.
Marko Šajnovič, vodja GAPORE, je ob
prejemu priznanja dejal, da to njim in
sorodnim organizacijam pomeni potrditev, da delajo v pravi smeri, in jim
daje tudi nov zagon. Gasilski potapljači Radgona, ki so lani zaznamovali 35
let obstoja, sicer precej pozornosti namenjajo preventivnemu delu in usposabljanju.
Zlati znak so prejeli Edvard Ljubec,
László Hochrein, Mitja Slavinec ter ob
120-letnici prostovoljna gasilska dru-
štva Cankova, Cven, Ključarovci, Motvarjevci, Predanovci, Puconci, Spodnje Krapje in Zgornje Krapje. Srebrni
znak je šel v roke Slavka Kolmaniča,
Osnovni šoli Puconci ter prostovoljnim gasilskim društvom Berkovci (100
let aktivnega delovanja), Radoslavci
(100 let) in Korovci (110 let). Bronasti
znak so dobili Franc Cipot, Milan Cvetko, Borut Horvat, Marjan Horvat, Ivan
Karoli, Maša Senčar Germšek, Marko
Šajnovič, Milan Vertot, Slavko Žalman,
Zorica Levačič in Goran Klemenčič. V Pomurju je v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami vklju-
čenih nekaj manj kot šest tisoč ljudi.
Približno 2100 je pripadnikov dolžnostnih formacij civilne zaščite tako na
regijski ravni, v lokalnih skupnostih,
zavodih, gospodarskih družbah in
drugih organizacijah, približno 3600
je operativnih pripadnikov operativnih gasilskih enot. V sistem varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami
je v pokrajini ob reki Muri vključeno
tudi precej pripadnikov prostovoljnih
formacij: taborniki, skavti, Rdeči križ
Slovenije, radioamaterji, potapljači in
drugi.
Andrej Bedek
Razprava o zaščiti živali
Nujno je sodelovanje pristojnih, izboljšanje zakonodaje ter večje ozaveščanje lastnikov živali
Fotografija Nataša Juhnov
Težave v romskih naseljih
Petra Gjureč, članica Društva za
zaščito živali Pomurja, je povedala, da v društvu skrbijo predvsem za ozaveščanje lastnikov živali o njihovih obveznostih. Prav
zato so posebej pod drobnogled
vzeli štiri romska naselja. Večina psov v njih ni bila čipirana – v
Dobrovniku je bil recimo med sedemnajstimi psi označen le eden.
Romskim prebivalcem so predstavili dolžnosti lastnikov živali,
živali pa kastrirali in sterilizirali. Predlagala je, da bi o obveznostih lastnikov psov in obveznem
čipu ozaveščala občinska glasila.
»Romska naselja so glede zaščite
živali čisto svoj svet,« je popolnoma odkrito dejala Petra Gjureč.
Nevarna žival je tista, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti.
»Zaščita živali je dolžnost vseh fizičnih in pravnih oseb,« je povedala
Cukrov Novakova, »kdor najde zapuščeno žival, mora o tem obvestiti zavetišče
za živali.« Dodala je, da noben plačilni
nalog ni bil izdan z namenom izživljanja nad lastnikom: »Zakon o zaščiti živali je namenjen živalim, in ne ljudem.
Tega se premalokrat zavedamo.«
Marjan Kerčmar, direktor Male hiše,
je zavrnil očitke, da se ne trudijo: »Od
Počasi se začenjajo kmečka dela s
traktorji, zato je pomembno, da upoštevamo vse predpise, morebitno
onesnaženje na cesti pa počistimo za
sabo, opozarja policija. Če se zgodi, da
z umazanimi kolesi zapeljemo na cesto in z njih odpadeta zemlja in blato, do česar sicer ne sme priti, je treba
onesnaženo cesto nemudoma očistiti,
še piše policija. Če tega ne more storiti
onesnaževalec sam, cesto očisti redni
vzdrževalec, vendar na stroške onesnaževalca.
Divjad na cesti
Vonj po pomladi in višje dnevne
temperature so na odprto zvabile lačne srne, jelene in drugo divjad. Divjad
med iskanjem hrane zaide tudi na prometnice, kjer lahko konča pod kolesi
jeklenih konjičkov. Murskosoboški policisti so tako ta teden obravnavali več
kot dvajset primerov povoženja divjadi. Previdnost na odsekih cest, kjer je
označeno, da tja zahaja divjad, zato ni
odveč.
Natočijo in odpeljejo
Psi lajajo, karavana gre dalje
Policijska uprava Murska Sobota je
pripravila okroglo mizo o zaščiti živali. Svoje poglede in razmišljanja so
predstavili policisti, veterinarji, predstavniki društva za zaščito živali, zavetišča za živali in lokalne skupnosti.
Razpravljavci, Drago Kocbek, vodja
enote vodnikov službenih psov, Xena
Cukrov Novak, direktorica območnega urada Veterinarske uprave Republike Slovenije, Marjan Kerčmar,
direktor zavetišča Mala hiša, Bojan
Petrijan, direktor občinske uprave
Mestne občine Murska Sobota, in Petra Gjureč iz Društva za zaščito živali
Pomurja, so se strinjali, da se za zaščito živali lahko stori še marsikaj. So
enotnega mnenja, da je zakon o zaščiti živali potreben, vendar ga je treba
še dopolniti. Kot je bilo slišati skoraj
vse razpravljavce, je tudi na tem področju nekaj teorija in drugo praksa.
S prakso imajo največ opraviti policisti, po Kocbekovih besedah pa zakonodaja ne omogoča, da bi postopke
lahko opravili hitro in učinkovito, ko
so poklicani na kraj domnevnega mučenja živali. Med drugim njegova enota sploh nima čitalnika, s katerim bi
odčitali čip psa. »Zdaj moramo poklicati veterinarja, ki ga moramo včasih
čakati, ker opravlja dežurstvo.« Vodja
policijske pasje enote je še predlagal
razširitev policijskih pooblastil, da bi
lahko od človeka, ki je s psom, zahtevali dokumentacijo o živali.
17
ustanovitve smo oddali okoli 60 odstotkov vseh živali.« Za živali skrbijo
še po 30-dnevnem zakonsko določenem roku, ker pa prispe v zavetišče
tudi veliko starih, bolnih ali huje poškodovanih psov, so tem dolžni zagotoviti humano usmrtitev. Kerčmar
sicer opaža, da je ozaveščenost ljudi
vse večja.
»Uradniki, ki so za to plačani, morajo iti na teren,« je bil v svojem na-
stopu oster direktor murskosoboške
občinske uprave Bojan Petrijan. Dobro bi bilo, da bi pri zaščiti živali svoja
pooblastila dobili še občinski redarji.
Petrijan je razmišljal, da bi se v zakon
zapisalo možnost, da občine z odlokom določijo neki prispevek ali takso
za vse lastnike psov. Na splošno pa
upa, da bi se v morebiten nov zakon
vneslo čim več življenjskih rešitev.
Andrej Bedek
V jutranjih poročilih operativno-komunikacijskega centra murskosoboške
policijske uprave se precejkrat omenja
tudi pojav na bencinskih črpalkah, ko
policisti obravnavajo primere, da nekdo z gorivom napolni rezervoar svojega jeklenega konjička in odpelje, ne da
bi plačal. Gre za goljufijo, ki jo policisti
kaznujejo. Večkrat pa se tudi zgodi, da
vozniki nehote pozabijo plačati gorivo,
se pozneje vrnejo in račun poravnajo.
V teh primerih zoper voznika policisti
represivno ne ukrepajo.
Zaželena uporaba kresničk
Policija svetuje, da pešci nosijo kresničke, ki so eden izmed odsevnih
predmetov, ki jih pešci morajo uporabljati med hojo po robu ceste ob slabši vidljivosti oziroma v mraku, ponoči, v megli ali dežju, zato da bi bili bolj
vidni in bi jih vozniki prej opazili ter
se jim varno izognili. Dokazano je namreč, da se pešca s kresničko opazi že
na 136 metrov, pešca, oblečenega v svetla oblačila, na 38, temna oblačila pa so
vidna na razdalji manj kot 26 metrov.
Kresnička se nosi tako, da prosto binglja ob boku ali kolenu, ki je bliže cestišču, saj je tako najbolj zagotovljeno,
da bo odbita svetloba opozorila voznika na pešca.
Vez z življenjem
V policiji si prizadevajo, da bi čim več
voznikov uporabljalo varnostni pas. Pri
najhujših prometnih nesrečah namreč
vedno znova ugotavljajo, da bi bile lahko posledice bistveno blažje, če bi vozniki in potniki v vozilu dosledneje uporabljali varnostni pas. Varnostni pas je
vez z življenjem, vendar se tega po besedah policistov še vedno zaveda premalo udeležencev v cestnem prometu.
18
na sceni
| Vestnik | 8. marca 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Prekmursko-hrvaška skupina Lollobrigida ima nov nasvet
Mislišče
Pametni telefoni
Timotej Milanov
P
ametni telefoni so super. Čeprav je bilo to mogoče že s
telefoni prejšnjih generacij, so veliki zasloni bolj razširili
uporabo svetovnega spleta na mobitelih. Prav pridejo
predvsem v »wifiziranih« lokalih, saj lahko z njihovo pomočjo
v trenutku pridemo do konca razprave, ki se je včasih znala
mučno zavleči in zaiti iz svojih okvirov. »Pravim ti, da je bil
pakt Ribbentrop-Molotov podpisan leta 1940,« bi začel prvi.
»Ja, v tvoji glavi, takrat so Nemci že bili Ukrajini,« bi se glasil
odgovor. »Meni se zdi, da v resnici ni bil nikoli podpisan,
ampak je šlo zgolj za boljševistično propagando,« bi »zbluzil«
tretji. Zdaj je mogoče tovrstna brezplodna besedičenja
končati z nekaj dotiki ekrana, zadetkom na googlu in
natančne podatke o predmetu debate zmagoslavno pokazati
sogovorniku. Seveda se bo še zmeraj našel kdo, ki bo oporekal
tudi temu, vendar bo ta v očeh razpravljavcev izpadel zgolj kot
slab poraženec. Prav tako lahko v vsakem trenutku preverimo
športne izide, vreme, elektronsko pošto itd.
Kakor koli, pametni telefoni s sabo prinašajo tudi nekaj
neizmerno nadležnega, in sicer nadležne uporabnike. Prav
gotovo je vsem, ki uporabljajo elektronsko pošto, znan
primer, ko se najde posameznik, ponavadi nekdo, ki komaj
odkrije čare in razsežnosti svetovnega spleta, ki želi vse, ki
jih ima v spletnem imeniku, seznaniti z vsakim domnevno
zanimivim videoposnetkom, ki ga najde na youtubu, ali
drugimi spletnimi zanimivostmi in norostmi. Nekateri
postanejo čez čas že prav obsedeni in vam dnevno smetijo po
inboxu z vsebinami, ki vas ne zanimajo.
Ampak dokler se je to dogajalo samo v spletnih poštnih
nabiralnikih, se je bilo mogoče relativno elegantno ogniti
tovrstnim nevšečnostim, sporočilo ste pač zbrisali, ne da bi
ga prebrali. »Si videl tisto foro, ki sem ti jo poslal prejšnji
četrtek …,« bi ob srečanju vprašal nadležen pošiljatelj. »Ja,
ja, dobra, dobra …,« bi bil neboleč odgovor, ne da bi se vam
v resnici sanjalo, o čem govori. Z razširjenostjo pametnih
telefonov je to postalo težje, saj vas zdaj imajo, recimo jim
»posnetkarji«, v šahu. Ob najmanjšem sumu, da še niste
videli posnetka, o katerem navdušeno pripovedujejo, že
vlečejo na mizo telefone, se povezujejo s spletom in vam želijo
na kraju samem pokazati, kaj ste zamudili. Seveda, ker ste
prišli na kavo predvsem zato, da bi jo spili in mogoče še nekaj
malega spolitizirali, nikakor niste razpoloženi, da bi si želeli
ogledati pet- ali desetminutni posnetek z youtuba, pa naj
je »fora« še tako dobra. »Pazi zdaj to, bar …,« ne odnehajo
»posnetkarji«, ki jim ni dovolj, da buljite v njihovo tablico,
čeprav tega ne želite, ampak hočejo, da posnetek pogledate
od začetka do konca.
Pogoltnite glasbeno
tabletko za boljše
počutje in ples!
Spot za skladbo Volim te ima od nedelje že več kot milijon zadetkov
Leto 2012 bo leto skupine Lollobrigida. To se je med drugim nakazovalo že
po razprodanem božičnem koncertu v
soboškem mladinskem klubu, čeprav
takrat novi album sploh še ni izšel. V
drugi polovici letošnjega februarja se
je to vendarle zgodilo in prva promocija plošče Pilula je bila v polni zagrebški
dvorani Tvornica kulture. Lollobrigida
je v zadnjih letih tako ali tako znana
kot zasedba, ki je vedno aktivna. Širšo regijsko prepoznavnost je dobila že
leta 2009 z osvojitvijo MTV-nagrade
Best Adria Act, sledili pa so pomembni nastopi na koncertih po celotni regiji in širše. Skupino sedaj sestavljajo
Hrvati Ida Prester (vokal), Petra Cigoj (vokal), Marko Turkalj (kitara) in
I. L. Levi (bobni) ter Prekmurca Kleemar (klaviature in elektronika) in Jernej Šavel (bas kitara). Album Pilula, kar
bi pri nas lahko prevedli kot »tableta«
ali »tabletka«, prinaša trinajst poseb-
nih in energetskih skladb elektro-popdancea, prvi singl s plošče, imenovan
Malo vremena, pa se že pridno predvaja na večini radijskih postaj. To je že
tretja plošča skupine (po albumih Cartoon Explosion iz leta 2005 in Lollobrigida Inc. iz leta 2008), ki je od vseh najbolj v disku in plesnem slogu. Za divji
in dovolj oster zvok pa je poskrbel producent Gregor Zemljič, ki je albumu
dal klubsko energijo. Po besedah karizmatične pevke in vodje benda, tudi
priljubljene televizijske in radijske voditeljice Ide Prester so člani novo ploščo duhovito-ironično poimenovali Pilula, potem ko je neki uporabnik pod
njihovim videospotom na kanalu YouTube napisal komentar »Gomila jebenih narkomana« (oz. gruča presnetih
narkomanov). No, in če smo že pri spotih na kanalu YouTube, lahko dodamo
še svežo novico, da ima spot skupine
Lollobrigida za njeno starejšo uspešni-
co Volim te od nedelje že več kot milijon zadetkov. Kar je pravzaprav neke
vrste paradoks, saj je bila ta pesem od
vseh skladb benda v letu 2011 komaj
peta najpogosteje predvajana pesem
na radijskih postajah v regiji. Očitno
nekatere postaje še vedno težko lovijo
korak s sodobnim časom. Bolj v korak
pa gredo npr. v Ljutomeru, saj v petek,
23. marca, pripravljajo koncert skupine
Lollobrigida. Tokrat bo šlo za nekoliko intimnejše prizorišče, saj bo nastop
v Bar Klubu. V ponedeljek je zasedba
Lollobrigida gostovala v glasbeni oddaji Aritmija na slovenski nacionalni
televiziji, malce pred tem pa tudi v televizijski oddaji Ružiona na hrvaški nacionalki.
Leto 2012 bo oziroma že je leto skupine Lollobrigida. Če bo imela srečo
in decembra še ne bo konca sveta, pa
bo njeno lahko tudi leto 2013.
T. K.
Zabavno je gledati, ko se to dogaja pri drugih mizah, ko
nekdo ves navdušen tišči telefon pred nos sogovorniku, iz
grimase katerega je kljub prisiljenemu nasmešku mogoče
razbrati, da bi nadlegovalcu najraje povedal, naj si telefon
nekam vtakne. Čedalje pogostejši so tudi prizori, ko štirje
ljudje v lokalu sedijo za isto mizo in vsak gleda v svoj telefon.
Fotografija Saša Huzjak
Prav je imel prijatelj, ki mi je pred časom poslal priljubljen
posnetek petelina, ki kikirika na spremljavo metalne glasbe,
in opozoril na ironijo, da smo po tisočletjih evolucije in
razvoja prišli do točke, ko gledamo in se navdušujemo nad
takšnimi neumnostmi.
Samo po sebi se rojeva vprašanje, ali se nam lahko zgodi še
večja ironija, da nas bodo pametni telefoni poneumili.
Promocija novega albuma Pilula bo tudi 23. marca v Ljutomeru.
knjigober
Jon Stebbins – The Beach Boys FAQ (Backbeat, 2011)
Vse, kar še morate vedeti pred 50-letnico najbolj ameriškega benda
Verjetno niti Jon Stebbins, eden najboljših in najbolj strastnih poznavalcev in proučevalcev skupine The Beach Boys ter avtor treh knjig, ni vedel,
kakšno presenečenje ga čaka v letu
2012, le slabih šest mesecev po tem, ko
je napisal pričujoče delo. In novica je
res sveža, stara šele nekaj tednov: vsi
še živi člani legendarnega benda The
Beach Boys se bodo letos ob 50. obletnici ustanovitve skupine odpravili na
svetovno turnejo! In po dvajsetih letih spet nastopili skupaj z možgani zasedbe, genialnim Brianom Wilsonom.
A to še ni vse: »Fantje s plaže« so za
april napovedali celo nov album, in to
kljub temu da so nekateri člani stari
že več kot 70 let (Mike Love bo ravno čez en teden dopolnil 71 let, Brian
Wilson in Al Jardine pa bosta letos 70).
Omenjena novica se je obetala že po
tem, ko so »fantje« skupaj nastopili
februarja na letošnji podelitvi nagrad
gremi. The Beach Boys načrtujejo natančno 50 koncertov, a je vprašanje,
ali bo to število dokončno, saj se iz
dneva v dan oglašajo novi organizatorji, ki si skupino verjetno še zadnjič
želijo pripeljati v svoje mesto. Za zdaj
potrjena koncerta, ki sta nam najbližje, bosta 27. julija v Milanu in 4. avgusta v Stuttgartu. Če drugega ne, bi bilo
lepo, če bi se našel kakšen slovenski
organizator, ki bi omogočil prevoz na
nastop benda, ki ima še pol stoletja
po ustanovitvi v kalifornijskem kraju
Hawthorne ogromno privržencev po
vsem svetu. Pričujoča knjiga bo pred
prihodom skupine The Beach Boys v
Evropo odlična popotnica, saj poleg
biografskih podatkov vsebuje še doslej neznane podrobnosti iz življenja
članov, ki so po prvi plošči Surfin' Safari (leta 1962) in singlu Surfin' zaslo-
veli z glasbenim čaščenjem kalifornijskega življenjskega sloga mladih, kjer
so v ospredju deskanje na vodi, plaža, dekleta, avtomobili in večerne zabave v središču mesta. Od takrat pa
do zdaj je skupina prebrodila uspehe,
izkoriščanja, nasilje, prepire, zasvojenost, pohlep, genialnost in norost,
a je po petdesetih letih še vedno tukaj in uradno ni nikoli razpadla. Znano je, da The Beach Boys doslej nikoli
niso želeli izdati albuma z naslovom
The Greatest Hits, ker so vedno trdili, da imajo dovolj novega materiala
in da še niso za staro šaro. Prav The
Beach Boys pa so tudi skupina, ki so
jo na drugi strani Atlantskega oceana označili za »najbolj ameriško«
oziroma »America's band«. Vse to in
še več je zajeto v knjigi kalifornijskega rojaka Jona Stebbinsa s podnaslovom »All That's Left To Know About
America's Band«. Stebbins je avtor še
dveh knjig o članih skupine – Dennis
Wilson: The Real Beach Boy (2000) in
The Lost Beach Boy (2007). Zadnja govori o Davidu Marksu, ki bo letos prav
tako v izvirni zasedbi. Za tiste bolj površne, ki se sprašujejo, kje so še drugi člani ustanovne zasedbe The Beach Boys: Dennis Wilson se je leta 1983
utopil v Marini Del Rey, Carl Wilson
pa je umrl leta 1998 zaradi raka. Pa še
pohvala slovenskemu televizijskemu
Kanalu A, ki je ravno ob pravem trenutku letos predvajal tudi z nagrado
emi ovenčano TV-serijo Beach Boys:
An American Family (2000), ki govori
o zgodnjih letih skupine in se konča
z njihovim velikim uspešnim koncertom v Anaheimu. Pozneje so se člani
v zgodovino zapisali še večkrat: leta
1985 so v enem dnevu nastopili v Filadelfiji in Washingtonu pred skupno
milijon 750 tisoč obiskovalci, istega
leta so nastopili tudi na svetovni prireditvi Live Aid, tri leta pozneje pa bili
sprejeti v Dvorano slavnih rokenrola
(Rock'n'Roll Hall Of Fame).
T. K.
reportaža
www.vestnik.si | e: [email protected]
8. marca 2012 | Vestnik |
19
V Mojstrski ulici med stanovanjskimi bloki gre lahko v zaklonišče tristo ljudi. V devetnajst v Murski Soboti – enajst jih je v
mestnih podjetjih in zavodih, osem pa je javnih – skupaj 3300 ljudi.
Zgodovina uči,
naj smo pripravljeni
Fotografije Nataša Juhnov
Zaklonišča – nekoč in danes
Milan Sapač, upravljavec zaklonišča, in Stanislav Wolf, poveljnik civilne zaščite
murskosoboške občine, ob vratih, težkih šest ton, ki se lahko nepredušno zaprejo.
V Murski Soboti so zaklonišča zadnjič uporabili v osamosvojitveni vihri – Zdaj jih uporabljajo društva in civilna zaščita za skladišče –
V dvanajstih urah nared za nevarnost – Osnovna zaklonišča omogočajo ljudem najmanj sedem dni bivanja in večji upor bombam
»Ljudje več niso želeli iti ven,« pravi
Stanislav Wolf, poveljnik civilne zaščite v murskosoboški občini. Med pogovorom se je namreč vrnil v čas vojne
za samostojno Slovenijo, ko so jugoslovanski lovci z raketami napadli tukajšnjo vojašnico. Prebivalce Murske
Sobote so v zaklonišča pognale sirene, ki so napovedovale zračni napad.
»Osem ur je bil najdaljši čas, ki so ga
med vojno ljudje preživeli v njih,« je
rekel Wolf, junija in julija 1991 operativec v štabu civilne zaščite takratne
občine. Pa so zaklonišča enaindvajset
let pozneje sploh potrebna? »Ko smo
v osemdesetih letih gradili zaklonišča,
so se mnogi spraševali, zakaj to počnemo. Nekje 1986. ali 1987. leta smo
o tem še največ razpravljali. Pet let
pozneje smo jih krvavo potrebovali.
Zgodovina nas uči, da moramo biti
pripravljeni!«
moštvo zaklonišče pripravljeno usposobiti tudi v 12 urah. Med osamosvojitveno vihro so za pripravo zaklonišč
in vzdrževanje reda v njih skrbele posebne službe, ki še vedno obstajajo
znotraj sistema civilne zaščite. Vrata zaklonišča v Mojstrski ulici odpira
upravljavec Milan Sapač. Zaklonišča
so seveda zaklenjena, vendar imajo
ljudi, ki so zadolženi, da ob morebi-
tni nevarnosti takoj prihitijo in odklenejo vrata. In kaj se sploh sme vzeti
v zaklonišče? V poštev pridejo odeje,
pitna voda in kakšne konzerve. V zaklonišču se je treba držati zakloniščnega reda: vanj denimo ni dovoljeno
prinašati alkohola in voditi živali, je
pa zaželeno s seboj prinesti družabne igre. »Temperatura je stalna, od 7
do 8 stopinj Celzija, čeprav smo pre-
cej pod zemljo. Filtri poskrbijo, da je
zrak zmeraj svež, in prostore lahko
tudi ogrevamo,« je rekel upravljavec
Sapač.
Ločena soba za mrtve
Vsako zaklonišče ima poseben
vhod, vrata s protiudarnimi ventili, kar pomeni, da zadržijo udar, lo-
Potapljači v zaklonišču
Civilna zaščita v zakloniščih skladišči
svojo opremo: uniforme, zaščitno opremo, šotore, prikolice, vreče za pesek
in motorne črpalke. Dostop je možen
z vozili. Tam je tudi mesto za urjenje
enot. Pred letom 2000 pa so v zakloniščih imele prostore trgovine, celo videoteka! »Ni bila najbolj ustrezna rešitev,
Novo pri ekonomski šoli
Zaklonišča so namenjena zaščiti ljudi pred vojnimi nevarnostmi in
pred radioaktivnim sevanjem ob morebitni jedrski ali drugi radiološki nesreči. Praviloma se v Sloveniji gradijo
zaklonišča v urbanih območjih z več
kot 5000 prebivalci. Vseh zaklonišč je
2.221, zakloniščnih mest pa 345.326. V
Murski Soboti je vseh zaklonišč 19, 11 v
podjetjih in zavodih ter osem javnih,
stanovanjskih. Zakloniščnih mest je
3.300. »Zadnje zaklonišče se je zgradilo med gradnjo nove ekonomske
šole. V njem je prostor za 600 ljudi.
Podobno zaklonišče je še pri srednješolskem centru.« Graditev je zavezujoča za zdravstvene, vzgojno-varstvene, rednoizobraževalne ustanove,
javne telekomunikacije, nacionalno
televizijo in radio, javni potniški promet, pomembno energetsko industrijsko dejavnost za potrebe obrambe in
delovanje državnih organov. Nekatera podjetja v Murski Soboti z zaklonišči so Avtobusni promet, Agromerkur,
Mura in Pomurske mlekarne.
Civilna zaščita v zakloniščih skladišči svojo opremo, če pa bi prišlo do vojne ali
druge nevarnosti, posebne službe zaklonišča usposobijo v 24 oziroma 12 urah.
V zaklonišču se je treba držati zakloniščnega reda: vanj denimo ni dovoljeno
prinašati alkohola in voditi živali, je pa zaželeno s seboj prinesti družabne igre.
Zaklonišča so sicer zaklenjena, vendar imajo ljudi, ki so odgovorni, da ob
morebitni nevarnosti takoj prihitijo in odklenejo vrata ter potem skrbijo za red
med bivanjem pod zemljo.
čene prostore za bivanje, sanitarije
in umivanje, sobo za mrtve, strojnico, območje z napravami, ki filtrirajo zrak, in jašek z zasilnim izhodom,
če bi bil glavni vhod zasut. Prostori so
za lažjo orientacijo označeni. Poznamo tri vrste zaklonišč: osnovna, dopolnilna in zaklonilnike. Osnovna zaklonišča omogočajo ljudem najmanj
sedem dni bivanja in imajo tudi večjo možnost upora močnejšim bombam. Dopolnilna zaklonišča dovolijo
24-urno bivanje, so manj odporna in
nimajo tolikšne zaščite pred biološkimi ali kemičnimi strupi. Zaklonilniki
omogočajo le osnovno zaščito. Ljudje
se v njih lahko skrivajo do 12 ur in nimajo prevelike zaščite. Vsa zaklonišča
je treba redno vzdrževati. O zakloniščih ter o njihovem vzdrževanju in
spremembah namembnosti se vodi
evidenca na ravni občin.
S kartami pod zemljo
Ob vojni nevarnosti se morajo zaklonišča v 24 urah pripraviti za njihov
prvotni namen, to je za zaklanjanje.
Poveljnik Wolf pravi, da je njegovo
da smo prostore odstopili trgovinam,«
pravi poveljnik Stanislav Wolf. Danes ni
več tako. V njih domujejo društva. Kot
so murskosoboški potapljači. V delu
zaklonišča pri trgovini Park je bobnarska glasbena delavnica. Le malokdo pa
ve, da je v zaklonišču v Mojstrski ulici prostor za štab civilne zaščite murskosoboške občine, ki se skliče ob neurju ali drugih elementarnih nesrečah.
Prava filmska soba s klasičnimi telefoni, zemljevidi Murske Sobote, prenosnimi zvezami, baterijskimi svetilkami
in napisi, kdo je kdo na mizi. Ko je leta
2010 poplavilo Gregorčičevo ulico in ko
je julija 2008 divji ples narave pustošil
po mestu in okolici, je bilo v zaklonišču
kot v mravljišču. Takrat se je vrnil spomin na leto 1991: »Zgodovina nas uči, da
moramo biti pripravljeni!«
Tudi na Pomurje.si.
Andrej Bedek
20
| Vestnik | 8. marca 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Z gumpiči se učimo tujih jezikov
Čist
Za tisto, kar nima umazanije, nima prahu in tudi nobenih pack, pravimo, da je
čisto. Oblečemo si čisto perilo, najbolj, ko smo tudi sami čisti in oprani. Najraje
pa vsi dihamo čist zrak. Čisto je tudi nekaj takega, kar nima nobenih dodatkov
ali primesi, kot sta čisti bombaž, čisto zlato ali kaj podobnega. Čisti računi, dobri prijatelji pa pomeni, da nobeden drugemu nič ne dolguje in da sta enakopravna. Poznamo tudi čisto resnico in čisto laž, kar v prvem primeru pomeni,
da je nekaj nesporno res, v primeru laži pa se je nekdo debelo zlagal. Tisti, ki
se ukvarja s čiščenjem, je čistilec ali čistilka. Gumpiči pa pravijo, da se vse, kar
je čisto, lahko hitro umaže.
Angleški jezik:
clean (klin)
Drsalka, Pia Perc, 5. razred, OŠ Odranci
Zimski pohod, Sanja Ftičar, 1. a, OŠ Turnišče
Zima
Brat ni okleval
Zima spet je k nam prišla,
polna vsega lepega.
Zelo nas je razveselila,
ko travo s snegom je pokrila.
Bilo je sončno počitniško jutro. Z
bratom sva bila sama doma. Pripravila sva si zajtrk. Skozi okno sva opazovala ptice, ki so sedele na vejah in
se gugale v jutranjem vetriču, ob tem
pa zadovoljno čivkale. A nisva jih opazovala le midva. Opazovala jih je tudi
naša mačka.
Medtem ko sva brezskrbno sedela in se pogovarjala, sem s kotičkom
očesa nenadoma zagledala, kako je
mačka švignila k drevesu. In, joj! Ujela je ptico, ki je na tleh iskala hrano!
Vsa prestrašena sem zaklicala: »Glej,
kaj ima mačka!« Obsedela sem kot
prikovana. Brat pa ni okleval. Urno,
kot je mogel, je kar bos zdirjal po rosni trati. Zgrabil je mačko in ji iz gobca zadnji trenutek potegnil ubogo sinico. In glej, poletela je! Saj ni bilo
Nemški jezik:
sauber (zauber)
Madžarski jezik:
tiszta (tista)
Španski jezik:
limpio (limpio)
Italijanski jezik:
pulito (pulito)
Francoski jezik:
propre (propr)
Vsi zdaj komaj čakamo
in se veselimo,
da po strmem bregu spet
se s sankami spustimo.
Esperanto:
pura (pura)
A kaj, ko sonce ne pusti,
da bi se mi zabavali.
Močno nam segreva svet
in topi naš beli sneg.
Čeprav zato snega več ni,
se zima res ne poslovi.
Vse pokril je tanek led,
da drsamo lahko se spet.
Manja Slavinec, 7. b,
OŠ Križevci pri Ljutomeru
Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze v Murski Soboti, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič.
Vlak
mogoče! Vsa presrečna sem stekla k
bratu in ga objela. Mačka pa je užaljeno zdirjala v gozd. Ko so se popoldne vrnili domači, so naju nejeverno
pogledovali, ko sva pripovedovala to
nenavadno zgodbo.
Še danes, ko opazujem ptice, velikokrat pomislim na ubogo siničko,
kako jo je moralo biti strah v mačjem
gobcu in kako srečna je bila, ko je zopet lahko poletela k prijateljicam. Mislim, da je svoboda pticam neprecenljiva. Da lahko v mrzlih dneh letijo čez
prostrano nebo vse tja do toplih krajev, da lahko s pomočjo sapic jadrajo v
zraku in se prepuste toku vetra ... Ptica doživlja to širno sinjega neba. Kako
srečna bi bila, če bi lahko poletela na
to prostrano, sinje nebo ...
Tanja Holc, 6. c, Gornja Radgona
Nepozabna šola v naravi
Na tirih stoji, včasih sopiha,
a danes le tiho hiti.
Zamude ne mara,
ker vozni red ga skrbi,
zato včasih počasi,
drugič pa hitro drvi.
Na stotine potnikov v njem sedi
ali pa s tovorom
se mu na cilj mudi.
Tjaša Šalamun, 5. a, OŠ Bakovci
Kako Lolek, Bolek in
gasilec Samo pomagajo
Fotografija Heda Kovač
nih skupnostih so konec februarja predvajali risanke, ob katerih so
odraščali starši, otrokom pa so še
danes všeč. Saj se spomnite Bojana,
Loleka in Boleka, Palčka Smuka, A
je to, Krtka, pa tudi novejših risank.
Z risankami pa niso samo zabavali
otrok, mladih in njihovih staršev ter
obujali spominov, ampak so zbirali
tudi dobrodelne prispevke. »Nabralo
se je 433,34 evra, ki jih bomo namenili za postavitev zunanjih igral za
otroke v beltinskem parku,« je povedala Janja Žalik iz DPM Beltinci.
Tako tudi junaki risank pomagajo
pri ustvarjanju lepšega otroštva.
A. N. R. R.
Učenci sedmih razredov OŠ II Murska
Sobota so se med zimskimi počitnicami odpravili v šolo v naravi v Sečo.
Na polotoku Seča, kjer rastejo oljke,
ciprese in bori ter dišita rožmarin in
sivka, jih je pozdravilo toplo sonce in
pričakali prijazni učitelji doma Burja.
Delček teh trenutkov so ujeli v besedi in sliki.
Valentina Benkovič, 7. b: »Vsi najlepši
trenutki so povezani s preživetjem v
naravi in prijateljicami. Že v torek so
se začele prave pustolovščine. Najprej
je bil pohod do lepega, starega mesta
Piran, nato ogled Sečoveljskih solin,
do kamor smo se popeljali kar s kanuji.«
Fotografija Janja Žalik
Risanke nas povezujejo z otroštvom,
so naš topel spomin in ko ujamemo kakšno risanko iz naših časov,
kot so Tom in Jerry, Pink Panter, Viking Viki, se ob svojih junakih radi
ustavimo in podoživimo otroška
leta. Nekoč so predvajali eno risanko pred poročili, danes jih po televiziji predvajajo ves dan, pa še na
DVD-jih in računalnikih jih imajo
otroci na tone, bolje rečeno na ure.
Nekaj čisto drugega pa je, če jih gledamo skupaj. Zanimivega projekta so se lotili v Občini Beltinci, kjer
je Društvo prijateljev mladine Beltinci pripravilo projekt Pomagajmo
z obujanjem spominov. Po krajev-
Nina Domjan, 7. a: »Vožnja z vlakom
do Seče je trajala šest ur in se nam je
zdela neskončno dolga. Vendar smo
bili navdušeni, saj je bila narava okoli
nas res čudovita. V Seči sem se veliko
družila s prijateljicami. Bili so res nepozabni trenutki in žal mi je, da se je
vse tako hitro končalo.«
Žan Vitez Železen, 7. a: »Vse dejavnosti
so mi bile všeč. Zelo veliko sem se naučil o naravoslovju. Veliko doživetje
pa je bila tudi vožnja s kanujem, s katerim sem se peljal prvič. Pohvalil bi
rad tudi učitelje, ki so nas veliko naučili in skrbeli za čisto okolje.«
Sanja Toplak, 7. a: »V Seči smo se vselili
v bungalove. Razdelili so nas po sku-
pinah, od A do I. Nekatere so streljale z lokom, druge pa so na zeliščnem
vrtu ustvarile svojo dišavo. Zbujali
smo se v zanimiva in zabavna jutra.
Po kosilu pa so nas čakale nove naloge. Ena skupina je šla k morju, druga
skupina pa je tekmovala v štafetnih
igrah. Dnevi so bili zelo naporni, zato
smo hitro zaspali.«
Filip Bačič, 7. b: »V Seči je bilo v redu.
Všeč so mi bili poskusi, ki smo jih izvajali, in športne igre. Še posebej pa
so mi bili všeč orientacijski pohodi in
lokostrelstvo. Učili smo se o podnebju, solinarstvu in podobno. Učenje je
bilo prijazno.«
Učenci 7. razredov, OŠ II Murska Sobota
Prispevke in mnenja pošiljajte po elektronski pošti: [email protected] ali
po pošti: Vestnik, za Barve otroštva, Ulica arh. Novaka 13, Murska Sobota.
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
Ženske
v športu
Milan Jerše
O
b današnjem mednarodnem
dnevu žena je prav, da se ozremo
tudi na položaj in vlogo nežnejšega spola v športu. Še vedno se namreč
v praksi pojavljajo različni stereotipi, ki
zamegljujejo vso razsežnost te teme. Že
od nekdaj so imele ženske v športu nadvse pomembno vlogo. Vsakokrat smo
lahko s posebnim ponosom spremljali in se veselili njihovih dosežkov, ki so
nas navdajali z zelo prijetnimi občutki.
V trenutkih slavja smo se poistovetili z
uspehi žensk, ki so našo majhno državo
povzdignile dobesedno do neba, s svojimi podvigi pa so se za večno zapisale v
anale mednarodnega športa.
Med njimi je gotovo tudi naša rojakinja, atletinja Sonja Roman. Po dolgem
času je spet nasmejana. Z njenega ramena je padlo breme, ki jo je težilo že
več kot leto dni. Tako dolgo dobitnica
bronaste medalje na evropskem dvoranskem prvenstvu leta 2009 v Torinu
ni mogla ne trenirati ne tekmovati. To
so ji preprečile bolečine v zadnji stegenski mišici, ki so se pojavile vselej, kadar
je hotela teči s polno močjo. Terapije,
ki so si sledile druga za drugo, so končno zalegle in Romanova je zopet začela
intenzivneje trenirati, prvič pa je tekla
v začetku decembra na pregledni tekmi za sestavo državne reprezentance
za nastop na evropskem prvenstvu v
krosu v Velenju. »Občutki med tekom
in po njem so bili prijetni. Vesela sem
bila, da sem končno lahko tekla brez
strahu in bojazni. Da sem lahko sprostila korak in tekla kot srna, tako kot
pred poškodbo,« je občutke po vrnitvi
na tekmovališče opisala Sonja Roman.
Slovenska rekorderka v teku na 1500
metrov lahko poslej spet razmišlja le o
teku. Po izgubljeni sezoni se želi vrniti
med najboljše. »Moja prednostna cilja
sta nastopa na evropskem prvenstvu v
Helsinkih in olimpijskih igrah v Londonu. Normi nista tako zahtevni, da ju ne
bi mogla izpolniti. Izzivov je torej več
kot dovolj,« dodaja Romanova.
Njena neverjetna vztrajnost, optimizem in nepopustljivost so nedvomno
pravi recept za vse njene naslednice. Če
smo se pred približno dvajsetimi leti
trudili, da bi ženske ozavestili o tem,
kako pomembna je vadba za njihovo
zdravje, je za mnoge med njimi postala vadba zdaj njihov vsakdanjik. Izidi
nedavne ankete kažejo, da so motivi
za vadbo pri ženskah naslednji: izboljšanje splošne telesne pripravljenosti,
druženje, antistresni učinek, oblikovanje telesa, zadovoljstvo in užitek v gibanju. V tem času se je v ženskih glavah
v odnosu do športa veliko spremenilo.
Potreba po vadbi je postala zavestna.
Še več! Postala je želja. Končno so se
začele gibati zaradi užitka, zaradi potrebe po lepem gibanju, in ne le zaradi
»dela«, ki se obrestuje z lepo postavo.
Na splošno lahko rečemo, da se je v zadnjem desetletju število žensk, ki se rekreativno ali tekmovalno ukvarjajo s
športom, bistveno povečalo. Redna telesna aktivnost je dokazano koristna in je
zaradi določenih fizioloških posebnosti
za ženske še posebej priporočljiva. Na
splošno velja, da naj bi v sodobni družbi
imeli tako ženske kot moški enake pravice tudi v športu. Vendar se še veliko
razlik med spoloma kaže na področju
športne kulture. Ta problem izvira iz
družbenih in fizičnih razlik ter iz žensk samih, kar meče slabo luč na ženski
šport. S tem problemom bi se morali
spoprijeti posamezniki in organizacije,
ki igrajo pomembno vlogo pri splošnem
razvoju športa. V času, ko v slovenskem
športnem prostoru prihaja do nove kategorizacije športov, je morda prišel trenutek, ko je treba na ženski šport pogledati iz drugačnih zornih kotov. Še vedno
ostaja dejstvo, da o športu odločajo večinoma moški; tako pri vrhunskem kot
rekreativnem športu.
Prvenstvo Pomurja v veleslalomu
Prva Jernej Juteršnik
in Brigita Lovenjak
Smučarski klub Prekmurje organiziral tekmovanje za ženske in moške v Avstriji
Na smučišču Weinebene v Avstriji je
potekalo prvenstvo Pomurja v veleslalomu, ki ga je organiziral SK Prekmur-
je. Izidi – ženske, letnik 2002-1997: 1.
Larisa Čerpnjak 01:19,99, 2. Nina Šinko
01:25,78, 3. Larisa Kočar 01:29,53. Letnik
Zmagovalca pomurskega pokala: Brigita Lovenjak in Nejc Juteršnik
21
Ženska košarka
Fotografija Jože Bokan
Komentar
8. marca 2012 | Vestnik |
1996-1973: 1. Anja Gomboc 01:18,97, 2.
Saša Vrbnjak 01:30,94, 3. Svetlana Krstič (obe Gimnazija Ljutomer) 01:33,55.
Letnik 1972 in starejše: 1. Brigita Lovenjak (OŠ II M. Sobota) 01:18,51, 2. Mojca
Sušek 01:33,62, 3. Suzana Kodila (OŠ I
M. Sobota) 01:40,48.
Moški, letnik 2002-1997: 1. Marsel Müller 01:16,55, 2. Anton Šinko
01:19,68, 3. David Gjergjek 01:23,28.
Letnik 1996-1973: 1. Primož Obal
01:10,40, 2. Jernej Juteršnik 01:10,51,
3. Mihael Holsedl 01:12,87. Letnik 1972
in starejši: 1. Stanko Holsedl 01:12,68,
2. Anton Janič 01:14,92, 3. Gvido Škaper 01:14,94. Moški absolutno: Jernej
Juteršnik 00:34,84; ženske absolutno:
Brigita Lovenjak 00:39,20.
Še sindikalno tekmovanje, ženske do 45 let: 1. Brigita Lovenjak (OŠ
II M. Sobota) 00:39,31, 2. Aleksandra Nasevski (OŠ Tišina) 00:44,02,
3. Saša Vrbnjak 00:46,01 (Gimnazija
Ljutomer). Nad 45 let: 1. Suzana Juteršnik 00:53,04, 2. Darinka Hauko
(obe OŠ III M. Sobota) 00:56,40. Moški do 48 let: 1. Andrej Kos (Gimnazija Ljutomer) 00:38,21, 2. Franc Kodila
(SPTŠ) 00:38,42, 3. Igor Suša (OŠ Sv.
Jurij) 00:38,48. Nad 48 let: 1. Peter Juteršnik (OŠ I M. Sobota) 00:37,88, 2.
Darko Horvat (STPŠ) 00:40,35, 3. Tone
Ficko (Gimnazija Ljutomer) 00:41,32.
Absolutna zmagovalca: Brigita Lovenjak in Peter Juteršnik.
Milan Jerše
Tekmo je
odločil skok
Igralke Rašice klonile
proti ljubljanski Iliriji
V zaostali tekmi 15. kroga 1. SKL za
ženske je morala domača Rašica priznati premoč ekipi Panter Ilirija iz
Ljubljane. Bilo je 61 : 44 (Kuzma 12,
Orban 9).
»Čestitam igralkam Ilirije za zasluženo zmago, hkrati pa bi pohvalil tudi
moje igralke za borbeno in pogumno
igro. Tekmo je odločil skok, ki mu
spet nismo bili kos proti veliko večjim igralkam iz Ljubljane,« je izjavil
trener Rašice Primož Slavič.
V zadnjem krogu pa so Sobočanke gostovale v Rogaški Slatini in izgubile z
48 : 60 (Kuzma 11, Orban, Samec in
Rebrica po 10).
Drugi izidi: AJM – Domžale 96 : 49,
Athlete Celje – Ježica 89 : 40, Triglav
– Grosuplje 66 : 60, Ilirija prosta. Vrstni red: Athlete Celje in Triglav po 35,
Grosuplje in AJM po 30, Ilirija 29, Ježica 26, Rogaška 24, Rašica MS 23, Domžale 20. Rašica bo igrala za razvrstitev
od sedmega do devetega mesta.
M. J.
Nedelja, 11. marca, ob 9. uri na strelišču
TVD Partizan Murska Sobota: Turnir s
serijsko zračno puško ob 30-letnici SD Strelec
Andrejci. Organizator: SD Strelec Andrejci.
Informacije: Jože Terplan, Andrejci 16.
Več informacij o prireditvah in vadbi
na www.migajznami.si, kjer lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
teden v številkah
Kolesarstvo
Po dveh etapah dirke Pariz–Nica je Simon Špilak (Slovenija, Katjuša) na 13.
mestu, le 33 sekund za vodilnim Angležem Wigginsom. (M. J.)
Badminton
Kvalifikacije odprtega prvenstva Nemčije, Mülheim: Iztok Utroša (Slovenija, Mladost Lendava) – Marcel Reuter
(Nemčija) 21 : 17, 13 : 21, 21 : 19. 1. krog
glavnega turnirja: Utroša – Tommy
Sugiart (Indonezija, 19. igralec sveta)
10 : 21, 9 : 21. (F. B.)
Tenis
Odprto prvenstvo Slovenije do 16 let,
Ljubljana – kvalifikacije: Iva Gabor
(TK Jakopina) – Žana Burja (Domžale) 2 : 0, Ana Šterman (TK Ljutomer)
– Nika Albreht (Radovljica) 0 : 2; 1.
kolo glavnega turnirja: Gabor – Lara
Prosenjak (ŽTK Maribor) 7 : 6 (3), 6 :
4; osmina finala: predaja (poškodba)
Ive Gabor Piji Brglez (Branik MB). Na
finalni A-turnir do 12 let se je uvrstil
Borut Šraj (TK Jakopina). Zmagovalec
skupine je ugnal Alena Kurtagiča (Jaki
LJ), Nejca Vrečka (Radovljica) in Dana
Trošta (Maja). (M. J.)
Strelstvo
38. dvoboj reprezentanc Slovenije in
Hrvaške, Ljubljana – člani, zračna puška: Slovenija – Hrvaška 1777 : 1767.
Posamično: 1. Petar Gorša (Hrvaška),
2. Željko Moičevič, oba po 596, 3. Mitja
Černi 593, 5. Robert Markoja 588. Mladinke: Slovenija – Hrvaška 1162 : 1158.
Posamično: 1. Špela Mihalič 395. Mladinci: Slovenija – Hrvaška 1751 : 1753.
Posamično: 1. Jan Šumak 593, 7. Tadej
Žalik 575. Končni izid: Slovenija – Hrvaška 3 : 5.
10. krog regijske lige: Graničar Domajinci – First veterani M. Sobota
1049 : 1029, Graničar Cankova – Segrap Ljutomer 1028 : 1008, Gančani –
Strelec Andrejci 1073 : 1076, Gederovci
– Jezero Dobrovnik 1098 : 1048, Radgona – Janko Jurkovič 1011 : 1083, Sebeborci – Bakovci 1104 : 1080. Vrstni
red: Janko Jurkovič 30 točk, Sebeborci in Gederovci po 16. Posamično: Robert Čontala 3666, Boštjan Grof (oba
Sebeborci) 3663, Milan Kreft (Gederovci) 3653.
6. turnir regijske pionirske lige, Ormož: 1. Pomurka M. Sobota 521, 2. Turnišče I 517, 4. Tišina I 514, 5. Ljutomer
506. Posamično: 1. Žan Tomažič (Ormož) 183, 2. Luka Gorjan (Turnišče)
178, 3. Miha Gobar (Tišina) 174. Pionirke: 1. Sandra Kaučič (Ljutomer) 183, 2.
Urška Horvat (Pomurka) 181, 3. Nuša
Špindler (Ljutomer) 179. (M. J.)
Kegljanje
15. krog 1. A-lige: Proteus – Radenska
6 : 2 (3508 : 3348). Vodi Triglav (24),
10. Radenska (4). 15. krog 1. B-lige (ž):
Miklavž – Radenska 6 : 2 (3091 : 2958).
15. krog 2. lige vzhod (ž): Nafta – Korotan 0 : 8 (2959 : 3127). 15. krog 3. lige
vzhod: Radenska II – Petrol 5 : 3 (3279
: 3169), Nafta – Korotan 6 : 2 (3255 :
3220). (M. J.)
Karate
10. grand prix Žalec (425 tekmovalcev
iz treh držav) – malčice, borbe do 30
kg: 1. Eva Jurinec; ml. dečki do 35 kg:
3. Sani Skotnik; mladinci do 68 kg: 2.
Marko Tkaučič (vsi KK Radenci); kadeti do 63 kg: 1. Sebastijan Koltaji; ml.
dečki do 35 kg: 1. Vid Veren Hochstetter; kadetinje do 47 kg: 1. Melisa Novak; st. deklice do 45 kg: 3. Kaja Casar;
st. deklice do 45 kg: 3. Ines Ranko; kadeti do 70 kg: 3. Jan Bernjak (vsi KK M.
Sobota). Kate, st. deklice: 3. Kaja Casar; ekipno: 2. st. dečki in kadetinje, 3.
st. deklice KK M. Sobota.
Iz KK G. Radgona so tretji: David
Klobasa (12 do 13 let), Mišel Čuček
(8 do 9 let), Miha Nikl (10 do 11 let)
in Kristijan Klemenčič (8 do 9 let) v
borbah, v katah pa Blaž Klobasa (do 8
let), Tadej Mauko (14 do 15 let) in ekipa malčkov, peti v katah do 9 let pa je
Kristijan Klemenčič. (M. J.)
Rokoborba
9. mednarodni turnir za dečke, Koprivnica (227 tekmovalcev iz desetih
držav) – do 33 kg: 1. Denis Kočar (najboljši na turnirju); do 36 kg: 1. Luka
Gumilar; do 59 kg: 3. Aljaž Zadravec,
vsi RD Sobota. (M. J.)
Atletika
Odprto DP Madžarske za veterane,
Budimpešta (320 atletov iz sedmih
držav): 1. Zdravko Mauko (ŠD Radenci) v višino, 2. na 200 m (novi državni
rekord 27.19) in na 60 m. (M. J.)
Pikado
8. krog slovenske lige vzhod B: Pančor
– Pinoochio 9 : 8, DC Panters – Bad
Boys 9 : 8. Vrstni red: Al Capone 17,
Bad Boys 14, Pančor 8.
Sklepni turnir regijske lige Goričko: 1. Kava bar Bubi Zenkovci, 2. Trnjar I G. Slaveči, 3. Friends Team Sv.
Jurij. (M. J.)
Rokomet
2. krog 1. B DRL (ž): Sava Kranj – Millenium 23 : 22. 17. krog 2. DRL: Arcont
Radgona – Črnomelj 28 : 29 (Vrečar 10,
Zorko 7), Pomurje – Mokerc Ig 27 : 27
(Kreft 8). (M. J., N. K.)
Košarka
20. krog 2. SKL: Elektro Gorenjska –
Radenska Creativ 103 : 96 (Spešič 31,
Horvat 26). 1. B SKL, mladinci: Radenska Creativ – Portorož 70 : 69 (Bilič in
Kosič po 23). 16. krog 1. A SKL, mladinke: Pomurje – Hit Kranjska Gora 76 :
59 (Samec 16, Juteršnik 14). 1. SKL B,
kadetinje: Hit Kranjska Gora – Pomurje 45 : 51 (Vogrinčič 16, Cvijanovič 12).
13. krog Pomurske lige: Lenart –
Lendava 69 : 73, Sv. Ana – Beltinci 40
: 77, G. Radgona – PŠK Ljutomer III
101 : 50, Paloma – Sobota 66 : 72, PŠK
Ljutomer II – PŠK Ljutomer I 56 : 70.
Vrstni red: Beltinci in Paloma po 23.
(M. J.)
Šah
3. konectedenski turnir ŠD Radenska
Pomgrad, Martjanci (52 igralcev): Denis Gjuran 7,5, Tomislav Gruškovnjak
in Jernej Buzeti po 7, Janko Brunčič
6,5, Igor Kos, Lea Števanec, Bogdan
Hari, Mitja Kovač, Karel Žajdela in
Jernej Skuhala po 6.
Mladinski turnir ŠD Radenska Pomgrad (20 igralcev): Matej Grah 7, Jaka
Meglič 6, Lucija Kadiš 5. (M. J.)
Turnir upokojencev, Radenci: M.
Sobota 18, Ljutomer 13, Veržej 12. (F.
M.)
Namizni tenis
TOP-turnir 1. NTL Ljutomer: 1. Marjan Senčar (9 : 0), 2. Marko Kreft (7
: 2), 3. Miran Štefanec (6 : 3). Pokalno prvenstvo: 1. Spin I, 2. Partizan I,
3. Dental B.
7. krog rekreativne lige Puconci,
skupina A: Čobi bar Beltinci – Alf M.
Sobota 7 : 3, Sobota veterani – Kema
veterani 3 : 7. Vrstni red: Kema veterani 27, Sobota veterani 24. (M. J.)
Športno modelarstvo
Za pokal Mure, M. Toplice (28 tekmovalcev iz treh držav) – absolutno: 4.
Damjan Pentek; mladinci: 2. Damjan
Pentek, 4. Miha Lemut, 6. Tilen Jurkovič, vsi DMP M. Sobota. (T. G.)
Invalidski šport
5. turnir DP za paraplegike v kegljanju, Ravne na Koroškem (8 ekip): 2. M.
Sobota; posamično: 3. Anton Simonič;
članice: 3. Marta Janežič; tetraplegiki:
3. Slavko Dunaj. (T. G.)
22
šport
| Vestnik | 8. marca 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Državne odbojkarske lige
Namizni tenis
Salonit je bil premočan tekmec
Žibrat prvič
državni
članski prvak
Panvita Galex pričakovano klonila v Kanalu – S Kamničani niso mogli dovolj dolgo držati koraka
v katerem so vodili kar z 18 : 9 in 20 :
11 ter ga s 25 : 18 odločili v svojo korist.
Na začetku četrtega niza je okrog 250
gledalcev videlo dokaj izenačen boj za
vsako točko, toda pri osmi točki so se
Kamničani odlepili in vseskozi vodili.
Ko je na semaforju kazalo 20 : 14, je bilo
jasno, da se bodo morali Sobočani sprijazniti z novim porazom. Gostom so se
sicer približali na 21 : 23, toda zatem
dobili še dve točki za končno zmago.
Druga izida: Astec Triglav – Salonit
Anhovo 2 : 3, Go Volley – ACH Volley
0 : 3.
Vrstni red: ACH Volley 34, Salonit
Anhovo 26, Calcit Volleyball 20, Astec
Triglav 10, Go Volley 7, Panvita Galex
5. Sinočnji 9. krog: ACH Volley – Panvita Galex. Pari 10. kroga: Panvita Galex – Go Volley (sobota ob 20. uri, OŠ I
M. Sobota), Astec Triglav – Calcit Volleyball, Salonit Anhovo – ACH Volley.
Fotografija Nataša Juhnov
V 7. krogu modre skupine 1. DOL za
člane je Panvita Galex gostovala v Kanalu, kjer se je pomerila z drugim na
lestvici Salonitom Anhovo. Po pričakovanju so zmagali domačini s 3 : 0
(25, 23, 21). Pred 250 gledalci sta sodila
Perčič in Androvič (oba Kamnik).
Salonit Anhovo: Česnik, Koncilja,
Lazar, J. Kovačič, Bektašević, A. Kovačič, Pirih, Paliska, Mijatović.
Panvita Galex: Ajlec, Pavlovič, Mijalković, Žitnik, Marič, Flisar, Topovšek,
Kurteš, Tot, Grabar, Drvarič, Vrabl.
Odbojkarji Salonita so naredili še
en korak bliže k drugemu mestu pred
končnico državnega prvenstva. Čeprav
so premagali Sobočane, do zmage še
zdaleč niso prišli z lahkoto. Gostje so
se namreč v prvih dveh nizih bojevali čisto do konca, klonili pa so šele v
končnici. Prvi niz je bil izenačen od
začetka do konca. Igralci Panvite Galexa so imeli pred sklepom že tri točke
prednosti, toda priložnosti za vodstvo
z 1 : 0 niso izkoristili. V drugem nizu so
domačini že zgodaj prišli v zanesljivo
vodstvo, saj so vodili že s 15 : 7. Toda
to ni bilo dovolj, da bi niz mirno pripeljali do konca. Gostje so se ob koncu približali le na točko zaostanka, več
jim domači niso dopustili. Tudi v tretjem nizu so si Kanalci že kmalu priigrali prednost, toda borbeni Sobočani
so izničili zaostanek 6 : 11, izenačili na
15 : 15, nato pa spet popustili, tako da je
zmaga zanesljivo ostala doma.
Točke za Panvito Galex so dosegli:
Tot 15, Mijalković in Kurteš po 9, Flisar
6, Pavlovič 5, Žitnik 2 in Ajlec 1. Druga
izida: Calcit Volleyball – Go Volley 3 : 0,
ACH Volley – Astec Triglav 3 : 0.
V 8. krogu modre skupine 1. državne odbojkarske lige za člane je domača Panvita Galex morala priznati
premoč kamniški ekipi Calcit Volleyball, ki je zmagala s 3 : 1 (20, 19, -18, 21).
Športna dvorana OŠ I Murska Sobota,
Sukič državni prvak
v mešanih dvojicah
Visok skok Gorazda Flisarja
250 gledalcev, sodnika: Pevc (Škofja
Loka) in Markelj (Bled).
Panvita Galex: Ajlec 6, Pavlović 6,
Mijalković 15, Žitnik 1, Marič, Flisar
12, Topovšek, Kurteš 2, Tot 11, Grabar,
Drvarič, Vrabl.
Calcit Volleyball: Bezek, Sušec 16,
Ž. Novljan 3, Jereb 5, Planinc 14, Pokeršnik 15, Brus 4, J. Novljan, Stavbar
7, Kotnik, Mihajlović 1, Smrekar, Hribar, Ribič.
Gostje iz Kamnika, ki so tretji po
drugem delu tekmovanja v prvi odbojkarski ligi, so po slabih dveh urah po-
polnoma zasluženo premagali Sobočane. Že v prvem nizu so bili Kamničani
boljši, saj so ob prvem tehničnem odmoru povedli kar z 8 : 3, ob drugem pa
je bilo 16 : 12. To prednost so obdržali
vse do končnice, ki so jo dobili s 25 : 20.
V drugem nizu so gostitelji držali korak z gosti do 7 : 7, nato pa so gostje z
nekaj zaporednimi točkami tudi ta del
igre odločili v svojo korist. Bilo je 25 :
19. Domačini, pri katerih je trener Dejan Fujs nerazpoloženega Ivana Kurteša zamenjal z mladim Blažem Ajlcem,
so znatno bolje zaigrali v tretjem nizu,
Na 21. članskem državnem prvenstvu
v Velenju je nastopilo 105 igralcev in
igralk iz 27 klubov, tudi 12 Pomurcev.
Ti so osvojili štiri medalje, od tega dva
naslova državnih prvakov.
Pri članih je to prvič uspelo Janu Žibratu (kruh si služi v Nemčiji), ki je
tako upravičil vlogo favorita. V polfinalu je premagal Slatinška (4 : 2) in v
finalu po velikem boju Zafoštnika (4
: 2). Tako je trem naslovom pri članih
do 21 let dodal prvi naslov med člani.
Mitja Horvat je po porazu v polfinalu z Zafoštnikom (2 : 4) zasedel tretje
mesto. Lanski državni prvak Bojan Ropoša je izpadel v drugem krogu proti
Peršolji. Med najboljših 16 sta se uvrstila Dominik Škraban in Tomaž Pelcar. Nobenemu Sobočanu se ni uspelo
uvrstiti v finalno skupino. Pri ženskah
je za svoj drugi naslov Jana Tomazini
s 4 : 0 ugnala Manco Fajmut.
Med članskimi dvojicami je drugo mesto zasedla naveza Žibrat-Ropoša, ki je v finalu izgubila z dvojico
Slatinšek-Golavšek (2 : 3). Tomaž Roudi se je skupaj s Črepnjakom iz Maribora uvrstil med osmerico. Največje
razočaranje pa pomeni poraz drugih
nosilcev M. Horvata in Škrabana v
drugem krogu proti kadetski dvojici
Jorgič-Šfiligoj.
Med mešanimi dvojicami je svoj
prvi naslov v članski konkurenci nepričakovano dosegel 16-letni Patrik
Sukič skupaj z Alex Galič, ki igra v
Nemčiji. Kot nepostavljena dvojica
sta se uvrstila v finale. Tu sta premagala dvojico Tvrtkovič-Jerič iz Ilirije (3 : 1). Z uvrstitvami pomurskih
predstavnikov na državnem prvenstvu smo lahko le delno zadovoljni,
ker so bile slabše kot na prejšnjih prvenstvih.
Mirko Unger
Poraz Pucončank
V 6. krogu zelene skupine 1. DOL za
ženske so odbojkarice Keme Puconci
na domačem parketu igrale proti Prevaljčankam. Končni izid je bil 1 : 3 (23,
-18, -25, -23) v korist gostij. Drugi izid:
Formis Bell – Jesenice-Bled 3 : 1. Končni vrstni red: Formis Bell 33, Kema Puconci 25, Jesenice-Bled 8, Prevalje 7. Sinoči prva tekma četrtfinala državnega
prvenstva: Nova KBM Branik – Kema
Puconci. 18. krog 2. DOL (ž): DŠR Murska Sobota – Benedikt 1 : 3 (-15, 22, -24,
-19; Potočnik 15, Kadiš 13, Škraban 12).
Vodi Nova KBM Branik II 44, 7. DŠR
Murska Sobota 25. 18. krog 3. DOL
vzhod: TAB Mežica – Beltinci Panvita
Galex 3 : 0 (16, 12, 17). Vodi TAB Mežica 48, 6. Beltinci Panvita Galex 24.
14. krog 3. DOL vzhod (ž): Mežica – ZM
Ljutomer 2 : 3 (-17, 21, 22, -21, -6). Vodi
AS Prstec Ptuj 31, 4. ZM Ljutomer 23.
Milan Jerše
Razglasitev športnikov leta 2011 v Občini Moravske Toplice
Naslovi Staši Matis, Denisu Vrbancu in NK Čarda
Letos že deseti izbor najboljših – Plakete obetavnim športnikom, športnemu delavcu in prvič tudi športniku upokojencu
podpredsednik OKS Branko Žnidarič
in župan Alojz Glavač – so najuspešnejšim podelili plakete. Letos so opravili
že deseti izbor najuspešnejših športnikov, predsednik komisije Slavko Škerlak
pa je poudaril, da pri tem ob številnih
uspehih niso imeli lahkega dela.
Športnica leta 2011 je postala igralka namiznega tenisa Staša Matis iz Se-
Najuspešnejši moravskotopliški športniki
beborec. V prejšnji sezoni je nastopala v 1. slovenski namiznoteniški ligi za
ženske in bila najboljša igralka NTK
Sobota, od jeseni pa je članica NTK
Kajuh Slovan iz Ljubljane. Zasedla je
četrto mesto med slovenskimi mladinkami. »To priznanje je potrditev
mojega uspešnega nastopanja in dobrega treniranja. Upam, da bom tudi v
članski konkurenci dosegla podobne
rezultate, zlasti s svojo novo ekipo iz
Ljubljane, kjer bom jeseni začela študirati.« Za njo sta se uvrstili Aleksandra in Petra Dervarič, obe članici HK
Moravske Toplice.
Med športniki je laskavi naslov pripadel Denisu Vrbancu iz Moravskih
Toplic, članu plesne šole Zeko. Nje-
Fotografija Milan Jerše
Občinska športna zveza Moravske Toplice je s Krajevno skupnostjo Filovci
in domačimi društvi organizirala prireditev, na kateri so razglasili najboljše
športnice, športnike in športna društva
v letu 2011. Na osrednji slovesnosti v kulturni dvorani vaško-gasilskega doma v
Filovcih – med gosti so bili tudi poslanka v državnem zboru Jasmina Opec,
gov najodmevnejši uspeh je prvo
mesto s člansko ekipo v breakdanceu na tekmovanju za svetovni pokal v Bremnu. »Tega naslova nisem
pričakoval. Zame največ štejeta nastop v oddaji Slovenija ima talent in
naslov svetovnega ekipnega prvaka
v breakdanceu. Moja največja želja je
nastop v New Yorku, kjer je domovina tega športnega plesa.« Plakete so
prejeli še rokoborec Daniel Kočar ter
nogometaša Leon Horvat (Mura 05)
in Kristjan Kulčar.
Med športnimi društvi je prvi NK
Čarda, ki je v letu 2011 dosegel najboljše izide v svoji 40-letni zgodovini.
Po jesenskem delu prvenstva v 3. SNL
vzhod so na visokem četrtem mestu.
V 12 selekcijah deluje 150 igralcev, starih od pet do 55 let. »Zahvaljujem se
za to pomembno priznanje. Smo najštevilnejši klub v občini. V zadnjem
času zavzeto delamo z mladimi, kar
se že pozna v njihovih dobrih rezultatih. Naša vizija je, da čim prej pridobimo lastni kader za člansko konkurenco,« pravi predsednik Franc Kodila.
Priznanje so dobili še KMN Suhi Vrh
in Ivanci, ženska ekipa HK Moravske
Toplice in SD Sebeborci. Obetavna
športnica je nogometašica Kaja Horvat, obetavni športnik pa igralec namiznega tenisa Luka Norčič. Zaslužni
športni delavec je Ignac Gabor, športnik upokojenec pa Franc Marič.
Milan Jerše
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
8. marca 2012 | Vestnik |
22. krog prve slovenske nogometne lige
Dvoranski nogomet
Mura 05 in
Šoštanj naprej
Sodnik zrežiral izid v Lendavi
V Turnišču akcija
Rad igram nogomet
Matej Jug iz Tolmina že na začetku tekme močno oškodoval domačine, ki so v nadaljevanju klonili
V telovadnici OŠ Turnišče sta potekala
dva polfinalna turnirja U-8 slovenske
akcije Rad igram nogomet. V skupini A so se pomerili Turnišče, Šoštanj,
Rogaška Crystal in Mura 05 II, v skupini B pa Aluminij, Mura 05 I, Šmartno 1928 in Šmarje pri Jelšah. V finale tekmovanja Rad igram nogomet sta
se uvrstili prvouvrščeni ekipi Šoštanj
in Mura 05 I. Prvi so v odločilni tekmi s 3 : 0 premagali Muro 05 II, drugi pa s 3 : 1 Aluminij. Najboljši strelec
skupine A: Niko Houbar (Turnišče),
6 zadetkov; najboljši igralec: Tomaž
Turinek (Šoštanj). Najboljši strelec
skupine B: Marcel Ratnik (8); najboljši igralec Blaž Baligač (oba Mura 05).
Nagrade sta podelila predsednik MNZ
Lendava Branko Gros in župan Občine Turnišče Slavko Režonja.
M. J.
15 4
3 48 : 24 49
Olimpija
10 7
5 37 : 25 37
Gorica
10 5
7 34 : 24 35
Mura 05
10 5
7 27 : 27 35
Rudar
8
6
8 37 : 31 30
Domžale
8
4 10 26 : 34 28
Koper
7
6
Celje
7
5 10 28 : 33 26
Fotografija Nataša Juhnov
Športni park v Lendavi, 800 gledalcev, sodnik: Matej Jug (Tolmin). Strelci: 0 : 1 Vršič (9, 11 m), 0 : 2 Djermanović (30), 0 : 3 Djermanović (42), 0 : 4
Djermanović (59), 0 : 5 Nikezič (69), 0
: 6 Vršič (72). Rumeni kartoni: Tomažič Šeruga; Djermanović, Ivelja. Rdeči
karton: Levačič (8).
Nafta: Ajlec, S. Vinko, Dolinar, Levačič, Korošec, Tomažič Šeruga, Da
Silva, Sreš, Vaš (Osaj, 46), Vranešević
(Raduha, 13), Zelko (Pavel, 57).
Olimpija: Džafić, Kašnik, Jović
(Fink, 80), Ranič (Omladič, 46), Salkić, Djermanović, Anđelković, Nikezić
(Škerjanc, 74), Ivelja, Vršič, Radujko.
Maribor
9 28 : 27 27
Nafta
5
6 11 25 : 39 21
Triglav
4
4 14 10 : 37 16
Dolgo pričakovano tekmovanje v
elitni druščini slovenskega nogometa se je v soboto s prvim spomladanskim krogom nadaljevalo. Lendavska
Nafta je gostila ljubljansko Olimpijo.
Sončno vreme je v lendavski športni
park privabilo kakih 800 gledalcev,
med njimi pa je bilo tudi približno 40
navijačev Green Dragons iz Ljubljane,
ki jih je uradna napovedovalka morala nekajkrat opomniti zaradi nekorektnega navijanja.
Sedmo minuto bodo
še dolgo pomnili
Igralci Nafte so tekmo začeli brez
strahu in v drugi minuti je Da Silva s
30 m dobro ogrel dlani vratarja Elvisa
Džafiča, ki je žogo s težavo odbil v kot.
V 7. minuti pa se je zgodil odločilen trenutek, ki je v marsičem vplival na nadaljnji potek srečanja. Levačič je zunaj
kazenskega prostora »podrl« Dejana
Djermanovića, na presenečenje vseh
Trenutek ob Jugovi veliki sodniški napaki
pa je glavni sodnik dosodil neupravičeno enajstmetrovko. Hkrati je steber
domače obrambe moral predčasno
pod prho. »To sta bili odločilni napaki sodnika. Levačič je prekršek storil
zunaj kazenskega prostora, hkrati pa
ni bil zadnji mož. Izkušena Olimpija je
to seveda izkoristila,« je po tekmi dokaj slabe volje zaradi storjene krivice
izjavil domači strateg Stanko Preradovič. Strel z bele točke je zanesljivo izvedel Dare Vršič, ki je z močnim strelom
žogo poslal v zgornji desni kot.
V tako naelektrenem ozračju so gostitelji morali nadaljevati tekmo le z
desetimi igralci. Kljub temu sta Vaš in
Da Silva zagrozila na nasprotni strani.
V 17. minuti pa je domači čuvaj mreže
Aleš Ajlec z golove črte odbil žogo v
polje. To pa mu ni uspelo v 30. minuti,
ko se je po njegovem nespretnem izbijanju okroglo usnje skotalilo v mrežo. V 40. minuti je iz prostega strela
zagrozil Sreš, vendar je žoga zletela
mimo desne vratnice. Tri minute pred
koncem prvega polčasa je Djermanović še drugič zadel Naftino mrežo, potem ko se je prebil po desni strani in
z močnim strelom s sedmih metrov
žogo poslal pod prečko.
Z igralcem manj
nedorasli tekmec
V nadaljevanju so gostje iz Ljubljane imeli še pomoč vetra. Najprej so
zagrozili prek Ivelje, ki je s petih metrov nastreljal Ajlca. Četrti zadetek je
ponovno dosegel Djermanović, ki je
mojstrsko izkoristil podajo Vršiča in
zadel levi kot Naftinih vrat. Deset minut pozneje je na 5 : 0 povišal Nikola Nikezić, ki je spretno končal hiter
protinapad zeleno-belih. Končni izid
je postavil Vršič, ki se je po globinski
podaji znašel sam pred Ajlcem in ga z
lobom ugnal. Do konca tekme so imeli
Ljubljančani proti oslabljenim domačinom še nekaj priložnosti, a jih niso
znali izkoristiti.
Seveda je bil po tekmi s ponujenim
darilom sodnika Juga zelo zadovoljen trener Olimpije Bojan Prašnikar:
»Vemo, da so prve tekme nepredvidljive. Veliko smo delali in dosegli dobro
nadgradnjo. Nalogo smo opravili celo
bolje, kot smo načrtovali, saj so nam
na roko šli tudi dogodki na srečanju.
Visoko smo povedli že v prvem delu.
Kar nekajkrat pa smo se morali zbati
za svojo mrežo, kajti domačini so nevarno zagrozili.«
Najbolje začela Olimpija
Izidi 22. kroga: Nafta – Olimpija 0 :
6 (0 : 3), Rudar – Mura 05 1 : 2 (0 : 1),
Domžale – Luka Koper 1 : 0 (0 : 0), Hit
Gorica – Celje 1 : 1 (1 : 1), Triglav – Maribor 2 : 1 (1 : 0). Pari 23. kroga: Mura
05 – Triglav (v nedeljo ob 15. uri v Fazaneriji), Celje – Nafta (sobota ob 15.
uri), Maribor – Domžale, Luka Koper
– Hit Gorica, Olimpija – Rudar.
Fran Horvat Meštrovič, Milan Jerše
Oslabljena Mura 05 slavila v Velenju
Zmaga, visoka kot gora, je močna spodbuda nogometašem
V polno sta zadela Nusmir Fajić in Leon Horvat – V nedeljo prihaja v Fazanerijo kranjski Triglav
Stadion ob jezeru v Velenju, 1000 gledalcev, sodnik: Damir Skomina (Koper). Strelci: 0 : 1 Fajić (2), 0 : 2 Horvat
(64), 1 : 2 Klinar (81). Rumeni kartoni:
Frifković, Dedić; Horvat, Dodlek.
Rudar: Fink, Rotman, Jeseničnik,
Novaković, Berko, Dedić, Žinko, Klinar, Trifković, Djokić (Podlogar, 51),
Majcen (Črnčič, 51).
Mura 05: Luk, Kous, Maruško, Travner, Janža, Sreš (Kouter, 80), Dodlek,
Horvat, Bohar (Jelić, 67), Lotrič (Kramar, 89), Fajić.
Trener Mure 05 Ante
Šimundža: »Rudar je
veljal za favorita, toda
mi smo odgovorili z
močnim značajem, na
igrišču smo bili čvrsti
in vidno ambiciozni.«
23
Čeprav Sobočani poudarjajo, da je
njihov glavni cilj zgolj obstanek v ligi,
so drugi del prvenstva začeli z novo,
skupno že deseto zmago. To se je zgodilo v gosteh v Velenju pri Rudarju, ki je
na lestvici tik za četrtouvrščeno Muro
05. Ta je tokrat nastopila brez Fabijana
Cipota in Rajka Repa (kartoni) ter poškodovanega Mateja Eterovića.
Z bliskovito akcijo
osupnili Velenjčane
Črno-beli so kmalu po začetku tekme povedli, ko je Leon Sreš nesebično podal do Nusmirja Fajića, prvega
strelca Sobočanov, ta je z žogo pretekel četrtino igrišča, nato preigral velenjskega vratarja in žogo poslal v prazno mrežo. Isti igralec je imel zaradi
nepazljivosti domače obrambe novo
priložnost štiri minute pozneje, vendar je streljal v vratarja. V 18. minuti si
je na sredini igrišča žogo priboril Bohar, ki je z globinsko podajo v ogenj
poslal Lotriča, a je bil ta na žalost za
las prepočasen. Domačini so si prvi
kot priigrali šele v 23. minuti. Jeseničnik je lepo podal v kazenski prostor
Mure 05, česar pa njegovi soigralci
niso izkoristili. Sicer pa je prvi polčas
imel dva dela; prvi je pripadel gostom,
ki niso posebej pogosto ogrožali domačih vrat, drugi pa Velenjčanom, ki
so proti Alešu Luku sprožili vrsto strelov, vendar nobenega dovolj natančnega za izenačujoči zadetek. Še najbližje je bil Luka Majcen v 27. minuti,
ko se je sam znašel pred Murinim vratarjem, vendar je ta tudi z nekaj sreče
ohranil mrežo nedotaknjeno.
Z močnim značajem
do polnega izkupička
Velenjčani so v drugi polčas stopili s svežima nogometašema, Matejem
Podlogarjem in Leonom Črnčičem,
toda pravih sadov to ni obrodilo. Gostitelji so bili sicer nevarnejši, pritiskali so proti gostujočim vratom, si
priigrali kar nekaj obetavnih strelov,
toda v 64. minuti so se znova veselili
Sobočani. Po podaji Žige Kousa z de-
sne strani je v polno zadel Leon Horvat. Domačini pa se še niso predali.
V 70. minuti je izjemno priložnost za
znižanje zaostanka zapravil Klinar, ko
je iz bližine žogo poslal čez vrata. Upe
domačih na ugodnejši razplet pa je v
81. minuti le vzbudil prav Klinar, ko je
iz bližine premagal Luka za 1 : 2. Toda
»knapom« nato ni več uspelo konkretneje ogroziti odličnega Luka, tako da
so se zmage popolnoma upravičeno
veselili črno-beli. Upoštevajoč zmage
na zadnjih štirih tekmah jesenskega
dela prvenstva je bila to že peta zaporedna zmaga Mure 05, kar je gotovo
spodbuda za naprej.
»Rudar je veljal za favorita, toda mi
smo odgovorili z močnim značajem,
na igrišču smo bili čvrsti in vidno ambiciozni,« je izrazil zadovoljstvo trener Mure 05 Ante Šimundža. Njegov
kolega na velenjski klopi Milan Đuričić pa: »O Sobočanih smo tako rekoč
vedeli vse, tudi poskušali smo vse, a so
tekmeci zelo učinkovito izkoristili vse
naše napake.«
Milan Jerše
Nogomet
Bayern pre­
visoka ovira
Ženska reprezentanca
igrala na Bavarskem
Slovenska ženska A-reprezentanca, ki
jo vodi selektor Damir Rob, se je med
pripravami za nadaljevanje kvalifikacij za EP v Aschheimu pri Münchnu
pomerila z ekipo Bayerna, ki je trenutno v sredini lestvice prve nemške
ženske lige. Gostiteljice so zmagale s
5 : 1 (3 : 0), edini zadetek za Slovenke pa je dala Anja Milenkovič. Med 18
igralkami jih je bilo največ (5) iz ŽNK
Teleing Pomurje Beltinci: Andreja
Nikl, Staša Špur, Tjaša Tibaut, Tanja
Vrabel in Mateja Zver. Ženska kadetska reprezentanca pa je sodelovala na
turnirju UEFA na Slovaškem. Iz ŽNK
Teleing Pomurje Beltinci so nastopile: vratarka Ana Kosi, Tina Zadravec,
Melani Jelen in Sara Belcl. Polfinale:
Slovenija – Slovaška 5 : 4 po streljanju
enajstmetrovk (v rednem delu 2 : 2);
finale: Slovenija – Italija 0 : 3.
Tretjeligaško moštvo Odranec je
okrepil 26-letni Bojan Matjašec (Nafta), doma iz Črenšovec, ki se je po sedmih sezonah nastopanja v prvi ligi in
175 prvoligaških tekmah v majici lendavske Nafte odločil zaigrati pol leta
v amaterskem klubu.
Na občnem zboru lendavskih nogometnih sodnikov, ki jih vodi Marjan
Tompa, so ugodno ocenili delo v minulem letu, ko so praznovali 20-letnico delovanja, izkupiček s slovesnosti
ob jubileju pa so namenili v dobrodelne namene. Nogometnim sodnikom
Štefanu Kepeju, Marjanu Tompi, Robertu Berkiju, Borisu Žižku in Ljubu
Antolinu so podelili licence za nadzornike sojenja kategorije D. Predlagali so povišanje sodniških taks, ki so
zdaj med najnižjimi v Sloveniji.
18. krog 1. SML: Mura 05 – Olimpija 2
: 5 (Rajnar, Podgorelec). Vodi Hit Gorica (41), 9. Mura 05 (26). 18. krog 1. SKL:
Mura 05 – Olimpija 1 : 2 (Poredoš). Vodi
FC Koper (51), 13. Mura 05 (15).
Prijateljske tekme: Beltinci – Rakičan 2 : 1 (Kovač, Zelko; S. Kupčič),
Aqua Ižakovci – Polana 1 : 2 (Škafar;
Žalik, Vuk), Aqua Ižakovci – Bistrica
3 : 2 (Kosi 2, Škafar; Pozderec, Hozjan), Selo – Kobilje 2 : 5 (Vučkič 2; J.
Gjerek 2, Ritlop, Maučec, Sočič), Kobilje – Nedelica 0 : 2 (Mertuk, avtogol
P. Gjerek), Dobrovnik – Čentiba 6 : 0
(Laszlo in Torma po 2, Gjergjek, Herman), Kapca – Hotiza 0 : 2 (Čurin 2),
Polana – Turnišče 0 : 2 (Lapoši, Kulčar), Središče ob Dravi – Ljutomer 2 :
2 (Kuzmanovski, Kavaš)
F. B., T. G., F. H. M., M. J., N. Š.
24
preprosto (ne)običajno
| Vestnik | 8. marca 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
besede mode
Predolge hlače iz denima
Lahko jih skrajšamo kar sami
Kaj moram vedeti
o svojem analgetiku
Nujno je poznavanje ne le imena zdravila, ampak tudi učinkovine – Pazimo
predvsem, da ne presežemo priporočenih odmerkov, ter na interval odmerjanja
Dobre hlače iz denima so pravi dragulj v naši garderobni omari. Problem
nastane, ko jih pomerjamo, kupimo in
pridemo domov z ugotovitvijo, da so
predolge. Je že res, da jih lahko zavihamo, a res je tudi to, da naše noge na
videz delujejo še krajše. Morda pa jih
lahko skrajšamo kar sami.
S čevlji
Pomerimo hlače s čevlji, ki jih nameravamo nositi k hlačam iz denima.
Previdno zavihamo odvečni del hlač
in označimo z buciko. Ko imamo eno
hlačnico označeno in hlače na mizi,
je samo še stvar dobrega očesa in nekaj ročnih spretnosti. Za tak podvig
je potreben šivalni stroj, ki ima le nekaj osnovnih zmogljivosti. Da zavihamo in označimo še drugo hlačnico,
zrcalno prepognimo hlače. Sledi šivanje čisto ob robu originalnega zavihka. Najbolje je, da uporabimo sukanec
v barvi tkanine. Odrežimo odvečni del
in odvihajmo zavihek. Za boljši rezultat je vsekakor potrebna navlažena
krpa ali para iz likalnika. Prava temperatura in pritisk bosta naredila še
boljši videz.
Zavihki
Ženske in moške hlače so lahko poljubno zavihane. Bombažne hlače so
letos v zelo živahnih barvnih odtenkih in dobra stran je, da na notranji
strani hlačnic ni videti svetlejše barve, kot jo običajno opazimo pri klasičnem denimu. Prav ta svetlejša barva
nam navidezno skrajša noge.
Črne nogavice
Za najdaljši optični učinek izberimo
hlače iz denima v črni barvi, obujmo
črne nogavice (lahko tudi z minimalističnim zrnastim vzorcem) in obujmo
čevlje z visoko peto in ošiljeno konico.
Ta kombinacija je na vseh postavah
učinkovita. Ožje postave si lahko privoščijo zelo oprijete hlače, vse druge
pa bodo tudi v ravnih hlačah dajale
navidezno podaljšan videz.
Garderobna omara nas zmeraj preseneti s kosi oblačil, na katere enostavno pozabimo. Če so vmes predolge hlače iz denima, lahko postanejo
aktivni del garderobe in del naše kulture oblačenja.
Tatjana Kalamar Morales
privlačno
Belo ozračje
Bele se nekako ne moremo naveličati, saj deluje
brezčasno bodisi v oblikovanju ali arhitekturi
Smernice dobrega počutja so povezane s stvarmi, ki nas obdajajo. Predmeti
in barve okrog nas so prvi, ko se zbudimo. Različni viri svetlobe nam stvari
približajo na svojstven način, da o vonju in glasbi ne govorimo. Vsak korak
v novi dan je lahko lepši, če pomislimo, kaj nas v resnici moti in kaj nam
prinaša mir v naši bližnji okolici.
Čistoča
Belo hitro poistovetimo s čistim,
zato hrano na belem krožniku lažje
nam zdravnik predpiše protibolečinska
zdravila na recept, ki jih je treba jemati
redno, dalj časa.
Protibolečinska zdravila prinašajo tudi različna tveganja. Odmerjanje
glede na hrano je v nekaterih primerih
zelo pomembno. Pri nesteroidnih protivnetnih zdravilih se najbolj bojimo
škodljivega delovanja na želodčno sluznico z možnimi krvavitvami. Zato priporočamo, da se zaužijejo med obro-
Pazimo predvsem, da ne presežemo
priporočenih odmerkov, ter na interval odmerjanja, saj lahko sicer pride
do resnih poškodb jeter.
Nekatera protibolečinska zdravila
(opioidi) lahko vplivajo na sposobnost
upravljanja vozil in strojev. Med nosečnostjo in dojenjem se je o izbiri protibolečinskega zdravila najbolje posvetovati
z zdravnikom ali lekarniškim farmacevtom. S farmacevtom se posvetujte tudi
kom ali po njem, nikakor ne na prazen
želodec, razen če gre za farmacevtsko
obliko z gastrorezistentno oblogo. Nesteroidna protivnetna zdravila lahko
povzročijo še diarejo, slabost, izpuščaje
in fotosenzitivne reakcije. Poslabšanje
delovanja ledvic in zadrževanje natrija
in vode v telesu lahko pripelje do poslabšanje hipertenzije in kronične odpovedi srca. Salicilati lahko povzročijo
Reyev sindrom (vnetje možganov ter
okvara jeter) pri mlajših od 12 let ter
mlajših od 15 let z vročino in/ali virusno okužbo. Zato pri samozdravljenju
acetilsalicilno kislino mlajšim od 16.
leta odsvetujemo. Pri opioidih, predvsem pri močnih opioidih, se pogosto
pojavi zaprtje, zato zdravniki že preventivno svetujejo oziroma predpišejo odvajala. Močni opioidi povzročajo
hudo sedacijo, slabost in bruhanje, razvoj tolerance in odvisnost. Paracetamol ima izmed vseh protibolečinskih
zdravil sicer najmanj omejitev, a tudi
ta ni brez možnih škodljivih posledic.
glede medsebojnega delovanja protibolečinskih zdravil z drugimi zdravili, saj
so lahko posledice tako imenovanih interakcij zelo resne.
Večino protibolečinskih zdravil zaužijemo skozi usta, uporabljamo pa lahko tudi farmacevtske oblike, ki se nanašajo na kožo. Mazila in druge dermalne
oblike, kakor tudi obliže z lokalnim delovanjem nanesemo oziroma namestimo na mesto bolečine. Zdravnik lahko
predpiše na recept transdermalni obliž,
iz katerega se učinkovina sprošča skozi
kožo in deluje sistemsko. Tega ne nalepimo na mesto bolečine, ampak navadno na zgornji del telesa ali na nadlahti.
Mesto prilepljanja menjujemo, da se izognemo preobčutljivostni reakciji.
Pred uporabo zdravila se o njem dobro pozanimajte. V ta namen so škatlici zdravila priložena navodila za uporabo. Pravi naslov za iskanje informacij o
zdravilih pa smo vsekakor tudi lekarniški farmacevti.
Bojan Madjar, mag. farm.
Na segreti maščobi prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na lističe
narezane šampinjone in pinjole. Nekaj minut pražimo, dodamo še ajdovo kašo in grah. Zalijemo z vodo ali
jušno osnovo, solimo in začinimo ter
dušimo, da se kaša zmehča. Na koncu
dodamo sladko smetano, zdrobljeno
gorgonzolo in narezan drobnjak. Dobro premešamo in postrežemo.
Dober tek!
Danilo Kozar
z našega štedilnika
Piščančje krače
v medeni marinadi
Belina
Bela nebarva nam pusti, da raziskujemo prostor. Oblike naenkrat postanejo pomembnejše. Če dobro pomislimo, smo v življenju opazili veliko
belega porcelana. Tudi pisano poslikana keramika ima mnogokrat notranjost skodel in posode belo. Zakaj nas
pravzaprav obdaja toliko bele? V oblačenju je bela rezervirana za posebne
priložnosti.
Je že res, da se hitro opazi vsaka
najmanjša packa, a tudi lepota vsakega detajla. Po belih oblačilih radi posegamo tudi v poletnih mesecih. Bele
se nekako ne moremo naveličati, saj
deluje brezčasno bodisi v oblikovanju
ali arhitekturi.
Protibolečinska zdravila ali strokovno
imenovani analgetiki so ena izmed najpogosteje uporabljanih zdravil. Nekatera je mogoče dobiti v lekarni tudi brez
recepta, kar pa še ne zagotavlja absolutne varnosti. Zadovoljivo varnost in
optimalno učinkovitost lahko dosežemo le s pravilno uporabo zdravila, ki temelji na dobrem poznavanju določenega zdravila.
Čeprav se nam zdi poznavanje namena uporabe protibolečinskih zdravil
samoumevno, praktični primeri včasih
kažejo nasprotno sliko. Ljudje lahko napačno povezujejo protibolečinska zdravila z določeno vrsto bolečine. Večina
teh zdravil deluje na različne bolečine,
velikokrat lajša tudi druge težave, recimo povišano telesno temperaturo. Ob
tem bi opozoril na uporabo zdravil, namenjenih zdravljenju oziroma lajšanju
simptomov gripe in prehlada. Če tako
zdravilo vsebuje protibolečinsko učinkovino (acetilsalicilna kislina, paracetamol), bo olajšalo glavobol, bolečine v
sklepih in mišicah, kakor tudi znižalo
povišano telesno temperaturo. Za te težave lahko torej uporabimo le eno zdravilo. Poznavanje ne le imena zdravila,
ampak tudi učinkovine je nujno, saj
lahko različna zdravila vsebujejo isto
ali podobno učinkovino in bi ob neprevidni uporabi prišlo do podvajanja
odmerkov. Posledice so lahko resne in
tudi ob uporabi zdravil brez recepta življenje ogrožajoče.
Protibolečinska zdravila, posebno ob trenutnih, to je akutnih stanjih
in za samozdravljenje uporabljamo le
krajši čas, po potrebi. Praviloma uporabljamo protibolečinska zdravila za
samozdravljenje najdlje tri do sedem
dni. Nekritična in prepogosta uporaba protibolečinskih zdravil, namenjenih samozdravljenju, lahko pripelje do
številnih zapletov. Obstaja večja verjetnost za poškodbe notranjih organov,
denimo želodčne sluznice, jeter ali ledvic. Ob prepogostem samozdravljenju
glavobola lahko nastane analgetični
glavobol, ko se oseba ujame v začaran krog lajšanja glavobolov z zdravili, ki postanejo vzrok in ne rešitev. Ob
daljši tako imenovani kronični bolečini
ocenimo. Na zelo barvitih krožnikih
je težko razlikovati barvo hrane, zato
se težje odločimo za pravi izbor.
Tudi kava nam bolj diši, če jasno
vidimo strukturo pene. In tudi mleko dobi v beli skodelici »barvo mleka«.
Bela nosi s seboj neko brezčasno
eleganco, ki jo lahko opazujemo dalj
časa. Naenkrat se zavedamo, kaj pomeni pozitivni in negativni prostor.
Tatjana Kalamar Morales
12 piščančjih krač, 250 g navadnega jogurta, 2 žlici medu, 1 žlička koriandra,
50 g olivnega olja, 40 g sesekljanih bučnih semen, sol, mleti poper
Najprej pripravimo marinado. V večji skledi zmešamo jogurt, med, koriander, bučna semena in začimbe. Dodamo krače, premešamo in pustimo
30 minut, da se meso prepoji. Krače
zložimo v pekač in pečemo v pečici 25
minut pri 180 stopinjah Celzija. Med
pečenjem krače obračamo in polivamo z marinado.
Ajdova kaša z gorgonzolo
250 g ajdove kaše, 80 g čebule, 120 g
šampinjonov, 150 g graha, 40 g olja, 60
g pinjol, 1 dl sladke smetane, 120 g gorgonzole, 2 žlici narezanega drobnjaka, 7
dl vode ali jušne osnove, sol, mleti poper,
majaron, lovorjev list
www.vestnik.si | e: [email protected]
preprosto (ne)običajno
8. marca 2012 | Vestnik |
Mina Toplak ustvarja kvačkan nakit ter reciklirane izdelke
Tukaj in zdaj
DeSiGn Of MiNe
Suhoparno
ob osmem marcu
Norma Bale
Mina Toplak s kvačko svojega pradedka ustvarja žičnat nakit, ki krasi
garderobo marsikatere ženske, in ne boste verjeli, tudi moškega
Nedavno je začela izdelovati tudi
recikliran nakit, posodice, voščilnice, razglednice ter knjižna kazala.
Ker je trenutno modna muha vse, kar
ima pridih eko, jo pobaram, ali je tudi
sama podlegla tem težnjam ter zato
začela ustvarjati reciklirane izdelke. »Sem zelo ekološko ozaveščena,
pa ne, ker je to sedaj popularno, ampak sem taka že od nekdaj. Iskala sem
tudi nove ideje ustvarjanja, tako se mi
Ženskemu gibanju oz. feminizmu kot politični ideologiji
lahko sledimo vsaj do 17. stoletja, francoska revolucija pa
gotovo pomeni tisto svetlikanje v temi, iz katerega se je
nato skozi stoletja oblikovala zavest o nujni emancipaciji
ženske na vseh področjih njenega življenja. Če je bila še
konec 18. stoletja ena temeljnih zahtev francoskih žensk
zahteva po obrambi revolucije z orožjem, je takoj, ko so
jakobinci prevzeli oblast, Deklaracija o pravicah ženske
in državljanke iz leta 1791 ostala le še vznemirljiv spomin
na klic, da ženske uporabijo razum in deklarirajo svoje
pravice. Moški zmagovalci so vpeljali tako zakonodajo,
ki je ženskam preprečevala politično angažiranje, prvo
feministično bojevnico Olympe de Gouges pa so štiri leta
po padcu Bastilje in le dve leti po znameniti Deklaraciji
giljotinirali skupaj s kraljem Ludvikom XVI., njegovo ženo
Marijo Antoinetto in Madame Roland. Njihov »greh« je bil
spol, okarakterizirane so bile kot spletkarke in izdajalke
ženske narave in revolucije. Marija Antoinetta, kraljica,
slaba mati in žena, ki je družino žrtvovala političnim
ciljem Avstrije, Olympe de Gouges, politična aktivistka in
feministična borka, kaznovana, ker je pozabila na primarno
vlogo in krepostnost svojega spola, ter Madame Roland,
kaznovana za svoje užitke v umetnosti in znanosti. Z
usmrtitvijo treh markantnih dam so bile ženske tedanjega
časa zopet postavljene v ristanc, ki ni odpuščal prestopov
čez črto. Kako veliko vode iz solz nemoči, besa in ponižanja
je moralo preteči vmes, da so socialistke prve večje
demonstracije za pravice žensk organizirale leta 1908 v ZDA,
da si je Klara Zetkin drznila dve leti pozneje dati pobudo za
praznovanje dneva, posvečenega ženskam, in da smo takrat
še Jugoslovanke leta 1945 končno dobile splošno volilno
pravico (Švicarkam so to milost dodelili šele na začetku
sedemdesetih let 20. stoletja!). In kakšna milost - leta 1977
so naše matere dobile pravico, da same odločijo o tem, ali
na ta svet spravijo svoje potomce ali ne. Prizadevanja za
emancipacijo žensk na Slovenskem segajo v drugo polovico
19. stoletja, srečni kraj pa je pravzaprav Trst (ustanovitev
prve podružnice Ciril-Metodove družbe 1887 in prvi slovenski
ženski list Slovenka 1897–1903). Prvenstveno so si ženske
želele samo enake možnosti za izobraževanje, enakopravni
položaj v družbi ter volilno pravico. Suhoparni izsek iz
statistike danes pravi, da je v Sloveniji manj kot tretjina
žensk na vodilnih menedžerskih položajih v gospodarstvu,
podoben odstotek je zaposlen v visokošolskih ustanovah,
med visoko izobraženimi mladimi brezposelnimi pa
prevladujejo - ženske.
Mina je že kot otrok kazala veselje in nadarjenost za oblikovanje in ustvarjanje, ki
nista usahnila vse do danes, ko se navdušuje nad ročnimi deli.
je zdelo primerno uporabiti stare reči,
ki bi jih drugače zavrgla, sedaj pa jim
s ponovno uporabo vdahnem nov pomen. Včasih so obleke uničene ali nenosljive, se pa da iz njih še kaj narediti: kakšen kos nakita, modni dodatek
ali drug uporaben predmet. Nabiralo
se mi je tudi precej reklamnega papirja, iz katerega so nastali reciklirani izdelki.« Mina star odpadni papir sama
reciklira ter izdelke ročno potiska,
spet druge polepša s servietno tehniko. Vse pa na koncu postopka impregnira, da ohranijo obliko in vodoodpornost: »Tudi ta tehnika mi daje
neskončnost izražanja.« Ideje črpa od
povsod, največkrat pa se porodijo, ko
to najmanj pričakuje: »Lahko tudi v
sanjah ali kot plod navihane domišljije. Oblikovanje mi pomeni sprostitev,
užitek, način izražanja, navsezadnje
pa je to hobi, ki me izpolnjuje. Sem
samouk in vse tehnike sem odkrivala
in se jih učila sama.«
Vsak njen izdelek je unikat, narejen z dušo in srcem: »Najraje naredim
izdelek po naročilu, tako vem, komu
je namenjen. To mi pomeni ogromno
zadovoljstvo, predvsem pa največji izziv, saj tako nastane izdelek, ki je namenjen le določenemu naročniku in
nosi njegov značaj in dušo, prav tako
pa sta v izdelek vtkana moja osebna
nota in moj edinstven slog.« Minin
nakit je namenjen različnim priložnostim: posebnim, kot so poroke in maturantski plesi, ali čisto vsakdanjim,
denimo za službo ali druženje s prijatelji ... »Je edinstven dodatek, ki lahko
zanimivo okiti naš »outfit«, lahko pa
kot darilo razveseli naše najdražje.«
Ko sem gledala fotografije njenih
izdelkov na facebooku, sem bila nemalo presenečena, ko sem zagledala
kolekcijo nakita – predvsem zapestnic
za moške. Kolikor poznam nasprotni
spol, se namreč moški sodobnega nakita izogibajo kot hudič križa, a me
Mina poduči, da se smernice spreminjajo: »Najljubši uporabniki mojih izdelkov so tisti, ki vedo, kaj nosijo, in
to cenijo. Med njimi je nemalo moških, ki jih je moj nakit pritegnil in
prepričal. Tako so tudi predstavniki
nasprotnega spola odprti za tovrsten
nakit in ga z veseljem nosijo – tudi nakit živih barv – predvsem zapestnice,
nekateri pa so se raje odločili za ogrlice.« Mina je bila na modnem portalu Elle po izboru glasovalcev izbrana
za naj… talent meseca februarja. Njeni izdelki pa so na voljo v trgovini Ika
v stari Ljubljani, sodeluje pa tudi na
ljubljanskem Artishu in Artmarketu,
kjer se predstavljajo mladi oblikovalci
in umetniki s svojimi izdelki. Ustvarjanje ji pomeni svobodo, sprostitev in
veselje, saj dela iz srca in z dušo. Pravi, da so njene barve vsi odtenki modre, ki je njena barva: »Najljubša mi
je turkizna, kar se vidi tudi na mojih
izdelkih.« In res sem se med množico
izdelkov, ki sem jih lahko občudovala
med najinim klepetom, na lastne oči
prepričala, da je tako, saj je prevladoval nakit v modri, turkizni in zeleni
barvi ter drugih barvah pomladi, ki
se je med najinim druženjem ravno
prebujala.
Tatjana Baligač
namig
Popestritev spomladanske
garderobe z broško
v slogu Mine Toplak
Fotografija arhiv Mine Toplak
Iz starih oblek in papirja
nastajajo reciklirani izdelki
P
ovejmo, kot je: evropskim ženskam so v preteklosti
rezali glave, jih metali v ogenj, se nad njimi sadistično
spolno izživljali, jim prepovedovali izobrazbo, odrekali
pravico do udejstvovanja v javnem življenju, jim slikali grde
prizore iz onostranstva, če si bodo drznile želeti in zahtevati
človekove pravice tudi zase.
Fotografija Tatjana Baligač
Minin nakit sem pred leti opazila na
oblačilih kolegice, ki je z navdušenjem nosila njene broške in lasnice.
Očarala me je umetnost prepletanja
drobnih pisanih žičk v prave majhne skulpture, ki jih lahko nosi vsaka
ženska – broške, uhane, ogrlice, zapestnice, prstane, lasnice … Nato sem
nekako pozabila na njene izdelke, a
sem jih pred kratkim spet zasledila
na spletu pod umetniškim imenom
DeSiGn Of MiNe. Mina se je po daljšem ustvarjalnem premoru prerodila in prav takšni so tudi njeni izdelki:
barviti, novih linij in oblik, novost so
tudi recikliran nakit ter drugi izdelki. Mina je že kot otrok kazala dar in
navdušenje za oblikovanje in ustvarjanje, ki nista usahnila vse do danes,
ko se navdušuje nad ročnimi deli: »Šivam, pletem, kvačkam, izdelujem razne majhne predmete ... Prav tako me
zanima rokodelstvo vseh vrst, predvsem tradicionalne obrti. Odkar pomnim, neprestano nekaj ustvarjam,
iščem rešitve za najrazličnejše stvari,
kjer nikoli ne zmanjka idej in iznajdljivosti. Res je, da se nikoli nisem izobraževala v umetniški smeri, mi pa
moja ustvarjalnost in talent nikoli nista dala miru, občasno sta le morda
nekje tiho v meni spala.«
Mina poudarja, da je strast do oblikovanja in ustvarjanja podedovala:
nadarjenost, smisel za estetiko, oblikovanje in barve po mami, natančnost in tehničnost pa po očetu. »V
srednji šoli je v meni največje zanimanje vzbudil nakit oz. dodatki, ki
so me fascinirali, ker sem z njimi popestrila oblačilo in ga s tem naredila
privlačnejše. Tako se je v meni znova
začela prebujati strast do ustvarjanja.
Preprosto sem začela sama izdelovati nakit zato, ker nikjer ni bilo moč
kupiti takega, kot sem si zamislila.
Sčasoma je moje oblikovanje nakita
preraslo v kompleksne strukture posameznih kosov nakita, ki zahtevajo
ogromno časa in zvrhano mero potrpežljivosti.« O tej vrlini pove, da je del
njenega značaja, kar ji tudi omogoča
neprestano zbranost med natančnim
delom, iz katerega nato izide popoln
izdelek, saj, kot mi je v smehu razložila, je v njej tudi precej perfekcionizma, zaradi katerega gredo izdelki iz
njenih rok dovršeni do potankosti. Ko
mi pove, da včasih več ur neprekinjeno in zatopljeno ustvarja, saj za kvačkanje zapestnice porabi tudi do osem
ur, samo zavzdihnem in si zaželim,
da bi tudi sama premogla toliko potrpežljivosti in predanosti. Pravi, da so
ji izziv neklasični kosi nakita: »Za te
sem razvila edinstven slog in jih tudi
poimenovala po svoje. Tako nakit ne
krasi samo telesa, temveč tudi popestri obleke, jih naredi drugačne in privlačnejše.« Mina za svoj unikaten in
v celoti ročno izdelan nakit trenutno
najraje uporablja barvne žičke, perlice
in kamenčke vseh barv, oblik in materialov: »Tanka žica me je navdušila
predvsem zato, ker ponuja neskončne
možnosti izražanja in oblikovanja. Je
zelo hvaležen material; ideje se rojevajo sproti ter se vedno znova nadgrajujejo in dopolnjujejo.«
25
»Broška je zelo funkcionalen kos nakita, saj omogoča popestritev in osvežitev
garderobe. Poleg standardnega nošenja broške na zgornjih delih oblačil jo
lahko pripnemo na šal, krilo, torbico, na trak za lase ali celo na čevlje ter tako
preizkušamo svojo modno ustvarjalnost ter si upamo biti drzni in nekoliko
drugačni v svojem slogu oblačenja.«
turizem
| Vestnik | 8. marca 2012
turistične
prireditve
Trnje – V četrtek, 8. marca, ob 9.30 bo
v mali dvorani vaškega doma delavnica Oblikovanje rokodelskih izdelkov na
sodoben način ob upoštevanju tradicionalnih znanj, ki jo pripravlja Zadruga
za razvoj podeželja Pomelaj v okviru
projekta Brodarji idej ob Muri.
Dobrovnik – V soboto, 10. marca, ob
19. uri bo v kulturnem domu prireditev Skupna bogastva naše preteklosti
– živa dediščina s predstavo Prekmursko gostüvanje.
Ljutomer – V soboto, 10. marca, od 9.
do 12. ure bo na Glavnem trgu Turistična tržnica, ki jo organizira LTO Prlekija
Ljutomer. Med ponudbo bodo tudi izdelki ljudske obrti in domače dobrote
in napitki.
Ratkovci – V nedeljo, 11. marca, ob 10. uri
se bo pri gasilskem domu začel deveti
Pohod po sladki poti ob dnevu žena, ki
ga organizirata Mikroturistični grozd
sladka pot in PGD Ratkovci. Pohodniki
se bodo odpravili na dvanajst kilometrov dolgo krožno pot prek Lanjščekovega in Makotrovega brega do selanske
rotunde. Od tam bodo pot nadaljevali
do Prosenjakovec, Berkovec in Ivanjševec. Na poti bo več sladkih postankov
pri turističnih ponudnikih, pohod pa
se vpiše v izkaznico pohodov po Goričkem v letu 2012.
Grad – V nedeljo, 11. marca, ob 15. uri se
bo pri cerkvi začel sprehod z zeliščarjem Lovrom Vehovarjem, ki bo udeležencem predstavil na Goričkem rastoče
zdravilne, užitne in uporabne rastline,
seznanili pa se bodo tudi s tem, kako
jih sušimo, shranjujemo in uporabljamo. Sprehod traja dve do tri ure, poteka po gozdnih in travniških poteh in ga
bodo organizirali vsako drugo nedeljo
v mesecu do oktobra.
Rudarska noč v Murskem Središču
V rudniku so delali tudi
Prekmurci iz okolice Lendave
Program in predstavitev so pripravili v okviru projekta Ekomuzej Mura, ki ga izvajajo s partnerji iz Pomurja
V Murskem Središču so minuli petek pripravili spominsko manifestacijo Rudarska noč, na kateri so se z
rudarji iz Velenja spomnili nekdanjega rudarjenja v okolici kraja, kjer so
delali tudi Prekmurci iz okolice Lendave. Dogajanje so organizirali v okviru mednarodnega projekta Ekomuzej
Mura, v katerem sodelujejo tudi partnerji iz Pomurja.
Čez dan so potekale različne predstavitve in druge aktivnosti, položili
pa so tudi venec k spomeniku rudarju
v središču mesta, pri čemer je sodeloval tudi Svečani rudarski zbor Murskega Središča. Dogodka so se udeležili
nekdanji rudarji, med katerimi je najstarejši star devetdeset let, in njihove
sodelavke v podjetju. Obiskovalci so
si ob kulturnem programu ogledali še
Spominski dom rudarstva, ki je urejen
v okviru turističnega kompleksa Cimper. Ta med drugim skrbi za ohranjanje in predstavitev dediščine rudarstva v teh krajih, ob kompleksu pa je
zgradba za separacijo rude, kjer so nekoč čistili rudo, ki so jo pripeljali po
progi, katere del je prav tako še ohranjen. V spominskem domu so razstavljeni zbirka rudarskega orodja, fotografij, zemljevidi rudnikov, telefonska
centrala, obiskovalci pa si lahko ogledajo tudi dokumentarni film o rudarstvu v teh krajih.
Rudnik in najstarejše
črpališče nafte v Evropi
Josip Švenda: Pri urejanju muzeja rudarstva smo se zgledovali po muzeju
rudarstva v Velenju.
Veržej – Od ponedeljka, 12. marca, do
23. marca bo v lončarski delavnici Zavoda Marianum – Center Duo brezplačno usposabljanje Osnove oblikovanja gline. Potekalo bo vsak delavnik
od 8. do 12. ure, skupaj 40 ur, pripravljajo pa ga v okviru projekta E-rokodelska trgovina.
Murska Sobota – V torek, 13. marca,
ob 18. uri bo v Pokrajinski in študijski
knjižnici potopisni večer s pisateljico
in popotnico Olgo Paušič. Tema večera
bo Peru – po sledeh bojevnikov.
Grad – V viteški dvorani gradu Grad je
na ogled razstava Krajinski park Goričko - Živi z naravo avtorice mag. Valerije
Kuštor. Pripravil jo je Javni zavod Krajinski park Goričko v okviru projekta
Živeti z Naturo 2000 na Goričkem in
bo na ogled do 5. maja.
Murska Sobota – Potujoča razstava Dediščina za poklice prihodnosti gostuje med 27. februarjem in 16. marcem v
prostorih Osnovne šole I. Razstava je
rezultat aktivnosti čezmejnega projekta Rokodelska akademija, z njo pa
želijo pri mladih vzbuditi zanimanje
za pridobivanje znanj in veščin naših
prednikov.
Podžupan Občine Mursko Središče
Dražen Srpak je povedal, da so manifestacijo poimenovali Rudarska noč
zato, ker je bila v rudniku vedno tema,
osvetljevale pa so ga le luči karbidovke. V okviru projekta Ekomuzej Mura
so v Peklenici uredili še spominski
dom nafte, saj je bilo tam v sredini 19.
stoletja prvo črpališče nafte v Evropi.
Uredili pa so tudi razsvetljavo sprehajališča ob Muri. Tako v razvoju turizma v mestu in okolici dajejo poudarek
reki Muri in rudarstvu. Intenzivnejše
izkoriščanje rude se je začelo leta 1924
in doseglo vrh v šestdesetih letih, ko je
bilo okrog 1700 zaposlenih. Rudnik so
zaprli leta 1972, leto po nesreči, v kateri je umrlo deset rudarjev. V krogu
dvanajstih kilometrov je bilo štirideset
vhodov v rudniške jame.
Damir Jurinić je predsednik Svečanega rudarskega zbora. Devet članov
zbora na prireditvah in svečanostih v
kraju nosi obleke, ki pa niso le v spomin na rudarstvo, ampak tudi na črpanje nafte. Pomen rudarstva potrjuje
tudi to, da so v kraju tri društva, ki se
imenujejo po rudarjih, Jurinić pa se
je nad tradicijo rudarstva navdušil po
pripovedovanju starejših ljudi, ki so
bili rudarji. Njihovo delo je bilo sicer
zelo naporno, še posebej zaradi terena in vdiranja vode v rove. Danes je
živih še okrog osemdeset rudarjev, na
rudnike pa spominjajo kupi zemlje, ki
so jo rudarji izkopali ob rudi.
Muzej rudarstva v
okviru turističnega
kompleksa Cimper
Spominski dom rudarstva je v nekdanji separaciji rude.
Murska Sobota, Beltinci, Lendava, Gornja Radgona - Joga v vsakdanjem življenju (vadba v Pomurju) – semester
bo potekal od 20. februarja do 22. junija. Murska Sobota (gasilski dom, Cankarjeva 75): v četrtek joga za hrbtenico ob 17.00, v torek ob 17.30 in 19.30, v
sredo ob 19.30, v četrtek ob 19.00. Beltinci (Rekrealnica, Panonska ulica 17):
torek ob 17.15 in 19.15. Lendava (Center
Banffy, Glavna ulica 32): ponedeljek ob
18.15. Gornja Radgona (osnovna šola):
ponedeljek ob 17.00 in 19.00, v sredo ob
17.00 in 19.00.
Maribor – V razstavišču Arhivskega
muzeja Maribor je na ogled razstava z
naslovom Varašanci – prekmurski meščani, Trg Turnišče v arhivskih virih.
Razstava bo na ogled do 16. marca.
Pečarovci – Ob sobotah med 9. in 14.
uro organizira Lončarstvo Franca Zelka
(Pečarovci 90) enodnevni Tečaj lončarstva pri Zelkovih, ki je namenjen vsem,
ki bi radi okusili čar dela z glino. Tečaj
vključuje delo na lončarskem vretenu
in krašenje izdelkov, ki jih pozneje zapečejo. Organizirajo tudi dvodnevne in
petdnevne tečaje ter štiriurne tečaje za
osnovnošolce in srednješolce.
www.vestnik.si | e: [email protected]
Fotografije Jože Gabor
26
O rudarstvu je ohranjenega precej dokumentarnega gradiva, vendar malo rudarskega orodja.
Za ureditev Spominskega doma rudarstva je poskrbelo podjetje Team,
katerega lastnik je Josip Švenda, ki
pravi, da so se pri ureditvi muzeja rudarstva zgledovali po tem, kako so ga
uredili v Velenju: »Večkrat smo bili na
obisku pri njih, si ogledali njihov muzej ter se pogovarjali z njimi o tem.
Ko smo začeli urejati turistični kompleks, poslovne prostore in skladišča
našega gradbenega podjetja, so bile
tukaj le zapuščene zgradbe. Ob separaciji so bili na tem območju ohranjeni še upravni prostori rudnika. Skušali smo zbrati tudi čim več rudarskega
orodja in drugih rudarskih predmetov ter dokumentacije. A je rudarskega orodja ostalo bolj malo.«
Švendovo gradbeno podjetje je sodelovalo pri obnovi med vojno porušenih območij na Hrvaškem, potem
pa je kupilo prostore nekdanjega
proizvodnega podjetja in rudnika ter
jih preuredilo v turistični kompleks
z restavracijo, lastno varilnico piva
in športnimi igrišči, pred dnevi pa so
odprli tudi deset apartmajev s štiridesetimi posteljami, v katerih so kot
gostje prvi prespali velenjski rudarji:
»Pričakujemo, da bo to po padcu meje
zelo privlačno turistično središče, v
katerem načrtujemo še avtokamp. Pri
opravljanju gradbenih poslov vseskozi dobro sodelujem s poslovnimi partnerji iz Slovenije, rad pa tudi igram
golf v Moravskih Toplicah.«
Jože Gabor
razvedrilo
www.vestnik.si | e: [email protected]
8. marca 2012 | Vestnik |
27
horoskop
OVEN 21. 3.–20. 4.
TEHTNICA 24. 9.–23. 10.
Dan se bo začel precej pozitivno, saj
vas bo nekdo razveselil s prav posebno uresničitvijo želje. To bo pomenilo,
da se boste ves dan nasmihali in obujali spomine na dogodke navsezgodaj
zjutraj. Vseeno pa se morate tudi čez
dan zbrati in dobro odrezati. Nikar ne
mislite le na preteklost in se potrudite, da bo tudi sedanjost lepa.
Nekdo vas bo preizkušal, saj vam bo
ves dan nastavljal prepreke, ki bodo
precej zanimive za premagovanje. Potruditi se boste morali, da bodo zadeve še naprej tekle brez težav, a to bo
občasno precej težko.
BIK 21. 4.–21. 5.
Zdelo se bo, kot da ste v spopadu z
vsem svetom. Nič vam ne bo prav in
edino, kar bi si želeli, je malce miru.
Spraševali se boste, s čim ste si zaslužili toliko nemira okoli vas, ko pa bi potrebovali malce tišine. Kar koli že bo,
nikar se ne spuščajte v prepire in nepotrebne spore, ker bo slabše za vas.
DVOJČKA 22. 5.–21. 6.
Energije boste imeli več kot preveč,
a to, kako jo porabiti, bo že problem.
Potrudite se in si najdite neko delo, ki
ga že nekaj časa želite opraviti, a zanj
nikoli nimate volje. Če drugega ne, se
zavedajte, da vaše vozilo nujno potrebuje servis.
RAK 22. 6.–22. 7.
Na žalost bo to, kar si želite vi, v službi na zadnjem mestu. Precej bolj boste morali delati, da boste dosegli to,
kar drugi že tako ali tako imajo. Na
žalost tudi nič ne boste pridobili, če
se boste pritoževali ali želeli kar koli
spremeniti.
LEV 23. 7.–23. 8.
Nikar ne bodite tako neorganizirani,
kot ste bili do sedaj, saj vam bo to prineslo precej nesreče. Urnik sestavite
do potankosti in se potrudite, da bo
tako tudi ostalo. Ne pozabite pa na
današnji urnik uvrstiti tudi sprehoda
v naravo s partnerjem.
DEVICA 24. 8.–23. 9.
Ta teden ste preveč zmedeni, neučakani, že malce depresivni. Veste, da bi
morali narediti določene zadeve, a veste tudi to, da vam ni uspelo. Danes boste torej morali delati dvojno in imeti
obilico energije, da postorite vse, kar je
potrebno. Ob koncu tedna pa si le vzemite čas zase, sicer boste zboleli.
1. nagrada: knjiga Lahko jem,
mag. Branislava Belović
2.–8. nagrada: majica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah
na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 16. marca 2012.
Rešitev:
1. nagrada kuharska knjiga: Maja Glavač, Ravenska ul. 83, 9231 Beltinci. 2.–8. nagrada majica: Ana Zalaj, Grad 145, 9264 Grad; Marinka Brunec Kouter, Rožna ulica 14,
9231 Beltinci; Irena Šantavec, Brezovci 73, 9201 Puconci, Slavica Brunec, Petanjci 68
c, 9251 Tišina; Terezija Flisar, Staneta Rozmana ulica 8, 9000 Murska Sobota; Nino
Sever, Sebeborci 92 h, 9221 Martjanci; Melita Bagar, Hodoš 70, 9205 Hodoš
Vaš urnik je preveč natrpan, da bi se
lahko dodobra lotili vsega, kar je potrebno za uspešen dan. Morali boste
narediti nekaj sprememb in kako stvar
tudi odpovedati. Čeprav bo to težko,
pa se bo za nekaj treba odločiti.
STRELEC 23. 11.–21. 12.
Čeprav vam potrpežljivosti ne primanjkuje, to še ne pomeni, da ne morete izgubiti živcev zaradi neke popolne neumnosti. Nekdo se dela norca iz
vas in to že nekaj časa. Bili ste tiho in
vse skupaj precej mirno prenašali, a
danes vam bo dovolj. Ukrepajte!
KOZOROG 22. 12.–20. 1.
Priznati si boste morali, da imate premalo časa, da bi se posvečali vsem
stvarem, ki so se pojavile na vašem urniku, naenkrat. Primanjkovalo vam bo
moči in zato se boste želeli le umakniti
in malce odpočiti. A kaj konkretnega
še nekaj mesecev ne bo mogoče.
VODNAR 21. 1.–19. 2.
Zahtevali boste možnosti, ki pa ne
bodo popolnoma realne oziroma jih
ne boste izkoriščali popolnoma upravičeno. To bodo opazili tudi drugi in
hitro se bo začelo obrekovanje. Malce
popazite, kaj počnete, a se preveč ne
obremenjujte z drugimi, saj jih nikoli
ne boste zadovoljili.
RIBI 20. 2.–20. 3.
Morali boste biti malce bolj previdni,
saj se določene zadeve ne razpletajo tako, kot bi se morale. Prihaja do
manjših nesporazumov, a če jih ne boste reševali, bo vse skupaj naraščalo
in se razvilo v pravi zaplet, ki ga ne bo
več mogoče rešiti.
deset razlik
Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak
kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.
2
5
2
7
1
9
5
2
1
5
6
3
5
1
4
8
2
3
7
9
6
8
6
1
8
9
4
6
Ime in priimek, naslov:
7
Ilustraciji Mladen Mrčela
Nagrade za
izžrebane reševalce
Rešitvi iz 8. številke: FRANCE PREŠEREN, POVODNI MOŽ
ŠKORPIJON 24. 10.–22. 11.
28
| Vestnik | 8. marca 2012
www.vestnik.si | e: [email protected]
Zavezanost lokalni trajnostni energiji
[email protected]
tel.: 02 538 17 20
Zmanjšanje emisij
in povečanje uporabe
obnovljivih virov
živali
NESNICE v začetku nesnosti, cepljene,
rjave, sive in črne. Naročite Nemčavci
528 11 90, Petanjci 546 15 05, Grad 553 11
48, Beznovci 549 10 25. v6188
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred
nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot,
Babinci 49, tel.: 582 14 01. v6234
posesti
V MORAVSKIH TOPLICAH oddamo v
najem gostišče s prenočišči. Tel.: 031
525 899. v6259
Dvajsetodstotno znižanje emisij ogljikovega dioksida do leta 2020
Občine Beltinci, Lendava in Ljutomer
so se pridružile evropskemu gibanju
Konvencija županov »Zavezani lokalni
trajnostni energiji« za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za 20 odstotkov in povečani rabi obnovljivih virov
energije prav tako za 20 odstotkov do
leta 2020 na svojem območju. S tem so
si občinske uprave naložile ogromno
dela, tudi birokratskega, s sprotnim
spremljanjem, nadzorom in zapisovanjem podatkov. »Kajti ni dovolj le načelna usmeritev, ampak mora biti to naša
resnična zaveza, da bomo v prihodnjih
letih postali zares trajnostno usmerjena
občina. In to naše prizadevanje mora
biti vsako leto podprto s konkretnimi
podatki,« poudarjajo odgovorni v občinah, podpisnicah konvencije.
in institucionalno podporo EU, vključno s podporo Odbora regij in podporo Evropske investicijske banke, ki pomaga lokalnim oblastem pri odkrivanju
njihovih investicijskih potencialov.
Tibor Hebar iz Občine Lendava nam
je pojasnil: »Vse priprave so se začele že
sredi lanskega leta, ko so iz RRA Mura
poslali povabilo vsem 27 pomurskim
občinam. Julija smo poslali pristopni
obrazec, novembra pa je bil v Bruslju
slavnostni podpis konvencije. Do letošnjega julija moramo pripraviti trajnostni energetski akcijski načrt občine,
v katerem mora biti točno opredeljeno, kako bomo to dosegli. Vsekakor se
bomo usmerili predvsem v energetsko
sanacijo javne stavbe, na področje geotermalne energije in možnosti daljin-
prekucno, in ličkalnik za koruzo
prodam, kupijo pa betonske
podpornike. Tel.: 031 384 525. v6256
V MURSKI SOBOTI oddamo v najem
opremljen frizerski salon. Tel.: 031 552
235 v6260
za gradnjo toplotne črpalke, do zdaj pa
smo uspeli energetsko sanirati kar nekaj objektov, v katerih so vrtci in šole.
V tem letu bomo uredili tudi sončno
elektrarno na beltinski šoli, posodobili
javno razsvetljavo in se še bolj usmerili v izkoriščanje geotermalne energije.
Res se osebno zelo zavzemam za obnovljive vire energije in sem se o tem, kaj
so naredili v drugih evropskih občinah,
že precej seznanil z dostopnih spletnih
strani. Tudi pri izkoriščanju reke Mure
dajemo v beltinski občini prednost ekološko sprejemljivim možnostim, na primer da bi mlin na Muri dogradili z minielektrarno za samooskrbo z elektriko
za interno uporabo.«
Med pomurskimi podpisniki je tudi
Občina Ljutomer. Za spremljanje priza-
V MURSKI SOBOTI oddamo v najem
garsonjero. Tel.: 031 525 899. v6261
BELTINCI - NA MIRNI LOKACIJI
novejša hiša, pritlična, z garažo,
prizidkom in kletjo. Tel.: 041 572 692.
v6262
PRODAM hišo z gospodarskim
poslopjem, opremljeno, na Hodošu 43.
Možno plačilo na obroke. Tel.: 031 388
515. v6277
LEPO DVOSOBNO STANOVANJE
oddamo ženski v zameno za pomoč na
domu, 8 km iz Maribora v smeri MS.
Tel.: 051 300 090. v6278
VINOGRAD 2500 m2 v Okoslavcih,
občina Radenci, damo v najem.
Najemnik dobi v uporabo opremo in
orodje. 041 629 656. V1633
kmetijska mehanizacija
TRAKTOR IMT 560 in samonakladalko
SIP Pionir 17 prodam. Tel.: 041 285 013.
v6260
Fotografija Nataša Juhnov
KUPIM TRAKTOR ZETOR, IMT, URSUS
ALI DRUGO. Tel.: 041 680 684. v6185
Morebiti je prav to natančno in zahtevno delo ter izpolnjevanje obrazcev
osnovni razlog, da so se le tri pomurske občine odzvale pozivu regionalne
razvojne agencije RRA Mura in se lani
jeseni pridružile evropskemu gibanju
Konvencija županov, ki velja za edinstven model večnivojskega upravljanja.
Gre za dejanje poguma in prepričanja o
koristnosti trajnostne usmeritve, ki je
vodilo evropskega gibanja, v katerem
sodelujejo lokalne in regionalne oblasti.
Svojo politično zavezo pa bodo morale
podpisnice v prihodnjih letih preoblikovati v konkretne ukrepe in projekte. Pripraviti bodo morale osnovno
evidenco emisij in v enem letu po pristopu predložiti akcijski načrt, v katerem bodo navedeni tudi ključni ukrepi
za dosego cilja. Poleg prihranka energije, ki se bo nedvomno poznal v občinskem proračunu, bodo z izvajanjem
ukrepov prispevali k stabilnosti delovnih mest, bolj zdravemu okolju in večji
kakovosti življenja, izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva in večji energetski neodvisnosti. Podpisnice konvencije imajo tudi zagotovljeno pomoč
pri strateškem usmerjanju ter finančno
in tehnično podporo. Javnim upravam
in mrežam, ki lahko pomagajo tem občinam oziroma lokalnim skupnostim,
je namreč podeljen poseben status koordinatorjev konvencije. Konvencija
uživa tudi podporo Evropske komisije
skega toplotnega ogrevanja, javne razsvetljave, učinkovitost javnega prometa
in v varčen vozni park, analizirali bomo
porabo električne in toplotne energije.
Občina Lendava bo za svoje izhodišče
za nadaljnjo primerjavo najverjetneje vzela leto 2003. Kakih pet odstotkov načrtovanega smo uspeli uresničiti že do zdaj, zato bi to radi vključili
v naš načrt. V prihodnje bo treba vsaki
dve leti pošiljati poročilo o opravljenih
ukrepih.«
Dr. Matej Gomboši, župan Občine
Beltinci, je poudaril, da je podpis konvencije pravzaprav pisna potrditev njegovega osebnega prepričanja in odločitve, da bo deloval tudi kot župan za
učinkovito rabo energije. Ko je izvedel
za že omenjeno panevropsko gibanje,
se mu je zdela to odlična priložnost za
uresničitev te osebne odločitve v praksi, s čimer bo beltinska občina skupaj
z drugimi podpisniki postala ambasador v tem srednjeevropskem prostoru.
»Zdaj smo postali član velike družine
s podobnim prepričanjem, da je treba
storiti vse za trajnostno naravnan razvoj. Vseeno pa moram poudariti, da
je v naši občini s tega področja realiziranih že nekaj načrtov, nekaj pa jih
je še neuresničenih. Tako se lahko pohvalimo z dvema vzornima sistemoma
daljinskega ogrevanja in na enega od
teh je priključena tudi občinska stavba. Že kar nekaj občanov se je odločilo
devanj prleške občine je odgovorna Jerneja Rajner. Občinski svet je že šestega
aprila lani sprejel sklep, da bo občina
podpisnik Konvencije županov. Tako se
je tudi županja Občine Ljutomer mag.
Olga Karba skupaj z mag. Antonom Balažkom in dr. Matejem Gombošijem 29.
novembra lani udeležila slovesnega
podpisa Konvencije županov v Bruslju.
»S podpisom Konvencije županov se je
Občina Ljutomer zavezala, da bo izdelala Trajnostni energetski akcijski načrt,
ki bo določil ukrepe in potrebne aktivnosti za doseganje končnega cilja, to je
zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida
za 20 odstotkov do leta 2020. V akcijskem načrtu bo treba opredeliti začetno stanje s popisom energetske porabe na ravni občine za določeno leto,
nato pa bo treba opredeliti aktivnosti
in projekte, ki bodo učinkovito zmanjšali izpuste. Po izdelavi natančne analize porabe v določenem letu, kar naj
bi naredili do marca letos, bo občina
Ljutomer pristopila k izdelavi Trajnostnega energetskega akcijskega načrta, v katerem bo določila aktivnosti in
projekte.«
Upajo seveda, da se bo vložen trud
poplačal tako, da bodo lažje pridobivali
nacionalna in evropska sredstva za uresničitev svojih načrtov. Morebiti bo prav
slednje spodbuda tudi za druge občine,
da jim bodo sledile tudi v prepričanju.
Bernarda B. Peček
KOMBAJN CLAAS Medion 310, l. 2002,
1520 ur, s klimo, 3D, priključek za
pšenico C 390 ali C 450, opcija zadnji
pogon, zelo lepo ohranjen, prodam.
Tel.: 041 647 943. v6245
TRAKTOR IMT 558 in dvobrazdni
obračalni plug regent prodam. Tel.: 041
527 835. v6254
KUPIM KMETIJSKO MEHANIZACIJO
in traktor. Tel.: 041 679 937. v6257
DVOOSNO PRIKOLICO, 3-tonsko,
KUPIM TRAKTOR IMT, trosilnik
hlevskega gnoja, sadilnik krompirja in
rotacijsko kosilnico 135 SIP. Tel.: 070
360 073. v6267
KUPIJO DVO- ALI ŠTIRIVRETENSKI
PAJEK SIP, rotacijsko kosilnico 165 ali
135, izkopalnik krompirja in trosilnik
hlevskega gnoja. Tel.: 041 646 087.
v6268
razno
PRODAJA Z DOSTAVO: kamen
skrilavec, različnih barv in debelin.
Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p.,
Tepanje 1 a, S. Konjice. v0045
OBOGATENE KLETKE IN GNEZDA za
nesnice, prepelice in kunce prodam.
Tel.: 041 642 184. v6167
ALU PLATIŠČA z letnimi gumami za
golf 4, škodo ali seat, dimenzije 195-6515, in otroški sedež prodam. Tel.: 041
285 099. v6255
DRVA, akacijeva, metrska, in bučno
olje prodam. Tel.: 031 285 879. v6265
KUPIM TRAKTOR IMT, ZETOR,
URSUS, UNIVERZAL ali podobno.
Kupijo tudi drugo mehanizacijo. Tel.:
041 678 130. v6186
Daljinsko ogrevanje (nanj je že priključena beltinska občinska stavba), toplotne črpalke, geotermalna energija, javne
razsvetljave, energetske obnove javnih stavb … vse to bo pripomoglo k zmanjšanju škodljivih emisij.
TRAKTOR TORPEDO DEUTZ 80 KM, s
prednjim nakladalnikom, cisterno za
gnojevko 3000 l, rotacijsko koso SIP,
električni in traktorski mešalnik za
gnojnico, molzni stroj z mlekovodom,
mulčer, 120 cm, hidravlični nož za
silažo Vicon, obračalni plug Regent 3 +
3, vrtavkasti obračalnik SIP, medvrstni
okopalnik Rebernik, predsetvenika
Rau 2 in 3 m, rotoprešo za seno Deutz,
ovijalko za seno, samonakladalno
prikolico SIP 22, silokombajn SIP
enoredni, mešalnico za zrnato krmo,
trosilnik hlevskega gnoja SIP in
trosilnik umetnega gnojila Vicon
prodam. Tel.: 041 707 507. v6263
TRI ETAŽNE 10-SATNE RABLJENE
PANJE prodam. Tel.: 031 856 863. v6276
delo
AVTOBUSNI PROMET
Murska Sobota, d. d.,
Bakovska 29 a, 9000
Murska Sobota zaposli več
voznikov avtobusa (m/ž).
Rok za prijavo 16. 3. 2012.
Informacije po telefonu št.
02 530 16 31. v6273
storitve
ODKUP RABLJENIH VOZIL in odvoz.
Šnajc, Tešanovci 94, tel.: 041 532 054.
v0303
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
utihnil je tvoj glas,
le trud in delo tvojih pridnih
rok ostaja.
Bolečina in samota sta pri nas,
zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš,
a v naših srcih živiš.
ZAHVALA
V 73. letu nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, stara mama,
tašča, botra in sorodnica
Marta Sever
roj. Banfi
iz Pečarovec 10
Iskrena hvala vsem
za vse izraze sožalja in besede tolažbe ob njenem slovesu,
za darovano cvetje, sveče in v dobrodelne namene.
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, posebej družinam Šeruga,
Hack in Podlesek, kolektivoma vrtca in OŠ Puconci, Mlinopeka,
Razvojnega zavoda Občine Puconci in prijateljem ter znancem,
ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali.
Lepa hvala duhovniku g. Evgenu Balažicu, pevcem žalostink, govornici
Heleni, pogrebnemu podjetju Banfi in vsem, ki ste jo v tako velikem
številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
8. marca 2012 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: [email protected]
29
KOMUNALA
V SPOMIN
Minilo je leto dni boleče žalosti
od takrat, ko nas je zapustil naš dragi
Jože Cipot
iz Črnec 51
Vsem,
ki ga nosite v svojem srcu, mu namenite lepo misel,
nam izrečete besede sočutja in tolažbe, prižgete svečko
v njegov spomin, se najiskreneje zahvaljujemo.
Poslovili smo se od naše drage
mame, tašče, babice in prababice
Zinaide Krasiljnikove
Emri
upokojene profesorice gimnazije
v Murski Soboti
Jože - vedno te bomo nosili v svojem srcu
Hvala vsem,
ki ste jo pospremili na zadnji poti, za vso pomoč,
izraženo pisno in ustno sožalje ter za cvetje,
sveče in prispevke v druge namene.
sin Alen, mama Barbara,
sestra Olga in brat Branko
Žalujoča sinova Evgen in Igor
z družinama
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustila
Emilija Čizmadija
iz Gančan 144
Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem
sorodnikom, sosedom, prijateljem, podjetju Letraco, d. o. o.,
Gančani, posebno pa družini Zorko za dolgotrajno pomoč,
vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče,
za svete maše, mrliško vežico in kapelico.
Iskrena hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka v Rakičanu.
Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevkam za
odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Banfi.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat in tast
Koloman Sinic
iz Beznovec 13
Solze lahko skrijemo,
bolečino zatajimo,
le praznine, ki ostaja,
ne nadomestimo.
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
KOMPLETNE
POGREBNE
STORITVE
UREJANJE
POKOPALIŠČ
IN ZELENIC
Marija Balog
iz Pordašinec 12
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu
pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v druge namene.
Posebna zahvala je namenjena gospodu duhovniku, govornici Suzani
za besede slovesa, pevcem žalostink in pogrebnemu podjetju Banfi.
Brezplačni prevozi opreme na dom,
brezplačni prevozi do 40 km, plačilo
na več obrokov brez obresti
Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a,
tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586
Žalujoči vsi njeni
Babica, pogrešam te - Nino
ZAHVALA
V 35. letu nas je po hudi bolezni mnogo
prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in stric
Martin Škafar
OPORA – SOČUTJE
v hudi bolezni in smrti
OO Murska Sobota
Z ŽALUJOČIMI
vsak zadnji četrtek v mesecu ob
17. uri na Slovenski ulici 42
Tel.: 051 456 470
iz Odranec
Iskrena hvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke,
gasilcem in vsem drugim, ki so nam kakor koli pomagali
in izrekli besede sožalja in tolažbe.
Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete
žalostinke, govornici gospe Duši za besede slovesa, sošolcem iz
osnovne šole, pogrebnemu podjetju Ferenčak ...
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči tvoji najdražji
Njegovi najdražji
Hvala ti mama za rojstvo, življenje.
Hvala za čast, za ljubezen, skrbi.
Hvala za bisere, stkane v trpljenje.
Ljuba mama, naj večno ti lučka gori.
Solze lahko skrijemo,
bolečino zatajimo,
le praznine, ki ostaja,
ne nadomestimo.
ZAHVALA
ZAHVALA
Tiho in mirno, kot je živela, je v 86. letu za vedno zaprla svoje trudne
oči naša najdražja mama, tašča, babica in prababica
V 94. letu nas je zapustil
naš dragi oče, dedek in pradedek
Elizabeta Koštric
Bela Čahuk
Vsi njeni najdražji
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
V 61. letu nas je nepričakovano zapustila
naša draga mama, tašča in babica
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo
vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga
pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, nam izrekli sožalje,
darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji
poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, maše in v druge dobre namene
ter izrečene besede sožalja.
Posebna hvala osebju Doma Janka Škrabana iz Beltinec, dežurni
zdravnici beltinskega zdravstvenega doma in urgentni skupini
Zdravstvenega doma M. Sobota.
Lepa hvala g. župniku in nečaku Stanku Koštricu za opravljen obred,
njeni roži za molitev in spremstvo na njeni zadnji poti, pevcem za odpete
pesmi, govorniku za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Jurič.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem
in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence,
cvetje, sveče in v druge dobre namene.
rojena Ozmec
iz Melinec
DE POGREBNIŠTVO
Panonska ulica 3
Murska Sobota
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
PO KONKURENČNIH
CENAH.
Pred kratkim še veder in upanja poln,
toda bolezen je kruta vzela te nam.
V večni si sen odpotoval,
a v naših srcih spomin nate bo ostal.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal,
spomin nate bo vedno ostal.
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
OZARA SLOVENIJA,
PISARNA ZA INFORMIRANJE
IN SVETOVANJE,
MIKLOŠIČEV TRG 3,
9240 LJUTOMER
Kontaktna številka
O70 550 665
Ponujamo pomoč in podporo osebam
s težavami v duševnem zdravju, ljudem
v duševni stiski in njihovim svojcem.
iz Križevec v Prekmurju 173
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
prijateljem, znancem in lovskim tovarišem za izrečena sožalja,
podarjene sveče in denarne prispevke v humanitarne namene. Posebna
hvala Lovski družini Križevci za organizacijo pogreba in lovskim
kolegom za lepo opravljen obred, Društvu upokojencev Občine Gornji
Petrovci in delavkam Centra za socialno delo za pomoč na domu.
Hvala sosedom, družinama Kerec, posebno Ireni, in Čahuk za pomoč,
duhovniku gospodu Balažicu za pogrebni obred, pevcem za odpete
žalostinke in pogrebnemu podjetju Hozjan.
Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali, ter
vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Cenik osmrtnic
1 kolona x 13 cm
2 koloni x 7 cm
84,50 evra
91,00 evrov
2 koloni x 8 cm
2 koloni x 9 cm
104,00 evrov
117,00 evrov
2 koloni x 10 cm
2 koloni x 11 cm
130,00 evrov
143,00 evrov
2 koloni x 12 cm
2 koloni x 13 cm
156,00 evrov
169,00 evrov
Doplačilo za fotografijo 16,75 evra. Naročniki imajo
ob naročilu in plačilu pri blagajni 20 % popusta.
30
sporočila
| Vestnik | 8. marca 2012
Waldorfski vrtec
Pomurje
Tomšičeva ul. 15, 9000 Murska Sobota
vabi k vpisu otrok
za šolsko leto
2012/2013
Nekaj prostih mest je še v tem šolskem letu.
Vabljeni na dan odprtih vrat 17. 3. 2012 med 9. in 12. uro.
SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA MURSKA SOBOTA
Ul. dr. Vrbnjaka 2, Rakičan, 9000 Murska Sobota
razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA ZAVODA
Kandidati/-ke morajo izpolnjevati splošne pogoje in posebne pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07
– uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 16/10, 47/10, 20/11,
34/11 – ZOFVI).
V spomin
Slavko Švenda
(1952–2012)
Slavko je svojo pot končal tako, kot jo je
začel. V zadnjih dveh letih se je umaknil
iz javnosti na urbani rob prekmurske metropole v miren trikotnik sotočja Ledave
in Puconskega potoka. Približno tako je
začel kot veterinar, na robu na prekmurskih kmetijah, ki so v tistem času še imele
dovolj vitalne potence, ki ga je privlačila.
Slavko Švenda je bil človek širokega profila, ki je svoje široko bazično naravoslovno znanje nadgradil s humanističnim in
filozofskim znanjem. S to predpostavko
Pisma sprejemamo na naslov Vestnik,
Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota,
e-pošta: [email protected].
Prostorske možnosti za objavo so omejene
na 3.500 znakov. Pisem ne lektoriramo.
Spoštovani
predsednik DSP,
g. Veno Taufer!
Sem Tine Mlinarič, in sem vam ne dolgo
nazaj pisal o novih priložnosti znotraj
združenega ministrstva, predlagal sem
ustanovitev instituta VARUHA KUL-
www.vestnik.si | e: [email protected]
bi brez problema lahko gradil akademsko kariero, pa je ni. Prišel in vrnil se je v
Prekmurje in začel kot terenski veterinar. Dokaj hitro je uvidel, da gre v tem
prostoru le za navidezno idilo. Idilo, ki jo
obrobnost vse bolj potiska na rob in kateri usiha vitalnost. Ni mu bilo vseeno, ko
so izginjali goveji repi iz domačih hlevov,
vedno je rekel, da bodo za repi šle duše.
To je bila tista točka, ki je umestila Slavka
Švendo v ta prostor s te njegove druge humanistične strani. Tu se je začela njegova
kritičnost opozarjanja in tudi razlaganja novih razvojnih vizij. Četudi je imel v
malem obrobnem podeželskem človeku
ravno zaradi svojega odprtega in sproščenega pristopa stalne zaveznike, se ga drugje ni slišalo ali hotelo slišati. Toda tudi
tu je ubiral svojo pot in šel v neposredno
konfrontacijo brez ambicij ali želje po
oblasti, ampak predvsem zato, da poskuša preusmeriti tok samouničevanja tega
prostora. Vse to mu je povzročalo kar nekaj težav tudi znotraj institucionalnega
okvira, v katerem je deloval iz eksistenčne
nuje, saj ni bil razumljen. Namesto da bi
njegove ideje razčlenili in razvijali, so ga
pogosto stigmatizirali. Čas je v marsičem
potrdil njegov prav. Žal je s paradigmo
novodobnega kapitalizma in popolnega
razvrednotenja človekovega dostojanstva
izgubil energijo in se umaknil v prostor,
ki ga je najbolj razumel in ta prostor tudi
njega – sotočje Ledave in Puconskega potoka. Morda pa je napočil čas zdaj, ko je
njegova tuzemska pot končana, za razumevanje Slavka Švende. Ne samo zaradi spominov na njega, ampak predvsem
zato, da se tudi nekaj spremeni.
TURE. Odgovorili ste mi, da ste predlog
predali na KOKS. Preseneča me pa,
da razprave ne gredo v konstruktivno
smer, da se kar naprej objokuje nekaj,
kar ni bilo dobro ne za kulturo nasploh,
ne za pisatelje. Psihologija in sociologija
odnosov nas učita, da je nasprotovanje
spremembam vselej najslabša rešitev,
najboljša pa, ko iz novih okoliščin z lastno spretnostjo, aktivnostjo in modrostjo poizkušamo doseči čim več. Nastala
situacija je torej naša priložnost, da iz
navideznega »poraza« pridobimo več
kot smo imeli prej in bi imeli, če bi ostalo samostojno ministrstvo za kulturo.
Ob zmanjševanje javnih financ, kar je
politično jasno kot beli dan, lahko na
račun administrativnih in birokratskih
krčenj, dobimo VEČ za PROGRAME, recimo za – knjigo.
J. Votek
Kako pa rešiti simbolni in državotvorni
pomen kulture?
- z institutom VARUHA KULTURE obvarujemo avtonomijo kulture navznoter (slovenski prostor).
- navzven (mednarodno) si pa prizadevamo, kot na primeru gospodarske
diplomacije razviti institut KULTURNIH (LITERARNIH ATAŠEJEV), ambasadorjev v svetu.
Lep pozdrav, Tine Mlinarič
Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti
za vodenje zavoda.
Izbrani kandidat/-ka bo imenovan za dobo pet let. Začetek dela je 1. 9. 2012 oziroma
skladno s sklepom o imenovanju.
Vlogo s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem
izpitu, morebitnem opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju ter priloženim potrdilom iz kazenske evidence, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, naj kandidati/-ke pošljejo v 15 dneh od objave
razpisa na naslov: Svet zavoda Srednje zdravstvene šole Murska Sobota, Ul. dr. Vrbnjaka 2, Rakičan, 9000 MURSKA SOBOTA s pripisom »za razpis ravnatelja«.
Sestavni del vloge mora biti tudi program dela in vodenja zavoda v petletnem obdobju.
O izbiri bodo kandidati/-ke obveščeni v zakonitem roku.
SVET ZAVODA Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci Kétnyelvű Általános Iskola Pártosfalva,
Prosenjakovci 97 c, 9207 Prosenjakovci
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08,
58/09, 64/09, 65/09 in 20/2011) ter Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 35/01 in
spremembe), ter imeti pedagoške, vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno
vodenje zavoda.
Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 5 let.
Prevoze opravljamo z osebnimi in reševalnimi
vozili z nalogom za prevoz.
Predvideni začetek dela je 1. 7. 2012.
Pridemo po vas domov.
Kandidati morajo k vlogi priložiti program vodenja zavoda in naslednja dokazila:
- potrdila o izobrazbi,
- potrdilo o nazivu,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu,
- potrdilo o opravljenem ravnateljskem izpitu (če kandidat ravnateljskega izpita nima in
bo imenovan, si ga bo moral pridobiti najpozneje v enem letu po začetku mandata),
- potrdilo o delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju,
- originalno dokazilo ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno
nedotakljivost,
- originalno dokazilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku zoper spolno nedotakljivost oziroma zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica,
- osebno pisno izjavo, da pri katerem koli drugem sodišču zunaj kraja prebivališča zoper
njega ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost.
Pomagamo vam urediti dokumentacijo za
pregled, sprejem ali terapijo.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na
naslov: Svet zavoda Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci, Prosenjakovci 97 c, 9207
Prosenjakovci, z oznako PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA.
Prijava se bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto.
Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
SANTRA, reševalni
prevozi, d. o. o.
PE Murska Sobota
G r a j s k a u l i c a 11
9000 Murska Sobota
tel.: 02 530 10 03
GSM: 031 646 797
Z vami počakamo do konca pregleda.
Po pregledu vas odpeljemo domov.
Pokličite in se prepričajte o naši kakovosti.
Za vse, ki imate urejeno dodatno zavarovanje,
so naše storitve brezplačne.
Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji
dostava na dom
informacije in naročila
02 578 85 60, 031 375 476,
02 521 49 80
Arpad Sobočan, s. p., Dolnji Lakoš, Glavna ulica 93, Lendava
BEJLI CVEJT
Pomoč, oskrba in druge
zdravstvene storitve
Z vami pri reševanju problema prevoza!
Rešilna, nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1
Informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju,
bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
www.pomurje.si
Bencinski servis
OMV Lipovci
kurilno olje »OMV Futur
Plus« in plinsko olje
KURILNO OLJE,
PREMOG
Storitve so namenjene starejšemu
prebivalstvu, kroničnim bolnikom in
tistim, ki želijo strokovno obravnavo
zdravstvenih težav na domu.
031 217 792 & 031 703 398
Jana Novak, s. p., Zelena ul. 1, 9000 M. Sobota
POSOJILO
UGODNE CENE IN MOŽNOSTI
PLAČILA! Tel.: 57 88 200
na osnovi vašega vozila.
Odplačilo prek položnic.
Vozilo vam ostane v uporabi.
Posredujemo za več posojilodajalcev.
Tel. št.: 02 2283020
KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, s. p., G. Bistrica 51
AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, Maribor
napovednik
www.vestnik.si | e: [email protected]
1. Rozalija – D'Kwaschen Retashy
2. Vse bi dal – Art Music orchestra
3. Punca – Blue Planet
4. Strojna bit – Bataljon
5. Eden keden – Stekli psi
PREDLOGA
20.00Zimzelenčki z Natašo Špindler
V murskosoboškem Mikku bo v
ponedeljek odprtje razstave fotografij
Melite Gjergjek.
Odprtje
10.30Nedeljska kuhinja:
Igor Zver iz Murske Sobote,
pilot na Nizozemskem
LENDAVA
15.00 Mura : Triglav, oglašanje
iz Fazanerije (Gorazd Gider)
V petek, 9. marca, ob 18. uri bo v avli
gledališke in koncertne dvorane odprtje razstave Hrvaški slikarji naive – hrvaška naivna umetnost.
ponedeljek, 12. marca:
MURSKA SOBOTA
11.15Oaj, kak san zlüfto, dva kluba,
dva načina, dva uspeha …
V ponedeljek, 12. marca, ob 18. uri bo v
Mikkovem klubskem prostoru odprtje
razstave fotografij Melite Gjergjek.
18.00Lollobrigida, hrvaškoslovenski bend, Matej Končan
in Jernej Šavel
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
1. Čas za nas – Nika Zorjan
2. Iskrice – Bilbi
3. Ta planet – Maja Keuc
4. Če bi – Balladero in Jadranka Juras
5. Tik, tak, tok – Nina Pušlar
Parfum – Omar Naber
Vzemi me – Neisha
PREDLOGA
PART OF ME – Katy Perry
WE TAKE CARE OF OUR OWN –
Bruce Springsteen
torek, 13. marca:
13.15 Prva oseba ednine:
dnevni odziv dežurne
novinarke Nataše Brulc Šiftar
18.00 Srebrne niti, upokojenska oddaja
sreda, 14. marca:
10.15Župan v studiu: Anton Štihec,
Mestna občina Murska Sobota
20.00 Mursko-morski val, Kuba,
Marjan Kovač, Sonja Božič
četrtek, 15. marca:
Lea Miholič, Bratonci 107.
09.15 Kuharski nasveti četice
najboljših pomurskih kuharjev!
Nagrada čaka v naročniški službi
Podjetja za informiranje.
20.00Geza se zeza, oddaja z glasbenimi
gosti, stikom, nagradami
Majico Murskega vala dobi:
RADENCI
V petek, 9. marca, ob 17. uri bo v avli
Dosorja odprtje razstave fotografij Ivana Vinovrškega Baletni utrip. Gostja
večera bo primabalerina Alenka Ribič
Laufer, v glasbenem programu pa bo
nastopila Radmila Radojević.
SPODNJI KAMENŠČAK
PREDLOGA
1. TATTOO – Van Halen
2. SOMEBODY THAT I USED
TO KNOW – Gotye + Kimbra
3. TITANIUM – David Guetta + Sia
4. MY VALENTINE – Paul McCartney
5. ANTI HERO (BRAVE NEW WORLD) –
Marlon Roudette
V petek, 9. marca, ob 17. uri bo na
osnovni šoli koncert družinskih zasedb.
14.30Oddaja tedna: Štiri ženske,
štiri usode, Nataša Brulc Šiftar
nedelja, 11. marca:
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
GORNJA RADGONA
sobota, 10. marca:
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
Dan ljubezni –
Natalija Verboten in Štajerskih 7
Ne bom se ženil –
Ansambel Kolovrat
V sredo, 14. marca, ob 11. in 14. uri bo v
gledališču Park območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov.
14.30 Romskih 60 minut,
oddaja o Romih, za Rome!
15.00Celje : Nafta, oglašanje
s prvoligaškega nogometa
(Tomo Köleš)
PREDLOGA
na) in Pastichon (Ljubljana), v soboto
pa Megaplopolis band (Murska Sobota),
Backspace (Maribor), Sizzlin' Cool (Sl.
Gorice) in Radiostorm (Šentjur)
petek, 9. marca:
Nega ovir – Kiki
Ljubezni poti – Nova legija
1. Moji dragi – Petka
2. Daj mi poljub – Čuki in Modrijani
3. Je pač tako – Navihanke
4. Dom – Ansambel Tonija Sotoška
5. Dobro vse se vrača –
Ansambel Čar
V soboto, 10. marca, ob 18. uri bo v
prostorih Mladinskega centra Prlekije – Pokrajinskega centra NVO odprtje
razstave Doktorice računalništva in informatike v Sloveniji ter predstavitev
projekta Mladinska mreža razvoja raziskovalnih vrednot mladih (SM – RIS).
Na odprtju bosta sodelovali predstavnici Znanstvenoraziskovalnega inštituta
Jožefa Stefana Ljubljana in Srednjeevropskega centra za ženske v znanosti.
Razstava bo na ogled vsak delavnik od
7. do 15. ure do 24. marca.
Koncert
LENDAVA
V petek, 9. marca, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani koncert Pihalnega orkestra Murska Sobota z gosti:
Nina Cuk, Igor Lalovič in Boris Bodanec. Dirigent je Simon Novak.
Gledališče
MURSKA SOBOTA
V petek, 9. marca, ob 19. uri bo v gledališču Park komedija – veseloigra v petih
dejanjih Si ali nisi Kulturno-umetniškega društva Reporter Milan iz Maribora.
V sredo, 14. marca, ob 19. uri bo v gledališču Park standup komedija Srdjana Jovanovića: Skupinska terapija.
V četrtek, 8. marca, ob 9. uri bo v grajski dvorani območno srečanje lutkovnih skupin.
V četrtek, 8. marca, ob 18. uri bo v kulturnem domu ponovitev predstave
Hrestač v izvedbi baletnega oddelka
Glasbene šole Gornja Radgona.
LJUTOMER
V soboto, 10. marca, ob 19. uri bo v
domu kulture komična melodrama Jeklene magnolije v izvedbi Društva Frana Govekarja Ig.
MALA NEDELJA
V soboto, 10. marca, ob 19. uri bo v
kulturnem domu gledališka predstava – črna komedija Lepa smrt v izvedbi
dramske sekcije KD Cirkulane.
PUCONCI
V četrtek, 8. marca, ob 18. uri bo v dvorani
OŠ Puconci monodrama v besedi in sliki
Panonec in morje igralca Gorazda Žilavca
ter avtorja in režiserja Aleša Nadaia.
Ples
MURSKA SOBOTA
V ponedeljek, 12. marca, ob 19. uri bo v
gledališču Park plesna predstava standardnih, latinskoameriških in revijskih
plesov plesne skupine RITM iz Rusije.
Literatura
LENDAVA
V četrtek, 8. marca, ob 19. uri bo v
domu kulture dobrodelni koncert Orkestra slovenske policije s Heleno Blagne v organizaciji Lions kluba Ljutomer.
V četrtek, 8. marca, ob 18. uri bo v Knjižnici Lendava srečanje z avtorica Mileno Miklavčič, s katero se bodo pogovarjali o njeni najnovejši knjigi z naslovom
Ženska.
Kupon št. 10
Glasujem za skladbo
V torek, 13. marca, ob 16. uri bo v domu
kulture 65. pevski festival otroških in
mladinskih zborov.
LJUTOMER
Domača plošča:
V petek, 9. marca, ob 20. uri bo v ŠIC
Ljutomer Koncert ob dnevu žena – Vlado Kreslin in Beltinška banda.
MURSKA SOBOTA
7 Veličastnih:
V petek in soboto, 9. in 10. marca, ob
21.30 bosta v Mikku Natečaj Botečaj, na
katerem sodelujejo mlade neuveljavljene glasbene skupine. V petek bodo nastopili Mama rekla (Lenart), The Eight
(Murska Sobota), Showdown (Ljublja-
Ime in priimek, naslov:
Izpolnjen kupon pošljite do torka,
13. marca 2012, na naslov:
Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000
Murska Sobota, za glasbene lestvice.
V ponedeljek, 12. marca, ob 16.30 bo v
Splošni knjižnici Ljutomer Pravljična ura.
Praznik
HODOŠ
V nedeljo, 11. marca, ob 14. uri bo v kulturnem domu prireditev Nacionalni
praznik v Občini Hodoš.
Predavanje
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 8. marca, od 10. ure bodo v
Pokrajinski in študijski knjižnici ob tednu boja proti raku potekale dejavnosti
z naslovom Evropski kodeks proti raku
– zdravje je življenje.
NSTSNMV:
Jan Plestenjak bo v petek, 24. marca,
z nastopom v dvorani Ekonomske šole v
Murski Soboti nadaljeval koncertno turnejo po
Sloveniji. Po njej se bo za nekaj časa poslovil z
glasbenih odrov. Mi pa smo se skupaj z Janom
odločili, da bomo na Murskem valu izbrali
dekle, ki bo na koncertu v Murski Soboti z njim
odpelo njegovo uspešno skladbo Soba 102.
Zadnjo priložnost boste imela dekleta v
petek, 9. marca, ob 19.15 v oddaji Mladi
val. V oddaji bodo lahko sodelovala tri
dekleta, med katerimi bomo izbrali drugo
finalistko. Glasovali boste lahko po telefonu
v oddaji Mladi val in na spletnem portalu
Pomurje.si. Zmagovalka izbora, ki jo bomo
razglasili tik pred sobotnim koncertom v
petkovi oddaji Mladi val, bo zapela z Janom,
preostala dekleta pa bodo dobila vstopnice za
koncert in priložnost, da zapojejo na zabavi
po koncertu v središču Maximus in Jana
spoznajo tudi osebno.
… (M. Lenarčič). V ponedeljek in torek
ob 15. uri ter v sredo ob 8. uri bo profesionalno usposabljanje strokovnih
delavcev v vzgoji in izobraževanju na
področju krepitve kompetenc za preprečevanje nasilja (projekt IN SEM). V
torek in sredo ob 14. uri bo računalniška delavnica na OŠ I Murska Sobota (B.
Fartek), v sredo ob 8.30 pa krožek ročnih del (A. Mikolič, E. Šantavec).
OREHOVCI, PARIČJAK
V nedeljo, 11. marca, ob 13. uri se bo pri
gasilskem domu v Orehovcih začel Atilov pohod (daljša pot), na pohod po
krajši poti pa se bodo odpravili ob 14.
uri pri preši TD Klopotec na Kapeli (Paričjak 21)
MURSKA SOBOTA
V soboto, 10. marca, ob 19. uri bo v dvorani OŠ III Murska Sobota koncert Tanje Žagar z gosti.
V petek, 9. marca, ob 22. uri bo v Spartacusu večer elektronske glasbe BodyWork II - Old Friends - New Beginnings.
Didžeji: Ulix, Trick-C in Dante Benami.
GORNJA RADGONA
LJUTOMER
Glasba našega srca:
31
napovednik prireditev
glasbene
lestvice na
radiu murski val
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE DOMAČA PLOŠČA
8. marca 2012 | Vestnik |
V soboto, 10. marca, ob 10. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje mag. Katje Belšak Psihične stiske v
času študija.
V sredo, 14. marca, ob 18. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje
Cirila Graha Stara knjižna prekmurščina in stari cerkvenoslovanski jezik.
BELTINCI
Razstava
MURSKA SOBOTA
V Galeriji Murska Sobota bo do 21. marca na ogled razstava Červek, Meden,
Mesarič, Rajnar.
V Pokrajinski in študijski knjižnici je
na ogled razstava slikarskih del Marije
Skledar in Neli Lalović.
V razstavišču Pomurskega muzeja Murska Sobota v soboškem gradu je na
ogled razstava Tü mo – Slovanska poselitev Prekmurja.
V Galeriji Robin (Lendavska ulica 1) je
na ogled razstava likovnih del Zmaga
Jeraja.
LENDAVA
Na lendavskem gradu je na ogled razstava vezenin z naslovom Dediščina vezenin ročnodelskih krožkov prekmurskih Madžarov - Da ne bi šlo v pozabo
2. Avtorja sta Maria Kepene Bihar in
Zoltan Lendvai Kepe, razstava pa bo na
ogled do 31. marca.
V sinagogi je na ogled razstava Židje v
Međimurju, ki jo je posredoval Muzej
Međimurja Čakovec. Razstavo so pripravili ob svetovnem dnevu spomina
na holokavst.
PUCONCI
V prostorih občinske zgradbe je na
ogled razstava del Simone Pintarič.
GRAD
V palaciju gradu Grad je na ogled razstava
Iden dojgemat: Prekmurje in Prekmurci
skozi objektiv Purača in Sbülla med letoma 1925 in 1945. Fotografije so iz zbirk
Marka Krenna in dr. Nikolaja Szepessyja,
na ogled pa bodo do 30. aprila.
MONOŠTER
V avli mestnega gledališča je na ogled
razstava Pogledi na preteklost okraja
Monošter in Murska Sobota na starih
razglednicah iz zbirke Štefana Vide.
LJUTOMER
V Galeriji Anteja Trstenjaka (dom kulture) je na ogled razstava likovnih del
Tatjane Mijatović.
GORNJA RADGONA
V domu kulture je na ogled razstava karikatur Antona Buzetija v organizaciji
Likovnega društva Gornja Radgona.
Film
Star Max MURSKA SOBOTA
(od 8. 3. do 14. 3.)
Akcijska pustolovščina John Carter:
med dvema svetovoma – 3D (21.00)
Drama Umetnik (19.00)
Komična drama Zapiti dnevnik (19.10)
Romantična drama Zaobljuba ljubezni
(17.00)
V soboto, 10. marca, ob 18. uri bo v Ambasadi Štefana Kovača Marka predavanje dr. Barbare Rajgelj Kaj nam prinaša
novi družinski zakonik. Po predavanju
bo klubski večer z DJ-programom.
Akcijska srhljivka Izdana (21.10)
Dogodek
Romantična komedija To je vojna!
(17.10)
MURSKA SOBOTA –
HIŠA SADEŽI DRUŽBE
V okviru medgeneracijskih delavnic bo
v petek, 9. marca, ob 16.30 potopisno
predavanje Švedska – Sverige: domovina Pike Nogavička, Abbe, Roxette, Ikee
Znanstvenofantastična srhljivka Kronika (21.30)
Biografska drama Železna lady (19.00)
Komedija Kruha in iger (17.00, v soboto
in nedeljo še 14.50)
Animirani družinski film Shrek za vedno (v soboto in nedeljo ob 15.00)
Napovedi kulturnih in turističnih
prireditev pošiljajte na elektronski
naslov: [email protected].
32
(ne)nazadnje
| Vestnik | 8. marca 2012
Četrtek
pretežno
oblačno
-2 | 7
vreme Petek
zmerno
oblačno
0|8
Sobota
pretežno
oblačno
-1 | 9
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nedelja
zmerno
oblačno
-1 | 11
Ponedeljek
zmerno
oblačno
2 | 13
fotografija tedna
Andrej Velkavrh
Zmerno in pretežno oblačno
V četrtek bo pretežno oblačno, a
oblačnost bo občasno lahko tudi redkejša in bo skoznjo prosevalo sonce.
V petek bo nekoliko več sonca, ponekod bo pihal severni ali severovzhodni veter. Morda bo popoldne kje nastala kakšna kratka plohica. V soboto
bo delno jasno z občasno povečano
oblačnostjo. Tudi v nedeljo bo kar nekaj sonca in topleje. V ponedeljek bo
zmerno oblačno. Vse dni bo pihal šibak, ponekod občasno zmeren severni ali severovzhodni veter.
Modeliranje. Na kaj pomislite ob tej
besedi? Morda na glino? Les? No, modeliramo, sploh v zadnjem času, tudi
in predvsem z računalnikom. Na primer v avtomobilski industriji ali v pohištveni, pa arhitekti … In meteorologi. Govorili smo že o meteoroloških
modelih, čeprav bi težko pokazali kakšno obliko ali model, ki bi ga lahko
kdaj otipali. Gre le za računalniški
model, ogromen program, ki ga računalnik računa oz. izvaja. Tu ni oblike,
aerodinamike, barv in podobnega.
Sliši se enostavno. Imamo model, ki
nam računa vreme. Kaj potem sploh
počnemo, ko ga enkrat naredimo? Saj
potem teče in teče in vsakič samo vzamemo listek z napovedjo, ki jo izpljune
tiskalnik, pa je! Kaj pa razvoj? Izboljšave? Po svoje je to lahko mukotrpno
delo. Skušati izboljšati meteorološki
model. Ki ima v sebi ogromno število
spremenljivk, izračunov, odnosov med
njimi. Včasih se sliši smešno, a nekdo
se lahko ukvarja samo z delom, ki opisuje oz. računa razvoj kopaste oblačnosti in s tem morebitnih ploh oz.
padavin, ki nastanejo ob morebitnih
plohah. Kajti, če v modelu ploha ne
nastane, ni take vrste padavin. Nekdo
drug skuša izboljšati veter. Izračunani
veter, da se razumemo. Vse to je modeliranje v meteorologiji. Dolgčas? Morda, a ko enkrat vidiš, da ti računalnik
po tvojem »receptu« izračuna pravilni veter v neki dolini, je veselje enako,
kot če bi iz gline izdelali kipec.
Fotografija Nataša Juhnov
Meteorološko modeliranje
Mladi kuharji z OŠ Kuzma najbolj prepričali komisijo v Termah 3000
Najboljše so bile Mesarove dekle
Tekmovanje učencev osnovnih šol v pripravi avtohtone lokalne kulinarike je bilo pravo presenečenje
P – 9. marec
Fotografija Nataša Juhnov
vestnikov
koledar
Č – 8. marec
JANEZ
FRANČIŠKA
S – 10. marec
40 MUČENCEV
N – 11. marec
KRIŠTOF
P – 12. marec
GREGOR
T – 13. marec
KRISTINA
S – 14. marec
MATILDA
V četrtek, 8. marca, sonce vzide ob 6.
uri in 19 minut, zaide ob 17. uri in 52
minut. Dan bo tako dolg 11 ur in 33 minut. V četrtek, 8. marca, ob 10. uri in
39 minut bo na nebu nastopila polna
luna – ščip.
Koline Mesarovih dekel z OŠ Kuzma so prepričljivo zmagale na regijskem tekmovanju v Moravskih Toplicah.
Da znajo biti osnovnošolci in njihovi
mentorji res izvirni in spretni, so že
večkrat dokazali v turističnih krožkih,
ponovno pa so to dokazali udeleženci tekmovanja v moravskotopliških
termah na tekmovanju v okviru projekta »Kuhnapato«. Najboljši se bodo
udeležili državnega tekmovanja, ki bo
maja v Mariboru in bo del programa
Evropske prestolnice kulture 2012.
Prav gotovo so na torkovem regijskem tekmovanju najbolj blesteli
učenci OŠ Kuzma, saj so tekmovali s
kar tremi skupinami. Prvo mesto je
zasedla skupina z imenom Mesarove
dekle, ki je prikazala pripravo prekmurskih kolin, drugo mesto so zasedle Prleške frajle OŠ Križevci pri Lju-
Naročite svoj izvod časopisa Vestnik
trimesečno,
polletno,
letno.
Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.
Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.
Ime in priimek:
Rojstni podatki:
Naselje, kraj, številka:
Davčna številka:
Datum:
Poštna številka:
Pošta:
tomeru, tretje pa skupina Baceki, prav
tako z OŠ Kuzma. Jožica Fükaš, mentorica zmagovalne skupine, je nadvse
ponosna na spretnost, izvirnost in sa-
mozavest svojih učencev. Sami so si
nadeli tudi ime, saj sta fanta Manuel
Časar in Samo Recek nastopila v vlogi
mesarjev, mesarji pa so bili včasih na
vasi »gospodje«, ki so imeli vedno pomočnice, »dekle«, ki so opravile dobršen del dela. Mesarove dekle so bile
tokrat Daniela Ferko, Laura Nemec,
Nina Šadl, Valentina Škaper in Deja
Benko. Na koncu je, kot se za vsake
koline spodobi, na harmoniki zaigrala še Melisa Gaberšek. Nekoč so bile
koline pravi praznik pri vsaki hiši, v
Kuzmi pa je prav po ponudbi tradicionalnih kolin še vedno znana Gostilna
Gaberšek, torej je bilo skoraj samoumevno, da so se odločili za to lokalno
kulinariko. »Pripravo kolin smo najprej naredili kot seminarsko nalogo,
da smo zares dobro proučili in se pripravili na koline. Učenci so sami delali klobase in prosene »motali« v »prižec«, ajdove pa so delali s »pükšo«,
na katero so morali najprej potegniti čreva. Učitelji jim tam nismo smeli pomagati in svetovati, tako da so
morali sami rešiti vse probleme. Tudi
bujto repo so tam skuhali in dali vanjo obrano meso s kosti, potem pa so
spekli še pečenko in naredili zaseko,
tako da so zmleli špeh in dodali dimljeno meso. Za sladico pa so naredili
goričko gibanico.
Bernarda B. Peček
[email protected]
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,75 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.
Naročnino bom plačeval za obdobje:
Ne zgodi se vsak dan, da bi krava
povrgla dva telička naenkrat. Ervin
Lovenjak iz Bodonec si je že deset let
želel, da bi bil lastnik kravjih dvojčkov.
In jih je dočakal – v soboto je njegova
štiriletna krava Šima nepričakovano
skotila dva telička: bikca Miška in
teličko Šefico. In ker se mu je želja
po kravjih dvojčkih izpolnila, bo
čakal, ali se mu bo nasmehnila še
sreča s kravjimi trojčki. Te želje zdaj
niso več »iz trte izvite«, saj je velika
verjetnost, da krava, ki je skotila
dvojčke, ponovno skoti večje število
teličkov naenkrat. In tudi za Šefico
je velika verjetnost, da bo kotila
dvojčke. Vendar krave dvojčice naj
ne bi bile dobre za pleme oziroma
nadaljnji razplod, tako da Ervin še ne
ve, kakšno vlogo bo igrala v njegovem
hlevu. Ve le to, da tako Miško kot tudi
Šefica ostajata doma. Konec koncev
ju je čakal deset let! Poleg tega sta
mu telička samo dvojno veselje, ne pa
tudi dvojno delo. J. D.
Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje
vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven
varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno
hranilo in jih uporabljalo samo z namenom
analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter
predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za
informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.
Posameznik lahko po 73. členu Zakona o
varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o.
o., trajno ali začasno preneha uporabljati
njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov
za namen neposrednega trženja in o tem
v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške
vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje
za informiranje, d. o. o.
Ples ob dnevu žena z Duo Halicanum v Termah 3000
Taverna v hotelu Ajda
sobota, 10.3.2012 ob 20. uri
Cena romantičnega menija: 30 € za 2 osebi
Razveselite svojo najdražjo s sladkimi dobrotami iz slaščičarne Café Praliné –
priporočamo slastno jagodno tortico (3 eur)
Dodatne informacije in rezervacije: T: 02 512 22 100, www.terme3000.si
Podpis:
Oglas Vestnik_104,5 x 84 mm_7.3.2012.indd 1
3/7/2012 10:11:43 AM