Avtor: Sodin Rok , revizor, stečajni upravitelj Objava: Revija Denar 15.12.2010 INSTITUT TANKE KAPITALIZACIJE UVOD Večna dilema, ki se poraja lastnikom podjetij, pri investicijskih vlaganjih in financiranju trajnih obratnih sredstev, je ali za financiranje podjetja uporabiti dražji lastni kapital, v obliki dokapitalizacije ali pa le te financirati preko tujih cenejših kreditov in posojil. V teoriji in praksi financiranja podjejta obstajajo merila za določanje sestave kapitala v podjetju, vendar glede na dejstvo, da so obresti davčno priznan odhodek, se podjetja raje odločajo za dolžniško financiranje. Tem spodbudam pa zmanjšujejo moč, neposredni in posredni stroški finančne stiske in prezadolženosti, kar se trenutno, v časih nelikvidnosti in stagnacije potrošniškega povpraševanja, dogaja v podjetjih z visokim deležem dolžniškega kapitala. V primeru povezanih podjetij, pa je potrebno upoštevati, tudi davčno zakonodajo, saj le ta s svojimi določbami, omejuje višino posojil ter s tem višino davčno priznanih stroškov obresti. UREDITEV OBRESTI OD PRESEŽKA POSOJIL V ZDDPO-2 Pri odločanju o financiranju in izbiri ustrezne finančne strukture, se upoštevajo temeljne kategorije financiranja, kot so:  čas in časovna vrednost denarja v času, pri čemer imajo veliko težo inflacijska pričakovanja,  donos,  negotovosti in tveganja,  sedanji in bodoči denarni tokovi ter s tem v povezavi likvidnost in plačilna sposobnost,  finančni vzvod, ter  davki. Z davčnega vidika je bistveno, iz katerih virov se financira podjetje, saj se pri posojilojemalcu z rastjo tujih dolžniških virov financiranja povečujejo stroški obresti, ki so odbitna postavka pri ugotavljanju davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb. Za davčne zavezance ima z davčnega vidika dolžniško financiranje prednost pred lastniškim financiranjem, zato imajo povezane osebe pogosto interes, da namesto da bi vložile kapital v povezano osebo, osebi zagotavljajo denarna sredstva z odobravanjem posojil in pri tem izkoriščajo davčni ščit obresti. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb1 (v nadaljevanju ZDDPO-2) ureja institut t. i. tanke kapitalizacije, ali neustreznega kapitalskega stanja podjetja, v 32.členu. Kot odhodek se tako ne priznajo obresti od posojil, razen pri posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah, ki so prejeta od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v 1 ZDDPO‐2, UL št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09,96/09, 110/09 ter 43/10 Avtor: Sodin Rok , revizor, stečajni upravitelj Objava: Revija Denar 15.12.2010 zavezancu, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik2 zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca, razen če, dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba. Za posojila delničarja oziroma družbenika se štejejo tudi posojila tretjih oseb, vključno s posojili bank, za katera jamči ta delničar oziroma družbenik, oziroma če so posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v tej osebi oziroma banki. Znesek deleža delničarja oziroma družbenika v kapitalu prejemnika posojila se določi za davčno obdobje, kot povprečje na podlagi vplačanega kapitala, prenesenega čistega dobička in rezerv na zadnji dan v mesecu v davčnem obdobju. Davčni zavezancev, ki jim ekonomske razmere dopuščajo višje razmerje med dolžniškim in lastniškim financiranjem, jim je to z zakonsko določbo omogočeno, če dokažejo, da finančni in komercialni pogoji transakcij, sledijo tržnim zakonitostim, ki jim sledijo nepovezane osebe. V pojasnilu DURS št. 4200-24/2007-23 so navedeni primeri, o formalnih in vsebinskih dokazilih, ki so potrebna za dokazovanje, ali bi zavezanec lahko presežek posojil dobil od neodvisne oz. nepovezane osebe. Pri vsem tem pa je bistveno, da bo davčni zavezanec lahko dokazal, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah lahko dobil posojilo od nepovezanega posojilodajalca oziroma da bi bil posojilodajalec pripravljen primerljivo posojilo ob primerljivih pogojih odobriti tudi nepovezani osebi. Med takšne primere dokazil sodijo:  ponudba, predpogodba ali sklep banke ali druge nepovezane osebe, iz katere nedvoumno izhaja, da bi bila pripravljena zavezancu glede na njegovo bonitetno oceno odobriti posojilo pod enakimi ali primerljivimi pogoji in v istem času, kot je pridobil posojilo od povezane osebe;  posojilna pogodba banke ali druge nepovezane osebe, iz katere je razvidno, da je zavezanec v času, ko je prejel posojilo od povezane osebe, pod enakimi pogoji prejel tudi posojilo od banke ali druge nepovezane osebe oziroma da je posojilodajalec ob enakih ali podobnih pogojih odobril posojilo drugi nepovezani osebi;  drugo dokazilo, iz katerega izhaja, da so banke ali druge nepovezane osebe zavezancem posameznih dejavnosti, kot primer navajamo zavezance storitvenih dejavnosti, ki imajo minimalna osnovna sredstva v bilanci stanja, pripravljene odobriti posojilo pod enakimi pogoji, kot so ga pridobili od povezanih oseb. V posojilnem poslu pa morajo biti jasno določene tudi pravice in obveznosti posamezne stranke v poslu in posledice, če katera stranka ne bo uresničevala svojih pravic oziroma obveznosti, kakor tudi samo izvajanje pogodbenih določil (sodna izvršba, unovčenje zavarovanja). Kar pomeni, da morajo biti, pogodbena določila urejena na način, kot to velja v 2 82.člen, ZDDPO‐2 ; Določeno je prehodno prehodno obdobje, glede višine zneska posojila družbenika v kapitalom zavezanca:.  v letu 2007 , je veljal osemkratnik;  v letu 2008 ,2009 in 2010 velja šestkratnik;  3 v letu 2011 petkratnik, v naslednjih letih pa bo veljal štirikratnik . Pojasnilo DURS, št. 4200‐24/2007‐2, 17. 4. 2007 Avtor: Sodin Rok , revizor, stečajni upravitelj Objava: Revija Denar 15.12.2010 razmerjih med nepovezanimi osebami. Posojila, ki jih odobrijo nepovezanimi posojilodajalci, ki ravnajo s skrbnostjo dobrega gospodarja, se sklepajo po skrbni preučitvi bonitete posojilojemalca. Med preveritev bonitete sodijo postopki preučitve premoženja, obveznosti in višine kapitala s katerim razpolaga posojilojemalec, sedanjih in bodočih finančnih tokov, tekočega poslovanje ter s tem zmožnosti vračila glavnice in odplačevanja obresti iz odobrenega posojila. V skladu z pojasnilom DURS4 št. 4200-92/2008-3, mora družba za vsako kreditno pogodbo, če je posledica te kreditne pogodbe presežek posojil, dokazovati, da bi za ta znesek in ročnost lahko dobila denarna sredstva tudi od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba. V primeru, da gre za kredite, ki se obdobno obnavljajo, gre vsakič za nov kreditni posel ne glede na denarni tok. Če gre pa le za podaljšanje kredita (enako tudi npr. sprememba obrestne mere), v obliki sklenitve aneksa, h kreditni pogodbi, se to smatra kot prvotna pogodba in ne kot nova pogodba, tako da dodatno dokazovanje zavezanca, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana, ni potrebno. V neposrednem oziroma posrednem lastništvu, v skladu z 32.členom ZDDPO-2, pa ne moremo govoriti, v primeru, ko gre za posojila med dvema sestrskima družbama, ki nista kapitalsko povezani (ali npr. med družbami vnukinjami), imata pa istega lastnika (isto mamo)5. Posojila se v tem primeru štejejo kot posojila med nepovezanimi osebami. Primer 1 : izračun presežka posojila Družba ima večinskega družbenika,ki ima 100% delež v kapitalu, ki znaša 80.000 EUR. Ker je podjetje zašlo v likvidnostne težave, je družbenik družbi nakazal dolgoročno posojilo v znesku 800.000 EUR. Izračun za leto 2010 (po prehodnih določbah šestkratnik deleža v kapitalu):    Dano posojilo z dne 1.1.2010: 800.000 EUR Šestkratnik deleža v kapitalu (80.000 x 6): 480.000 EUR Presežek kapitala: 320.000 EUR V davčne osnove ne bodo zmanjševale obresti od zneska 320.000 EUR. Pri seštevku teh posojil pa moramo paziti tudi na vsa ostala posojila, za katera jamči ta delničar oziroma družbenik. POSOJILO NAMESTO LASTNEGA KAPITALA Zaradi likvidnostnih težav ter posledične insolventnosti gospodarskih družb, pa se morajo družbeniki zavedati, tudi določb Zakona o gospodarskih družbah6 ( v nadaljevanju ZGD-1), ki v 498.členu določa, da v času, ko bi moral družbenik kot dober gospodarstvenik zagotoviti 4 Pojasnilo DURS št. 4200‐92/2008‐3, 22. 7. 2008 Pojasnilo DURS št. 4200‐92/2008‐3, 22. 7. 2008 6 ZGD‐1; UL 42/2006, 60/2006, 10/2008, 68/2008,ter 42/2009. 5 Avtor: Sodin Rok , revizor, stečajni upravitelj Objava: Revija Denar 15.12.2010 družbi lastni kapital, namesto tega pa družbi da posojilo, ne more proti družbi uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave. Tako posojilo se v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave šteje za premoženje družbe. V primerih, ko je družba vrnila posojilo v zadnjem letu pred uvedbo stečaja ali prisilne poravnave, mora družbenik, ki je dal posojilo, ali družbenik, ki je dal zavarovanje ali je jamčil kot porok, družbi nadomestiti vrnjeni znesek posojila. Družbenikova obveznost obstaja le do višine zneska posojila ali do višine zneska, za katerega je družbenik prevzel poroštvo, ali do vrednosti zavarovanja ob vračilu posojila. Družbenik je prost te obveznosti, če da predmete, ki so bili upniku dani kot zavarovanje, na razpolago družbi za poplačilo. ZAKLJUČEK Ena od temeljnih nalog poslovodstva podjetij je, da zagotovijo kapitalsko ustreznost podjetja, ki z vidika njegove strukture kapitala pomeni najugodnejšo strukturo dolgoročnih virov financiranja glede na stroške financiranja. Pri zagotavljanju kratkoročne in dolgoročno plačilne sposobnosti, ima z davčnega vidika dolžniško financiranje prednost pred lastniškim financiranjem, kar precej pogosto izkoriščajo povezane osebe in s tem izkoriščajo davčni ščit obresti in s tem optimirajo davčno obveznost. Pri odločitvah o dolžniškem financiranju pa je poleg davčne zakonodaje, ki omejuje dolžniško financiranje med povezanimi osebami, potrebno upoštevati tudi insolventno in korporacijsko zakonodajo ter poslovno finančna načela, ki urejajo problem razmerja med kapitalom in dolgom, na način, da se podjetje ne bo znašlo v težavah.