Slovensko kmetijstvo in živilstvo pred novimi izzivi
BARVA CMYK Pomagajmo (v)si Horvatovi iz Murske Sobote Uspeli sta pripadnost in dobrodelnost Zbrali skoraj 36 tisoč evrov Poslušati, si zaupati in povedati da ali ne Stran 2 Stran 17 datum: 26. 08. 2010 VESTNIK stran 1 26. avgusta 2010 Murska Sobota, leto lxii, št. 34, v. d. odgovornega urednika Janez Votek, cena 1,60 € AGRA 2010 danes zapira svoja vrata V premislek Slovensko kmetijstvo in živilstvo pred novimi izzivi Sejmišče Pomurskega sejma v Gornji Radgoni je danes še zadnji dan prizorišče 48. mednarodnega kmetijskoživilskega sejma AGRA. Če naj bi držalo pravilo, da je ta sejem ogledalo stanja v slovenskem kmetijstvu, potem za letošnjo sejemsko prireditev to ne velja. Krize, ki ni obšla niti kmetijstva in je tako rekoč v vseh dejavnostih, letošnji sejem v Gornji Radgoni posebej ne čuti. Res, da je spet za dan krajši, vendar so razstaviščni prostori razprodani, število razstavljavcev se ni zmanjšalo, na ogled pa so najnovejši dosežki kmetijstva in živilstva ter vsega, kar kmetijstvo potrebuje. Odziv razstavljavcev in obiskovalcev dokazuje pravilnost programske usmeritve sejma, posebno težo prireditvi dajejo mednarodna strokovna ocenjevanja kakovosti izdelkov ter tudi obiski najvišjih predstavnikov domače in tuje politične in strokovne javnosti. Sejem je odprl predsednik države dr. Danilo Türk, kar je dalo prireditvi še večjo težo. Po njegovih besedah je ta sejem več kot le sejemska in gospodarska prireditev. Je praznik kulture, praznik agrikulture, najstarejšega in zgodovinsko najbolj utemeljenega vidika človeške kulture. Letošnji sejem AGRA je v času, ko je slovensko kmetijstvo pred novimi izzivi. V javno razpravo prihaja razvojna strategija slovenskega kmetijstva do leta 2020. Dva dni pred začetkom sejma jo je potrdil svet za kmetijstvo in podeželje pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nadaljevanje na 3. strani Nepreslišano Fotografija Nataša Juhnov Sejem v Gornji Radgoni je več kot le sejem, je praznik kulture in agrikulture Čeprav so razmere v kmetijstvu še vedno težke, letošnji sejem AGRA posledic takšnega stanja ni posebej občutil. Razstavni prostori so bili razprodani, število razstavljavcev se ni zmanjšalo, na ogled je bilo vse najsodobnejše, kar potrebuje kmetijstvo, sejem pa je na razstavni prostor privabil številne obiskovalce od blizu in daleč. Kot je v otvoritvenem nagovoru dejal predsednik države dr. Danilo Türk, je AGRA več kot le sejemska in gospodarska prireditev. Je praznik kulture, praznik agrikulture, najstarejšega in zgodovinsko najbolj utemeljenega vidika človeške kulture. To je potrdil s svojim obiskom tudi predsednik vlade Borut Pahor. Lokalne volitve 2010 Kalamar ostal brez podpore SLS-a Karikatura Anton Buzeti J. Votek N e mine dan, ko širša javnost, ta ali oni medij ali organizacija ne bi pozivali k zbiranju pomoči za to ali ono skupino delavcev. Tudi Pomurje se temu ni izognilo, vendar je zgodba že nekoliko pozabljena. Odziv je dober in ljudje pomagajo. Ob zbiranju te neposredne pomoči delavca delavcu rastejo kot gobe po dežju tudi fundacije kapitalskih mogotcev. S svojo dobrodelnostjo se hvalijo podjetja, ki so pomagala tej ali oni skupini otrok, da je letovala na morju. Nekateri trgovci svojo dobrodelnost celo brezsramno reklamirajo. Človek si ob tem postavi vprašanje, kaj se dogaja s to družbo, ki ima v svojem temeljnem aktu – ustavi – zapisano, da je socialna država. S tem pa se razume, da vsakemu državljanu zagotavlja socialno pravičnost in možnosti za normalno življenje. Skratka, vse to bi mu moralo biti zagotovljeno z aktivno vključenostjo v družbo, predvsem pa bi mu moralo biti dostopno in tudi dostojno plačano delo. Tranzicijske zgodbe zadnjega časa nam zgolj potrjujejo dejstvo, da je kapital zajahal socialno državo in jo vedno bolj potiska na stranski tir. Človeka, ki je odvisen od svojega dela, pa potiska na stranski tir in na rob. Ne samo, da ga mizerno plačuje, v zadnjem obdobju ga ob vsej svoji arogantnosti sploh ne plačuje. Že v Muri smo videli, Prevent in Vegrad pa samo še potrjujeta, kako malo so pripravljeni storiti instituti države za zaščito malega človeka. V teh v nebo vpijočih primerih »se ne da storiti nič«. Kako hitro pa so ukrepali pred nogometno tekmo v ljubljanskih Stožicah, ko je eden od neplačanih izvajalcev zagrozil z zaprtjem dostopa do stadiona s tovornjaki? Zaradi »nevarnosti«, da se podre nadvoz v Tomačevem, je inšpektor prepovedal promet tovornih vozil po severni obvoznici. Le reprezentančni vratar Handanovič je »zaštekal zgodbo« in subtilno izjavil, da je »stadion lep, še lepše pa bo, ko poplačajo tiste, ki so delali na njem«. To ni nikomur seglo do srca. In ko je država pristala na zmanjšanje socialnih pravic pod minimum preživetja, je odprla pot »dobrodelnežem« – mislim na tiste, ki pihajo na naše duše. Naročnik Začetek »prerivanja« za mesta kandidatov Županski vrtiljak se vrti naprej. V Občini Moravske Toplice se je predstavil Štefan Kodila kot županski kandidat Stranke mladih Slovenije, podprla pa ga bo tudi Slovenska nacionalna stranka. Prav tako SNS v Pomurju ustanavlja nove odbore v Lendavi in Ljutomeru. Za SMS bo v Gornji Radgoni za županjo kandidirala Nataša Lorber. V Radencih se bo za župana kot kandidat LDS-a po- Dobrodelneži tegoval Zlatko Mir. Aktivni so tudi pri lokalni Neodvisni stranki Pomurja, ki jo vodi soboški odvetnik Jože Korpič. Stranka je tako predstavila prvo župansko kandidatko v Mestni občini Murska Sobota. To bo ravnateljica soboške gimnazije Regina Cipot, ki je zaradi nezadovoljstva z načinom vodenja izstopila iz stranke Zares. Nadaljevanje na 13. strani BARVA CMYK aktualno | Vestnik | 26. avgusta 2010 Sprejetje zakona res v rokah poslancev? Vroč »državni zakon« Zakon, ki je tik pred sprejetjem v državnem zboru, se bo uporabljal za vse prostorske ureditve državnega pomena, ki se bodo v prihodnje načrtovale v Sloveniji Eden najbolj »vročih« zakonov, o katerem se krešejo mnenja že kar nekaj mesecev, če ne kar let, je Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Tako se imenuje od januarja letos, ko so ga preimenovali zaradi številnih sprememb in dopolnitev, ki so bile posledica medresorske obravnave. Prej se je imenoval bolj izzivalno: Zakon o umeščanju prometne, energetske in vodne infrastrukture v prostor. Bistvo novega zakona je na kratko, da naj bi država v prihodnje lažje umestila vse objekte državnega pomena v prostor, tudi če bo v ta namen morala poseči po skrajnem ukrepu in razlastiti lastnika zemljišča. Sprememba zakona je bila po pojasnilu pripravljavcev nujna, saj se je do sedaj izgubljalo preveč časa in denarja zaradi muhavosti posameznikov in nesodelovanja med ministrstvi. Novi zakon vključuje določbe iz več različnih zakonov (npr. zakon o varstvu okolja, o varovanju naravne dediščine idr.), s čimer so presegli nesodelovanje med posameznimi resorji, kar bo prispevalo k hitrejšemu črpanju kohezijskih sredstev. Na direktoratu za prostor sicer zatrjujejo, da bo tudi v priho- dnje vgrajenih dovolj mehanizmov, ki bodo zagotavljali sodelovanje javnosti, navsezadnje to dovoljujejo in velevajo tudi ustava in mnoge mednarodne pogodbe. Že v času pobude in priprave načrtov bodo lahko državljani in občine dajali pripombe in pobude, nato pa še v fazi tridesetdnevne javne razgrnitve. Okoljsko ministrstvo mora do vseh pripomb zavzeti stališče, kako se potem te upoštevajo, pa je stvar strokovne obrazložitve pripravljavca načrtov. Vlada Republike Slovenije je prvega julija potrdila besedilo novega zakona in ga poslala v Državni zbor Republike Slovenije. Skladno s septembrskim terminskim planom državnega zbora bo zakon 7. septembra obravnaval Odbor za okolje in prostor. Od uspešnosti njegove obravnave na matičnem delovnem telesu in od vloženih amandmajev pa so potem odvisni nadaljnje sprejemanje ter dokončne vsebinske rešitve Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Glede na predvolilni čas pa lahko pričakujemo dodatno vročo razpravo o vročem državnem zakonu. Bernarda B. Peček Praznik sv. Štefana »Vera, poštenost in domovina« VESTNIK stran 2 www.vestnik.si | e: [email protected] Dobrodelni koncert Pomagajmo (v)si Uspeli sta pripadnost in dobrodelnost Za nakup magnetne resonance zbrali skoraj 36 tisoč evrov, veliko več, kot so upali Koncert Pomagajmo (v)si, namenjen nakupu magnetne resonance, je v organizaciji murskosoboške bolnišnice pritegnil ogromno ljudi. Fotografiji Majda Horvat 2 datum: 26. 08. 2010 Obiskovali so se ustavljali tudi ob stojnici, kjer so zdravstveni delavci bolnišnice merili krvni tlak in sladkor v krvi ter delili zdravstvene nasvete. Vsaj dva razloga za zadovoljstvo prekmurskih Madžarov »20. avgust je dan, ko Madžari doma in po svetu slavimo sv. Štefana, simbol madžarske samobitnosti. Priklanjamo se spominu ustanovitelja madžarske države, izjemnega vladarja, pravičnega kralja, utemeljitelja krščanskega nauka … Svoj narod je spodbujal k razumevanju, medsebojnemu spoštovanju, ljubezni do bližnjega, spodbujal je sožitje in mir,« je na slovesnosti ob dnevu madžarske državnosti v Lendavi uvodoma povedal Jozsef Kocon, ki je v govoru poudaril tri kreposti, ki so po njegovem mnenju bistvenega pomena v današnjem času, da bi človek ostal človek: vero, poštenost in domovino. »Verovati moramo vase in v to, kar počnemo, poznati moramo razumne meje, saj je to pomembno za obstoj, da bi bili deležni uspeha na katerem koli področju, kjer delujemo … Tretja krepost je domovina, zanjo se moramo, če je treba, tudi žrtvovati. Vse življenje smo njeni dolžniki. Zakaj, ker nam je dala dom in čudovit občutek pripadnosti.« Če se ozremo v preteklo leto, torej v leto od lanskoletne proslave ob dnevu madžarske državnosti, bi lahko v tem času zabeležili vsaj dve, če ne drugega, vsaj moralni zmagi prekmurskih Madžarov. Kot prvo bi lahko šteli »priznanje« slovenske vlade glede višine in namena sredstev, ki jih slovenska država namenja za madžarsko manjšino. Po poslanskih vprašanjih Laszla Göncza je bilo v dodatni obrazložitvi ob končnem znesku nekaj več kot 14 milijonov evrov za večino postavk, ki sestavljajo omenjeni znesek, zapisano, da gre za sredstva, ki so namenjena dvojezičnemu območju in ne neposredno delovanju manjšine. »V slovenskem modelu varstva narodnih skupnosti se varstvo narodnih skupnosti neposredno nanaša tudi na pripadnike večinskega naroda,« smo lahko takrat prebrali v odgovoru vlade. Številke o financiranju so spretno izkoriščali predvsem nekateri slovenski politiki desne provenience, ki so želeli dokazovati, koliko več slovenska država namenja za prekmurske Madžare v primerjavi z zneskom, ki ga Madžarska namenja za Porabske Slovence. Tovrstno obtoževanje pa je nato kulminiralo na dveh novembrskih sejah madžarske in slovenske parlamentarne komisije, ko so eno od sej zaradi ostrih besed poslancev Prijatelja in Pukšiča zapustili predstavniki madžarske manjšine. Drugo pa bi morda lahko izluščili tudi iz Koconovega govora o sv. Štefanu: »Imel je tudi izreden občutek za diplomacijo in si prizadeval za pravičnost samostojne države, za neodvisnost madžarskega naroda in za napredek.« V tem kontekstu bi lahko videli uresničitev predvolilne obljube zmagovite desnosredinske madžarske politične stranke Fidesz, ki je sprejela zakon, s katerim je razširila pravico za pridobitev državljanstva na zamejske Madžare, simbolično pa naj bi zakon stopil v veljavo ravno 20. avgusta, na dan Sv. Štefana. Nova madžarska vlada tako spretno pelje politiko krepitve narodne identitete vseh Madžarov v Karpatskem bazenu (Panonski nižini), ki jih je razdružila Trianonska pogodba. Ta poteza je namreč gladko uspela tudi zaradi spretnih diplomatskih prijemov, ko je maja takrat še bodoči madžarski zunanji minister Janos Martonyi predlog med drugim predstavil tudi predsedniku opozicijske SDS Janezu Janši in tako glede na nekatere izkušnje, ki so jih imeli pripadniki manjšine z Janšo kot premierjem, tako je zaenkrat vsaj videti, uspešno »nevtraliziral« potencialno nasprotovanje madžarski odločitvi. V preteklem letu prav tako ne moreta ostati brez omembe obisk takratnega madžarskega predsednika Laszla Solyoma (v začetku meseca ga je zamenjal nekdanji olimpijski zmagovalec Pal Schmitt) in otvoritev novih poslovnih prostorov Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. Fotografije na Pomurje.si Timotej Milanov »Splačalo se je,« je dan po dobrodelnem koncertu Pomagajmo (v)si dejala ena od delavk murskosoboške bolnišnice. S tem je mislila na ves trud, ki ga je s sodelavci vložila v organizacijo prireditve, za katero so delali, ne da bi vprašali za plačilo, in zanjo trepetali do popoldanskih ur, ko je postalo jasno, da bo uspela. Splačalo se je, čeprav je zaradi prireditve preložila dopust, saj je bil ponedeljek dan zadovoljstva za sto osemdeset prostovoljcev in prostovoljk, ki so delali za to nedeljo. Šest tisoč ljudi, kolikor jih je na rakičansko letališče privabila prireditev, namenjena zbiranju sredstev za nakup magnetne resonance in podpori bolnišnice pri tem, je prekosila pričakovanja tudi največjih optimistov, prav tako znesek zbranih sredstev. S prodajo srečk, pijače in hrane ter zbiranjem prostovoljnih prispevkov so zbrali kar 35.850 tisoč evrov, kar je veliko več, kot so upali. »Pri srcu me je stisnilo, ko so prispevali ljudje, za katere vem, da skromno živijo. Povedali so mi, češ kdo pa nam bo pomagal, če si sami ne bomo,« je pripovedovala ena od delavk, ki je skrbela za škatlice, kamor so obiskovalci spuščali prostovoljne prispevke. Seveda na prireditvi niso bili vsi enakih misli. Dobrodelni koncert je bil namreč zanimiv tudi po preizkušanju dveh mišljenj glede prireditve tudi med zaposlenimi bolnišnice – individualističnega, ki ne bi dal roke v ogenj za uspeh kolektivizma in še vedno motivacijsko moč dobrodelnosti, ter tistega, ki je stavil prav na dobrodelnost. Dobesedno, saj so celo med najožjimi sodelavci prireditve padale prijateljske stave, čeprav nekateri še vedno mislijo, da je zbiranje denarja na tak način, še posebej ker gre za drago naložbo in velik denar, nepotrebno. Kljub različnim konceptom je nedelj- Spoštovani Pomurke in Pomurci, v nedeljo, 22. avgusta 2010, smo na letališču v Rakičanu uspešno izvedli dobrodelni koncert POMAGAJMO (V)SI. Udeležilo se ga je okrog 6.000 obiskovalcev. Za nakup magnetne resonance smo zbrali 36.104 evre. Naša pričakovanja so izpolnjena, veliko pa nam pomeni, da je to denar Pomurk in Pomurcev, ki so ne- sebično, marsikdo v osebni stiski, priskočili na pomoč in darovali. Zahvaljujemo se vsem, ki so nas obiskali in prispevali k nakupu magnetne resonance, aparata, ki ga v Pomurju zelo potrebujemo. Ponovno smo pokazali in dokazali, da smo složni in znamo pomagati, se odzvati, kadar je res potrebno. Splošna bolnišnica Murska Sobota ski koncert uspel, organizator pa si je, če ne drugega, pridobil naklonjenost s tem, da je ljudem nekaj tudi dal, ob zabavi predvsem priložnost za prijetno druženje, za mnoge tudi za družinski popoldanski izlet in srečevanje z znanci in prijatelji Značaj dobrodelnosti pa koncertu brez vstopnine niso dali le obiskovalci, ampak tudi številni nastopajoči, ki so se odpovedali honorarju, prišli pa so tudi nenapovedani in sproti dopolnjevali program. Izvedbo koncerta je omogočilo šestinpetdeset donatorjev in oseminosemdeset takih, ki so prispevali nagrade za srečelov. Svoje sta k uspehu prireditve dodala še lepo vreme in izbrana lokacija. Skratka, splačalo se je, pa ne samo zaradi denarja, ampak zaradi ustvarjenega vzdušja pripadnosti in spet slišanih besed med ljudmi, da gre vendar za našo bolnišnico. Prireditev sta obiskala tudi škofa obeh cerkva, evangeličanski mag. Geza Erniša in katoliški dr. Peter Štumpf, posebni gost večera pa je bil ljubljanski župan Zoran Jankovič, prijatelj direktorja Bojana Korošca še iz mladih let in nogometa, ki ima tudi največ zaslug za nastop znanega pevca Petra Graše. Vabljenega ministra za zdravje dr. Dorijana Marušiča na prireditev ni bilo. Kako tudi bi prišel, saj je bila prireditev posredno kritika države ob prepričanju ljudi, da bi za nakup aparata morala dati več denarja. Direktorju bolnišnice je poslal le sporočilo, da je zadržan. Majda Horvat BARVA CMYK vroče www.vestnik.si | e: [email protected] VESTNIK 26. avgusta 2010 | Vestnik | Nova podoba mesta na območju nekdanjih »provizorijev« stran 3 3 Komantar Naj živi … center Otvoritev oskrbovanih najemnih stanovanj Majda Horvat Č eprav nam ves čas tolče po glavi, da sta si vlada in sindikat zdravnikov Fides v pogajanjih za talca vzela ljudi ali, to pa je še hujše, bolnike, se s tipanjem v podkožje razkrije, da je spor v bistvu zaradi koncentracije in centralizacije zdravstvenega sistema. Zakaj mislim tako? Slabšanje zdravja ljudi bi namreč blatilo sloves tako slovenske medicinske stroke kot države, kar pa bi tvegali le bedaki. Ali drugače: še tako blesteči posamični dosežki medicinske stroke ne bi mogli prekriti tega, da je na drugi strani z zdravjem ljudstva vse slabše. Evropsko in tudi svetovno oko tega ne bi spregledalo. Zato je po svoje tudi res, kar trdijo predstavniki Fidesa, da bodo kljub vsemu zdravniki poskrbeli za bolnike. Osemnajst od enaindvajsetih varovanih stanovanj je že zasedenih Beremo: čeprav se težave zaradi umika soglasij obetajo vsem, bodo manjše bolnišnice v bistveno težjem položaju. Srš plačila za nadurno delo zdravnikov se torej preslikava prav v organizacijo dela, ki pa ga majhni zavodi v novih okoliščinah ne bi mogli organizirati tako kot doslej. Zaradi manj opravljenih zdravstvenih storitev bi bilo nižje tudi plačilo, to pa bi za sabo potegnilo plaz, ki lahko vodi le v eno smer, zapiranje neracionalnih majhnih bolnišnic ali oddelkov. Nerešeni spor bi torej v trenutku in drastično zamajal mrežo zdravstvenih ustanov na periferiji. Fotografija Timotej Milanov V središču Murske Sobote so v Ulici Staneta Rozmana, na območju nekdanjih t. i. »provizorijev«, slovesno odprli stavbo z oskrbovanimi najemnimi stanovanji. Za osemnajst od enaindvajsetih stanovanj, ki so na voljo, je bila že podpisana pogodba z bodočimi stanovalci, katerih imena so že na vratih njihovega novega doma. »Slovenke in Slovenci živimo vedno dlje, daljša življenjska doba pa ima tudi temnejšo plat,« je povedal direktor Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja Florijan Bulovec. S tem je mislil predvsem na težave pri gibanju, s katerimi se spoprijemajo nekateri starejši ljudje, tem pa so tovrstna stanovanja predvsem namenjena. Stanovalcem je omogočena pomoč pri gospodinjstvu in osebni negi. Opremljena so z napravo za klic v sili 24 ur dnevno. Gradnja objekta je trajala 14 mesecev, pogodbena vrednost pa znaša 1.232.000 evrov. Mestna občina je za 99 let ustanovila neodplačno stavbno pravico nad zemljiščem v korist nepremičninskega sklada, ker gre za gradnjo stanovanj z neprofitno najemnino, pa je občina investitorja opro- datum: 26. 08. 2010 Večina stanovanj je zasedenih, prihajajo pa že nove vloge, zato na Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja verjamejo, da bo objekt kmalu v celoti zapolnjen. Več fotografij na Pomurje.si. stila tudi plačila komunalnega prispevka. Pri najemu imajo prednost občani Mestne občine Murska Sobota. Stanovanja so velika od 32 do 61 kvadratnih metrov, najemnina pa znaša od 160 do 250 evrov. Kmalu bo tudi otvoritev sosednje stavbe, podružnice Doma starejših Rakičan, kjer bo na voljo 66 postelj. T. M. Ni naključje, da ravno v tem času iz zdravniških vrst spet slišimo, da zapiranje na primer porodnišnic ne pomeni ukinjanja. Delo bi prevzeli in opravili večji centri, več opravljenih storitev pa naj bi pomenilo več izkušenj in več strokovnosti. (Večna dilema v zdravstvu, ali je več boljše in manj slabše.) Z delom pa bi se v centre premaknilo tudi plačilo storitev in z njim zdravniki. Brez pomisleka bi šli mladi. Prav med njimi so tudi najglasnejši zagovorniki nepopuščanja pri plačevanju zdravniškega dela in že doslej so ob konfliktih z delodajalcem radi potegnili iz rokava tisto znano: potem bom pa šel delat drugam. Scenariji za novo organizacijo dela, ki so jih v primeru neuspešnih pogovorov pripravili v manjših zdravstvenih zavodih, torej za obstoj zdravstvene meže na periferijah, ne prinašajo nič dobrega. Tudi za oblast ne, ki bo morala nase prevzeti odgovornost za zaklepanje vrat podeželskih ambulant in ugašanje majhnih bolnišnic. Že res, da si je nekaj od tega z napovedano zdravstveno reformo zamislil tudi sam zdravstveni minister Dorjan Marušič, vendar ga je Fides prehitro stisnil v kot. Iz rok mu je izbil prav potreben čas, v prazno pa so zato leteli tudi pozivi kolegom, da naj mu dajo več časa za pripravo zdravstvenih reform, vsaj do novega leta. Pa to, da tako kot velika ladja tudi zdravstveni sistem ne prenese hitrih zasukov, vesta obe strani. Zaradi njih se lahko le potopi. Zato pa so tudi pogajanja, ki se že sprevračajo v prepir, tako žolčna. AGRA 2010 danes zapira svoja vrata Občina Rogašovci Slovensko kmetijstvo in živilstvo pred novimi izzivi Rumene vreče tudi na Goričkem V Občini Rogašovci so pred dnevi začeli zbirati in odvažati embalažo po sistemu rumene vreče od vrat do vrat. Gre za eno od treh občin v Pomurju in prvo na Goričkem, ki se je vključila v ta projekt. Kot je povedal direktor podjetja Saubermacher - Komunala M. Sobota Sejem v Gornji Radgoni je več kot le sejem, je praznik kulture in agrikulture Nadaljevanje s 1. strani Lokalne volitve 2010 – Vestnik Fotografija Jure Zauneker Hkrati jo je preimenoval v Resolucijo o strateških usmeritvah kmetijstva in živilstva v Sloveniji, s čimer se daje tej panogi še dodatni poudarek. Resolucija bo dva meseca v javni razpravi in k iskanju novih smeri in novih idej v kmetijstvu so vabljeni vsi, ki imajo interes, da se razmere v kmetijstvu izboljšajo. Evropska kmetijska, prehranska in celotna politika je več ali manj znana, slovensko kmetijstvo se mora vključiti v te tokove, hkrati pa iskati svoje izvirne poti ter se boriti za svoje posebnosti. Osnova za slovensko pridelavo hrane je slovenska kmetijska zemlja, ki je imamo zelo malo, zato je skrb za njeno ohranitev prednostna naloga. Proizvodnja hrane je v Sloveniji strateškega pomena, vendar mora potekati na trajnostni način. To pa zahteva proizvodnjo, ki bo skrbela za ohranitev krajine, naravnih virov in biotske raznovrstnosti. Proizvodnja hrane je za Slovenijo strateškega pomena tudi zato, da si zagotovimo boljšo samooskrbo. Na področju samooskrbe s hrano je Slovenija v preteklih letih nazadovala. V nekaterih dejavnostih je že padla na raven, ki lahko ogroža našo prehransko varnost. Nazadovanja si ne moremo več dovoliti, tudi zato ne, ker imamo možnosti za večjo samooskrbo. Tudi finančna sredstva za to obstajajo. Slovenija je bila že doslej uspešna pri črpanju evropskih sredstev za razvoj kmetijstva, v prihodnje pa ga je treba še izboljšati. In prav razvojna strategija je tista, ki mora poiskati najboljše Drago Dervarič, je namen tega projekta ločiti od mase mešanih komunalnih odpadkov tiste surovine, ki lahko gredo v nadaljnjo predelavo. Na ta način se med drugim prihrani prostor na zbirnih mestih in prostor v posodah za komunalne odpadke. C. K. Sejem AGRA je odprl predsednik države Danilo Türk, obiskali in ogledali pa so si ga tudi številni ugledni gostje iz domovine in tujine. praktične rešitve za to, da s sredstvi, ki so na voljo, dosežemo čim boljši razvoj. Geslo letošnjega sejma je Naravnost na mizo, kar pomeni, da naj bo pot od pridelave do mize čim krajša. Kot pravi predsednik države, bi to geslo lahko predstavljalo tudi zaščitno znamko slovenskega kmetijstva, saj izraža našo željo po izboljšanju samooskrbe. K izboljšanju te pa lahko veliko prispevajo potrošniki, ki bodo v trgovinah kupovali slovensko hrano. S tem bodo pomagali razvijati domače kmetijstvo in živilsko industrijo, prispevali bodo k odpiranju novih delov- nih mest, večji zaposlenosti in večji blaginji vseh v tej državi. Seveda morajo proizvajalci hrane ustrezno komunicirati s svojimi potrošniki, k temu pa naj bi prispeval tudi zakon o promociji slovenskih pridelkov in hrane, ki je v javni razpravi. Akcija Kupujem slovensko ne sme ostati le enkratna akcija, pač pa se mora usidrati v našo zavest. Slovensko kmetijstvo je v tem trenutku še v težkem položaju, vendar se prvi znaki izboljšanja že kažejo. Po slabih časih so še vedno prišli boljši, zato upanje ostaja. Ludvik Kovač V skladu z Zakonom o volilni kampanji uredništvo časopisa Vestnik objavlja pravila, ki bodo upoštevana v volilni kampanji za redne volitve v občinske svete in volitve županov, ki bodo 10. oktobra 2010. V skladu s programsko zasnovo, ki medij opredeljuje kot strankarsko neodvisen in nevtralen, bo Vestnik informativno in problemsko spremljal predvolilno dogajanje tako, da nobena politična stranka oziroma kandidati ne bodo v privilegiranem ali kakršnem koli neenakopravnem položaju. Selekcija spremljanja dogodkov in izbor predvolilnih tem in sogovornikov bo v presoji uredništva oziroma odgovornega urednika medija. Medij bo v celoti spoštoval določila Zakona o volilni kampanji. Od začetka volilne kampanje do dneva volitev se kandidati ne morejo pojavljati v časopisu v kakršni koli drugi vlogi (npr. kot poslanci, direktorji, predsedniki raznih organizacij itd). Nenovinarskih člankov v povezavi z volitvami, z izjemo popravkov oziroma odgovorov, ki smo jih dolžni objavljati po zakonu o medijih, ne bomo objavljali. Pri odgovorih bomo vztrajali, da se ne smejo zlorabljati za volilno kampanjo. Med njo tudi ne bomo ob- javljali pisem bralcev z očitno opredeljeno vsebino o volilnem odločanju. Političnim strankam in kandidatom medij zagotavlja vse možnosti za ustrezno predvolilno promocijo v skladu z veljavnim cenikom. Medij v času predvolilne kampanje ne bo objavljal strankarskih ali sporočil kandidatov za javnost. Politične stranke ali kandidati imajo možnost, da za tovrstna sporočila zakupijo časopisni prostor. Oglase, ki morajo biti v skladu z zahtevami zakona o volilni kampanji, bomo objavljali v skladu s cenikom oglasnega prostora, vendar z omejitvijo velikosti na prvi in zadnji strani Vestnika, kjer oglas ne sme presegati osmino časopisne strani. Naročniki volilnih propagandnih sporočil so objavo dolžni naročiti z ustrezno opremljeno naročilnico in vnaprej poravnati celotni znesek naročenega oglaševanja. Dokler predplačilo ne bo izvedeno, sporočila ne bodo objavljena. Naročila sprejema: Agencija za trženje Venera, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Telefonska številka je: 02 538 17 19, e-pošta: [email protected]. Janez Votek, v. d. odgovornega urednika Vestnika Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Janez Votek (vršilec dolžnosti odgovornega urednika), Majda Horvat (namestnica odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 80,60 evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.700 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], Venera: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si. BARVA CMYK 4 gospodarstvo | Vestnik | 26. avgusta 2010 datum: 26. 08. 2010 VESTNIK stran 4 www.vestnik.si | e: [email protected] Robert Kuzmič, direktor Skupine Iskratel v Ruski federaciji, o aktualnih razmerah v Moskvi in Rusiji Še neizkoriščena poslovna priložnost Januarja 2007 je prevzel funkcijo direktorja prodaje za centralno federalno regijo, oktobra 2009 pa je postal direktor predstavništva Iskratela v Ruski federaciji – Ruski investitorji bi vlagali tudi v Sloveniji Svetovna kriza je lani zajela tudi Rusijo in rusko gospodarstvo, kakšne so razmere danes? »Kriza je močno vplivala na razvoj in investicije v telekomunikacijskem sektorju in to se je žal poznalo tudi pri nas. Rezultat poslovanja Iskratela v Rusiji v letu 2009 je eden slabših po 1998. letu, ko se je v Rusiji zgodila devalvacija rublja. V letu 2010 so se zadeve nekoliko umirile, rubelj se je nekoliko okrepil in gospodarstvo se počasi prebuja, a z bistveno počasnejšim tempom kot pred krizo. Vsi pa vemo, da rusko gospodarstvo temelji na nafti in plinu, katerih cene so dokaj ugodne, napovedi pa so optimistične.« S čim se prav zdaj ukvarjate v Skupini Iskratel v Rusiji? »V Rusiji ima Iskratel svoje predstavništvo v Moskvi. Je nekomercialna organizacija, vse poslovanje pa poteka v okviru skupnega podjetja Iskrauraltel, ki se ukvarja s prodajo, razvojem, proizvodnjo, projektiranjem, šolanjem in servisno podporo po vsej Rusiji. Ustanovljeno je bilo 1994. leta v Jekaterinburgu. Glede na gospodarsko situacijo smo se lani lotili optimiziranja organizacije in poslovnih procesov v pod- jetju, kljub temu pa smo zadržali večino kadrov in jih uspeli motivirati, tako da smo optimistično zakorakali v leto 2010. Rezultati letošnjega prvega polletja so zadovoljivi in že zdaj lahko napovem, da bomo letošnji prodajni načrt izpolnili in pripravili dobro izhodišče za leto 2011, saj sta se načrtovanje in odobritev proračuna za projekte v letu 2011 že začela.« Robert Kuzmič, po rodu iz Vidonec, je konec 2009. leta prevzel funkcijo direktorja Skupine Iskratel v Rusiji. radi organiziranja seminarjev in konferenc na Bledu, v Portorožu, Olimju in drugih kongresnih centrih. Tudi mi smo jih že organizirali za svoje ruske partnerje, Krka pa zakupi za te namene tudi po dva ali tri čarterske letalske prevoze.« Zadnje tedne so mediji omenjali Moskvo predvsem zaradi požara, ki je izbruhnil na poljih menda že sredi julija? Kako ste vi osebno doživljali to katastrofo? So kakšni ukrepi ruske vlade povezani tudi z Iskratelom? »Moja osnovna strategija nastopa Iskratela v Rusiji je diverzifikacija kupcev, postati sistemski integrator, sodelavci pa naj bi bili maksimalno motivirati in strokovno usposobljeni. Ruska vlada se je leta 2009 odločila, da bo podprla domače proizvajalce tudi na področju telekomunikacij. Razna ministrstva so pripravila vrsto ukrepov in prav sedaj je v pripravi izdaja kriterijev, ki opredeljujejo ruske- Zgorele so površine v velikosti petih Slovenij in to bo vsekakor imelo hude posledice. ga proizvajalca. Temu je sledil tudi Iskratel, tako da smo že lani začeli načrtovati prenos nove tehnologije in znanja v Iskrauraltel, sedaj pa smo v fazi implementacije. S tem namenom smo maja letos ob prisotnosti našega ministra Gregorja Golobiča z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ruskega ministra za zveze in množične komunikacije Igorja Shegoleva podpisali memorandum med Iskratelom in Iskrauraltelom. Dobro pa sodelujemo z drugimi ministrstvi in institucijami, kar je zalo pomembno, saj smo na izredno konkurenčnem Fotografija Bernarda B. Peček Kuzmičeve smo prvič predstavljali v Vestniku pred slabima dvema letoma kot mlado družino, ki se je odločila za novo poslovno in življenjsko pot v Moskvi. Tokrat smo navezali stike z Robertom Kuzmičem zaradi aktualnih dogodkov, ki polnijo medije, da iz prve roke izvemo, kakšne so razmere v tem velemestu. Robert je medtem napredoval, saj je postal direktor predstavništva Iskratela v Rusiji, to pa je bilo v teh najbolj kriznih letih vsekakor velik izziv in napor. Njegov delavnik traja ne le do 18.00, ampak večkrat tudi do poznih nočnih ur, saj je bilo treba pripraviti nov prodajni načrt za leto 2010 ter ustvariti motivirano, uspešno in ambiciozno prodajno ekipo. trgu, kjer so na eni strani zelo močni kitajski proizvajalci z nizkimi cenami in politično podporo, na drugi strani pa domači ruski proizvajalci, tehnološko sicer manj konkurenčni, toda podpira jih ruska vlada.« Vse več ruskih turistov prihaja na Jadran in druge turistične kraje, si to lahko privoščijo mnogi ali le nekateri? »Slovenska podjetja so hkrati tudi predstavniki slovenske države v Rusiji. Tako tudi naše podjetje v marsičem pomaga vsem, ki želijo obiskati Slove- nijo. Sam sem pripeljal v Slovenijo in tudi v Prekmurje že veliko ruskih poslovnežev. Pomagamo jim na primer pri pridobitvi viz, tako smo jim pridobili že okrog 400 viz. Že od 2003. leta spoznavajo Slovenijo in vse več se jih vrača v našo državo, saj imajo radi pristnost Slovenije, pestrost in sorodno slovansko dušo. Po investicijski evforiji v Črni gori se zdaj začnejo ozirati po možnosti vlaganja v Sloveniji. Mislim, da je to lahko dobra priložnost za marsikoga. Slovenija pa je zaradi nižjih cen (Moskva je tretje najdražje mesto na svetu) zanimiva tudi za- »Zgorele so površine v velikosti petih Slovenij in to bo vsekakor imelo velike posledice tako za klimo celotne Zemlje kot tudi za gospodarstvo in cene v kmetijstvu. Požar je izbruhnil že sredi julija, ko začne goreti šota, je to težko pogasiti. Vsekakor niso bili dovolj pripravljeni, predolgo so čakali, v začetku niso sprejeli pomoči od drugod. Zgorele so cele vasi, pa tudi telekomunikacijski objekti. Iskratel pomaga pri vzpostavitvi telekomunikacij z akcijskimi cenami. Razmere so bile res neznosne, saj je onesnaženost zraka tudi do sedemkrat presegla dovoljene meje. Večja je bila umrljivost starejših, bolnih in otrok, povsem nedolžne bolezni je sedaj težje pozdraviti, saj se je odpornost ljudi zmanjšala. Tudi sam sem se skorja zastrupil v tem dimu, saj sem bil preveč zunaj, tako da me je dva dni bolela glava, pa še bruhal sem. Vsekakor nikoli v zgodovini Rusije še ni bilo tako visokih in tako dolgotrajnih temperatur. Ali je to umetno povzročeno ali zgolj posledica vremenskih razmer, ne vem, vem pa, da so že v preteklosti znali razbiti fronto in pregnati oblake, če so potrebovali lepo vreme za parado. Hčerka in noseča soproga sta bili v tem času doma v Sloveniji, zdaj pa, ko so se razmere umirile, se vsi vračamo v Moskvo, saj bi bil kljub obilici dela rad ob rojstvu drugega otroka.« Bernarda Balažic Peček Ljutomerski Farmtech dobil dve zlati medalji Za Stavbar gradnje izglasovana prisilna poravnava Kaže, da krizi pojema moč Pomurskim upnikom priznanih milijon evrov V zadnjih mesecih pozitiven obrat in nove zaposlitve Stanovanja v Gornji Radgoni in Lendavi še vedno čakajo na dokončanje Na sejmu Agra v Gornji Radgoni se tudi letos s svojimi izdelki predstavlja ljutomersko podjetje Farmtech. Najprej zato, ker je sejem v bližnji okolici in z vsebino neposredno povezan z njihovim proizvodnim programom, njegov pomemben del pa je tudi mednarodno ocenjevanje kakovosti kmetijske mehanizacije in opreme, kjer vsako leto dobivajo nagrade. Letos so dobili dve zlati medalji za nova proizvoda – mulde prikolico Durus 1600 in triosno prikolico DDK 2400. Sejem pa je tudi priložnost, da jih obišče veliko kupcev in poslovnih partnerjev. »Iz teh razlogov nam je v veselje biti del te priložnosti, kjer se združujejo interesi, izmenjajo znanje, potrebe in porajajo ideje ter sklepajo novi posli. In vse to v prijetnem razpoloženju,« je povedala direktorica podjetja Sonja Rajh. Gospodarska in finančna kriza je konec lanskega in v začetku letošnjega leta prizadela tudi ljutomersko podjetje. Najprej so jo občutili pri okoljskem programu, saj izdelke prodajajo na širšem svetovnem trgu, kjer se je kriza tudi Za podjetje Stavbar gradnje je bila prve dni avgusta na Okrožnem sodišču v Mariboru izglasovana prisilna poravnava. Med 243 upniki, ki jim je prisilni upravitelj priznal blizu 14,5 milijona evrov terjatev, je tudi 27 pomurskih s priznanimi terjatvami v skupnem znesku milijon evrov. Prisilna poravnava pomeni, da lahko upniki v štirih letih pričakujejo največ 30-odstotno poplačilo terjatev, če bo imel seveda dolžnik dovolj projektov in uspešno posloval. O tem pa dvomijo celo upniki, ki so sicer glasovali za prisilno poravnavo. Dolžnik ima sicer zasedene vse zmogljivosti, a pri poslovanju ne dosega vseh rezultatov, predvidenih v načrtu finančnega prestrukturiranja, pa je na seji upniškega odbora zadnje dni junija ugotovil tudi prisilni upravitelj. Podjetje nima večjih poslov, s skupino podjetij MG pa tudi ni uspelo dobiti gradnje medicinske fakultete v Mariboru, ki jo je ustavila državna revizijska komisija. prej pojavila, kmetijski program pa je zapadel v njene pasti kasneje. S tem so učinke krize v podjetju tudi lažje prenesli. »V zadnjih mesecih pa je prišlo do pozitivnega preobrata na obeh programih in nekaj delavcev je na novo dobilo zaposlitev,« ugotavlja Rajhova. Čeprav razmere še vedno ne dopuščajo dolgoročnih obetavnih napovedi, v ljutomerskem podjetju verjamejo v svoje proizvode, njihovo kakovost in koristnost za kupca. S proizvodnjo tudi sledijo gibanjem v kmetijski dejavnosti, torej usmeritvam v biološko pridelavo hrane, pa tudi trendom predelave biomase. To pa zahteva razvoj novih proizvodov večjih zmogljivosti, pri ponudbi pa usmerjenost h kupcu in njegovim potrebam. »V teh zaostrenih gospodarskih razmerah smo se še bolj usmerili v razvoj, ki je v celoti plod domačega znanja. Tako prihajamo na trg z novimi proizvodi mulde, triosnimi in potisnimi 30-tonskimi prikolicami, ki so namenjeni sodobni kmetijski proizvodnji,« je povedala Sonja Rajh. Majda Horvat Neplačan izvršni direktor Med priznanimi terjatvami je četrto najvišjo v višini 65 tisoč evrov prijavila družba Stavbar Lendava, hčerinsko podjetje dolžnika, ki na lendavskem koncu upravlja osemsto stanovanj. Stavbar Lendava, d. o. o., je imel s podjetjem Stavbar gradnje, d. d., sklenjeno Pogodbo o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju, po kateri naj bi podjetje Stavbar gradnje zagotavljalo plačo in plačilo drugih stroškov za izvršnega direktorja družbe Stavbar Lendava, d. o. o. Njegova naloga naj bi bila zagon nove dejavnosti podjetja, to je gradbeni inženiring in nadzor, ki pa ni zaživela. Izvršni direktor je bil zaposlen slabo leto, do prvega maja 2010, prijavljena terjatev pa je v celoti povezana z izplačevanjem njegovih plač, potnih stroškov in nakupom opreme, ki jo je potreboval. Usoda podjetja pa je za Pomurje pomembna ne le zaradi poravnave dolga upnikom, ampak tudi dokončanja začetih projektov. Stavbar gradnje v Murski Soboti gradi večnamensko dvorano, po zagotovilih vodje gradbišča, ki jih je prve dni avgusta dal županu Antonu Štihcu, bodo pogodbena dela končali do 16. septembra. V Lendavi nadaljuje tudi zadnji sklop obnove osnovne šole, ki zajema ureditev sanitarij v vrednosti blizu 400 tisoč evrov, dela pa naj bi bila končana do začetka šolskega leta. Še najbolj pa je v zraku dokončanje stanovanj v Gornji Radgoni in Lendavi. Kljub napovedim dolžnika, da se bo iz težav izvlekel tudi z dograditvijo stanovanj, ta gradbišča še vedno samevajo. Na slednjem v Lendavi je novo le to, da so odpeljali žerjav. Dokončanje stanovanj je namreč odvisno od pripravljenosti bank, da dajo garancije. Majda Horvat BARVA CMYK gospodarstvo www.vestnik.si | e: [email protected] datum: 26. 08. 2010 VESTNIK 26. avgusta 2010 | Vestnik | Družba Mura – evropska hiša mode Sum korupcije Vzpostaviti temelje za uspešno dolgoročno poslovanje Puconska občina v primežu energetskih lobijev Med delujočimi hčerinskimi družbami, ki po stečaju Mure, d. d., nadaljujejo proizvodnjo, je tudi Mura – evropska hiša mode, družba, ki je začela samostojno delovati aprila 2005, ko so vanjo prenesli dejavnosti, ki so se ukvarjale z razvojem in trženjem kolekcij lastnih blagovnih znamk ter s samostojnim upravljanjem teh znamk. Ker je družba v stoodstotni lasti matične družbe, ki je v stečaju, prej pa je bila močno vpeta v poslovne tokove celotne skupine, se sedanje stanje kaže v njenem poslovanju. Mura – EHM nima možnosti priti do virov financiranja in ne more pridobivati jamstev za nadaljnje posle, zato v zadnjih dveh sezonah ni mogla financirati in realizirati vseh naročil, posledica pa je zmanjšanje prihodkov. Direktorica Silvana Brenčič priznava, da je družba v težki likvidnostni situaciji in kljub racionalizaciji poslovanja v rdečih številkah. Da bi zmanjšali stroške, so ukinili določene poslovne aktivnosti, reorganizirali družbo in zmanjšali število zaposlenih. Kljub zmanjšanju stroškov jim ni uspelo zagotoviti pozitivnega poslovanja, saj so se zmanjšali tudi prihodki, medtem ko nekateri fiksni stroški ostajajo. V družbi je trenutno 83 zaposlenih, 39 jih je v maloprodajnih trgovinah, drugi opravljajo različne funkcije na sedežu družbe, od nabave, kreacije do skladiščenja in trženja. Družba je ustvarila v letošnjem prvem polletju tri milijone evrov prihodkov, kar je manj kot v enakem lanskem obdobju, izdelava in prodaja lastnih blagovnih znamk pa sta se v primerjavi s preteklostjo prepolovili. Polovico prihodkov dosegajo s prodajo v lastnih trgovinah, ki jih je v Sloveniji enajst, s svojimi izdelki so prisotni še v drugih slovenskih modnih trgovinah, Murine blagovne znamke pa ostajajo prepoznavne tudi na tujih trgih, predvsem na hrvaškem in na trgih nekdanje Jugoslavije. V Muro še vedno prihajajo tudi kupci iz Rusije in nekaterih drugih vzhodnih držav, njihove izdelke pa je mogoče najti tudi v nekaterih avstrijskih in belgijskih trgovinah. Fotografije Ludvik Kovač Vpetost v dogajanja v matični družbi v stečaju jih ovira pri uresničevanju zastavljenih ciljev Silvana Brenčič, direktorica: »Družba Mura – EHM je močno vpeta v dogajanja v matični družbi v stečaju, kar jo ovira v poslovanju. Ker ne moremo pridobiti sredstev oziroma jamstev za financiranje proizvodnje, v zadnjih dveh sezonah nismo mogli realizirati veh naročil, prihodki so se zato zmanjšali, družba pa posluje z izgubo.« Jože Pucko, vodja prodaje: »Racionalizacij se lotevamo na vseh področjih, tudi v trgovini. Maloprodajnih trgovin, ki so v lasti Mure v stečaju, imamo v Sloveniji 11, prav zdaj pa pripravljamo projekt za združitev trgovin v Ljubljani, ki so na treh lokacijah.« Štefka Varga Radič, modna oblikovalka: »Kolekcija za sezono pomlad-poletje 2011 je pripravljena in zdaj jo predstavljamo našim kupcem. Pripravili smo po dve kolekciji Mura in e.Mura ter kolekciji leOna in J. G. Carniolus, kupci lahko izbirajo med 160 modeli, odziv pa je dober.« Racionalizacije so se lotili tudi pri prodaji, pravi njen vodja Jože Pucko, saj pripravljajo združitev trgovin v Ljubljani, ki so zdaj na treh lokacijah. Pucko se strinja z ugotovitvijo, da je pri razvoju in trženju lastnih blagovnih znamk Mura največ zamudila v preteklosti, ko je v to premalo vlagala, zdaj pa ni denarja. Pa tudi sicer je v tem trenutku usoda družbe negotova, saj je stečajni upravitelj Mure objavil njeno prodajo z zavezujočim zbiranjem ponudb. Rok za to se izteče konec prihodnjega meseca, in ko bo znan nov lastnik, bo verjetno bolj jasna tudi nadaljnja usoda Mure – EHM. Do takrat so vse njihove aktivnosti usmerjene v obvladovanje trenutnega stanja, glavni cilj poslovanja v letu 2010 pa ostaja vzpostavitev trdnih temeljev za dolgoročno samostojno in uspešno poslovanje družbe. Po besedah stečajnega upravitelja Branka Đorđevića bi bila primerna rešitev, če bi Muro – EHM kupila druž- ba Mura in partnerji, ki je prav tako hčerinska družba Mure, d. d. v stečaju, saj ta že zdaj opravlja dobršen del poslov zanjo. Ob izdelavi lastnih blagovnih znamk ji v družbi Mura in partnerji zagotavljajo tudi tehnološki razvoj, izdelavo krojev in druge storitve. Mura – EHM pa sodeluje tudi z Murino hčerinsko družbo Mura – unikat, saj ta zanjo prav tako opravlja dodelavne posle, dobro pa je tudi sodelovanje z vsemi drugimi delujočimi družbami in tudi z Muro v stečaju. Čeprav nimajo možnosti za pridobitev dodatnih sredstev za financiranje proizvodnje in jo zato financirajo le iz tekočih prilivov, jim je uspelo izdelati in dati na trg kolekcijo jesen-zima 2010, za katero so naročila zbrali že februarja, posamezni kupci pa še vedno prihajajo z novimi naročili. Pripravljena je že tudi kolekcija pomlad-poletje 2011, ki jo prav zdaj predstavljajo svojim kupcem. Modna oblikovalka Štefka Varga Radič pravi, da so pripravili po dve kolekciji Mura in e.mura ter kolekciji leOna in J. G. Carniolus, odziv kupcev pa je dober. Za kolekcijo pomladpoletje 2011 so pripravili 160 modelov v različnih barvah, v prejšnjih sezonah je bilo njihovo število večje, vendar je zdaj tudi kupcev manj. Posamezne modele izdelajo v različnih serijah, od 50 kosov pa vse do 250. Ali si bodo Murine blagovne znamke povrnile in še bolj utrdile svoj položaj na trgu, je seveda odvisno od tega, kako se bo odigral scenarij stečaja matične družbe. V njeni lasti so namreč tudi Murine blagovne znamke, ki jih ima Mura – EHM zdaj v brezplačnem najemu. V lasti Mure, d. d., pa so tudi proizvodni prostori, za katere zdaj delujoče družbe plačujejo minimalno najemnino. In dokler ne bo znan nov lastnik, bo negotova tudi usoda teh družb. Ludvik Kovač stran 5 5 Civilna iniciativa in župan posredovali pri pristojnih In zakaj sumijo, da gre pri umeščanju spornega daljnovoda DV 2 x 110 kV Murska Sobota–Mačkovci, za katerega okoljevarstveno soglasje in novelacijo poročila o vplivih na okolje so pregledali, za koruptivno dejanje? Podobnih poskusov so bili namreč deležni tudi krajani vasi Vaneča, Moščanci in Dankovci, saj so predstavniki Elektra Maribor na javni razgrnitvi kar neposredno ponujali materialne koristi, če pristanejo na predlagano rešitev. Celotno vodenje postopka Agencije za okolje, ki traja že skoraj deset let, pa je bilo opravljeno po mnenju lokalnih predstavnikov zelo pristransko in v korist naročnika Elektra Maribor. Poudarjajo, da krajani vasi Vaneča, Moščanci in Dankovci nikoli niso zavračali gradnje daljnovoda, saj se zavedajo nujnosti izboljšanja oskrbe z elektriko in elektrifikacije železniške proge, civilno iniciativo so ustanovili, da bi zgradili daljnovod na takšen način, kakšnega zahteva večina prebivalstva, lokalna skupnost, svetniki in župan: s kabli, pod zemljo. Tega načina izvedbe pa kljub večkratnim zahtevam načrtovalci niso objektivno ovrednotili, ampak ga ves čas vztrajno zavračajo. Ustrezna vizualizacija prostozračne trase daljnovoda bi zelo nazorno pokazala, kakšen bi bil videti ta daljnovod v goričkem okolju, prav tako pa zahtevajo dodatno vrednotenje vpliva niozkofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja pri objektu Moščanci 24 a, ki se mu daljnovod najbolj približa, in pri Športnorekreacijskem centru Vaneča, kjer je tudi otroško igrišče. Skratka: temeljna nesoglasja s krajani prizadetih vasi niso bila rešena, pravzaprav so jih ignorirali, zato so prepričani, da je tudi predlog pozitivnega okoljevarstvenega soglasja Agencije RS za okolje napačno, neodgovorno ter družbeno škodljivo dejanje, saj negira ugotovitve poročila. B. B. P. Kako je mogoče brez morja prav prijetno preživeti poletje Gramoznica, biser sredi Prekmurja Zapis kopalca v gramoznici pri Bakovcih, ki obiskuje to umetno jezero pri Murski Soboti že dve desetletji Poletje je že na polovici svoje poti in z njim dopusti ter kopalna sezona. Mnogi potujejo na počitnice in rekreacijo proti morskim obalam in s tem tudi tvegajo, ali bodo srečno prišli do cilja ali pa jih bodo doletele ovire in zastoji na cestah ter moreče čakanje na mejnih prehodih in cestninskih postajah. Kar precej pa nas ostaja doma in za osvežitev uporabljamo bližnja kopališča ali gramozne jame. V gramoznico – kamenšnico pri Bakovcih se hodim kopat že dve desetletji. Od tedaj, tj. od leta 1992, me na morje niti ne vleče preveč, saj imam sonca in čiste vode dovolj v Bakovcih. Kamenšnica pri Bakovcih je še aktivna, saj SGP Pomgrad iz nje izkopava gramoz, ob jezeru pa sta tudi separacija in betonarna. Jezero se razprostira nekako od ceste Bakovci–Murska Sobota (Market Tuš) na zahodu do rakičanske bolnišnice oz. rakičanskih njiv na vzhodu. Če ga primerjamo z Blej- skim jezerom, menim, da ga je vsaj za polovico, saj je najdaljši premer že blizu 1000 metrov. Ob lepem vremenu je voda modro zelena in kristalno čista, njena globina pa seže do 30 metrov. Voda je tudi bogata z ribami in poznavalci trdijo, da so v njej tudi 30-kilogramski somi in krapi, ob obali pa uspevajo lokvanji s prelepimi cvetovi. Kamenšnica je priljubljena lokacija ribičev in Ribiška družina Murska Sobota vsako leto v začetku avgusta priredi tradicionalni ribiški piknik, ki ga obiščejo tisoči. Temperatura vode se lahko primerja z morjem, saj je v letošnjem juliju dosegla že 29 stopinj Celzija, le v začetku poletja so spodnje plasti vode hladnejše kot zgoraj, kar je za občutljive ljudi malo nevarno. Sem prihajajo deskarji in kajakaši, kopalci pa predvsem iz Murske Sobote in okoliških krajev. Sedaj, ko je urejeno parkirišče za kamione ob Petrolovem servisu, pa se prihajajo hladit tudi tovornjakarji raznih narodnosti, predvsem z vzhoda. Prav tako mnogi pripeljejo okopat svoje hišne štirinožne ljubljenčke in prav veselo jih je gledati, kako uživajo v vodi. Pri ribiškem domu je sicer dolgo časa stala tabla z opozorilom, da je kopanje zaradi higiensko oporočne vode prepovedano, vendar so sedaj ta nesmisel odstranili. Nekoč sem srečal na obali ribiča, ki je bil zdravstveni inšpektor, in mi je na to opozorilo mirno dejal: »Ti se kar kopaj v tej vodi, gotovo je bolj čista od bazenske, pa še klorirana ni.« Motijo me edino prah z bližnjih makadamskih cest in kmetijskih površin ter razno cvetje priobalnih dreves. Seveda gramoznica ni primerna za neplavalce, ker se strmo spušča in po treh metrih je voda že nad glavo. Čeprav se z izkopi gramoza izgubljajo kmetijske površine, je pozitivno, da so te vode odličen vir za namakanje. Sicer pa je najbolj pomembno, da je ta lokacija zelo primerna za ureditev turističnorekreacijskega centra v stilu sosednje Avstrije, ki je gramoznice že pred časom uredila v ta namen. Žal je obala posejana s številnimi odpadki, ki jih puščajo malomarni ljudje po prirejanju raznih piknikov, pod restavracijo pa je obala urejena in vzdrževana. Narejena sta lepo igrišče za odbojko na mivki ter pomol za čolne in deske. Tega prispevka ne pišem samo zato, da bi privabil še več ljubiteljev svobodnega plavanja, ampak predvsem zaradi tega, ker je bakovska kamenšnica lepa priložnost za poslovneže ali skupine, da nekaj koristnega in seveda dobičkonosnega naredijo iz tega. Saj niso potrebna milijonska vlaganja. Prvo in zelo pomembno pa je, da se ta lepi umetni biser zaščiti kot krajinski park, nato pa v skladu z naravovarstvenimi merili uredi okolico in obalo. Andrej Černe Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 120 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v gradbeništvu, storitvah in gostinstvu. Najbolj iskani delavci v tem tednu: osnovnošolska izobrazba – 43, gradbeni delavec – 30, strojni tehnik – 5, ekonomski tehnik – 4, kuhar – 4, ekonomsko-komercialni tehnik – 3, doktor medicine, specialist splošne medicine – 2, elektrotehnik – 2, natakar – 2, obdelovalec kovin – 2, oblikovalec kovin – 2, živilski tehnik – 2. Iščejo se tudi: doktor dentalne medicine – 1, prof. kemije – 1, prof. kemije in biologije – 1, prof. likovne vzgoje – 1, prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike – 1, univ. dipl. inž. elektrotehnike – 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih ter na internetni strani www.ess.gov.si. BARVA CMYK lokalizirano | Vestnik | 26. avgusta 2010 pobirki paberki Čim bolj se povečujeta kriza in zadolženost občin, tem bolj se vzgojiteljice in drugo osebje v vrtcih bojijo, kaj bo z njihovimi plačami. Menda so ponekod, kjer so občine prezadolžene, že veliki problemi z izplačevanjem plač, saj jo nekateri dobivajo z odlogom. Sedaj se bojijo, da bodo denar za njihove plače, ki ga dobijo občine iz državnega proračuna, porabili za druge namene. Zato si želijo, da bi čim prej prešli na neposredno državno financiranje, saj bi bilo s tem konec negotovosti, pa tudi v občini jih ne bi več gledali kot tiste, ki jemljejo občinski denar. Iz nakupovalnega centra Maximus smo dobili nekaj dejstev v zvezi z mladim Romom (poudarili so, da ni mladoleten), ki se je večkrat zadrževal pred vrati centra s steklenico piva. Pravijo, da je prijava kršitve javnega reda in miru možna le v primeru, če prijavljena oseba pijana obleži, berači ali besedno oz. fizično nekoga nadleguje, nadlegovana oseba pa ima za to tudi priče. Vodstvo nakupovalnega centra Maximus je s policijo že opravilo razgovor, vendar policija pravi, da samo v primeru postopanja ali pitja alkoholnih pijač na javnem mestu ne more storiti ničesar, saj bi bile v nasprotnem primeru kršene pravice osebe, ki to počne. Pri nas namreč ni sprejetega zakona, ki bi prepovedoval popivanje na javnih mestih. Se pravi, še ena razlika v naši zakonodaji: tako kot smo že omenili, je v nekaterih državah zahodne Evrope in v ZDA prepovedano že samo postopanje pred trgovinami. Očitno pa je ukrepanje Maximusa vendarle obrodilo sadove, saj mladi Rom pred njegovimi vrati ni bil viden že od prejšnjega četrtka. stran 6 S kulturno ministrico Majdo Širca o aktualnih kulturnih projektih Ni odvisno od centra, kaj se dogaja izven njega Z EPK-jem se vlada in ministrstvo resno ukvarjata – Je akademija za umetnost in balet na gradu splavala po vodi? Vsesplošna kriza in recesija se kažeta tudi na področju kulture in kulturnega udejstvovanja. Tudi v pokrajini ob Muri čutimo te trende. Čeprav se že nekaj časa govori o velikih projektih, kot so evropska prestolnica kulture, obnova in oživitev pomurskih gradov, pa drugi manjši in tudi še manjši, a ne manj pomembni kulturni projekti, se ne izpeljejo, kot bi si morda želeli ali so napovedali. O nekaterih aktualnih vprašanjih in projektih v kulturi smo se pogovarjali z ministrico za kulturo Majdo Širca. Skoraj 70 odstotkov vseh sredstev (204 milijone evrov), ki jih kulturno ministrstvo namenja za kulturo, gre v osrednjo slovensko regijo, 30 odstotkov si razdelijo v preostalih regijah. V Pomurje dobimo od te pogače le 1,77 odstotka. Skoraj polovica sredstev proračuna našega ministrstva gre za delo javnih zavodov, tudi galerij in muzejev, ki so v vašem koncu. Prav tako država plačuje za plače, za stroške in druge dejavnosti kulturnim ustanovam po vsej Sloveniji. Res je, da so nacionalne institucije, ki so običajno v centru, močnejše, imajo pa tudi določene obveznosti. Na neki način osredotočanje institucij v glavno mesto velja za vse države. Kako decentralizirati kulturo in kako spodbujati kulturno ustvarjalnost izven centra? Kulturna ustvarjalnost se nenehno spodbuja z razpisi in drugimi dejavnosti. Menim pa, da so lokalne skupnosti na področju kulture kar dejavne. Morda so amplitude, ko prihajajo ali se zamenjujejo generacije, enkrat močnejše, drugič pa manj izrazite. V bistvu dogajanja na področju kulture pri nas ne podcenjujem in ga zelo cenim. Moči po krajih pa so različne. Odvisno je od posameznih okolij, posameznikov, njihovih interesov, koliko pobud prihaja iz okolja. Kulturna ustvarjalnost in utrip sta najbolj odvisna od njihove la- Majda Širca, ministrica za kulturo: »Menim pa, da so lokalne skupnosti na področju kulture kar dejavne. Morda so amplitude, ko prihajajo ali se zamenjujejo generacije, enkrat močnejše, drugič pa manj izrazite.« (Accademia Europeana), Občino Gornja Radgona in MK za najem prostorov na Negovskem gradu in vzpostavitev zasebne akademije za umetnost in balet? Pogodba naj bi bila podpisana konec junija. Kako daleč je s podpisom? Stane Jurgec se je zanimal za najem negovskega gradu in prej tudi za nekatere druge slovenske gradove. Še bolj intenzivno pa se je pogovarjal s predstavniki radgonske občine. Nam pa do danes ni poslal nobenega poslovnega načrta ali kakšnega programa. Podpis pogodbe pa je vezan na trdno zastavljen projekt, saj je tudi to osnova, koliko je njegovo povpraševanje resno. Občina Gornja Radgona oziroma lokalna skupnost pa se zanima za prevzem pristave. Seveda bomo pripravili tudi javni razpis za najboljšega upravitelja, res pa je, da sem upala in želela, da bi se to zgodilo čim prej. Preden damo prostore gradu v najem in mu damo pravo vsebino, moramo urediti še tehnične detajle. Negovski grad še vedno nima uporabnega dovoljenja. resorje, tako da dogovori potekajo. Prizadevamo si, da bi angažirali čim več sredstev. Interesov in želja ni malo, tako kot se v tem času, ko so bistveno težji pogoji, moramo prebiti skozi življenje, zato bo tudi EPK moral izbrati prioritetne projekte. Kulturno ministrstvo je dalo sredstva na račun javnega zavoda, ki ga je ustanovila Mestna občina Maribor, verjamem pa, da se Sobota uspešno vključuje znotraj programov. Župani vseh partnerskih mest so določili svoje prioritete, svoje investicije in njihova naloga je, da jih tudi pravočasno izpeljejo. Tudi od tega sta odvisna uspeh in učinek evropske prestolnice kulture. stne angažiranosti in kolikor se zavedajo, da je treba nekaj narediti. V takih koncih je lahko te produkcije več. Ni odvisno od centra, kaj se bo dogajalo izven njega. Še dobro leto je do Evropske prestolnice kulture 2012, kamor je vključena tudi Murska Sobota. Glede na to, da je EPK med prednostnimi nalogami kulturnega ministrstva, zakaj se temu ne posveča več pozornosti in več sredstev? Ali sploh lahko resno računamo na uresničitev ciljev EPK-ja? S projektom evropske prestolnice kulture se vlada in ministrstvo zelo resno ukvarjata. Sredstva za izvedbo poskušamo pridobiti v vseh kotičkih, v času recesije pa to ni enostavno. K temu smo pritegnili tudi druga ministrstva in Kako je s podpisom tripartitne pogodbe med mag. Stanetom Jurgcem Gornjepetrovski praznik Država je lastnica negovskega gradu, skupaj s pristavo je restavrirane in obnovljene približno tri četrtine te izjemne graščine. Obnovo sem si ogledala in prepričana sem, da je grad izjemno lepo obnovljen. Sedaj dobivamo še dovoljenje za tehnični prevzem. Vsekakor si država želi dobrega najemnika. Mnogo je takih, ki jih najem zanima, ampak v najem ga bomo dali tistemu ponudniku, ki bo imel načrte in mu bo dal pravo vsebino. Ker so gradovi objekti, ki za občino in državo pomenijo nove izdatke, bi upravljavcu, ki bi se odločil za najem, ponudili ugodnejše pogoje, saj gre za specifičen objekt, ki je tržno zanimiv, v njem pa ne moremo osnovati neke gardalandsko privlačne vsebine. Gre za elitne prostore in tudi vsebina mora biti temu primerna. A. Nana Rituper Rodež Ministrstvo pisalo v Rakičan in Lendavo Kateri dom bo prevzel domsko varstvo na Hodošu V Gornji Radgoni bodo kmalu organizirali zabavno in družabno kolesarjenje po Sloveniji in Avstriji z imenom Osmica. Glede na naravo prireditve se bojimo, da po njenem koncu kolesarji ne bodo vozili kratkih osmic. Svet zavoda naj ponovno odloča o tem, ali bodo upravljali še dom na Hodošu Fotografija: Sonja Kerčmar Govori se, da naj bi več prebivalcev Goričkega že izrazilo željo, da bi Grad spet postal nekdanja prestolnica, kot je bil v času, ko se je še imenoval Gornja Lendava. Turisti tako ali tako derejo tja na prireditve vsako leto v vedno večjem številu, zdaj pa je imel še Nogometni klub Grad na svoji tekmi v tretji ligi 900 gledalcev, kar je več kot pri večini prvoligaških in pri vseh drugoligaških klubih. Župan Daniel Kalamar si že mane roke. VESTNIK www.vestnik.si | e: [email protected] Fotografija: A. Nana Rituper Rodež 6 datum: 26. 08. 2010 Minulo sredo, 18. avgusta, je bila v občinskem kulturnem domu v Stanjevcih v okviru 13. občinskega praznika Občine Gornji Petrovci slavnostna seja Občinskega sveta Občine Gornji Petrovci. Na njej so podelili tudi priznanja za najlepše urejene balkone (najlepši je bil v Neradnovcih lastnice Jožice Balek, nato balkon Brigite Hari v Križevcih in Majde Kučan v Gornjih Petrovcih) in za najlepše urejeno hišo: v gornjepetrovski občini je najlepše urejena hiša Ivanke in Vladimirja Hozjana iz Šulinec, Brigite in Alojza Andrejka iz Martinja ter Estike in Karla Šušleca iz Neradnovec. Na posnetku so letošnji prejemniki občinskih priznanj: Silvester Lepoša je prejel v imenu Športnega društva Lucova srebrno plaketo, Jože Kovač iz Kukeča je prejel za vzorno kmetovanje bronasto plaketo, doktorica znanosti Tanja Bagar iz Gornjih Petrovec je prejela zlato plaketo, Marija Ambruš je v imenu Ljudskih pevcev in godcev TD Vrtanek prejela diplomo, diplomo pa je prevzel tudi Aleksander Kerčmar v imenu Društva upokojencev Občine Gornji Petrovci. B. B. P. Gradnja doma starejših občanov na Hodošu za dvainpetdeset stanovalcev bo po napovedih končana oktobra, vendar država, ki ga gradi, zanj še vedno nima rešenega vprašanja, kdo bo prevzel dejavnost institucionalnega varstva starejših. Poskusi, da bi ga kateri od javnih zavodov, bodisi Dom starejših Rakičan ali Dom starejših občanov Lendava, sprejel pod svojo streho, so spodleteli, kljub temu da sta bili direktorici Vijola Bertalanič in Angela Hozjan s sodelavci zaradi tega večkrat klicani v Ljubljano. Ne prvi niti drugi dom širitve dejavnosti ni pripravljen prevzeti, saj bo rakičanski kmalu odprl novo enoto v Murski Soboti, lendavski, ki je za organizacijo dejavnosti na Hodošu ponudil strokovno pomoč, pa je pred kratkim odprl nov prizidek. Ključni razlog pa je seveda v tem, da je ponudba prostih mest z novimi domovi že presegla potrebe regije. Pred dnevi pa sta domova v Lendavi in Rakičanu spet prejela dopis ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, z naročilom, da na prvi seji sveta zavoda ponovno odločajo o tej možnosti. Poziv po ponovnem odločanju na svetu zavoda pa, zanimivo, sovpada s časom, ko sta obe direktorici napovedali svoj odhod s tega mesta. Dopis ministrstva pa je mogoče razumeti tudi v tem smislu, da država dejavnosti ne želi prepustiti kateremu od zasebnih domov s koncesijo, ki naj bi se po nekaterih informacijah za to že zanimali, ogrela pa se ni tudi za drugo možnost, in sicer da bi vlagatelji, to pa so Občina Hodoš, evangeličanska cerkvena občina in ministrstvo, ustanovili nov javni zavod. Investicijo, vredno 3,5 milijona evrov, je namreč v celoti prevzela država, cerkvena in lokalna občina pa sta za gradnjo doma prispevali zemljišče in prevzeli obveznost opremljanja doma v 70-odstotnem deležu. A dokler ne bo znano, kdo bo v Centru starejših Hodoš prevzel dejavnost, občina, ki ima za opremljanje v proračunu zagotovljenih 400 tisoč evrov, ne more izpeljati postopkov. Majda Horvat BARVA CMYK www.vestnik.si | e: [email protected] oglas datum: 26. 08. 2010 VESTNIK 26. avgusta 2010 | Vestnik | stran 7 7 BARVA CMYK 8 kultura | Vestnik | 26. avgusta 2010 Osmi dan o kulturi Oddaja na nacionalni televiziji RTV Slovenija o kulturi Osmi dan se s septembrom seli na 1. program, ogledali pa si jo bomo lahko vsak ponedeljek ob 21.25. Na novosti o slovenskih in svetovnih kulturnih dogajanjih ne bo več treba čakati do poznih nočnih ur. Morda bodo po novem bolj naklonjeni kulturi in ustvarjalnosti izven središča in bodo kulturno dogajanje izven slovenske prestolnice pogosteje uvrstili v svoj program. Začenja se 5. festival Fronta@ sodobnega plesa Razstava v Galeriji - Muzeju Lendava stran 8 Razcvet kulture Zadnje počitniški dni se v pokrajini ob Muri obeta pravi razcvet kulturnih dogodkov in dogajanj v vsej pestrosti, od plesnih predstav, koncertov saksofonistov, kitaristov in drugih glasbenikov, filma, lutk … Izberite kaj! Francoise Gilot je izjemna umetnica Vprašanja o našem svetu in bivanju Petdeset dogodkov in plesnih predstav – Festival, ki Soboto umešča na kulturni zemljevid Evrope Prodorna predstavnica pariške šole in moderne umetnosti V Galeriji - Muzeju Lendava je na ogled razstava olj in grafik francoske slikarke Francoise Gilot Prostor in čas: popotovanje v neznano. Čeprav mnogi najprej pomislijo na njeno razmerje s Pablom Picassom, velja Francoise za eno najprodornejših predstavnic pariške šole in moderne umetnosti 20. stoletja. S svojimi slikarskim deli se umetnica v Sloveniji predstavlja prvič. Pričujoča razstava nam ne ponuja retrospektivnega vpogleda v njeno umetniško dejavnost, lahko pa si ustvarimo relevantno sliko njenih del, ki so nastala v sedemdesetih letih in kasneje. Okoli sto razstavljenih umetnin je izposojenih iz samostojnih zbirk in iz zbirke Galerije Varfok na Madžarskem. Podrobneje je avtorico in dela predstavila kustosinja Borbala Kalman iz Galerije Varfok na Madžarskem, ki je med drugim dejala, da je lendavska razstava dober vpogled v slikarstvo več kot sedemdeset let obsegajoče umetniške poti umetnice, v delih katere čutimo moč narave, čas in prostor. Gilotova je znana predvsem kot koloristična slikarka, o čemer sama pravi, da jo kot umetnico, ki izvira iz zahodne Francije in je zvesta tradiciji, zanimajo barve, formo pa prepušča »južnjakom«. Na njenih delih zasledimo tudi skupne poteze s Picassom. Vendar je Francoise Dela Francoise Gilot si lahko ogledamo v galeriji na lendavskem gradu. Fotografija A. Nana Rituper Rodež prestolnice kulture v Murski Soboti povezati s partnersko organizacijo in olimpijskimi igrami v Londonu. Vrednost dogodkov na festivalu je 47 tisoč evrov, dobro polovico je prispevalo ministrstvo za kulturo, 3,6 odstotka Mestna občina Murska Sobota, drugo pa so sredstva Evropske kulturne fundacije in sredstva programa Kultura Evropske komisije. Na festivalu pričakujejo od dva do tri tisoč obiskovalcev, avtobus pa bo gledalce pripeljal tudi iz Oberwartna, Zagreba in Budimpešte. Na festivalu je iz leta v leto več obiskovalcev, čeprav gre za umetniški festival, ki predstavlja zahtevnejše vsebine in zahteva večjo udeležbo gledalcev. »Tudi sodobni ples je namreč zašel v slepo ulico,« razmišlja Farič. Nadaljuje pa, da »prav zaradi predsodkov, da moraš imeti predznanje za ogled sodobne plesne predstave. Ampak to je napačno razmišljanje, saj so po naših izkušnjah najzahtevnejše predstave naletele na največje odobravanje pri publiki v Murski Soboti. Torej, odziv ni le vprašanje predznanja, bolj je vprašanje kakovosti plesne produkcije in komuniciranja z ljudmi.« Pri tem je omenil knjigo Emancipirani gledalec avtorja Jacquesa Rancierea, ki govori o predstavah sodobnega gledališča in umetnosti ter meni, da koreografi in režiserji velikokrat podcenjujejo publiko in jo želijo na neki način izobraževati ter se postavljati nad njo, da ji dopovejo, kaj je treba gledati. Trdi, da vsak gledalec prinaša s sabo izkušnje iz življenja in skozi te doživlja predstavo. A. Nana Rituper Rodež veliko blažja, bolj čutna, struktura njenih slik pa je bolj zadržana. Razstavo je odprla ministrica za kulturo Majda Širca, ki je bila zadovoljna, da si je lahko dela te izjemne umetnice prvič ogledala tudi neposredno, saj gre za prodorno, eruptivno in zanimivo sooblikovalko sodobne umetnosti prejšnjega in sedanjega stoletja. Spomnila je tudi na njeno knjigo Življenje s Picassom (imata tudi dva otroka Clauda in Palomo) in spregovorila o pogosto zapletenih in fatalnih odnosih med umetnikoma, ko se obojestranska potenca ustvarjalnosti velikokrat ne združuje in dopolnjuje. Nemalokrat se v takih sožitjih, meni Širčeva, umakne ženska. Sicer pa njena dela hranijo v zbirkah po vsem svetu, med drugim tudi v Metropolitanskem muzeju in v muzeju MoMA v New Yorku, Muzeju sodobne umetnosti v Parizu in drugje. Za svoja dela je prejela številna priznanja in nagrade. Danes 89-letna umetnica živi in ustvarja v New Yorku. Razstavo si lahko ogledate do 28. oktobra, to pa je v kratkem času že tretja razstava svetovno priznanega umetnika, ki jo je pripravila Galerija - Muzej Lendava. Pred tem smo si lahko ogledali grafike Oskarja Kokoschke, lani pa dela Victorja Vasarelyja. A. Nana Rituper Rodež Deseti mednarodni lutkovni festival V lendavskem lutkovnem pristanu Avgusta lutkovne predstave lutkarjev iz šestih držav Avgusta poteka v Lendavi deseti mednarodni lutkovni festival Lutkovni pristan Lendava 2010, ki se je začel 6. avgusta z lutkovno predstavo Lutkovnega gledališča Piki iz Slovaške z naslovom O devetih mesecih, končali pa ga bodo v nedeljo, 29. avgusta, s predstavo Pacotille, ki jo bo uprizorila francoska lutkovna skupina DE-CI, DE-LA Theatre Company. Ob lutkarjih iz Slovaške in Madžarske so nastopili oziroma bodo nastopili lutkarji iz Madžarske, Švedske, Češke in Slovenije. Organizator festivala je Zavod za kulturo in promocijo Lendava v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Pupilla iz Lendave. Direktorica Zavoda za kulturo in promocijo Lendava Tanja Šimonka je povedala, da je ogled vseh predstav brezplačen, igrajo jih na odprtem odru gledališke in koncertne dvorane, ob slabem vremenu pa v dvorani. Lutkarje iz različnih držav Evrope v Lendavo povabijo v sodelovanju z organizatorji podobnih lutkovnih festivalov, ki potekata v Mariboru in Ljubljani. Lutkovno gledališče Pupilla iz Lendave, ki ga vodi Sabina Šinko, je letos na festivalu premierno uprizorilo predsta- vo Papirnati vojak po motivih Stanovitnega kositrnega vojaka H. C. Andersena. Predstava je nastala v sodelovanju lutkovne skupine ter Zavoda za kulturo in promocijo Lendava, podprlo pa jo je tudi ministrstvo za kulturo. Režiserka predstava je Andreja Kovač, avtorica likovne podobe Sabina Šinko, za kostume je poskrbela Ivana Matuzovič, za izdelavo sceno Jože Pal, nastopajo pa Petra Kavaš, Denis Soldat, Vito Vratarič in Miha Malek, v tehnični ekipi Predstava Papirnati vojak Lutkovnega gledališča Pupilla iz Lendave Fotografija Ladislav Meselič Fotografija arhiv Front@ Sodoben ples je treba ljudem približati tudi z drugimi mediji, ne le zgolj s plesnimi predstavami. To je bilo tudi torkovo otvoritveno vodilo in povabilo na letošnji festival sodobnega plesa Fronta. S kratkima plesnima predstavitvama sta se v Galeriji Murska Sobota predstavili britanski skupini 2Faced Dance Company in Company Decalage, ogledali smo si pa tudi videoplesni prispevek Video colour lab avtorjev Maše Kolar in Zorana Markoviča, ki sta se kasneje predstavila še s kolažem plesnih miniatur, zgodbo Rosane Hribar in Gregorja Luštka pa smo si lahko ogledali v kratkem plesnem filmu in plesni predstavi Duet 012, odprli pa so tudi razstavo plesnih fotografij Mihe Frasa z naslovom Skriti jezik. Kajti medtem ko lahko plesna predstava hitro izgine iz našega spomina, so videoposnetki in fotografije tisti, ki so trajni, če ne večni. VESTNIK www.vestnik.si | e: [email protected] Dnevi poezije Predfestivalski dogodki Pesniškega festivala Dnevi poezije in vina se letos razširjajo tudi v naše konce. Tako so na Negovskem gradu pripravili literarni večer z gosti Kanadčanom Scottom Jordanom, Singapurčanom Alvinom Pangom, Romunom Iulianom Tanasjem in slovensko pesnico Kristino Hočevar. Na Ptuju pa so v šolski telovadnici odprli instalacijo Telo vadnico Mateja Andraža Vogrinčiča, kot pesniška gosta pa sta bila Dušan Šarotar in Andrej Brvar. Letos poteka festival na Ptuju, sodeluje pa 27 pesnikov iz 20 držav. V Murski Soboti poteka od torka do sobote peti mednarodni festival sodobnega plesa Fronta, ki ga organizira zavod Flota. V petih dneh se bo zvrstilo okoli petdeset različnih dogodkov, plesnih predstav, dve premieri in predstave, ki so rezultat mednarodnih plesnih koprodukcij, bogat pa je tudi spremljajoč program. Nastopili bodo plesalci iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Velike Britanije. S tem festivalom želimo sodoben ples približati publiki na obrobju, je med drugim poudaril Matjaž Farič, umetniški vodja festivala Fronta, ki je prerasel v največji mednarodni plesni festival v Sloveniji, kot o primeru dobre prakse pa o njem govorijo tudi v tujini. Na štirih prizoriščih – na osnovni šoli I, v grajski dvorani, na platoju pred gradom in v galeriji – si bomo ogledali plesne predstave in premieri, ki sta nastajali v mednarodni koprodukcijski plesni mreži Beyond Fronta To whom it may concern in slovensko-hrvaški koprodukciji, A kind o magic, potem Improvizacijski napad plesalcev iz sodelujočih držav, kjer gledalci neposredno spremljajo rojevanje idej in prepletanje plesa, predstavile pa se bodo tudi šole sodobnega plesa. V okviru festivala bo potekal tudi forum nevladnih organizacij, kjer se bodo ukvarjali s statusom nevladnega sektorja v kulturi. Letos je vrhunec delovanja mednarodne plesne mreže Beyond Front@, saj bo z območja srednje Evrope, Avstrije, Hrvaške in Madžarske, dejavnost razširila še na Veliko Britanijo. Leta 2012 pa želijo program Evropske datum: 26. 08. 2010 pa sta Nikolaj Bažika in Ludvik Gönc. V zgodbi o papirnatem vojaku deček za rojstni dan prejme prav posebno darilo – vojake. Eden izmed njih ima le eno nogo in prav ta se zaljubi v krhko podobo plesalke. Nočno sanjarjenje prekine jutro in otroška igra se nadaljuje. Vojaček pade skozi okno na cesto. Od tod se v papirnati ladjici poda na dolgo pot iz obcestnega jarka v kanalizacijo in od tam na širno morje. Jože Gabor BARVA CMYK datum: 26. 08. 2010 kronika www.vestnik.si | e: [email protected] 26. avgusta 2010 | Vestnik | Madžarski kleparji po črki zakona (III.) Že prejšnji torek ni bilo domov 50-letnega Ivana Krajnca z Mote 14. Kot je pojasnil Jožef Prša, uradni govorec pomurske policije, so pogrešanega nazadnje videli, ko je oblečen plaval v reki Muri. Kljub številnim aktivnostim policije Krajnca še vedno niso našli. Zato so medije zaprosili, da objavijo osebni opis in fotografijo pogrešane osebe, ki je visoka okrog 180 centimetrov, močnejše postave, ima kostanjeve rahlo valovite lase, ki so kratko pristriženi, je neobrita, oblečena v kav- Vsiljivi madžarski kleparji so znali slovenske besede in se tako dogovarjali s strankami za delo, ko pa je prišlo do prepira zaradi visokega računa, so se začeli izgovarjati, da ne razumejo slovenskega jezika. Fotografija PU MS jih nameravajo najeti za opravljanje storitev, zakonito delajo v naši državi in ali imajo vse zahtevane dokumente. Sami opažamo, da se je delo na črno zelo razmahnilo. Pri tem ne mislimo samo na delavce iz Madžarske, ki v Sloveniji opravljajo dela brez papirjev, ampak tudi na osebe iz domače pokrajine, ki krovsko-kleparska in druga gradbena dela opravljajo na črno.« Šinko vsem uporabnikom kleparsko-krovskih storitev še priporoča, da si pred naročilom določenih storitev zagotovijo pisne ponudbe, jih pregledajo in se šele nato odločijo za izvajalca: »V primeru pisne ponudbe je namreč manjša možnost, da pride do nesoglasij in nesporazumov.« Andrej Bedek bojke in belo majico s kratkimi rokami. Policisti vse, ki bi kar koli vedeli o Ivanu Krajncu, prosijo, da jih o tem obvestijo po telefonu na številko 113 ali po anonimnem telefonu, številka je 080 1200. Slovencu trikrat več kot Madžaru Ovadba rejca perutnine Policisti so ovadili rejca perutnine iz Kuštanovec. Razlog: kaznivo dejanje ogrožanje varnosti veterinarskega inšpektorja. Veterinarski inšpektor je lastnika perutnine obiskal na njegovo željo, saj je ta hotel živali oddati v zakol. Ker se podatki o perutnini niso ujemali, je inšpektor lastniku izrekel opozorilo. To je moškega tako razjezilo, da je začel najprej groziti, nato pa je v veterinarja nameril puško. Dogodek je murskosoboška veterinarska uprava prijavila policiji, ki je kmetovalcu zasegla zračno puško in past za glodavce. Lastnik perutnine je sicer pojasnil, da je bil njegov strel namenjen kuni in ne veterinarju ter da veterinarju tudi ni grozil. Z lažno bombo pred avtohišo Fotografija Andrej Bedek Predsednik sekcije krovcev in kleparjev pri Območni obrtnopodjetniški zbornici Murska Sobota Ludvik Šinko apelira na vse, ki bodo potrebovali storitve kleparstva in krovstva, da »če je le možno izberejo domače podjetje, pomursko ali slovensko, tudi če so ta nekoliko dražja«. Po Šinkovih besedah slovenski klepar oziroma krovec zasluži med 800 in 1000 evri na mesec, madžarski pa 300. Zneski so v neto. »V Sloveniji je posledično treba plačevati višje prispevke in tudi zaradi tega so storitve kleparstva in krovstva v Sloveniji dražje kot na Madžarskem. Vsi potrebni prispevki so plačani v slovenski proračun, kar pomeni, da se s tem podpira slovensko gospodarstvo. Navsezadnje pa za izvedena dela dobite tudi garancijo, kar pomeni, da mora izvajalec v garancijskem roku morebitne napake odpraviti na svoje stroške,« je še dejal Ludvik Šinko. Zakonca iz Ivanovec najprej nista pristala, da bi dela opravili vsiljivi Madžari. Prvič so ponujali ceno deset evrov za meter žlebov, po več obiskih pa sta popustila, ko so se dogovorili za ceno sto evrov za celo gospodarsko poslopje. Incident na nogometni tekmi v Lendavi Brata nad može postave Tridesetletnik in njegov starejši brat sta se najprej spravila nad varnostnika, nato pa nad policiste Sobotne prvoligaške tekme v Lendavi si gledalci ne bodo zapomnili le po povprečni nogometni predstavi, ampak tudi po incidentu dveh bratov z varnostniki in policisti. Začelo se je v premoru med polčasoma, ko je 30-letnik mimo varnostnika, ki je varoval tekmo, na tribuno nesel pločevinko piva. Varnostnik je obiskovalca tekme opozoril, da to ni dovoljeno, kar je tridesetletnika očitno tako razjarilo, da je varnostnika s pivom najprej polil in nato napadel. V dogajanje se je vmešal tudi njegov pet let starejši brat, ki je pritekel in zamahnil po varnostniku. Seveda so vse opazili policisti, ki so tudi varovali tekmo in ki so oba predrzneža takoj pospremili s prireditvenega prostora. Kljub vsem ukrepom policistov brata nista odnehala. 9 Kje je Ivan Krajnc? Predsednik sekcije krovcev in kleparjev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Murska Sobota je prepričan, da izvajajo inšpekcijske službe pomanjkljiv nadzor nad tujimi kleparji liciji pa so se izgovarjali, da jezika ne obvladajo. Oglasili so se tudi tukajšnji krovci in kleparji. Predsednik sekcije krovcev in kleparjev pri Območni obrtnopodjetniški zbornici Murska Sobota Ludvik Šinko se sprašuje, ali ti tuji delavci zadostijo vsem potrebnim pogojem za delo v Sloveniji. »Upoštevati je treba nacionalno delovnopravno zakonodajo in spoštovati predpise s področja varnosti in zdravja pri delu ter s tem povezane evidence,« je jasen Šinko. Predsednika sekcije čudi še nekaj: »Nobena pristojna služba se ni odzvala na omenjena članka in Pomurcem svetovala, kako naj ravnajo v podobnih primerih. Menimo, da je prebivalce treba ozavestiti, da naj preverijo, ali delavci, ki stran 9 okc poroča Ludvik Šinko: Inšpekcijske službe sedijo križem rok Avgusta smo dvakrat poročali o madžarskih kleparjih, ki predvsem na Goričkem popravljajo ali montirajo žlebove. Pod drobnogled so jih vzeli tudi policisti, ki so ugotovili, da gre za samostojne podjetnike iz Madžarske, ki lahko ob izpolnjevanju zakonskih pogojev opravljajo delo tudi v Sloveniji. Ob izdaji računa je med izvajalcem del in naročnikom sicer večkrat prišlo do vroče krvi, za katero so policisti skorajda prepričani, da je posledica nesporazumov zaradi nepopolne komunikacije in nepoznavanja tujega jezika. Predstavili smo tudi zgodbo zakoncev Gergar iz Ivanovec, ki trdita, da so madžarski kleparji, ko so se dogovarjali za posel, obvladali slovenski jezik, po izdaji računa in v postopkih na po- VESTNIK Mlajši je začel groziti enemu od policistov, povrh vsega ga je želel udariti še z nogo, zato so ga policisti vklenili. Ker je odrinil policista, je enako usodo doživel tudi njegov brat. Oba sta bila nato pridržana na lendavski policijski postaji, kjer je mlajši od njiju še naprej izrekal grožnje. Zaradi utemeljenega razloga za sum poskusa storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi in kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti, je bil v ponedeljek priveden k preiskovalnemu sodniku, ki ga je strpal v pripor. Pridanič je namreč v preteklosti že večkrat končal v policijskih beležnicah, enkrat pa je bil celo obsojen prav zaradi napada na uradno osebo. Andrej Bedek Končno le začetek sojenja v primeru kopaliških vstopnic Term 3000 Molk dveh obtoženih, tretji na dopustu Na svojo roko menda prodala 26 tisoč vstopnic za 200 tisoč evrov – Sojenje se nadaljuje oktobra Sodnik Branko Palatin je končno zaslišal dva obtožena na sojenju za domnevno preprodajo kopaliških vstopnic Term 3000. Sojenje se je začelo oktobra 2008, pred dnevi pa sta se Boštjan Serec in Ervin Železen, dva od obtoženih, branila z molkom. Tretji obtoženi Branko Ošlaj na sodišče ni prišel, saj se je opravičil, ker je na dopustu. Ošlaj se bo zagovarjal v začetku oktobra, ko se bo sojenje nadaljevalo. Tožilec Robert Stojko je obtožil Serca in Železna, da sta na svojo roko prodajala vstopnice za kopanje kopališkega kompleksa Terme 3000 v Moravskih Toplicah, Ošlaju pa je tožilec pripisal, da kot njun šef ni opra- vil svojega dela, ko ni ugotovil, kaj sta počela podrejena. Tožilec Stojko je v obtožnici tudi zapisal, da je trojica s poneverbo in zlorabo položaja pri naročanju in prodaji 26 tisoč kopaliških vstopnic Terme 3000 opeharila za 200 tisoč evrov. Vse se je sicer začelo že decembra 2003, ko je v javnost pricurljal podatek o domnevnem preprodajanju vstopnic za kopanje. V podjetju so nemudoma sprožili preiskavo in kot glavna krivca prepoznali Serca in Železna – oba so potem vrgli iz službe. V pravdi na delovnem sodišču sta oba tožbi izgubila. Andrej Bedek Pred dnevi je na tukajšnjo policijo poklical lastnik ene od avtohiš iz Murske Sobote. Povedal je, da so pravkar pred vhodom na dvorišče avtohiše opazili parkiran in zaklenjen osebni avtomobil nezadovoljnega kupca, v katerem je verjetno bomba. Klicatelj je še povedal, da so že pretekli dan po telefonu prejeli grozilni klic najbrž istega kupca, ki je grozil z bombno eksplozijo, ker menda ni bil zadovoljen z opravljenim zaradi reklamacije. Policisti so takoj po prihodu zavarovali kraj. Pregledali so zunanjost avtomobila, vendar eksplozivne naprave niso našli. Pregledali so še notranjost vozila. Potem so po telefonu poklicali tudi moškega, ki je grozil z eksplozijo. Ugotovili so, da izrečena grožnja ni bila resnična, saj eksplozivne naprave v avtomobilu ni bilo. Moškemu so policisti zaradi nepravilnega parkiranja izdali plačilni nalog, zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pa ga bodo tudi kazensko ovadili. Pripni svoje življenje V policiji si prizadevajo, da bi čim več voznikov uporabljalo varnostni pas. Pri najhujših prometnih nesrečah vedno znova ugotavljajo, da bi bile lahko posledice bistveno blažje, če bi vozniki in potniki v vozilu dosledneje uporabljali varnostni pas. Varnostni pas je vez z življenjem, vendar se tega po besedah policistov še vedno zaveda premalo udeležencev v prometu. Prav skrb vzbujajoče je, tako policisti, da je še vedno veliko ljudi pripravljenih tvegati svoje življenje, ker vozijo nepripeti, s čimer ogrožajo svojo lastno varnost in najpogosteje tudi varnost svojih najbližjih v prometu. Zapišimo še, da je uporaba varnostnega pasu in zadrževalnih sistemov za otroke obvezna. Voznika ali potnika, ki ni pripet z varnostnim pasom, policija kaznuje z globo v višini 120 evrov. BARVA CMYK 10 kmetijstvo | Vestnik | 26. avgusta 2010 Na razstavi govedi v Gornji Radgoni datum: 26. 08. 2010 VESTNIK stran 10 www.vestnik.si | e: [email protected] Mlinarji in peki na pogovoru z ministrom Zvonci podelili najboljšim živalim Za večjo samooskrbo s kakovostno pšenico Prikaz rejskih dosežkov pri lisasti, rjavi, črno-beli in cikasti pasmi Fotografija Ludvik Kovač Včeraj sta se na sejmu AGRA sestala odbor za kmetijstvo in odbor za gospodarstvo, sejem pa je obiskal tudi predsednik vlade Borut Pahor Najboljšim živalim so podelili zvonce, rejcem pa priznanja za rejske dosežke. Govedoreja je v Sloveniji najpomembnejša kmetijska dejavnost. Reja krav molznic in prireja mesa predstavljata okrog 50 odstotkov vsega prihodka v kmetijstvu, zato namenijo govedoreji vsako leto posebno pozornost tudi na sejmu AGRA. Na letošnji govedorejski razstavi, ki sta organizirala Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Kmetijski institut Slovenije, so prikazali rejske dosežke v selekciji. Obiskovalci so si lahko ogledali breje telice lisaste, rjave, črne in cikaste pasme, na ogled pa so bili tudi biki iz osemenjevalnega centra. S kolekcijo lisaste pasme so se predstavili tudi rejci združenja Rinderzucht Steiermark iz Avstrije. Najboljšim živalim so podelili zvonce, rejcem pa priznanja za rejske dosežke. Med plemenskimi telicami listaste pasme je bila najbolje ocenjena Cifra Franca Štuheca iz Spodnjih Ključarovec, druga je bila telica rejca Ale- Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je predvčeraj na sejmu AGRA srečal s predstavniki slovenskih pekov in mlinarjev, beseda pa je tekla o ceni in količinah pšenice v Evropi ter seveda o podražitvah kruha, ki so jih že pred časom napovedali slovenski peki. Kot je povedal minister Židan, so predstavniki mlinarjev in pekov predlagali, da ministrstvo preuči dva dodatna operativna predloga: kakšna je lahko pomoč z državnimi zalogami pšenice v situaciji, če se zgodi, da bo v Sloveniji morda nekaj tednov primanjkovalo pšenice, in drugič, ali lahko ministrstvo pomaga pri organizi- ranem odkupu pšenice. Po Židanovih besedah naj do pomanjkanja pšenice v Sloveniji ne bi prišlo, oba ukrepa pa naj bi prispevala k stabilizaciji cene pšenice. Predsednik uprave Žita Toni Balažic je po sestanku povedal, da so mlinarji in peki v precepu, saj se na eni strani intenzivno dviguje cena pšenice, ki se je v dobrem mesecu na svetovnih borzah podražila za okoli 75 odstotkov, po drugi strani pa se zavedajo odgovornosti pri podražitvi kruha, saj si tega nihče ne želi. Ustrezne rešitve bodo morali najti potem, ko se bo cena pšenice normalizirala. Mlinarji in peki od kmetijskega mi- nistra pričakujejo, da vzpostavi takšno osnovo, ki bo zagotavljala dobro sodelovanje vseh partnerjev, od pridelovalcev do pekov. Z usmerjanjem kmetijske politike je po njihovem to možno doseči, z bolj usmerjeno politiko na tem področju pa se lahko zagotovi tudi večja stopnja samooskrbe s krušnimi žiti. O aktualnih razmerah v slovenskem kmetijstvu in agroživilstvu je včeraj na sejmu AGRA tekla beseda tudi na skupni seji odbora za kmetijstvo in odbora za gospodarstvo pri državnem zboru, na kateri je sodeloval tudi predsednik vlade Borut Pahor. L. Kovač LC Maribor usposobil dve letali za obrambo pred točo ša Šmica iz Mlač pri Poljčanah, tretja pa Rička Romana Belca iz Koračice. Prvo mesto med telicami rjave pasme je pripadlo Sviti Antona Pečečnika iz Velenja, drugo Sari Nikolaja Pračka iz Dolge Poljane pri Vipavi in tretje Maci rejca Marka Lapanja iz Slapa pri Idrijci. Najboljša med črno-belo pasmo je bila telica rejca Milana Brenceta iz Gorenje vasi, na drugo mesto se je s svojo telico uvrstil Jakob Kropivnik iz Pšate na Gorenjskem, na tretje pa Fani Jožeta Vogrinca iz Vrhnje. Med cikasto pasmo je zmagala Cvetka rejke Cilke Povodnik iz Podgorja pri Zabukovju, drugo mesto je pripadlo Lili Jožeta Božičnika iz Budne vasi, tretja pa je bila Cilka Klemna Marolta iz Koželj pri Kostelu. Podelili so tudi priznanje za avstrijsko lisasto pasmo, ki je pripadlo Walleriei rejca Gabriela Kaufmana. Ludvik Kovač Z letali proti toči tudi v Prekmurju Pogodbo o sofinanciranju končno podpisale vse prekmurske občine Letalski center Maribor, ki že vrsto let izvaja letalsko obrambo proti toči, je končno začel pred to naravno nesrečo braniti tudi Prekmurje. Pogoji za to so bili izpolnjeni, ko je pogodbo o sofinanciranju podpisala še zadnja prekmurska občina, sicer pa so v mariborskem vsak dan do konca septembra 2010, prihodnje leto pa naj bi tovrstno obrambo nadaljevali. V mariborskem centru deluje 20 posadk, ki so dežurne od jutra do večera, medtem ko nočna protitočna obramba zaradi tehničnih razlogov ni možna. Po- povzroči veliko več škode, kot stane sofinanciranje obrambe pred njo. Navsezadnje pa toča ne povzroča le škode v kmetijstvu, pač pa tudi na objektih in avtomobilih, zato bi se v sofinanciranje obrambe morali vključiti tudi drugi. L. Kovač 36. odprto državno ocenjevanje Vino Slovenija Gornja Radgona Podelili odličja najboljšim Vinar leta je Jožef Prus iz Krmačine pri Metliki vesnosti so razglasili tudi prvake vinskih turističnih cest in razglasili vinarja leta. Ta naslov je letos pripadel Jožefu Prusu iz Krmačine pri Metliki, posebno priznanje pa je prejel tudi Stanko Čurin s Koga, ki je bil prvi vinar leta. Stanko Čurin je že pred 26 leti kot vinar z najbolj številnimi in najvišjimi priznanji prejel turistični nagelj, tokrat pa mu je priznanje podelilo Združenje turističnih novinarjev Slovenije za življenjsko delo v vinarstvu. L. Kovač Fotografija LCM Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je ob dnevu vinogradnikov na sejmu AGRA podelil priznanja in nagrade najboljšim vinogradnikom in vinarjem, ki so sodelovali na 36. odprtem državnem ocenjevanju vin. Letos je poslalo v ocenitev 223 vinarjev iz šestih držav 679 vzorcev najbolj kakovostnih vin. Z veliko zlato medaljo je komisija nagradila 33 vzorcev, 150 vzorcev je prejelo zlato in 242 vzorcev srebrno medaljo, podeljenih pa je bilo tudi deset šampionskih naslovov. Na slo- Fotografija PS Mariborski letalski center je za obrambo pred točo usposobil dve letali, s katerima bodo poslej branili tudi Prekmurje. Ob dnevu vinogradnikov na sejmu AGRA so podelili odličja najboljšim vinarjem. letalskem centru projekt Prekmurje poskusno začeli že pred dobrima dvema tednoma. V boju s točo se bosta spopadali dve letali, ki sta ustrezno opremljeni, usposobljenih pa je več posadk, ki bodo poslej branile območja več kot 60 občin, ki so vključene v ta sistem obrambe. Kot je znano, je eno letalo Letalskega centra Maribor doslej branilo le območje do Mure, letos, ko so se v projekt obrambe vključile prekmurske občine, pa so usposobili še eno letalo. Dve posadki in operativa bodo zdaj dežurali seben problem je neustrezna radarska podpora protitočni obrambi, saj center nima svojega meteorološkega radarja. Podatke, ki jih posreduje radar na Lisci, dobivajo z zamudo, zato uporabljajo radarske slike iz Avstrije, ki pa so tudi »prepočasne«. Ker je to eden od največjih skupnih projektov v Sloveniji, so v mariborskem letalskem centru prepričani, da ga bosta podprla tudi vlada in kmetijsko ministrstvo ter za njegovo delovanje zagotovila del sredstev tudi v prihodnjih letih. Statistika namreč kaže, da toča izobraževanje kmetovalcev 27. 08. 2010: KGZS – Zavod M. S., Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, ob 9.00, predavanje KOP – VVO, Uredba o vodovarstvenem območju, Varstvo rastlin na vodovarstvenih območjih – zadnja možnost za izpolnitev zahtev KOP-izobraževanja za pridelovalno/izobraževalno sezono od 1. 9. 2009 do 31. 8. 2010. BARVA CMYK datum: 26. 08. 2010 turizem www.vestnik.si | e: [email protected] 26. avgusta 2010 | Vestnik | Festivalski dnevi v Črenšovcih Boben bovnjaša oziroma malega rijtara Milana Šerneka je letos star sto let. šovci je pod vodstvom Špele Frančič pripravila predstavo Jenamena, ka se to godi, glej kak gori!, seniorke in seniorji črenšovskega gledališča pa so pod vodstvom Majde Frančič pripravili predstavo Jenamena, z Amerike stric, z našimi nevolami vštric. Osrednji dogodek festivala je bil v soboto popoldne s predstavitvijo domačih obrti, rokodelstva in domačih dobrot ter razstavo likovnih del šolarjev osnovnih šol. Ob tem so potekale tudi delavnice domačih obrti. Za najmlajše so v petek popoldne pripravili razstavo malih živali Društva ljubiteljev malih živali Odranci, lutkovno predstavo Žogica marogica članov KD Črenšovci in ustvarjalne delavnice. Sledila je nogometna tekma med ekipo županov s člani občinskih uprav 11 Gornja Radgona – V četrtek, 26. avgusta, ob 10. uri bo v dvorani 4 kmetijsko-živilskega sejma Agra mednarodni strokovni posvet ob dnevu naravnih parkov z naslovom Krajina v harmoniji. Organizator je JZ Krajinski park Goričko, predavali pa bodo mag. Bernard Wieser, dr. Istvan Szentirmai, dr. Branko Kramberger in dr. Jurij Gulič. Predstavitve rokodelstva, domače obrti, kulture in kulinarike ti, puno de za čüti. Prijte, jenamena, kak fajn mu se meli!« O bovnjašu skozi zgodovino krajev črenšovske občine so v kulturnem društvu tudi opravili obsežnejšo raziskavo in nameravajo izdati knjigo. Festivalski gledališki Jenamena teater je potekal že v torek, sredo in četrtek s pouličnim gledališčem na prostem, ko so na dvorišču črenšovske občine uprizorili tri gledališke predstave. Predstavo Jenamena dekleta. net in balon je spet napet je uprizorila gledališka skupina OŠ Franceta Prešerna Črenšovci pod vodstvom Draga Megliča, gledališka skupina KD Čren- stran 11 turistične prireditve Jenamena, kak fajn mu se meli! V športnem parku v Črenšovcih je v petek in soboto potekal festival rokodelstva, domače obrti, kulinarike in kulture Jenamena fest, ki ga je četrtič organiziralo Kulturno društvo Črenšovci. Letos so dali člani kulturnega društva, ki mu predseduje Andreja Sever, poseben poudarek malemu rijtaru ali bovnjašu, kot so mu rekli v krajih Dolinskega. Začetek festivala je naznanil črenšovski bovnjaš Mirko Šernek z bobnom, ki je letos star sto let. Mirko z bobnom že vsa štiri leta vabi na prireditev v krajih Občine Črenšovci in drugje z besedami: »Puno de za vidi- VESTNIK in ekipo obrtnikov, kjer so prvi zmagali z devet proti štiri. Na mednarodnem folklornem festivalu Jenamena, pleše se mi so se ob domačih folklornih skupinah iz Črenšovec in Bistrice predstavili še člani KTD Mali rijtar iz Tešanovec z malim rijtarjem, gostje iz Madžarske in tamburaška skupina KUD Žiškovec iz Hrvaške. V Jenamena ruženju so nastopili člani bobnarske delavnice Govoreči bobni (MIKK Murska Sobota), na reliju starodobnikov so sodelovali kolesarji iz Beltinec in Polane ter KK Biciklin iz Velike Polane, na prireditvi pa je nastopil tudi Moški vokalni kvintet Aeternum. Sodelujoči na prireditvi so se lahko pomerili v zabavnih igrah, balinanju in turnirju v vlečenju vrvi. Jože Gabor Murska Sobota – V soboto, 28. avgusta, ob 19. uri bo na letnem mestnem kopališču prireditev Soboška Dianina noč, ki jo organizira Hotel Diana v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota. Ob 19. uri bodo nastopili Karmen in Avantura, ob 21. uri Davor Borno, ob 22.30 Colonia in ob 1. uri Davor Borno. Med 2. in 4. uro bodo obiskovalce zabavali Karmen in Avantura. Med glasbenimi nastopi bo ob soju plavajočih lučk na vodi še modna revija Mis bikini v kopalkah, perilu in oblačilih za prosti čas z nastopi aktualnih misic in mis bikini. Lendava – V soboto, 28. avgusta, ob 14. uri bo na Glavni ulici tekmovanje v kuhanju bograča Bogračfest. Med 16. in 19. uro bo še otroški program na dvorišču Centra Banffy, ob 15. uri Chil Out Vogal na MC Vogal. Organizatorji so poskrbeli tudi za bogato kulinarično ponudbo za obiskovalce in zabavno-glasbeni večer z ansamblom Štrk. Ivanovci – V soboto, 28. avgusta, ob 10. uri se bo začel pri vaško-gasilskem domu četrti Ivanocyjev pohod, ki ga organizira Turistično, kulturno in športno društvo Ivanovci. Vodeni devet kilometrov dolg pohod bo peljal do Andrejec in Kančevec. Pohodnike bo skozi kulturno zgodovino krajev popeljal višji kustos Pokrajinskega muzeja Murska Sobota Franc Kuzmič. Za veselo in zabavno druženje po pohodu bodo poskrbeli Prekmurski dečki. Fotografiji Jože Gabor Ljutomer – V soboto, 28. avgusta, od 8. do 12. ure bo na Glavnem trgu Turistična tržnica, ki jo organizira LTO Prlekija Ljutomer. Med ponudbo bodo tudi izdelki ljudske obrti in domače dobrote. Filovci – V nedeljo, 29. avgusta, ob 10. uri bo proščenje v Filovskem gaju z mašo med vinogradi. Predstavili so ljudske obrti, ki so bile značilne za te kraje, in tradicionalne domače dobrote. Moravske Toplice – V okviru tradicionalnega Poletja v Moravskih Toplicah je vsak četrtek, petek in soboto v avgustu od 18. ure dalje pri vhodu v letno kopališče v Termah 3000 Poletno turistično senje. Ob ponudbi izdelkov pomurskih rokodelskih in drugih domačih obrti je vsak četrtek ob 20. uri na terasi hotela Ajda Etno večer. Vsako soboto ob 20. uri pa v Športnem parku Term 3000 otroška animacija. Žarijada v Termah 3000 Moravske Toplice Najboljši Denis Benko iz Zdravilišča Radenci Nekateri pečejo bolj tradicionalno, drugi bolj sodobno V soboto je na zelenici pred hoteloma Ajda in Livada Prestige v Moravskih Toplicah potekalo drugo tekmovanje za najboljšega mojstra v peki na žaru na oglje Žarijada v Termah 3000. Ob tekmovanju so organizatorji pripravili še turistično tržnico ljudskih obrti in domačih dobrot, kulinarično zabavo s štrkom Vikijem za otroke, zabavni program in drugo. Med sodelujočimi na tekmovanju je bila tudi ekipa Vestnika in Murske- ga vala, v kateri sta bila Jožica Vučko in Dušan Radič. Po oceni petčlanske ocenjevalne komisije, ki jo je vodil Danilo Kozar, je bil med dvanajstimi sodelujočimi ekipami (lahko so bili tudi posamezniki) najboljši Denis Benko iz Zdravilišča Radenci, druga je bila Martina Roudi iz M. Sobote, tretji pa Blaž Sotlar iz Ljubljane. Ob Danilu Kozarju iz Term 3000 so bili člani ocenjevalne komisije še Elvira Štumpf iz Srednje gostinske šole v Radencih, Branko Časar, kuhar v gostilni Lovenjak v Polani, Srečko Koklič, sekretar Združenja za gostinstvo in turizem pri GZS, in Janez Gjergjek, bivši vodja kuhinje v Zdravilišču Radenci. Danilo Kozar je povedal, da so bili tekmovalci iz Pomurja, pa tudi z drugih območij Slovenije. Na razpolago so imeli 120 minut, da pripravijo štiri krožnike jedi na žaru s primerno oblogo in prilogo. Ocenjevali so urejenost delovnega mesta, potek dela, videz jedi na krožniku, največ točk pa je prinesel okus jedi: »Na voljo so imeli pet vrst mesa: svinjski file, svinjsko vratovino, goveji hrbet, piščančji file in mleto mešano meso. Opazili smo, da ima vsak tekmovalec nekoliko drugačen način priprave in peke jedi na žaru, nekateri so pri tem bolj tradicionalni, drugi bolj sodobni. Dejstvo pa je, da so mnogi tudi v naši pokrajini pri tem že pravi mojstri in da jedi z žara še posebej v poletnih mesecih pogosto dišijo na naših vrtovih.« J. G. Turnišče – V Jeričevem domu je do 12. septembra na ogled razstava Varašanci od zibelke do groba. V četrtek, 26. avgusta, ob 9. in 18. uri bo javno vodenje po razstavi. Obiskovalce bo po razstavi vodil njen soavtor Boris Kučko. Lendava – V preddverju gledališke in koncertne dvorane je na ogled fotografska razstava Moje mesto Murska Sobota - Lendava, ki sta jo pripravila KD Foto-video klub Lendava in KD Foto klub Murska Sobota. Moravske Toplice – Pomurska turistična zveza je odprla pri hotelih Term 3000 Pomurski turistični informacijski center s turističnim servisom za turiste in druge obiskovalce naše pokrajine. Odprt je vse dni v tednu od 9. do 18. ure. Fotografiji Jože Gabor OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMER V peki na žaru na oglje se je pomerilo dvanajst ekip. Za ekipo Vestnika in Murskega vala sta tekmovala Jožica Vučko in Dušan Radič. Kontaktna številka O70 550 665 Ponujamo pomoč in podporo osebam s težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem. BARVA CMYK 12 (iz)brano | Vestnik | 26. avgusta 2010 barometer datum: 26. 08. 2010 VESTNIK stran 12 www.vestnik.si | e: [email protected] Stopili smo v mednarodno leto mladih … Pomurje je še vedno »staro« Mladino pri nas delno rešujejo državne štipendije – Na trgu dela jih čaka realnost Od leta 1999 se 12. avgust praznuje kot mednarodni dan mladih, letos pa se s tem dnem začenja tudi mednarodno leto mladih, ki ga je razglasila Organizacija združenih narodov. Svet in Slovenijo so v minulih dneh obkrožili številni statistični podatki, ki se tičejo mladih. Združeni narodi štejejo med mlade vse, stare od 15 do 24 let. Po njihovih ocenah živi v svetu 1,2 milijarde mladih, vendar se kljub povečanju njihovega absolutnega števila delež mladih v svetu zmanjšuje. Po poročanju Statističnega urada RS je podobno tudi v Sloveniji. Med koncema let 2008 in 2009 se je število mladih zmanjšalo za več kot 5000 oz. njihov delež v celotnem prebivalstvu za 0,4 odstotne točke. Mladi Pomurci : mladi iz drugih regij Urška Potočnik, judoistka iz Radomerja, je z osvojitvijo bronaste medalje na mladinskih olimpijskih igrah doživela enega največjih uspehov v svoji karieri. Kristjan Ravnič je tretji član uprave Pomgrada, do zdaj je imel Pomgrad dvočlansko upravo. Silvana Brenčič, direktorica Mure EHM, priznava poslovne težave družbe. Očitno je čas, ko delujoče družbe na Murinem dvorišču morajo najti skupni jezik in se konsolidirati v skupno družbo. Cene posameznih družb jim to brez dvoma omogočajo. Robert Kuzmič, direktor Iskratela v Rusiji, sicer Vidončan, ki ne skriva močne navezanosti na domače okolje, je morda tisti, ki bi pomurskemu podjetništvu lahko pomagal pri preboju na ta veliki trg. Če ne drugače z nasveti in morebitnimi zvezami. Iskra je v tej državi še vedno ena naših najbolj prepoznavnih blagovnih znamk. večinoma že odločajo za nadaljevanje šolanja po osnovni šoli, tako da tukaj ni velikih odstopanj od drugih regij, drugače pa je pri terciarnem izobraževanju oz. študiju. V zadnjih treh letih se je število študentov pri nas sicer nekoliko povečalo, podatek za leto 2009 pravi, da je študiralo 5684 Pomurcev, še vedno pa imamo glede na druge regije najmanj diplomantov na tisoč prebivalcev. Če smo že pri izobraževanju, je zanimivo dodati naslednje. Po krajšem premetavanju statističnih podatkov se je pokazalo, da je delež mladih, ki prejemajo državne štipendije, v primerjavi z drugimi regijami v Pomurju največji. Drugače povedano, okrog 15 odstotkov znotraj skupine mladih Pomurcev prejema državne štipendi- je, slovensko povprečje pa je manj kot devet odstotkov. To sicer začasno rešuje materialni status mladih, ki se izobražujejo, toda ne smemo pozabiti, da se te štipendije podeljuje na osnovi določenih kriterijev, kar pa po svoje tudi kaže na slab materialni status pomurskih družin. Zaposlovanje Mogoče gre prav zaradi tega vedno več Pomurcev študirat, toda reševanje materialnega statusa s štipendijo je kratkotrajno, saj ko stopijo na trg dela, jih čaka druga realnost. Primerjali smo podatke po regijah za letošnji januar. Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje (tukaj smo v vzeli precep skupino od 18 do 30 let, zato lahko govorimo o približkih) je bilo v Pomurju januarja letos okrog 2800 mladih brezposelnih, kar predstavlja 24,5 odstotka vseh brezposelnih v Pomurju. Delež je v primerjavi s slovenskim povprečjem manjši, toda vemo, da ta odstotek ni realen, saj se je konec leta 2009 zgodil stečaj Mure in še nekaterih drugih podjetij v Pomurju, kar je zelo povečalo število brezposelnih predvsem v starejših skupinah. Bolj zanimiv je podatek o deležu mladih brezposelnih Pomurcev v celotni populaciji mladih Pomurcev. Ta znaša okrog 13,4 odstotka, kar pa je največji delež med vsemi slovenskimi regijami. Slovensko povprečje je skoraj polovico manjše, najbližje pa nam je Koroška z 10,6 odstotka. Ciril Kosednar In kaj kažejo statistični podatki glede mladih v Pomurju? Kot mladino smo tukaj opredelili mlade, stare od 15 do 29 let, saj jih tako opredeljuje tudi republiški statistični urad. Podatki tega urada iz leta 2008 kažejo, da smo po povprečni starosti med »najstarejšimi« regijami v Sloveniji. Najstarejše prebivalstvo je skoncentrirano na Goričkem. Kar dve sosednji občini, Gornji Petrovci in Šalovci, sodita med pet najstarejših občin v Sloveniji. Po zadnjih podatkih statističnega urada (stanje 1. 1. 2010) je mladih pri nas 20.743, kar je okrog 17-odstotni delež v celotni populaciji prebivalstva. Manjši delež mladih imata le dve regiji. Prav tako kot za svet in Slovenijo tudi za Pomurje velja, da ta delež v zadnjih letih upada. Izobraževanje Generalna skupščina ZN je v svoji resoluciji o mladini leta 2000 določila v povezavi z mladimi deset prednostnih področij, med katerimi sta na prvem mestu izobraževanje in zaposlovanje. Pa poglejmo, kako je s tem v Pomurju. Kar se tiče srednješolskega izobraževanja, se tudi pri nas mladi Fotografija Jurij Zauneker Jože Vinkovič, župnik na Pertoči, je pred leti uspel prepričati patra Marka Rupnika, svetovno znanega umetnika, da je svoj pečat z veličastnim mozaikom pustil tudi v pertoški cerkvi. Turistične in druge organizacije lahko sedaj v svoje gradivo o Pomurju in Sloveniji uvrstijo še eno znamenitost več. Po zadnjih podatkih statističnega urada (stanje 1. 1. 2010) je mladih pri nas 20.743, kar je okrog 17-odstotni delež v celotni populaciji prebivalstva. Pomurski razvoj Kje začeti - pri podjetnikih ali v conah? Država se lahko zamisli nad svojim početjem – Kam so šli milijoni v preteklosti? Kar nekaj časa je trajalo, da je prišlo do objave rezultatov prvega javnega razpisa za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji za obdobje 2010–2015. Po podatkih je na razpis prispelo 150, odobrena pa so bila vsa razpisana sredstva v znesku 7,16 milijona evrov. Razpis se je izšel brez velikih zgodb, o katerih se je sanjalo ob sprejemanju zakona. Naj spomnimo, takrat ga skorajda ni bilo politika, pa tudi gospodarstvenika ne, ki ne bi videl rešitve regije s tujim investitorjem kot odrešiteljem. Pa se je zadeva obrnila povsem drugače. Potrdila je staro pravilo iz sistemske teorije, da brez lastnega potenciala ni mogoče računati s tujim. In kaj je pokazal razpis? Potrdil je gornjo trditev in še enkrat pokazal, da regijsko gospodarstvo niso samo velike podjetniške zgodbe, ki jih razen ene ali dveh obvladujejo lastniki izven regije, ampak je to predvsem podjetniški potencial, ki ga regija na srečo premore in ki se je preživljal predvsem z lastno podjetnostjo in lastnim delom. Že ti, ki so bili uspešni na razpisu, in tisti, ki so ostali zunaj, ker jim je zmanjkalo pet ali deset točk, dokazujejo, da je z lokalnimi institucijami, ki naj bi skrbele za dobre pogoje gospodarjenja lokalnih gospodarskih subjektov (zbornice in razvpita razvojna agencija), nekaj hudo narobe. Posledično pa se je pokazalo, kako narobe ravna tudi država, ki kljub vsemu ni vložila malo sredstev za pomoč gospodarstvu. Na lokalni ravni je ključen problem elitizma na eni in ohranjanja monopola v odnosu do države na drugi strani. Problem države pa se na primeru Pomurja kaže v tem, da s strogim centraliziranim sistemom pomoči gospodarstvu ne bo dosegla cilja, ki ga tako opeva – večje konkurenčnosti. Če povemo enostavneje, domača »elita« skrbi, da ohranja monopol in drži v rokah kanale vpliva in moči, da sama uživa državne boni- tete. Centralizirani razpisi na državni ravni pa izključujejo podjetnike, podobne pomurskim, ki so bili uspešni na domačem razpisu. Pomurski razpis je na neki način osmislil delo Vladne službe za lokalno samoupravo oz. Gjerkeševo ministrstvo. Če država hoče razvojni preboj, se mora lotiti gospodarstva na lokalni ravni in mu omogočiti neposreden pristop do pomoči. Dejstvo je namreč, da novo vrednost ustvarja realni sektor – gospodarstvo oziroma proizvodnja in ne upravni sektor. Proizvodnja pa je na periferiji in ne v Ljubljani. Pomurski zakon postavlja na glavo tudi velike zgodbe o visokih tehnologijah in visoki dodani vrednosti. To, s kakšno dodano vrednostjo se podjetniku splača neka dejavnost, bo ocenil podjetnik sam in mu je malo mar, kaj o tem govori bodisi predsednik vlade bodisi novodobni ekonomist. Pa še enega dejstva v teh zgodbah dodane vrednosti ni mogoče spregledati, namreč – vsaka dodana vrednost na koncu konča pri takem ali drugačnem v žargonu rečeno »fizikalcu«, ki mora izdelek narediti. Očitno pa je, da nas zgodbe novih produktov z visoko dodano vrednostjo, ki so jih bruhali bančniki, še niso zadosti naučile, četudi so bili vsi ti produkti prazni baloni, ki so popokali. Odziv na razpis in razdeljena sredstva je en kazalnik, ki samo dokazuje, da podjetniški potencial za premik regije obstaja. Ključen bo naslednji korak, ali bo uspela zaposlitev nekaj čez 350 delavcev. Verjetno vseh ne, veliko večino pa bodo zaposlili, saj so sredstva dobljena pod dokaj rigoroznimi pogoji in s približno enako udeležbo lastnega kapitala. Ti podjetniki verjetno ne bodo jamrali, da ni delavcev in kadrov. Velika verjetnost je, da se bodo lotili posla in ustrezno delovno silo tudi našli brez velikih simpozijev o kadrih. S tem pa se bo odprla neka nova perspektiva tistih, ki so ostali na cesti ali končali šolo, pa tudi tistih, ki so vezani na njivo. J. V. BARVA CMYK (iz)brano www.vestnik.si | e: [email protected] datum: 26. 08. 2010 VESTNIK 26. avgusta 2010 | Vestnik | Pred praznikom Občine Moravske Toplice potrdili priznanja in zahvale stran 13 13 barometer Častni občan bo dr. Balažic Velika zahvalna listina Francu Čarniju za dolgoletno uspešno delo na področju prometne vzgoje Janez Balažic bo prejel po doktorskem nazivu še naslov častnega občana. Nagrada občine v višini 500 evrov neto bo šla v žep Alojzu Berdenu iz Filovec za pomembne dosežke pri obrtni dejavnosti, prašičereji in vinogradništvu ter za uspešno organizacijsko delo. Priznanja občine pa bodo dobili: Zlatko Balajc iz Sela za dolgoletno in požrtvovalno delo v gasilstvu, Ivan Kramperšek, ravnatelj OŠ Bogojina, za pomembna dejanja in dosežke na vzgojno-izobraževalnem področju v obdobju zadnjih štirih let, ter pevski zbor Marjetice iz Društva upokojencev Moravske Toplice za širjenje pevske kulture in skrbno negovanje narodne pesmi. Nagrade in priznanja bodo podelili ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga Občina Moravske Toplice praznuje 7. septembra. T. K. Fotografija Nataša Juhnov Občinski svetniki so na zadnji seji v Moravskih Toplicah z večino glasov »za« in dvema »proti« potrdili predloge za letošnje nominirance za priznanja, zahvale in nagrade ter za naslov častnega občana. Predsednik komisije za priznanja in nagrado Ludvik Sočič je povedal, da je na sedež komisije pravočasno prispelo devet predlogov, le predlog društva Brv ni prišel v predpisanem roku. Tako je komisija predlagala naslednja imena, ki so bila kasneje tudi potrjena. Naslov častnega občana bo letos dobil dr. Janez Balažic, umetnostni zgodovinar in muzejski svetovalec, zaposlen v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota, iz Sebeborec. Naslov bo dobil za dosežke v okviru znanstvenoraziskovalnega in publicističnega dela na področju umetnostne zgodovine. Pre- dlagal ga je župan Franc Cipot. Veliko zahvalno listino bo prejel Franc Čarni, prav tako iz Sebeborec, in sicer za dolgoletno uspešno delo na področju prometne vzgoje in prometne varnosti. Zanimivo je, da je podžupan Alojz Glavač Čarnija predlagal tudi za naslov častnega občana. Lokalne volitve 2010 Začetek »prerivanja« za mesta kandidatov Sonja Rajh, direktorica družbe Farmtech in letošnja nagrajenka GZS, je uspešno prekrmarila krizni šok ter že beleži rast prodaje in tudi na novo zaposluje. Tanja Šimonka, direktorica Zavoda za kulturo in promocijo Lendava, organizira že deseti mednarodni lutkovni festival. Tako vse leto skrbi za visoko kakovost ponudbe kulturnih prireditev. Kalamar ostal brez podpore SLS, v DeSUS-u se ne morejo zmeniti glede radgonskega kandidata Na Cankovi bo strankin županski kandidat Milan Osterc. Cipotova bo tudi nosilka liste kandidatov za občinske svetnike v tretji soboški volilni enoti, medtem ko bo nosilka liste NSP v drugi soboški volilni enoti direktorica hotela Diana Olga Belec. Zapleta pa se pri županskem kandidatu stranke DeSUS v radgonski občini. Pred časom smo zapisali, da bo v Radgoni kandidiral Zvonko Gredar kot samostojni kandidat, ki je takrat zahteval popravek, češ da bo kandidiral kot kandidat stranke DeSUS. V torek je bilo v Spodnjih Ivanjcih organizirano srečanje stranke DeSUS, po katerem so sklicali tudi tiskovno konferenco. Ker se na srečanju niso uspeli dogovoriti o podpori Gredarju, je bila tiskovna konferenca odpovedana. »Če prideš v drugi krog, ti dam 500 evrov,« je nezadovoljen član stranke povedal Gredarju ob odhodu. Do nadaljnjega tako ostaja nejasno, kdo bo strankin kandidat v Radgoni. Po tretjem krogu srečanj vodstva Fotografija Timotej Milanov Nadaljevanje s 1. strani V Moravskih Toplicah se je za kandidaturo opogumil mlad Štefan Kodila, ki ga podpira zanimiva strankarska kombinacija SMS in SNS. Diplomant dveh fakultet se med drugim zavzema za ureditev vodovoda v Berkovcih, Ivanovcih in Vučji Gomili, dostop do širokopasovnih internetnih povezav in gradnjo ekoloških čistilnih naprav. stranke z regijskimi odbori so se o kandidatih izrekli tudi pri SLS-u. Poleg tistih, ki smo jih v Vestniku že navedli, so sedaj kot kandidati potrjeni še Stanko Gregorec (Kobilje, ima še podporo SDS-a), v Beltincih bodo podprli Milana Kermana (NSi), v Moravskih Toplicah Alojza Glavača (SDS), na Hodošu Ludvika Orbana, na Cankovi Draga Vogrinčiča (SDS), v Apačah Darka Anželja, v Odrancih Ivana Markojo, na Razkrižju Stanka Ivanušiča, v Gornjih Petrovcih Franca Šlihthubra, v Kuzmi Jožefa Škaliča, ki ima že podporo strank SDS in NSi, v Veržeju je strankin kandidat Slavko Petovar, v Šalovcih Aleksander Abraham, na Tišini Franc Horvat. Brez podpore SLS-a pa je ostal župan Daniel Kalamar v Občini Grad. Ko smo v Vestniku objavili novico, da bo kandidiral s podporo SLS-a, kar nam je tudi sam potrdil, so se v uredništvu oglasili nezadovoljni člani stranke SLS iz Občine Grad, ki naj bi bili mnenja, da je za stranko bolj primerno, da podpre kandidata SDS-a Silva Šarkanja. Timotej Milanov Roko Žarnič, minister za okolje, bo moral urediti zapuščino svojih predhodnikov, ki so ob obnovi protipoplavnih nasipov na Muri med Hotizo in Kotom veliko obljubljali – naredili pa nič. Kmetje imajo danes probleme zaradi dovozne ceste, ki jo želi Agencija za kmetijske trge izbrisati iz gerkov. Pri kontroli kmetijskih subvencij za obdelovalno zemljo sedaj ugotavljajo neskladje Ciril Smrkolj, predsednik KGZS, je imel na letošnjem sejmu Agra priložnost, da uredi nekatera razmerja znotraj reprodukcijske verige pridelave hrane v korist kmetov. Toda vprašanje je, ali je to izkoristil in ali bo kaj storil, da se kmetje z boljšo organiziranostjo zoperstavijo monopolom. Lastniki ali uporabniki zemljišč ob visokovodnem nasipu reke Mura so med obnovo nasipa podpisovali izjave z Agencijo republike Slovenije za okolje (ARSO) o ureditvi odškodninskih in lastniških razmerij zaradi vzdrževalnih del. Država se je zavezala, da bo lastnikom povrnila nastalo škodo v gozdovih in na poljih ter da bo izplačala zasežena zemljišča po cenilnem zapisniku in sklenjeni kupoprodajni pogodbi. Odškodnina jim je bila izplačana, čeprav nižja ali sploh ne kmetom, ki med obnovo nasipa v zimskih mesecih na poljih niso imeli posevkov, neurejeno pa je ostalo lastništvo za pot na Miroslav Topič, predsednik nogometnega kluba Mura 05, je po nedeljski tekmi v slačilnici čestital igralcem za požrtvovalnost. Poteza, ki je v Fazaneriji že dolgo nismo videli. Cesta ob nasipu Mure zmanjšuje gerke Zemlje na hrvaškem katastrskem območju država ni odkupila hrvaškem katastrskem območju, ki so jo zgradili vzporedno z nasipom z namenom, da bo omogočala dostop do nasipa za njegovo vzdrževanje. Sprva je bilo lastnikom rečeno, da jo bodo po končanih delih odstranili, potem pa, da bo država zaseženo zemljo odkupila. Vendar jo je le na slovenskem, ne pa tudi na hrvaškem katastrskem območju, pot pa je ostala povsod, saj lastnikom zemljišč omogoča tudi lažji dostop do posesti. Sedaj pa je služba za kontrolo pri Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja lastnike zemljišč na hrvaškem katastrskem območju začela vabiti na seznanitev z ugotovljenimi neskladji, ki so jih ugotovili pri kontroli kmetijskih subvencij z metodo daljinskega zaznavanja obdelovalnih površin na lendavskem območju. Razlog za zmanjšanje gerkov je cesta ob nasipu. Pri kolikih so ugotavljali neskladje zaradi zgrajene poti, pristojni niso povedali, ker da gre za podatke zaupne narave, prav tako ni znana usoda pripomb lastnikov, ki so jih o tem dali na zapisnik. Ena izmed njih je zahteva lastnika, da nasprotuje kakršnemu koli zmanjšanju površin njiv, dokler država ne uredi dejanskega stanja in izplača odškodnine. Država lastništva ni uredila pred- vsem na odseku nasipa od Hotize do Kota v dolžini 3,8 kilometra, ki sta ga zaradi nerešenega mejnega vprašanja pred štirimi leti obnavljali hrvaško in slovensko podjetje, Vodogradnje iz Varaždina in VGP Mura. Razlog, zakaj slednje podjetje za naročnika del, Agencijo RS za okolje in prostor, lastništva ni urejalo, je bil prav v tem, da zaradi deklariranega spornega območja zemlje niso mogli prenesti v državno last in ne vpisati v slovensko zemljiško knjigo. Pot tako ostaja lastnikom, ki jo zato lahko – kar bodo morda slišali tudi iz Ljubljane – kadar koli zorjejo. Majda Horvat BARVA CMYK 14 iz naših krajev | Vestnik | 26. avgusta 2010 Gasilci iz Kokoričev imajo novo vozilo VESTNIK stran 14 www.vestnik.si | e: [email protected] Blagoslovitev obnovljene cerkve in Rupnikovega mozaika na Pertoči Želja tlela dvajset let »Dvorano« so z leti spremenili v cerkev Naložba vredna 160 tisoč evrov spevki, Občina Križevci pri Ljutomeru, iz blagajne za nakup vozila pa so prispevali tudi domači gasilci ter številni donatorji in sponzorji iz širše okolice. Gasilska zveza Križevci je društvu ob novi pridobitvi podelila priznanje. Ključe novega vozila je gasilcem izročil župan Občine Križevci Z mozaikom je pertoška cerkev še bolj prepoznavna na zemljevidu romarskih krajev Fotografija Jože Žerdin V Kokoričih v Občini Križevci pri Ljutomeru je potekala slovesnost ob prevzemu novega gasilskega vozila GVC 16/25, ki je bilo namenjeno Prostovoljnemu gasilskemu društvu Kokoriči. Projekt nakupa vozila je trajal kar nekaj let, prve temelje za nakup novega vozila pa so datum: 26. 08. 2010 Novo vozilo kokoriških gasilcev pri Ljutomeru mag. Branko Belec. Ob tej priložnosti so pripravili še gasilsko proslavo. Novo gasilsko avtocisterno je pri vaški kapeli v Kokoričih ob darovanju svete maše blagoslovil župnik Župnije Križevci pri Ljutomeru Štefan Vinkovič. J. Ž. Fotografiji Ciril Kosednar »postavili« že leta 1990 na občnem zboru društva. O novi pridobitvi je spregovoril njen predsednik Jože Lupša, ki je poudaril, da je stalo vozilo z vso pripadajočo opremo 160.000 evrov. Pri tako veliki investiciji so gasilcem priskočili na pomoč vaščani s prostovoljnimi pri- Veličasten Rupnikov mozaik prekriva skoraj celoten prednji del cerkve. Fotografija Franci Klemenčič Zmagovalec na srečanju harmonikarjev Pred dnevi je bilo na Veliki planini v organizaciji rekreacijskega društva Rigelj 14. tekmovanje harmonikarjev. Na srečanju, ki je potekalo v petih starostnih kategorijah, je sodelovalo skupno 42 harmonikarjev z območja vse Slovenije. Med temi je bil tudi Miran Mauko s Plitvičkega Vrha v Občini Gornja Radgona (na fotografiji v sredini). Ta je tekmoval v starostni kategoriji med 45 in 60 let in zmagal. To je zanj lep uspeh in velika spodbuda za nadaljnje delo. Sicer pa Miran Mauko že 25 let spremlja s svojo diatonično harmoniko člane Folklornega društva Gornja Radgona. F. K. Rekorden jajčevec pri Novakovičevih Fotografija Jože Gabor Številni verniki so se ob slovesnem bogoslužju zbrali tudi zunaj cerkve. Na vrtu pri Novakovičevih v Lipovcih že vrsto let gojijo tudi vijoličaste sadeže jajčevce ali melancane, ki jih pogosto tudi vključijo v domačo kuhinjo. Vendar pa sta bila Lilijana in Branko letos še posebej presenečena nad enim od pridelkov na vrtu, ki po velikosti in teži precej presega preostale. Tehta namreč kar kilogram in pol. Nam sta ga prinesla pokazat vnuk Alen in dedek Branko, ki sta tudi povedala, da to zelenjavo pripravljajo doma na veliko načinov, kuhajo jo in pečejo, tudi na žaru. Povedala sta, da imajo na sicer manjšem vrtu vsako leto precej različnih pridelkov, tako tradicionalnih, značilnih za našo pokrajino, kakor tudi takih, ki smo jih uvozili od drugod in pri nas prav tako dobro uspevajo in popestrijo našo kuhinjo. J. G. Minulo nedeljo je na Pertoči potekala blagoslovitev obnovljene cerkve sv. Helene, katere posebnost je med drugim nov mozaik priznanega sakralnega umetnika patra Marka Rupnika, dobitnika Prešernove nagrade ter avtorja številnih mozaikov po Evropi in v svetu. Umetnik pater Marko Ivan Rupnik je pred sedmimi leti ob svojem prvem obisku pertoške cerkve dejal: »Tukajšnji verniki si zaslužijo lepšo cerkev, kot je ta dvorana.« V šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je gradila nova cerkev, je namreč ta dobila bolj podobo dvorane kot sakralnega objekta – nekaj zaradi takratnih oblasti, ki niso bile naklonjene gradnji bogoslužnih objektov, nekaj pa tudi zaradi sodobnih smeri v sakralni umetnosti. Čeprav so se župljani sčasoma navadili na takšno podobo, so si vseeno želeli nekaj bolj liturgičnega. Z leti so »dvorano« začeli spreminjati v cerkev. Intenzivno so dela potekala v zadnjih treh letih, ko so prezidali prostor ob oltarju, namenjen za mozaik, postavili nov oltar, ambon, kropilnike za blagoslovljeno vodo in krstilnik. Obnovili pa so tudi zvonik in orgle, vgradili talno gretje, namestili toplotno črpalko, položili nov tlak in uredili okolico cerkve z drevoredom. Večina izmed naštetih elementov obnove ima svoj simbolični pomen in se sklada z novo podobo cerkve, vrhunec pa predstavlja že omenjeni Rupnikov mozaik. Umetnikovo delo je bilo opisano že v eni izmed prejšnjih številk Vestnika, vseeno pa velja spomniti, da mozaik obsega kar 92 kvadratnih metrov površine in prekriva skoraj celoten prednji del cerkve. Sestavljen je iz tisoče drobnih kamnov, ki kot celota pripovedujejo zgodbo s teološkim sporočilom. Sam avtor je zanj dejal, da gre za njegov najbolj veličasten mozaik v Sloveniji. Mozaik in vse drugo, kar sodi k obnovi, je minulo nedeljo blagoslovil murskosoboški škof Peter Štumpf. Ta je med drugim povedal, da pertoška cer- kev s to obnovo, predvsem pa z mozaikom stopa v vrsto velikih stvaritev naše dežele in drugih svetovnih cerkva. Kot dodaja domači župnik Jože Vinkovič, se je v zadnjem času zanimanje za ogled cerkve povečalo. Pertoška cerkev je na ta način še bolj prepoznavna na zemljevidu romarskih krajev in krajev s sakralnimi objekti sodobne umetnosti. Celotna obnova cerkve je stala okrog tristo tisoč evrov. Večino denarja so prispevali domači župljani s prostovoljnimi prispevki. Nekaj se je nateklo tudi od denacionalizacije, nekaj z darovi rojakov, ki živijo v tujini, nekaj pa sta prispevali tudi občini Cankova in Rogašovci. Kot pravi župljan Janko Durič, jih je župnik sproti seznanjal z obnovo cerkve, ogledali pa so si tudi druga Rupnikova dela po Sloveniji. Kljub temu so mozaik in vse drugo presegli pričakovanja ljudi, ki so vzneseni, da je eno izmed del tega svetovno priznanega umetnika tudi v domači cerkvi. Ciril Kosednar BARVA CMYK www.vestnik.si | e: [email protected] iz naših krajev Otvoritev novega gasilskega doma v Kraščih Investicija vredna sto trideset tisoč evrov – Podelili priznanja tistim, ki so kakor koli sodelovali pri gradnji ma domačih gasilcev, ki so dobili leta 1964 še eno gasilsko orodjarno, tokrat v zaselku Pretmar. Nobena od teh zgradb pa ni bila primerna za sestanke ali druge prireditve, saj je šlo zgolj za neke vrste garaži takratnih ročnih in pozneje motornih brizgaln z vozovi. Zato je konec devetdesetih let padla odločitev o izgradnji »pravega« gasilskega doma. Gradnja tega doma z vso potrebno opremo je znašala okrog sto trideset tisoč evrov, kar je bil za eno najmanjših vasi Občine Cankova velik zalogaj. Potrebno se je bilo nasloniti predvsem na prostovoljno delo vaščanov in drugih, ki jim je v desetih letih le uspelo zgraditi objekt, ki je namenjen gasilcem in tudi za različne družbene prireditve. Kot je povedal eden izmed domačinov, bi ta dom lahko imenovali kar dom prostovoljnega dela. Ob tej priložnosti so tistim, ki so kakorkoli sodelovali pri gradnji doma, in tistim, ki so že vrsto let člani PGD Krašči, podelili priznanja. Fotografiji Ciril Kosednar Kot je povedal predsednik PGD Krašči Darijan Marič, je bilo leta 1990 v Vestniku v članku, ki je govoril o gasilskih domovih v Pomurju, zapisano, da se gasilci iz Krašč ne morejo pohvaliti. »Danes se lahko pohvalimo tudi Kraščani,« je bil zadovoljen Marič. Nov gasilsko-vaški dom v Kraščih lahko sprejme okrog dvesto ljudi, njegova skupna površina (dvorana, sejna soba, sanitarije in orodišče) pa znaša okrog 170 kvadratnih metrov. Orodišče je v spodnji etaži, v njem pa je prostora za dve gasilski vozili. Večino materialnih sredstev so pridobili ob različnih prireditvah, z nabiralno akcijo, ki so jo izvedli po vseh vaseh cankovske občine in nekaterih vaseh sosednje Občine Rogaševci, gradnjo pa je sofinancirala v dvanajstih odstotkih celotne vrednosti tudi Občina Cankova. Gasilcem in zbranim je poleg drugih spregovoril tudi slavnostni govornik, poslanec državnega zbora Rudolf Petan. Ta je med drugim povedal, da se nekaterim še vedno poraja vprašanje, zakaj se toliko denarja v državi namenja prostovoljnemu gasilstvu. Zadnje naravne in druge nesreče so pokazale, da so prav prostovoljni gasilci s svojo opremo in voljo največkrat prvi in najmočnejši člen pri odpravljanju posledic teh nesreč. C. K. Mednarodni tabor skavtov Royal Rangers v Ženavljah Poleg otrok iz Binkoštne cerkve sodelovali tudi otroci iz drugih naših verskih skupnosti v Mariboru, Novem mestu in Prekmurju. Njihovo delo poteka v večini z otroki in najstniki, starimi od štiri do 18 let, z namenom, da bi prispevali k Fotografija Ciril Kosednar Binkoštne cerkve pri nas. Gre za organizacijo, ki ima v svetu že skoraj petdesetletno tradicijo, v Sloveniji pa so se društva ustanovila lansko leto Kot pravi David iz Murske Sobote (na sliki levo), je najbolj zanimivo to, da spijo zunaj, si sami kuhajo in spoznavajo zgodbe iz Svetega pisma. »Če bi bil doma, pet dni verjetno ne bi zdržal brez mobitela ali interneta, tukaj pa na to sploh ne pomislim, ker se toliko dogaja,« še dodaja David. 26. avgusta 2010 | Vestnik | stran 15 15 Gornja Radgona Društvo upokojencev Gornja Radgona letos praznuje 60-letnico svojega delovanja. Zaradi lažjega dela deluje to po pododborih Apače, Črešnjevci Zbigovci, Gornja Radgona, Janžev Vrh, Spodnja Ščavnica in Stogovci. Osrednje praznovanje 60-letnice društva je bilo v sredo, 18. avgusta, ko je bilo organizirano tradicionalno vsakoletno srečanje članov ob ribiškem domu v Zgornjem Konjišču v Občini Apače. Na srečanju, katerega se je udeležilo preko 600 od skupno 1540 članov, kolikor jih šteje društvo, je bilo tudi večje število gostov. Med temi je bila tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak. Na slovesnosti je društvo razvilo tudi nov društveni prapor. Izdali so tudi poseben zbornik, v katerem je prikazano delo radgonskih upokojencev skozi vseh 60 let. Društvo, ki mu predseduje Inge Ivanek, je za svoje uspešno dolgoletno delo prejelo plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije. F. K. Vadarci Minulo soboto so člani Kulturno-turističnega društva Lipa iz Vadarec ob igrišču pri gasilskem domu pripravili vaške nočne igre. Prijavljene ekipe so se pomerile v šestih zabavnih igrah. Največ sreče pri tem je imela ekipa iz Beznovec, ki je zmagala pred ekipo iz Vučje Gomile in domačini. C. K. Spodnje Krapje Gasilsko društvo Spodnje Krapje v Občini Ljutomer je bogatejše za novo gasilsko vozilo GV-1, kar je za to vasico velikega pomena. Le streljaj stran teče reka Mura, ki je pred leti pokazala svoje »zobe« in poplavila domala celotno vas; takrat je bilo gasilsko reševanje več kot potrebno. Za novo gasilsko vozilo so gasilci iz Spodnjega Krapja odšteli okoli 40 tisoč evrov, od tega so levji delež za nakup prispevali vaščani Spodnjega Krapja, gasilsko društvo Spodnje Krapje, Občina Ljutomer ter sponzorji in donatorji. J. Ž. Bogojina Pet dni brez mobitelov in spleta Minulo soboto se je v Ženavljah na Goričkem končal tabor, ki ga je pripravilo prekmursko društvo skavtov Royal Rangers, ki deluje pod okriljem VESTNIK na kratko Dom »prostovoljnega dela« Minulo soboto je v Kraščih na Goričkem potekala otvoritev gasilko-vaškega doma, ki so se je poleg obiskovalcev udeležili tudi številni okoliški gasilci, gasilski funkcionarji, predstavniki lokalne skupnosti in državnega zbora ter drugi gostje. Prostovoljno gasilsko društvo Krašči je uradno začelo delovati leta 1946. Še isto leto so zgradili gasilsko orodjarno. Sčasoma se je število članov povečevalo, bogatejša pa je postajala tudi opre- datum: 26. 08. 2010 njihovi telesni, duševni, družbeni in duhovni ravni. Na letošnjem taboru se je zbralo okrog sto udeležencev, predvsem otrok, prav tako pa tudi veliko spremljevalcev, ki so skrbeli za vsebino tabora in varnost otrok. Tabor je potekal pet dni v naravi pod šotori, kjer so se mladi poleg krščanskih vrednot, vzdrževanja prijateljskih vezi in timskega dela učili preživeti brez elektrike, mobitelov, svetovnega spleta in še česa, kar je v sodobnem času postalo lažna nujnost. Kot pravi Samuel Kuzmič, nacionalni vodja Rangersov, je tukaj v Ženavljah na Goričkem za takšen tabor zelo primeren prostor, saj so kar precej oddaljeni od večjih urbanih središč. Da bi stvari za otroke naredili bolj zanimive, so tabor razdelili med različne rodove, ki so si svoj del tabora uredili po vzoru svetopisemskih mest. Čez dan so potekale različne delavnice, športne in druge aktivnosti, zvečer pa so se zbrali na skupnem srečanju, ki je bilo največkrat namenjeno pesmi. Tabor financirajo društvo in donatorji. Treba pa je dodati, da na njem niso sodelovali le otroci Binkoštne cerkve, ampak tudi otroci iz drugih naših cerkva. Prav tako so se tabora poleg slovenskih otrok udeležili tudi otroci in spremljevalci iz Hrvaške, Makedonije in Švice. C. K. V okviru prireditev 22. Košičevih dni, ki potekajo na območju vasi Bogojina, Bukovnica, Filovci, Ivanci in Strehovci od 21. avgusta do 12. septembra, se bo zvrstilo kar nekaj prireditev. Minulo nedeljo so imeli svoj dan lovci Lovske družine Bogojina, ki je bila ustanovljena leta 1946. V idiličnem naravnem okolju pri lovskem domu je potekala 11. Hubertova lovska maša, ki je bila posvečena živim in umrlim lovcem omenjene družine. Na prireditvi se je zbralo okoli 60 članov zelene bratovščine. Pri maši so sodelovali Prekmurski rogisti, mešani cerkveni pevski zbor Župnije Bogojina in pevski zbor prekmurskih lovcev. J. Ž. Turnišče Pred 250 leti je bil v Turnišču ustanovljen čevljarski ceh. Osrednje praznovanje ob prazniku ceha je bilo minulo nedeljo. Temelje Čevljarskega ceha Turnišče je že davnega leta 1770 postavila cesarica Marija Terezija, ki je Varašancem in cehom podelila trške pravice. Čevljarski ceh Turnišče so ustanovili že leta 1760 in danes združuje 220 članov iz Turnišča, Nedelica, Gomilice, Renkovcev in Murske Sobote, vodi pa jih cehmešter Alojz Vukan. Osnovni namen delovanja Čevljarskega ceha Turnišče je ohranjanje tradicije cehovstva. Novo čevljarsko zastavo, ki so jo predali v uporabo ob letošnjem praznovanju obletnice, krasita oljni sliki sv. Štefana in Marije Matere božje. Nova zastava je stala okrog štiri tisoč evrov, pri čemer sta levji delež prispevala Občina Turnišče in tovarna Planika Turnišče, drugo pa še donatorji in sponzorji. Čevljarski ceh Turnišče je tesno povezan s tamkajšnjo Marijino cerkvijo, zato bo poslej nova zastava del procesij ob cerkvenih praznikih. J. Ž. BARVA CMYK 16 datum: 26. 08. 2010 na sceni | Vestnik | 26. avgusta 2010 VESTNIK stran 16 www.vestnik.si | e: [email protected] Sestri Urška in Špela Frančič in Črenšovec sta se odločili za študij na angleški univerzi Črenšovski študentki s Prestona Študij za pogumne, a tudi za dovolj zvedave in svobodnjaške študente, ki se želijo zares naučiti predvsem tisto, kar jih zanima ze, ki je v svetu zelo cenjena, pa imaš več možnosti za zaposlitev marsikje po svetu.« In še njun nasvet za vse mlade in dovolj pogumne: »Upajte si. Tveganje je veliko, vendar se splača, saj dobite številne nove izkušnje. To je enkratna priložnost. Če si kdo želi to narediti, naj ga nič ne ustavi. Ker se enostavno se učimo režije in pisanja iger, kostumografije, scenografije. Res pa je, da jaz ne igram tako rada kot Špela, ampak rada posredujem svoje ideje, torej sem bolj za režijo. Predavanja imamo trikrat na teden po dve ali tri ure. Profesorji, ki so zelo prijazni in voljni pomagati, nam dajo smernice in osnovno teorijo in od Slamnati študenti Financiranje študija v Angliji Primerov, da bi se v Angliji nekdo vpisoval na fakulteto kar tako, samo da je vpisan in ima status študenta zaradi vseh ugodnosti, enostavno ni. Vpis na univerzo je enostavno »predrag hec«, prav tako pa tam ni študentske hrane na bone, ni študentskega dela in ni mnogih drugih ugodnosti – je le redno delo, ki se šteje k delovni dobi, kot študentje pa plačujejo nižji davek. Fotografija Bernarda B. Peček Špela in Urška Frančič iz Črenšovec sta se odločili za študij v Angliji. tebe je odvisno, koliko časa med tednom boš namenil študiju. Moraš pisati eseje in od tebe je odvisno, kako se boš lotil stvari, v kateri smeri. Kar veliko časa je treba posvetiti študiju, če hočeš predelati snov.« Na angleški univerzi profesor, mentor in tutor bedijo nad študentom; če ga nekajkrat ni na predavanja, ga že poiščejo in sprašujejo, kaj je narobe, ali potrebuje pomoč. Kljub velikosti univerze in 40 tisoč študentom z vseh koncev sveta, pomagajo prav vsakemu – ki je zainteresiran za študij. Devetnajstletna Špela pa je že od nekdaj v teatru, vpeta v gledališče. Najprej je hotela samo pogledati, kako je v Angliji, saj jo navdušuje predvsem sodobno gledališče, kakršnega ima npr. Tomaž Pandur. Čeprav se je prijavila, je še polna dva meseca kolebala, ali naj gre v Anglijo. Avgusta lani se je odločila za Preston in za program sodobno gledališče: »Spremenilo mi je življenje, vplivalo je tudi na to, kakšen človek sem danes. To je nekakšna neukrotljiva izkušnja, vsaj zame.« Tudi tam imajo sprejemne izpite, toda ker ni mogla pravočasno prispeti v Anglijo, je posla- la DVD z igro – vendar ga zaradi tehničnih zapletov niso mogli pogledati. Pa so jo vseeno sprejeli kar na osnovi motivacijskega pisma, iz katerega je bilo očitno razbrati, da je zelo zavzeta in ima močno željo študirati. Ali to pomeni, da v Angliji sploh ni velike selekcije pri vpisu, tako kot npr. v Sloveniji na AGRFT. Ne, ni omejitev, toda vpišejo se res tisti, ki jih zanima, najboljši. Špela nam opiše, da je njen sošolec avtist, skupaj z njim in angleško študentko so kot skupina pripravili odlično predstavo o drugačnih – ali jih vzameš kot breme ali kot priložnost. In kaj po študiju? »Vsekakor je v Angliji več možnosti zame z izobrazbo o sodobnem teatru s Prestona kot v Sloveniji, to vem. Tam je veliko priložnosti, saj je sodobni teater tam doma. Z diplomo s te univer- Vsako leto je treba plačati čez 3200 funtov šolnine, kar pa se da rešiti, saj angleška vlada ponuja študentom posojilo – tako jim vlada tri leta plačuje študij. Ko končajo in dobijo službo ter zaslužijo več, kot je minimalna plača, posojilo postopoma odplačujejo – okrog deset odstotkov. Ni nujno, da dobijo službo v Angliji – lahko delajo v Sloveniji in odplačuje ob pomoči domače banke. Potem pa so tukaj še stroški najemnine za stanovanje in življenjski stroški. Tukaj brez pomoči staršev in dodatnega vira zaslužka z delom ne gre. Stanujeta v zasebnem stanovanju skupaj s poljskimi študentkami. Eno leto sta sestri stanovali skupaj, zdaj pa se je Urška preselila v drugo stanovanje in si našla delo v enem od hotelov ameriške verige, v restavraciji – da zasluži dodaten denar za žepnino. ne da primerjati z domačimi fakultetami. Angleščina pa seveda mora biti – čeprav se najdejo tudi taki, ki ne govorijo tekoče angleško.« Bernarda B. Peček NEZGODNO ZAVAROVANJE OTROK ZA ©OLSKO LETO 2010/11 www.triglav.si Urška Frančič je bila prvič v Londonu pri 12 letih – in že takrat, pred več kot desetimi leti, jo je dobesedno uročil in želja, da bi študirala v Angliji, se je z leti le krepila. Špela, štiri leta mlajša sestra, pa je pristala v Londonu zato, ker se je že od mladih nog ukvarjala z igralstvom, je umetniška duša in je tudi s pomočjo sestre spoznala, da ji pri tem lahko največ da prav univerza v Prestonu – University of Central Lancashire. Na vprašanje, ali je težko vzdržati v Angliji – domov prideta namreč le dvakrat letno – odgovarjata: »Le v začetku je težko, potem pa se navadiš. Le na to njihovo angleško poletje in stalno deževje se ne moreva navaditi. Najbolj pa pogrešava domačo hrano, zelenjavo z vrta in okusen kruh.« Huje kot njima je verjetno mami in očetu, saj sta kar naenkrat ostala sama, s hčerkama v tujini. Toda: ali ju nista prav onadva vzgajala tako, da sta odprti, pripravljeni na izzive? Starejša Urška se je po dveh letih študija odločila, da se bo prijavila na angleško univerzo. Prijavila se je na različne smeri, in to po internetu. Na koncu je med odobrenim izbrala ameriške in dramske študije – torej dvopredmetni študij. Za ameriške študije se je odločila predvsem zaradi aktualnosti in zanimivosti študija, saj so proučevali globalizacijo in vpliv Amerike na svetovno civilizacijo. V drugem letniku se je Urška usmerila k ameriški zgodovini in zapuščini afriških Američanov ter se ukvarjala predvsem z zgodovino suženjstva. »Dobro je, da si lahko sam izbiraš predmet, kar te pač bolj zanima. Pri dramskih študijih pa ZaËnite πolsko leto 2010/11 z odliËno potezo. PoiπËite broπuro s pristopno izjavo v vrtcu oziroma πoli, pri naπem zastopniku ali v naπih poslovalnicah. Ali pa zavarovanje enostavno sklenite prek spletne strani www.triglav.si/skleni. NAJ BO VARNOST NA PRVEM MESTU BARVA CMYK datum: 26. 08. 2010 na sceni www.vestnik.si | e: [email protected] VESTNIK 26. avgusta 2010 | Vestnik | stran 17 17 Obiskali smo družino, ki ima dijaka in dva osnovnošolca Razmišljanje Poslušati, si zaupati in povedati da ali ne Veseli me, da obstaja šola Martina Slankovič U f … v teh dneh večkrat razmišljam, kaj mi bo prinesla prihodnost. Vsak dan postaja del naše zgodovine, z vsakim dnem postajamo starejši, imamo nove izzive, se učimo, česar nismo vedeli. Če bi na kratko opisala moja osnovnošolska leta, bi posebej omenila čas pouka; veseli me, da obstaja šola, saj sem dobila toliko informacij, da bi lahko šla kar študirat pravo. Šalo na stran. »Imamo vse, kar potrebujemo, tistega, česar nimamo, pa ne pogrešamo,« nam je povedala recept zadovoljne družine optimistična mama Septembra grem v Škofijsko gimnazijo Maribor in se bom čez teden dobesedno odselila od doma. Ne pričakujem domotožja, problemov in sramežljivosti, pričakujem uspeh, učenje, uživanje med poukom, obisk sosednjih šol in držav, nepozabnih ekskurzij, potrudila pa se bom tudi za odlične ocene. Sanjam, da bi se po končani srednji šoli vpisala na fakulteto ter postala psihologinja in novinarka. Novinarstvo me navdušuje, rada pišem in sanjam, da bom nekoč izdajala lastno revijo, ki bo posvečena najstnikom, mladini, ki preživlja najhujše trenutke življenja, ko se znajde v kletkah s problemi. Ravno zato bi bila rada psihologinja. Na lastni koži sem izkusila, kako je, ko zaideš s poti, in kako pomembna je prava beseda v pravem trenutku. Želim si uspeti in naj me spremlja trdna volja. Mogoče me bo prihodnost presenetila in bom postala ministrica. Končala bom z mislijo: kjer koli se bom znašla, se bom znašla zaradi sebe in mojega ravnanja. Danilo, Monika in Doris Horvat www.posta.si Fotografiji Bernarda B. Peček Moj najljubši dan počitnic je bil, ko sem šla z mamo k zdravnici za noseče mame. Zakaj mi je to najljubši dan? Ker mi je zdravnica povedala, da bom dobila sestrico. Ko sem prišla domov, sem povedala atiju, Dominiku, Danielu in babici. To je moj najljubši dan počitnic! Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Fotografije so simbolične. ampak na drva. Letos so morali kupiti novo peč za centralno kurjavo in to je bila za družino tako velika naložba, da so morali opustiti misel na skupne počitnice ob morju. Tudi ko so šli v Murine apartmaje na Pagu, so vsa živila peljali s sabo in odplačevali na obroke – samo da otroci ne bi bili prikrajšani. Tudi vsak otrok si je lahko kupil spominček. Pravzaprav je bila Doris letos na morju skupaj z babico in dedkom. Res jim nič ne manjka, pravi Monika, oblačila so res bolj obrabljena, sicer pa dandanes niti niso tako draga; pa vseeno morajo vsak dan paziti, kako trošijo denar. Pri njih ni naročenih revij in časopisov, vse sokove naredijo doma iz domačega sadja. »'Krumpli' se lahko pripravijo na sto načinov,« nam pove domiselna Monika in se izda, da je po rodu s Srednje Bistrice. »Glavno je, da so zdravi in se razumejo med sabo, da radi pomagajo pri gospodinjskih opravilih in so radi skupaj doma. Ja, ko pa je 'maša', pa morajo vsi sedeti za mizo in poslušati,« še pove Monika. Doris doda, da se vedno ne razume z bratoma, kar pa je povsem normalno, da ima kot sestrica tudi druge izkušnje. Ko je pa nekaj časa ni, pa jo tudi brata pogrešata, jo spomni mama. In kako bo, ko bo prišel dojenček (katerega ime se bo prav tako začelo z D) in Doris ne bo več glavna? Povsem resno nam odgovori: »Kako bo on komandiral, če pa ne bo znal govoriti!« Bernarda B. Peček 1,12 € Kroglično nalivno pero Schneider PIsAlA sCHNeIDer Geotrikotnik 0,80 € rAVNIlA ŠILČEK 1,84 € Prazna peresnica enojna 12,60 € 11,34 € 4,92 € 1,71 € 4,43 € Cena za kos Prazna peresnica dvojna PeresNICe street Akcija velja od 1. do 31. avgusta 2010 oz. do razprodaje zalog. ZVeZkI Cena za kos 0,63 € Petindvajset d.o.o. preživeti skupaj. Seveda pa moramo »šparati«, moja plača je zajamčena, tudi moževa ni zelo visoka, tam nekje okrog 750 evrov. Ko gre proti prvemu, ne upamo več veliko gledati okrog. Veseli smo, da imamo kartico Mercator Pika, saj lahko veliko stvari vzamemo na 12 obrokov … « Za oba osnovnošolca je znašala cena osnovnih potrebščin za to šolsko leto čez 300 evrov, za dijaka pa jih bodo šli kupovat te dni. V šoli se drugih dejavnosti ne udeležujejo, saj je na prvem mestu atletika. Daniel Danilo nam pove, da je tudi sicer najraje doma v Soboti, kaj bo šel študirat po končani gimnaziji, pa še ne ve; morebiti zgodovino ali kaj podobnega. In kakšno je mnenje staršev treh otrok o našem šolskem sistemu? Danilo je dokaj kritičen: »Zdi se mi, da je vse preveč natrpano. Doris je imela še angleščino, trikrat na teden glasbeno šolo pa verouk. Sinova pa imata skoraj vsak dan treninge. To, da so dobivali brezplačne malice v srednji šoli, pa je bilo po mojem odlično. Doris je do sedaj imela kosilo v šoli, toda če bo zdaj mamica doma, razmišljamo, da ne bi imela več kosila in ostajala pri podaljšanem bivanju, saj bo lahko prišla prej domov. V veliko pomoč nama je tudi moja mama, ki živi z nami.« Danilo se oprime vsakega dodatnega dela, na primer pomaga podirati hišo, da potem priskrbi zastonj kurivo za ogrevanje. Že nekaj let zaradi prevelikih stroškov ne kurijo na olje, 3,88 € Ravnilo Noma 5 1,04 € Kemični svinčnik Schneider 4/1 Daniel Danilo in Doris, Dominik pa nam je »pobegnil«. zaposlila pri MOL-u, zdaj pa je zadovoljna s službo v JYSK-u. V Ulici Zorana Velnarja 34 sta v prvi polovici 90. let po poroki kupila hišo – oba sta imela privarčevanega nekaj denarja in sta ga ob poroki vložila v nakup nepremičnine. Potem je bilo treba to hišo obnavljati. Leta 1994 je prišel prvi sin Daniel Danilo, ki je danes dijak športne gimnazije v Murski Soboti, predvsem pa znan kot odličen atlet, za kar je prejel že številna priznanja in plaketo MO Murska Sobota. Atletiko intenzivno trenira tudi štirinajstletni Dominik, ki je prav zdaj nekoliko razočaran, saj se zaradi poškodbe ni mogel udeležiti pomembnega svetovnega prvenstva. Tudi Doris, ki bo septembra začela obiskovati tretji razred osnovne šole in drugi razred glasbene šole, zatrjuje, da ima že vse dogovorjeno s trenerjem, da bo v petem razredu začela trenirati. Potem izvemo, da jim je atletika verjetno v krvi zaradi očeta Danila, ki je še danes aktiven sodnik. Horvatovi so že deset let vpeti v šolski sistem, zato sem jih povprašala, s kakšnimi občutki pričakujejo novo šolsko leto. Monika pove: »Najprej vsi komaj čakajo počitnice, zdaj pa spet vsi komaj čakajo, da se začne šola. Skupaj gremo kupovat, izbirat zvezke, vse vzamemo v DZS-ju, ker omogočajo ugoden nakup na obroke. Vse delamo skupaj in smo radi skupaj. Otroci bodo hitro odšli, dokler smo skupaj, želimo čim več časa 5,46 € 4,08 € 0,78 € Akcija velja od 1. do 31. avgusta 2010 oz. do razprodaje zalog. 22,20 € 19,98 € Cena za kos sAMolePIlNe etIkete 10/1 Šolske torbe sCoolY MAPe DIsNeY Tako pravi ljudska modrost. Je pa lahko še kako zabavna in prijetna! Še posebej, če odhod med šolske klopi polepšajo privlačna in hrbtenici prijazna šolska torba, zvezki z motivi najljubših risanih ali pravljičnih junakov in druge kakovostne in lične šolske potrebščine. Pokukajte na najbližjo pošto, izberite izdelke iz naše bogate šolske ponudbe – in vaš šolar bo komaj čakal na prvi šolski dan! ŠolskI NAHrbtNIkI street Cene so z DDV. Počitniška zgodba Doris Horvat Izdelki s cenami rdeče barve so naprodaj v izbranih poslovalnicah. Seznam prodajnih mest za posamezni izdelek si oglejte na spletni strani www.posta.si ali povprašajte na vaši najbližji pošti. Šola ni šala Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor Lahko bi rekli, da so povsem povprečna družina. Imajo hišo, ki so si jo sami kupili in obnovili. Oče Danilo in mama Monika imata službi, sicer slabo plačani, toda tako je dandanes pri večini družin. Tudi če imaš kolikor toliko normalne plače, moraš paziti iz meseca v mesec, da ne zabredeš v minus. Imajo tri pridne otroke, ki se v šolah dobro učijo in pomagajo doma. Predvsem pa imajo zdravje in družinsko srečo, veselje biti skupaj za mizo in preživljati vsak prost trenutek v krogu družine. Veliko ali vse je odvisno od staršev, od njunega razumevanja in prizadevnosti, kako premagati težave in kako se znajti v težkih trenutkih. In takih preizkušenj pri Danilu in Moniki ni bilo malo. Oba sta verna in tesna sodelavca Karitas in – tako kot veliko Prekmucev in Prlekov – Murina človeka. Danilo je še danes (že 22 let) zaposlen v službi za informatiko, vmes je končal šolo po internetu, študij za poslovnega sekretarja, in 2006. leta tudi diplomiral. Zdaj vztrajno išče bolje plačano službo. Monika je bila 16 let zaposlena v Muri, ob delu oziroma v času prvih dveh rizičnih nosečnosti se je dokvalificirala za trgovko in se Šola je nekaj nepopisno zanimivega: sklepaš nova prijateljstva, preživljaš najlepše čase, navsezadnje pa se učiš. Minulo šolsko leto me je življenje izučilo in zavedam se, kako pomembno se je šolati in spoznavati svet. Upam in verjamem, saj se na pot odpravljam z jasno voljo in jasnim ciljem. Vem, da mi bo uspelo. Sanjarim o svetli prihodnosti. Ampak preveč sanjariti in si postavljati visoke cilje ni dobro, saj lahko načrti splavajo po reki in ostane razočaranje. Želim zakorakati v svet odgovornosti z dvignjeno glavo, pripravljena na vzpone in padce, na zmage in poraze. Želim si, da bom uspešna in da bom ponos šole. Akcija velja od 1. do 31. avgusta 2010 oz. do razprodaje zalog. BARVA CMYK 18 datum: 26. 08. 2010 šport | Vestnik | 26. avgusta 2010 Nogomet Prijateljske tekme Uroš Hlebec zaman potoval na kadetsko EP v Sarajevo Medžimurje – Nafta 5 : 0 (Kovač 2, Jambrošić, Slavica, Pintarić), Petišovci – Panonija 1 : 3 (Koša; Režonja, Vučko, Magyar), Goričanka Rogašovci – Bogojina 3 : 2 (Dravec 2 za Bogojino), Nafta mladinci – Dobrovnik 3 : 3 (Lebar, Zagorec, Gerenčer; Kociper 2, Somi), Hodoš – Čarda 0 : 2 (U. Pavel, Recek), Kobilje – Žitkovci 4 : 1 (Šooš 2, Gabor, Tivadar; Varga), Plitvica – Odranci 3 : 4 (Zelko, J. Tkalec, Gostan, A. Horvat), Apače – Tromejnik Goričanka Kalamar 0 : 2 (Čontala 2), Virs Bistrica – Grad 0 : 2 (Kreft, Fujs), Šalovci – Roma 7 : 2 (Grkinič 3, Pondelek, Škalič, Barber, Cener; S. Baranja 2), Turnišče – Črenšovci 0 : 0, Dobrovnik – Nafta veterani 3 : 2 (Laszlo, Varga, Horvath; G. Varga, Utroša), Nafta kadeti – Medžimurje kadeti 3 : 2 (Magdič 3). Šernek: »Zloraba pri prijavi« – Horvat: »RZS pripeljala premalo sodnikov« pred tem je bil 14-krat državni prvak v svoji kategoriji. Zaradi finančnih težav kluba si je moral zbrati sam sredstva za bivanje in startnino, pred tem pa je imel dva meseca intenzivnih priprav. Pri zbiranju prispevkov so mu pomagali krajani, sorodniki in znanci. A zaman, saj na žalost osebni spori in to, da si posamezni veljaki drug drugemu mečejo polena pod noge, zapravlja mlade talente. Upam, da se taki primeri v športu ne bodo ponavljali.« Stanislav Šernek celotno zadevo vidi povsem drugače: »Rokoborska zveza Slovenije je za kadetsko evropsko prvenstvo v Sarajevu prijavila dva tekmovalca, ki sta potovala tja v spremstvu pooblaščenega trenerja in sekretarja zveze. Pri akreditaciji smo na tekmovanju ugotovili, da je prišlo do zlorabe imena nacionalne rokoborske zveze in ponaredbe dokumentov – prijave za dva tekmovalca, med katerima je bil tudi omenjeni Uroš Hlebec. Takoj smo ugotovili samovoljno prijavo trenerja kluba KD Finančna točka Ljutomer, ki je bila poslana brez vednosti rokoborske zveze. Ukrepali smo v skladu s pravili File in prijavili zlorabo, posledično pa omenjene- »Osebni spori in to, da si posamezni veljaki drug drugemu mečejo polena pod noge, zapravlja mlade talente« mu tekmovalcu nastop ni bil dovoljen. Samovoljno ravnanje in kršenje pravil odgovorne osebe, trenerja KD Finančna točka, bomo obravnavali in sankcionirali v skladu s pravili Rokoborske zveze Slovenije.« Ljutomerski trener Miloš Horvat pa pravi, da je bilo bistvo prepovedi v tem, da bi morala Rokoborska zveza Slovenije plačati dvesto švicarskih frankov kazni zaradi pomanjkanja njenih sodnikov, če bi Hlebec stopil na blazine, zato naj bi mu Šernek nastop prepovedal. Po Horvatovem mnenju je »prava sramota«, da naša zveza v Sarajevo ni pripeljala dovolj sodnikov, medtem pa – kot sam pravi – Šernek npr. odhaja sodit na prvenstvo v Budimpešto, kjer naših tekmovalcev sploh ni. Najbolj razočaran in ogorčen je seveda Uroš Hlebec, ki je sam za svoj nastop zbral šeststo evrov, poleg tega pa mu je Šernek še očital, da se je izogibal reprezentančnim obveznostim in pripravam v Murski Soboti. Za nameček naj letos ne bi osvojil niti enega državnega naslova. Mladi tekmovalec trdi, da to sploh ne drži: »Tako kot lani za evropsko prvenstvo sem se tudi letos za to tekmovanje v Bosni pripravljal pod vodstvom svojega trenerja. Letos sem na dveh državnih prvenstvih osvojil več naslovov, res pa je, da sem del reprezentančnih akcij izpustil, toda le zato, ker sem bil poškodovan. Rad bi samo tekmoval, zato me nikakor ne zanimajo osebni spori ali spori med klubom in zvezo.« O celotnem dogodku, lahko bi rekli celo aferi, sta bila že seznanjena republiški inšpektor za šport Peter Levič in predsednik Zveze borilnih veščin pri Olimpijskem komiteju Slovenije Bogdan Gabrovec. Da je v slovenski rokoborbi nekaj narobe, priča tudi podatek, da bo o nekem drugem primeru, v katerega je vpleteno Športno društvo Razvanje, 9. septembra odločalo tudi soboško sodišče. M. J., T. K. 3. SNL vzhod Pomurci brez zmage Brez enega samega gola 1. krog: Bistrica – Odranci 6 : 0, Dravograd – Čarda 0 : 0, Kovinar – Tromejnik 3 : 0, Šentjur – Malečnik 0 : 2, Veržej – Paloma 0 : 2, Šampion – Stojnci 3 : 0, Grad – Zreče 0 : 0. Pari 2. kroga: Malečnik – Grad, Paloma – Šampion, Kovinar – Bistrica (vsi v sob., 28. avgusta, ob 17. uri), Tromejnik – Zreče, Čarda – Šentjur, Stojnci – Dravograd, Odranci – Veržej (v ned., 29. avgusta, ob 17. uri). Igralci OK Galex-Mir preizkusili Kamerun Brez možnosti Afriški odbojkarji boljši s 3 : 2 Igrišče Na Lipi v Štorah, 150 gledalcev, sodnik: Dobrun (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Perpar (28), 2 : 0 Drobne (43), 3 : 0 Kraljič (82). Rumeni kartoni: Pantovič, Popovič, Kuljanac; Kisilak, Čontala, B. Kous, Bokan. Tromejnik G-Kalamar: Škrbič, R. Kous (Lepoša, 76), Nemec, Horvat, Kisilak (R. Bokan, 46), Bukovec, Šnurer, G. Bokan, Sukič (Gjureč, 67), Čontala, B. Kous. Zanimiva mednarodna tekma pred dvesto gledalci biti končni rezultat 1 : 3, a sta se po četrtem nizu trenerja Dejan Fujs - Geza in Peter Nonenbroichen, sicer Nemec, dogovorila za še en set, v katerem so zmagali Sobočani. Povprečno višja in močnejša reprezentanca Kameruna je brez težav dobila prvi niz, najboljšo in najbolj bojevito igro pa so domači prikazali v drugem nizu, v katerem so zmagali s 25 : 22. A tudi v drugih nizih so se dostojno upirali favoriziranemu in simpatičnemu nasprotniku. V domači vrsti sta se predstavili tudi dve okrepitvi: Milan Mijalković, ki je nazadnje igral za OK Ribnica iz Kraljeva, in Žiga Zupanc, nazadnje član Calcita iz Kamnika. Sedaj že nekdanji košarkar Radenske Creativa Uroš Pavlovič, ki je presedlal v odbojko, je bil le med gledalci. Novo prvenstvo za klub Galex-Mir se začenja 2. oktobra. T. K. Pol ducata v mreži Fotografija Jure Zauneker OK Galex-Mir – Kamerun 2 : 3 (16 : 25, 25 : 22, 21 : 25, 20 : 25, 25 : 21), športna dvorana OŠ I v Murski Soboti, 200 gledalcev, sodnika Mesarič (Murska Sobota) in Gruškovnjak (Beltinci). OK Galex-Mir: Ajlec, Horvat, Kerec, Žitnik, Marič, Zupanc, Flisar, Tot, Mijalković, Hrastovec. Trener: Dejan Fujs. Kamerun: Fossi, Kari, Mongy, Abnas, Ounardy, Andaki, Samou, Adongo, Mousa, Tonemansa, Sali, Neizeimi, Wonnbainan, Madon. Trener: Peter Nonenbroichen. Reprezentanca Kameruna se v Mariboru pripravlja na svetovno prvenstvo v Italiji, kjer bo igrala v skupini z Rusijo, Avstralijo in Portorikom, zato je to priložnost izkoristil tudi domači odbojkarski klub Galex-Mir ter odigral zanimivo in odlično prijateljsko tekmo z Afričani. Pravzaprav bi moral Tudi odbojkarji Kameruna so bili na trenutke presenečeni nad bojevitostjo igralcev OK Galex-Mir. Velik uspeh mlade judoistke iz Radomerja Urška Potočnik bronasta na mladinskih olimpijskih igrah V boju za tretje mesto premagala Gvatemalko Urška Potočnik, članica Judo kluba Ljutomer, sicer doma iz Radomerja, je na mladinskih olimpijskih igrah dosegla velik uspeh. Kot edini slovenski predstavnici v tej športni panogi ji je v kategoriji do 78 kilogramov uspelo osvojiti bronasto kolajno, kar je za še ne 17-letno dekle eden največjih uspehov v njeni dosedanji karieri (med drugim je tudi aktualna kadetska evropska prvakinja). V prvem boju je najprej tesno premagala Alžir- ko Halifijevo, v polfinalu pa je izgubila s kasnejšo zmagovalko Belgijko Mansourjevo. Tako se je Urška uvrstila v repasaž, kjer je v boju za tretje mesto premagala Gvatemalko Calderonovo in prinesla veselje sebi in svojemu trenerju Alešu Vrbančiču. »V prvem boju se nisem počutila dobro, v drugem je bilo malo bolje, zdaj pa kar ne morem verjeti, kaj mi je uspelo,« je po osvojitvi brona izjavila Potočnikova. N. Š., T. K. stran 18 www.vestnik.si | e: [email protected] Rokoborba: spor med trenerjem in sekretarjem zveze preprečil nastop Kaj se dogaja v naši rokoborbi? Nedavni primer mladega rokoborca Uroša Hlebca iz Koga, sicer člana rokoborskega kluba KD Finančna točka Ljutomer, ki zaradi spora med svojim trenerjem Milošem Horvatom in sekretarjem Rokoborske zveze Slovenije Stanislavom Šernekom ni mogel nastopiti na evropskem kadetskem prvenstvu v Sarajevu v prvi polovici avgusta, je samo vrh trenja odnosov na rokoborski relaciji Prekmurje – Prlekija. Javna skrivnost je že dolgo, da se Horvat in Šernek ne marata preveč. Toda ali morajo zaradi osebnih vodstvenih sporov žrtve postati mladi tekmovalci? Ta primer je skoraj neverjeten. Seveda pa ima vsaka stran tudi svojo zgodbo. Z najbolj prizadete strani nam je svojo najprej povedal Urošev dedek Zdravko Hlebec: »Zaradi osebnih sporov med trenerjem ljutomerskega rokoborskega kluba Miloša Horvata in sekretarjem Rokoborske zveze Slovenije Stanislavom Šernekom so po kar štiridnevnem prerekanju v Sarajevu onemogočili nastop mojemu vnuku, ki je bil uradno prijavljen. Uroš je bil lani osmi na evropskem prvenstvu, VESTNIK PNL Sobota, 28. avgusta: 24. nočni tek po ulicah Kobilja. Organizator: Športno društvo Kobilje. Informacije: Daniel Penhofer, 041 663 729, e-mail: [email protected]. Nedelja, 29. avgusta: 15. kolesarski maraton po občini M. Toplice. Organizator: Občinska športna zveza Moravske Toplice. Informacije: Branko Recek, 041 389 905, www.sportnazveza-mt.si. Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kamor lahko vpišete tudi svojo prireditev ali vadbo. Prepričljivi Šalovci in Dobrovnik Zmaga Rakičana 1. krog: Ljutomer – Kema Puconci 3 : 1, Rakičan – Bogojina 3 : 2, Šalovci – Gančani 3 : 0, Turnišče – Bakovci 2 : 1, Petišovci – Dobrovnik 0 : 3, Virs Bistrica – Črenšovci 2 : 1, Hotiza-la Storia – Hodoš 1 : 1. Pari 2. kroga: Črenšovci – Hotiza-la Storia, Kema Puconci – Petišovci, Gančani – Hodoš, Bogojina – Virs Bistrica, Dobrovnik – Rakičan, Bakovci – Ljutomer, Šalovci – Turnišče. Športni park v Slovenski Bistrici, 350 gledalcev, sodnik: Janžekovič (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Lemezovič (4), 2 : 0 Beranič (16, 11 m), 3 : 0 Lemezovič (41), 4 : 0 Razboršek (73), 5 : 0 Lemezovič (80), 6 : 0 Lemezovič (85). Rumeni kartoni: Modrič, Korošec, Levart; Raduha, Zlatar. Odranci: Ščančar, Horvat, Jerebic, Žerdin, Raduha, Sreš, Jablanovec (Erjavec, 46), Zlatar, Gostan (J. Tkalec, 63), J. Tkalec (Tompa, 78), Zelko. Domač poraz Igrišče v Veržeju, 150 gledalcev, sodnik: Pezerovič (Ljubljana). Strelca: 0 : 1 Hutinski (5), 0 : 2 Isufi (90). Rumeni kartoni: Marič; Burian, Arsič, Isufi. Tehnostroj Veržej: Hozjan, Dirnbek, Pučko (Hodnik, 11), Koder, Lugonjič, Lenič, D. Vinkovič (Štrakl, 46), Gašperšič, Marič (Sunčič, 75), M. Vinkovič, Kaučič. Točka v gosteh Športni center v Dravogradu, 250 gledalcev, sodnica: Tanja Subotić (Ljubljana). Rumeni kartoni: Kiselak, Ljubanič; Pavel. Čarda: Prša, G. Pavel, Zadravec (Botjak, 35), Kerčmar, Z. Horvat, Gjergjek, D. Pavel (Gjerek, 83), Grah, Cipot, Tompa, B. Horvat. Za začetek remi Igrišče Pod gradom pri Gradu, 900 gledalcev, sodnik: Šart (Prevalje). Rumeni kartoni: Kreft, Baler; Podgrajšek, Rožmarič. Grad: Nemec, Bernjak, Krančič (Sukič, 75), Baler, Benkič, Banfi, Stošić, Recek, Fujs, Kreft (Krpič, 55), Šiško. BARVA CMYK šport www.vestnik.si | e: [email protected] Nafta – Triglav Gorenjska 2 : 1 (1 : 1) – Odločilni zadetek dal mladi Vedran Vinko Reflektorji bodo kmalu razsvetlili lendavsko nebo. šil njihov odlični vratar Gracar, ki je nekajkrat izvrstno posredoval. Škoda le, da je sodnik Drečnik s svojimi odločitvami razburjal tako igralce kot gledalce. Razsvetljava na stadionu je že nared 19 Fotografija Feri H. M. Nafta zaostaja za točko 6. krog: Nafta – Triglav 2 : 1, Maribor – Celje 2 : 0, Olimpija – Koper 1 : 2, Rudar – Domžale 0 : 1, Gorica – Primorje 3 : 2. Pari 7. kroga: Celje – Nafta (v sob., 28. avgusta, ob 18. uri), Domžale – Gorica, Primorje – Olimpija, Triglav – Rudar, Koper – Maribor. Maribor 4 1 0 13 : 2 13 Domžale 4 1 1 9 : 3 13 Nafta 4 0 2 9 : 8 12 1 : 0 Benko (30) Vassiljev je po prekršku nad Vinkom na levi strani izvajal prosti strel proti vratom, kjer se je v gneči najbolje znašel Benko in žogo s petih metrov potisnil v nebranjeno mrežo. 1 : 1 Stjepanovič (40) Podarjen prosti strel sodnika Drečnika je s 30 metrov z evrogolom izkoristil Stjepanovič. Žoga je končala v levem zgornjem kotu Murkovih vrat. 2 : 1 Vinko (63) Po »biljardu« znotraj kazenskega prostora je mladi Vinko z leve strani s petih metrov zadel vratnico, od koder se je žoga odbila v mrežo. Koper 3 1 2 9 : 7 10 Gorica 2 2 2 10 : 11 8 Rudar 2 2 2 7 : 9 8 Celje 1 3 2 10 : 9 6 Triglav 1 2 3 6 : 14 5 Olimpija 0 2 3 5 : 9 2 Primorje 0 2 4 7 : 13 2 Damir Rob, trener Nafte: »Za nas je bilo najpomembnejše, da osvojimo vse tri točke. To je bila obenem tudi najtežja tekma. Vedeli smo, da so gostje nevarni iz protinapadov. Igra, ki smo jo prikazali, ni bila pravšnja. A sedaj imamo 12 točk, kar je po šestih krogih lep izkupiček. Tako lahko sproščeno gremo na gostovanje v Celje.« Siniša Brkič, trener Triglava: »Čestitam Nafti za zmago. Zadeli smo na žalost samo enkrat in imeli še vsaj tri priložnosti. Vedeli smo, da je Nafta dobro moštvo, kar je pokazal tudi njen start v tej sezoni. Mi pa dobivamo poceni zadetke.« F. H. M. žnosti za zadetek. Na koncu je bila to vendarle zaslužena zmaga Nafte, ki si je priigrala več priložnosti od gostov, zato je izid glede na prikazano na igrišču realen. Pravzaprav bi bil lahko še višji, vendar je goste pred hujšim porazom re- Maribor prvi Kako so padali zadetki Izjavi po tekmi Triglava, novinca v ligi, in imeli v prvem delu rahlo terensko premoč ter tudi nekaj lepih priložnosti za zadetek. Igra obeh moštev je bila sicer zanimiva in izjemno bojevita. V nadaljevanju so bolje začeli gostje in si ustvarili dve izjemni prilo- stran 19 1. SNL Težka zmaga proti novincu Na stadionu edinega pomurskega prvoligaša NK Nafta iz Lendave so končali dela pri ureditvi razsvetljave, ki je pogoj za tekmovanje v 1. slovenski ligi v sezoni 2011/12. Reflektorji že ponosno stojijo na stadionu NK Nafte in so jih že poskusno prižgali. Sledijo še manjša dela in po besedah župana Občine Lendava mag. Antona Balažka naj bi žarometi uradno zasvetili na srečanju proti Rudarju iz Velenja, in sicer 10. septembra letos, ko je v Lendavi tudi velika turistično-kulturna prireditev Lendavska trgatev. Dela pri gradnji je izvajalo domače podjetje Elmod, ki je že minuli četrtek reflektorje priključilo na omrežje. VESTNIK 26. avgusta 2010 | Vestnik | Nogomet – prva liga: Lendavčani vztrajajo pod vrhom Mestni stadion v Lendavi, 1400 gledalcev, sodnik: Drečnik (Hrastnik). Strelci: 1 : 0 Benko (30), 1 : 1 Stepanovič (40), 2 : 1 Vinko (63). Rumeni kartoni: Caban, Vinko; Pokorn, Potokar, Zavrl. Nafta: Murko, Vassiljev, Matjašec, Caban, Bečiri, Čeh, Lesjak, Buzeti (Vöröš, 60), Benko, Vaš, Vinko (Dvorančič, 85). Trener: Damir Rob. Triglav Gorenjska: Gracar, Smolej, Zavrl, Stjepanovič, Burgar, Brajič, Dolžan (Krcič, 82), Špelič, Potokar, Pokorn, Kreft (Jelar, 75). Trener: Siniša Brkič. Po porazu v Mariboru so Lendavčani v neznosni vročini gostili moštvo datum: 26. 08. 2010 2. SNL Vodi Aluminij Mura v boju za obstanek 3. krog: Mura 05 – Bela krajina 0 : 0, Šmartno – Aluminij 0 : 4, Dravinja – Krško 1 : 0, Drava – Interblock 2 : 1, Šenčur – Dob 3 : 1. Pari 4. kroga: Aluminij – Mura 05 (v ned., 29. avgusta, ob 17. uri), Dob – Interblock, Šenčur – Šmartno, Bela krajina – Dravinja, Krško – Drava. Aluminij 2 1 0 10 : 4 7 Dravinja 2 1 0 3 : 1 7 Šenčur 2 0 1 9 : 6 6 Krško 2 0 1 3 : 1 6 Drava 1 1 1 3 : 3 4 B. krajina 1 1 0 1 : 3 4 Danes se uradno začenja prireditev svetovnega pokala v dvojnem ultratriatlonu Interblock 0 2 1 3 : 4 2 Mura 05 0 2 1 1 : 2 2 Sajevec v Bakovcih lovi svetovni rekord Dob 0 2 1 3 : 5 2 Šmartno 0 0 3 0 : 7 0 Otvoritev ob 19. uri na soboškem Trgu kulture – Tekmovanje bo v petek in soboto Proga v Bakovcih pa je med vsemi nekaj posebnega? Šajnovič: »Mi imamo eno najhitrejših prog. Lani je bil dejansko tudi dosežen svetovni rekord, vendar ga nismo mogli uveljaviti, ker pri licenciranju in uradnih meritvah proge GPSnaprava ni imela takega atesta, kot ga zahteva mednarodna zveza za ultratriatlon. Rekord pa je dosegel naš tekmovalec, Slovenec Peter Sajevec, ki je tokrat ponovno zraven in pravi, da ga je lanski dogodek tako motiviral, da hoče letos ta dosežek ponoviti. Tako spremljevalni program. V petek zvečer bo zabava za mlade z didžejem Sunrizeom, celo soboto pa bo program naših domačih estradnikov: Vedrana Franca Husarja, Dua Data, Male Lange in Halgato banda. Odlična bo tudi gostinska ponudba. Ljudi prosimo, da pri prometnih zaporah in pri prihajanju v naselje upoštevajo oznake na cestiščih ter priporočila rediteljev in varnostnikov.« Od tekmovanja pa bo tudi veliko koristi za vse … Fotografija Nataša Juhnov Nekaj je jasno: Andrej Šajnovič in Miran Vereš vesta, kako se stvarem organizacijsko streže, sicer mednarodna zveza za ultratriatlon (IUTA) ne bi že drugič zapovrstjo Bakovcem zaupala tekme svetovnega pokala v dvojnem ultratriatlonu. Prvi je predsednik organizacijskega odbora, drugi pa vodja tekmovanja. Idejo za organizacijo tekmovanja je pred leti dobil Miran Vereš, ko je na ultramaratonskih podvigih po Ameriki spremljal našega ekstremnega kolesarja Jureta Robiča. Andrej Šajnovič se je takoj navdušil nad zamislijo, da bi dvojni ultratriatlon pripeljali v Bakovce, sam pa je imel že pred tem bogate izkušnje z organizacijami drugih športnih prireditev. Oba obljubljata, da bo letošnja tekma v Bakovcih nadgradnja lanske, saj si želita, da bi tovrstna prireditev postala tukaj stalnica tudi v naslednjih letih. Predsednik organizacijskega odbora Andrej Šajnovič in vodja tekmovanja Miran Vereš vabita na ogled tekme. bi lahko sedaj tudi uradno dosegli nov svetovni rekord.« Vereš: »Za takšen dosežek bo moral Sajevec priti v cilj pred sobotnim poldnevom. Sicer pa je to četrta tekma v letošnjem svetovnem pokalu. Prva je bila na Dunaju, druga na Madžarskem, tretja v Nemčiji, peta bo v ZDA, finale pa bo v Mehiki. Na koncu se vsi dosežki seštejejo. Vsi, ki jih to zanima, si lahko pogledajo podatke na spletni strani www.iuta.com, svojo spletno stran pa imamo tudi mi, in sicer na naslovu www.triatlon-ms.si.« Organizacija takšnega tekmovanja verjetno zahteva precej sodelovanja? Šajnovič: »Prireditev pripravljajo skupaj Športno društvo Bakovci, KS Bakovci in MO Murska Sobota s podporo Radenske, Panvite in drugih sponzorjev. Pomemben faktor je kraj Bakovci. Zelo pomembno je, da so krajani sprejeli omejitve in zapore ter nočno pestrost med tekmovanjem. Pomemben element so tudi krajevna društva, ker so njihovi člani kot prostovoljci nepogrešljivi del operativne ekipe. Navsezadnje pa tekmovanje spremlja bogat Šajnovič: »Prireditev organiziramo zaradi promocije in prepoznavnosti kraja in občine, pa tudi države kot celote. Za javnost pa je zanimiva predvsem zaradi svoje ekstremnosti, ki v svetu dobiva vedno več pozornosti.« Koliko tekmovalcev lahko skupno pričakujemo? Vereš: »Nekaj čez dvajset. Več jih niti ne more biti zaradi ekstremne narave te športne panoge, nekateri tekmovalci pa se je ne morejo udeležiti zaradi poškodb ali recesije. Ampak kljub temu bodo npr. prišli tekmovalci tudi iz ZDA, Kanade, Švedske in Velike Britanije. Tekmovanje se bo začelo v petek ob 16. uri s plavanjem na 7,6 kilometra na Soboškem jezeru, sledilo bo kolesarjenje v dolžini 360 kilometrov, zadnja disciplina pa bo tek v dolžini 84 kilometrov. Prihod prvih tekmovalcev v cilj pričakujemo v soboto okrog 12. ure.« T. K. Slab remi, a pravičen 3. krog, stadion Fazanerija, 600 gledalcev, sodnik: Glažar (Hajdina). Rumeni kartoni: Bohar; Žagar, Celcer. Mura 05: Drakovič, Kous, Filipovič, Ramšak, Kek, Janža (Ivanič, 75), Smodiš (Kouter, 46), Kovač, Gruškovnjak (Bencak, 58), Bohar, Sprečo. Trener: Stanko Maučec. Bela krajina: Pašagič, Svilar, Žagar, Celcer, Mušič, Mitrakovič, Avdić (Derviševič, 78), Perme, Martinović, Dežmar, Vrščaj. Trener: Robert Filak. Sobočani in Črnomaljci so v slabi predstavi, polni napak in zmedenih reakcij, na trenutke prikazali tudi pravo antipropagando nogometa. Malce več olajševalnih okoliščin imajo domači igralci, saj so nastopili v zelo mladi zasedbi (le kapetan Milko Kovač je letnik 1987, vsi drugi so letnik 1990 ali mlajši). Na drugi strani je v vrstah Bele krajine spet nastopil veteran Željko Mitrakovič, ki bo decembra dopolnil že 38 let. A tudi njegove izkušnje niso kaj prida pomagale Črnomaljcem, ki so imeli dve veliki priložnosti v prvem delu, a skupno gledano tudi niso prikazali dobrega nogometa. Nogometaši Mure so se nekoliko bolj razživeli v določenem obdobju drugega dela in v končnici tekme, ko so uprizorili nekaj hitrih protinapadov, a so bili v zaključkih akcij premalo natančni ali premehki pri strelih proti golu. Najlepši priložnosti sta zapravila Bohar in Ivanič. Tako je v pravičnem remiju na koncu naslov igralca tekme pripadel gostujočemu vratarju, ki tudi ni deloval najbolj zanesljivo, a je nekako le uspel ohraniti svojo mrežo nedotaknjeno. Mura v naslednjem krogu gostuje v Kidričevem pri vodilnem Aluminiju, kjer jo čaka zelo težka naloga osvojitve vsaj ene točke. Možnost izpada iz lige pa se vse bolj nevarno približuje. T. K. BARVA CMYK 20 oglasi | Vestnik | 26. avgusta 2010 [email protected] tel.: 02 538 17 20 motorna vozila KIO SPORTAGE, 4 x 4, letnik 1999, prodam. Tel.: 041 861 004. m017285 POKLIČITE NAS, MI PRIDEMO K VAM MERCEDES 200 D, tip 123, vozen, prodam. Tel.: 041 232 751. m017305 živali VRATA 1A, d. o. o. Lendavska 1, Murska Sobota tel.: 031 838 708 e-mail: [email protected] www.vrata1a.si PRODAJA SERVIS MONTAŽA Garažna sekcijska vrata Industrijska sekcijska vrata Pogoni dvoriščnih vrat Pogrezni stebrički Zapornice Tende VARUJMO OKOLJE, SAJ SI GA IZPOSOJAMO OD GENERACIJ, KI PRIHAJAJO ZA NAMI! www.cerop.si, [email protected] Center za ravnanje z odpadki Puconci, Vaneča 81, 9201 Puconci Trgovina na debelo in drobno Ulica Anteja Trstenjaka 17, PE Prešernova ul. 25, 9240 Ljutomer, tel. 02 583 12 10, 584 14 00 V času mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni, ki bo od 21. do 26. 8. 2010, smo za Vas spet pripravili ugoden sejemski popust na vse vrste gum za kmetijsko in gradbeno mehanizacijo. Ob nakupu gum dostava brezplačna. KLINASTI IN PLOŠČATI JERMENI TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, tip 419, letnik 1981, registriran, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 031 824 253. m017254 HIDRAVLIČNO STISKALNICO MUTA, 300 l, prodam. Tel.: 041 759 063. m017288 SILOKOMBAJN SK 80, DVOBRAZDNI MEHANSKO OBRAČALNI PLUG in bočno koso za traktor Ferguson prodam. Tel.: 031 564 640. m017291 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01. m016929 KUPIM PLUG IMT, bočno koso in izkopalnik krompirja. Tel.: 031 210 794. m017294 PUJSKE, težke okrog 25 kg, prodam. Tel.: 576 13 08. m017292 MANJŠI CEPILNIK DRV prodam. Tel.: 041 772 442 ali Strukovci 1. m017299 V Industrijskem centru Ljutomera na parc. št. 1628/9 k. o. Ljutomer ugodno prodamo industrijsko halo, primerno za proizvodnjo ali gostinsko-trgovsko dejavnost. Uporabna površina hale je 500 m2 neto, poleg je še 1.100 m2 zunanjega funkcionalnega zemljišča. Infrastruktura urejena. Kontaktna številka: 041 375 680. m017304 kmetijska mehanizacija TRAKTORSKE PLUGE IMT, 12 col, starejše tridelne brane, lesen kmečki voz z gumijastimi kolesi, šarotar - kladivar, mikser za zrnje in več elektromotorjev ugodno prodam. Informacije po 17. uri na 031 527 020. m16909 KUPIM TRAKTOR in kmetijsko mehanizacijo. Dobro plačilo. Tel.: 041 679 937. m016991 SEJALNICO ZA ŽITO Olt, 175 cm širine, prodam.Tel.: 041 357 425. m017250 prispevki za nakup magnetne resonance www.avtomaterialdoo.si TRAKTOR FERGUSON 560 s priključki prodam. Tel.: 031 542 680. m017252 DROBILNIK ZRNJA (šrotar), škropilnico Stihl, mlin za grozdje, luščilnik za koruzo, prodam. Moščanci 54. m017293 NEMŠKE OVČARJE, mladiče, stare 13 tednov, čistokrvne, brez rodovnika, razglistene, prodam. Tel.: 051 342 910. m017297 Podjetje za informiranje Murska Sobota namesto cvetja za pokojnega očeta Bernarde Balažic Peček – 100 evrov; Lovska družina Velika Polana, donacija – 50; Piroška Vöröš, Kidričeva ul. 9, Lendava, prispevek – 20; kolektiv Finea-Nucleus iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Terezijo Ružič iz Satahovec – 30; Rudolf in Cecilija Prša iz Ižakovec, prispevek – 100; družina Trajber iz Tešanovec namesto cvetja za pok. Terezijo Ružič iz Satahovec – 20; Melita Farič, Kupšinci 4, prispevek – 5; Iris Ljubljana, donacija – 300; Sanitetni prevozi Preindl, donacija – 100; Karba MGE, d. o. o., Ulica Rada Pušenjaka 21, Ljutomer, donacija – 100; Mura in partnerji, Proizvodnja oblačil, d. o. o., Plese 2, Murska Sobota, donacija – 1.000; Aladar Prelec z družino iz Šalovec namesto cvetja za pok. Jožefo Lepoša s Kukeča – 20; sodelavci službe za fizioterapijo in rehabilitacijo namesto cvetja za pokojno mamo Eme Košnik – 100; družina Črnko - Ratnik iz Sodišinec namesto cvetja za pok. Alojza Pečka iz Sodišinec – 20; Štefan Pondelek, s. p., Adrijanci 59, donacija – 200; Meditrade, d. o. o., Središka ulica 21, Ljubljana, donacija – 2.000; družine Lebar, Čufar, Ivančan, Krstič, Perš in Zagorc namesto cvetja za pokojno mamo Marijana Zrniča – 60; Franc Horvat, Trubarjeva ulica 5, Radenci, donacija – 100; Ekonomska šola Murska Sobota, Noršinska ulica 13, donacija – 1.418,11 evrov. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282, s pripisom »za nakup magnetne resonance«. Splošna bolnišnica Murska Sobota VESTNIK stran 20 www.vestnik.si | e: [email protected] NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne. Naročite: Nemčavci 528 11 90, Petanjci 546 15 05, Beznovci 549 10 25, Grad 553 11 48. m016865 posesti Ponujamo vam tudi TEHNIČNE PLOŠČE: - različnih kakovosti - plošče s tekstilnim vložkom 1, 2 in več ali brez njega - silikonske plošče - živilske plošče (bela, rdeča) - avtotekače (različnih debelin in oblik) datum: 26. 08. 2010 STISKALNICO ZA GROZDJE, ležeče izvedbe, 400 l, prodam. Tel.: 041 696 730. m017306 VRTAVKASTO BRANO, obračalni plug, trosilnik hlevskega gnoja in pajka prodam. Tel.: 030 685 386. m017312 DVOBRAZDNI PLUG REGENT, obračalni, 12 col, in ROTOBRANO, 3 m, s polnim valjem, prodam. Tel.: 041 816 269. m017320 razno PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO kamen, skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966. m017264 PREMOG zelo ugodno z dostavo. Tel.: 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. m017172 DRVA, jelševa, metrska, prodam. Tel.: 031 728 706. m017290 delo V prenovljenem gostišču v Celju zaposlimo simpatično in komunikativno dekle ali žensko do 40 let za strežbo. Prenočišče in hrana v gostilni. Tel.: 041 547 996, Pikado društvo LB, Cesta na Ostrožno 79, Celje. m017245 Zaposlimo več KVALIFICIRANIH NATAKARJEV/-IC, VODJO STREŽBE in RECEPTORJA/-KO za delo v hotelski recepciji. Vloge z življenjepisom pošljite do 01. 09. 2010 na naslov: DRAŠ CENTER, Pohorska ulica 57, 2000 Maribor, ali na: [email protected] m017318 storitve Podjetje ROTO PAVLINJEK, d. o. o., Černelavci, M. Sobota, vabi k sodelovanju delavce v proizvodnji. Od kandidatov pričakujemo najmanj III. stopnjo izobrazbe vseh smeri, predvsem pa strojne in elektro. Za informacije pokličite: 02 525 21 74. m016820 KREDITI DO 10 LET – NA PLAČO ALI POKOJNINO (tudi 09). Možnost kredita tudi za dohodke pod 562 evrov! Obremenitev tudi do 55 %! Odplačilo starih kreditov! Avtomobili P. R., Industrijska ul. 9, MB, 02 2283020, 031658679. m016807 POTREBUJETE DENAR, NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? Posredujemo vam rešitev. Plačilo na položnice, vozilo vam ostane! Avtomobili P. R., Industrijska ul. 9, MB, 02 2283020, 031658679. m016818 STREHE, KRITINE in ŽLEBOVE popravljam. Drago Flisar, Vidonci 125, tel.: 041 884 546. m017240 S pomočjo starodavnih magijskih metod - ritualov lahko spremenite svoje življenje! Trajna pridobitev ljubezni, uspeh v šoli, poslu, pravdah, Lotu. Tel.: 040 191 488, www.parapsihologija.si, Privošči. si, d. o. o., Vodnikova ulica 3 a, Domžale. m017243 MONTIRAMO GORILNIKE NA LESNE PELETE, na nove in obstoječe kotle. Izvajamo tudi vodovodne in ogrevalne inštalacije. G-V Montaža, Ivan Šarkezi, s. p., Petišovci, Ul. 22. junija 2, Lendava, tel.: 031 582 865. m017128 Tu si, dragi Jenek, med nami in v naših srcih ... in tu boš ostal ... Ljubil si polja, živali, cvet; le delo, poštenost, trpek, a iskren nasmeh in zlato srce polnili so tvoj resnični in »čutni« svet. ZAHVALA V 49. letu nas je nepričakovano in tiho zapustil naš dragi sin, oče, brat in krstni boter Evgen Sapač ml. iz Brezovec 24 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem od blizu in daleč, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in prispevan denar za dobrodelne namene. Hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala celotnemu zdravstvenemu osebju internega oddelka v Rakičanu, predvsem zdravnici Maji Šeruga. Posebej hvala duhovniku Evgenu Balažicu in duhovnici Katji Ajdnik za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči njegovi najdražji KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a, tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 Izdelava in obnova nagrobnih spomenikov, tlaki, stopnice, okenske police in drugi izdelki iz granita in marmorja Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949 KEB – kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci BARVA CMYK datum: 26. 08. 2010 26. avgusta 2010 | Vestnik | www.vestnik.si | e: [email protected] V SPOMIN Jutri bosta minili dve leti od takrat, odkar te ni več med nami, draga Irena Zavec iz Moravskih Toplic Ni te na pragu niti v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot vodi nas tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo. Vsi tvoji Grob tvoj cvetje krasi, lučka v spomin ti gori, v naših mislih si vedno z nami ti. Življenje gre na videz dalje, a vsaka pot naju h grobu pelje, kjer so pokopane najine sanje in grenka solza pada nanje. V SPOMIN V SPOMIN 29. avgusta bo minilo 15 let od takrat, ko nas je zapustila naša 27. avgusta bo minilo leto žalosti od takrat, ko naju je zapustil dragi mož in oče Marjeta Časar Jožef Počič iz Križevec Hvala vsem, ki se z lepo mislijo, cvetjem in prižgano svečo ustavite ob njenem grobu. Njeni najdražji Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. Mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi oče, tast, brat in dedek V SPOMIN Karel Sreš Njegovi najdražji Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 Ko zaželimo si tvoje bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, da te ni, še verjeti noče. V 86. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica Gizela Bagar POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA Brezplačni prevozi do 40 km. Plačilo na več obrokov brez obresti. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 Cvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p., Trnje 58, 9232 Črenšovci Telefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699 - izdelava vencev in aranžmajev – dostava zastonj - pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč - prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne cene iz Otovec 65 Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. duhovniku iz Križevec za pogrebni obred, pevkam in pogrebništvu Hozjan, še posebej hvala Majdi in Viliju za vso skrb. Hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter vodstvu in sodelavcem Pomgrada. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: sin Mirko in hčerka Gizela z družinama, pravnuki in pravnukinja Mischell ter vsi, ki smo te imeli radi Pride čas, ko si izmučeno telo želi zaspati, v sen večno potovati, takrat, ko življenje je zaključeno. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Hermine Ferencek Žalujoči vsi njeni najdražji 1 kolona x 13 cm – 84,50 evrov 2 koloni x 7 cm – 91,00 evrov 2 koloni x 8 cm – 104 evrov 2 koloni x 9 cm – 117,00 evrov 2 koloni x 10 cm – 130 evrov Kam le čas beži, ko tebe več med nami ni, le v naših mislih si. V SPOMIN 15. avgusta pred 17 leti nas je zapustil naš dragi 2 koloni x 12 cm – 156 evrov Peter Ferencek 2 koloni x 13 cm – 169 evrov iz Kobilja 109 2 koloni x 11 cm – 143 evrov Dodatek za sliko 16,75 evra. Naročniki imajo ob naročilu in plačilu na blagajni 20 % popust. 27. avgusta bo minilo deset let od takrat, ko nas je zapustila draga žena, mama in babica Rozalija Omar iz Rankovec Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate v molitvi, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Njeni najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V soboto, 7. avgusta, je v 87. letu za vedno zaspal dragi oče, dedek in pradedek, tast in brat Štefan Petek iz Filovcev 135 Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih in bolečih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje in tolažilne besede, darovali za sveče, cvetje, za svete maše in druge dobre namene. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnje počivališče. Iskrena hvala gospodu župniku dr. Stanislavu Zveru za opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Jožetu Ošlaju in Mariji Domonkoš za besede slovesa ter pogrebništvu Ferenčak. Hvala tudi osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za pomoč in nego. Žalujoči vsi tvoji najdražji V 89. letu je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, tašče, babice in prababice iz Kobilja 109 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali sveče, za svete maše, cerkev in mrliško vežico ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste jo med njeno boleznijo obiskovali, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Cenik osmrtnic Z ljubeznijo in spoštovanjem se te spominjamo. Hvala ti za vse trenutke sreče s teboj. Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke ter položite cvetje, iskrena hvala! V SPOMIN Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. D. E. POGREBNIŠTVO N. C. 521 37 00 iz Fokovec 49 Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti. Celo ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji najdražji Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa izmučen si tiho odšel. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 86. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, tast, boter, bratranec in stric Franc Knap iz Dolnjih Slaveč 143 Ob boleči izgubi se žalujoči domači zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, za sv. maše in druge namene. Posebej hvala za nesebično pomoč družinama Andrejek in Bokan ter družini Danijela Potočnika. Hvala GD Dolnji Slaveči, ŠD Dolnji Slaveči, sodelavcem Jožeta in Franca ter vnukovim prijateljem. Hvala g. naddekanu Martinu Vöröšu, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Vučkič-Banfi. Vsem še enkrat – iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji najdražji stran 21 21 V mislih s teboj žena Dragica in sin Jožef iz Bakovec KOMUNALA VESTNIK BARVA CMYK 22 družabna | Vestnik | 26. avgusta 2010 datum: 26. 08. 2010 VESTNIK stran 22 www.vestnik.si | e: [email protected] Komentar tedna na Pomurje.si Nismo muha enodnevnica Uporabnik Slavko58 o sejmu v Gornji Radgoni: »Čudno, da ni bilo nobene fotografije avtomobilov, ki jih prodajajo na sejmu, to ne spada na kmetijsko živilski sejem.« Pomemben objekt, ki so ga postavili v srednjeročni program razvoja KS Dobrovnik, je gradnja bencinske črpalke. Ob cesti Lendava-Dobrovnik-Murska Sobota, do Strehovec je cesta z lendavske strani asfaltirana, ni urejeno vprašanje preskrbe z gorivom za motorna vozila, zlasti ne za vasi, ki spadajo pod lendavsko občino. V zadnjih letih je na tem območju močno porasla kmetijska mehanizacija, ki jo sedaj z gorivom oskrbujejo v Beltincih ali v Lendavi. Potreba po gradnji bencinske črpalke je torej očitna, to bo nedvomno moralo upoštevati tudi podjetje Petrol, ki je zadolženo za kar najboljšo preskrbo z gorivom za motorna vozila. Vestnik, 26. avgusta 1976 NA DOMAČIJI RANTAŠA in na prireditvenem prostoru pri gasilskem domu v Bolehnečicih v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici od 14.00 do 17.00 obisk in ogled domačije 14.00 slavnostna podelitev priznanj s kulturnim programom na prireditvenem prostoru pri gasilskem domu 16.00 Hišni ansambel Avsenik 20.00 Vesele Štajerke Če bi se direktor Kmetijskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja na sejmu AGRA zanimal za nakup velikega traktorja, bi to pomenilo, da se kmetijstvu obetajo boljši časi. Sodeč po fotografiji pa je zanj v teh razmerah zanimivo le še vrtičkarstvo. Junija lani je Štefka Grah iz Murske Sobote začela akcijo Zbirajmo zamaške. Začelo se je z Anžetom z Iga. Z akcijo je želel zbrati zamaške, ki bi mu prinesli finančna sredstva za dostojno protezo. Zbrali so šest ton zamaškov. Sodelujejo ljudski pevci in godci iz Občine Sveti Jurij ob Ščavnici Zamurjenci Za hrano in pijačo poskrbljeno. Za gostoljubnost in organizacijo skrbi PGD Bolehnečici. OBČINA SVETI JURIJ Dobra zabava do noči in še dlje. Vabljeni! 2 Na obronkih Slovenskih goric je svoja vrata prvič odprl Salon traminec 2010. V idiličnem okolju prenovljenega Negovskega gradu so se zbrali ljubitelji žlahtne vinske kapljice, med njimi tudi Danilo Steyer iz Hiše dišečega traminca Steyer in Norma Bale. Fotografija Bernarda B. Peček Fotografija Ludvik Kovač V nedeljo, 29. avgusta 2010, Fotografija Jasna Merklin Obiskovalci dobrodelnega koncerta Pomagajmo (v)si so imeli dobre varuhe v modrem in prireditvenemu razpoloženju primerno tudi v barvnem. Družina Kuzmič (Robert je doma iz Vidonec, Mojca iz Gorice pri Puconcih), je v ponedeljek odpotovala z letalom nazaj v Moskvo, kjer živijo že štiri leta. Domov naj bi se za stalno vrnili po 2012. letu, kajti starši si želijo, da bi otroci šolo obiskovali v Sloveniji. Fotografija Mediaspeed Fotografija Majda Horvat Fotografija Majda Horvat Iz pravih rok v prave roke! BARVA CMYK napovednik www.vestnik.si | e: [email protected] Koncert PREDLOGA Nova energija – Franc Vedran Husar Marija – Metulj LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 1. To je čas – Prleški kvintet 2. Mogoče ona hoče – Ansambel Ceglar 3. Ne primerjaj me z njo – Vihar 4. Hočeš nočeš – Akordi 5. Srečen – Novi spomini PREDLOGA Moj harmonikar – Iskrice Prav vsak ima nekoga – Ribniški pušeljc LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. Tako je pravilo – Pero Lovšin 2. Pusti mi dihati – Eva Černe 3. Štajersko nebo – MI2 4. Brez miru – Marko Vozelj 5. Proti soncu – Omar Naber PREDLOGA Zate nocoj – Samo Budna Hočem še – Katrinas & Cherie Lucas NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. CALIFORNIA GURLS – Katy Perry 2. NEUTRON STAR COLLISION – Muse 3. ALEJANDRO – Lady Gaga 4. LAST OF THE AMERICAN GIRLS – Green Day 5. DO AS I SAY, NOT AS I DO – Ed Harcourt PREDLOGA ROOTS TO GROW – Stefanie Heinzmann + Gentleman FIRE WITH FIRE – Scissor Sisters Nagrado Srečanja na Murskem valu dobi: Neža Dolamič, Dobrava 8, Križevci pri Ljutomeru. Kupon št. 34 Glasujem za skladbo: Domača plošča: Glasba našega srca: 7 veličastnih: NSTSNMV Ime in priimek, naslov: Izpolnjen kupon pošljite do torka, 31. avgusta 2010, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. 26. avgusta 2010 | Vestnik | VELIKA POLANA RADENCI 1. Odpelji me – Daniel Horvat 2. Ostani – Moira 3. Pesem slavca – Halgato band 4. Tamara – Art Music orchestra 5. Mati moja – Zoltan band VESTNIK stran 23 23 napovednik prireditev glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE DOMAČA PLOŠČA datum: 26. 08. 2010 PETEK, 27. avgusta: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji program, Simona Špindler – 06.45 Raport župana Stanka Gregoreca - Poročilo OKC – 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila – 09.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.00 Poročila – 10.15 Občina Kobilje, župan Stanko Gregorec - 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila – 12.30 Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine – 13.20 Predstavljamo vam - 14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.00 Popoldanska voditeljica Nevenka Emri -17. 00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi – 18.30 – Radijski knjižni sejem - 19.00 Mladi val, Eva, Nika – 20.10 - Zimzelenčki, ugasni televizor! Nataša Špindler SOBOTA, 28. avgusta: 00.00 SNOP - 05.00 Še bolj počasno vstajanje … – 08.00 Poročila – 08.30 Mali oglasi – 09.30 Biba buba baja, ponovitev - 9.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.30 Potepajte se z nami - 12.00 Poročila – 12.05 Obvestila –12.15 Anton Kampuš, Občina Gornja Radgona - 12.45 Ponovitev oddaje Od petka do petka - 13.15 1. oseba ednine – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila 14.15 Oddaja tedna - 15.00 Literarni drobci - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi - 18.00 Nogomet Celje : Nafta, javljanja Toma Koeleša, in Glasba našega srca, narodnozabavna lestvica - 19.00 Poročila 19.15 Glasba po željah – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Propoeler, Primož in Cepo pred uvodom v novo šolsko leto! NEDELJA, 29. avgusta: 00.00 SNOP - 05.00 Nedeljsko prebujanje - 07.00 Druga jutranja kronika – 07.30 Panonski odmevi – 08.00 Misel in čas, duhovna misel predstavnikov verskih skupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci – 9.00 Srečanje na Murskem valu –10.00 Izbor pesmi tedna – 10.30 Nedeljska kuhinja: Naj… domačija Rantaševih, Bolehnečice (Urška Horvat Ritlop) - 12.30 Poročila – 12.35 Obvestila – 12.45 – 13.00 Minute za kmetovalce – 13.30 Čestitke, šport, glasba, javljanje s prireditve Naj… domačija v Bolehnečicih, govornik minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Henrik Gjerkeš – 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Poročila - 20.10 Samo za vas (Samo Budna) PONEDELJEK, 30. avgusta: 00.00 SNOP 05.00 Ponedeljkovo jutro in Irma Benko – 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič – 08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica – 09.15 Tema jutra - 11.15 Oaj, kak san zlüfto! (Šavel in Giderji) - 12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali oglasi - 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki in odmevi –17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 MV DUR – 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi (Petra Kranjec) – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Ponedeljkov potepuh TOREK, 31. avgusta: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji, Milan Zrinski – 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila – 08.30 Besede, besede – 10.30 Mali oglasi - 11.15 Kratki stik – 12. 30 Potrošniški nasvet, Lidija Domanjko – 13.15 1. oseba ednine – 14.30 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila –17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja, drugačen pogled – 19.15 Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Jukeboks in Boštjan Rous SREDA, 1. septembra: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranje prebujanje: Dušan Radič - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda – 08.00 Poročila – 08.45 Džoužijevo pismo – 10.15 Župan v studiu: Anton Kampuš, Gornja Radgona 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev – 12.30 Intervju - 13.00 Poročila – 13.15 1. oseba ednine - 13.30 Mali oglasi – 14.15 Mestna občina Murska Sobota, župan Anton Štihec - 14.30 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved sporeda (Bogdan Lemut) - 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja – 19.00 Poročila – 19.15 Panonski odmevi, ponovitev – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Mursko-morski val, Simona Špindler ČETRTEK, 2. septembra: 00.00 SNOP - 05.00 Zbudite se z dobrim radiem! – Dejan Fujs 06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga jutranja kronika – 07.20 Obvestila – 07.30 Vreme, ceste, radarji - 07.45 Zvočno pismo iz Gradca s Saro Rajh - 08.00 Poročila - 08.15 Kmetijski strokovnjak – 09.25 Kuharski nasvet – 09.30 Pregled Vestnika – 10.15 Občina Križevci pri Ljutomeru, župan Branko Belec - 11.15 Reportaža tedna – 11.45 Šport za vse – 12.30 Aktualno -13.15 1. oseba ednine – 14.30 Domača plošča – 15.30 Dogodki in odmevi - Popoldanski voditelj Milan Zrinski – 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu – 18.00 Mali radio, novinčki in Jerneja Pirnat - 19.15 Bilo je nekoč – 20.00 Poročila – 20.10 Geza se zeza V četrtek, 26. avgusta, ob 10. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin odprtje 1. mednarodne poletne šole saksofona in trobente. V četrtek in petek, 26. in 27. avgusta, ob 21. uri bo ob vrelcu pri kavarni Izvir glasbeni večer, v soboto, 28. avgusta, ob 20. uri pa v kongresni dvorani koncert udeležencev šole. MURSKA SOBOTA V četrtek, 26. avgusta, ob 19.30 bo v Galeriji PAC koncert Angel & The Beast, kjer bosta nastopila kitarista Sašo Zver in Ellen Angelico (rokenrol, folk, balade). V petek, 27. avgusta, ob 21. uri bo na Trgu kulture koncert skupine Klapa Šufit (Hrvaška). V soboto, 28. avgusta, ob 21.30 bo koncert skupine Ba-Rock band. Dogodek V soboto, 28. avgusta, ob 13. uri bo pri OŠ srečanje ob 35. letnici ustanovitve Rokometnega kluba Velika Polana. RADENCI V soboto, 28. avgusta, ob 16.30 bo na ŠRC Slatina začetek prireditve Noč Slatine in vina ter proslavitve 15. obletnice NK Slatina. Ob 20. uri bo koncert skupin Einschlog, Bataljon in MI2. IVANCI V soboto, 28. avgusta, ob 15. uri bo prireditev Zelenjadarski dan. BODONCI V soboto, 28. avgusta, ob 20.30 bo na nogometnem igrišču 2. nočno gasilsko tekmovanje za prehodni pokal JPG Püngrad Bodonci. VANEČA V nedeljo, 29. avgusta, ob 10. uri bodo pri gasilskem domu vaške igre za pokal Občine Puconci. VERŽEJ V petek, 27. avgusta, ob 19. uri se bo začel v župnijski cerkvi Puščenjakov večer. Ob 20. uri bo v kulturnem domu komedija Zakonci stavkajo, ob 21.30 pa v Marijanišču otvoritev fotografske razstave in večer poezije. V soboto, 28. avgusta, ob 8. uri se bo začel na vzletišču v Veržeju 5. memorial Aljaža Cafa in Jožeta Gajserja skupaj z državnim prvenstvom v ULN, ki ga organizira AK Prlek Ljutomer. Trajal bo do nedelje, 29. avgusta, do 15. ure. HODOŠ V petek, 27. avgusta, ob 19. uri se bodo začele prireditve ob 11. prazniku občine, ki bodo trajale do nedelje, 29. avgusta. BOLEHNEČICI V nedeljo, 29. avgusta, ob 14. uri se bo začela na domačiji Rantaša in pri gasilskem domu slovesnost ob koncu Vestnikove akcije Naj… domačija. Ples MURSKA SOBOTA Festival 5. Front@ sodobnega plesa traja še do sobote, 28. avgusta, ko bo ob 22.30 v MIKK-u sklepna zabava (Disco). Podrobnejši program je na spletni strani www.flota.si/fronta.html. V soboto, 28. avgusta, ob 10. uri bo na Trgu kulture predstavitev najboljših plesnih skupin Mi plešemo. Predavanje MURSKA SOBOTA V četrtek, 26. avgusta, ob 9. uri bo v Hiši Sadeži družbe delavnica Žongliranje (S. Polajner). V ponedeljek, 30. avgusta, ob 9. uri bo delavnica Kako učinkovito pripovedovati šale. V torek, 31. avgusta, bo delavnica Priprava pogrinjkov doma za različne priložnosti (A. Dick). BELTINCI V četrtek, 26. avgusta, ob 15. uri bo na glasbeni šoli sprejemni preizkus in vpis novih učencev. Prosta mesta so še na oddelkih za klarinet, cimbale, orgle, kontrabas, predšolska glasbena vzgoja in glasbena pripravnica. LENDAVA PROSENJAKOVCI V četrtek, 26. avgusta, ob 17.30 bo v sinagogi otroška delavnica Židovska kultura. V nedeljo, 29. avgusta, bo prireditev Proseni dan. Razstave BOGOJINA V sredo, 1. septembra, ob 19. uri bo na turistični kmetiji Gutman-Zver Vinogradniški večer. MURSKA SOBOTA V MIKK-u je do 15. septembra na ogled fotografska razstava Svetloba pri fotografiji. BELTINCI Gledališče V gradu je do 8. septembra na ogled razstava fotografij Polje sanj avtorja Andreja Viraga. PUCONCI LENDAVA LENDAVA V soboto, 28. avgusta, ob 9.30 se bodo začeli Küzmičevi dnevi. Obenem bo predstavitev Spominskega doma Števana Küzmiča in njegovega delovanja. Slavnostni govornik bo mag. Marjan Hribar, gen. dir. Direktorata za turizem. Prireditev bo tudi v nedeljo, 29. avgusta, oba dneva bo tudi bogat kulturni program (koncerti, film, razstava, predavanje). V soboto, 28. avgusta, ob 11. uri bo na odprtem odru GIKD lutkovna predstava Dolgi, široki in ostrovidni v izvedbi Lutkovnega gledališča Minotaurus iz Češke. V nedeljo, 29. avgusta, ob 11. uri bo predstava Pacotille v izvedbi gledališča De-ci, De-la Theatre Company iz Francije (10. mednarodni lutkovni festival Lutkovni pristan Lendava 2010). Na gradu je do 28. oktobra na ogled razstava Francoise Gilot – Prostor in časovnost: popotovanje v neznano. BOGOJINA V veroučni učilnici je na ogled tradicionalna razstava društva Likos. Kino Star Max MURSKA SOBOTA Svet zavoda Vrtec Beltinci Jugovo 33, 9231 Beltinci razpisuje delovno mesto ravnatelja/ravnateljice Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Ur. list RS št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo 36/08, 58/09, 64/09 in 65/09). Ob izpolnjevanju zakonsko zahtevanih pogojev mora imeti kandidat/-ka še pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje vrtca. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za 5 let. Predvideni začetek dela je 31. 12. 2010. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev morajo vsebovati: dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu (kandidat/-ka lahko kandidira tudi brez ravnateljskega izpita, a si ga mora pridobiti v roku enega leta), potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, opis delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju s kratkim življenjepisom ter program vodenja zavoda. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: Svet zavoda Vrtec Beltinci, Jugovo 33, 9231 Beltinci, s pripisom razpis za ravnatelja/ravnateljicO. (od 26. 8. do 1. 9.) Ameriško-kitajska družinska športna pustolovščina Karate Kid (premiera v sredo ob 19. uri) Ameriški animirani film Mačke in psi: Maščevanje gospe Muce (17.00) Ameriški animirani sinhronizirani družinski film Svet igrač 3 (pet.– sre. 16.50, sob. in ned. še 14.35) Ameriška komedija Odrasli (19.05, pet. in sob. še 21.20) Ameriška komedija Superžur (19.00, pet. in sob. še 21.30, sreda 22.00) Ameriška akcijska komedija Kot noč in dan (18.00, sob. in ned. še 15.40) Ameriška znanstvenofantastična srhljivka Izvor (20.20) GORNJA RADGONA Avgusta ne bo filmskih predstav! Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. Cleangrad, d. o. o. Ul. Rada Pušenjaka 1 9240 Ljutomer Tel.: 02 585 1 600 E: [email protected] Smo proizvodno podjetje, ki izdeluje in montira lahke montažne elemente. Zaradi povečanega obsega dela iščemo več monterjev za določen in nedoločen čas za delo v tujini: - - - vodilne monterje, monterje. Proizvodne delavce: mizarje, varilce, oblikovalce kovin ... Delavcem ponujamo urejeno delovno okolje in stimulativno plačilo. Od kandidatov pričakujemo naslednje znanje in sposobnosti: III., IV. in V. stopnjo izobrazbe, delovne izkušnje od 1 do 2 let, zaželeno pasivno znanje enega tujega jezika (ang. ali nem.). Pisne prijave z dokazili o doseženi stopnji strokovne izobrazbe, ustreznih delovnih izkušnjah in s kratkim življenjepisom pričakujemo v 10 dneh od dneva objave na naslov: CLEANGRAD, d. o. o., Ul. Rada Pušenjaka 1, 9240 Ljutomer ali na elektronski naslov: [email protected]. metaloBox® Specialist za omare Za novo slovensko pisarno (Murska Sobota/Lendava) iščemo profil: TRGOVEC Naloge: • iskanje novih strank, • delo na projektih, • izdelava ponudb in pogodb, • stik in skrb za stranke. Pogoji: • izkušnje v prodaji, • komunikativnost, • pripravljenost na potovanja, • tekoča angleščina ali madžarščina. Nudimo: • konkurenčno osnovno plačo, • bonus glede na uspešnost, • podpora mednarodne skupine podjetij, • zanimivo, uspešno delo. Pošljite vaš CV v angleščini do 1. septembra na naslednji naslov: metaloBox Group International e-mail: [email protected] Več o našem podjetju: www.metalobox.com BARVA CMYK 24 (ne)nazadnje | Vestnik | 26. avgusta 2010 Četrtek: pretežno jasno 13 | 27 vreme datum: 26. 08. 2010 Petek: pretežno jasno 15 | 30 Sobota: oblačno, dež 17 | 21 Nedelja: zmerno oblačno, megla, ploha (rahel dež) 12 | 20 Ponedeljek: zmerno oblačno 10 | 21 fotografija tedna Zadnjič letos 30 stopinj? Pred nami sta še dva poletna dneva z visoko temperaturo. Četrtek se bo ponekod začel z meglo, čez dan pa bo malo oblakov in temperatura okoli 27 stopinj. Tudi v petek bo precej jasno, čeprav bo zlasti popoldne na nebu že nekaj več oblakov. Pihati bo začel jugozahodni veter. Kar vroče bo, verjetno zadnjič v letošnjem poletju okoli 30 stopinj. Sobota bo oblačna in hladnejša, občasno bo deževalo. Zapihal bo severni do severovzhodni veter. V nedeljo bo sprva delno jasno, čez dan pa bo spremenljiva kopasta oblačnost in še kakšna ploha. Kar sveže bo. Podobno vreme bo tudi v ponedeljek, a brez ploh. Ohladitev bo trajala dlje časa. Po televizijski vremenski napovedi po Odmevih lahko za nekaj sekund vidite zemljevid Evrope s pobarvanimi državami. Nekatere so zelene, druge rumene, včasih oranžne in še redkeje rdeče. To je projekt evropskih nacionalnih meteoroloških služb, ki zaenkrat še ne združuje vseh evropskih držav. Namenjen je celovitemu obveščanju javnosti o možnostih izrednih vremenskih pojavov. Tudi mi smo vključeni, pa sosednje Hrvaška, Italija, Madžarska in Avstrija. Zelena barva pomeni, da bo vreme v okviru vsakdanjih pojavov, tako rečeno mirno, brez posebnosti oz. odstopanja od običajnih vrednosti. Rumena barva opozarja na možnost, recimo, posameznih lokalnih neviht, nekoliko izrazitejšega vetra, bolj deževnega vremena in podobno. Ti pojavi pa naj ne bi povzročali kakšnih posebnih težav ali nevarnosti. V slučaju rumene barve lahko pričakujete pri nevihtah pač običajne pojave, ki spremljajo poletne nevihte: močnejši piš vetra, močan dež, grmenje, lahko tudi točo, a ne večjih razsežnosti niti pogoste toče. Oranžna je tista, ki odpre možnost za škodo, ki jo lahko povzročijo močan veter, večja količina dežja ali dovolj močan naliv in podobno. Rdeča barva pomeni skrajnost, resno nevarnost zaradi vremena. Če vas zanima, si oglejte in spremljajte stran meteoalarma na naši spletni strani www.meteo.arso.gov.si ali neposredno na www.meteoalarm.eu. Fotografija Tomo Köleš Ste že slišali za meteoalarm? Rok uplenil kralja gozdov Mlad član brezovske zelene bratovščine Rok Gergar je že doživel lovski vrhunec Pred osmimi dnevi me je nekaj pred deseto uro zvečer poklical Štefan Zelko, gospodar Lovske družine Brezovci: »Imamo ga. Prideš pogledat?« Navdušeni glas je namigoval na trofejo – jelena. Pri lovski koči je že čakala šesterica iz brezovske zelene bratovščine. Veja, zataknjena za klobuk mladega Roka Gergarja, ki je lovec dobri dve leti, je odkrivala zvezdo večera. Rok je na jasi pred gozdom med Lemerjem in Bodonci uplenil 140 kilogramskega jelena. »Občutek je fenomenalen,« je bil vesel. »To je eden od vrhuncev lovske kariere. Jelen je kralj gozda,« je dodal Zelko. S – 28. avgust Avguštin N – 29. avgust Janez P – 30. avgust Roza T – 31. avgust Rajko S – 1. september Tilen Naročite svoj izvod časopisa Vestnik [email protected] Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. trimesečno, polletno, letno. Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. Ime in priimek: Rojstni podatki: Naselje, kraj, številka: Davčna številka: Datum: Poštna številka: Pošta: Sestavite sestavljanko Vsi, ki boste 26. avgusta ter 2., 9. in 16. septembra (skupno 4) zbirali sličice, jih pravilno sestavili in zlepili, jih boste lahko do 31. oktobra v slaščičarni Café Praliné v Termah 3000 zamenjali za brezplačno eno kavo po izbiri (kava z mlekom, kava s smetano, kava espresso). Rok Gergar – z orožjem v roki – je uplenil 140-kilogramskega jelena, uspeha pa so bili veseli tudi drugi člani Lovske družine Brezovci. 1. septembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 23 minut, zašlo pa ob 19. uri in 40 minut. Dan bo tako dolg 13 uri in 18 minut. Na isti dan ob 19. uri in 21 minut bo na nebu nastopil zadnji krajec. Naročnino bom plačeval za obdobje: »Trije so prišli skupaj, ta je bil največji. Kakšnih šestdeset metrov stran so bili, ko sem sprožil,« je podrobnosti pojasnil Rok Gergar. Po dogovoru družina lahko letno ustreli enega jelena in letos je imel Rok prednostno pravico. »Pravico so uvedli, ker ima navsezadnje tako vsak član neke družine priložnost priti do takšne trofeje,« je pojasnil Štefan Zelko. »Vsak ima lahko lastno mnenje. Mi smo predvsem varuhi narave in živali,« je bil kratek gospodar v odgovoru na vprašanje, ali z objavo zgodbe ne bodo deležnih kritik borcev za živali. Andrej Bedek # Jože Fotografija Andrej Bedek P – 27. avgust »Es ist gefährlich«, oziroma da je nevarno, je pred vstopom v rondo pri soboški okrepčevalnici Kava Bar Trta povedal eden od kolesarskih turistov, ki jih naša pokrajina tako rada vabi k sebi, poudarjajoč urejene kolesarske steze po lepi okolici. Potem pa jim ponudi takšen paradoks: kolesarska steza se z ene strani kar naenkrat konča, enako je tudi z druge strani. Da pride kolesar po mikroskopskem pločniku z ene strani na drugo, se mora ali podati v prometno nevarni rondo ali pa biti suhec z največ tridesetimi kilogrami. Možno je, da bi se kolesar podal v rondo, ampak morate priznati, da tega tukaj ne vidimo ravno pogosto. Ampak če to stori, spet ostane vprašanje, čemu je potem sploh namenjena kolesarska steza. Ali se kolesarska steza ne imenuje tako, kot se, ravno zaradi tega, ker je ločena od prometa po cestišču? Tale soboški »dosežek« bi vsekakor moral dobiti kakšno nagrado za najbolj nenavadne gradbene podvige. T. K. Lovska zgodba vestnikov koledar Viktor stran 24 www.vestnik.si | e: [email protected] Andrej Velkavrh Č – 26. avgust VESTNIK Podpis: Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam. Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o. GLASBENE VEČERE SAXOPHONE & TRUMPET POWER prireja v okviru 1. Mednarodne poletne šole saksofona in trobente Glasbena šola Gornja Radgona v sodelovanju z Zdraviliščem Radenci. Četrtek, 26. 8. 2010, ob 21.00 Jazz session Saxophone & trumpet power glasbene skupine Aleša Logarja, solist Thomas Kugi, ob vrelcu pri kavarni Izvir (ob slabem vremenu v kongresni dvorani hotela Radin) Petek, 27. 8. 2010, ob 21.00 Druženje ob saksofonu in trobenti v kongresni dvorani hotela Radin Sobota, 28. 8. 2010, ob 20.00 Koncert udeležencev poletne šole saksofona Saxophone & trumpet power v kongresni dvorani hotela Radin Vstopnine ni. Vljudno vabljeni! www.zdravilisce-radenci.si, telefon: 02 520 27 33
© Copyright 2024