kaj prinaša skupna kmetijska politika do 2020
S P O D E Ž E L JA . S I št. 18 / 2012, 1. maj 2012 KAJ PRINAŠA SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA DO 2020 STROKOVNA PRILOGA O SKUPNI KMETIJSKI POLITIKI JAVNA TRIBUNA O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU ŠKODA ZARADI JELENJADI PREDSTAVLJAMO SLOVENSKE ZADRUGE OHRANITI JE TREBA SADILNE PRAVICE HRANA IN POLITIKA 140 let zadružništva na Slovenskem 쮿 IZ INTERVJUJA DACIAN CIOLOŞ Mednarodno leto zadrug Zadruge so zelo dober primer vzajemne delitve odgovornosti za prihodnost kmetijstva na določenem območju. 쮿 50 LET SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE Letos beležimo 50 let delovanja skupne kmetijske politike, hkrati pa se oblikujejo novi zakonodajni predlogi SKP do leta 2020. 'H³HOQDEDQND6ORYHQLMHGG.RORGYRUVND/MXEOMDQD UVODNA MISEL SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA IN ZADRUGE dr. Franci Avsec, pravnik S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Grafiko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Lektoriranje besedil: Lidija Jurman Naklada: 40.000 izvodov Časopis je brezplačnik, ki izhaja dvakrat mesečno Spletna izdaja časopisa na www.spodezelja.si Datum natisa: 1. maj 2012 Scenarij povezovanja, ki ga je Evropska komisija izbrala za zasnovo skupne kmetijske politike po letu 2014, vključuje pomembne spremembe. Ne gre samo za okrepljeno ciljno usmerjenost neposrednih plačil, temveč tudi za močnejšo usmeritev v politiko, prijazno okolju, in za razširitev pravne podlage za sodelovanje proizvajalcev v različnih oblikah, med katerimi so po številu in gospodarskih kazalcih najpomembnejše zadruge. To področje je glede na spremembe na trgu, visoka nihanja cen na mednarodnih trgih ter neravnovesja v verigi preskrbe s hrano doslej pritegnilo premalo dolgoročno in sistemsko (neparcialno) zastavljenih ukrepov. Kmetijske in gozdarske zadruge, ki neposredno povezujejo kmete, so zainteresirane, da skupna kmetijska politika zagotovi ustrezne dohodkovne in druge možnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti čim širšemu krogu kmetov, ki so v velikem številu člani zadrug, ob čim manjših administrativnih obremenitvah. V tem pogledu bodo dobrodošle predvidene poenostavitve, med drugim tudi opcijska shema neposrednih plačil za male kmetije, vendar je takšno izhodišče treba upoštevati tudi pri določanju najmanjše površine ali vrednosti neposrednih plačil in pri definiciji aktivnega kmeta, ki mora zajemati vse posameznike, ki z osebnim delom ali delom članov gospodarstva opravljajo kmetijsko dejavnost kot edino, glavno ali dopolnilno dejavnost. Zaradi skladnega razvoja vseh kmetijskih sektorjev je smiselno zagotoviti možnost uvedbe proizvodno vezanih plačil. Pomembna bo tudi krepitev ukrepa šolskega sadja in šolskega mleka. V zvezi s predvidenimi ukrepi je Zadružna zveza Slovenije podprla stališče, da je treba pri prihodnji razdelitvi sredstev za politiko razvoja podeželja med državami članicami upoštevati dosedanje ravni podpor, dodeljenih v celotnem programskem obdobju in ne samo v letu 2013, pa tudi načelno pripombo, da je o morebitnem poenotenju neposrednih plačil po vsej EU v finančnem obdobju po letu 2021 mogoče odločati šele na podlagi ocene učinkov obdobja 2014–2020. Ob podpori večji okoljski naravnanosti prihodnje skupne kmetijske politike pa uvajanje obvezne prahe v okviru ozelenitve neposrednih plačil glede na potrebe po samooskrbi in poudarjeno usmeritev v kratke dobavne verige vsaj v Sloveniji ni primerno. Predlagani ukrepi bodo vsekakor lažje in hitreje dosegli namen, če bodo oblikovani tako, da bodo upoštevali različno raven organiziranosti v posameznih državah članicah in kmetijskih sektorjih. Zato bi morali biti pogoji za priznanje organizacij proizvajalcev v različnih sektorjih določeni dovolj prožno, da bi omogočili priznanje tudi že delujočim zadrugam in organizacijam proizvajalcev ter dejansko dolgoročno izboljšali pogajalski in tržni položaj kmetov. ISSN 2232–4038 3 STROKOVNA PRILOGA O MLEČNI PREDELAVI KAJ PRINAŠA SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA DO 2020 Kmetijska politika Evropske unije, znana pod imenom skupna kmetijska politika, letos praznuje 50 let, zagotavlja ustrezno proizvodnjo hrane v Evropi, skrbi za obstoj trajnostnih podeželskih skupnosti ter omogoča ukrepanje na področju podnebnih sprememb, upravljanja z vodami, obnovljive energije in biološke raznovrstnosti. Pred 50 leti je bil poudarek na zadostnih količinah hrane, saj si je morala celina opomoči po pomanjkanju med drugo svetovno vojno. Subvencionirati je bilo treba proizvodnjo hrane, prav tako pa tudi cene z odkupi presežkov. Ta metoda se ne uporablja več. Danes je cilj kmetijske politike EU zagotoviti, da proizvajalci vseh vrst hrane, denimo žita, mesa, mlečnih izdelkov, sadja, zelenjave ali vina, proizvajajo zadostne količine varne in kakovostne hrane za evropske potrošnike, sodelujejo pri vsestranskem gospodarskem razvoju podeželskih območij, izpolnjujejo visoke okoljske standarde in skrbijo za dobrobit živali. Kljub obsežni prenovi kmetijske politike v zadnjih letih bo potrebna nova reforma, ko se bo leta 2013 iztekel sedanji program financiranja. NOVOSTI SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE V PRIHODNJEM OBDOBJU Glavni poudarek na ravni celotnega programa bo na inovacijah, v ta namen je predvidena ustanovitev mreže evropskega partnerstva za inovacije, in prenosu znanja. Ciljev politike razvoja podeželja ne bodo več zasledovali prek štirih osi, ampak prek šestih prednostnih nalog EU, ki izhajajo iz ciljev strategije Evropa 2020. Nova horizontalna uredba združuje pravila za financiranje (sedanja uredba 1290/2005), skupna pravila SKP glede sankcij in kontrol, pravila za izvajanje navzkrižne skladnosti ter pravila za izvajanje obvezne svetovalne službe. Nova uredba prinaša tudi dodatne kontrole na kraju samem, ki jih bo izvajala Komisija, in razširitev obsega sankcij za države članice, ki ne izpolnjujejo kontrolnih določb. Evropsko gospodarstvo se sooča z gospodarskimi, okoljskimi in teritorialnimi izzivi. Med gospodarske izzive sodijo varnost preskrbe s hrano, spremenljivost cen in gospodarska kriza. Okoljski izzivi so povezani z emisijami toplogrednih plinov, izčrpanostjo prsti, kakovostjo vode in zraka ter ohranjanjem habitatov in biotske raznovrstnosti. Teritorialne izzive pa predstavljata vitalnost podeželjskih območij in raznolikost kmetijstva v EU. Evropska komisija je predstavila usmeritve skupne kmetijske politike v obliki štirih osnovnih uredb Sveta in Evropskega parlamenta, ki ob horizontalni uredbi urejajo neposredna plačila, razvoj podeželja in skupno ureditev trgov. Cilji prihodnje skupne kmetijske politike so vitalna proizvodnja hrane, trajnostno upravljanje z naravnimi viri in podnebne dejavnosti ter uravnotežen prostorski razvoj. Skupna kmetijska politika ohranja strukturo dveh stebrov, neposrednih plačil, tržno-cenovnih ukrepov v obliki varnostne mreže in politiko razvoja podeželja. Na področju skupne kmetijske politike do leta 2020 je predvideno preoblikovanje plačil za bolj ciljna in pravična plačila. Zmanjšale naj bi se razlike v plačilih tako med državami članicami kot tudi znotraj posamezne države članice. Načrtovana je ozelenitev prvega stebra neposrednih plačil. Podpore bodo namenjene aktivnim kmetom. Za male kmete so predvidene poenostavitve, za velike kmetije pa je v načrtu omejevanje plačil. Predvidena sta prestrukturiranje tržno-cenovnih ukrepov in uvedba novih kriznih mehanizmov. Velike spremembe so načrtovane na področju razvoja podeželja. Usmeritve v novem programskem obdobju temeljijo na doseganju ciljev strategije Evropa 2020 – uvedena bosta skupni strateški okvir in izvedbena rezerva v višini 5 % sredstev. Kje smo v procesu reforme SKP? – 12. april do 11. junij 2010 – javna razprava o SKP – 19. do 20. julij 2010 – javna konferenca o prihodnji SKP – 18. november 2010 – poročilo Komisije SKP do 2020 – 23. november 2010 do 25. januar 2011 – posveti o ocenitvi vplivov – 29. junij 2011 – proračunski predlog Komisije za obdobje 2014–2020 – 12. oktober 2011 – predlogi predpisov Komisije za SKP za obdobje 2014–2020 – 2011–2013 – razprave v Parlamentu in Svetu EU – 1. januar 2014 – novi predpisi EU začnejo veljati 4 STROKOVNA PRILOGA O MLEČNI PREDELAVI Predlog višine nacionalne ovojnice za Slovenijo: KAKO SE BO FINANCIRALA PRIHODNJA SKP Leto 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Predlogi Komisije o proračunu za obdobje 2014–2020 ohranjajo porabo SKP v nominalnem pogledu na ravni leta 2013. Prvi steber – neposredna plačila in tržni izdatki Drugi steber – razvoj podeželja Skupaj prvi in drugi steber 317,2 mrd € 101,2 mrd € 418,4 mrd € Varna hrana 2,5 mrd € Pomoč socialno ogroženim 2,8 mrd € Rezerve za krizne razmere v kmetijstvu 3,9 mrd € Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji do 2,8 mrd € Raziskave in inovacije na področju 5,1 mrd € prehranske varnosti, biogospodarstva in trajnostnega kmetijstva do 17,1 mrd € Skupaj dodatna sredstva Skupaj predlagani proračun za obdobje 2014–2020 v 1000 € 144.253 141.590 140.431 139.275 138.118 138.118 138.118 Plačilo za površine z naravnimi omejitvami: za ta ukrep se država članica lahko odloči prostovoljno. Izvajalo se bo v obliki letnega plačila na hektar, država članica lahko nameni do 5 % nacionalne ovojnice. Plačilo za mlade kmete: interesenti za ta ukrep ne smejo biti starejši od 40 let in morajo prvič prevzemati kmetijo. Znesek plačilne pravice se jim poveča za 25 %, do največ 25 plačilnih pravic. Ukrep bo trajal pet let in mu bosta namenjena 2 % nacionalne ovojnice. Proizvodno vezana podpora: država članica se lahko prostovoljno odloči, ali bo ukrep uvedla ali ne. Namenjena je le sektorjem ali področjem, ki so v težavah ali pa so kakor koli drugače ekonomsko, socialno ali ekološko pomembna. Določeni kmetijski sektorji niso vključeni v ta ukrep. Nameni se lahko 5 % ovojnice, ob posebnih pogojih tudi več. Omejitev plačil za velike kmetije: kmetijska gospodarstva, ki prejmejo več kot 150.000 EUR, bodo deležna omejevanja prejemanja. Vsi zneski, ki presegajo znesek 150.000 EUR, se bodo degresivno zmanjševali do 300.000 EUR, ki je največji znesek, ki ga lahko kmetija ali kmetijsko gospodarstvo prejme. Shema malega kmeta: ukrep je obvezen za države članice, kmet pa lahko izbira. Država članica lahko nameni temu ukrepu največ 10 % ovojnice. V ukrep se lahko vključi vsak kmet ne glede na velikost, izpolniti mora dva pogoja: ohraniti mora površine in ohraniti mora minimalni prag. do 435,5 mrd € Vir: Sporočilo Komisije »Proračun za strategijo Evropa 2020« – COM(2011) 500 konč., del II. NEPOSREDNA PLAČILA IN TRŽNI IZDATKI V obdobju 2014–2020 bodo kmetje v EU imeli dostop do obveznih in do prostovoljnih shem. Med obvezne sheme spadajo osnovno plačilo, zeleno plačilo in shema za mlade kmete, prostovoljni shemi (za kateri se bo odločala država članica) pa vključujeta proizvodno vezano podporo in podporo območjem z naravnimi omejitvami. Dodatno bo na voljo tudi poenostavljena shema za majhne kmete. Osnovno plačilo: predlagana je redistribucija plačil tako med državami članicami kot tudi med kmetijami. Izravnano bo plačilo med državami članicami, predlagano je tudi enotno plačilo po površini ne glede na kmetijsko površino. Pojavil se je pojem aktivni kmet. Po predlogu bodo plačila prejemale le kmetije, katerih skupni znesek neposrednih plačil znaša več kot 5 % vseh nekmetijskih prihodkov. Pogoj za prejemanje osnovnega plačila bo tudi zahteva, da je kmet v letu 2011 uveljavil t. i. plačilno pravico. Izpolnjevanje pogojev za osnovno plačilo bo pogoj za prejemanje vseh drugih plačil. Zeleno plačilo: vezano bo na osnovno plačilo in je obvezno za državo članico in za kmeta, če se bo odločil za osnovno plačilo. Izpolnjevati je treba tri pogoje: diverzifikacija poljščin (posajene morajo biti vsaj tri poljščine z najmanj 5 % in največ 70 % površine), ohraniti je treba obseg trajnih travinj in 7 % obdelovalnih površin je treba nameniti za ekološko pomembna območja. Ekološke kmetije so avtomatično upravičene do plačila, kmetije na območjih Natura 2000 pa pod določenimi pogoji. 5 STROKOVNA PRILOGA O MLEČNI PREDELAVI upravljanje s tveganji, kjer je poleg obstoječih ukrepov za upravljanje s proizvodnimi tveganji predviden tudi nov ukrep za upravljanje z dohodkovnimi tveganji. Slovenija bo v prihodnjem finančnem okviru razdeljena na dve regiji: vzhodna Slovenija bo še vedno izpolnjevala pogoje za manj razvite regije, zahodna Slovenija pa bo spadala med razvite regije. Stopnje sofinanciranja iz EU bodo za manj razvita območja prekomorska območja in Egejske otoke 85 %, za ostala območja pa 50 %. POLITIKA RAZVOJA PODEŽELJA Politika razvoja podeželja ne bo več zasledovala ciljev preko osi, ampak preko šestih prednostnih nalog, ki so: 1. pospeševanje prenosa znanja v kmetijstvu in gozdarstvu, 2. povečanje konkurenčnosti kmetijstva in vitalnosti kmetij, 3. spodbujanje organizacije prehranskih verig in obvladovanje tveganja v kmetijstvu, 4. ohranjanje ekosistemov, odvisnih od kmetijstva in gozdarstva, 5. spodbujanje učinkovite uporabe virov in prehod v nizkoogljično gospodarstvo ter 6. izkoriščanje potenciala delovnih mest in razvoja podeželskih območij. Programi bodo lahko vsebovali tematske podprograme, ki bodo prispevali k prednostnim nalogam in urejali posebne potrebe, zlasti na naslednjih področjih: mladi kmeti, majhne kmetije, gorska območja, lokalne oskrbne verige. Okrepljena je vloga pobude LEADER, za katero je predvidenih najmanj 5 % sredstev. Ukinjen je ukrep zgodnjega upokojevanja, uveden pa sklop novih ukrepov za spodbujanje sodelovanja. Novost so tudi ukrepi za ENOTNA SKUPNA UREDITEV TRGA Plačilna pravica je pravica do plačila na hektar upravičene površine in je sestavljena iz regionalnega plačila ter morebitnih dodatkov za mleko, sladkor in sektor govedoreje. Upravičenci za dodelitev plačilnih pravic so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki te površine obdelujejo, ne glede na lastništvo. Pogoji so vpis v evidenco GERK, parcele ne smejo biti manjše od 0,1 ha, skupna površina zemljišč pa ne manjša od 0,3 ha. GERK (grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva) je strnjena površina kmetijskih ali gozdnih zemljišč z isto dejansko rabo, ki jo uporablja oziroma obdeluje eno kmetijsko gospodarstvo. Nacionalna ovojnica je določena višina sredstev, ki jo dobi država članica in jo lahko porabi v skladu s predpisi EU. Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove ter ohraniti živalske in rastlinske vrste in habitate, ki so v Evropi redki ali ogroženi. V Sloveniji je določenih 286 območij, ki skupaj zajemajo 36 % površine. Na področju enotne skupne ureditve trga bodo instrumenti varnostne mreže razširjeni na vse sektorje, zožen bo seznam upravičenih proizvodov do javne intervencije in razširjen ukrep zasebnega skladiščenja. Umaknjene bodo pomoči za mleko v prahu, sviloprejke in hmelj. Pomoč za najbolj ogrožene bo premaknjena v samostojno shemo, več sredstev bo namenjenih shemi šolskega sadja, medtem ko se bodo v letu 2015 iztekle mlečne kvote. Po spletnih virih MKO in Komisije EU ter drugih virih povzel Matjaž Podmiljšak 6 STROKOVNA PRILOGA O MLEČNI PREDELAVI večje ciljnosti podpor tistim kmetijskim gospodarstvom, ki sama izvajajo kmetijsko dejavnost. Slovenija pa pozdravlja predlog Komisije, da se v okviru neposrednih plačil predvidijo tudi posebna sheme za mlade kmete, shema za male kmetije in možnost uvedbe dodatnega plačila na območjih z naravnimi omejitvami. Še naprej se zavzema, da omenjene sheme ostanejo prostovoljne za države članice, saj se s tem omogoči upoštevanje specifičnih razmer v državi članici. Ključni element nove sheme neposrednih plačil je za Slovenijo tudi možnost uvedbe proizvodno vezanih plačil, kjer se zavzemamo zlasti za večjo prožnost določil tako z vidika upravičenih sektorjev, deleža ovojnice, oblik pomoči kot meril za Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. dodelitev. IZHODIŠČA SLOVENIJE O VZPOSTAVITVI PRAVIL ZA NEPOSREDNA PLAČILA KMETOM V PODPORNIH SHEMAH V OKVIRU SKP Pri vprašanju poenotenja osnovnega plačila v okviru neposrednih plačil na ravni države do leta 2019 je stališče Slovenije, da mora biti državam članicam dana zadostna prožnost pri izvajanju tega osnovnega plačila v smeri reševanja specifičnih vprašanj, vezanih na prerazporeditve med posameznimi kmetijskimi pridelovalci in sektorji. Republika Slovenija se zlasti zavzema za ohranitev možnosti diferenciacije plačil glede na rabo tal. Poleg tega predlaga tudi daljše prehodno obdobje za uvedbo novega sistema neposrednih plačil. Postopnost uvedbe je potrebna za stabilizacijo razmer v kmetijstvu, zlasti za večje kmetije in tiste z intenzivno živinorejsko ali mlečno pridelavo. Trenutni predlog ozelenitve, kot ga predlaga Komisija, Slovenija ocenjuje kot premalo fleksibilen in izjemno zahteven z vidika administrativnih bremen. Slovenija se tako zavzema za izvajanje zelene komponente na preprost in učinkovit način, upoštevaje strukturne in specifične razmere v posameznih državah članicah, brez vpliva na dohodkovni položaj kmetijskih pridelovalcev ter brez dodatnega povečanja finančnih in administrativnih bremen. Nadalje je Slovenija kritična do predloga Komisije glede definicije aktivnega kmeta, ki je z izvedbenega vidika administrativno in finančno zelo zahteven in tako nesorazmeren z želenim ciljem definicije ter ne rešuje osnovnih vprašanj zagotavljanja Rok Sedminek, podpredsednik Evropskega združenja mladih kmetov CEJA, o prihodnosti skupne kmetijske politike meni: »Skupna kmetijska politika mora biti spodbudna za mlade kmetovalce. V predstavljenem predlogu skupne kmetijske politike je pozitivno, da so ohranjena plačila za mlade prevzemnike in da so dodatna plačila, ki so povezana s plačili po hektarju, v prvem stebru. Za nas mlade pa ni spodbuden zeleni paket, katerega namen je širši javnosti opravičiti, da je kmetijstvo potrebno. Zeleni paket pomeni dodatno obremenitev za kmetijstvo in hektarske donose. Predvsem pa upam, da ne bodo na nacionalni ravni sprejeti podukrepi, ki bi bili zahtevnejši, kot jih imajo ostale članice Evropske unije. Želim si vsaj enakovredne pogoje z drugimi evropskimi kmeti.« B. J. EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE O PRIHODNJI SKP Na predlog prihodnje skupne kmetijske politike se je odzvalo tudi Evropsko računsko sodišče, ki je v izjavi za javnost z dne 17. aprila 2012 podalo mnenje o zakonodajnih predlogih Evropske komisije za reformo skupne kmetijske politike od leta 2014 naprej. Sodišče ugotavlja, da kljub poenostavitvi določbe o skupni kmetijski politiki ostaja zakonodajni okvir te politike prezapleten. Sodišče meni, da bi bilo treba v zvezi z razvojem podeželja določiti konkretne specifične cilje in zagotoviti, da je podpora ciljno usmerjena na tista podeželska območja, na katerih je pomoč najbolj potrebna. Prav tako niso ustrezno določeni cilji v zvezi z navzkrižno skladnostjo in zeleno komponento neposrednih plačil. Sodišče opozarja na tveganje, da bodo plačila nakazovana upravičencem, ki sploh ne opravljajo kmetijske dejavnosti. Za zmanjšanje upravnega bremena Sodišče predlaga, naj se sprejme splošna in enostavna opredelitev pojma »aktivni kmet« in naj se Komisiji zaupa skrb za izvajanje zakonodaje na tej podlagi. Sodišče ugotavlja, da bi se po oceni Komisije zaradi predlagane reforme za 15 % zvišali stroški upravljanja shem neposrednih plačil, ki jih bodo krile države članice. Osnutek uredbe določa, da bodo leta 2014 pravice do plačil na voljo novim kmetom (zlasti mladim kmetom, ki se začenjajo ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo). Vendar se Sodišče vprašuje, ali bo to zagotovljeno tudi v poznejših letih. Na koncu želi Sodišče še poudariti, da bo uspešnost reforme odvisna tudi od jasnosti »izvedbenih uredb«, ki jih mora pripraviti Komisija. Prav tako bo odvisna od tega, kako hitro bodo plačilne agencije prilagodile svoje postopke in sisteme, za kar bi lahko bilo potrebnih od 12 do 24 mesecev po sprejetju izvedbenih predpisov Komisije. Povzela B. J. 7 AKTUALNO Z DELOM ZAČEL NOV UPRAVNI ODBOR ZVEZE ČESTITKA ZA 1. MAJ Vsem bralkam in bralcem čestitamo ob 1. maju mednarodnem prazniku dela. ŠKODA ZARADI JELENJADI Na Gorenjskem je jelenjad, z izjemo izrazito nižinskih lovišč, prisotna v celotnem lovskem upravljavskem območju, zato so konec marca pripravili na Bledu posvetovanje na temo »Škoda po jelenjadi«, ki so se ga udeležili lovci, gozdarji, kmetje in drugi, ki so povezani z jelenjadjo. Namen posveta je bil izvedeti več o škodi, ugotoviti obseg škode in nanjo opozoriti ter najti rešitve pri upravljanju z jelenjadjo, da bo škode čim manj. Prevelika populacija jelenjadi v okolju povzroča posledice, zlasti v objedanju gozdnega mladja, selekciji podmladka (najbolj so na udaru jelka in plemeniti listavci), v starejših sestojih pa predvsem v zimskem času prihaja do obgrizenja debel. Velika škoda nastaja tudi na kmetijskih površinah, zlasti na pašnikih, travnikih in v sadovnjakih. Veliko težav povzroča jelenjad tudi pri silirani krmi v silosih in balah, kjer poškoduje folijo, zaradi česar silaža plesni, taka krma pa je za živali neuporabna. Zbrani so opozorili na neenotnost sistema ocenjevanja škode in nezadovoljivo sodelovanje lastnikov zemljišč v postopkih upravljanja z divjadjo. Škodo lahko omilimo z intenzivnim izvajanjem odstrela na daljše obdobje in z ustvarjanjem ustreznejših življenjskih razmer (intenzivnejša sečnja v gozdovih, z vzdrževanjem košenic, grmišč in delno z zimskim krmljenjem). Oblikovati bi bilo treba mirne cone za jelenjad, spremeniti lovno dobo, omogočiti lov na jelenjad tudi ponoči, povečati odstrel in povečati pašne površine za jelenjad. Davčni ukrepi bi morali spodbujati lastnike k intenzivnejšemu gospodarjenju z gozdom. Upravljavci lovišč bi morali dosledno izpolnjevati načrte za upravljanje z jelenjadjo, lovci pa bi se morali z etičnim kodeksom zavezati obvestiti lastnike zemljišč o nastali škodi. Predvsem pa je treba načrtovane ukrepe izvajati in iskati kompromisne rešitve med vsemi uporabniki prostora. J. S Sredi aprila sta potekali ustanovni seji upravnega in nadzornega odbora Zadružne zveze Slovenije, ki sta bila izvoljena na občnem zboru 22. marca 2012. Na seji upravnega odbora so za podpredsednika zveze imenovali Marjana Hergana in Jožeta Strgarja. Upravni odbor je imenoval tudi strokovne odbore in komisije, sprejel program dela zveze v prihodnjem štiriletnem mandatu, potrdil finančni načrt za leto 2012, se seznanil z volitvami v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije iz druge volilne skupine, ki bodo 25. maja 2012. Razpisal je tudi zadružna priznanja za leto 2012 in razpravljal o aktualni problematiki. A. J. Slovenski forum socialnega podjetništva je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije ter pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka pripravil 17. aprila 2012 javno tribuno o socialnem podjetništvu. Na tribuni so bili predstavljeni številni pogledi na razvoj socialnega podjetništva ter prednosti in slabosti trenutnih razmer v Sloveniji. Po mnenju govorcev obstaja pri nas mnogo področij, ki ponujajo izzive socialnemu podjetništvu, kot so prehranska ogroženost Slovenije, ekološka pridelava hrane, gozdno bogastvo in varovanje naravnih virov, demografske značilnosti in posledično potrebe vse starejšega prebivalstva po celostni oskrbi ter želja po kakovostnejšem zagotavljanju delovnih mest na podeželju. Javne tribune se je udeležil tudi Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, ki je poudaril številne podobnosti med zadrugami in socialnimi podjetji, hkrati pa predstavil tudi kritiko nekaterih zakonov, ki neutemeljeno izločajo zadruge iz kroga koristnikov, in možnosti izboljšav, da bi se zadruge dejansko lahko uveljavile tudi na področju socialnega podjetništva. Fotografija arhiv Jože Skumavec JAVNA TRIBUNA O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU M. P. 8 NOVICE SADILNE PRAVICE JE TREBA OHRANITI Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v začetku aprila pozvalo vse oljkarje, ki imajo v uporabi najmanj 1000 m2 oljčnikov, da se zglasijo na najbližji upravni enoti in v Register kmetijskih gospodarstev vpišejo oljčnike ter prijavijo pridelek oljk, oljčnega olja in namiznih oljk. Oljka v Sloveniji po merilih intenzivnih nasadov s 1.850 ha zaseda drugo mesto. Razvoj oljkarstva pri nas se je bistveno razmahnil pred dvajsetimi leti z načrtnim pristopom, od ustanovitve poskusnega centra za oljkarstvo do ustanovitve Društva oljkarjev slovenske Istre. Danilo Markočič, pobudnik ustanovitve preko vodenja iniciativnega odbora Društva oljkarjev slovenske Istre, pravi: »Oljkarstvo ima varno prihodnost, kar dokazujejo vrhunski rezultati slovenskih oljkarjev na ocenjevanju oljčnih olj. Poleg organiziranosti javne službe (PCO in KSS), ki je v veliko oporo oljkarjem, je potrebna tudi odgovornost vsakega posameznika, ta pa se odraža tudi s tem, da izpolnjujemo svoje obveznosti (s prijavo v register oljčnikov, pridelka itd.). Za prodornejše in boljše poslovne rezultate pa moramo oljkarji stopiti skupaj in narediti korak naprej pri trženju slovenskih izdelkov.« Danilo Markočič na kmetiji, ki obsega 3,85 ha oljčnikov, pridela, odvisno od sezone, okoli 3.000 litrov oljčnega olja, ki se ponaša z zaščiteno označbo porekla »ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre«. D. M. Na ravni Evropske unije poteka razprava o ukinitvi sadilnih pravic. Mnenja držav o njihovem ukinjanju so zelo različna. Stališče Slovenije je podobno stališču vinogradnikov iz Avstrije, Nemčije in drugih tradicionalnih vinogradniških dežel, ki se zavzemajo, da vinogradništvo ostane v pokrajinah, kjer je tradicionalno prisotno. Opustitev sadilnih pravic bi pospešila selitev vinogradništva na južno poloblo, kar je zaradi stroškov pridelave v interesu velikih korporacij. Marjan Lesica, predsednik Vinske kleti Goriška Brda, dolgoletni zadružnik, eden večjih pridelovalcev grozdja v Brdih, je odločen: »Smo proti ukinitvi sadilnih pravic, ker bi ukinitev pomenila pospešeno industrializacijo vinogradništva, to je selitev v ravnine, kjer je vse delo, vključno z rezjo in trgatvijo, mehanizirano. Sadilne pravice so pomemben instrument varovanja, ohranitve vinogradov v terasah in strminah, kar je pomembno tudi z vidika krajinske arhitekture in ohranjenosti poseljenosti podeželja.« Marjan Lesica na zgledno urejeni kmetiji skupaj s sinom obdeluje 12,6 ha površin, od tega 10,8 ha vinogradov in 1,8 ha sadovnjakov. Je tudi inovator na področju specialne vinogradniške mehanizacije, ki bo tudi v prihodnosti omogočala naravi prijazno pridelavo s čim manj stroški. A. J. Fotografija arhiv Marjan Lesica PRIJAVA OLJČNIKOV IN PRIDELKA TEŽAVE TRSNIČARJEV Trideset let so si slovenski trsničarji prizadevali z uvažanjem in sajenjem dragih baznih in certificiranih klonskih matičnih nasadov vinogradov za pridelovanje cepičev in matičnjakov za podlago, kot to zahteva evropski trg. Tako danes slovenski trsničarji s certificirano pridelavo cepljenk, dosegajo evropske kakovostne standarde trsnih materialov. Vzgojili so kakovostne trsne cepljenke v količini, ki zadošča za vsakoletno potrebno obnovo 800 od skupaj 25 tisoč hektarov slovenskih vinogradov. Zdaj pa so prišli v razmere, ko vinogradniki zaradi nizke odkupne cene grozdja ne obnavljajo vinogradov, in so zato prisiljeni cepljenke prodajati na tuje, predvsem na Češko, v Italijo in Francijo. »Težava pa je, ker so cene izvoženih trsnih cepljenk tako nizke, da ne pokrivajo niti naših proizvodnih stroškov,« pojasnjuje Simon Toplak, ugleden kmet, zadružnik, ustanovni član Kmečke liste – društva za razvoj kmetijstva in podeželja ter ustanovitelj in predsednik Trsničarske zadruge Juršinci. Prepričan je, »da bi morala država, kot sta to storili že Italija in Avstrija, pomagati slovenskim trsničarjem, vinogradnikom in vinarjem ter s tem prispevati k ohranitvi slovenskega trsničarstva in k obstoju ponekod večstoletnih vinogradov na najtežjih obdelovalnih legah.« D. S. ŠOLARJE SPOZNAJMO S KMETIJSTVOM V kmetijski zadrugi Velike Lašče si že vrsto let zelo prizadevajo ohraniti klavnico, ki je edina na njihovem območju Dolenjske in zato ključna za obstoj velikega števila manjših samooskrbnih kmetij. »Klavnico želimo ohraniti le kot klavni obrat, vendar doživljamo pri izbirah lokacij zanjo velika nasprotovanja,« pojasnjuje dolgoletni predsednik KZ Velike Lašče Ivan Levstik in hkrati izraža bojazen, da se bo zavleklo tudi pri občinski obravnavi zadnjega predloga. Z njegovo potrditvijo bi namreč nov klavni obrat lahko umestili v industrijsko cono. Ivan Levstik dodaja, da smo slovenski kmetje zelo zaskrbljeni zaradi položaja kmetijstva in tudi zaradi upadanja ravni samooskrbe s hrano v državi. »Prepričan sem, da bi bilo dobro naše otroke že v osnovnih šolah ustrezno osveščati glede pomena slovenskega kmetijstva za varno prihodnost Slovenije, in predlagam uvedbo novega izbirnega predmeta v šolah z delovnim nazivom spoznavanje kmetijstva.« D. S. 9 INTERVJU KMET POSTAJA KLJUČNI ČLEN PREHRANSKE VERIGE Intervju z Dacianom Cioloșom, komisarjem za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske unije Zakonodajni predlogi na področju skupne kmetijske politike do leta 2020 so na mizi. Prinašajo številne novosti tako za kmete kot za celotno podeželje. Kateri so glavni cilji, ki jih Komisija želi doseči s prihodnjo skupno kmetijsko politiko? Kako se bodo razvili različni kmetijski sektorji, še posebej sektorji vina, govedine in mleka? Med pripravljanjem svojih predlogov smo v širši javni razpravi prišli do sklepa, da mora imeti skupna kmetijska politika tri glavne cilje – prehransko varnost, ohranjanje naravnih virov in ohranjanje teritorialnega ravnovesja na podeželju, vse v kontekstu ustvarjanja novih služb in rasti. Predloge smo oblikovali za doseganje teh ciljev. Še posebej smo želeli poudariti pomembnost povečanja tako konkurenčnosti kot trajnosti, hkrati pa želimo narediti premik proti bolj pošteni in zeleni skupni kmetijski politiki, ki jo davkoplačevalci bolje razumejo. Sektorji vina, govedine in mleka se bodo morali v prihajajočih letih soočiti s spremembami. Vendar ostajam optimističen in verjamem, da bodo prišle nove priložnosti za te proizvajalce. Naše reforme bodo nudile več možnosti za kmete, da se odzovejo na te priložnosti na trajnosten način. Naj samo še dodam, da imamo poleg teh horizontalnih orodij različne ukrepe za uporabo na ravni sektorjev, za mlečne izdelke in vino na primer, da vzamejo v račun posebnosti posameznega sektorja. Slovenija je ena od najmanjših držav v EU. Imamo številne majhne kmetije in veliko območij z omejenimi dejavniki. Kakšen je v prihodnji skupni kmetijski politiki potencial za kmetijstvo v takšnih državah? Ena od ključnih točk skupne kmetijske politike je, da ni skupnega modela evropskega kmetijstva. V 27 državah članicah imamo izredno raznolike modele. Verjamem, da naši predlogi ponujajo dovolj fleksibilnosti za oblikovanje politike, ki bo povečala kmetijski potencial vsake države članice ne glede na velikost kmetij ali kakovost kmetijske zemlje, saj ponuja enotni 10 AKTUALNO INTERVJU sistem letnih neposrednih plačil in sistem, bolj usmerjen na primarno večletna plačila v sklopu programov za razvoj podeželja, ki jih lahko prilagodimo nacionalnim in regionalnim prioritetam. Nesorazmerje med različnimi interesnimi skupinami v kmetijski verigi EU postaja vedno večje vprašanje. Slovenske interesne skupine v kmetijski verigi so podpisale kodeks dobrih poslovnih običajev v kmetijski verigi. Ali namerava Komisija urediti to vprašanje na ravni EU? Vsekakor verjamem, da je položaj kmeta v prehranski verigi ključen del pogovorov, saj je trenutno kmet pogosto najšibkejši člen v verigi. Dinamika zadrug je ponavadi malo ugodnejša. Vendar smo pred kratkim končali pripravo paketa za mlečni sektor, ki bo zagotavljal večje sodelovanje. To želimo širše promovirati v naših predlogih reform. Glede bolj splošnega pristopa vzdolž prehranske verige so pogovori še vedno v teku znotraj tako imenovane Skupine na visoki ravni za prehransko verigo (vodi jo komisar za podjetništvo in industrijo Tajani). Sklepe pričakujemo to poletje. Takrat bomo ocenili, ali mora Komisija ukrepati in pripraviti neko obliko kodeksa dobrih poslovnih običajev na ravni EU. Pogajanja na ravni Svetovne trgovinske organizacije so vodila v liberalnejši trg v EU. Kakšno je stališče Komisije o teh pogajanjih? Ostajamo zavezani večstranskemu procesu, saj verjamemo, da je bolje imeti en globalni sporazum kot celo vrsto manjših dogovorov. Ker so trenutno pogajanja s Svetovno trgovinsko organizacijo ustavljena – naj dodam, da ne zaradi kmetijstva, moramo nadaljevati z uvajanjem cele vrste dvostranskih trgovinskih sporazumov. Tradicija evropskega kmetijstva glede kakovosti proizvodov je pomagala povečati trgovino v preteklih letih in nudi znaten potencial za nadaljnjo rast. Zato smo pravkar izdali sporočilo o promociji. O tem bomo razpravljali v prihajajočih mesecih, da bi pripravili konkretne zakonodajne predloge do konca tega leta. Generalna skupščina Združenih narodov je razglasila leto 2012 za mednarodno leto zadrug. Kakšno je vaše sporočilo slovenskim zadružnikom ob dejstvu, da v Sloveniji prav letos praznujemo 140 let zadružništva, in kakšno je vaše mnenje o prihodnosti zadrug? Kot sem že omenil, je zadruga le ena oblika kmetijskih organizacij. Vendar je oblika organizacije, ki ponuja posameznemu kmetu močnejši položaj v verigi. Glede na vedno večjo koncentracijo v trgovinskem in živilskopredelovalnem sektorju verjamem, da bo v prihodnje vedno pomembnejše za kmete sodelovati. 1111 Catherine Day, generalna sekretarka Evropske komisije, Dacian Cioloş in José Manuel Barroso (iz leve proti desni) Fotografije arhiv Evropske komisije Tako bodo pridobili pošten delež dodane vrednosti v prehranski verigi. Na koncu naj poudarim, da verjamem, da je prihodnost malih kmetij v kakovosti proizvedenih proizvodov in v njihovih organizacijah proizvajalcev. Zadruge so zelo dober primer vzajemne delitve odgovornosti za prihodnost kmetijstva na določenem območju. Mag. Anita Jakuš Komisar Dacian Cioloș je od februarja 2010 komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja EU. Najmlajši med 27 komisarji je po poklicu agronom. Pred tem je deloval kot minister za kmetijstvo v Romuniji. Bil je tudi državni sekretar za kmetijstvo za zadeve EU. Prav to imenovanje mu je omogočilo vrnitev v Bruselj, kjer je najprej delal kot pripravnik v DG AGRI, preden je nadaljeval študij v Franciji in Italiji. Prihaja iz mesta Zalau v Transilvaniji (severozahodna Romunija), kjer je večino časa preživel na dedkovi kmetiji in razvil strast do kmetijstva. PREDSTAVLJAMO za pogonsko gorivo D2 in lastno žago. Letno odkupi skoraj 25 milijonov litrov mleka, 1.808 ton govejega mesa, 131 ton telečjega mesa in 3000 m3 lesa,« o poslovanju zadruge pravi Ludvik Jerman, direktor zadruge. Zadruga veliko vlaga, saj je v zadnjem času obnovila ali na novo zgradila vse svoje poslovne in trgovske prostore. V letu 2011 je za investicije namenila več kakor 600.000 evrov. Marjan Jevnikar, dolgoletni predsednik zadruge in ugleden kmet, ki mu je mar za slovenskega kmeta in zadruge, vlogo zadruge vidi kot pomemben servis kmetom. »V zadrugi se trudimo svojim članom zagotoviti čim večje ugodnosti. Imamo zadružno kreditno kartico, ki članom omogoča nakup v trgovinah z odlogom plačila. Članom plačujemo živino v 20 dneh po odkupu, prav tako je redno plačilo za mleko vsakega 28. v mesecu za pretekli mesec. Dobro sodelovanje s člani in številne investicije zadruge so zagotovilo za uspeh in skupno prihodnost slovenskega kmeta.« Marjan Jevnikar kmetuje na srednje veliki živinorejsko gozdarski kmetiji, kjer obdeluje 17 ha kmetijskih zemljišč in 16 ha gozda. A. J. ŽE VEČ KOT 50 LET ZA DOBRO KMETA Fotografija arhiv KZ Trebnje Kmetijska zadruga Trebnje je nastala leta 1961 s pripojitvijo zadrug Mokronog, Trebelno, Šentrupert, Mirna, Dobrnič in Šentlovrenc h Kmetijski zadrugi Trebnje. V istem letu so se zadrugi priključili še gozdarska dejavnost, posestvo gospodinjske šole Mala Loka, ekonomije Mokronog, Mirna in Jezero ter sušilnica sadja Greda iz Mirne. Zadruga je preživela dobre in slabe čase ter po letu 1972 veliko vlagala v naložbe na kmetijah in v centre za oskrbo z repromaterialom. Leta 2002 je pripojila zadrugo KZ Suha krajina, leto pozneje še KGZ Dole pri Litiji in prevzela poslovanje KZ Gabrovka. »Kmetijska zadruga Trebnje danes združuje 739 članov in ima 166 zaposlenih. Letno ustvari skoraj 40 milijonov evrov prihodkov in je druga največja zadruga v Sloveniji. Zadruga ima 25 trgovin, od tega 11 z repromaterialom, 12 samopostrežnih trgovin in dve tekstilni trgovini. Poleg tega ima šest dnevnih barov in domačo kuhinjo, dve črpalki KMETIJE OBREMENJUJEJO BIROKRATSKI POSTOPKI Postojnskem povzročilo kmetijam veliko škodo. »Poleg drugih težav se bodo tudi zato slovenski hlevi praznili še hitreje, kot bi se sicer,« meni Pirc. D. S. Fotografija arhiv Andrej Pirc Govedoreja je bila na Postojnskem v preteklosti pomembna kmetijska panoga, ki pa zadnja leta slabi in beleži občuten padec staleža živali. Še vedno pa na postojnskem območju delujejo štiri večje govedorejske kmetije, bivše farme, eno od njih na Velikih Brdih sta po nenadni smrti očeta prevzela brata Pirc. In kmalu po prevzemu sta spoznala, kako močno je kmetovanje obremenjeno z birokratskimi in neživljenjskimi postopki. Takole pravi Andrej Pirc: »Na ta dejstva opozarjam, ker sem prepričan, da bi morale ustanove, s katerimi kmetje sodelujemo, bolj življenjsko in prijateljsko obravnavati kmetijstvo in narediti več za slovenskega kmeta, če želimo, da se bo v prihodnost več mladih odločalo za kmetovanje.« Ob tem je opozoril tudi na slabo medijsko osveščanje, saj je predstavljanje kmetov kot glavnih okoljskih onesnaževalcev po njegovem na 12 PREDSTAVLJAMO ZADRUGA MOČAN POVEZOVALNI ČLEN Fotografije arhiv KZ Rače Kmetijska zadruga Rače je zadruga s 65-letno tradicijo. Na ustanovni skupščini so se člani združili v zadrugo zato, da bi pospeševali materialne koristi svojih gospodarstev ter enotno nastopili na trgu pri prodaji kmetijskih pridelkov in pri nabavi repromateriala. V vseh teh letih je zadruga močan povezovalni člen. Preko lastnega odkupa živine, mleka in drugih kmetijskih pridelkov zadruga razpolaga z lastnimi trgovinami z repromaterialom, trgovino z gradbenim materialom in mesnico. V zadnjih desetih letih je zadruga veliko investirala v svoj mesnopredelovalni obrat, v prvi fazi v klavnico, lani pa še v obrat mesne predelave in mesnice. Tako imajo v Račah obrat, ki je med najsodobnejšimi v državi in je zelo ekološko obarvan, saj gre za energetsko varčen obrat, kjer poleg konvencionalnega dela poteka tudi ekološka predelava mesa. Zadruga želi oskrbovati lokalni regionalni trg z domačo, svežo ponudbo mesa, za katerega sta zagotovljena sledljivost in sistem HACCP od zakola do prodaje v mesnici. Zadruga povezuje 159 članov in zaposluje 51 delavcev. reševanje težav kmetijstva in zadružništva v občini. Obdeluje kmetijo s 40 ha, kjer redi do 60 glav govedi za mlečno in mesno prirejo, in s ponosom pove, da ima osem vnukov. Ivan Lenart, dolgoletni direktor zadruge, velik ljubitelj športa, zlasti kolesarjenja, zadrugo opisuje takole: »Tradicija prodaje mesa in klanja živine je v Račah dolga že 40 let. V tem času smo postali prepoznavni v širšem prostoru in z novo investicijo imamo pogoje, da odkupimo še več živine z Dravskega polja, Slovenskih goric in Pohorja ter tako preprečimo odliv žive živine preko meja. Naš cilj je, da se v čim krajšem času poskušamo približati cenam, ki jih ponujajo tujci, prav tako plačilnim rokom. Lansko leto je bilo za našo zadrugo izjemno uspešno, saj nam je uspelo v izjemno kratkem času šestih mesecev zgraditi in opremiti nov mesnopredelovalni obrat ter pridobiti uporabno dovoljenje. Uspešno smo prestali revizijo Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, rezultat pa so bila prejeta evropska nepovratna sredstva v višini 1.280.000 evrov. Zadruga poleg živine odkupi še 6,5 milijona litrov mleka za Ljubljanske mlekarne. Zelo pomembno je, da je mlekarna stabilna partnerica zadrugam, ki bodo lahko nemoteno odkupovale in plačevale mleko svojim dobaviteljem. Naših podvigov pa ne bi uresničili, če nas ne bi vseskozi spremljala Deželna Banka Slovenije.« Ivan Lenart se ljubiteljsko ukvarja tudi z amaterskim igranjem in dejavno sodeluje v občini. Alojz Sternad že več kot 20 let uspešno vodi zadrugo. Njegov moto je biti uspešen kmet in imeti dobro zadrugo, zato o svoji zadrugi pravi: »Zadruga že več let deluje pod okriljem iste ekipe, ki se trudi, da bi v vseh segmentih poslovanja ugodila svojim članom. Odprti smo za nova članstva in zadnja leta se nam pridružujejo predvsem mladi, kar nam daje novo energijo. Izpeljane investicije so zahtevale veliko sredstev, poguma in znanja, vendar z veseljem ugotavljamo, da so bile upravičene. Zadruga je na našem območju pomemben povezovalni člen med kmetom na eni strani in kupcem na drugi. Za nas kmete, člane zadruge, je pomembno, da imamo stabilnega partnerja, ki nam omogoča poslovanje v obojestransko korist. V prihodnosti načrtujemo skupno promocijo na trgu, ki že prepoznava prednost kakovostnih slovenskih pridelkov. Zadruga bo sledila viziji – lokalno pridelano, lokalno predelano in trženo – in svoje artikle prodajala pod sloganom 'Vse domače – KZ Rače'. Zelo je tudi pomembno, da zadruga dobro sodeluje z Občino Rače Fram predvsem pri ekološkem osveščanju in odnosu do okolja.«. Alojz Sternad je odigral ključno vlogo pri gradnji klavnice v Račah, je lokalno zelo aktiven, saj si kot občinski svetnik prizadeva za S. S. V. 13 STROKOVNJAK SVETUJE Foto: arhiv DBS FINANČNI NASVETI PRAVNI NASVETI Stanko Zupančič, vodja Službe poslovanja s komitenti pri Deželni banki Slovenije Manca Peterlin, pravnica PREDNOSTI POSLOVANJA S PLAČILNO KARTICO V PRIMERJAVI S HRANILNO KNJIŽICO ZLORABA BOLNIŠKEGA STALEŽA V preteklosti so se večinoma uporabljali osebni računi s knjižico, ki jih imamo nekatere banke v ponudbi še danes. Osebni računi s knjižico imajo predvsem značilnosti poslovanja s hranilnimi vlogami in so namenjeni vsem tistim, ki želijo spremljati svoje poslovanje prek knjižice, iz katere je razviden celoten promet na računu. Račun omogoča prejemanje vseh vrst prilivov in opravljanje bančnih storitev v vseh poslovalnicah banke, vsaka sprememba stanja pa se v knjižici zabeleži ob obisku stranke v poslovalnici banke. Danes se stranke v veliki večini odločajo za osebni račun s plačilno kartico, ki ima najširši obseg funkcionalnosti in številne prednosti v primerjavi z osebnim računom s knjižico. S plačilno kartico Activa Maestro Deželne banke Slovenije lahko stranka uporablja sodobne plačilne poti, med katere spada uporaba bankomatov in elektronske banke, omogoča pa tudi: • gotovinsko in brezgotovinsko poslovanje v domači in tujih valutah, • plačevanje blaga in storitev na vseh prodajnih mestih v državi in tujini, ki imajo oznako Maestro, • plačevanje s čeki, • poslovanje s trajnimi nalogi za plačilo mesečnih obveznosti, • odobritev avtomatskega in izrednega limita na računu, • hitre kredite na računu, • mesečne izpise stanja in prometa na računu, • pridobitev kartice z odloženim plačilom Activa MasterCard, • storitev SMS-obveščanje o transakcijah, opravljenih s plačilno kartico. Prednost poslovanja z osebnim računom s plačilno kartico je tako v večjem obsegu funkcionalnosti, večji fleksibilnosti poslovanja, z njim pa tudi prihranite. Z uporabo elektronske banke DBS NET je na primer plačevanje računov 5-krat cenejše kot plačevanje na bančnem okencu! Kaj storiti, kadar delodajalec posumi, da njegov zaposleni zlorablja bolniški stalež? Obstajata dve vrsti nadzora: nadzor preko detektiva (ali pooblaščenega delavca) in nadzor Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Detektiv (registriran in z licenco) na podlagi pogodbe in pisnega pooblastila poizveduje le o zdravniških navodilih delavcu, ne pa tudi o njegovem zdravstvenem stanju. V primeru snemanja ali fotografiranja morajo biti delavci o tem predhodno obveščeni, ukrepi pa opredeljeni v internem aktu delodajalca. Če je kršitev dokazana, Zakon o delovnih razmerjih v 111. členu določa, da lahko delodajalec, če delavec v času bolniške odsotnosti z dela ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve zdravnika odpotuje iz kraja bivanja, delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec pa lahko sum zlorabe bolniškega staleža naznani tudi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kadar gre nadomestilo plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pošlje na delavčev dom svojega nadzornika. V primeru kršitve je sankcija zadržanje oziroma odvzem nadomestila plače. KAJ JE HIPOTEKARNO POSOJILO? Hipotekarno posojilo je posojilo, ki je zavarovano z zastavo nepremičnine in je najpogostejša oblika stanovanjskih posojil pri fizičnih osebah. Hipotekarna posojila so pogosta tudi pri pravnih osebah. Zastavna pravica se vpiše v zemljiško knjigo kot hipoteka. V času trajanja hipoteke je nepremičnina v lasti zastavitelja in jo ta tudi prosto uporablja. Običajno je pogodba o zastavni pravici sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa – v tem primeru govorimo o notarski hipoteki. Ta upniku zagotavlja večjo varnost kot klasična hipoteka, saj klasična hipoteka ni neposredno izvršljiva. Za dokaz obstoja terjatve in njeno poplačilo je pri klasični hipoteki treba vložiti tožbo. Pri nepremičninskih projektih, financiranih z bančnimi posojili, se pogosto uporablja tudi posebna oblika hipoteke, to je maksimalna hipoteka. Pri maksimalni hipoteki se določi najvišji znesek, do katerega je za zavarovanje zastavljena nepremičnina. S takšno hipoteko so tako lahko zavarovane tudi vse prihodnje in pogojne terjatve. A. G. 14 Besedilo in fotografije Ministrstvo za kmetijstvo in okolje KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje PAPIRNATE ALI RAČUNALNIŠKE NOVICE? V zadnjem času so naredili v Skandinaviji dve obširnejši raziskavi vpliva klasičnega tiska in spletnih verzij novic na okolje. Ugotovitve so presenetljive: oboje ima na okolje pri enkratni uporabi enako stopnjo negativnega vpliva. po en izvod srednje velikega časopisa letno »proizvede« 92 kg ogljičnega odtisa, kar je nekaj več kot 520 prevoženih kilometrov s povprečnim avtom. Natisnjen časopis povprečen bralec prebere v večjem deležu kot spletno verzijo, poleg tega pa natisnjeno verzijo lahko prebere brez dodatnih obremenitev okolja več ljudi, kar pomeni, da je tiskan časopis okolju še vedno prijaznejši. Raziskava je ugotavljala tudi druge vplive na okolje in pri proizvodnji računalniških komponent je negativen vpliv večji pri onesnaževanju voda in zemlje s toksini, trošenju redkih kovin in večjih stroških ponovne predelave. Pri proizvodnji papirja pa se srečujemo zlasti z emisijami delcev. Za zdaj torej papirne vesti še vedno manj trkajo na našo eko vest kot e-vesti. V dveh obširnejših študijah so raziskovalci zavrnili zmotno trditev, da so spletne novice bolj eko. Vsem nam je jasno, da največ negativnih vplivov na okolje povzroča proizvodnja papirja: kar 57 % ogljičnega odtisa je pri srednje velikem časopisu vezanega na proizvajanje surovine. Preostanek proizvedejo novinarji, distribucija, tisk ipd. Pri spletnih verzijah časopisov pa je največji onesnaževalec uporabnik, pri čemer je njegov ogljični odtis vezan pretežno na značilnosti njegovega računalnika (32 %) in porabo električne energije (17 %). Raziskava je pokazala, da Damjan Oražem, ZGS Zavod za gozdove Slovenije bo letošnji teden gozdov, ki bo potekal ves zadnji teden v maju, obeležil pod geslom »Povezovanje v gozdarstvu«. Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več. 15 ZDRAVJE IN PROSTI ČAS HRANA IN POLITIKA Slabo prehransko stanje telesa ne vpliva samo na zmanjšanje njegovih telesnih zmogljivosti, neposredno vpliva tudi na naše kognitivne sposobnosti. Dobro vemo, na primer, da so učenci, ki ne pojedo zajtrka, v šoli manj uspešni. Slaba prehranjenost vpliva tudi na našo voljo in zato ni čudno, da pripomore k večji razdražljivosti, slabši medsebojni toleranci, s tem pa neposredno vpliva na medsebojne odnose. Kakovost živil in življenjski standard Še tako dobra priporočila o prehrani, ki podpira zdravje ali pa je pomembna med zdravljenjem posameznih bolezni, predstavljajo le črko na papirju, če si državljan ali bolnik ustreznega živila, ki vsebuje priporočena hranila, ne more privoščiti. In to velja za vse člene prehranske verige. Pa si poglejmo preprost primer, ki se mogoče zdi marsikomu banalen, a v praksi pogosto ni daleč od resnice. Za večino kroničnih bolnikov velja, da potrebujejo večji vnos kakovostnih beljakovin. V praksi to pomeni, da so jim dostopna živila, ki vsebujejo beljakovine v čim kakovostnejši obliki, takšni, ki zadovolji potrebe organizma po ustreznih aminokislinah. Kakovostna živila pa ponavadi niso najbolj poceni živila in z zniževanjem življenjskega standarda državljanov bo marsikdo začel ali pa je že začel varčevati pri prehrani in posegati po cenejših živilih. Ta pa so v trgovinah velikokrat slabše oblike prehranskih izdelkov in živil. Negativna zanka slabe hranjenosti Na drugi strani pa so prizadeti tudi proizvajalci živil. Z zniževanjem življenjskega standarda težje prodajo živila, ki so sicer kakovostna, a za povprečnega kupca žal postajajo predraga. Ker se njihov zaslužek manjša, si tudi sami tako le težko zagotovijo ustrezno preskrbo s hrano. In tako se začaran krog družbene krize vrti in postaja vedno bolj podhranjen. Na vseh ravneh. Podhranjenost pa ima visoko ceno. Zaradi zapletov z zdravjem postajajo dražje vse zdravstvene storitve, več jih je in njihov učinek je bistveno slabši. Brez ustrezne prehranske podpore organizma je namreč tudi delovanje vseh zdravil bistveno slabše. Reševanje tega vprašanja je mogoče le s pametno prehransko politiko, ki je usklajena s kmetijsko politiko in sega v samo srž reševanja družbenih vprašanj. Zagotavljanje pametne porabe naravnih dobrin in osnovnega standarda državljanov pa je prvi korak k bolj zdravi družbi in manjšim stroškom njenega delovanja. Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani PARTNERSTVO IN DRUŽINA Družina skupaj Živimo v časih, ko nam zmanjkuje časa, ko postajamo vse bolj izčrpani in vse bolj postavljamo ob stran tiste, ki nam največ pomenijo. Naš občutek, da zanemarjamo povezanost doma, nas razžira in ne najdemo rešitve. Če vam povem, da rešitev ni v kvantiteti, ampak v kvaliteti, vam je potem kaj lažje? Kaj želim s tem povedati? Ni treba, da ves čas tičimo skupaj, ampak da takrat, ko smo skupaj, res posvetimo čas družini. Se pogovarjamo, zanimamo drug za drugega, namesto da beremo časopis, gledamo TV ali se pogovarjamo po telefonu. Zelo pomemben dogodek, ki ga počnemo vsak dan, je prehranjevanje. Se lahko organiziramo tako, da se vsaj štirikrat na teden vsi srečamo za mizo ob kosilu ali večerji? Prehranjevanje je obred, kjer se umirimo, pojemo, občutimo okuse. Poleg tega je to obred, ki je družaben. Vedno je prijetneje jesti v družbi. Ko se boste s svojo družino zbrali za mizo, se bodo počasi med vami začele spletati vezi bližine, začeli se boste zanimati drug za drugega in vedeli boste, kaj se s kom dogaja, kako se kdo počuti. To pa so osnovni pogoji, da se počutimo varne in povezane. Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal IZ ZAKLADNICE NARAVE OZKOLISTNI TRPOTEC V domačem zdravilstvu je ozkolistni ali suličasti trpotec (Plantago lanceolata) ena od najpomembnejših zdravilnih rastlin. Pater Ašič je menil, da je trpotec najučinkovitejše zelišče za čiščenje krvi, mehurja, ledvic, pljuč in želodca ter za zdravljenje protina. Poznamo še srednjelistni in širokolistni trpotec, vendar je ozkolistni bolj zdravilen. Uporabljajo se listi, cvetovi, seme in korenine. Trpotec se največ uporablja za lajšanje pljučnih in bronhialnih obolenj, pri astmi, proti želodčnim in črevesnim boleznim, izboljšuje krvni obtok in tvorbo krvi. Za ta namen namakamo liste v hladni vodi ali pripravimo sirup. Trpotec je učinkovit pri oslovskemu kašlju in celo pljučni tuberkulozi. Pripravke iz listov ozkolistnega trpotca uporabljamo za pomirjanje suhega in dražečega kašlja ter lajšanje suhega kašlja kadilcev. Trpotec pomaga pri nahodu in blaži alergično vnetje nosne sluznice. Uporablja se pri kroničnem zaprtju, hemeroidih, čirih, trombozi ter vnetjih v ustni votlini in grlu, pri boleznih mokril, ledvičnih kamnih in vnetju prostatne žleze. Seme trpotca znižuje holesterol, ustavlja drisko in zbija vročino. Svež sok ljudsko zdravilstvo uporablja za celjenje zunanjih ran in za kožna vnetja ter golenske razjede, za zdravljenje oteklin in turov, opeklin, žuljev, pri pikih insektov, za blaženje bolečin pri vnetjih ušes in oči ter pri zobobolu. Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 16 PREDSTAVLJAMO KZ STIČNA DOBRO SKRBI ZA KMETOVALCE Fotografija arhiv KZ Stična Kmetijska zadruga Stična s sedežem v Ivančni Gorici je nastala leta 1960 z združitvijo takratnih osmih manjših zadrug, čeprav začetki zadružništva segajo že v leto 1910, ko je bila v Ambrusu ustanovljena prva živinorejska zadruga. Skozi zgodovino je zadruga doživela več manjših organizacijskih sprememb. Zadruga zajema zelo široko območje v občini Ivančna Gorica v obsegu 227 km2 in danes združuje 150 članov, poslovno pa sodeluje še s številnimi kooperanti in zaposluje 45 delavcev. Zadruga se trudi pospeševati gospodarske koristi svojih članov, da bi bile te čim večje, z ugodnimi ponudbami kmetijskega in drugega materiala v treh železninskih trgovinah oziroma trgovinah s kmetijskim repromatrialom. Od članov in drugih kmetovalcev odkupuje živino, mleko, krompir, vrtnine in drugo. Milena Vrhovec, ki je direktorica zadruge že skoraj 20 let, poslovanje zadruge ocenjuje takole: »Zadruga na leto ustvari 7,5 milijona evrov prometa. Odkupi 4,2 milijona litrov mleka, več kakor 1000 glav živine, nekaj sto ton krompirja, v zadnjem času pa smo začeli z odkupom vrtnin v količini 40 ton. Zadruga ima tudi štiri živilske trgovine, več bifejev in gostinski lokal. Trudimo se, da potrošnikom v svojih trgovinah ponujamo tudi domače kakovostne pridelke, ki so jih pridelali naši kmetovalci. Zadruga solidno posluje, ni zadolžena in nima hipotekarnih bremen, vseskozi pa povečujemo tudi premoženje zadruge.« A. J. Cvetko Zupančič, ki že peti mandat zapored uspešno kot predsednik vodi zadrugo Stična, je aktiven tako v domačem okolju kot tudi širše. Je državni svetnik, član upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in aktiven v številnih strokovnih odborih. »Kot dolgoletni predsednik zadruge Stična ugotavljam, da smo morali v preteklem obdobju slediti tuji in domači konkurenci, predvsem na področju prodaje živilskih artiklov in prodaje repromateriala. Prav tako je morala zadruga ves čas posodabljati svojo trgovsko mrežo, da bi bila konkurenčna na trgu. Po dolgih letih zavračanja zadružnega razmišljanja le prihaja spoznanje, da surovi kapitalizem ne zagotavlja ohranjanja podeželja in naših kmetij. Naša zadruga se vseskozi trudi, da je v okolju, kjer delujemo, uspešna in da skupaj z zaposlenimi ponujamo kakovostne storitve svojim članom. Posebno pozornost namenjamo odkupu kmetijskih pridelkov, ki jih morajo kmetje dobiti plačane po pošteni ceni in v dogovorjenem roku. Želimo si več sodelovanja med zadrugami, zlasti na področju skupne nabave in prodaje repromateriala, saj le skupaj lahko dosežemo boljše pogoje in boljše cene. V prihodnje bo zadruga svoje aktivnosti usmerila v razvoj in krepitev zadružništva ter reševanje kmetijske problematike in bo dejavno zastopala interese svojih članov«. Cvetko Zupančič že osemintrideset let gospodari na 27 ha veliki hribovski kmetiji, kjer je 13 ha kmetijske zemlje in 14 ha gozda. Na kmetiji se ukvarjajo z živinorejo (kravami dojiljami), poljedelstvom in gozdarstvom. S svojim delom in izkušnjami ima velik čut za ljudi in njihove potrebe, zato ve, da le skupaj lahko zagotovimo varno prihodnost za slovenskega kmeta in podeželje. Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. 쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿쏿 IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek: ............................................................................................................................................... Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: .......................................................... Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: .......................................................................................................................................... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ...................................... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. RAZVEDRILO IN PROSTI ČAS NEKOČ JE BILO … KRIŽANKA Gospodarsko povezovanje je bilo vedno porok uspeha. Na razglednici firme Peter Majdič, prvega povsem avtomatiziranega parnega mlina v avstro-ogrski monarhiji, so prikazane štiri medalje, ki jih je firma prejela za svoje proizvode: pariška medalja v rangu častne diplome iz leta 1878, tržaška zlata medalja iz leta 1882, graška srebrna državna medalja iz leta 1892 in pariški Grand Prix iz leta 1900. Razglednica iz zbirke Milana Škrabca je bila obenem cenik; na zadnji strani so namreč zapisane cene za 32 mlevskih proizvodov na dan 7. 7. 1910. SESTAVIL: ALEN BUČAR BARAS GRANATA, NAPOLNJENA S KOVINSKIMI KROGLAMI TROBILO Z NIŽJE LEŽEČIM TONSKIM OBSEGOM DEL PREDMETA, KJER SE STIKAJO ROBOVI ITALIJANSKI POLITIK PRODI ŽENSKA, KI SE UKVARJA S ŠPORTOM TOMISLAV NERALIĆ NAJVEČJI PTIČ TEKAČ DRUGA NAJVEČJA PROVINCA NA FILIPINIH NAPRAVA IZ LJUBIMEC VEČ CEVI GALATEJE ZA PREV GRŠKI VAJANJE MITOLOGIJI, KAPLJEVIN AKIS 5 PREVARANI MOŽ 3 7 PRIIMEK GRŠKE BOGINJE ATENE 6 12 1 ŠEF, NADREJENI POVRTNINA ZA V JUHE 11 NADA VIDIC Stanislav Čičerov 4 JAVIER (krajše) SLOVENSKI DIRIGENT HUBAD KOSOVSKI POLITIK VLLASI MELODIJA, KI SE POJE TONE KUNTNER GIORGIO ARMANI 2 ŽUŽKOSLOVEC 10 PREMAZNO ZAŠČITNO SREDSTVO 9 MORSKA RIBA IZ DRUŽINE ŠPAROV 8 13 GESLO: __ __ __ __ __ __ __ 1 2 3 4 5 6 7 __ __ __ __ __ __ 8 9 10 11 12 13 Rešitev prejšnje križanke je IZVIRNOST. ETNOLOŠKA ZBIRKA PALČAVA ŠIŠA, NA GORIČKEM VZPOSTAVLJENA NOVA KOLESARSKA POT Center za zdravje in razvoj Murska Sobota je v sklopu projekta »Rekreacija v naravi – pohodništvo in kolesarjenje brez meja z akronimom Hiking & Biking« za ljubitelje kolesarjenja v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi vzpostavil pet novih kolesarskih poti. Med njimi je tudi »Gorička pot«, dolga 33,9 km. Kolesarska pot je speljana po obstoječi infrastrukturi in povezuje štiri občine – Puconci, Gornji Petrovci, Kuzma in Grad. Izhodiščni položaj za Goričko pot predstavlja vinska klet Marof v Mačkovcih. Več o kolesarski poti na http://hiking-biking.net/goricka-pot.aspx. Zlatko Mesarić, CZR Opremljena trgovina. Fotografija: Marko Smole Plešce v obmejni dolini Čabranke med Hrvaško in Slovenijo Zbirka govori o sožitju slovenske, hrvaške in nemške kulture na obmejnem območju. V hiši – »šiši«, ki je kulturni spomenik, so predstavljeni življenjsko okolje bogate trgovske podeželske družine iz sredine 19. stoletja ter življenje in kultura prebivalcev doline Čabranke. V hiši je ohranjena stara trgovina z originalno opremo iz sredine 19. stoletja, v obokanem pritličju je predstavljena gostilna, v nadstropju pa si lahko ogledamo staro pisarno, salon z bogato opremo, knjižnico in dekoracijo iz osemdesetih let 19. stoletja ter spalnice in zidano stranišče. Na ogled so etnografska zbirka, prostori podstrehe in obokane kleti za nekdanjo veletrgovino z vinom. K hiši spada kamnito gospodarsko poslopje, v katerem so predstavljene tradicionalne obrti in domači govori tega območja. Dodatne informacije: »Palčava šiša«, Ulica A. Muhvića 28, 51303 Plešce; tel. +385 51 825 124 ali +386 41 744 828; [email protected]. Za SED pripravil: Marko Smole Fotografija: Arhiv CZR, avtor Zlatko Mesarić 18 OGLASI AKTUALNE CENE za obdobje od 9. do 15. aprila 2012 v EUR €/kg Mleko 0,35 0,34 0,33 0,32 0,31 0,30 0,29 0,28 0,27 0,26 0,25 0,24 PRIMERJAVA STROŠKOV POSLOVANJA PREK E-BANKE DBS NET IN NA BANČNEM OKENCU DEŽELNE BANKE SLOVENIJE 0,32 A) PREBIVALSTVO plačilo na račun pri drugi banki v državi (UPN-plačilo) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec interno plačilo E-banka Bančno okence 0,29 EUR 1,50 EUR* v dobro fizične osebe brezplačno, brezplačno v dobro društva/s.p./pravne osebe 0,50 EUR B) S.P. IN DRUŠTVA €/kg k.t. Mlado pitano govedo, razred R3 3,80 3,70 3,60 3,50 3,40 3,30 3,20 3,10 3,00 2,90 2,80 3,63 0,40 EUR 1,50 EUR* interno plačilo 0,20 EUR 0,95 EUR MALI OGLASI 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 PRODAM MANJŠI GUMI VOZ teden Prodam manjši gumi voz, lojtrnik z zavorami 2 m 40 x 80 z drogom za vprego ponija ali oslička. Prodam tudi obračalnik Muta gorenje. Telefon 041 758 958. Prašiči, razred E €/kg k.t. Bančno okence * do 1.000 EUR. 1 1,70 1,65 1,60 1,55 1,50 1,45 1,40 1,35 1,30 1,25 1,20 1,15 1,66 PRODAM 2 SOBNO STANOVANJE Prodam 2-sobno stanovanje (63 m2) v Ribnici, Knafljev trg, v bližini TC Spar, 2. nadstropje. Telefon 031 449 565. Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si. 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 Pred nami so pomembne odločitve! 53 teden Kmetje stopimo skupaj in 25. maja 2012 na volitvah v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije glasujmo za varno prihodnost slovenskega kmeta. Smo nepolitična in nestrankarska organizacija malih, srednjih in velikih kmetov. Ne glede na to, ali nas boste podprli tudi z vašim prostovoljnim sodelovanjem ali pa nas boste podprli preprosto na volitvah, vam bomo slovenski kmetje hvaležni. Pšenica 3,40 3,10 2,80 2,50 €/kg E-banka plačilo na račun pri drugi banki v državi (UPN-plačilo) 2,20 2,21 1,90 1,60 1,30 Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva in podeželja 1,00 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 teden 2010 2011 Stopimo skupaj za varno prihodnost slovenskega kmeta. 2012 Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen. Svoje predloge pošljite na elektronski naslov [email protected]. Prijetno branje vam želimo! 19
© Copyright 2024