1. No category

Galerija
Meduza Koper
Galerija
Herman Pečarič
Boštjan
Drinovec
Mestna galerija
Piran
Galerija Loža Koper
Piran v filmu
Herman Pečarič
in sodobniki
Vittorio Antonio
Cocever
Piranski dnevi
arhitekture
❚ Občasnik Obalnih galerij Piran in Gledališča Koper ❚
❚ Letnik XII ❚ Številka 4 ❚ Oktober 2014 ❚
❚ Brezplačni izvod ❚ ISSN 1854–0449 ❚
Poštnina plačana pri pošti 6101 KOPER – CAPODISTRIA * TISKOVINA
2014
Mladen Ivančić
Kristina Rutar
XV. mednarodni ex-tempore keramike
M
ednarodna strokovna žirija, ki so jo letos sestavljali Iztok
Maroh (Slovenija), Dražen Vitolović (Hrvaška) in Franko
Vec­chiet (Italija), je za razstavo v Galeriji Herman Pečarič
izbrala 33 keramičnih del. Prispelo jih je 30, med temi je žirija izbrala dela za razpisane nagrade in ob teh podelila še častna priznanja.
Na letošnji razstavi sodelujejo: Marjeta Baša (SLO), Luigi Bertolin
(IT), Milena Brenk (SLO), Žiga Breskvar Tiller (SLO), Jovana Čavorović
(SR), Josipa Čeliković (CRO), Julija Draškoci (SR), Nadica Eichhorn (CRO),
Maja Fonda Cirman (SLO), Sapana Gandharp (SLO), Alenka Gololičič
(SLO), Ana Hanzel (SLO), Jon Hatfull (SLO), Mladen Ivančić (CRO),
­Bojana Jokmanović (SR), Anže Jurkovšek (SLO), Tanja Krstov (SLO),
Monika Kukučević (CRO), Sanda Kürbus-Zore (SLO), Marika Mihaljfi
(SR), Eva Preželj (SLO), Kristina Rutar (SLO), Nataša Sedej (SLO),
­Marija Seman (SR), Sio Nazuma (JP), Ivana Špoljarić (SR), Milan Stošić
(SR) , Ana Vrčon (SLO), Marinko Jelača (CRO).
Nagrade in priznanja:
❚ Mladen Ivančić: grand prix
»Izbor nagrade grand prix na XV. mednarodnem ex-temporu keramike
Piran tokrat ni bil enostaven. Kriteriji za izbor so bili profesionalnost,
oblikovne kvalitete, inovativnost, tehnološka dovršenost in razvijanje
so­dobnega konteksta. Nekatera dela na XV. mednarodnem ex-temporu
keramike Piran odlikuje inovativnost, vendar jim manjka profesionalnost pri prezentaciji; medtem ko so druga dela oblikovno kakovostna,
a jim primanjkuje kontekst sodobnosti.
Letošnji grand-prix Melting borsch hrvaškega avtorja Mladena Ivančiča
zadovoljuje navedene kriterije, čeprav je pri keramiki prepoznavnega
av­torja tehnologija še vedno pred inovativnostjo. Keramično delo Melting
borsch vizualno prepriča s svojo sporočilnostjo in se navezuje na simboliko tradicionalnega. Istočasno je v naslovu dela možno razbrati opozarjanje na recentno politično dogajanje. Področje umetniške keramike
predvsem v slovenskem likovnem prostoru še vedno preveč niha med
aktualnostjo in anahronizmom, pri čemer je mednarodni ex-tempore
keramike v Piranu že 15 let pokazatelj aktualnega dogajanja v tej zvrsti
umetnosti«, je bila utemeljitev mednarodne žirije.
❚ Kristina Rutar in ❚ Josipa Čeliković: nagradi v obliki samostojne razstave v Galeriji Herman Pečarič; ❚ Anže Jurkovšek: posebna nagrada
podjetja Hobby colorobbia in trgovine Art; ❚ Sapana Gandharb, ❚ Jovana
Čavorović in ❚ Milan Stošić: častna priznanja ❚
Josipa Čeliković
XLIX. mednarodni slikarski ex-tempore
N
a mednarodni slikarski ex-tempore se je letos prijavilo
245 udeležencev, oddanih je bilo 219 likovnih del. Mednarodna strokovna žirija v sestavi Eugen Borkov­sky
(Hrvaška), Lorena Matic (Italija) in Nives Marvin
­(Slovenija) je za razstavo v Mestni galeriji Piran izbrala 93 del in
podelila razpisane nagrade.
Nagrade in priznanja po izboru strokovne žirije:
Nicola Tomasi: grand prix za sliko Building F4
»Building F4 je kolažirano slikarsko delo večjih dimenzij, ki spominja
na nenavadno arhitekturno urbano okolje. Avtor želi z izrezom, detajlom nekega kadra, doseči vtis dramatičnosti. S poševnim in rit­
miziranim razporedom elementov izziva nadrealistično doživljanje.
Delo si lahko razlagamo kot umetniško interpretacijo velikih, nečloveško zasnovanih bivalnih naselij, ki so sicer v ideji lahko praktična,
a se v življenjskem vsakdanu izkazujejo za nehumana in odtujena.
Edina individualna poteza s strani njihovih stanovalcev je spuščanje
in dvigovanje žaluzij ali odpiranje in zapiranje okenskih odprtin.
Avtor nam s svojim delom skuša posredovati drugačen zorni
kot sodobnega načina življenja in njegovih omejitev: vodi nas do
spoznanja, da smo prisiljeni živeti in se premikati v bolj ali manj
velikih zabojnikih, v katerih nas na koncu tudi odnesejo«, je bila
utemeljitev žirije.
❚ Nina Koželj: nagrada za najboljše delo avtorja starega do 35 let
v obliki samostojne razstave v Galeriji Herman Pečarič; ❚ Milan
Marin: velika odkupna nagrada Mestne občine Koper; ❚ Fulvia
­Zudič: velika odkupna nagrada Komunale Koper; ❚ Petar Lazarević:
velika odkupna nagrada Splošne plovbe Portorož; ❚ Štefan Brezov­
nik: velika odkupna nagrada Občine Piran; ❚ Igor Lekšić, ❚ Jure
Zrimšek, ❚ Burhan Hadžialjević, ❚ Matjaž Borovničar, ❚ Silvana
Konjevoda, ❚ Peter Ciuha, ❚ Matej Pečenik, ❚ Metka Pepelnak,
❚ Branka Pirc: častna priznanja.
Nagrade in priznanja sponzorjev: ❚ Branka Pirc: nagrada
za delo na papirju zasebnega zbiratelja iz Portoroža; ❚ Pavle Ščurk:
velika nagrada za delo na papirju zavarovalne družbe AdriaticSlove­
nica Koper; ❚ Jure Zrimšek: nagrada v obliki razstave Galerije Fon­
ticus Grožnjan; ❚ Vanja Repič: nagrada v obliki izleta podjetja Top
line Portorož; ❚ Cirilo Murer: nagrada v obliki slikarskega materiala
Mamieri in trgovine Art Ljubljana; ❚ Ivan Stojan Rutar: nagrada
XLIX. mednarodni slikarski ex-tempore
XV. mednarodni ex-tempore keramike
Podelitev častnega
priznanja občinstva
Mestna galerija Piran
nedelja, 5. oktober 2014, ob 11. uri
Galerija Herman Pečarič
nedelja, 19. oktober 2014, ob 11. uri
O
b zaključku tradicionalne razstave slik ex-tempora bomo v
nedeljo, 5. oktobra, podelili Častno priznanje po izboru občinstva za slikarstvo. Letos smo obiskovalcem obeh razstav Extempora Piran prvič omogočili, da so izbrali in glasovali za najljubše
delo. Razstavljalci bodo istega dne lahko tudi prevzeli svojo sliko.
Razstava XV. mednarodnega ex-tempora keramike v Galeriji
­Herman Pečarič Piran je na ogled do 19. oktobra. Obiskovalci bodo
lahko še glasovali, saj bo podelitev Častnega priznanja občinstva za
keramiko v nedeljo, 19. oktobra ob 11. uri. ❚
2
Nicola Tomasi
Nina Koželj
­ otelsko-turističnega podjetja Belvedere iz Izole; ❚ Mirjana Matić:
h
nagrada Hotela Tartini Piran; ❚ Peter Ciuha: nagrada podjetja
­Piranesi iz Pirana; ❚ Zlatko Prah: nagrada podjetja Marovt iz Stranic;
❚ Azad Karim: nagrada podjetja Marovt iz Stranic; ❚ Goranka Supin:
nagrada podjetja Casino Riviera; ❚ Benjamin Žnidaršič: nagrada
podjetja Dvor Tacen Ljubljana; ❚ Simon Kastelic: nagrada Hotelov
Bernardin; ❚ Peter Karger: nagrada hotela Piran in hotela Evropa;
❚ Igor Banfi: posebna velika nagrada trgovine ART ❚
Boštjan Drinovec
Drevesni delec
Galerija Meduza, Koper
3. oktober–28. november 2014
naravi pa je velikokrat tudi, da si ga podreja.
Med drevesi zgradi ulice, postavi hiše, vodo izčr­
pa iz globin, in jo nato spelje nazaj v odtoke …
Ko želi izrabiti energijo sonca, zgradi naprave,
ki jo pretapljajo v elektriko. Pa četudi je za
grad­njo teh naprav potrebno več energije, kot
je bodo v svoji življenjski dobi pridelale. Medtem pa okoli nas rastejo drevesa in opravljajo
Zračni delec 730, 2012, 73 cm in Zračni delec 540,
2012, 54 cm
Boštjan Drinovec (1973) je magistrski študij na
Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani končal
leta 2001. Od leta 2008, po izvolitvi v naziv do­
centa, poučuje kiparstvo na oddelku za obliko­
vanje (smer industrijsko in unikatno oblikovanje).
Ustvarjalec AKC Metelkove mesta. Je dobitnik
več priznanj (županjina nagrada Oko in duh, Ljub­
ljanski magistrat 2005; priznanje pomembnih
umetniških del v kiparstvu, Univerza v Ljubljani,
2006). Sodeloval je na več samostojnih in sku­
pinskih razstavah doma in v tujini, njegova dela
so dela so postavljena v več javnih prostorih.
Drevesni delec ZO-685, 2014, 68 cm
B
oštjan Drinovec je kipar, ki že dve
­desetletji ustvarja v svojem garažnem
ateljeju v Avtonomnem kulturnem
centru Metelkova mesto. Njegov atelje
je kot eksperimentalni laboratorij, v katerem
nastajajo najrazličnejše stvaritve; od mobilnozvočnih skulptur do malih figur upornikov.
V tem kreativnem prostoru se porajajo ideje
in estetsko dovršeni objekti s premišljenim povezovanjem vsebine in forme. Vsebina je ne­
posredno povezana z nastajanjem kipa, saj pri
tem avtor neprestano nadgrajuje tehniko in
metode nastajanja posameznega dela.
Tokratna razstava z naslovom Drevesni delec
je zasnovana kot opazovanje spreminjanja narave. Na kovinskih podstavkih so zrasla sintetična drevesa sestavljena iz čipov, kartonastih
škatel, plastičnih cevi itd. Drevo kot umetniški
konstrukt, se je prilagodilo urbanemu načinu
življenja, in ljubiteljem narave ponuja delec naravnega užitka, ko se kot opazovalec sprehodiš
po galerijskem prostoru. Drevesni delec Boštjana Drinovca odpira drugačno videnje odnosa
človeka do narave, o katerem umetnik pravi:
»V človekovi naravi je, da si želi svet okoli
sebe razložiti in mu poiskati smisel. V njegovi
zgornje naloge učinkovito in trajno. Drevesni
delec se torej ukvarja z vprašanjem, ali človešt­
vo obvladuje naravo in tehnologijo ali obratno,
ali pa sploh nič od tega. A izhodišče je le ozadje; kar se zgodi, se zgodi na ravni podob, na
ravni stika tiskanih in prostorskih oblik in logiki
gradnje materialne celote. Gledalcu je na­me­nje­
no doživetje, ko se izgubi v gozdu delcev in
poišče svoj pogled«.
Zdi se, da ne glede na stopnjo napredka teh­
nologije, narava še vedno ostaja učinkovitejša.
LED lučke so še vedno energijsko potratne v
primerjavi s kresničkami, najcelovitejša stvar
v znanem vesolju pa so še vedno ravno naši
možgani. Zato jih le uporabimo, da si sami
ustvarimo svoje doživetje umetne narave.
Boštjan Drinovec na razstavi podaja eno
od možnih videnj narave, ki s sredstvi čutnega
zaznavanja popelje gledalca skozi drevesni
gozd, sestavljen iz posameznih delcev subjektivnega pogleda. ❚ Jadranka Plut
Drevesni delci, 2012, od 18.5 do 36.5 cm
Model za digitalno fotosintezo Vento-2350, 2013,
235 cm (detajl)
V Galeriji Loža pogovor štirih o prvi vojni
Galerija Loža, Koper
torek, 7. oktober 2014, ob 17. uri
V
Obalnih galerijah Piran stoletnici začetka 1. svetovne vojne v oktobru namenjamo
pogovor s temo Sledovi prve svetovne vojne. Pokopališča. Ohranjanje zgodovinskega
spomina. Sogovorniki bodo: zgodovinarki dr. Petra Svoljšak in dr. Marta Verginella,
psihoanalitik Pavel Fonda in predsednik Fundacije poti miru iz Posočja Zdravko
­Likar. Pogovor o posledicah prve svetovne vojne in spominu nanjo je del potujoče razstave
­Sledi/Spuren. Z gosti se bo v koprski Galeriji Loža pogovarjala novinarka Saša Petejan.
Pogovor med štirimi strokovnjaki v koprski Galeriji Loža ne bo potekal na ravni vojaškega do­
gajanja. Vsak od omenjenih gostov se poklicno ukvarja z globljim, osebnostnim vidikom ali kulturno-zgodovinskim vpli­vom prve svetovne vojne na posameznika in na skupnost. Odstirali bomo
tako imenovano sivo liso zgodovinopisja in preteklosti ter raziskovali intimno doživljanje vojne
in spomina nanjo. Ker je prva svetovna vojna spremenila odnos do smrti, se bo del pogovora na­
našal nanjo. Potreba, da vemo, kje so umrli in kje so pokopani naši bližnji, je povsem človeška.
S pogovorom štirih Obalne Galerije Piran skupaj z avstrijsko-slovensko potujočo razstavo
Sledi/Spuren prispevajo k zaznamovanju stoletnice začetka prve svetovne vojne in poklonu
žrtvam te totalne vojne. ❚ Saša Petejan
3
Piran v filmu
Mestna galerija, Piran
14. oktober–18. januar 2015
Tiskovna konferenca z avtorji in organizatorji projekta:
torek, 14. oktober 2014, ob 11. uri
Odprtje: torek, 14. oktober 2014, ob 20. uri
slovenski filmski delavci od igralcev, tonskih mojstrov, snemalcev, mojstrov luči, maskerjev in drugih. V filmski vrtiljak so se ujeli tudi doma­
čini, ki so ustanovili društvo statistov in nastopili v mnogih filmskih
scenah. Piran in okolica pa nista bila mamljiva le za tujce, temveč tudi
za mnoge slovenske filmarje, ki so tu posneli kar nekaj filmskih klasik.
Vse to lokalno dogajanje je pomembno zaznamovalo polpreteklo
film­sko zgodovino Slovenije, ki ju na novo osvetljujeta in predstavljata
Piran pred kamero
video instalacija
avtorica:
Kristina Ravnikar
Nasvidenje, Piran!
razstava fotografij in videa
Kaja Brezočnik, Primož Lukežič,
Lev Predan Kowarski, Kristina Ravnikar
avtorji:
Piran za kamero
dokumentarna razstava
avtorica zamisli:
Majda Širca
Plakat za film Naš avto (hrani: Slovenska kinoteka)
P
olitika v nekdanji Jugoslaviji se je od srede petdesetih let prej­
šnjega stoletja nekoliko liberalizirala, in takrat je Piran z bližnjo
oko­lico postal prizorišče živega in pestrega film­skega dogajanja.
Na Fornačah ob vhodu v Piran so zagnali nov filmski studio in
vzpostavili dobro poslovno mednarodno filmsko sodelovanje, ki se je
vpelo v tedanjo rast svetovne filmske produkcije. V koprodukcijah s tu­ji­
mi partnerji so nastali številni filmi, ki so bolj ali manj polnili kinematografe po svetu. V tistem času je film stopil na pot, ki je vodila k enemu
od njegovih vrhuncev, medtem ko je jugoslovanski film vse bolj prido­
bival na svetovni veljavi kot suverena, kakovostna in prepoznavna ustvarjalnost.
Mednarodno sodelovanje je v Slovenijo pripeljalo mnoge tuje filmske
ustvarjalke in ustvarjalce. Mondeni filmski svet je prišel tudi na piranske
ulice in v portoroške hotele. V delo filmskih ekip so bili vključeni mnogi
Snemanje filma Naš avto v Piranu (hrani: Slovenska kinoteka)
Poziv obiskovalcem razstave Piran v filmu:
zbiramo filmske spomine!
F
ilmska tehnika, tiskovine (vstopnice, letaki, plakati, filmske revije), spominki, fotografije, filmske igračke, dokumenti, pogodbe, filmski izrezki ... V Muzejskem oddelku
Slovenske kinoteke zbiramo vse, kar je pomembnega za
zgodovino filma.
Najbolj zanimive pa so zgodbe in pričevanja, zato vas prosimo,
da nam pomagate dopolniti zgodbo o Piranu kot filmskem mestu.
Vabimo vas, da nam predstavite svoj košček filmske zgodovine.
Svoje pričevanje lahko zapišete ali pa se nam oglasite po spletni
pošti [email protected] ali telefonu: 01 434 25 14.
Hvala za sodelovanje!
4
razstava in katalog Piran v filmu. Osnovno idejo je oblikovala dobra
­poznavalka filma, njegove zgodovine in sodobne problematike, Majda
Širca. Filmska dediščina tega dela Slovenije je tako postala na eni strani
predmet temeljne muzejske raziskave in na drugi sprožilec za nastanek
novih umetniških del. Razstava in katalog sta nastala v času, ki je na
meji med dokončno pozabo in še živim spominom. Med mnogimi akterji,
ki so ustvarjali to polpreteklo filmsko magijo na Obali, jih je namreč
živih le še nekaj, katerih spomini so primarni zgodovinski vir. Z njim je
danes še mogoče interpretirati in razvozlavati pisne dokumente v arhivih
in dopolniti posnete filmske scene z andekdotami, ki so se zgodile za
kamero.
Razstava v Mestni galeriji Piran obravnava filmsko dediščino na tri
na­čine, tako da je njena postavitev pravzaprav splet treh vsebinsko in
formal­no raznolikih segmentov. Prvi in drugi del, imenovana Piran pred
kamero in Piran za kamero, sta dva obraza enega, ki popisuje zgodovino
z besedilom (Piran za kamero), opremljenim s citati (Op. cit.) v obliki žive
filmske slike (Piran pred kamero). Nasvidenje, Piran! pa je umetniško interpretiranje današnjega stanja nekdaj aktualnega filmskega studia na
Fornačah.
Piran za kamero je dokumentarna razstava, ki jo je avtorsko koncipirala Majda Širca. Prinaša pomembne poudarke iz zgodovine mednarodnih
filmskih koprodukcij in drugih oblik poslovanja filmskih podjetij, ki so
rezultirali v nastanku filmov, posnetih v Piranu in filmskem studiu na
Fornačah ter na Slovenski obali. Ta del razstave je pravzaprav materializacija prvega poglavja izjemnega kataloga Piran v filmu, ki je izšel ob
razstavi in poleg filmskega dogajanja na Slovenski obali obravnava še
osrednjo Slovenijo ter prinaša filmografijo, ki je nastala v sodelovanju
z mednarodnimi filmskimi ekipami. Avtorica se je pri delu oprla na
pričanja tedanjih akterjev, preučila je dostopno filmsko gradivo in dokumetacijo, ki ju hranijo v Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu Repub­
like Slovenije, na RTV Slovenija in v Slovenski kinoteki, ter pregledala
zapise v časopisih, revijah in knjigah. Obsežno in poglobljeno besedilo
je pomemben prispevek k raziskavam predstavljene teme.
Dokumentarna razstava, ki je drugačen medij od tiskovine, je omo­
go­či­la, da so se citati v besedilu, ki se nanašajo na predstavitve filmov,
materia­lizirali v obliki projiciranih izsekov iz pisanih filmov. Katalog je
tako postal večdimenzionalen in je dobil razsežnost, ki je brez razstave
ne bi imel.
Citati, zbrani v razstavnem segmentu Piran pred kamero, dobijo na
razstavi še novo vrednost. Delujejo kot inherentno, samostojno delo,
ki ga lahko opredelimo kot video instalacijo, pod katero se je podpisala
Kristina Ravnikar. Citati so kolaž, ki združuje kadre filmskih dokumentarcev, novinarskih poročil in klasičnih celovečernih filmov, kot so Naš
avto, Poletje v školjki, Babica gre na jug, in drugih. Rdeča nit izsekov iz
­filmskega gradiva so posnetki, v katerih “nastopa” mesto Piran. Lep­ljen­
ka nima naracije. Prehod enega v drugi izsek povezujejo elementi film­
ske slikovne in zvočne govorice.
Tretji segment razstave Nasvidenje, Piran! predstavlja nova umetniška
dela. To je pravzaprav razstava znotraj razstave, ki vsebuje fotografije
Kaje Brezočnik, Primoža Lukežiča in Leva Predana Kowarskega ter
­kratek dokumentarni film Kristine Ravnikar, ki je tudi kustosinja tega
segmenta razstave. Dela so nastala letos junija
2014 v filmskem studiu na Fornačah. Kristina
Ravnikar pravi: »Filmski studio s svojo bogato
zgodovino, lokacijo blizu morja in ostalinami v obliki
zapuščenih scenografij, rekvizitov in kostumov pred­
stavlja zaklad, ki bi ga bilo greh potopiti v pozabo.
Ko človek danes vstopi v te prostore, ga nemudoma
Primož Lukežič, Nasvidenje, Piran!
Plakat za film Umetni raj (hrani: Slovenska kinoteka)
prežamejo z nekakšno oddaljeno nostalgijo. Spalnice,
kjer v omarah rjuhe še vedno čakajo na nove goste,
pisarna direktorja z masivno leseno mizo in trezor­
jem, ogromne kleti, kjer so ­nakopičeni brezštevilni
kosi scenografij in še dva ogromna zapuščena stu­
dia kar sami pripovedujejo svojo zgodbo. Ta nepre­
cenljivi ambient si želimo še zadnjič ovekovečiti
in ga prikazati kot izredno pomemben del slovenske
filmske zgodovine.«
Fotografije izpričujejo razne formalne pristope avtorjev, ki danes sobivajo v razvejanem
mediju sodobne fotografije in jih avtorji uporabljajo pri fotografiranju, zato je razstava slogovno raznolika. Dela so generično dokumen­
tiranje predmetov in detajlov, ki so ostanki
preteklega živega dogajanja (Kaja Brezočnik),
nostalgične inscenacije filmskih kadrov (Primož
Lukežič) in romantizirane inscenacije občutja
minevanja (Lev Predan Kowarski). Vsa pa na
tak ali drugačen način razgrajujejo elemente
filmskega jezika (povečava, detajl, fiksacija,
dramatizacija, chiaro scuro, svetloba), ki realno
spreminja v iluzijo in mu daje simbolne vrednosti. Kratek dokumentarni film pa je subtilna
montaža pogovorov z Demetrom Bitencem,
­Ivanom Marinčkom in Ljubom Struno, z ustvarjalci torej, ki so v mladosti imeli piranske
studie za svoj drugi dom, in je nostalgično-opti­
mistični zapis specifične filmske zgodovine.
Piran v filmu je rezultat izjemnega medinstitucionalnega sodelovanja v časih, kulturi ne
preveč naklonjenih. Ob nosilcih, Obalnih galerijah Piran in Slovenski kinoteki, so k projektu
pristopili partnerji: Slovenski filmski arhiv pri
Arhivu Republike Slovenije, Slovenski filmski
center, RTV Slovenija in Viba film, brez katerih
projekt ne bi bil izveden v tej obliki. Poleg tega
so izvedbo podprli sponzorji: Adriatic Slovenica,
Luka Koper in Splošna plovba, storitveni sponzorji: RestArt, Sever & Sever produkcija in
­Studio TC ter medijski sponzor Europlakat.
Projekt je nastal tudi s pomočjo Ministrstva za
kulturo in Občine Piran. ❚ Ivan Nedoh, Direktor
Slovenske kinoteke, Lilijana Stepančič, Ravna­
teljica Obalnih galerij Piran
Herman Pečarič in sodobniki
P
rojekt z naslovom Herman Pečarič in sodobniki želi pred­
staviti likovno dogajanje v slikarski ustvarjalnosti na Obali.
Neposredno gre za razstavno soočenje del petih umetnikov,
ki so bili rojeni v prvi tretjini dvajsetega stoletja, natančneje
med letoma 1900 in 1935, in so konec šestdesetih let delovali na našem območju kot že uveljavljeni ustvarjalci. Med letoma 1965 in 1975
so, poleg Hermana Pečariča v Piranu, delovali še Mire Cetin z ateljejem v Kopru, Tone Kralj v Izoli, ter Jože Pohlen in nekoliko mlajši
Zvest Apollonio v okolici Kopra. Zagotovo je njihovo delo v primorski likovni umetnosti, pa tudi širše v kontekstu slovenskega prostora,
tako ali drugače pustilo pečat. Ustvarjalni zagon, s katerim so delovali, je vplival na pojav generacije mladih perspektivnih umetnikov
(Živko Marušič, Tomo Vran, Mira Ličen, Janez Matelič). Slovenski
obalni prostor se je po radikalnih povojnih migracijskih oziroma političnih spremembah v prvi polovici šestdesetih let že povsem stabi­
liziral. V kulturno dejavnost se je z ustanovitvijo prvih galerijskih
ustanov (Galerija Meduza) opazno pognala tudi likovna umetnost.
Galerijsko soočenje njihovih del iz tega obdobja, bo verjetno
­dobra priložnost, da se ob študijski obravnavi odkrijejo morebitne
sorodnosti oziroma specifične umetnostne karakteristike posamez­
nih avtorjev v kontekstu prostora in časa. Tu gre za določeno problematiko, predvsem na polju figuralne forme, ki je z uvajanjem abstraktnejših načinov izvedbe, pokazala drugačno obravnavo
krajinskega motiva. Nesporno je konec šestdesetih let pri nas bilo
obdobje, ki je likovni umetnosti prinašalo določene odklone glede
figuralnega. Po barvnem realizmu se začne razgradnja in stilizacija
forme in z njo verjetno tudi »začetek konca« neposrednega pri­
morskega motiva. ❚ Dejan Mehmedovič
Galerija Herman Pečarič, Piran
29. oktober–22. marec 2015
Odprtje: četrtek, 23. oktober 2014, ob 19. uri
Herman Pečarič, Otok v soncu, 1968, olje, tempera/platno
5
Vittorio Antonio Cocever
pregledna razstava
Galerija Loža in palača Gravisi, Koper
7. november–31. december 2014
Odprtje: petek, 7. november 2014, ob 19. uri
Mladi prodajalec rib v Kopru,
1929, olje na ­lesonitu,
102 x 99,5 cm
Avtoportret s črnim
k­ lobukom, 1960, olje
na platnu, 48 x 43,5 cm
Tihožitje z vrčem rož,
vazo in knjigo, 1938, olje
na lesonitu, 49 x 34 cm
K
onec decembra 2013 je bila v Miljah na ogled pregledna razstava
Vittoria Antonia Coceverja, slikarja in keramika, ki se je leta
1902 rodil v Kopru, a je pozneje živel in ustvarjal v Italiji. Umrl
je v Padovi leta 1971. Razstava v dveh miljskih galerijah, Museo
d’Arte Moderna “Ugo Carà” in Sala Comunale d’Arte “Giuseppe Negrisin”, je skupaj s publikacijo ponudila prvo kritično refleksijo o umetniku,
med drugim znanem po tem, da je v Istri poslikal tudi nekaj cerkva.
Cocever je formalno izobrazbo pridobival na akademijah v Benetkah,
Rimu in Trstu (Tehnični inštitut). Po prvi razstavi leta 1923 v beneški Cà
Pesaro je imel kar nekaj pomembnih skupinskih razstav, kot sta na primer Quadriennale v Rimu in beneški Bienale, ter osebnih predstavitev
po Italiji in zunaj nje. O njegovi umetnosti so pisali ugledni kritiki tis­
tega časa (S. Benco, U. Apollonio, C. Semenzato, D. Gioseffi, M. Portalupi, B. Maier in G. Montenero). Avtor, znan po svojih krajinah, istrskih
vedutah in marinah, je bil tudi dober portretist. Pri slikanju figuralnih
kompozicij, najpogosteje s tematiko lova, je uporabljal divizionistično
tehniko, medtem ko v njegovih keramikah najdemo vplive primitivistov.
Ustvarjalen je bil na področju oblikovanja, pogosto je vodil tudi slikarske
tečaje. Njegova dela hranijo zbirke pomembnih italijanskih gospodarskih podjetij in muzejev ter galerij (Galleria d’Arte Moderna di Cà Pesaro
di Venezia, Museo Revoltella di Trieste in Musei Provinciali di Gorizia)
v Benečiji, na Tržaškem in Goriškem.
Razstavo, ki jo bo v Sloveniji postavila Maria Campitelli, znana
l­ikovna kritičarka iz Trsta, si bo mogoče ogledati na dveh lokacijah.
V Galeriji Loža se bo osredotočila na izbor avtorjevega slikarskega in
keramičnega opusa, medtem ko bo v Palači Gravisi na ogled tematski
sklop risb, slik in kipov z živalsko tematiko, saj je bil umetnik tudi
­strasten lovec. V času razstave bodo organizirana vodstva, s katerimi
­želimo ljubiteljem likovne umetnosti predstaviti življenje in delo v
­Kopru rojenega slikarja, ki je v prvi polovici prejšnjega stoletja deloval
v Italiji in tudi v slovenskem obalnem prostoru.
Razstava je skupinski projekt Mestne občine Koper, Občine Milje,
Skupnosti Italijanov Santorio Santorio Koper, Italijanske Unije, Ljudske
univerze Trst, Pokrajinskega muzeja Koper, Obalnih galerij Piran in
umetnikove družine. ❚
Sodelovanje
Solunska fronta v objektivu
Dragoljuba Pavlovića
G
ostujoča razstava Narodnega muzeja Valjevo bo na ogled
v avli občinske palače v Piranu od 22. oktobra do 15. novembra 2014. Gre za 20 reprodukcij fotografij srbskega vojnega
f­otografa Dragoljuba Pavlovića, ki je z objektivom dokumentiral
1. svetovno vojno na solunski fronti. Z razstavo obeležujemo
100. obletnico začetka 1. svetovne vojne.
Razstavo pripravljata Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran in
Obalne galerije Piran. Otvoritve s kulturnim programom, ki jo spon­
zorira Javorka Križman, se bo udeležil tudi veleposlanik Republike
­Srbije. ❚
6
Priprta Likovne
vrata zbirke
depoja Obalnih
galerij
S
lakovo slikarstvo nima nekega opaznega
razvoja; lahko bi rekli, da se včasih vrača
k izhodiščem, da se celo ponavlja, pa vendar vsakič znova z niminalnimi premiki
v likovnem pristopu, v ustvarjalni maniri ali v
občutenju, ki govori iz slike, podobo nadgradi in
ji doda neki novum. Zatorej bi njegovo delo težko
označili z različnimi obdobji, čeprav seveda gre
za nekaj temeljnih upodobitev, ki izstopajo tudi
po svoji kvaliteti ter zaznamujejo prelomna osem­
deseta leta. Mislim predvsem na Haile Selasijev
leseni avion iz leta 1981 in na esteticistično,
­»japonsko« Tristan in Izolda iz leta 1987 (morda
bi tu lahko spregovorili o obdobju, ki izstopa) in
končno na Ultraviolinizem II iz leta 1992 oziroma
Jože Slak
Haile Selasijev leseni avion, 1981
akril / les, 112 x 209 cm
Zbirka Sodobna slovenska likovna
umetnost po letu 1976
na serijo podob, ki v temelju zasučejo umetnikova izhodišča, predvsem v pojmovanju slikovnega
nosilca, saj se Slak vrne k – skoraj – klasičnem
okvirju in proti barvnim flešem in kromatičnem
divjaštvu, čisti igrivosti in nezadržnemu posmehu,
dekorativnosti in avtohtonemu surrealizmu prejšnjih del postavi temno ekspresivnost, kjer zdaj
izstopa pristno tipično slovensko praobčutenje:
nostalgija. Seveda nikdar ne povsem brez ironije.
In vendar je očitna mojstrsko naslikana podoba
in »malerisch« efekti tradicionalnega slikarskega
postopka.
Sicer pa bi lahko trdili, da gre pri Slaku za
­tipično ikonografijo, kjer so vedno aktualne vse
Vizije v arhitekturi
Piranski dnevi arhitekture 2014
Piran, 22. november 2014
Konferenca: Gledališče Tartini
Razstava: Monfort Portorož
Častno pokroviteljstvo: predsednik Republike
­Slovenije Borut Pahor
S
vetovno priznane Piranske dneve arhitekture (www.pida.si), katerih pobudnik je
bil priznani slovenski arhitekt prof. Vojteh
Ravnikar, v Piranu organiziramo že od le­
ta 1983. Danes so eno vodilnih arhitekturnih srečanj v Evropi. Med mednarodno priznanimi ar­
hitekti, ki so predavali na naši konferenci, je več
dobitnikov najvišje evropske arhitekturne nagrade Mies van der Rohe, Pritzkerjevih nagrajencev
in prejem­nikov beneškega arhitekturnega leva.
Obalne galerije Piran in Organizacijski odbor
Piranskih dnevov arhitekture (PDA) letošnjo
mednarodno konferenco z naslovom Vizije v
Jože Slak je bil poseben, po svoje duhovit umetnik … nemalo nagajiv, celo ironičen … predvsem
pa vedno bolj izviren … in pristen – svojski, in vedno svoj, avtentičen oblikovalec slike … Vsaka
razstava je bila dogodek, posebno srečanje z njim … s Slakom kot umetnikom, osebnostjo in
ustvarjalcem … In dragocene … slejkoprej, so še njegove misli, zapisane, izgovorjene … ki jih
­postavlja v rob vsakdanjosti in svojske, osebnostne, avtentične filozofije … V obdobju nove slike,
nuova immagine, new image paynting … v Sloveniji, v nekdanji Jugoslaviji … sem se z njim in on
z menoj velikokrat osebno srečeval … Nikoli ni bil dolgočasen … <kar sam prav dobro ne prena­
šam več> … in vedno me je presenetil … nikoli ni zatajil svojega značaja … kar neizmerno cenim
… čeprav sem v resnici sam in v mnogočem drugačen …
oblike in vsi slogi: od geometričnih, miceličnih,
amebnih, abstraktnih, figuralnih in ornamentalnih, dizajnerskih, ilustrativnih – kot »fumetti«;
v več slojih, v več ravninah, in perforiranih ali
zapolnjenih do skrajnih zmožnosti nosilca (kjer
gre za horror vacui kot tipično izkušnjo »nove
­slike«); igriva, duhovita in groteskna, natrpana,
preobložena in baročna, arabeskna; na meji dobre­
ga okusa, kiča, kjer ni nič teorije in ne podzavesti, kjer je vse vidno – kot na dlani – in komentar
v smislu razlaganja ni več potreben; sestavljena
iz najrazličnejših, v osnovi revnih materialov;
kot paravan, zaslon in maska, celo kot totem, kot
ikona in simbolno prizorišče; ali v dobesednem
smislu brez metonimične nadgradnje, se
pravi kot vsebinski in slogovni lokalizem
in minornost, ki pa jo v principu avtor
­vedno posploši v univerzalno temo. Kjer
so mogoči najrazličnejši mišljenjski, do­
miš­ljijski in čustveni pristopi (divji in krotki, lirični in pastoralni), tako da v resnici
botrujejo nastanku slike mnogoteri vzgibi
in pobude, v prvi vrsti pa osebna imažinerija, avtorjeve fantazme in halucionatorna
stanja ter ekstatični prebliski, t. i. »željni,
imaginativni stroji«, ki vodijo njegovo
roko, kjer sta na delu neomajani subjek­
tivizem in naslada. ❚ Andrej Medved
arhi­tekturi organiziramo že 32. leto zapored.
­Odvila se bo 22. novembra, na njej bo predavalo
devet mednarodno priznanih arhitektov iz šestih
arhitekturnih birojev z različnih koncev sveta.
vlogo socialnega in urbanega ­dirigenta?
Lahko prisotnost arhitekture v tehnokra­
ciji oblikuje širše vizije?
Vsaka arhitektova vizija, pa naj gre za
hišo ali mesto, se razlikuje glede na kontekst, izobrazbo, mentorstvo in izkušnje.
Predavatelji in pro­gram Piranskih dnevov
arhitekture 2014 ponuja sodobne in raznolike interpretacije arhitekturnih vizij.
Predavatelji ❚ Bernardo Bader, Avstrija
❚ Jereb in Budja arhitekti, Slovenija ❚ Toma
­Plejić, Lea Pehlivan, Studio UP, Hrvaška ❚ Ricar­
do Carvalho + Joana Vilhena Arquitectos, Portu­
galska ❚ Gabri­el Kogan, studio mk27, Bra­zi­lija
❚ Lisa Huang, Office dA, ZDA
Arhitekturne vizije Tema Piranskih dne-
vov arhitekture 2014 raziskuje zapletenost (in
mor­da nasprotje) sodobne vizije. Bežna definicija
vizije, ki izhaja iz latinske besede videre (videti),
odstira mnogoterost pomenov – 1. zmožnost videti: vid, zaznavanje, dojemanje, pogled, perspektiva;
2. zmož­nost razmišljati ali načrtovati prihodnost
z domiš­ljijo ali modrostjo: ustvarjalnost, inventiv­
nost, intu­icija, zavedanje, inovacija.
Profesija je odgovorna za nenehno naraščanje
tehnoloških, sociopolitičnih, sociokulturnih in
okolj­skih zahtev. Kakšna je vloga arhitekta –
­vizionarja? Lahko oziroma mora arhitekt prevzeti
7
Prireditve, Monfort Portorož
❚ Nagrada Piranesi 2014 ❚ Mednarodna
arhitekturna razstava in slovesna pode­
litev nagrad Nagrado in priznanja Piranesi
bo v imenu predsednika RS podelil aka­de­
mik dr. Boštjan Žekš. Skulptura za nagrado
Piranesi je delo mednarodno priznanega
kiparja Jakova Brdarja. Pokrovitelj razstave
Piranesi je Arcadia Lightwear. ❚ Dobrodošli
doma, študentska razstava, Fakulteta za arhi­
tekturo v Ljubljani ❚ Opeka je lepa II, Wie­ner­
berger Opekarna Ormož ❚ Trg, ACO, razstava
slovenskih trgov ❚ Skandinavske arhi­
tekturne impresije, fotografska razstava
Virginie Vrecl. ❚
Zgodilo se je ... Klavdija Marušič
Ex-tempore Piran 2014
Sledi/Spuren
Gledga ❚ Občasnik Obalnih galerij Piran in Gledališča Koper ❚ Letnik XII, številka 4 ❚ Izdajajo Obalne
­galerije Piran in Gleda­lišče Koper ❚ Za izdajatelje Lilijana Stepančič in Katja Pegan ❚ Ured­n ištvo ­Tatjana
Sirk, Miha L. Trefalt (odgo­vorni urednik) ❚ Lektorica Alenka Juvan ❚ Obdelava slik Vek Koper, Marica Peterlin ❚ Tisk Tiskarna Vek Koper ❚ Naklada 2.500 izvodov ❚ Koper, oktober 2014 ❚ Izid ob­čas­n ika Obalnih
galerij Piran in Gledališča Koper in so ­omo­go­čili ­M inistrstvo za kulturo RS, MO Koper in Obči­na ­Piran
❚ Na naslovnici Obalnih ­galerij Piran: fotografija iz filma Naš avto Františka Čapa, 1962 (hrani: Slovenska
kinoteka) ❚ Na naslovnici Gledališča Koper: motiv iz predstave Dva Gledališča Koper (­foto: Jaka Varmuž)
8