Bilanca 2013 - ZKB - Credito cooperativo del Carso

Relazioni e bilancio
Letno poroåilo in bilanca
2013
Banca di Credito Cooperativo del Carso Società Cooperativa
Zadruga Zadružna kraška banka
via/ul. Ricreatorio, 2 – 34151 Opicina/Opčine (TS)
Tel: +39.040.21491
Fax/Faks: +39.040.211879
[email protected]
www.zkb.it
ABI: 08928
Swift: CCRTIT2TV00
Albo Enti Creditizi/Register kreditnih zavodov: 3387-80
Albo Società Cooperative/Register zadrug: A160760
Registro Imprese di TS – C.F., P.IVA/Register podjetij TS, DŠ za DDV: 00093160323
Repertorio Economico Amministrativo (REA)/Ekonomsko-administrativni register: TS-27793
Capitali e riserve IAS al 31/12/2013/Kapital in rezervacije MRS na dan 31/12/2013 € 61.125.026
Aderente ai Fondi di Garanzia dei Depositanti e Obbligazionisti del Credito Cooperativo
Deležnik jamstvenih skladov za deponente in obvezničarje Zadružnega kredita
Consiglio di Amministrazione / Upravni odbor
Presidente – Predsednik
Stancich Sergio
Vice Presidente – Podpredsednik
Kovačič Adriano
Consiglieri – Odborniki
Danev Dragotin
Gruden Andrej
Kokorovec Marino
Ozbič Mitja
Parovel Elena
Pertot Marko
Polojaz Fabrizio
Zidarič Boris
Collegio dei Sindaci / Nadzorni odbor
Presidente – Predsednik
Kosmač Stevo
Sindaci effettivi – Nadzornika
Kuret Boris
Lovriha Vojko
Direzione / Ravnateljstvo
Direttore – Ravnatelj
Podobnik Alessandro
Vice Direttore – Podravnatelj
Carli Sergio
Compagine sociale / Članstvo
31.12.2013: 2086 Soci / članov
Relazione
del Consiglio di
Amministrazione
relativa al
Bilancio 2013
Poročilo upravnega
odbora o bilanci
poslovne dobe 2013
Bilancio 2013
Cari soci,
anche il 2013 è stato un anno complesso. L’Italia si è oggettivamente impoverita; i divari, come testimoniato anche in una recente indagine di Banca d’Italia, si sono ampliati; la produzione è entrata in stallo; la disoccupazione è cresciuta, i salari reali si sono compressi.
Ma per fortuna anche le situazioni positive non mancano. Le storie di reazione, le manifestazioni della voglia di tenere duro, la volontà di rimboccarsi le maniche – atteggiamento tipico dei cooperatori – costituiscono
fatti e antidoti ad un pessimismo inconcludente. In questo contesto sentiamo ancora più forte, anche come
cittadini, il dovere di contribuire a ricostruire nel nostro territorio il tessuto della fiducia, a rilanciare in avanti la
speranza, a generare in mille modi il futuro.
1. IL CONTESTO GLOBALE E IL CREDITO COOPERATIVO
1.1 Lo scenario macroeconomico di riferimento
1.1.1 Introduzione
Nel 2013 l’andamento dell’economia mondiale ha proseguito il percorso di crescita moderata già intrapreso nel 2012, nonostante un’accelerazione registrata nell’ultimo trimestre dell’anno. L’attività economica ed il
commercio mondiale hanno intensificato la propria dinamica a partire dall’estate del 2013, per via del miglioramento della domanda finale nelle economie avanzate in parte dovuto all’inatteso contributo positivo delle
scorte. Nelle economie emergenti un rimbalzo delle esportazioni è stato il driver principale, mentre la domanda
interna in generale è rimasta contenuta, tranne in Cina.
Contestualmente, a seguito della decisione di dicembre del Federal Open Market Committee (FOMC) della Federal Reserve di procedere a un progressivo rientro del programma di acquisto delle attività (da 85 miliardi
di dollari mensili a 75 prima e 65 successivamente), si è osservato dapprima un calo dell’incertezza nei mercati
finanziari internazionali e successivamente il manifestarsi di tensioni valutarie in alcuni paesi emergenti. L’effetto
finale della exit strategy della politica monetaria statunitense potrebbe fornire ulteriore sostegno all’attività
economica globale. Gli indicatori delle più recenti indagini congiunturali hanno continuato a mostrare solide
condizioni economiche a partire dalla seconda metà del 2013, mantenendosi tutti fermamente in territorio
espansivo. In particolare, nell’ultimo trimestre dell’anno l’indice mondiale complessivo dei responsabili degli
acquisti (PMI) è rimasto sostanzialmente invariato, a 53,9 punti, rispetto al trimestre precedente. Tale valore si
colloca su un livello prossimo alla media storica di lungo periodo (54,0) ed è riconducibile all’andamento abbastanza robusto della componente relativa al settore manifatturiero. L’indice settoriale dei servizi ha invece ceduto lievemente. Il commercio mondiale ha mantenuto vigore in chiusura d’anno, mostrando ulteriori segnali di
stabilizzazione dopo un prolungato periodo di crescita modesta. D’altra parte, è probabile che la ripresa degli
scambi internazionali prosegua in modo contenuto nel breve periodo, mantenendosi su livelli al di sotto di
quelli osservati prima della crisi finanziaria. I rischi per le prospettive di crescita mondiale restano orientati verso
il basso. L’evoluzione delle condizioni nei mercati monetari e finanziari globali e le connesse incertezze potrebbero influire negativamente sulla situazione economica.
Negli Stati Uniti la crescita del PIL in termini reali ha evidenziato un’accelerazione nel terzo e quarto trimestre del 2013 (rispettivamente +4,1% e +3,2%), in aumento dal 2,5% del secondo trimestre e dopo che il PIL
americano era cresciuto del 2,8% nel 2012 e dell’1,8% nel 2011. L’economia USA è stata alimentata prevalentemente dal rafforzamento della spesa per consumi personali e delle esportazioni rispetto al periodo precedente,
mentre l’accumulo delle scorte ha continuato a fornire un contributo positivo per il quarto trimestre consecutivo.
Sia gli investimenti in edilizia residenziale sia la spesa pubblica hanno subito un calo, dovuto quanto meno nel
secondo caso a una flessione della spesa federale che ha più che compensato l’aumento di quella statale e locale. Gli indicatori hanno recentemente segnalato la probabilità di una prosecuzione della ripresa economica nel
primo trimestre del 2014, anche se presumibilmente ad un ritmo più contenuto rispetto a quelli piuttosto robusti osservati nella seconda metà del 2013. Per quanto riguarda il mercato del lavoro, il tasso di disoccupazione si
è abbassato ulteriormente per l’uscita di un maggior numero di individui dalle forze di lavoro arrivando al 6,7%.
Nella Zona Euro il prodotto lordo ha segnato nel terzo trimestre del 2013 un lieve rialzo, tuttavia inferiore
a quello del periodo precedente. Nel terzo trimestre del 2013 il PIL dell’area è cresciuto dello 0,1% rispetto al
8
Letno poročilo 2013
Dragi člani,
tudi leto 2013 je bilo zahtevno. Italija je objektivno gledano revnejša. Kot dokazujejo tudi nedavne raziskave Banke Italije, so se razlike še povečale. Proizvodnja je stagnirala, brezposelnost se je povečevala, realne plače
so se znižale.
Na srečo pa je veliko tudi dobrega. Odzivi in izraz pripravljenosti, da se s takšnim stanjem spopademo, odločna volja, da si zavihamo rokave, kar je značilno za zadružnike, dejansko predstavljajo pravi odgovor takšnemu
brezciljnemu pesimizmu. Tudi kot državljani čutimo v takšnih časih še močnejšo odgovornost, da prispevamo k
ponovni rasti zaupanja v našem prostoru in da se ponovno ustvari upanje in kovanje načrtov za prihodnost.
1. GLOBALNI KONTEKST IN SISTEM ZADRUŽNIH BANK
1.1 Referenčni makroekonomski okvir
1.1.1 Uvod
V letu 2013 se je v svetovnem gospodarstvu nadaljevala zmerna rast, ki se je začela že leta 2012 in se je v
zadnjih treh mesecih celo stopnjevala. Gospodarstvo in svetovna trgovina sta bila v ponovnem vzponu od poletja 2013, saj se je izboljšalo končno povpraševanje v razvitih gospodarstvih, k čemur so deloma in nepričakovano prispevale zaloge. Na razvijajočih se trgih je glavno gonilo prestavljal ponoven zagon izvoza, domače
povpraševanje na splošno pa je bilo še skromno, razen na Kitajskem.
Hkrati smo na podlagi decembrske odločitve Zveznega odbora za odprti trg (Federal Open Market Committee - FOMC) v okviru Ameriške centralne banke (Federal Reserve), da se postopoma skrči program nakupa
sredstev (s 85 milijard dolarjev mesečno najprej na 75 in nato na 65), zabeležili zmanjšanje negotovosti na
mednarodnih finančnih trgih. V nekaterih državah v vzponu je nihal devizni menjalni tečaj. Končna posledica
izstopne strategije, ki jo izvaja monetarna politika Združenih držav, bi lahko pomenila dodatno podporo svetovnemu gospodarstvu. Kazalniki najnovejših konjunkturnih raziskav so še naprej izkazovali solidne ekonomske pogoje, vse od druge polovice leta 2013, saj beležijo odločno rast. V zadnjih treh mesecih leta je ostal skupni svetovni kazalnik nakupov (MSP) pravzaprav nespremenjen. Znašal je 53,9 točk v primerjavi s preteklim
četrtletjem. Navedena vrednost je blizu povprečne dolgoročne zgodovinske vrednosti (54,0) in kaže na dokaj
dobro stanje proizvodnega sektorja. Kazalnik za področje storitev pa se je nekoliko znižal. Svetovna trgovina je
dosegala dobre rezultate tudi konec leta, kar predstavlja še dodaten znak ustalitve po dolgem obdobju skromne rasti. Po drugi strani je verjetno, da bo ponoven zagon mednarodne trgovine kratkoročno še naprej skromen in ne bo dosegal ravni iz časov pred krizo. Tveganje glede obetov za svetovno rast ostaja precejšnje. Gibanje na svetovnih denarnih in finančnih trgih ter z njim povezana negotovost lahko negativno vplivata na gospodarske razmere.
V Združenih državah je bila rast BDP-ja hitrejša v tretjem in četrtem četrtletju 2013 (+4,1 in +3,2%). Povečanje je bilo v drugem četrtletju 2,5-odstotno, medtem ko se je ameriški BDP povečal za 2,8% v letu 2012 in
za 1,8% v letu 2011. Na gospodarstvo Združenih držav sta v primerjavi s prejšnjim obdobjem vplivala zlasti
osebna potrošnja in izvoz, medtem ko je kopičenje zalog pozitivno prispevalo že četrto četrtletje zapored.
Naložbe v stanovanjsko gradnjo in javna poraba so se znižale, kar je vsaj v slednjem primeru posledica padca
potrošnje na zvezni ravni, s čimer se je več kot kompenziralo povečanje na ravni držav in na lokalni ravni. Nedavni kazalniki kažejo na verjetnost še nadaljnjega gospodarskega zagona v prvem četrtletju 2014, čeprav bo
ta najbrž nekoliko skromnejši v primerjavi s kar dobrim poslovanjem v drugi polovici leta 2013. Brezposelnost
se je še dodatno zmanjšala, ker je trg dela zapustilo veliko aktivnega prebivalstva. Stopnja brezposelnosti je
znašala 6,7%.
V evroobmočju se je bruto proizvod v tretjem četrtletju 2013 nekoliko povečal, vendar je bil nižji kot v
preteklem obdobju. V tretjem četrtletju leta 2013 se je BDP v tem območju povečal za 0,1% v primerjavi z drugim četrtletjem, k čemur so prispevali povečanje potrošnje (0,1%), nabiranje zalog in povečanje trajnih bruto
naložb (0,5%). Uvozni posli so zabeležili skromno rast (1,2%), izvoz pa se je skrčil (0,3%). Raziskave pri podjetjih
9
Bilancio 2013
secondo, traendo sostegno dall’incremento dei consumi (0,1%), dall’accumulo delle scorte e dall’aumento degli
investimenti fissi lordi (0,5%). La dinamica ancora sostenuta delle importazioni (1,2%) si è accompagnata a un
rallentamento delle esportazioni (0,3%). Le indagini presso le imprese prefigurano una moderata espansione
dell’attività economica nei primi mesi del 2014. L’indice composito dei responsabili degli acquisti (PMI) è aumentato in dicembre, confermandosi al di sopra della soglia compatibile con l’espansione dell’attività economica (50 punti) per il sesto mese consecutivo. L’inflazione dell’area, misurata come tasso di variazione annuo
dell’indice dei prezzi al consumo, si è collocata allo 0,8% in chiusura d’anno, in calo rispetto alla prima metà
dell’anno e significativamente al di sotto del livello soglia della BCE.
In Italia, la prolungata caduta del PIL in atto dall’estate del 2011 si è arrestata nel terzo trimestre del 2013.
Negli ultimi mesi del 2013 sono emersi segnali coerenti di una moderata intensificazione dell’attività economica, confermata a dicembre 2013 dalla crescita dello 0,1% su base trimestrale del PIL. Si tratta della prima variazione con segno positivo dopo otto trimestri (l’ultima era stata a settembre 2011). La produzione industriale, il
cui indice ha raggiunto durante la recessione del 2011-2013 valori comparabili a quelli degli anni Ottanta, è
aumentata nel quarto trimestre nelle rilevazioni mensili, sospinta soprattutto dalla domanda estera. Nonostante
il miglioramento del clima di fiducia delle imprese, sulla ripresa continua a gravare la fragilità del mercato del
lavoro. La disoccupazione, che frena l’espansione del reddito disponibile, ha raggiunto il 12,9%. La disoccupazione giovanile ha fatto registrare una crescita esponenziale (42,4%).
L’inflazione, misurata dalla variazione annua dell’indice nazionale dei prezzi al consumo, è gradualmente
scesa allo 0,7% in dicembre sia per effetto della decelerazione dei prezzi dei prodotti energetici, che di quelli
associati alle componenti meno volatili (“core”) mentre sono risultati relativamente stabili o in recupero quelli
dei generi alimentari.
1.1.2. La politica monetaria della BCE e l’andamento del sistema bancario dell’Area Euro
Il Consiglio direttivo della BCE ha ridotto i tassi ufficiali a maggio e novembre del 2013, portandoli complessivamente allo 0,0% (tasso depositi overnight presso l’Eurosistema), allo 0,25% (tasso sulle operazioni di rifinanziamento principali) e allo 0,75% (tasso sulle operazioni di rifinanziamento marginale). Le aspettative di un ribasso ulteriore dei tassi hanno spinto i tassi euribor su livelli particolarmente contenuti nel corso del 2013. Il Consiglio Direttivo, nella persona del suo Presidente Mario Draghi, ha più volte ricordato che la BCE è pronta a fare
tutto il necessario per intervenire in favore della stabilità dei mercati. Rispetto agli anni passati il mercato monetario europeo assume minor grado di tensione e di illiquidità. Sul mercato si sono ripetutamente aperte riflessioni circa l’adozione di tassi negativi sui depositi presso BCE: un segnale di evidente attenzione del mercato verso
rischi deflazionistici. L’offerta di moneta permane ampia, anche se gli acquisti di titoli di Stato effettuati da BCE
rappresentano solo il 3% del PIL dell’eurozona, contro il 10% della Federal Reserve e il 25% della Bank of England.
1.2 L’economia del Friuli Venezia Giulia e più specificatamente della Provincia di Trieste
Mercato del lavoro e Cassa integrazione
Nel 2013 il numero degli occupati in Friuli Venezia Giulia si attesta a 499.800, scendendo per la prima volta
dal 2000 sotto la soglia delle 500.000 unità. Il calo rispetto al 2012 è dell’1,3%, pari a 6.700 unità. Il tasso di disoccupazione nel 2013 si attesta al 7,7% (+0,9% rispetto al 2012), dato che per la componente femminile si inasprisce toccando il 9,1%, pari al doppio del livello pre-crisi.
Nel mese di dicembre 2013 si rileva in regione l’aumento tendenziale delle ore di cassa integrazione straordinaria (+80%), mentre si ferma il ricorso alla cassa integrazione ordinaria (+6%). Su base annua le ore concesse in regione sono aumentate in misura maggiore rispetto al dato nazionale, in particolare nel ramo edile e nei
settori industriali e artigianali dell’alimentare (triplicate in un anno), dell’abbigliamento e pelli, cuoio e calzature
(più che raddoppiate). Sempre su base annua, il ricorso all’integrazione salariale nei settori principali, meccanico
(oltre 10 milioni di ore) e del legno (oltre 3 milioni di ore), si è invece stabilizzato. La Cig nel ramo commercio,
aumentata a dicembre del 142% tendenziale, risulta nel 2013 diminuita del 17% rispetto al 2012. Si registra
purtroppo una forte contrazione delle assunzioni (-11,00% rispetto ad ottobre 2012) e delle cessazioni di contratti (-9,00%).
Nella Provincia di Trieste l’andamento dei nuovi rapporti di lavoro avviati mostra una decisa decrescita nel
terzo trimestre di quest’anno; le cessazioni, dopo il numero elevato registrato nel secondo trimestre del 2013,
10
Letno poročilo 2013
kažejo na zmerno gospodarsko rast v prvih mesecih leta 2014. Skupni kazalnik nakupov (MSP) se je v decembru
povečal in je nad pragom, skladnim s preseganjem rasti gospodarstva (50 točk), že šesti mesec zapored. Inflacija v evroobmočju, merjena kot stopnja letnega nihanja indeksa cen na drobno, se je konec leta ustavila pri 0,8%,
kar je manj kot v prvi polovici leta in bistveno pod pragom ECB.
V Italiji se je dolgotrajno upadanje BDP-ja vse od poletja 2011 vendarle ustavilo v tretjem četrtletju leta
2013. V zadnjih mesecih leta 2013 se je gospodarstvo nekoliko okrepilo. Takšno rast je decembra 2013 izkazal
tudi četrtletni BDP z 0,1% povišanjem. Gre za prvo pozitivno spremembo po 8 četrtletjih (zadnja je bila zabeležena septembra 2011). Industrijska proizvodnja, ki je med letoma 2011 in 2013 dosegla vrednosti, primerljive s tistimi iz 80-ih let, se je pri mesečnem ugotavljanju v četrtem četrtletju okrepila, zlasti zaradi povpraševanja iz tujine. Kljub večjemu zaupanju podjetij ponovni zagon še vedno otežuje krhkost trga dela. Brezposelnost zavira rast razpoložljivega dohodka in je dosegla 12,9%. Brezposelnost mladih eksponentno raste
(42,4%).
Inflacija, merjena z letno spremembo nacionalnega indeksa potrošnih cen, se je postopoma znižala na
0,7% v decembru zaradi nižjih cen energetskih produktov, kot tudi zaradi manj volatilnih elementov (»core«),
relativno stabilno oziroma v ponovnem vzponu pa je bilo živilsko področje.
1.1.2. Monetarna politika ECB in poslovanje bančnega sistema v evroobmočju
Izvršilni odbor ECB je maja in novembra 2013 znižal uradne obrestne mere na skupno vrednost 0,0%
(obrestna mera za vloge overnight v evrosistemu), na 0,25% (obrestna mera na glavne posle refinanciranja) in
na 0,75% (obrestna mera na marginalne posle refinanciranja). Zaradi pričakovanega dodatnega znižanja
obrestnih mer so bile obrestne mere euribor v letu 2013 zelo nizke. Predsednik izvršilnega odbora Mario Draghi je večkrat spomnil, da je ECB pripravljena storiti vse, kar je potrebno za stabilnost trgov. V primerjavi s
prejšnjimi leti je na evropskem monetarnem trgu manj napetosti in nelikvidnosti. Veliko se je razmišljalo o
uvedbi negativnih obrestnih mer na depozite pri ECB, kar lepo kaže na to, kako pozoren je trg na tveganja,
povezana z deflacijo. Ponudba denarja je še vedno dobra, čeprav predstavlja nakup državnih vrednostnih
papirjev s strani ECB samo 3% BDP-ja v evroobmočju, v primerjavi z 10% pri Ameriški centralni banki in 25%
pri Bank of England.
1.2 Gospodarstvo Furlanije Julijske krajine in tržaške pokrajine
Trg dela in dopolnilna blagajna
Leta 2013 je bilo v Furlaniji Julijski krajini 499.800 zaposlenih. Njihovo število se je prvič po letu 2000 znižalo pod 500.000. To predstavlja 1,3% znižanje (6.700 oseb) v primerjavi z letom 2012. Stopnja brezposelnosti
znaša v letu 2013 7,7% (+0,9% v primerjavi z letom 2012). Odstotek brezposelnih žensk je višji in znaša 9,1%, kar
je dvakrat več kot v obdobju pred krizo.
Decembra 2013 je bilo v deželi več ur plačanih iz izredne dopolnilne blagajne (+80%), ustalilo pa se je
število upravičencev za redno dopolnilno blagajno (+6%). Število odobrenih ur se je na deželni ravni povišalo
bolj od nacionalnega povprečja, zlasti na področju gradbeništva (v enem letu se je potrojilo), v živilski, tekstilni
in usnjarski ter obutveni industriji in obrti (na teh področjih se je več kot podvojilo). Na letni ravni so se dopolnilna izplačila k plači na glavnih področjih, in sicer v kovinarski industriji (več kot 10 milijonov ur) in lesarstvu (več
kot 3 milijone ur) ustalila. Dopolnilna blagajna za trgovinski sektor se je decembra povečala za 142%. Ta trend se
je v letu 2013 zmanjšal za 17% v primerjavi z letom 2012. Na žalost se je število novih zaposlitev zmanjšalo
(-11,00% v primerjavi z oktobrom 2012), prav tako število prekinitev pogodb (-9,00%).
V Pokrajini Trst se je število novih sklenitev delovnih razmerij precej zmanjšalo v tretjem četrtletju tega
leta. Po precej visokem številu v drugem četrtletju leta 2013 se je število prekinitev pogodb v tretjem četrtletju
precej zmanjšalo. V tretjem četrtletju 2013 je bilo novih zaposlitev 8.258, 8.333 pa je bilo prekinitev pogodb,
zaradi česar je število zaposlitev negativno za 75 delavcev. Po pozitivnem obračunu v prvem četrtletju 2013
(+1.259 zaposlitev) in zmanjšanju povpraševanja po zaposlitvah v drugem četrtletju (-1.573 zaposlitev) je bila
11
Bilancio 2013
nel terzo trimestre evidenziano una significativa diminuzione. Durante il terzo trimestre 2013 si contano in totale 8.258 rapporti avviati, 8.333 cessazioni e un saldo occupazionale negativo di 75 unità. Dopo il saldo positivo
del primo trimestre 2013 (+1.259 contratti avviati) e la decrescita della domanda di lavoro dipendente verificatasi nel secondo trimestre (-1.573 contratti avviati), nel terzo trimestre si registra una sostanziale stabilità con una
significativa diminuzione sia di nuovi rapporti avviati sia di rapporti cessati. I dati mostrano un decremento
della domanda di lavoro dipendente: nel terzo trimestre di quest’anno si è osservato il numero più basso di
nuove assunzioni dal 2011. Alcuni settori produttivi registrano una perdita di nuovi rapporti di lavoro avviati sia
a livello tendenziale sia a livello congiunturale: nel turismo -371 nuovi contratti, nel commercio all’ingrosso e al
dettaglio si registra un decremento del -20,60%, in controtendenza il settore della sanità e dell’assistenza sociale: +22%.
Demografia
Gli indicatori demografici in Friuli Venezia Giulia al 31 dicembre 2012 riportano una popolazione residente
di 1.221.860 unità (+0,3% rispetto al 2011), di cui 102.568 stranieri (-6,2% rispetto al 2011), che risultano essere
l’8,4% della popolazione regionale. L’età media dei residenti in Friuli Venezia Giulia è di 46 anni, nel dettaglio: la
popolazione residente con età fra 0 e 14 anni è il 12,7%, quella fra 15 e 64 anni il 63,0%, quella con più di 65 anni
il 24,3%.
Nella provincia di Trieste a dicembre 2012 si registra una popolazione di 231.677 unità (-0,3% rispetto al
2011), di cui 16.954 stranieri (-15,3% rispetto al 2011). L’età media è di 48 anni, dato superiore alla media regionale (46 anni). La popolazione residente con età fra 0 e 14 anni è l’11,5%, quella fra 15 e 64 anni è il 60,6%, quella con più di 65 anni è il 27,9%.
PIL e Valore Aggiunto
A giugno 2013 il PIL stimato del Friuli Venezia Giulia registra un aumento dello 0,8%, leggermente inferiore
al dato rilevato nel Nord Est (+0,9%). Il valore aggiunto pro capite si attesta a 26.500,00 €, superiore alla media
nazionale (+13,6%). I prezzi al consumo sono aumentati dello 0,6%, in misura più contenuta rispetto alla situazione nazionale (+0,7%).
DATI MACROECONOMICI
Indicatori
Valore
Tendenza
Crescita del PIL regionale (stima 2014)
+0,8%
+0,9% il Nord Est
Valore Aggiunto pro capite in migliaia di € (2013)
26,50
+13,6% rispetto media nazionale
Prezzi al consumo (NIC: var % dicembre 2013/2012)
+0,6%
nazionale +0,7% (provvisorio)
Consumi
Secondo gli analisti i consumi finali delle famiglie della regione sono previsti in ripresa nel triennio 20142016. La contenuta ripresa dei consumi finali delle famiglie a livello regionale dovrebbe sostanzialmente rimanere in linea con la media nazionale (+0,29% nel 2014, +0,25% nel 2015 e +0,21% nel 2016).
I settori di spesa in dettaglio:
 Auto
Il 2013 è stato un altro anno difficile per il settore auto in Friuli Venezia Giulia. Il calo del 2012 si era attestato attorno al -26,00% rispetto all’anno precedente, il 2013 ha fatto segnare una diminuzione più contenuta:
-6,80%. A Trieste si registra una flessione ancora più contenuta pari al -3,95%.
 Mobile
L’acquisto di mobili nel 2013 si conferma un’importante voce di spesa per le famiglie regionali per un totale di 330 milioni di €, in contrazione del 2,9% rispetto al 2012.
12
Letno poročilo 2013
v tretjem četrtletju zabeležena določena stabilnost, saj se je zmanjšalo tako število novih zaposlitev kot število
prekinitev delovnega razmerja. Podatki kažejo na zmanjšanje povpraševanja po zaposlitvah: v tretjem četrtletju leta je bilo število zaposlitev najnižje od leta 2011. Nekateri proizvodni sektorji izkazujejo zmanjšanje novih
zaposlitev, tako na ravni trenda kot na konjunkturni ravni: v turizmu -371 novih zaposlitev, v trgovini na debelo in na drobno padec za 20,60%, ravno obratno pa kažejo kazalniki za zdravstveni sektor in za sektor socialne
varnosti: +22%
Demografski podatki
Demografski kazalniki Furlanije Julijske krajine izkazujejo, da je na dan 31. december 2012 prebivalstvo
štelo 1.221.860 ljudi (+0,3% v primerjavi s popisom iz leta 2001). Število tujcev znaša 102.568 ljudi (-6,2% v primerjavi z letom 2011), kar sovpada z 8,4% celotne populacije. Povprečna starost rezidentov v Furlaniji Julijski
krajini znaša 46 let; bolj podrobno: rezidenti med 0 in 14 letom starosti znašajo 12,7%, med 15 in 64 letom 63,0%,
starejši od 65 let pa 24,3%.
V Pokrajini Trst kazalniki izkazujejo, da je decembra 2012 prebivalstvo štelo 231.677 ljudi (-0,3% v primerjavi z letom 2011), od katerih je 16.954 tujcev (-15,3% v primerjavi z letom 2011). Povprečna starost znaša 48 let,
kar je izjema na deželni ravni (46 let). Rezidenti med 0 in 14 letom starosti znašajo 11,5%, med 15 in 64 letom
60,6%, starejši od 65 let pa 27,9%.
BPD in dodana vrednost
Junija 2013 je BDP v Furlaniji Julijski krajini zabeležil 0,8-odstotno povišanje, kar je nekoliko več, kot znaša
podatek za italijansko severovzhodno območje (+0,9%). Dodana vrednost na prebivalca znaša 26.500,00 evrov
in je višja od državnega povprečja (+13,9%). Maloprodajne cene so se povečale za 0,6%, kar je manj od nacionalnega povprečja (+0,7%).
MAKROEKONOMSKI KAZALNIKI
Kazalniki
Vrednost
Tendenca
Rast deželnega BDP-ja (ocena 2014)
+0,8%
+0,9% za severovzhodno območje
Dodana vrednost na prebivalca v tisočih evrov (2013)
26,50
+13,6% v primerjavi z nacionalnim
povprečjem
Maloprodajne cene
(NIC: % spremembe december 2013/2012)
+0,6%
nacionalni +0,7% (začasni)
Potrošnja
Analitiki predvidevajo ponovno rast potrošnje v triletnem obdobju 2014-2016. Rahlo povečanje potrošnje
na deželni ravni bi moralo ostati v okviru državnega povprečja (+0,29% leta 2014, +0,25% leta 2015 in +0,21%
leta 2016).
Podrobni pregled po področjih potrošnje:
 Avtomobilski sektor
Leto 2013 je bilo spet neugodno za avtomobilski sektor v Furlaniji Julijski krajini. Padec leta 2012 je znašal
približno -26,00% v primerjavi z letom prej, leta 2013 pa je bil padec manjši: -6,80%. V Trstu je bil upad manjši in
je znašal -3,95%.
 Pohištvo
Nakup pohištva v letu 2013 predstavlja pomembno nakupno postavko za deželna gospodinjstva in znaša
330 milijonov evrov, to je 2,9-odstotni upad v primerjavi z letom 2012.
13
Bilancio 2013
 Elettrodomestici
La spesa complessiva per elettrodomestici grandi e piccoli nel 2013 ammonta a 86 milioni di €, con un
esborso per famiglia di circa 151,00 €, in aumento rispetto al dato del 2012 (+4,9%).
 Prodotti informatici e ICT
Il settore più in salute resta quello dell’informatica e delle comunicazioni, che ha incrementato le vendite
dell’8,3%, contro un +4% nazionale.
La dinamica dei prezzi
La crescita dei prezzi al consumo in regione ha evidenziato, anche nella seconda metà del 2013, una
decelerazione fino a tassi di crescita tendenziali inferiori al punto percentuale. La crescita dei prezzi in regione
è stata quindi leggermente meno ampia della media nazionale, che ha registrato un tasso di crescita
dell’1,00%.
Anche più marcata è stata la discesa dei prezzi al consumo per l’abitazione, l’acqua, l’elettricità ed i combustibili, che nel mese di dicembre del 2013 hanno segnato un tasso di variazione negativo (-0,3%) rispetto allo
stesso mese del 2012.
Produzione e vendite
Nel quarto trimestre 2013 l’analisi dei principali indicatori della salute dei settori produttivi regionali lascia
intravedere alcuni deboli segnali di miglioramento dopo un lungo periodo di stasi. I risultati riscontrati sono
caratterizzati dalla prevalenza di valori crescenti nel confronto congiunturale, rispetto cioè ai risultati del trimestre precedente, e dalla contenuta positività degli indicatori nel confronto tendenziale con il quarto trimestre
del 2012. Significativi appaiono i valori positivi assunti dagli indicatori tendenziali di produzione e vendite, ma
con alcuni valori in diminuzione rispetto ai dati del terzo trimestre 2013:
 la produzione segna un discreto aumento dal +0,3%, portandosi a +4,3%;
 le vendite si mantengono su valori positivi (+0,4%), ma presentano segnali di flessione sia in Italia che
all’estero.
In leggera ripresa i nuovi ordini che su base congiunturale passano dal -10,5% del terzo trimestre al -0,7%
del quarto, mentre per i valori tendenziali si evidenzia il passaggio in territorio positivo (+1,9% contro il -1,9% del
terzo trimestre).
L’esame degli indicatori per le attività dei settori produttivi della provincia di Trieste, alla fine del quarto
trimestre 2013, restituisce una presenza di valori di segno negativo soprattutto per quanto riguarda le vendite
e gli ordinativi; migliore appare l’andamento della produzione, sia nel confronto congiunturale sia in quello
tendenziale.
Imprese
 Vitivinicolo
L’andamento tendenziale della produzione registrata dal settore nel terzo trimestre del 2013 si conferma
pressoché stazionario (+0,3%).
 Manifatturiero
Il dato sulla variazione tendenziale della produzione nel terzo trimestre 2013 evidenzia una crescita dello
0,6%. L’andamento negativo contraddistingue i valori di produzione delle province di Gorizia e Trieste (-2,7%);
mentre registriamo un andamento positivo per Pordenone e Udine.
 Costruzioni
Nel terzo trimestre 2013 il comparto edile è caratterizzato da una variazione tendenziale della produzione
pari al -1,9%. Per le aziende di medie e grandi dimensioni (oltre i 50 addetti) si verifica invece mediamente una
variazione della produzione positiva.
 Commercio al dettaglio
Il commercio conferma le debolezze sistemiche, esprimendo dati negativi. L’andamento tendenziale delle
vendite nel terzo trimestre 2013 ha registrato un valore negativo intorno a -0,5 punti percentuali, facendo segnare un rallentamento del trend in ribasso che nel corrispondente trimestre 2012 aveva spinto l’indicatore a
toccare punte del -4,9%.
14
Letno poročilo 2013
 Električni gospodinjski aparati
Skupni znesek nakupov manjših in večjih električnih gospodinjskih aparatov v letu 2013 znaša 86 milijonov
evrov, kar na gospodinjstvo znese približno 151,00 evrov, in beleži povečanje v primerjavi z letom 2012 (+4,9%).
 Računalniški izdelki in ICT
Najbolj zdravo področje ostaja področje računalništva in komunikacij, kjer se je prodaja povečala za 8,3% v
primerjavi z državnim povprečjem, ki znaša +4%.
Gibanje cen
Gibanje cen na drobno se je tudi v drugi polovici leta 2013 v deželi upočasnjevalo in je doseglo manj kot
1-odstotni razvojni trend: povišanje cen na deželni ravni je bilo nekoliko manjše v primerjavi z državnim povprečjem, ki je zabeležilo 1,00-odstotno rast.
Še bolj so se znižale maloprodajne cene stanovanjskih stroškov, vode, elektrike in goriv. Decembra 2013 je
bila vrednost negativna (-0,3%) v primerjavi z enakim mesecem leta 2012.
Proizvodnja in prodaja
V četrtem četrtletju 2013 izhajajo iz analize glavnih kazalnikov zdravja proizvodnih sektorjev šibki znaki
okrevanja po dolgotrajni stagnaciji. Ugotovljeni rezultati so v glavnem v porastu glede na konjunkturne izsledke, zlasti v primerjavi z rezultati prejšnjega četrtletja. Ti rezultati so zmerno pozitivni, če jih glede trendov primerjamo s četrtim četrtletjem 2012. Pomembne so pozitivne vrednosti kazalnikov gibanj proizvodnje in prodaje,
čeprav so nekatere vrednosti nižje od tistih za tretje četrtletje 2013:
 proizvodnja se je nekoliko povečala od +0,3% na +4,3%;
 prodaja je bila še vedno pozitivna (+0,4%), vendar se je zmanjšala tako v Italiji kot v tujini.
Novih naročil je bilo spet nekoliko več. Glede konjunkturnih trendov so se z -10,5% v tretjem četrtletju
povečala in so v četrtem četrtletju znašala -0,7%, trendi pa izkazujejo pozitivno rast (+1,9% v primerjavi z -1,9%
v tretjem četrtletju).
Pregled kazalnikov za posamezne proizvodne sektorje v Pokrajini Trst ob koncu 4. četrtletja 2013 ponovno
kaže precej negativne znake, zlasti kar zadeva prodajo in naročila. Boljše je gibanje proizvodnje, tako glede konjunkturne primerjave kot glede napovedi.
Podjetja
 Vinarstvo in vinogradništvo
Proizvodnja v tej panogi je v tretjem četrtletju 2013 ohranjala nespremenjene trende (+0,3%).
 Industrija
Podatek o gibanju trenda proizvodnje v tretjem četrtletju 2013 izkazuje 0,6-odstotno rast. Negativno gibanje je zabeleženo pri vrednostih proizvodnje v pokrajinah Gorica in Trst (-2,7%), pozitivne vrednosti pa so zabeležene za pokrajini Pordenone in Videm.
 Gradbeništvo
V tretjem četrtletju 2013 je področje gradbeništva zaznamoval trend spremembe proizvodnje za -1,9%.
Srednja in velika podjetja (z več kot 50 zaposlenimi) v povprečju beležijo pozitivno spremembo prometa.
 Maloprodaja
Na področju trgovine se še odraža šibkost sistema. Podatki so negativni. Trend na področju prodaje v tretjem četrtletju 2013 je zabeležil negativno vrednost okrog -0,5%. Trend upadanja se upočasnjuje, saj se je v
enakem četrtletju 2013 kazalnik spustil na -4,9%.
15
Bilancio 2013
 Commercio con l’estero
Dopo vari trimestri negativi, le esportazioni regionali sono tornate a crescere nel terzo trimestre del 2013
con un incremento del 6% rispetto allo stesso periodo del 2012. Si è interrotta così la serie negativa di sei trimestri, partita nel primo trimestre del 2012, che ha raggiunto la fase più negativa nel terzo trimestre del 2012
(-14,5%). Diversamente dalle esportazioni, le importazioni regionali continuano ad evidenziare variazioni negative registrando nel terzo trimestre del 2013 l’ottava diminuzione consecutiva (-9,2%).
Porto di Trieste
Tutti i principali segmenti di traffico movimentati dal porto giuliano hanno chiuso il 2013 con un incremento rispetto all’anno precedente. In particolare, il traffico di petrolio grezzo è ammontato a 41,4 milioni di
tonnellate, su circa 56 milioni di tonnellate totali di traffici, in crescita del +18,1% sul 2012, contribuendo a far
diventare Trieste il primo porto petrolifero del Mediterraneo; ciò è stato possibile anche grazie all’aumento dei
traffici dovuto a un maggiore approvvigionamento della raffineria di Karlsruhe. Nel comparto dei container il
traffico ha superato quota 458 mila teu (+11,5%). In deciso aumento (+49,7%) anche il traffico dei passeggeri,
che si è attestato a 148 mila unità (+49,7%). Nel 2013 il porto di Trieste è stato punto di scalo per 2.402 navi
(+5,6%).
Settore immobiliare
Nel primo semestre 2013 l’andamento del settore immobiliare del Friuli Venezia Giulia ha registrato 4.446
transazioni, pari al 2,17% del mercato nazionale. La Provincia che registra il maggior numero di transazioni è
Udine (1.977) a seguire Pordenone (1.050), Trieste (990) e Gorizia (430).
Rispetto al primo semestre dell’anno precedente, si rileva una contrazione del mercato immobiliare residenziale (-12,6%, a fronte di un dato nazionale del -11,8%) che ha riguardato, pur se in misura diversa, tutte le
province; a Trieste –26%.
La media delle quotazioni regionali rilevate dall’Osservatorio del Mercato Immobiliare nel primo semestre
2013 è pari a 1.258,00 € per metro quadro, con la quotazione più elevata nel territorio triestino (2.022,00 € per
metro quadro). Rispetto al secondo semestre 2012, le quotazioni medie residenziali a livello regionale del primo
semestre 2013 registrano una generale variazione negativa dello 0,4%. I decrementi maggiori si osservano per
Trieste e Gorizia che calano dello 0,7%.
PROV.
TRANSAZIONI
1° SEM. 2013
VAR.%
TRANSAZIONI
1° SEM. 2013 /
2° SEM. 2012
QUOTA %
TRANSAZIONI
ITALIA
QUOTAZIONE
1° SEM. 2013 €/m2
VAR. %
QUOTAZIONE
1° SEM. 2013 /
2° SEM. 2012
-32,50%
0,21%
1.272
0,7%
3,80%
0,51%
939
- 0,4%
GO
430
PN
1.050
TS
990
-26,10%
0,48%
2.022
- 0,7%
UD
1.977
-5,90%
0,97%
1.083
- 0,1%
FVG
4.446
-12,60%
2,17%
1.258
- 0,4%
204.654
-11,80%
100,00%
ITALIA
16
-
-
Letno poročilo 2013
 Zunanja trgovina
Po več negativnih četrtletjih se je deželni izvoz v tretjem četrtletju 2013 ponovno povečal, in sicer za 6% v
primerjavi z enakim obdobjem 2012. Tako je bil prekinjen negativni niz šestih četrtletij, ki se je začel s prvim
četrtletjem 2012 in dosegel najbolj negativno fazo v tretjem četrtletju 2012 (-14,5%). Za razliko od izvoza se pri
uvozu na deželni ravni izkazuje negativna sprememba. Tako je bilo v tretjem četrtletju 2013 zabeleženo osmo
zaporedno znižanje (-9,2%).
Tržaško pristanišče
Vsi glavni segmenti pretovora so v letu 2013 zabeležili rast v primerjavi s preteklim letom. Zlasti pretovor
surove nafte se je povečal na 41,4 milijona ton od skupnih 56 milijonov ton pretovora, ki se je v primerjavi z letom 2012 povečal za +18,1%, zaradi česar je Tržaško pristanišče postalo prvo na naftnem področju v Sredozemlju. To je odvisno tudi od povečanja pretovora zaradi večje preskrbe rafinerije v Karlsruheju. Kontejnerski pretovor je presegel 458 tisoč TEU (+11,5%). Močno se je povečal (+49,7%) tudi prevoz potnikov, ki se je ustavil pri
148 tisoč potnikov (+49,7%). V letu 2013 je iz Tržaškega pristanišča odplulo 2.402 ladij (+5,6%).
Nepremičnine
V prvem četrtletju 2013 je bilo na nepremičninskem področju v Furlaniji Julijski krajini zabeleženih 4.446
poslov, kar predstavlja 2,17% domačega trga. Med pokrajinami je bilo največ poslov sklenjenih v videmski pokrajini (1.977), sledijo ji Pordenone (1.050), Trst (990) in Gorica (430).
V primerjavi s prvim polletjem prejšnjega leta se je stanovanjski nepremičninski trg skrčil (-12,6% v primerjavi z nacionalnim podatkom -11,8%), kar je veljalo za vse pokrajine, čeprav se odstotki razlikujejo: npr. v Trstu
-26%.
Povprečna cena na deželni ravni, kot je bila ugotovljena s strani Observatorija za nepremičninski trg, v prvem polletju 2013 znaša 1.258,00 evrov za kvadratni meter. Nekoliko višja je cena na tržaškem območju (2.022,00
evrov za kvadratni meter). V primerjavi z drugim polletjem 2012 je povprečna cena stanovanjskih poslopij na
deželni ravni v prvem polletju 2013 zabeležila 0,4% negativno spremembo. Največji upad beležita Trst in Gorica,
in sicer 0,7%.
Pokr.
SPREMEMBA %
CENA
SPREMEMBA %
ŠT. POSLOV
POSLOV V
DELEŽ %
1. POLLETJE 2013 1. POLLETJE 2013 /
1. POLLETJE 2013 1. POLLETJU 2013 / POSLOV V ITALIJI
€/m2
2. POLLETJE 2012
2. POLLETJE 2012
GO
430
PN
1.050
TS
-32,50%
0,21%
1.272
0,7%
3,80%
0,51%
939
- 0,4%
990
-26,10%
0,48%
2.022
- 0,7%
UD
1.977
-5,90%
0,97%
1.083
- 0,1%
FJK
4.446
-12,60%
2,17%
1.258
- 0,4%
204.654
-11,80%
100,00%
ITALIJA
17
-
-
Bilancio 2013
Natalità-mortalità imprese
Nel 2013 si è verificata una contrazione del numero delle imprese della regione, che registra un bilancio
anagrafico negativo di 881 unità (-0,82%), in controtendenza la provincia di Trieste (+0,17%).
AREA
ISCRIZIONI
CESSAZIONI
SALDO
STOCK AL
31.12.2013
TASSO DI
CRESCITA
2013
-0,82%
TASSO DI
CRESCITA
2012
- 0,77%
FVG
6.180
7.061
- 881
107.418
UD
2.703
3.302
- 599
52.209
- 1,15%
- 0,86%
PN
1.682
1.964
- 282
27.614
- 1,02%
- 1,21%
TS
1.069
1.041
28
16.716
0,17%
- 0,17%
GO
726
754
- 28
10.879
- 0,26%
- 0,78%
N/E
70.660
77.385
- 6.725
1.178.278
- 0,57%
- 0,41%
384.483
371.802
12.681
6.061.960
0,21%
0,31%
ITALIA
Turismo
A novembre 2013, ultimo dato disponibile, si sono registrati in Friuli Venezia Giulia 1,98 milioni di arrivi
(numero di clienti ospitati negli esercizi) e 7,7 milioni di presenze (numero delle notti trascorse dai clienti negli
stessi esercizi). Rispetto allo stesso mese del 2012 il numero complessivo di arrivi è lievemente diminuito (oltre
13.000 unità pari al -0,7%), come anche quello delle presenze (315.000 notti, pari al -3,9%).
Secondo l’ultima Indagine Congiunturale della CCIAA di Udine, che con cadenza trimestrale analizza i
principali indicatori economici di un significativo campione di imprese regionali, il 35,9% degli operatori economici vede la propria attività imprenditoriale direttamente o indirettamente interessata dalla domanda proveniente dai flussi turistici. L’impatto del turismo sul fatturato aziendale risulta elevato per il settore dell’ospitalità
(49,8%), ma appare significativo anche per il commercio (30,9%) e per il vitivinicolo (20,1%).
1.3 Cenni sull’evoluzione dell’intermediazione creditizia nel sistema bancario italiano
Nel corso del 2013 nell’industria bancaria italiana ha trovato conferma la progressiva ripresa del trend della
raccolta al dettaglio mentre è proseguita la flessione dei prestiti indotta da debolezza della domanda e politiche
di offerta ancora restrittive. Sul fronte del funding si è assistito, nel dettaglio, ad una crescita significativa dei
depositi da clientela (+5,7%) e dei pronti contro termine passivi (+8%), mentre le emissioni obbligazionarie
hanno fatto registrare una contrazione pari al 10%.
La raccolta sull’interbancario, dopo un lungo periodo di sviluppo significativo, ha fatto registrare a partire
dall’inizio del 2013 una progressiva flessione; a novembre 2013 l’aggregato presentava una variazione su base
d’anno pari al -7,6%.
I prestiti hanno continuato a contrarsi (-4,4%); i finanziamenti alle imprese si sono ridotti del 6,3%, quelli alle
famiglie consumatrici dell’1,1%. La flessione sui dodici mesi dei prestiti alle imprese è stata più marcata per gli
intermediari di dimensioni maggiori e il calo dei finanziamenti erogati è stato in generale più pronunciato nei
confronti delle aziende che impiegano meno di 20 addetti.
Il costo del credito resta al di sopra di quello medio dell’area dell’euro, anche se il differenziale tra il tasso
applicato sui nuovi finanziamenti alle imprese concessi in Italia e il corrispondente dato per l’area dell’euro è
diminuito di 20 punti base, portandosi a 70. Anche il costo medio dei nuovi mutui alle famiglie è lievemente
diminuito, al 3,42%. Il taglio dei tassi ufficiali della BCE all’inizio di novembre ha verosimilmente influenzato la
riduzione del costo del credito.
Con riguardo alla qualità del credito erogato, nel terzo trimestre del 2013 il flusso di nuove sofferenze in
rapporto ai prestiti, al netto dei fattori stagionali e in ragione d’anno, pur restando elevato, ha smesso di crescere per la prima volta dal secondo trimestre del 2011, attestandosi al 2,9%, un decimo di punto in meno rispetto
ai tre mesi precedenti. La diminuzione è attribuibile ai prestiti erogati alle società finanziarie e alle istituzioni
18
Letno poročilo 2013
Podatki o ustanavljanju in prenehanju poslovanja podjetij
V letu 2013 se je število podjetij v deželi zmanjšalo. Podatki iz evidence kažejo na padec za 881 enot
(-0,82%), kar pa ne velja za Pokrajino Trst (+0,17%).
OBMOČJE
VPISI
PRENEHANJA
RAZLIKA
ŠTEVILO NA
31.12.2013
STOPNJA
RASTI 2013
STOPNJA
RASTI 2012
FJK
6.180
7.061
- 881
107.418
-0,82%
- 0,77%
UD
2.703
3.302
- 599
52.209
- 1,15%
- 0,86%
PN
1.682
1.964
- 282
27.614
- 1,02%
- 1,21%
TS
1.069
1.041
28
16.716
0,17%
- 0,17%
726
754
- 28
10.879
- 0,26%
- 0,78%
70.660
77.385
- 6.725
1.178.278
- 0,57%
- 0,41%
384.483
371.802
12.681
6.061.960
0,21%
0,31%
GO
SEVEROVZHOD
ITALIJA
Turizem
Novembra 2013, kar je zadnji razpoložljivi podatek, so v Furlaniji Julijski krajini zabeležili 1,98 milijona
prihodov (število gostov v namestitvenih objektih) in 7,7 milijonov nočitev (število nočitev v namestitvenih
zmogljivostih). V primerjavi z enakim mesecem leta 2012 je skupno število prihodov nekoliko upadlo (za več
kot 13.000 enot, kar znaša -0,7%), prav tako se je zmanjšalo število prisotnosti (za skoraj 315.000 nočitev, kar
znaša -3,9%).
Na podlagi zadnje konjunkturne raziskave Trgovinske zbornice v Vidmu, ki na tri mesece analizira glavne
gospodarske kazalnike pri pomembnem vzorcu deželnih podjetij, 35,9% podjetij meni, da je njihova podjetniška dejavnost neposredno ali posredno odvisna od povpraševanja, ki izhaja iz turističnih tokov. Vpliv turizma na
obseg prodaje je visok pri namestitvenih dejavnostih (49,8%), trgovinskih dejavnostih (30,9%) ter vinarstvu in
vinogradništvu (20,1%).
1.3 Nekaj besed o razvoju bančnega poslovanja znotraj italijanskega bančnega sistema
V letu 2013 se je na italijanskem bančnem trgu potrdila progresivna obnova trenda financiranja na drobno,
medtem ko se je nadaljevalo zmanjšanje kreditov zaradi nizkega povpraševanja in še vedno omejevalne ponudbe. Na področju fundinga je bilo pri financiranju na drobno opaziti znaten porast depozitov strank (+5,7%) in
pasivnih terminskih poslov (+8%), medtem ko je izdaja novih obveznic upadla za 10%.
Medbančno financiranje je po dolgem obdobju znatnega razvoja na začetku leta 2013 upadlo; novembra
2013 je agregirana vrednost kazala spremembo na letni osnovi v višini -7,6%.
Posojila so se še naprej zmanjševala (-4,4%); število kreditov podjetjem je upadlo za 6,3%, gospodinjstvom
pa 1,1%. Upad posojil podjetjem je na dvanajst mesecev bil najizrazitejši pri večjih posrednikih, zmanjšanje izdanih kreditov je bilo na splošno izrazitejše pri podjetjih, ki imajo manj kot 20 zaposlenih.
Strošek kredita ostaja nad povprečjem za evroobmočje, čeprav se je razlika med obrestno mero na novih
kreditih za podjetja v Italiji in sorodnimi v evroobmočju zmanjšala za 20 osnovnih točk in znaša zdaj 70 točk. Tudi
povprečni strošek novih kreditov za družine je rahlo padel na 3,42%. Zmanjšanje uradnih obrestnih mer ECB v
začetku novembra je zelo verjetno vplivalo na zmanjšanje stroška kredita.
Če se ozremo na kakovost kreditnega portfelja v tretjem četrtletju leta 2013, tok novih slabih terjatev v
odnosu do kreditov, po odbitju sezonskih faktorjev in za obdobje enega leta, še vedno ostaja visok, vendar je
prvič nehal naraščati v drugem četrtletju leta 2011, ko je obstal na 2,9%, desetinko niže kot v četrtletju pred tem.
Zmanjšanje je mogoče pripisati posojilom izdanim finančnim ustanovam in neprofitnim organizacijam, ki svoje
19
Bilancio 2013
senza scopo di lucro al servizio delle famiglie, a fronte di una sostanziale stabilità dell’indicatore per i prestiti alle
famiglie e alle imprese, pari rispettivamente all’1,3% ed al 4,8%.
Nei primi nove mesi dell’anno la redditività media dell’industria bancaria è rimasta molto contenuta: le
informazioni sull’andamento di conto economico del sistema bancario a settembre 2013 indicano una contrazione dell’11,8% del margine di interesse. I ricavi netti per attività di servizio e negoziazione compensano in
parte l’andamento negativo della “gestione denaro” determinando una sostanziale stazionarietà del margine di
intermediazione (+0,3%). I costi operativi risultano in calo del 6,4%. Il risultato di gestione presenta un incremento su base d’anno del 9,8%.
Il rafforzamento patrimoniale è continuato nel corso del 2013. Alla fine di giugno – ultima data disponibile
– i coefficienti relativi al patrimonio di base (tier 1 ratio) e al complesso delle risorse patrimoniali (total capital
ratio) del totale del sistema bancario erano pari, rispettivamente, all’11,3 ed al 14,1%, in crescita rispetto alla fine
del precedente esercizio.
In Friuli Venezia Giulia
Il totale dei finanziamenti bancari in regione (dati riferiti a dicembre 2013) risulta pari a circa 31,6 miliardi di
€, segnando un decremento annuo del 3,4%. Tale dinamica risulta migliore sia della media nazionale (-4,2%) che
dell’andamento dell’area nord-orientale del Paese (-3,8%).
PRINCIPALI INDICATORI ECONOMICI
DEL MERCATO DEL CREDITO IN FVG (dic-13)
Totale prestiti
“prestiti vivi” e sofferenze
mln €
Δ % annue
Friuli Venezia Giulia
31.559
-3,4%
Italia nord-orientale
405.411
-3,8%
1.877.446
-4,2%
Italia
Presti Imprese (Soc. non Fin. e Fam. Prod.)
“prestiti vivi” e sofferenze
mln €
Δ % annue
Friuli Venezia Giulia
16.872
-5,8%
Italia nord-orientale
243.260
-4,5%
Italia
905.218
-5,5%
Prestiti Famiglie Consumatrici
“prestiti vivi” e sofferenze
mln €
Δ % annue
Friuli Venezia Giulia
10.441
-1,0%
Italia nord-orientale
107.763
-0,9%
Italia
496.561
-1,0%
Fonte: Direzioni Strategiche e Mercati Finanziari ABI, Elaborazioni Ufficio Analisi Economiche su dati Banca d’Italia, “Il mercato del credito
in Friuli Venezia Giulia”, marzo 2014
Il dettaglio settoriale
Analizzando gli ultimi dati di dettaglio disponibili (aggiornati a giugno 2013) si evidenzia come la dinamica
negativa relativa al credito alle famiglie sia riconducibile principalmente al calo degli stock dei prestiti per l’acquisto di abitazioni (-0,9%), che costituiscono circa i due terzi del credito complessivamente concesso al settore:
nei primi sei mesi dell’anno l’ammontare dei nuovi mutui si è ridotto del 16% rispetto al corrispondente periodo
del 2012. Dal lato dell’offerta, i criteri per l’accesso al credito si sono mantenuti sostanzialmente invariati. Le residue tensioni si sono manifestate prevalentemente attraverso gli spread applicati alla clientela più rischiosa.
Gli stessi dati di giugno 2013 evidenziano come la riduzione creditizia abbia interessato in modo trasversale quasi tutti i settori produttivi, con una flessione più marcata per i servizi (-8,9%) su cui ha influito in particolare il calo dell’immobiliare. Nel settore manifatturiero i prestiti sono calati del 2,4%; tra i comparti più rilevan-
20
Letno poročilo 2013
storitve ponujajo družinam, spričo precejšnje stabilnosti kazalnika za kredite družinam in podjetjem, ki znaša
1,3% za prve in 4,8% za druge.
V prvih devetih mesecih je bila profitabilnost bančnega sektorja precej zadržana. Informacije o gibanju
poslovnega izida bančnega sistema septembra 2013 kažejo zmanjšanje čistih obresti za 11,8%. Čisti dobiček od
storitvenih dejavnosti in trgovanja delno kompenzira negativni potek »upravljanja denarja« in povzroča precejšnje mirovanje prihodkov iz poslovanja (+0,3%). Operativni stroški so upadli za 6,4%. Rezultat iz finančnega poslovanja kaže na letni porast v višini 9,8%.
Povečevanje kapitala se je nadaljevalo čez leto 2013. Konec junija – zadnji razpoložljiv podatek – sta
količnika za temeljni kapital (tier 1 ratio) in skupne kapitalske ustreznosti (total capital ratio) celotnega bančnega sistema izkazovala 11,5% oziroma 14,3% v porastu v primerjavi s koncem predhodnega poslovnega
obdobja.
Dežela Furlanija Julijska krajina
Skupen znesek bančnih posojil v deželi (podatki so za december 2013) znaša ca. 31,6 milijard evrov, z letnim upadom v višini 3,4%. Takšna dinamika je boljša tako od državnega povprečja (-4,2%) kot od poteka v severovzhodnem delu države (-3,8%).
GLAVNI GOSPODARSKI KAZALNIKI
KREDITNEGA TRGA FJk (dec-13)
Posojila skupno
»živa posojila« in slabe terjatve
mio €
Δ % letno
Furlanija Julijska krajina
31.559
-3,4%
405.411
-3,8%
1.877.446
-4,2%
Severovzhodna Italija
Italija
Posojila podjetjem (nefin. dr. in mala/samostojna podjetja)
»živa posojila« in slabe terjatve
mio €
Δ % letno
Furlanija Julijska krajina
16.872
-5,8%
Severovzhodna Italija
243.260
-4,5%
Italija
905.218
-5,5%
Posojila gospodinjstvom
»živa posojila« in slabe terjatve
mio €
Δ % letno
Furlanija Julijska krajina
10.441
-1,0%
Severovzhodna Italija
107.763
-0,9%
Italija
496.561
-1,0%
Vir: Strateške smernice in finančni trgi ABI, Obdelava urada za gospodarske analize po podatkih Banke Italije, »Il mercato del credito in
Friuli Venezia Giulia«, marec 2014
Izsek sektorja
Iz analize zadnjih razpoložljivih podatkov na drobno (za junij 2013) je opaziti, da je negativno dinamiko pri
kreditih za družine mogoče večinoma pripisati upadu sklopa posojil za nakup stanovanj (-0,9%), ki predstavljajo
ca. dve tretjini vseh kreditov v sektorju. V prvih šestih mesecih se je vsota novih posojil zmanjšala za 16% v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2012. S strani ponudbe se pogoji za dostop do kreditov niso bistveno spremenili. Druge napetosti so se v glavnem pokazale skozi pribitek (spread), prištet strankam z največjim tveganjem.
Isti podatki za junij 2013 kažejo, kako je zmanjšanje kreditiranja posredno vplivalo na skoraj vse proizvodne
sektorje, z večjim upadom v storitvenem sektorju (-8,9%), na kar je predvsem vplival upad v nepremičninskem
sektorju. V obrtno-proizvodnem sektorju so posojila upadla za 2,4%; podobno velja za kreditiranje lesnega in
21
Bilancio 2013
ti, i finanziamenti al settore del legno e dell’arredamento, mentre sono tornati a crescere quelli alle imprese
metallurgiche al primario.
1.3.1 L’andamento delle BCC nel contesto del sistema bancario
Nell’ultimo anno si è consolidata la ripresa della raccolta da clientela delle BCC già evidenziatasi nell’ultimo
scorcio dell’anno precedente e si è ampliata la capillarità della categoria in termini di presenza territoriale. D’altro canto, con l’ulteriore inasprirsi della crisi economica, anche nei mercati locali la domanda di credito dell’economia si è fortemente ridotta, mentre la necessità di contenere i rischi e preservare la dotazione patrimoniale
ha indotto anche le BCC a contenere sensibilmente l’erogazione di nuovo credito.
1.3.2 Gli assetti strutturali
Nel corso dell’ultimo anno il sistema del Credito Cooperativo ha sostanzialmente mantenuto la propria
copertura territoriale. Tra il settembre 2012 ed il settembre 2013 il numero delle BCC è diminuito (sono 385 nel
2013), gli sportelli sono aumentati di 13 unità (+0,3% a fronte di una diminuzione del 3,8% registrata per il complesso delle banche), fino a raggiungere a settembre 2013 quota 4.455 filiali, pari al 13,9% del sistema bancario.
I dipendenti delle BCC sono pari alla fine del III trimestre 2013 a 31.532 unità, in leggera diminuzione rispetto allo stesso periodo dell’anno precedente (-0,9%), in linea con quanto rilevato nella media di sistema (-0,8%).
I dipendenti complessivi del Credito Cooperativo, compresi quelli delle Società del sistema, approssimano le
37.000 unità.
Il numero totale dei Soci è pari a 1.161.346 unità, con un incremento del 3,2% su base d’anno. I Soci affidati ammontano a 462.656 (+2,2%).
In Friuli Venezia Giulia
L’aggregato delle 15 BCC del Friuli Venezia Giulia conta 234 sportelli in regione e 4 in Veneto, per un totale
di 238 sportelli; la quota di mercato negli sportelli in Friuli Venezia Giulia è pari al 24,5%. L’area operativa delle
BCC ha competenza in 213 comuni su 218. In 30 comuni della regione, tutti con meno di 3.000 abitanti, le BCC
rappresentano l’unica presenza bancaria.
I Soci delle BCC regionali risultano essere, a dicembre 2013, quasi 62 mila, in crescita del 5,5% rispetto a
dicembre 2012.
La massa operativa delle BCC del Friuli Venezia Giulia ha raggiunto, a fine 2013, i 13,3 miliardi di €; gli impieghi ammontano a 5,2 miliardi di €, in lieve crescita rispetto a dicembre 2012 (+0,32%) e pesano per l’87% sulla
raccolta diretta.
L’incidenza del totale delle partite deteriorate sugli impieghi si presenta in crescita, arrivando al 9,7%, contro l’8,1% di dicembre 2012; risultano in crescita sia l’incidenza delle sofferenze, pari al 5,3% (contro un valore del
4,2% a dicembre 2012), sia quella degli incagli, pari al 3,5% (3,3% a dicembre 2012).
La quota di mercato delle BCC sugli impieghi (dicembre 2013) è pari al 16,4%, in aumento dello 0,5% rispetto a dicembre 2012. Dal lato della raccolta si evidenzia un lieve incremento sia della componente diretta,
con una quota di mercato che aumenta dell’1,4% su base annua, portandosi al 17,4%, che della raccolta indiretta, che arriva al 12,3% (+0,1% rispetto a dicembre 2012).
La percentuale degli impieghi concessi dalle BCC è ripartita come segue: imprese (42,8%), famiglie consumatrici (39,9%), famiglie produttrici (13,3%); le dinamiche degli impieghi ai diversi settori di attività evidenziano,
rispetto alla fine del 2012, una sostanziale stabilità delle imprese (-0,1%) e crescite contenute delle famiglie
consumatrici (+1,28%), unitamente ad una lieve flessione delle famiglie produttrici (-2,2%).
La raccolta complessiva del 2013 ha superato gli 8,1 miliardi di €, in lieve aumento rispetto alla fine dell’anno precedente (+2%); la raccolta diretta, pari a 5,9 miliardi di €, esprime una crescita rispetto ai valori di dicembre
2012 (+2,1%), risultato imputabile in via prevalente alle dinamiche dei depositi (+4%) che si attestano complessivamente a 4 miliardi di €. La raccolta indiretta, pari a 2,2 miliardi di €, risulta in crescita dell’1,75% rispetto a dicembre 2012.
22
Letno poročilo 2013
pohištvenega sektorja, ki sodita med najpomembnejše sektorje, rasti pa so začeli krediti metalurškim podjetjem
v primarnem sektorju.
1.3.1 Rezultati zadružnih bank v okviru bančnega sistema
V zadnjem letu se je ustalila obnova depozitov strank zadružnih bank, ki se je že pokazala konec preteklega
leta, in se je povečala razpredenost kategorije v smislu prisotnosti na območju. Po drugi strani je s povečanjem
krize močno upadlo povpraševanje po kreditih tudi na domačih trgih, potreba po omejevanju tveganj in ohranjevanju kapitalske ustreznosti pa je tudi zadružne banke prisilila k bistvenemu omejevanju izdajanja novih
posojil.
1.3.2 Strukturna ureditev
V zadnjem letu je sistem zadružnega bančništva v bistvu ohranjeval svojo ozemeljsko pokritost. Med septembrom 2012 in septembrom 2013 je število zadružnih bank upadlo (385 leta 2013), poslovalnice so se povečale za 13 enot (+0,3% v primerjavi s 3,8-odstotnim zmanjšanjem, zabeleženim za banke nasploh). Septembra
2013 pa je naraslo na 4.455 podružnic, kar znaša 13,9% celotnega bančnega sektorja.
Konec tretjega četrtletja 2013 je bilo v zadružnih bankah zaposlenih 31.532 ljudi, kar predstavlja rahlo
zmanjšanje v primerjavi z enakim obdobjem v letu poprej (-0,9%), skladno s povprečjem (-0,8%). Skupno je v
zadružnih bankah, vključno z družbami sistema, zaposlenih okrog 37.000 ljudi.
Skupno število članov znaša 1.161.346 z letnim porastom v višini 3,2%. Članov, ki so hkrati kreditojemalci,
je 462.656 (+2,2% na letni ravni).
Dežela Furlanija Julijska krajina
Sistem 15 zadružnih bank Furlanije Julijske krajine šteje 234 poslovalnic na območju dežele in 4 poslovalnice v Venetu, skupno torej 238 poslovalnic: delež na trgu Furlanije Julijske krajine znaša 24,5%. Zadružne banke
so prisotne v 213 občinah od skupaj 218. V 30 občinah naše dežele z manj kot 3.000 prebivalcev so zadružne
banke edina bančna ustanova.
Ob koncu decembra 2013 je sistem zadružnih bank štel preko 62 tisoč članov, kar pomeni 5,5-odstotni
porast v primerjavi z decembrom 2012.
Bilančna vsota zadružnih bank Furlanije Julijske krajine je ob koncu leta 2013 dosegla 13,3 milijarde evrov.
Krediti znašajo 5,2 milijarde evrov in beležijo rahel porast v primerjavi z decembrom 2012 (+0,32%). V razmerju
z neposrednimi vlogami znašajo 87%.
Delež oslabljenih posojil glede na vsa posojila raste in je dosegel 9,7%; za primerjavo je v decembru 2012
znašal 8,1%. Povečal se je tako delež slabih kreditov, ki znašajo 5,3% (za primerjavo so decembra 2012 znašali
4,2%), kot delež dvomljivih terjatev, ki znašajo 3,5% (decembra 2012 so znašale 3,3%).
Delež zadružnih bank na kreditnem trgu (december 2013) znaša 16,4% in je torej za 0,5% višji od podatka,
zabeleženega decembra 2012. Pri depozitih se kaže rahel porast tako pri neposredni komponenti s tržnim deležem, ki je narasel za 1,4% letno ter tako dosegel 17,4%, kot pri posredni komponenti, kjer je dosegel 12,3% (+0,1
% v primerjavi z decembrom 2012).
Kredite, ki so jih izdale zadružne banke, lahko razvrstimo kot sledi: podjetja (42,8%), potrošniki (39,9%), mala
oz. samostojna podjetja (13,3%); trend kreditnega poslovanja s posameznimi poslovnimi sektorji izkazuje v primerjavi s koncem leta 2012 okvirno stabilnost podjetij (-0,1%) in rahlo povečanje gospodinjstev (+1,28%), s
hkratnim rahlim upadom malih oziroma samostojnih podjetih (-2,2%).
Skupne vloge so v letu 2013 presegle 8,1 milijarde evrov, kar znaša rahlo več kot ob koncu leta poprej
(+2%); neposredne vloge, ki znašajo 5,9 milijarde evrov, beležijo porast v primerjavi z decembrom 2012 (+2,1%),
ta rezultat je v prvi vrsti posledica dinamike depozitov (+4%), ki skupaj znašajo 4 milijarde evrov. Posredni depoziti, ki znašajo 2,2 milijarde evrov, beležijo 1,75-odstotni porast v primerjavi z decembrom 2012.
23
Bilancio 2013
1.3.3 Lo sviluppo dell’intermediazione
Nel quadro congiunturale particolarmente negativo di cui si è detto, nel corso del 2013 anche le BCC hanno fatto registrare una contrazione dei finanziamenti erogati, pur se di intensità inferiore rispetto alla diminuzione registrata mediamente nel sistema bancario italiano, mentre, sul fronte del funding, si è registrata per le
banche della categoria una progressiva crescita dei depositi da clientela. In considerazione di tali dinamiche la
quota delle BCC nel mercato degli impieghi e in quello della raccolta diretta è cresciuta nel corso del 2013 e si
è attestata a fine anno rispettivamente al 7,2% ed al 7,7%.
Attività di impiego
A dicembre 2013 si stima che gli impieghi a clientela delle BCC approssimino i 136 miliardi di €, con una
contrazione di circa il 2% su base d’anno. Con riguardo alle forme tecniche del credito, gli impieghi a novembre
2013 risultano costituiti per circa il 68% da mutui, che superano i 91 miliardi di €, in sostanziale stazionarietà rispetto alla fine del 2012. Il credito concesso risulta, com’è noto, storicamente accompagnato da un’adeguata
richiesta di garanzie che coprono un’ampia porzione del portafoglio di impieghi.
L’incidenza di crediti assistiti da garanzie è significativamente più elevata nelle BCC rispetto alla media di
sistema, sia con riguardo alle esposizioni in bonis che a quelle deteriorate. A giugno 2013 oltre il 60% delle esposizioni creditizie per cassa nette risulta assistito da garanzie contro il 50% della media di sistema.
La frammentazione del credito, indice classico di bassa rischiosità bancaria, risulta nel complesso del sistema BCC particolarmente elevata, a ulteriore garanzia della stabilità del Sistema. In relazione ai settori di destinazione del credito, le BCC risultano storicamente caratterizzate, com’è noto, da un’incidenza percentuale degli
impieghi a famiglie produttrici e consumatrici significativamente superiore al sistema bancario.
Con riguardo alla dinamica di crescita negli ultimi dodici mesi, a novembre 2013 si registra nelle BCC una
variazione negativa degli impieghi a residenti in tutti i settori di destinazione maggiormente rilevanti, pur se
meno pronunciata rispetto al sistema bancario complessivo: famiglie consumatrici (-0,4%, contro il -1,1% della
media di sistema), famiglie produttrici (-2,7% contro il -3,5% della media di sistema), società non finanziarie
(-4,4% contro il -6,6% del sistema bancario).
Le quote di mercato nei settori d’elezione di destinazione del credito, in crescita nel corso del 2013, risultano a novembre 2013 molto elevate: 17,7% nel credito a famiglie produttrici, 8,7% nel credito a società non finanziarie, 8,7% nei finanziamenti a famiglie consumatrici. La quota BCC nel mercato dei finanziamenti al settore non
profit è pari al 12,7%.
Con specifico riguardo al credito alle imprese, si conferma a novembre 2013 il permanere di una concentrazione nel comparto “costruzioni e attività immobiliari” superiore per le BCC rispetto alla media di sistema. Con
riguardo alle quote di mercato, permangono particolarmente elevate le quote relative alle “attività di servizi di
alloggio e ristorazione“ (17,9%), al comparto “costruzioni e attività immobiliari“ (11,2%) e al “commercio“ (10,7%).
Qualità del credito
Nel corso del 2013 la qualità del credito erogato dalle banche della categoria ha subito con maggiore incisività gli effetti della perdurante crisi economica. I crediti in sofferenza sono purtroppo cresciuti a ritmi molto
elevati. Il rapporto sofferenze/impieghi ha raggiunto a fine 2013 l’8,4%, dal 6,5% dell’anno precedente. Il rapporto sofferenze/impieghi permane, comunque, inferiore alla media di sistema nei comparti d’elezione della categoria.
Nel corso dell’anno si è verificata una forte crescita anche degli incagli e degli altri crediti deteriorati. Il
rapporto incagli/crediti ha raggiunto alla fine del III trimestre dell’anno il 6,9%, dal 5,8% di dodici mesi prima. Nel
corso dell’anno le partite incagliate delle BCC hanno registrato una crescita del 17%, inferiore alla media di sistema.
Con specifico riguardo alla clientela “imprese”, il rapporto sofferenze lorde/impieghi ha superato a novembre 2013 il 10%, registrando nel corso dell’anno una crescita significativa, ma si mantiene inferiore di oltre due
punti percentuali a quanto rilevato mediamente per il settore bancario complessivo. In particolare, il rapporto
sofferenze lorde/impieghi delle BCC risulta a fine 2013 significativamente inferiore rispetto alla media dell’industria bancaria in tutte le branche di attività economica maggiormente rilevanti: nel comparto “costruzioni e attività immobiliari” (13,5% contro 14,9%), nel comparto “attività manifatturiere” (11,7% contro 14,7%) e nel “commercio” (10,4% contro 14,9%).
24
Letno poročilo 2013
1.3.3 Razvoj poslovanja
V omenjenih izredno negativnih gospodarskih razmerah leta 2013 so tudi zadružne banke utrpele upad
izdanih kreditov, čeprav v manjšem obsegu, kot je bilo to povprečno občutiti v italijanskem bančnem sistemu.
Pri fundingu pa je, nasprotno, pri bankah v kategoriji opaziti postopen porast depozitov strank. Upoštevajoč takšne dinamike je delež zadružnih bank na trgu kreditov in neposrednih vlog v letu 2013 narasel do končnih 7,2%
pri prvem in 7,7% pri drugem.
Kreditiranje
Za december 2013 se ocenjuje, da čisti krediti strankam zadružnih bank dosegajo približno 136 milijard
evrov, z letnim zmanjšanjem za približno 2%. Če se ozremo na tehnične oblike kredita, vidimo, da so novembra
2013 krediti predstavljali ca. 68% prometa, kar pomeni več kot 91 milijard evrov. Torej beležimo precejšnje mirovanje v primerjavi s koncem leta 2012. Seveda odobrena posojila spremlja ustrezna zahteva po jamstvih, ki pokrivajo velik del kreditnega portfelja.
Delež kreditov z jamstvom je pri zadružnih bankah veliko višji od povprečja sektorja, tako pri kreditih in
bonis kot pri oslabljenih kreditih. Junija 2013 je bilo več kot 60% izdanih čistih kreditov zavarovanih z jamstvom
v primerjavi s 50% povprečja v sektorju.
Fragmentarnost kreditov, ki je značilen kazalnik nizkega bančnega tveganja, je v sistemu zadružnih bank
nasploh precej visoka in kot taka še dodatno jamstvo za stabilnost sistema. V povezavi s sektorji namembnosti
kredita je za zadružne banke značilen veliko večji odstotni delež kreditov malim podjetjem in gospodinjstvom
kot v preostalem bančnem sektorju.
Glede na dinamiko rasti v zadnjih dvanajstih mesecih se novembra 2013 pri zadružnih bankah zazna odklon posojil rezidentom v vseh pomembnejših ciljnih sektorjih, čeprav je manj izrazit kot v celotnem bančnem
sektorju: gospodinjstva (-0,4%, v primerjavi z -1,1% v povprečju za sektor), družinska podjetja (-2,7% v primerjavi
z -3,5% v povprečju za sektor), nefinančne družbe (-4,4% v primerjavi z -6,6% bančnega sektorja).
Tržni deleži v izbranih ciljnih sektorjih za posojila, v porastu leta 2013, so novembra 2013 zelo visoki: 17,7%
kreditov družinskim podjetjem, 8,7% kreditov nefinančnim družbam, 8,7% kreditov gospodinjstvom. Delež zadružnih bank na trgu kreditiranja neprofitnega sektorja znaša 12,7%.
S posebnim poudarkom na kreditih za podjetja, se je novembra 2013 potrdil obstoj višje koncentracije v
»gradbeništvu in poslovanju z nepremičninami« pri zadružnih bankah kot v povprečju sistema. Glede na tržne
deleže, le-ti ostajajo zelo visoki v »prehrambno-nastanitvenem sektorju« (17,9 %), v »gradbeništvu in nepremičninski dejavnosti« (11,2%) in v »trgovini« (10,7%).
Kvaliteta kreditnega portfelja
V letu 2013 so učinki trajajoče ekonomske krize agresivneje načeli kakovost kreditnega portfelja bank zadružnega sistema. Slabe terjatve so žal rasle z zelo visokim tempom. Delež slabih kreditov na vseh kreditih je ob
koncu leta 2013 znašal 8,4% (leto poprej je znašal 6,5%). Ne glede na to ostaja vrednost razmerja med slabimi in
dobrimi krediti nižja od povprečja bančnega sistema v za naš sistem tipičnih vrstah odjemalcev.
V teku leta poleg tega beležimo izrazit porast dvomljivih terjatev in ostalih oblik nerednih kreditov. Ob
koncu tretjega četrtletja je delež dvomljivih terjatev na vseh kreditih znašal 6,9% (leto poprej pa 5,8%). Skladno
s povprečjem sistema so dvomljive terjatve zadružnih bank v letu zabeležile 17-odstotni porast, ki je nižji od
povprečja bančnega sistema.
Zlasti pri »podjetjih« je razmerje med bruto krediti in posojili novembra 2013 preseglo 10%, tekom leta pa
je bilo zaznati bistveno rast, vendar je še vedno za dve odstotni točki nižja od povprečja za bančni sektor v
celoti. Razmerje med bruto slabimi krediti in bruto krediti zadružnih bank je ob koncu leta 2013 znatno nižje
od povprečja sistema v vseh pomembnejših gospodarskih sektorjih: v sektorju »gradbeništvo in trgovanje z
nepremičninami« (13,5% proti 14,9%), sektorju »obrtništvo« (11,7% proti 14,7%) in sektorju »trgovina« (10,4%
proti 14,9%).
25
Bilancio 2013
Con riferimento al coverage delle sofferenze, si evidenzia un significativo aumento del tasso di copertura
effettuato dalle BCC che, grazie a prudenti strategie di bilancio, risulta mediamente prossimo al 50%.
Attività di funding
Nel corso dell’anno si è consolidata, come già accennato, la ripresa della raccolta da clientela già evidenziatasi nell’ultimo scorcio dell’anno precedente. La raccolta da clientela (comprensiva di obbligazioni), pari a
novembre a 159,9 miliardi, è cresciuta infatti del 6,2%. La dinamica dell’aggregato risulta trainata dalla componente caratterizzata da un rendimento relativamente più significativo: depositi con durata prestabilita e certificati di deposito. Su tale dinamica influisce positivamente l’uscita dei risparmiatori privati dai titoli di Stato italiani (-80 miliardi circa nel biennio 2012-2013): le BCC sono state capaci di intercettare tale liquidità.
I primi dati di NSFR e di LCR del sistema BCC, calcolati già ai sensi delle norme di Basilea 3, illustrano comunque un robusto equilibrio nelle scadenze di lungo termine e della liquidità operativa. Il sistema del credito
cooperativo rimane storicamente, nel suo complesso, datore di liquidità nel mercato interbancario domestico.
Posizione patrimoniale
Per quanto concerne la dotazione patrimoniale, l’aggregato “capitale e riserve” delle BCC supera a fine
anno i 20 miliardi di €, un valore di rilievo. Il tier1 ratio ed il coefficiente patrimoniale delle BCC, in leggero incremento rispetto allo stesso periodo del 2012, sono pari a settembre 2013 rispettivamente al 14,3% ed al 15,2%.
Aspetti reddituali
Con riguardo, infine, agli aspetti reddituali, le informazioni sull’andamento di conto economico indicano
alla fine dei primi nove mesi del 2013 una significativa contrazione del contributo dell’intermediazione creditizia
già evidenziata dai dati della semestrale. Il margine di interesse presenta una contrazione pari a -9,7%, soprattutto a motivo del trasferimento di parte del portafoglio a sofferenza. Calano, in controtendenza rispetto al sistema, i ricavi netti da servizi (-5,0% contro il +17,0%).
1.4 Alcune realizzazioni del 2013
Il Piano strategico di Federcasse 2013-2015 per il Credito Cooperativo ha individuato cinque priorità per il
triennio in corso:
1. dotarsi di leve di prevenzione delle situazioni di difficoltà e portare a compimento il progetto del Fondo di
Garanzia Istituzionale-FGI. Il progetto ha visto la pubblicazione di un Compendio delle regole (statutarie
e regolamentari) e delle relative sanzioni, la realizzazione del primo Seminario nazionale dedicato agli
specialisti delle funzioni di controllo e del primo Seminario nazionale dedicato ai componenti dei Collegi sindacali delle BCC, in fase di replica anche in alcune Federazioni regionali;
2. favorire una virtuosa evoluzione della filiera associativa e istituzionale, al fine di rafforzarne la capacità di
servizio verso le BCC, evitando le duplicazioni e favorendo le sinergie e la razionalizzazione;
3. migliorare e accrescere l’efficienza delle strutture imprenditoriali, chiamate a sviluppare le opzioni di mercato a favore delle BCC, attraverso specifici e concreti percorsi di sinergia e di razionalizzazione dell’offerta
delle banche e società di secondo livello;
4. investire nella qualità delle persone, in termini di competenza, professionalità, identità, senso di appartenenza;
5. valutare gli aspetti critici per garantire la sostenibilità del modello di sviluppo della BCC, inteso come modello di business ed organizzativo.
La rete di sicurezza del Credito Cooperativo: il ruolo del FGD in questa crisi e le prospettive del FGI
A legislazione invariata, e nonostante la profonda e prolungata crisi che ha investito l’economia italiana, la
rete di sicurezza (safety net) delle BCC costruita nel corso del tempo ha confermato la propria capacità di assicurare la salvaguardia della fiducia dei risparmiatori nel Credito Cooperativo e la complessiva stabilità del sistema.
26
Letno poročilo 2013
V zvezi s kritjem slabih terjatev se je močno povečala stopnja pokritosti zadružnih bank, ki je zahvaljujoč
preudarni proračunski strategiji v povprečju zelo blizu 50%.
Funding
Kot je že bilo omenjeno, se je v zadnjem letu ustalila obnova depozitov strank, ki se je že pokazala konec
predhodnega leta. Depoziti strank zadružnih bank (vključno z obveznicami) so novembra presegali 159,9 milijarde evrov, kar predstavlja 6,2-odstotno rast. Dinamiko agregiranih vrednosti, kot kaže, spodbuja komponenta,
za katero je značilen sorazmerno višji donos: časovno opredeljeni depoziti in potrdila o vlogah. Na takšno dinamiko pozitivno vpliva odstop zasebnih varčevalcev od italijanskih obveznic (-80 milijard evrov za dvoletno obdobje od 2012 do 2013): zadružne banke so znale prestreči to likvidnost.
Prvi podatki NSFR in LCR za sistem zadružnega bančništva, izračunani že v skladu z določili sporazuma
Basel 3, vseeno prikazujejo zelo čvrsto ravnovesje med dolgoročnimi zapadlostmi in operativno likvidnostjo.
Zadružno bančništvo je na splošno od nekdaj proizvajalec likvidnosti na domačem medbančnem trgu.
Premoženjsko stanje
Če se ozremo na kapitalsko ustreznost zadružnih bank, agregirana vrednost »kapital in rezerve« konec leta
presega 20 milijard evrov, kar je relevantna vrednost. Količnik kapitala prvega reda (temeljni kapital, tier 1 ratio)
in količnik kapitalske ustreznosti zadružnih bank, v rahlem porastu v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012,
se ujemata s septembrom 2013 in znašata 14,3% oziroma 15,2%.
Dohodkovni vidiki
Kar pa zadeva dohodkovne vidike, informacije o gibanju poslovnega izida po koncu prvih devetih mesecev leta 2013 kažejo na občutno znižanje prispevka bančnega poslovanja, kar je bilo razvidno že iz informacij ob
polletju. Čiste obresti kažejo na znižanje v višini -9,7%, predvsem zaradi prenosa dela portfelja na slabe terjatve.
V nasprotju s sistemom pada čisti dobiček iz storitvene dejavnosti (-5,0 v nasprotju z +1,7%).
1.4 Nekatere realizacije v letu 2013
Strateški načrt zveze Federcasse 2013-2015 za zadružno bančništvo predvideva pet prioritet za tekoče triletno obdobje:
1. pridobiti spodbude za preprečevanje težke situacije in zaključiti projekt Nacionalnega jamstvenega sklada
(Fondo di Garanzia Istituzionale). V okviru projekta je bila objavljena zbirka pravil (statutarnih in uredbenih) ter pripadajočih kazni, izveden prvi državni seminar, namenjen strokovnjakom za nadzorne naloge,
in prvi državni seminar, namenjen članom nadzornih svetov zadružnih bank, ki so ga ponovili tudi v
nekaterih deželnih zvezah;
2. spodbujanje razvoja verig združenj in ustanov za krepitev njihovih storitvenih zmogljivosti v odnosu do
zadružnih bank, pri čemer se je treba izogibati podvajanju in spodbujati sinergije ter racionalizacijo;
3. izboljšati in povečati učinkovitost poslovnih objektov, katerih namen je razvijati možnosti trga v korist zadružnih bank, prek posebnih in konkretnih poti sinergije in racionalizacije ponudbe bank in drugostopenjskih družb;
4. vlagati v kakovost ljudi v smislu sposobnosti, strokovnosti, identitete, občutka pripadnosti;
5. oceniti kritične točke za zagotavljanje trajnosti razvojnega modela zadružnega bančništva v smislu poslovnega in organizacijskega modela.
Varnostna mreža zadružnega bančništva: vloga Jamstvenega sklada vlagateljev v tej krizi, obeti
Nacionalnega jamstvenega sklada FGI (Fondo di Garanzia Istituzionale)
Ob nespremenjeni zakonodaji in kljub globoki in dolgotrajni krizi, ki je prizadela italijansko gospodarstvo,
je varnostna mreža (safety net) zadružnih bank, zgrajena skozi čas, potrdila svojo sposobnost, da zagotovi ohra-
27
Bilancio 2013
Il sistema dei fondi di garanzia delle BCC si è nel corso degli anni arricchito di nuovi strumenti e di nuove regole,
nel quadro di una graduale ridefinizione di principi e criteri di autodisciplina, necessariamente entro i limiti imposti dall’ordinamento riguardante le banche e più in generale dal diritto societario, nonché nel rigoroso rispetto della normativa sulla tutela della concorrenza.
La costituzione nel 1978 del Fondo Centrale di Garanzia delle Casse Rurali ed Artigiane; la successiva riforma comunitaria del 1996 che ha portato, l’anno successivo, alla costituzione del Fondo di Garanzia dei Depositanti del Credito Cooperativo (FGD), di natura settoriale e obbligatorio per legge; l’istituzione su base volontaria
nel 2005 del Fondo di Garanzia degli Obbligazionisti (FGO) a integrazione del grado di copertura assicurativa
della raccolta delle BCC italiane; la costituzione nel 2008 del Fondo di Garanzia Istituzionale (FGI) nella prospettiva di un ulteriore rafforzamento della rete di sicurezza nonché del grado di coesione e competitività del sistema,
sono fatti significativi che testimoniano efficacemente il forte, progressivo e concreto impegno della categoria
diretto a rinsaldare la fiducia della clientela del Credito Cooperativo ed a irrobustire la complessiva capacità del
sistema delle BCC di gestire situazioni di difficoltà (non sempre prevedibili) esclusivamente con proprie risorse.
Nello specifico ambito dei meccanismi di soluzione di crisi conclamate di BCC (commissariamenti con
esiti liquidatori), la Categoria si è impegnata ad affrontare, in stretto raccordo con la Banca d’Italia e con l’Agenzia
delle Entrate, il tema del recupero delle imposte differite (DTA) anche nei casi di liquidazione di banche non
appartenenti a gruppi bancari, ricercando quindi una sostanziale equiparazione di trattamento per le BCC, le
quali, pur essendo vincolate tra loro da un meccanismo obbligatorio di tutela dei depositanti, non avrebbero
potuto beneficiare del trasferimento del credito d’imposta riveniente da svalutazioni creditizie nei casi appunto
di non continuità aziendale. Attraverso un chiarimento interpretativo della norma fiscale, si è quindi aperta la
strada alla possibilità di recuperare importi significativi di credito d’imposta nell’ambito di operazioni di questo
tipo, riducendo in modo rilevante gli oneri a carico del sistema per la soluzione di queste situazioni di crisi.
Per quanto concerne il più ampio dibattito sulla gestione delle situazioni di difficoltà delle banche, è emersa con chiarezza l’esigenza di andare anche oltre la rete di sicurezza in senso stretto e di predisporre strumenti
in grado di prevenire fenomeni di crisi piuttosto che gestirli solamente. La strumentazione che si sta concretamente realizzando sia all’interno dei Fondi già operanti (FGD e FGO), sia quella predisposta per il riconoscimento del FGI da parte della Banca d’Italia, mira a superare per quanto possibile le oggettive difficoltà che organismi
di autotutela incontrano nella rilevazione e misurazione dei rischi nonché nella verifica dei comportamenti che
sono stati talvolta all’origine dei problemi.
Il FGI ha avviato, d’accordo con la Banca d’Italia, una fase di test, alla quale ha aderito anche la nostra Banca,
volta a sperimentare e condividere all’interno del sistema tutti gli aspetti principali di uno strumento che aumenterà il grado di coesione e di resilienza del sistema BCC nel suo complesso e che consentirà di ottenere benefici
da varie normative europee. In prospettiva, quindi, il miglioramento dei sistemi di rilevazione e monitoraggio dei
rischi – in buona misura già predisposto nell’ambito dei lavori per il riconoscimento del FGI – e gli sforzi per
contrastare e quanto più possibile prevenire fenomeni connessi con comportamenti “devianti” da parte delle
banche del sistema sono i principi cardine dell’azione della categoria nei prossimi anni. Tale azione dovrà inevitabilmente rapportarsi con il nuovo quadro regolamentare che è in corso di definizione a livello europeo.
La riforma dello statuto-tipo delle Federazioni locali
La riforma dello statuto-tipo delle Federazioni locali rappresenta un passaggio cruciale per mettere a fuoco
il ruolo di un soggetto chiave nella rete del Credito Cooperativo, adeguando nel contempo la normativa al mutato contesto, alle modifiche nel frattempo intervenute nello statuto-tipo delle BCC e all’avvio della fase operativa del FGI.
Le azioni sul nostro principale capitale: le persone
Un presidio di sistema per la cultura delle competenze bancarie mutualistiche distintive e quindi l’erogazione di attività formative è una scelta strategica necessaria e coerente. In tale prospettiva è stato portato a
compimento il disegno di ristrutturazione, riposizionamento e rilancio del Centro di competenza nazionale
specializzato in formazione e consulenza, oggi Accademia BCC.
Alla fine del 2012 è stato siglato l’accordo di rinnovo del CCNL in un contesto straordinario in cui sono
state individuate soluzioni improntate alla moderazione salariale in aggiunta a importanti innovazioni per la
salvaguardia dell’occupazione. Tali obiettivi, in un’ottica di ulteriore razionalizzazione dei costi e incremento
della produttività, andranno fortemente perseguiti ancor più in occasione del prossimo rinnovo.
28
Letno poročilo 2013
njanje zaupanja varčevalcev v zadružno bančništvo in v splošno stabilnost sistema. Sistem jamstvenih skladov
zadružnih bank se je z leti obogatil z novimi orodji in pravili v okviru postopnega ponovnega opredeljevanja
načel in meril samodiscipline, nujno v mejah, ki jih določa ureditev o bankah in bolj splošno pravo družb, ter ob
strogem spoštovanju predpisov o varstvu konkurence.
Ustanovitev Osrednjega jamstvenega sklada kmečkih in obrtnih hranilnic leta 1978; naslednja evropska
reforma iz leta 1996, ki je leto kasneje privedla do ustanovitve Jamstvenega sklada, z ustanovitvijo Jamstvenega
sklada vlagateljev zadružnih bank (FGD), sektorskega tipa in obveznega po zakonu; leta 2005 prostovoljna ustanovitev Jamstvenega sklada obvezničarjev (FGO) za dopolnitev stopnje pokritosti zavarovanja depozitov italijanskih zadružnih bank; leta 2008 ustanovitev Nacionalnega jamstvenega sklada (FGI) za nadaljnjo krepitev varnostne mreže, kot tudi stopnje povezanosti in konkurenčnosti sistema, so pomembna dejstva. Učinkovito prikazujejo močno, progresivno in konkretno prizadevanje kategorije za okrepitev zaupanja strank zadružnega bančništva in za krepitev splošne zmogljivosti sistema zadružnih bank ter za obvladovanje težavnih situacij, ki niso
vedno predvidljive. Vse to samo z lastnimi sredstvi.
V posebnem okviru postopkov za reševanje krize, ki so jih razglasile zadružne banke (stečajni postopki z
likvidacijo), se je kategorija obvezala, da se bo v tesnem sodelovanju z Banko Italije in Davčno upravo lotila vprašanja izterjave odloženih davkov (DTA), tudi pri likvidaciji bank, ki ne spadajo v bančne skupine. Skuša se torej
oblikovati neka enakovredna obravnava za zadružne banke, ki čeprav jih povezuje obvezni mehanizem zaščite
vlagateljev, ne bi mogle imeti koristi od prenosa davčnega kredita iz razvrednotenja kreditov zaradi prekinitve
kontinuitete podjetja. Z interpretacijsko razlago davčnih predpisov se je torej pokazala možnost dokaj visokih
zneskov davčnega kredita v okviru operacij tega tipa, kar znatno zmanjša obremenitev sistema za reševanje
kriznega stanja.
V zvezi s širšo razpravo o upravljanju težkih razmer bank je postalo jasno, da je treba preseči varnostne
mreže v ožjem smislu in razviti orodja, ki bodo lahko preprečila krizne pojave, namesto da jih preprosto obvladujejo. Oprema, ki se dejansko razvija tako v okviru že delujočih Skladov (FGD in FGO) kot tista, pripravljena za
priznanje Nacionalnega jamstvenega sklada (FGI) s strani Banke Italije, skuša, kolikor je mogoče, preseči objektivne težave, s katerimi se organi za samozaščito srečujejo pri odkrivanju in merjenju tveganj, kot tudi pri preverjanju vedenja, ki je bil vzrok za težave.
Nacionalni jamstveni sklad je v dogovoru z Banko Italije začel testno fazo, pri kateri sodeluje tudi naša Banka in katere namen je preizkusiti in deliti znotraj sistema vse glavne značilnosti orodja, ki bo povečalo stopnjo
kohezije in odpornosti sistema zadružnih bank kot celote in ki bo omogočalo pridobivanje koristi iz različnih
evropskih predpisov. Izboljšanje sistemov za odkrivanje in nadzor tveganj – slednji je v veliki meri že pripravljen
v okviru del za priznanje Nacionalnega jamstvenega sklada (FGI) – in prizadevanja za preprečevanje pojavov,
vezanih na »deviantno« obnašanje bank v sistemu, bodo ključna načela delovanja kategorije v prihodnjih letih.
Ta ukrep se bo neizogibno moral soočati z novim pravnim okvirom, ki se pripravlja na evropski ravni.
Reforma vzorčnega statuta lokalnih zvez
Reforma vzorčnega statuta lokalnih zvez predstavlja zelo pomemben korak pri opredeljevanju vloge ključnega subjekta v mreži zadružnega bančništva. Na tak način se zakonodaja prilagaja spremenjenemu kontekstu,
spremembam, ki so jih v vzorčni statut vnesle zadružne banke, in zagonu operativne faze Nacionalnega jamstvenega sklada (FGI).
Ukrepi za naš glavni kapital: ljudi
Sistemski nadzor nad kulturo razlikovalnih vzajemnih bančnih sposobnosti in nad opravljanjem izobraževalne dejavnosti je nujna in koherentna strateška izbira. V ta namen smo pripravili zasnovo za prestrukturiranje,
premik in ponovni zagon Državnega centra, specializiranega v izobraževanju in svetovanju, ki je danes Akademija zadružnih bank (Accademia BCC).
Konec leta 2012 je bila v izrednem kontekstu ponovno podpisana pogodba o obnovi kolektivne pogodbe,
ki prinaša rešitve, usmerjene v umerjanje plač, poleg pomembnih novosti za zaščito delovnih mest. Te cilje,
usmerjene v dodatno racionalizacijo stroškov in povečanje produktivnosti, bo treba še toliko bolj upoštevati ob
naslednjem podaljšanju.
29
Bilancio 2013
A questo riguardo, lo scorso 26 novembre Federcasse ha comunicato alle organizzazioni sindacali il recesso dal contratto Collettivo Nazionale di Lavoro per i quadri direttivi ed il personale delle aree professionali delle
BCC e Casse Rurali e del Contratto Collettivo nazionale di Lavoro per i Dirigenti delle stesse aziende. La disdetta
produrrà effetto a decorrere dal 1° luglio 2014.
Questa decisione nasce, essenzialmente, dalla necessità di tenere conto dei mutati scenari che vedono
oggi le banche chiamate a sopportare gli effetti negativi delle crisi e – spesso – a supportare i processi di finanziamento dell’economia. Fattori che impongono un ripensamento delle modalità di conduzione dell’organizzazione aziendale.
Le sfide che il sistema dovrà affrontare nei prossimi mesi richiedono infatti un rinnovato impegno ed un
forte senso di responsabilità per rendere coerente il nostro assetto normativo con le nuove responsabilità, i
vincoli di sostenibilità e le prospettive di crescita del Credito Cooperativo.
Per i motivi più generali sopra esposti, in particolare per la consapevolezza della fase di difficoltà che attraversa ormai da diversi anni l’economia del nostro Paese, che si riflette in modo evidente anche sul comparto
bancario e soprattutto su quelle componenti che operano al servizio dell’economia reale, e analizzando i dati
andamentali delle BCC regionali, il 3 luglio 2013 la Federazione ha deliberato di recedere unilateralmente dal
Contratto Integrativo Regionale del 5 febbraio 2010 con effetti che si sono esplicati a partire dal 1° gennaio
2014.
Allo stato attuale, pur auspicando una pronta e decisiva ripresa delle trattative, non si è ancora addivenuti
ad un accordo con le parti sindacali, dopo un periodo di agitazione che si è tradotto in due giornate di sciopero
nel mese di marzo.
1.5. Criteri seguiti nella gestione sociale per il conseguimento dello scopo mutualistico della società
cooperativa ai sensi dell’art. 2 L. 59/92 e dell’art. 2545 del Codice civile
I principi di mutualità e di operatività che ci caratterizzano sono stati perseguiti anche nel corso dell’esercizio 2013: l’attività della Banca è ispirata ai principi della Carta dei Valori del Credito Cooperativo Nazionale,
approvata nel 1999, che rappresenta il comune codice di comportamento per il conseguimento dello scopo
mutualistico della Banca e sottolinea il ruolo e la centralità del socio.
L’attività di coinvolgimento della compagine sociale si è esplicitata secondo tre diverse ma complementari modalità: la diffusione dell’informazione e la promozione della partecipazione, l’incentivazione di carattere
bancario e di carattere extrabancario.
Per qualificare il rapporto con i Soci sotto il profilo dell’informazione, anche nel passato esercizio, è proseguita la pubblicazione della rivista Skupaj, affiancata dal sito internet www.zkb.it che permette a privati,
aziende e Soci di avere una visione completa sulle novità, sui prodotti, sui servizi e sulle molteplici attività che la
Banca pone in essere sul territorio.
Accanto alle agevolazioni di carattere bancario sono state promosse nel corso dell’anno attività per favorire la partecipazione diretta dei Soci alla vita della Banca:
incontri zonali: la ZKB ha continuato con l’organizzazione degli incontri zonali. Nel mese di marzo abbiamo organizzato gli ormai abituali incontri durante i quali, oltre agli interventi del Presidente rag.
Sergio Stancich e del Direttore Generale dott. Alessandro Podobnik, è intervenuto pure il dott. Stefano
Plahuta che ha illustrato ai Soci le caratteristiche dei Fondi di garanzia del Credito Cooperativo;
convegno Trieste. Punto a capo: la Banca ha organizzato nella Sala del Ridotto del Teatro Verdi di
Trieste una tavola rotonda dal titolo Trieste. Punto a capo, alla quale hanno partecipato il direttore del
quotidiano il Piccolo dott. Paolo Possamai, il presidente del Con.ga.fi Industria Trieste dott. Massimiliano
Fabian, il docente di geografia economica presso l’Università di Trieste dott. Vittorio Torbianelli, il Presidente del Consorzio Promotrieste dott. Guerrino Lanci; moderatore della serata l’Assessore allo Sviluppo
e Attività Produttive del Comune di Trieste dott. Edi Kraus;
gita sociale: la Banca ha organizzato a settembre la gita sociale dal titolo Invito a coprire la Lombardia. Partendo dalla città di Sondrio abbiamo visitato vari e splendidi posati quali Sankt Moritz, Bergamo,
Tirano, Chiavenna e Morbegno, oltre al Lago d’Iseo;
borse di studio: anche nel 2013 è stato bandito un concorso per l’assegnazione di borse di studio agli
studenti più meritevoli. L’anno passato sono state consegnate 6 borse di studio a studenti che hanno
conseguito il diploma di scuola media superiore, 2 a studenti che hanno conseguito la laurea breve e 3
a studenti che hanno conseguito la laurea specialistica.
Ai sensi dell’art. 2 della Legge 59/92 circa i “criteri seguiti nella gestione sociale”, ad integrazione di quanto
innanzi esposto, è stato garantito ai Soci l’accesso a prodotti e servizi bancari secondo modalità e condizioni
30
Letno poročilo 2013
V zvezi s tem je 26. novembra zveza Federcasse sindikatom sporočila odstop od Državne kolektivne pogodbe o delu za vodstvene kadre in za zaposlene na strokovnih področjih zadružnih bank in kmečkih bank ter
od Državne kolektivne pogodbe o delu za kmečke hranilnice in zadružne banke in kolektivne pogodbe za vodje teh družb. Odpoved začne veljati s 1. julijem 2014.
Ta odločitev v bistvu izhaja iz potrebe po upoštevanju spremenjenega scenarija, v katerem morajo banke
podpirati negativne vplive krize in – pogosto – proces financiranja gospodarstva. Vse to so dejavniki, ki zahtevajo, da se ponovno prouči vodenje in organizacija družb.
Izzivi, s katerimi se bo moral sistem soočiti v prihodnjih mesecih, zahtevajo namreč ponovno obvezo in
močan občutek odgovornosti, da bo naš pravni okvir usklajen z novimi odgovornostmi, trajnostnimi obvezami
in obeti za rast zadružnega bančništva.
Zaradi zgoraj navedenih splošnejših razlogov, predvsem ker se zavedamo težkega obdobja, skozi katerega
se že več let prebija gospodarstvo naše države in ki se jasno odraža tudi v bančnem sektorju, zlasti pa pri tistih
področjih, ki delujejo »v službi« realnega gospodarstva, in ob analizi podatkov o stanju zadružnih bank, se je
Deželna zveza 3. julija 2013 odločila, da enostransko odstopi od Deželne dopolnilne pogodbe (Contratto integrativo regionale) z dne 5. februarja 2010, z učinki, ki so se začeli izvajati s 1. januarjem 2014.
Trenutno, čeprav upamo na naglo in odločno nadaljevanje pogajanj, po krajšem nemirnem obdobju in
dveh dneh stavk v marcu, še ni prišlo do dogovora s sindikati.
1.5. Politika upravljanja družbe za dosego cilja vzajemnosti v smislu 2. člena zakona št. 59/1992 in
2545. člena civilnega zakonika
Tudi v poslovnem letu 2013 je Banka sledila zanjo značilnim vzajemnim in poslovnim načelom. Banka se
pri svojem poslovanju sklicuje na načela Listine vrednot zadružnega kredita, odobrene leta 1999. Slednja
predstavljajo skupni kodeks ravnanja za doseganje vzajemnih ciljev, ki daje poudarek na centralno vlogo
člana.
Sodelovanje članov smo spodbudili na tri različne, vendar komplementarne načine: s širjenjem informacij,
spodbujanjem udeležbe in promocijo bančnih in izvenbančnih aktivnosti.
Da bi omogočili aktiven dialog s člani in da bi jih informirali o raznih pobudah, je tudi v tej poslovni dobi
izhajala revija Skupaj, h kateri je potrebno prišteti spletno stran www.zkb.it, ki zasebnikom, podjetjem in članom omogoča širok vpogled v novosti, produkte, storitve in številne aktivnosti, ki jih Banka izvaja na območju.
Poleg ugodnosti pri bančnem poslovanju je Banka v teku leta spodbudila neposredno sodelovanje članov
pri življenju banke z naslednjimi pobudami:
območna srečanja: ZKB je tudi v letu 2013 organizirala območna srečanja. V mesecu marcu smo organizirali že tradicionalna srečanja, na katerih je poleg predsednika S. Stancicha in direktorja A. Podobnika
spregovoril še dr. Stefano Plahuta, ki je prisotnim predstavil značilnosti jamstvenih skladov zadružnih
bank;
posvet »Trst. Pika - Nov odstavek«: letos smo v mali dvorani gledališča Verdi organizirali okroglo
mizo z naslovom »Trst. Pika – Nov odstavek«, katere so se udeležili direktor časopisa Il Piccolo dr. Paolo
Possamai, predsednik zveze Con.ga.fi industria Trieste dr. Massimiliano Fabian, profesor ekonomske geografije na Univerzi v Trstu dr. Vittorio Torbianelli, predsednik konzorcija Promotrieste dr. Guerrino Lanci;
moderiral je dr. Edi Kraus, Odbornik za razvoj in proizvodne dejavnosti Občine Trst;
članski izlet: banka je septembra letos organizirala članski izlet z naslovom »Spoznavajmo Lombardijo«: udeleženci izleta so bili nastanjeni v Sondriu, obiskali pa so več čudovitih krajev, kot so Sank Moritz,
Bergamo, Tirano, Chiavenna in Morbegno ter Isejsko jezero;
štipendije: tudi v letu 2013 smo objavili razpis za podelitev štipendij najbolj zaslužnim dijakom in študentom: podelili smo 6 štipendij dijakom, ki so zaključili višji srednjo šolo, 2 študentoma, ki sta diplomirala na dodiplomski stopnji, in 3 študentom, ki so diplomirali na podiplomski stopnji.
V skladu z 2. členom zakona št. 59/92 o »kriterijih za upravljanje družb«, kot dopolnilo zgornjim določilom,
je bil za člane zajamčen dostop do ugodnejših bančnih produktov in storitev, kot so cenovno konkurenčni tekoči računi in varčevalni računi, katerih stroški nikakor ne presegajo letnih aktivnih obresti. Provizije za limite na
31
Bilancio 2013
agevolate come conti correnti a tassi più vantaggiosi e costi moderati, depositi di risparmio e spese di gestione
che in nessun caso superano le competenze maturate. I tassi sui prestiti in conto corrente riservati ai Soci risultano mediamente inferiori rispetto a quanto applicato ai non Soci; inferiori sono pure le spese d’istruttoria delle
varie pratiche di finanziamento. I Soci della Banca si vedono inoltre addebitare spese inferiori per l’utilizzo delle
carte di pagamento.
Nei confronti dei Soci è stata svolta la consueta attività che ci caratterizza, riservando la massima attenzione nel promuovere, informare ed assistere i singoli e le aziende. Tale attività consulenziale viene realizzata
dall’Ufficio Soci e Territorio.
Per quanto attiene il collegamento con la base sociale e con i membri delle comunità locali, la Banca è
sempre più consapevole che l’economia mutualistica è un modo specifico e moderno di fare impresa che coniuga il rispetto delle regole del mercato con le prerogative di un’azienda cooperativa che detiene un’originale
e caratterizzante responsabilità sociale. In base a questa responsabilità – come traspare dalla seguente tabella
– è stato redatto il Bilancio sociale, ovvero il rendiconto annuale dell’attività svolta dalla Banca in relazione e in
collaborazione con i diversi soggetti presenti sul territorio.
Categoria
2012
Importo
2013
%
Importo
Variazione
%
%
iniziative culturali e artistiche
80.908,77 €
25,36
52.527.77 €
22,85
- 36,31
iniziative per il mondo della scuola
18.910,00 €
5,93
8.800,00 €
3,83
- 53,46
147.256,36 €
46,15
125.246,08 €
54,55
- 14,94
promozione dello sviluppo economico
51.095,73 €
16,01
20.596,60 €
8,95
- 59,69
volontariato, assistenza e aiuti alle
parrocchie
20.900,00 €
6,55
22.838,00 €
9,93
9,27
319.070,86 €
100,00
230.053,45 €
100,00
- 27,90
sport e tempo libero
Totale
Dalla tabella si evidenzia inoltre che, comunque, anche nel 2013 la Banca ha continuato ad erogare cospicui importi a favore delle varie iniziative realizzate sul territorio. Il Consiglio ha infatti ritenuto che, anche in
questi anni di crisi dove sempre più difficile risulta reperire sovvenzioni, contributi o anche semplicemente dei
finanziamenti a tasso agevolato, il Territorio non debba, per quanto possibile, subire forti riduzioni da parte della Banca. Riteniamo con ciò di dimostrare la nostra sensibilità nei confronti della comunità in cui operiamo da
oltre 100 anni.
32
Letno poročilo 2013
tekočem računu, zaračunane članom, so bile v povprečju nižje od tistih, zaračunanih navadnim strankam. Posebej ugodni so stroški preučitve raznih kreditnih zahtevkov. Člane bremenijo tudi nižji stroški uporabe raznih
plačilnih kartic.
Banka je kot običajno namenila članom maksimalno pozornost v smislu promocije, informiranja in podpiranja posameznikov in podjetij. Za svetovalno dejavnost skrbi Urad za člane in teritorij.
Kar zadeva stik s članstvom in predstavniki lokalne skupnosti, se Banka vse bolj zaveda, da je zadružno
gospodarstvo specifičen in sodoben podjetniški model, ki združuje spoštovanje tržnih pravil s potrebami zadruge, za katero je značilna posebna družbena odgovornost. Slednja, kot je razvidno iz spodnje tabele, je navdihnila poročilo o družbeni odgovornosti (Bilancio sociale), tj. letno poročilo o dejavnostih banke v zvezi in v sodelovanju z različnimi interesnimi skupinami na teritoriju.
Kategorija
2012
Znesek
2013
%
Znesek
Sprememba
%
%
Kultura in umetnost
80.908,77 €
25,36
52.527.77 €
22,85
- 36,31
Šolstvo in izobraževanje
18.910,00 €
5,93
8.800,00 €
3,83
- 53,46
147.256,36 €
46,15
125.246,08 €
54,55
- 14,94
Promocija gospodarskega razvoja
51.095,73 €
16,01
20.596,60 €
8,95
- 59,69
Prostovoljno delo, socialna pomoč in
prispevki župnijam
20.900,00 €
6,55
22.838,00 €
9,93
9,27
319.070,86 €
100,00
230.053,45 €
100,00
- 27,90
Šport in rekreacija
Skupaj
Preglednica izkazuje, da je Banka v letu 2013 še naprej namenila znatno število sredstev različnim pobudam, ki so nastale na območju. Upravni odbor je sklenil, da v teh kriznih letih, ko se je vedno težje dokopati do
donacij, prispevkov ali celo subvencioniranih posojil, Banka ne sme prikrajšati skupnosti za ta sredstva. Menimo,
da na tak način izkazujemo svojo občutljivost do skupnosti, v okviru katere delujemo že več kot 100 let.
33
Bilancio 2013
2.LA GESTIONE DELLA BANCA: ANDAMENTO DELLA GESTIONE E DINAMICHE DEI
PRINCIPALI AGGREGATI DI STATO PATRIMONIALE E DI CONTO ECONOMICO
2.1 Gli aggregati patrimoniali
2.1.1. La raccolta totale da clientela
La raccolta totale, attestandosi a 476 milioni di €, è diminuita dell’1,93% rispetto all’esercizio precedente.
31.12.2013
Variazione
assoluta
31.12.2012
Variazione %
Raccolta diretta
372.281.387
377.971.550
-5.690.163
-1,51
Raccolta indiretta
104.017.000
107.725.000
-3.708.000
-3,44
Risparmio amministrato
75.784.000
83.646.000
-7.862.000
-9,40
Risparmio gestito
28.233.000
24.079.000
4.154.000
17,25
476.298.387
485.696.550
-9.398.163
-1,93
di cui:
Totale raccolta diretta e indiretta
La variazione rispetto a dicembre 2012 deriva dalla flessione della raccolta diretta, diminuita dell’1,51%; la
raccolta indiretta è diminuita del 3,44%.
La raccolta diretta
31.12.2013
Conti correnti e depositi a risparmio
Pronti contro termine passivi
Obbligazioni
Variazione
assoluta
31.12.2012
Variazione %
263.553.019
266.995.068
-3.442.049
-1,29
1.187.178
2.629.531
-1.442.353
-54,85
99.299.185
97.852.268
1.446.917
1,48
0
0
7.316.829
9.462.234
-2.145.405
-22,67
925.176
1.032.449
-107.273
-10,39
372.281.387
377.971.550
-5.690.163
-1,51
di cui:
Valutate al fair value
Certificati di deposito
Altri debiti
Totale raccolta diretta
Forti tensioni legate all’elevato grado di incertezza dei mercati, minor reddito disponibile e contrazione del
flusso di risparmi delle famiglie hanno determinato nel comparto della raccolta diretta da clientela una maggiore pressione rispetto agli anni precedenti. In questo contesto la Banca è riuscita a raggiungere comunque dei
risultati importanti, specie se consideriamo che ha rinunciato a parte della raccolta più onerosa.
Entrando nel merito delle diverse forme tecniche, i prestiti obbligazionari si sono attestati a 99,3 milioni di
€ contro i 97,8 milioni di € dello scorso esercizio, segnando una crescita di 1,4 milioni (1,48%) per un’incidenza
sul totale complessivo della raccolta che passa dal 25,89% al 26,67%. È un risultato molto positivo per il comparto, soprattutto considerando il difficile contesto in cui la Banca si e ritrovata ad operare.
I conti correnti ed i depositi a risparmio registrano una diminuzione dell’1,29% attestandosi a 263,5 milioni
di € per un’incidenza sul totale della raccolta del 70,79%.
In linea alle aspettative di inizio anno le operazioni di pronti contro termine, forma tecnica tra le più onerose, hanno ridotto ulteriormente il loro peso sul totale della raccolta diretta passando dallo 0,70% allo 0,32%,
mentre i certificati di deposito si sono attestati a 7,3 milioni (-22,67% sul dato 2012).
34
Letno poročilo 2013
2. UPRAVLJANJE BANKE: POTEK POSLOVANJA IN DINAMIKE GLAVNIH POSTAVK
PREMOŽENJSKEGA STANJA IN POSLOVNEGA IZIDA
2.1 Postavke premoženjske bilance
2.1.1. Depoziti strank skupaj
Skupni depoziti znašajo 476 milijonov €, kar pomeni, da so v primerjavi s prejšnjim poslovnim letom upadli
za 1,93%.
31.12.2013
Absolutni
odklon
31.12.2012
Sprememba
%
Neposredni depoziti
372.281.387
377.971.550
-5.690.163
-1,51
Posredni depoziti
104.017.000
107.725.000
-3.708.000
-3,44
delnice in deleži
75.784.000
83.646.000
-7.862.000
-9,40
zavarovalne police in pokojninski skladi
28.233.000
24.079.000
4.154.000
17,25
476.298.387
485.696.550
-9.398.163
-1,93
od katerih:
Depoziti skupaj
Razlika v primerjavi z decembrom 2012 je posledica porasta neposrednih depozitov v višini 1,51%; posredni depoziti so upadli za 3,44%.
Neposredni depoziti
31.12.2013
Tekoči računi in hranilne vloge
Pasivni terminski posli
Obveznice
Absolutni
odklon
31.12.2012
Sprememba
%
263.553.019
266.995.068
-3.442.049
-1,29
1.187.178
2.629.531
-1.442.353
-54,85
99.299.185
97.852.268
1.446.917
1,48
0
0
7.316.829
9.462.234
-2.145.405
-22,67
925.176
1.032.449
-107.273
-10,39
372.281.387
377.971.550
-5.690.163
-1,51
od katerih:
prepoznane po pošteni vrednosti
Potrdila o vlogah
Druge obveznosti
Neposredni depoziti
Napetosti, povezane z visoko stopnjo negotovosti na trgih, nižjim razpoložljivim dohodkom in krčenjem
prihrankov gospodinjstev, so privedle v primerjavi s prejšnjimi leti do izrazite konkurence na področju neposrednih depozitov strank. Kljub nenaklonjenim razmeram je Banka uspela doseči zavidljive rezultate, še posebej, če
upoštevamo, da se je delno odpovedala višje obrestovanim depozitom.
Če si pobliže pogledamo različne tehnične oblike, so obveznice porasle na 99,3 milijona evrov. Za primerjavo so leto poprej znašale 97,8 milijona evrov, kar sovpada s porastom v višini 1,4 milijona evrov (1,48%). To
pomeni, da predstavljajo 26,67% vseh depozitov, medtem ko je leto poprej ta podatek znašal 25,89%. Za našo
specifiko je to zelo pozitiven rezultat, zlasti če upoštevamo težavne razmere, v katerih je poslovala Banka.
Tekoči računi in hranilne knjižice beležijo upad v višini 1,29% in znašajo 263,5 milijona evrov. To pomeni, da
predstavljajo 70,79% vseh depozitov.
Delež kratkoročnih pogodb o ponovnem odkupu (Pronti contro termine), tj. ene izmed najdražjih tehničnih
oblik, je v skladu s pričakovanji še dodatno upadel in prešel z 0,70% na 0,32% vseh neposrednih vlog, medtem ko
so potrdila o vlogah (certificati di deposito) znašala 7,3 milijona evrov (-22,67% v primerjavi s podatkom iz leta 2012).
35
Bilancio 2013
Composizione percentuale della raccolta diretta
31.12.2013
% sul totale
Conti correnti e depositi
31.12.2012
% sul totale
Variazione %
70,79
70,64
0,15
0,32
0,70
- 0,38
26,67
25,89
0,78
Certificati di deposito
1,97
2,50
- 0,53
Altri debiti
0,25
0,27
- 0,02
0,00
0,00
Pronti contro termine passivi
Obbligazioni
di cui:
Passività a fronte di attività cedute non cancellate dal bilancio
La raccolta indiretta da clientela
31.12.2013
Fondi comuni di investimento e Sicav
31.12.2012
Variazione
assoluta
Variazione %
19.516.000
16.228.000
3.288.000
20,26
147.000
193.000
- 46.000
-23,83
Polizze assicurative e fondi pensione
8.570.000
6.198.000
2.372.000
38,27
Totale risparmio gestito
28.233.000
22.619.000
5.614.000
24,82
Titoli obbligazionari
59.494.000
69.570.000
-10.076.000
-14,48
Azioni e altre
16.290.000
15.536.000
754.000
4,85
Totale risparmio amministrato
75.784.000
85.106.000
-9.322.000
-10,95
104.017.000
107.725.000
-3.708.000
-3,44
Gestioni patrimoniali mobiliari
Totale raccolta indiretta
Gli impieghi con la clientela
Nel corso dell’anno gli impieghi hanno evidenziato una battuta d’arresto a causa dell’acuirsi della crisi
economica che ha coinvolto pesantemente anche il settore immobiliare verso cui la Banca ha sempre destinato
una parte importante dei suoi finanziamenti.
I crediti per cassa con clientela al netto delle rettifiche di valore (voce 70 dell’attivo) si attestano al 31 dicembre 2013 a 334 milioni di €, segnando un decremento del 4,58% rispetto al 31 dicembre 2012. Nell’esercizio
gli impieghi si sono principalmente indirizzati sui segmenti famiglie e piccole imprese, a testimonianza di come
la Banca continui a sostenere il territorio di elezione pur in un contesto oggettivamente difficile a causa, tra
l’altro, della tensione sul fronte della liquidità e dell’accresciuta rischiosità degli attivi connessa al peggioramento delle condizioni dell’economia reale.
L’attività di erogazione del credito ha riguardato sia la clientela consolidata, attraverso maggiori utilizzi
delle linee di credito a suo tempo concesse, sia la nuova clientela acquisita nel corso dell’anno.
36
Letno poročilo 2013
Odstotna sestava neposrednih depozitov
31.12.2013
% vseh
depozitov
70,79
31.12.2012
% vseh
depozitov
70,64
0,32
0,70
- 0,38
26,67
25,89
0,78
Potrdila o vlogah
1,97
2,50
- 0,53
Druge obveznosti
0,25
0,27
- 0,02
0,00
0,00
Tekoči računi in depoziti
Pasivni terminski posli
Obveznice
Sprememba
%
0,15
od katerih:
obveznosti za odprodana sredstva, ki so še prikazana v bilanci
Posredni depoziti strank
31.12.2013
Investicijski skladi in družbe Sicav
31.12.2012
Absolutni
odklon
Sprememba
%
19.516.000
16.228.000
3.288.000
20,26
147.000
193.000
- 46.000
-23,83
Zavarovalne police in pokojninski skladi
8.570.000
6.198.000
2.372.000
38,27
Skladi in zavarovalne police skupaj
28.233.000
22.619.000
5.614.000
24,82
Obveznice
59.494.000
69.570.000
-10.076.000
-14,48
Delnice in deleži
16.290.000
15.536.000
754.000
4,85
Obveznice, delnice in deleži skupaj
75.784.000
85.106.000
-9.322.000
-10,95
104.017.000
107.725.000
-3.708.000
-3,44
Investicije v premičnine
Posredni depoziti skupaj
Krediti strankam
Med letom je kreditna aktivnost nazadovala zaradi poslabšanja gospodarske krize, ki je hudo udarila po
nepremičninskem sektorju, do katerega je Banka od vedno precej izpostavljena.
Na dan 31. december 2013 znašajo denarni krediti strankam brez oslabitev (postavka 70 aktive) 334 milijonov evrov, kar pomeni, da so v primerjavi z 31. decembrom 2012 upadli za 4,58%. V preučeni poslovni dobi smo
kreditirali zlasti gospodinjstva in mala podjetja, kar je dokaz, da je Banka še naprej podpirala ta prostor kljub
objektivno težkim razmeram, katerim je botrovala tudi napetost pri pridobivanju likvidnosti in povečana tveganost sredstev zaradi poslabšanega položaja realne ekonomije.
Kredite smo izdali tako že obstoječim strankam, katerim smo odobrili povišanje pred časom izdanih kreditnih linij, kot tudi novim strankam, ki smo jih pridobili med letom.
37
Bilancio 2013
IMPIEGHI
31.12.2013
Conti correnti
Variazione
assoluta
31.12.2012
Variazione %
44.100.018
47.623.391
-3.523.373
-7,40
202.389.274
217.471.015
-15.081.741
-6,94
Mutui chirografari
33.110.643
31.590.360
1.520.283
4,81
Altri finanziamenti
17.551.906
20.959.685
-3.407.779
-16,26
Attività deteriorate
32.390.065
28.201.653
4.188.412
14,85
329.541.906
345.846.104
-16.304.198
-4,71
4.896.556
4.641.285
255.271
5,50
334.438.462
350.487.389
-16.048.927
-4,58
159.764.985
164.721.422
-4.956.437
-3,01
Mutui ipotecari
Totale impieghi con clientela
Titoli di debito
Totale crediti verso la clientela
di cui
Operatività con Soci e rischio zero
Entrando nel dettaglio delle singole forme che compongono l’aggregato a medio lungo termine, i mutui
ipotecari hanno registrato un decremento del 6,94% (-15 milioni di €), mentre i mutui chirografari sono aumentati del 4,81% e si sono attestati a 33 milioni di €.
La componente a breve termine, composta dagli utilizzi di conto corrente, dalle forme utilizzate per lo
smobilizzo crediti e dai finanziamenti estero, ha nel complesso registrato una diminuzione rispetto al periodo
precedente.
Il saldo della voce “crediti verso clientela” comprende 330 mila € inerenti a quattro anticipazioni erogate al
Fondo di Garanzia Depositanti nell’ambito di interventi realizzati nel corso del 2012 per la risoluzione di crisi di
banche di credito cooperativo poste in liquidazione coatta amministrativa.
Crediti verso clientela: composizione per debitori/emittenti
Tipologia operazioni/
Valori
2. Finanziamenti verso:
Totale 31.12.2013
Bonis
Totale 31.12.2012
Deteriorati
Acquistati
Altri
Bonis
302.048.397
32.390.065 322.285.736
156.322
120.497
Deteriorati
Acquistati
Altri
28.201.653
a) Governi
b) Altri Enti pubblici
c) Altri soggetti
– imprese non finanziarie
– imprese finanziarie
– assicurazioni
– altri
Totale
301.892.075
32.390.065
322.165.239
28.201.653
200.680.572
27.343.786
219.839.591
22.620.116
5.199.570
4.956.574
33.494
32.601
95.978.438
5.046.279
302.048.397
38
97.336.473
5.581.538
32.390.065 322.285.736
28.201.653
Letno poročilo 2013
KREDITI
31.12.2013
Absolutni
odklon
31.12.2012
Sprememba
%
Kontokorentni krediti
44.100.018
47.623.391
-3.523.373
-7,40
Hipotekarna posojila
202.389.274
217.471.015
-15.081.741
-6,94
Krediti z osebnim jamstvom (Nezavarovani
krediti)
33.110.643
31.590.360
1.520.283
4,81
Druge oblike kreditov
17.551.906
20.959.685
-3.407.779
-16,26
Sporne terjatve
32.390.065
28.201.653
4.188.412
14,85
Krediti strankam
329.541.906
345.846.104
-16.304.198
-4,71
4.896.556
4.641.285
255.271
5,50
334.438.462
350.487.389
-16.048.927
-4,58
159.764.985
164.721.422
-4.956.437
-3,01
Obveznice
Krediti strankam skupaj
od katerih:
Poslovanje s člani in nično tveganje
Če si podrobno pogledamo posamezne oblike, ki sestavljajo maso srednje- in dolgoročnih kreditov, so
hipotekarna posojila zabeležila upad v višini 6,94% (-15 milijonov evrov), medtem ko so nezavarovana posojila
(mutui chirografari) porasla za 4,81% in znašajo 33 milijonov evrov.
Kratkoročna komponenta, ki sestoji iz kontokorentnih kreditov in raznih dokumentarnih ter izvoznih akreditivov, je v primerjavi s preteklim obdobjem zabeležila upad.
Postavka »krediti strankam skupaj« vključuje 330 tisoč evrov za 4 predujme, izplačane v letu 2012 Jamstvenemu skladu vlagateljev zadružnega kredita (Fondo di Garanzia dei Depositanti) v okviru podpornih ukrepov,
katerih koristniki so zadružne banke v prisilni likvidaciji (liquidazione coatta amministrativa).
Krediti do strank, ki niso banke: sestava glede na dolžnike/izdajatelje
Skupaj 31.12.2013
Vrsta operacij/Vrednosti
2. Finanziamenti verso:
Bonis
Skupaj 31.12.2012
Sporne terjatve
Kupljeni
Drugi
Bonis
302.048.397
32.390.065 322.285.736
156.322
120.497
Sporne terjatve
Kupljeni
Drugi
28.201.653
a) Vladne institucije
b) Druge javne ustanove
c) Drugi subjekti
– nefinančna podjetja
– finančna podjetja
– zavarovalnice
– drugi
Skupaj
301.892.075
32.390.065
322.165.239
28.201.653
200.680.572
27.343.786
219.839.591
22.620.116
5.199.570
4.956.574
33.494
32.601
95.978.438
5.046.279
302.048.397
39
97.336.473
5.581.538
32.390.065 322.285.736
28.201.653
Bilancio 2013
Composizione percentuale degli impieghi a clientela:
31.12.2013
31.12.2012
Variazione %
Conti correnti
13,19%
13,59%
-0,40
Mutui ipotecari
60,52%
62,05%
-1,53
Mutui chirografari
9,90%
9,01%
0,89
Altri finanziamenti
5,25%
5,98%
-0,73
Crediti rappresentati da titoli
1,46%
1,32%
0,14
Attività deteriorate
9,68%
8,05%
1,63
100,00%
100,00%
Totale crediti verso la clientela
Crediti verso la clientela
31.12.2013
Esposizione lorda
Tipologie esposizioni
Rettifiche di valore
specifiche
Rettifiche di valore
di portafoglio
Indice
di
copertura
Incidenza
%
Esposizione netta
Indice
di
copertura
Incidenza
%
Esposizioni per cassa
Attività deteriorate
a) Sofferenze
b) Incagli
16.828.880
3,60%
5.389.815
32,03%
x
x
11.439.065
2,49%
9.948.906
2,13%
1.137.713
11,44%
x
x
8.811.193
1,92%
0
0,00%
0
0,00%
x
x
0
0,00%
12.488.359
2,67%
348.553
2,79%
x
x
12.139.806
2,64%
427.896.119
91,60%
x
x
1.062.320
0,25%
426.833.799
92,95%
459.223.863
100,00%
c) Esposizioni ristrutturate
d) Esposizioni scadute
Altre attività in bonis
Totale esposizioni
creditizie per cassa verso
clientela
467.162.264
100,00% 6.876.081
1.062.320
Qualità del credito:
31.12.2013
Sofferenze
Variazione
assoluta
31.12.2012
Variazione %
11.439.065
10.875.008
564.057
5,19
8.811.193
10.758.127
-1.946.934
-18,10
0
0
0
0
12.139.806
6.568.520
5.571.286
84,82
Totale crediti deteriorati netti
32.390.064
28.201.655
4.188.409
14,85
Crediti in bonis
296.236.754
316.623.534
-20.386.780
-6,44
Crediti rappresentati da titoli e altre attività
130.597.045
105.355.377
25.241.668
23,96
459.223.863
450.180.566
9.043.297
2,01
Incagli
Esposizioni ristrutturate
Esposizioni scadute
Totale crediti netti verso la clientela
Come previsto anche nella relazione dello scorso anno, purtroppo, la crisi economica non ha mostrato
cenni di cedimento e questo non ha potuto che riflettersi negativamente sulla qualità del credito, che è ulteriormente peggiorata nel corso del 2013. La Banca, come ricordato più volte, ha sempre prestato notevole attenzione alle politiche di gestione del credito attivando tutti i presidi indispensabili per un efficace controllo ma
40
Letno poročilo 2013
Odstotna sestava kreditov strankam:
31.12.2013
31.12.2012
Sprememba %
Kontokorentni krediti
13,19%
13,59%
-0,40
Hipotekarna posojila
60,52%
62,05%
-1,53
Krediti z osebnim jamstvom
9,90%
9,01%
0,89
Druge oblike kreditov
5,25%
5,98%
-0,73
Obveznice
1,46%
1,32%
0,14
Sporne terjatve
9,68%
8,05%
1,63
100,00%
100,00%
Krediti strankam skupaj
Krediti strankam
31.12.2013
Bruto izpostavljenost
Tipologija kredita
Specifične
oslabitve
Delež
%
Oslabitev
portfelja
Delež
kritja
Neto izpostavljenost
Delež
kritja
Delež
%
Izdani krediti
Sporne terjatve
a) Slabi krediti
b) Dvomljive terjatve
16.828.880
3,60%
5.389.815
32,03%
x
x
11.439.065
2,49%
9.948.906
2,13%
1.137.713
11,44%
x
x
8.811.193
1,92%
0
0,00%
0
0,00%
x
x
0
0,00%
12.488.359
2,67%
348.553
2,79%
x
x
12.139.806
2,64%
427.896.119
91,60%
x
x
1.062.320
0,25%
426.833.799
92,95%
459.223.863
100,00%
c) Prestrukturirani krediti
d) Neobnovljeni krediti
Dobri krediti
Kreditna izpostavljenost
do strank skupaj
467.162.264
100,00% 6.876.081
1.062.320
Kvaliteta kreditnega portfelja:
31.12.2013
Slabi dolgovi
Absolutni
odklon
31.12.2012
Sprememba
%
11.439.065
10.875.008
564.057
5,19
8.811.193
10.758.127
-1.946.934
-18,10
0
0
0
0
12.139.806
6.568.520
5.571.286
84,82
Čiste sporne terjatve
32.390.064
28.201.655
4.188.409
14,85
Redni krediti
296.236.754
316.623.534
-20.386.780
-6,44
Obveznice in druge finančne obveznosti
130.597.045
105.355.377
25.241.668
23,96
459.223.863
450.180.566
9.043.297
2,01
Dvomljive terjatve
Prestrukturirani krediti
Neobnovljeni krediti
Čisti krediti strankam
Kot smo na žalost predvideli tudi v lanskem poročilu, gospodarska kriza ni pokazala nobenih znakov umiritve, kar je seveda negativno vplivalo na kreditno kvaliteto, ki je med letom 2013 še dodatno upadla. Kot smo
že večkrat omenili, je Banka namenila običajno, veliko pozornost politikam upravljanja kreditnega poslovanja in
aktivirala vse zaščitne ukrepe, potrebne za učinkovit nadzor kreditnega tveganja. Žal pa se je kriza nadaljevala in
41
Bilancio 2013
questo, a fronte del perdurare della crisi, non è bastato ad evitare l’aumento delle partite deteriorate a cui si e
accompagnato un parallelo aumento delle rettifiche su crediti.
Al 31 dicembre 2013 i crediti deteriorati netti verso clientela evidenziano, rispetto al 31 dicembre 2012, un
incremento in valore assoluto pari a 4 milioni di € (+14,85%), con un aumento in termini di incidenza percentuale sul totale dei crediti netti (escludendo i “titoli di debito”) di 1,68 punti percentuali, passando dall’8,15% del 31
dicembre 2012 al 9,83% del 31 dicembre 2013. Tale dinamica ha interessato quasi tutte le tipologie di posizioni;
le sofferenze sono infatti in aumento del 5,19%, gli incagli netti (costituiti da crediti nei confronti di soggetti che
versano in situazioni di temporanea e obiettiva difficoltà) segnano una diminuzione del 18,10%, mentre le esposizione scadute crescono dell’84,82%.
Sul fronte degli indici di copertura, ovvero del rapporto tra le rettifiche di valore complessive e l’esposizione lorda, si evidenzia un netto aumento della copertura complessiva dei crediti deteriorati che passa dall’8,16%
del 31 dicembre 2012 al 17,51% del 31 dicembre 2013.
Per quanto concerne i crediti in bonis (esclusi i titoli di debito), si è proceduto nel corso dell’esercizio ad
una lieve diminuzione del loro livello di copertura che è passato dallo 0,39% del 31 dicembre 2012 allo 0,36%
del 31 dicembre 2013, in quanto molti crediti sono passati da bonis a deteriorati.
Indici di qualità del credito:
31.12.2013
Crediti deteriorati lordi/Crediti lordi
31.12.2012
11,64%
8,78%
Sofferenze lorde/Crediti lordi
4,99%
3,73%
Incagli lordi/Crediti lordi
2,95%
3,15%
Crediti deteriorati netti/Crediti netti
9,83%
8,15%
Copertura crediti deteriorati
17,51%
8,16%
Copertura sofferenze
32,03%
16,60%
Copertura incagli
11,44%
2,19%
Copertura crediti verso la clientela in bonis
0,36%
0,39%
Costo del credito (rettifiche/saldi lordi)
2,67%
1,18%
Giova altresì aggiungere che le politiche di valutazione dei crediti deteriorati recentemente adottate hanno determinato un incremento dei coverage-ratio applicati, che peraltro scontano il passaggio a perdite, tra il
2009 e il 2012, di esposizioni classificate a sofferenza per 4,8 milioni di € e già interamente svalutate (stralciate).
Tale operazione ha prodotto effetti contabili in termini di riduzione delle sofferenze lorde e del fondo di svalutazione di pari importo e conseguente riduzione del tasso di copertura (se tali posizioni non fossero state portate a perdita e fossero rimaste accese con il relativo fondo svalutazione il tasso di copertura sulle sofferenze
passerebbe dal 32,03% al 50,57%).
42
Letno poročilo 2013
ukrepi niso bili dovolj, da bi preprečili povečanje nerednih terjatev, katerega je povrh spremljal še porast oslabitev kreditov.
31. decembra 2013 je vrednost neto nerednih kreditov strankam v primerjavi s podatkom na dan 31. december 2012 beležila porast v absolutni višini 4 milijonov evrov (+14,85%) z vzporednim porastom odstotnega
deleža napram čistim kreditom (brez dolžniških vrednostnih papirjev) v višini 1,68 odstotne točke, točneje z
8,15% z dne 31. decembra 2012 na 9,83% na dan 31. december 2013. Trend je zaobjel vse tipologije kreditnih
razmerij: slabi krediti so namreč porasli za 5,19% (le-te sestavljajo krediti osebam, ki so se znašle v začasnih,
objektivnih težavah), dvomljive terjatve za so se zmanjšale za 18,10%, neobnovljeni krediti pa so se povečali za
84,82%.
Če se ozremo na količnik kritja, tj. razmerje med skupnimi oslabitvami in bruto izpostavljenostjo, ugotavljamo izboljšanje splošnega kritja nerednih kreditov, ki je prešlo s 8,16% z dne 31. decembra 2012 na 17,51% z dne
31. decembra 2013.
Kar zadeva redne kredite (brez dolžniških vrednostnih papirjev), smo tekom poslovne dobe rahlo zmanjšali raven kritja, ki je prešla z 0,36% z dne 31. decembra 2012 na 0,39% na dan 31. december 2013, ker smo veliko
kreditov prepisali med sporne terjatve.
Količniki kakovosti kreditnega portfelja:
31.12.2013
Bruto neredni krediti/Bruto krediti
31.12.2012
11,64%
8,78%
Bruto slabi krediti/Bruto krediti
4,99%
3,73%
Bruto dvomljive terjatve/Bruto krediti
2,95%
3,15%
Neto neredni krediti/Neto krediti
9,83%
8,15%
Kritje nerednih kreditov (delež kapitala)
17,51%
8,16%
Kritje slabih kreditov (delež kapitala)
32,03%
16,60%
Kritje dvomljivih terjatev (delež kapitala)
11,44%
2,19%
Kritje dobrih kreditov (delež kapitala)
0,36%
0,39%
Strošek kredita (popravki/bruto saldo)
2,67%
1,18%
Kot dodatno pojasnilo gre omeniti, da so pred kratkim sprejete politike evalvacije nerednih kreditov privedle do povišanja pokritosti z rezervacijami (coverage ratio). Na količnik med drugim vpliva preknjižba med izgube, izvršena med letom 2009 in 2012, 4,8 milijona evrov slabih kreditov, ki smo jih oslabili v celoti (torej odpisali).
Ta operacija je vplivala na računovodske izkaze v smislu zmanjšanja bruto slabih kreditov in popravka vrednosti
v enakem znesku ter posledičnega znižanja stopnje pokritosti (če bi ta razmerja ne preknjižili med izgube in bi
ostala aktivna, bi bili primorani ohraniti tudi s tem povezana kritja in bi stopnja pokritosti slabih kreditov prešla
z 32,03% na 50,57%).
43
Bilancio 2013
Concentrazione dei rischi
(incidenza dei primi clienti/gruppi sul complesso degli impieghi per cassa)
31.12.2013
%
31.12.2012
%
Primi 10
10,91%
10,95%
Primi 20
17,66%
17,40%
Primi 30
22,30%
22,00%
Primi 40
25,65%
25,37%
Primi 50
28,51%
28,17%
Ai sensi della disciplina prudenziale in materia di attività di rischio e conflitti di interesse nei confronti di
soggetti collegati, si evidenzia che al 31 dicembre 2013 non sono presenti posizioni di rischio verso soggetti
collegati che eccedano i limiti prudenziali di riferimento. Alla data di riferimento sono presenti posizioni di rischio diretto verso soggetti collegati per un ammontare complessivo di 2.499 mila €.
La posizione interbancaria e le attività finanziarie
Composizione della posizione interbancaria netta e delle variazioni delle attività finanziarie
31.12.2013
31.12.2012
Variazione
assoluta
Variazione
%
Crediti verso banche
31.370.448
34.574.099
-3.203.651
-9,27
Debiti verso banche
79.828.459
67.962.620
11.865.839
17,46
-48.458.011
-33.388.521
-15.069.490
45,13
Totale posizione interbancaria netta
Al 31 dicembre 2013 l’indebitamento interbancario netto della Banca si presentava pari a 48 mln di € a
fronte dei 33 mln di € al 31 dicembre 2012.
La posizione interbancaria 2013 tiene conto della partecipazione all’operazione di rifinanziamento (Long
Term Refinancing Operation – LTRO) posta in essere dalla Banca Centrale Europea (BCE),nell’ambito della quale la
Banca si è aggiudicata complessivamente 60 mln di euro con durata triennale al tasso dell’1 per cento (alla data
della presente relazione 0,25 per cento).
Il rafforzamento principale degli attivi rispetto a dicembre 2012 è rappresentato dall’aumento dei titoli di
proprietà da 103 mln di € a 141 mln nominali, principalmente a seguito di acquisti di titoli di Stato.
ATTIVITÀ FINANZIARIE
Attività finanziarie detenute per la negoziazione
Attività finanziarie disponibili per la vendita
31.12.2013
Variazione
assoluta
Variazione %
62.551
105.968
-43.417
-40,97
140.717.809
103.204.004
37.513.805
36,35
0
10.174.635
-10.174.635
-100,00
140.780.360
113.484.607
27.295.753
24,05
Attività finanziarie detenute sino alla scadenza
Totale Attività finanziarie
31.12.2012
Come emerge dalla tabella, l’evoluzione dell’aggregato è essenzialmente ascrivibile alla dinamica dei titoli di Stato italiani giunti a rappresentare l’89% dell’intero portafoglio con quasi 125 mln di stock presenti nei
portafogli AFS.
Dalle evidenze gestionali relative al 31 dicembre 2013 si rileva che:
– in termini di tipologie di strumenti finanziari, il portafoglio titoli della Banca risultava composto per
l’88,68% da titoli governativi italiani, per il 5,24% da altri titoli, per l’1,67% da Fondi comuni e per il 4,42%
da titoli di capitale;
– dal punto di vista del profilo finanziario i titoli a tasso variabile presenti nel portafoglio AFS rappresentano il 29,50% del portafoglio, i titoli a tasso fisso il 66,08%, le partecipazioni il 4,42%.
44
Letno poročilo 2013
Koncentracija tveganja
(vpliv prvih strank/skupin na obseg denarnih kreditov)
31.12.2013
%
31.12.2012
%
Prvih 10
10,91%
10,95%
Prvih 20
17,66%
17,40%
Prvih 30
22,30%
22,00%
Prvih 40
25,65%
25,37%
Prvih 50
28,51%
28,17%
V skladu z nadzornimi določbami o tveganem poslovanju in konfliktu interesa v odnosu do povezanih
strank ugotavljamo, da na dan 31.12.13 Banka ne vzdržuje tveganih razmerij s povezanimi strankami, ki bi prekoračila previdnostno načelo. Na ta datum obstajajo tvegana razmerja s povezanimi strankami v skupnem znesku 2.499 tisoč evrov.
Poslovanje z bankami in finančna sredstva
Izkaz poslovanja z bankami in sprememb pri poslovanju s finančnimi sredstvi
31.12.2013
31.12.2012
Absolutni
odklon
Sprememba
%
Krediti bankam
31.370.448
34.574.099
-3.203.651
-9,27
Dolgovi do bank
79.828.459
67.962.620
11.865.839
17,46
-48.458.011
-33.388.521
-15.069.490
45,13
Čisti rezultat iz poslovanja z bankami
31. decembra 2013 je čisti rezultat iz poslovanja z bankami sovpadal z dolgom v višini 48 milijonov evrov,
medtem ko smo 31. decembra 2012 na isti postavki beležili 33-milijonsko obveznost.
Čisti rezultat od poslovanja z bankami je v letu 2013 zaznamovala operacija dolgoročnega refinanciranja
(Long Term Refinancing Operation – LTRO) pri Evropski centralni banki (ECB), s katero je Banka skupaj pridobila
60-milijonsko triletno posojilo po obrestni meri 1% (na današnji dan znaša ta obrestna mera 0,25%).
Največji porast sredstev v primerjavi z decembrom 2012 predstavljajo vrednostni papirji, ki jih Banka hrani
v svojem portfelju; le-ti so porasli s 103 milijonov evrov na 141 milijonov nominalne vrednosti, zlasti kot posledica nakupa raznih državnih obveznic.
FINANČNA SREDSTVA
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
31.12.2013
Absolutni
odklon
Sprememba
%
62.551
105.968
-43.417
-40,97
140.717.809
103.204.004
37.513.805
36,35
0
10.174.635
-10.174.635
-100,00
140.780.360
113.484.607
27.295.753
24,05
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Finančna sredstva skupaj
31.12.2012
Kot je razvidno iz preglednice, na agregirano vrednost najbolj vpliva dinamika italijanskih državnih obveznic, ki predstavljajo 89% celotnega portfelja oziroma skoraj 125 milijonov evrov obveznic, uvrščenih v portfelj
AFS (na razpolago za prodajo).
Iz podatkov na dan 31.12.13 je razvidno, da:
– če se ozremo na vrsto finančnih instrumentov, je portfelj Banke sestavljen, kot sledi: 88,68% italijanskih
državnih obveznic, 5,24% drugih obveznic, 1,67% deležev vzajemnih skladov in 4,42% raznih delnic;
– če se ozremo na finančne značilnosti, je portfelj za prodajo razpoložljivih sredstev (AFS) sestavljen, kot
sledi: 29,50% obveznic s spremenljivo obrestno mero, 66,08% obveznic s fiksno obrestno mero, 4,42%
raznih deležev.
45
Bilancio 2013
Composizione attività finanziarie
ATTIVITÀ FINANZIARIE
31.12.2013
Variazione
assoluta
31.12.2012
Variazione %
Titoli di debito e OICR
134.503.803
106.956.252
27.547.551
25,76
di cui Titoli di Stato
124.785.402
99.693.175
25.092.227
25,17
6.214.006
6.422.387
-208.381
-3,24
62.551
105.968
-43.417
-40,97
140.780.360
113.484.607
27.295.753
24,05
Titoli di capitale
Strumenti derivati
Totale Attività finanziarie
Nella tabella che segue è riportata la distribuzione per scadenza dei titoli di Stato italiani in portafoglio.
Si precisa che, per quanto riguarda il portafoglio AFS, la vita media è pari a 3,88 anni.
Maturity Titoli Stato Italiani
31.12.2013
Attività
finanziarie
detenute
fino alla
scadenza
Fino a 6 mesi
Attività
finanziarie
disponibili
per la vendita
31.12.2012
TOTALE
Incidenza
%
Attività
finanziarie
detenute
fino alla
scadenza
Attività
finanziarie
disponibili
per la
vendita
Incidenza
%
TOTALE
4.984.265
4.984.265
3,99%
0
0
0,00
Da 6 mesi fino a un anno
24.924.015
24.924.015
19,97%
22.461.563
22.461.563
22,53
Da un anno fino a 3 anni
48.217.166
48.217.166
38,64%
45.169.968
45.169.968
45,31
Da 3 anni fino a 5 anni
15.273.885
15.273.885
12,24%
12.471.137
12.471.137
12,51
Da 5 anni fino a 10 anni
20.900.872
20.900.872
16,75%
9.415.872
9.415.872
9,44
10.485.199
10.485.199
8,40%
10.174.635
10,21
Oltre 10 anni
0
Totale complessivo
0 124.785.402 124.785.402
10.174.635
10.174.635 89.518.540 99.693.175
Le immobilizzazioni materiali e immateriali
Immobilizzazioni:
composizione
31.12.2013
Partecipazioni
Attività materiali
Attività immateriali
Totale immobilizzazioni
Variazione
assoluta
31.12.2012
Variazione %
0
0
0
7.656.701
6.517.218
1.139.483
17,48%
17.566
24.257
- 6.691
- 27,58%
7.674.267
6.541.475
1.132.792
17,32%
46
Letno poročilo 2013
Sestava portfelja finančnih sredstev
FINANČNA SREDSTVA
31.12.2013
Absolutni
odklon
31.12.2012
Sprememba
%
Obveznica in deleži skladov OICR
134.503.803
106.956.252
27.547.551
25,76
od katerih: državne obveznice
124.785.402
99.693.175
25.092.227
25,17
6.214.006
6.422.387
-208.381
-3,24
62.551
105.968
-43.417
-40,97
140.780.360
113.484.607
27.295.753
24,05
Delnice in udeležbe
Izvedeni finančni instrumenti
Finančna sredstva skupaj
Sledi porazdelitev po dospelosti vseh obveznic italijanske države, ki jih Banka hrani v svojem portfelju.
Kar zadeva portfelj AFS, znaša povprečno trajanje 3,88 leta.
Dospelost italijanskih državnih obveznic
31.12.2013
Finančna
sredstva v
posesti do
zapadlosti
Finančna
sredstva,
razpoložljivih
za prodajo
Do 6 mesecev
31.12.2012
SKUPAJ
Delež %
Finančna
sredstva v
posesti do
zapadlosti
Finančna
sredstva,
razpoložljivih
za prodajo
SKUPAJ
Delež %
4.984.265
4.984.265
3,99%
0
0
0,00
Od 6 mesecev do 1 leta
24.924.015
24.924.015
19,97%
22.461.563
22.461.563
22,53
Od 1 leta do 3 let
48.217.166
48.217.166
38,64%
45.169.968
45.169.968
45,31
Od 5 let do 10 let
15.273.885
15.273.885
12,24%
12.471.137
12.471.137
12,51
Od 5 let do 10 let
20.900.872
20.900.872
16,75%
9.415.872
9.415.872
9,44
10.485.199
10.485.199
8,40%
10.174.635
10.174.635
10,21
10.174.635
89.518.540 99.693.175
Nad 10 let
0
Skupaj
0 124.785.402 124.785.402
Opredmetena in neopredmetena sredstva
Sestava portfelja opredmetenih in
neopredmetenih sredstev
31.12.2013
Deleži v drugih družbah
Opredmetena osnovna sredstva
Neopredmetena osnovna sredstva
Opredmetena in neopredmetena sredstva
skupaj
Absolutni
odklon
31.12.2012
Sprememba
%
0
0
0
7.656.701
6.517.218
1.139.483
17,48%
17.566
24.257
- 6.691
- 27,58%
7.674.267
6.541.475
1.132.792
17,32%
47
Bilancio 2013
I fondi a destinazione specifica: fondi per rischi e oneri
La voce “Altri fondi per rischi e oneri” è costituita da:
• Oneri per il personale per 83 mila €: l’importo, esposto nella sottovoce “oneri per il personale – altri fondi rischi ed oneri”, si riferisce ai premi di anzianità/fedeltà relativi all’onere finanziario, determinato in
base a valutazione attuariale, che la Banca dovrà sostenere, negli anni futuri, in favore del personale dipendente in relazione all’anzianità di servizio.
• Altri – Fondo Garanzia dei Depositanti delle BCC per 102 mila €: per gli oneri e gli impegni relativi agli
interventi di sostegno di cui al Fondo Garanzia dei Depositanti, già deliberati nel 2013 e non corrisposti.
L’importo è stato accantonato su indicazione della Federazione regionale delle Banche di Credito Cooperativo del FVG.
• Altri – Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl per 450 mila €: necessari conferimenti in conto capitale a favore della società controllata Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl da operare nel periodo 2014 quali copertura della perdite di esercizio del Bilancio 2013.
Fondi per rischi ed oneri: composizione
31.12.2013
31.12.2012
Variazione
assoluta
1. Fondi di quiescenza aziendali
2. Altri fondi per rischi ed oneri
0
634.771
293.461
341.310
2.1 controversie legali
2.2 oneri per il personale
2.3 altri
Totale
Variazione %
116,31
0
83.265
121.455
-38.190
-31,44
551.506
172.005
379.501
220,63
634.771
293.461
341.310
116,31
Il Patrimonio netto e di Vigilanza e l’adeguatezza patrimoniale
L’adeguatezza patrimoniale attuale e prospettica ha da sempre rappresentato un elemento fondamentale
nell’ambito della pianificazione strategica aziendale. Ciò a maggior ragione nel contesto attuale, in virtù dell’importanza crescente che la dotazione di mezzi propri assume per la crescita dimensionale e il rispetto dei requisiti prudenziali.
Per tale motivo la Banca persegue da tempo politiche di incremento della base sociale e criteri di prudente accantonamento di significative aliquote degli utili prodotti, eccedenti il vincolo di destinazione normativamente stabilito. Le risorse patrimoniali si sono collocate, anche nel contesto delle fasi più acute della crisi finanziaria, ben al di sopra dei vincoli regolamentari con ciò permettendo di continuare a sostenere l’economia del
territorio e, in particolare, le famiglie nonché le piccole e medie imprese.
Al 31/12/2013 il patrimonio netto ammonta a 58.306.952,00 €. Se confrontato col dato al 31/12/2012, tale
valore risulta diminuito del 2,63% ed è così suddiviso:
31.12.2013
31.12.2012
Variazione
assoluta
Variazione %
Capitale
109.299
103.117
6.182
6,00
Sovrapprezzi di emissione
159.791
157.122
2.669
1,70
1.642.113
401.277
1.240.836
309,22
Riserve
59.213.823
58.939.117
274.706
0,47
Utile/(perdita) di esercizio
-2.818.074
283.202
-3.101.276
-1.095,08
58.306.952
59.883.835
-1.576.883
-2,63
Riserve da valutazione
Totale patrimonio netto
48
Letno poročilo 2013
Specifične zahteve: rezervacije
Postavka »druge rezervacije« vključuje:
• Stroški za zaposlene za 83 tisoč evrov; znesek, knjižen na postavki »stroški za zaposlene – druge rezervacije«, sovpada s projekcijo (osnovano na trenutni vrednosti) nagrad za doseženo delovno dobo/zvestobo, ki bodo v bodočnosti bremenile Banko v okviru nagrajevanja uslužbencev ob doseženi visoki delovni dobi;
• Drugi - Jamstveni sklad vlagateljev zadružnega kredita za 102 tisoč evrov: znesek je namenjen kritju
obveznosti in stroškov, vezanih na ukrepe finančne pomoči, ki jih je sklad odobril v letu 2013, a še niso
bili realizirani; znesek je Banka rezervirala po priporočilu Deželne zveze zadružnih bank FJk;
• Drugo – družba Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl za 450 tisoč evrov: rezervacije v korist hčerinske družbe Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl, s katerimi je Banka v poslovni dobi 2014
poravnala izgubo družbe, zabeleženo v poslovnem letu 2013.
Rezervacije: sestava
31.12.2013
31.12.2012
Absolutni
odklon
1. Upokojitveni skladi
2. Druge rezervacije
0
634.771
293.461
341.310
2.1 pravni spori
2.2 stroški za zaposlene
2.3 drugi
Skupaj
Sprememba
%
116,31
0
83.265
121.455
-38.190
-31,44
551.506
172.005
379.501
220,63
634.771
293.461
341.310
116,31
Lastniški in temeljni kapital ter kapitalska ustreznost
Trenutna in bodoča kapitalska ustreznost sta od vedno bistvena elementa za strateško planiranje. Ta ugotovitev velja v sedanjih okoliščinah še toliko več, saj je kapital predpogoj za rast vsot in spoštovanje določb o
kapitalski ustreznosti.
Ravno zaradi tega Banka že dalj časa sledi politikam širitve članstva in preudarnim načelom o rezervaciji
znatnih deležev ustvarjenega dobička, ki vselej presegajo z zakonom določene vrednosti. Tudi v najhujšem
obdobju finančne krize je raven kapitala stalno presegala z zakonom določene zahteve in je omogočila neprekinjeno financiranje lokalne ekonomije, posebej gospodinjstev in srednje velikih ter malih podjetij.
Na dan 31.12.2013 znaša temeljni kapital 58.306.952,00 evrov. Če ga primerjamo s podatkom na dan
31.12.2012, se je zmanjšal za 2,63%, in sicer:
31.12.2013
31.12.2012
Absolutni
odklon
Sprememba
%
Glavnica
109.299
103.117
6.182
6,00
Vplačani presežek kapitala
159.791
157.122
2.669
1,70
1.642.113
401.277
1.240.836
309,22
Rezervacije
59.213.823
58.939.117
274.706
0,47
Dobiček (izguba) poslovne dobe
-2.818.074
283.202
-3.101.276
-1.095,08
58.306.952
59.883.835
-1.576.883
-2,63
Rezerva ovrednotenj
Skupni znesek neto premoženja
49
Bilancio 2013
Le movimentazioni del patrimonio netto sono dettagliate nello specifico prospetto di bilancio.
Tra le “Riserve da valutazione” figurano le riserve relative alle attività finanziarie disponibili per la vendita
pari a euro 1.187 mila €, le riserve iscritte in applicazione di leggi speciali di rivalutazione pari a 607 mila € nonché le riserve attuariali IAS19 pari a -152 mila €.
L’incremento rispetto al 31/12/2012 è connesso alle variazioni di fair value delle attività finanziarie disponibili per la vendita contabilizzate nell’esercizio 2013.
Le riserve da valutazione delle attività finanziarie disponibili per la vendita sono così composte:
31.12.2013
Riserva
positiva
Titoli di debito
Riserva
negativa
Totale
riserva
Riserva
positiva
Riserva
negativa
Totale
riserva
1.296.473
-141.485
1.154.988
511.605
-551.248
-39.643
62.900
-30.510
32.390
0
0
0
1.359.373
-171.995
1.187.378
511.605
-551.248
-39.643
Titoli di capitale o quote di OICR
Totale
31.12.2012
Come si può notare dalla tabella, la variazione positiva di 1.227 mila € registrata dalle “riserve da valutazione delle attività finanziarie disponibili per la vendita” è prevalentemente riconducibile ai titoli di debito in portafoglio e, in particolare, ai titoli di Stato italiani. Beneficiando di un significativo recupero delle quotazioni sui
mercati finanziari, la riserva relativa ai titoli di debito è stata infatti caratterizzata nel periodo da incrementi di fair
value per 1.195 mila €.
Le “Riserve” includono le Riserve di utili già esistenti (riserva legale) nonché le riserve positive e negative
connesse agli effetti di transizione ai principi contabili internazionali IAS/IFRS non rilevate nelle “riserve da valutazione”.
Indici di patrimonializzazione:
Indici Patrimoniali
2013
2012
Patrimonio netto/impieghi lordi
17,03%
16,90%
Patrimonio netto/raccolta diretta da clientela
15,66%
15,84%
Patrimonio netto/crediti deteriorati lordi
148,00%
195,00%
Patrimonio netto/sofferenze lorde
346,00%
459,00%
Il patrimonio di vigilanza, la cui composizione è riportata in dettaglio nella parte F della Nota integrativa,
assomma a 57.153 mila €, a fronte di attività di rischio ponderate per 339.690 mila €, come di seguito dettagliato:
31.12.2013
Patrimonio di base
Variazione
assoluta
31.12.2012
Variazione %
56.495.468
59.449.805
-2.954.337
-4,97
658.310
666.529
-8.219
-1,23
0
0
0
0,00
Patrimonio di vigilanza
57.153.778
60.116.334
-2.962.556
-4,93
Requisiti prudenziali
27.175.226
27.647.032
-471.806
-1,71
339.690.325
345.587.900
-5.897.575
-1,71
Patrimonio supplementare
Elementi da dedurre dal patrimonio di base e
supplementare
Attività di rischio ponderate
Il coefficiente di capitale complessivo (total capital ratio) determinato dal rapporto tra patrimonio di vigilanza e attività di rischio ponderate totali si attesta al 16,83% (rispetto al 17,40% del 31/12/2012), mentre il rapporto tra patrimonio di vigilanza di base e il totale delle attività di rischio ponderate (tier 1 capital ratio) risulta
pari al 16,63% (rispetto al 17,20% del 31/12/2012).
50
Letno poročilo 2013
Spremembe lastniškega kapitala so prikazane v specifičnem bilančnem izkazu.
»Presežek iz prevrednotenja« vključuje rezervacije za finančna sredstva na razpolago za prodajo v višini
1.187 tisoč evrov ter rezervacije v smislu predpisov posebnih zakonov o prevrednotenju v višini -152 tisoč
evrov.
Porast v primerjavi z 31. decembrom 2012 je v prvi vrsti posledica spremembe poštene vrednosti finančnih
sredstev na razpolago za prodajo, ki so bile knjižene v poslovni dobi 2013.
Presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev na razpolago za prodajo izkazuje spodnja razpredelnica:
31.12.2013
Pozitivna
rezerva
Obveznice
Negativna
rezerva
Skupaj
rezerva
Pozitivna
rezerva
Negativna
rezerva
Skupaj
rezerva
1.296.473
-141.485
1.154.988
511.605
-551.248
-39.643
62.900
-30.510
32.390
0
0
0
1.359.373
-171.995
1.187.378
511.605
-551.248
-39.643
Udeležbe v kapital in deleži
skladov OICR
Skupaj
31.12.2012
Kot je razvidno iz preglednice, je porast v višini 1.227 tisoč evrov na postavki »rezerve ovrednotenja finančnih sredstev na razpolago za prodajo« pretežno posledica dolžniških vrednostnih papirjev v portfelju Banke, še
zlasti italijanskih državnih obveznic. Zaradi znatnega izboljšanja kotacije na finančnih trgih je rezerva za dolžniške instrumente v tem obdobju beležila porast čiste vrednosti v višini 1.195 tisoč evrov.
Postavka »Rezervacije« vključuje že obstoječo rezervo iz dobička (zakonita rezerva) in pozitivno oziroma
negativno rezervo, ki je nastala kot posledica prehoda na mednarodne računovodske standarde IAS/IFRS in ki ni
knjižena na postavki »presežek iz prevrednotenja.«
Premoženjski kazalniki
Kapitalska ustreznost
2013
2012
Kapital/Bruto krediti
17,03%
16,90%
Kapital/Neposredne vloge strank
15,66%
15,84%
Neto premoženje/bruto slabe terjatve
148,00%
195,00%
Kapital/Bruto krediti
346,00%
459,00%
Regulatorni kapital, podrobno sestavo katerega izkazuje del F Pojasnil k izkazom (Nota integrativa), znaša
57.153 tisoč evrov. Kot je med drugim razvidno iz naslednje preglednice, znaša tehtana tvegana aktiva 339.690
tisoč evrov:
31.12.2013
Absolutni
odklon
31.12.2012
Sprememba
%
Temeljni kapital
56.495.468
59.449.805
-2.954.337
-4,97
Dodatni kapital
658.310
666.529
-8.219
-1,23
0
0
0
0,00
Regulatorni kapital
57.153.778
60.116.334
-2.962.556
-4,93
Kapitalske zahteve
27.175.226
27.647.032
-471.806
-1,71
339.690.325
345.587.900
-5.897.575
-1,71
Sestavine, ki jih je potrebno odbiti od
temeljnega in dodatnega kapitala
Tehtana tvegana aktiva
Z vidika kapitalskih zahtev znaša količnik skupne kapitalske ustreznosti 16,83% (total capital ratio ali razmerje med celotnim kapitalom in tehtano tvegano aktivo; na dan 31.12.2012 je znašal 17,40%), medtem ko
znaša razmerje med temeljnim kapitalom in tehtano tvegano aktivo 16,63% (tier 1 capital ratio; na dan 31.12.2012
je znašal 17,20%).
51
Bilancio 2013
Ai fini della determinazione del patrimonio di vigilanza e della determinazione dei requisiti patrimoniali la
Banca si è attenuta alle disposizioni di vigilanza prudenziale per le banche di cui alla Circolare della Banca d’Italia n. 263/06.
Con riguardo alla determinazione del requisito patrimoniale minimo per il rischio di credito, ai fini della
determinazione dei fattori di ponderazione delle esposizioni comprese nel portafoglio “Amministrazioni centrali e banche centrali” nonché – indirettamente – di quelle rientranti nei portafogli “Intermediari vigilati”, “Enti del
settore pubblico” ed “Enti territoriali, la Banca, nell’ambito dell’applicazione della metodologia standardizzata, si
avvale delle valutazioni del merito creditizio rilasciate dalla ECAI Moody’s.
La Banca monitora con attenzione i valori di riferimento delle operazioni di rifinanziamento con la BCE per
il tramite della Cassa Centrale di Trento e le disponibilità di titoli eligible in ordine all’adeguato presidio del rischio
di un eventuale innalzamento del livello degli haircut applicati e la conseguente necessità di estinguere anticipatamente il finanziamento o porre a garanzia ulteriori titoli connotati delle caratteristiche richieste.
Si ricorda che, a partire dal calcolo del patrimonio di vigilanza riferito al 30 giugno 2010, la Banca ha esercitato l’opzione, introdotta dal Provvedimento della Banca d’Italia del 18 maggio 2010, di neutralizzare le plusvalenze e le minusvalenze rilevate – successivamente al 31 dicembre 2009 – nelle riserve da rivalutazione relative
ai titoli di debito detenuti nel portafoglio “Attività finanziarie disponibili per la vendita (Available For Sale – AFS)”
inerenti titoli di debito emessi da Amministrazioni centrali di Paesi appartenenti all’UE.
Il 1° gennaio 2014 è divenuto applicabile il nuovo pacchetto legislativo costituito dal Regolamento
575/2013/UE (CRR) e dalla Direttiva 2013/36/UE (CRD IV) con il quale, tra l’altro, sono state trasposte nell’ordinamento dell’Unione Europea le raccomandazioni contenute nel nuovo schema di regolamentazione internazionale per il rafforzamento delle banche e dei sistemi bancari definito dal Comitato di Basilea per la vigilanza
bancaria nel mese di dicembre del 2010 (cosiddetto “Basilea 3”).
I testi legislativi richiamati sono completati da:
 le collegate disposizioni di carattere tecnico-applicativo (“Regulatory Technical Standard” – RTS e “Implementing Technical Standard” – ITS) definite dall’EBA (“European Banking Authority”) e in via di adozione
da parte della CE;
 le collegate disposizioni di vigilanza e segnaletiche emanate dalla Banca d’Italia con la circolare n.
285/2013 (“Disposizioni di vigilanza per le banche” con la quale, con particolare riferimento alla disciplina attuativa del CRR, vengono tra l’altro precisate le scelte di competenza dell’Autorità di vigilanza relative al regime transitorio per l’applicazione delle disposizioni in materia di fondi propri”) e con la circolare n. 286/2013 (“Istruzioni per la compilazione delle segnalazioni prudenziali per le banche e le società
di intermediazione mobiliare”);
 la collegata documentazione tecnica Puma2 prodotta dal Gruppo Interbancario per l’applicazione delle
suddette disposizioni segnaletiche della Banca d’Italia.
Con riferimento ai fondi propri, la nuova disciplina tende ad accrescere sia la qualità sia il livello minimo
regolamentare del patrimonio di vigilanza nell’ambito di un quadro complessivo di maggiore armonizzazione
delle regole inerenti gli aggregati patrimoniali.
Nel più ampio contesto della revisione del framework prudenziale e, in tale ambito, della nuova definizione
dei Fondi Propri, il CRR introduce una modifica di estremo rilievo rispetto alle strategie di classificazione in bilancio degli strumenti finanziari. Viene infatti introdotto il divieto di applicare le rettifiche di valore (c.d. filtri prudenziali) volte a eliminare, totalmente o parzialmente, i profitti o le perdite non realizzati/e sulle attività o passività
valutate al fair value in bilancio. Pertanto, relativamente alle attività classificate in bilancio alla voce 40 – Attività
finanziarie disponibili per la vendita (Available for sale – AFS), il CRR prevede l’eliminazione dei corrispondenti
filtri prudenziali (simmetrici o asimmetrici, a seconda dei casi).
Tenuto conto pure del processo di radicale revisione dell’attuale principio di riferimento in materia di strumenti finanziari, lo IAS 39, è stata prevista la possibilità di neutralizzare gli impatti sui Fondi Propri delle variazioni di fair value degli strumenti finanziari classificati in AFS, qualora tali strumenti siano rappresentativi di esposizioni verso amministrazioni centrali dell’Unione Europea e il medesimo trattamento trovi applicazione antecedentemente al 1° gennaio 2014.
La citata deroga rientra nella discrezionalità delle autorità di vigilanza nazionali e può essere applicata sino
all’adozione da parte della Commissione di un regolamento che omologhi l’IFRS 9, il principio internazionale
d’informativa finanziaria che sostituirà lo IAS 39. Tra le tante disposizioni attuative di rilievo, nella Circolare viene
previsto il mantenimento in vigore del filtro prudenziale su utili e perdite non realizzati relativi a esposizioni
verso Amministrazioni centrali dell’Unione Europea classificate nel portafoglio AFS.
Nelle more dell’adozione del principio in argomento e della conseguente rivisitazione delle scelte di classificazione degli strumenti finanziari, la Banca, avvalendosi della facoltà introdotta nel CRR e accolta dalla Banca
52
Letno poročilo 2013
Za opredelitev regulatornega kapitala in posledične kapitalske ustreznosti sledi Banka nadzornim določbam za bančne zavode, glej okrožnico Banke Italije št. 263/06.
Pri izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje oziroma definiranju količnikov za ponderiranje terjatev,
knjiženih v portfelju »Države in centralne banke« ter deloma v portfeljih »Nadzorovani posredniki«, »Javni zavodi« in »Lokalne institucije«, upošteva Banka standardizirano metodologijo in se pri tem poslužuje kreditnih ocen,
katere pripravlja neodvisna bonitetna institucija (ECAI) Moody’s.
Banka pozorno spremlja trend operacij refinanciranja pri Evropski centralni banki, pri čemer se poslužuje
sodelovanja zavoda Cassa Centrale di Trento. Posebno pozornost gre pri tem nameniti obveznicam, primernim
za pridobivanje sredstev pri ECB (ECB eligible), oziroma tveganju poslabšanja predpostavljene stopnje striženja pri
kreditih (haircut) in posledičnim tveganjem predčasnega zaprtja kreditnega razmerja oziroma potrebe po predložitvi nove garancije v obliki obveznic, primernih za pridobivanje sredstev.
Opozarjamo, da je Banka, začenši z izračunom regulatornega kapitala na dan 30. junija 2010, izkoristila
možnost, uvedeno s strani Banke Italije dne 18. maja 2010, nevtralizacije dobičkov in izgub – zabeleženih po 31.
decembru 2009 – od presežka iz prevrednotenja dolžniških vrednostnih papirjev, hranjenih v portfelju »Za prodajo razpoložljivih sredstev (Available for sale – AFS)«, če so izdajatelji istih dolžniških vrednostnih papirjev centralne vlade držav članic EU.
Dne 1. januarja 2014 je stopil v veljavo nov zakonodajni sveženj, katerega sestavljata Uredba o kapitalskih
zahtevah 575/2013 (Capital Requirements Regulation) in Direktiva 2013/36 (CRD IV), s katerima se uvajajo v
evropsko regulativo nova mednarodna regulatorna priporočila za krepitev bank in bančnih sistemov (t.i. Basel 3),
ki jih je v decembru 2010 izdelal Baselski odbor za bančni nadzor.
Zgoraj omenjena zakonodajna besedila dopolnjujejo:
 s tem povezani regulatorno-izvedbeni tehnični standardi (»Regulatory Technical Standards – RTS« oziroma »Implementing Technical Standards – ITS«), katere izdaja Evropski bančni organ EBA (»European
Banking Authority«) in jih bo Evropska komisija še sprejela;
 s tem povezana regulatorna pravila in predpisi o sporočanju podatkov, katere je izdala Banka Italije z
okrožnico št. 285/2013 (t.i. »Bančna regulativa«, ki se posebej sklicuje na izvedbene določbe Uredbe o
kapitalskih zahtevah CRR in prinaša detajlna priporočila nadzornega organa, kako upoštevati začasni
režim o lastnih sredstvih) in okrožnico št. 286/2013 (»Navodila za sestavo bonitetnih poročil bank in
posrednikov pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev«);
 s tem povezana tehnična dokumentacija (Puma2) za tolmačenje navodil za sestavo bonitetnih poročil
Banke Italije, katero je izdelala medbančna skupina.
V okviru prizadevanj za večjo harmonizacijo predpisov, ki vplivajo na agregate bilance stanja, uvaja novi
regulatorni okvir v zvezi z lastnimi sredstvi povišanje tako kakovosti kot minimalne ravni regulatornega kapitala.
V širšem okviru spremembe bonitetne regulative in s tem povezane nove opredelitve lastnih sredstev
uvaja Uredba o kapitalskih zahtevah CRR spremembo izjemnega pomena za strategijo razvrščanja finančnih
instrumentov. Uvaja se namreč prepoved prevrednotovalnih popravkov (t.i. bonitetnih filtrov) za celotno ali
delno odpravo nerealiziranih dobičkov ali izgub od poslovanja s sredstvi oziroma obveznostmi, ki so v računovodskih izkazih merjene po pošteni vrednosti. Iz tega sledi, da Uredba o kapitalskih zahtevah CRR predpisuje za
sredstva, knjižena v bilančno postavko št. 40 – Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva (Available for sale – AFS),
neupoštevanje predpostavljenih (bodisi simetričnih kot asimetričnih) bonitetnih filtrov.
Če upoštevamo tudi proces radikalne spremembe trenutno veljavnega osnovnega standarda v zvezi s finančnimi sredstvi, tj. MRS 39, se nam je ponudila priložnost, da nevtraliziramo učinek spremembe poštene
vrednosti za prodajo razpoložljivih sredstev AFS na lastna sredstva, če so le-ti dolžniški vrednostni papirji, katerih
izdajatelji so centralne vlade držav članic EU, in če je do takšne obravnave prišlo pred 1. januarjem 2014.
Zgornja izjema je v pristojnosti nacionalnih nadzornih organov in se lahko uveljavi vse do trenutka, ko bo
Evropska komisija sprejela pravilnik o uskladitvi mednarodnega standarda računovodskega poročanja MSRP 9
(t.j. standarda, ki bo nadomestil MRS 39) v pravni red. Izmed številnih izvedbenih določb, katere prinaša okrožnica, bi izpostavili predpis o ohranitvi bonitetnega filtra za nerealizirane dobičke in izgube zaradi terjatev do centralnih vlad Evropske Unije, razvrščenih v portfelj za prodajo razpoložljivih sredstev AFS.
Do sprejetja zgoraj navedenega standarda in posledične spremembe oblik razvrščanja finančnih instrumentov je Banka sklenila, da izkoristi možnost, ki jo uvaja Uredba o kapitalskih zahtevah CRR, s katero soglaša
tudi Banka Italije, in da skladno s pred časom sprejetimi odločitvami še naprej nevtralizira dobičke oziroma izgube, zabeležene od 1. januarja 2010.
53
Bilancio 2013
d’Italia, ha deliberato di adottare – in continuità con la scelta a suo tempo operata – l’impostazione che permette di continuare a neutralizzare le plus-minus rilevate a partire dal 1° gennaio 2010.
La Banca monitora con estrema attenzione le dinamiche dei differenziali valutativi dei titoli in argomento
anche in ordine alla prevista abrogazione dei filtri prudenziali in argomento a valle dell’adozione del nuovo IFRS 9.
Con riguardo al complessivo percorso di adeguamento al nuovo framework, la Banca partecipa, per il tramite della Federazione del Friuli Venezia Giulia, alle iniziative progettuali attive a livello di Categoria.
2.2 I risultati economici del periodo 2013
L’esercizio 2013 si è chiuso con una perdita di 2,8 milioni di €. Di seguito analizziamo le principali voci di
conto economico, qui riportato in forma integrale secondo lo schema previsto dalla normativa.
I proventi operativi - il margine di interesse
31.12.2013
Variazione
assoluta
31.12.2012
Variazione %
10. Interessi attivi e proventi assimilati
16.040.528
17.996.296
-1.955.768
-10,87
20. Interessi passivi e oneri assimilati
- 6.629.655
- 6.558.313
-71.342
1,09
9.410.873
11.437.983
-2.027.110
-17,72
30. Margine di interesse
Il margine di interesse nel 2013 ha risentito dell’effetto combinato della caduta dei tassi di interesse a breve
termine e della dinamica dei crediti alla clientela. Da un attento controllo di gestione risulta che l’effetto “euribor”
ha inciso sui margini da clientela per circa 1.300.000,00 di € e sugli interessi da banche e titoli per 660.000,00 €.
Entrando nel dettaglio, gli interessi attivi ammontano a 16 milioni di € contro i 17,9 milioni di € del 2012
(-10,87%), mentre quelli passivi non hanno subito significative variazioni.
Un risultato molto importante è invece un soddisfacente miglioramento della forbice (in controtendenza
rispetto alla media delle BCC regionali) nel secondo semestre del 2013.
Il margine di intermediazione
31.12.2013
Variazione
assoluta
31.12.2012
Variazione %
30. Margine di interesse
9.410.873
11.437.983
-2.027.110
-17,72
40. Commissioni attive
3.211.569
3.048.488
163.081
5,35
50. Commissioni passive
-614.904
- 532.410
-82.494
15,49
60. Commissione nette
2.596.665
2.516.078
80.587
3,20
70. Dividendi e proventi simili
59.403
51.474
7.929
15,40
80. Risultato netto dell’attività di negoziazione
-21.482
78.565
-100.047
-127,34
1.679.537
1.208.355
471.182
38,99
0
2.801
-2.801
b) Attività disponibili per la vendita
939.818
1.177.031
-237.213
-20,15
c) Attività detenuta sino alla scadenza
693.696
0
46.023
28.523
17.500
61,35
0
1.619
-1.619
-100,00
1.717.458
1.340.013
377.445
28,17
13.724.996
15.294.074
-1.569.078
-10,26
100. Utili (perdite) da cessione e/o riacquisto di:
a) Crediti
d) Passività finanziarie
110. Risultato netto delle attività e passività
finanziarie valutate al fair value
Margine dell’attività finanziaria
120. Margine di intermediazione
54
Letno poročilo 2013
Banka posebej skrbno nadzira dinamiko valorizacije zgoraj navedenih vrednostnih papirjev tudi ob upoštevanju načrtovane ukinitve bonitetnih filtrov po sprejetju novega standarda MSRP 9.
Banka je soudeležena pri celovitem procesu prilagajanja novemu regulatornemu okviru in preko Deželne
zveze zadružnih bank Furlanije Julijske krajine sodeluje pri projektnih pobudah na ravni sistema zadružnih bank.
2.2 Ekonomski rezultati poslovne dobe 2013
Poslovno leto 2013 se je zaključilo z izgubo v višini 2,8 milijona evrov. Sledi preučitev posameznih postavk
izkaza poslovnega izida, ki ga tu v nadaljevanju prikazujemo v celoti v skladu z obrazcem, ki ga predpisuje
pravilnik.
Poslovni prihodki – čiste obresti
31.12.2013
Absolutni
odklon
31.12.2012
Sprememba
%
10. Prihodki iz obresti in podobni prihodki
16.040.528
17.996.296
-1.955.768
-10,87
20. Odhodki za obresti in podobni odhodki
- 6.629.655
- 6.558.313
-71.342
1,09
9.410.873
11.437.983
-2.027.110
-17,72
30. Čiste obresti
Na čiste obresti sta v letu 2013 kombinirano učinkovala upad kratkoročnih obrestnih mer in dinamika kreditov strankam. Na podlagi skrbnega pregleda smo ugotovili, da je bil »Euribor« učinek na maržo od poslovanja
s strankami približno 1,3 milijona evrov, na prihodke od obresti bank in poslovanja z vrednostnimi papirji pa
približno 660 tisoč evrov.
Podrobno gledano, prihodki od obresti znašajo 16 milijonov evrov, medtem ko so leto poprej znašali 17,9
milijona evrov (-10,87%). Odhodki za obresti se medtem niso bistveno spremenili.
Zelo pomemben rezultat pa je nadvse zadovoljivo izboljšanje obrestne marže (kar je v nasprotju s povprečjem deželnih zadružnih bank) v drugi polovici leta 2013.
Prihodki iz poslovanja
Absolutni
odklon
Sprememba
%
31.12.2013
31.12.2012
30. Čiste obresti
9.410.873
11.437.983
-2.027.110
-17,72
40. Prejete provizije
3.211.569
3.048.488
163.081
5,35
-614.904
- 532.410
-82.494
15,49
2.596.665
2.516.078
80.587
3,20
70. Prihodki iz dividend in podobni prihodki
59.403
51.474
7.929
15,40
80. Čisti izid poslovnega leta
-21.482
78.565
-100.047
-127,34
1.679.537
1.208.355
471.182
38,99
0
2.801
-2.801
b) Finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo
939.818
1.177.031
-237.213
-20,15
c) Finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
693.696
0
46.023
28.523
17.500
61,35
110. Čisti izid od poslovanja s finančnimi
obveznostmi, pripoznanimi po pošteni vrednosti
0
1.619
-1.619
-100,00
Čisti prihodki iz poslovanja s finančnimi sredstvi
1.717.458
1.340.013
377.445
28,17
13.724.996
15.294.074
-1.569.078
-10,26
50. Dane provizije
60. Čiste provizije
100. Dobički (izgube) od odprodaje/odkupa:
a) Kreditov
d) Finančnih obveznosti
120. Prihodki iz poslovanja
55
Bilancio 2013
Soddisfacenti sono i risultati raggiunti per quanto riguarda le commissioni attive che sono cresciute di 163
mila €. L’incremento delle commissioni attive è da attribuire principalmente all’utilizzo delle carte di credito/
debito ed al collocamento dei prodotti assicurativi.
L’incremento delle commissioni passive è da attribuire alle commissioni per garanzie ricevute dallo Stato
italiano su nuove emissioni obbligazionarie utilizzate come sottostanti per operazioni di finanziamento con la
BCE ed alla restituzione di parte delle commissioni sulle carte di credito/debito.
La diminuzione del risultato netto dell’attività di negoziazione è derivata dalla perdita sui mutui floor per
45 mila € e dall’utile sulla compravendita di valute estere per 23 mila €.
L’utile da cessione di attività disponibile per la vendita è dovuto anche alla parziale vendita dei titoli acquistati con la liquidità ricevuta dalla BCE e dall’anticipata totale vendita dei titoli detenuti sino alla scadenza.
In merito si è deciso di adottare una politica prudenziale tendente ad equilibrare il valore del portafoglio
di proprietà ed il rendimento cedolare senza ricorrere a scelte di realizzo a supporto del risultato d’esercizio.
Pertanto si è deciso di privilegiare per il prossimo futuro un costante ed importante flusso cedolare derivante
dai titoli di Stato, anziché puntare alla realizzazione di notevoli sopravvenienze attive su titoli che avrebbero sì
portato beneficio sul bilancio in approvazione, ma penalizzato i risultati futuri. Tale scelta si è confermata positiva in quanto le ultime verifiche ci confermano che deteniamo un portafoglio con potenziali plusvalenze molto
importanti ed un rendimento cedolare superiore alla media del sistema regionale.
Il risultato netto della gestione finanziaria
31.12.2013
Variazione
assoluta
31.12.2012
Variazione %
120. Margine di intermediazione
13.724.996
15.294.074
-1.569.078
-10,26
130. Rettifiche/riprese di valore per
deterioramento di:
-4.548.318
-3.447.102
-1.101.216
31,95
-4.337.242
-3.447.102
-890.140
25,82
-211.076
0
9.176.678
11.846.972
-2.670.294
-22,54
a)Crediti
b)Attività finanziarie disponibile per la
vendita
140.Risultato netto della gestione
finanziaria
Le rettifiche per deterioramento del credito sono così suddivise:
RETTIFICHE
31.12.2013
31.12.2012
Svalutazioni analitiche
-4.688.672
-585.225
Svalutazioni collettive
0
-83.056
Effetto attualizzazione
-858.651
-1.655.548
-231
-581
Valutazioni analitiche
0
0
Valutazioni collettive
187.235
0
Effetto attualizzazione
1.052.993
696.420
SVALUTAZIONI/RIPRESE NETTE DELL’ESERCIZIO
-4.307.326
-1.627.990
-107.712
-1.976.431
77.796
157.320
-4.337.242
-3.447.102
Tassi fuori mercato
RIPRESE
Perdite su crediti a Conto economico
Riprese di valore da incasso su sofferenze
Totale costo del credito - voce 130 Conto economico
Particolarmente prudenziale è stata la politica delle rettifiche su crediti scontata nel corrente esercizio pari
a 4,3 milioni di €, contro i 2,5 milioni di € ipotizzati a budget ed i 3,4 milioni di € a carico dell’esercizio precedente.
56
Letno poročilo 2013
Zadovoljiv rezultat so zabeležili tudi prihodki od provizij (opravnin), ki so porasli za 163 tisoč evrov. Porast
čistih provizij gre zlasti pripisati uporabi kreditnih/debetnih kartic in plasiranju zavarovalnih produktov.
Povišanje danih provizij gre pripisati provizijam za jamstva italijanske države na novoizdanih obveznicah,
katere smo uporabili kot zavarovanje za operacije refinanciranja pri ECB, in delnem povračilu provizij na kreditnih/debetnih karticah.
Upad dobička iz poslovanja je posledica izgube v višini 45 tisoč evrov zaradi izvršitve obrestnega dna in
dobička od prodaje in nakupa tujih valut za 23 tisoč evrov.
Dobiček od prodaje razpoložljivih sredstev je delno posledica prodaje vrednostnih papirjev, kupljenih v
okviru operacije refinanciranja pri ECB, delno pa posledica prej omenjene prodaje vrednostnih papirjev v posesti
do zapadlosti.
V zvezi s tem smo se odločili, da izvajamo previdnostno politiko, katere cilj je bilo uravnoteženje vrednosti
portfelja Banke s kuponskim donosom, brez potrebe po prodaji vrednostnih papirjev za dosego boljšega poslovnega izida. Zato smo sklenili, da v prihodnosti damo prednost znatnemu in rednemu kuponskemu donosu,
ki izhaja iz državnih obveznic, pred enkratnim dobičkom od prodaje vrednostnih papirjev, od katerega bi imela
koristi le bilanca, ki jo morate odobriti, medtem ko bi bili bodoči rezultati slabši. Odločitev se je izkazala za pozitivno, saj je pregled, ki smo ga izvršili v preteklih mesecih, izkazal, da hranimo v portfelju izredno visok potencialen dobiček in da je naš kuponski donos višji od povprečja regionalnega sistema.
Čisti rezultat finančnega poslovanja
31.12.2013
Absolutni
odklon
31.12.2012
Sprememba
%
120. Prihodki iz poslovanja
13.724.996
15.294.074
-1.569.078
-10,26
130. Popravki čiste vrednosti za
odprava oslabitev:
-4.548.318
-3.447.102
-1.101.216
31,95
-4.337.242
-3.447.102
-890.140
25,82
-211.076
0
9.176.678
11.846.972
-2.670.294
-22,54
a)Kreditov
b)Finančnih sredstev, razpoložljivih za
prodajo
140.Čisti poslovni dobiček/izguba iz
finančnega upravljanja
Popravki zaradi oslabitve kreditov so porazdeljeni, kot sledi:
POPRAVKI
31.12.2013
31.12.2012
-4.688.672
-585.225
0
-83.056
-858.651
-1.655.548
-231
-581
0
0
187.235
0
Učinek aktualizacije
1.052.993
696.420
NETO OSLABITVE/POPRAVKI POSLOVANJA
-4.307.326
-1.627.990
-107.712
-1.976.431
77.796
157.320
-4.337.242
-3.447.102
Analitične oslabitve
Skupne oslabitve
Učinek aktualizacije
Netržne obrestne mere
POPRAVKI
Analitične ocene
Skupne ocene
Izgube na kreditih v Izkazu poslovnega uspeha
Popravki vrednosti po unovčenju slabih terjatev
Skupaj strošek kredita – postavka 130 izkaza poslovnega izida
Še posebej preudarna je bila politika oslabitve kreditov. V preteklem letu smo oslabili za 4,3 milijona evrov
kreditov. Za primerjavo je bilo v proračunu 2,5 milijona evrov oslabitev, leto poprej pa je isti podatek znašal 3,4
milijona evrov.
57
Bilancio 2013
Tra le Perdite su crediti è compresa anche la cancellazione del credito di 11 mila € verso la banca di Zagabria (Croazia) Centar Banka d.d. in liquidazione.
Le rettifiche di valore alla lettera b) “attività finanziarie disponibili per la vendita” è riferibile alla svalutazione
della quota di interessenza detenuta nella Società BCC SVILUPPO E TERRITORIO per effetto di una perdita di valore durevole, in quanto non si prevede che le ragioni alla sua base possano cessare in un breve arco temporale.
Gli oneri operativi
Come meglio si può verificare nella tabella sottostante, nel corso del 2013 i costi del personale sono aumentati del 18,66%, sostanzialmente a causa dall’incentivo all’esodo corrisposto a sette dipendenti. I sette dipendenti hanno cessato la loro attività lavorativa a decorrere dal 1° gennaio 2014.
31.12.2013
150. Spese amministrative
31.12.2012
Variazione
assoluta
Variazione %
-13.771.381
-12.414.882
-1.356.499
10,93
a)Spese per il personale
-9.073.221
-7.646.360
-1.426.861
18,66
b)Altre spese amministrative
-4.698.160
-4.768.522
70.362
-1,48
-406.328
-127.288
-279.040
219,22
-585.245
-601.896
16.651
-2,77
-13.667
-15.274
1.607
-10,52
1.938.238
1.753.725
184.513
10,52
-12.838.383
-11.405.615
-1.432.768
12,56
160. Accantonamenti netti ai fondi rischi e
oneri
170. Rettifiche/riprese di valore su attività
materiali
180. Rettifiche/riprese di valore su attività
immateriali
190. Altri oneri/proventi di gestione
200.Costi operativi
Le spese del personale e le altre spese amministrative sono così suddivise:
31.12.2013
31.12.2012
Variazione
assoluta
Variazione %
Salari e stipendi
-5.114.190
-5.079.080
-35.110
+0,69
Oneri sociali
-1.296.676
-1.253.738
-42.938
+3,42
Altri oneri del personale
-2.313.151
-962.191
-1.350.960
+140,40
-349.203
-351.351
2.148
-0,61
-9.073.221
-7.646.360
-1.426.861
18,66
-318.566
-304.893
-13.673
4,48
-1.492.925
-1.424.090
-68.835
4,83
Spese per servizi professionali
-258.055
-225.185
-32.870
14,60
Spese di pubblicità e rappresentanza
-410.201
-585.863
175.662
-29,98
Spese di trasporto e vigilanza
-138.809
-162.839
24.030
-14,76
-97.155
-90.414
-6.741
7,46
Contributi associativi
-218.843
-247.281
28.438
-11,50
Spese generali
-839.506
-856.682
17.176
-2,00
Imposte e tasse
-924.100
-871.275
-52.825
6,06
-4.698.160
-4.768.522
70.362
-1,48
Spese Amministratori e Sindaci
Spese del personale
Spese di manutenzione e fitti passivi
Spese informatiche
Premi assicurativi
Altre spese amministrative
58
Letno poročilo 2013
K izgubam zaradi kreditov prištevamo tudi odpis kredita v višini 11 tisoč evrov hrvaški banki Centar Banka
d.d. iz Zagreba, za katero teče likvidacijski postopek.
Popravek vrednosti, vpisan pod črko b) »Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva«, je posledica razvrednotenja udeležbe v kapital družbe BCC SVILUPPO E TERRITORIO, in sicer zaradi trajne izgube vrednosti, saj ne
pričakujemo, da bodo razlogi, zaradi katerih je do razvrednotenja prišlo, odpravljeni v kratkem času.
Operativni stroški
Kot nazorno izkazuje spodnja preglednica, so stroški dela v poslovni dobi 2013 porasli za 18,66%, v prvi
vrsti zaradi spodbude, izplačane za predčasno upokojitev sedmih zaposlenih, ki od 1. januarja 2014 niso več v
delovnem razmerju z Banko.
31.12.2013
31.12.2012
Absolutni
odklon
Sprememba
%
150. Administrativni stroški
-13.771.381
-12.414.882
-1.356.499
10,93
a)stroški za zaposlene
-9.073.221
-7.646.360
-1.426.861
18,66
b)drugi administrativni stroški
-4.698.160
-4.768.522
70.362
-1,48
-406.328
-127.288
-279.040
219,22
-585.245
-601.896
16.651
-2,77
-13.667
-15.274
1.607
-10,52
1.938.238
1.753.725
184.513
10,52
-12.838.383
-11.405.615
-1.432.768
12,56
160. Čiste rezervacije za tveganja in stroške
170. Popravki čiste vrednosti za oslabitve in
odprava oslabitev opredmetenih sredstev
180. Popravki čiste vrednosti za oslabitve in
odprava oslabitev opredmetenih sredstev
190. Drugi odhodki/prihodki poslovanja
200.Operativni stroški
Stroške dela in ostale administrativne stroške prinaša spodnja preglednica:
31.12.2013
31.12.2012
Absolutni
odklon
Sprememba
%
Plače
-5.114.190
-5.079.080
-35.110
+0,69
Socialne dajatve
-1.296.676
-1.253.738
-42.938
+3,42
Ostali stroški za zaposlene
-2.313.151
-962.191
-1.350.960
+140,40
-349.203
-351.351
2.148
-0,61
-9.073.221
-7.646.360
-1.426.861
18,66
-318.566
-304.893
-13.673
4,48
-1.492.925
-1.424.090
-68.835
4,83
Stroški za pravne in strokovne storitve
-258.055
-225.185
-32.870
14,60
Stroški za oglaševanje in zastopanje
-410.201
-585.863
175.662
-29,98
Prevozni in reprezentančni stroški
-138.809
-162.839
24.030
-14,76
-97.155
-90.414
-6.741
7,46
Članarine
-218.843
-247.281
28.438
-11,50
Splošni stroški
-839.506
-856.682
17.176
-2,00
Davki in dajatve
-924.100
-871.275
-52.825
6,06
-4.698.160
-4.768.522
70.362
-1,48
Stroški za upravitelje in nadzornike
Stroški dela
Stroški za vzdrževanje nepremičnin in najemnine
Stroški za informacijske storitve
Zavarovalne premije
Ostali administrativni stroški
59
Bilancio 2013
L’incremento delle spese per il personale è dovuto all’incentivo all’esodo per 1.391 mila €, all’accantonamento prudenziale per il premio in fase di contrattazione per l’anno 2012 di 44 mila €; le spese per Amministratori e Sindaci sono invece diminuite dello 0,61%.
La Banca ha portato a Patrimonio l’utile attuariale come previsto dal principio IAS 19 pari a 22 mila €.
Gli affitti sono cresciuto per l’immobile in via Cicerone il cui affitto a fine 2013 è stato disdettato.
Le spese informatiche sono incrementate per l’elaborazione dati in outsourcing.
Le maggiori spese per servizi professionali per gli avvocati sono poi state recuperate tra gli Altri proventi di
gestione.
Le imposte e tasse sono aumentate per l’imposta di bollo sulle polizze titoli; anche queste imposte sono
poi state recuperate tra gli Altri proventi di gestione.
Accantonamenti netti ai fondi rischi e oneri
L’accantonamento si riferisce:
– per 56 mila € agli interventi già deliberati nel 2013 dal Fondo di Garanzia dei Depositanti non ancora
addebitati come da circolare della Federazione BCC del FVG di data 3/2/2014;
– per 350 mila € ai necessari conferimenti in conto capitale/copertura perdite di esercizio da operare nel
periodo 2014 per la società controllata Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl.
Altri oneri/proventi di gestione
L’incremento dei proventi è dovuto al maggiore recupero delle imposte per 69 mila €, al maggiore recupero di spese legali per 71 mila € ed all’incremento delle spese sui conti correnti per 73 mila €.
Perdite da partecipazioni
Le perdite si riferiscono alla svalutazione dell’interessenza nella società controllata Immobiliare ZKB
Nepremičninska družba srl, sulla quale sono state rilevate delle diminuzioni durevoli di valore.
La svalutazione è inerente all'apporto a riserve di patrimonio di 200 mila € versato all'inizio del 2013. L’apporto è stato iscritto ad aumento del valore di carico della partecipazione posseduta e già interamente svalutata nel 2012.
La perdita del periodo
31.12.2013
Utile/perdita dell’operatività corrente al lordo
delle imposte
Imposte sul reddito dell’esercizio dell’operatività
corrente
Utile/perdita dell’operatività corrente al netto
delle imposte
Utile/perdita dell’esercizio
31.12.2012
Variazione
assoluta
Variazione %
-3.861.705
678.717
-4.540.422
-668,97
1.043.631
-395.515
1.439.146
-363,87
-2.818.074
283.202
-3.101.276
-1.095,08
-2.818.074
283.202
-3.101.276
-1.095,08
La diminuzione del risultato dell’operatività corrente al lordo delle imposte di 4.540 mila € è da attribuire a:
– minore margine di interessi di 2.027 mila € per riduzione dei tassi e minori finanziamenti;
– maggiori rettifiche su crediti per 890 mila €;
– svalutazione della partecipazione in BCC SVILUPPO E TERRITORIO per 211 mila €;
– costo esodo dei dipendenti di 1.391 mila €;
– maggiori accantonamenti a fondi per rischi e oneri per 279 mila €.
60
Letno poročilo 2013
Porast odhodkov za zaposlene je posledica spodbude za predčasno upokojitev v višini 1.391 tisoč evrov in
rezervacije zneska v višini 44 tisoč evrov za še neizplačano nagrado za uspešnost v poslovni dobi 2012; stroški
dela upraviteljev in nadzornikov pa so upadli za 0,61%.
Kot to zahteva standard MRS 19, je Banka pripoznala aktuarski dobiček v višini 22 tisoč evrov.
Najemnine so porasle zaradi nepremičnine na ulici Cicerone. Od te pogodbe smo odstopili ob koncu leta
2013.
Stroški informacijske tehnologije so porasli zaradi zunanjega obdelovanja podatkov.
Za višje stroške odvetniških storitev smo pridobili povračilo, ki je knjiženo v Drugih prihodkih od poslovanja.
Davki in pristojbine so porasli zaradi višje kolkovine na računih za hrambo vrednostnih papirjev; tudi za te
dajatve smo pridobili povračilo, ki je knjiženo v Drugih prihodkih od poslovanja.
Čiste rezervacije za tveganja in stroške
Rezervacije se nanašajo na:
– 56 tisoč evrov za Jamstveni sklad vlagateljev. Znesek je namenjen kritju obveznosti in stroškov, vezanih
na ukrepe, ki še niso bili realizirani (glej okrožnico Deželne zveze zadružnih bank FJk z dne 3. februarja
2014);
– 350 tisoč evrov za obvezni kapitalski vložek/kritje izgub iz poslovanja, s katerimi je Banka v poslovni dobi
2014 poravnala izgubo hčerinske družbe Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl.
Drugi odhodki/prihodki poslovanja
Porast prihodkov je posledica višjih povračil davka za 69 tisoč evrov, višjih povračil stroškov odvetniških
storitev za 71 tisoč evrov in višjih pristojbin na tekočih računih za 73 tisoč evrov.
Izgube iz kapitalskih naložb
Izgube se nanašajo na oslabitev udeležbe v hčerinski družbi Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl,
pri kateri smo zabeležili trajno znižanje vrednosti.
Oslabitev je posledica rezervacije v višini 200 tisoč evrov, ki smo jo izvršili v začetku leta 2013. Znesek smo
knjižili kot povečanje knjigovodske vrednosti naložbe, katero smo sicer v celoti že oslabili leta 2012.
Izgube v poslovnem obdobju
31.12.2013
Dobiček (izguba) iz rednega poslovanja po
obdavčitvi
Davek na dohodke pravnih oseb iz rednega
poslovanja
Dobiček (izguba) iz rednega poslovanja po
obdavčitvi
Čisti dobiček (izguba) poslovne dobe
31.12.2012
Absolutni
odklon
Sprememba
%
-3.861.705
678.717
-4.540.422
-668,97
1.043.631
-395.515
1.439.146
-363,87
-2.818.074
283.202
-3.101.276
-1.095,08
-2.818.074
283.202
-3.101.276
-1.095,08
Upad dobička iz rednega poslovanja pred obdavčitvijo v višini 4.540 tisoč evrov gre pripisati:
– upadu čistih obresti v višini 2.027 tisoč evrov zaradi nižjih obrestnih mer in upada kreditne aktivnosti;
– porastu oslabitev kreditov v višini 890 tisoč evrov;
– oslabitvi udeležbe v kapital družbe BCC SVILUPPO E TERRITORIO v višini 211 tisoč evrov;
– spodbudi za predčasno upokojitev v višini 1.391 tisoč evrov;
– porastu rezervacij v razne sklade v višini 279 tisoč evrov
61
Bilancio 2013
Le imposte positive sul reddito dell’esercizio sono cosi composte:
Totale
31.12.2013
Componenti reddituali/Valori
1. Imposte correnti (-)
2. Variazioni delle imposte correnti dei precedenti esercizi (+/-)
Totale
31.12.2012
(391.738)
(776.598)
34.014
225.695
1.401.002
154.919
353
470
1.043.631
(395.515)
3. Riduzione delle imposte correnti dell’esercizio (+)
3. bis Riduzione delle imposte correnti dell’esercizio per crediti d’imposta di cui alla
L. n. 214/2011 (+)
4. Variazione delle imposte anticipate (+/-)
5. Variazione delle imposte differite (+/-)
6. Imposte di competenza dell’esercizio (-) (-1+/-2+3+3 bis+/-4+/-5)
Le imposte correnti si suddividono in:
– IRES corrente pari a 93 mila €;
– IRAP corrente pari a 298 mila €.
Le variazioni delle imposte anticipate si suddividono tra:
– IRES anticipate pari a 1.240 mila €;
– IRAP anticipate pari a 160 mila €.
La Legge 27 dicembre 2013, n. 147, c.d. “Legge di Stabilità 2014”, in vigore dal 1° gennaio 2014, ai commi
da 158 a 161 ha introdotto delle modifiche alla disciplina della deducibilità ai fini fiscali delle rettifiche di valore
su crediti per svalutazioni e perdite su crediti.
Con effetto dal periodo d’imposta 2013, le svalutazioni e le perdite su crediti verso la clientela – di cui essenzialmente alla voce 130. del Conto economico – sono deducibili sia ai fini IRES che ai fini IRAP, in quote costanti nell’esercizio in cui sono imputate al conto economico e nei successivi quattro esercizi.
La nuova norma fiscale ed i maggiori accantonamenti indeducibili hanno prodotto l’aumento della fiscalità anticipata con effetto positivo sul conto economico di 1.401 mila €.
Indici economici, finanziari e di produttività
Indici di solvibilità
2013
2012
Patrimonio netto/Crediti netti a clientela
17,43%
17,09%
Impieghi/Depositi
89,83%
92,73%
Indici di Rischiosità del Credito
2013
2012
Crediti netti in sofferenza/Crediti netti vs. clientela
3,42%
3,10%
Crediti netti in incaglio/Crediti netti vs. clientela
2,63%
3,07%
19,62%
18,16%
Crediti netti in sofferenza/Patrimonio netto
Indici di Redditività
2013
Margine di interesse/Margine di intermediazione
Costi operativi/Margine di interesse
Costi operativi/Margine di intermediazione
62
2012
68,57%
71,20%
136,42%
104,75%
93,54%
74,58%
Letno poročilo 2013
Terjatve za davek poslovne dobe so porazdeljene, kot sledi:
Skupaj
31.12.2013
Premoženjske sestavine/Vrednosti
1. Obveznosti za davek (-)
2. Sprememba davka od dohodka prejšnjih poslovnih dob (+/-)
Skupaj
31.12.2012
(391.738)
(776.598)
34.014
225.695
1.401.002
154.919
353
470
1.043.631
(395.515)
3. Upad obveznosti za davek poslovne dobe (+)
3. bis Upad obveznosti za davek poslovne dobe zaradi povračil davka v skladu z
zakonom št. 214/2011 (+)
4. Sprememba terjatev za davek (+/-)
5. Sprememba odloženih davkov (+/-)
6. Davek od dohodka poslovne dobe (-) (-1+/-2+3+3 bis+/-4+/-5)
Davek poslovnega leta vključuje:
– davek od dohodka gospodarskih družb IRES v višini 93 tisoč evrov;
– regionalni davek na produktivne dejavnosti IRAP v višini 298 tisoč evrov.
Sprememba odloženih davkov obsega:
– terjatve za davek od dohodka gospodarskih družb IRES v višini 1.240 tisoč evrov;
– terjatve za davek na produktivne dejavnosti IRAP v višini 160 tisoč evrov.
Zakon št. 147 z dne 27. decembra 2013 (t.i. »Zakon za stabilizacijo javnih financ 2014«), v veljavi od 1. januarja 2014, s točkami od 158 do 161 uvaja nova pravila za odbitek davka zaradi oslabitve terjatev kot posledica
oslabitve kreditov in izgube od kreditnega poslovanja.
Začenši z davčnim letom 2013 se lahko oslabitve kreditov in izgube od kreditnega poslovanja s strankami
– le-te so evidentirane zlasti v postavki št. 130 Izkaza poslovnega izida – odbijejo tako od davka od dohodka
gospodarskih družb IRES kot regionalnega davka na produktivne dejavnosti IRAP, v enakih obrokih v letu, v katerem so pripoznane v izkazu poslovnega izida, in v naslednjih štirih poslovnih letih.
Nova davčna zakonodaja in višje neodbitne rezervacije so privedle do porasta terjatev za davek, kar je pozitivno učinkovalo na izkaz poslovnega izida za 1.401 tisoč evrov.
Ekonomsko-finančni kazalniki in produktivnost
Količnika solventnosti
2013
2012
Kapital/Neto krediti strankam
17,43%
17,09%
Krediti/Depoziti
89,83%
92,73%
Količniki kreditnega tveganja
2013
2012
Neto slabi krediti/Neto krediti strankam
3,42%
3,10%
Neto dvomljive terjatve/Neto krediti strankam
2,63%
3,07%
19,62%
18,16%
Neto slabi krediti/Kapital
Količniki profitabilnosti
2013
Čiste obresti/Prihodki iz poslovanja
Operativni stroški/Čiste obresti
Operativni stroški/Prihodki iz poslovanja
63
2012
68,57%
71,20%
136,42%
104,75%
93,54%
74,58%
Bilancio 2013
Indici di Efficienza
2013
2012
Impieghi a clientela/Numero dipendenti
3.262,81
3.402,79
Raccolta da clientela/Numero dipendenti
3.632,01
3.669,63
Spese per il personale/Margine di intermediazione
66,11%
50,00%
Risultato netto di gestione/Patrimonio netto
15,74%
19,78%
2,45%
2,20%
Costi operativi/Totale attivo
3. LA STRUTTURA OPERATIVA
3.1. Gli organi sociali
Nel corso della passata Assemblea dei Soci sono stati riconfermati gli Amministratori uscenti. Risultano
pertanto eletti alla carica di Amministratore del Consiglio di Amministrazione, l’ing. Andrej Gruden, il dott. Adriano Kovačič, il rag. Sergio Stancich ed il dott. Boris Zidarič.
3.2. Struttura operativa
La nostra Banca dispone attualmente di 11 sportelli, compreso quello di sede, tutti ubicati nella Provincia
di Trieste. Si ritiene utile segnalare che la nostra filiale di piazza Libertà verrà spostata nel mese di aprile 2014 in
una zona molto più centrale di Trieste, in via Carducci 4. Riteniamo che questo spostamento porterà notevoli
vantaggi alla nostra Banca ed ovviamente ai nostri clienti/Soci. La metratura della filiale è decisamente maggiore e l’ubicazione è molto più centrale ed accessibile.
A fine anno l’organico era composto da 105 risorse, così suddivise: 3 dirigenti, 26 quadri direttivi e 76 tra
impiegati ed impiegati con grado.
La gestione delle risorse umane riveste un ruolo fondamentale nello svolgimento dell’attività della Banca.
La formazione continua per sviluppare adeguate competenze professionali e manageriali e la valorizzazione dei
propri dipendenti, ai quali viene richiesto senso di responsabilità, impegno e integrità, costituiscono infatti gli
elementi fondamentali per assicurare il successo dell’istituto. Alla formazione delle risorse è stata data anche
quest’anno particolare attenzione. La partecipazione a vari corsi di aggiornamento o specialistici e specifici
master è stata pari a 529 giornate, che corrispondono a 3.971 ore lavorative.
Come ormai da tradizione, anche quest’anno la nostra Banca è tra le prime in Regione per quanto riguarda
la partecipazione ai corsi di formazione.
4. ATTIVITÀ ORGANIZZATIVE
Nell’esercizio 2013 la Banca ha attivato una serie di interventi di natura organizzativa e commerciale che, di
fatto, rappresentano le fondamenta su cui si basano gli indirizzi e le previsioni del piano strategico 2014-2016.
Sarebbe impensabile ipotizzare certi risultati senza aver prima posto mano ad alcune importanti modifiche organizzative che qui di seguito cercheremo di ben evidenziare.
In particolare rileviamo:
– la nascita della Direzione Commerciale con il conseguente accentramento delle responsabilità in
merito alle politiche di natura commerciale, di marketing, di pricing e di monitoraggio andamentale;
 l’implementazione di questo progetto ha di fatto significato risolvere due problemi: reperire sul mercato una risorsa già formata, ancorché a tempo determinato, in possesso delle capacità manageriali
necessarie a poter gestire con profitto questa nuova attività, e trovare al nostro interno le risorse
idonee a formare il gruppo della Segreteria Commerciale. I due progetti sono stati di fatto imprescindibili l’uno dall’altro in quanto senza una lucida conduzione, la Segreteria commerciale non sarebbe
sufficientemente incisiva in quanto priva della necessaria esperienza e innovatività, ma anche senza
64
Letno poročilo 2013
Količniki učinkovitosti
2013
2012
Čisti krediti strankam/Povprečno število zaposlenih
3.262,81
3.402,79
Neposredni depoziti/Povprečno število zaposlenih
3.632,01
3.669,63
Stroški za zaposlene/Prihodki iz poslovanja
66,11%
50,00%
Čisti rezultat iz finančnega poslovanja/Čisto premoženje
15,74%
19,78%
2,45%
2,20%
Operativni stroški/Aktiva
3. OPERATIVNA STRUKTURA
3.1. Zadružni organi
V okviru zadnje skupščine so člani potrdili upravitelje, ki se jim je iztekel mandat, in sicer inž. Andreja Grudna, dr. Adriana Kovačiča, knjig. Sergia Stancicha in dr. Borisa Zidariča.
3.2. Operativna struktura
Naša Banka razpolaga trenutno z 11 poslovalnicami, h katerim prištevamo tudi tisto na glavnem sedežu;
vse se nahajajo na ozemlju tržaške pokrajine. Naj še povemo, da se bo aprila 2014 naša podružnica s trga Libertà
preselila v sam center Trsta, na ulico Carducci 4. Menimo, da bo s to selitvijo naša Banka veliko pridobila, prav
tako pa naše stranke/člani: podružnica ima precej večjo površino, lokacija pa je veliko bolj centralna in lažje
dostopna.
Konec leta smo imeli 105 zaposlenih, ki so bili tako porazdeljeni: 3 poslovodje, 26 vodstvenih kadrov in 76
uradnikov oz. višjih uradnikov.
Upravljanje človeških virov igra bistveno vlogo pri izvajanju dejavnosti Banke. Stalno izobraževanje za razvoj ustreznih poklicnih in upraviteljskih sposobnosti ter vrednotenje lastnih zaposlenih, od katerih se zahteva
odgovornost, prizadevanje in integriteta, namreč predstavljajo temeljne elemente, s katerimi je mogoče zagotoviti uspeh Banke. Tudi v zadnjem letu smo usposabljanju naših sodelavcev namenili posebno pozornost. Sodelovanje na raznih specialističnih tečajih ali tečajih strokovnega usposabljanja znaša 529 dni oziroma 3.971
delovnih ur.
Tudi letos je naša Banka med vodilnimi v deželi po udeležbi na raznih programih usposabljanja.
4. ORGANIZACIJSKE AKTIVNOSTI
V poslovnem letu 2013 je Banka izpeljala nekaj organizacijskih in poslovnih ukrepov, ki dejansko predstavljajo temelj, na katerem so osnovane smernice in napovedi strateškega načrta 2014-2016. Brez izvedbe pomembnih organizacijskih sprememb, ki jih bomo prikazali v nadaljevanju, bi bilo namreč nemogoče razmišljati
o rezultatih.
Opozarjamo zlasti na:
–ustanovitev Komercialne direkcije, iz česar sledi združevanje odgovornosti glede poslovne politike,
marketinga, cen in spremljanja poslovanja;
 izvedba tega projekta je bila dejansko pogojena z dvema težavama: pridobitvijo na trgu že usposobljene osebe, četudi za določen čas, ki bi imela menedžerske sposobnosti za uspešno vodenje te
nove dejavnosti, ter iskanjem znotraj Banke ustreznih oseb za oblikovanje tajništva komercialnega
sektorja. Projekta sta bila dejansko nujna eden za drugega, saj brez smiselnega vodenja tajništvo komercialnega sektorja ne bi bilo dovolj učinkovito, saj nima potrebnih izkušenj in inovativnosti. Brez
65
Bilancio 2013
un valido apporto della segreteria commerciale, il Direttore Commerciale non avrebbe potuto produrre in tempi rapidi i risultati attesi. Creando questa struttura la Banca si è dotata di uno strumento
assolutamente importante e necessario volto a monitorare i risultati conseguito dalle filiali, a seguire
tempestivamente gli umori del mercato e sostenere in un ottica più commerciale ed incisiva i nostri
prodotti;
 uno degli obiettivi principali di questa struttura è stato riorganizzare la rete di vendita (progetto “gestione clienti”), con la creazione del gruppo raccolta, l’individuazione di figure chiave all’interno dei
singoli sportelli (titolari, gestori, assistenti retail) e l’introduzione del lavoro per obiettivi;
– la nascita dell’Ufficio Crediti problematici finalizzato ad una puntuale e concreta gestione delle posizioni ad elevato rischio. In questi momenti di crisi e di repentino peggioramento della qualità del credito è particolarmente importante dotarsi di una struttura agile e preparata che possa anticipare quanto
più possibile le nostre azioni di recupero e/o regolarizzazione, possibilmente senza dover adire le vie
legali;
–l’accentramento del processo istruttoria fidi con conseguente revisione delle deleghe, che si perfezionerà entro il primo trimestre del 2014 con la creazione di una apposita struttura. Questo progetto
ha una doppia finalità: alleggerire visibilmente il lavoro delle filiali e, nel contempo, porre le basi di una
cultura unica del merito di credito, il che significa mitigare il rischio di credito;
– la creazione dell’ufficio Organizzazione in primis ed il susseguente assorbimento in quest’Ufficio
dell’Ufficio Economato;
 la creazione dell’ufficio Organizzazione ha finalmente risolto una nostra lacuna che si trascinava da
tempo. Oggi la Banca è dotata di una struttura che segue tutte le problematiche inerenti ai problemi
organizzativi: hardware, software, processi, regolamenti interni, etc.;
 far confluire l’Economato in questo Ufficio ha apportato alla Banca vari benefici quali la razionalizzazione dell’operatività, la massimizzazione delle risorse e la conseguente riduzione dei costi. Inoltre
potremo realizzare un concreto monitoraggio della dinamica complessiva dei costi;
–l’incentivo all’esodo per sette colleghi che si è concretizzato a fine anno. Riteniamo che con la realizzazione di quest’operazione abbiamo raggiunto vari obiettivi:
 abbiamo dato la possibilità ad alcune delle nostre risorse di bypassare le norme della Legge Fornero,
che sostanzialmente prorogava i termini di pensionamento di alcuni anni;
 la Banca ha ottenuto, pur a fronte di un importante investimento, circa 1,4 mln di €, il vantaggio di
registrare a partire dall’esercizio 2014 una notevole riduzione annuale della voce spese per il personale superiore ai 400 mila euro;
– la partenza di un piano formativo di cultura manageriale che si svilupperà per tutto l’esercizio 2014
coinvolgendo gran parte della struttura; tra l’altro con lo scopo di individuare le figure intermedie che
nel breve/medio periodo potranno ricoprire ruoli chiave all’interno della Banca.
Le logiche di ripensamento organizzativo adottate sono state accompagnate da criteri e decisioni gestionali a carico dell’esercizio 2013, con l’intento di imprimere un “giro di boa” già a partire dal 2014. In particolare:
– una attenta politica di pricing finalizzata ad un significativo recupero del margine di interesse;
– una rivisitazione della politica delle masse finalizzata più al consolidamento che alla crescita con l’obiettivo di mantenere il rapporto impieghi/raccolta in un range tra il 90% ed il 95%;
– una maggiore attenzione allo sviluppo dei margini commissionali;
– una particolare attenzione ai costi sia del personale (ridimensionamento) che di natura amministrativa;
– una incisiva azione per quanto riguarda le rettifiche sui crediti che porterà alla stesura nel primo semestre 2014 di una policy per quanto riguarda la quantificazione degli accantonamenti su crediti;
– una prudenziale rivisitazione dei cespiti riguardanti la società controllata Immobiliare ZKB Nepremičninska
družba srl.
Sul piano organizzativo/procedurale nel corso dell’anno si sono realizzati invece i seguenti principali interventi:
Sepa End Date – in base a quanto stabilito dal Regolamento UE n. 260/2012 e dal Provvedimento di
Banca d’Italia recante istruzioni applicative dello stesso, dal 1° febbraio 2014 i servizi di bonifico e di addebito
diretto nazionali sono stati sostituiti con gli analoghi servizi attivi in ambito europeo – rispettivamente SCT e
SDD – creati per la realizzazione dell’area unica dei pagamenti in Euro, la Single Euro Payments Area – SEPA.
L’adeguamento ai requisiti generali imposti dal Regolamento citato ha determinato impatti significativi sui
processi di trattamento/elaborazione delle operazioni, sulle infrastrutture preposte, sugli strumenti di conferimento degli ordini e di relativa rendicontazione a disposizione della clientela sui diversi canali.
La Banca, per garantire il corretto e completo processo di adeguamento alla SEPA, in ottemperanza a quanto richiesto dall’art. 9 del Provvedimento attuativo citato, ha predisposto e adottato, con delibera del 18.11.2013,
66
Letno poročilo 2013
ustrezne podpore tajništva komercialnega sektorja pa komercialni direktor ne bi mogel v tako kratkem času doseči pričakovanih rezultatov. Z oblikovanjem te strukture se je Banka opremila z izjemno
pomembnim in potrebnim orodjem za nadzor rezultatov podružnic, pravočasno sledenje tržnim
spremembam in bolj komercialno in ostrejšo podporo našim produktom.
 eden glavnih ciljev direkcije je bila reorganizacija prodajne mreže (projekt »upravljanje strank«) z oblikovanjem skupine za nabiranje depozitov, iskanjem ključnih oseb znotraj posameznih podružnic
(vodje, upravitelji portfeljev, asistenti pri prodaji) in uvedbo ciljnega dela;
–ustanovitev Urada za upravljanje problematičnih posojil za natančno in konkretno vodenje zelo
tveganih razmerij; predvsem v trenutkih krize in nenadnega poslabšanja kvalitete kreditnega portfelja je
izjemno pomembna gibka in usposobljena struktura, ki lahko kolikor mogoče predvidi naša dejanja za
izterjavo in/ali poravnavo po možnosti brez potrebe po reševanju problemov po pravnih poteh.
– centralizirani postopek preučitve kreditnih zahtevkov s posledično uskladitvijo pooblastil, ki bo
izvedeno do konca prvega četrtletja 2014 z oblikovanjem ustrezne strukture. Ta projekt ima dva cilja:
vidno zmanjšati delo podružnic in istočasno postaviti temelje za enotno kulturo kreditne sposobnosti, s
čimer se bo zmanjšalo kreditno tveganje;
–ustanovitev Urada za organizacijo, ki bo prevzel tudi dejavnosti Nabave in logistike (Economato);
 z ustanovitvijo Urada za organizacijo smo končno odpravili pomanjkljivost, ki se je vlekla že dolgo.
Vsaka Banka je opremljena s strukturo, ki sledi vsem problematikam, vezanim na organizacijske vidike:
strojna in programska oprema, postopki, notranji pravilniki itd.
 združitev te pisarne z Nabavo in logistiko je Banki prinesla številne prednosti kot npr. racionalizacijo
poslovanja, smotrno uporabo virov in posledično zmanjšanje stroškov. Poleg tega bomo lahko izvedli
konkreten nadzor nad skupno dinamiko stroškov;
– stimulacija k odhodu za sedem sodelavcev se je izvedla konec leta; menimo, da smo z izvedbo te
operacije dosegli različne cilje:
 nekaterim uslužbencem smo dali možnost, da zaobidejo predpise zakona Fornero, ki so v bistvu pogoje za upokojitev podaljševali za nekaj let;
 Banka je dosegla, čeprav s pomembno investicijo več kot 1,4 mio evrov, da bo z letom 2014 zmanjšala stroške za uslužbence za preko 400 tisoč evrov;
–zagon izobraževalnega programa na področju menedžerske kulture, ki se bo odvijal tekom celega poslovnega leta 2014 in bo vključeval večino zaposlenih, med drugim z namenom odkrivanja še
neuveljavljenih oseb, ki bi lahko kratko- ali srednjeročno zasedle ključna mesta znotraj Banke.
Sprejete organizacijske spremembe so spremljali upravni kriteriji in odločitve v breme poslovnega leta
2013, tako da bi leto 2014 lahko predstavljalo pravo prelomnico. Natančneje:
– pozorna cenovna politika za znatno izboljšanje obrestne marže;
– uskladitev politike z namenom utrditve bilančnih vsot (bolj kot za rast) oziroma ohranjanja razmerja
krediti/depoziti v razponu od 90 do 95;
– več pozornosti prihodkom od provizij/opravnin;
– posebna pozornost stroškom za zaposlene (v smislu znižanja le-teh) in administrativnim stroškom;
– odločno ukrepanje pri popravkih na kreditih, ki bo v prvem polletju 2014 privedlo do sestave poslovnika
za ocenitev višine čistih rezervacij za kredite;
– previdnostno vrednotenje premoženja hčerinske nepremičninske družbe.
Na organizacijski/postopkovni ravni pa smo v teku leta izvedli naslednje glavne ukrepe:
Sepa End Date. V skladu z določili Uredbe EU št. 260/2014 in Sklepom Banke Italije z navodili o njenem
izvajanju z dne 1. februarja 2014 se storitve bančnih nakazil in izplačil na domačem trgu zamenjajo s sorodnimi
storitvami, ki se izvajajo v evropskem okviru – SCT in SDD – in so nastale zaradi oblikovanja skupnega plačilnega
območja za plačila v evrih, Single Euro Payments Area - SEPA.
Prilagoditev splošnim zahtevam navedene Uredbe je bistveno vplivala na obdelavo/izvajanje operacij, zadevno infrastrukturo, orodje za dajanje navodil in pripadajoče poročanje, ki je strankam na razpolago po različnih kanalih.
Banka je za zagotavljanje pravilne in ustrezne prilagoditve SEPA, v skladu z zahtevami 9. čl. navedenega
Izvršnega pravilnika, s sklepom z dne 18.11.2013 pripravila in sprejela načrt za prenos operacij bančnih nakazil
in neposrednih bremenitev, ki je bil oblikovan tudi na podlagi podrobnega načrtovanja ukrepov in rokov za izvedbo, ki sta ga izdelali podjetje Phoenix spa, kot tehnična struktura, in družba Cassa Centrale Banca v vlogi
67
Bilancio 2013
un piano di migrazione delle operazioni di bonifico e di addebito diretto, redatto anche sulla base della pianificazione di dettaglio degli interventi – nonché della tempistica di relativa attuazione – individuati da Phoenix spa
in qualità di struttura tecnica delegata e Cassa Centrale Banca in qualità di tramite operativo/contabile da e
verso i circuiti interbancari – a seguito dell’analisi di posizionamento rispetto ai nuovi schemi SEPA dei rispettivi
processi e procedure inerenti all’operatività nei sistemi di pagamento.
In tale ambito, la Banca ha individuato gli interventi necessari sui profili organizzativi e procedurali interni
alla definizione delle conseguenti modifiche ai regolamenti e alle disposizioni attuative attinenti, nonché all’implementazione dei connessi presidi di controllo.
Regolamento EMIR: il 16 agosto 2012 è entrato in vigore il “Regolamento (UE) n. 648/2012 sugli strumenti derivati OTC, le controparti centrali e i repertori di dati sulle negoziazioni” (di seguito EMIR). L’EMIR dà seguito alle comunicazioni adottate dalla Commissione Europea e agli impegni assunti dai leader del G-20, nel
2009 e nel 2010, con riferimento all’adozione di misure volte ad accrescere la trasparenza e la vigilanza regolamentare, ridurre il rischio di controparte e il rischio operativo, rafforzare l’integrità del mercato con riferimento
alle negoziazioni dei derivati OTC.
In particolare, l’EMIR introduce l’obbligo, per le controparti finanziarie e non finanziarie, di:
– ricorrere a “controparti centrali” (c.d. CCP’s) per la compensazione dei derivati OTC;
– adottare tecniche di mitigazione del rischio per i derivati OTC non oggetto di compensazione;
– segnalare ai “repertori di dati” (c.d. Trade Repositories) le informazioni relative ad ogni contratto derivato
stipulato e ogni modifica o cessazione dello stesso.
Nel corso del 2013 sono entrati in vigore gli standard tecnici regolamentari e di implementazione emanati dalle competenti Autorità Europee di Vigilanza ai fini dell’applicazione degli obblighi previsti, ad eccezione di
quelli relativi alla compensazione presso una CCP.
La Banca, in qualità di controparte finanziaria soggetta agli obblighi dell’EMIR, ha adottato gli opportuni
presidi per le segnalazioni ai “repertori di dati” e l’applicazione delle tecniche di mitigazione del rischio previste
dalla normativa.
Accordi in relazione alla moratoria debiti PMI: le “Nuove misure per il credito alle PMI” del 28 febbraio 2012 sono divenute pienamente operative nella seconda parte del 2012. Il quadro normativo necessario
all’avvio dell’operatività dei plafond “Crediti PA” e “Progetti Investimenti Italia” è stato completato solo in prossimità della scadenza del 31 dicembre 2012 e, permanendo la necessità di mantenere misure di sostegno alle PMI
(seppur adeguate all’evoluzione della congiuntura economica), le Parti sottoscrittrici delle citate iniziative hanno concordato di:
– prorogare il termine di validità delle “Nuove misure per il credito alle PMI” al 31 marzo 2013 e di definire
– entro tale data – nuove misure di sostegno alle imprese;
– prorogare il termine di validità dei due plafond al 31 dicembre 2013.
5. ATTIVITÀ DI RICERCA E DI SVILUPPO
È proseguita l’attività di sviluppo commerciale e di promozione dei servizi. Sono stati intensificati gli accordi di collaborazione e commercializzazione di prodotti offerti da Società del Movimento, sono stati ideati dei
nuovi prodotti.
L’attività di ricerca e sviluppo di nuovi prodotti e servizi resi ai Soci ed alla clientela della Banca ha interessato più aspetti. La proposta di risparmio, in particolare alle famiglie, ha riguardato modalità di investimento
consone ad una crescita sana del capitale: su tutte le obbligazioni della Banca, sempre molto apprezzate e sinonimo di solidità, investimento reso ancor più sicuro dalla presenza accessoria del Fondo di Garanzia degli Obbligazionisti. I prestiti obbligazionari ZKB, sia a tasso fisso che variabile, costituiscono uno dei prodotti più ricercati
dalla nostra clientela, a maggior ragione in un anno il cui contesto di mercato ha presentato molte insidie.
Sul fronte dei conti correnti, l’offerta ha proseguito nel collocamento delle soluzioni a pacchetto lanciate
negli anni scorsi, caratterizzate da un costo contenuto e da un facile impatto di trasparenza. L’offerta è declinata
su target diversi in funzione sia dell’età che della predisposizione ai canali bancari (giovani, famiglie, utenti internet ed aziende).
Attenzione è stata dedicata allo sviluppo dei servizi via web, ormai utilizzati da una larga fetta di clientela.
Nel comparto Aziende il sostegno alle esigenze di liquidità non è mancato pur nel contesto economico decisamente peggiorato. Sono proseguiti i progetti intrapresi negli anni passati, in collaborazione con le maggiori
istituzioni del territorio.
68
Letno poročilo 2013
operativnega/računovodskega posrednika od in do medbančnih povezav. Vse to po analizi odnosa do novih
SEPA shem za posamezne postopke, vezane na delovanje plačilnih sistemov.
V takšnem okviru je Banka presodila potrebne ukrepe na notranjih organizacijskih in postopkovnih profilih
za opredelitev izhajajočih sprememb pravilnikov in ustreznih izvršnih določil ter izvedbo povezanih orodij nadzora.
Uredba EMIR. 16. avgusta 2012 je stopila v veljavo »Uredba (EU) št. 648/2012 o izvedenih finančnih
instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov« (v nadaljevanju EMIR).
Uredba EMIR je nastala iz obvestil Evropske komisije in obvez voditeljev skupine G-20 v letih 2009 in 2010. Nanaša se na sprejetje ukrepov za povečanje transparentnosti in nadzora, zmanjšanje tveganja nasprotne stranke
in operativnega tveganja, krepitev integritete trga v povezavi s trgovanjem z instrumenti OTC.
EMIR prinaša zlasti obveznosti za finančne in nefinančne nasprotne stranke:
– uporaba »centralnih nasprotnih strank« za kompenzacijo instrumentov OTC;
– uporaba tehnik zmanjševanja tveganj za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kompenzacije;
– poročanje repozitorijem o pogodbah (t.i. Trade Repositories), sklenjenih z izvedenimi finančnimi instrumenti, tudi o izhajajočih pogodbah in o vseh spremembah ali prekinitvah le-teh.
V letu 2013 so stopili v veljavo izvedbeni tehnični standardi in regulativni tehnični standardi, ki so jih izdale
pristojne evropske nadzorne oblasti z namenom izvajanja predvidenih obveznosti, z izjemo obveznosti, vezanih
na kompenzacijo pri centralnih nasprotnih strankah.
Banko, kot finančno nasprotno stranko, obvezuje uredba EMIR in je zato sprejela ustrezna orodja za poročanje repozitorjem in sprejela tehnike za zmanjševanje tveganj za pogodbe, ki jih predvideva uredba.
Sporazumi v zvezi z moratorijem dolgov MSP-jev: »Novi ukrepi za kreditiranje MSP-jev« z dne 28.
februarja 2012 so se začeli v celoti izvajati v drugi polovici leta 2012. Pravni okvir, potreben za zagon operativnosti limita »Krediti javnim upravam« in »Investicijski projekti Italija«, je bil izdelan šele pred končnim rokom 31.
decembra 2012; glede na obstoječo potrebo po ukrepih v pomoč MSP-jev (čeprav prilagojenih razvoju ekonomske konjunkture) so se podpisniki navedenih pobud dogovorili, da:
– bodo podaljšali veljavnost »Novih ukrepov za kreditiranje MSP-jev« do 31. marca 2013 in da bodo do
takrat pripravili nove ukrepe za pomoč podjetjem.
– bodo podaljšali veljavnost obeh skladov do 31. decembra 2013.
5. RAZISKOVALNE IN RAZVOJNE DEJAVNOSTI
Nadaljevala se je dejavnost komercialnega razvoja in promocije storitev. Povečali smo število sporazumov
o sodelovanju in trženju produktov družb našega gibanja, izdelali smo tudi nove produkte.
Dejavnost preučevanja in razvijanja novih produktov in storitev za člane in stranke Banke je upoštevala več
vidikov. Depozitna ponudba, zlasti namenjena gospodinjstvom, se je osredotočila na naložbene oblike, skladne
z zdravo rastjo kapitala: naložba v obveznice Banke, katere so od vedno zelo priljubljene in simbol solidnosti, je
varnejša zaradi dodatnega zavarovanja Jamstvenega sklada obvezničarjev (Fondo di Garanzia degli Obbligazionisti). Obveznice ZKB, bodisi s fiksno ali spremenljivo obrestno mero, so med našimi strankami posebej priljubljene. Letos je ta ugotovitev še aktualnejša, saj je trg postregel s številnimi negativnimi presenečenji.
Če se ozremo na tekoče račune, se je ponudba nadaljevala v znamenju paketnih rešitev, ki smo jih uvedli
v preteklih letih in za katere so značilni nizki stroški in posebej pregledna struktura. Ponudba je razčlenjena po
ciljnih skupinah glede na starost in uporabo različnih bančnih kanalov (mladi, družine, spletni uporabniki in
podjetja).
Posebno pozornost smo namenili razvoju spletnih storitev, ki jih uporablja že velik del odjemalcev. Kljub
znatnemu poslabšanju gospodarskih razmer je Banka ustregla likvidnostnim potrebam podjetij. Nadaljevali so
se tudi projekti, ki smo jih začeli v preteklih letih v sodelovanju z glavnimi ustanovami našega teritorija.
69
Bilancio 2013
6. Il PRESIDIO DEI RISCHI E IL SISTEMA DEI CONTROLLI INTERNI
Coerentemente con il proprio modello di business e operativo, la Banca è esposta a diverse tipologie di
rischio che attengono principalmente alla tradizionale operatività di intermediazione creditizia e finanziaria: tipicamente rischio di credito e talune manifestazioni di rischi operativi intrinseci all’attività bancaria.
Il complesso dei rischi aziendali è presidiato nell’ambito di un modello organizzativo improntato alla piena
separazione delle funzioni di controllo da quelle produttive, che integra metodologie e presidi di controllo a
diversi livelli convergenti con gli obiettivi aziendali di assicurare efficienza ed efficacia dei processi operativi,
salvaguardare l’integrità del patrimonio aziendale, tutelare dalle perdite, garantire l’affidabilità e l’integrità delle
informazioni, verificare il corretto svolgimento dell’attività nel rispetto della normativa interna ed esterna.
Il modello di governo del sistema dei controlli interni della Banca è stato disegnato e via via aggiornato in
coerenza con il quadro normativo e regolamentare tempo per tempo vigente, gli standard, nazionali ed internazionali, le migliori pratiche e i riferimenti elaborati dalla Categoria. Come meglio dettagliato nel seguito, tale
modello è stato oggetto di esame ed è in corso di aggiornamento, ove necessario, in funzione degli elementi di
disallineamento rilevati rispetto alle nuove disposizioni di vigilanza in materia.
In linea con le disposizioni in materia di Corporate Governance, il modello adottato delinea le principali responsabilità in capo agli Organi Aziendali al fine di garantire la complessiva efficacia ed efficienza del sistema
dei controlli interni.
In particolare:
–il Consiglio di Amministrazione è responsabile del sistema di controllo e gestione dei rischi nonché
della definizione, approvazione e revisione degli orientamenti strategici e delle linee guida di gestione
dei rischi e degli indirizzi per la loro applicazione e supervisione. Anche sulla base dei riferimenti allo
scopo prodotti dalla Direzione Generale verifica nel continuo l’efficienza e l’efficacia complessiva del sistema di gestione e controllo dei rischi, provvedendo al suo adeguamento tempestivo in relazione alle
carenze o anomalie riscontrate nonché ai cambiamenti del contesto di riferimento, esterno o interno;
–la Direzione Generale è responsabile dell’attuazione degli orientamenti strategici e delle linee guida
definiti dal Consiglio di Amministrazione, al quale riferisce costantemente in proposito, predispone le
misure necessarie ad assicurare l’istituzione, il mantenimento ed il corretto funzionamento di un efficace sistema di gestione e controllo dei rischi;
Nell’ambito delle deleghe alla stessa attribuite:
 analizza le tematiche afferenti a tutti i rischi aziendali per definire e mantenere aggiornate le politiche
rischi;
 concorre alla definizione dei processi di gestione, controllo e mitigazione dei rischi, individuando
compiti e responsabilità delle strutture coinvolte, assicurando il rispetto dei requisiti di segregazione
funzionale e la conduzione delle attività rilevanti in materia di gestione dei rischi da parte di personale qualificato;
 verifica nel continuo la funzionalità, l’efficienza e l’efficacia del sistema di gestione e controllo dei rischi informando in proposito il Consiglio;
 propone i criteri del sistema di reporting direzionale e verso le funzioni di controllo interno, individuandone finalità, periodicità e funzioni responsabili;
 assicura che le unità organizzative competenti definiscano ed applichino metodologie e strumenti
adeguati per l’analisi, la misurazione/valutazione ed il controllo/mitigazione dei rischi individuati;
 coordina, con il supporto dei Comitati di Direzione e Rischi, le attività delle unità organizzative coinvolte nella gestione, misurazione/valutazione e il controllo dei singoli rischi;
–il Collegio Sindacale, nell’ambito delle proprie funzioni istituzionali di sorveglianza, vigila sull’adeguatezza del sistema di gestione e controllo dei rischi, sul suo concreto funzionamento e sulla rispondenza
ai requisiti stabiliti dalla normativa. Il Collegio Sindacale viene sentito in merito alle decisioni riguardanti la nomina dei responsabili delle funzioni di controllo interno e la definizione degli elementi essenziali
dell’architettura complessiva del sistema dei controlli; segnala al Consiglio di Amministrazione le carenze e le irregolarità riscontrate, richiede l’adozione di idonee misure correttive e ne verifica nel tempo
l’efficacia.
– nel 2012 la Banca ha approvato la costituzione dell’Organismo di Vigilanza ex D.lgs. 231/2001.
Il complessivo sistema di controllo e gestione dei rischi posto in essere è articolato nei seguenti livelli definiti dall’Organo di Vigilanza:
– I livello, controlli di Linea, effettuati dalle stesse strutture produttive che hanno posto in essere le operazioni o incorporati nelle procedure e diretti ad assicurare il corretto svolgimento delle operazioni;
70
Letno poročilo 2013
6. SISTEM NOTRANJEGA NADZORA IN OBVLADOVANJA TVEGANJ
Zaradi svojega poslovnega in operativnega modela je Banka izpostavljena različnim vrstam tveganj, ki se
nanašajo predvsem na tipično bančno in finančno poslovanje, predvsem kreditnemu tveganju in nekaterim
oblikam za banke tipičnih operativnih tveganj.
Celoto tveganj, katerim je izpostavljena družba, se nadzira v okviru organizacijskega modela, ki združuje
raznovrstne metodologije in orodja nadzora z namenom, da se zasleduje cilj zagotavljanja uspešnosti in učinkovitosti poslovnih procesov, zaščite celovitosti kapitala družbe, obvarovanja pred izgubami, zagotavljanja
zanesljivosti in celovitosti informacij ter preverjanja pravilnega delovanja v skladu z notranjimi in zunanjimi
predpisi.
Model vodenja notranjega nadzornega sistema Banke je bil oblikovan in se je sproti posodabljal v skladu s
pravnim in zakonskim redom, domačimi in mednarodnimi standardi, ki so stopali v veljavo, najboljšimi praksami
in predlogi, oblikovanimi znotraj našega sistema. Kot je natančneje opredeljeno v nadaljevanju, je bil ta model
predmet temeljitega pregleda; trenutno se neskladnosti posodabljajo z novimi nadzornimi predpisi.
V skladu s predpisi na področju upravljanja družbe prikazuje sprejeti model glavne odgovornosti posameznih organov družbe za zagotavljanje skupne učinkovitosti in uspešnosti sistema za notranji nadzor.
Opozarjamo zlasti na naslednje vidike:
– Upravni odbor je odgovoren za sistem nadzora in uravnavanja tveganj ter za opredelitev, odobritev in
pregled strateških usmeritev in smernic za upravljanje tveganj in navodil za njihovo izvajanje in nadzor.
Tudi na podlagi napotkov, ki jih je za ta namen pripravila Direkcija, stalno preverja skupno učinkovitost
in uspešnost sistema za upravljanje in nadzor nad tveganji. Skrbi za njegovo pravočasno prilagajanje
glede na odkrite pomanjkljivosti ali nepravilnosti, ob spremembah zunanjega in notranjega referenčnega konteksta.
– Direkcija je odgovorna za izvajanje strateških usmeritev in smernic, ki jih je opredelil upravni odbor, na
katerega se v tem smislu ves čas obrača, pripravi potrebne ukrepe za jamčenje izdelave, vzdrževanja in
pravilnega delovanja učinkovitega sistema za vodenje in nadzor nad tveganji;
Njena pooblastila vključujejo:
 analizo tematik, povezanih z vsemi družbenimi tveganji, za opredelitev in posodobitev politike o
tveganjih;
 sodelovanje pri opredelitvi ukrepov za upravljanje, nadzor in omejevanje tveganj, določitev nalog in
odgovornosti vključenih struktur ter zagotavljanje spoštovanja sposobnosti za funkcionalno ločevanje in vodenje dejavnosti, vezanih na upravljanje tveganj s strani usposobljenega osebja;
 stalno preverjanje funkcionalnosti, učinkovitosti in uspešnosti sistema za upravljanje in nadzor nad
tveganji. O tem obvešča odbor;
 predlaganje meril za sistem poročanja direkciji in notranjerevizijskim službam, pri čemer definira cilje,
terminski plan in odgovorne enote;
 zagotavljanje, da pristojne organizacijske enote opredelijo in izvajajo metode in orodja, primerna za
analizo, merjenje/oceno in nadzor/omilitev ugotovljenih tveganj;
 ob podpori odborov za vodenje in tveganja – uskladitev dejavnosti organizacijskih enot, ki sodelujejo pri upravljanju, merjenju/ocenjevanju in nadzoru posameznih tveganj.
– Nadzorni odbor, v okviru svojih institucionalnih nadzornih nalog, nadzoruje ustreznost sistema za
upravljanje in nadzor nad tveganji, dejansko delovanje in skladnost s predpisi. Nadzorni odbor poda
mnenje o imenovanju odgovornih za naloge notranjega nadzora in za opredelitev osnovnih elementov
celotne strukture nadzornega sistema; upravnemu odboru poroča o ugotovljenih pomanjkljivostih in
nepravilnostih, zahteva sprejetje ustreznih ukrepov in preverja njihovo učinkovitost.
–leta 2012 je Banka odobrila ustanovitev nadzornega organa v skladu z zakonskim odlokom št.
231/2001.
Celoten sistem za nadzor in upravljanje tveganj se deli na naslednje ravni, ki jih je opredelil nadzorni organ:
– 1. raven, linijski nadzor, ki ga izvajajo proizvodne strukture, katere izvršujejo poslovanja ali so vanje soudeležene oziroma morajo zagotoviti uspešen izid poslovanj;
71
Bilancio 2013
– II livello:
 controlli sulla gestione dei rischi, condotti a cura di strutture diverse da quelle produttive, con il compito di definire le metodologie di misurazione dei rischi, di verificare il rispetto dei limiti assegnati alle
varie funzioni operative e di controllare la coerenza dell’operatività delle singole aree produttive con
gli obiettivi di rischio/rendimento, quantificando il grado di esposizione ai rischi e gli eventuali impatti economici;
 controlli di conformità normativa, svolti dalla Funzione indipendente all’uopo costituita con il compito specifico di promuovere il rispetto delle leggi e norme regolamentari e dei codici interni di comportamento, per minimizzare il rischio di non conformità normativa ed i rischi reputazionali ad esso
collegati, coadiuvando, per gli aspetti di competenza, la realizzazione del modello aziendale di monitoraggio e gestione dei rischi;
 controlli in materia di gestione del rischio di riciclaggio e di finanziamento del terrorismo internazionale, svolti dalla Funzione indipendente all’uopo costituita con il compito specifico di verificare nel
continuo che le procedure aziendali siano coerenti con l’obiettivo di prevenire e contrastare la violazione delle norme di eteroregolamentazione (leggi e norme regolamentari) e di autoregolamentazione in materia di riciclaggio e di finanziamento del terrorismo.
– III livello:
 attività di revisione interna (Internal Auditing), indirizzata a valutare l’adeguatezza e la funzionalità del complessivo Sistema dei Controlli Interni. Tale attività è condotta sulla base del piano annuale delle attività di auditing approvato dal Consiglio di Amministrazione o attraverso verifiche puntuali sull’operatività delle funzioni coinvolte, richieste in corso d’anno.
Il ricorso all’esternalizzazione di funzioni aziendali, anche importanti e di controllo, rappresenta un elemento strutturale e imprescindibile del modello organizzativo della Banca in considerazione non solo delle dimensioni aziendali e della limitata complessità operativa che la caratterizza, ma anche della sua appartenenza al Sistema del Credito Cooperativo. La Banca si avvale infatti dei servizi offerti dagli organismi promossi dalla Categoria, come previsto dallo stesso statuto sociale, con riguardo all’esternalizzazione di parte delle funzioni di
controllo e della parte prevalente del proprio sistema informativo oltre ad e altre funzioni aziendali.
Con particolare riguardo alle funzioni di controllo, la Banca ha deciso di avvalersi della possibilità, già consentita dalle disposizioni previgenti, di esternalizzare la Funzione di Internal Audit presso la Federazione Regionale delle BCC del FVG, dopo aver valutato l’adeguatezza della struttura all’uopo costituita presso la stessa.
Questa scelta è stata indirizzata anche dalla circostanza che la struttura in argomento è costituita ed opera in
aderenza ai riferimenti organizzativi, metodologici e documentali relativi alla prestazione in outsourcing di funzioni di controllo definiti nell’ambito della Categoria, ritenuti atti ad assicurare l’adeguatezza ai modelli operativi
e di controllo di una Banca di Credito Cooperativo nonché la conformità e aderenza alle migliori pratiche della
professione ed ai riferimenti regolamentari e principi applicabili. Si evidenzia, in particolare, che il modello di
governo della Federazione non consente alla singola banca associata di esercitare un ruolo dominante, anche
qualora gli esponenti di questa ricoprano ruoli di rilievo negli organi della stessa.
Gli accordi di esternalizzazione della Funzione di Internal Audit prevedono che le attività in capo alla stessa
siano svolte da strutture autonome, reciprocamente indipendenti, con responsabili e risorse umane dotate di
adeguate capacità professionali, assegnate stabilmente evitando conflitti di interesse.
Per una più compiuta illustrazione dell’assetto organizzativo e delle procedure operative poste a presidio
delle diverse aree di rischio e delle metodologie utilizzate per la misurazione e la prevenzione dei rischi medesimi si rinvia all’informativa qualitativa e quantitativa riportata nella parte E della Nota integrativa – informazioni
sui rischi e sulle relative politiche di copertura.
Nel seguito si riportano alcuni riferimenti di generale indirizzo a riguardo.
Nell’ambito dell’ICAAP la Banca definisce la mappa dei rischi rilevanti che costituisce la cornice entro la
quale sono sviluppate tutte le attività di misurazione/valutazione, monitoraggio e mitigazione dei rischi, provvede all’individuazione di tutti i rischi verso i quali è o potrebbe essere esposta, ossia dei rischi che potrebbero
pregiudicare la sua operatività, il perseguimento delle strategie definite e il conseguimento degli obiettivi aziendali. Per ciascuna tipologia di rischio identificata vengono individuate le relative fonti di generazione nonché le
strutture responsabili della gestione tenendo conto del contesto normativo di riferimento, dell’operatività in
termini di prodotti e mercati di riferimento, delle specificità connesse alla propria natura di banca cooperativa a
mutualità prevalente operante in un network e, per individuare gli eventuali rischi prospettici, degli obiettivi
strategici definiti dal Consiglio di Amministrazione e declinati nel piano annuale. Sulla base di quanto rilevato
dalle attività di analisi svolte, la Banca ha identificato come rilevanti i seguenti rischi: rischio di credito e di controparte; rischio di concentrazione; rischio di mercato; rischio operativo; rischio di tasso di interesse; rischio di
liquidità; rischio strategico; rischio di reputazione; rischio residuo, rischio di leva finanziaria eccessiva, rischi con-
72
Letno poročilo 2013
– 2. raven:
 nadzor nad upravljanjem tveganja, ki ga izvajajo neproduktivne strukture; k njihovim nalogam prištevamo opredelitev metod za merjenje tveganj, zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi, ki so
dodeljene raznim operativnim strukturam, in nadzor skladnosti delovanja posameznih proizvodnih
struktur s cilji tveganja/rezultata, pri čemer mora vrednotiti stopnjo izpostavljenosti tveganju in potencialne ekonomske učinke;
 nadzor regulativne ter zakonske skladnosti, ki ga izvaja neodvisna struktura in ki ima kot cilj spodbujanje spoštovanja raznih predpisov (zakoni in druge določbe), kodeksov ravnanja in notranjih pravilnikov za obvladovanje tveganja neskladnosti z zakoni in s tem povezanega tveganja dobrega imena;
ob tem z izvrševanjem svojih nalog prispeva k oblikovanju modela za spremljanje in obvladovanje
tveganja.
 nadzor nad obvladovanjem tveganja pranja denarja in financiranja mednarodnega terorizma, ki ga
izvršuje samostojna struktura, ustanovljena s specifičnim namenom rednega ugotavljanja, ali so poslovne procedure družbe skladne s ciljem preprečevanja in onemogočanja nespoštovanja raznih
predpisov (zakoni in druge določbe) in notranjih pravilnikov o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
– 3. raven
 notranja revizija (Internal Auditing), za katero se poslužujemo storitev Deželne zveze zadružnih
bank FJk, ocenjuje ustreznost in učinkovitost celovitega sistema notranjega nadzora. Dejavnost sledi
letnemu planu notranje revizije, ki ga odobri upravni odbor, včasih pa se oblikuje kot izreden pregled
poslovanja posameznih struktur na podlagi potrebe, nastale v teku leta.
Oddajanje tudi pomembnih in nadzornih nalog zunanjim izvajalcem predstavlja strukturen in pomemben
element organizacijskega modela Banke, pri čemer se upoštevajo tako velikost družbe kot nezapletenost delovanja, ki je zanjo značilna, ter tudi njeno članstvo v sistemu zadružnih bank. Banka namreč del nadzornih nalog
in večji del lastnega informacijskega sistema ter drugih nalog oddaja zunanjim izvajalcem, kar v skladu z zadružnim statutom podpira kategorija.
S posebnim poudarkom zlasti na nadzorne naloge se je Banka odločila, da se bo posluževala možnosti, ki
jo omogočajo predhodno veljavni predpisi, in bo oddala izvajanje naloge notranje revizije (Internal Audit) Deželni zvezi zadružnih bank, po tem ko je ocenila primernost strukture, ki je bila pri slednji ustanovljena prav s tem
namenom. Takšni odločitvi je botrovalo tudi dejstvo, da je zadevna struktura ustanovljena in deluje v skladu z
organizacijskimi, metodološkimi in dokumentarnimi napotki, vezanimi na zunanje izvajanje nadzornih nalog,
opredeljenih v sklopu kategorije, in za katere se meni, da ustrezno zagotavljajo usklajenost z operacijskimi in
nadzornimi modeli zadružne banke, hkrati pa so skladni in usklajeni z najboljšimi praksami stroke in zakonskimi
okvirji ter načeli. Izpostavljamo zlasti, da model vodenja Zveze ne omogoča, da bi posamezna pridružena banka
prevladala, tudi če njeni predstavniki zasedajo pomembne položaje v njenih organih.
Dogovori o oddaji notranjerevizijske službe predvidevajo, da dejavnosti, ki jih le-ta vodi, opravljajo samostojne strukture, vzajemno neodvisne, z odgovornimi osebami in človeškimi viri, ki so ustrezno strokovno usposobljeni in stalno na razpolago, tako da ne pride do navzkrižja interesov.
Natančnejši prikaz organizacijske strukture in delovnih postopkov za zaščito posameznih območij tveganja in metodologije, uporabljene za merjenje in preprečevanje tveganj, je mogoče dobiti v kvalitativnem in
kvantitativnem poročilu, vsebovanem v delu E Pojasnil k izkazom - informacije o tveganjih in politikah obvladovanja le-teh.
V nadaljevanju se navajajo nekateri splošni napotki na to temo.
V okviru procesa ICAAP opredeli Banka seznam pomembnih tveganj, ki predstavlja okvir, znotraj katerega
razvije vse ostale dejavnosti merjenja/evalvacije, spremljanja in obvladovanja tveganj. S tem namenom opredeli vsa tveganja, katerim je dejansko oziroma potencialno izpostavljena, tj. tveganja, ki lahko ogrozijo njeno poslovanje, realizacijo njene strategije in doseganje poslovnih ciljev. Za vsako posamezno vrsto opredeljenega
tveganja se definirajo tudi okoliščine, v katerih le-to nastane, in službe, odgovorne za njegovo obvladovanje. Pri
izvajanju zgoraj opisanih dejavnosti upošteva Banka veljavno zakonodajo, svoje poslovanje v smislu produktov
in trgov, posebnosti, ki izvirajo iz njene narave zadružne banke, ki sledi pretežnemu načelu vzajemnosti in deluje znotraj mreže, in – za identifikacijo morebitnega bodočega tveganja – strateške cilje, ki jih določi upravni
odbor in ki jih prinaša letni plan aktivnosti. Na podlagi izsledkov izvršenih pregledov je Banka opredelila kot
pomembna naslednja tveganja: kreditno tveganje, tveganje nasprotne stranke, tveganje koncentracije, tržno
tveganje, operativno tveganje, obrestno tveganje, likvidnostno tveganje, strateško tveganje, tveganje dobrega
imena, preostalo tveganje, tveganje previsokega finančnega vzvoda, tveganja, vezana na udeležbe v kapital
73
Bilancio 2013
nessi con l’assunzione di partecipazioni, rischi connessi con le attività di rischio e i conflitti di interesse nei confronti di soggetti collegati. Le valutazioni effettuate con riferimento all’esposizione ai cennati rischi e ai connessi sistemi di misurazione e controllo sono state oggetto di analisi da parte dei vertici aziendali.
La Funzione di controllo dei rischi ha, tra gli altri, il compito di individuare le metodologie di misurazione
dei rischi, sviluppare e manutenere i modelli e gli strumenti di supporto per la misurazione/valutazione ed il
monitoraggio dei rischi, individuare i rischi cui la Banca è o potrebbe essere esposta, controllare la coerenza
dell’operatività delle singole aree/unità di business con gli obiettivi di rischio/rendimento, quantificare/valutare
il grado di esposizione ai rischi.
Rientrano tra i compiti della funzione la verifica del rispetto dei limiti assegnati alle varie funzioni operative
e il controllo della coerenza dell’operatività delle singole aree aziendali con gli obiettivi di rischio/rendimento
definiti dal Consiglio di Amministrazione. La Funzione garantisce inoltre l’informativa inerente ai citati profili di
analisi e valutazione attraverso opportuni sistemi di reporting.
In riferimento alla gestione del rischio di non conformità alle norme, a seguito di un’accurata analisi organizzativa e di una valutazione costi benefici, la Banca ha adottato un modello che si fonda sulla presenza di una
Funzione Interna che svolge direttamente alcune attività e si avvale del supporto della struttura della Federazione.
La funzione opera sulla base di un piano programmatico annuale concordato con i vertici aziendali e formalizza i risultati delle proprie attività in specifici report oltre al report annuale consuntivo presentato al Consiglio di Amministrazione cui, in quanto responsabile del Sistema dei Controlli Interni, spetta la complessiva supervisione del processo di gestione del rischio di non conformità normativa e, in tale ambito, la periodica valutazione dell’adeguatezza della funzione di conformità alle norme nonché la definizione del programma di attività della funzione stessa.
Riguardo alla gestione del rischio di riciclaggio e di finanziamento del terrorismo, in ossequio alla disciplina di riferimento e a seguito di un’accurata analisi organizzativa che ha tenuto conto delle dimensioni aziendali, della complessiva operatività e dei profili professionali in organico, la Banca ha provveduto a istituire una
specifica funzione di controllo di secondo livello (strutturata nell’ambito del servizio controllo rischi) ed a nominare il relativo responsabile.
L’attività di controllo viene svolta dalla Funzione sulla base di un piano annuale approvato dal Consiglio di
Amministrazione e avvalendosi delle metodologie e dei supporti sviluppati nell’ambito del progetto nazionale
di Categoria. I risultati delle attività di controllo sono formalizzati in specifici report e oggetto annualmente di
illustrazione al Consiglio di Amministrazione.
La Funzione di Internal Audit svolge la propria attività sulla base del piano annuale delle attività di auditing approvato dal Consiglio di Amministrazione e attraverso verifiche puntuali sull’operatività delle funzioni
coinvolte, richieste in corso d’anno. In tale ambito effettua la verifica e l’analisi dei sistemi di controllo di primo
e secondo livello, attivando periodici interventi finalizzati al monitoraggio delle variabili di rischio.
Per l’anno 2013 è stata eseguita l’attività di Audit dei seguenti processi: Sistemi di remunerazione, Gestione
della liquidità, Incassi e Pagamenti, Estero, Antiriciclaggio, ICAAP, Finanza, Continuità operativa, Credito e tre
verifiche di Filiale, con i relativi report ed il report consuntivo annuale.
I vertici della Banca hanno preso visione dei report prodotti per ogni verifica di processo e del report consuntivo che sintetizza la valutazione dell’Internal Audit sul complessivo sistema dei controlli della Banca e riporta l’elencazione degli interventi di miglioramento ritenuti opportuni al fine di riportare i rischi residui entro un
livello coerente con la propensione al rischio definita dai vertici aziendali.
L’informativa di sintesi delle attività svolte dalle Funzioni di controllo interno nel corso dell’anno è stata
esaminata dal Consiglio di Amministrazione che ha definito sulla base dei relativi contenuti uno specifico programma di attività.
La Funzione di Internal Audit della Banca ha ottenuto la certificazione di conformità, giudizio elaborato da
parte di un ente terzo indipendente al Sistema a fronte di un processo di analisi e verifiche condotte secondo la
metodologia definita nel “Quality Assessment Manual” pubblicato dall’Institute of Internal Auditors (IIA).
Con il 15° aggiornamento della Circolare della Banca d’Italia n. 263 del 27 dicembre 2006, “Nuove
disposizioni di vigilanza prudenziale per le banche”, è stato definito il nuovo quadro regolamentare in materia di
“Sistema dei controlli interni”, “Sistema informativo”, “Continuità operativa”.
Il termine per l’adeguamento alle disposizioni in materia di sistema dei controlli interni – di cui al Capitolo
7 – e di continuità operativa – di cui al Capitolo 9 – è fissato al 1° luglio del 2014.
Fanno eccezione:
– le previsioni inerenti alle linee di riporto dei responsabili delle funzioni aziendali di controllo di secondo
livello (risk management e compliance), entro il 1° luglio 2015;
– l’obbligo di adeguare i contratti di esternalizzazione in essere entro il 1° luglio 2016 o comunque entro
la prima scadenza contrattuale.
74
Letno poročilo 2013
pridruženih družb, tveganja, vezana na tvegano poslovanje in navzkrižja interesov v odnosu do povezanih
strank. Preučitev izpostavljenosti naštetim tveganjem in z njimi povezane sisteme merjenja in obvladovanja je
opravilo vodstvo banke.
Ta struktura ima namreč nalogo, da opredeli metodologije za merjenje tveganj, razvija in vzdržuje modele
in podporne instrumente za merjenje, vrednotenje in spremljanje tveganj, ugotavlja dejanska in potencialna
tveganja, ki jim je Banka izpostavljena, preverja skladnost poslovanja posameznih poslovnih struktur s cilji tveganja/profitabilnosti, vrednoti/ocenjuje stopnjo izpostavljenosti tveganjem.
Med naloge spada preverjanje zagotavljanja skladnosti z mejnimi vrednostmi, ki so dodeljene raznim operativnim strukturam, in nadzor skladnosti delovanja posameznih proizvodnih struktur s cilji tveganja/rezultata,
kot jih je opredelil Upravni odbor. Struktura zagotavlja tudi informacijski tok o navedenih analitičnih profilih in
vrednotenje z ustreznimi sistemi poročanja.
Za obvladovanje tveganja neskladnosti z zakonom je Banka po temeljiti organizacijski analizi in ocenitvi
stroškov in koristi uvedla model, ki temelji na prisotnosti notranje strukture za neposredno opravljanje posameznih dejavnosti, medtem ko se za druge poslužuje pomoči Deželne zveze.
Struktura sledi letnemu planu, ki je določen sporazumno z vodstvom, in objavlja rezultate svoje dejavnosti v specifičnih poročilih, ki jih enkrat letno združi v končno poročilo, namenjeno upravnemu odboru; slednji
je odgovoren za sistem notranjega nadzora in za celovit nadzor nad procesom upravljanja tveganja regulativne neskladnosti. S tem namenom redno ocenjuje skladnost strukture s predpisi kot tudi njen program aktivnosti.
V okviru obvladovanja tveganja pranja denarja in financiranja terorizma je Banka v spoštovanju predpisov s tega področja in po poglobljeni preučitvi organizacijskih vidikov, ki je upoštevala velikost družbe, celovito
poslovanje in strokovno znanje osebja, ustanovila specifičen drugostopenjski nadzorni organ (v okviru službe
nadzora nad tveganjem) in imenovala odgovorno osebo.
Struktura izvršuje nadzorne aktivnosti na podlagi letnega plana, ki ga odobri upravni odbor. Pri tem se
poslužuje metodologije in podpornih instrumentov, ki so bili izdelani v okviru specifičnega nacionalnega projekta kategorije. Izsledki nadzorne dejavnosti sestavljajo letno poročilo, ki ga preuči upravni odbor.
Notranjerevizijska služba (Internal Audit) deluje na podlagi letnega načrta revizijskih dejavnosti, ki ga letno odobri upravni odbor, oziroma na podlagi izrednih pregledov poslovanja struktur družbe, ki se med letom
izkažejo kot nujni. S tem namenom izvršuje pregled in analizo nadzornih sistemov prve in druge stopnje in izvaja periodične ukrepe za redno spremljanje kazalnikov tveganja.
V poslovni dobi 2013 smo opravili revizijo naslednjih procesov: plačilni sistemi, upravljanje likvidnosti, prilivna in odlivna plačila, poslovanje s tujino, preprečevanje pranja denarja, proces ICAAP, finančno poslovanje,
neprekinjenost poslovanja, kreditno poslovanje in revizija treh podružnic.Izsledke revizijske dejavnosti prinašajo
posamezna poročila in skupno letno poročilo.
Vodstvo Banke se je seznanilo z vsebino posameznih poročil in končnega poročila, ki povzema mnenje
notranjerevizijske službe o celovitem sistemu nadzora Banke in navaja popravne ukrepe, s katerimi privesti preostalo tveganje pod prag, sorazmeren z naklonjenostjo tveganju, ki jo je definiralo vodstvo.
Upravni odbor je preučil informativni povzetek aktivnosti, ki jih je v teku leta opravila notranjerevizijska
služba. Na podlagi preučitve je odbor izdelal poseben program aktivnosti.
Notranjerevizijska služba Banke je pridobila certifikat o skladnosti; mnenje je izdelala neodvisna tretja
stranka, ki ne pripada našemu sistemu, na podlagi analiz in pregledov, skladnih z metodologijo Priročnika za
ocenitev kakovosti (Quality Assessment Manual) inštituta notranjih revizorjev (Institute of Internal Auditors oziroma IIA).
S 15. posodobitvijo Okrožnice Banke Italije št. 263 z dne 27. decembra 2006, »Nove nadzorne določbe za bančne zavode«, so opredelili nov pravni okvir za področje »Sistema notranjega nadzora«, »Informacijskega sistema«, »Neprekinjenosti poslovanja«.
Rok za spremembo predpisov na področju sistema notranjega nadzora (več o tem v 7. poglavju) in neprekinjenega poslovanja (več o tem v 9. poglavju) je 1. julij 2014.
Izjeme:
– predpisi o poročanju odgovornih za drugostopenjske nadzorne naloge družbe (risk management in
compliance). Rok je 1. julij 2015;
– obvezna prilagoditve pogodb za zunanje izvajanje dejavnosti do 1. julija 2016 ali prvega pogodbenega
roka.
75
Bilancio 2013
Il termine per l’adeguamento alle disposizioni in materia di sistema informativo (Capitolo 8) è il 1° febbraio
2015.
Le perduranti tensioni prodotte dalla crisi finanziaria impongono alla Banca una rinnovata riflessione sulla
capacità di realizzare la propria missione, tenendo in debita considerazione anche i profili dell’efficienza e dell’economicità della gestione. In tale ottica, i contenuti, complessi e articolati, delle nuove disposizioni e i tempi di
prevista entrata in vigore impongono un’attenta valutazione non solo dei necessari profili di adeguamento alle
nuove previsioni ma anche delle modalità di declinazione delle attività di adeguamento delle stesse, anche alla
luce del prevedibile impatto organizzativo, procedurale ed economico e posta la peculiare fase congiunturale
tuttora in atto.
Il principio ispiratore delle scelte aziendali in materia si basa sulla consapevolezza che un efficace sistema
di controllo costituisce condizione essenziale per il perseguimento degli obiettivi aziendali e che gli assetti organizzativi e di controllo aziendali debbano costantemente risultare tali da supportare la realizzazione degli
interessi dell’impresa e nello stesso tempo contribuire ad assicurare condizioni di sana e prudente gestione e
stabilità.
Funzioni di controllo autorevoli e adeguate contribuiscono a guidare gli organi di vertice verso scelte strategiche coerenti con il quadro normativo e con le potenzialità aziendali, agevolano lo sviluppo di una cultura
aziendale di correttezza dei comportamenti e di affidabilità, permettono di accrescere la fiducia degli operatori
e dei clienti nell’operatività della singola banca e del settore nel suo complesso.
Assume rilievo l’interazione tra le Funzioni aziendali per una visione integrata dei rischi ed un processo
dinamico di adattamento delle modalità di controllo al mutare del contesto interno ed esterno.
All’insegna di tali riflessioni e nel contesto di un percorso comune che ha coinvolto anche tutte le strutture associative è stata sviluppata l’autovalutazione aziendale di posizionamento rispetto alle nuove disposizioni.
Lo scorso 31 gennaio la Banca ha trasmesso alla Banca d’Italia la propria relazione sugli esiti dell’autovalutazione in argomento. Nella relazione sono state individuate le misure da adottare per assicurare il rispetto
delle disposizioni e la relativa tempificazione, definita in coerenza con le date di efficacia delle disposizioni di
riferimento e tenuto conto delle linee progettuali di Categoria inerenti la predisposizione di riferimenti metodologici e standard documentali utili rispetto ai profili di necessario adeguamento individuati nel corso della stesura del piano di migrazione.
Sulla base di quanto emerso nel corso delle attività sviluppate nell’ambito dell’autovalutazione, la Banca ha
individuato le seguenti principali aree di adeguamento:
1. Ruolo e responsabilità degli organi aziendali. In particolare, occorre procedere alla revisione e integrazione – in stretta coerenza, laddove necessario, con le attività in corso di revisione dello statuto tipo – dei
regolamenti della Banca al fine di allineare ruoli, compiti e responsabilità degli Organi aziendali a quanto
stabilito dalle disposizioni di vigilanza. Tali attività saranno sviluppate in stretto raccordo con quelle inerenti l’adeguamento alla nuova disciplina in materia di governo societario, di prossima emanazione;
2. Attuazione/integrazione dei processi di governo e gestione dei rischi. In particolare:
– definizione, formalizzazione e attuazione del Risk Appetite Framework;
– adeguamento della Funzione di Risk Management ai nuovi requisiti regolamentari e definizione/integrazione dei processi di governo e gestione dei rischi anche alla luce delle nuove definizioni regolamentari;
– definizione e implementazione di procedure volte ad assicurare la piena e corretta valutazione dei
rischi derivanti dalla nuova operatività, in coerenza con la propensione al rischio definita e la capacità
della Banca di gestirli;
– definizione dei criteri quantitativi e qualitativi per identificare le operazioni di maggior rilievo e del
processo di gestione e governo dei rischi associati;
– aggiornamento e integrazione delle politiche e processi di valutazione delle attività aziendali.
3. Profili attinenti l’esternalizzazione di funzioni aziendali con riferimento alle disposizioni riportate nei capitoli 7 e 8. In tale ambito:
– definizione e adozione della politica in materia di esternalizzazione;
– adeguamento dei contratti in essere con i fornitori considerando i riferimenti che a riguardo verranno
definiti a livello di Categoria.
4. Nell’ambito delle attività finalizzate per la definizione e adozione del documento di coordinamento
delle funzioni e organi di controllo:
– revisione dei compiti e delle responsabilità delle Funzioni di controllo, dei flussi informativi e modalità di coordinamento;
– definizione dei processi in grado di garantire una maggiore collaborazione e un più frequente interscambio fra le differenti Funzioni e tra queste e gli Organi aziendali, coinvolti nell’iter di misurazione,
76
Letno poročilo 2013
Rok za uskladitev s predpisi o informacijskem sistemu (8. poglavje) je 1. februar 2015.
Trajajoče napetosti zaradi finančne krize silijo Banko k ponovnemu premisleku o sposobnosti izvajanja zadanih nalog, pri čemer mora upoštevati tudi učinkovitost in uspešnost upravljanja. Zapletena in razčlenjena
vsebina novih predpisov in predvideni roki za njihovo uveljavitev zahtevajo pozorno oceno tako potrebnih
profilov za uskladitev z novimi napovedmi kot tudi načinov za oblikovanje samih aktivnosti za usklajevanje, ob
upoštevanju tudi predvidljivega organizacijskega, postopkovnega in ekonomskega vpliva. Pri tem ne gre zanemariti niti sedanje konjunkturne faze.
Odločitve družbe na tem področju temeljijo na prepičanju, da učinkovit nadzorni sistem predstavlja temeljni pogoj za doseganje ciljev in da organizacijska in nadzorna struktura morata biti ves čas takšni, da podpirata realizacijo interesov družbe in hkrati prispevata k zagotavljanju pogojev za zdravo in previdno upravljanje
in stabilnost.
Ugledne in ustrezne nadzorne službe vodijo vodilne organe k strateškim odločitvam, koherentnim s
pravnim okvirjem in s potencialom družbe, pomagajo pri razvoju podjetniške kulture doslednosti v obnašanju in zanesljivosti, omogočajo porast zaupanja zaposlenih in strank v delovanje posamezne banke in v sektor
kot tak.
Pomembna je tudi interakcija med nalogami družbe za skupen pregled nad tveganjem in dinamičen proces prilagajanja načinov nadzora ob spremembah notranjega in zunanjega konteksta.
Samoevalvacije družbe, ki je preučila položaj v odnosu do nove regulative, je nastala ob takšnem razmišljanju in v okviru skupnega projekta, sooblikovanega s strani vseh organov našega gibanja.
Banka je 31. januarja posredovala Banki Italije svoje poročilo o rezultatih omenjene samoevalvacije. V poročilu so opisani potrebni ukrepi za zagotavljanje spoštovanja določb in ustreznih rokov, opredelila se je doslednost z datumi učinkovitosti referenčnih določb, upoštevale so se projektne smernice kategorije, vezane na
oblikovanje ustreznih metodoloških podlag in dokumentacijskih standardih v skladu s potrebnimi spremembami, ki so bile odkrite med pripravljanjem načrta za prenos.
Na podlagi ugotovitev iz izpeljanih aktivnosti v okviru samoevalvacije je Banka predvidela nasledja glavna
območja prilagajanja:
1. Vloge in odgovornosti organov družbe. Predvsem je potrebno pregledati in dopolniti pravilnike Banke
za uskladitev vlog, nalog in odgovornosti organov družbe s tem, kar predvidevajo določbe o nadzoru.
Kjer potrebno, je to treba izvajati skladno z dejavnostmi med obnovo statuta. Takšne aktivnosti se bodo
razvijale v tesnem sodelovanju s tistimi, vezanimi na prilagajanje novi ureditvi na področju upravljanja
bank, ki bo izdana kmalu.
2. Izvajanje/dopolnjevanje postopkov za upravljanje tveganj. Natančneje:
– opredelitev, formalna potrditev in izvedba okvira Risk Appetite Framework;
– uskladitev naloge upravljanje tveganj (Risk Management) z novimi zahtevami določil in opredelitev/
dopolnitev postopkov za upravljanje tveganj, tudi glede na nova zakonska določila;
– opredelitev in izvajanje postopkov za zagotavljanje celostne in pravilne ocene tveganj, ki izhajajo iz
novega delovanja, v skladu z opredeljeno nagnjenostjo k tveganju in sposobnost bank, da obvladajo
tveganja;
– opredelitev kvalitativnih in kvantitativnih kriterijev za ugotavljanje pomembnejših operacij in postopka za upravljanje pridruženih tveganj;
– posodobitev in dopolnitev politik in postopkov za oceno aktivnosti podjetja.
3. Profili, vezani na oddajanje družbenih nalog zunanjim izvajalcem s sklicevanjem na določila, navedena
v 7. in 8. poglavju. V takšnem okviru,
– opredelitev in sprejetje politike za področje zunanjega izvajanja,
– prilagoditev obstoječih pogodb z dobavitelji, pri čemer je treba upoštevati napotke, ki bodo v zvezi s
tem opredeljeni na ravni kategorije.
4. V sklopu finančnih dejavnosti za opredelitev in sprejetje dokumenta za usklajevanje nadzornih nalog in
organov:
– pregled nalog in odgovornosti pri opravljanju nadzora, informacijskih tokov in načina usklajevanja;
– opredelitev postopkov, ki lahko zagotovijo večje sodelovanje in pogosto izmenjavo med različnimi
nalogami in organi družbe, ki so vključeni v postopek merjenja, ocenjevanja in omejevanja tveganj,
vse to tudi za potrebe skupnega in občasno usklajenega načrtovanja, sinergičnega, a ne pretiranega
načina soočanja, presoje in merjenja pri ocenjevanju preostalega tveganja;
77
Bilancio 2013
valutazione e mitigazione dei rischi, ciò in termini anche di pianificazione condivisa e temporalmente
coordinata, sinergica e non ridondante, modalità di confronto, logiche e metriche di valutazione del
rischio residuo;
– definizione del set di informazioni omogenee relative a medesimi ambiti sottoposti a pareri e valutazioni delle differenti Funzioni di Controllo. In merito, si prevede di rivedere gli attuali strumenti di reporting;
5. adeguamento rispetto alle nuove previsioni in materia di Sistemi Informativi e Continuità Operativa, la
gestione della sicurezza informatica, del sistema di gestione dei dati e del rischio informatico;
6. adeguamento della Funzione di Compliance secondo un approccio risk based, in misura proporzionale
al rilievo che le singole norme hanno per l’attività svolta e alle conseguenze della loro violazione.
Il percorso di adeguamento è già in corso nell’ambito delle progettualità di Categoria cui la Banca partecipa per il tramite della Federazione Regionale delle BCC del FVG.
6.1 Informazioni sulla continuità aziendale, sui rischi finanziari, sulle verifiche per riduzione di
valore delle attività e sulle incertezze nell’utilizzo di stime
Con riferimento ai documenti di Banca d’Italia, Consob e Isvap n. 2 del 6 febbraio 2009 e n. 4 del 3 marzo
2010, relativi alle informazioni da fornire nelle relazioni finanziarie sulle prospettive aziendali con particolare riferimento alla continuità aziendale, ai rischi finanziari, alle verifiche per riduzione di valore delle attività (impairment test) e alle incertezze nell’utilizzo delle stime, il Consiglio di Amministrazione conferma di avere la ragionevole aspettativa che la Banca possa continuare la propria operatività in un futuro prevedibile e attesta pertanto che il bilancio dell’esercizio è stato predisposto in tale prospettiva di continuità.
Nella struttura patrimoniale e finanziaria della Banca e nell’andamento operativo non sussistono elementi
o segnali che possano indurre incertezze dal punto di vista della continuità aziendale.
Per l’informativa relativa ai rischi finanziari, alle verifiche per riduzione di valore delle attività e alle incertezze nell’utilizzo di stime si rinvia alle informazioni fornite nella presente relazione.
7. LE ALTRE INFORMAZIONI
7.1 Informazioni sulle ragioni delle determinazioni assunte con riguardo all’ammissione dei nuovi
Soci ai sensi dell’art. 2528 del Codice civile
Con riferimento alle disposizioni portate dall’art. 2528 del Codice Civile si provvede ora a fornire una sintetica
illustrazione delle determinazioni assunte dal Consiglio con riguardo alla politica per l’ammissione di nuovi Soci.
L’obiettivo della Banca è quello di proseguire nella campagna di crescita della compagine sociale con l’intento di accrescere il radicamento territoriale della Banca nella propria zona di competenza e di continuare a
rispettare i vincoli normativi in materia di “operatività prevalente” nei confronti dei Soci e di operatività fuori zona
di competenza.
Rispetto al precedente piano strategico 2011-2013 la Banca ha raggiunto gli obiettivi che si era posta. Infatti è proseguita la crescita della base sociale (+249 Soci nel triennio), ha costituito un Ufficio Soci e Territorio e,
per aumentare i momenti di contatto con i Soci, ha organizzato vari incontri zonali e momenti (in)formativi.
Il Consiglio di Amministrazione ha approvato il Piano Strategico triennale 2014-2016 che delinea la politica
di ammissione dei nuovi Soci con l’obiettivo di incrementare il numero dei Soci e lo sviluppo dell’operatività e
della relazione con la base sociale per il miglioramento della visibilità della Banca nel territorio di riferimento e
per garantire una maggior rappresentatività nella propria area di insediamento.
In particolare, il Consiglio ha delineato la politica di ammissione dei nuovi Soci, privilegiando:
 l’opportunità di ammissione a Socio di soggetti che, all’interno della comunità ove è insediata la Banca,
siano conosciuti per lo svolgimento di attività di interesse sociale nel campo della solidarietà, della mutualità e del volontariato in genere;
 l’inclusione di clienti affidati, sia privati che imprenditori, ricordando la necessità di presidiare adeguatamente il vincolo posto dall’art. 35 del Testo Unico Bancario e dalle disposizioni di Vigilanza a carico delle
Banche di Credito Cooperativo di assumere, nell’ambito della zona di competenza territoriale, attività di
rischio prevalentemente nei confronti dei propri Soci;
78
Letno poročilo 2013
– opredelitev sklopa homogenih podatkov o istih okvirih, za katere se izdelujejo ocene in mnenja v
sklopu posameznih nadzornih nalog. S tem v zvezi je predviden pregled obstoječih poročevalskih
orodij;
5.uskladitev z novimi napovedmi na področju informacijskih sistemov in neprekinjenega poslovanja,
upravljanje informacijske varnosti sistema za upravljanje s podatki in informacijskega tveganja;
6.prilagoditev zakonske skladnosti po pristopu risk based, sorazmerno s pomembnostjo posameznih
predpisov za opravljeno dejavnost in s posledicami njihove kršitve.
Postopek prilagajanja že poteka v okviru projektov kategorije, v katerih Banka sodeluje znotraj Deželne
zveze zadružnih bank.
6.1 Informacije o kontinuiteti, finančnih tveganjih, ocenah za zmanjšanje vrednosti aktivnosti in o
dvomih glede uporabe ocen
Glede na dokumente Banke Italije, Consoba in Insvapa št. 2 z dne 6. februarja 2009 in št. 4 z dne 3. marca
2010, ki se nanašajo na informacije, ki jih je treba oddati v finančnih poročilih o obetih družbe, s posebnim poudarkom na kontinuiteti, na finančnih tveganjih, na ocenah za zmanjšanje vrednosti dejavnosti (impairment
test) in na dvome glede uporabe ocen, Upravni odbor potrjuje, da upravičeno pričakuje, da bo Banka lahko
nadaljevala z delom v predvidljivi prihodnosti in zato potrjuje, da je bilanca poslovne dobe pripravljena v smislu
kontinuitete.
Premoženjska in finančna struktura Banke in operativni potek ne kažeta elementov ali znakov, ki bi lahko
nakazovali dvome o sposobnosti kontinuitete Banke.
Več informacij o finančnih tveganjih, ocenah za zmanjšanje vrednosti dejavnosti in dvomih o uporabi ocen
dobite v informacijah tega poročila.
7. OSTALE INFORMACIJE
7.1 Utemeljitev odločitev v zvezi s sprejemanjem novih članov v skladu z 2528. členom civilnega zakonika
V skladu z določbami 2528. člana civilnega zakonika v nadaljevanju navajamo kratko utemeljitev odločitev
upravnega odbora v zvezi s politikami za sprejemanje novih članov.
Banka si zastavlja cilj, da nadaljuje na poti širitve članstva, s čimer se želi ukoreniniti v prostor, v katerem
posluje, in še naprej spoštovati zakonski obvezi »pretežnega poslovanja« s člani in poslovanja znotraj območja
geografske pristojnosti.
V primerjavi s prejšnjim strateškim načrtom 2011-2013 je Banka dosegla zastavljene cilje. Povečalo se je
namreč število članov (+249 članov v treh letih), ustanovila je Urad za člane in teritorij (Ufficio soci e Territorio) in
povečala število stikov s člani z območnimi srečanji in izobraževalnimi pobudami.
Upravni odbor je odobril Triletni strateški plan za obdobje 2014-2016, ki vključuje politiko sprejemanja
novih članov, z namenom povečanja števila članov in razvoja delovanja ter odnosa s članstvom za večjo prepoznavnost in boljšo zastopanost banke na referenčnem območju.
Politike sprejemanja novih članov, ki jih je začrtal upravni odbor, dajejo poseben poudarek naslednjim vidikom:
 včlanitvi oseb, ki so v skupnosti, v kateri posluje Banka, poznane zaradi izvrševanja aktivnosti družbenega pomena na področju solidarnosti, vzajemnosti in prostovoljnega dela nasploh;
 včlanitvi posojilojemalcev, tako zasebnikov kot podjetnikov, pri čemer mora ustrezno nadzorovati spoštovanje zavezujočih določb 35. člena Enotnega besedila bančnih zakonov (Testo Unico Bancario) in
določb nadzornega organa, s katerimi je določeno, da morajo zadružne banke znotraj lastnega območja geografske pristojnosti sprejemati tveganje predvsem v odnosu do svojih članov;
79
Bilancio 2013
 le domande di aspiranti Soci che, in ragione delle esperienze di vita e di lavoro, possano fornire un contributo positivo di conoscenza e di idee per un arricchimento mutualistico della vita sociale;
 l’ammissione nella compagine sociale di giovani prossimi all’inserimento nel mondo del lavoro, tra cui i
vincitori delle borse di studio assegnate dalla Banca, che abbiano completato il loro percorso di studi.
La compagine sociale è aumentata durante l’esercizio di 94 nuovi soci; al 31/12/2013 la Banca di Credito
Cooperativo del Carso annoverava nella propria compagine sociale 2.086 soci, considerando le 46 cancellazioni
dalla compagine sociale per vari motivi. Nonostante l’attuale crisi valoriale e finanziaria la Banca è riuscita ad
aumentare la base sociale grazie alla reputazione di “vera banca del territorio”.
COMUNE
AURISINA
SOCI
%
497
23,83%
FUORI PROVINCIA
61
2,92%
MONRUPINO
99
4,75%
MUGGIA
32
1,53%
S. DORLIGO
164
7,86%
SGONICO
153
7,33%
1.080
51,77%
2.086
100,00%
TRIESTE
7.2 Accertamenti ispettivi dell’Organo di Vigilanza
Riteniamo doveroso segnalare ai nostri Soci che nel corso nel 2012 la Banca d’Italia ha avviato nei confronti dei Membri del Consiglio di Amministrazione, del Collegio Sindacale e del Direttore Generale un “Procedimento sanzionatorio per violazione delle previsioni del D.lgs. 87/92 disciplinato dall’art. 145 TUB”. Nello specifico
Banca d’Italia ha rilevato l’assenza di alcune informazioni sulla società controllata Immobiliare ZKB Nepremičninska
družba srl. In particolare, nella parte H della Nota integrativa relativa al bilancio della Banca 2011, dedicata alle
operazioni con parti correlate, la Banca ha riportato i dati di bilancio relativi al solo anno 2010 – che già erano
confluiti nel bilancio del corrispondente esercizio, omettendo integralmente quelli relativi al 2011, che davano
conto di una perdita di esercizio di 137.000,00 € e di un patrimonio negativo di 37.000,00 €. Tali carenze informative configurano l’inosservanza delle disposizioni in materia di forme tecniche di bilancio per la quale l’art.
145 TUB del D.lgs. 87/92 prevede l’irrogazione di sanzioni amministrative pecuniarie.
Ai rilievi avanzati è stata data una circostanziata risposta. Nonostante questo, nel mese di luglio 2013, il
Governatore della Banca d’Italia ha ritenuto insufficienti le nostre spiegazioni disponendo l’irrogazione a ciascuno dei Membri del Consiglio di Amministrazione e del Collegio Sindacale nonché al Direttore Generale, nonostante l’irregolarità sia stata sanata nel successivo anno 2012, di una sanzione pecuniaria pari a 5.000,00 €, regolarmente versata nei tempi e modi previsti.
7.3. Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl
Nel corso dell’anno passato sono stati sostituiti gli Amministratore della nostra partecipata. Per ottemperare alle riserve avanzate da Banca d’Italia in merito alla composizione del Consiglio di Amministrazione dell’Immobiliare che vedeva un conflitto d’interessi tra controllante e controllata, agli Amministratori uscenti arch.
Marino Kokorovec, avv. Mitja Ozbič e dott. Alessandro Podobnik sono subentrati la rag. Lidia Praselj, nuovo Presidente, il rag. Igor Cuk e l’avv. Piero Santi, Amministratori.
La nostra partecipata continua a gestire le quattro operazioni immobiliari già note che brevemente si ricorda:
1. sono in via di ultimazione i lavori di costruzione di una palazzina composta da 4 unità abitative in viale
Miramare; nel corso dell’anno uno degli appartamenti è già stato venduto, mentre per i rimanenti tre
siamo in attesa di trovare possibili acquirenti. Inoltre, tenuto conto dell’ubicazione dell’immobile (affaccio sul mare e sul castello di Miramare), siamo fiduciosi nella prossima vendita anche delle restanti unità
abitative;
80
Letno poročilo 2013
 včlanitvi oseb, ki lahko na podlagi življenjskih in delovnih izkušenj doprinesejo pozitiven kulturni in idejni prispevek za vzajemno obogatitev družbenega življenja;
 včlanitvi mladih, ki trkajo na vrata trga dela, vključno z dobitniki štipendij, ki jih Banka podeljuje ob uspešnem zaključku kakega študijskega programa.
Članstvo se je v teku poslovne dobe povečalo za 94 novih članov; ob koncu leta je ZKB štela 2.086 članov,
medtem ko je iz različnih razlogov iz družbe izstopilo 46 članov. Banka je kljub trenutni krizi financ in vrednot
uspela povečati število članov, saj je uveljavljena kot »banka našega prostora.«
OBČINA
NABREŽINA
ČLANI
%
497
23,83%
ZUNAJ POKRAJINE
61
2,92%
REPEN
99
4,75%
MILJE
32
1,53%
DOLINA
164
7,86%
ZGONIK
153
7,33%
1.080
51,77%
2.086
100,00%
TRST
7.2 Inšpekcija nadzornega organa
Člane obveščamo, da je leta 2012 Banka Italije zoper člane upravnega odbora, nadzornega odbora in generalnega direktorja sprožila »Kazenski postopek zaradi kršitve zakonskega odloka 87/92, ki jo ureja 145. čl.
Enotnega besedila bančnih zakonov« (»Procedimento sanzionatorio per violazione delle previsioni del D.lgs 87/92
disciplinato dall’art. 145 TUB«). Natančneje je Banka Italije ugotovila, da so informacije o hčerinski družbi Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl pomanjkljive. V delu H Pojasnil k izkazom (Nota integrativa) za računovodski izkaz Banke za leto 2011, posvečenega poslovanju s povezanimi družbami, je Banka navedla le podatke iz
računovodskega izkaza za leto 2010, ki so že bili evidentirani v izkazu ustreznega poslovnega leta, v celoti pa so
bili izpuščeni podatki o letu 2011, ki so izkazovali izgubo poslovnega leta v višini 137.000,00 evrov in negativen
kapital v višini 37.000,00 evrov. Takšna pomanjkljivost informacij predstavlja nespoštovanje določil za tehnične
oblike računovodskih izkazov, za kar 145. čl. Enotnega besedila bančnih zakonov zakonskega odloka 87/92
predvideva dosoditev denarne kazni.
Na omenjene ugotovitve je bil posredovan natančen odgovor, vendar je julija 2013 guverner Banke Italije
naša pojasnila ocenil kot nezadostna in vsem članom upravnega odbora, nadzornega odbora in generalnemu
direktorju odredil denarno kazen v višini 5.000,00 evrov, čeprav je bila nepravilnost popravljena v naslednjem
letu 2012. Kazen je bila poravnana v predvidenih rokih in na zahtevan način.
7.3. Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl
Lani je prišlo do zamenjave članov upravnega odbora naše hčerinske družbe. Na podlagi dvomov, ki jih je
nedavno izrazila Banka Italije v zvezi s sestavo upravnega odbora nepremičninske družbe, in konflikta interesov
med matično in hčerinsko družbo, so člane odbora, arh. Marina Kokorovca, odv. Mitjo Ozbiča in dipl. ekon. Alessandra Podobnika, zamenjali rač. Lidia Praselj v vlogi predsednika in rač. Igor Čuk ter odv. Piero Santi v vlogi
članov.
Naša hčerinska družba še vedno upravlja štiri nepremičninske posle, ki so povzeti v nadaljevanju:
1) zaključujejo se gradbena dela bloka, ki ga sestavljajo 4 stanovanjske enote v ul. Miramare; lani smo enega od stanovanj že prodali, za ostale tri pa še iščemo kupce. Če upoštevamo še, kje se nepremičnina
nahaja (s pogledom na morje in miramarski grad), je to dobra popotnica za prodajo preostalih enot;
81
Bilancio 2013
2. l’albergo ristorante Valeria è stato concesso in affitto ad una società del settore. Il rogito notarile prevede,
tra l’altro, l’impegno per l’affittuario di acquistare l’immobile nei successivi max. 36 mesi ad un prezzo già
prefissato;
3.per quanto concerne la metà parte indivisa dell’immobile ubicato a Opicina in via Nazionale stiamo
ancora valutando la possibilità di presentare un progetto di radicale riqualificazione dell’immobile;
4.l’immobile ubicato in località Isola Morosini nel comune di San Canzian d’Isonzo, acquistato nel 2010
allo scopo di evitare la totale svalutazione di un nostro credito, è in vendita ad un prezzo più che appetibile, ma la crisi del settore sicuramente non aiuta a trovare un possibile acquirente.
Alcune ulteriori notizie in merito all’attività della nostra Immobiliare risultano necessarie per meglio delineare il quadro della situazione:
– la società risulta il secondo maggior affidato della nostra Banca: a fine anno l’esposizione totale che la
Banca vanta nei confronti dell’Immobiliare ammontava a 5.216.983,50 €;
– nel corso del 2013 è stata predisposta apposita perizia degli immobili di proprietà che ha confermato i
valori di stima in carico a due immobili, mentre nel caso dei rimanenti due la stima è risultata inferiore
(vedi tabella sottostante):
Descrizione
immobile
n.
Valore bilancio al
costo
Differenza
positiva
Valore perizia
1
V.le Miramare
2.098.973,03
2.190.000,00
2
Albergo Rist. Valeria
1.893.412,96
1.623.000,00
3
Isola Morosini
181.053,84
222.260,00
4
Via Nazionale 34
125.118,96
100.200,00
4.298.558,79
4.135.460,00
TOTALE
Differenza
negativa
91.026,97
270.412,96
41.206,16
24.918,96
132.233,13
295.331,92
Il Consiglio dell’Immobiliare ha pertanto ritenuto corretto procedere alla svalutazione del valore di magazzino per 295.331,92 €.
Inoltre, nel periodo 2012-2013 il Socio Unico Banca di Credito Cooperativo del Carso ha provveduto ad
apportare mezzi patrimoniali in conto riserva copertura perdite, rispettivamente per 137.282,00 € e 200.000,00
€, in relazione alla necessità di provvedere alla copertura dei risultati negativi di esercizio.
Si evidenzia che nel mese di febbraio 2014 la Società è stata oggetto di un ulteriore intervento per apporti patrimoniali in conto riserva copertura perdite da parte del Socio Unico Banca di Credito Cooperativo del
Carso per ulteriori 550.000,00 €.
All’1.1.2012
VARIAZIONI NELLA CONSISTENZA DELLE VOCI DI PATRIMONIO NETTO 2012
Utile
Capitale Riserva
Altre
Utili a
Riserve
(perdita)
sociale
legale
riserve
nuovo valutazione
d’esercizio
100.000
0
0
0
0
(137.282)
Destinazione risultato
d’esercizio 2011
Totale
(37.282)
0
Altre variazioni
– riserva copertura perdite –
apporti
– riserva copertura perdite
– utilizzi
137.282
137.282
(137.282)
137.282
– altre destinazioni
0
Risultato 2012
Al 31.12.2012
0
100.000
0
0
82
0
0
(194.918)
(194.918)
(194.918)
(94.918)
Letno poročilo 2013
2) Hotel in restavracijo Valeria smo dali v najem uveljavljenemu podjetju; notarska pogodba predvideva
med drugim pravico najemnika, da po 36 mesecih odkupi nepremičnino po predhodno določeni ceni;
3) za polovični delež nepremičnine, ki stoji na Narodni ulici na Opčinah, še preučujemo možnost celovite
prenove;
4) da bi preprečili popolno razvrednotenje nekega kredita, smo v letu 2010 odkupili nepremičnino v občini Škocjan ob Soči (San Canzian d'Isonzo) na Morozinskem otoku (Isola Morosini). Nepremičnino prodajamo po nadvse ugodni ceni, vendar kriza nepremičninskega sektorja zagotovo ne olajša iskanja morebitnega kupca.
Dovolite, da vam za boljše razumevanje delovanja naše nepremičninske družbe postrežemo še z drugimi
informacijami:
– družba je drugi največji kreditojemalec naše Banke. Ob koncu leta je skupna izpostavljenost Banke do
nepremičninske družbe znašala 5.216.983,50 evra;
– leta 2013 je bila izdelana ustrezna cenitev premoženja, ki je potrdila ocenjeno vrednost dveh nepremičnin, pri drugih dveh pa je bila ocenjena vrednost nižja (glej spodnjo tabelo):
Opis
nepremičnine
št.
Bilančna vrednost
(po nabavni vrednosti)
Vrednost cenitve
Pozitivna razlika
91.026,97
1
V.le Miramare
2.098.973,03
2.190.000,00
2
Hotel in
restavracija Valeria
1.893.412,96
1.623.000,00
3
Isola Morosini
181.053,84
222.260,00
4
Via Nazionale 34
125.118,96
100.200,00
4.298.558,79
4.135.460,00
TOTALE
Negativna
razlika
270.412,96
41.206,16
24.918,96
132.233,13
295.331,92
Upravni odbor Nepremičninske družbe je zato sklenil, da razvrednoti opredmetena sredstva podjetja za
295.331,92 evra.
V letih 2012 in 2013 je edini delničar Zadružna kraška banka dokapitalizirala družbo z oblikovanjem rezervacij za kritje izgub v višini 137.282,00 oziroma 200.000,00 evrov zaradi potrebe po kritju negativnega izida poslovnega obdobja.
Izpostavili bi še, da je februarja 2014 edini delničar Zadružna kraška banka na račun rezervacij ponovno
nakazala sredstva za namen kritja izgub v višini 550.000,00 evrov.
Dne 1.1.2012
SPREMEMBE PRI OBSEGU POSTAVK LASTNIŠKEGA KAPITALA 2012
Čisti dobiček
Osnovni Zakonita Druge Preneseni Rezerve
(izguba)
kapital
rezerva rezerve
dobički
ocene
poslovnega
leta
100.000
0
0
0
0
(137.282)
Namembnost izida
poslovanja 2011
Skupaj
(37.282)
0
Druge spremembe
– rezerva za kritje izgub doprinosi
– rezerva za kritje izgub uporabe
137.282
137.282
(137.282)
137.282
– druge namembnosti
0
Izid 2012
Dne 31.12.2012
0
100.000
0
0
83
0
0
(194.918)
(194.918)
(194.918)
(94.918)
Bilancio 2013
All’1.1.2013
VARIAZIONI NELLA CONSISTENZA DELLE VOCI DI PATRIMONIO NETTO 2013
Utile
Capitale Riserva
Altre
Utili a
Riserve
(perdita)
sociale
legale
riserve
nuovo valutazione
d’esercizio
100.000
0
0
0
0
(194.918)
Destinazione risultato
d’esercizio 2012
Totale
(94.918)
0
Altre variazioni
– riserva copertura perdite –
apporti
– riserva copertura perdite
– utilizzi
200.000
– altre destinazioni
200.000
(194.918)
194.918
0
(1)
(1)
(527.641)
(527.641)
(527.641)
(422.560)
Risultato 2013
Al 31.12.2013
100.000
0
5.081
0
0
In sostanza, in tutti i precedenti esercizi (2010, 2011, 2012 e 2013) l’Immobiliare ha chiuso con delle perdite (rispettivamente di 20.680,00 €, 116.602,00 €, 194.693,00 € e 527.641,00 €) che sono facilmente comprensibili: negli esercizi passati l’Immobiliare non ha praticamente avuto ricavi, pertanto le perdite conseguite risultano
in massima parte conseguenti al conteggio degli interessi passivi.
Questo fenomeno si è ripetuto, come già detto, anche nell’anno 2013. Riteniamo però corretto aggiungere che in questo caso più della metà della perdita d’esercizio 2013 (295.331,92 €) è stata causata dalla svalutazione di due immobili di proprietà e che per l’anno 2014 la situazione dovrebbe migliorare tangibilmente per due
fattori: per l’introito degli affitti e per la ristrutturazione (forte riduzione del tasso d’interesse applicato) e riduzione del debito residuo susseguente alla vendita di un immobile, che contribuirà alla copertura delle perdite da
parte dell’azionista di riferimento.
8. FATTI DI RILIEVO INTERVENUTI DOPO LA CHIUSURA DELL’ESERCIZIO
Tra i fatti di rilievo intervenuti dopo la chiusura dell’esercizio ci sono varie cose da segnalare:
a)in data 17/2/2014 il Consiglio di Amministrazione ha approvato il nuovo piano strategico 20142016. Tra le linee di sviluppo nel triennio in esame, la Banca ha individuato le seguenti priorità strategiche:
– attuazione di una politica di consolidamento e difesa della posizione acquisita in termini dimensionali, almeno nel breve periodo;
– sotto il profilo territoriale, concentrazione dell’azione commerciale su Trieste, con il mantenimento
dei volumi sull’area dell’altopiano;
– focalizzazione sul recupero della marginalità attraverso il riallineamento della forbice ai benchmark di
riferimento e la verticalizzazione della penetrazione commerciale con il miglioramento del cross selling;
– lo sviluppo dei canali innovativi e dell’operatività sul segmento dei giovani;
– la valorizzazione dell’immagine della Banca anche in chiave relazionale e commerciale;
– la progettazione e l’attuazione della riorganizzazione aziendale in una logica di garanzia di continuità
per il futuro nel medio-lungo termine:
 promuovendo il trasferimento di competenze e la formazione di capacità manageriali delle figure
da inserire nei ruoli aziendali chiave a tendere;
 razionalizzando la struttura tecnica con l’attuazione di prepensionamenti mirati;
 riorganizzando il comparto crediti.
b)in queste settimane le ditte incaricate stanno ultimando i lavori di ristrutturazione della nuova filiale di via Carducci. L’apertura dovrebbe avvenire verso la metà di aprile 2014. L’obiettivo che ci si prefigge è quello di consolidare la presenza della Banca nella città di Trieste.
84
Letno poročilo 2013
Dne 1.1.2013
SPREMEMBE PRI OBSEGU POSTAVK LASTNIŠKEGA KAPITALA 2013
Čisti dobiček
Osnovni Zakonita Druge Preneseni Rezerve
(izguba)
kapital
rezerva rezerve
dobički
ocene
poslovnega
leta
100.000
0
0
0
0
(194.918)
Skupaj
(94.918)
Namembnost izida
poslovanja 2012
0
Druge spremembe
– rezerva za kritje izgub doprinosi
– rezerva za kritje izgub uporabe
200.000
– druge namembnosti
200.000
(194.918)
194.918
0
(1)
(1)
(527.641)
(527.641)
(527.641)
(422.560)
Izid 2013
Dne 31.12.2013
100.000
0
5.081
0
0
Skratka, v vseh predhodnih poslovnih letih (2010, 2011, 2012 in 2013) je Nepremičninska družba leto zaključila z izgubami (po letih: 20.680,00 evrov, 116.602,00 evrov, 194.693,00 evrov in 527.641,00 evrov), ki so preprosto upravičljive: v preteklih poslovnih dobah Nepremičninska družba praktično ni imela prihodkov. Če se na
primer ozremo na poslovno leto 2012, izkazuje bilanca nepremičninske družbe, kot je navedeno zgoraj, izgubo
v višini 194.693,00 evrov.
Kot že rečeno, se je to ponovilo tudi v letu 2013, vendar se nam zdi umestno dodati, da je bil tokrat vzrok
za več kot polovico izgube v poslovnem letu 2013 (295.331,92 evrov) razvrednotenje dveh nepremičnin v lasti
in da bi se v letu 2014 situacija morala znatno izboljšati iz dveh razlogov: prihodka iz najemnin in iz prestrukturiranja (občutno zmanjšanje obrestne mere) ter zmanjšanja preostalega dolga po prodaji ene nepremičnine, kot
tudi kritje izgub s strani edinega delničarja.
8. POMEMBNEJŠI DOGODKI, KI SO NASTOPILI PO ZAKLJUČKU POSLOVNEGA LETA
Treba je izpostaviti nekatere pomembnejše dogodke po zaključku poslovnega leta:
a)dne 17.2.2014 je upravni odbor odobril nov strateški plan za obdobje 2014-2016. Med razvojnimi
smernicami obravnavanega četrtletja je Banka predvidela naslednje strateške prioritete:
– izvajanje politike za konsolidacijo in zaščito pridobljenega položaja v smislu obsega, vsaj kratkoročno;
– v teritorialnem smislu, osredotočenje komercialne dejavnosti na Trst, pri čemer se ohrani trenutni
položaj na kraški planoti;
– osredotočenje na zvišanje obrestne marže in uskladitev le-te s primerjalnimi indeksi (benchmark) ter
vertikalizacija komercialnega prodora z izboljšanjem navzkrižne prodaje (cross selling);
– razvoj inovativnih kanalov in delovanja na mladih;
– valorizacija podobe Banke tudi z vidika odnosov in komercialnih vsebin;
– načrtovanje in izvedba reorganizacije podjetja za zagotavljanje srednje- in dolgoročne kontinuitete:
 s podporo prenašanju kompetenc in izboljševanju menedžerskih sposobnosti oseb, ki se bodo
nameščale na ključna mesta v podjetju;
 z racionalizacijo tehnične strukture preko premišljenega zgodnjega upokojevanja;
 z reorganizacijo kreditnega sektorja.
b)v teh tednih se zaključujejo obnovitvena dela na novi podružnici na ulici Carducci. Odprtje je
predvideno za sredino aprila 2014. Naš cilj je utrditi prisotnost Banke v samem mestu Trst.
85
Bilancio 2013
c) in data 18 marzo 2014 abbiamo ricevuto il verbale di revisione cooperativa per il biennio 2013-2014
predisposto dalla Federazione delle Banche di Credito Cooperativo del Friuli Venezia Giulia e previsto
dall’articolo 20 della Legge regionale 3 dicembre 2007, n. 27, e dall’articolo 18 del Decreto legislativo 2
agosto 2002, n. 22. Il verbale ha evidenziato come la Banca sia sempre attenta alla gestione della base
sociale, che in merito alla natura mutualistica c’è il rispetto dei requisiti statutari, che c’è partecipazione
dei Soci e che il livello di democrazia interna è rispettato.
9. INFORMATIVA SULLE OPERAZIONI CON PARTI CORRELATE
Le informazioni sui rapporti con parti correlate, come definite dallo IAS 24, sono riportate nella “parte H operazioni con parti correlate” della Nota integrativa, cui si fa rinvio.
Ai sensi della disciplina prudenziale in materia di attività di rischio e conflitti di interesse nei confronti di
soggetti collegati, si evidenzia che non sono state compiute operazioni con soggetti collegati di maggiore rilevanza ai sensi della normativa di riferimento e dei criteri adottati nell’ambito delle politiche assunte, sulle quali
l’Amministratore Indipendente e/o il Collegio Sindacale abbiano reso parere negativo o formulato rilievi.
10. EVOLUZIONE PREVEDIBILE DELLA GESTIONE
A conclusione dell’ampia analisi su quanto avvenuto nel 2013 e delle indicazioni riassuntive sul prossimo
andamento della gestione, riteniamo che si possa guardare con discreto ottimismo al futuro della Banca, pur
nella consapevolezza che le difficoltà continueranno anche nel 2014.
Siamo certi, infatti, che gli ostacoli che incontreremo verranno affrontati con fiducia, forti di una situazione
patrimoniale solida e di un’apprezzabile liquidità posseduta, nella consapevolezza, comunque, che oltre alla
sana e prudente gestione occorrerà valutare ancora più attentamente ogni situazione per limitare l’assunzione
di rischi eccessivi. L’aspetto della rischiosità rappresenterà un tema fondamentale sul quale verrà posta la massima attenzione con presidi che verranno ulteriormente rafforzati.
Non si mancherà, nel contempo, di interpretare un giusto ruolo di sostegno alle economie locali, dando
risposte concrete ai bisogni delle imprese e delle famiglie che operano e vivono nelle nostre comunità. Tale
politica contribuirà a rinsaldare la fiducia che i clienti continuano ad accordarci grazie alla reputazione di azienda solida ed efficiente.
Nell’esercizio 2013 la Banca ha attivato una serie di importanti interventi di natura organizzativa e commerciale che, di fatto, rappresentano le fondamenta su cui si baseranno gli indirizzi gestionali futuri. In tal senso si è
anche deciso di privilegiare per il prossimo futuro un costante ed importante flusso cedolare derivante dai titoli di Stato, anziché puntare alla realizzazione di notevoli sopravvenienze attive su titoli, che avrebbero sì portato
beneficio sul bilancio in approvazione, ma penalizzato i risultati futuri. Siamo sicuri che il 2014 rappresenterà un
“giro di boa”, in quanto i sacrifici e le riforme attuate nell’esercizio appena concluso sono state fondamentali e
daranno i loro frutti già a partire dal 2014.
In particolare verrà attuata una attenta politica di pricing finalizzata ad un significativo recupero della forbice. Per quanto riguarda le masse intermediate si punterà più al consolidamento che alla crescita, con l’obiettivo di mantenere il rapporto impieghi raccolta in un range tra 90 e 95. Con la radicale riorganizzazione della
nostra rete di consulenti siamo convinti che riusciremo ad aumentare i volumi sulla raccolta: ciò ci permetterà
di aumentare anche gli impieghi per poter sostenere, se possibile, ancora meglio e di più i nostri Soci, ma anche
i nostri clienti e il nostro territorio.
Il 2013 è stato, peraltro come i precedenti, un anno molto difficile che ha inciso profondamente sui risultati economici e patrimoniali delle banche e le prospettive di mercato, abbiamo visto, non sono delle migliori.
Siamo comunque convinti che, grazie alle modifiche organizzative apportate dalla Banca, unite allo spirito di
squadra che il personale dipendente ha mostrato in questi anni, nessun traguardo ci sarà precluso: continueremo a dare continuità al consolidamento e rafforzamento della Banca ed a svolgere un ruolo primario all’interno
del nostro territorio di competenza e gli obiettivi che ci siamo prefissati non potranno che essere raggiunti.
86
Letno poročilo 2013
c)dne 18. marca 2014 smo prejeli zapisnik o zadružni reviziji za dvoletno obdobje 2013–2014, ki ga je
pripravila Zveza zadružnih bank Furlanije Julijske krajine in ga predvidevata 20. čl. deželnega zakona št.
27 z dne 3. decembra 2007 in 18. čl. zakonskega odloka št. 22 z dne 2. avgusta 2002. Iz zapisnika je razvidno, kako Banka vedno skrbi za članstvo, da v zvezi z vzajemnim značajem spoštuje pogoje, določene
s statutom, da člani sodelujejo in da se spoštuje nivo notranje demokracije.
9. INFORMACIJE O POSLOVANJU S POVEZANIMI OSEBAMI
Skladno z določbami mednarodnega računovodskega standarda IAS 24 prinaša informacije o poslovanju
s povezanimi strankami del H – »Poslovanje s povezanimi strankami« Pojasnil k izkazom (Nota integrativa).
V smislu bonitetnih predpisov glede tveganega poslovanja in navzkrižja interesov v odnosu do povezanih
strank gre opozoriti, da Banka ni vzdrževala s povezanimi osebami katerih poslovnih razmerij višjega zneska v
smislu zadevne zakonodaje in notranjih politik, za katera bi neodvisni upravitelj oziroma nadzorni odbor podal
negativno mnenje ali kako pripombo.
10. PRIČAKOVANI SCENARIJ
Ob koncu obsežnega prikaza dogodkov iz leta 2013 in povzetka napovedi za nadaljnje upravljanje menimo, da lahko na prihodnost Banke gledamo z optimizmom, čeprav se zavedamo, da bo težko tudi v letu
2014.
Prepričani smo namreč, da se bomo z ovirami spopadali z zaupanjem, saj imamo močno kapitalsko osnovo
in znatno likvidnost. Vseeno pa se zavedamo, da bo poleg previdnega in zdravega upravljanja treba vsako situacijo presoditi s še večjo pazljivostjo, da ne bi nase prevzeli prevelikih tveganj. Tveganju bo namenjena vsa pozornost z izvajanjem ukrepov, ki bodo še dodatno okrepljeni.
Hkrati bomo nudili ustrezno podporo lokalnemu gospodarstvu, s konkretnimi odgovori potrebam podjetij
in družin, ki delujejo in živijo v naših skupnostih. S takšno politiko bomo obnovili zaupanje, ki nam ga stranke še
vedno namenjajo, ker slovimo kot trdna in učinkovita družba.
V poslovnem letu 2013 je Banka izvedla nekaj pomembnih organizacijskih in komercialnih ukrepov, ki
dejansko predstavljajo temelj za bodoče upravne smernice. Zato smo sprejeli odločitev, da bomo v prihodnosti
dajali prednost stalni in znatni kuponski donosnosti obveznic, namesto da bi ustvarili znatne nepredvidene
prihodke od prodaje vrednostnih papirjev, ki bi sicer ugodno vplivali na računovodske izkaze, ki ji morate sprejeti, hkrati pa oškodovali bodoče rezultate. Prepričani smo, da bo v letu 2014 prišlo do pozitivnih sprememb, saj
so bila odpovedovanja in prestrukturiranja, izvedena v pravkar zaključenem poslovnem letu, bistvenega pomena in bodo obrodila sadove že v letu 2014.
Predvsem se bo začela izvajati natančna politika za znatno povišanje obrestne marže. Glede bilančne vsote bomo ciljali bolj na konsolidacijo kot na rast, z namenom ohranjanja razmerja krediti/depoziti v razponu od
90 do 95. S celovito reorganizacijo mreže svetovalcev smo prepričani, da nam bo uspelo povišati maso depozitov. To bo omogočilo tudi povečanje kreditov, da bomo lahko, če bo to mogoče, še bolj podpirali svoje člane in
stranke na svojem ozemlju.
Leto 2013 je bilo tako kot prejšnja zelo zahtevno in je globoko učinkovalo na ekonomske in finančne rezultate bank. Kot smo videli, tržni obeti niso najboljši. Vendar smo prepričani, da po organizacijskem prestrukturiranju Banke in s timskim duhom, ki so ga zaposleni dokazali v zadnjih letih, noben cilj ni neuresničljiv: nadaljevali
bomo s konsolidacijo in okrepitvijo Banke. Še naprej bomo odigravali primarno vlogo v svojem prostoru in dosegli cilje, ki smo si jih zastavili.
87
Bilancio 2013
11. CONSIDERAZIONI CONCLUSIVE
Cari Soci,
nel 1883, lo stesso anno in cui Thomas Edison sperimentò con successo la sua invenzione, la luce elettrica,
a molti chilometri di distanza un giovane economista, Leone Wollemborg, dando vita alla prima Cassa Rurale,
accese a suo modo una piccola luce che, nel tempo, ha rischiarato il cammino di molte persone. In 130 anni è
stata fatta molta strada e sono stati attraversati molti territori diversi.
In particolare, la crescita del Credito Cooperativo è stata sensibile negli ultimi venti anni. La scintilla è stata
un’innovazione normativa, il Testo Unico Bancario, che ha posto fine alle limitazioni del Tucra equiparando le
BCC agli altri intermediari. Senza omologarle. Accadrà lo stesso con il TUB europeo?
Più volte in questi anni le BCC hanno ricevuto apprezzamenti per la loro azione anticiclica e anticrisi: dalle
categorie produttive, ma anche dalle istituzioni e dalle stesse autorità di vigilanza.
Oggi il Credito Cooperativo è una componente significativa nell’industria del credito del nostro Paese.
Ci viene riconosciuto che le nostre:
sono le banche del Paese, presenti capillarmente in tutta Italia;
sono le banche della democrazia e della partecipazione, con circa 1 milione e 200 mila Soci, in crescita
del 3,2% su base d’anno;
sono le banche al servizio dell’economia reale, locale, popolare. Non diamo stock options né dividendi
oltre confine e non speculiamo in derivati.
Queste qualità e questi apprezzamenti dovrebbero “condensare”, traducendosi in un riconoscimento più
concreto del valore della presenza delle BCC nel mercato ed in generale del valore del pluralismo all’interno
dello stesso. Le Banche di Credito Cooperativo possono e devono continuare a portare il proprio contributo per
la crescita delle economie locali, perché in esse ci sia più concorrenza e nei territori più coesione, inclusione,
benessere. Più fiducia e più speranza.
Sta a noi preparare la storia del futuro. Abbiamo iniziato a scriverla e realizzarla. Occorre procedere con
larghezza di sguardo e consapevolezza di un’energia preziosa che non possiamo sciupare. Anche in tal modo
l’Italia sarà più fiduciosa e più meritevole di fiducia.
Un ringraziamento vada al Collegio Sindacale per il lavoro svolto ed in particolare al suo Presidente Stevo
Kosmač, che dopo più di 35 anni lascia l’incarico di Sindaco e di Presidente. Grazie Stevo per tutto quello che hai
fatto per la nostra Banca. Permettetemi di ringraziare anche il Sindaco Boris Kuret, che è stato con noi per 4
mandati e parimenti abbandonerà la carica.
Un doveroso e cordiale ringraziamento va infine agli esponenti dell’Organo di Vigilanza della Filiale della
Banca d’Italia di Trieste, in particolare al Direttore dott. Pietro Sambati, al dott. Enrico Paccagnella, e più in generale, a tutto il personale di Banca d’Italia per la costante disponibilità, l’assistenza e la fattiva collaborazione offerteci.
Un sentito ringraziamento va per ultimo a tutto il nostro personale che, con grande impegno e professionalità, ha contribuito tangibilmente al raggiungimento dei, riteniamo, comunque buoni risultati conseguiti.
12. PROGETTO DI RIPIANAMENTO DELLA PERDITA D’ ESERCIZIO
La perdita di esercizio ammonta a 2.818.074,22 €.
Si propone all’Assemblea di procedere alla copertura della perdita di esercizio con l’utilizzo delle seguenti
Riserve:
Riserva da sovrapprezzo post legge 59/92
Somme di sovrapprezzo a “creditori diversi” per recessi
Riserva da sovrapprezzo ante legge 59/92
Riserve da rivalutazione monetaria di beni immobili
Riserva legale
€
€
€
€
€
105.855,45
3.587,74
53.935,51
606.539,88
2.048.155,64
Cio premesso proponiamo al Vostro esame ed alla Vostra approvazione il bilancio dell’esercizio 2013 come
esposto nella documentazione di Stato patrimoniale e di Conto economico, nel Prospetto della redditività complessiva, nel Prospetto delle variazioni di patrimonio netto, nel Rendiconto finanziario nonché nella Nota integrativa.
Trieste, 31.3.2014
88
Il Consiglio di Amministrazione
Letno poročilo 2013
11. KONČNE UGOTOVITVE
Dragi člani,
ko je Thomas Edison leta 1883 uspešno preizkusil svoj izum – električno razsvetljavo, je tisoč kilometrov
stran mladi ekonomist Leon Wollemborg z ustanovitvijo prve kmečke hranilnice po svoje prižgal lučko, ki je
osvetlila pot veliko ljudi. V 130 letih smo prehodili dolgo pot in prečkali različna območja.
Rast zadružnega bančništva je bilo mogoče zaznati predvsem v zadnjih dvajsetih letih. Povod za to je bila
pravna novost, tj. Enotno besedilo bančnih zakonov, ki je odpravilo omejitve Enotnega besedila zakonov o
kmečkih in obrtnih hranilnicah (Testo Unico delle leggi sulle Casse Rurali e Artigiane) in zadružne banke izenačil z
drugimi posredniki, ne da bi jih enačil. Se bo to zgodilo tudi z Evropskim enotnim besedilom bančnih zakonov?
V teh letih so bile zadružne banke večkrat pohvaljene za svoje proticiklično in protikrizno delovanje. Pohvalile so jih proizvodne kategorije, pa tudi ustanove in same nadzorne službe.
Danes je zadružno bančništvo pomemben člen kreditnega sektorja naše države.
Priznavajo nam, da so naše banke:
banke države, razvejane po vsej Italiji,
banke demokracije in sodelovanja, ki vključujejo prib. 1 milijon in 200 tisoč članov, z letno 3,2-odstotno
rastjo;
banke »v službi« realnega, lokalnega, ljudskega gospodarstva. Ne dajemo delniških opcij, dividend čez
mejo in ne špekuliramo z izvedenimi finančnimi instrumenti.
Te lastnosti in ta naklonjenost bi se morale »zgostiti« in prerasti v konkretnejše priznanje vrednosti, ki jo ima
prisotnost zadružnih bank na trgu, in na splošno vrednosti pluralizma znotraj trga samega. Zadružne banke
lahko in morajo še naprej prispevati k rasti lokalnih gospodarstev, da bo v njih večja konkurenčnost, lokalno pa
večja kohezija, vključevanje, blaginja. Več upanja in zaupanja.
Mi moramo pisati prihodnost. Začeli smo jo pisati in uresničevati. Nadaljevati moramo z odprtimi očmi,
zavedajoč se dragocene energije, ki je ne smemo zapraviti. Tudi tako bo Italija postala bolj zaupljiva in tudi zaupanja vredna.
Posebna zahvala gre nadzornemu odboru za opravljeno delo, še posebej pa njegovemu predsedniku Stevu Kosmaču, ki po dobrih 35 letih zapušča mesto nadzornika in predsednika. Hvala Stevo za vse, kar si naredil za
našo Banko. Dovolite mi, da se zahvalim tudi nadzorniku Kuretu, ki je z nami ostal cele 4 mandate in ki ravno tako
zapušča svojo funkcijo.
Primerno se nam zdi, da se na koncu prisrčno zahvalimo predstojnikom nadzornega organa tržaške podružnice Banke Italije, posebej direktorju Pietru Sambatiju, Enricu Paccagnelli in vsem zaposlenim za veliko razpoložljivost, pomoč in tvorno sodelovanje.
Topla zahvala naj gre tudi vsem našim uslužbencem, ki so s stalno prizadevnostjo in strokovnostjo konkretno prispevali k doseganju rezultatov, za katere si upamo trditi, da so dobri.
12. NAČRT ZA KRITJE IZGUBE POSLOVNE DOBE
Izguba poslovne dobe znaša 2.818.074,22 evra.
Skupščini predlagamo, da se izguba poslovne dobe pokrije iz naslednjih rezerv:
Vplačani presežek kapitala po zakonu 59/92
Razpoložljivi zneski za presežek od odpisanih deležev bivših članov
Vplačani presežek kapitala pred zakonom 59/92
Presežek iz prevrednotenja nepremičnin
Zakonita rezerva
€
€
€
€
€
105.855,45
3.587,74
53.935,51
606.539,88
2.048.155,64
Na podlagi zgornjih ugotovitev vam v preučitev in odobritev dajemo bilanco poslovne dobe 2013, kot je
prikazana v izkazu premoženjskega stanja, izkazu poslovnega izida, izkazu skupne dobičkonostnosti, izkazu gibanja kapitala, izkazu denarnih tokov ter v pojasnilih k izkazom (Nota integrativa).
Trst, 31.3.2014
89
Upravni odbor
Relazione
del Collegio Sindacale
sul Bilancio
d’esercizio 2013
Poročilo nadzornega
odbora o bilanci
poslovne dobe 2013
Bilancio 2013
Signori Soci della Banca di Credito Cooperativo del Carso,
PARTE PRIMA
Relazione ai sensi dell’art. 14 del Decreto Legislativo 27 gennaio 2010, n. 39
Abbiamo svolto la revisione legale del bilancio di esercizio della Banca di Credito Cooperativo del Carso
chiuso al 31/12/2013, costituito dallo Stato patrimoniale, dal Conto economico, dal Prospetto delle variazioni
del patrimonio netto, dal Prospetto della redditività complessiva, dal Rendiconto finanziario e dalla relativa Nota
integrativa.
La responsabilità della redazione del bilancio compete agli Amministratori della Banca. È nostra la responsabilità del giudizio professionale espresso sul bilancio e basato sulla revisione contabile. Il suddetto bilancio
d’esercizio è stato redatto e predisposto in conformità agli International Financial Reporting Standards adottati
dall’Unione Europea nonché ai contenuti della Circolare della Banca d’Italia n. 262 del 22 dicembre 2005 (2°
aggiornamento del 21 gennaio 2014).
Il nostro esame è stato condotto secondo i principi statuiti per la revisione legale. In conformità ai predetti principi, la revisione è stata pianificata e svolta al fine di acquisire ogni elemento necessario per accertare se il
bilancio di esercizio sia viziato da errori significativi e se risulti, nel suo complesso, attendibile. Il procedimento
di revisione comprende l’esame, sulla base di verifiche a campione, degli elementi probativi a supporto dei
saldi e delle informazioni contenute nel bilancio, nonché la valutazione dell’adeguatezza e della correttezza dei
criteri contabili utilizzati e della ragionevolezza delle stime effettuate dagli Amministratori.
Riteniamo che il lavoro svolto fornisca una ragionevole base per l’espressione del nostro giudizio professionale.
Il bilancio di esercizio presenta ai fini comparativi i dati corrispondenti dell’esercizio precedente predisposti
in conformità ai medesimi principi contabili.
Per il giudizio relativo al bilancio dell’esercizio precedente si fa riferimento alla relazione del Collegio Sindacale emessa in data 10 aprile 2013.
A nostro giudizio, il bilancio d’esercizio della Banca di Credito Cooperativo del Carso al 31/12/2013 è conforme agli International Financial Standards adottati dall’Unione Europea e segue gli schemi contenuti nella
Circolare della Banca d’Italia n. 262 del 22 dicembre 2005 (2° aggiornamento del 21 gennaio 2014); esso pertanto é stato redatto con chiarezza e rappresenta in modo veritiero e corretto la situazione patrimoniale e finanziaria, il risultato economico, le variazioni del patrimonio netto e i flussi della Banca di Credito Cooperativo del
Carso per l’esercizio chiuso al 31 dicembre 2013.
La responsabilità della redazione della relazione sulla gestione in conformità a quanto previsto dalle norme di legge compete agli Amministratori della Banca. È di nostra competenza l’espressione del giudizio sulla
coerenza della relazione sulla gestione con il bilancio, come richiesto dall’art. 14, comma 2, lettera e), del decreto legislativo 27 gennaio 2010 n. 39. A tal fine abbiamo svolto le procedure indicate dal principio di revisione n.
PR 001 emanato dal Consiglio Nazionale dei Dottori Commercialisti e degli Esperti Contabili e raccomandato
dalla Consob. A nostro giudizio la relazione sulla gestione è coerente con il bilancio d’esercizio della Banca al 31
dicembre 2013.
92
Letno poročilo 2013
Cenjeni člani Zadružne kraške banke!
PRVI DEL
Poročilo na osnovi 14. člena zakonskega odloka z dne 27.1.2010, št. 39
Nadzorni odbor je opravil knjigovodsko preverjanje (revizijo) bilance poslovne dobe Zadružne kraške banke na dan 31.12.2013, ki jo sestavljajo bilanca stanja, izkaz poslovnega uspeha, izkaz gibanja kapitala, izkaz skupne dobičkonosnosti, izkaz denarnih tokov ter pojasnila k izkazom. Odgovornost za sestavo bilance pripada
upraviteljem banke, naša pa je odgovornost za strokovno mnenje, ki ga podajamo o bilanci in je osnovano na
knjigovodskem preverjanju (reviziji). Omenjena bilanca poslovne dobe je sestavljena na osnovi mednarodnih
računovodskih standardov IFRS, ki jih je sprejela Evropska Unija, in na osnovi vsebine okrožnice Banke Italije št.
262 z dne 22. decembra 2005 oziroma dopolnila z dne 21. januarja 2014.
Naš pregled je potekal po načelih o zakonitem preverjanju (reviziji). V skladu s temi načeli smo zastavili in
izvajali revizijo z namenom, da se seznanimo z vsemi potrebnimi podatki in da ugotovimo, če so v bilanci poslovne dobe morebitne pomembne napake kot tudi če je bilanca, v njeni celoti, zanesljiva. Postopek revizije
obsega pregled, na osnovi vzorčnih preverjanj, dokaznih podatkov o postavkah in o informacijah bilance kot
tudi ocenjevanje ustreznosti in korektnosti knjigovodskih kriterijev ter smiselnosti cenitev, ki so jih uporabljali
upravitelji.
Nadzorni odbor ocenjuje, da opravljeno delo predstavlja ustrezno osnovo za podajo lastnega strokovnega
mnenja.
Bilanca poslovne dobe vsebuje tudi podatke prejšnje poslovne dobe in tako omogoča primerjavo, skladno
z omenjenimi računovodskimi standardi. Nadzorni odbor je podal mnenje o prejšnji bilanci za leto 2012 dne 10.
aprila 2013.
Nadzorni odbor ocenjuje, da je bilanca Zadružne kraške banke na dan 31.12.2013 sestavljena skladno s
standardi IFS, ki jih je sprejela Evropska Unija, in na osnovi okrožnice Banke Italije št. 262 z dne 22. decembra
2005 oziroma dopolnila z dne 21. januarja 2014. Bilanca je torej sestavljena jasno in predstavlja na resničen in
pravilen način premoženjsko in finančno stanje, izkaz poslovnega uspeha, spremembe čistega premoženja ter
denarnih tokov omenjene banke za poslovno dobo, ki se je zaključila 31. decembra 2013.
Odgovornost za pripravo poročila o upravljanju je, na osnovi zakonskih predpisov, v pristojnosti upraviteljev Zadružne kraške banke, naša pa je pristojnost za oblikovanje mnenja o skladnosti poročila o upravljanju z
bilanco, kot to zahteva 14. člen, drugi odstavek, črka e) zakonodajnega odloka z dne 27. januarja 2010, št. 39.
Zato smo izvajali postopke v skladu s standardom o reviziji št. PR 001, ki ga je izdala Zbornica knjigovodskih izvedencev in ga je pripročila tudi Komisija za nadzorstvo nad kotiranimi družbami Consob. Nadzorni odbor potrjuje, da je omenjeno poročilo skladno z bilanco poslovne dobe Zadružne kraške banke na dan 31.12.2013.
93
Bilancio 2013
PARTE SECONDA
relazione ai sensi dell’art. 2429 del Codice civile
Signori Soci,
il Consiglio di Amministrazione ha messo a nostra disposizione il bilancio d’esercizio chiuso al 31 dicembre
2013 unitamente alla relazione sulla gestione nei termini di legge.
Il progetto di bilancio è composto da sei distinti documenti – lo Stato patrimoniale, il Conto economico, il
Prospetto delle variazioni di patrimonio netto, il Prospetto della redditività complessiva, il Rendiconto finanziario
e la Nota integrativa – e può essere riassunto nelle seguenti risultanze:
Stato patrimoniale
Attivo
Passivo e Patrimonio netto
Perdita dell’esercizio
524.388.433euro
524.388.433 euro, di cui:
2.818.074 euro
Conto economico
Perdita dell’operatività corrente al lordo delle imposte
Imposte sul reddito dell’esercizio dell’operatività corrente
Perdita dell’esercizio
3.861.705 euro
-1.043.631 euro
2.818.074 euro
La Nota integrativa contiene, oltre alle indicazioni dei criteri di valutazione, informazioni dettagliate sulle
voci di Stato patrimoniale e di Conto economico e le altre informazioni richieste al fine di esporre in modo veritiero e corretto la situazione patrimoniale e finanziaria, il risultato economico ed i flussi di cassa della Banca;
inoltre, contiene indicazioni e notizie in ordine alle operazioni con le parti correlate.
Unitamente a quelli riferibili al bilancio chiuso al 31 dicembre 2013 sono riportati i dati patrimoniali e di
Conto economico al 31 dicembre 2012, anch’essi determinati in applicazione dei principi contabili internazionali IAS/IFRS.
Nel corso dell’esercizio abbiamo partecipato alle riunioni del Consiglio di Amministrazione e del Comitato
Esecutivo.
In tali interventi abbiamo potuto verificare come l’attività dei suddetti organi sia improntata al rispetto
della corretta amministrazione e di tutela del patrimonio della Banca.
Nel corso del periodo abbiamo operato n. 31 verifiche sia collegiali che individuali.
Nei riscontri e nelle verifiche sindacali ci siamo avvalsi, ove necessario, della collaborazione della struttura
dei Controlli interni e dell’ufficio Contabilità generale della Banca. Il nostro esame è stato svolto secondo i principi di comportamento del Collegio Sindacale raccomandati dal Consiglio Nazionale Dottori Commercialisti ed
Esperti Contabili.
Durante le attività di verifica non sono emerse disfunzioni, inefficienze, irregolarità di rilievo o fatti significativi tali da richiedere specifica menzione in questa relazione e comunicazione alla Banca d’Italia.
In ossequio all’art. 2403 del Codice civile ed alla regolamentazione secondaria cui la Vostra Banca è soggetta, il Collegio:
1)ha ottenuto dagli Amministratori le informazioni sul generale andamento della gestione e sulla sua
prevedibile evoluzione, sulle operazioni di maggiore rilievo economico finanziario e patrimoniale nonché su quelle condotte con le parti correlate;
2)in base alle informazioni ottenute, ha potuto verificare che le azioni deliberate e poste in essere sono
conformi alla legge e allo Statuto sociale e che non appaiono manifestatamene imprudenti, azzardate,
94
Letno poročilo 2013
DRUGI DEL
Poročilo na osnovi 2429. člena civilnega zakonika
Spoštovani člani!
Upravni odbor nam je izročil v predvidenem roku bilanco poslovne dobe na dan 31.12.2013 skupno s
poročilom o upravljanju.
Osnutek bilance sestavlja šest ločenih dokumentov: bilanca stanja, izkaz poslovnega uspeha, izkaz gibanja čistega premoženja, izkaz skupne donosnosti, izkaz denarnih tokov ter pojasnila k izkazom. Dokumenti
izkazujejo v povzetku te podatke:
Bilanca stanja
Postavke na aktivi
Postavke na pasivi in čisto premoženje
Čista izguba poslovne dobe
524.388.433 evrov
524.388.433 evrov, od tega znaša
2.818.074 evrov
Izkaz poslovnega uspeha
Izguba iz rednega poslovanja pred obdavčitvijo
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
Čista izguba poslovne dobe
3.861.705 evrov
-1.043.631 evrov
2.818.074 evrov
Pojasnila k izkazom obsegajo, poleg navedbe kriterijev o ocenjevanju, tudi podrobne informacije o bilanci
stanja in izkazu poslovnega uspeha in ostale informacije, ki so potrebne za izčrpen opis premoženjskega in finančnega stanja, ekonomskega stanja ter denarnih tokov Zadružne kraške banke; omenjena pojasnila vsebujejo tudi podatke in informacije o poslovanju s povezanimi osebami in podjetji.
Skupno z bilanco 2013 so prikazani tudi podatki premoženjskega stanja in poslovnega uspeha na dan 31.
decembra 2012, ki so ravno tako določeni na osnovi mednarodnih računovodskih standardov.
V teku poslovne dobe smo se udeleževali sej upravnega odbora in izvršnega odbora.
Na tak način smo lahko ugotovili, da omenjeni organi korektno upravljajo banko in da ščitijo njeno premoženje.
V teku leta 2013 smo opravili skupno 31 pregledov, tako skupinskih kot posameznih.
Pri preverjanjih in pregledih smo se posluževali, če je bilo to potrebno, sodelovanja služb notranjega nadzora in knjigovodskega oddelka banke.
Naše preverjanje je potekalo ustrezno z načeli o delovanju nadzornih odborov, ki jih priporoča Zbornica
knjigovodskih izvedencev.
Med pregledi nismo ugotovili slabega delovanja, neučinkovisti in pomembnih nepravilnosti ali pomembnih dogodkov, da bi o tem poročali Banki Italije.
Na osnovi 2403. člena civilnega zakonika in bančne regulative je nadzorni odbor:
1)prejel od upraviteljev podatke o splošnem poteku upravljanja in o njegovem predvidenem razvoju ter
o pomembnejših premoženjskih, ekonomskih in finančnih poslovanjih ter o poslovanjih s povezanimi
osebami in podjetji;
2) na osnovi prejetih informacij je ugotovil, da so sprejeti sklepi v skladu z zakonskimi predpisi in s statutom
in da niso očitno neprevidni ali nepremišljeni kot tudi da niso v možnem konfliktu interesov, tako da bi
lahko ogrozili premoženje družbe;
3)preverjal spoštovanje zakona in statuta ter spoštovanje načel o korektnem upravljanju;
4)seznanil se je s stopnjo organizacijske sestave banke in jo nadzoroval. Nadzorni odbor je v ta namen
deloval s pomočjo zbiranja podatkov pri odgovornih osebah za posamezne oddelke, kot tudi s pogosti-
95
Bilancio 2013
in potenziale conflitto di interessi o in contrasto con le deliberazioni assunte dall’Assemblea o tali da
compromettere l’integrità del patrimonio;
3)ha vigilato sull’osservanza della Legge e dello Statuto nonché sul rispetto dei principi di corretta amministrazione;
4)ha acquisito conoscenza e vigilato, per quanto di sua competenza, sull’adeguatezza dell’assetto organizzativo della Banca. A tal fine, il Collegio ha operato sia per tramite della raccolta di informazioni dai
responsabili delle diverse funzioni, sia con incontri ricorrenti con i responsabili stessi che con riscontri
diretti in merito agli adempimenti ripetitivi, nonché con la richiesta alla funzione di Internal Auditing di
apposite relazioni in ordine all’attività dalla medesima svolta. A tal riguardo non abbiamo osservazioni
particolari da riferire;
5)ha esaminato e valutato il sistema di controllo interno al fine di verificarne l’indipendenza, l’autonomia
e la separazione da altre funzioni, e ciò anche in relazione allo sviluppo e alle dimensioni dell’attività
sociale nonché ai particolari obblighi e vincoli ai quali la Vostra Banca è soggetta; in proposito è stata
posta attenzione all’attività di analisi delle diverse tipologie di rischio e delle modalità per il loro governo, gestione e controllo, con specifica attenzione al processo interno di determinazione dell’adeguatezza patrimoniale (ICAAP) ed al processo di gestione del rischio di liquidità. È stata altresì verificata la separatezza della funzione di Compliance. È stata sollecitata la costante implementazione delle procedure
connesse agli obblighi degli intermediari;
6)ha verificato, alla luce di quanto disposto dalle Autorità di vigilanza in tema di sistemi di remunerazione
e incentivazione, l’adeguatezza e la rispondenza al quadro normativo delle politiche e delle prassi di
remunerazione adottate dalla Banca.
Vi evidenziamo infine che non sono pervenute denunce ex art. 2408 del Codice civile o esposti di altra
natura.
Le informazioni sui rapporti con parti correlate sono state descritte nella parte H della Nota integrativa al
bilancio mentre per ulteriori informazioni si fa rinvio alla relazione sulla gestione. Tutte le operazioni effettuate
nel decorso esercizio risultano essere state regolate a condizioni di mercato e nel rispetto dei principi indicati
nelle procedure per la gestione delle operazioni con i soggetti collegati vigenti nell’esercizio di riferimento.
Dall’incontro con l’Organismo di Vigilanza, istituito ai sensi del D.lgs. 231/2001, il Collegio ha recepito ed è
stato informato sulle attività svolte dall’Organismo medesimo. Dalla suddetta attività di vigilanza non sono stati
evidenziati elementi di criticità ai fini dei rischi di responsabilità amministrativa introdotti dal Decreto.
Nel bilancio per l’anno 2013 la BCC ha effettuato consistenti rettifiche per rischi su crediti. Anche in futuro
la BCC dovrà porre attenzione a tali aspetti al fine di garantire un’adeguata copertura dei relativi rischi.
Il Collegio Sindacale, in ottemperanza alle disposizioni di cui all’art. 2 Legge n. 59/1992 e dell’art. 2545 del
Codice civile, comunica di condividere i criteri seguiti dal Consiglio di Amministrazione nella gestione sociale
per il conseguimento degli scopi mutualistici in conformità col carattere cooperativo della Banca e dettagliati
nella relazione sulla gestione presentata dagli stessi Amministratori. Si segnalano qui, in particolare, l’accesso a
prodotti e servizi bancari secondo modalità e condizioni agevolate, dai conti correnti a costi moderati, ai depositi di risparmio a spese di gestione che in nessun caso superano le competenze maturate, nonché i tassi sui
prestiti in conto corrente riservati ai Soci che risultavano mediamente inferiori rispetto a quanto applicato ai
non Soci.
In considerazione di quanto sopra, il Collegio esprime parere favorevole all’approvazione del bilancio
dell’esercizio e concorda con la proposta di copertura della perdita formulata dal Consiglio di Amministrazione.
Il Collegio ringrazia tutto il personale della Banca per la collaborazione offerta in occasione delle verifiche.
Opicina, 8 aprile 2014
I Sindaci
Dott. Stevo Kosmač
Rag. Boris Kuret
Rag. Vojko Lovriha
96
Letno poročilo 2013
mi srečanji z odgovornimi in z neposrednimi pregledi ponavljajočih se obveznosti. Od notranjerevizijske
službe – Internal Auditing – je prejel specifična poročila o delovanju omenjene službe. O tem nima
nadzorni odbor posebnih pripomb;
5)preveril in ocenil je sistem notranjega nadzora z namenom, da ugotovi njegovo neodvisnost in avtonomijo od ostalih oddelkov banke, upoštevajoč razvoj in obseg družbene dejavnosti ter obveznosti in
omejitve, ki jih mora banka spoštovati; pozorno smo sledili preverjanju raznih vrst tveganj ter njihovemu
upravljanju in nadzoru, kar pride specifično do izraza pri notranjem postopku za določanje ustreznega
notranjega kapitala banke (ICAAP) in postopkov za upravljanje likvidnosti banke. Preverili smo tudi neodvisnost oddelka, ki je odgovoren za notranje nadzorovanje skladnosti s predpisi (Compliance). Prav
tako smo stalno opozarjali na potrebo po prilagajanju postopkov, ki so povezani z obveznostmi banke;
6)ocenjeval je ustreznost politike in prakse, ki jih je uvedla banka za izplačevanje honorarjev, in skladnost
s predpisi, na osnovi navodil Banke Italije v zvezi s sistemom plač in spodbud.
vlog.
Sporočamo vam, da nadzorni odbor ni prejel prijav na osnovi 2408. člena civilnega zakonika ali drugih
Informacije o odnosih s povezanimi osebami in podjetji so opisane v delu H pojasnil k izkazom, ostali podatki pa se nahajajo v poročilu o upravljanju. Posli, ki jih je opravila banka v preteklem letu, upoštevajo tržne
pogoje in predpise, ki so navedeni v postopkih za upravljanje poslov s povezanimi osebami in podjetji.
Na srečanju z nadzornim organom, ki ga je banka ustanovila na osnovi zakonskega odloka 231/2001, je
nadzorni odbor prejel informacije o dejavnosti omenjena organa. Iz te dejavnosti ne izhajajo kritični elementi, ki
bi lahko pomenili upravno odgovornost banke.
V bilanci 2013 je banka namenila precejšnje popravke za tveganja pri terjatvah. Tudi v bodoče bo banka
morala paziti na to postavko z namenom, da zagotovi primerno kritje tveganj.
Nadzorni odbor, ob upoštevanju navodil 2. člena zakona 59/92 in 2545. člena civilnega zakonika, sporoča,
da soglaša s kriteriji upravnega odbora glede vodenja banke za dosego vzajemnostnih namenov, v skladu z
zadružnim značajem podjetja. Ti kriteriji o poslovanju s člani so podrobno navedeni v poročilu o upravljanju, ki
ga je pripravil upravni odbor. Navajamo tu le pomembnejše: dostop do bančnih storitev in proizvodov po ugodnih pogojih, nizki stroški na tekočih računih, stroški na hranilnih vlogah, ki ne presegajo dozorelih obresti, ter
obrestne mere na posojilih, ki so običajno nižje od obrestnih mer za nečlane.
Na osnovi opravljenih pregledov nadzorni odbor podaja ugodno mnenje za odobritev bilance poslovne
dobe in soglaša s predlogom o kritju izgube, ki ga je pripravil upravni odbor.
Nadzorni odbor se zahvaljuje vsemu bančnemu osebju za sodelovanje pri pregledih.
Opčine, 8. aprila 2014
NADZORNI OBOR
Stevo Kosmač
Boris Kuret
Vojko Lovriha
97
Bilancio
al 31.12.2013
Bilanca
na dan 31.12.2013
Bilancio 2013
Stato patrimoniale: attivo
Voci dell’attivo
Totale al
31.12.2013
Totale al
31.12.2012
4.671.163
5.746.081
62.551
105.968
140.717.809
103.204.004
0
10.174.635
10.
Cassa e disponibilità liquide
20.
Attività finanziarie detenute per la negoziazione
40.
Attività finanziarie disponibili per la vendita
50.
Attività finanziarie detenute sino alla scadenza
60.
Crediti verso banche
31.370.448
34.574.099
70.
Crediti verso clientela
334.438.462
350.487.389
100.
Partecipazioni
0
0
110.
Attività materiali
7.656.701
6.517.218
120.
Attività immateriali
17.566
24.257
0
0
Attività fiscali
2.597.340
739.329
a) correnti
752.999
116.286
1.844.341
623.043
1.370.830
253.081
155.000
155.000
2.701.393
6.098.731
524.388.433
517.826.711
130.
di cui:
- avviamento
b) anticipate
di cui:
- alla L. 214/2011
140.
Attività non correnti e gruppi di attività in via di dismissione
150.
Altre attività
Totale dell’attivo
100
Letno poročilo 2013
Bilanca stanja: aktiva
Postavke na aktivi
10.
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
20.
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
40.
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
50.
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
60.
Krediti bankam
70.
Krediti strankam, ki niso banke
100.
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj
obvladovanih družb
110.
Opredmetena osnovna sredstva
120.
Neopredmetena dolgoročna sredstva
130.
od katerih:
- dobro ime
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
a) terjatve za davek
b) odložene terjatve za davek
od katerih:
- po zakonu 214/2011
140.
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo
150.
Druga sredstva
Skupaj sredstva
101
Skupaj na dan
31.12.2013
Skupaj na dan
31.12.2012
4.671.163
5.746.081
62.551
105.968
140.717.809
103.204.004
0
10.174.635
31.370.448
34.574.099
334.438.462
350.487.389
0
0
7.656.701
6.517.218
17.566
24.257
0
0
2.597.340
739.329
752.999
116.286
1.844.341
623.043
1.370.830
253.081
155.000
155.000
2.701.393
6.098.731
524.388.433
517.826.711
Bilancio 2013
Stato patrimoniale: passivo
Voci del passivo
e del patrimonio netto
Totale al
31.12.2013
Totale al
31.12.2012
10.
Debiti verso banche
79.828.459
67.962.620
20.
Debiti verso clientela
265.665.373
270.657.048
30.
Titoli in circolazione
106.616.014
107.314.502
40.
Passività finanziarie di negoziazione
0
0
80.
Passività fiscali
798.275
396.922
a) correnti
0
0
b) differite
798.275
396.922
10.112.716
8.942.820
2.425.873
2.375.503
634.771
293.461
634.771
293.461
1.642.113
401.277
59.213.823
58.939.117
100.
Altre passività
110.
Trattamento di fine rapporto del personale
120.
Fondi per rischi e oneri
b) altri fondi
130.
Riserve da valutazione
160.
Riserve
170.
Sovrapprezzi di emissione
159.791
157.122
180.
Capitale
109.299
103.117
200.
Utile (Perdita) d’esercizio (+/-)
Totale del passivo e del patrimonio netto
102
(2.818.074)
283.202
524.388.433
517.826.711
Letno poročilo 2013
Bilanca stanja: pasiva
Postavke na pasivi
in delniški kapital
Skupaj na dan
31.12.2013
Skupaj na dan
31.12.2012
79.828.459
67.962.620
10.
Dolgovi do bank
20.
Dolgovi do strank, ki niso banke
265.665.373
270.657.048
30.
Izdani vrednostni papirji
106.616.014
107.314.502
40.
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
0
0
80.
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
798.275
396.922
0
0
798.275
396.922
10.112.716
8.942.820
2.425.873
2.375.503
634.771
293.461
634.771
293.461
1.642.113
401.277
59.213.823
58.939.117
a) obveznosti za davek
b) odložene obveznosti za davek
100.
Druge obveznosti
110.
Odpravnine in podobne obveznosti do zaposlencev
120.
Rezervacije
b) druge rezervacije
130.
Rezerva ovrednotenj
160.
Rezerve
170.
Vplačani presežek kapitala
159.791
157.122
180.
Osnovni kapital
109.299
103.117
200.
Čisti dobiček (izguba) poslovnega leta (+/-)
Skupaj obveznosti in delniški kapital
103
(2.818.074)
283.202
524.388.433
517.826.711
Bilancio 2013
Conto economico
Voci
Totale al
31.12.2013
Totale al
31.12.2012
10.
Interessi attivi e proventi assimilati
16.040.528
17.996.296
20.
Interessi passivi e oneri assimilati
(6.629.655)
(6.558.313)
30.
Margine di interesse
9.410.873
11.437.983
40.
Commissioni attive
3.211.569
3.048.488
50.
Commissioni passive
(614.904)
(532.410)
60.
Commissioni nette
2.596.665
2.516.078
70.
Dividendi e proventi simili
59.403
51.474
80.
Risultato netto dell’attività di negoziazione
100.
Utili (perdite) da cessione o riacquisto di:
(21.482)
78.565
1.679.537
1.208.355
0
2.801
b) attività finanziarie disponibili per la vendita
939.818
1.177.031
c) attività finanziarie detenute sino alla scadenza
693.696
0
46.023
28.523
0
1.619
13.724.996
15.294.074
(4.548.318)
(3.447.102)
(4.337.242)
(3.447.102)
(211.076)
0
9.176.678
11.846.972
(13.771.381)
(12.414.882)
a) spese per il personale
(9.073.221)
(7.646.360)
b) altre spese amministrative
(4.698.160)
(4.768.522)
a) crediti
d) passività finanziarie
110.
Risultato netto delle attività e passività
finanziarie valutate al fair value
120.
Margine di intermediazione
130.
Rettifiche/riprese di valore nette per deterioramento di:
a) crediti
b) attività finanziarie disponibili per la vendita
140.
Risultato netto della gestione finanziaria
150.
Spese amministrative:
160.
Accantonamenti netti ai fondi per rischi e oneri
(406.328)
(127.288)
170.
Rettifiche/riprese di valore nette su attività materiali
(585.245)
(601.896)
180.
Rettifiche/riprese di valore nette su attività immateriali
(13.667)
(15.274)
190.
Altri oneri/proventi di gestione
1.938.238
1.753.725
200.
Costi operativi
(12.838.383)
(11.405.615)
210.
Utili (Perdite) delle partecipazioni
(200.000)
(216.602)
240.
Utili (Perdite) da cessione di investimenti
0
453.962
250.
Utile (Perdita) della operatività corrente
al lordo delle imposte
(3.861.705)
678.717
260.
Imposte sul reddito dell’esercizio dell’operatività corrente
1.043.631
(395.515)
270.
Utile (Perdita) della operatività corrente
al netto delle imposte
(2.818.074)
283.202
290.
Utile (Perdita) d’esercizio
(2.818.074)
283.202
104
Letno poročilo 2013
Izkaz poslovnega uspeha
Postavke
Skupaj na dan
31.12.2013
Skupaj na dan
31.12.2012
10.
Prihodki iz obresti in podobni prihodki
16.040.528
17.996.296
20.
Odhodki za obresti in podobni odhodki
(6.629.655)
(6.558.313)
30.
Čiste obresti
9.410.873
11.437.983
40.
Prejete provizije
3.211.569
3.048.488
50.
Dane provizije
(614.904)
(532.410)
60.
Čiste provizije
2.596.665
2.516.078
70.
Prihodki iz dividend in podobni prihodki
59.403
51.474
80.
Čisti poslovni izid iz finančnih sredstev in obveznosti,
namenjenih trgovanju
(21.482)
78.565
100.
Dobički (izgube) od odprodaje ali odkupa:
1.679.537
1.208.355
0
2.801
b) finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo
939.818
1.177.031
c) finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
693.696
0
46.023
28.523
0
1.619
13.724.996
15.294.074
(4.548.318)
(3.447.102)
(4.337.242)
(3.447.102)
(211.076)
0
9.176.678
11.846.972
(13.771.381)
(12.414.882)
a) stroški dela
(9.073.221)
(7.646.360)
b) ostali splošni in administrativni stroški
(4.698.160)
(4.768.522)
a) kreditov
d) finančnih obveznosti
110.
Čisti poslovni izid iz finančnih sredstev in obveznosti pripo­
znanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
120.
Poslovni prihodki
130.
Popravki čiste vrednosti za oslabitve in odprava oslabitev:
a) kreditov
b) finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
140.
Čisti poslovni dobiček/izguba iz finančnega upravljanja
150.
Administrativni stroški:
160.
Oblikovanje čistih rezervacij
(406.328)
(127.288)
170.
Popravki čiste vrednosti za oslabitve in odprava oslabitev
opredmetenih sredstev
(585.245)
(601.896)
180.
Popravki čiste vrednosti za oslabitve in odprava oslabitev
neopredmetenih sredstev
(13.667)
(15.274)
190.
Ostali odhodki/prihodki poslovanja
1.938.238
1.753.725
200.
Operativni stroški
(12.838.383)
(11.405.615)
210.
Dobički (izgube) iz naložb v kapital pridruženih in skupaj
obvladovanih družb
(200.000)
(216.602)
240.
Dobički (izgube) od odprodaje naložb
0
453.962
250.
Dobiček (izguba) iz rednega poslovanja pred
obdavčitvijo
(3.861.705)
678.717
260.
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
1.043.631
(395.515)
270.
Dobiček (izguba) iz rednega poslovanja po obdavčitvi
(2.818.074)
283.202
290.
Čisti dobiček (izguba) poslovnega leta
(2.818.074)
283.202
105
Bilancio 2013
Prospetto della redditività complessiva
Voci
10.
Utile (Perdita) d’esercizio
Altre componenti reddituali al netto delle imposte
senza rigiro a conto economico
40.
Piani a benefici definiti
Altre componenti reddituali al netto delle imposte
con rigiro a conto economico
100.
Attività finanziarie disponibili per la vendita
130.
Totale altre componenti reddituali al netto delle imposte
140.
Redditività complessiva (Voce 10+130)
31.12.2013
31.12.2012
(2.818.074)
283.201
13.815
(225.059)
13.815
(225.059)
1.227.021
2.628.594
1.227.021
2.628.594
1.240.836
2.403.535
(1.577.238)
2.686.736
Nella voce “utile (perdita) d’esercizio” figura il medesimo importo indicato nella voce 290 del conto economico.
Nelle voci relative alle “altre componenti reddituali al netto delle imposte” figurano le variazioni di valore delle attività
registrate nell’esercizio in contropartita delle riserve da valutazione (al netto delle imposte).
106
Letno poročilo 2013
Izkaz skupne dobičkonosnosti
Postavke
10.
Čisti dobiček (izguba) poslovnega leta
Druge sestavine na prihodkovni strani brev davka,
brez prenosa na ekonomski račun
40.
Aktuarski dobiček (izguba) na skladu odpravnin
za zaposlence
Druge sestavine na prihodkovni strani brev davka,
prenešene na ekonomski račun
100.
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo
130.
Skupno druge sestavine na prihodkovni strani
brez davka
140.
Skupna dobičkonosnost (postavke 10+130)
31.12.2013
31.12.2012
(2.818.074)
283.201
13.815
(225.059)
13.815
(225.059)
1.227.021
2.628.594
1.227.021
2.628.594
1.240.836
2.403.535
(1.577.238)
2.686.736
Postava »čisti dobiček« izkazuje isti znesek kot postavka 290 izkaza poslovnega uspeha.
Postavka »Druge sestavine na prihodkovni strani« izkazuje spremembe rezerve ovrednotenj (po obdavčitvi).
107
108
Esistenze al 31.12.2012
Patrimonio netto
Utile (Perdita) di esercizio
Azioni proprie
Strumenti di capitale
59.883.835
283.202
-
-
-
401.277
Riserve da valutazione
-
(432.544)
b) altre
-
59.371.661
58.939.117
59.883.835
283.202
401.277
(432.544)
59.371.661
58.939.117
157.122
157.122
103.117
103.117
-
-
-
Esistenze al 1.1.2013
-
103.117
103.117
Modifica saldi apertura
a) di utili
Riserve:
Sovrapprezzi di emissione
b) altre azioni
a) azioni ordinarie
Capitale:
Riserve
-
(274.706)
-
274.706
274.706
-
-
-
-
(8.496)
(8.496)
Dividendi e altre
destinazioni
-
-
Acquisto azioni proprie
Emissione nuove azioni
-
(1.589)
-
-
12.133 (3.282)
-
-
-
4.362 (1.693)
-
7.771
7.771 (1.589)
Distribuzione straordinaria
dividendi
-
-
-
-
-
Variazione strumenti
di capitale
Operazioni sul patrimonio netto
Variazioni dell’esercizio
-
-
-
Derivati su proprie azioni
Allocazione risultato
esercizio precedente
Stock options
1.642.113
(432.544)
59.646.367
59.213.823
159.791
-
109.299
(2.818.074) (2.818.074)
1.240.836
Redditività complessiva
esercizio 2013
- (1.577.238) 58.306.952
-
-
Patrimonio netto
al 31.12.2013
109.299
Bilancio 2013
Prospetto delle variazioni del patrimonio netto esercizio 2013
Variazioni di riserve
109
Stanje na dan 31.12.2012
Skupaj kapital
59.883.835
-
-
0
Lastne delnice
283.202
0
Kapitalski instrumenti
Čisti poslovni izid (izguba)
poslovnega leta
-
401.277
Rezerva ovrednotenj
-
59.371.661
58.939.117
59.883.835
283.202
401.277
(432.544)
59.371.661
58.939.117
157.122
157.122
103.117
103.117
-
-
-
Stanje na dan 1.1.2013
-
103.117
103.117
Spremembe stanja na prvi dan
poslovnega leta
(432.544)
b) ostale
a) iz dobička
Rezerve:
Vplačani presežek kapitala
b) ostale delnice
a) navadne delnice
Osnovni kapital:
Rezerve
-
(274.706)
-
274.706
274.706
-
-
-
-
(8.496)
(8.496)
Med letom izplačane
dividende in ostala izplačila
-
-
Lastne delnice
Nova izdaja delnic
-
(1.589)
-
-
12.133 (3.282)
-
-
-
4.362 (1.693)
-
7.771
7.771 (1.589)
Izplačilo dividend
med letom
-
-
-
-
-
Spremembe kapitalskih
instrumentov
Premiki v oziroma iz kapitala
Spremembe poslovnega leta
-
-
-
Izvedeni finančni instrumenti
na lastne delnice
Razporeditev dobička
(izgube) za prejšnje
obdobje
Stock options
1.642.113
(432.544)
59.646.367
59.213.823
159.791
-
109.299
(2.818.074) (2.818.074)
1.240.836
Skupna dobičkonosnost
za leto 2013
- (1.577.238) 58.306.952
-
-
Končno stanje v obračunskem
obdobju 31.12.2013
109.299
Letno poročilo 2013
Izkaz gibanja kapitala poslovna doba 2013
Spremembe rezerv
110
Esistenze al 31.12.2011
Patrimonio netto
Utile (Perdita) di esercizio
Azioni proprie
Strumenti di capitale
57.189.792
-
216.372 (59.439)
59.439
(2.061.697)
Riserve da valutazione
-
(432.544)
b) altre
-
59.221.219
58.788.675
57.189.792
156.933
(2.002.258)
(432.544)
59.221.219
58.788.675
153.129
153.129
93.313
93.313
-
-
-
Esistenze al 1.1.2012
-
93.313
93.313
Modifica saldi apertura
a) di utili
Riserve:
Sovrapprezzi di emissione
b) altre azioni
a) azioni ordinarie
Capitale:
Riserve
-
(150.442)
-
150.442
150.442
-
-
-
-
(6.491)
(6.491)
Dividendi e altre
destinazioni
-
-
Acquisto azioni proprie
Emissione nuove azioni
-
(1.176)
-
-
16.635 (2.838)
-
-
-
5.655 (1.662)
-
10.980
10.980 (1.176)
Distribuzione straordinaria
dividendi
-
-
-
-
-
Variazione strumenti
di capitale
Operazioni sul patrimonio netto
Variazioni dell’esercizio
-
-
-
Derivati su proprie azioni
Allocazione risultato
esercizio precedente
Stock options
-
-
-
Redditività complessiva
esercizio 2012
283.202
401.277
(432.544)
59.371.661
58.939.117
157.122
-
103.117
2.686.737 59.883.835
283.202
2.403.535
Patrimonio netto
al 31.12.2012
103.117
Bilancio 2013
Prospetto delle variazioni del patrimonio netto esercizio 2012
Variazioni di riserve
111
Skupaj kapital
Čisti poslovni izid (izguba)
poslovnega leta
Lastne delnice
Kapitalski instrumenti
Rezerva ovrednotenj
b) ostale
a) iz dobička
Rezerve:
Vplačani presežek kapitala
b) ostale delnice
a) navadne delnice
Osnovni kapital:
Stanje na dan 31.12.2011
Spremembe stanja na prvi dan
poslovnega leta
59.439
(2.061.697)
57.189.792
-
216.372 (59.439)
-
-
(432.544)
59.221.219
58.788.675
57.189.792
156.933
(2.002.258)
(432.544)
59.221.219
58.788.675
153.129
153.129
93.313
93.313
-
-
-
Stanje na dan 1.1.2012
-
93.313
93.313
Rezerve
-
(150.442)
-
150.442
150.442
-
-
-
-
(6.491)
(6.491)
Med letom izplačane
dividende in ostala izplačila
-
-
Lastne delnice
Nova izdaja delnic
-
(1.176)
-
-
16.635 (2.838)
-
-
-
5.655 (1.662)
-
10.980
10.980 (1.176)
Izplačilo dividend
med letom
-
-
-
-
-
Spremembe kapitalskih
instrumentov
Premiki v oziroma iz kapitala
Spremembe poslovnega leta
-
-
-
Izvedeni finančni instrumenti
na lastne delnice
Razporeditev dobička
(izgube) za prejšnje
obdobje
Stock options
-
-
-
Skupna dobičkonosnost
za leto 2012
283.202
401.277
(432.544)
59.371.661
58.939.117
157.122
-
103.117
2.686.737 59.883.835
283.202
2.403.535
Končno stanje v obračunskem
obdobju 31.12.2012
103.117
Letno poročilo 2013
Izkaz gibanja kapitala poslovna doba 2012
Spremembe rezerv
Bilancio 2013
Rendiconto finanziario: metodo indiretto
Importo
A. ATTIVITÀ OPERATIVA
1. Gestione
- risultato d’esercizio (+/-)
Totale al
31.12.2013
Totale al
31.12.2012
2.410.755
5.836.331
(2.818.074)
283.202
- plus/minusvalenze su attività finanziarie detenute per la negoziazione e su
attività/passività finanziarie valutate al fair value (-/+)
(149.180)
- plus/minusvalenze su attività di copertura (-/+)
0
- rettifiche/riprese di valore nette per deterioramento (+/-)
4.891.044
3.776.196
- rettifiche/riprese di valore nette su immobilizzazioni materiali e immateriali (+/-)
598.911
617.170
- accantonamenti netti a fondi rischi ed oneri ed altri costi/ricavi (+/-)
435.217
544.957
- imposte e tasse non liquidate (+)
195.960
227.662
- rettifiche/riprese di valore nette dei gruppi di attività in via
di dismissione al netto dell’effetto fiscale (+/-)
- altri aggiustamenti (+/-)
2. Liquidità generata/assorbita dalle attività finanziarie
0
(892.303)
536.324
(14.860.057)
(38.736.972)
- attività finanziarie detenute per la negoziazione
0
- attività finanziarie valutate al fair value
0
- attività finanziarie disponibili per la vendita
- crediti verso banche: a vista
- crediti verso banche: altri crediti
- crediti verso clientela
- altre attività
3. Liquidità generata/assorbita dalle passività finanziarie
- debiti verso banche: a vista
(32.970.495)
(34.384.688)
41.147.426
27.516.803
(38.003.179)
(20.982.315)
12.018.841
(8.155.373)
2.947.350
(2.731.399)
4.946.544
33.215.800
11.865.838
30.172.659
- debiti verso banche: altri debiti
0
- debiti verso clientela
(4.991.675)
2.589.212
- titoli in circolazione
(2.142.488)
12.983.872
- passività finanziarie di negoziazione
0
- passività finanziarie valutate al fair value
- altre passività
Liquidità netta generata/assorbita dall’attività operativa
112
0
(11.986.720)
214.869
(543.223)
(7.502.758)
315.159
Letno poročilo 2013
Izkaz denarnih tokov: po posredni metodi
Znesek
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
1. Poslovna sredstva
- čisti poslovni izid obdobja (+/-)
Skupaj
na dan
31.12.2013
Skupaj
na dan
31.12.2012
2.410.755
5.836.331
(2.818.074)
- nerealizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev namenjenih trgovanju in
iz finančnih sredstev/obveznosti, ki so merjene po pošteni vrednosti (-/+)
- nerealizirani dobički/izgube iz sredstev namenjenih varovanju (-/+)
- popravki čiste vrednosti za oslabitve/odpravo oslabitev (+/-)
283.202
(149.180)
0
4.891.044
3.776.196
- popravki čiste vrednosti za oslabitve/odpravo oslabitev opredmetenih in
neopredmetenih sredstev (+/-)
598.911
617.170
- oblikovanje čistih rezervacij za tveganja in odhodke in drugi
odhodki/prihodki (+/-)
435.217
544.957
- davki in pristojbine, ki še niso plačani (+)
195.960
227.662
- popravki čiste vrednosti za oslabitve/odpravo nekratkoročnih sredstev v posesti
za prodajo in ustavljeno poslovanje zmanjšano za učinek davka (+/-)
- druge prilagoditve (+/-)
2. Povečanje/zmanjšanje finančnih poslovnih sredstev
0
(892.303)
536.324
(14.860.057)
(38.736.972)
- povečanje/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju
0
- povečanje/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida
0
- povečanje/zmanjšanje finančnih sredstev v posesti za prodajo
- krediti in predujmi bankam: na vpogled
- krediti in predujmi bankam: ostale terjatve
- krediti in predujmi strankam
- ostala aktiva
3. Povečanje/zmanjšanje finančnih poslovnih obveznosti
- povečanje/zmanjšanje finančnih obveznosti do bank: na vpogled
(32.970.495)
(34.384.688)
41.147.426
27.516.803
(38.003.179)
(20.982.315)
12.018.841
(8.155.373)
2.947.350
(2.731.399)
4.946.544
33.215.800
11.865.838
30.172.659
- povečanje/zmanjšanje finančnih obveznosti do bank: druge obveznosti
0
- povečanje/zmanjšanje finančnih obveznosti do strank
(4.991.675)
2.589.212
- izdani dolžniški vrednostni papirji
(2.142.488)
12.983.872
- povečanje/zmanjšanje finančnih obveznosti v posesti za trgovanje
- povečanje/zmanjšanje finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida
- povečanje/zmanjšanje drugih finančnih obveznosti
Neto denarni tokovi pri poslovanju
113
0
0
(11.986.720)
214.869
(543.223)
(7.502.758)
315.159
Bilancio 2013
B. ATTIVITÀ DI INVESTIMENTO
1. Liquidità generata da
8.359.189
661.599
59.403
51.474
8.299.786
0
- vendite di partecipazioni
0
- dividendi incassati su partecipazioni
- vendite di attività finanziarie detenute sino alla scadenza
- vendite di attività materiali
610.125
- vendite di attività immateriali
0
- vendite di rami d’azienda
0
2. Liquidità assorbita da
- acquisti di partecipazioni
(1.931.704)
(505.443)
(200.000)
(137.282)
(1.724.728)
(350.011)
(6.976)
(18.150)
- acquisti di attività finanziarie detenute sino alla scadenza
0
- acquisti di attività materiali
- acquisti di attività immateriali
- acquisti di rami d’azienda
0
Liquidità netta generata/assorbita dall’attività d’investimento
C. ATTIVITÀ DI PROVVISTA
6.427.485
- emissioni/acquisti di azioni proprie
156.156
8.851
13.797
- emissioni/acquisti di strumenti di capitale
0
- distribuzione dividendi e altre finalità
Liquidità netta generata/assorbita dall’attività di provvista
LIQUIDITÀ NETTA GENERATA/ASSORBITA NELL’ESERCIZIO
(8.496)
(6.491)
355
7.306
(1.074.918)
478.621
LEGENDA
(+) generata
(-) assorbita
Riconciliazione
Importo
Voci di bilancio
Cassa e disponibilità liquide all’inizio dell’esercizio
Liquidità totale netta generata/assorbita nell’esercizio
Cassa e disponibilità liquide: effetto della variazione dei cambi
Cassa e disponibilità liquide alla chiusura dell’esercizio
114
Totale al
31.12.2013
Totale al
31.12.2012
5.746.081
5.267.460
(1.074.918)
478.621
0
0
4.671.163
5.746.081
Letno poročilo 2013
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
1. Prejemki pri naložbenju v zvezi
8.359.189
661.599
- s prejemki pri prodaji dolgoročnih naložb v kapital pridruženih in skupaj
obvladovanih družb
0
- s prejemki pri prodaji naložb v kapital družb
- s prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
59.403
51.474
8.299.786
0
- s prejemki pri prodaji opredmetenih sredstev
610.125
- s prejemki pri prodaji neopredmetenih dolgoročnih sredstev
0
- s prejemki pri prodaji odsekov podjetja
0
2. Izdatki pri naložbenju
- izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb
(1.931.704)
(505.443)
(200.000)
(137.282)
- izdatki pri nakupu finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
0
- izdatki pri nakupu opredmetenih sredstev
- izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev
(1.724.728)
(350.011)
(6.976)
(18.150)
- izdatki pri nakupu odsekov podjetja
0
Neto denarni tokovi pri naložbenju
C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
6.427.485
- izdaje/odkupi lastnih delnic
156.156
8.851
13.797
- izdaje/nakupi kapitalskih instrumentov
0
- porazdelitev dividend in druge namembnosti
Neto denarni tokovi pri financiranju
DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI NA KONCU OBDOBJA
(8.496)
(6.491)
355
7.306
(1.074.918)
478.621
LEGENDA
(+) povečanje
(-) zmanjšanje
Usklajevanje postavk
Znesek
Postavke v bilanci stanja
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja
Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov v
poročevalnem obdobju
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki: učinek spremembe deviznih tečajev
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu poslovnega obdobja
115
Skupaj
na dan
31.12.2013
Skupaj
na dan
31.12.2012
5.746.081
5.267.460
(1.074.918)
478.621
0
0
4.671.163
5.746.081
Opåine | Opicina
Ul./Via Ricreatorio, 2
34151
tel. 040.21491
fax 040.211879
Trst | Trieste
Ul./Via Carducci, 4
34133
tel. 040.2149357
fax 040.2149352
Trst | Trieste
Ul./Via Molino a Vento, 154
34137
tel. 040.2149850
fax 040.2149855
Trst | Trieste
Ul./Via San Spiridione, 7
34121
tel. 040.2149880
fax 040.2149885
Trst | Trieste
Nabrežje/Riva Gulli, 4
34123
tel. 040.2149890
fax 040.2149895
Nabrežina | Aurisina
Trg Sv. Roka/Piazza San Rocco, 106
34011
tel. 040.2149401
fax 040.201133
Sesljan | Sistiana
Sesljan/Sistiana, 44
34011
tel. 040.2149523
fax 040.291500
Bazovica | Basovizza
Ul./Via Gruden, 23/c
34012
tel. 040.2149551
fax 040.2149553
Domjo | Domio
Domjo/Domio, 289
34018
tel. 040.2149571
fax 040.2149576
Dolina
Obrtna cona/Zona artigianale, 507/13
34018
tel. 040.2149800
fax 040.2149805
Milje | Muggia
Ul./Via Roma, 17/b-c
34015
tel. 040.2149830
fax 040.2149835
ATM Zgonik | Sgonico
Obåinska hiša/Municipio
Zgonik/Sgonico, 45
Stampa | Tisk
Luglio fotocomposizioni snc
Trieste | Trst
aprile | april 2014