December 2013 - Občina Šentilj
Glasilo Številka 3/2013 Leto 17 občine Šentilj December 2013 Velka, Sladki Vrh, Ceršak, Šentilj Srečno 2014 Uvodnik urednice Dragi, bralke in bralci našega glasila! Kot smo načrtovali smo tudi tokrat pred koncem leta pripravili in izdali še eno, zadnjo številko Glasila v tem letu. Tudi ta je obsežna, saj se očitno v občini Šentilj vedno dovolj dogaja, zato je tudi dosti novic, s katerim se nam javljajo naši dopisniki. Preberite jo in izvedeli boste veliko novega, to kar se dogaja na drugem koncu občine, ker tisto, kar se dogaja blizu vas, tako ali tako, poznate. Tudi to leto je nekako prehitro pri koncu. Verjamem, da čas danes hitreje teče. Težko je reči ali se nam samo tako zdi ali pa je res. Gotovo imamo občutek, da ga ne dohajamo, zato ker se v tej eri moderne dobe, toliko več dogaja. Včasih so ljudje, pretežno na podeželju, v tem času nekako mirovali in opravljali še samo dela, ki se opravljajo znotraj domov. Na toplem. Zima je bila za ta del prebivalstva na podeželju v glavnem čas »počitka«, ker je »spala« tudi narava. Danes si je človek s svojim intenzivnim delovanjem in moderno mehaniza- Glasilo občine Šentilj Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Šentilj 2212 Šentilj, Maistrova ulica 2 Glavna in odgovorna urednica: Marta Muster Člani uredniškega odbora: Marko Pigac, namestnik odgovorne urednice Jelka Weldt Ika Peklar Alenka Ahman Ljerka Podhostnik Janko Bauman Število tiskanih izvodov: 2950 Lektoriranje, oblikovanje in tisk: IMPOS d.o.o., Slovenska Bistrica Naslov uredništva: 2212 Šentilj, Maistrova ulica 2 e-pošta: [email protected] Fotografija na naslovnici: Novo leto (Marko Pigac) 2 cijo »podaljšal« čas aktivnosti, vendar pa je s tem tudi spremenil ritem delovanja čez vso leto, zato menda čas tako hiti. In, mogoče je tudi to razlog, da imamo v takem »tempu« manj časa zase in svoje družine. Ko pa bi imeli čas za družino naprimer pa ga že zopet porabimo za »naprave« modernega časa. Otroci se poprimejo v glavnem z računalniškimi igricami, mi pa na koncu z zanimivostmi na velikih ekranih. Politiko in se jezimo, a ne? Tako je, to bo težko spremeniti in mislim, da se je človek temu že prilagodil in tako minevajo dnevi, meseci in leta in le redko pomislimo, halo, kaj se dogaja, kje smo, o, naši otroci in vnuki so že odrasli. Ko torej čas »prehitro« teče, je celo težko zaznati in beležit rezultate, pridobitve, uspehe v našem življenjskem lokalnem okolju. Zato se mi zdi, da je leto dobesedno »odvihralo«, bili so meseci januar, februar, marec, zasneženi, ko smo delali načrte kaj vse moramo storiti, prišli so maj junij in julij, ko smo gradili, obnavljali... in, prišla je jesen, ko smo se ozrli nazaj in težko verjeli, da smo že v drugi polovici, da smo v občini dobili nove objekte, obnovili načete ceste ... To je sicer malo pretiravanje ampak tako nekako nam v glavnem zadnje čase mineva čas. So pa pred nami praznični dnevi, ko se vendarle v glavnem posvetimo svojemu ožjemu okolju, svojim družinam in otrokom. Takrat se čas vendarle, vsaj malo ustavi ali upočasni. Ne verjamem, da gremo preprosto kot »buldužerji« oziroma »mehanski« stroji naprej, tudi mimo spominov, ko smo te praznike doživljali čisto drugače, ali pač? Običajno še kakšnemu iz mlajše generacije povemo kakšno zgodbo o tem, kako se je takrat vrednotilo darila, kako smo bili zadovoljni s kakšnim malim darilcem sestavljenim iz domačih proizvodov oziroma »prirastkov«. Hočemo jim pokazati, da jim gre danes lepše in da so prazniki bolj »bogati«. Če pa dobro razmislimo, potem pridemo do spoznanja, da je bilo v bistvu takrat lepše, ker smo imeli več časa za »skupaj«, ker takrat starši niso dneve in dneve »tajno« iskali po trgovinah darila..Takrat smo bili enostavno več skupaj in več je bilo tudi pogovorov, tako smo se tudi bolje poznali. Seveda je to vprašanje, ki ga lahko razume vsak na svoj način, tako kot kdo hoče razumeti spremembe. No, pred nami je tudi velik državni dan, dan samostojnosti in enotnosti, spomin na dneve pred več kot dvajsetimi leti, ko smo Slovenci prvič v svoji zgodovini svetu povedali, da želimo svojo državo. In, smo jo dobili, plebiscit 23. decembra 1990 je to željo, nedvomno potrdil z veliko večino glasov vseh državljanov. Potem je začel v naslednjem letu, proces osamosvajanja, sprejemanja vseh formalnih postopkov za realizacijo odločitve, ki smo jo državljani naložili našim politikom takratnega časa. Sledile so prve demokratične volitve, razglasitev samostojni in potem junija tudi, nekaj dnevna vojna itd. Tisto leto 1991 je bilo kar »plodno« in polno, vseh velikih zgodovinskih dogodkov. Škoda, da je spomin na vse to tako zelo »zbledel« in da danes tako malo cenimo pridobitve tistih časov. Takrat smo sprejeli tudi svoje nove simbole in »pokopali« stare, v teh časih pa se kar pogosto dogaja, da se nekaterim toži po njih. Saj ni nič narobe, če so komu še vedno bolj všeč, samo simbole pač država uradno potrdi in veljajo potem neka pravila njihove uporabe. Smo pač Slovenci vedno nekaj posebnega. Res je, da se v kriznih časih človek pač obnaša drugače kot bi se, če bi bilo vse lepo in bi vsi živeli v izobilju. Tako pač je, upajmo, da bo jutri bolje in tolaži nas lahko dejstvo, da tu na deželi živijo ljudje, ki so vajeni skromnosti in razumevanja. To je tisto, kar daje človeku notranjo vrednost. Uredniški odbor vam ob iztekajočem se letu želi resnično pravo družinsko praznovanje, vsem veliko sreče ob prehodu v novo leto in čestitamo vam za dan samostojni in enotnosti. Pomislite v teh dneh na vse osamljene in bolne, ki jih poznate, pa jim poklonite kakšno uro časa za pogovor, če jim je to všeč in če veste, da ste zaželjeni. Bodimo pri tem resnično tudi malo obzirni, človek, ki je ostarel in bolan, nam pač iz vljudnosti odpre vrata, mi pa bi morali oceniti ali nas ljudje sprejmejo resnično zgolj iz vljudnosti ali pa so res veseli vsakega samovšečnega obiskovalca, ki pač vsako leto stresa pri hišah »enake šale«? Bi blo res dobro malce razmisliti, ko načrtujete obiske in prodajo koledarčkov, ki jih imamo potem že kar na ducat. V teh prazničnih časih so nekateri res radi sami in v miru, prisluhnejo tišini... Saj je tudi še januar, ali ne? Pomislimo tudi na druga bitja tega planeta, ki jim radi s svojim razuzdanim načinom praznovanja zagrenimo življenje in bivanje. Petarde, ognjemeti so za naše živali, ki jih imamo doma in, ki živijo v naravi okoli nas, pravi pekel. Zakaj mislimo, da smo edina bitja, ki imamo pravico na tem planetu uživati na način, kot se nam zahoče? Uredniški odbor Glasila občine Šentilj vam želi toplino v srcu, izpraznite v teh dneh svojo dušo sovraštva in gneva, ki nas polni ta sedanji tempo življenja, ta boj za več in še več - denarja, bogastva. Pravijo, da je tistim, ki nimajo vsega »preveč« , ki se ne »kopljejo« v materialnem bogastvu, da tistim teče življenje bolj mirno in so pravzaprav bolj »bogati« in tudi bolj srečni. Poskusimo. Urednica glasila Marta Muster Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Županov uvodnik Spoštovane občanke, spoštovani občani in ostali bralci našega Glasila! Leto se hitro bliža koncu. Ne glede kakšno je bilo za vsakega izmed nas, se vsi počasi že pripravljamo na praznike. Za vsako leto, ki mine upamo, da je zadnje ta slabo, ampak slabemu ni videti konca. In tudi napovedi niso obetavnejše. Obeta se nam nov davek na nepremičnine. Za našo občino ne pomeni nič dobrega, predvsem manj denarja, že v tako vedno manjšo vrečo. Bomo videli. Ni pa vse v tem letu bilo slabo. Dokončali smo zadnjo fazo obnove trga in obvoznice Velka. Prva faza je bila ureditev prireditvenega prostora. Vedno ko sedim v polnim avditorijem prireditve Ujemi ritem sveta doma, dobim potrdilo, da je prav, da smo se odločili za to investicijo. Druga faza je bila izgradnja obvoznice Velka in tretja faza dokončna ureditev trga, ki smo jo zaključili letos. S tem je zaključena celotna investicija obnove trga Velka. Začetek investicije sega vse od leta 2003 do 2013. Vložena sredstva znašajo cca 2,5 milijona, od tega je velik del sredstev bil pridobljen iz naslova Evropskih sredstev. V Sladkem Vrhu smo odkupili stavbno zemljišče za razširitev Sladkega Vrha, v načrtu je izvedba visokovodnih protipoplavnih nasipov. Pridobljena je dokumentacija za tretji odstavni pas pri OŠ Sladki Vrh. Izvaja se projektna dokumentacija za ureditev središča naselja Sladki Vrh. V teh dneh bo izdano dovoljenje za izgradnjo trgovsko-poslovnega objekta družbe Jagros d.o.o. Dokončana je nova kanalizacija v Selnici ob Muri in na Soplu, kjer je urejena tudi nova e širša cesta ter novo križišče. Obnovljena je tudi cesta proti Srebotju. Dokončana je investicija »Novi Zdravstvenih dom Šentilj«, preselitev bo prihodnje leto, meseca marca. Uspešno potekajo tudi dela na kanalizaciji Pot na Novine in Novine, investicija bo končana drugo leto. Največja investicija je vsekakor obnova cevovoda in izgradnja vodohrana v Štrihovcu, to je pomembno za celotno občino, saj 2/3 vode dobivamo iz Maribora. S tem smo zagotovili preskrbo vode v občini za nadaljnja leta. Naštel sem samo večje investicije, pri tem pa ni upoštevano reševanje plazov na cestah, katere smo sprotno reševali, da so ceste bile prevozne. Največ plazov je na območju KS Sladki Vrh in KS Velka. Velik problem je zagotavljanje požarne varnosti na območju KS Sladki Vrh. PGD Paloma Sladki Vrh je že polne 4 meseci brez pooblastila za opravljanje javne gasilske službe. Gasilci Sladkega Vrh vztrajajo in svojo pravico iščejo sedaj na sodišču. S tem, da tožijo GZ Slovenske gorice in vse njene članice. O dogajanjih glede gasilcev smo vas izčrpno obvestili že s posebnim Informatorjem in prejšnjim Glasilom. Občina ne more pristati na to, da sredstva, ki jih je občina vložila v Dom in v gasilsko opremo skupaj s tovarno, ne bi bila v uporabi, kadar je to nujno potrebno za reševanje ljudi in premoženja. Zato ne morem razumeti, da se Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 tega posamezni vodilni gasilci Sladkega Vrha ne zavedajo, Prišlo je celo tako daleč, da so svojevoljno zamenjali ključavnice na domu in občini preprečili dostop. Iz vsega tega je razvidno, da kot odgovorna oseba za požarno varnost moram storiti vse, da za območje KS Sladki Vrh zagotovim enako varnost in zaščito. Natopil je trenutek, da občina povzame vsa pravna sredstva, da se zadeva uredi. Na koncu bi se želel zahvaliti vsem, ki ste pomagali soustvarjati za dobro občine in občanov. Zahvala gre celotnemu občinskemu svetu, koaliciji, g. Bojanu Belna, vsem odborom KS, delovnim telesom občinskega sveta, zavodom, humanitarnim in ostalim društvom, šolam ter mojim sodelavcem. Pri tem bi se spomnil tudi na bolne in pomoči potrebne. Pomagajmo jim, vsak po svojih močeh. Vesel sem, da tudi mladi v tej dobi kapitalizma, še imajo čut za pomoči potrebne. Tako se je tudi mlada odvetnica odločila, da bo v prostorih občine dvakrat mesečno nudila brezplačno pravno pomoč. Čestitke ob dnevu državnosti in lepe prihajajoče praznike vam želi vaš župan Edvard Čagran Spoštovane občanke in občani! Ob državnem prazniku, dnevu slovenske samostojnosti in enotnosti, 26. decembru, vam iskreno čestitamo! 3 Javni razpis JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev za pospeševanje samozaposlovanja v občini Šentilj v letu 2013, št. 112-1/2013-302 Razpis je objavljen na podlagi Pravilnika o pospeševanju samozaposlovanja v občini Šentilj (MUV; št. 12/2011), Odloka o proračunu občine Šentilj za leto 2013 (MUV; št. 06/2013) in Odloka o proračunu občine Šentilj za leto 2012 (MUV; št. 06/2013). 1. Naziv in sedež sofinancerja: Občina Šentilj, Maistrova ul. 2, 2212 Šentilj v Slov. goricah 2. Predmet razpisa in okvirna višina sredstev za dodelitev: Dodelitev sredstev sofinanciranja za samozaposlitve (za pokrivanje zagonskih stroškov za pričetek dejavnosti), realizirane v letu 2013. Sredstva sofinanciranja predstavljajo državno pomoč DE MINIMIS. Skupni okvirni znesek sredstev za sofinanciranje: 16.697,00 EUR. Znesek sredstev, ki jih lahko pridobi posamezni prosilec: do največ 1.669,17 EUR. Sredstva se dodelijo v sorazmernem deležu glede na število popolnih vlog in razpoložljivi znesek. 3. Upravičenci Fizične osebe, ki so bile prijavljene kot registrirane brezposelne osebe pri Zavodu RS za zaposlovanje in so se oziroma se bodo samozaposlile v letu 2013, kot samostojni podjetniki posamezniki, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost kot svojo izključno dejavnost ali kot ustanovitelji oziroma soustanovitelji gospodarske družbe in so v tej družbi v rednem delovnem razmerju ali kot samozaposleni kmetje, kateri so sklenili kmečko zavarovanje (polno obvezno ali prostovoljno obvezno). 4. Pogoji razpisa Do sredstev je upravičena tista fizična oseba (ob upoštevanju vseh določil tega razpisa): a; ki je bila pred samozaposlitvijo prijavljena kot registrirana brezposelna oseba pri Zavodu za zaposlovanje RS najmanj tri mesece in se je samozaposlila: • kot samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost ali kot • kot ustanovitelj ali soustanovitelj družbe, ki je v tej družbi v rednem delovnem razmerju in opravlja registrirano gospodarsko dejavnost na območju občine Šentilj ali kot • samozaposleni kmetje, kateri so sklenili kmečko zavarovanje (polno obvezno ali prostovoljno obvezno) b; ima stalno prebivališče, sedež podjetja in poslovne prostore na območju občine Šentilj. Posebni pogoj: samozaposlitev mora trajati najmanj dve leti. 4 Sredstva za samozaposlovanje se bodo dodeljevale za: - proizvodne dejavnosti, - obrt in storitve, - turizem in gostinstvo, -kmetijske dejavnosti, - ostale gospodarske dejavnosti, - ter za družbene dejavnosti. Pogojnost za dodeljevanje sredstev: 1. Sredstva se bodo dodeljevala le najkasneje do 30/6/2014 (zadnji možni dan za izplačilo sredstev) občine Šentilj v letu 2014. 2. Sredstva se bodo dodeljevala le v primeru izpolnitve pogoja iz prejšnjega stavka ter ob pridobitvi pozitivnega mnenja Ministrstva za finance o strinjanju z navedeno državno pomočjo ter o tem, da lahko posameznik – potencialni prejemnik prejme državno pomoč (v kolikor že ni presegel državne pomoči po pravilu de minimis). Do de minimis pomoči niso upravičena podjetja iz sektorjev (za te se sredstva ne bodo dodeljevala): a. ribištva in ribogojstva, b. premogovništva, c. primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, d. pomoči, dodeljene podjetjem, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih: • če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, • če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce e. podjetja v težavah Državna pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. 5. Dokumentacija, ki jo mora upravičenec priložiti k vlogi: a; Obrazec A (del razpisne dokumentacije, katero dobite na sedežu občine Šentilj ali na spletni strani www.sentilj. si) b; Obrazec B (del razpisne dokumentacije, katero dobite na sedežu občine Šentilj ali na spletni strani www.sentilj. si) c; Parafiran obrazec C – vzorec pogodbe (del razpisne Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Javni razpis dokumentacije, katero dobite na sedežu občine Šentilj ali na spletni strani www.sentilj.si) č; Dokazilo o opravljanju gospodarske dejavnosti: - samostojni podjetnik posameznik: kopija sklepa o vpisu v poslovni register Slovenije (potrdilo AJPES) ali druga ustrezna dokazila v skladu z veljavno zakonodajo, - ustanovitelj oziroma soustanovitelj družbe: kopija izpiska iz sodnega registra, - samozaposleni kmetje: kopija dokazila o kmečkem zavarovanju (polno obvezno ali prostovoljno obvezno), - v primeru zaposlitve na področju družbenih dejavnostih: kopija odločbe pristojnega ministrstva. d; Kopija obrtnega dovoljenje (če opravljajo obrtno ali obrti podobno dejavnost). e; Dokazilo o stalnem prebivališču na območju občine (potrdilo Upravne enote Pesnica), ki ne sme biti starejše od treh mesecev. f; Kopijo pogodbe, sklenjene z Zavodom RS za zaposlovanje in sicer: o samozaposlitvi ali povračilu stroškov plačila prispevkov (v kolikor je ta pogodba s posameznikom sklenjena). g; Potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje, da je bil vlagatelj/ potencialni upravičenec, preden se je samozaposlil, najmanj tri mesece prijavljen kot registrirana brezposelna oseba. h; Kopijo obrazca M-1/M-2 (prijava v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje). i; Poslovni načrt, ki mora biti narejen za vsaj pet let poslovanja in mora obvezno vključevati finančno analizo, analizo poslovanja in analizo trga. j; Obrazec D - Izjavo o morebitni pridobitvi sredstev iz javnih virov za ta namen (del razpisne dokumentacije, katero dobite na sedežu občine Šentilj ali na spletni strani www. sentilj.si). 6. Rok in način prijave na razpis: Razpis je odprt do 31/12/2013. Vlogo z dokumentacijo v zaprti kuverti z označitvijo v levem spodnjem kotu »Ne odpiraj – Razpis samozaposlovanje« in z imenom ter naslovom pošiljatelja na hrbtni strani je potrebno poslati na naslov: Občina Šentilj, Maistrova ul. 2, 2212 Šentilj v Slov. Goricah. V kolikor vloga ne bo označena na način, kot je zapisano v prejšnjem stavku, ne bo obravnavana in bo vrnjena vlagatelju. Odpiranje vlog bo izvedla posebna komisija, imenovana za ta namen. Odpiranje vlog se bo opravilo v mesecu januarju 2014 in ne bo javno. Če vloga ne bo vsebovala zahtevane dokumentacije oz. ne bo ustrezala razpisnim pogojem, bo prosilec pisno obveščen s pozivom za dopolnitev vloge. Če vloga v predvidenem roku ne bo dopolnjena, je komisija ne bo obravnavala. Vlagatelji bodo obveščeni o izidu razpisa najkasneje do 30/4/2014. S potencialnimi prejemniki bo podpisana pogodba. Dodatne informacije na tel. št. 650-62-00, ga. Pucko. 7. Obravnava vlog Oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja z vsemi razpisnimi pogoji. 8. Občina si pridržuje pravico, da lahko odstopi od razpisa v vsakem trenutku brez razloga in da lahko razporedi manj sredstev, kot je določeno v drugi točki tega razpisa. Župan občine Šentilj Edvard Čagran POGODBENE POŠTE Pošta Slovenije d.o.o. zaradi spremenjenih življenjskih navad uporabnikov poštnih storitev in liberalizacije trga poštnih storitev v prihodnjem letu načrtuje več projektov za prilagoditev svojega poslovanja spremenjenim razmeram. Obseg storitev na poštah je vse manjši, ta se je na posameznih poštah skrčil na obseg, ki ne omogoča ohranitve zdajšnjega načina delovanja. Pošta Slovenije že sprejetim ukrepom, dodaja še novega in sicer preoblikovanje nekaterih zdajšnjih pošt v pogodbene pošte. Poglavitna značilnost pogodbene pošte je v tem, da se sicer majhen obseg poštnih storitev združi z dejavnostjo (trgovsko, turistično-informacijsko, lekarniško …) drugega gospodarskega subjekta oz. pogodbenika. Združitev dejavnosti omogoča doseganje ekonomske vzdržnosti gospodarskega subjekta, ki združuje dejavnosti, hkrati pa zanj odpira nove poslovne priložnosti. Takšen model delovanja je zelo primeren tudi z vidika uporabnikov poštnih storitev, saj je odpiralni čas pogodbene pošte, ki opravlja tudi druge dejavnosti, lahko precej daljši, poštne storitve pa so zaradi tega dostopnejše. Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Pogodbena pošta uporablja zdaj veljavno poštno številko in žig pošte. Pogodbenik opravlja dejavnost pogodbene pošte v svojih lastnih ali najetih poslovnih prostorih. Prostori morajo biti praviloma v pritličju in dostopni za invalide, poleg tega pa morajo ustrezati tudi drugim zahtevam Pošte Slovenije. Pogodbena pošta bo opravljala celoten nabor univerzalne poštne storitve, storitve plačilnega prometa, vplačila na osebne račune Pošten banke Slovenije in izplačila s teh računov, izročanje obveščenih pošiljk ter prodajo nekaterih artiklov (poštne znamke, kuverte, paketna embalaža). V načrtu Pošte Slovenije je, da se v pogodbeno pošto preoblikuje pošta 2215 Ceršak. V kolikor ste zainteresirani, da postanete pogodbenik Pošta Slovenije se za podrobnosti obrnite na Pošto Slovenije, PE Maribor. OU 5 Občinska uprava Zakon o davku na nepremičnine DZ je 15. Novembra 2013 sprejel zakon o davku na nepremičnine. Zakon začne veljati 1. 1. 2014. Pripravlja se zahteva za oceno ustavnosti zakona, ki jo je napovedalo združenje občin Slovenije. Zakon o davku na nepremičnine uvaja nov sistem davka na nepremičnine, s katerim se nadomesti dosedanja obdavčitev nepremičnin z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč, davkom od premoženja, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest ter davkom nepremično premoženje večje vrednosti. Prihodek od davka na nepremičnine je deljen med občine in državo, in sicer državnemu proračunu pripada 50 % prihodka od obdavčitve po osnovnih davčnih stopnjah, 50 % prihodka pa pripada občinam, na območju katerih se nepremičnine nahajajo. Zaradi posledic na ravni financiranja občin, kjer bo z uvedbo davka lahko prišlo do velikih sprememb v obsegu prihodka iz tega vira (povišanje ali znižanje), se uvaja triletno prehodno obdobje, v katerem se davek kot prihodek države, vsaki posamezni občini pa zagotovi enak prihodek, kot je znašal znesek odmerjenega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč lani. Predmet obdavčitve so vse nepremičnine, ki so na presečni datum 1. januar leta odmere, evidetirane v registru nepremičnin, ali izpolnjujejo pogoje za to, da bi morale biti evidentirane v registru nepremičnin. S tako široko definicijo se v obdavčitev vključujejo vse vrste stavb, pa tudi vse vrste zemljišč, torej tudi kmetijska in gozdna zemljišča. Davčna osnova je posplošena tržna vrednost. Dodatno zakon določa, da se za 2014 davčna osnova stanovanjskim nepremičninam zniža na 80 %, 2015 na 80 %, 2016 pa se upošteva 100 % posplošena tržna vrednost nepremičnine. Kot zavezanec za davek se določa lastnika, fizično ali pravno osebo. Izjemoma se lahko obveznost plačila davka za nepremičnino v lasti države ali občin prenese na upravljavce, v primeru finančnega lizinga na lizingojemalce, izjema pa je določena tudi za stanovanja, katerih uporaba na podlagi sodne odločbe prenesena na najemnike. V takem primeru je zavezanec najemnik. Davka so oproščene nepremičnine, ki so evidentirane kot gospodarska javna infrastruktura in nepremičnine v lasti humanitarsnih organizacij, sakralni objekti v lastni registriranih verskih skupnosti in kulturni spomeniki ter neplodna zemljišča in varovani gozdovi. Zakon določa različne stopnje za različne vrste nepremičnin. Za stanovanjske nepremičnine, v katerih biva zavezanec ali jih daje v odplačni (tržni ali neprofitni) najem (rezidenčne stanovanjske nepremičnine), se predlaga davčna stopnja v višini 0,15 %. Za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine se davčna stopnja poviša na 0,5 %. Za stanovanjske nepremičnine s posplošeno tržno vrednost nad 500.000,00 € (rezidenčne in nerezidenčne) pa se dodatno davčna stopnja poveča za 0,25 odstotne točke. Za poslovne in industrijske nepremičnine se določa stopnja stavka v višini 0,75 %, izjemoma pa se za energetske objekte določa nižja stopnja, in sicer 0,4 %. Nižja stopnja davka se določa tudi za kmetijske objekte, in sicer 0,3 %, za druge stavbe, kamor se uvrščajo stavbe za javno rabo in za drugo splošno rabo pa 0,5 %. Posebej se urejajo stopnje za zemljišča, in sicer se za kmetijska zemljišča določa stopnja 0,15 %, za gozdna zemljišča 0,07 %, za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo 0,75 %, za zemljišča za energetsko rabo stopnja 04 % in za druga zemljišča stopnja 0,5 %. Lastniki nepremičnin bodo do 1. februarja 2014 prejeli obvestila s podatki i nepremičninah, posplošeni trni vrednosti, davčnih stopnjah in o izračunanem na nepremičnine. Zoper odločbo o odmeri davka bo dovoljena pritožba skladno z Zakonom o davčnem postopku. Povzeto iz glasila Združenja občin Slovenije – Glas občin ZDRAVSTVENI DOM ŠENTILJ V letu 2013 smo uspeli dokončati tudi investicijo Zdravstveni dom Šentilj. Poslovni prostori naj bi bili namenu predani do marca 2014. uo 6 Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Občinska uprava Anarhija parkiranja v centru Sladkega Vrha V zadnjem Glasilu smo objavili fotografiji nepravilnega parkiranja v centru Sladkega Vrha. Fotografiji smo objavili z namenom, da vse kršitelje opozorimo na storjene prekrške in v nadaljnje opozorilo. Žal ugotavljamo, da se s tem kultura parkiranja v Sladkem Vrhu ni spremenila. V skladu z določbami ZPrCP je ustavitev in parkiranje je prepovedano: 1. na prehodu za pešce, stezi za pešce, pločniku ali v območju za pešce. Če je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno parkiranje na pločniku, mora biti za pešce zagotovljen najmanj 1,60 m širok del pločnika, ki ne sme mejiti na vozišče; 2. na prehodu za kolesarje; 3. na razdalji manj kot 5 m pred prehodom za pešce ali kolesarje. Če so na vozišču pred prehodom označena parkirna mesta, mora biti prepoved iz te točke označena s predpisano označbo na vozišču; 4. na kolesarski stezi, kolesarski poti, pešpoti ali kolesarskem pasu; 5. na prehodu ceste čez železniško progo in na razdalji manj kot 15 m od najbližje železniške tirnice; 6. na križišču in na razdalji manj kot 15 m od najbližjega roba prečnega vozišča pred križiščem, razen če je drugače določeno s predpisano prometno signalizacijo; 7. v predoru, galeriji in podvozu, ter na viaduktu, mostu in nadvozu; 8. na zaznamovanem mestu na vozišču ali na zaznamovani niši, ki je rezervirana za avtobuse ali avtotaksi vozila. Zaradi vstopa ali izstopa potnika je dovoljena ustavitev na postajališču, ki je zunaj vozišča, če s tem ni oviran javni prevoz potnikov v cestnem prometu. Na postajališčih zunaj vozišča lahko ustavljajo in parkirajo policisti in občinski redarji pri opravljanju svojih nalog, če s tem ni oviran javni prevoz potnikov v cestnem prometu. 9. na ozkem ali nepreglednem delu ceste (v ovinku, pod vrhom klanca ipd.); 10. na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim oziroma parkiranim vozilom in neprekinjeno ločilno črto ali usmerjevalnim poljem na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m; 11. na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak; 12. na vozišču v naselju, kjer poteka dvosmerni promet in ločilne črte niso vrisane; 13. na vozišču ceste zunaj naselja; 14. na smernem vozišču ceste v naselju z dvema ali večprometnimi pasovi; 15. na vseh prometnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil ali niso namenjene prometu tovrstnih vozil (npr. cestno telo, cestni otok, odstavni ločilni in robni pas, bankina itd.); 16. na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu ali onemogočilo dovoz na dvorišče stavbe, do garaže, skladiščnega prostora ali drugega podobnega objekta ali do zasebnega zemljišča. Dovoz na dvorišče, v objekt ali k objektu, pred katerim je prepovedana ustavitev ali parkiranje, mora biti na vhodu označen s predpisano prometno signalizacijo, če pa so na vozišču pri vhodu označena parkirna mesta, pa tudi s predpisano označbo na vozišču; 17. na označenem parkirnem prostoru za invalide, razen za osebe iz prvega odstavka 66. člena tega zakona; 18. na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom; 19. nad priključkom za vodovodno omrežje (hidrant). Prepoved iz te točke mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo; 20. v območju umirjenega prometa, razen kjer je izrecno dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo; 21. kjer je to v nasprotju z omejitvami, prepovedmi in obveznostmi, izraženimi s prometno signalizacijo. Kršitelje lahko kaznuje tako policija, kot tudi občinski redarji. Na vse voznike apeliramo, da začno dosledno upoštevati cestno prometne predpise tudi glede parkiranja, saj bo Medobčinsko redarstvo in inšpektorat s 1. 1. 2014 začel izvajati poostren nadzor. BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ »Odvetnica Vanja Jelen Polanc v prostorih Občine Šentilj, Maistrova ulica 2, Šentilj v Slov. gor., nudi vsako prvo in tretjo sredo v mesecu brezplačno pravno pomoč (predvsem v obliki ustnih pravnih nasvetov) in sicer v času od 15:00h do 16:30h. Zaradi lažje organizacije in v izogib nepotrebnemu čakanju je zaželjeno, da se zainteresirane osebe predhodno najavijo na tel. št. 041/504-076.« ou Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 7 Iz poslanskih klopi Drage občanke in občani! V zadnjem obdobju so bili na predlog vlade Alenke Bratušek v Državnem zboru sprejeti razni ukrepi, ki bodo slovenskim državljankam in državljanom prinesli veliko težav. S tem predvsem mislim na nove davke, ki bodo imeli veliko negativnih posledic za podeželje in seveda tudi najbolj ranljive skupine v naši družbi. Naj poudarim, da sem takšnim rešitvam v Državnem zboru ostro nasprotoval, ker se zavedam, kakšne posledice bodo imele te nove obremenitve za večino naših občank in občanov. Najprej nekaj besed o zakonu, ki uvaja davek na nepremičnine. Po moji oceni je to zelo pomemben zakon, v katerem gre za poseg v pravice, ki so v Sloveniji varovane z ustavo. Zakon ni samo nepravičen, je tudi škodljiv za nacionalno gospodarstvo. Dolgoročne posledice bodo zmanjšanje števila investicij, ker bo gospodarstvo dodatno obremenjeno, zaradi tega bo manj delovnih mest,kar bo na drugi strani povzročilo dodatne pritiske na socialne transferje itd. Ocenjujem, da gre za napad na slovensko gospodarstvo, še posebej na obrtništvo, malo in srednje podjetništvo, na podeželje in ne nazadnje, na pridnost. Obdavčeni so tisti, ki so si z varčevanjem, ali pa z odplačevanjem kreditov uspeli zagotoviti streho nad glavo, tisti, ki so to potrošili za luksuz,pa ne bodo dodatno prizadeti z obdavčitvijo. Ker je Zakon o davku na nepremičnine več kot očitno kri- vičen, ga v SDS, SLS in NSi nismo podprli. Naslednji je Zakon o dohodnini. Prepričan sem, da je rešitev v tem zakonu, ko gre za dvojno obdavčitev zaposlenih v tujini, nesprejemljiva, škodljiva in nedopustna. V sami razpravi v Državnem zboru sem zelo jasno povedal, da ljudje, ki ste si poiskali delo v tujini, tega niste storili, ker bi želeli privilegirano življenje, pač pa zato, ker v naši državi niste imeli možnosti zaposlitve in tudi zato, da bi to državo razbremenili plačila socialnih transferjev. Prav tako sem opozoril, da večino denarja, ki ga zaslužite v tujini, porabite v naši državi in tako plačujete dovolj davka. Namesto, da bi vas država nagradila, vas je s takšno rešitvijo in sprejemom tega zakona kaznovala. To je nedopustno. V SDS smo takšnim rešitvam ostro nasprotovali. Prepričan sem, da niste spregledali Resolucije največje politične sile v Evropi, kateri pripada tudi Angela Merkel, Evropske ljudske stranke (EPP) o stanju v Sloveniji, ki je bila sprejeta v Bruslju, 13. novembra 2013. V resoluciji EPP izraža veliko zaskrbljenost nad pristranskim delovanjem naše sodne veje oblasti in nedopustno politično gonjo brez vsakršnega dokaza proti Janezu Janši. Poudarja nujnost sprejema zakona o lustraciji. Njene ugotovitve bi nas morale prepričati, da je potrebno čimprej presekati z omrežji in vsemi tistimi, ki iz ozadja uničujejo to državo. Čas je, da začnemo na sodoben način uresničevati demokracijo, kjer bomo vsi enaki pred zakonom, kjer bo vladalo poštenje, pravičnost in vladavina prava. Drage občanke in občani, pred nami je najlepši čas v letu, zato Vam in Vašim dragim ob tej priložnosti želim srečen in blagoslovljen Božič ter ponosno praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti. Leto, ki prihaja, pa naj Vam prinese zdravja, osebnega zadovoljstva in miru. Vaš poslanec Marijan Pojbič CENTER ZA SOCIALNO DELO MARIBOR, Zagrebška 72, M A R I B O R VARNA HIŠA MARIBOR NASTANITVENI PROGRAM VARNA HIŠA MARIBOR Strokovne delavke nastanitvenega programa Varna hiša Maribor že od marca tega leta delujemo vsako drugo sredo v mesecu, od 10. do 12. ure v prostorih občine Šentilj, z namenom, da se približamo ženskam in otrokom, ki preživljajo družinsko nasilje in jim omogočimo čim enostavnejšo dostopnost do naših storitev. Ker nam je mar, želimo ob iztekajočem letu nagovoriti žrtve družinskega nasilja in jih opozoriti, da je povzročanje nasilja hudo kršenje človekovih pravic, ki je po naši zakonodaji kaznivo dejanje ter jih vzpodbuditi, da prekinejo nasilje. Tako kot doslej, vam bomo dostopne tudi v prvi polovici leta 2014 za individualne razgovore. Lahko si boste osebno pridobile vse informacije o možnih oblikah pomoči, ki vam bodo v oporo pri vaši poti iz nasilja. Prav tako nas lahko pokličete na tel. štev. 02/480 11 86 ali 87. Strokovni tim varne hiše Maribor 8 Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Knjižnica KNJIŽNICA ŠENTILJ Knjižnica Šentilj, ki je enota razvejane mreže knjižnic Mariborske knjižnice, ima v občini Šentilj dolgo in zavidajočo tradicijo. Skozi leta je knjižničarstvo nenehno iskalo napredek in možnosti, kako v tako hitro tehnološko razvijajočem se svetu ohraniti knjigo živo in dostopno bralcem. Knjižnica Šentilj je v vsakem pogledu temu razvoju dosledno sledila. Informacijski razvoj, preselitev knjižnice iz utesnjenih prostorov, dosledno dopolnjevanje knjižnične zbirke ter tkanje vezi s prebivalci, vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, društvi in drugimi, ki si prizadevajo za popestritev kulturnega življenja v občini. Pravilne odločitve in posluh za kulturo branja je zagotovo pripomoglo k temu, da je knjižnica danes prostorna, da se ponaša z aktualno knjižnično zbirko in da je v okolju, kjer se nahaja, našla svoje zveste bralce. Knjižnica v svojem naročju ne skriva le knjig, ki pokrivajo vse plasti človekovega udejanjanja, ampak tudi pravljični svet za tiste najmlajše, ki bodo bralci šele postali, ustvarjalnice, razstave, srečanja z ustvarjalci … Knjižnični prostor že dolgo ne pozna samo tišine med policami, ampak je postal odprt prostor druženja, igre, ustvarjanja, brskanja po vsebinah svetovnega spleta, pa vendar še zmeraj oddiha in sprostitve ob dobrem branju v mirnem kotičku knjižnice. Ker se leto bliža svojemu koncu, se tudi knjižnica ozira nazaj po mesecih, ki so se prehitro izmaknili času. In ta tudi v tem letu ni bil preveč prijazen. S februarjem 2013 je Mariborska knjižnica zaradi nenaklonjenih razmer v kulturi bila primorana uvesti letno članarino. Neprijetna poteza, ki pa je ohranila knjižnico vitalno in optimistično za prihodnje dni. Na ta način je namreč obstal standard dopolnjevanja knjižnične zbirke. Ukrep ste občutili tudi bralci Knjižnice Šentilj. Na tem mestu je prav, da se Vam v imenu Mariborske knjižnice zahvalim za razumevanje, podporo in da smo skupaj to zgodbo pripeljali do pozitivnega zaključka. Z veseljem namreč pregledujem šte- vilke, ki kažejo, da obisk v knjižnici vsako leto raste, da v knjižnico zahaja vse več mladih bralcev, ki na različne načine preživljajo svoj prosti čas. Veseli me, da knjižnico redno obiskujejo najmlajši, ki pridejo le po pravljico, in tisti, ki si zaželijo dober film ali listanja po več kot tridesetih naslovih časopisja in revij. Bralci in obiskovalci ste tisti, ki knjižnico ohranjate živo, in le skupaj lahko ustvarjamo kreativen, prijeten in smiselni knjižnični prostor. Tudi v naslednjem letu v knjižnici ohranjamo tradicijo pripovedovanja pravljic, ki potekajo drugi ponedeljek v mesecu, na voljo je razstavni prostor, veselimo se novih bibliopedagoških srečanj ter sodelovanja z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in društvi. Vsakega Vašega namiga, kakšnih vsebin si v knjižnici še želite, bomo zelo veseli. Naj Vam v letu 2014 krajša čas dobra knjiga, ki zlahka postane navdih za nov dan. Sabina Kotnik vodja Knjižnice Šentilj Priznanje Pikine bralne značke V decembru smo v Knjižnici Šentilj pripravili ustvarjalno delavnico, kjer smo pletli dekorativne vence in se tako pripravljali na okrasitev naših domov za prihajajoče praznične dni. Ustvarjalno delavnico je obiskala tudi Lana Vouk, ki smo ji ob tej priložnosti izročili priznanje Pikine bralne značke, ki je v tem letu potekala v sodelovanju s Knjižnico Velenje, kjer je Pika Nogavička tudi doma. Lana je vestna obiskovalka knjižnice, kjer radovedno in z zanimanjem prebira knjige, ki jih odkriva na knjižnih policah. Tako je tudi pridno prebirala knjige, ki jih je Pika uvrstila na seznam »najboljših knjig dežele Taka Tuka«. Lani seveda čestitamo! Mladi bralki želimo, da ji nikoli ne zmanjka te knjižne radovednosti , ki jo vedno znova pripelje čez knjižnični prag. Sabina Kotnik, vodja Knjižnice Šentilj Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 9 Gasilska zveza Slovenske gorice IZKLJUČITEV PGD PALOMA SLADKI VRH IZ ZVEZE - POJASNILO Gasilska zveza Slovenske gorice, skupaj z devetimi prostovoljnimi gasilskimi društvi v občinah Kungota, Pesnica in Šentilj in vsemi njihovimi člani ter ostalimi poznavalci razmer, smo se ob posredovanju pisanja v javnost, ki ga je sprožilo Prostovoljno gasilsko društvo Paloma Sladki vrh, zgrozili in bili presenečeni nad tako enostranskim pisanjem (glej članek v časopisu Slovenske novice, dne 27.1.2013). Več kot očitno je bil namen takratnega prispevka, s strani peščice ljudi, ki so absolutni krivci za nastalo situacijo, blatiti bratovščino preko 700 gasilcev, ki si tega nikakor ne zaslužijo. Namen našega pisanja je izključno predstavitev dejstev in nikakor ne blatenje drugih in podobnih nizkih udarcev, ki smo jih bili deležni s prvotnim člankom. Po tehtnem premisleku smo se odločili, da javnost moramo seznaniti z resnico, saj ugotavljamo, da je veliko ljudi iz območja KS Sladki vrh ter občine Šentilj v zmoti. Dejstvo je, da je bilo gasilsko društvo PGD Paloma Sladki vrh iz zveze društev izključeno legitimno in zgolj na podlagi ugotovljenih večkratnih kršitev, ki so trajala več let. Ker s kršitvami ni prenehalo in društvo kljub opozorilom zveze ni ukrepalo zoper odgovorne za kršitve, je bilo v mesecu februarju izključeno iz zveze. Ob tem je potrebno poudariti dejstvo, da je vseh 9 gasilskih društev, ki delujejo na območju občin Kungota, Pesnica in Šentilj, soglasno sprejelo sklep o izključitvi. Predhodno je vseh 9 društev tudi soglasno sprejelo stališče, iz katerega je razvidno, da dajejo vso podporo vodstvu gasilske zveze in pozivajo k izključitvi PGD Paloma Sladki vrh. Zmotno je mišljenje ljudi, ki imajo PGD Paloma Sladki vrh za žrtev. Javnost mora biti seznanjena, da je za nastalo situacijo odgovorna peščica vodilnih ljudi v PGD Paloma Sladki vrh, saj so grobo kršili pravila in moralno etična načela ter kodeks gasilske etike, na kar so bili znova in znova opozarjani. Številne kršitve segajo v leto 2005, vse do leta 2012. S kršitvami je gasilska zveza vodstvo PGD Paloma Sladki vrh sprotno seznanjala in poskušala na miren način situacije blažiti. Slednje je znova in znova ignoriralo odločitve zveze, da zoper odgovorne za kršitve v svojem društvu ustrezno ukrepa. Kršitve in kljubovanja PGD Paloma Sladki vrh, so prerasla v njihov spor z vsemi ostalimi gasilskimi društvi v treh občinah, Gasilsko zvezo Slovenske gorice, Gasilsko zvezo Slovenije in na koncu tudi z Občino Šentilj. Zaradi preprečitve razpada gasilske zveze, kar bi imelo za posledico ogroženost požarne varnosti, ne samo v Občini Šentilj, temveč tudi v Občinah Kungota in Pesnica, je bilo v mesecu februarju letos na izredni skupščini sporno društvo izključeno, posledično pa je bila z njimi s strani Občine Šentilj prekinjena pogodba za opravljanje javne gasilske službe. Gasilska zveza Slovenske gorice se seveda zavzema za ponovno delovanje gasilskega društva iz območja Sladkega vrha, predvsem iz razlogov razbremenitve preostalih treh gasilskih društev v občini, ki trenutno opravljajo javno gasilsko službo tudi na območju KS Sladki vrh. Seveda pa zveza, glede na celotno dogajanje, ne bo v svoje vrste sprejela društva, kjer se bodo pojavili ljudje, ki so odgovorni za vse prej opisane kršitve. Enako ne ugotavlja samo Gasilska zveza Slovenske gorice, temveč tudi Gasilska zveza Slovenije in Občina Šentilj, s katerimi smo glede nastale situacije enotni. Iz opisanega je tako potrebno ugotoviti, da za nastalo situacijo ni krivo društvo PGD Paloma Sladki vrh, temveč zgolj nekaj vodilnih članov v tem društvu, saj je njihov odnos neprimeren, njihovi osebni interesi pa se postavljajo nad interese društva. Gasilska zveza Slovenske gorice je soglasno, vsa leta, podpirala bivšega predsednika in ga še sedaj, saj je veliko časa in dela žrtvoval gasilstvu. To je bilo potrjeno tudi dne 12.10.2010 na izredni skupščini gasilske zveze, kjer je predsednik dobil 100% podporo volilnih delegatov, vključno s takratnimi delegati PGD Paloma Sladki vrh. Takšnega blatenja s strani peščice vodstva PGD Paloma Sladki vrh (prepričani smo, da ne s strani društva) preko medijev si ne zasluži, nikakor pa ne s stvarmi, ki niso v povezavi z gasilstvom in kaže na nek nivo, ki si resnega gasilstva, vsaj po našem mnenju, ne zasluži. V Šentilju v slovenskih goricah, dne 13.12.2013 Predsednik Samo Vrtin Občina ŠENTILJ Maistrova ul. 2, 2212 ŠENTILJ Telefon: 02 65 06 200, faks: 02 65 06 210 e-pošta: [email protected] Uradne ure: - ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure - ob torkih od 8. do 12. ure - ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure - ob četrtkih od 8. do 12. ure - ob petkih od 8. do 12. ure 10 Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Občinsko poveljstvo OBČINSKO GASILKO POVELJSTVO ŠENTILJ Spoštovane občanke, občani občine Šentilj! Čas nam ob vsakdanjih obveznosti prehitro mineva. Za nami je pomlad, poletje , jesen in že je tukaj pred vrati zima katera nam zaznamuje konec leta 2013. Za prostovoljna gasilska društva PGD Šentilj, Ceršak in Velko, je bilo to leto posebno naporno v smislu nenehnega pritiska do nas glede soglasne izključitve članico zveze PGD Palomo Sladki Vrh. Osebno spoštujem novinarsko delo. Glede enostranske javne objave ogorčenega prostovoljnega gasilskega društva Palome Sladki in na razna provokativna pisanja po spletnih straneh znanega neodvisnega novinarja v Šentilju, moram predstaviti za javnost tudi drugo plat zgodbe občinskega poveljstva Šentilj na razvpiti naslov »Užaljena gasilska zveza izključila PGD Sladki Vrh«. Gasilsko zvezo Slovenske gorice povezujejo tri občinska poveljstva. To so: OGP Šentilj, OGP Pesnica in OGP Kungota. V sklopu občinskega poveljstva Šentilj, so delovala štiri gasilska društva. PGD Šentilj, PGD Ceršak, PGD Paloma Sladki Vrh in PGD Velka. Občina Šentilj je s pomočjo tovarne Palome Sladki Vrh vsa leta nazaj namenjala posebno pozornost do PGD Palome Sladki Vrh (financiranje gasilskih novih vozil- opreme in izgradnje novega gasilskega doma na ključ). Na žalost si je ožji krog vodstvenega kadra, ta gasilski dom dobesedno prilastil. To pomeni »če niste z nami, ste proti nam« . Odnosi so se z ostalimi društvi in zvezo vedno bolj vidno oddaljevali v smislu tovariškega medsebojnega gasilskega sodelovanja. (žaljiva verbalna obrekovanja, prirejanje osebnih podatkov v tekmovalnih gasilsko športnih disciplinah, samovoljno delovanje na operativnem področju, biti operativni član dveh društev, namerno širjenje nestrpnosti da sosednja društva, da niso usposobljena za delovanje v operativnem področju, da zvezo vodijo sami nesposobni ljudje itd… Pisanje žaljivih dopisov županu občine Šentilj in vodstvo gasilske zveze Slovenije). Na žalost so zadeve prišle tako daleč, da so članice 9 prostovoljnih gasilskih društev katere so povezane v Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 gasilsko zvezo Slovenske Gorice dne 28.02.2013 na izredni skupščini sprejeli soglasno sklep, da ni več mogoče sodelovati s prostovoljnim gasilskim društvom Palomo Sladki Vrh. Status PGD Palome Sladki Vrh z dnem 01.03.2013 postane v veljavi, da ni več članica Gasilske zveze Slovenske Gorice. Zakon o gasilstvo določa, da je lahko za opravljanje javne gasilske službe le tista prostovoljna gasilska enota, ki se preko gasilskih zvez povezuje v gasilsko zvezo Slovenije Dne 30.05.2013 sta se udeležila seje novo izvoljeni predsednik GZ Slovenske Gorice in Župan občine Šentilj, na željo vodstva PGD Palome Sladki Vrh. Do dogovora na žalost, »ni prišlo«. Dne: 14.08.2013 je prišlo, do odvzema opravljanja javne gasilske službe, zaradi statusa PGD PALOME. Vredno je omeniti, da si Župan občine Šentilj gospod Edvard Čagran, vseskozi prizadeva na vse načine, da društvo z novim vodstvom na novo zaživi v domačem kraju, ne pa de se širijo lažne govorice v javnosti. To, da so do nas treh domačih gasilskih društev in do župana, takšni verbalni ponižujoči pritiski v javnosti, je skrajno nepošteno – nečloveško od takšnih ljudi. (poskusite živet v naši gasilski prostovoljni vlogi) Vodstvo samega društva namenoma prezira izdane sklepe. Uporaba gasilskih vozil, na raznih udeležbah v gasilskih dejavnostih in uporaba gasilskih vozil, za pridobitne dejavnosti. Društvo je namenoma kljubovalo občini Šentilj pri opremljanju gasilskega muzeja v gasilskem domu. To so storila domača društva Šentilj, Ceršak, Velka in GZ slovenske Gorice. Vodstvo PGD Palome Sladki Vrh, so si privoščili še to, da so na svojo pest zamenjali ključavnice v gasilskem domu, kateri je v lasti občine. Glede novinarskega poročanja na televizijskem kanalu A, čas izvoza na INTERVENCIJO, smo vezani gasilci na pravilo gasilske službe. Rečem lahko samo to, zavedajte se koliko prostovoljni gasilci tvegamo svoje življenje, da čimprej pridemo v gasilski dom se opremimo- izvozimo in pridemo na mesto INTERVENCIJE. Sum namišljenega posebej zadnjega stanovanjskega požara. ( vljudno vabljeni med našo prostovoljno delo) OGP Šentilj je od prenehanja opravljanja javne gasilske službe PGD Palome Sladki Vrh, do sedaj na območju krajevne skupnosti Sladki Vrh posredovalo v treh intervencijah. • 20.08.2013 INTRVENCIJA 20:58 požar v naravi kraj Vranji vrh (gozdnih in grmovnih površin) Aktivirana društva PGD Šentilj, Ceršak in Velka. Sodelovalo 39 gasilcev. • 12.11.2013 INTRVENCIJA 13:08 Tovarna Paloma Sladki Vrh. Nesreča z nevarnimi snovi. Aktivirana so bila naslednja društva: Industrijska enota tovarne PALOMA Sladki Vrh, Javni zavod Maribor (poklicni gasilci) Prostovoljna gasilska društva Šentilj- Ceršak in Velka. V intervenciji sodelovalo 42 gasilcev. • 18.11.2013 INTRVENCIJA 17:24 Požar stanovanjskega objekta Vranji vrh. Aktivirana društva PGD Šentilj, Ceršak in Velka. V intervenciji sodelovalo 34 gasilcev Zaradi lažnih dezinformacij na terenu krajevne skupnosti Sladki Vrh, se gasilci omejenih domačih treh društev nenehno soočamo z verbalnimi žaljivimi konflikti domačinov tega kraja, in v medijskem domačem prostoru. V septembru je občina Šentilj izdala INFORMATOR uradno pojasnilo glede zagotavljanja požarne varnosti na tem območju. Očitno še to ni dovolj za lobi posameznikov??? Na koncu mojega dopisa, vas vljudno naprošam, da ne- nasedate takšnim provokacijam v medijskem prostoru, temveč nam pomagate urediti zadevo v pravo smer, da bomo domači gasilci iz občinskega poveljstva Šentilj, lahko nemoteno opravljali naše gasilsko poslanstvo v našem prostoru ravno v pomoč vam, ko boste to le potrebovali. (nesreča nikoli ne- počiva) Gasilski pozdrav: Na Pomoč OGP Poveljnik: inž. Andrej Kmetič Višji gasilski časnik 11 Kultura OTROŠKA LIKOVNA KOLONIJA PALETKA 2013 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Pesnica, Zveza kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj in Osnovna šola Jarenina so 19. oktobra letos organizirali otroško likovno kolonijo PALETKA 2013, ki je potekala v prostorih osnovne šole v Jarenini. Paletka je oblika ustvarjanja v likovno problemsko naravnanih delavnicah, ki omogočajo, da sodelujoči spoznajo najrazličnejše likovne panoge, pristope in tehnike. Tako so udeležencem dani pogoji za izraz ustvarjalnih nagnjenj na čim več likovnih področjih. Delavnice so vodili ugledni likovni pedagogi, ki s svojimi referencami zagotavljajo, da s sodelovanjem na Paletki najdejo možnost uveljavitve mladi likovni talenti in njihovi mentorji ter osnovne šole od koder prihajajo. Letos je sodelovala rekordnih 60 mladih, nadarjenih likovnih ustvarjalcev iz osnovnih šol Rudolfa Maistra Šentilj, Sladki Vrh, Kungota, Pesnica, Jakobski Dol, Jarenina, Angel Besednjak Maribor in Rada Robiča Limbuš. Dan so preživeli z ustvarjanjem v 9 delavnicah. Mentorji delavnic so bili priznani likovni pedagogi Katja Kozjek Varl, Ana Šuster Kraner, Nina Šulin, Andreja Švec, Alen Krajnc, Brane Lazič, Stanko Rijavec, Marko Šebrek in Andrej Velikonja. Otvoritev razstave del, ki so na likovni koloniji nastali, je bila v četrtek, 21. novembra 2013, v razstavišču KUD Kajuh Jarenina. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Maja Patty, je nastopil Sašo Potočki, o projektu pa je spregovoril idejni vodja otroške likovne kolonije Paletka in mentor Alen Krajnc, ki je udeležencem delavnic podelili mape s priznanjem, katalogom in zgoščenko, na kateri so bile fotografije s srečanja in animirani film, ki je nastal na srečanju. Razstava, ki je še vedno na ogled, je pravi »bum« otroške ustvarjalnosti. Zanjo skrbi Mirko Lorber, predsednik društva Kajuh Jarenina. Sabrina Hudales, organizatorka OI JSKD Pesnica 12 Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Šole in vrtci MAISTROV DAN na OŠ Rudolfa Maistra Šentilj Učenci 1. in 2. triade so letošnji dan Rudolfa Maistra proslavili v petek, 22. 11. 2013, v okviru kulturnega dne. Prvošolčki so se seznanili z življenjem Rudolfa Maistra, v šoli so si ogledali njegov doprsni kip in z ogljem ustvarjali portrete Rudolfa Maistra. Drugošolci so s pomočjo podatkov o generalu izdelali plakate in se učili pesem Kazen. Tretješolci so se z Maistrom seznanili s pomočjo knjige Deklica in general, ki jo je napisal Tone Partljič. V njej so poleg Maistrovega življenja spoznali še zgodbo o deklici Katici. Osmošolci so prebrali Partljičevo knjigo General in 26. 11. 2013 pred občinstvom na kvizu pokazali, kaj so se iz nje naučili o Maistru in kako so jo dojeli. Ob kvizu smo tudi gledalci izvedeli marsikaj novega o človeku, po katerem se imenuje naša šola. Prireditev ni bila samo poučna, ampak tudi slavnostna, saj smo na začetku skupaj zapeli himno. Novinarski krožek OŠ Rudolfa Maistra Šentilj OBISK POLICISTOV V VRTCU ŠENTILJ IN CERŠAK Z velikim veseljem in pričakovanji smo zakorakali v novo šolsko leto, ki je polno različnih aktivnosti. Med prvimi, ki so se dogodile v Vrtcu Šentilj in Ceršak, je obisk policista Bojana Jaunika s Policijske postaje Šentilj in obisk policistov vodnikov službenih psov in konjenice iz Maribora. Predšolskim otrokom je policist predstavil uniformo in opremo poli- Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 cista. Prav tako je otroke seznanil s pravilno hojo po pločniku, s prečkanjem ceste in s pravilno uporabo varnostnega pasu. Za konec sta policista s Policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenice iz Maribora vsem otrokom našega vrtca predstavila službeni psički Mery in Ito. Otroci so preko njune razigranosti in poslušnosti spoznavali pomemb- nost policijskih psov pri izvajanju del in nalog, ki jih opravlja policija. Vsem navzočim se v imenu otrok in delavcev Vrtca Šentilj in Ceršak iskreno zahvaljujemo in si v bodoče želimo še več druženj in sodelovanja v dobrobit otrokom pri soustvarjanju prometne varnosti. Cvetka JAUNIK, pomočnica ravnateljice 13 Šole in vrtci PODROČNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO ZA POSAMEZNIKE OŠ Sladki Vrh je bila že tretje leto zapovrstjo organizatorica šolskega področnega prvenstva v šahu za posameznike. Prvenstva se je udeležilo nekaj čez 100 učencev, tekmovali so v šestih različnih kategorijah. Zaradi naraščanja števila tekmovalcev je zaznati ponovno zanimanje za to kraljevo igro. Našo šolo je zastopalo 15 tekmovalcev, ki so ponovno dosegli zelo dobre rezultate. Devi Grobelšek je postala področna prvakinja v kategoriji do 9 let za dekleta, Jan Jančič pa je postal področni podprvak v kategoriji do 12 let za dečke. Oba sta se uvrstila na državno šahovsko tekmovanje, ki bo v januarju. Prav tako sta zelo dobra rezultata dosegla še Kevin Ornik (5. mesto v kategoriji do 9 let za dečke) in Rene Gornik (7. mesto v kategoriji do 12 let za dečke). Zelo dobro so tekmovali tudi drugi šolski šahisti in vsem iskrene čestitke za pokazano šahovsko znanje. Šolski novinarji Kino v vrtcu V našem vrtcu, v najstarejših dveh skupinah, smo imeli pravi kino dan, Pravzaprav so priprave potekale cel teden. Pripravili smo reklamne plakate, napise, vstopnice, denarnice, šteli smo žetone. Najprej smo spoznali pravljico Trije razbojniki, na podlagi katere je nastal animirani film, ki smo si ga ogledali. Ugotavljali smo, da ima vsaka risanka tudi svojo knjigo – pravljico, in da je za nastanek risanke potrebno veliko truda in časa. Napočil je dan, ko je bilo vse pripravljeno za ogled. Otroci so vstopnice kupili za žetone. Namesto »kokic« so lahko kupili krhlje jabolk. Vsak je poiskal številko sedeža, ki se je morala ujemati s številko na vstopnici. Nekateri otroci v kinu še niso bili, zato so si v vrtcu prvič ogledali risanko na velikem platnu. To sicer ni bilo tako veliko kot v pravem kinu, a veliko večje od televizijskega ekrana. Otroci so bili navdušeni nad junakinjo Fanči in razbojniki. Spoznali so, da je bila risanka nekoliko drugačna od pravljice. Petra Kašman Jelenko, Vrtec Šentilj NOV ŠOLSKI KOMBI Učenci Osnovne šole Sladki Vrh se po novem vozijo v šolo in iz nje v novem šolskem kombiju. Pobudi ravnateljice Andreje Košti so prisluhnili župan Občine Šentilj Edvard Čagran in občinski svetniki ter tako učencem omogočili varno vožnjo po šolskih poteh. Za nov šolski kombi se učenci Osnovne šole Sladki Vrh vsem zahvaljujemo, starši in učitelji pa dodajajo, da je s tem dobrim dejanjem narejen še korak več za varnost naših otrok in učencev. Hvala. Učenci OŠ Sladki Vrh 14 Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Šole in vrtci V vse težji gospodarski situaciji je zagotavljanje enakih pogojev za šolanje še pomembnejše Slovenske družine se v zadnjih letih soočajo s posledicami gospodarske krize; vse več je takšnih, ki jim družinski proračun ne omogoča niti osnovnega za življenje. Socialna stiska pa ima številne negativne vplive, še posebej na odraščajočo mladino. Da bi omilili posledice, ki jih socialna stiska pušča pri otrocih, se v OŠ Rudolfa Maistra Šentilj trudimo zagotavljati vsem učencem enake pogoje za šolanje. Razumemo stisko staršev, zato si prizadevamo, da bi otrokom nudili karseda enake možnosti. Zaradi nezmožnosti plačila noben otrok ni prikrajšan za šolo v naravi, poskrbimo, da se lahko vsi udeležujejo plačljivih dnevov dejavnosti, omogočamo pa jim tudi brezplačno vključevanje v nadstandardne dejavnosti. Sredstva pridobivamo z zbiranjem starega papirja, s pomočjo donatorjev in iz šolskega sklada. Pri uresničevanju naših prizadevanj nam pomaga tudi Občina Šentilj. KOLESARČEK 6. novembra 2013 smo na OŠ Rudolfa Maistra izvedli program prometne vzgoje za najmlajše, imenovan Kolesarček. Namen programa je, da otroke preko igre in na neprisiljen način naučimo, kako se vesti v prometu. Sodelovali so učenci 1. VIO, ki so bili postavljeni v vlogo pešca in voznika štirikolesnika na nožni pogon. Program so omogočili: * Občina Šentilj; * Amstaf, Prevozi storitve in trgovina, d.o.o.; * Boracom tim, d.o.o; * Avtoprevozništvo in dejavnosti drugih prometnih agencij Branko Poredoš, s.p; * Paloma PIS, d.o.o; * Paloma d.d.; * Izdelki iz lepenke in kartona Dragica Šef, s.p.; * Lopis Bojan Krajnc, s.p; * Frizerstvo, Tadeja Fras »Frizerstvo Tadeja«, s.p. Mihelca Fajs, mentorica projekta Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Trudimo se, da otrokom ponudimo čim več brezplačnih interesnih dejavnosti, izvajamo projekt Zdrav življenjski slog, ki otrokom omogoča vključevanje v številne športne aktivnosti; za dejavnosti, ki jih šola ne izvaja, a se pokaže interes zanje, pa izvajalcem ponudimo prostor. Tako je otrokom omogočeno aktivno preživljanje prostega časa v domačem okolju, staršem pa prihranimo čas in strošek prevoza otrok na bolj oddaljene lokacije. Posledice revščine lahko blažimo z različnimi oblikami državne in strokovne pomoči, k razumevanju prizadetih, empatiji in pomoči po svojih zmožnostih pa smo poklicani vsi. In prav slednje je čutiti v našem okolju, omogoča nam, da v našem zavodu lahko zamisel o enakih pogojih za vse učence tudi udejanjimo. Jelka Weldt, prof., ravnateljica VRTEC CERŠAK PRAZNUJE 40 LET Praznični december smo pričeli v našem vrtcu slovesno. Obeležili smo namreč 40-letnico obstoja vrtca Ceršak. S pomočjo učencev OŠ Ceršak smo v dvorani KS Ceršak pripravili kratek program in pokazali del tega, kaj smo se naučili. Trudili smo se, da bi naši gostje začutili, kako igrivi in veseli so vrteški dnevi. Sledil je ogled prenovljenega vrtca, nove ograje in spremenjenega vhoda. Ponosni smo, da je tako lep, da se v njem dobro počutimo in se imamo radi. Ob prijetnem druženju smo obujali spomine tudi na naše otroštvo. Alenka Zemljič, vrtec Ceršak 15 Šole in vrtci Eksperimentalna delavnica Košarka - tekmovanje za nadarjene učence za prvaka šol iz okolice Maribora V okviru dela z nadarjenimi učenci smo za osmo- in de- vetošolce pripravili eksperimentalno delavnico iz fizikalnih vsebin. Učenci so raziskali vpliv oblike teles na hitrost padanja teles v vodi. Pri delu so si pomagali s tabličnimi računalniki in z njimi posneli eksperiment ter naredili videoanalizo posnetka. Informacijska tehnologija lahko velikokrat pripomore k poglabljanju znanj. To so spoznali tudi učenci. Namen tovrstnega dela je razvijanje raznovrstnih kompetenc učencev, ki bodo v prihodnosti postavljeni pred nove in neznane izzive. OŠ Sladki Vrh V četrtek, 5. 12. 2013, je v naši telovadnici potekalo tekmovanje za prvaka šol iz okolice Maribora. Naši starejši fantje so se pomerili z ekipama OŠ Rudolfa Maistra iz Šentilja in z učenci OŠ Miklavž. Po dobri igri jim je najprej uspelo premagati vrstnike iz Šentilja, proti fantom iz Miklavža pa so klonili. Na koncu so se uvrstili na 2. mesto, za kar so osvojili pokal in srebrne medalje. Šolski novinarji OŠ Sladki Vrh BILI SMO V ČOKOLADNICI Dan v Mariborskem pokrajinskem arhivu V torek, 12. 11. 2013, smo se nadarjeni učenci, ko nam zgodovina bolj »diši«, odpravili v Mariborski pokrajinski arhiv. Pričakali so nas s prijetno dobrodošlico, ki ji je sledil ogled celotnega arhiva. Preizkusili smo se v vlogi raziskovalcev ter tudi v pisanju starinskih črk, nad katerimi nismo bili navdušeni samo učenci, temveč tudi naše učiteljice. Čeprav vsem ni šlo to tako dobro od rok, kot pa kustosinji gospe Nini, smo vztrajali in na koncu so nastali zelo zanimivi izdelki. Kaja Kaučič, OŠ Sladki Vrh 16 V ponedeljek, 25.11.2013, smo obiskali čokoladnico Zotter, živalski vrt domačih živali in Taborski muzej v Feldbachu. Najprej smo si ogledali film o družini Zotter in čokoladnici. Po ogledu filma smo dobili prevajalce in žličke, nato pa smo vstopili v čokoladnico. Prvi slap je bila 100% čokolada. Res je bila grenka. Odpravili smo se proti kakavovemu prahu. Ko smo poskusili vse, smo šli do treh slapov. Poskusil sem samo karamelo in bila je odlična. Ko smo se spustili po stopnicah navzdol, je bilo v eni vrsti vse polno slapov. Poskusil sem tri bele čokolade. Ena je imela okus po kokosu. Potem smo videli in ovohali začimbe, ki jih dodajo čokoladi. V naslednji sobi smo poskušali strjeno čokolado. Najboljša mi je bila čokolada z dodatkom vrtnice. Potem smo pili čokoladne napitke. Zelo dober je bil vanilijev. Pred koncem sem poskusil ingverjevo kroglico. Njam. V trgovini sem kupil tri čokoladne napitke. Bilo je super. Jan Smole, 4. b, OŠ Šentilj Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Šole in vrtci PROSTOVOLJSTVO OB TEDNU OTROKA Ob tednu otroka na OŠ Rudolfa Maistra, Šentilj vsako leto otrokom pripravimo praznovanje njihovega praznika s pestrim in poučnim programom oz. aktivnostmi. Letos smo v program aktivnosti vključili tudi prostovoljstvo. Za učence od 1. do 5. razreda sva koordinatorici prostovoljstva na šoli pripravili predstavitev prostovoljstva ter igre s prostovoljkami. Učenci in učenke so se preizkusili v vztrajnosti, prilagajanju in sodelovanju, skratka v veščinah, ki naj bi jih imel vsak prostovoljec. Učenci so ob koncu prejeli zloženko Moji prvi koraki v prostovoljstvo in kazalko za knjigo. Učenci so se pri igrah zelo zabavali, pokazali pa so tudi veliko zanimanja za prostovoljstvo. Medse smo povabili tudi uporabnike VDC POLŽ-a iz Šentilja, ki so nam poklonili predstavo njihove dramske skupine Bi se gnetli na tej metli. Uporabniki VDC POLŽ-a so že 5 let naši prijatelji. V okviru interesne dejavnosti Dru- ŠOLSKO PRVENSTVO V KOŠARKI Učenci 7., 8. in 9. razredov OŠ Rudolfa Maistra so bili dejavni tudi na športnem področju. Uspešno so zastopali barve naše šole na košarkarskem igrišču. Na šolskem prvenstvu v skupini Maribor- okolica so se pomerili z ekipo iz Sladkega Vrha in Miklavža ter na koncu osvojili tretje mesto. Fantje so se izkazali z veliko borbenostjo in tako kljub boleznim, ki so načele ekipo, bili konkurenčni nasprotnikom. Učenci naše šole so nastopali v naslednji postavi: Mitja Pečenik, Rok Brus, Žan Pečenik, Miha Rošker, Tim Gril, Rok Robič, Jan Hauptman, Alen Bedrač, Rene Harc, Luka Kotnik, Tilen Klemenčič, Jure Kastelic in Luka Janžek. Saško Zemljič, profesor športne vzgoje žabništvo z uporabniki VDC POLŽ-a jih obiskujejo naši učenci prostovoljci. Otroci in učitelji smo uživali ob njihovi predstavi in se zavedali, da se meje z veliko truda in volje da premikati. Ob svetovnem dnevu živali smo teden dni na šoli zbirali hrano za Zavetišče za male živali. Škatle, namenjene za oddajo hrane in pripomočkov so se pridno polnile in zbralo se je veliko hrane in odej za živali v zavetišču. Po zbrano hrano in ostale pripomočke so prišla vodja zavetišča mag.Mojca Bandur Križanec, dr.vet.med. in oskrbnik Tomaž Ules, ki sta nam predstavila delo zavetišča. Mislimo, da smo učencem nazorno prikazali delo prostovoljcev in upamo, da jih bo v naših vrstah v prihodnje še več. Koordinatorici prostovoljnega dela: Mateja Rožanc Valh in Mihelca Fajs UPORABA IN UVAJANJA E-VSEBIN IN E-STORITEV Na OŠ Sladki Vrh smo se uspešno prijavili na pilotni projekt uporabe in uvajanja e-vsebin in e-storitev pod okriljem MIZŠ in ZRSŠ, ki bo potekal v tem in v prihodnjem šolskem. Med devetimi izbranimi osnovnimi šolami v Sloveniji smo bili deležni sodobne opreme šole: brezžične omreženosti v vseh prostorih šole in opremljenost učiteljev ter učencev enega razreda s tabličnimi računalniki. Učenci izbranega 9. razreda bodo uporabljali tablične računalnike pri pouku in doma. Na ta način se bo uvajala uporaba e-učbenikov najprej iz naravoslovnih predmetov, kasneje pa tudi iz družboslovnih, jezikoslovnih in vzgojnih predmetov. S tem se bo zagotovo dvignila konkurenčnost znanja naših učencev. Zavedati se moramo, da je uporaba sodobne informacijske tehnologije del našega vsakdana. Projekt je delno financiran z Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vodja projekta: Lidija Grubelnik TEK PODNEBNE SOLIDARNOSTI Na OŠ Rudolfa Maistra, podružnici Ceršak, smo izvedli Tek podnebne solidarnosti. Projekt je že drugo leto zapored organizirala Slovenska Karitas, ki želi s pretečenimi kilometri graditi krog podnebne solidarnosti okoli planeta Zemlja. V okviru tega projekta smo tekli v znamenju solidarnosti do ljudi v revnejših državah, predvsem v Afriki, ki so jih posledice podnebnih sprememb najbolj prizadele. Skupaj z otroki iz vrtca in njihovimi vzgojiteljicami smo pretekli dobrih 92 kilometrov. Vera Lorber, mentorica projekta Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 17 Šole in vrtci TEKMOVANJE OBMARIBORSKIH ŠOL V ODBOJKI ZA STAREJŠE DEČKE V torek, 19. 11. 2013, so se starejši dečki OŠ Sladki Vrh udeležili tekmovanja obmariborskih šol v odbojki. Našo šolo so zastopali naslednji tekmovalci: Vid Vajnhandl, Breznik Matej, Benjamin Plotajs, Jure Neudauer, Aljaž Krajnc, Niki NIkl, Mitja Gungl, David Kmetič, Žiga Čepek in Blaž Kovač. Tekmovalci so prejeli pokal in medalje za osvojeno tretje mesto. Končni vrstni red: 1. OŠ Hoče, 2. OŠ Fram, 3. OŠ Sladki Vrh. PETKOV IZZIV V VRTCU SLADKI VRH 15. november je dan, ko imajo vse šole in vrtci po Sloveniji zajtrk iz sestavin slovenskih proizvajalcev. Letošnji tradicionalni slovenski zajtrk je bil sestavljen iz domačega kruha, masla, medu in mleka. Trenutno aktualna oddaja Gostilna išče šefa nam je bila vodilo za dejavnosti, ki so se odvijale po zajtrku. Za petkov izziv smo si zadali pripravo zelenjavne juhe in jabolčnega ter skutinega zavitka. Za juho in vso pripravo, ki sodi zraven, so bile zadolžene starejše skupine, zavitek pa je bil naloga najmlajših. Delo je bilo opravljeno uspešno, okusi so »štimali», prezentacija je bila odlična. Kdo je zmagal? VSI! Vzgojiteljice vrtca Sladki Vrh NOVA PRIJATELJSTVA Osmošolci Kaja, Nika B., Nika P., Aljaž in Žiga so s spremljevalci učitelji in ravnateljico Andrejo Košti v tednu pred jesenskim oddihom obiskali pobrateno OŠ Milana Blagojevića v Lučanih. Svojih gostiteljev pred obiskom osebno še niso poznali, so pa z njimi navezali stike preko e-pošte. Ob prihodu v prijeten kraj Lučani so nekoliko plašni mladostniki obeh šol pokazali, da so takšna druženja nujna, da si mladostniki pridobijo prijatelje za vse življenje, se naučijo medkulturnosti, sprejemanja drugih, prilagajanja v novo okolje ... Gostitelji so naše učence in spremljevalce sprejeli zelo velikodušno, jim predstavili svoj pouk, šolski sistem ..., kaj počnejo mladi v prostem času, svojo zgodovino, jih popeljali na ogled okoliških znamenitosti ... Aktivnosti je bilo veliko in v petek zjutraj se je marsikomu orosilo oko, ko smo se poslavljali od novih prijateljev, njihovih družin, župana ... in vedno nasmejane in tople gospe ravnateljice Radojke Đorđević, ki je s svojo ekipo učiteljev pripravila nepozabno topel sprejem in bivanje v prijetnih Lučanih. DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ RAZVEDRILNE MATEMATIKE Osnovna šola Sladki Vrh je v soboto, 23. 11. 2013, pod organizacijo Zore Kauran gostila državno tekmovanje iz razvedrilne matematike. Tekmovalo je 120 učencev iz šol naše regije. Tekmovanje je bilo organizirano vrhunsko, kar so potrdili tudi mentorji drugih šol. Šestošolec Andraž Kovačič Pohorec je osvojil zlato priznanje, srebrno priznanje pa so si prislužili Nejc Črnčič, Kaja Kaučič in Nuša Košti. Čestitamo! 18 Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Društva ČLANSTVO V PLANINSKEM DRUŠTVU PRINAŠA PREDNOSTI ... Živimo v času, ko se socialnoekonomske razmere vedno bolj zaostrujejo in vplivajo na življenje večine prebivalstva, ne samo pri nas ampak povsod v svetu. Zato je še bolj pomembno, kako skrbimo za preživljanje prostega časa, kako skrbimo za svoje zdravje, da podaljšamo kvaliteto življenja tudi v pozno starost. Saj kot pravi pregovor: *Če hočeš dočakati starost, moraš začeti delati na tem že v mladosti. * Malo je ljudi, ki bi različne oblike aktivnosti za dosego tega izvajali sami, ampak se združujejo v skupine, klube in društva kjer skupaj uresničujejo zastavljene cilje. Moj namen v tem sestavku je, predstaviti prednosti članstva v Planinski zvezi Slovenije, neposredno pa v Planinskem društvu Paloma. Planinsko društvo Paloma, je društvo z dolgoletno tradicijo delovanja, ki je imelo tako kot sleherno društvo tudi svoje vzpone in padce. Pa vendar ,se je z dobrim vodstvom predsednika g. Perko Franca in aktivnimi člani, vselej uspelo obdržati in svojo vlogo, kot eno bolje delujočih društev v občini Šentilj ter širše, celo povečati. Planinsko društvo ima v lasti Ribniško kočo na Pohorju s pripadajočim zemljiščem ter tri ločene bungalove za najem članom Planinskega društva Paloma, pod najugodnejšimi pogoji. Poleg organizacije pohodov, izletov, srečanj in občasnih dogodkov, so člani društva po spletni pošti seznanjeni tudi z dejavnostmi drugih društev v regiji in včasih celo širše ter se lahko le teh tudi udeležijo. Društvo združuje preko 240 članov, ki svojo pripadnost izkazujejo že desetletja. V zadnjih letih, se je včlanilo tudi veliko mladih, kar je odraz delovanja mladinskega odseka v društvu, zlasti v OŠ Sladki Vrh. Planinsko društvo je povezano v Meddruštveni odbor planinskih društev Podravja kjer se obravnavajo gradiva UO PZS in kamor se prenašajo mnenja ter stališča PD Paloma. Tako članstvo v PD ne pomeni le obveze plačevanja članarine, ampak člani v društvu uresničujejo svoje interese, pri čemer imajo še naslednje prednosti: • Člani PD z veljavno planinsko izkaznico imajo do 50 % popust na ceno za prenočevanje v planinskih kočah planinskih društev, članic PZS in so oproščeni plačila turistične takse. • Člani planinske organizacije s plačano članarino, so nezgodno zavarovani v gorah v primeru poškodb oseb in stvari, trajne invalidnosti ter v primeru nezgodne smrti, glede na vrsto članstva. Zavarovanje je veljavno, če je članarina poravnana vsaj en dan pred nesrečo. Zavarovalno kritje začne veljati šele naslednji dan po tem, ko so bilo s strani matičnega društva na Planinsko zvezo Slovenije sporočeni podatki o članu. Priporočamo, da članarino, ki vključuje strošek zavarovanja, poravnate v času do 31. januarja za tekoče leto. Podrobnejše informacije o tem najdete na spletni strani PZS. • Člani PZS, ki se ob nakupu izkažejo z veljavno planinsko izkaznico, dobijo posebne popuste v nekaterih prodajalnah športne opreme in obutve po vsej Sloveniji, 20 % popust pri obisku Slovenskega planinskega Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 muzeja v Mojstrani in pri sklenitvi raznih zavarovanj. Organiziramo zahtevnejše pohode, izlete in druge zanimive dejavnosti doma in izven Slovenije. Udeležite se lahko izletov drugih PD in organizatorjev, njihove prireditve sporočamo članom PD po elektronski pošti ter Planinskem kažipotu, ki ga lahko najdete v koledarju dogodkov in aktivnosti na spletnem mestu PZS. • V PD imamo usposobljene vodnike in organizatorje, ki vas bodo pod skrbnim in varnim vodstvom popeljali po Šentiljski poti ali eni več kot 9000 km markiranih in označenih planinskih in veznih poti po slovenskih Alpah in kjer boste v 176 planinskih kočah, domovih in zavetiščih imeli zagotovljeno planinsko oskrbo in prenočevanje. V zimskih in letnih razmerah boste spoznali vse, kar potrebujete za varno pot v gore in vrnitev domov. Če pa se vendarle kaj zgodi, je PZS za svoje člane poskrbela, da so ti pri izvajanju planinske dejavnosti nezgodno zavarovani 24 ur dnevno in skozi vse leto. Le upoštevati in ravnati se boste morali po navodilih tistih, ki skrbijo za vašo varnost in počutje. Seveda pa niso to le bolj ali manj zahtevni pohodi po planinskih poteh, ampak sprehodi v skupinah po bližnji in širši okolici, ki prav tako prinašajo zadovoljstvo in spoznavanje nečesa kar nam je bilo tako blizu, pa vendar neznano. So tudi lepi doživljaji popotnikov ob našem morju od Kopra, Izole, Portoroža, in Pirana in njih okolici, ki po večdnevnem potepanju prinaša lepe občutke in miren spanec. • Za najmlajše izvajamo programa »Ciciban planinec« in »Mladi planinec« ter dejavnosti v mladinskih odsekih in skupinah, prilagojene tej starosti, za varno obiskovanje planin in gora, za športne aktivnosti in bivanje v naravi, za spoznavanje in varovanje narave. Ne more nam tudi biti vseeno, kaj se dogaja v naši bližnji okolici, kaj se gradi in kako se načrtujejo nekateri posegi v naravo. Prav to zavedanje je namreč porok, da bomo naravo neokrnjeno ohranili našim potomcem. Več o delovanju društva, načrtih in možnostih preživetja prostega časa, lahko najdete na naši spletni http:// pd.paloma.si/ , kjer boste našli podatke o društvu, pristopno-odstopno izjavo, program društva in razpise ter strani, Moja Mura, Planinska zveza Slovenije, Hribi net. ipd. Po ogledu vsega tega, pa bo verjetno tudi pri vas dozorela odločitev, da se včlanite v PD ter k temu povabite še koga. Tako boste združili prijetno s koristnim, spoznavali nove ljudi in kraje saj smo prav planinci znani po tem, da druženje in veselje ne pozna meja. Naj bo to iskreno povabilo vsem, ki želite storiti nekaj zase, pod varnim okriljem PD Paloma in PZS. Na koncu bi se v imenu PD Paloma, zahvalil vsem sedanjim članom PD Paloma za trud in vloženo delo ter njim in njihovim družinam, kakor tudi vsem občanom Občine Šentilj, zaželel vesele božične praznike in naj vam v letu 2014 zdravje služi, sreča pa naj vas vse pogosto obiskuje. Tajnik PD Paloma Mirko Jager • 19 Društva Planinski pohodi 2013 Kot prejšnja leta smo tudi letos planirali nekaj pohodov, tako v naše kot v tuje gore. Sezona se je zaradi obilnega sneženja v pretekli zimi začela malo kasneje kot običajno, vendar smo s planinskimi prijatelji naredili kar nekaj pohodov. Velika planina, Januar S Kranjskega Raka smo se povzpeli na Malo planino, nato pa do Domžalskega doma. Nadaljevali smo do cerkvice Marije Snežne ter na Zeleni rob. Potem pa povratek v dolino. Kljub nizkim temperaturam smo uživali v zimski idili in v čudovitih razgledih na Kamniško Savinjske Alpe. mer, v povprečju pa je krater globok 10 do 20m, širok pa od 20 do 30m. Matkov škaf se nahaja v Matkovem kotu, ki je vzporedna dolina Logarski dolini. Je na višini okrog 1500m, mimo njega vodi pot na Mrzlo goro. Do njega se hodi približno dve uri. Matkov škaf Lavantallske Alpe (A), Junij Podali smo se tudi v predel na Avstrijskem Štajerskem. Z avtom se pripeljemo na približno 1600m višine do Waldheimhuette – cesta do tam odlična. Nadaljevali do jezera Wildsee in nato na Fuchskogel 2214m. Zimska idila na Veliki planini Stoperška pot, April Pot nas je vodila v zahodni del Haloz. Pričeli smo v Stopercah, natančneje v Baru Lituž, kjer smo se okrepčali z jutranjo kavico. Sledil je vzpon do cerkvice Sv. Ane, pa spust v Zeleno dolino, nadaljevali v Ložno, kjer je prijeten kmečki turizem. Sledila je dolga pot do Rudijevega doma pod Donačko goro, kjer je vsak zase našel kaj za prazen želodec. Malo smo se polenili, vendar smo vseeno nadaljevali mimo Kupčinjega vrha na najvišji vrh Haloz - Jelovice 623m. Sledil je še samo spust v dolino Winettu, kjer smo zaključili z dobro zapečeno postrvjo. Pot okoli Vinske gore, April Ta pot se nahaja v bližini Velenja. Pričeli smo pri gostilni Obirc in se povzpeli na Gonžarjevo peč 594m, od koder je lep razgled na celotno dolino Vinske gore. Nadaljevali smo na Radojč 937m in Ramšakov vrh 970m – najvišji na tej poti. Sledili so spusti in vzponi na Temnjak, Vinsko goro, Gorjak, Dolino, (ki pa je vrh), Lipnik in končali, kjer smo začeli. Pot je vseskozi lepo označena, primerna da se prehodi v enem dnevu za tiste, ki imajo dobro kondicijo. Matkov škaf, Junij To čudo narave smo si že od nekdaj želeli videti v živo. Škaf v Matkovem kotu predstavlja svojevrstno naravno znamenitost. To je kraterju podoben snežni kotel, ki ga v spomladanskem času izdolbe močan, cca. 40 m visok slap. Dimenzije škafa so sicer odvisne od snežnih raz20 Jezero Wildsee Položno vzpenjajoča pot je potem vodila na Zirbitzkogel 2396m, od tam na Sharfes eck 2364m, ter do koče Zirbitzkogelhuette. Sledil je spust na Geierkogel 2185m in do jezera Lavantsee, kjer izvira potoček Lavant, ki se potem pri Dravogradu izliva v Dravo. Od jezera vrnitev na izhodišče. Lahko dostopni dvatisočaki, tudi za popolnoma neizurjene planince. Košutnikov turn, Avgust Pot nas je vodila na avstrijsko Koroško skozi prelepo vas Sele in do koče pod Košuto. Na Košutnikov turn (2133m) smo se povzpeli po severni strani po zavarovani poti, katera sicer ni dolga, je pa zelo izpostavljena. Ob povratku je pot peljala čez viseči most, malo dobiš čuden občutek pri prečkanju, drugače pa je bilo super. Lepa tura, vendar tudi precej zahtevna. Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Društva Špik Hude police, Bela peč (I), Avgust Tokratna tura nas je vodila v Zahodne Julijce – v italijanski del. Podali smo se na Špik hude police (2420m), ki se nahaja med Montažem in Špikom nad nosom. Montaž s planine Pecol Velja za najlaže pristopni vrh na tem področju, temu primerna je bila tudi gneča na poti na ta vrh in na samem vrhu. Na poti na vrh in z njega so nas spremljali kozorogi, ki jih je tu veliko. Z vrha smo imeli čudovite razglede na Montaž, Viševo skupino, Kaninsko pogorje. Ker je bila tokratna tura malo prekratka, smo se nato z Nevejskega prelaza odpeljali z gondolo pod Kanin do koče Gilberti. Od tam smo se odpravili še na krajšo turo na Belo peč (2146m), od koder je lepa panorama na Montaževo in Viševo skupino. Obir (A), Avgust Vožnja skozi Dravograd do prehoda Holmec in že smo bili na avstrijski Koroški. Nadaljujemo do Železne Kaple, zavijemo v dolino Obirsko in po strmi gorski cesti, ki je plačljiva do koče, kjer je parkirišče. Pot pod noge po gozdu in nato med ruševjem navzgor, proti vrhu pa nadaljujemo po pašnikih. Na vrhu razgledi na Celotne Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe ter na celotno Celovško kotlino. Povratek po isti poti, nato je sledil še ogled dela Koroške. Ankogel (A), September Pred ohladitvijo in sneženjem v visokogorju je bilo potrebno ujeti še kakšen višji vrh. Odpeljali smo se v Visoke Ture, natančneje do kraja Malnitz. Ankogel Z gondolo smo se odpeljali do zgornje postaje, nato pa nadaljevali peš, sprva po položnem terenu, ki pa je poGlasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 stajal čedalje bolj strm. Po razklanem kamenju – ploščah smo prišli na mali Ankogel 3096m, nato pa po strmem pobočju nadaljevali na glavni vrh Ankogel 3252m. Na vrhu je prostora bolj malo, razgledi so bili delni, saj so se dvigovale megle iz doline. V tem delu je veliko tri tisočakov, razdalje pa so tudi velike. Vračali smo se po isti poti, izpolnila se nam je želja, da po dolgem času osvojimo kakšen tri tisočak. Vršaki, Vogli, Oktober Tokrat smo se podali v neokrnjen planinski svet, saj smo skoraj cel dan hodili po brezpotjih. Začeli smo zjutraj v temi na planini Blato, do planine Laz se je že naredil dan. Do Lazoviškega prelaza smo šli še po markirani poti, tu pa smo pot zapustili in se podali po Dolini za Debelim vrhom na Hribarice. Povzpeli smo se na prvi vrh Vršaki vzhodni vrh 2448m, nato na Vršaki srednji vrh 2424m, Vršaki vrh nad koritami 2422m, Vršaki južni vrh 2431m. S tega vrha smo se spustili v Globoko konto, kjer smo morali uporabiti tudi nekaj plezalnih veščin. Nato nas je zopet čakal strmi vzpon na Zadnji Vogel 2327m, od tam smo se spustili na Srednji Vogel 2226m in na Prvi Vogel 2181m. Čakal nas je še strmi spust s Prvega Vogla na Slatno 2077m, od tam pa smo naših devet dvatisočakov zaključili na Kredi 2025m. Čakala nas je še pot mimo planine Dedno polje in Planine pri jezeru do planine Blato, kamor smo prispeli v temi po dvanajstih urah hoje. Preživeli smo prekrasen dan, sicer naporen, vendar lepote teh gora odtehtajo vsak napor. Dolina sedmerih jezer s Krnom v ozadju Peca, Oktober Zadnji pohod pred zimo je bil obisk Pece. Od Doma pod Peco je del skupine odšel po lažji poti na vrh, del pa po zavarovani do vrha Kordeževe glave 2115m. Nadaljevali smo do Knipsovega sedla in se povzpeli na Končnikov vrh 2109m. Od tam smo nadaljevali do Bistriške špice 2113m. Vračali smo se po isti poti, spotoma smo se povzpeli še na Veliko glavo 2077m. Pri povratku smo spotoma obiskali še jamo kralja Matjaža. Z letošnjo planinsko bero sem kar zadovoljen, v planu smo imeli sicer še obisk Dolomitov, vendar se ni izšlo, upam, da pridejo na vrsto naslednje leto. V prihajajočem letu želim vsem obiskovalcem gora čim več planinskih užitkov ter varen korak. Srečko Najmajster, PD Paloma 21 Društva ZAHVALA! Planinsko društvo Paloma Sladki Vrh je zadolženo za vzdrževanje Šentiljske poti, ki poteka po naši občini in jo letno prehodi veliko pohodnikov. Ker je prejšnja zima naredila precejšnje razdejanje na poti, predvsem kar se tiče varovalnih ograj in mostov, je bilo popravilo za društvo velik zalogaj. Zato smo za pomoč naprosili Občino Šentilj. Ograje in mostovi na poti na relaciji od Sladkega Vrha do Trat so bili s strani občine obnovljeni. V imenu PD Paloma in v imenu pohodnikov, ki to pot koristijo se zahvaljujem županu Občine Šentilj in vsem tistim, ki so se na poti trudili in jo uredili v stanje kot je sedaj. Srečko Najmajster, PD Paloma Sladki Vrh Obnovljene ograje na Šentiljski poti Jesenske in zimske aktivnosti TD Cer Po prekratkem poletju se je naše turistično društvo aktivno lotilo podrobnejšega načrtovanja aktivnosti, ki smo jih pred kratkim uspešno zaključili z enim najbolj priljubljenih dogodkov v Ceršaku, miklavževanjem. Poglejmo, kaj vse se je odvijalo med oktobrom in decembrom 2013. Drugo soboto v oktobru smo se zbrali na tradicionalnem kostanjevem pikniku, ki je tudi letos potekal pred dvorano KS, kjer so se dišečim kostanjem pridružila sveži mošt in izvrstna gibanica. Kljub hla- 22 dnemu in deževnemu jesenskemu dnevu so se dogodka udeležili številni ljubitelji kostanjev. Vsako leto si v tednu pred izvedbo piknika krajani lahko ogledajo tudi pisano razstavo jesenskih izdelkov in pridelkov, ki jih na ogled postavijo otroci iz vrtca in šole Ceršak. Zadnji dan oktobra je potekala v dvorani KS že četrta delavnica na temo noči čarovnic, ki se je je letos udeležilo okoli 50 otrok s spremljevalci iz Ceršaka, Selnice ob Muri, Sladkega Vrha, Šentilja, Zgornje Kungote in Maribora, ki so napolnili dvorano in uživali v strašljivem vzdušju večera. Izdelovali so številne grozljive like, izrezovali buče in se zabavali ob sodelovanju v skupinskih igrah. Otroci so ponovno pokazali svojo izvirnost pri izdelovanju pisane dekoracije in pomagali čarovnici pri izvajanju eksperimentov ter kuhanju čarovniškega čaja pred dvorano. V večer smo vstopili s porisanimi obrazi, ki so jih krasili strašljivi motivi, nato pa duhove, netopirje in druge strahove obesili ob vhodu dvorane. Še preden smo se sprehodili po kraju, da smo nastavili buče, smo naredili strašno pokopališče, skozi katero se je vila skrivnostna megla. Praznično vzdušje vpelje v kraj tradicionalno miklavževanje, ki se ga je 6. decembra udeležilo toliko malih in velikih obiskovalcev, da so zapolnili ceršaško dvorano. Otroci, ki so bili toliko pogumni, da so prišli preverit, če so bili v tistem letu dovolj pridni, so od Miklavža in treh parkljev prejeli lepa darila in si ogledali očarljivo lutkovno predstavo, ki so jo za nas pripravili otroci iz skupine Vila Pikapolonica pod vodstvom gospe Danice Ferk. Ob posameznem dogodku, ki ga priredi TD Cer, smo člani upravnega odbora zmeraj veseli, da se nam pridruži veliko ljudi. Številne pobude, ideje in dobra organizacija bi bile zaman, če ne bi bilo članov in nečlanov, ki so zmeraj pripravljeni pomagati, da se stvari natančno pripravijo in korektno izpeljejo. Opažamo, da se nam radi pridružijo tudi krajani iz drugih delov občine, kar je ponovni dokaz, da delamo dobro, kar nas izjemno veseli, saj smo v svojem kraju radi dobri gostitelji. Aktivnosti TD Cer lahko spremljate na različnih prizoriščih. Preizkusite se v okraševanju majskega drevesa, izrezovanju buč za noč čarovnic ali se udeležite izletov in piknikov. Turistično društvo Cer Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Društva Izlet v neznano V zadnjih treh mesecih letošnjega leta smo šentiljski upokojenci organizirali izlet v neznano, martinovanje, kopanja v Radencih in pohod v Bruherjevo grabo. Nadaljevali smo z obiskovanjem starejših občanov in občank ter pomagali pri izbiri devetih družin starejših občanov, ki so jih obiskali učenci šentiljske šole. Upokojenke v ročnodelskem krožku so se pridno sestajale in razstavile svoje izdelke ob krajevnem prazniku na Zgornji Velki, tudi igralci taroka so pridno igrali karte. Pozabili tudi nismo na naše jubilante. 2. decembra je praznovala devetdesetletnico Marija Gavrič, 17. decembra pa jo bo Marija Tršavec. Osemdesetletnico pa so praznovali Milka Udovičič, Marija Habulin in Janko Polič. Po kopanju v Banovcih se je zanimanje za redno mesečno kopanje v Radencih povečalo. Zadnjega letošnjega kopanja se je udeležilo 49 upokojencev iz vseh štirih društev naše občine in DU iz Pesnice. Za zaključek leta so si privoščili v Radencih tudi kosilo. Prizadevanje gospe Olge Hercog je dalo dobre rezultate. Z osnovne šole Rudolfa Maistra v Šentilju je prišlo vabilo, da skupaj izberemo devet starejših občanov, ki bi jih obiskovali šolski otroci, da bi se z njimi pogovarjali. Temu vabilu se je z naše strani odzvala gospa Štefka Dodić. Otroci so izbrane starejše občane že obiskali in jih bodo še obiskovali do konca šolskega leta. Upokojenci so bili obiskov otrok zelo veseli. Največ članov in članic našega društva se je udeležilo izleta v neznano, ki smo ga imeli 16. 10. 2013. Bilo nas je za avtobus in pol. Kljub dežju na začetku izleta je bilo razpoloženje zelo dobro. Prva postaja našega izleta so bile Slovenske Konjice. Ustavili smo se pri dvorcu Trebnik, ki si ga nismo ogledali, ker so ga obnavljali. Ogledali pa smo si obnovljeno sre- dnjeveško jedro Slovenskih Konjic to je Stari trg, ki so ga res lepo uredili. Druga postaja na našem izletu je bila Žička kartuzija. Najprej smo si ogledali zbirko zgodovinskih dokumentov o tej kartuziji, ki je v obnovljenem gospodarskem poslopju, potem pa še ostanke cerkve, ki jo tudi nameravajo obvarovati pred nadaljnjim propadanjem. Seveda pa smo obiskali tudi najstarejše slovensko gostišče – Gastuž. V Ljubnem ob Savinji smo si ogledali Flosarski muzej in središče naselja, ki ima v neposredni bližini tudi smučarski skakalnici. Presenečeni smo bili nad tem, da ima občina Ljubno z 2.700 prebivalci svoj muzej, v Šentilju pa ne uspemo ustanoviti niti spominske sobe v kateri bi zbrali spominsko gradivo bojev za severno mejo v kraju. V muzeju nam je potomec splavarjev, v domačem jeziku, predstavil kako so splavljali les. Splavarstvo se je v teh krajih začelo koncem 16. stoletja in je trajalo do sredine 20. stoletja. Po ogledu muzeja in Ljubnega smo se zapeljali do gostišča Firšt v Logarski dolini in si ogledali muzej in elektronski zapis o Potočki zijalki . V bližini doma sester Logar smo se tudi slikali s Kamniško – Savinjskimi Alpami v ozadju. Čez Pavličevo sedlo smo se nato zapeljali v avstrijsko Koroško. Sedlo je v Kamniško – Savinjskih Alpah na višini 1339 m in preko njega pelje asfaltirana cesta. V Avstriji smo si ogledali Železno Kaplo in v cerkvi ugotovili, da je to dvojezično področje saj je v njej poleg molitvenika v nemščini ležal tudi molitvenik v slovenščini. Železna Kapla je pred plebiscitom 10. 10. 1920 spadala pod okrožno sodišče v Mariboru. Izlet smo končali z večerjo v Gostilni PIK v Lokovici, kjer so nas hitro in dobro postregli. Upravni odbor DU Šentilj je imel 29. 10. 2013 šesto redno sejo in na njej sprejel program priprave in razdelitev daril starejšim občanom ob novem letu. Darila bomo pripravili in razdelili v prvi polovici decembra. Voščilnice sta izdelali Erika Rozman in Katica Šef. Ob koncu letošnjega leta se zahvaljujem vsem sodelavcem za opravljeno delo v našem društvu, vsem članom in članicam društva pa želim vesele praznike in srečno leto 2014. Predsednik DU Šentilj Ivan Velikogne Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 23 Rekreacija Sladkih6 tokrat sedmič Največji športno dogodek v občini Šentilj, sladkih6 smo organizirali tokrat že sedmič. Šesturnega vzdržljivostnega teka po Sladkem Vrhu se je tokrat udeležilo 35 ženskih in 81 moških tekmovalcev, kateri so skupaj pretekli natančno 5121 km. Tokratno prireditev je zaznamoval dež, ki je pričel padati natančno ob samem pričetku teka in je padal ves čas prireditve. Občasno je dobesedno lilo, a to ni motilo večino tekmovalcev, da ne bi teklo prav vseh šest ur. Tokrat je v ženski kategoriji zmagala že drugič na tej prireditvi Nataša Robnik, ki je pretekla 69 krogov oz. 71,415 km, druga je bila Marjeta Gomilšek s pretečenimi 65 krogi oz. 67,275 km tretja pa Brigita Burja z pretečenimi 64 krogi oz. 66,24 km. Če je v ženski konkurenci pred zadnjo uro skorajda bil znan vrstni red tekmovalk, se je v moški konkurenci odvijal pravi boj do zadnjega metra predvsem za drugo, tretje in četrto mesto. Tako si je prvo mesto tudi že drugič na tej prireditvi pritekel Boris Ivanovič s pretečenimi 77 km oz. 79,695 km, drugo mesto si je po srditem boju v zadnji uri pritekel Matjaž Bukovevc s pretečenimi 73 krogi oz. 75,555 km. 72 krogov oz. 74, 52 km sta na koncu pretekla dva tekmovalca in sicer Peter Žnidarič in Boris Cehner. Ker pa je slednji pretekel to razdaljo dve minuti hitreje mu je tako pripadalo tretje mesto. Posebno pozornost sta tudi tokrat bila deležna najstarejša tekmovalca, ki sta se prireditve tokrat udeleželila že tretjič. 82 letni Polde Dolenc je tokrat pretekel 21,735 km, njegova partnerka 74 letna Lojzka Bratušek pa 49,68 km, kar je na koncu zadostovalo celo za sedmi rezultat v skupni razvrstitvi v kategoriji žensk. Tokrat so na prireditvi sodelovali trije tekači, občani občine Šentilj. Zgoraj imenovani Boris Cehner je zasedel odlično tretje mesto in s tem nakazal, da se razvija v pravega ultramaratonskega tekača. Alen Miličevič iz Cerška je tokrat tekel svoj prvi ultramaraton in pretekel 57,69 km, kar je zadostovalo za več kot odlično 27 mesto. Pisec tega članka je tokrat zaradi poškodbe pretekel 14,49 km, ter tako zasedel 80 mesto. Rajko Koražija Devetdesetletnica Marije Gavrić Drugega decembra 2013 je praznovala devetdesetletnico Marija Gavrić, rojena Pirjevec. Ob tej priliki smo jo obiskali in ji čestitali: župan Edvard Čagran, Ivan Velikogne predsednik DU Šentilj in Hermina Bravc tajnica društva. Na njenem domu v Šentilju sta nas poleg slavljenke in njenega moža Petra sprejeli še hčerki Vida in Bojana. Na spodnji sliki sem z ožjo družino slavljenke, župan pa je slikal. Slavljenka je bila rojena 2, decembra 1923 v Orleku pri Sežani, ki je takrat pripadal Italiji. Pri porodu je njeni materi pomagal njen mož, Marijin oče, babice ni bilo. Hodila je v italijanske šole, slovenščina je bila prepovedana v javnem življenju. Tudi župnik ne bi smel pridigati, spovedovati in poučevati v slovenščini, vendar je to počel. Njena mati ni znala italijansko. V Šentilj se je priselila leta 1959. Najprej so stanovali v Vračkovi hiši na meji potem pa so dobili stanovanje v bloku ob sedanji Maistrovi ulici. Starejši Šentiljčani jo poznamo kot dolgoletno tajnico Krajevne skupnosti Šentilj. Na tem mestu je bila od leta 1966 do leta 1983. Ob njeni devetdesetletnici jo je obiskala tudi sestra s sorodniki in prijatelji iz Primorske.. Ob slovesu smo ji zaželeli še mnogo lepih trenutkov v krogu njenih najdražjih. Ivan Velikogne Predsednik DU Šentilj 24 Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Dogodki, zanimivosti JESENSKO SREČANJE KORONARNE TELOVADNE SKUPINE ŠENTILJ Mesec december je mesec, ko nas obiščejo trije prijazni možje, je čas ko se spomnimo prijateljev, znancev, naših najbližjih, posebej pa še tistih, ki so nam v odhajajočem letu stali ob strani, nam pomagali. Ko zavrtim čas nazaj in brskam po dogodkih, ki so še posebej zaznamovali odhajajoče leto, ne morem mimo uric, ki jih preživim vsak četrtek s telovadno skupino, ki pod okriljem koronarnega kluba Maribor, pridno in vztrajno vadi v naši občini že nekaj let. Poleg skrbi za zdrav način življenja, so te ure pomembne tudi za druženje, prepletanje prijateljskih vezi in skrbi za druge. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem članicam naše skupine za skupaj preživete ure. To jesen je naša skupina za vse člane koronarnega kluba Maribor organizirala srečanje. Že v dopoldanskih urah smo se zbrali pod Brlogo. Večina se nas je odpravila na pohod, kateri nas je vodil mimo igralnice Mond v stari del Šentilja. Sledil je ogled naše prelepe cerkve, kjer nam je topel sprejem pričaral gospod Igor Novak. Po kratkem premoru smo se po poti, ki vodi na Kresnico vrnili nazaj. Čakal nas je topel prigrizek in prijetno druženje vse do poznih popoldanskih ur. Zakaj vam vse to pripovedujem? Ob tej priložnosti bi se rada ne samo spomnila, ampak tudi zahvalila vsem, ki so nam omogočili tako prijetno druženje. Hvala gospodu Bojanu Belni, gospodu županu Edvardu Čagranu, gospodu Mirko Očkerlu in gospodu Petru Skupeku, ki so nam vsak po svojih močeh pomagali in nas podprli pri pripravi in izvedbi srečanja. Iskrena hvala v imenu koronarnega kluba Maribor in telovadne skupine Šentilj. Vsem članicam kakor tudi vam drage občanke in občani, želim v svojem imenu in v imenu koronarnega kluba Maribor srečno 2014. Renata Lošić ZLATA POROKA ZAKONCEV ŽUNKOVIČ V novembru sta zlato poroko praznovala zakonca Marija in Stanislav ŽUNKOVIČ iz Šentilja, Slovenska ulica 30. Novo zaobljubo sta si dala v farni cerkvi v Šentilju. Cerkveni obred je opravil župnik Tone Kmet. Zlat jubilej sta proslavila v krogu širše družine. Njun vsakdanjik danes razveseljuje hči Stanka z možem Slavcem, vnuka Tomi in Rok ter pravnuk Adam z mamico. ANSAMBEL BRLOGA Z NOVIM ČLANOM Harmonikarju Damijanu Renerju ml., basistu Marcelu Haucu, kitaristu Simonu Knupležu ter pevki Dolores Sitar, se je pridružil bobnar Alen Gungl. Ansambel Brloga tako pluje v bolj udarne vode. Prav tako bo izvajanje zabavne in »rock« glasbe v živo sedaj še bolj kvalitetno. Ansambel Brloga ob tej priložnosti vošči vsem bralkam in bralcem glasila srečno, produktivno in zdravja polno leto 2014. Aleš Hauc Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 25 Društva Moto klub Kelti se predstavi Kot večina društev v naši občini se tudi člani Moto-kluba Kelti trudimo delati po svojih najboljših močeh. Društvo združuje okoli petdeset članov, katerih bistvo je ljubezen do jeklenih konjičkov in vožnja na dveh kolesih z vetrom v laseh. Naše vodilo je druženje, medsebojna pomoč in krepitev prijateljskih vezi. Veliko potujemo individualno, letno pa organiziramo tudi dve daljši skupinski vožnji. Tako smo letos spomladi po sosednjih državah obkrožili Slovenijo, poleti prepotovali Srbijo in v jesenskem času Hrvaško. Vsakoletno organiziramo blagoslov motoristov na Zgornji Velki in kresovanje, ter motoristično srečanje v Sladkem Vrhu. Že tradicionalno jeseni organiziramo avtobusni izlet po Ptujskem, Ormožkem in Ljutomerskem. Že nekaj let se ob Baškem jezeru v Avstriji udeležujemo največjega motorističnega srečanja v Evropi. Posebno pozornost posvečamo prometni varnosti. Člane opozarjamo predvsem na upoštevanje hitrostnih omejitev, tehnične ustreznosti motornih koles ter uporabo zaščitne opreme. Kot motoristi opozarjamo na nevarne odseke cest v naši občini in smo za območje Svečan podali pobudo za montažo dodatnih odbojnih ograj za motoriste, mopediste, kolesarje… Tesno smo povezani z lokalno skupnostjo in v okviru zmožnosti delujemo humanitarno. Tako smo v zadnjih letih pomagali mnogim pomoči potrebnim članom in drugim posameznikom v naši okolici ter OŠ Sladki Vrh. Leto 2013 bomo zaključili bomo zaključili z novoletno zabavo, saj nas je sv. Krištof, zavetnik voznikov skrbno varoval. Člani Moto-kluba Kelti vam želimo lepe božične praznike, ob novem letu pa veliko odkritih besed, iskrenih pogledov in toplih stiskov rok. Silvo Maher KARATE KLUB WKSA ŠENTILJ V mesecu septembru smo ponovno začeli z treningi karateja. Zato se lahko včlanite vsi tisti, ki se še niste preizkusili v tej veščini in seveda tisti, ki zbirate pogum, da se po dolgem premoru vrnete, da nas obiščete na OŠ Rudolfa Maistra Šentilj, informacije na tel.040/201728 Jožek BREZNIK. Najdete nas tudi na strani Facebooka. V novo sezono smo štartali zelo pozitivno, saj so se v oktobru tri naše članice udeležile svetovnega prvenstva v Italiji. Za tako majhen klub so dosegle izvrstne rezultate. ROŠKER Lara je dosegla 4. mesto, MLAKAR Tamara 7. mesto in ZAFOŠNIK Anja 7. mesto. V mesecu novembru pa smo se tudi udeležili mednarodnega turnirja v Hajdini, kjer smo dosegli dva izvrstna rezultata: POTRČ Anemarie je osvojila 1. mesto in ŠKERGET Eva 2. Mesto. Zahvala gre vsem, ki na kakršen koli način pomagajo klubu. Na koncu leta pa prihajajo lepe želje in besede, zato v imenu kluba želim vsem občanom vesele božične in novoletne praznike. Breznik Jožek 26 Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Šport Interna liga Sani Basketball League Interna liga Sani Basketball League, ki letos poteka pod okriljem novega sponzorja NLB, se je letos pričela v Šentilju. Prvi turnir SBL z NLB je potekal na zelo visokem nivoju, tako da so Šentiljčani tudi ostalim organizatorjem pokazali, kako dobro organizirati turnirje. Na prvem turnirju so sodelovali KŠ Sani Hurikani Šentilj, KŠ Sani Kungota in KŠ Sani Leon Štukelj Maribor. Uvodno je udeležence turnirja pozdravila gospa ravnateljica OŠ Šentilj. Poleg igranja košarke so otroci iz osnovne šole Šentilj plesali tudi zumbo, slišali pa smo tudi mladega harmonikaša. Otroci so dobili tudi malico in pijačo. Dogajanje je v prepolni telovadnici spremljalo preko 50 ljudi. Več slik je na http://www.sani. si/1-turnir-sbl-z-nlb-v-sentilju/. V ligo SBL z NLB je letos vključenih kar 24 ekip in s tem preko 300 otrok. Vsi otroci imajo zaradi prilagojenih pravil igre možnost pokazati svoje košarkarsko znanje. Več si lahko o tem preberete na http://www.sani.si/liga-sbl/. Jan Ternjak NOVOLETNO VOŠČILO NK ŠENTILJ Kaj za prazničnimi vrati čaka nas, ko razigrano bo čas prestopil letni prag? Bo jutro s soncem obsijano, bo z mehkim perjem nam postlano, bodo novi časi zlati? Zlati bodo, če sivino vsakdana sami pozlatimo s poštenim delom in dobroto. S smehom vdihnemo lepoto in s prijateljstvom iskrenim, nežnost, srečo, mir, toploto. Takih časov- zlatih časov- v novem letu Vam želimo! Ob koncu leta se NK Šentilj zahvaljuje, za odlično sodelovanje, vsem igralcem, staršem, donatorjem, sponzorjem, tehničnemu osebju, trenerjem, OŠ Šentilj, g. županu Edvardu Čagranu in vsem tistim, ki so kakorkoli prispevali s svojim delom k uspešni sezoni v tem letu. SREČNO 2014!! NK ŠENTILJ, Tone Kramberger Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 27 Šport, rekreacija 5. MEDNARODNI BOŽIČNO NOVOLETNI TURNIR V KEGLJANJU Na kegljišču v Ceršaku smo v mesecu decembru izvedli že peti tradicionalni mednarodno Božično Novoletni turnir. Veseli smo, da se našega turnirja udeleži najboljši svetovni kegljač Uroš Stoklas – Zoran Žibret s.p. SKV Zerbst, kegljačice iz KK Celje: Eva Sajko, Barbara Fidel, Anja Kozmus, Rada Savič, Nada Savič in Brigita Strelec in KK Proteus: Tina Janež in Noemi Živkovič. Na predtekmovanju je nastopilo 111 moških in 47 žensk iz 19 klubov. V finale se je uvrstilo 24 najboljših kegljačev in kegljačic. Prvo mesto si je priboril Uroš Stoklas Žibret Zoran s.p. SKV Zerbst s 596 podrtimi keglji, drugi je bil Luka Sajko iz KK Konstruktor s 590 podrtimi keglji, tretji Mirko Harc KK Ceršak s 588 podrtimi keglji, četrti Rok Ružman iz KK Konstruktor s 561 podrtimi keglji, peti Darko Roškar iz KK Ceršak s 559 podrtimi keglji, šesti Damir Vindiš iz KK Konstruktor, sedmi Sandi Sajko iz KK Konstruktor, osmi Darko Nerat iz KK Ceršak, deveti Leon Lupša iz KK Ceršak, deseti Emil Jurančič iz KK Miklavž, enajsti Sergej Struber iz KK Ceršak in dvanajsti Aleksander Hor iz KK Pivka. Med ženskami se je na prvo mesto uvrstila Anja Kozmus iz KK Celje s 590 podrtimi keglji, druga je bila Eva Sajko iz KK Celje s 579 podrtimi keglji, tretja Barbara Fidel iz KK Celje s 575 podrtimi keglji, četrta Tina Janež iz KK Proteus s 572 podrtimi keglji, peta Bernarda Vrtin iz KK Ceršak s 572 podrtimi keglji, šesta Rada Savič iz KK Celje, sedma Brigita Strelec iz KK Celje, osma Darja Ferk iz KK Ceršak, deveta Noemi Živkovič iz KK Proteus, deseta Karmen Jurančič iz KK Miklavž, enajsta Majda Grahor iz KK Konstruktor in dvanajsta Mojca Horvat iz KK Ceršak. Vsi finalisti so prejeli praktične in denarne nagrade, ki sta jih podelila župan Občine Šentilj gospod Edvard Čagran in predsednik kegljaškega kluba gospod Boris Struber. Da smo lahko uspešno izvedli že peti tradicionalni turnir se zahvaljujemo tako občini Šentilj, Palomi d.d., vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam pomagali. FUTSAL LIGA ŠENTILJ Za nami so prvi štirje krogi Futsal lige Šentilj, po katerih vodi ekipa Prevozništva Rošker z 10 točkami. Za njimi na lestvici so z enakim številom točk ekipe KMN Šentilj, ŠD Pernica in ekipa MajGas, ki imajo vse po 6 točk. Na petem mestu sledi ekipa Valuna, na šestem pa ekipa KMN Mitau. Z tekmovanjem nadaljujemo 5. 1. 2014 ob 15:30, tako da v prihajajočem letu ob nedeljah vsi vabljeni na ogled tekem v športno dvorano Sladki Vrh. Več informacij lahko najdete na naši spletni strani http://www. futsal-liga-sentilj.si Org. odbor Futsal lige Šentilj 28 Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Jubileji Izgnanka Nada Furlan je praznovala devetdesetletnico Praznovanje devetdesetletnice je redek jubilej, še bolj redko pa se zgodi, da ta jubilej praznuje ženska, ki je bila zato, ker je Slovenka, izgnana iz svojega doma. Ena od takšnih oseb živi med nami in je prav, da se malo seznanimo z njo. To je Nada Furlan rojena Može, ki sta ji ob jubileju čestitala tudi župan Občine Šentilj Edvard Čagran in Štefka Dodić, koordinatorica akcije »Starejši – starejšim« pri Društvu upokojencev Šentilj. Jubilantka je letom primerno čila in zdrava. Nekaj preglavic ji povzroča umetni kolk, pa se ne more odločiti za ponovno operacijo kolka. Rojena je bila 19. 10. 1923 v Cirknici 26, v družini Može. Njen stari oče, Ivan Može (1869 – 1947) , je kupil posestvo v Cirknici od Ruperta Repnika, ki je posestvo prodal, ker ni hotel živeti v Kraljevini SHS in se je preselil v inozemstvo. Možetovi so se v Cirknico priselili marca 1920 iz Potoč, naselja, ki leži ob cesti Sežana – Dolenja vas. Posestvo, ki so ga imeli tam, so prodali, ker niso hoteli živeti v Italiji. Potoče so po prvi svetovni vojni pripadle Italiji. Kot je povedala slavljenka, njen stari oče ni hotel, da bi »njegove otroke pobijali Italijani«. Posestvo v Cirknici je imelo 28 ha, Možetovi so bili premožni kmetje, Ivan Može je bil tudi župan v Cirknici. Nada je imela lepo mladost in je pred drugo svetovno vojno končala učiteljišče v Mariboru. Spričevala so predčasno dobili pred napadom Nemčije na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941. S prihodom Nemcev pa so se začele težave Možetovih, ker so bili Slovenci priseljeni na Štajersko in ker so bili premožni. Zato so bili na spisku za pregnanstvo v smislu Hitlerjeve zahteve, da postane vsa Štajerska nemška. Tega jim niso takoj povedali, zato so morali obiskovati tečaj nemščine in so morali pred komisijo, ki je ugotavljala njihovo primernost za ponemčenje. Kmalu pa jim je eden od domačih kulturbundovcev, pod vplivom alkohola, rekel, da ne bodo dočakali žetve v Cirknici, ker bodo Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 izgnani. In to se je res zgodilo. 15. julija 1941 ob tretji uri zjutraj, se je pred njihovo hišo ustavil kamion z vojaki, ki so na vrata nalepili obvestilo o zaplembi posestva v korist Nemškega rajha. Vseh enajst Možetovih, to so bili Nadin stari oče Ivan z ženo Marijo, njuna sinova Viktor in Ivan, njuni hčerki Olga in Pavla, Ivanova žena Ivanka in njuni otroci Angela, Slavka, Nada in Danilo, so, samo z ročno prtljago, odpeljali proti meljski vojašnici v Mariboru, kjer je bilo zbirno taborišče za izgnance iz mesta in okolice. Med potjo proti Mariboru so pri Majc- bila pod italijansko okupacijo, so dobili garantno pismo, da bodo oni skrbeli za njih in ne bodo potrebovali pomoči lokalnih oblasti. S tem pismom so se lahko februarja 1942 preselili v Dvor na Dolenjskem. Tam so preživeli drugo svetovno vojno in dočakali osvoboditev. Tam, na Cviblju pri Žužemberku so, v največji partizanski grobnici v Sloveniji, tudi pokopani tri člani njihove družine, to so Nadina stara mama Marija stric Viktor in teta Olga.. Leta 1945 se je v Cirknico vrnilo samo osem Možetovih. Prva je bila nu počakali še na druge izgnance iz Šentilja. Iz Šentilja so bile leta 1941 izgnane družine Grmek Josipa, Jelenko Milana, Može Ivana, Nabergoj Janka, Sardoč Adama, Šef Ivana in Ul Cirila ter župnik Ravšl Anton. Iz Maribora so jih s potniškim vlakom odpeljali v Zagreb, od tam pa s tovornimi vagoni v Slavonsko Požego. Iz Požege jih je pot nato vodila preko Slavonskega Broda v Dervento, kjer so jih dodelili okoliškim kmetom, ki sami niso živeli v izobilju. Začelo se je njihovo življenje v izgnanstvu. Na njihovo srečo pa njihovo bivanje v Bosni ni trajalo dolgo. Od sorodnikov, ki so živeli na Dolenjskem, ki je ravno Nada, ki pa ljudem, ki so gospodarili na njihovem posestvu ni povedala kdo je. Po vrnitvi v Slovenijo so najprej lahko obdelovali samo 4 hektarje, pozneje pa, zaradi agrarne reforme, le deset hektarjev zemlje, ki je nekdaj bila njihova. Iz tega obdobja se Nada spominja , da so jim pravili, da so kulaki. Nada Furlan ima dva sinova, štiri vnuke in štiri pravnuke. Živi pri sinu Borisu in kot je rekla, se bo potrudila, da bo dočakala sto let. Da bi jih dočakala tako bistra in zdrava kot je sedaj, ji tudi želim. Ivan Velikogne 29 Društva Domovinsko društvo generala Maistra Šentilj Martinov pohod in dan Rudolfa Maistra Ob dnevu Rudolfa Maistra sta Turistično društvo Brloga Šentilj in Domovinsko društvo generala Maistra Šentilj združila moči in Martinov pohod na Plač popeljala tudi ob pomnikih bojev za severno mejo. Pohodniško druženje smo pričeli pred prosvetnim domom s poklonom spomeniku »Borcem za slovensko državo 1918 – 1941-1945 – 1991« in se ob spremljavi harmonike podali pred občinsko hišo na Maistrovi ulici. Tam je župan v pozdravu poudaril, da je Maistrov rojstni datum, 29. marec 1874, praznik občine, da so šolo po njem poimenovali že leta 1937 in da je v njej njegov doprsni kip. Pred spominskim obeležjem na Slovenskem domu, osrednjem pomniku bojev za severno mejo, nas je v tiste čase popeljala budnica Ivana Baloha, župnika iz Škofje Loke, ki jo je ob otvoritvi Slovenskega doma leta 1910, najbolj množični prireditvi v Šentilju, sam recitiral. Pesem si zaradi takratne vseslovenske skrbi za obrambo Šentilja pred ponemčenjem zasluži objavo v Glasilu. Prinašamo od Triglavskih čeri iskrene bratske pozdrave, prinašamo vam poguma, moči, v potujčeni del očetnjave. Pač mnoge že zemlje naše odvzel Slovencem sovražnik je kruti, najrajše ves rod naš ubogi bi vjel in hotel ga v groblji zasuti. Odtrgal od matere sina je, hčer in v srcu jim strupa zadal je, na zemljo se vrgel kot lačna je zver, sovraštvo do mater vsejal je. In otrok, ki kril ga je slamnati krov, zdaj matere noče poznati; tuj jezik mu materni zdaj je njegov, kot tujca se čuti – med brati! Kulturni dogodek na Thalerjevi domačiji 30 Vi bratje pa vrli in vrle sestre, svoj dom ste si tukaj zgradili, podali ste skupaj si bratske roke, da narod bi svoj ohranili. Ta dom vaš prelepi naj bode mejnik, domače naj bode ognjišče, in narodne bodi zavesti pomnik, mladine Šentiljske svetišče! Od tukaj pohitel zaveden bo rod čez rožnate naše planjave in zopet na naši bo zemlji gospod ponosen rod matere – Slave! Ne bratje, zdaj strah in trepet ne velja, poguma je treba vojakom, pravična vas vojna le k zmagi pelja, spodobi se zmaga – junakom! Vsi ena smo četa, junaški smo voj, edini smo nepremagljivi, oj bratje, naprej, nevstrašno v boj, Šentiljske Slovence bog živi! Sporočilen pa je tudi napis na pozivnem letaku za zbiranje prispevkov za gradnjo doma, ki ga je izdala Slovenska srednješolska in akademska mladina: »Na šentiljske visoke griče visok trdnjavski zid, raje neme razvaline nego švabski Sankt Egyd'!« Pri župnišču smo počastili obeležje narodnima bojevnikoma župnikoma Matiji Kelemini, ki je v njegovem Kmečkem bralnem društvu utrjeval narodno zavest s slovensko knjigo in pesmijo, in Evaldu Vračku, članu Narodnega sveta za Štajersko, ki je po prvi svetovni vojni sodeloval pri določanju državne meje od Ceršaka do Remšnika. Žal zaradi oddaljenosti nismo mogli obiskati spominskih obeležij ceršaškemu županu Antonu Haucu in Maistrovemu sodelavcu in politiku Franju Žebotu. Po ogledu mežnarije, v kateri je bila leta 1787 ustanovljena prva šentiljska šola, je v kapeli pri zanemarjeni »spodnji«, nekdanji slovenski šoli iz leta 1869, pohodnike presenetil kip sedečega Jezusa, redkost, ki jo premalo poznamo in cenimo. Pri karavli pa nas je svojevrstni spomenik, zaplenjeni tank jugoslovanske armade, spomnil na bližnjo zgodovino, ko so v Šentilju leta 1991 potekali boji za samostojno Slovenijo in ko je šentiljski mednarodni mejni prehod edini ostal obranjen in odprt vse dni vojne. Od tod nas je pot tudi čez drn in strn vodila do nekdanje Klasinčeve, pozneje Celcerjeve hiše ob Poti upora na Kresnici. Spominsko obeležje na hiši sporoča, da so tam Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Društva 24. februarja 1945 ustanovili krajevni odbor osvobodilne fronte, ta dan pa je bil še dolgo po osvoboditvi krajevni praznik. Prijazni domačini so postregli z moštom in prigrizkom, pod cesto ob hiši pa smo si ogledali še zanimivo Thalerjevo kapelo. Zgodovinski del Martinovega pohoda smo sklenili na sosedni Thalerjevi domačiji, ki jo krasi spominsko obeležje Franju Thalerju, slovenskemu županu Šentilja v najtežjih časih ponemčevanja pred prvo svetovno vojno. Po himni obmejnih Slovencev »Slovenec sem«, Maistrovih »Završkih fantih« in nekaj narodnih moškega pevskega zbora KUD Mejnik ter zaključnih sporočil o bojih za severno mejo so ponosni domačini pokazali posvetilo generala Maistra v Thalerjevi spominski knjigi, vpisano 9. marca 1919, ki glasi: »Kdor ljubi narod svoj in hodi po njegovih svetih potih, je mož, ki ga bo narod gotovo upošteval.« Ob gostiteljevem moštu in prigrizku pa smo že načrtovali prihodnja srečanja. Po prijetnem druženju z domačini na Tahlerjevem smo se podali na Plač in tudi tam smo počastili svetega Martina, tokrat z županovim darilom. Ko se je sončen in prijeten jesenski dan že prevesil, smo se odpravili proti turistični kmetiji Leber, kjer smo ob Vsi na cilju harmoniki, ki nas je spremljala ves dan, v veselem druženju še zadnjič počastili letošnjega Martina. Iskrena hvala gostiteljem, ki ste nas sprejeli prijazno in odprtih rok in tako obogatili naš pohod in praznovanje. Erika Lilek in Bruno Jelenko »DROBTINICA« 2013 KO RK Šentilj in mladi člani RK OŠ Rudolfa Maistra Šentilj z mentorico smo tudi letos sodelovali v mednarodni akciji ob Svetovnem dnevu hrane, v Sloveniji poimenovanem »Drobtinica«, ki je potekala v soboto, 19. 10. 2013, v predprostoru trgovine Tuš v Šentilju kot že nekaj let zapovrstjo.. S prodajo kruha in drugih pekovskih izdelkov, ki so jih letos donirali pekarna Žito, Mini pekarna Šentilj, trgovina Ti-Ka in peka iz naše šolske kuhinje ter z zbiranjem prostovoljnih prispevkov, smo letos zbrali rekordnih 559,62 €. Ves denar je namenjen za plačilo kosil socialno ogroženih učencev naše šole. Ob iztekajočem letu bi se za leto- Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 šnjo uspešno izvedeno akcijo »Drobtinica 2013« še enkrat javno zahvalila letošnjim donatorjem in supermarketu TUŠ v Šentilju. Iskreno se zahvaljujem tudi g. Stanislavu Žebeli, predsedniku KO Šentilj, in njegovima pomočnicama go. Mileni Strnad in go. Cvetki Šalamun za izredno požrtvovalnost pri iskanju donatorjev in organizaciji akcije. Zahvalila bi se tudi ravnateljici go. Jelki Weldt za pomoč pri iskanju donatorjev, naši kuharici go. Mariji Lesjak ter mladim članom RK: Martinu Božniku, Galu Kosu, Reneju Hamru, Lani Vouk, Ajdi Rošker in Dorianu Iršiču, ki so vso sobotno dopoldne preživeli ob stojnici in se res potrudili, da so kruh na pravi način ponudili kupcem in predstavili namen akcije. Da je izgled stojnice bil privlačen za obiskovalce, velja zahvala učiteljici go. Poloni Maher in njenim učencem, ki so se potrudili za dekoracijo. Prav tako se zahvaljujem vsem učencem, ki so predali vabilo staršem, da so se ti odzvali akcije in vsem krajanom naše občine, ki so pristopili k stojnici in tako s skupnimi močmi pomagali vsaj delno olajšati breme socialno ogroženih družin. Kar toplo je človeku pri srcu, ko vidi, da kljub vedno večji krizi, ki jo občutimo na vseh koncih, številnim ljudem čut dobrote še zmeraj ni zamrl. Mentorica MČ RK OŠ Rudolfa Maistra, Šentilj: Milena Rošker 31 Zimsko branje ENA ZVEZDA GORI GRE Ena zvezda gori gre proti Betlehemu, kaj je to za‚ na zvezda, oh, pejte, gledat gremo. To sta prvi dve vrstici stare božične pesmi, ki nagovarjata k razmišljanju, medtem, ko se naša ladja z letnico 2013, neustavljivo bliža praznikom in koncu leta. Zemlja miruje in letos nam je dala, kar nam je zmogla dati. Za nami je tudi 1. november, ko smo z dobro mislijo obiskali naše rajne in tudi žive sorodnike in prijatelje. »Kako blagodejen občutek «, je napisal prijatelj z Velke. Ob spremljanju dogajanju v naši domovini, imam občutek, da je v Sloveniji, potrebno še mnogo in vztrajno delati za dobro, da bo vsaj malo bolje. Verjamem, da bomo le z vztrajanjem v dobrem in s poštenim delom zbrali toplino in posluh za sočloveka ter ju kot vezivo vgradili v zidove naših domov in domačij. V nepreglednosti interesov tistih, ki nam vladajo, je le malo prostora za spoznanja o zdravi, uspešnosti in potrebi po rasti tudi v smeri človečnosti, da ne bomo (bodo) zaspali pred vrati. Čas pred božičem, smo v moji mladosti še posebej močno doživljali, saj je to res bil čas pričakovanja, kar je advent. Naši starši in stari starši so obiskovali zornice ali svitance - maše, ki so se začele ob šestih zjutraj. Lepo je bilo videti, kako so se še v temi pomikale posamezne lučke na breg k Mariji Snežni in se tam zlile v eno. Ob večerih smo pri nas brali knjige Mohorjanke, ki so prišle v začetku decembra. Kmečke otroke je obiskal Miklavž, otroke od zaposlenih pa tudi Dedek Mraz, ki je bil običajno bolj radodaren in sčasoma posledično tudi bolj priljubljen. Pred Božičem so bile tudi koline. Na Sveti večer, dan pred božičem, je bil post in šele po postavitvi skromnih jaslic in božičnega drevesca, je sledila sladka večerja. Vrhunec večera je bila polnočnica, ki se je pa jaz pri Mariji Snežni nikoli nisem mogel udeležiti. Svojo prvo polnočnico sem dočakal šele v »izgnanstvu« v Izoli, ko sem imel že svoje jaslice. Zadnjih 23 let si Božič podaja roko s praznikom naše domovine. Z zanosom sem takrat v enem dnevu, s staro katro naredil več kot 500 km, da sem mogel zaokrožiti tisti ZA. Bi danes ravnal enako? BI! A z izkušnjami teh let, bi ne mogel mimo misli in zgleda, pokojnega snežniškega župnika Vršiča, ki nas je ob nagovarjanju k dobremu, tudi nenehno opominjal: »Lakomnost in laž sta starša vseh nadlog. Lakomnost je kot smrt, bolj kot jo hraniš, več hoče in bolj in bolj je nenasitna, brezobzirna...« Vsak praznik ima svojo izvorno vsebino in sporočilo. Tudi božič. Dedek je pripovedoval, kako so v prvi svetovni vojni na soški fronti, božični večer za nekaj ur ustavili bojevanje in so vojaki obeh strani skupaj pokadili cigareto, spili čaj… in si zaželeli preživetje. Še zmoremo praznovati v tem duhu, kljub krizi? Kakorkoli že sprejemamo praznično sporočilo, storimo to tako, da ga posredujemo naprej z optimizmom, strpnostjo in ljubeznijo do bližnjega, družine, domovine in sebe. … in čimveč razmišljajmo o novih tehnoloških možnostih, ne le o tehnoloških viških. Jože Raduha Več kot imamo zgodovinskega spomina, bolj smo ljudje. Saša Petejan - zgodovinarka PISMO JAVNOSTI Na 11. izredni skupni seji Miklavža, Božička in Dedka Mraza 11.11 s pričetkom ob 11uri in 11 minut , smo soglasno sklenili: 1. Zavedamo se, da naša mladina vsaj že od 11. leta ne verjame več v nobenega od nas, da se lahko s svojimi tolstimi trebuhi spuščamo po ozkih dimnikih in skozi zakomplicirane ključavnice prinašamo darila in jim izpolnjujemo želje. Verjamejo pa v darila vseh vrst. Dragocenejša so in bolj želena, lažje je verjeti. 2. Dobili smo mnogo pisem, a večina se jih tokrat glasi: »Dragi debeluhar, za letos ti pošiljam naslednje naročilo: NIČ. Od tebe si ne želim in ne pričakujem NIČ ter ne potrebujem NIČ takšnega, kar bi mi ti lahko nastavil pod praznično drevesce. Torej, mi ne prinašaj ničesar! To pa ne pomeni, da si ne želim tvojega obiska. Želim si le, da letos narediš prav obratno, kot si delal vsa leta do sedaj, in nekaj stvari vzameš in odneseš s seboj. Naloži jih v koš, odnesi in odloži nekje, kjer bodo nehale obstajati. Če si tako sposoben, da se s svojo tolsto rito spuščaš po ozkih dimnikih, se stlačiš 32 skozi zakomplicirane ključavnice in izvajaš še druge akrobacije, verjetno tudi s tem ne boš imel večjih težav. In, če veš, kateri otroci so bili pridni in dobri ter kateri manj, potem to gotovo veš tudi, kako je z odraslimi in tudi za tiste pojave, ki niso dobri in so odveč ter v škodo. Zato te za letos iskreno prosim, da razmisli o tem, da mi nič ne nosiš, ampak kako boš kaj odvečnega odnesel. To te prosim v svojem imenu in cele družine ter v interesu cele občine in cele Slovenije in končno tudi v dobro modro-rumene EU. Vem, da je mnogo stvari, ki bi jih moral jaz sam odnesti in dati v reciklažo ali uničenje, a saj imamo vendar tebe, ki si tako veliki »dasa«, ki zmore vse ali skoraj vse, da to za tebe ne bi smela biti nobena težava ter da te ne pozabimo.« 3. Kaj je tisto, kar bi moral vsak odnesti in najprej zabrisati v smeti? Najprej tiste dele pravljic in bajk o Miklavžu, Božičku in Dedku Mrazu, ki govorijo, da je vsaj eden od nas treh dolžan izpolniti vse želje, ne da sami z očmi trepnete. Pri vsakem od vas, je kaj odvečne krame, ki bi jo bilo dobro odstraniti, v vaše osebno in skupno dobro vseh. Torej; najprej odvreči verovanje v pravljično sposobnost pravljičnih mož, da boste nehali mešati to, pred čem so vas hoteli obvarovati starši, ko so vam razkrili resnico o Miklavžu, Božičku in Dedku Mrazu. Vsi trije imamo tudi enoten predlog, da ob praznikih in med prazniki sami razmislite, kaj bi bilo potrebno najprej odvreči, spremeniti ali popraviti. Tega ne ve in ne bo naredil noben pravljični debeluhar. Največ narobe se naredi prav takrat, ko brez dialoga s »prizadetimi«, o vsem odločajo tisti, ki so prepričani, da vse kar pa oni naredijo za nekaj ali nekoga, je vse najbolj ali edino prav. Po mirno prespani noči v zatočišču pri Mariji Snežni… pod Triglavom, vas lepo pozdravljamo in želimo ustvarjalno srečno novo leto! Miklavž, Božiček in Dedek Mraz Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Iz zgodovine Žetev Ob pogledu na mogočne kombajne kateri se prebijajo skozi zlato rumeno klasje na posejanih njivah z zrelo pšenico ali ječmenom in na kombajnista, ki opravlja z strojem. Strojem z klimatizirano kabino, ki ga varuje pred vročino in prahom katera sta stalna spremljevalca žetve in mlatitve,me spomin nehote vrne na njive, ko smo želi še ročno obliti z znojem ter umazani od prahu. Ljudje iz dežele še pomnimo kako težak je bil čas žetve in spravila zrnja od katerega je bilo mnogokrat odvisno ali bo kruha za čez vso zimo ali bodo otroška usta lačna in ali bodo vprašujoče žalostne oči govorile » zakaj se ne morem najesti do sitega« Pa čeprav je delo bilo naporno polno prahu in znoja, kateri ti je silil v oči po vsem telesu pa te je zbadala ostra slama in resovje katero je bilo sestavni del klasja starih sort pšenic in ječmena. Vendar so tega opravila bili vsi veselili in ga vzeli kot nekakšen kmečki praznik, katerega bi se lahko enačili z kolinami. Sama žetev pšenice se je po navadi začela že zgodaj zjutraj ob prvem svitu, ko so se na njivi zbrale predvsem ženske s srpi in nekaj moških z posebej prirejenimi kosami za žetev. Otroci pa so prinašali pijačo po navadi sadjevec in vodo iz studenca ter pobirali klasje katero je kljub skrbnemu ravnanju žanjic včasih padlo med strniševje« na sveže požeti njivi. vine (Blago za vreče)ali preprosto so ratišam privezali lesene vile, da pri košnji klasje ni padalo nazaj in je ostalo lepo postavljeno še ob ne požetem žitu . Prve pokošene bilke so takoj pobrale žanjice , katere so pripravljale pante .Za njimi so se razvrstile žanjice katere so izmenoma s srpom pobirale pokošeno klasje ter ga odlagale na že pripravljene pante. Odloženo žito so povezali v snope ter jih odlagali v vrsto malo vstran, da je bilo prostora za drugega kosca in drugo vrsto žanjic in tako naprej kolikor je bilo na razpolago ljudi pri žetvi. Tudi vezanje ni bilo kar tako saj je snop treba čvrsto zategnit in ga z zvijanjem pravilno povezati , da se med prenašanjem, sušenju in prevozom ni odvezal. Na nepravilno vezanje so opozarjali; glega gouč na oupang vežeš. Slika 2. Postavljanje jakecov na Sp. Velki Slika1: Žetev na Tratah Gospodar je prvo ponudil »štamperl« (šilce žganja) predvsem moškim, pa tudi ženske se ga niso branile saj je pognal kri po žilah, da te je minila jutranja zaspanost. Le na otroke ni nihče pomislil, da bi jim ponudil kaj primernega kakšen sadež ali morda »biflcukra«, (ocka slatkorja) katerega bi lahko našli skoraj pri vsakem kmetu. Razdelili so si naloge, kosil, je gospodar ter najbolj izkušeni možje, za njimi so se razvrstile žanjice z srpi, ki so »gor jemale«ter polagale klasje na »pante« ( povez narejen iz slame) katere so pripravljale izkušene delavke in z njimi vezale klasje v snope. Po stari navadi in pregovoru »Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo« je gospodar napravil križ čez njivo z besedami »Bog nam pomagaj« in zarezal v žito z koso katera je čez »ratiše« (ročaj kose) imela privezano zvito leskovo palico čez njo pa napet kos blaga ali žakloGlasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Povezano snopje se je postavilo v manjše kopice (jakece) v katere so zložili šest do osem snopov na katere so včasih tudi naredili klobuk iz prav tako povezanega 33 Iz zgodovine snopa ki je prekrival klasje in jih ščitil pred dežjem in morebitno točo. Če je bilo vreme ugodno se je tako požeta pšenica sušila nekaj dni na kar so jo z lejtratnim vozom zvozili pod streho kjer je čakalo na mlatitev katero bom morda opisal v kakšnem od naslednjih prispevkov. Ob tem prispevku še naj zapišem, da smo na Zg. Velki še do pred nekaj leti žetev prikazovali kot star ljudski običaj ter s tem ogromno doprinesli k ohranitvi kulturne dediščine ter tem k prepoznavnosti kraja kot turistične destinacije v Občini Šentilj kjer se daje prednost kulturnemu, etnološkemu in romarskemu turizmu. Zahvala gre predvsem družini Zver iz Trat, ki je pod okriljem Turističnega društva to prireditev pripravila. Prireditev, katera je bila zelo dobro obiskana ter na vrhunski ravni saj so v njo vložili ogromno svojega časa in truda in sredstev,da so stvari bile na taki ravni, da jim je marsikdo zavidal. Leopold Methans Nekaj utrinkov iz žetve pri Zveru leta 2003 Brigadirstvo Pionirji smo leta 1950 pomagali graditi (takratni socializem). Na pomlad leta 1950, so na nižji gimnaziji Ivana Cankarja v Mariboru, ustanovili IV. Mariborsko delovno brigado Katje Rupena, ime je dobila po narodni herojki. Komandir brigade je postal Polde Suhodolčan. Ko so se začele šolske počitnice, so nas, učence takratne gimnazije pripeljani na Kočevsko, v vas Borovec, ki je bila požgana. Nepoškodovano je bilo le župnišče, tja so nas tudi nastanili. Spali smo na slami na tleh, zraven nas pa so stanovali nemški ujetniki. Moram reči, da smo se z njimi kar dobro razumeli, saj smo mi s tega dela Slovenije, še iz časa nemške šole, znali malo nemščine. Začeli smo delati, zjutraj smo vstali ob 6. uri, sledila je telovadba, umivanje, dvig zastave, zajtrk – nato pa na travnik ali v gozd. Nabirali smo zdravilne rastline: belo dono, materino dušico, lipovo cvetje, brezovo listje in drugo. Popoldan kosilo, ki je bilo za tisti čas po vojni, kar dobro, potem pa dve uri počitka. Sledile so razne igre z žogo. Ob večerih smo običajno pripravili taborne ognje. Najbolj mi je v spominu ostala pesem » V temnem gozdu ob tabornem ognju,…tiho pesem junaki 34 pojo, o trpljenju slovenskega ljudstva, ki bori se za svojo svobodi«. Sledil je spust zastave in spanje. Marsikaj smo doživeli, tako nas je po nekaj dneh zapustila kuharica, z njo je zbežalo nekaj pionirjev, pa le do kočevske reke, brez denarja niso mogli na vlak, pa so se skesano vrnili. Nekaj dni je kuhal komandant brigade tovariš Polde, prehranjevali smo se z gobami, v teh gozdovih jih je bilo v izobilje. V kratkem času smo dobili novega kuharja. Kurir brigade je bol Miran Suhodolčan, s kamioni, ki so vozili les, se je vozil v Kočevsko reko na pošto. V sosednji nemški vasi je bil upravnik posestva g. Rafael Thaler, njegova žena pa je delala na pošti v Kočevski reki. Imenovana sta bila izseljena na Kočevsko (prijavila jih je Šentiljčanka) čeravno je bilo med okupacijo pri Thalerjevih zbirališče partizanov. V tistem času je tam potekal tudi partizanski kongres, udeleženci brigad smo v čast kongresa, pripravili velik kres, v gozdu na vasi, kamor, vsaj do takrat, še ni prišla človeška noga. Po teh gozdovih so lomastili medvedi, mi pa ponoči na straži odeti v koce in s palico v roki. V brigadi smo ostali dva meseca, prvi pridelek že suhega rastlinja, nam je pogorel, zato smo morali ostati še dalje. Sedaj po 63 letih, se rad spominjam brigadirskega življenja (brigada je bila »uradna«), pa vzamem harmoniko ter si zapojem brigadirsko pesem » pojdi punčka z mano dol marširat, saj se moraš tudi ti spoznat, ko se zvezde dol utrne, boš prišila ti mi jo za vrat, boš prišila zvezdico, jaz poljubim te zelo, cela četa bo kar strmel, kak slovensko dekle ljubit zna«! Brigadirski pozdrav ZDRAVO! Fischer Avgust - Lubič Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Iz zgodovine STARA POSODA IZ SLOVENSKIH GORIC V METHANSOVI HIŠI V četrtek 3. oktobra 2013 smo v okviru evropskega tedna za promocijo kulturne dediščini pripravili prireditev na kateri smo predstavili staro posodo,prehrano ter zgodbe o jedeh v Slovenskih goricah. Zbirka v naši hiši obsega preko 150 eksponatov, ki so vezani na kuhanje, peko in pripravo hrane. Na policah v sobi kjer urejamo samostojno razstavo le te; najdemo vseh vrst lončene,lesene, in pletene posode iz šibja ali slame ter tudi nekaj že nekoliko novejše iz litega železa in pločevine. Naprave« kuhinjski aparati« za mletje,mešanje ali pripravo mesa, olja. moke ali kaše so unikati in imajo prav posebno zgodbo, ki pripoveduje o iznajdljivosti in prilagodljivosti našega človeka glede na čas v katerem so nastali. Posebno mesto v vitrini pa zasedajo posode in pripomočki iz stekla katerega so nekateri primerki vredni posebne pozornosti saj glede na obliko in vrsto stekla nakazujejo, da bi nekateri lahko bili celo iz Pohorskih glažut. hrana na mizi Slovenjegoričanov. Našemu povabilu so se odzvale: Društvo kmetic Občine Šentilj, Društvo kmečkih žena in deklet Sveta Ana, Društvo kmečkih gospodinj Sveti Jurij v Slovenskih goricah ter Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor. Ob pokušini tradicionalnih jedi (slivov močnik, koruzni močnik, tomerl, krhlenka, plehušnica, malanar) je vrhunska vina za degustacijo ponudila Kmetija odprtih vrat oziroma Vinogradništvo Gundel-Šenveter iz Dražen Vrha. Tako so staro hrano predstavile Jurovčanke Etnologinja Jelka Pšajd ter novinarka Irma Frlinc Guzej med ogledom zbirke Na okrogli mizi katero smo pripravili nam je spregovorila etnologinja in višja kustosinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja iz Murske Sobote. Zgodbe o hrani je predstavil predsednik zgodovinskega društva Slovenske gorice g. Janez Frlinc. Sledil je prikaz pridobivanje moke „Mletje z žrmljami na rajco“ ter luščenje ajdove kaše z rolami. K sodelovanju smo povabili okoliške gospodinje ter Društva kmetic in žena iz podeželja, da se predstavijo z pripravo in pokušino jedil, ki so skoraj že šle v pozabo, Miran Breg je nam zamlel nekoč pa so bile vsakdanja kar nekaj koruze Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 A v pritličnih galerijskih prostorih, kjer je potekala tokratna okrogla miza, je Ana Sernec iz Društva kmetic Občine Šentilj pripravila razstavo vezenin, Marije Mihelič iz Spodnje Velke, ki je tovrstne vezenine ustvarjala oziroma vezla v svojih rosnih letih mladosti. Vse prisotne je pozdravil tudi župan Občine Šentilj, Edvard Čagran, zapeli pa so člani KUD Gabrijel Kolbič z Zgornje Velke. Kot sem že omenil je dogajanje potekalo v sklopu » Dnevi Evropske kulturne dediščine« in je bila predstavljena v katalogu cca 260. Prireditev v Sloveniji katerih namen je predstavitev dediščino širšemu krogu ljudi in jih spodbudit k razmišljanju o vrednotah in pomenu le te. Moram zapisat, da je dogajanje doseglo ta namen, saj je obisk presegel vsa pričakovanja bila pa je tudi predstavljena v kmetijski oddaji katero pripravlja novinarka Irma Frlinc Guzej na Televiziji Slovenija katera je ena od najbolj gledanih oddaj .Zahvala gre tudi Radio Slovenske gorice za poročanje pred in po prireditvi katere so se udeležili z svojo ekipo, prav tako Časopisni hiši Večer, ter njihovim reportejem. S tem prispevkom bi se rad zahvalil vsem, ki ste se velikodušno odzvali našemu povabilo ter vložili svoj trud ter tudi stroške, katere ste imeli z pripravo pokušine teh starih dobrot, in s tem pokazali, da z minimalnimi sredstvi lahko pripraviš dobro prireditev in promocijo tega Slovenjegoriškega prostora. Leopold Methans 35 Politične stranke Spoštovane občanke in občani občine Šentilj Spet hitimo proti koncu leta, ki je bilo za vse nas naporno in zelo smo se morali potruditi, da smo ga uspeli pripeljati do konca z določenim uspehi in cilji. Člani SDS aktivno sodelujemo pri vseh načrtovanjih nalog v tekočem letu. Pomagamo in podpiramo strokovno proučene predloge in ideje, uresničevanje potreb naših občanov na vseh področjih njihovega dela in življenja. Spoštujemo člane drugih strank in z njimi dobro sodelujemo. Devetnajst let delovanja občine, je lepo in kar dolgo obdobje. Lahko je naporno, lahko pa je tudi prijetno, če smo vsaj načelno, poenoteni v željah in načrtih, ker je to tudi inspiracija za tiste, ki z nalogami nadaljujejo, jih morajo uresničiti, od načrtov naprej... Dragi občanke in občani, če smo v tem letu uresničili vsaj kakšno tudi vašo željo in potrebo, smo s tem zadovoljni in obljubljamo, da bomo v tem smislu tudi nadaljevali. V času pred božičem, pred prazniki smo se odločili obdariti družine v naši občini, ki jih je kriza pahnila v socialno stisko. Preko sto paketov z nekaj nujnih osnovnih življenjskih potrebščin, bomo še pred prazniki razdelili med tiste, ki so to najbolj potrebni. Ne zaradi reklame ampak zato, ker smo stranka s socialnim čutom, ker smo njeni člani in aktivisti ljudje, ki živimo z ljudmi in poznamo njihovo veselje, srečo in jih ne pustimo same, ko so v stiski ali nesreči. Sprejmite naš dar tako kot je bil namen: ko je božič, naj bo božič za vse, ko praznujemo, naj praznujejo vsi. 26. decembra bomo praznovali tudi dan samostojnosti in enotnosti. To je spomin na dan, ko smo Slovenci leta 1990 razglasili izid odločanja na plebiscitu, na katerem se je 95 % udeležencev izreklo za to, da bomo v naprej samostojna država. Danes se seveda že upravičeno sprašujemo ali smo Slovenci dovolj ponosni na to, da imamo svojo državo? Bodimo na to ponosni in se trudimo za to, da bodo v njej imeli osnovne pogoje za življenje, vsi državljani. Drage občanke in občani, mi na tem koncu Slovenije, vemo, da denar ni sreča, več od tega je vredno razumevanje, medsebojno spoštovanje med ljudmi, zato ohranimo te naše vrednote, bodimo ponosni, da smo jih lahko doživeli, ker nam je zato danes v teh težkih časih, lažje. Vsem vam se zahvaljujem za sodelovanje, potrpežljivost in pomoč ter vam želim prijetne praznike in vso srečo v prihodnjem letu. Bojan Belna, predsednik OO SDS Šentilj NOVOLETNO VOŠČILO Čas hitro teče in samo nekaj dni nas še loči, da bomo zopet obrnili letnico na koledarju in se poslovili od starega leta, vso našo energijo, želje in namene pa usmerili v novo leto 2014. Minulo leto je vsemu navkljub prineslo tudi marsikaj lepega. Izvijamo se iz primeža slabih razmer v upanju, da se bodo kmalu postavili novi temelji za ponovno rast naše družbe. Zapomnimo si dobre stvari in pozabimo slabe. Obilo osebnega zadovoljstva in veselja v krogu družine in na delovnem mestu, služb in dela, ki omogočajo dostojanstveno življenje, prijaznih ljudi, iskrenih nasmehov ter seveda zdravja vam želi Občinska organizacija Socialnih demokratov Š E N T I L J 36 Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Politične stranke Ni dolgo tega, kar Miklavž je odšel, a blagi Božiček bo vsak hip prispel. Še teden za njim in SILVESTER bo tu, Vse bolj staro leto pomika se k dnu. Občinska organizacija DeSUS Šentilj Ob vsaki prelomnici čas je želja, ki dragim izrekamo jih iz srca. Vsem dragim privoščimo zdravja, miru, bogastva obilje, ljubezni medu. Zavezništvo med DeSUS-om in ZDUS-om, katero je bilo sklenjeno v mesecu juliju na področjih, v interesu starejših in javnega zdravstva, upamo, da bo obrodilo sadove tudi v prihodnjem letu. Leto je spet naokoli in veselimo se praznikov, ko bomo umirili naše misli, se posvetili najbližjim in jim voščili najboljše želje. Prav tako želimo vsem občankam in občanom vesele Božične praznike in srečno Novo 2014 leto. Občinska organizacija DeSUS Šentilj Predsednik: Franc Polanec »Dela človeških rok se postarajo kakor leto, dela ljubezni pa ohranjajo trajno svežino. Samo zaradi njih slišimo božične melodije ...« Dragi prijatelji, naj se z vami in po Vas širi po slovenski zemlji zadovoljstvo in veselje do življenja. OO NSi občine Šentilj vam želi Blagoslovljen Božič, veselo praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, ter zdravo in uspešno novo leto! Golob Marija OO SLS MAKOLE, OO SLS OPLOTNICA OO SLS POLJČANE, OO SLS SLOVENSKA BISTRICA VI Spoštovani občani in občanke. ZAKAJljudska BI stranka ZAUPALI KANDIDATU ZA predstavnikov v občinskih organih. Kljub temu Slovenska v našiSVOJ občini GLAS deluje četudi nimamo svojih s trudimo preko vseh možnih formalnih oblik prenašati probleme ljudi POSLANCA V DRŽAVNEM ZBORU SIMONU UNUKU? s podeželja do organov odločanja na občinski in državni ravni. Veliko stvari se danes dogaja, ki za to okolje in preprosto podeželjsko prebivalstvo ni pravično, upajmo, da bo prevladala pri upravljanju naše male in tudi mlade države, preprosta kmečka logika. Bilo bi dovolj, ker je to potrjena oblika preživetja. Naša stranka in naši vodilni funkcionarji, se za to trudijo vsak dan in na vseh nivojih odločanja v državi. Člani ljudske stranke, ki deluje na območju občine Šentilj vam želimo lepe božične praznike, čestitamo k dnevu samostojnisti in uspešno leto 2014 vam želimo. Predsednik Anton Perko VABILO Slovenska ljudska stranka Občinski odbor Makole vljudno vabi na predstavitev Simona Unuka, kandidata Slovenske ljudske stranke – Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 37 Sporočila »Novo leto je nov list, v knjigi časa bel in čist, nanj ti pišem svoje želje, mir, ljubezen in veselje.« Želimo vam dogodke, odete v tancico skrivnosti, dneve, polne zanimivih spoznanj, in doživetja z vam najdražjimi, ki vas napolnijo s toplino. Naj bo leto 2014 leto presenecenj, modrih izzivov in srecnih trenutkov. Vesele božične praznike in srečno 2014! Vaš Saubermacher Slovenija Saubermacher Slovenija Sl ovenija za življenja vredno okolje Vsem občankam in občanom občine Šentilj želimo vesele božične praznike ter obilo zdravja in sreče v novem letu 2014! Župan občine Šentilj s sodelavci 38 Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Sporočila ODPIRALNI ČAS KNJIŽNICE ŠENTILJ Ob koncu leta se zahvaljujemo vsem staršem za zaupanje, otrokom, igralcem in trenerjem za trdo delo in dosežene rezultate, tehničnemu osebju in veteranom kluba za požrtvovalno delo pri vzdrževanju športnega centra in organizaciji tekem, članom kluba za njihov prispevek ter vsem sponzorjem in Občini Šentilj za finančno podporo. Iskrena zahvala tudi vsem navijačem, ki športno spremljate naše ekipe ter tehničnemu osebju v telovadnici pri uporabi obeh telovadnic OŠ Sladki Vrh. Ponedeljek, torek, sreda: od 12. do. 18. ure Četrtek, petek: od 10. do 15. ure Vsem želimo veliko zdravja, sreče, osebnega razumevanja, uresničenih želja in zastavljenih ciljev v prihajajočem letu 2014! NK Paloma Sladki Vrh zahvala Spoštovani! Upravnemu odboru Glasila in Občini Šentilj se iskreno zahvaljujemo za poslani dve številki Glasila za šentiljske upokojence, ki smo varovanci Doma Danice Vogrinec v Mariboru. Ta list nam veliko pomeni, saj ga preberemo od prve do zadnje strani in tako izvemo za novice in dogodivščine iz vseh krajev naše občine. Iz glasila smo med drugim izvedeli za novi zdravstveni dom, radi beremo o visokih jubilejih občanov, z veseljem spremljamo tudi šolske in športne uspehe učencev, pretresla pa nas je novica o smrti našega župnika Janeza Horvata. Zelo veseli bomo, če nam boste časopis z lokalnimi novicami dostavljali še naprej in nam tako popestrili naš upokojenski vsakdan. Želimo vam veliko uspeha pri nadaljnjem ustvarjanju in obilo zdravja, sreče in zadovoljstva v novem letu. V imenu šentiljskih upokojencev Pepca Bauman, varovanka Doma Danice Vogrinec na Pobrežju POŠTENOST JE NEKATERIM ŠE VEDNO VELIKA VREDNOTA Smo v tistem mesecu leta, ko želimo svojim najbližjim oz.tistim, ki jih imamo radi, v božičnem času pokloniti skromno darilce in se jim s tem zahvaliti za vso pomoč in dobroto, ki smo je bili deležni vse leto. Vsi vemo, da je v tem mesecu v denarnici največja » suša«. Še slabše pa je, če prav ta mesec ostaneš brez denarnice. In prav to se je zgodilo že dvakrat tudi meni. Pred dvema letoma mi je bila odtujena v Sladkem Vrhu pri trgovini Paloma. Tat je bil vsaj toliko »pošten«da je vzel samo denar, nato pa denarnico odvrgel blizu avtobusne postaje, kjer jo je našel gospod Ivan Šef iz Zgornje Velke, za kar sem mu še zmeraj hvaležna. Letos pa sem pred dnevi pri lekarni v Šentilju sedala v avto, iz žepa pa mi je spolzela denarnica. Ko sem prišla domov sem bila seveda šokirana, ker je nikjer ni bilo. Takoj sem se peljala nazaj in ko sem se Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 pripeljala do parkirnega prostora, me je takoj ogovorila, ki je prav takrat prišla iz lekarne gospa Marica Gornik. Rekla mi je, da ve, kaj iščem, ker je našla mojo denarnico in jo odnesla v lekarno, ker ni vedela kje sem doma, ker bi mi jo drugače pripeljala kar domov. Bila sem tako vesela in hkrati presenečena, da sem ostala brez besed. Želela sem ji dati vsaj za kavo, kot rečemo, saj sem imela v denarnici kartice, zdravstveno izkaznico, vozniško,….., pa ni hotela vzeti ničesar. Njen odgovor je bil samo, da ima pač tako srečo, da je našla že veliko denarnic. Prepričana sem, da si za tako poštenost in skromnost zasluži javno pohvalo. Taki ljudje so nam v današnjem času lahko samo za vzgled in lahko smo ponosni, da so med nami. Iskrena hvala še enkrat in lepe praznike. Alenka Ahman 39 Sporočila 40 Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Sporočila KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA ŠENTILJ PRIROČNIK O UPORABI CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA ŠENTILJ PRIROČNIK O UPORABI CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE V a b i l o Rdeči križ Slovenije - zveza združenj je neodvisna, organizacija Rdeči križ Slovenije - zveza združenj je neodvisna, humanitarna organizacija SPOŠTOVANE KRVODAJALKE IN humanitarna KRVODAJALCI! 16. 1. 2014 obki19. uri vprireja rk Šentilj v zabaviščno nacionalnega pomena, ki deluje v skladu s sedmimi temeljnimi načeli nacionalnega pomena, deluje skladu sko sedmimi temeljnimi načeli Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca , ki so: humanost, Mednarodnega križa in Rdečega polmeseca , kidobrodelso: humanost, igralnemgibanja centruRdečega Mond Šentilj 10. tradicionalni Ob prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in nepristranskost, nevtralnost, prostovoljnost, in ni koncert in tretjineodvisnost, za zbiranje sredstevenotnost za premično se vam zahvaljujemo za vaše univerzalnost. univerzalnost. transfuzijsko postajo, ki bo krvodajalcem omogočila NESEBIČNO DAROVANJE KRVI. darovanje življensko pomembne tekočine kjer koli na te- Rdeči križ Slovenije kot nepridobitna in prostovoljna organizacija opravlja Rdeči svoje križ Slovenije kot nepridobitna in prostovoljna organizacija opravlja svoje renu. naloge glede na narodnost, raso, spol, zadovoljstva jezik, vero, socialno naloge brez razlikovanja glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, socialno Obbrez tejrazlikovanja priložnosti želimo obilo zdravja, pripadnost in politično ali drugo prepričanje ljudi. V lokalnih okoljih spremlja pripadnost in politično ali drugo prepričanje ljudi. V lokalnih okoljih spremlja in osebne sreče vam in vašim družinam. Želimo in življenje Kotljudi vsako leto smo pripravili tako, še daposebej bo vsak naživljenje ljudi in aktivno reagira na pojave stisk in nemoči, še posebej ranljivih in aktivno reagirakoncert na pojave stisk in nemoči, ranljivih dainostanete še naprej član naše družine skupin,upamo, kot so otroci starejši; zagotavlja spoštovanje človeka in nagovarja skupin, so otroci in starejši; zagotavlja spoštovanje človeka in nagovarja šelkotnekaj zase, saj smo prosili za pomoč in sodelovanje krvodajalcev in blagostanja s svojo krvjo pomagate zdraviti in ljudi, ljudi, da delijo del svojega s sočlovekom v stiski; v organizaciji in glasbenike da delijo del svojega blagostanja s sočlovekom v stiski; v organizaciji in kot so: Tanja Žagar, Alfi Nipič, Duo Platin, Temed ljudmi spodbuja in gradi čut za solidarnost med ljudmi spodbuja reševati življenja.ter spoštovanje drugačnosti; ater Uščip ... in gradi čut za solidarnost ter spoštovanje drugačnosti; spodbuja in širi vrednote zdravja in zdravega načina življenja; uvaja načrtno spodbuja in širi vrednote zdravja in zdravega načina življenja; uvaja načrtno izobraževanje in usposabljanje za izvajanje poslanstva in nalog, širi znanja izobraževanje o in usposabljanje za izvajanje poslanstva in nalog, širi znanja o Prisrčno voščilo namenjamo tudi vsem ostalim Mednarodnem Vljudno gibanju vabljeni, da se koncerta udeležite pripoMednarodnem gibanju Rdečega križa in Rdečega polmeseca in mednarodnem Rdečega križa in Rdečega polmesecainintako mednarodnem OBČANKAM IN OBČANOM NAŠE OBČINE in vas morete, da z skupnimi močmi pomagamo, da izpeljemo humanitarnem pravu. humanitarnem pravu. prosimo, da nam tudi v bodoče pri našem delu in peljemo projekt naprej. Rdeči križ Slovenije kot enovita organizacija s svojimi 56 Območnimi Rdeči križ Slovenije kot enovita organizacija s svojimi 56 Območnimi stojite ob strani. organizacijami deluje na celotnem področju Slovenije pod enotnim znakom organizacijami deluje na celotnem področju Slovenije enotnim znakom Vstopnina je 10,00 €, vstop dovoljen le pod polnoletnim oseorganizacije – Rdečim križem Slovenije. organizacije Rdečim križem Slovenije. bam z–osebnim dokumentom. PRIJETNO DOŽIVETE BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO 2014. ki bo Območnim Priročnik o uporabiSREČNO celostne grafične podobe je pripomoček, Priročnik o uporabi celostne grafične podobe je pripomoček, ki bo Območnim Odbor ko rk šentilj združenjem in Krajevnim organizacijam Rdečega križa Slovenije olajšal združenjem in Krajevnim organizacijam Rdečega križa Slovenije olajšal pravilno in primerno uporabo znaka organizacije in pripomogel k enotnemu, pravilno in primerno uporabo znaka organizacije in pripomogel k enotnemu, celostnemu in prepoznavnejšemu videzu nacionalnega društva in vseh celostnemu in prepoznavnejšemu videzu nacionalnega društva in vseh ODBOR KO RK ŠENTILJ njegovih sestavnih enot. njegovih sestavnih enot. KO RK SLADKI VRH Drage občanke in občani V letu, ki se izteka je ko sladki vrh deloval kot vedno aktivno na vseh področjih svojega delovanja. člani odbora delujemo med ljudmi in za njih. Bb koncu leta se zahvaljujem vsem, ki ste z nami kakorkoli sodelovali. največjo hvaležnost pa izrekam vsem krvodajalcem, ker je darovanje krvi vendarle še vedno najbolj humana dejavnost , ki je pri nas edinstvena. prostovoljnega darovanja krvi ni povsod, zato smo lahko na to ponosni in poskušajmo ta način darovanja ohraniti. Hvala torej vsem članom odbora in občankam in občanom za sodelovanje, ob praznikih, ki prihajajo pa vam želim vse najlepše, mir, zadovoljstvo in zdravje. Predsednik KO RK SLADKI VRH Srečko Korošec Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 SPOŠTOVANI OBČANI IN OBČANKE OBČINE ŠENTILJ Kot svetnica občine Šentilj vam vsem, občanom in ob2 čankam namenjam ob koncu leta, nekaj bese. Moram povedati, da se je v tem letu v naši občini kar precej naredilo in dosti pomembnih stvari tudi dokončalo, vendar pa tudi kot doma, ne gre vse naenkrat. Ne vemo še kako bo pa naprej kajti po vsej verjetnosti bomo dobili naslednje leto novega župana ali županjo. Upajmo, da bo tudi ta župan ali županja tako razumen in delaven kot je sedanji. Upajmo na boljše čase saj po dežju vedno posije sonce in po mrzli zimi pride pomlad. Imejmo se prijateljsko lepo, razumno in času primerno. Spet je leto naokrog, ko bodo poštarji imeli veliko dela in bodo vam prinašali čestitke z raznimi vsebinami ter voščili. A danes v takšnem času, ko nam to skoraj nič ne pomeni. Nekateri še obožujejo, ko jim poštar prinese čestitko za praznike, drugi si želijo kakšno majhno pozornost ali stisk roke s toplo dlanjo in željo po miru in zdravju. Ker pa vas je preveč občanov in občank v občini Šentilj vam jaz osebno ne morem podati tople dlani, ampak vam voščim v svojem imenu Vesele zdrave v srcu polno miru BOŽIČNE PRAZNIKE ter uspeha polno NOVO LETO 2014. Vas pozdravljam, vaša svetnica Hilda Romič 41 V SKRBI ZA VAŠE NEPREMIČNINE, VAM NUDIMO GEODETSKE STORITVE, TER ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2014! MINI PEKARNA ŠENTILJ POD HRIBOM Ob koncu leta se vsem občanom in občankam občine Šentilj in tudi ostalih krajev,ki nas obiskujejo, zahvaljujem za zelo dobro obiskanost naše pekarne. Veseli bomo, če bo kakšen občan izrazil tudi kakšno novo željo, ki bi lahko bila kakšna druga stvar na polici. S skupnimi močmi se bomo trudili, da bomo še naprej uspešni. Zato bi želel vsem reči besedo HVALA VAM za obiske in nakupovanje. Tako tudi sedaj vam vsem skupaj v imenu celotnega kolektiva želimo vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter uspešno NOVO LETO 2014. Ter si želimo takšnega ali še večjega obiska pri nas. Mirne in zadovoljne praznike. ŠEF IN CELOTEN KOLEKTIV MINI PEKARNE ŠENTILJ 42 Upravna enota Pesnica Uradne ure krajevnega urada Šentilj: tel. št.: (02) 651 00 91; ob ponedeljkih od 8. do 12. ure, ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure. Glasilo občine Šentilj / letnik 17 / december 2013 Nagradna križanka AVTOR: MATJAŽ HLADNIK PREVOZ JAPONSKI PILOT, KI SE ZALETI V SOVRAŽNIKA ANŽEJ DEŽAN PREDPISAZAČIMBA NA MEJA, IZ MORJA OMEJITEV PRITISK ZELO POZAČETEK MEMBNA DIALOGA, TEKOČINA, NAGOVOR H2O DEJAVNOST, KI SE UKVARJA Z IZDELAVO TKANIN STROKOVNJAK ZA RADIOLOGIJO STROJ ZA SEJANJE ZGODNJA DOBA V ŽIVLJENJU BANJA ZA KOPANJE ANGELA MERKEL NEKDANJI DIRKAČ F1 LAUDA PLANINSKA KAVKA PLOŠČATA RIBA DROG PRI NASILEN KMEČKEM ZDRUŽENI VSTOP V VOZU NARODI PROSTOR PODEŽEL. NASELJE OZARA NAJDALJŠA REKA V ITALIJI, PO TOVARNA ORODJA V ZREČAH OSKAR ZORNIK LJUBLJANA ŽOGA IZVEN IGRIŠČA PODLAHTNICA RTV VODITELJ KANONI PODIRALEC DREVES SANKE NEMŠKI AVTO POMOČ: MIŠICA, KI CEPANKA, SKUPNI ODMIKA KAVER, UPORABDEL OČINA, NIK ČESA OKONČINE VZVRAT ZMES PLINOV, KI JO DIHAMO OMREŽJE, INTERNET VERZ, STIH RIMSKA 6 ZVENEČI SOGLASNIK UBRANI, SKLADNI GLASOVI IN ZVOKI FILMSKI IGRALEC DIESEL BOJNI STRUP USTECA ŠTEVILO 100 JAPONSKI DRŽAVNIK HIROBUMI MAROGA MOČAN OVINEK SNOV, KI NE SODI ZA VOLAN PRIPRAVA ZA ODRIVANJE DOMOVINA PASJA HIŠICA STANJE KONTA CEVI ZA PREVAJANJE PARE VINSKI CVET TLAKA NUŠA LESAR STAR CITROËN PESNIK AŠKERC ZAŠČITNO ZNAMENJE PLEMENA PRIHOD V GOSTE MAKEDON. LJUDSKO KOLO Z NJIMI GLEDAMO VOJAŠKI NASKOK NINA ERAK ROŽEVINI PODOBNA SNOV ZNAK ZA TON DIR, KAS SIKAJOČI PLAZILEC RENOVACIJA RISANI JUNAK SIMPSON BALONAR ŠORN IZDELEK IZ TESTA IN MESA ROBERT REDFORD KIKS, SPODRSLJAJ PETER KAUZER LASTNOST IKRAVEGA MESA PLOŠČATO RDEČE ZIMSKO JABOLKO ACETILENSKA SVETILKA KOČA IZ BRUN Rešitev križanke v prejšnji številki (vodoravno): POSTOPEK, UGLOBINA, JL, PUNKT, SAK, PILA, JESEN, JIM, TEK, LOPATA, KAMNOVRT, LATA, IR, SEROLOGIJA, AREKA, ARE, ADA, AIS, ALAN, NONIJ, TISKARNA, TVAR, PEZA, NEONKA, IL, SKAVT, KAKI, AB, PESKAR, IVA, KOPA, AKTANT, SETER, MAK, KLOPOTEC, EL, LENIČ, SIPA, ITO, IČA, OTEP, LAMRETA, ANŽLOVAR. Tri knjižne nagrade razpisujemo tudi za križanko te številke. Rešitve pa pošljite kot vedno na naslov uredništva do 28. februarja 2014 s pripisom: »Rešitev križanke«. Uredništvo Ime in priimek reševalca križanke: Naslov: ANGLEŠKA PEVKA LENNOX DRAMATIK CANKAR KLANO POLENO, CEPANICA GOSTINSKI LOKAL AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA GARDNER KDOR NOSI OČALA GL. MESTO ALBANIJE TRETJI SKLON, DAJALNIK IT. PISEC (UMBERTO, IME ROŽE) KRAJ, KJER TRPIJO POGUBLJENI OLGA GRACELJ CESTNO VOZILO GORSKE REŠEVALNE SANI TURŠKI BOGATAŠ PISANA TROPSKA PAPIGA IZŽREBANI DOBITNIKI KNJIŽNIH NAGRAD ZA PRAVILNO REŠENO KRIŽANKO V DRUGI ŠTEVILKI GLASILA: POTRČ SUZANA, MAISTROVA UL. 5, 2212 ŠENTILJ SEDMINEK ANICA, SLADKI VRH 6, 2214 SLADKI VRH PUHIČ JOŽICA, VINARSKA 3A, 2000 MARIBOR
© Copyright 2024