skupine Tehnik skupine Tehnik
GLASILO št. 7, 8 skupine Tehnik Poslovanje Skupine Tehnik Skupina Tehnik v letu julij 2010 2009 in načrti za leto 2010 (str. 11) zakorakala v javno zasebno partnerstvo (str. 20) projekti gradnje (str. 26) Aktualni Tretja strateška konferenca Šport Skupine Tehnik (str. 39) in športne aktivnosti (str. 60) roke (str. 63) Recepti iz moške Kazalo 4 Intervju 7 Aktualno 22 Tehnik gradi 31 Spremembe v zakonodaji 34 Varnost in zdravje pri delu 39 Dogodki 44 Počitniške kapacitete 45 Zaposleni 50 Družbena odgovornost 54 Zanimivosti 58 Prosti čas 65 Misli 66 Hobiji zaposlenih Izdajatelj: Oblikovanje: Skupina Tehnik, www.sgp-tehnik.si Pro anima, d.o.o., www.proanima.si Stara cesta 2, SI-4220 Škofja Loka Fotografija: Uredništvo: Arhiv skupine Tehnik mag. Barbara Gorjup, glavna in odgovorna urednica mag. Katja Seljak Varga, Tina Šinkovec, Sebastijan Tisk: Smrkolj, Primož Malavašič Tiskarna Littera picta d.o.o. Naslov uredništva: Naklada: 500 izvodov [email protected] Slika iz naslovnice: Sodniško razgledni stolp v Veliki Zaki na Bledu Glasilo izhaja dvakrat letno: junija in decembra. Vsakega vašega prispevka bomo zelo veseli. Članke, fotografije, mnenja, šale nam lahko pošljete na naslov uredništva. Naslednja številka bo izšla predvidoma decembra 2010. Vaše prispevke pričakujemo do 31. oktobra 2010 na naslov: [email protected] Uvodnik Uvodnik Sproščanje na terasi Že kar močno smo zajadrali v poletje, ki je letos resnično vroče. Zato mrzla osvežitev resnično prija telesu, pa naj bo to mrzlo pivo, limonada, ledena kava ali pa sladoled. Poleg mrzle osvežitve pa sta potrebna tudi počitek in sproščanje, saj nas vročina poleg vsakodnevnih naporov še dodatno utrudi. Prav zaradi visokih temperatur je bistveno, da popijemo dovolj tekočine in uživamo lahko hrano. Zame se poleti začne najlepši del dneve šele, ko vročina popusti. Ko se začne ohlajati, po 18. uri popoldne, skuham pozno kosilo oz. večerjo. Ponavadi nekaj lahkega – testenine ali riž z bučkami, paradižnikom in s stopljenim sirčkom po vrhu, zraven pa še eno skledo zelene solate s paradižnikom. Najlepše pa je, ko hrano pripravim kar na terasi – potrebuješ le majhen žar in plinsko bombo ter kar tam, na terasi ali na balkonu, važno da na svežem zraku, skuhaš in zaužiješ kosilo oz. večerjo. Nato pa sledi sproščanje na ležalnikih na terasi. Včasih naredim še kaj za službo, a zame najbolj sproščujoče je prelistanje kakšne revije ali branje knjige. Takrat se namreč že pošteno ohladi in je sproščanje na terasi prav prijetno. Drugačen način sproščanja, ki mi je tudi zelo pri srcu, pa je vzpon ali tek na sosednji grič ali pa kolesarski vzpon po makadamski cesti na hrib, kateremu nato sledi strm spust. Zame najpomembneje pri športiranju je to, da se gibljem v naravi, kar pomeni, da sem obkrožena z zelenjem ter vdihavam svež in čist zrak. Ko se vrnem, pa ni lepšega, kot pojesti malo sladoleda, da pridobim vse pokurjene kalorije nazaj. Poznam ljudi, ki se sproščajo ob vrtnarjenju (jaz sama vrtička še nimam, tako da se ne morem sproščati na tak način), drugi se sproščajo v klimatiziranih šoping centrih, spet tretji pa ob dobri pijači in jedači. Nekateri pa se sproščanja lotijo bolj profesionalno, kot npr. ukvarjanje z jogo, delanje dihalnih vaj, raztegovanje telesa, masaže … Na kakršenkoli način se že sproščate, važno je, da je končni rezultat viden: da ste spočiti, nasmejani in veseli in da na tak način tudi gledate na življenje. Želim vam nadvse lepo poletje in čim več uric, namenjenih sproščanju! Tudi v družbi našega glasila. Pa srečno! Tina Šinkovec vodja službe kontroling 4 Intervju z magistro Katjo Seljak Varga, vodjo sektorja splošne, pravne in kadrovske zadeve Spraševala: Mojca M. Petrovčič Magistra Katja Seljak Varga je že drugo leto za krmilom sektorja splošne, pravne in kadrovske zadeve družbe SGP Tehnik d.d. in pokriva to področje tudi v vseh ostalih družbah skupine Tehnik. Je avtorica različnih člankov s pravnega in kadrovskega področja in je tista oseba, s katero vsak novi kandidat najprej opravi zaposlitveni intervju. Kaj vse zajema vaše delo? Zagotovo je vsaka menjava službe po svoje svojevrsten izziv. Pred prihodom v družbo SGP Tehnik d.d. sem bila Moje delo zajema tri različna področja, zaposlena v srednje velikem podjetju, ki se ukvarja s in sicer pravne, kadrovske in splošne trgovinsko dejavnostjo. Velik izziv mi zagotovo še danes zadeve. Vsa ta področja so med seboj predstavlja široko področje dela, saj se ob svojem delu tesno povezana, saj je v skoraj vsa- vsak dan lahko kaj novega naučim. Verjetno mi bo osta- ki stvari nekaj »pravnega« Ker sem la v spominu tudi takratna kadrovska problematika in po izobrazbi in duši pravnik, najraje iskanje novih sodelavcev. Vsaka naloga zame predsta- rešujem pravne zadeve. Pri pravnih vlja svojevrsten izziv, ki se ga lotim s polnim zanosom. zadevah se ukvarjam z različnimi pro- Ne maram brezdelja, saj že po naravi rada delam. blematikami, od raznih gospodarskih, statusno-pravnih, zemljiško-knjižnih, Kako pomagate ostalim področjem kot strateška civilnih zadev do delovno-pravnih podporna funkcija v skupini Tehnik? vprašanj v vseh družbah skupine Tehnik. Na področju kadrovskih zadev Temeljna naloga podpornih funkcij, kamor spada tudi se najpogosteje srečujem z iskanjem sektor splošne, pravne in kadrovske zadeve, je podpora novo zaposlenih, z zaposlitvenimi in- ostalima dvema področjema, to sta področje inženiring tervjuji in izobraževanjem. Trenutno in tehnično področje. Menim, da je sodelovanje med sta v pripravi dva nova projekta s po- nami uspešno, predvsem pa učinkovito. dročja rednih letnih razgovorov in notranje organizacije dela, ki bosta pred- Katere so odlike dobrega kadrovika? vidoma zaživela do konca letošnjega leta. V splošne zadeve pa bi lahko uvr- V prvi vrsti bi izpostavila komunikativnost in prija- stila upravljanje s samskimi domovi, znost. Kandidati, ki se prijavljajo na prosta delovna počitniškimi kapacitetami v Sloveniji mesta, se v posamezni družbi najprej srečajo s kadro- in na Hrvaškem in z vsemi nepremič- vikom, lahko po telefonu, lahko preko pošte, ko jih po- ninami v lasti družb skupine Tehnik. vabimo na razgovor oz. kasneje na zaposlitvenem raz- Za pogovor sem namenoma izbrala zgodnjo dopol- prvi vtis o družbi, zato je še toliko bolj pomembno, da dansko uro, saj je običajno ta tista, ko nas pusti pod je ta čim boljši, predvsem pa verodostojen. Zagotovo je govoru ali testiranju. Kadrovik je tista oseba, ki naredi vtisom. Kje pa bi najraje dočakali današnji večer? ena od lastnosti dobrega kadrovika tudi sposobnost ocenjevanja kandidatov, ali bodo kompatibilni z oko- Skupaj s svojo družino. ljem, v katerem bodo delali. Prav tako pa vsak dober kadrovik med zaposlenimi prepozna tiste, ki so sposob- Imate občutek, da je zgodnje dopoldne za vas obeta- ni »kaj več«. ven del dneva? Pomembno je vedeti, kdaj govoriti in kdaj molčati. Da, ker sem izrazito jutranji človek. Vstajam zgodaj, saj Sama sem pri vas izkusila tako preizkus znanja, ka- takrat moje sive celice delujejo najbolje. Ko sem se pripra- kor tudi zaposlitveni intervju. Lahko izdate skriv- vljala na pravosodni izpit, sem pol leta vstajala ob 3:30 in nost uspešnega intervjuja, da kandidat dobi službo na koncu se je izkazalo, da je bil to moj najbolj optimalen v družbi SGP Tehnik d.d.? čas. Na delo prihajam okoli 7:00 ure zjutraj in zdi se mi, da v dopoldanskih urah naredim največ. V skupini Tehnik imamo s potencialnimi kandidati za zaposlitev več stopenj razgovorov, saj želimo zaposliti Ob prihodu v družbo SGP Tehnik d.d. ste se verjetno najbolj optimalen kader. Pomembno je, da pri zaposlitve- srečali s številnimi izzivi. Kateri so se vam še pose- nih razgovorih sodeluje več sodelavcev, ki lahko izrazijo bej vtisnili v spomin? svoje mnenje o kandidatu. V prvi fazi služba kadrovske Intervju Katja Seljak Varga zadeve opravi prvi zaposlitveni razgovor s kandidatom, Ob službi in družini ostane bore malo časa za konjičke. Ve- na podlagi katerega oceni, ali je kandidat s formalnih sel sem že, če mi uspe prebrati kakšno dobro knjigo. Tudi vidikov ustrezen ali ne. V kolikor je kandidat v prvem brez športa ne gre – poleti je to večinoma tek, pozimi pa krogu pozitivno ocenjen, opravimo še drugi krog zaposli- turno smučanje. tvenega razgovora, pri katerem sodelujejo direktorji področij, v okviru katerega naj bi kandidat opravljal svoje Trenutno živimo v težkem in ne zavidanja vrednem delo. Zadnji tretji krog, ki ga opravimo le s kandidati, za času. Opažam, da so predvsem mlajše generacije tiste, katere ocenjujemo, da so najboljši, pa predstavlja dogo- ki imajo nerealna pričakovanja in res je, da prav posa- vor glede plače in pregled pogodbe o zaposlitvi. Kandida- mezniki iz teh generacij iščejo predvsem pravice, dol- ti, ki kandidirajo za delovna mesta, katerih delo je pove- žnosti pa jim ostajajo postranskega pomena. Bistvena zano z uporabo računalnika, opravijo tudi preizkušnjo je korelacija pravic in dolžnosti v delovnem razmerju, računalniškega znanja, saj je praksa pokazala, da le-to če pa prevladajo ene ali druge, se to ravnovesje poruši, na papirju skoraj vsi odlično obvladajo, v praksi pa le ni kar ni dobro ne za delodajalca ne za delavca. vse tako odlično. Od vsakega posameznega kandidata je odvisno, kako se predstavi, kakšne so njegove komuni- Trenutno živimo v težkem in ne zavidanja vrednem kacijske veščine, zlasti pa delovne izkušnje in ocenjena času. Opažam, da so predvsem mlajše generacije tiste, kompatibilnost z delovnim okoljem, v katerega prihaja. ki imajo nerealna pričakovanja in res je, da prav posamezniki iz teh generacij iščejo predvsem pravice, dol- Vse, kar je dovoljeno, ni vedno pošteno in ljudje verja- žnosti pa jim ostajajo postranskega pomena. Bistvena memo tisto, kar želimo verjeti. Kaj pa zaposleni? Se je korelacija pravic in dolžnosti v delovnem razmerju, obračajo na vas s konkretnimi vprašanji? če pa prevladajo ene ali druge, se to ravnovesje poruši, kar ni dobro ne za delodajalca ne za delavca. Da, velikokrat se zgodi, da sodelavci potrkajo na moja vrata ali na vrata mojih sodelavk, ko nastopi kakšna Pravijo, da so časi na področju zaposlovanja črni in »težava«. Takšne težave poskušamo reševati skupaj in da je na trgu dela preveč delavcev. Kako bi lahko opi- sicer čim bolj optimalno, če ta možnost le obstaja. sali zaposlovanje v družbah skupine Tehnik? Kaj porečete na to, da vse več delavcev išče pred- Slišalo se bo čudno, vendar menim, da prave krize vsem pravice, dolžnosti pa jim pogosto ostajajo za- sploh še ni, saj imamo izkušnje, da ljudje, ki so prija- nemarljive? vljeni na zavodu za zaposlovanje in prejemajo ne majh- 6 no podporo, v večini primerov niso pripravljeni na delo. kaže na nadaljnje uresničevanje zastavljene kadrovske Pri iskanju novih zaposlenih se namreč srečujem z lju- politike, usmerjene v zaposlovanje strokovnjakov z viš- dmi, ki so že vrsto let brez dela in imajo glede zaposlitve jimi stopnjami izobrazbe, saj se je v primerjavi z letom nerealna pričakovanja – tako glede plače kot tudi glede 2008 izboljšala izobrazbena struktura zaposlenih z delovnega časa – predvsem v smislu, da mora biti delo najmanj višješolsko izobrazbo za 6,8 odstotnih točk. opravljeno, ne pa da si prisoten v službi – in pravic. Konec leta 2009 je bilo v skupini Tehnik zaposlenih Teh se zaposleni danes zelo zavedajo in so tudi precej 44 zaposlenih z najmanj višješolsko izobrazbo (18,9% zaščiteni – če niso pripravljeni delati, ima delodajalec več kot leta 2008), med njimi so 4 magistri znanosti (1 zelo malo možnosti, da kaj naredi. Velikokrat se zgodi, več kot leta 2008). Delež zaposlenih z najnižjo stopnjo da pri razpisu za določeno delovno mesto ne najdemo izobrazbe (3. stopnja ali manj) pa je upadel za 7,6 od- ustreznega kandidata in tudi nikogar ne zaposlimo. stotnih točk. Veliko presenečenje, ki si ga ne znamo razložiti, predstavlja tudi dejstvo, da v razmerah, ko povsod naokrog Se to, da se s službenimi zadevami ukvarjate ves dan, dnevno propadajo podjetja, na določene razpise ni vpliva tudi na vaše zasebno življenje? Kako usklaju- praktično nobenega odziva. jete družino in službeno življenje? Predvsem so konci tedna tisti, ki so samo moji. Usklajevanje je včasih naporno, še posebej, ker imam dva predšolska otroka, vendar se z močno volje zmore vse. Vaše delovno mesto zahteva dobršno mero potrpežljivosti. Vem, da se veliko posvečate teku. Vam pomeni športno udejstvovanje tudi hobi? Kako se sprostite po zahtevnem tednu? Sem zelo športen človek. V otroških letih sem trenirala smučanje, kasneje pa gorsko kolesarjenje. Mnogoletni treningi so me naučili reda in discipline, kar mi pomaga pri vsakodnevnem opravljanju delovnih nalog. Tek je zagotovo ena izmed tistih stvari, pri kateri si napolnim baterije in mi omogoča sprostitev. Sicer pa zelo rada tudi kolesarim in rolam, pozimi pa še vedno rada smučam. Dan, ki si ga boste najbolj zapomnili? Vsak dan si poskušam zapomniti, saj je vsak dan po svoje lep. Imate najljubšo šalo, knjigo, film? Najljubše so mi ameriške šale o odvetnikih, zadnjo knji- Pri pregledu nekaj zadnjih statističnih podatkov sem zasledila, da je najvišja stopnja brezposelnosti ravno v Škofji Loki, predvsem na področju teže zaposljivih brezposelnih oseb. Kakšna je izobrazbena struktura v skupini Tehnik? Ta podatek mi ni poznan, vsekakor pa v praksi to ni opazno. Glede na to, da je v družbah skupine Tehnik go sem prebrala za sprostitev na dopustu, najbolj pa se nasmejim ob gledanju komedij. Smiselno je preudariti, kaj človek reče in ne kaj misli. Kaj je vaš moto v življenju? Ko padeš na tla, začni znova in znova in znova in … znova. Vztrajaj! zaposlena izrazito starejša generacija, saj je povpreč- In za konec - imate sporočilo, ki bi ga namenili bral- na starost zaposlenih 46 let, kar je posledica praktično cem? nikakršnega novega kadrovanja do leta 2006, je temu primerna tudi izobrazbena struktura, ki pa se v zadnjih Samo srečen človek lahko dobro dela, zato bodite sreč- letih intenzivno izboljšuje. Pregled izobrazbene struk- ni, predvsem pa si v dopustniških dneh privoščite obilo ture zaposlenih v skupini Tehnik na dan 31.12.2009 smeha in dobrega počutja. Aktualno Analiza panoge gradbeništvo v letu 2009 in napovedi za leto 2010 Po letnem poročilu skupine Tehnik in družbe SGP Tehnik d.d. za leto 2009 povzela: Tina Šinkovec Analiza panoge gradbeništvo v letu 2009 podjetja pomenilo v povprečju več kot polovico letnih Panoga gradbeništvo je po nekaj letih izjemno visoke saj so vsi postali pri novih investicijah zelo previdni, za- prihodkov. V krizi se je obseg javnih del zmanjšal, hkrati pa se je zmanjšalo tudi število zasebnih investitorjev, rasti, ki je bila v Sloveniji leta 2008 celo najvišja v EU, radi česar je bil konkurenčni boj v letu 2009 še ostrejši potonila in večini gradbenih podjetij je kriza povzročila in pritisk na nižanje cen še močnejši. Poleg tega investi- velike težave pri poslovanju. Prve opaznejše znake zmanj- torji od gradbenih podjetij pričakujejo veliko prožnost ševanja gradbene aktivnosti so gradbena podjetja za- pri sprejemanju raznih načinov plačevanja opravljenih znala novembra 2008, nato pa je bilo iz meseca v mesec del, tako da se je močno povečal delež nedenarnih oblik slabše. Kljub temu je bilo leto 2008 za gradbenike zaradi poravnavanja obveznosti, predvsem medsebojnih in ve- izjemnih prvih deset mesecev rekordno, saj je vrednost rižnih pobotov. Vse to pa ima za posledico izrazito po- opravljenih del presegla 3,5 milijarde evrov. Že v zadnjih večanje nelikvidnosti v celotnem gradbenem sektorju dveh mesecih leta 2008 se je gradbena aktivnost začela in industriji gradbenih materialov, prav tako pa tudi v zmanjševati, z vso ostrino pa se je to izrazilo v letu 2009, vseh z gradbeništvom povezanih dejavnostih. ko je celotna gradbena aktivnosti upadla za skoraj 21% v primerjavi z letom 2008 na 2,8 milijarde evrov. Po mnenju GZS so razlogi za to predvsem naslednji: • Od sredine leta 2008 padajo naročila za infrastrukturne objekte, avtocestni program pa se po intenzivni gradnji v obdobju 2006 - 2008 zaključuje. Ostali programi (energetika, varstvo okolja) in novi programi za razvoj prometne infrastrukture na področju izgradnje gradbenih inženirskih objektov ne prinašajo novih del, padec del v letu 2009 je bil skoraj 19% (delež teh del v celotni gradbeni aktivnosti je približno 50%). • Ekonomska in finančna kriza je prizadela celotno slovensko gospodarstvo, ki v teh razmerah ne investira v nove industrijske in poslovne zmogljivosti. Tudi prodaja poslovnih prostorov za trg se je skoraj ustavila, kar je v letu 2009 povzročilo največji padec prav na nestanovanjski gradnji stavb za skoraj 25% (delež teh del v strukturi gradbenih aktivnosti je približno 33%). V letu 2009 je tako vladalo zatišje na slovenskem nepremičninskem trgu, ki je bilo precej zasičeno z neprodanimi stanovanji. Po oceni Banke Slovenije naj bi imela gradbena podjetja vsaj 16.000 neprodanih stanovanj (neprodanih je bilo 40% od 10.000 v letu 2008 končanih stanovanj in kar 85% od 14.000 stanovanj, ki so bila v letu 2009 še v gradnji), banke pa naj bi imele v evrih 5,1 milijardno izpostavljenost do nepremičninskih projektov. Analitiki Banke Slovenije so rast nepremičninskega trga v zadnjih letih pripisali večletnemu presežnemu povpraševanju po stanovanjih, na katerega so se gradbena podjetja odzvala z veliko ponudbo. Z rastjo trga se je povečalo tudi povpraševanje po novih virih za financiranje projektov. Sprotna prodaja je zagotavljala reden dotok sredstev, vse dokler ni trg v zadnjem trimesečju leta 2008 zastal. Povečale so se zamude pri odplačilu posojil in potrebe po višjih oslabitvah gradbenih posojil pri bankah. Pomembno pa je • Prodaja novozgrajenih stanovanj in stanovanjskih poudariti, da so vse družbe skupine Tehnik vse svoje hiš, zgrajenih za trg, se je v tem obdobju izrazito zmanj- zapadle obveznosti do bank redno poravnavale tudi v šala. Vsi investitorji so zato v likvidnostnih težavah, obdobju globoke finančne in gospodarske krize, zato sama vrednost del na gradnji stanovanj pa se je v letu pri bankah uživajo najvišje bonitete. 2009 zmanjšala za več kot 22% glede na leto 2008. • V tem obdobju se je zmanjšala posojilna aktivnost Slaba likvidnost nepremičninskega trga in padanje bank, tako pri obnavljanju obstoječih posojil kot tudi cen nepremičnin, namenjenih trgu, v letu 2009 nista pri odobravanju novih investicijskih posojil. Vedno več bistveno prizadela družb skupine Tehnik, saj s skrb- investitorjev je zato svoje projekte financiralo z nepla- no načrtovano politiko gradnje za trg in pripravljeni na čevanjem svojih obveznosti do gradbenih izvajalcev in krizo nismo razpolagali z nerealno velikimi zalogami posledično tudi do podizvajalcev in dobaviteljev. nepremičnin, ki jih ne bi mogli spraviti v promet po po- V Sloveniji je v zadnjih letih izvajanje državnih in dru- stroškov zalog in ustvarjanje zahtevanega oz. pričako- gih projektov s področja javnih naročil za gradbena vanega donosa). nujenih cenah (t.j. cenah, ki so omogočale pokritje vseh 8 Gradbeništvo je panoga z največjo fluktuacijo, saj je strokovnjake in ključne kadre, ki jih je v fazi splošne bilo v letu 2009 največ novoustanovljenih gospodar- gospodarske konjukture primanjkovalo. skih subjektov prav v gradbeništvu (35% vseh novoustanovljenih subjektov), prav tako je gradbeništvo zabeležilo največ stečajev, prisilnih poravnav, likvidacij, izbrisov (34% vseh postopkov) in največ blokad podjetij (45% vseh blokad). Prav zaradi teh dejstev smo v skupini Tehnik zelo pozorni pri neprestanem preverjanju Vrednost gradbenih del v celotni EU je v letu 2009 v povprečju upadla za 3,3%, kumulativni podatki za leto 2009 pa kažejo, da se je gradbena aktivnost v Sloveniji v letu 2009 skrčila za kar petino. Vrednost gradbenih del, opravljenih decembra leta 2009, je bila v primerjavi z decem- bonitet vseh obstoječih in novih poslovnih partnerjev. brom leta 2008 nižja za 18,8%, in sicer pri obeh vrstah Leta 2009 se je število brezposelnih v Sloveniji poveča- objektih pa za 11,9%. Vrednost gradbenih del, opravljenih lo za 30.000 na skoraj 97.000. Tudi v gradbeništvu, ki decembra leta 2009, je bila skoraj enaka povprečju za leto je po upadu števila delovno aktivnih na drugem mestu 2005 (vrednost gradbenih del na stavbah je bila nižja za med panogami, se je število brezposelnih povečalo za 12,2%, vrednost gradbenih del na gradbenih inženirskih gradenj: pri stavbah za 26,9%, pri gradbenih inženirskih 6.300 oseb; kot prvi so odšli tuji delavci z začasnimi objektih pa višja za 6,5%), kar pa skupina Tehnik zaradi delovnimi dovoljenji. V skupini Tehnik to dejstvo vidi- velikega prenosa podpisanih, a ne še v celoti realiziranih, mo predvsem kot priložnost, da pridobimo določene pogodb iz leta 2008 v leto 2009 ni bistveno občutila. Graf: Indeksi vrednosti opravljenih del z izločenim vplivom sezone, povprečje 2005 = 100, v Sloveniji v obdobju 2008 – 2009 po mesecih Vir: SURS, maj 2010 Graf: Nominalni indeksi gradbenih stroškov za nove stanovanjske stavbe v gradbeništvu, povprečje 2005 = 100, v Sloveniji v obdobju 2007 – 2009 po kvartalih Vir: SURS, maj 2010 Aktualno Rast gradbenih stroškov je zelo pomemben element pri poslovanju družb v panogi gradbeništva. Stroški materiala so svoj vrh dosegli v tretjem četrtletju leta 2008, Napoved za panogo gradbeništvo v letu 2010 ko so bili za 15,7% višji kot v povprečju leta 2005, nato Panoga gradbeništvo je imela v letu 2009 negativne re- pa je sledil padec, ki se je v drugi polovici leta 2009 zultate, hkrati pa se je zmanjševala zaposlenost. Po na- stabiliziral. povedih GZS se v letu 2010 pričakuje nadaljnji padec gradbene aktivnosti za 15,0% in brez hitrega ukrepanja Tudi v letu 2009, tretje leto zapored, se je število izda- vlade bodo sledili stečaji in prisilne poravnave števil- nih gradbenih dovoljenj v Sloveniji zmanjšalo in jih je nih podjetij in dodatno povečanje števila brezposelnih. bilo v primerjavi z letom 2008 za 14,5 % manj (t.j. 4.594 Prav tako GZS poudarja, da bo usodo gradbeništva de- gradbenih dovoljenj) in tretjino manj kot pred desetle- lila vsa tista industrija in storitvene dejavnosti, ki so z tjem, leta 1999. gradbeništvom neposredno povezane. Pričakuje se, da Skupina Tehnik je pri svojem poslovanju v letu 2009 občutila vplive finančne krize na slovenskem finančnem trgu, in sicer predvsem pri zaostrovanju pogojev in dostopnosti dolžniških virov financiranja. Zaradi pesimističnih napovedi so se zmanjšale investicijske bo rast dodane vrednost v gradbeništvu pozitivna šele v letu 2011, v praktično vseh ostalih panogah pa že v letu 2010. Razlog tiči predvsem v dejstvu, da morajo poslovni subjekti najprej sami kaj ustvariti, da lahko potem investirajo. aktivnosti v gospodarstvu; bistveno se je poslabša- Kazalnika skupnih naročil in zalog mesecev, ko imajo la likvidnost nepremičninskega trga. Prav tako se je gradbena podjetja še zagotovljen posel, sta v marcu leta zmanjšala plačilna sposobnost gospodarstva, zato smo 2010 na rekordno nizki ravni. Prav tako dve tretjini an- pričeli izvajati dodatne analize o kreditni sposobnosti ketiranih direktorjev v gradbenih podjetjih predvideva- strank. Zmanjševanje obsega investicij je pripeljalo do ta, da bodo prodajne cene še naprej upadale. Tehnične večje cenovne občutljivosti, saj se je na razpisih začelo zmogljivosti med kazalniki stanj so po mnenju vpraša- pojavljati več ponudnikov, kar je vodilo v padanje cen nih glede na pričakovano povpraševanje še vedno več gradbenih del. kot zadostne. Graf: Graf: Poslovne tendence v panogi gradbeništvo, desezonirani podatki, v Sloveniji v obdobju 2008 – 2010 po esecih Vir: SURS, maj 2010 1 Opombe: Desezonirani podatki: Desezonirane vrednosti so vrednosti, pri katerih je izključen vpliv sezone, vsebujejo pa trend-cikel in naključno komponento. Ekonomski kazalniki: Rezultati anket so izraženi v obliki ravnotežja. Ravnotežje je razlika med pozitivnimi in negativnimi odgovori, izražena v odstotkih. Kazalnik zaupanja je povprečje ravnotežij na vprašanji o sedanjih skupnih naročilih in pričakovanem zaposlovanju (enota: ravnotežje v %). Obseg gradbenih del v zadnjih 3 mesecih: večji, enak, manjši? (enota: ravnotežje v %). Pričakovana naročila v naslednjih 3 mesecih: zrasla, ostala nespremenjena, padla? (enota: ravnotežje v %). Zaposlovanje v zadnjem mesecu: povečalo, ostalo enako, zmanjšalo? (enota: ravnotežje v %). Pričakovano zaposlovanje v naslednjih 3 mesecih: povečalo, ostalo enako, zmanjšalo? (enota: ravnotežje v %). Cene so se: zvišale, ostale enake, znižale? (enota: ravnotežje v %). Pričakovane cene v naslednjih 3 mesecih: naraščale, ostale enake, padale? (enota: ravnotežje v %). Tehnične zmogljivosti (količina in kakovost opreme) glede na povpraševanje v naslednjih 12 mesecih: več kot zadostne, zadostne, nezadostne? (enota: ravnotežje v %). Poslovno stanje v primerjavi s preteklim mesecem: boljše, enako, slabše? (enota: ravnotežje v %). Zagotovljeno delo: v primeru normalnih delovnih ur je že začeto ali s pogodbami dogovorjeno delo zagotovljeno za x mesecev? (enota: mesec). 10 Pričakovano zaposlovanje v panogi gradbeništva je pozitivna rast, so obnove stanovanjskih in javnih stavb bilo v letu 2009 na najnižji točki od leta 2002, daleč od (izobraževalne ustanove, bolnišnice in upravna poslo- povprečja zadnjih let, kar je predvsem posledica mno- pja) v smeri njihove večje energetske učinkovitosti, za žičnega odpuščanja konec leta 2008. Cene v panogi kar so za vzpodbude in ugodne kredite na razpolago gradbeništva so v zadnjem kvartalu leta 2008 začele tako evropska kot domača sredstva. Gospodarska kriza drastično padati, trend pričakovanih cen pa se je že bo nedvomno prečistila trg in izrinila t.i. špekulativne obrnil in počasi začel naraščati konec leta 2009. Glede investitorje, zato lahko pričakujemo, da bo povpraše- na trende in pričakovanja poslovnih subjektov lahko vanje po dobrih projektih v naslednjih letih ponovno trdimo, da panoga gradbeništvo tudi v letu 2010 ostaja v krizi, kar bo močno vplivalo tudi na Finančna kriza še naprej onemogoča oz. upočasnjuje uresničevanje investicijskih projektov in zmanjšuje kupno moč ekonomskih subjektov, za kar je glavni razlog v zviševanju obrestnih mer in zaostrenih pogojih dostopa do (novih) finančnih virov. preseglo ponudbo, zato bi lahko cene kakovostnih novogradenj v prihodnje še nekoliko zrastle. nadaljnje poslovanje družb skupine Glavni vplivi finančne krize na panogo gradbeništvo Tehnik. v Sloveniji, za katere ocenjujemo, da se bodo odražali Po napovedih Združenja gradbe- v letu 2010 pri poslovanju družb skupine Tehnik, so ništva predvsem naslednji: in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) pri GZS se bo vrednost opravljenih del v panogi • gradbeništva v letu 2010 v Sloveniji upočasnjuje uresničevanje investicijskih projektov in zmanjšala za 15,0% na vseh treh se- zmanjšuje kupno moč ekonomskih subjektov, za kar je gmentih gradenj: • pri gradnji stanovanjskih objektov zaradi velikega zmanjšanja interesentov za vlaganja v stanovanjsko gradnjo zaradi neprodanih zalog stanovanj za trg, • na področju nestanovanj- ske gradnje zaradi še vedno kriznih razmer v gospodarstvu in s tem po- sledično manj investicij in • na področju gradbenih inženirskih objektov pred- Finančna kriza še naprej onemogoča oz. glavni razlog v zviševanju obrestnih mer in zaostrenih pogojih dostopa do (novih) finančnih virov. Je pa prav izvajanje projektov gradnje za trg zelo odvisno od zunanjih virov financiranja, torej od možnosti zadolževanja pri bankah in drugih finančnih institucijah. Ker se je močno zmanjšala posojilna aktivnost bank, tako pri obnavljanju obstoječih posojil kot tudi pri odobravanju novih, je vedno več investitorjev svoje projekte financiralo z neplačevanjem svojih obveznosti do gradbenih izvajalcev in posledično tudi do podizvajalcev oz. dobaviteljev, kar bo imelo v letu 2010 velike posledice (stečaji, prisilne poravnave podjetij, izvršbe). vsem zaradi nepripravljenih novih investicijskih projektov na področju prometa, energetike in varstva okolja. • Zaradi povečane negotovosti, nestabilnih raz- mer na finančnem in realnem trgu in zmanjšane stoNapovedujejo, da bodo gradbena podjetja v Sloveniji pnje zaupanja (velike spremembe obrestnih mer, večja opravila v letu 2010 skupaj za 2,40 milijarde evrov del. možnost izgube zaposlitve ipd.) se bodo končni kupci Zaradi zmanjšanega obsega novih investicij bo konkurenčni boj med gradbenimi izvajalci prav gotovo oster in pritisk na nižanje cen čedalje močnejši. Nekoliko bolj kot gradnja stanovanj- težje odločali za obsežnejše zadolževanje in nakupe, skih in nestanovansjkih objektov se kar se bo prav gotovo najprej poznalo na področju gra- bo glede na zadnja tri leta zmanjša- dnje stanovanj in poslovnih objektov. la gradnja gradbenih inženirskih objektov, saj se končuje gradnja av- • tocest, prav tako pa se v letu 2010 bo konkurenčni boj med gradbenimi izvajalci prav go- končuje trenutno največji inženirski tovo oster in pritisk na nižanje cen čedalje močnejši, objekt v gradnji v Sloveniji. na drugi strani pa prav tako investitorji od gradbenih Zaradi zmanjšanega obsega novih investicij izvajalcev pričakujejo veliko prožnost pri sprejemanju Negotovo je tudi leto 2011, saj se raznih načinov plačil. preobrat na bolje napoveduje šele za drugo polovico leta 2011, kar po- Negotovost, ki jo povzroča kriza, naj bi se nadaljevala meni, da bi investicijska dejavnost tudi v leto 2011, tako da naj bi se investicijska dejav- lahko oživela šele v začetku leta 2012. Največja težava nost okrepila šele konec leta 2011. Ker pa predstavljajo gradbenih podjetij ne bo le pomanjkanje del in huda trenutne finančne in gospodarske razmere poleg veli- konkurenca pri vsakem projektu, ampak tudi likvi- kih tveganj tudi nove priložnosti, se v skupini Tehnik dnostne težave. Na ZGIGM ocenjujejo, da bodo panogo zavedamo, da moramo spremeniti način dela in raz- gradbeništvo v Sloveniji v letu 2010 poganjali večino- mišljanja, maksimalno izkoristiti notranje rezerve in ma projekti energetsko učinkovite gradnje in obnove, konkurenčne prednosti, ki jih imamo pred drugimi. čemur bomo poskušali slediti tudi v skupini Tehnik. Vsekakor je kriza izziv, da razmislimo o vrednotah, npr. Edino področje, kjer bi bila po ocenah lahko dosežena spremenimo odnos do energetske učinkovitosti. Aktualno Poslovanje skupine Tehnik v letu 2009 in načrti za leto 2010 Po letnem poročilu skupine Tehnik in družbe SGP Tehnik d.d. za leto 2009 povzela: Tina Šinkovec V skupini Tehnik smo v letu 2009, kljub močnim vplivom • Skupina Tehnik je bila glavni sponzor mednarodnega finančne in gospodarske krize, ki se je močno odražala tudi boksarskega tekmovanja »Memorial Erduan Braimi«, ki je na nepremičninskem trgu in trgu vrednostnih papirjev, potekalo 19.04.2009 v športni dvorani na Planini v Kranju. dosegli zavidljivo dobre rezultate poslovanja. Uspešno smo • Družba SGP Tehnik d.d. je z namenom zaokroževanja uresničevali praktično vse zastavljene strategije, negativne lastništva znotraj skupine Fagot pridobila 7.480 delnic vplive finančne krize pa smo občutili predvsem prek draž- družbe Tus KO-SI d.d., Slovenj Gradec (3,47% delež). je in zmanjšane ponudbe virov financiranja zlasti za nove projekte gradnje za trg, hkrati pa se je poslabšala tudi splošna likvidnost celotnega gospodarstva in posledično tudi likvidnost nekaterih naših kupcev oz. investitorjev. Pomembnejši dogodki in dosežki Skupine Tehnik in družbe SGP Tehnik d. d. v letu 2009 • V skupini Tehnik smo pripravili pravne, finančne, računovodske in davčne podlage za izvajanje projektov javno-zasebnega partnerstva. • V družbi SGP Tehnik d. d. smo uspešno izpeljali davčni inšpekcijski pregled. • V skupini Tehnik smo optimizirali vse vrste zavarovanj, zlasti pa gradbeno zavarovanje. • Prvi vikend v februarju 2009 se je odvijala druga stra- • V skupini Tehnik smo za vse zaposlene organizi- teška konferenca skupine Tehnik v Kranjski Gori, ki so rali raznoliko in toplo prehrano, vključno z možno- se je udeležili zaposleni do nivoja nižjega managementa stjo varovalne prehrane. in ključni kadri skupine. Prvi dan konference sta uprava • Zaradi neoptimalnega poslovanja in ravnanja s in poslovodstvo predstavila rezultate poslovanje skupi- samskimi domovi smo zaprli samski dom na Bledu in ne Tehnik v letu 2008 in projekte, ki so se odvijali v letu večino stanovalcev preselili v samski dom Tržič. 2008. Drugi dan pa sta predstavila cilje in načrtovane projekte skupine Tehnik za leto 2009 s poudarkom vpliva zaostrenih finančnih in gospodarskih razmer in predstavitvijo ukrepov za prilagajanje krizi. Poleg formalnega dela je strateška konferenca obsegala tudi team-building in neformalno druženje ob večerji. • Skupina Tehnik je prejela prvo nagrado za najboljše letno poročilo med vsemi družbami, ki ne poročajo po mednarodnih standardih računovodskega poročanja, prvo nagrado za poslovno poročilo med vsemi sodelujočimi družbami ter eno drugo nagrado (obvladovanje tveganj) in dve četrti nagradi (analiza • V skupini Tehnik smo z investitorjem Merkur d.d. poslovanja in načrti, trajnostni razvoj), ki jih podeljuje podpisali gradbeno pogodbo za izgradnjo trgovskega akademija časnika Finance. centra Merkur v Škofji Loki. • Pridobili smo Slovensko tehnično soglasje za rezano in krivljeno armaturo in za rezane in krivljene armaturne mreže za armiranje betonskih konstrukcij, kar predstavlja osnovo za pridobitev certifikata o skladnosti proizvoda. • V skupini Tehnik smo izvedli energetski pregled, ki predstavlja celosten pristop k nadaljnjim aktivnostim energetske varčnosti, ki na osnovi meritev in specifičnih analiz rabe in stroška električne energije in toplote določa možnosti povečanja energetske učinkovitosti. • Skupina Tehnik je za obnovitev kratkoročne kredi- • Za širši krog zaposlenih smo izpeljali drugo poslovno konferenco skupine Tehnik, v okviru katere so sodelavci predstavili projekte, s katerimi so se ukvarjali v zadnjem letu – najboljša predstavitev po mnenju uprave in poslovodstva ter publike je bila nagrajena. • Zaradi zaostrenih pogojev na nepremičninskem trgu, ki so posledica poglobljene splošne gospodarske in finančne krize, je družba SGP Tehnik d. d. dne 23.11.2009 prodala 51,00% lastniški delež družb Vester d.o.o. in Tergo d.o o.. • V skupini Tehnik smo uspešno izvajali začrtano tne linije v višini 7,8 mio evrov pri NLB d. d. v zavarova- strategijo, saj smo zaključili tri projekte, katerih po- nje zastavila svoje nepremičnine v Starem dvoru. godbena vrednost je bila nad 5 mio evrov (Upravni • V okviru Interne akademije znanja skupine Teh- center Logatec, skladiščno poslovni objekt DSV Tran- nik smo izvedli drugo predavanje na temo gradbene sport v Naklem in Športno rekreacijski center Pokljuka). pogodbe – pravne in finančne posledice, ki se ga je ude- • Družba SGP Tehnik d.d. je z občino Radovljica pod- ležilo 26 sodelavcev družb skupine Tehnik. pisala prvi dve koncesijski pogodbi javno-zasebnega 12 partnerstva, in sicer za izgradnjo poslovno stanovanj- (gradbenih, obrtniških, instalacijskih) na objektih po- skega objekta z garažno hišo v Radovljici in poslovnega samične vrednosti nad 400.000 evri, saj je delež vre- objekta ob športnem parku v Radovljici. dnosti velikih objektov (vrednost nad 400.000 evrov) v • V okviru Interne akademije znanja skupine Tehnik letu 2006 predstavljal 62,6%, v letu 2007 81,0%, v letu smo izvedli tretje predavanje na temo sprememb zako- 2008 94,7%, v letu 2009 pa kljub veliko slabšim razme- na o DDV in njihovih posledicah na gradbeništvo, ki se ga ram na trgu kar 88,9% vrednosti vseh sklenjenih pogodb. V letu 2009 je skupina Tehnik pri enem gradbe- je udeležilo 44 sodelavcev družb skupine Tehnik. • V skupini Tehnik smo uspešno izpeljali merjenje organizacijske klime »Zlata nit«, ki ga organizira ča- nem projektu presegla pogodbeno vrednost 6 milijonov evrov, kar je na ravni leta 2007. snik Dnevnik, kar nas uvršča med 101 najboljšega de- • V skupini Tehnik smo v letu 2009 zgradili za 31,99 lodajalca v Sloveniji. mio evrov gradbenih objektov (5,6% več kot v letu 2008, • Zaradi zaostrenih finančnih in gospodarskih razmer na trgu, ki se globoko odražajo tudi na trgu ne- vendar 7,1% manj kot je bilo načrtovano), kar predstavlja 83,7% vseh ustvarjenih prihodkov skupine Tehnik. premičnin, smo v skupini Tehnik konec leta ponovno • Čisti prihodki od prodaje skupine Tehnik so v letu 2009 redefinirali vsa tveganja, ki so jim družbe skupine znašali 37,19 mio evrov, kar je za 9,5% več kot v preteklem Tehnik pri svojem poslovanju izpostavljene, in posebno letu, čisti prihodki od prodaje družbe SGP Tehnik d.d. pa pozornost posvetili tveganjem, ki so se z nadaljevanjem 39,98 mio evrov, kar je za 15,6% več kot v preteklem letu. • EBITDA skupine Tehnik je v letu 2009 dosegel 2,68 krize še poglobila oz. povečala. mio evrov, kar je za 68,4% več kot v letu 2008, EBIT- Pomembnejši poudarki poslovanja Skupine Tehnik in družbe SGP Tehnik d. d. v letu 2009 • Skupina Tehnik je v letu 2009 sklenila za 17,1 mio evrov novih pogodb z investitorji, kar je sicer 75,9% manj kot v letu 2008 (rekordno leto po vrednosti novo podpisanih pogodb z investitorji: 50,23 mio evrov) in 61,4% manj DA družbe SGP Tehnik d.d. pa 2,45 mio evrov, kar je za 114,1% več kot v letu 2008. • Dobiček iz poslovanja (EBIT) skupine Tehnik je v letu 2009 dosegel 1,42 mio evrov, kar je za 86,6% več kot v preteklem letu, dobiček iz poslovanja (EBIT) družbe SGP Tehnik d.d. pa 1,33 mio evrov, kar je za 182,6% več kot v preteklem letu. od načrtovanega, in sicer zaradi zaostrenih konkurenč- • Čisti poslovni izid skupine Tehnik je v letu 2009 nih razmer na trgu kot posledice splošne gospodarske in znašal 270.444 evrov in je za 51,6% nižji kot v letu finančne krize, ki je še posebej prizadela panogo gradbe- 2008, čisti poslovni izid družbe SGP Tehnik d.d. pa ništvo, vendar smo imeli zaradi velikega prenosa podpi- 345.255 evrov in je za 14,0% nižji kot v letu 2008. sanih, a ne še v celoti realiziranih, pogodb iz leta 2008 v • Kljub splošni finančni, gospodarski in nepremičninski leto 2009 (25,59 mio evrov) dovolj posla. Iz tega razloga krizi, ki je globoko prizadela vse segmente delovanja, v druž- tudi nismo bili prisiljeni potegovati se za (cenovno) sla- bah skupine Tehnik iz tega razloga nismo zniževali števila bo pogojene posle. Povprečna vrednost posamezne novo zaposlenih, nismo krčili delavnika niti plač zaposlenih. sklenjene pogodbe z investitorji je bila glede na leto 2008 za 29,6% nižja in je znašala med vsemi pogodbami 1,07 mio evrov, med pogodbami, vrednosti nad 400.000 evrov, pa 3,05 mio evrov (3,8% manj kot leta 2008). • Hkrati pa smo dosegali nadpovprečno dobre poslovne in finančne rezultate, ki so odraz velikega prenosa sklenjenih pogodb iz leta 2008, boljše organiziranosti in obvladljivosti poslovnih procesov, bolj poglobljenega • V skupini Tehnik nadaljujemo z uspešnim uresni- obvladovanja stroškovne učinkovitosti, večje fleksibil- čevanjem strateške usmeritve v izvajanje celotnih del nosti in premišljenih naložb. Tabela: Ključni kazalniki poslovanja skupine Tehnik in obvladujoče družbe SGP Tehnik d d. v obdobju 2008 - 2009 v evrih skupina TEHNIK 2008 družba SGP Tehnik d. d. 2009 indeks 09/08 2008 2009 indeks 09/08 FINANČNI PODATKI Celotni prihodki 35.079.974 38.207.108 108,9 35.541.766 41.024.924 115,4 Poslovni prihodki 34.325.823 37.490.355 Čisti prihodki od prodaje 33.949.409 37.187.610 109,2 34.786.616 40.272.282 115,8 109,5 34.592.612 39.976.489 Celotni odhodki 44.576.296 41.136.686 115,6 92,3 38.325.319 40.103.380 104,6 Poslovni odhodki 43.750.200 39.450.545 90,2 37.596.974 38.527.245 102,5 Dodana vrednost (DV)1 6.699.287 7.666.028 114,4 5.987.448 7.128.040 119,0 EBITDA2 1.589.582 2.677.539 168,4 1.143.713 2.448.557 214,1 1 dodana vrednost (DV) = kosmati donos iz poslovanja - stroški blaga, materiala in storitev - drugi poslovni odhodki Aktualno skupina TEHNIK v evrih družba SGP Tehnik d. d. 2008 indeks 09/08 2009 2008 indeks 09/08 2009 FINANČNI PODATKI Dobiček iz poslovanja (EBIT) 759.002 1.416.410 186,6 470.888 1.330.625 282,6 101,9 Dobiček 687.057 447.022 65,1 497.693 507.132 Čisti dobiček 558.499 270.444 48,4 401.494 345.255 86,0 Povprečen kapital 11.493.508 12.089.244 105,2 9.396.360 9.808.229 104,4 Povprečna sredstva 40.428.661 51.075.446 126,3 38.152.000 46.614.687 122,2 9.855.904 11.892.225 120,7 1.125.030 1.602.211 142,4 26.864.525 29.499.612 109,8 22.879.857 23.883.031 104,4 19,7% 20,6% 104,5 17,3% 17,8% 103,0 4,7% 7,2% 153,8 3,3% 6,1% 185,3 2,2% 3,8% 170,4 1,4% 3,3% 244,5 1,6% 0,7% 44,2 1,2% 0,9% 74,4 1,4% 0,5% 38,3 1,1% 0,7% 70,4 Donosnost na poslovna sredstva (ROOA)7 1,3% 0,6% 44,0 1,2% 1,0% 78,9 Donosnost na lastniški kapital (ROE)8 4,9% 2,2% 46,0 4,3% 3,5% 82,4 Donosnost na investiran kapital (ROIC)9 2,8% 4,8% 169,9 2,1% 5,6% 270,7 Nominalna vrednost delnice / / / 4,17 4,17 100,0 Knjigovodska vrednost delnice / / / 20,46 21,50 105,1 Poslovni izid pred obdavčitvijo na delnico10 / / / 1,13 1,15 101,8 Čisti poslovni izid na delnico / / / 0,91 0,78 85,7 / / / 1,83 1,78 97,3 3.928.415 1.589.232 40,5 3.600.364 1.583.516 44,0 8 6 75,0 / / / 5.795 2.417 239,8 4.784 1.801 37,6 Količina odpadne vode (v m ) 36.701 42.866 85,6 23.475 26.160 111,4 Izdatki za varstvo okolja 75.874 85.693 88,5 71.350 81.043 113,6 295 272 92,2 277 255 92,1 Neto finančni dolg (NFD)3 Investiran kapital (IC)4 FINANČNI KAZALNIKI Stopnja DV v čistih prihodkih od prodaje Stopnja EBITDA v čistih prihodkih od prodaje Stopnja EBIT v čistih prihodkih od prodaje Donosnost prodaje (ROS) 5 Donosnost na celotna sredstva (ROA)6 DELNICA 11 Denarni poslovni izid na delnico12 NALOŽBENE AKTIVNOSTI Naložbe v osnovna sredstva ŠTEVILO DRUŽB V SKUPINI Število družb v skupini na dan 31.12. OKOLJSKI PODATKI Količina odpadkov (v t) 3 DRUŽBENI PODATKI Število zaposlenih na dan 31.12. Povprečno število zaposlenih Povprečen strošek izobraževanja na zaposlenega Povprečno število ur izobraževanja na zaposlenega Dodana vrednost na zaposlenega Delež zaposlenih na preventivnih zdravstvenih pregledih Izgubljene ure zaradi poškodb pri delu z bolniško odsotnostjo do 30 dni na 100.000 opravljenih ur Vrednost medijskih objav 304 278 91,4 286 261 91,3 75,0 43,3 57,7 77,8 42,1 54,1 8,5 4,4 51,2 8,1 4,3 53,0 22.481 28.184 125,4 21.460 27.953 130,3 29,5% 47,9% 162,4 29,3% 48,6% 165,9 329,5 398,6 121,0 349,9 426,5 121,9 2.432 17.610 724,1 2.432 17.610 724,1 EBITDA = dobiček + amortizacija + obresti 3 NFD = finančne obveznosti - finačne naložbe 4 investiran kapital (IC) = kapital + finančne obveznosti 5 donosnost prodaje (ROS) = stopnja čistega dobička v čistih prihodkih od prodaje 6 donosnost na celotna sredstva (ROA) = čisti dobiček/povprečna sredstva 7 donosnost na poslovna sredstva (ROOA) = čisti dobiček/povprečna poslovna sredstva 8 donosnost na lastniški kapital (ROE) = dobiček/povprečen lastniški kapital 9 donosnost na investiran kapital (ROIC) = EBIT/povprečen investiran kapital 10 poslovni izid na delnico pred obdavčitvijo = poslovni izid družbe SGP Tehnik d. d. / število navadnih delnic brez lastnih delnic 11 čisti poslovni izid na delnico = čisti poslovni izid družbe SGP Tehnik d. d. / število navadnih delnic brez lastnih delnic 12 denarni poslovni izid na delnico = (čisti poslovni izid + strošek amortizacije družbe SGP Tehnik d. d.) / število navadnih 2 imenskih delnic brez lastnih delnic 14 Cilj skupine Tehnik je vsekakor obdržati položaj enega zorni svet družbe SGP Tehnik d.d.), pesimistični in največjih gradbenih izvajalcev na Gorenjskem (83,8% vre- optimistični. Realna različica plana poslovanja je pri- dnosti vseh sklenjenih investitorskih pogodb v letu 2009), pravljena dokaj optimistično kljub izrazito neugodnim še posebno na področju Škofje Loke in območju Poljanske razmeram na trgu in težavnosti pridobivanja novih po- in Selške doline. S prodorom na področje obale in v širše slov in dostopanja do novih virov financiranja, in sicer območje Ljubljane pa želimo postati v skupini Tehnik na z vidika motivacije vseh zaposlenih v skupini Tehnik segmentu visokih gradenj enakovreden partner največjim in temelji na oceni poslovanja leta 2009. Pri pripravi gradbenim podjetjem v Sloveniji. realne različice plana smo upoštevali nove projekte Pričakovanja in načrti poslovanja Skupine Tehnik in družbe SGP Tehnik d.d. v letu 2010 Tehnik oblikovali in sprejeli v drugem obdobju finanč- gradnje za trg in nabor ukrepov, ki smo jih v skupini ne in gospodarske krize: • zagotovitev prenosa obsega izvajanja del v leto 2010 iz gradbenih pogodb, podpisanih v letu 2009, v višini Plan poslovanja skupine Tehnik in družbe SGP Teh- 6,5 mio evrov, kar je na nivoju leta 2007, nik d.d. za poslovno leto 2010 je glede na trenutne fi- • zagotovitev projektov javno zasebnega partnerstva nančne in gospodarske razmere v svetu in v Sloveniji, (JZP) in projektov gradnje za trg v okviru odvisnih ki jih zaznamuje predvsem visoka stopnja negotovost, družb v skupni vrednosti 22,7 mio evrov, pripravljen v treh različicah: realni (ki jo je potrdil nadGraf: Poslovni prihodki in poslovni prihodki na zaposlenega skupine Tehnik in družbe SGP Tehnik d.d. v obdobju 2005 - 2009 Graf: Poslovni izid iz poslovanja, poslovni izid pred davki in čisti poslovni izid skupine Tehnik v obdobju 2005 - 2009 Aktualno Graf: Struktura sklenjenih pogodb z investitorji skupine Tehnik glede na lokacijo izvajanja gradbenega projekta v obdobju 2008 - 2009 • nadaljnja usmerjenost skupine predvsem na »državne investicije« (t.j. investicije, vezane na državo in njene institucije, in evropska sredstva), • priprava plana poslovanja za leto 2010 z realnim upoštevanjem novih projektov gradnje za trg in odločanje o njihovi izvedbi glede na trenutno stanje in napovedi, • poostren nadzor, obvladovanje in zniževanje stroškov na vseh ravneh poslovanja, • celovita prenova sistema poročanja v skupini Tehnik, na katerem bo temeljil tudi prenovljeni sistem planiranja, • povečanje vloge odbora za upravljanje s tveganji s poudarkom na pravočasnem prepoznavanju in obvladova- trimesečne revizije, usklajevanj in prilagoditev. Ocenjujemo, da so izzivi skupine Tehnik v letu 2010 zaradi nadalje zaostrenih finančnih in gospodarskih razmer predvsem naslednji: • okrepitev položaja na Gorenjskem, • vzdrževanje tekoče likvidnosti vseh družb skupine Tehnik in plačevanje nespornih zapadlih obveznosti na valuto, • vzpostavitev nove poenotene organizacijske sheme družbe SGP Tehnik d.d. (definirana mesta odgovornosti), • povečanja učinkovitosti dela in stalna odzivnost na zaostrene finančne in gospodarske razmere, nje vpliva številnih tveganj in nevarnosti na poslovanje pri tem pa ostajajo taktični cilji nespremenjeni: družb skupine Tehnik, • zniževanje stroškov z optimizacijo vseh poslovnih • skrbnejše preverjanje bonitet poslovnih partnerjev in procesov in njihovim stalnim in učinkovitim nadzorom, posledično njihovo selekcioniranje, • razvijanje stimulativne kulture skozi vzpostavitvijo • dosledno vodenje projektnega denarnega toka, ki slo- ciljnega izobraževanja vsakega posameznika in sistem ni na usklajenosti prilivov od investitorjev z odlivi do po- organiziranega notranjega komuniciranja (implementi- dizvajalcev na istem projektu ob upoštevanju klavzule v ranje novih postopkov in načinov dela z jasnimi opredeli- podizvajalskih pogodbah »plačilo v petih dneh po plačilu tvami odgovornosti), s strani investitorja«, • doseganje zastavljenih finančnih ciljev skozi za sku- • dnevno spremljanje likvidnosti in povečan nadzor pino najoptimalnejše računovodske politike. nad terjatvami, povečan obseg dela na izterjavah (telefonsko, pisni opomini, izvršbe), • sprejemanje alternativnih oblik plači (medsebojni, verižni poboti), • sprejetje ukrepov za zagotavljanje dolgoročne plačilne sposobnosti vseh družb skupine Tehnik, • korenita kadrovska reorganizacija skupine Tehnik in družbe SGP Tehnik d.d. (spreminjanje izobrazbene in starostne strukture zaposlenih ob postopnem zmanjševanju števila zaposlenih z naravno fluktuacijo - upokojitvami), • postopna opustitev dejavnosti, ki ne prinašajo zahtevane dodane vrednosti in niso za preživetje sposobne pridobiti dovolj posla na trgu. Glavni cilji poslovanja skupine Tehnik po realni različici plana za poslovno leto 2010 so predvsem: • 30,30 mio evrov čistih prihodkov od prodaje, večinoma na domačem trgu, kar je za 18,5% manj kot v letu 2009, pri čemer bo največji del prihodkov ustvarjen iz naslova izdanih situaciji za gradbena in ostala dela investitorjem. • 42,30 mio evrov kosmatega poslovnega izida, kar je za 3,5% več kot v letu 2009. • 2,55 mio evrov EBITDA, kar je za 4,9% manj kot v letu 2009. • 0,68 mio evrov čistega poslovnega izida, kar je za 2,8krat več kot v letu 2009. • 165 evrov na zaposlenega, namenjenih za izobraževa- Glede na nadaljnje negotove finančne in gospodarske nje in usposabljanje, kar je za 3,8-krat več kot v letu 2009. razmere bo realna različica plana skupine Tehnik in • 232 zaposlenih konec leta 2010, od tega 94,0% v družbe SGP Tehnik d.d. v letu 2010 po potrebi predmet družbi SGP Tehnik d.d.. 16 Zakaj v skupini Tehnik potrebujemo interne pravilnike Avtorica: Mateja Košir Standard ne predpisuje oblike dokumentov. V skupini Tehnik smo se odločili, da je struktura organizacijske dokumentacije po posameznih nivojih določena, zato pri izdelavi organizacijske dokumentacije uporabljamo predloge, v katerih je struktura dokumenta v naprej določena in s tem poenotena za vse dokumente. Poslovanje vsake družbe je poveza- opise procesov, predvsem pa kaže sliko sistema vode- no z zakonodajo, ki ureja posame- nja kakovosti. zna področja delovanja z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti. Zakone in pravilnike, ki jih sprejema država oz. posamezna ministrstva, predstavljajo obveze, ki jih moramo pri svojem delovanju upoštevati. Prav tako pa je potrebno v okviru družbe postaviti določena pravila, s katerimi dosežemo boljšo organiziranost in posledično boljše poslovanje. V družbah skupine Tehnik želimo vse delovne procese čim bolje obvladovati, zato težimo k čim večji transparentnosti posameznih aktivnosti. V skupini Tehnik smo v • 2. nivo - poslovnik procesa (PP), organizacijski predpis (OP): Poslovniki procesov so krovni dokumenti, ki urejajo planiranje, izvajanje, kontrolo in ukrepanje pri vsakem posameznem procesu. Pri svojem delu jih uporabljajo vsi, ki so vključeni v posamezni proces. Organizacijski predpisi oz. pravilniki so dokumenti, ki urejajo posamezna področja dela, tičejo pa se širšega kroga zaposlenih. • 3. nivo – navodila za delo (ND): Opisujejo izvajanje posameznega koraka v procesu, kar pomeni, da podrobneje opišejo posamezno aktivnost in njeno izvedbo. Dostopni morajo biti na delovnem mestu, kjer se navodila uporabljajo. • 4. nivo – zapisi: Lahko so strukturirani kot npr. zadnjih letih sprejeli in prenovili kar obrazci, tabele, kriteriji (OBR, TAB, KRT) ali nestruktu- nekaj internih pravilnikov, ki so uvr- rirani kot npr. zapisniki, poročila idr. Zapisi nastajajo ščeni v sistem organizacijske doku- na vseh ravneh izvajanja aktivnosti oz. povsod, kjer je mentacije notranjega izvora. potrebno rezultate aktivnosti in izmerjene vrednosti zapisati. Standard SIST EN ISO 9001, ki ga uporabljamo v družbi SGP Tehnik Standard ne predpisuje oblike dokumentov. V skupi- d.d. od leta 2005, postavlja določene ni Tehnik smo se odločili, da je struktura organizacij- zahteve glede dokumentacije. Doku- ske dokumentacije po posameznih nivojih določena, mentacija sistema vodenja kakovosti mora vključevati zato pri izdelavi organizacijske dokumentacije upo- dokumentirane izjave o politiki kakovosti in ciljih ka- rabljamo predloge, v katerih je struktura dokumenta kovosti, poslovnik kakovosti, dokumentirane postop- v naprej določena in s tem poenotena za vse doku- ke in zapise, ki jih zahteva standard, in dokumente, mente. vključno z zapisi, ki jih je družba določila kot potrebne, da bi zagotovila uspešno planiranje, delovanje in ob- Predlog za izdelavo dokumenta lahko v službo konrto- vladovanje njenih procesov. Dokumentacija omogoča ling družbe SGP Tehnik d.d., ki je trenutno skrbnik vse določanje metod dela. Njena uporaba pripomore k do- organizacijske dokumentacije družb skupine Tehnik, seganju skladnosti z zahtevami odjemalcev in izboljša- poda vsak zaposleni v skupini Tehnik, ko pri svojem nju kakovosti, zagotavljanju ustreznega usposabljanja, delu ugotovi potrebo po dokumentu, ki bi pokrival oz. ponovljivosti in sledljivosti, preskrbi objektivnih doka- natančno opredeljeval določeno področje dela. Doku- zov, vrednotenju uspešnosti in trajne ustreznosti siste- ment uvrstimo v seznam organizacijske dokumentacije ma vodenja kakovosti. Izdelava dokumentacije naj ne družbe skupine Tehnik. bi bila sama sebi namen, temveč aktivnost, ki dodaja vrednost. Vsa interna dokumentacija v družbah skupine Tehnik je plod dela, znanja in sposobnosti zaposlenih. S po- Interna dokumentacija v skupini Tehnik je sistemska dokumentacija, saj obsega štiri nivoje: slovniki, pravilniki, navodili za delo, zapisi in ostalo organizacijsko dokumentacijo dodajamo delčke v mozaik uspešnega in transparentnega dela ter s tem poveču- • 1. nivo – poslovnik kakovosti (PK): Je krovni doku- jemo dodano vrednost skupine Tehnik, kajti »v zanju ment, ki vsebuje politiko kakovosti, globalne cilje in je moč«. Aktualno Interna presoja v skladu s SIST EN ISO 9001:2000 sistemom vodenja kakovosti Avtorica: Mateja Košir V družbi SGP Tehnik d.d. smo v začetku leta 2006 pri- Notranje oz. interne presoje izvajajo notranji presoje- dobili certifikat SIST EN ISO 9001:2000. Imamo tudi cer- valci, ki so za to delo ustrezno usposobljeni. V skupi- tifikate kontrole proizvodnje po produktnih standardih ni Tehnik notranje presojevalce usposabljamo s se- na obratih: betonarna Stari dvor, delavnica betonskih minarji, ki jih izvajajo usposobljeni predavatelji. Pri polizdelkov Stari dvor v okviru obvladujoče družbe SGP planiranju kadrov za izbiro presojevalcev upoštevamo Tehnik d.d., betonarna Graben in separacija Graben v izobrazbo, izkušnje, strokovno usposobljenost, spo- okviru odvisne družbe SGP Gorenjc d.o.o.. Zahteve vseh sobnost komuniciranja, delovne izkušnje, izkušnje standardov, tako SIST EN ISO 9001 kot tudi produktnih pri presojanju, sposobnost razumevanja dejavnosti in standardov, so v izvajanju internih presoj, s katerimi preverjamo ustreznost delovanja sistema. Standard SIST EN ISO 9001Sistem vodenja kakovosti temelji na procesnem pristopu. Zaželen rezultat se doseže uspešneje, kadar se aktivnosti in z njimi povezani viri vodijo kot proces. Standard postavlja zahtevo, da mora družba izvajati notranje presoje v planiranih intervalih, da bi ugotovila, ali sistem vodenja kakovosti ustreza planiranim dogovorom, zahtevam tega mednarodnega standarda in zahtevam za sistem vodenja kakovosti, ki jih postavi družba, in da se ta sistem izvaja in vzdržuje. Presojo standard definira kot sistematičen, neodvisen in dokumentiran proces pridobivanja dokazov presoje in njihovega objektivnega vrednotenja, da bi določili obseg, v katerem so izpolnjeni dogovorjeni kriteriji presoje. Cilji sistema presoj so: • dognati, da je sistem vodenja kakovosti planiran in dokumentiran, • dokazati, da se sistem vodenja kakovosti izvaja v celotni družbi, • oceniti učinkovitost in uspešnost sistema vodenja kakovosti pri doseganju zahtev kakovosti in ciljev vodstva, • identificirati neskladnosti in šibka področja, neodvisnost. Presojevalec mora poznati ustrezne standarde za sisteme kakovosti, dokumentacijo in organi- • zagotoviti, da so identificirani in potencialni proble- zacijo, obvladovati mora tehnike komuniciranja, imeti mi odpravljeni. mora sposobnost hitrega in temeljitega dojemanja in Presojo kakovosti izvajamo z namenom, da ugotovimo, kako načrtovane in predpisane dejavnosti izvajajmo v praksi, nudi podatke o stanju sistema ter o potrebnih izboljšavah in korektivnih ukrepih. Presoje glede na to, kaj presojamo, delimo na: • presoje sistema, kombiniranja ter se objektivno obnašati in pristopati. Presojevalec mora znati poslušati, pomembno pa je še, da nima nobene direktne odgovornosti na presojanem področju, kar pomeni, da za presojo celotne družbe potrebujemo usposobljene notranje presojevalce z vseh področji. Presoja v se prične z uvodnim sestankom, na katerem • presoje procesa in se zberejo vsi presojevalci, ki bodo sodelovali pri izved- • presoje proizvoda. bi interne presoje. Za termin izvedbe posamezne preso- 18 je se presojevalec dogovori z skrbnikom procesa, ki je jancev. Pomembno je, da ne sprašuje sugestivno in da predmet posamezne presoje. Presojevalec pred izvedbo s svojimi vprašanji ne vpliva na to, kaj bo presojanec presoje pregleda dokumentacijo, vezano na proces, ki odgovoril. Neskladja, ki jih presojevalec na presoji za- ga presoja. Presojevalec med izvedbo presoje sprašuje zna, zabeleži, presojanec neskladje potrdi in razišče ter na pogovorni način, vprašanja poveže v splošen pogo- predlaga korektivni ukrep, s katerim se presojevalec vor. Vprašanja, ki jih postavlja presojevalec, so jasna, strinja. Po končani presoji presojevalec pripravi pisno kratka, nedvoumna in usmerjena v bistvo. Sprašuje na poročilo o opravljeni presoji in poročilo o ugotovljenih način, kot da o stvari nič ne ve. neskladjih, za kar uporabi obrazce, ki so uvrščeni v sistem notranje dokumentacije družbe. Presojanec korek- Obstaja več tehnik spraševanja: tivni ukrep izvede in o odpravi neskladja obvesti preso- • Odprta vprašanja »Kaj? Zakaj? Kje? Kdo? Kdaj? jevalca, ki pregleda uspešnost ukrepa in zaključi zapis. Kako? Kaj se dokumentira in s čim?« terjajo konkretne Dobra praksa kaže, da so presoje najuspešnejše, če odgovore, vendar je potrebno paziti, da ne pride do zava- udeleženci na presojo gledajo pozitivno. Pomembno je, janja. Nejasnostim se najlažje izognemo z »pokažite mi!«. da se neskladji ne obravnava na negativen način, tem- • Zaprta in direktna vprašanja »zaprta vprašanja odgovori da/ne, direktna vprašanja kakšen, kateri?« so namenjena iskanju zelo specifičnih informacij in obvladovanju posameznih »tipov« presojancev. Slabosti te tehnike so, da na prinaša veliko informacij, če jo uporabljamo prepogosto, lahko ustvari vtis navzkrižnega spraševanja. več da se poišče pozitivni vidik. Odkrivanje neskladji namreč predstavlja priložnost za izboljšave s pomočjo korektivnih ukrepov. Ko so opravljene vse presoje, vodja presoje na zaključnem sestanku zbere poročila vseh presoj in pripravi poročilo o presoji, ki se vključi v vodstveni pregled. • Razjasnjevala vprašanja so namenjena razjasnjeva- Interna presoja je lahko uspešna in daje želene rezul- nju, doseganju celotnih informacij in preprečevanju ne- tate smo ob sodelovanju vseh sodelujočih in ob zaveda- razumevanja, omogočajo doseči celotno sliko. Ta vpra- nju, da je presoja priložnost za izboljšave, ki nas vodijo šanja so npr. »Ali mi pomagate…? Mi lahko pojasnite…? k zastavljenim ciljem. Kako bo … vedel, da je …?«. Slabosti te tehnike so, da če se ta vprašanja uporablja prepogosto, lahko ustvarijo V skupini Tehnik načrtujemo naslednje izobraževa- vtis, da presojevalec ni poslušal, terjajo veliko časa. nje notranjih presojevalcev v jeseni 2010, saj želimo z usposobljenimi in izkušenimi notranjimi presojevalci Presojevalec pri izvedbi presoje uporablja in kombini- izboljšati izvajanje notranjih presoj in preko zaznanih ra več tehnik spraševanja ali pa uporabi le eno izmed neskladji, korektivnih in preventivnih ukrepov stalno njih. Tehniko spraševanja prilagaja lastnostim preso- izboljševati posamezne procese in aktivnosti. Aktualno V družbah skupine Tehnik imamo vsi zaposleni na voljo topel obrok Avtorici: Katarina Humar, mag. Katja Seljak Varga Na delovnem mestu dnevno preživimo vsaj tretjino dne- uvršča tudi tako imenovana varovalna malica, ki je name- va, zato je pomembno, da v tem času dobimo potrebno njena delavcem, ki imajo predpisano posebno dieto. energijo, kar lahko zagotovimo s hrano, pri čemer pa je zelo pomembno kaj in kako jemo. Topla prehrana in Zaposlenim omogočamo tudi menjavo bonov za določe- čas, ki si ga vzamemo za malico, pomembno vplivata na ne prehrambene izdelke v primeru, da zaradi različnih naše počutje in na našo delovno učinkovitost. V skupini službenih obveznosti in drugih odsotnosti ne porabijo Tehnik vsem zaposlenim zagotavljamo topli obrok, saj je vseh bonov za malico. Menjava bonov za izdelke poteka ključnega pomena, da so zaposleni zdravi, zadovoljni in vsak zadnji teden v mesecu, zaposleni pa morajo svoje da se na delovnem mestu dobro počutijo. naročilo oddati pisno v službo kadrovske zadeve najkasneje do 15. v mesecu na posebnem obrazcu - naro- Od začetka meseca novembra 2009 v družbah skupine čilnici. Tehnik prehrano zagotavljamo vsem zaposlenim s pomočjo družbe Catering M d.o.o. iz Ljubljane, ki se je na novo V skupini Tehnik si prizadevamo, da bi bili zaposleni za- preimenovala v Kapucinka d.o.o.. Dobavitelj prehrane dovoljni s prehrano, ki jo zagotavlja pogodbeni partner. omogoča, da so prav vsi zaposleni, ne glede na lokacijo V kolikor imate predlog, kaj bi še lahko uvrstili na jedil- opravljanja dela, deležni toplega obroka. Na sedežu druž- nik, da bi bili z malico še bolj zadovoljni, prosimo, da be SGP Tehnik d.d. in na lokaciji Stari dvor je vsak dan na le-tega pošljete na naslov SGP Tehnik d.d., služba kadro- voljo pet različnih malic, in sicer tri tople in dve hladni. Na vske zadeve, Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka s pripisom gradbiščih imajo zaposleni dnevno možnost izbire med »Malica« oz. na e-pošto: [email protected]. Prav dvema različnima toplima malicama. Med toplo malico se tako bomo veseli tudi vaših konstruktivnih pripomb. 20 Skupina Tehnik zakorakala v javno zasebno partnerstvo Avtorja: mag. Katja Seljak Varga, Martin Baumgartner V zadnjem času je v Sloveniji zaslediti znatno povečanje sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem zlasti pri razvoju in upravljanju z okoljsko infrastrukturo, kar Poslovno stanovanjski objekt z garažno hišo v Radovljici je na eni strani nedvoumno posledica večjih naporov za Občina Radovljica je dne 26.03.2008 objavila javno na- izboljšanje kakovosti in učinkovitosti javnih storitev, na ročilo na portalu za sklenitev JZP za projekt izgradnje drugi strani pa posledica nezadostnih finančnih resur- poslovno stanovanjskega objekta z garažno hišo v Rado- sov javnega sektorja, namenjenih za pokrivanje investi- vljici. Družba SGP Tehnik d.d. je bila po postopku kon- cijskih potreb. kurenčnega dialoga izbrana za zasebnega partnerja z sklepom župana dne 03.10.2008. Zakon o javno zasebnem partnerstvu je stopil v veljavo leta 2007 in gre tako za razmeroma nov ekonomski Vse od aprila 2008 pa do začetka oktobra 2009 so pote- in pravni institut. Zakon določa sistem in mehanizme kali številni sestanki, na katerih smo se strokovnjaki iz sodelovanja države ali občin z zasebnim partnerjem pri občine in družbe SGP Tehnik d.d. pogovarjali o najbolj skupnem vlaganju v projekte, ki so v javnem interesu. optimalnih rešitvah glede sklenitve JZP. Dejstvo je, da je Ključni namen zakona je tako omogočiti in pospešiti bilo v Sloveniji sklenjenih že kar nekaj JZP, vendar zara- zasebna vlaganja v izgradnjo, vzdrževanje oz. upravlja- di togosti sistema niso mogla zaživeti v praksi. V družbi nje objektov in naprav, ki so v javnem interesu. Trajanje SGP Tehnik d.d. smo se torej že na začetku zavedali, da razmerja javno zasebnega partnerstva (JZP) se določi na potrebujemo takšno rešitev, ki bo lahko zaživela v praksi. način, da je izvajalcu omogočena stabilnost in varnost naložbe, povrnitev vloženih sredstev in normalni tržni Dne 05.10.2009 je na Občini Radovljica potekal slavno- donos, hkrati pa ohrani, prevzema in upravlja večji del stni podpis Koncesijske pogodbe za gradnjo poslovno poslovnega tveganja. stanovanjskega objekta z garažno hišo med občino Radovljica in družbo SGP Tehnik d.d.. Občina Radovljica Družba SGP Tehnik d.d. trenutno sodeluje kar na pe- bo na podlagi JZP v zameno za svoje nepremičnine, ki tih projektih JZP z javnima partnerjema, občino Rado- jih je prodala družbi SGP Tehnik d.d., po izgradnji no- vljica (poslovno stanovanjski objekt z garažno hišo v vega objekta, ki je predmet koncesije, postala izključni Radovljici, poslovni objekt ob športnem parku v Rado- lastnik določenih posameznih delov, skupaj s pripadajo- vljici) in mestno občino Kranj (telovadnice v Žabnici, čim solastninskim delom na skupnih delih in napravah. Besnici in Goričah). V nadaljevanju podrobneje predstavljamo projekta JZP poslovno stanovanjski objekt Koncesijsko razmerje med občino Radovljica in družbo z garažno hišo v Radovljici in telovadnico pri podru- SGP Tehnik d.d. bo trajalo do končanja gradnje poslov- žnični osnovni šoli v Žabnici. no stanovanjskega objekta z garažno hišo, ki mora biti Aktualno zaključena v roku 24 mesecev od sklenitve pogodbe o sijskega JZP za projekt izgradnje telovadnice pri PŠ Žab- podelitvi lastninske pravice. Območje gradnje predsta- nica. Družba SGP Tehnik d.d. je bila dne 25.11.2009 po vlja širše območje starega mestnega jedra Radovljice in postopku konkurenčnega dialoga izbrana za zasebnega je varovano na podlagi Odloka o razglasitvi starega me- partnerja. Dne 21.01.2010 je bila podpisna Koncesijska stnega jedra Radovljice za kulturni in zgodovinski spo- pogodba za gradnjo in upravljanje telovadnice pri PS menik. Na zgornji strani je gradbena parcela omejena Žabnica, v kateri kot javni partner nastopa mestna ob- z Gorenjsko cesto, na spodnji pa z potjo za pešce oz. s čina Kranj, kot zasebni partner pa družba SGP Tehnik predvideno novo dovozno cesto. Levo in desno od obrav- d.d.. Koncesijska pogodba je sklenjena za graditev in navanega območja se nahajajo individualne gradnje in upravljanje telovadnice pri PŠ Žabnica. Dogovorjeno je, gostinski objekt. Na zgornji strani daje lokaciji vrednost da ima družba SGP Tehnik d.d. izključno pravico zgradi- predvsem navezava na bližnji trg in vstop v staro mestno ti telovadnico pri PŠ Žabnica in jo upravljati v obdobju jedro, na spodnji strani pa izjemen razgled na sotočje 15 let od pridobitve pravnomočnega uporabnega dovolje- reke Save in okoliške hribe, kar želimo pri načrtovanju nja. Upravljanje pomeni tudi pravico oddaje telovadnice novogradnje izkoristiti v največji možni meri. v najem. MOK je pred podpisom koncesijske pogodbe za telovadnico pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje. V iskanju optimalne arhitekturne rešitve smo pridobili tri idejne zasnove. Skupaj z javnim partnerjem smo iz- Z gradnjo objekta je družba SGP Tehnik d.d. pričela me- brali idejno zasnovo, ki jo je izdelala družba Arhe d.o.o.. seca aprila 2010. Dela potekajo skladno s terminskim Nov objekt bo tako obsegal: planom. Objekt mora biti zgrajen in dan v uporabo do • štiri podzemne etaže s površino cca 5.500 m2, v ka- začetka novega šolskega leta. terih bo približno 150 parkirnih mest (določeno število dobi občina za javna parkirišča, ostala parkirna mesta bodo namenjena prodaji na trgu), • pritličje, dve nadstropji in mansardo s skupno površino cca 2.500 m2, kjer so predvideni poslovni prostori in stanovanja (v celoti namenjeno prodaji na trgu). Trenutno so v pripravi projekti PGD. Vložili smo tudi pobudo za dopolnitev veljavnega zazidalnega načrta, s čimer želimo odpraviti ugotovljene neskladnosti med tekstualnim in grafičnim delom prostorskega akta, obenem pa bi na podlagi predlaganih sprememb lahko bolje izkoristili prostorske danosti zemljišča in pridobili dodatne stanovanjske površine. Telovadnica pri podružnični osnovni šoli v Žabnici Drugi del koncesijskega razmerja predstavlja upravljanja telovadnice, ki traja 15 let od pridobitve pravnomočnega uporabnega dovoljenja. Družba SGP Tehnik d.d. bo telovadnico upravljala v skladu z lastno poslovno politiko, pri čemer jo bo oddajala v uporabo podružnični šoli Žabnica vsak delovnik med 8.00 in 13.00 uro v času šolskega pouka, za kar ji bo zaračunavala mesečno uporabnino. Po 13. uri med delovniki, med vikendi in ves dan v času šolskih počitnic bo družba SGP Tehnik d.d. telovadnico oddajala tudi drugim zainteresiranim subjektom. Po enakem vzorcu kot za telovadnico pri PS Žabnica sta bili sklenjeni še dve koncesijski pogodbi, in sicer Koncesijska pogodba za gradnjo in upravljanje telovadnice pri OŠ Goriče in Koncesijska pogodba za gradnjo in upravljanje telovadnice pri OŠ Besnica. Obe koncesijski pogodbi sta bili sklenjeni dne 23.06.2010. Mestna občina Kranj je dne 29.04.2008 na portalu za javna naročila objavila javno naročilo za sklenitev konce- Objava prispevka v Gorenjskem glasu, dne 24.6.2010. 22 Sodniško razgledni stolp v Veliki Zaki na Bledu – zgodba z naslovnice Avtorja: Primož Malavašič, Sebastijan Smrkolj Občina Bled se je odločila, da izvede krajinsko – arhitekturno ureditev veslaškega centra v Mali Zaki s postavitvijo ciljne veslaške arene v Veliki Zaki in novega sodniško razglednega stolpa, ki je zasnovan v skladu z zahtevami mednarodne veslaške zveze FISA. Stolp stoji ob vodi, v ciljni črti veslaške proge. Tlorisno je zasnovan kot ploščad podolgovate oblike v treh nadstropjih in s prečno ploščadjo – pomolom v pritličnih dimenzijah 7,39 m x 8,3 m. Stolp je odprt objekt, ki lahko izven tekmovalnega časa služi kot razgledni stolp z nadzorovanim dostopom, v času tekmovanj pa ga je mogoče zapreti z montažnimi elementi in urediti pisarne za organizatorsko osebje. Stari stolp, postavljen leta 1966 Objekt je obrnjen vzdolž obale in s tem pri pogledu z vode potopljen v fasado gozda. Zamišljen je kot krajinsko arhitekturna interpretacija drevesa. Objekt je v nezastekljeni različici zračen in prepušča poglede, razen v drugem nadstropju, kjer je del zasteklitve stalen. Stolp se v veliki meri zliva z okoljem, saj so zunanje stene prostorov steklene. Nesimetrično postavljeni stebri dajejo stolpu netipično obliko, kar dodatno pripomore k nevsiljivemu estetsko dovršenemu posegu v okolje. Njegovo nosilno konstrukcijo predstavljajo trije pari okroglih stebrov, ki nosijo tri plošče medsebojno zamaknjene v vzdolžni smeri. Te tvorijo skupaj s pomolom tri etaže stolpa s pohodno streho. Stopnice, ki služijo povezavi posameznih etaž, so zasnovane kot dvoramne in Rušenje starega stolpa enoramne in so umeščene v telo stolpa. Podnožje stolpa predstavljajo betonske stopnice, ki se povezujejo s pomolom na vodi. Rušenje starega stolpa Družba SGP Tehnik d.d. je v začetku januarja letošnjega leta pričela v Veliki Zaki z rušenjem 44 let starega sodniškega stolpa, ki je bil postavljen za potrebe prvega svetovnega prvenstva v veslanju leta 1966. Stari stolp je v preteklih letih docela načel zob časa in za prihajajoče svetovno prvenstvo ni bil več zadovoljiv. Stari stolp se je pri rušenju dokaj žilavo upiral gradbenim strojem, a na koncu le klonil in prepustil mesto novemu. Novi sodniški stolp je zasnoval priznani arhitekt Miha Kajzelj. Objektu, ki je sestavljen iz zastekljenih konstrukciji brez pravih okvirjev na treh parih nesimetrič- Jeklena konstrukcija prve etaže Tehnik gradi no postavljenih kovinskih stebrov kot trstičevje, je dal li po delih v celoto. Med gradnjo so bili projekti nekoliko popolnoma nov pomen. spremenjeni zaradi želje po večji funkcionalnosti stolpa, saj le-ta danes služi ne le sodniški funkciji, ampak tudi kot Zaradi izredne časovne omejenosti in zahtevne konstruk- razgledna ploščad, čolnarna in kot veslaški muzej. cije je stolp predstavljal dokaj zapleten projekt in s tem pravi izziv. Gradnjo stolpa, v katerem je dobrih 40 ton je- Svoj krst je sodniško razgledni stolp uspešno prestal ko- kla, je dodatno oteževala prisotnost vode, saj so piloti in nec meseca maja 2010, ko se je svetovna veslaška elita sidra zahtevali dela pod vodo. Izdelava konstrukcije je zah- pomerila na prvi tekmi svetovnega pokala v letu 2010 tevala največ časa, saj so jo varilci na samem mestu vari- prav na Bledu. Stolp, postavljen leta 2010 24 Zaključeni projekti gradnje Avtorja: Primož Malavašič, Sebastijan Smrkolj Trgovski center Merkur Grenc v Škofji Loki betonska. Zaradi velike višine obodnih zidov in zgornjih nosilcev smo morali gradnjo do strehe razdeliti na štiri Trgovski center Merkur na Grencu, ki ga je zgradila faze: od parapetnih zidov pritličja, stebrov, nosilcev do družba SGP Tehnik d. d., je največji objekt v sklopu zgornjih obodnih vencev pod streho. Za gradnjo smo upo- novega trgovskega kompleksa, saj obsega 7.240 m2 po- rabili opažne sisteme Doka in Faresin, visoko podpiranje vršin, poleg tega še zunanje pokrite in nepokrite skla- in zaščito pred padci v globino pa smo izvajali s sposoje- diščne ter parkirne površine. V delu objekta so trije me- nimi opažnimi stebri kanadskega sistema Nacional. Klju- detažni prostori, ki so namenjeni upravnim, pomožnim čavničarska delavnica družbe SGP Tehnik d.d. je izdelala in skladiščnim prostorom. V kleti je bazen za požarno osrednji predalčni nosilec za streho dolžine cca 42 m, ki vodo s sprinkler strojnico. Zaradi neenakomerne geo- smo ga montirali s pomočjo žerjava in dveh avtodvigal. loške sestave zemljine na območju gradnje smo morali pred pričetkom gradnje vgraditi okrog 300 pilotov, pre- Žičnica v nordijskem centru Planica mera 60 in 80 cm. Sam objekt je montažna armiranobetonska konstrukcija, vrtni del ponudbe pa iz jeklene V sklopu modernizacije nordijskega centra Planica je konstrukcije, ki jo je izdelala in montirala ključavničar- družba SGP Tehnik d.d. konec septembra 2009 pričela ska delavnica družbe SGP Tehnik d.d.. z izgradnjo nove dvosedežne žičniške naprave z dvema Večnamenska dvorana v Žirovnici oz. večjih skakalnic in skakalne mize, in zgornjo po- vmesnima postajama, ki omogočata dostop do manjših stajo, ki je namenjena dostopu do objekta na zaletišču Lansko poletje je družba SGP Tehnik d. d. pričela z ruši- velike skakalnice. Dela so se pričela s čiščenjem trase tvenimi deli stare telovadnice pri osnovni šoli Žirovnica, in odstranitvijo obstoječe žičnice. Za dostop na traso na njenem mestu pa začela z izgradnjo nove večnamen- in transport materiala smo postavili tovorno žičnico, v ske športne dvorane za potrebe šole, krajanov in športnih zgornjem delu pa zgradili dostopne gozdne poti. Zaradi društev iz okolice. Celotna zasnova dvorane je armirano- strmega terena smo morali najeti specialne stroje za Trgovski center Merkur Grenc v Škofji Loki Žičnica v nordijskem centru Planica Tehnik gradi Večnamenska dvorana v Žirovnici zemeljska dela, t.i. pajke. Traso skakalnice in dostopne slovno stanovanjskega objekta Dvor Moste, namenjene- poti smo erozijsko utrdili, celotno okolico pa krajinsko ga prodaji na trgu. Sam objekt se razteza na površini 18 sanirali. Svoj krst je žičnica, ki bo v zimskem času na- x 32 m, medtem,ko je klet v dveh etežah še veliko večja menjena predvsem prevozu skakalcev in sankačev, po- (30 x 64 m). Glede na to, da se objekt nahaja v nepo- leti pa tudi turistov, uspešno prestala 18. marca 2010 sredni bližini centra Ljubljane in ker v okolici ni dovolj kot uvod v letošnje svetovno prvenstvo poletov v Planici. površin za zunanje parkirišče, če pa so, so predraga za parkiranje, je bila edina prava in logična rešitev velika Poslovno stanovanjski Moste v Ljubljani objekt Dvor garaža. Pritličje bo namenjeno poslovnim dejavnostim, v štirih nadstropjih in na mansardi pa bodo nadstandardna, luksuzna stanovanja, kar je zaradi bližine centra V ljubljanskih Mostah je družba SGP Tehnik d.d. v okvi- Ljubljane, Kliničnega centra, tržnice in občine Moste ru odvisne družbe MBD d.o.o. zaključila z izgradnjo po- tudi tržno zanimivo. Poslovno stanovanjski objekt Dvor Moste v Ljubljani 26 Aktualni projekti gradnje Avtor: Primož Malavašič Waldorfska šola v Ljubljani Na Streliški ulici v Ljubljani družba SGP Tehnik d. d. ob Waldorfski šoli gradi novo telovadnico, ki je zasnovana kot kletni objekt na obstoječem dvorišču šole. Pred izvedbo izkopa globine 9 m smo morali najprej izvesti zahtevno zaščito gradbene jame s piloti, zaščito obstoječe armiranobetonske stene s sidranjem v hribino in izvajati vzporedno z izkopom kampadno podbetoniranje temeljev obstoječega objekta šole. Plošča nad telovadnico je tako postavljena na nivo terena. Nad telovadnico bodo učilnice v paviljonski zasnovi in povezovalni hodnik do obstoječega objekta. V celoti bomo izvedli tudi novo zunanjo ureditev. Šola bo s to investicijo pridobila nujno potrebne prostore za telovadbo Waldorfska šola v Ljubljani učencev in dijakov in manjkajoče učilnice. Tehnična stavba Color v Medvodah Zaradi sprememb in številnih racionalizacij projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja je družba SGP Tehnik d.d. pričela z gradnjo objekta, ki je lociran na zahodnem delu tovarniškega kompleksa, šele jeseni 2009. V novem objektu bodo našli mesto laboratoriji, razvojni oddelki, tehnološki oddelki, skladišča in drugi prostori, namenjeni razvoju novih proizvodov družb skupine Helios. Objekt je v celoti armiranobetonski, vmesne plošče so sistema PVP. Okrog objekta bomo na novo uredili zunanjo okolico in izvedli nove komunalne priključke. Skladiščno poslovni v Medvodah objekt Lescom Tehnična stavba Color v Medvodah Za investitorja Lescom d.o.o. iz Medvod družba SGP Tehnik d.d. gradi nov skladiščno poslovni objekt v Preski pri Medvodah, tlorisne površine 1.514 m2. Objekt je večinoma pritličen, zgolj na jugovzhodni strani objekta pritličje pokriva nadstropje, kjer so predvideni pisarniški in sanitarni prostori. Sam objekt je montažna armiranobetonska konstrukcija, s simetrično dvokapnico. Stanovanjska hiša v Retnjah pri Tržiču V Retnjah pri Tržiču je družba SGP Tehnik d.d. jeseni 2009 pričela z gradnjo individualne stanovanjske hiše, ki je zasnovana kot armiranobetonska konstrukcija nosilnih sten in se konča s kolenčnim zidom, na kate- Skladiščno poslovni objekt Lescom v Medvodah Tehnik gradi rega je položena strešna konstrukcija. Zaradi bližine vode smo kletne prostore, ki bodo namenjeni predvsem shranjevanju in drugim pomožnim dejavnostim, gradili v vodotesni izvedbi. V pritličju, ki se bo s panoramskimi okni odpiralo na dvorišče in teraso, bodo bivalni prostori, v mansardi pa spalnice, sanitarije, savna, studio in pomožni prostori. Prekritje strehe Starološkega gradu v Škofji Loki Na Starološkem gradu v Škofji Loki smo v poznem jesenskem času pričeli z deli na zamenjavi strešne kritine. Stanovanjska hiša v Retnjah pri Tržiču Celotno ostrešje, ki je tlorisne površine cca 1.350 m2, prekriva kritina opečni bobrovec, ki pa je bila dotrajana do te mere, da jo je bilo potrebno zamenjati v celoti. Poleg kritine smo pregledali tudi ostale elemente ostrešja in zamenjali nekaj dotrajanih špirovcev, letev in kleparske obloge. Za varno delo na višini smo okrog gradu postavili cevni fasadni oder. Deponija lesenih v Žirovskem vrhu odpadkov Todraž Družba SGP Tehnik d.d. za investitorja Bioenergetika Todraž d.o.o. gradi deponijo lesnih odpadkov in sekanPrekritje strehe Starološkega gradu v Škofji Loki cev ter temeljni rezervoar toplote in dnevnega zalogovnika na objektu kotlovnice Todraž v industrijski coni Rudnika Žirovski vrh. Poleg nove deponije lesenih odpadkov in sekancev ter temeljnega rezervoarja toplote in dnevnega zalogovnika na objektu kotlovnice bomo izvedli tudi zunanjo ureditev. Novi objekt bo dimenzij 28,3 m x 32,6 m in višine 9,6 m nad koto pritličja, ki je locirano na nivoju obstoječega terena. Pritličje obsega deponijo lesnih sekancev, prehod in deponijo kosovnih odpadkov. Na jugozahodni strani objekta za deponijo in delno v notranjosti objekta je predvidena ureditev asfaltne površine, namenjene dostopu in dovozu do objekta in v objekt. Deponija lesenih odpadkov Todraž v Žirovskem vrhu Kegljišče Tivoli v Ljubljani Objekt, pravokotne oblike s tlorisno površino 950 m2, kjer družba SGP Tehnik d.d. v kleti preureja obstoječe kegljišče, je lociran na zahodnem delu Športnega parka Kodeljevo v Ljubljani. V preteklosti so v kleti objekta spreminjali program od kegljišča do plesne dvorane, ki je bila povezana z gostilno. Nosilna konstrukcija objekta je armiranobetonska montažna konstrukcija, temelji pa so točkovno povezani z armiranobetonskimi vezmi. Stebri so H oblike, višine 48 cm. Pritlični del oz. delna klet je namenjena gostinskemu lokalu, ostali kletni del pa je bivše kegljišče. V visokem pritličju se nahajajo prostori za namizni tenis in garderobe s sanitarijami. Prostor bivšega kegljišča bomo preuredil v večnamenske prostore za športne aktivnosti, predvidoma za športe borilnih ve- Kegljišče Tivoli v Ljubljani ščin in dvigovanja uteži. 28 Telovadnica v okviru vojašnice v Kranju Pred vhodom v objekt je večji nadstrešek, ki ga podpira 8 lesenih stebrov. Vhod v vrtec bo skozi nov prizidek z južne Za investitorja Ministrstvo za obrambo Republike Slo- strani. Pred vodom bo ravna streha, podaljšana v nadstre- venije družba SGP Tehnik d.d. izvaja novogradnjo telo- šek. Zunanje stene novega prizidka bodo iz modularnih vadnice v Kranju, tlorisne dimenzije 33,02 m x 33,02 opečnih blokov širine 24 cm, ojačane z armirobetonskimi m, ki bo na voljo uslužbencem in osebju vojašnice, kot vezmi, nad njimi pa bo armirobetonska plošča debeline tudi zunanjim obiskovalcem. Znotraj telovadnice v kle- 12 cm. Stranski vhod za dostavo v obstoječo kuhinjo bo tni etaži bomo zgradili tudi strelišče za video in klasično ohranjen in izkoriščen kot izhod na prosto iz igralnice za streljanje. Na mestu bodočega dostopa in parkirišča za otroke drugega starostnega obdobja. osebna vozila pred vhodom v območje vojašnice danes stojita dve rampi za servisiranje vozil in dva manjša pomožna objekta. Vse štiri objekte bomo v celoti porušili, da bomo lahko izvedli dostop do parkirišča, prav tako bomo odstranili celotno dostopno ploščad, kjer bo kasneje novo parkirišče. Nosilna konstrukcija objekta bo v glavnem AB montažna konstrukcija, sestavljena iz AB stebrov, strešnih dvokapnih nosilcev in PVP plošč. Ostala nosilna konstrukcija objekta bo izvedena v obliki klasičnih sten iz AB in opečnega modularca. Trgovski objekt Lidl v Škofji Loki Telovadnica v okviru vojašnice v Kranju Družba SGP Tehnik d.d. za investitorja Lidl na prostoru poleg zgrajenega trgovskega centra Merkur na Grencu v Škofji Loki gradi trgovski objekt. Vsebinsko je objekt razdeljen na dva sklopa: osnovni del predstavlja prodajni prostor, drugi del pa so pomožni prostori (garderobe, pisarne in skladišče). Tlorisna velikost stavbe na stiku z zemljiščem je 51,8 m x 31,31 m in 4,36 m x 2,87 m. Objekt bo večinoma zgrajen kot jeklena konstrukcija. Zunanje vzdolžne osi strešne konstrukcije bodo slonele na stebrih, notranja os pa bo podprta z vzdolžno armi- Trgovski objekt Lidl v Škofji Loki ranobetonsko steno. Temelji bodo armiranobetonski, ostale stene pa bodo večinoma predelne iz suhomontažnega sistema. Zemljišče okrog objekta bomo uredili v parkirišča, dostopne poti in dovoz do objekta. Na jugozahodni strani bomo uredili rampo za potrebe dostave. Manipulativne površine, dovozne površine in parkirišča bodo asfaltni, obrobljeni s cestnimi robniki, ostale površine pa bomo ozelenili. Prenova vrtca v Dolenji Dobravi Objekt stoji ob regionalni cesti na obrobju naselja Dole- Prenova vrtca v Dolenji Dobravi nja Dobrava. K osnovnemu objektu, ki je po namembnosti stanovanjska hiša, je bil kasneje na južni in vzhodni strani zgrajen večji prizidek. Pritličje prizidka je namenjeno gostinskemu lokalu in diskoteki, v spodnji etaži pa so pomožni prostori, del prostorov v kleti je odprtih. Investitor občina Gorenja vas želi temu delu spremeniti namembnost, in sicer preurediti objekt v vrtec s štirimi oddelki. Vhoda v objekta sta dva, in sicer ločen vhod v stanovanjsko hišo, in južno od njega vhod v gostinski lokal. V vrtec bo spremenjen celoten gostinski lokal z diskoteko, dodatno pa bo prizidan vetrolov pred vhodom in terasa na vzhodni strani objeta. Tlorisne dimenzije obravnavanega dela objekta so 12,7 m x 16,5 m in 11,0 m x 14,4 m. Rekonstrukcija zdravstvenega doma v Škofji Loki Tehnik gradi Rekonstrukcija v Škofji Loki zdravstvenega doma Zdravstveni dom Škofja Loka je glavni javni zdravstveni zavod za celotno območje Škofje Loke in njene okolice. Njegova prvotna podoba se je skozi leta s prezidavami in prenovami že večkrat spremenila. Za družbo SGP Tehnik d.d. predstavlja predmet obnove rekonstrukcijo, spremembo obstoječega neizkoriščenega podstrešja severozahodnega trakta objekta, rušitev dela nosilne stene v pritličju jugozahodnega trakta in premostitev Ureditev asfaltnega platoja na Trati v Škofji Loki razpona z novim AB nosilcem. Novo pridobljeni prostori bodo namenjeni ambulantni medicini dela. Ureditev asfaltnega platoja na Trati v Škofji Loki Družba SGP Tehnik d.d. za investitorja Knauf Insulation d.o.o. ureja in širi asfaltni plato na površini 1,075 ha. Območje za asfaltni plato smo pripravili z urejanjem meteornega odvodnjavanja in razsvetljavo. Ob meji parcel bo postavljena tudi ograja tovarniškega kompleksa. Predvideno odprto Hotel Jožef v Idriji skladišče bomo na vzhodni in severni strani ogradili. Hotel Jožef v Idriji Družba SGP Tehnik d.d. gradi v Idriji za naročnika Kolektor Koling d.o.o. hotel Jožef, ki naj bi konec letošnjega leta sprejel prve goste. V hotelu, ki se bo razprostiral na cca 1.300 m2 površin, bo 11 sob in apartma, restavracija, pokrita terasa in prostor za degustacijo vin. Objekt bo prilagojen potrebam invalidov. Objekt bo štirietažen in sicer klet, pritličje, prvo in drugo nadstropje. Konstrukcijska zasnova objekta je klasična armiranobetonska. Telovadnica pri podružnični šoli v Žabnici Notranje stene bodo obložene z oblogami, stropi pa bodo spuščeni. Fasada objekta bo delno obložena z jeklenimi predoksidiranimi paneli, delno pa bo polstrukuirana steklena fasada. Streha objekta bo ravna in zazelenjena. Vsa okna v hotelskih sobah bodo okrogla. Telovadnica pri podružnični šoli v Žabnici Družba SGP Tehnik d.d. v okviru javno zasebnega partnerstva z MO Kranj gradi v Žabnici pri podružnični šoli telovadnico z večnamensko dvorano, ki bo izpolnila potrebe po prostoru za izvajanje športne vzgoje in prireditev v sklopu osnovne šole. Prizidek, ki ga gradimo Apartmajsko naselje v Mojstrani Apartmajsko naselje v Mojstrani na jugovzhodni strani obstoječe šole, bo povezan s šolo preko vhodne avle, ki bo namenjena tako dostopu do ob- Družba SGP Tehnik d.d. v okviru lastne gradnje za trg v stoječih šolskih prostorov kot tudi do novih prostorov v Mojstrani gradi apartmajsko naselje s 15 apartmajski- prizidku. Telovadnica je zasnovana kot športni objekt s mi enotami. Arhitektura zazidave predvideva zazidavo, spremljevalnimi prostori in obsega pritličje in nadstro- ki se bo harmonično vključevala v občutljiv prostor kot pje. Objekt je pravokotne oblike dimenzij 18,6 m x 17,6 njen logičen sestavni del. Posamezen objekt bo masivna m, povezovalna vhodna avla pa dimenzij 5,5 m x 7,0 m. zgradba, sestavljena in nosilnega in predelnega zidov- Osnovna konstrukcijska zasnova objekta je montažni ja. Nosilne stene pritličja, nadstropja in mansarde bodo objekt, sestavljen iz armiranobetonskega skeleta, ki ga zidane iz opečnega modularnega bloka, nosilno zidovje sestavlja 6 AB stebrov in 3 AB strešni dvokapni nosilci. kleti pa je predvideno v AB izvedbi. 30 Nova betonarna odvisne družbe SGP Gorenjc d.o.o. v Grabnu Avtor: Damijan Kramžar Eden izmed strateških ciljev skupine Tehnik v prihodnjih ske, krmiljenje je računalniško, komandni pult je vgrajen v letih je povečati tržni delež pri prodaji sveže betonske me- komandni kabini ob vznožju silosov za cement. Betonarna šanice zunanjim kupcem na področju celotne Gorenjske. ima dva silosa za cement, s kapaciteto 100 ton na en silos Konkurenčnost na trgu pa lahko dosežemo le s stalnim in silos za pepel s kapaciteto 190 ton. izpopolnjevanjem proizvodnega procesa in prenova betonarne je bistveni korak v tej smeri. S temi cilji v mislih je Nova betonarna bo postavljena na mestu obstoječe in bo bila ustanovljena delovna skupina, ki je zadolžena za pre- obravnavana kot nadomestna gradnja. Po opravljenih gled obstoječega stanja betonarne Graben v Radovljici, pri- analizah preteklih obdobij in na osnovi planiranih potreb pravo predloga prenove betonarne in tudi za samo izvedbo tržne gradnje v prihodnjih letih smo ocenili, da bo naše s strani uprave in poslovodstva potrjenih predlogov. potrebe lahko pokrila betonarna s proizvodno kapaciteto 60 m3 vgrajenega betona v eni uri, proizveden beton pa Obstoječa betonarna je locirana poleg separacije in gra- bo primeren tako za izdelavo polizdelkov kot za transpor- moznice Graben v bližini čistilne naprave Radovljica. Na- tirani beton. Nov računalniški sistem vodenja betonarne menjena je za potrebe manjših obratov gradbenih polizdel- bo omogočal krmiljenje proizvodnega procesa, spremljanje kov in za proizvodnjo transportnega betona, lahko pa bi jo stanja zalog (ob ustreznih merilnikih) in povezavo na in- uporabljali tudi kot gradbiščno betonarno. Betonarna je terno mrežo družbe SGP Tehnik d.d. za izdajo dobavnic in horizontalnega tipa z betonskimi bunkerji za agregat, ki računov. Zahteve, ki smo jih postavili ponudnikom nove omogočajo hrambo 5 različnih frakcij in skupno kapacite- betonarne, so poleg proizvodne kapacitete zajemale še niz- to 190 m3. Osnovni modul betonarne tvorita dva dela: pod- ko energetsko porabo (vezano na zagotavljanje ustreznih stavek betonarne z dozirno steno in tehtnico za agregat ter temperatur sveže betonske mešanice), najmanjše možne dozirno mešalni del. Transport agregata do mešalnika je vplive na okolico (ustrezno filtracijo) in visoko prilagodlji- izveden z dvižno posodo z vertikalno progo. Mešalnik, ki vost (možnost uporabe več silosev, več dodatkov v priho- je konzolno vgrajen nad konstrukcijo, je planetarni z eno dnjem obdobju). Ponudnike smo pozvali, da ponudijo tudi mešalno zvezdo, mirujočo posodo in stranskim izpustom. opremo za recikliranje neuporabljene betonske mešanice. Kapaciteta mešalnika znaša 0,50 m3 sveže betonske me- Večino teh zahtev bo potrebno izpolniti za pridobitev stan- šanice, teoretična urna kapaciteta 25m3/uro, dejanska pa darda ISO 14.001 – Sistem ravnanja z okoljem. 15m3/uro. Izpust iz mešalnika je na višini 3,90 m za nemoteno praznjenje v avtomikserje. Tehtnice so elektromehan- Pridobili smo že kar nekaj ponudb za dobavo nove betonarne. Z nekaj izbranimi ponudniki smo opravili tudi ogled obstoječega stanja in jih pozvali k racionalizaciji ponudbe na način, da bi ohranili določene elemente obstoječe betonarne (npr. silos za cement, ipd). V kratkem naj bi bil podan predlog izbora najugodnejšega ponudnika betonarne z oceno ekonomske upravičenosti nabave le-te. Z izbranim ponudnikom in projektantsko organizacijo bomo v naslednji fazi pripravili projektno dokumentacijo za rušitev obstoječih objektov in postavitev novih. Nova betonarna bo po predvidevanjih postavljena do konca leta 2010, ko naj bi tudi omogočila proizvodnjo prvih certificiranih betonov. Intenzivno se ukvarjamo tudi s pridobitvijo certifikatov za proizvodnjo več vrst betona, predvsem za betone s posebnimi karakteristikami, ki jih bomo lahko prodajali tudi zahtevnejšim kupcem, in vzpostavitvi postopkov za vzdrževanje učinkovite notranje kontrole proizvodnega procesa. Spremembe v zakonodaji Javna naročila Avtorica: Mojca Stržinar Z dnem 11.04.2010 je pričela veljati dopolnitev Zakona o njenim dejanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva.) javnih naročilih (ZJN-2), in sicer Zakon o spremembah • neobičajno nizka ponudba (»Neobičajno nizka po- in dopolnitvah zakona o javnem naročanju – ZJN-2B (UL nudba« je ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe RS št.19/10). S spremembami in dopolnitvijo obstoječega bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oz. uvelja- zakona o javnem naročanju je želel zakonodajalec doseči vljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo teh- učinkovitejše in transparentnejše javno naročanje, uskla- nološko rešitvijo in obrazložitvijo ne more pojasniti.) ditev nacionalne zakonodaje z evropskim pravnim redom • datum oddaje naročila (»Datum oddaje naročila« s področja pravnega varstva v postopkih javnega naroča- je na dan, ko postane odločitev o oddaji javnega naroči- nja in odpreti trg javnih naročil širšemu krogu potencial- la pravnomočna. Šteje se, da je odločitev pravnomočna, nih ponudnikov (kandidatov). ko se izteče rok za vložitev zahteve za pravno varstvo Novela zakona tako med drugim jasneje ureja objave obve- zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila.) stil o javnih naročilih, neposredna plačila podizvajalcem Hkrati zakon dopolnjuje naslednji pojem: s ciljem večje finančne discipline in kazni za neresnične • ponudnik (»Ponudnik« je gospodarski subjekt, ki je izjave ponudnikov. V nadaljevanju povzemamo ključne pravna ali fizična oseba in ponuja izvedbo gradenj, sto- spremembe in dopolnitve za panogo gradbeništvo, ki se ritev oz. dobavo blaga in v postopku javnega naročanja nanašajo na gradnje oz. kot definira zakon v točki 7 dru- izkaže interes s tem, da naročniku odda ponudbo.) gega člena: »Javno naročilo gradenj« je javno naročilo, katerega pred- in spreminja pojem postopka zbiranja ponudb v: • postopek oddaje naročila male vrednosti (»Posto- met je bodisi izvajanje bodisi projektiranje in izvajanje pek oddaje naročila male vrednosti« je poenostavljen gradenj, ki so povezane z eno od dejavnosti iz Seznama postopek javnega naročanja, v katerem naročnik z na- dejavnosti na področju gradenj, ali gradnja ali izvedba ene menom pridobitve ponudb na portalu javnih naročil od dejavnosti na področju gradenj in ki ustreza zahtevam, objavi obvestilo o naročilu male vrednosti.) ki jih določi naročnik. »Gradnja« je rezultat dejavnosti, ki predstavlja gospodarsko in tehnično funkcionalno celoto. Na področju meril za izbor najugodnejše ponudbe sprememba odpravlja pogoj, da mora cena predstavljati naj- Zakon na novo definira naslednje pojme: manj 60%. Sprememba zakona prepušča izbiro meril in • obdobje mirovanja (»Obdobje mirovanja« je obdo- določanje razmerja med njimi naročniku. bje po odločitvi o oddaji javnega naročila, v katerem naročnik ne sme skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom oz. ponudniki, razen če zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ali ZJN-2B ne določa drugače. Obdobje mirovanja se izteče z dnem, ko se ponudniku, ki je zadnji prejel naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, izteče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja.) • podizvajalec (»Podizvajalec« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po ZJN-2B sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.) Zakon uvaja tudi spremembe v zvezi s preveritvijo ponudbe in s tem povezanim ugotavljanjem sposobnosti ponudnikov za izvedbo naročila. V skladu z zakonom naročnik najprej oceni ponudbe in jih razvrsti glede na merila, nato pa preverja le najugodnejšo ponudbo. Če najugodnejši ponudnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev javnega naročila, naročnik njegovo ponudbo izloči in preveri usposobljenost ponudnika, ki je oddal naslednjo najugodnejšo ponudbo itd. V primeru, da ponudnik, ki ni bil izbran, vloži revizijski zahtevek zaradi odločitve naročnika, mora dokazati samo nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, za razliko od prej, ko je moral vlagatelj zahtevka dokazati nepravilnost vseh ponudb, ki so bile po merilih razvrščene pred njegovo ponudbo. • odgovorna oseba naročnika, ponudnika, podi- Z zakonom se spreminjajo tudi določbe, ki urejajo prekini- zvajalca (»Odgovorna oseba naročnika, ponudnika oz. tev postopka oz. zavrnitev vseh ponudb. Z namenom od- podizvajalca« je oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ure- prave nejasnosti izraza »prekinitev postopka«, ki v praksi ja prekrške, odgovorna za prekršek, ki je bil storjen z povzroča dilemo, ali je možno po prekinitvi postopka le-te- 32 ga nadaljevati, se ta zamenja z izrazom »ustavitev postop- dnevni rok od dneva prejema odločitve o oddaji naročila, ka«. Poleg obeh navedenih institutov, »ustavitev postopka« če seveda kljub temu, da ni prejel odgovora naročnika, ni in »zavrnitev vseh ponudb«, ki sta v tem zakonu podrobne- vložil revizijskega zahtevka. je urejena, se uvaja tudi institut »odstopa Na področju meril za izbor najugodnejše ponudbe sprememba odpravlja pogoj, da mora cena predstavljati najmanj 60%. Sprememba zakona prepušča izbiro meril in določanje razmerja med njimi naročniku. od pogodbe«, ki naročniku omogoča, da po Zakon na novo uvaja tudi dopolnitev, in sicer zahtevo po oddaji javnega naročila odstopi od podpi- neposrednih plačilih podizvajalcem, ki jo je zakonodajalec sa pogodbe in s tem od dobave predmeta vključil z željo po ureditvi finančne discipline v postopkih javnega naročila. V tem primeru je na- javnih naročil, kjer ponudnik nastopa s podizvajalci. Po- ročnik odgovoren za navadno škodo, ki je nudnik mora že v svoji ponudbi navesti ne le podizvajalca, izbranemu ponudniku nastala s pripravo s katerim bo nastopal pri izvedbi predmetnega naročila, ponudbe. Ta določba postavlja ponudnike temveč tudi podatke o delu naročila, ki ga bo izvedel podi- v slabši položaj, saj ponudnik do začetka zvajalec. Kot obvezna sestavina pogodbe med naročnikom izvajanja del ne more biti prepričan, ali bo in izbranim ponudnikom, ki v javnem naročilu nastopa s imel zagotovljeno zasedenost kapacitet oz. podizvajalcem, se določa pooblastilo, na podlagi katerega realizacijo. lahko naročnik opravljena in prevzeta dela oz. dobave pla- V zvezi z odločitvijo o oddaji javnega naro- blastila mora pogodba o izvedbi javnega naročila vsebovati ča neposredno podizvajalcu. Poleg zgoraj omenjenega poočila predstavlja poglavitno novost pravni tudi vrednost celotnega javnega naročila in rok veljavnosti pouk, ki ga morajo naročniki navesti v pogodbe. Kršitve navedenih zahtev so v predlogu zakona svoji odločitvi. Namen slednjega je, da se določene kot prekršek. Z namenom ureditve finančne di- stranke seznani, na kakšen način lahko scipline pri javnih naročilih, ki se izvajajo s podizvajalci, uveljavljajo pravno varstvo. Zaradi težav se predvideva tudi nov podzakonski akt ali uredba, ki bo z vročanjem odločitve o oddaji naročila, natančno definirala način zagotavljana in izvajanja plačil na katere opozarjajo naročniki, se z zako- neposredno podizvajalcem, do sprejema tega akta pa ve- nom uvaja 15 dnevna fikcija vročitve. Če torej ponudni- lja Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nasto- ku zaradi njegove neaktivnosti ni mogoče vročiti odloči- panju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju tev o oddaji naročila, se šteje, da mu je odločitev vročena (Uradni list RS, št. 66/07). v 15 dneh od dneva poskusa vročitve. Na tem področju pa je še zelo veliko nedorečenega. PravHkrati pa zakon skrajšuje roke za vložitev zahtev za doda- no razmerje poteka še vedno samo na nivoju naročnik – tno obrazložitev, s čimer skrajšuje tudi rok, v katerem je ponudnik oz. ko je sklenjena pogodba na nivoju naročnik neizbranemu ponudniku še smiselno vložiti zahtevek za – izvajalec. Ponudnik mora svojemu računu oz. situaciji vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. obvezno priložiti račune oz. situacije svojih podizvajalcev, Spreminjajo se naslednji roki: ki jih je predhodno potrdil. Na tem delu se postavljajo šte- • vilna vprašanja: V zvezi z odločitvijo o oddaji javnega naročila predstavlja poglavitno novost pravni pouk, ki ga morajo naročniki navesti v svoji odločitvi. skrajšanje roka za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, in sicer iz 5 dni na 3 delovne dni, • ukinitev dopolnjevanja zahteve za dodatno obrazložitev, • skrajšanje roka za posredovanje dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ponudniku, in sicer iz 5 dni na 3 delovne dni. Problematična pa je navedba v zakonu, da • kako to v praksi sploh izvajati, • se pravi, da bo moral izvajalec potrjevati račune podizvajalcem prej, preden jih bo izvajalcu potrdil naročnik, • kaj če je terjatev podizvajalca že poravnana s strani izvajalca, • kaj če je plačilo naročnika izvajalcu pogoj za plačilo izvajalca podizvajalcu, • kaj pa dobavitelji, s katerimi ima izvajalec sklenjene letne pogodbe in se te pogodbe ne vežejo samo na en projekt, v primeru, da naročnik zavrže zahtevek za dodatno obra- • kaj če podizvajalec nima registrirane dejavnosti v zložitev, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postop- Sloveniji, ku javnega naročanja (vložitev revizijskega zahtevka) od • kaj če izvajalec podizvajalcu nakaže avans pred pri- dneva prejema odločitve o oddaji naročila. Primer: v petek četkom izvajanja del, prejem odločitve – rok za vložitev zahtevka za dodatno ob- • kako lahko naročnik pozna razmerje med izvajal- razložitev je sreda (3 delovne dni oz. 5 koledarskih dni), na- cem in podizvajalcem, ipd. ročnik ne dvigne priporočenega pisna takoj oz. ga dvigne v 15 dneh (15 dnevna fikcija vročitve). Če naročnik zahtevek Kako bo zakonodajalec odgovoril na vsa še odprta vpra- zavrže, neizbrani ponudnik izgubi možnost pravnega var- šanja, bo pokazala nova uredba, ki naj bi bila sprejeta do stva v postopku javnega naročanja, ker je že pretekel 10 konca letošnjega poletja. Spremembe v zakonodaji Davek na dodano vrednost Avtorica: Vesna Drešar Družba SGP Tehnik d.d. je eno izmed številnih gradbenih podjetij, ki se je z začetkom leta 2010 soočilo s pomembnimi spremembami na področju davka na dodano vrednost (DDV). S 01.01.2010 so namreč stopile v veljavo spremembe pravico do celotnega odbitka DDV). Obrnjena davčna obveznost se uporabi v vseh fazah, ko gre za opravljanje gradbenih storitev med davčnimi zavezanci, identificiranimi za namene DDV. ZDDV, ki so v precejšnji meri vplivale na poslovanje in na- Nove administrativne obveznosti obsegajo poročanje do- čin dela gradbenih podjetij, saj smo se srečali z mehaniz- bav iz 76.a člena ZDDV-1B - posebno poročilo se oddaja za mom obrnjene davčne obveznosti. Namesto dobaviteljev vsak koledarski mesec do zadnjega dne naslednjega mese- določenih storitev in materiala so DDV od 01.01.2010 dalje ca po poteku koledarskega meseca. dolžni obračunavati in plačati prejemniki dobav in naroč- V primeru obrnjene davčne obveznosti je potrebno na niki storitev ter plačniki predplačil v zvezi z opravljenimi izdanem računu obvezno navesti klavzulo, da »DDV ni temi dobavami ali storitvami. Hkrati z obračunom pa ima- obračunan v skladu z a. točko 1. odstavka 76.a člena jo tudi pravico do odbitka DDV, seveda ob izpolnjevanju ZDDV-1«. pogojev za odbitek DDV in v velikosti, ki je zanje običajna. Spremembe zakona prinašajo tudi pojem solidarne odgo- Pravilo obrnjene davčne obveznosti se v skladu s 76.a čle- vornosti (76.b člen ZDDV-1B), kjer gre za institut, v skladu nom ZDDV-1B se obvezno uporablja za: s katerim v določenih primerih za plačilo DDV odgovarja • storitve v gradbenem sektorju (gradbena dela, poleg dobavitelja blaga oz. storitev tudi oseba, ki ji je bilo vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekon- blago dobavljeno oz. storitev opravljena. To pomeni, da je strukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami), zavezanec z ID številko v Sloveniji, ki mu je bila opravljena • storitve najemanja osebja za opravljanje storitev v gradbenem sektorju, dobava, solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih razlogov izhaja, da je vedel oz. bi moral vedeti, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izo- • dobave nepremičnin (zemljišč in zgradb), ki je opro- gibanje plačilu DDV. Če so v sistem davčnih utaj oziroma ščena po veljavnem ZDDV-1, če se je dobavitelj odločil t.i. davčnega vrtiljaka vključeni davčni zavezanci, ki sicer za obdavčitev transakcije, niso problematični z davčnega vidika, jih lahko davčni or- • dobave odpadkov, ostankov in rabljenih materialov, gan, ob ugotovitvi takšnih okoliščin, o tem obvesti. V ko- ki jih je mogoče reciklirati, skupaj z nekaterimi izdelki, likor bi davčni zavezanec s takšnimi transakcijami, kljub ki izhajajo iz njihove obdelave, in storitvami obdelave. Zavezanec, ki prične ali preneha opravljati navedene do- obvestilu nadaljeval, bo solidarna odgovornost za plačilo DDV lažje dokazljiva. bave, mora o tem dejstvu obvestiti pristojni davčni organ. Pomen sprememb za SGP Tehnik d.d.: Med gradbena dela se uvrščajo vse vrste storitev, ki so • izdani računi za storitve gradbenih del davčnim za- po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) uvrščene vezancem z ID št. za DDV v Sloveniji so neobdavčeni, pod šifro F/GRADBENIŠTVO. Storitve v gradbenem samoobdavčitev naredi kupec, razen v primerih, ko se sektorju tako zajemajo gradbena dela, vključno s po- račun izda malemu davčnemu zavezancu ali osebi, ki pravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in ni zavezanec za DDV; rušenjem v zvezi z nepremičninami (gradnja stavb, gradnja inženirskih objektov, specializirana gradbena dela). Storitve najemanja osebja zajemajo zagotavljanje delovne sile skupaj z nadzorom te delovne sile, ki se tudi v skladu s SKD uvršča v ustrezne oddelke glede na opravljene storitve. V zvezi z dobavami zemljišč in zgradb, za katere je dobavitelj uporabil opcijo obdav- • za prejete račune za storitve gradbenih del in storitve najema delovne sile naredi samoobdavčitev SGP Tehnik d.d.; • poročanje o neobdavčenih dobavah po posameznih kupcih/ investitorjih hkrati z DDV-O obrazcem. Spremembe, ki so nastale na področju DDV-ja v letu 2010, čitve, se z novo določbo mehanizma obrnjene davčne so za poslovanje gradbenih podjetij precejšnje, vendar obveznosti uvaja le pri dobavah nepremičnin, pri ka- kljub temu pričakujemo še nadaljnje spreminjanje zako- terih se je dobavitelj odločil za obdavčenje v skladu s nodaje. Prav sektor nepremičnin in gradnja objektov naj 45. členom ZDDV-1 (»stare« nepremičnine, zemljišča, bi na tem področju doživljala še številne spremembe vse ki niso stavbna zemljišča, pri katerih ima prejemnik do leta 2013. 34 Minimalna plača Avtorica: mag. Katja Seljak Varga Konec meseca februarja 2010 je bil v Uradnem listu RS ob- obstoj podjetja ali imela za posledico odpovedi iz po- javljen novi Zakon o minimalni plači, ki je pričel veljati z slovnih razlogov večjemu številu zaposlenih, z zaposle- dnem 23.02.2010. Zakon o minimalni plači določa pravico nimi oz. njihovimi predstavniki sklene pisni sporazum do minimalne plače, njeno višino in pogoje, pod katerimi o postopnem prehodu, v katerem opredeli terminski se lahko izplačuje prehodni znesek minimalne plače ter plan prilagajanja. Prehodno obdobje lahko traja največ način njenega določanja in objave. do 31.12.2011. V skupini Tehnik smo se odločili za postopno uvaja- Zakon na novo določa znesek minimalne plače v višini nje minimalne plače. Družba SGP Tehnik d.d. je dne 734,15 EUR bruto. Do uveljavitve novega zneska mini- 11.03.2010 s sindikatom družbe sklenila sporazum, v malne plače je minimalna plača znašala 597,43 EUR katerem je določeno postopno izplačevanje minimalne bruto, kar pomeni, da se je minimalna plača z novim plače. Od dne 01.03.2010 se minimalna plača poveča na zakonom povečala za kar 22,9% glede na trenutno znesek 654,69 EUR bruto, od dne 01.01.2011 pa znesek veljavno. Nov znesek je bil določen upoštevaje izsled- minimalne plače znaša 685,25 EUR bruto, povečan za ke raziskave Inštituta za ekonomska raziskovanja pri rast cen življenjskih potrebščin v letu 2010. V začetku Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Znesek pomeni v neto tretjega leta, to je od 1. januarja 2012 naprej, je za vse de- vrednosti 562 EUR, kolikor po izračunih navedenega lodajalce določena najnižja dovoljena raven minimalne inštituta znašajo minimalni življenjski stroški. Zaradi plače 734,15 EUR bruto, povečana za rast cen življenj- občutnega zvišanja zneska minimalne plače bi lahko skih potrebščin v minulih dveh letih. le-ta določenim delodajalcem povzročil nepremostljive S sprejemom novega Zakona o minimalni plači je prene- težave, zato zakon daje možnost pod posebnimi pogoji hal veljati Zakon o določitvi minimalne plače v vseh čle- postopen prehod na izplačilo minimalne plače v višini nih, razen v členu, ki govori o zajamčeni plači. Le-ta ostane zakonsko določene minimalne plače. Zakon omogoča, v veljavi do sprejetja nove pokojninske zakonodaje, ki bo da lahko delodajalec, pri katerem bi takojšnja uvedba predvidoma sprejeta do konca leta 2010. Takrat naj bi pre- minimalne plače povzročila velike izgube in ogrozila nehal veljati tudi institut zajamčene plače. Prva pomoč Avtor: Roman Hočevar Ljudje v nujnem primeru in ob nezgodah potrebuje- Ker je po statističnih podatkih velik delež nezgod pri mo pomoč. Ob nezgodi ali drugem nujnem primeru delu, Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za smo vsi pričujoči nezgodi dolžni pomagati v mejah prvo pomoč na delovnem mestu (Uradni list RS, št. svojih zmožnosti. Cilji prve pomoči so ohraniti ži- 136/2006) določa ukrepe delodajalca za zagotavlja- vljenje poškodovanim, nenadno obolelim ali akutno nje prve pomoči na delovnem mestu. Med ukrepe so- zastrupljenim delavcem, preprečiti poslabšanje zdra- dijo tudi: vstvenega stanja in poskrbeti za strokovno medicin- • zagotavljanje sanitetnega materiala in opreme za sko pomoč. Pomagati ljudem v nujnem primeru ni le nudenje prve pomoči in etično vprašanje, temveč nas k temu zavezuje tudi • zagotavljanje ustreznega števila delavcev, usposo- zakonodaja. bljenih za nudenje prve pomoči v podjetju. Varnost in zdravje pri delu V vsaki krajevno ločeni enoti in vsaki delovni izmeni mora biti prisoten vsaj en delavec, ki je usposobljen Zapomnimo si: za izvajanje prve pomoči. Skladno z oceno tveganja in SANITETNI MATERIAL V OMARICAH PRVE PO- glede na tveganja (opravila, delovna mesta), kjer je ve- MOČI JE DOBRINA, NAMENJENA UPORABI ZA čja nevarnost za nastanek nezgod pri delu, je potrebno PRIMER NEZGODE NA SAMEM DELOVIŠČU! zagotoviti, da je v delovnem procesu na vsakih 20 delavcev prisoten en delavec, ki je usposobljen za izvaja- ZNANJE PRVE POMOČI NAM DAJE DOBER OB- nje prve pomoči. Vsak delavec pa mora biti seznanjen s ČUTEK, DA BOMO OB MOREBITNIH NEZGODAH tem, kateri delavci so usposobljeni za izvajanje ukrepov ZNALI POMAGATI! prve pomoči. Na vsakih 50 zaposlenih delavcev oz. na vsako delovno enoto mora biti na razpolago vsaj ena omarica za prvo pomoč. Pri izvajanju del, pri katerih iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nastanek nezgod pri delu, je potrebno zagotoviti, da je v delovnem procesu na vsakih 20 delavcev oz. na delovno enoto na razpolago vsaj ena omarica za prvo pomoč. • naslov in telefonska številka najbližjega zdravstvenega zavoda, • ime in delovno mesto delavca, usposobljenega za izvajanje prve pomoči. V ta namen se: Omarica za prvo pomoč mora imeti na zunanji strani 1 na vsakem prostorsko ločenem delovišču zagota- znak rdečega križa, na njej pa morajo biti napisani: vlja omarice prve pomoči s kompletnim sanitetnim telefonska številka centra za obveščanje 112, materialom in • naslov in telefonska številka pooblaščenega zdravnika, 2 organizira tečaje za usposabljanje delavcev za nudenje prve pomoči v sodelovanju z licenčno usposobljenimi zdravstvenimi delavci območnih enot Rdečega križa. Udeleženci tečaja na dvodnevnem teoretičnem in praktičnem delu spoznajo naslednje vsebine: • obveznosti in način obveščanja ob morebitni nezgodi, • tehnike reševanja v primeru motenj zavesti, dihanja in delovanja srca s temeljnimi postopki oživljanja, • tehnike obvezovanja in zaustavljanja krvavitev iz ran, amputacij in ugriznin, • načine ukrepanja in obvezovanja v primeru zlomov kosti okončin in ostalih delov telesa, • način ukrepanja v primeru opeklin zaradi povišane temperature ali kemičnih opeklin, • načine ukrepanja ob zastrupitvah s kemikalijami in plini, • načine ukrepanja ob poškodbah z električnim tokom, • postopke reševanja ob prometnih nesrečah in • postopke ukrepanja ob nenadnih obolenjih. Ob koncu uspešno opravljenega teoretičnega in praktičnega preizkusa znanja udeleženci dobijo potrdilo o opravljenem tečaju prve pomoči. Imena in nazivi delovnih mest delavcev, usposobljenih za nudenje prve pomoči, se v skladu s Pravilnikom o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Uradni list RS, št. 136/2006) namestijo na omaricah prve pomoči iz česar sledi, da so ti delavci ob vsakem pozivu NA POMOČ dolžni oditi na kraj nezgode in pričeti z nudenjem prve pomoči. 36 Sistem izobraževanja v skupini Tehnik Avtorica: mag. Katja Seljak Varga Izobraževanje oz. izobrazba je zelo pomembna vrednota v nem razvoju novih dejavnosti, kar terja posodabljanje in sodobni družbi. Izobrazba in šolanje sodita med univerzal- izpopolnjevanje znanja, pridobivanje novih spretnosti in ne človekove pravice in svoboščine, ki ju opredeljuje tudi spreminjanja navad. Ustava Republike Slovenije v 57. členu. Ljudje se učimo V skupini Tehnik se zavedamo, da je izobražen in stro- celo življenje in izobrazbo lahko pridobivamo ves čas svo- koven kader ključnega pomena za premagovanje izzi- jega življenja, kar vključuje tudi čas, ko je posameznik za- vov in sprememb v današnjem hitro spreminjajočem poslen pri delodajalcu. se okolju, zato se trudimo omogočiti vsakemu zaposlenemu, da izboljša svoje delovne sposobnosti z vklju- Zakon o delovnih razmerjih v 172. členu določa izobraževanje delavcev. Delavec ima pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa z namenom ohranitve oz. širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve in povečanja zaposljivosti. Delodajalec ima pravico napotiti delavca na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanja, na drugi strani pa ima tudi delavce pravico, da sam kandidira za potrebno obliko izobraževanja. Izobraževanje je pravica in hkrati dolžnost tako delavca kot tudi delodajalca. Glede na to, da Zakon o delovnih razmerjih govori o izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju, čevanjem v različna izobraževanja oz. usposabljanja, povezana s področjem dela. Spodbujamo dodatno izobraževanje zaposlenih in ciljno usposabljanje vsakega sodelavca. Vsako leto pripravimo letni plan izobraževanja zaposlenih, v katerega je vključena strategija operativnih nalog in posameznih akcijskih načrtov za implementacijo razvojne politike izobraževanja. Plan izobraževanja določa splošne cilje izobraževanja za vsakega zaposlenega posebej, vrste, vsebine in razpoložljiva sredstva za izobraževanje. Zaposleni v okviru priprave letnega plana izobraževanja sodelujejo pri določitvi vsebin in področij, v okviru katerih se bodo izobraževali oz. jih na izobraževanje v okviru delovnih je potrebno poznati ločnice med temi pojmi. Izobraže- nalog napoti neposredno nadrejeni. vanje je dolgotrajen in načrten proces razvijanja posa- V plan izobraževanja so vključeni tečaji, seminarji, delav- meznikovih znanj, sposobnosti in navad, ki mu omogo- nice, kongresi, strokovne ekskurzije, stanovska srečanja, čajo vključitev v družbo, delo in v družbeno življenje in zakonsko zahtevana in obvezna izobraževanja in druge oblikovanje znanstvenega pogleda na svet. Usmerjeno oblike usposabljanja, ki kakorkoli dopolnjujejo, širijo in je v splošno znanje, zajema širši koncept znanja. Uspo- izpolnjujejo temeljna znanja oz. pridobljeno izobrazbo so- sabljanje se od izobraževanja loči predvsem po tem, da delavcev. Posebna postavka v letnem planu je tudi raču- gre pri usposabljanju za niz sistematičnih načrtovanih nalniško izobraževanje. Delo z računalnikom dandanes organizacijskih dejavnosti, katerih namen je povečati postaja nujno na vseh področjih dela, zato v ta namen or- znanje in delovne sposobnosti zaposlenih, spremeniti ganiziramo različna računalniška izobraževanja glede na njihova stališča in vedenje, in je skladno z zahtevami potrebe zaposlenih na različnih delovnih mestih. V leto- dela in organizacijskimi cilji. Bistvena razlika v primerja- šnjem letu smo uspešno izvedli računalniško izobraževa- vi z izobraževanjem je v tem, da je usposabljanje usmer- nje programa MS Word 2007 in MS Excel 2007, ki se ga je jeno v ožji, točno določen koncept znanja. Usposabljanje udeležilo 40 zaposlenih, ki so bili razdeljeni v šest skupin v praksi poteka na zelo različne načine, na primer kot glede na začetno raven znanja. V plan izobraževanja sodi strokovno usposabljanje, pripravništvo, izpolnjevanje, tudi izobraževanje za pridobitev splošne ali strokovne iz- specializacija, dopolnilno usposabljanje, dokvalifikacija, obrazbe. Z zaposlenimi, ki se odločijo za takšen način iz- preučevanje, uvajanje, prekvalifikacija, poklicna rehabi- obraževanja, sklenemo pogodbo o izobraževanju, v kateri litacija in podobno. Pri usposabljanju gre v bistvo za to, natančneje opredelimo pravice in obveznosti zaposlenega da zaposleni pridobi potrebna znanja, da lahko opravlja in družbe. svoje naloge na delovnem mestu. Izpopolnjevanje kot tre- V želji, da bi izobraževanje in usposabljanje postalo del tji pojem, o katerem govori Zakon o delovnih razmerjih, našega vsakdanjika in eden izmed temeljev graditve pa zajema dopolnjevanje, spreminjanje ali sistemiziranje boljše skupne prihodnosti, se bomo še nadalje trudi- že pridobljenega znanja, spretnosti, sposobnosti in na- li združevati želje in interese vsakega zaposlenega kot vad. Izpopolnjevanje je posledica potreb po nepresta- tudi družbe kot celote.a Izobraževanje V pol leta že tri predavanja v okviru interne akademije znanja skupine Tehnik Avtorici: Tatjana Lipovšek, mag. Katja Seljak Varga V skupini Tehnik z namenom prenosa in širjenja znanja in izkušenj med zaposlenimi zadnja tri leta organiziramo interne akademije znanja, kjer se zaposleni iz ust sodelavcev seznanijo z novostmi, ki zadevajo širša delovna področja. Delavnice so tematsko obarvane, namenjene ožjemu ali širšemu krogu zainteresiranih uporabnikov znanja; izvajajo pa jih naši sodelavci. V zadnje pol leta so bile organizirane že tri interne akademije znanja skupine Tehnik. Večina zaposlenih v skupini Tehnik je pri svojem delu vezana na razne standarde in določila pristojnih inštitucij, zato je potrebno, da so stalno seznanjeni z novostmi in spremembami veljavne in relevantne zakonodaje. In davek na dodano vrednost je področje, ki je z začetkom letošnjega leta doživel številne spremembe, ki vplivajo predvsem na poslovanje gradbenih podjetij. V ta namen smo konec lanskega leta organizirali tretjo delavnico interne akademije znanja skupine Tehnik z naslovom »Spremembe Zakona o davku na dodano vrednost – problemi v praksi od 01.01.2010 dalje«. Interne akademije znanja se je udeležilo 44 zaposlenih, vodili pa sta jo mag. Barbara Gorjup, namestnica direktorja družbe, in Jožica Triler, samostojna računovodja. Predavateljici sta predstavili ključne spremembe in dopolnitve Zakona o davku na dodano vrednost, ki so pričele veljati s 01.01.2010 in bodo vplivale predvsem na poslovanje gradbenih podjetij, delavnica pa je bila toliko bolj zanimiva, ker je bila v drugem delu podkrepljena tudi s praktičnimi primeri in problemi, s katerimi se bo srečevala družba SGP Tehnik d.d. v okviru vseh svojih področij, ter nujno potrebnim spremenjenim načinom dela. V prvem delu sta predavateljici predstavili nov način obračunavanja davka na dodano vrednost po 01.01.2010, ki ga opredeljuje 76.a člen ZDDV, s poudarkom na storitvah v gradbenem sektorju. Tema interne akademije znanja z naslovom »Finančna kriza – vzroki in posledice« v izvedbi Tine Šinkovec, vodje službe kontroling, se je odvila v začetku meseca naša, in napovedi o razvoju finančne krize v prihodnje. Ob koncu delavnice so udeleženci delavnice prejeli test z devetimi vprašanji na temo finančne krize, na podlagi katerih so lahko preverili svoje poznavanje finančne krize. Vsekakor zelo koristno izobraževanje. Marčevske interne akademije znanja na temo »Zavarovanja v skupini Tehnik s poudarkom na gradbenem zavarovanju« se je udeležilo 33 zaposlenih, vodila pa jo je mag. Katja Seljak Varga, vodja sektorja splošne, pravne in kadrovske zadeve. Na delavnici, ki je bila razdeljena v dva dela, teoretični in praktični, so bila predstavljena vsa zavarovanja v skupini Tehnik. Skupina Tehnik je z novim letom 2010 optimizirala obstoječa zavarovanja in spremenila nekatere zavarovalne police za vse družbe v skupini, kar posledično pomeni tudi spremembo postopkov za prijavo škode. Delavnica interne akademije znanja je bila organizirana z namenom, da se vsi zaposleni, ki se v skupini Tehnik kakor koli srečujejo z zavarovanjem, seznanijo z novostmi na tem področju in da razumejo potek postopkov in obvladajo komunikacijo z odgovornimi osebami. Cilj praktičnega dela delavnice je temeljil na prikazu, kako ravnati v primerih povzročene škode na zavarovanih objektih v gradnji. januarja 2010, delavnice pa se je udeležilo 20 zaposlenih. Aktualna tema delavnice je postala del našega Ob zaključku vsake interne akademije znanja so udele- vsakdanjika in ima velik vpliv na potek delovnih proce- ženci povabljeni k izpolnitvi ankete o koristnosti in primer- sov v posameznem poslovnem okolju. Cilj izobraževa- nosti podane vsebine. Na takšen način v skupini Tehnik nja je bil, da zaposleni spoznajo vzvode finančne krize, ugotavljamo uspešnost delavnic in pridobivamo povratne način razširitve finančne krize, njene posledice, spreje- informacije o tem, kako še izboljšati tovrstne oblike preno- te ukrepe za omilitev negativnih trendov, ki jih le-ta pri- sa znanja med zaposlenimi. 38 V skupini Tehnik smo se izobraževali na temo rednih letnih razgovorov Avtorici: Katarina Humar, mag. Katja Seljak Varga Verjetno smo si vsi kdaj zaželeli, da bi si naš vodja vzel smerne komunikacije. Redni letni razgovor za vodjo po- čas za sistematični in ciljno usmerjeni pogovor o na- meni priložnost za izrekanje pohvale in konstruktivne šem delu, rezultatih, uspešnosti in seveda tudi o na- kritike, boljše razumevanje delovne skupine, planiranje šem zadovoljstvu na delovnem mestu. Verjetno si vsi in organiziranje dela in sistematično načrtovanje razvo- želimo vodjo, ki bi z nami načrtoval našo poslovno pot ja sodelavcev, planirano izobraževanje in usposabljanje, in nas usmerjal pri njenem razvoju. O vsem tem in še načrtovanje napredovanja, delegiranje nalog. In ne na- več se na rednem letnem razgovoru pogovarjata vodja zadnje redni letni razgovor za zaposlenega pomeni bolj- in sodelavec. še razumevanje lastne vloge v organizaciji, jasno izražena pričakovanja vodje glede pričakovanih rezultatov Redni letni razgovor za družbo pomeni spodbujanje dela, pridobitev celovite informacije o njegovi uspešnosti usmerjenosti k rezultatom in izboljšavam, sistematičen pri delu, možnost sooblikovanja načrta osebnega razvo- pristop k ocenjevanju uspešnosti posameznika in delov- ja in izobraževanja ter izražanje lastnega mnenja glede nih skupin, odkrivanje razvojnih potencialov sodelavcev zadovoljstva pri delu in drugih dejavnikov, ki vplivajo na in izboljšanje delovne učinkovitosti, lojalnosti in dvo- doseganje poslovnih in osebnih ciljev. o delu o razmerah o počutju sodelavca Redni letni razgovor je pogovor o preteklosti o sedanjosti o prihodnosti Doseženi rezultati Zadovoljstvo Cilji Ocena vedenja Usposabljanja in cilji Usposabljanje Sodelovanje v projektih Izboljšave Ambicije Predlogi Akcijski načrt Kratkoročno Dolgoročno Slika: Redni letni razgovor v sliki (Dr. Daniela Brečko, 2009: Pripravite se na letni razgovor. Napotki za zaposlene, Planet GV, Ljubljana). Redni letni razgovor je pripomoček k večji uspešnosti v obsegu 8 andragoških ur, vodila pa jo je dr. Daniela sodelavca, vodje in posledično celotne družbe, zato smo Brečko iz družbe Planet GV. Delavnice se je udeležilo se tudi v skupini Tehnik odločili, da konec letošnjega 18 zaposlenih, vključno z upravo in poslovodstvom. Na leta uvedemo redne letne razgovore. V ta namen smo or- delavnico so bili vabljeni predvsem zaposleni, ki bodo ganizirali delavnico z naslovom »Vodenje rednih letnih še v letošnjem letu vodili redne letne razgovore s svojimi razgovorov«, ki je potekala 31. maja in 01. junija 2010, sodelavci. Delavnica je bila razdeljena na dva dela. Prvi Dogodki dan je bil teoretično naravnan. Udeleženci so se spozna- sti posameznega simuliranega razgovora. li z osnovami rednega letnega razgovora. Predavateljica je vse skozi preizkušala zbranost udeležencev s tem, da Ob koncu delavnice so udeleženci izpolnili anketni je postavljala različna praktična vprašanja, in pripove- vprašalnik o koristnosti, primernosti in izvedbi delav- dovala različne primere iz prakse. Vsak udeleženec je nice. Rezultati so pokazali, da so bili udeleženci delav- imel možnost, da na delavnici aktivno sodeluje, saj je nice zelo zadovoljni, saj so vsebino delavnice ocenili s bila drugi dan na sporedu simulacija rednega letnega povprečno oceno 4,8 (od možnih 5 točk), organizaci- razgovora. Udeleženci so bili razdeljeni v skupine s tre- jo delavnice z oceno 4,6 in predavateljico dr. Danielo mi člani - eden je bil vodja, ki je vodil redni letni razgovor, Brečko z oceno 4,9. Udeleženci so kot koristno še pose- drugi je bil v vlogi sodelavca, s katerim je vodja izvajal re- bej izpostavili delo na primerih, vaje, sodelovanje pre- dni letni razgovor, tretji pa je bil opazovalec, ki je ob kon- davateljice z udeleženci, simulacijo letnega razgovora, cu podal mnenje o poteku rednega letnega razgovora. kvaliteto predavanja in izbrano temo. Delavnica je po Svojo oceno o simulaciji posameznega rednega letnega mnenju udeležencev ustrezala potrebam in pričakova- razgovora so meli možnost izreči tudi ostali udeleženci njem, saj večina meni, da bodo pridobljeno znanje lah- delavnice, ki so izpostavljali prednosti in pomanjkljivo- ko koristno uporabili v praksi. Tretja strateška konferenca skupine Tehnik Avtorici: Tina Šinkovec, mag. Barbara Gorjup Vsi skupaj gradimo delovni tim, ki dosega zastavljene Konferenca je potekala dva dneva. Na konferenci so upra- cilje, s čimer ohranjamo visoko stopnjo poslovnosti in va in člani poslovodstva seznanili zaposlene na nivoju prodornosti. Ves čas stremimo biti še boljši in poslovne srednjega, nižjega managementa in strokovne sodelavce strategije s skupnimi močmi spreminjamo v uspešne z rezultati in pomembnejšimi dosežki skupine Tehnik v poslovne odločitve in dejanja. Z namenom, da nam bo to poslovnem letu 2009 ter z načrti in izzivi skupine Tehnik uspevalo tudi v letu 2010, smo tako kot že tretjo leto zapo- za leto 2010, ki ga še vedno spremljata finančna in gospo- red, organizirali strateško konferenco skupine Tehnik, ki darska kriza. se je odvijala 29. in 30. januarja 2010 v Bohinjski Bistrici. 40 Prvi dan konference sta uprava in poslovodstvo sezna- področju inženiring v letu 2009. Predstavil je službo nila udeležence z rezultati in pomembnejšimi dosežki nabava, katere vloga se je v letu 2009 pomembno spre- skupine Tehnik v poslovnem letu 2009. Vsi so pouda- menila predvsem zaradi dejstva, da smo morali izvajati rili, da je bilo leto 2009 kljub vsesplošni finančni in obsežne kompenzacijske posle. Govoril je o tržnem de- gospodarski krizi, ki je zajela praktično vse sektorje ležu skupine Tehnik, za katerega z veseljem ugotavlja- realnega gospodarstva, za skupino Tehnik zelo uspe- mo, da se krepi, ključnih lokacijah gradnje, ki še naprej šno. Direktor družbe mag. Klemen Ferjančič je najprej ostajajo osredotočene predvsem na Gorenjsko, novih predstavil panogo gradbeništvo v Sloveniji v letu 2009 sklenjenih pogodb v letu 2009 in tekočih projektih gra- in jo primerjal z letom 2008, nato je govoril o spremem- dnje za trg (predvsem stanovanjsko naselje hiš v Šu- bah organiziranosti skupine Tehnik in o njenih ključ- tni in poslovno stanovanjski objekt Dvor Moste v Lju- nih dosežkih na posameznih področjih v letu 2009, bljani). Direktor tehničnega področja Igor Mrzlikar je zaključil pa s predstavitvijo finančnih ocen poslovanja predstavil uspešnost gradbenih projektov v letu 2009 vseh družb in skupine Tehnik kot celote, ki so po nje- s poudarkom na največjih projektih, ki jih je družba govem mnenju v danih razmerah in težavah panoge SGP Tehnik d.d. zaključila v letu 2009 (skladiščno po- nadpovprečno uspešne. Namestnica direktorja družbe slovni objekt DSV Transport v Naklem, upravni center mag. Barbara Gorjup je predstavila poslovanje podro- v Logatcu, športno rekreacijski center na Pokljuki, idr.). čja podpornih funkcij, ki vključuje področje financ, Predstavil je ključne spremembe v okviru sektorja be- računovodstva, kontrolinga, informatike, kadrov, prav- tonarne in agregati in težave sektorja obrati in mehani- nih in splošnih zadev, v letu 2009. Z velikim veseljem zacija, ki je v letu 2009 posloval zelo slabo. je kot enega ključnih dosežkov in dokazov, da smo na pravi poti, izpostavila prvo nagrado za najboljše letno Poleg formalnega dela, kjer smo bili udeleženci sezna- poročilo za leto 2008 med družbami, ki poročajo po slo- njeni z za skupino Tehnik uspešnim poslovnim letom venskih računovodskih standardih, in še tri nagrade 2009, smo del časa namenili tudi neformalnemu delu z z drugih področij. Pomemben poudarek je bil tudi na druženjem in tako tudi koristnemu preživljanju proste- ukrepih ohranjanja tekoče likvidnosti skupine Tehnik. ga časa. V petek zvečer smo se v zimskih športnih obla- Nadalje je predstavila stanje na področju kadrov in od- čilih in obuti v pohodniške čevlje z lučkami na glavah nos skupine Tehnik z lokalno in širšo skupnostjo, ki in s krpljami na nogah odpravili krpljat po zasneženih jih je potrebno kljub krizi negovati. Del predstavitve je hribčkih v okolici Bohinjske Bistrice. Med krpljanjem namenila še upravljanju s tveganji v skupini Tehnik, ki so nam organizatorji pripravili družabne igre, kjer je postaja vse bolj ključnega pomena, in ključnim dosež- bil boj za zmago med tremi ekipami zelo hud. Med igra- kom v letu 2009 po posameznih sektorjih in službah mi je bilo polno padcev, smeha in vriskanja. Skratka, v podpornih funkcijah. Direktor področja inženiring bilo je zelo zabavno. Prijetno smo združili s koristnim, Rado Ferjančič je predstavil dosežke vseh treh sektor- saj smo poleg druženja nekaj naredili tudi za zdravje in jev (nabave in prodaje, komerciale in gradnje za trg) v boljše počutje. Vsi ogreti in polni tekmovalnega duha Dogodki smo preostanek večera preživeli v domači kmečki go- trg, ki bodo v letu 2010 z začetki novih projektov zelo stilni, kjer smo se zabavali ob dobri hrani in glasbi. intenzivne, saj želimo v skupini Tehnik dočakati ko- Drugi dan sta uprava in poslovodstvo predstavila načr- pojasnilu glede preverjanja bonitet vseh potencialnih nec krize pripravljeni. Velik poudarek je namenil tudi te in izzive skupine Tehnik za leto 2010, ki ga še vedno poslovnih partnerjev, saj se želimo izogniti nelikvi- spremljata finančna in gospodarska kriza. Direktor dnim investitorjem in slabim podizvajalcem. Direktor družbe mag. Klemen Ferjančič je predstavil napovedi tehničnega področja Igor Mrzlikar je predstavil plan gospodarskih razmer v Sloveniji in v panogi gradbe- poslovanja tehničnega področja za leto 2010, večje pro- ništvo za leto 2010 ter ključne vplive finančne in go- jekte sektorja gradnje, ki se bodo izvajali v letu 2010, spodarske krize na panogo gradbeništvo v Sloveniji in za zaključek pa je navedel ključne aktivnosti in cilje na s tem posledično na družbe skupine Tehnik. Govoril področju uravnavanja likvidnosti gradbenih projektov, je o izzivih za skupino Tehnik v letu 2010, ki jih bomo večje racionalizacije in obvladovanja stroškov, dosega- lahko uspešno izpolnili le ob tesnem sodelovanju in nja pogodbenih rokov in odpravljanja reklamacij. Prav zavedanju vseh zaposlenih. Nazadnje pa je predstavil tako je poudaril, da bomo v letu 2010 namenjali večjo finančne plane poslovanja družb in skupine Tehnik pozornost dejavnostim v okviru sektorja obrati in me- kot celote za leto 2010, ki so postavljeni zelo ambicio- hanizacija, ki že več let ne prinašajo pozitivne dodane zno ob upoštevanju doseženega v letu 2009 in izpol- vrednosti. Vsi smo se strinjali z zaključno mislijo direk- nitev katerih bo terjala intenzivno angažiranje vsake- torja družbe mag. Klemena Ferjančiča, da bo tudi leto ga posameznika. Strateško konferenco je nadaljevala 2010 za skupino Tehnik polno izzivov in negotovosti. namestnica direktorja družbe mag. Barbara Gorjup, ki je svojo predstavitev začela z nadaljnjo usmerjenostjo Po zaključku uradnega dela smo nadaljevali s športni- skupine Tehnik k družbeni odgovornosti tudi v času mi aktivnostmi, saj smo želeli maksimalno izkoristiti poglobljene finančne in gospodarske krize, nadaljevala skupaj preživeti čas. Z gondolo smo se odpravili na Vo- pa s prikazom skrbnejših aktivnosti na področju upra- gel, kjer smo se sprehodili do koče Prasica, nato pa se vljanja s tveganji, ki se jih bomo posluževali v družbah s krvavicami in pečenicami ter s kislim zeljem in »ten- skupine Tehnik v letu 2010. Predstavila je ključne pro- stanim« krompirjem okrepčali v gostilni pri Merjascu. jekte v okviru področja podpornih funkcij v letu 2010 S polnimi trebuščki in vsi vesele volje smo se z gondolo in poudarila ukrepe za nadaljnje ohranjanje tekoče in odpravili nazaj v dolino, kjer smo v poznih popoldan- srednjeročne likvidnosti družb skupine Tehnik. Direk- skih urah zaključili s tretjo strateško konferenco sku- tor področja inženiring Rado Ferjančič je v svoji pred- pine Tehnik. stavitvi pojasnil plane in cilje poslovanja področja inženiring, tako na segmentu pridobivanja posla, prodaje Nasvidenje, se vidimo prihodnje leto na četrti strateški in nabave kot tudi na področju aktivnosti gradnje za konferenci skupine Tehnik. 42 Bowling, športno srečanje zaposlenih področja podpornih funkcij Avtorica: Mija Benedičič V mesecu februarju smo od namestnice direktorja druž- kovanjih niso ubogale in ni šlo vse po načrtih, zato je bila be mag. Barbare Gorjup zaposleni iz področja podpornih igra še toliko bolj zanimiva. Pa še nekaj - ta »tekma« je bila funkcij dobili povabilo na prijetno druženje ob bowlingu v dokaz, da pri bowlingu vendarle ni odločilna fizična moč. Planetu Tuš v Kranju, kjer se nam je pridružil tudi direktor družbe mag. Klemen Ferjančič. Igro smo vzeli resno Težke krogle so nam pobrale kar nekaj energije, ki so in se dve uri trudili z vsakim posameznim metom. Krogle nam jo povrnile bogato obložene pizze. Da ne bi odšli smo metali po stezi po najboljših močeh – vse s ciljem, prehitro domov, smo se preizkusili še v biljardu, pikadu, da bi na koncu steze pod njimi padlo čim več kegljev. Cilj namiznem nogometu in klepetu. Ugotovili smo, da vaja pa je bil vsekakor doseči »strike«, kar pomeni, da s prvim dela mojstra in da so nekateri sodelavci pravi mojstri. metom krogle padejo vsi keglji. Vse »kugle« nas po pričaPred vsemi nami pa je bil še zadnji veliki podvig za tisti Pa še nekaj o bowlingu: dan – kako priti domov, saj je sneg padal kot za stavo in ga je navrglo kot že dolgo ne. Vsi udeleženi smo seveda • Igro, podobno bowlingu, so igrali že stari srečno prispeli v varna zavetja svojih domov. Prijetno Egipčani okrog leta 3200 pred našim štetjem. druženje nam je ostalo v lepem spominu. Nadejamo se • Zgodovinarji dokazujejo, da so menihi na po- ponovnega povabila, kajti zabavnih in sproščenih tre- dročju sedanje Nemčije med letoma 200 in 300 nutkov ni nikoli preveč. igrali bowling kot del religioznega rituala. • Leta 1465 je angleški kralj Edvard IV prepovedal »suvanje kamnov« in vse druge temu podobne športe. • Da bi se izognili prepovedi igranja bowlinga z devetimi keglji, so leta 1870 v Ameriki začeli igrati bowling, kjer so namesto devetih postavili deset kegljev. • Leta 1895 je bil v New Yorku ustanovljen ABC (American Bowling Congress), ki je postavil standardizirana pravila bowlinga, kot jih poznamo še danes. • Naprava, ki pobira in postavlja keglje ter vrača krogle, je bila izumljena leta 1952, kar je dokončno pritegnilo k bowlingu tudi širše množice ljudi. Dogodki Bili smo na zaposlitvenem sejmu na Bledu Avtorja: Primož Malavašič, mag. Katja Seljak Varga Dne 02.06.2010 je na Bledu potekal zaposlitveni sejem mivi sta bili tudi predavanji z naslovoma »Kako posta- z naslovom »Z usposabljanjem in izobraževanjem do za- nem podjetnik?« in »Predstavitev zgodbe o uspehu«. Na poslitve«, na katerem se je predstavila tudi družba SGP slednjem predavanju je spregovoril lokalni samostojni Tehnik d.d. Zaposlitveni sejem, katerega namen je bil podjetnik Matija Hiršenfelder, ki se ukvarja z izdelavo predstaviti aktualna prosta delovna mesta delodajalcev unikatnih lesenih izdelkov. in njihove namere zaposlovanja v prihodnosti ter posamezne poklice in izobraževalne programe v dejavnostih V osrednjem razstavnem prostoru je potekala ponudba predšolske vzgoje, socialnega skrbstva, gradbeništva, delovnih mest, ki se jo je poleg družbe SGP Tehnik d.d. gostinstva in turizma, prevozništva in zavarovalništva, udeležilo še 14 delodajalcev. Med iskalci zaposlitve so je organiziral Zavod Republike Slovenije za zaposlova- bili večinoma brezposelni, povabljeni s strani uradov za nje, območna služba Kranj. delo, nekaj pa je bilo tudi dijakov in študentov. Družba SGP Tehnik d.d. je na zaposlitvenem sejmu predstavi- V okviru sejma so se brezposelni lahko udeležili preda- la glavne dejavnosti družbe in aktualna prosta delovna vanj o pripravi e-življenjepisa, priprav na zaposlitveni mesta. Z nekaterimi iskalci zaposlitve smo opravili kraj- razgovor, se seznanili s programi aktivne politike zapo- ši zaposlitveni razgovor in jim odgovorili na zastavljena slovanja in finančnih vzpodbudah za delodajalce. Orga- vprašanja. nizirana je bila tudi okrogla miza z naslovom »Karierna orientacija - vseživljenjski izziv«, na kateri so sodelovali Menimo, da je udeležba na takšnih zaposlitvenih sejmih svetovalni delavci gorenjskih osnovnih in srednjih šol izredno dobrodošla, saj imamo možnost spoznati poten- ter strokovnjaki Zavoda Republike Slovenije za zaposlo- cialne kandidate za zaposlitev, poleg tega pa se lahko vanje, ki se ukvarjajo s karierno orientacijo. Zelo zani- širša publika neposredno seznani s skupino Tehnik. 44 Vabljeni na dopustovanje v počitniške kapacitete skupine Tehnik Avtorica: Katarina Humar Globoko smo že zakorakali v čas dopustov, sprostitve in kapacitet skupine Tehnik, saj je ostalo še nekaj prostih nabiranja novih moči za nove dosežke. V ta namen vas terminov. Za koriščenju počitniških kapacitet se poleg za- želimo spomniti, da imamo v skupini Tehnik počitniške poslenih v skupini Tehnik lahko prijavijo tudi upokojenci kapacitete v Sloveniji in na Hrvaškem in so namenjene družb skupine Tehnik in zunanji uporabniki. predvsem zaposlenim v družbah skupine Tehnik. V Sloveniji imamo počitniški kapaciteti v Čatežu in Bohinjski Informacije glede prostih terminov in načina koriščenja Bistrici; na Hrvaškem pa ob morju v Umagu, Maredi, Čer- počitniških kapacitet in vse ostale podatke dobite v kabi- varju in Barbarigi. netu uprave in poslovodstva na telefonski številki 04 51 12 642 (ga. Mira Lušina). Letni razpis za letovanje se je zaključil dne 31.05.2010, vendar vas kljub temu vabimo h koriščenju počitniških Vse cene so v evrih z že vključenim DDV. CENIK OBJEKTI V SLOVENIJI ŠTEVILO LEŽIŠČ HIŠA PIONIR* ZAPOSLENI UPOKOJENCI SKUPINE TEHNIK V SKUPINI TEHNIK IN ZUNANJI UPORABNIKI 15.06.- 15.09. 01.03. -. 14.06. 16.09. - 28.02. 15.06.- 15.09. 01.03. -. 14.06. 16.09. - 28.02. 7 37 34 48 44 HIŠA SMREKA* 6 34 30 44 39 BOHINJSKA BISTRICA 5 39 30 51 39 *cene kart kopanja uporabniki poravnajo sami po veljavnem ceniku Term Čatež CENIK OBJEKTI NA HRVAŠKEM UMAG I. ŠTEVILO LEŽIŠČ 7 ZAPOSLENI UPOKOJENCI SKUPINE TEHNIK V SKUPINI TEHNIK IN ZUNANJI UPORABNIKI 15.06.- 15.09. 01.03. -. 14.06. 16.09. - 28.02. 15.06.- 15.09. 01.03. -. 14.06. 16.09. - 28.02. 42 33 55 44 UMAG II. 4 38 30 49 39 MAREDA I. 4 38 30 49 39 MAREDA II. 4 38 30 49 39 ČERVAR 8 45 36 59 46 BARBARIGA 4 36 31 46 41 Počitniške kapacitete, Zaposleni Zaposlili smo Avtorici: Katarina Humar, Tatjana Lipovšek Kljub temu, da se dnevno srečujmo s temami kot sta lahko s svojim bogatim znanjem in izkušnjami pripo- gospodarska kriza in »brezposelnost, smo v družbah morejo k razvoju in uspešnosti družb skupine Tehnik. skupine Tehnik tudi v letošnjem letu iskali in zaposlili nove sodelavce. Zaposlili smo kar nekaj sodelavcev, ki Zato z veseljem pozdravljamo nove sodelavce in sodelavke, ki so se nam pridružili v zadnje pol leta: Priimek in ime Prihod Organizacijska enota Sokač Andreja 17.02.2010 sektor obrati in mehanizacija, oddelek strojno prometni administrator strojnega parka Primožič Miha 17.02.2010 sektor gradnje samostojni referent Novak Anica 24.02.2010 sektor splošne, pravne in kadrovske zadeve, služba kadrovske zadeve samostojni kadrovik Lipovšek Tatjana 23.03.2010 sektor splošne, pravne in kadrovske zadeve, služba kadrovske zadeve samostojni referent Kladnik Metka 01.04.2010 sektor splošne, pravne in kadrovske zadeve, služba kadrovske zadeve Vodja službe Drešar Vesna 01.04.2010 sektor finance, kontroling in računovodstvo, služba računovodstvo računovodja Dolenc Igor 01.04.2010 sektor informatika vodja sektorja Petrovčič Mojca Marija 16.04.2010 kabinet uprave in poslovodstva poslovni sekretar Vehar Danijel 21.04.2010 sektor obrati in mehanizacija, oddelek strojno prometni voznik avtočrpalke Klopčič Uroš 01.05.2010 Epiatech d.o.o. razvojni inženir Andreja Sokač, obračunski administrator strojnega parka v oddelku strojno prometni » Na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju (univerzitetni program, kadrovska smer) imam opravljene vse izpite, manjka mi le še diplomsko delo, ki ga nameravam zaključiti v tem letu. Sicer imam 3 leta delovnih izkušenj. V prejšnji službi sem bila odgovorna za redno mesečno oddajo trošarine in pregled potnih nalogov za osebna in tovorna vozila. V družbi SGP Tehnik d.d. sem poleg rednega pregleda potnih nalogov in mesečnega oddajanja trošarine zadolžena tudi za organiziranje in vodenje voznikov tovornih vozil po gradbiščih, vodenje evidence 33 zaposlenih v tem oddelku, med njimi je le ena ženska. Delo v družbi se mi zdi izredno zanimivo, hkrati pa je tudi izredno dinamično. Delo mi predstavlja velik izziv, Delovno mesto 46 vsaj s področja vodenja, saj na tem področju pred prihodom v družbo SGP Tehnik d.d. še nisem imela nobenih izkušenj.« Miha Primožič, inženir v operativi v sektorju gradnje »V družbi SGP Tehnik d.d. sem zaposlen od februarja 2010. Glede na moje dosedanje delovne izkušnje sem zaposlen na delovnem mestu inženir v operativi. Delo, ki ga opravljam, je zanimivo, razgibano in raznovrstno. Prepričan sem, da bom na tem delovnem mestu pridobil ustrezne praktične izkušnje, ki jih bom lahko s pridom uporabil ob svojem nadaljnjem delu. Moja pričakovanja so nabrati čim več znanj in izkušenj s področja gradbene operative, pa tudi z drugih sorodnih področij, ki bi prispevale k mojemu nadaljnjemu osebnostnemu razvoju. Sicer se na delovnem mestu počutim dobro, še posebej pa sem navdušen nad dobrim sodelovanjem tako z delovodjem kot tudi z delavci in vodjem gradbišča.« Anica Novak, samostojni referent v službi kadrovske zadeve »Za menoj je že skoraj 33 let delovnih izkušenj in družba SGP Tehnik d.d. je moj tretji delodajalec. Pred tem sem bila zaposlena v podjetju, ki se ukvarja s trgovino in zastopstvom tujih podjetji, predvsem na področju prehrambne in tekstilne industrije. Zaradi vse večje krize v tekstilni industriji in v sled tega sprejetim varčevalnim ukrepom sem bila primorana iskati novo zaposlitev. Na portalu Mojedelo.com sem zasledila, da družba SGP Tehnik d.d. išče novega sodelavca za obračun plač. Odločila sem se, da poskusim srečo in poslala sem ponudbo za delo. Poklicali so me na razgovor in v meni videli primerno kandidatko. Tako sem kar kmalu postala član kolektiva. Prej sem bila zaposlena v majhni družbi (do 20 zaposlenih) in opravka sem imela z dokaj enostavnim obračunavanjem plač, zato je bilo delo v tako številnem kolektivu kot je SGP Tehnik d.d. in s tako specifičnim obračunavanjem plač kot je v gradbeni dejavnosti zame nov izziv in priložnost dopolniti in nadgraditi svoje dosedanje izkušnje. Verjamem, da mi bo ob podpori in pomoči vodje sektorja, ki je vedno pripravljena pomagati in svetovati, kadar smo v dvomih, to tudi uspelo. Seveda pa ne smem pozabiti tudi sodelavk v službi kadrovske zadeve, s katerimi dobro sodelujem in se odlično razumemo. Kljub odgovornemu delu, ki ga ni malo, si znamo vzeti tudi kakšen trenutek za nasmeh in prijetnejše vzdušje, saj je dobro počutje v kolektivu pomemben dejavnik za boljše in učinkovitejše delo.« Zaposleni Metka Kladnik, samostojni v službi kadrovske zadeve referent »Končala sem Fakulteto za organizacijske vede v Kranju, smer kadrovsko izobraževalni procesi. Svojo delovno kariero sem začela v agenciji za zaposlovanje, kjer sem opravljala vsa dela, povezana z kadrovanjem. Zadnja leta sem delala na obračunu plač. Za menjavo službe sem se odločila zaradi prevelike oddaljenosti službe od doma. V kolektiv družbe SGP Tehnik d.d. sem bila zelo lepo sprejeta, dela je sicer v izobilju, ampak z veliko dobre volje bomo prebrodili te težke čase skupaj.« Vesna Drešar, računovodja v službi računovodstvo »Pri svojih 29 letih sem sprejela že veliko odločitev. Ena izmed teh je, da sem se iz Primorske preselila v notranjost Slovenije. Kljub redni službi sem vseeno iskala podjetje, ki bi v meni vzbudilo željo po stalnosti. Najbolj od vseh me je premamil oglas družbe SGP Tehnik d.d., da o naslednjih razgovorih sploh ne govorim. Pustili so mi namreč zelo pozitiven vtis. Kolektiv, s katerim sodelujem, je v primerjavi z ostalimi mojimi dosedanjimi zaposlitvami neverjeten. Punce v računovodstvu so polne pozitivne energije, nasmejane in z veseljem ponudijo pomoč, v kolikor jo potrebujem. Predstava, ki sem jo imela o družbi SGP Tehnik d.d., se tako uresničuje. Dan za dnem ugotavljam, da sem lahko hvaležna, da mi je bila ponujena neverjetna možnost sodelovanja v tako pozitivni in uspešni družbi, za katero menim, da bo ne glede na razmere na trgu prebrodila vse neljube težave. S skupnimi močmi pa smo seveda lahko še boljši.« Igor Dolenc, vodja sektorja informatika »Po več kot 22 letih delovnih izkušenj v informatiki v podjetju LTH Ulitki d.o.o. me je življenjska pot prinesla v družbo SGP Tehnik d.d., kjer sem se zaposlil na delovnem mestu vodje sektorja informatika. Kot zanimivost naj povem, da je bil moj stari oče prvi direktor družbe SGP Tehnik d.d. v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Na področju informatike je veliko možnosti, da se v kratkem času naredi veliko. Čaka nas veliko novih izzivov, med njimi je tudi prenova informacijskega sistema in povečanje varnosti informacijskega sistema, ki pomeni osnovo za vse nadaljnje projekte, ki nas čakajo. Pohvaliti moram tudi sodelavca v sektorju informatika, saj z njima odlično sodelujem.« 48 Upokojitve Avtorici: Katarina Humar, Tatjana Lipovšek Upokojitev je tema, ki je zadnje čase vse bolj aktualna vse- šno« pokojninsko blagajno, da bomo morali delati dlje, bina pogovorov predvsem starejših generacij, sindikatov ipd. Zato se toliko bolj veselimo z vsemi, ki jim je že uspelo in politikov. Vse več je govora o tem, da se prebivalstvo zaključiti svojo delovno kariero z upokojitvijo in upamo, Slovenije stara, da delovno aktivno prebivalstvo ne bo da jim bo zdravje še dolgo služilo in da bodo tudi v tretjem moglo več zagotavljati dovolj sredstev za vse bolj »požre- življenjskem obdobju še najprej veseli in aktivni. Priimek in ime Datum odhoda Organizacijska enota Delovno mesto Brdnik Peter 17.12.2009 oddelek strojno prometni voznik avtodvigala Levatić Ivan 11.02.2010 oddelek strojno prometni PU strojnik LGM Mulej Franc 24.02.2010 SGP Gorenjc d.o.o. KV strojnik TGM Svoljšak Nikolaj 07.03.2010 oddelek kleparsko ključavničarska delavnica skupinovodja delavnice Petrovič David 30.03.2010 sektor gradnje VK tesar II Čehić Husnija 02.04.2010 sektor gradnje PU strojnik LGM Vidović Mato 14.05.2010 služba splošne zadeve čistilec v delavskem naselju Eržen Lovro 29.05.2010 oddelek strojno prometni voznik TMV Zaposleni Voščilnica za rojstni dan Pripravili: Mojca M. Petrovčič, mag. Barbara Gorjup Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se, lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš, to je kot kruh, kot požirek vode, moraš dati svoje bele oblake, svoje drzne ptice sanj, svoje plašne ptice nemoči nekje vendar mora biti zanje gnezdo miru in nežnosti – nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen – ker drevesa in trave vedo za samoto kajti koraki vselej odidejo dalje, pa čeprav se za hip ustavijo – ker reka ve za žalost če se le nagne nad svojo globino – ker kamen pozna bolečino koliko težkih nog je že šlo čez njegovo nemo srce – nekoga moraš imeti rad, nekoga moraš imeti rad, z nekom moraš v korak, v isto sled – o trave, reka, kamen, drevo, molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov, dobra, velika bitja, ki spregovore samo, kadar umolknejo ljudje. Ivan Minatti Iskrene misli in želja, da vas ima nekdo resnično rad, so namenjene vsem, ki v poletnem in jesenskem času praznujete rojstni dan. 50 Družbena odgovornost, priložnost in pogoj za uspešnost Avtorica: Mojca M. Petrovčič Vseh potreb današnjih in prihodnjih generacij ne bo možno zadovoljiti brez spoštovanja naravnega sistema, družbenih in okoljskih vrednot. Pri tem imajo poleg posameznikov prav gotovo ključno vlogo podjetja, ki lahko s svojim delovanjem in zgledom veliko prispevajo k uravnoteženemu življenju širšega družbenega in naravnega okolja. Trajen in uravnotežen razvoj družbe je eden izmed naj- V skupini Tehnik smo s svojim delovanjem močno vpeti večjih izzivov v tem stoletju. Strokovnjaki navajajo raz- v širšo lokalno skupnost. S korektnim in partnerskim od- lične definicije družbene odgovornosti, ki poudarjajo nosom do celotne javnosti skušamo vzpostavljati družbe- in izpostavljajo njene različne elemente. Kot družbeno no odgovoren odnos. V strategiji skupine Tehnik do leta odgovorne pa se običajno štejejo prakse, ki zagotavljajo 2012 smo zapisali, da želimo povečati delež ekološko od- več kot zgolj poslovanje v skladu z veljavno zakonodajo. govornih projektov v strukturi sponzorstev in donacij in vključevati družbeno odgovornost v sistem motiviranja in Ena izmed današnjih nalog podjetij je tudi izgradnja nagrajevanja zaposlenih. V pravem pomenu besede želi- in širitev njegovega ugleda med zaposlenimi in v zuna- mo biti v skupini Tehnik partner, na katerega se je moč njem okolju (med kupci, dobavitelji, oblastmi, lastniki, zanesti. bankami, lokalnimi skupnostmi, ipd.). Družbeno (ne) odgovorno ravnanje podjetij neposredno vpliva na nje- V okviru sponzorskih in donatorskih sredstev smo v sku- gov ugled in s tem posledično tudi na njegovo uspe- pini Tehnik podprli številne športne in kulturne projekte, šnost in konkurenčnost. darovali sredstva v zdravstvene in humanitarne namene, sponzorirali razvoj znanosti in šolstva in spodbujali dru- Pojem in praksa družbene odgovornosti podjetij se na- ge aktivnosti, ki vplivajo na dvig kakovosti družbenega naša na celoten razpon delovanja podjetij in odnosov, življenja v širši lokalni skupnosti. ki se pri tem vzpostavljajo. Kaj podjetje prodaja, kako vpliva na okolje, kako zaposluje, usposablja in vpliva Na področju športa smo v skupini Tehnik v preteklem in na razvoj svojih zaposlenih, kako vlaga v družbeno letošnjem letu podpirali mladinsko svetovno prvenstvo v skupnost in spoštuje človekove pravice – vse to oprede- smučanju Pokal Loka, plavalni klub Radovljica, športno ljuje skupen vpliv tega podjetja na družbo. društvo Pokljuka pri organizaciji svetovnega pokala v bia- Družbena odgovornost je postala trend, ki je v zaho- Slovenije pri organizaciji smučarskih poletov v Planici, tlonu, smučarski klub Triglav iz Kranja, smučarsko zvezo dnem svetu v razmahu, v zadnjih letih pa vedno večji rokometno društvo Merkur iz Škofje Loke, košarkarski poudarek dobiva tudi pri nas. Pred nekaj leti se v Slove- klub Škofja Loka, hokejski klub Jesenice, košarkarski niji še ni toliko govorilo o družbeni odgovornosti. Prav- klub Domžale, športno društvo Radovljica, športno dru- zaprav je bil marsikomu ta pojem še povsem neznan, le štvo Otroška košarkarska šola Ledina–Janče, društvo redka pa so bila podjetja, ki so družbeno odgovornost Mladi športnik iz Kranja, boksarski klub Kranj pri izved- vključevala v svojo poslovno prakso in jo kot takšno bi mednarodnega boksarskega tekmovanja »Memorial tudi prepoznavala. Družba danes od podjetij vse bolj Erduan Braimi«, športno zvezo Škofja Loka, športno dru- pričakuje, da pri svojem poslovanju poleg interesov štvo Kokra Kranj, nogometni klub Ločan iz Škofje Loke, lastnikov upoštevajo tudi interese svojih zaposlenih, nogometni klub Lesce, podprli pa smo tudi soorganizaci- okolja, skupnosti, kupcev, dobaviteljev in drugih dele- jo kolesarke prireditve Maraton Franja. žnikov ter partnersko pristopajo k reševanju različnih družbenih problemov. Družbeno odgovorne aktivnosti Na področju kulture smo v skupini Tehnik podprli izved- in poslovanje niso le domena velikih podjetij, ampak bo predstave Moje pesmi, moje sanje v izvedbi Prešerno- tudi malih in srednje velikih podjetij, ki skupaj ustvar- vega gledališča Kranj, mažoretne skupine iz osnovne šole jajo največ novih delovnih mest. Antona Tomaža Linharta iz Radovljice, društvo Mali vojni Družbena odgovornost muzej iz Bohinjske Bistrice, osmi večer slovenskih viž v narečju v Škofji Loki, izid pesniške zbirke še neuveljavljenih avtorjev pod naslovom Polje je dobro obrodilo, Karitas območne enote Škofja Loka in Idrijsko cerkljansko razvojno agencijo ob prireditvi Idrijska čipka. Prav tako v skupini Tehnik namenjamo podporo vzgojno izobraževalnim programom na področju vrtčevskih dejavnosti in obšolskih dejavnosti v osnovnih šolah, ponosni pa smo tudi na to, da smo namesto izdelave novoletnih voščilnic v letu 2008 donirali Zdravstvenemu domu Škofja Loka denarna sredstva za nakup ultrazvočnega aparata LOGIQ P5. Kljub težkim gospodarskim razmeram se bomo v skupini Tehnik še naprej prizadevali za čim večjo usmerjenost k družbeno odgovornem ravnanju. 52 Prisotnost na špotnih dogodkih prispeva k večji prepoznavnosti podjetja SGP Tehnik d.d. Avtorica: Petra Farčnik Poleg grajenja prepoznavnosti blagovne znamke je sponzoriranje športnih dogodkih tudi eno izmed odgovornih ravnanje do družbe, v kateri podjetje deluje. Tega se močno zaveda tudi družba SGP Tehnik d.d., ki je v letošnjem letu sodelovala na številnih odmevnih športnih dogodkih - na tekmovanju v biatlonu na Pokljuki in največji kolesarsko rekreativni prireditvi v Sloveniji maratonu Franja, ki vsako leto beleži večjo mednarodno udeležbo. Pri športnih tekmovanjih na Pokljuki ima družba SGP Tehnik d.d. dvojno vlogo – kot izvajalec je pomembno pripomogla k izgradnji novega športno rekreacijskega centra, kot sponzor pa podpira izvedbo številnih športnih dogodkov. Eden izmed njih je bilo tudi finale IBU Cup v biatlonu, na katerem je tekmovalo skoraj 200 predstavnikov iz 22 držav. Na treh tekmovalnih dnevih je nastopilo sedem slovenskih biatloncev, med njimi Tadeja Brankovič Likozar, ena izmed najuspešnejših slovenskih biatlonk, in Peter Dokl, mladi up slovenske izbrane vrste. Da gre za res veliko tekmovanje, je poudaril tudi predsednik bil nad novim centrom na Pokljuki naravnost navdušen, mednarodne biatlonske zveze gospod Anders Besseberg, je z obiskom počastil tudi tekmovanja za svetovni pokal v ki je ob tej priložnosti obiskal Pokljuko. Predsednik, ki je biatlonu, ki so potekala med 17. in 20. decembrom 2009 in ki jih je sponzorirala tudi družba SGP Tehnik d.d.. Letošnjo zimo se je po dolgem premoru ponovno začela serija tekem za Alpski pokal, na katerem sodeluje šest alpskih držav, med njimi tudi Slovenija. Med štirimi prizorišči biatlonskih tekmovanj je tekme gostila tudi Pokljuka. S pomembnim prispevkom je družba SGP Tehnik d.d. omogočila tekmovanje 96 mladinskim biatloncem, ki bodo v prihodnjih letih zagotovo krojili vrh svetovnega biatlona. Tako sponzorstvo ni samo grajenje prepoznavnosti podjetja, ampak tudi pomembno prispeva k razvoju športnikov in množičnosti športnih dogodkov. Skoraj 3.500 kolesarjev na 156 km dolgi progi Maratona Franja BTC City - Museeuw Classic in Malega maratona Franja, 2.500 udeležencev Poletovega družinskega maratona za vsakogar in več kot 100 udeležencev preizkušnje za otroke je vsekakor zagotovilo, da je bil 29. Maraton Franja BTC City - Museeuw Classic uspešen. Kolesarska zgodba, katere del je bila tudi družba SGP Tehnik d.d. kot eden izmed sponzorjev, vsako leto privabi vse več kolesarjev in ostaja ter postaja motivacija za številne ljudi, da se v prostem času ukvarjajo s športom in živijo zdravo življenje, kar pa je tudi eden izmed pogledov, ki ga podpira družba SGP Tehnik d.d.. Družbena odgovornost Novi pristopi k energetiski učinkovitosti v skupini Tehnik Avtor: Sebastijan Smrkolj V skupini Tehnik se zavedamo pomena učinkovite rabe za zmanjšanje uporabe energije za razsvetljavo in s tem energije, zato smo v preteklem letu povabili k sodelova- pristopiti v prostovoljni program, ki je v EU vedno bolj nju in izdelavi energetskega pregleda družbe SGP Teh- prisoten. nik d.d. zunanje svetovalno podjetje, ki nam je preko izvedenega energetskega pregleda izčrpno svetovalo, Program GreenLight je prostovoljna iniciativa za prepre- kako pristopiti najučinkovitejše in najhitreje do zmanj- čevanje onesnaževanja, ki spodbuja porabnike električne šanja letnih stroškov porabe energije. energije v nestanovanjskem sektorju (javnem in privatnem) k investicijam v energetsko učinkovito razsvetljavo. Pri vrednotenju porabe energije je potrebno upoštevati Partnerji programa se obvežejo, da bodo namestili ener- vzroke le-te. Trenutno na nivoju družbe SGP Tehnik d.d. getsko učinkovito razsvetljavo tam, kjer: nimamo vzpostavljenega sistema energetskega nadzora in ne specifičnega vrednotenja in primerjave učinkovitosti rabe energije. Družba je zaradi različno energetsko intenzivnih proizvodov specifična in zahteva izdelavo kompleksnih sistemom spremljanja in preko tega vrednotenje energetske učinkovitosti. Znižanje stroška za energijo je možno doseči na različnih ravneh. Trenutno je mogoče največji prihranek doseči z ustreznim dogovorom o skupnem nakupu električne energije za vse družbe skupine Tehnik. Drugi korak je posamezno merjenje porabe električnega toka in moči na posameznih trafo postajah. Prva meritev je bila že izvedena v mesecu maju za železokrivsko delavnico, pri čemer je bilo ugotovljeno, da uporabljamo • je to ekonomsko upravičeno in • kjer bo kvaliteta osvetlitve enaka ali izboljšana. Program GreenLight se je pod okriljem Evropske Komisije, Direktorata za energijo in transport pričel izvajati 7.2.2000. Njegov glavni cilj je v Evropi zmanjšati rabo energije za razsvetljavo in tako zmanjšati škodljive emisije in omejiti globalno segrevanje. Cilj je tudi izboljšati kvaliteto delovnih pogojev ob manjših stroških za energijo. Osnova programa je pristopni obrazec, podpisan s strani partnerja, ki ga zavezuje: premočne varovalke v primerjavi z dejansko potrebnimi in • Za obstoječe prostore: bodisi izboljšati vsaj 50% s tem na letni ravni izgubljamo nekaj tisočakov. prostorov v svoji lasti ali v dolgoročnem najemu oz. kot alternativa zmanjšati skupno porabo za razsvetljavo za Zgornji diagram dejanske vrednosti toka, merjeno od najmanj 30%. Ustrezni prostori so tisti, kjer je investi- 26.5.2010 do 1.6.2010, dokazuje, da niti v času, ko stroji cija ekonomsko donosna. največ obratujejo in je obremenitev največja, nikoli ne pre- • Za nove prostore: izbira nove naprave mora biti ta- sega 250A (trenutno imamo v uporabi 400A varovalke). kšna, da ne bo na razpolago nobena alternativna insta- Nadalje načrtujemo vzpostaviti energetsko učinkovito razsvetljavo po vzoru evropskega programa Greenlite lacija, ki bi vzdrževala ali izboljševala kvaliteto razsvetljave, ki jo daje izbrana instalacija, in porabila manj električne energije in predstavljala dodatno donosno investicijo. Poleg tega mora partner vse nadgradnje zaključiti v petih letih od pristopa k programu, vsako leto poslati poročilo o napredku in imenovati ustreznega predstavnika družbe, ki bo odgovoren za izvajanje samega programa. Program je povsem prostovoljen, kar pomeni, da se podjetja svobodno odločajo glede vključitve. V primeru, ko partner ne more zagotoviti minimalnih prostorskih zahtev oz. prihrankov energije za razsvetljavo, lahko kadar koli izstopi iz programa in se ponovno vključi, ko se razmere spremenijo. Partnerji se lahko vključijo v program tudi z Diagram dejanske vrednosti toka že izvedenimi projekti ali z eno samo stavbo ali lokacijo. 54 Trekkng po Grand CANYONU, enem od sedmih čudes sveta Avtorica: Mojca M. Petrovčič Kanjon sem doživela kot ogromno luknjo brez konca. Na nekaterih mestih hoja ni mogoča, ograje pa ponujajo neverjetne širjave prostega pada, brez dna. Tisti, ki nima občutka za ravnotežje, ga lahko ohlapno kamenje odnese v trenutku. Grand Canyon je potrebno doživeti, je eno tistih naravnih področij, ki ga je nemogoče prehoditi brez pitne vode. To je tisti kraj, ki ti da vedeti kako majhen in nebogljen je človek v resnici. Za iztočnico naj povzamem, da bom začela opis Grand Canyona na meji z reko Colorado, kjer stoji jez Hoover Dam in zaradi česar ima država Arizona sploh vodo. Jez je bil grajen med letoma 1931 in 1935, ime pa nosi de let. Čas, v katerem je Colorado izdolbel kanjon, pa po predsedniku Hooverju, ki je predsedoval Združenim je zaradi mehkih kamnin »samo« 6 milijonov let. Sam državam Amerike v tem obdobju. Pot me je vodila po Grand Canyon je dolg 446 km, v najširši diagonali pa znameniti cest Route 66, ki je bila prva cesta med ame- meri 29 km. riškim vzhodom in zahodom (Chicago – Los Angeles) in v dobri uri vožnje po njej se človek znajde v globokem kanjonu, ki nosi ime Grand Canyon. V milijonih letih je to ostro globino enega od desetih naravnih čudes sveta izglodala na videz mehka, a vztrajna reka Colorado s številnimi brzicami. Mesečevo Ko govorimo o ameriških zveznih državah, je Arizona pokrajino ji pomagajo dolbsti vetrovi, sneg, dež in neu- le ena od jugozahodnih zveznih držav, z glavnim me- smiljeno sonce. Tudi če se nam v bleščavi zazdi Veliki stom Phoenix. Arizona ima dva vzdevka, in sicer država kanjon mrtev v svoji večnosti, se v resnici ti procesi živo Velikega kanjona (The Grand Canyon State) in država nadaljujejo, vsako sekundo, vsako minuto. Svetlejše in bakra (The Copper State), kot 48 država je bila spreje- temnejše rjave in rdečkaste plasti so položene vodo- ta v federacijo leta 1912. Verjetno ni potrebno posebej ravno, da so videti kot naravni časovni trak. Kot bi si poudarjati, da je prvo ime države izhodišče za ogromno narava pozabila zalizati globoko ureznino, iz več kot sotesko, drugo ime pa predstavlja leta in leta kopanja 400 km dolge raze odprto govorijo pradavna zemeljska rude, saj Arizona kot ena najbolj rudno bogatih držav obdobja. slovi ravno po izkopih bakra. Najlepši pogled po kanjonu je z južnega roba, čeprav ti- Vendar ne bom pisala o rudninah, temveč o Grand Ca- sti, ki ljubijo samoto in črtijo množico turistov, za obisk nyonu. O ogromni in veličastni soteski, ki se razteza ko- izbirajo bolj gozdnat severni rob. Le da ta ni dosegljiv likor daleč seže oko v prostranem in čudovitem obmo- vse leto in tudi ne vedno odprt, saj je višji od južnega čju kanjonov, slapov, podzemnih jam, stolpov, skalnih in je žrtev mnogo ostrejših vremenskih razmer. Robova polic in vintgarjev. Grand Canyon ni nikoli videti enak se spogledujeta ponekod s slabih 3 km, drugje ju spet in sonce ter sence bežečih oblakov stalno spreminjajo loči kar 19 km zračne linije. Pogosto tam daleč doli reke obarvanost skal, ki sega od črne in škrlatno rjave do Colorado sploh ni videti, kar pa ne pomeni, da se po bledo rožnate in modro zelene. Ob pogledu z ene od njej ne prevažajo raftarji. Če odštejemo prvotna pleme- številnih razglednih točk na dno kanjona si je težko na in poznejše Špance, ki so navzgor iz Mehike pehali zamisliti, da je majhen rjavi vodni tok globoko spodaj za pravljičnimi zlatimi mesti, pa našli le žgoče kamenje zakrivil nastanek te ogromne soseske, pa vendar ga je – stoletja pozneje se je pokazalo, da to kamenje skriva pred toliko milijoni let. Pogled na dno kanjona, ki meri čedna rudna bogastva (baker) - je svet začel govoriti o v globino 1,6 km, v širino pa od 6 do 30 km, nam razkri- Velikem kanjonu šele po zaslugi majorja Wesleyja Po- je, da je reka Colorado hitra in silna - brzice Lava Falls wella, ki je v drugi polovici 19. stoletja prvi opisal svoje naj bi bile najhitrejše plovne brzice na svetu in raj za navdušenje ob trimesečnem spustu po reki Coloradu. raftarje. Starost kamnin na dnu je od 0,8 do 1,2 milijar- Od leta 1919 je območje razglašeno za narodni park, Zanimivosti ki zdaj meri kakih 5.000 km2, Powell pa velja tudi za Skozi Grand Canyon sicer že od nekdanja teče reka Co- očeta imena Grand Canyon. lorado, toda leta 1963 so jo tik pred začetkom skalne znamenitosti zajezili in ustvarili umetno akumulacijsko Zanimanje za to nenavadno pokrajino se je začelo po jezero. Od takrat naprej skozi Grand Canyon ne teče letu 1893, istega leta pa so ustanovili rezervat za živali. reka, temveč bolj potok Colorado, kar je seveda imelo ve- Narodni park so na današnjo velikost razširili leta 1975. lik vpliv na celostno podobo Grand Canyona. 56 Poglavitni motiv, ki ameriško vlado vodi k vrnitvi avten- Osem ur od dol do gor in še toliko nazaj tične podobe Grand Canyona, je umetno narasla reka Colorado, ki je pred časom za nekaj časa skoraj v celoti Kdor bi rad v Velikem kanjonu prenočil v šotoru mora zapolnila najbolj občudovano rečno dolino ZDA. Člo- kljub nekaj kampom najprej pridobiti dovoljenje na vek naj bi spet soustvaril peščene plaže, privlačne tako predpisanem obrazcu. Na brunarice z zelenimi in ro- za živali kot za ljudi, po drugi strani pa naj bi okrepili žnatimi okenskimi okvirji je treba čakati več kot leto prisotnost rib v reki, ki jih je čedalje manj. Štiri velike dni. Sobe v najstarejšem hotelu El Tovar, zgrajenem brizgalke so 60 ur brizgale vodo v reko, jez se je spro- leta 1905 in obnovljenem natanko sto let pozneje, niso stil, tako da je vsako sekundo reka Colorado pridobila vedno na voljo, čeprav stane navadna dvoposteljna 1,1 milijona litra vode. Naravovarstvena organizacija soba okoli 200 ameriških dolarjev, apartma pa dvakrat Grand Canyon Trust je projekt ostro kritizirala. Po nje- toliko. Splet ponuja že kar agresivne informacije o do- nem mnenju bi bilo bolje, da bi omejili delovanje jeza, kaj številnih možnostih bivanja in raznovrstne, plačlji- reka Colorado pa bi na povsem naraven način imela ve priložnosti in kaj vse si ljubitelji adrenalina lahko skozi celo leto višji vodostaj. Žal pogleda na naraslo privoščijo. reko Colorado nisem bila deležna, o slednjem so nas informirali turistični vodiči skozi tridnevno voden izlet Kot navdušenka za trekking bi verjetno preživela tam po tem gromozansko prašnatem in hkrati neustavljivo več kakor je dopuščal čas in to v šotoru. Neverjetna šir- lepem koščku sveta. java, odmev glasu nekje v daljavah, ki jim ni videti konca, ogenj zvečer, higiena na minimum - preprosta. In Kljub temu, da je globok več kot kilometer in pol, seveda ob povratku v dolino glavna atrakcija - prašne Grand Canyon v Arizoni ni najgloblji kanjon na svetu, dokolenke in trpežni čevlji - vzdržala sem, čevlji pa ne. je pa zagotovo med najbogatejšimi po svojih nenava- Na dnu kanjona se nahaja tudi brunarica in verjemite, dnostih. Davna domovina indijanskih plemen, ki še da je tam hrana enkratna, še posebej po treh dneh žu- vedno živijo v okoliških rezervatih, se tu najbolj pri- želk in nočnega strahu pred kojoti. bliža našim mladostnim predstavam o kavbojcih in indijancih. Tu še vedno domujejo avtohtoni indijanci Železnico k južnemu robu so zgradili že leta 1901. Vse do plemen Navajo, Hopijev, Pueblo, Havasupai in še bi časa, ko je predsednik Wilson razglasil Grand Canyon lahko naštevala, vendar se vseh imen ne spomnim za narodni park, je bil dovoljen tudi lov, v petih letih so več. Človek bi se z veseljem izgubil v prijetnem ambi- pobili 600 pum. V miru, ki je zavladal po razglasitvi, so entu avtohtonih naselij, užival v sveže ocvrtem kruhu se lahko tu razvijale številne živalske vrste: od ameriške z medom in cimetom in neštetih keramičnih izdelkih, koze do črnega medveda in kojotov, ki so se tako namno- ki so izjemno cenjena keramična in lončena darila iz- žili, da so postali že moteči. Biologi omenjajo 70 vrst se- pod rok indijanskih žensk. salcev, 250 vrst ptic, 26 različnih plazilcev in celo pet Zanimivosti vrst dvoživk. Nekatere živali najdete samo tukaj. Tisti, ki je v 130 letih zaradi padcev Veliki kanjon vzel 600 ži- se bojijo kač in škorpijonov, jih na uhojenih turističnih vljenj (od utopitve v reki, dehidracije, samomorov in celo razglediščih ne bodo srečali, na zdrsanih, vijugavih po- dveh ducatov umorov). Več kot sto življenj je ugasnilo v teh proti dnu kanjona pa skoraj zagotovo. letalski nesreči leta 1956. A tudi Indijanci se zavedajo poželenj sodobnega sveta A to ni razlog, da vam danes ne bi ponujali obiska Grand in jih s pridom izrabljajo. Med drugim je pleme Hopijev Canyona s helikopterjem, zlasti iz Las Vegasa. V vrhun- pred dvema letoma s pomočjo kitajskega poslovneža na skem zračnem plovilu, v katerem sedeži omogočajo sko- svojem ozemlju z zahodnega roba Grand Canyona nad raj krožni pogled, je turistični vodnik kar pilot sam. prepad postavilo stekleno turistično teraso, s katere je mogoče gledati navpično v vrtoglavo globino. Seveda ne brezplačno. Obiskovalcem je omogočen pogled iz razgledne točke, tistim najbolj radovednim pa priporočam ogled iz navadnega ultralahkega letala. Gre za manjše letalo, kjer te Vzpon na plato je najmogočnejši peš - omogoča čudovit pred vzletom stehtajo in razporedijo na ustrezen sedež razgled po brezkončni soteski, a hkrati prinaša nepopi- v letalu, saj v nasprotnem ni ravno dober občutek ob sen telesni in vročinski napor, saj temperatura med vr- živahni, pozibavajoči vožnji. Ogled traja 45 minut, za hom in dnom globeli zaniha za nekaj deset stopinj. Bolj kaj več pa se priporoča dodatna oprema v obliki vrečke ko se spuščaš, bolj je vroče, tako da je najpogostejša te- za bruhanje, saj dejanska vožnja naredi svoje še tako žava smrtno nevarna izguba telesne tekočine. Torej brez vzdržljivemu in pogumnemu potniku. vode nikamor. Za hojo z vrha platoja na dno kanjona in nazaj sta potrebna dva oz. trije dnevi. Pridružita se vam Pet milijonov obiskovalcev na leto lahko mula in konj, obvezna pa je družba vodiča. Torej zajemite sapo, ker imate šestnajst ur razmišljati o mar- Naval turistov je velik, statistika govori o petih milijonih sičem. obiskovalcev na leto; od tega jih kar štiri petine prihaja iz Združenih držav Amerike, preostali pa so Britanci, V jutranje sonce zastirajo mogočne črne sence divjega Japonci in Nemci. Števila Slovencev sploh ne omenjajo, kalifornijskega kondorja in jate vreščečih vran. S skal je smo le kakšna tisočinka odstotka. moč opazovati kavke in skalne veverice, ki se veselijo odvrženih smeti iz napol prazne vrečke čipsa in čokolade. Torej, bila sem tista tisočinka odstotka in ni mi žal strganih gojzarjev, prav tako ne za ukradene tri študijske Na začetku poti, ki vodijo proti dnu, so table s podobo dni. Pravzaprav lahko sedaj rečem, da ima Amerika svo- mišičastega, treniranega mladeniča iz serije Obalna jo zgodovino in predvsem, da je Grand Canyon izkušnja, straža, pod katerim je napis: »Vsako leto rešimo več sto ki jo ne morem primerjati z nobeno drugo. To je Amerika ljudi iz kanjona. Mnogi so bili na začetku takšni kot on!« z dušo, brez odvečnega Hollywooda in McDonaldsa. Se- Reševalci so zato ves čas v pripravljenosti in kljub temu veda za tiste, ki prisegate na dušo preprostosti. 58 Ekoturizem Avtorica: Mojca M. Petrovčič Mnoge besede danes dobivajo pridevnik »ekološki« in dediščino, skrbjo za zdravje in zdravi način življenja tudi turizem pri tem ni izjema. Definicija za ekoturizem zadovoljuje potrebe in želje današnjih turistov, kar ji pojmuje skupne značilnosti potovanja v nedotaknjeno daje konkurenčno prednost pred mnogimi drugimi naravo in njeno doživljanje. Vendar pa se tukaj celotna evropskimi državami. Vendar omenjene značilnosti ne znanost ne zaključi. Najprej se pojmujejo kot ekotu- predstavljajo dovolj močne dolgoročne konkurenčne rizem vse motivacije ljudi, uživanje narave in tradici- prednosti. Le-to oz. tržno učinkovitost bo lahko Slove- onalnosti, sem pa prištevamo tudi vse izobraževalne, nija dosegala z nečim, s čimer se bo bistveno ločevala predstavitvene in promocijske dejavnosti. Dejavnost od drugih držav. ekoturizma omogoča zaposlovanje v alternativnih vejah gospodarstva in hkrati dviguje ozaveščenost o va- Torej ekoturizem niso samo neverjetno drage destina- rovanju okolja tako pri lokalnem prebivalstvu kot pri cije na oddaljenih Deviških otokih, ampak imamo ta- turistih. kšne »otoke« tudi v naši neposredni bližini. Pred nami so brezskrbni počitniški dnevi in vsaj en dan lahko na- Kaj torej narekujejo trendi v turizmu in kje lahko iz- menimo preprostemu sprehodu čez travnik ali pa čez biramo kraje za oddih, lahko vidimo že na spletnih cesto k sosedu. Torej dovolj pametovanja o definicijah, straneh številnih turističnih ponudb tako pri nas kot kaj vse in kakšen naj bi bil ekoturizem. Pojdimo ven po svetu. Ko govorimo o svetovnem merilu, lahko ugo- in si oglejmo nekaj slovenskih turističnih kmetij in se tovimo, da se je povečalo povpraševanje po destinaci- pustimo presenetiti. jah, kjer narava in ljudje odigrajo glavno vlogo. Tako se pojavlja preskok od »storitvene« ekonomije k ekonomiji »doživetja« in s tem se povečujejo povpraševanja po pristnih doživetjih. Prav tako lahko opazujemo premik od klasičnih k novim turističnim destinacijam in ne nazadnje povečano zavest in skrb za zdravje in zdrav način življenja in ohranjanje narave. Vsi našteti trendi so posledica spremembe sloga in na- Turistična kmetija Kranjc čina življenja, ki narekujejo vedno nove potrebe, kot so potrebe po varnosti, več krajših in izpopolnjenih oddi- Na svoj račun pridejo ljubitelji neokrnjene narave in hov in optimizacija časa na potovanjih. Naraščanje za- zdravega načina življenja in vsi tisti, ki bi radi doživeli vesti o zdravju in zdravemu načinu življenja spodbuja drugačna jutra. Gostom ponujajo udobno namestitev v povpraševanje po aktivnih in doživetih počitnicah, ne- šestih na novo opremljenih sobah in dveh apartmajih, okrnjeni naravi in do okolja odgovornih destinacijah. zdravo hrano z domačega vrta in tradicionalne jedi. Bogate naravne danosti nudijo pestro ponudbo športnih Ekoturizem naj ne bi negativno vplival na okolje. Zašči- aktivnosti in doživetij v neposrednem stiku z naravo til naj bi našo naravo in posebno občutljiva območja. (več na [email protected]). Torej turizem v pilulah, manjših odmerkih. Ekohotel Kmetija Koroš Slovenija se ločuje od drugih turističnih konkurentov kot majhna in varna država, lahko dostopna, zelena in Turistična kmetija Koroš spremenjena v manjši eko- čista, kulturna in gostoljubna dežela, dobro organizi- hotel z desetimi sobami poleg udobnega bivanja nudi rana in kakovostna turistična dežela. S svojo pestro izvirne ekološko pridelane jedi. Koroš je svojevrsten in raznoliko ponudbo, bogato naravno in kulturno center za gorsko kolesarjenje in druge aktivnosti kot Prosti čas Ekokmetija Škander Ekološka kmetija Škander se ukvarja z rejo mlečne drobnice, in sicer ovac slovenske avtohtone pasme. V svoji sirarni izdelujejo ovčji sir, ki je geografsko zaščiten z imenom Bovški sir, in albuminsko skuto. Pridelava sira na kmetiji poteka od aprila do septembra, sir pa se lahko kupi na več tržnicah po Sloveniji ali na kmetiji od maja pa tja do decembra (več na [email protected]). so pohodništvo, smučanje, namizni tenis, kopanje v odprtem bazenu, kolesarjenje in kegljanje, ki se odvijajo tudi v okoliških gozdovih in gorah. Na bližnjih travnikih in v gozdovih lahko nabirate tudi zdravilna zelišča, gobe, borovnice in jagode (več na [email protected]). Ekološka turistična Kmetija Žibovt Kmetija leži 3 km od mejnega prehoda Pavličevo sedlo z razgledom na Savinjske Alpe. Gostje, ki si želijo miru in sožitja z naravo, se tega lahko naužijejo v veliki meri, na svoj račun pa lahko pridejo tako tisti, ki jim zadostuje le sprehod po bližnji okolici, kot tudi taki, ki si obujejo planinske čevlje in nadenejo nahrbtnik ter jo mahnejo na celodnevno turo. Nudijo nočitev z zajtrkom ali polpenzion in ekološko pridelano hrano, doma narejene sire, skuto, jogurte, kislo mleko – tako rekoč vse, kar prinesejo na mizo (več na kmetija. [email protected]). …spoštujte občutljivost in krhkost okolja, v katerem se gibate… …za seboj puščajte samo svoje stopinje… …pripravite se in poučite se o naravi in družbi območja, ki ga nameravate obiskati… …spoštujte zasebnost in dostojanstvo drugih… …ne uničujte ogroženih rastlin in živali in ne motite njihovih naravnih bivališč… …uporabljajte označene in nadelane poti… …na svoj način podpirajte ohranjanje narave … …po svojih zmožnostih uporabljajte naravi neškodljive načine prevoza… …spodbujajte varčevanje z energijo in okolju prijazno ravnanje z odpadki… …sodelujte pri varovanju celotnega ekosistema… …izobražujte se. 60 Šport in športne aktivnosti Avtorica: Mojca M. Petrovčič Šport je zdrav, dokler ni ekstremen. Tekmovalnost lahko ekstremno previden, kajti v najslabšem primeru lahko tudi škoduje lastnemu zdravju, zato je potrebno biti previden, pristanemo na rezervacijski listi urgentnega bloka. do kje sega rekreativno ukvarjanje s športnimi aktivnostmi. V času zimskih olimpijskih iger smo bili priča smrti Dokler je človek navdušenec in navdušenje traja nad povpre- gruzijskega sankača in herojski predstavi naše Petre Maj- čjem in je telo napeto do tiste intenzivnosti, da v njem zbuja dič. V številnih polemikah, do kje lahko gre telo za uspeh in še in več, potem se v svojih ekstremih, pretiravanju v gibanju do kje do zdrave rekreacije, se je našlo kar nekaj nasprotu- ali pa v premalo gibanja, šport predstavlja kot nezdrav način jočih si mnenj. Pred nedavnim sva se s prijateljem pogovar- življenja. Poiščimo si vmesno pot, začnimo pri hoji. jala o kolesarjenju v italijanskih Dolomitih. Ob prečkanju Predazza mi je povedal:« Zmanjkalo mi je sape, hropel sem.« Pravijo, da je vsaj eno uro na dan potrebno nameniti špor- Na vsakem koraku poslušamo, kako pomembno je giba- prašali, s katerimi športi se ukvarjajo in koliko časa v pov- nje. Od vsepovsod slišimo, da smo Slovenci športen narod, prečju namenijo športu in rekreaciji. tnim aktivnostim in rekreaciji. Naše zaposlene smo pov- prepoznavni pa smo predvsem na belih poljanah in v dvoranah. Nekateri radi tečemo, kolesarimo, hodimo v gore, Martin Baumgartner, diplomirani univerzitetni inženir se udeležujemo skupinskih športov, kot so tisti z vrstami gradbeništva, vodja sektorja gradnja za trg: »Največ tečem. žog. S smučanjem in plavanjem se večina seznani že v rani Med vikendi hodim v hribe, bolj pogosto pozimi, ko so ugo- mladosti, strast do tega športa pa ostaja vse življenje. Vsem dne razmere za turno smučanje. Če mi to dopušča čas, se s tem klasičnim športom se vse bolj pridružujejo tudi novi, športnimi aktivnostmi ukvarjam tri do štirikrat tedensko.» pogosto adrenalinski, kot so deskanje, kajtanje, potapljanje, turno smučanje, plezanje, vse več pa je tudi pristašev nordijske hoje. Ta postaja zadnja leta pravi izziv za vse generacije in oblike. Uroš Rudolf, diplomirani inženir strojništva, zaposlen kot tehnični sodelavec v službi kooperacije: »Sem športno aktiven in ukvarjam se z vsem po malem, drugače pa sem član slovenske carving reprezentance. Na snegu prebijem Za vse tiste, ki dodatno obožujemo izzive, je na voljo tudi od 90 do 110 dni letno, prišteti pa je potrebno tudi še koor- vse več adrenalinskih športov. Tukaj lahko izbiramo med dinacijske treninge. Zase lahko rečem, da mi ukvarjanje s raftingom, skakanjem s padalom, kajtanjem in še bi lahko športnimi aktivnostmi pomeni tudi življenjsko vodilo.» naštevali. Vsem je enako to, da so nadgradnja navadnim športom, so pa priljubljeni in zanimivi, saj prinašajo vedno nove dogodivščine. Ni povsem nenavadno, da se tej vrsti športov pridružuje vse več starostnih generacij, vendar bi mogoče med njimi zasledili le nekoliko večji delež mlajših. V Sloveniji lahko izbiramo med adrenalinskimi parki, kamor se lahko v enem popoldnevu sami ali skupinsko podamo na različne vzdržljivostne preizkušnje. In ne zanemarimo dejstva, da je potrebno biti pri tej vrsti športa tudi Martin Baumgartner Uroš Rudolf Nejc Škof, gradbeni tehnik, zaposlen v službi priprava ponudb: »S prijatelji jemljemo ukvarjanje s športnimi aktivnostmi zelo resno, predvsem ko je govora o kolesarjenju, badmintonu, nogometu in biljardu. Poleti smo največ zunaj, pozimi se zadržujemo v dvorani. Če se le da, preživim v gibanju eno uro na dan, do nekje pet ur na teden. Sem bolj ljubitelj individualnih športov, od skupinskih športov pa mi je najljubši nogomet. » Nejc Škof Prosti čas Nordijska hoja Spraševala: Mojca M. Petrovčič Nordijska hoja je primerna za ljudi vseh starosti, za različno telesno pripravljene, izvedljiva vse leto in predvsem cenovno dostopna. Tovrstna hoja omogoča pokončnejšo držo in popravlja vzorec hoje, za ženske pa bo zanimiv podatek, da nordijska hoja izdatneje učvrsti mišice nog in zadnjice. V nadaljevanju sledi intervju s Tamaro, inštruktorico nordijske hoje pri Zvezi za nordijsko hojo Slovenije, ki vse zainteresirane vabi, da poskusite ([email protected]). Kaj nordijska hoja sploh je? Nordijska hoja je ena najbolj učinkovitih, celovitih in Pri nordijski hoji je najpomembnejša koordinacija ritma gi- varnih oblik telesne aktivnosti, primerna za vse staro- banja rok in nog, po principu nasprotna roka - nasprotna stne skupine in različne ravni telesne kondicije. Je pre- noga. Posebnost tehnike nordijske hoje je ta, da se od palic prost šport, ki ga lahko izvajamo ob vsakem letnem času odrivamo samo od paščkov, spuščamo ročaje, vzdržujemo izpred domačega praga. Z nordijsko hojo običajno hojo čvrstost dela zgornjih okončin, ob tem pa ohranjamo spro- spremenimo oz. stopnjujemo v aktivno športno vadbo. ščenost vratu in ramen. Odrive z rokami dokončujemo za Zibelka nordijske hoje je Finska, ljubitelje športa pa telesom in z iztegnjenim komolcem. združuje Mednarodno združenje za nordijsko hojo INWA (International Nordic Walking Association). Kakšno opremo vse potrebujemo? Za nordijsko hojo potrebujemo osnovna oblačila in obutev za hojo v naravi. Najprimernejši so nižji čevlji z nedrsečim podplatom. Ključne pri pravilnem izvajanju nordijske hoje so posebne palice. Dobra palica ima ergonomsko oblikovan ročaj, ki omogoča dober nadzor nad njo v fazi, ko je ne držimo, je zelo lahka in ima visoko težišče, je v enem kosu – torej ne teleskopska – ter iz kakovostnega, vzdržljivega materiala (steklenih in karbonskih vlaken), konica je pod kotom, da se ob vbodu dobro zasadi v podlago; na njej ima asimetrično oblikovan gumijast »čeveljček« za hojo po asfaltu. Pri izbiri dolžine palice v osnovi upoštevamo splošna priporočila, da mora biti roka v priročenju približno pod Kakšna so njena pravila? pravim kotom v komolcu, oziroma si dolžino izračunamo s To je specifična oblika hoje s palicami, ki dodatno obre- upoštevati individualne kriterije (proporce udov, dolžino formulo 67% telesne višine. Ob tem je pred nakupom dobro menijo zgornji del telesa, tako da so aktivne skoraj vse koraka, mobilnost sklepov, tehniko hoje, teren, fitnes sta- mišice. Pri tem človek posnema naravno hojo. Gibanje tus in cilje posameznika). rok je takšno kot pri hoji brez palic, le koraki so nekoliko daljši, kar mu omogočajo posebej za to oblikovane lahke Čemu koristi? ergonomske palice. Pravilne tehnike nordijske hoje se je potrebno naučiti, za kar potrebujemo pomoč strokov- Obljube o učinkovitosti in koristnosti nordijske hoje te- njaka, vodnika nordijske hoje. Čeprav se na prvi pogled meljijo na mnogih raziskavah in so preverjeno resnične. zdi, da je nordijska hoja enostavna in preprosta, je zara- Glede na to, da je pri nordijski hoji v gibanje vključenih di nepoznavanja njenih osnov neučinkovita, lahko celo 90% vseh mišic¸ je v primerjavi z običajno hojo za pribli- škodljiva za naš organizem. žno 20% višja poraba energije, izboljša se vzorec hoje in 62 drža telesa. Za tretjino se razbremeni skočni sklep, koleno, kolk in hrbtenica. Ob rednem izvajanju se zmanjša tveganje za bolezni srca, ožilja in debelost. Poleg učinkov aerobne vadbe imamo posledično močnejše mišice, čvrsto in zdravo telo, oblikujemo si postavo in pridobimo več energije in življenjske moči. Koliko ljudi prakticira nordijsko hojo? Natančno število navdušencev nad nordijsko hojo bi težko opredelili, saj vsakodnevno narašča. Zagotovo lahko govorimo o milijonih prebivalcev vseh celin sveta. Kdo vse se lahko ukvarja z nordijsko hojo? Kot je bilo že omenjeno je nordijska hoja primerna za ljudi različnih starostnih skupin in različne telesne zmogljivosti. Na splošno lahko rečemo, da je usmerjena v naslednja področja: • Nordijska hoja za zdravje kot rehabilitacijska hoja (poškodbe, artroze kolka, kolena, gležnja, spondiloartroza, nkilozirajoči spondilitis, fibromialgija, miofascialni sindromi) in relaksacijska hoja. • Nordijska hoja za prijetno počutje za izboljšanje telesne pripravljenosti, izguba ali kontrola telesne teže, povečanje aerobnih sposobnosti. • Športna nordijska hoja za povečanje mišične moči in povečanje aerobnih kapacitet. Kako koristi? Koristi so za posamezne ljudi zelo različne. Odvisno je predvsem od izhodišča, na katerem smo ob začetku upo- • Nordijska hoja za otroke. rabe palic. Neaktivne osebe, z morebitnimi bolečinami Kot posebno skupino lahko omenimo nosečnice, ki jim splošnega počutja in zdravstvenega stanja. Za telesno ali kroničnimi obolenji bodo hitro opazile izboljšanje bo nordijska hoja pomagala pri ravnotežju, omogočila aktivne, razgibane in zdrave ljudi pa so palice lahko nov lažje dihanje, preprečevala in zmanjšala bolečine v kri- izziv, popestritev ali nova ljubezen. Vodijo nas v strmino, žu, pospešila cirkulacijo in s tem preprečila zatekanje spremljajo naš tek ali na svežem zraku v naravi predsta- in krče. Ker pri gibanju ni sunkovitih gibov zagotovo vljajo naše lastno orodje za izvajanje vaj iz fitnes centrov. predstavlja idealno prenatalno vadbo. Po porodu pa bo mamicam prišla prav izboljšana moč rok in ramenskega Nordijska hoja torej obljublja veliko, vendar moramo obroča, hitrejša vrnitev delovnih sposobnosti, izguba te- poudariti, da le takrat, ko jo izvajamo tehnično pravil- lesne teže in boljša telesna kondicija. no. INWA vodniki trdno stojimo za prepričanjem, da se je potrebno nordijskih korakov naučiti pod strokovno usposobljenim vodstvom. Utrjenemu znanju prvih korakov naj sledi nadgradnja, opuščanje škodljivih napak in postopno približevanje zelo dobremu izvajanju tehnike. Tečaj nordijske hoje je torej nujno potreben, vendar predstavlja le začetek na poti k znanju in doseganju obljubljenih in pričakovanih učinkov. Ta pot lahko pomeni nekaj tednov ali mesecev, ko začutimo palico kot podaljšek svojega telesa, ko se spontano zliva v naše gibanje, postaja naša nova okončina, trdna in zanesljiva, ki nas odriva v naslednji korak, poskok ali celo tek. Le redno izvajanje tehnično dovršene nordijske hoje torej izpolnjuje obljube, zagotavlja odlično počutje, prekipevanje od zmogljivosti, oblikovanje mišic in porabo maščob. Prosti čas Recepti iz moške roke Avtor: Sebastijan Smrkolj Široki rezanci v smetanovi omaki Sestavine: 300 g špinačinih širokih rezancev 400 g piščančjih prsi 200 g šampinjonov 2 - 3 dl smetane za kuhanje 4 trikotniki topljenega sira strok česna sol, poper nariban sir (parmezan ali kakšen drug sir) Postopek priprave: nimo s sesekljanim česnom in nato prilijemo smetano. V omako dodamo trikotnike topljenega sira in premeša- Testenine skuhamo v slani vodi in jih ocedimo. Piščan- mo, da se raztopijo, nato kuhamo še nekaj minut, da se čje meso narežemo na zrezke, jih posolimo in popeče- vsebina zgosti. Na krožnik naložimo špinačne rezance, mo na žlici olja, da obarvajo rjavo. Dodamo na lističe priložimo omako z zrezkom in okrasimo z rezino rdeče narezane sveže šampinjone in vse skupaj prepražimo. pomaranče. Na koncu po okusu in želji jed potresemo z Tekočina, ki jo spustijo šampinjoni, pa naj povre. Zači- naribanim sirom in ponudimo s solato po izbiri. Jemo zdravo ali ne zdravo? Avtorica: Mojca M. Petrovčič Jejmo zdravo Sodoben življenjski stil pomeni danes žal tudi več sedenja in prilagajanja delovnemu času, zato vse preveč posegamo po nezdravi hrani in tudi po nezdravih dietah. Organizirana kuhana prehrana v posameznih organizacijah je zato več kot dobrodošla. Če je verjeti študijam, se prehranjujemo povsem nezdravo. Pojemo preveč maščob, soli, sladkorja, sladkih živil, popijemo preveč sladkih in alkoholnih pijač. Še zlasti pa je skrb vzbujajoče, da se nezdravo prehranjujejo in imajo nezdrav življenjski slog, s tem pa večjo obolevnost, predvsem socialno in ekonomsko šibkejši. Prav tako tudi dejstvo, da je vse več debelih otrok. 64 lezljivo predstavo, da moramo poskusiti, če neka stvar deluje tudi na nas, odpravimo se ven, v naravo, sami ali v družbi. Bo bolj zdravo. Riž kot temelj zdrave prehrane Riž sodi med najstarejše gojene rastline. Arheološke izkopanine na Kitajskem kažejo na to, da so riž gojili že pred 7.000 leti. Je drugo najpomembnejše žito za pšenico in glavna hrana skoraj polovici svetovnega prebivalstva. Kitajska kot največja svetovna proizvajalka pridela okoli tretjino svetovnih količin riža, medtem ko je med evropskimi proizvajalci v ospredju Italija z izredno kakovostnimi sortami riža. Najbolj zgovoren podatek o pomembnosti riža v prehrani posameznih narodov predstavlja informacija o letni porabi riža: prebivalec Tajske letno porabi okoli 150 kilogramov, prebivalec Japonske okoli 80 kilogramov, medtem ko Evropejci le redko porabimo več kot 5 kilogramov riža na osebo letno. Pogrinjek danes Ne le, da je težava v prehrani, problem je tudi v dietah. Hitro hujšanje, premalo časa za pripravo zdrave hrane, poplava poceni in na pol že pripravljenih industrijskih obrokov, ki obljubljajo »priložnost za zdrav dan« in »v dveh dneh pet kilogramov manj« vsekakor niso rešitev Problem je tudi v pomanjkanju telesne aktivnosti. Namesto, da bi posegali po možnostih, ki nam jih ponujajo stopnice ali pa bližnje zelene poljane, ljudje vse prevečkrat posegamo po nezdravih dietah in pripravkih za hujšanje, ki obljubljajo nemogoče. Zato je zmagovalna kombinacija povezana z gibanjem in zdravo prehrano, kazalec uravnotežene prehrane in aktivnega življenjskega sloga pa je normalna telesna teža. Jejmo z užitkom in raznovrstno. Pijmo vodo, vsaj 1,5 litra na dan. Jedilnik naj vsebuje različna živila, obilo zelenjave in sadja, žitnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, morskih rib in zmerne količine mesa, mesnih izdelkov in jajc. V zdrav jedilnik ne sodijo niti preveč slana niti ocvrta živila. Predvsem pa poskrbimo, da se po rojstnodnevni torti in dobrotah iz sveta slaščic in maminih potic, dovolj in predvsem redno gibamo. Za prijetno uživanje hrane potrebujete za jedilno mizo vsaj 50 cm prostora na osebo, idealno pa je 70 do 80 cm, tako da jedci ne bodo segali z rokami in komolci v območje sosedov. Stole razvrstimo tako, da so hrbtna naslonjala oddaljena približno 20 cm od roba mize. Pogrinjek mora stati vsaj 10 cm od roba mize. Če je miza manjša, nanjo ne zlagajmo preveč pomožnega posodja, ampak ga odlagajmo na mizico poleg ali sproti prinašamo in odnašamo. Prav tako na slavnostno pogrnjeno mizo nikoli ne odlagajmo preveč predmetov, tudi kavne skodelice in desertne krožnike prinesimo šele, ko so gostje pojedli glavno jed in mizo pospravimo. Jedilni pribor, ki ga delimo na veliki jedilni pribor, pribor za ribe in desertni pribor, postavimo v vrstnem redu, kot ga potrebujemo pri hranjenju: na zunanjem robu so jedilne vilice in noži za predjedi, vmes je na desni strani jušna žlica, ob krožniku so nož in vilice za glavno jed. Pribor za sladico lahko položimo nad zgornji rob krožnika. Nože obrnemo z rezilom proti krožniku. Vilice so vedno na levi strani, žlica pa ob nožu, razen Pa še ena o prehranskih dopolnilih, kot so razni pri- izjeme, ko postrežemo špagete: takrat so vilice na de- pravki v kapsulah. Prehranska dopolnila niso nadome- sni strani in žlica kot pomagalo za navijanje špagetov stilo za zdravo in redno prehrano. Mediji v televizijskih na vilice na levi strani krožnika. Vse kose razvrstimo z in radijskih reklamah pogosto ustvarjajo potrebo po enakomernimi razmiki. nekem izdelku. Uživanje prehranskih dopolnil je priporočljivo le, kadar želimo z njimi nadomestiti hranilo, ki Za slavnostni obed damo na mizo levo kozarec za vodo, ga v hrani primanjkuje, vendar ne smemo prekoračiti kozarec za rdeče vino nad noževo konico in kozarec za priporočenega dnevnega odmerka. belo vino na sredino poleg pribora za sladico. Prtički so lahko postavljeni na krožnik ali na levo stran vilic. Torej, če nam primanjkuje energije, se nepravilno prehranjujemo, smo pod stresom ali pa imamo neko na- Pa dober tek. Misli Ni neumnih vprašanj, so le neumni odgovori Avtorica: Mojca M. Petrovčič Imenujemo jih retorična vprašanja. Strokovna razlaga razkriva, da je govorniško ali retorično vprašanje povedni stavek, ki pa ga avtor spremeni v vprašanje za dosego večjega vtisa. Odgovora seveda ne pričakuje, saj ga pozna. Lahko pa sam pristavi odgovor, ki ga tudi sogovornik sicer dobro pozna, a na ta način je vsebina še bolj poudarjena. Kako odgovoriti na vprašanje? Res je, da ni neumnih vprašanj, lahko pa so neumni odgovori. Kot pred ča- pa res, potrebujem še izobraževanje.«, je bila vztrajna som, ko se razpisali na nekem blogu, da ni bil neumen sodelavka. odgovor predsednika, le novinarka mu je postavila neumno vprašanje. Torej, kaj je bilo prej: kokoš ali pišča- Mirno in predvsem prepričljivo poskuša sodelavec na- nec? Nekaj sočno sorodnih primerov sledi v nadaljeva- peljati pogovor v pravo smer: »Najprej bova poskušala v nju. okviru računalniškega programa vzpostaviti registracijo dejanskih ur na gradbišču in…« Pogovor o plači ne sodi na redni letni razgovor. Na nedavni interni delavnici o rednem letnem razgovoru je po- Sodelavka ga prekine z zanosom:»Ja, a torej grem na še tekala simulacija pogovora: »A bi danes še kaj o plači?« en računalniški tečaj?« Z zelo zrelim odgovorom prepriča sodelavec z odgovo- In ko že teče beseda o rednem letnem razgovoru, pustite rom: »Verjetno res nisi pogledala obrazca, ampak danes svojemu vodji, da vam predstavi pomen takšnega po- res ne moreva o tem.« govora preden se ta prične. Obema bo med pogovorom veliko lažje. »Ja, če že ne moreva o moji plači, ali lahko potem vsaj vprašam za moje delavce? Poglej, to je motivacija delav- Sodelavec sodelavcu zastavi vprašanje: »A si v pisarni?« cu … no, pa še za nov kontejner se bova zmenila, aja In ta odgovori iz pisarne: »Kaj misliš?« Zunaj je 32 stopinj celzija in tvoj sodelavec te vpraša:»A je vroče?« Kje pa, le malo je bolj toplo. Greš zvečer na sprehod s psom in te sreča sošolka iz gimnazije: »O, a imaš psa?«Hm, koga pa ti vidiš na vrvici?« Potrebno bo odstraniti streho nad glavo. Na bolniškem izvidu piše: »Oboleli naj ostane doma, izogiba naj se zaprtih in slabo prezračenih prostorov.« Babica vpraša vnukinjo: »Koga imaš raje? Očka ali mamico?« In ko tako v dnevnem zanosu prepričano zrem v svoj računalnik na mizi, opažam, da v množični poplavi informacij prepoznam samo sebe. Ja no, pač človek želi začeti pogovor, si rečem prepričljivo. Od obolelosti malih sivih celic se mi poraja naslednje vprašanje: »Katero nogo imate pa vi raje? Levo ali desno? No, katero? Odločite se, da damo tisto, ki je ne marate, takoj stran!« 66 Morski akvarij Igorja Mrzlikarja Avtorica: Tina Šinkovec Direktor tehničnega področja družbe SGP Tehnik d.d. mo iz pipe, bi na takšen način večina koral že odmrla. Igor Mrzlikar ima doma morski akvarij. Morska akvari- Ko je sladka voda prečiščena, doda ustrezno količino stika mu predstavlja hobi in sprostitev. Ob opazovanju soli, pri čemer poudarja, da je to posebna sol, ki se dogajanja v akvariju uživa skupaj z otrokoma, ki mu kupi v specializirani trgovini, in ne navadna kuhinj- tudi pomagata pri čiščenju akvarija. V morskem akva- ska sol. riju ima pet rib (od tega štiri različne vrste), poleg rib pa še dva morska ježka, pet koral, dve anemoni in eno Za konec mi pove, da je pri morskem akvariju zanimivo kozico. Živali v morju ne ulovi sam, ampak jih kupi v to, da je v akvariju več vrst živih bitij kot v sladkovodnem trgovini, specializirani za akvaristiko, v Ljubljani. Kot akvariju. V morskem akvariju so namreč poleg rib nase- razlaga, je za akvarij potrebo tudi skrbeti. Alge, ki se ljeni še morski ježki, morske zvezde, kozice, trde in mehke naberejo na steklu, čisti enkrat tedensko, pesek pa korale, spužve, školjke, polžki in drugi. Pri morskem akva- enkrat mesečno, ribe hrani vsak drugi dan. Prav tako riju je predvsem zanimivo gojenje koral, ki je tudi najzah- je potrebno zamenjati vodo v akvariju, vendar morske tevnejši del morske akvaristike. vode ne pretovori z morja, temveč sam pripravi slano vodo. Vodo iz pipe najprej prečisti čez poseben filter, s Vsi, ki želite izvedeti še več o morski akvarijih, lahko čimer se odstranijo fosfati in nitrati, ki so v vodi. Če bi kliknete na spletno stran za morsko akvaristiko: http:// pripravljal morsko vodo z nefiltrirano vodo, ki jo pije- www.sloreef.com/. Hobiji zaposlenih Rezbarjenje Miloša Zupanca Avtor: Primož Malavašič Z modelarstvom se, če odštejemo tiste, ki so kakšen mo- Izmed razstavljenih predmetov je zelo fascinantno razno- del sestavili le iz radovednosti ali pa so zgolj navdušeni za vrstno stensko okrasje, izrezljano iz celega lesa. Med nji- zbiranje že sestavljenih modelov, ukvarja malo ljudi. Pri mi izstopa škofjeloški grb, velikosti 40 x 40 cm. Relief je modelarjih velja, da so najbolj cenjeni leseni modeli. Ti so narejen s precizno natančnostjo, vidna je vsaka opeka, v razred zase že takrat, ko imamo na voljo izdelane delce, centru grba pa je upodobljen zamorec z zlatim uhanom. lahko pa kupimo načrt in balzo (to je lahek les v ploščah Po legendi je namreč enega izmed freisiniških zemljiških ) in začnemo rezljati po svoje. Takšni modeli, če jih ročno gospodov, ki so vladali nad tem ozemljem od leta 973 do izdelamo sami, so zelo cenjeni in redki. leta 1803, napadel medved. Življenje mu je rešil njegov zamorski služabnik, v zahvalo pa so ga upodobili na grbu, Naš sodelavec Miloš Zupanc, ki je v družbi SGP Tehnik ki je kmalu postal mestni grb. d.d. zaposlen že od leta 1979, je eden tistih, ki se z modelarstvom ukvarja že od otroških dni. Zase pravi, da ga mo- Model hiše, dolžine pol metra, predstavlja maketo dejan- delarstvo sprošča. Že okolico njegove hiše krasi skrbno ske hiše, ki stoji ob škofjeloškem gradu. Podrobnosti kot oblikovan ribnik, v katerega po skalnjaku teče potoček, v so strešniki na strehi, rešetke na oknih in kljuka na vra- ribniku pa goji ribe zlatorepke, v manjšem ribniku domu- tih ponazarjajo natančen posnetek obstoječe hiše. Miloš jeta tudi dve želvi rdečevratki. Svojo strast do modelar- je s svojim neverjetnim občutkom za detajle in ročnimi stva goji in razvija v skoraj umetnostne stvaritve. Po kon- spretnostmi, ki jih je razvil skozi leta, iz tega modela nare- čani službi se umakne v svojo hišno delavnico, v kateri dil pravo mojstrovino. Steno v dnevni sobi krasijo police, izdeluje modele hiš, kozolcev, kapelic, kop, raznih živali, ki jih je izdelal sam. Zanimive pa niso same po sebi, na čebelnjakov in še kaj bi se našlo. teh policah so shranjeni različni pokali, ki jih je dobl na tekmovanjih iz keglanja in lokostrelstva. Na moč simpatične so tudi podobe živali, izrezljane iz drevesnih korenin. Visoke so nekje do 25 cm, med njimi pa najdemo orla na drevesu, kače, žirafe in še bi lahko našteval. Delo z lesom je prav gotovo izziv, prav gotovo pa je lahko umetnina zase vsak obdelan kos lesa, ki nosi podobo, ki predstavlja osebo ali predmet iz realnega življenja. Miloš izdelanih modelčkov ne prodaja, ker je po njegovem mnenju v njih vložena prevelika vrednost, rad pa jih pokaže vsakemu, ki ga zanima tovrstno ustvarjanje, prav pa je, da jih deli z nami, četudi le na slikah. www.sgp-tehnik.si
© Copyright 2024