S P O D E Ž E L JA . S I
št. 1 / 2011, 16. avgust 2011
SEJEM AGRA
KOT
PRILOŽNOST
DOMAČA
ZELENJAVA ZA
SLOVENSKEGA
POTROŠNIKA
ZNAN OSNUTEK
PRORAČUNA EU
DO 2020
KAJ JE
POMEMBNO PRI
IZBIRI KREDITA
NOVA IZDAJA
ZBIRATELJSKIH
KOVANCEV
ZGODBA
PRLEŠKE
GIBANICE
NAGRADNA
IGRA S
PODEŽELJA.SI
■ IZ INTERVJUJA
Z MAG. DEJANOM ŽIDANOM
Slovenski potrošniki naj od trgovcev terjajo večjo izbiro
slovenske hrane, saj je največja odlika slovenskega kmetijstva
kakovostna hrana, ki pa ni dovolj cenjena. Slovenskim
kmetom obljublja kmalu boljše razmere za kmetovanje.
KAKŠNA BO
PRIHODNOST
SLOVENSKEGA
KMETIJSTVA?
SEJEM
AGRA 2011
■ PRED PODPISOM KODEKSA
Poslovne odnose v prehranski verigi bo odslej urejal Kodeks
dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi,
ki ga nameravajo deležniki podpisati na sejmu AGRA v
Gornji Radgoni.
0LQLVWUVWYR]DNPHWLMVWYRJR]GDUVWYRLQSUHKUDQR56VHWXGLOHWRVXGHOHåXMHVHMPDAGRA, ki bo potekal od 20.
GRDYJXVWDY*RUQML5DGJRQL1DUD]VWDYQHPSURVWRUXY+DOL%LQYGYRUDQDKVHMPLãþDERPRYþDVX
sejma organizirali vrsto dogodkov, na katere vas vljudno vabimo.
* Dogodki, pri katerih lokacija v programu spodaj ni navedena, se odvijajo na razstavnem prostoru Ministrstva
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS v Hali B.
SOBOTA, 20. AVGUST 2011
13.00 do 14.30 Interaktivna predstava za otroke in ustvarjalne delavnice na temo Mednarodnega leta gozdov
GR 3RVYHW785,67,ý1(.0(7,-(=/2.$/1235(+5$16.23218'%23UHGVWDYLWHYXNUHSRY3URJUDPD
UD]YRMDSRGHåHOMDLQSULPHURYGREULKSUDNV'YRUDQD
GR 2NURJODPL]D$.7,91$=(0/-,â.$32/,7,.$±.$.21$35(-"
NEDELJA, 21. AVGUST 2011
GR .DYD]PLQLVWURP
GR 3UHGVWDYLWHY$.78$/1,5(=8/7$7,5$=,6.$99.0(7,-679892.9,58&,/-1(*$5$=,6.29$/1(*$
352*5$0$6LVWHP]DPRQLWRULQJRNROMDVþHEHODPL=PDQMãHYDQMHYSOLYDVSUHPHQMHQLKNOLPDWVNLKSRJRMHY
LQGHORYDQMDSDWRJHQLKLQQHSDWRJHQLKGHMDYQLNRYQDGUXåLQHNUDQMVNHþHEHOH
GR 3RVYHW35('67$9,7(902ä1267,62),1$1&,5$1-$8.5(329=$329(ý$1-(.21.85(1ý1267,
*2='12/(61(*$6(.725-$'YRUDQD
GR 3RVYHW5$=92-+5,%296.,+2%02ý,-3UHGVWDYLWHYXNUHSRY3URJUDPDUD]YRMDSRGHåHOMDLQSULPHURY
GREULKSUDNVLQ$QDOL]DXYHGEHWRþNRYDQMD.0*Y20'YOHWX'YRUDQD
12.00 do 13.30 Interaktivna predstava za otroke in ustvarjalne delavnice na temo Mednarodnega leta gozdov
GR 3UHGVWDYLWHY.$-32ý1($*(1&,-$=9$â2=%,5129/2*2"
GR 2NURJODPL]D.$.22%9$529$7,ý(%(/(932*2-,+62'2%1(*$.0(729$1-$
PONEDELJEK, 22. AVGUST 2011
GR .DYD]PLQLVWURP
GR 2NURJODPL]D.$.296/29(1,-,=$*27$9/-$029$512,1.$.2926712+5$12"
GR 3RVYHW67$1-(932*$-$1-,+26.831,.0(7,-6.,32/,7,.,'2
,12129,),1$1ý1,3(563(.7,9,'YRUDQD
12.00 do 13.30 Interaktivna predstava za otroke in ustvarjalne delavnice na temo Mednarodnega leta gozdov
GR 3RVYHW2=1$ý%(1$ä,9,/,+35$9,&$32752â1,.29'22%9(âý(1267,'YRUDQD
GR 3UHGVWDYLWHY.$-32ý1($*(1&,-$=9$â2=%,5129/2*2"
GR 3RVYHW32/,7,.$.$.29267,.0(7,-6.,+35,'(/.29,1ä,9,/'YRUDQD
GR 2NURJODPL]D=$.$--(62'(/29$1-('5ä$9(,16(.725-$35,35202&,-,+5$1(18-12"
TOREK, 23. AVGUST 2011
.DYD]PLQLVWURP
2NURJODPL]D-(785,=(01$.0(7,-,'2%5$326/291$35,/2ä1267"
32'3,6.2'(.6$5$91$1-$8'(/(ä(1&(999(5,*,35(6.5%(6+5$12'YRUDQD
Interaktivna predstava za otroke in ustvarjalne delavnice na temo Mednarodnega leta gozdov
3UHGVWDYLWHY.$-32ý1($*(1&,-$=9$â2=%,5129/2*2"
3RVYHW32'325$9/$'1,+,167,78&,-6/29(16.,032'-(7-(0
35,,=+2'81$78-(75*('YRUDQD
GR 2NURJODPL]D2%9(=12$/,1(2%9(=12ý/$167929.*=6"
GR
GR
GR
12.00 do 13.30
GR
GR
SREDA, 24. AVGUST 2011
ýDM]GUåDYQRVHNUHWDUNR
2NURJODPL]D35('67$9,7(9675$7(*,-(8325$%(%,20$6(9(1(5*(76.(1$0(1(
3RVYHW35('67$9,7(95(=8/7$729,=9$-$1-$352*5$0$5$=92-$32'(ä(/-$'YRUDQD
3RVYHW6+(0(.$.29267,+5$1()81.&,21$/1$+5$1$
32'325((.2/2â.(08.0(7,-6798SROLWLNDSRWUHEHLQLQWHUHVL'YRUDQD
12.00 do 14.30 Interaktivna predstava za otroke in ustvarjalne delavnice na temo Mednarodnega leta gozdov
GR 3RVYHW35('67$9,7(95(=8/7$72935(*/('$)$'132'$7.29'YRUDQD
GR 2NURJODPL]D35(+5$16.$9(5,*$=(.2/2â.,0,352,=92',
GR
GR
GR
GR
ý(757(.$9*867
GR 2NURJODPL]Dâ2/6.20/(.2â2/6.26$'-(3UYHL]NXãQMHLPSOHPHQWDFLMHLQQDGDOMQMLL]]LYL
12.00 do 14.30 Interaktivna predstava za otroke in ustvarjalne delavnice na temo Mednarodnega leta gozdov
GR 3RVYHW6/29(16.2=$0(-6.2.0(7,-679296.831(035267258'YRUDQD
UVODNA MISEL
ČASOPISU NA POT
Spoštovane bralke, spoštovani bralci,
dr. Franci Avsec,
pravni strokovnjak
Zadružne zveze
Slovenije
S PODEŽELJA.SI
Izdajatelj:
Zadružna zveza Slovenije, z.o.o.,
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Sedež uredništva:
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Odgovorna urednica:
mag. Anita Jakuš
Pomočnica urednice:
Bojana Jerina
Računalniška postavitev in
priprava za tisk:
Studio N, Ljubljana
Tisk:
Graﬁko, d.o.o.,
Ponova vas 72,
1290 Grosuplje
Naklada: 50.000 izvodov
Časopis je brezplačnik
Zadružne zveze Slovenije, z.o.o.,
ki izhaja dvakrat mesečno
Spletna izdaja časopisa na
www.spodezelja.si
Datum natisa:
16. avgust 2011
ISSN 2232–4038
pred vami je prva številka časopisa S PODEŽELJA.SI, glasila, ki bo v prihodnje
z vami kot brezplačnik vsakih štirinajst dni. Z njim vas želimo seznanjati o
vsem, kar potrebujete za uspešno premagovanje izzivov časa,
s katerimi se srečujejo slovenski kmet, zadruge, slovenska predelava hrane in
širše podeželje. S PODEŽELJA.SI nagovarja vsakogar, ki živi na podeželju,
je del njega in ga soustvarja. Seznanja vas z dogajanjem na podeželju, o njegovih
posebnostih, tradiciji in običajih, odkriva kulinarične zanimivosti in zadiha z
vsakdanom njegovih prebivalcev.
Nepogrešljiv soustvarjalec podeželja so zadruge. Številne mednarodne
organizacije in strokovne študije opozarjajo na pomen zadruge kot
preizkušene organizacijske oblike, ki ima v primerjavi z drugimi vgrajene
elemente trajnostnega razvoja, saj je njen cilj uresničevati gospodarske,
socialne in druge potrebe članov. V ospredje postavlja posameznika, njegove
vrednote in medsebojno sodelovanje, ki se skozi leta gradi in razvija. Tradicija,
ki jo slovensko zadružništvo uspešno oblikuje že 140 let, omogoča sedanji
razvoj in uresničevanje potreb prihodnjih generacij.
Že davnega leta 1900 je takratna zadružna zveza začela z izdajanjem lastnega
glasila Narodni gospodar, ki je izhajal vse do konca druge svetovne vojne.
Še pred tem, leta 1884, pa je kot prvi slovenski zadružni časopis pri Zvezi
slovenskih posojilnic v Celju izšel mesečnik »Zadruga«. Glasilo S PODEŽELJA.SI
tako nadaljuje dolgoletno tradicijo in je le majhen prispevek k zaznamovanju
prihodnjega leta 2012, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov
proglasila za mednarodno leto zadrug, da bi osvetlila prispevek zadrug h
gospodarskemu in socialnemu razvoju ter izboljšala prepoznavnost zadrug in
kmetijstva v širši javnosti. Naslednje leto bo Zadružna zveza Slovenije, ki
povezuje 73 kmetijskih in gozdarskih zadrug na celotnem območju Slovenije,
praznovala štirideseto obletnico dela od ponovne ustanovitve leta 1972 in 140
let uspešnega delovanja zadružništva v Sloveniji. Prav letos pa je minilo
štirideset let od ustanovitve Zveze hranilno-kreditnih služb; njeno poslanstvo
nadaljuje Deželna banka Slovenije, d.d., katere delničarke in poslovne
partnerke so v veliki meri prav kmetijske in gozdarske zadruge. Skupaj
zadružni poslovni sistem predstavlja temelj slovenske pridelave in predelave
hrane.
Časopis S PODEŽELJA.SI bi radi soustvarjali skupaj z vami, zato vas vabimo k
sodelovanju. Veseli bomo vaših odzivov, saj želimo, da skupaj živimo podeželje,
ga ohranjamo in razvijamo ter slovensko pridelavo in predelavo, vrednote in
tradicijo približamo vsakemu slovenskemu potrošniku in državljanu.
Dobrodošli med vsebinami S PODEŽELJA.SI!
3
AKTUALNO
POVEZANI V
ZADRUGE –
MOČNEJŠI NA TRGU
Pridite v Gornjo Radgono
in pokusite dobrote
slovenskega podeželja.
»Naravnost na mizo« je geslo
letošnjega 49. Mednarodnega
kmetijsko-živilskega sejma AGRA
od 20. do 25. avgusta 2011 v
Gornji Radgoni. Zdrava prehrana
in vse, kar potrebujemo za njeno
okolju prijazno pridelavo in
predelavo, je letošnji osrednji
vsebinski poudarek sejma.
Predstavljeni bodo regionalni
kmetijski pridelki in živila, sodobni
dosežki s področja kmetijske
mehanizacije najpomembnejših
svetovnih proizvajalcev, stroji za
gozdarstvo, protitočni sistemi,
oprema za urejanje okolja,
DAN ZADRUŽNIKOV
SREDA
24. AVGUST 2011
Sreda je na sejmu tradicionalno
dan slovenskih zadružnikov.
Osrednja prireditev dneva je
svečana podelitev priznanj
zaslužnim zadružnikom in
zadružnicam, ki se bo začela ob
10. uri v dvorani 1. Prireditve se
bodo udeležili številni ugledni
gostje, med njimi mag. Blaž
Kavčič, predsednik Državnega
sveta RS, mag. Tanja Strniša,
državna sekretarka in drugi. Na
sejemskem prostoru Zadružne
zveze Slovenije se bodo
predstavile tri nagrajene zadruge,
ki praznujejo 50 let delovanja
Kmetijsko-gozdarska zadruga
»Sloga« Kranj, Kmetijska zadruga
Trebnje in Zgornjesavinjska
kmetijska zadruga Mozirje.
kmetijske gradnje, tehnologija za
izrabo obnovljivih virov energije,
izdelki obrti, proizvodi za prehrano
in nego živali in rastlin, semena
velikih svetovnih semenskih hiš ter
izdelki za ekološko in integrirano
pridelavo.
Na sejmu se v hali B predstavljajo
tudi številne slovenske zadruge s
svojimi proizvodi in ponudbo ter
Zadružna zveza Slovenije s
skupnim sloganom »Povezani v
zadruge – močnejši na trgu«.
A.J.
Nagrajenci Zadružne zveze Slovenije
Priznanje za trajen prispevek k razvoju slovenskega zadružništva prejmeta
Miroslav Pirc, direktor Kmetijsko-gozdarske zadruge Ribnica in Viktor Matjan,
predsednik Kmetijske zadruge Domžale.
Letno priznanje za razvoj zadružništva prejmejo:
• Darko Benčič, Kmetijsko-gozdarska zadruga Litija
• Jožef Brečko, Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica
• Franc Cigula, Kmetijska zadruga Ptuj
• Aleš Dolenc, Kmetijsko-gozdarska zadruga M Sora Žiri
• Anton Drakslar, Kmetijska zadruga Naklo
• Anemarija Gerold, Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenj Gradec
• Stanislav Hlača, Vinakras Sežana
• Marija Jagodic, Kmetijska zadruga Grosuplje
• Branko Javoršek, Kmetijska zadruga Trebnje
• Feri Kučan, novinar Radia Slovenija
• Marjan Lesica, Vinska klet Goriška Brda
• Ivan Morelj, Kmetijska zadruga Perutninarjev Pivka
• Jože Pečovnik, Kmetijska zadruga Vransko
• Janez Petelinek, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice
• Karl Svenšek, Perutninarska zadruga Ptuj
• Vincencij Škulj, Kmečka zadruga Kostanjevica
• Špeh Vinko, Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
• Janko Vogrin, Kmetijska zadruga Gornja Radgona
Priznanje ob posebnih priložnostih prejmejo zadruge:
• Kmetijsko-gozdarska zadruga »Sloga« Kranj
• Kmetijska zadruga Trebnje
• Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
4
AKTUALNO
PRED TRGATVIJO
Glavna značilnost letnika 2011 bo zgodnje dozorevanje. Na Primorskem
bodo s trgatvijo za osnovna vina za penine začeli že sredi avgusta. Letošnja
trgatev bo po pričakovanjih trajala dlje časa, saj je dozorevanje odvisno od
posameznih leg. Žal tudi letošnje poletje ni minilo brez naravnih katastrof,
ki so ogrozile pridelek. Na območju Brežic in delu Goriških Brd, tik ob
italijanski meji, je toča
prizadela številne
vinograde ter ponekod
uničila ves pridelek in
rodni les za prihodnje
leto. Če takšnim
ujmam letos ne bomo
več priča, lahko v
Sloveniji v splošnem
pričakujemo
količinsko povprečen
pridelek ter zgodnjo in
dolgo trgatev.
Silvan Peršolja,
predsednik strokovnega
odbora za vinogradništvo
pri Zadružni zvezi
Slovenije
DOMAČA ZELENJAVA
ZA SLOVENSKEGA POTROŠNIKA
Proizvajalci zelenjave si skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano prizadevajo rešiti težave in v trgovinah zagotoviti potrošnikom
več kakovostne slovenske zelenjave. Po več srečanjih so se dogovorili
okrepiti sodelovanje posameznih členov zelenjadarske verige in pristopili k
takojšnjemu ukrepanju. Jožica Bolčič, pridelovalka zelenjave in
predsednica KZ Agraria Koper, se s pridelavo zelenjave skupaj z možem
Borisom ukvarja že več desetletij, na leto pridela okoli 100 ton zelenjave,
predvsem solat, plodovk in kapusnic. Večina njene proizvodnje je
integrirana. Rešitev vidi v prilagoditvi zakonodaje glede uporabe
fitofarmacevtskih sredstev zahtevam v drugih
državah EU in v poenostavitvi postopkov za
gradnjo objektov za zelenjadarstvo. Meni, da so
slovenski proizvajalci preveč razdrobljeni in
premalo modernizirani. Med priložnostmi za
izboljšanje njihovega položaja sta
povezovanje in sodelovanje. Prepričana
je, da bodo slovenski trgovci ugotovili,
da je slovenska zelenjava na njihovih
policah tudi v njihovem interesu, saj
je predvsem v dobro kupca.
A.J.
5
PREDSTAVLJEN
PREDLOG
PRORAČUNA EU
ZA KMETIJSTVO
2014–2020
Konec junija je Evropska komisija
predstavila predlog proračuna
EU za obdobje 2014–2020.
Od skupaj 1.025 milijard evrov
prihodkov je za kmetijstvo
namenjenih 386,9 milijarde
evrov. Proračun ohranja sedanjo
strukturo stebrov skupne
kmetijske politike, daje večji
poudarek pravičnejši razdelitvi
neposrednih podpor za kmete v
smeri ciljno usmerjenih
neposrednih plačil ter namenja
neposredne podpore aktivnim
kmetovalcev. Glavni steber
reforme skupne kmetijske politike
je ozelenitev neposrednih plačil.
O predlogu večletnega finančnega
okvira bodo potekala pogajanja
predvidoma do konca leta 2012.
B.J.
Od predlaganega
celotnega proračuna
skupne kmetijske
politike je:
• 281,8 milijarde evrov
namenjenih za neposredna
plačila in tržne izdatke
• 89,9 milijarde evrov za razvoj
podeželja
• 2,2 milijarde evrov za varnost
hrane
• 2,5 milijarde evrov za najbolj
ogrožene osebe
• 3,5 milijarde evrov za krizni
sklad
• do 2,5 milijarde evrov za
Evropski sklad za prilagoditev
globalizaciji
• in 4,5 milijarde evrov za
raziskave, inovacije in razvoj
STROKOVNJAK SVETUJE
Foto: arhiv DBS
FINANČNI NASVETI
PRAVNI NASVETI
Ksenja Jalševec,
vodja Službe razvoja bančnih storitev DBS
dr. Franci Avsec,
pravni strokovnjak
KAKO DO ŽELENEGA
KREDITA?
DARILNA POGODBA
Komu lahko lastnik podari kmetijsko zemljišče?
Po noveli Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je začela
veljati 18. junija 2011, je krog oseb, ki jim lastnik lahko
podari kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, omejen.
Zakon omejuje krog obdarovancev po eni strani na ožje
svojce, med katerimi je običajno sklepanje neodplačnih
pogodb, po drugi strani pa na določene nosilce perspektivnih
kmetij ter na državo in lokalno skupnost. Omejitev naj
bi preprečila s sklepanjem darilnih pogodb izigravati
določbe istega zakona o zakoniti predkupni pravici.
Po spremenjenih določbah lahko lastnik sklene darilno
pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi
ali kmetija, le z:
• zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem,
otroki oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji,
brati oziroma sestrami, nečaki oziroma nečakinjami
in vnuki oziroma vnukinjami;
• zetom, snaho oziroma zunajzakonskim partnerjem
otroka ali posvojenca,
če so člani iste kmetije;
• nosilcem kmetije, ki je
nosilec kmetije v
skladu z zakonom, ki
ureja kmetijstvo, in je
pridobil sredstva iz
programa razvoja
podeželja kot mladi
prevzemnik kmetije,
če od prevzema
kmetije ni minilo več
kot pet let;
• lokalno skupnostjo ali
državo.
Potrebujete kredit za investicijo na kmetiji, na
primer za obnovo kmetije ali nakup traktorja?
V banki najprej preverimo vašo kreditno sposobnost. V
osnovo za določanje kreditne sposobnosti štejejo katastrski
dohodek, dohodek (promet) preko zadruge ali druge
kooperantske organizacije ali firme (npr. mlekarne)
oziroma promet na transakcijskem računu v preteklem
ali tekočem letu in dohodek iz morebitnega delovnega
razmerja ali pokojnine člana kmetije ter v posameznih
primerih prejemki iz naslova subvencij in pomoči.
V naši banki lahko izbirate med:
• kreditom z odplačilno dobo do 120 mesecev s
fiksno ali spremenljivo obrestno mero ali
• kreditom z odplačilno dobo do 240 mesecev s
spremenljivo obrestno mero.
Pri kreditu s fiksno obrestno mero imate ves čas odplačevanja
kredita enake mesečne obroke, pri spremenljivi obrestni
meri pa se le-ti spreminjajo v skladu z gibanjem EURIBOR.
Kredit je treba ustrezno zavarovati, pri čemer je obvezna
oblika zavarovanja za kredite kmetom, ki so namenjeni za
kmetijsko dejavnost, pet bianco podpisanih osebnih menic
kmeta in tudi dodatne oblike zavarovanja.
In katero dokumentacijo potrebujete?
• vlogo – zahtevek: obrazec, ki ga dobite v banki,
• dokazilo o pravnem statusu: fotokopija potrdila o
statusu kmeta, izpis iz registra kmetijskih gospodarstev
KMG - MID,
• dokumentacijo o poslovanju,
• dokumentacijo o zavarovanju.
KAJ JE DEPOZIT?
Depozit velja za eno od najvarnejših naložb, ki zaradi višjih obrestnih mer kot za vpogledna sredstva na transakcijskem računu
predstavlja vedno zanimivo naložbo presežnih sredstev. Ročnost vezanih sredstev je lahko različna – od kratkoročne do
dolgoročne večletne vezave sredstev.
Depozit je primerna oblika varčevanja za vse, ki ocenjujejo, da teh sredstev določeno obdobje ne bodo potrebovali, pri tem
pa bi jih radi naložili varno in donosno. Sredstva pri posamezni banki ali hranilnici do višine 100.000 evrov so zajamčena in
tako z vidika varčevalca povsem varna. Obrestna mera depozita je odvisna od izbrane ročnosti vezave in od trenutnih gibanj
na denarnem trgu. Daljša ročnost vezave ponavadi prinaša tudi večjo donosnost v obliki višje obrestne mere. Obrestne mere
depozitov zato presegajo obrestne mere vpoglednih sredstev na transakcijskem računu.
Prihodki od obresti od depozitov so za fizične osebe obdavčeni v višini 20 % za zneske nad 1.000 evrov na leto, prihodki
od obresti do 1.000 evrov na leto pa niso obdavčeni.
A.G.
6
ZAKONODAJA
S KODEKSOM DO BOLJŠIH
ODNOSOV V PREHRANSKI VERIGI
AKTUALNI RAZPISI:
Javni razpis za dodajanje vrednosti kmetijskim
in gozdarskim proizvodom za kmetije, kmetije
z dopolnilno dejavnostjo ter agrarne in pašne
skupnosti za leto 2011; rok oddaje vlog 30.9.2011.
Več na http://www.mkgp.gov.si/.
Javni razpis za pomoč mladim prevzemnikom
kmetij za leto 2011; prijavijo se lahko fizične
osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na
območju RS in so starejše od 18 let in mlajše od
40 let oziroma ki dopolnijo 40 let v letu prijave na
javni razpis in prvič prevzamejo kmetijo.
Več na http://www.mkgp.gov.si/.
Subvencioniranje vzrejevalcev čebeljih matic;
vloge lahko predložijo vzrejevalci, ki so v letu 2010
povečali vzrejo kakovostnih plemenskih čebeljih
matic najmanj za 5 odstotkov.
Več na http://www.mkgp.gov.si/.
Javni razpis za sofinanciranje daljinskega
ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do
2015; prijavijo se lahko gospodarske družbe ali
samostojni podjetniki s sedežem v RS.
Več na http://www.mg.gov.si/.
Javni poziv za nepovratne finančne spodbude
občanom za nove naložbe rabe obnovljivih
virov energije in večje energijske učinkovitosti
stanovanjskih stavb 6SUB-OB11.
Več na http://www.ekosklad.si/.
Pripravila: B.J.
Nesorazmerja med ceno, ki jo za proizvod dobi pridelovalec, in ceno, ki jo zanj plača kupec, so spodbudila
pridelovalce, predelovalce in trgovce, da poiščejo rešitve
in ublažijo cenovna nesorazmerja ter slovenskemu
potrošniku ponudijo več slovenske hrane. Po številnih
pogovorih in sodelovanju Ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano je pripravljen in pred podpisom
Kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi. S kodeksom želimo izboljšati poslovno
sodelovanje, krepiti partnerstvo in povečati konkurenčnost
agroživilske verige v Sloveniji na načelih tržnih zakonitosti
in v korist potrošnika. Po pričakovanjih naj bi bil kodeks
podpisan na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, njegovi
podpisniki pa naj bi bili poleg Zadružne zveze Slovenije
še Trgovinska zbornica Slovenije, Gopodarska zbornica
Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije ter
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
A.J.
7
INTERVJU
ZAHTEVAJMO
VEČJO IZBIRO
SLOVENSKE
HRANE
Intervju z mag. Dejanom Židanom,
ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
mag. Dejan Židan je prepričan, da je največja
odlika slovenskega kmetijstva kakovostna hrana,
ki pa ni ustrezno cenjena. Slovenske potrošnike
poziva, naj od trgovcev terjajo večjo izbiro
slovenske hrane, v intervjuju pa slovenskim
kmetom z državne strani kmalu obljublja boljše
razmere za kmetovanje.
In kaj pravi o svojem delovniku, ki ga zaznamuje
vsakodnevna vožnja iz Murske Sobote, kjer stanuje
z družino, do Ljubljane in zvečer nazaj v Mursko
Soboto?
Z njim varujem svojo zasebnost in uveljavljam pravico,
da živim doma in ne v Ljubljani. Je pa moj delovnik kar
naporen, saj traja od zgodnjega jutra do poznega
večera. Zato pa se ob vikendih, razen izjemoma, lahko
polno posvetim družini.
8
Kaj pa je po vašem tisto najboljše, s čimer se
ponaša slovensko kmetijstvo?
Zagotovo kakovostna hrana, ki jo pridelujemo na
tradicionalen način. To pomeni, da so naši jogurti iz
mleka, da vrtnine rastejo iz zemlje in da naša žita niso
gensko spremenjena. Res
pa je, da ima kakovostna
slovenska hrana sedaj
Dejan Židan osebno
prenizko ceno glede na
Dejan Židan je diplomant ljubljansk
intenzivno pridelano v
uprave v Panviti. Je strasten bralec zn
drugih evropskih regijah,
navdušenec, saj posluša vse zvrsti glasb
kar povzroča kmetom ter
kmetijskim in živilskim
že vrsto let izrabi za ogled velikega tuje
podjetjem veliko težav.
19-letni sin Aljoša in 13-letna hči M
Pomemben del njihove
INTERVJU
rešitve vidim v uveljavitvi pravice in odločni zahtevi
slovenskih potrošnikov do večje izbire slovenske hrane
na trgovskih policah. Zdaj se namreč potrošniki
dostikrat obnašamo kot hlapci in ne izkazujemo ponosa
do svoje tradicije!
Smo na pravi poti, da bomo samopreskrbo
Slovenije zopet povečali?
Smo. Dokaz in kronski dragulj za to je sprejet žitnopšenični dogovor, ki je po dolgih letih prepirov med
proizvajalci in odkupovalci žit letošnjo žetev spremenil
v praznik in o kakršnem razmišljamo tudi na področju
zelenjadarstva. Njegov pomen je toliko večji tudi zaradi
načrtovanega sprejetja kodeksa, ki bo urejal odnose
vseh členov – kmetov, industrije, trgovcev in
potrošnikov – v slovenski prehranski verigi.
Kateri so še drugi pomembni cilji, ki ste si jih v
ministrstvu zastavili do konca leta?
Usmerili se bomo v izvajanje dveh že sprejetih zakonov
o kmetijskih zemljiščih ter promociji slovenske hrane,
tvorno pa se bomo pogajali tudi o kmetijski politiki EU
po letu 2014. Jasno je že, da bo politika stabilna, vendar
nas čakajo trda pogajanja o tem, koliko denarja bomo
glede na naše posebnosti dobili.
Kako bo učinke take politike občutil slovenski kmet?
Cene kmetijskih surovin bodo višje, zato bodo kmetije
poslovale bolje, se laže lotile naložb in se prestrukturirale.
Če bodo to storile, bo tudi več mladih ostalo na
kmetijah. Država bo poskrbela za evropski denar,
zagotovila, da bodo njegovi transferji tekoči, skušala bo
zmanjšati administriranje in med drugim prepričati
potrošnike, naj kupujejo domačo hrano. Ustvarjala bo
boljše razmere za kmetovanje. Ključno, kar morajo
kmetje storiti sami, pa je, da izkoristijo priložnosti in se
odločijo za takšne vrste kmetovanja, ki jim bo glede na
vloženo delo in denar prinašalo ustrezen dohodek. Za
poslovno funkcijo morajo torej poskrbeti sami.
Damjana Stamejčič
ke veterinarske fakultete, preden je postal minister, je bil predsednik
nanstvenofantastičnih knjig (prebrane praviloma podarja) in glasbeni
be, razen narodnozabavne. Rad plava in kolesari, vsaj del dopusta pa
ega mesta. Njegova ljubezen in zatočišče pa je družina – žena Tatjana,
Maja, ki se ji v času ministrovanja posveča predvsem med vikendi.
9
Fotografije: arhiv MKGP
AKTUALNO
NOVICE
DEŽELNA BANKA SLOVENIJE
OMOGOČILA LETOVANJE 50
OTROKOM
NOVA IZDAJA ZBIRATELJSKIH
KOVANCEV
Od 22. avgusta 2011 so v 25 poslovalnicah Deželne
banke Slovenije v prodaji zbirateljski zlatniki in srebrniki,
ki jih je Republika Slovenija izdala ob Svetovnem
prvenstvu v veslanju na Bledu. To je hkrati zadnja izdaja
numizmatičnih vrednosti v letu 2011. V Deželni banki
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine in Športno
šolo Juhuhu je Deželna banka Slovenije omogočila 50
otrokom, da so se za nekaj dni prelevili v gusarje in se z
boksarskim šampionom Dejanom Zavcem podali na lov
Foto: arhiv DBS
Foto: arhiv DBS
Slovenije, ki jo je Banka Slovenije izbrala za ekskluzivno
distribucijo zbirateljskih in spominskih kovancev do leta
2013, so še na voljo omejene količine numizmatičnih
vrednosti, izdanih v letu 2011. Interesenti, ki bi se želeli
prednaročiti na numizmatične vrednosti, ki bodo izdane
v letu 2012, lahko to storijo v 25 poslovalnicah banke,
kjer so v prodaji spominski in zbirateljski kovanci.
S.V.
za zakladom, ki je bil skrit v Moravcih v Slovenskih goricah.
Dejan je svojo posadko naučil taktiko boja za ozemlje,
skupaj so postavljali šotore in se borili z brzicami v
kopališkem kompleksu Bioterm. Gusarji so bili ob koncu
letovanja navdušeni nad nepozabnimi pustolovščinami.
S.V.
KULINARIČNE IN ROKODELSKE
PUSTOLOVŠČINE V POMURJU
Dežela ob Muri poleg
svoje posebne
kulinarične ponudbe
popotnika ali kolesarja
vabi na pustolovščine,
povezane z
rokodelstvom, kulinariko in tradicionalnimi
dogodki.
NAPOVEDUJEMO:
Sanje v Medani – festival knjige in vina
V Medani in Šmartnem bo od 23. do 28. avgusta 2011
potekal festival »Sanje v Medani«, festival knjige in vina, ki ga
organizirata KUD Opoka in Založba Sanje.
Evropsko prvenstvo v ročni košnji
V Cerkljah na Gorenjskem bo od 19. do 21. avgusta 2011
potekalo Evropsko prvenstvo v ročni košnji, ki ga organizira
Društvo koscev in kosic Slovenije. Tekmovanje sodi med
največja in najstarejša tekmovanja v ročni košnji v Evropi.
Foto: arhiv CZR
Tako lahko obiščete medičarstvo in si ogledate zanimive
lectarske izdelke, pridelavo goričkega sira, pletenje iz ličja
ali se podate na eno od mnogih tradicionalnih prireditev,
ki jih v tem delu Slovenije ne manjka. Za obisk pri
rokodelcih oziroma obrtnikih se obrnite na Center za
zdravje in razvoj Murska Sobota, ki v pomurski regiji
promovira zdravo, naravi prijazno in lokalno tradicionalno
ponudbo ter skrbi tudi za promocijo lokalnih, tradicionalnih
in zdravju prijaznih izdelkov. Več na www.czr.si.
Vino in glasba
V okviru praznika Občine Sežana bo 26. avgusta 2011 na
dvorišču kleti VINAKRAS Sežana potekal dogodek Vino
in glasba. Pripravili bodo vodene oglede kleti in degustacije.
Informacije o dogodkih v vašem kraju nam lahko posredujete na [email protected] in z veseljem jih bomo objavili.
10
EKOLOGIJA IN GOZDARSTVO
BIOLOŠKI ODPADKI
ODSLEJ LOČENO
V Sloveniji je s 1. julijem 2011
začela veljati Uredba o ravnanju
z biološko razgradljivimi
kuhinjskimi odpadki in zelenim
vrtnim odpadom, kar pomeni,
da sta po vsej Sloveniji obvezni
ločeno zbiranje in prevzemanje
biološko razgradljivih odpadkov.
Uredba ločuje med kuhinjskimi
odpadki iz gospodinjstev, zelenim
vrtnim odpadom in odpadki, ki
nastanejo v gostinstvu. Predvideva
kompostiranje kuhinjskih odpadkov
in zelenega vrtnega odpada. Uporabnikom priporoča hišno kompostiranje
(recikliranje), tistim, ki te možnosti
nimate, pa so na voljo rjavi zabojniki
za ločeno zbiranje bioloških odpadkov. Če se boste odločili za hišno
kompostiranje, boste tudi prihranili
pri stroških, saj vam javne službe ne
bodo smele obračunavati odvoza
biološko razgradljivih odpadkov.
Izvajalci javnih služb morajo ob tem
voditi evidenco o vašem hišnem
kompostiranju. Gostinski odpadki
pa so primerni za predelavo v bioplinarnah. Za ustrezno kakovost
pridelanega komposta je nujno, da ste
seznanjeni s pravilnim kompostiranjem in uporabo pridelanega
komposta ter pozitivnimi učinki
uporabe komposta. Več o minimalnih
zahtevah za pravilno hišno kompostiranje si lahko preberete tudi na spletni
strani Ministrstva za okolje in prostor.
B.J.
BODIMO BOLJ
SPOŠTLJIVI DO
GOZDOV
Spoznanje, da so gozdovi najbolj
ohranjeni kopenski ekosistemi,
je vodilo Generalno skupščino
Organizacije združenih narodov,
da je leto 2011 razglasila za
»mednarodno leto gozdov«.
Če z gozdovi gospodarimo na trajnostni način, občutno prispevamo k
trajnostnemu razvoju človeštva v
boju proti revščini in k doseganju
mednarodno sprejetih razvojnih
ciljev trajnostnega gospodarjenja z
vsemi vrstami gozdov. Vseh 192
držav članic Organizacije združenih
narodov je z razglasitvijo mednarodnega leta gozdov, želela doseči
predvsem to, da se poveča pozornost celotne družbe do gozdov in
trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, spoštovanje do gozda, do
gospodarjenja z gozdovi ter lesa kot
surovine in nenazadnje motiviranost
in povezanost vseh, katerih dejavnost je vezana na gozdove. V
Sloveniji smo si zadali še četrti cilj,
ki izhaja iz naših želja po še uspešnejšem gospodarjenju in usmerjanju
razvoja gozdov, to je zmanjšati
razliko med dejanskim in možnim
izkoristkom gozdnih potencialov.
Skrb za gozd in gozdno krajino ima
v življenju Slovencev že stoletja posebno vlogo in mesto v podzavesti.
Ne le odnos do gozda, tudi odnos do
lesa ima dolgo in bogato tradicijo. Ta
se odraža tako v vsakdanjem življenju
kot v umetnosti in religiji. Les se je
poleg tega, da je bil dolgo časa poglavitni vir energije, v rokah spretnih
mojstrov in umetnikov spreminjal v
vsakdanje uporabne predmete ali pa v
izdelke izjemne umetniške vrednosti.
Vse to so vsebine, ki bi jih slovenski
gozdarji v mednarodnem letu gozdov
radi poudarili in še globlje vtisnili v
naše vsakdanje
življenje.
Jošt JAKŠA,
direktor Zavoda
za gozdove
Slovenije
B r a l c e v a b i m o , d a n a m p o š l j e t e n a u r e d n i š t v o v a š a v p r a š a n j a n a t e m o g o z d a r s t v a a l i p r e d l a g a t e v s e b i n e o ka t e ri h b i ž e l e l i i z v e d e t i ka j v e č .
11
Fotografije: arhiv Zavod za gozdove RS
ZDRAVJE IN PROSTI ČAS
V današnjem svetu življenje teče bistveno hitreje, kot nam
dopušča narava. Če se preveč podredimo bremenu okolja
in logiko brezglave hitrosti prenesemo tudi v svoje vsakodnevno življenje, počasi načenjamo telo. Številne ekološke
katastrofe nas učijo, da nam narava daje veliko, a le do neke
meje. Podobno je z našim telesom. Nenehno izčrpavanje,
telesno in
psihično,
načne tudi
tiste z
najmočnejšimi
geni in pripomore k
nastanku
številnih
bolezenskih
stanj in kroničnih bolezni. Zato se moramo vsak dan
zavedati, da je telo dragocenejše od najobčutljivejšega
stroja. Za stroje obstajajo nadomestni deli, za telo jih
skoraj ni. Skrb za naše zdravje, telesno in psihično, je
najboljša življenjska investicija. Zanj poskrbimo z ustrezno
prehrano, redno in zmerno telesno aktivnostjo. Poskrbimo
za zadostno količino spanca in se izogibamo škodljivim
navadam, zlasti kajenju in pretiranemu uživanju alkohola.
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za
prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
Svetujeta dr. Albert Mrgole,
psiholog, sociolog, družinski
terapevt in imago partnerski
terapevt ter Leonida Mrgole,
direktorica Zavoda Vezal,
refleksoterapevtka in imago
edukator.
»Hvala
se pod mizo vala«
Foto: arhiv Vezal
PARTNERSTVO
IN DRUŽINA
KAKO OSTATI ZDRAV
Foto: arhiv CZR
Veliko se govori o tem, da premalo in premalokrat
pohvalimo svojega otroka. Najpogosteje svojega otroka
pohvalimo z besedami, kot so priden, bravo, v redu,
super. Pomislite, kako se odzovemo, kadar ga naš otrok
polomi, kadar dobi slabo oceno. Si predstavljate, da bi
enako energijo pokazali, kadar nekaj naredi dobro?
Otrok je ob slabem rezultatu v veliki stiski in mnogokrat
se ne znajde. Takrat je pomembno, da mu povemo, da
je res hudo, ker mu ni uspelo, in da bo moral vložiti več
moči, energije in časa, vendar mi vemo, da mu bo
uspelo in da je vredno poskusiti še enkrat. Slab rezultat
ali »napaka« je lahko izkušnja. Priložnost za učenje.
Takrat se bo otrok lotil naloge z energijo »verjamejo
vame, mora mi uspeti«. Dal bo vse od sebe in zaključil z
občutkom »res zmorem«! Več na http://www.vezal.si/.
IZ ZAKLADNICE NARAVE
»Hrana naj bo vaše zdravilo in zdravilo naj bo vaša hrana,« se glasijo najpomembnejše
besede v zgodovini medicine, ki jih je izrekel Hipokrat. Zavedati se moramo, da smo, kar
jemo, ter da vse, kar damo v svoje telo, vpliva na nas, naše razmišljanje in naše zdravje.
AJDA pa znova cveti
Ajda (lat. Fagopyrum esculentum) je zelo stara poljščina, po poreklu iz Azije. Nekoč je veljala za
hrano revnih, danes pa nutricionisti zagovarjajo stališče, da je ajda živilo za zdravje. Zrnje
ajde je lahko prebavljivo in ima ugodno razmerje hranil. Po biološki vrednosti beljakovin
presega vse vrste žit, saj vsebuje tudi 2- do 3-krat več aminokislin in je močno bazično
živilo, ki pomaga razkisati organizem. Vsebuje tudi veliko fosforja in kalija, kalcija,
železa, magnezija, silicijeve kisline, vitaminov iz skupine B, fluora, lizina (esencialna
aminokislina), veliko nenasičenih maščobnih kislin, lecitina (vzdržuje raven holesterola) in
antioksidantov. Zrnje ajde in tudi cvetovi ter listi (iz katerih pripravljamo čaj) vsebujejo veliko
rutina, ki pomaga pri boleznih ven in krčnih žil, uravnava krvni tlak, preprečuje revmatična
obolenja in tveganja za artritis, preprečuje razvoj težav z očmi pri diabetikih, izboljšuje
prekrvavitev v telesu in krepi imunski sistem. Iz ajde lahko pripravimo tudi ajdov kis in
ajdovo zeliščno žganje. Priljubljeni so tudi vzglavniki iz ajdovih luščin.
Jožica Polajžer,
specialistka za svetovanje v kmetijstvu
12
TURIZEM IN KULINARIKA
30 LET PRVEGA SLOVENSKEGA
VINA ROSÉ
ZGODBA PRLEŠKE GIBANICE
Pogača severovzhodne Slovenije je gibanica, ki je
značilna jed tega območja že od 19. stoletja. V
Sloveniji poznamo več vrst gibanic, tokrat vam
predstavljamo prleško. Prleška gibanica je nizka
pečena pogača iz vlečenega testa.
Vinska klet Kmetijske zadruge Metlika je
natanko pred tridesetimi leti kot prva v
Sloveniji pridelala prvo vino ROSÉ.
V siju polne lune in v objemu tople reke
Kolpe je svetovno znani enolog dr.
Julij Nemanič, ki je vodil Vinsko klet
KZ Metlika leta 1981, ko je ta začela
s pridelovanjem vina Rosé, spregovoril o vinu in njegovi zgodovini.
Vino Rosé Vinske kleti KZ Metlika
je polsuho vino. Anton Pezdirc,
vodja programa vino Vinske kleti
KZ Metlike, ga opisuje z besedami
nežnost, svežina, pitnost. Značilnost
vina Rosé je posebna svetlo rdečkasta
barva. Prav to, da je vino pridelano
iz rdečih sort grozdja (modra frankinja in žametovka), vendar po
tehnologiji predelave belega grozdja,
daje vinu Rosé svojevrsten pečat.
Zaradi svoje iskrivosti, svežine in
prijetnosti ga je najbolje uživati v
vročih poletnih dneh in v prijetni
družbi. Zelo pomembno je, da vino
Rosé postrežemo primerno ohlajeno,
najbolje med 9 in 10 °C. Izjemno lepo se dopolnjuje z
obroki vegetarijanske kuhinje, predvsem s svežimi
solatnimi in
sadnimi jedmi.
Poskusimo pa
ga lahko tudi
kot aperitiv.
Legenda O
kolpski vili, ki
se je rodila v
soju mesečine
ob reki Kolpi,
vino Rosé
predstavlja kot
ljubezenski
napoj, v
katerem sta
ujeta ljubezen
in veselje.
Foto: arhiv KZ Metlika
Pripravila A.J.
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škuduje zdravju.
Recept Marice Sirnik
iz Gornje Radgone
Marica Sirnik slovi po pripravi tradicionalne prleške
gibanice, ki jo pripravlja po receptu svoje babice. Za
svoje gibanice je prejela številna odličja in pohvale.
Sestavine za testo:
• 1 kg gladke moke
• zelo malo kvasa
• 1 jajce
• žlička soli
• dve do tri žličke olja
• približno pol litra mlačne vode
Iz navedenih sestavin naredimo vlečeno testo, ki
mora počivati dobre pol ure, da se lepše razvleče.
Testo, ki ga razvaljamo na loparju, z rokami razvlečemo precej čez lopar. Testo, ki je razvlečeno
čez lopar, razrežemo na 8 enakih delov.
Nadev:
• 1 kg skute
• žlička soli
• 2 žlički sladkorja
• pol litra kisle smetane,
ki ji dodamo eno jajce
in 3 žličke sladkorja
Testo na dnu loparja namažemo z raztopljeno
margarino in nadevom iz skute, po želji lahko
dodamo tudi rozine. Povlečemo prvo plast testa
čez nadev in jo premažemo z margarino.
Postopek ponavljamo do četrte plasti. Četrto
plast premažemo z margarino in smetano ter
nanjo damo preostalo skuto. Na naslednje plasti
nanesemo margarino in smetano, do zadnje
plasti, na katero namažemo samo smetano,
preden jo damo v krušno peč. Peče se v krušni
peči 15 minut, in ko je pečena, jo namažemo s
smetano, lahko pa jo posujemo s sladkorjem.
Pripravila B.J.
13
PREDSTAVLJAMO
KMETIJSKA
ZADRUGA
TREBNJE
PRAZNOVALA
Kmetijska zadruga Trebnje je v nedeljo,
14. avgusta 2011, praznovala 50 let
svojega delovanja. Obletnice so se
udeležili številni ugledni gostje,
prireditev pa je spremljal bogat
kulturni in zabavni program.
KRIŽANKA
SESTAVIL:
ALEN
BUČAR
BARAS
RAZPRAVA,
TEORETIČNI
SESTAVEK
JAVNA
OPOZARJANJA
NA KAJ
MELANEZIJSKI OTOK
V NOVIH
HEBRIDIH
SITEN,
GODRNJAV
ČLOVEK
MLADI
KRALJ
(zastarelo)
ALJOŠA
TERNOVŠEK
VOHALNI
ORGAN
JAZBEČEV
BRLOG
ENCIM
TANKEGA
ČREVESA
OGLAŠANJE
S TRESKI
SKUPEK
ENOSEZONSKIH
GLASBENIH
DEL
JAPONSKI
FILMSKI
REŽISER
KUROSAVA
3
KITAJSKI
ŠAHIST
(RUDOLPH)
1
Druga največja slovenska zadruga
je nastala 26. junija 1961 s pripoAMERIŠKA
jitvijo petih zadrug Mokronog,
PEVKA
19. ČRKA
JOPLIN
GRŠKE
Šentrupert, Mirna, Dobrnič in
ABECEDE
RICHARD
AVEDON
Šentlovrenc h Kmetijski zadrugi
PREBIVALCI
Trebnje. V istem letu so se zadrugi
AMERIKE
priključili še gozdarska dejavnost,
posestvo gospodinjske šole Mala
ATLET,
KI SE
Loka, ekonomije Mokronog,
UKVARJA
S TEKOM
4
Mirna in Jezero ter sušilnica sadja
Greda iz Mirne.
Zadruga je previharila dobre in slabe čase in po letu 1972 veliko vlagala v
naložbe na kmetijah in tudi v centre za oskrbo z repromaterialom. Zadruga je
svojo dejavnost širila in leta 2002 pripojila zadrugo KZ Suha krajina, leto
pozneje pa še KGZ Dole pri Litiji in prevzela poslovanje KZ Gabrovka.
Kmetijska zadruga Trebnje danes združuje 738 članov in ima 170
zaposlenih. Letno ustvari skoraj 35 milijonov evrov prihodkov.
A.J.
KAČA
PTICA
SEVERNIH
MORIJ,
NJORKA
DOBA
KATIA
LABEQUE
Foto: arhiv KZ Trebnje
BORIS
PAHOR
PRIPADNIK
LJUDSTVA
NAGOV
REKA V
JUGOVZHODNI
KITAJSKI
2
Marjan
Jevnikar,
predsednik
zadruge:
»Zadruga
ima 23
trgovin,
vrtni
center, šest
dnevnih barov in domačo kuhinjo.
Letno odkupimo 25 milijonov
litrov mleka, 200 ton krompirja,
4743 glav živine in 1211 telet.
Zadruga veliko vlaga, saj smo v
zadnjem času obnovili ali na novo
zgradili vse svoje poslovne in
trgovske prostore, številni pa so
tudi načrti za prihodnje. Rad bi
pohvalil dobro sodelovanje, ki ga
zadruga razvija s svojimi člani.«
Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi,
prav tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj
namen. Svoje predloge pošljite na elektronski naslov [email protected]. Prijetno branje vam želimo!
14
OGLASI
AKTUALNE CENE v EUR od 25. do 31. julija 2011
Obrestne mere kreditov za kmetijsko dejavnost
(v domači valuti)
Pribitek na
Nespremenljiva
6M EURIBOR
obrestna mera
do 3 mesecev
4,40%
do 6 mesecev
4,50%
do 12 mesecev
4,80%
do 36 mesecev
2,70%
6,50%
do 60 mesecev
2,95%
6,80%
do 72 mesecev
3,00%
7,00%
do 120 mesecev
3,30%
7,30%
do 240 mesecev
3,50%
€/kg
Mleko, junij
0,32
0,31
0,30
0,30
0,29
0,28
0,27
0,26
0,26
0,25
0,24
0,30
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
dec
Mlado pitano govedo, razred R3
3,70
POSEBNA PONUDBA:
Setveni/trgatveni/žetveni krediti v domači valuti
Pribitek na
Nespremenljiva
6M EURIBOR
obrestna mera
do 6 mesecev
4,50%
do 12 mesecev
4,80%
3,60
€/kg k.t.
3,50
3,40
3,30
3,27
3,20
3,10
3,00
2,90
2,80
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
Kredit za vzrejo govedi, drobnice
Pribitek na
6M EURIBOR
do 18 mesecev
53
Klavni prašiči, razred E
1,60
1,55
1,55
KREDITI PREBIVALSTVU:
Gotovinski krediti v domači valuti
Pribitek na
6M EURIBOR
do 3 mesecev
do 6 mesecev
do 12 mesecev
do 36 mesecev
3,90%
do 60 mesecev
4,20%
do 72 mesecev
4,30%
do 120 mesecev
4,70%
1,50
€/kg k.t.
1,45
1,40
1,35
1,30
1,25
1,20
1,15
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
53
€/kg
Pšenica
0,34
0,31
0,28
0,25
0,22
0,19
0,16
0,13
0,10
5
2009
9
13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53
2010
Nespremenljiva
obrestna mera
5,80%
6,10%
6,40%
6,70%
7,00%
7,20%
7,40%
Hitri krediti na transakcijskem računu
Pribitek na
Nespremenljiva
6M EURIBOR
obrestna mera
do 3 mesecev
6,55%
do 6 mesecev
6,95%
do 12 mesecev
7,10%
do 36 mesecev
5,40%
7,50%
0,22
1
Nespremenljiva
obrestna mera
5,10%
2011
Mali oglasi
oglasa obvezno navesti ime in priimek, ulico, poštno številko in
kraj, telefon, elektronsko pošto ter ime in vsebino malega oglasa.
Oglaševalec oziroma naročnik oglasa odgovarja za resničnost
objavljenega oglasa, vključno s povezavami (avtorske pravice na
zapisano besedilo, fotografije, besedilo itd.), vsebino in kakovostjo.
Oglasi, ki niso v skladu z zakonom in uredniško politiko, ne
bodo objavljeni. Redakcija si pridržuje pravico do oblikovanja in
korekture malih oglasov in ne odgovarja za stroške neobjavljenih,
napačno objavljenih in izgubljenih malih oglasov.
Spoštovani bralci!
Vabimo vas, da sodelujete v našem časopisu z objavo malih
oglasov. Fizičnim osebam, ki ponujajo, kupujejo, menjajo, iščejo,
povprašujejo, ponujamo brezplačno objavo malih oglasov v
dolžini 25 besed. Oglase nam posredujte na elektronski naslov
[email protected]. Posredovani mali oglas mora vsebovati ime in
vsebino oglasa ter kontaktni telefon. Pošiljatelj mora pri oddaji
15