LP 2011 - Termoelektrarna Toplarna Ljubljana
Letno poročilo 2011 Letno poročilo 2011 KAZALO I POSLOVNO POROČILO ..................................................................................................... 7 1 UVOD ....................................................................................................................... 7 2 POSLOVANJE DRUŽBE V LETU 2011 ......................................................................... 14 2.1 Poslovno okolje v letu 2011 .................................................................................... 14 2.2 Dosežen poslovni rezultat ....................................................................................... 17 2.2.1 Primerjava poslovnega rezultata za leto 2011 z letom 2010 .......................................21 2.2.2 Pregled prihodkov in odhodkov po dejavnostih v letu 2011........................................22 2.2.3 Horizontalni presek izkaza uspeha ...............................................................................23 2.2.4 Struktura prihodkov in odhodkov ................................................................................23 2.3 Bilanca stanja na dan 31. 12. 2011 .......................................................................... 29 2.3.1 Struktura bilance stanja na dan 31.12.2011.................................................................30 2.3.2 Premoženje podjetja in obveznosti do virov sredstev (bilanca stanja) ........................30 2.3.3 Bilanca stanja na dan 31.12.2011 po dejavnostih ........................................................31 2.3.4 Izračun neto obratnih sredstev ....................................................................................33 2.3.5 Analiza finančnega položaja TE-TOL v obdobju 1995-2011 .........................................33 2.4 Investicije ............................................................................................................... 38 2.4.1 Realizirane investicije in odplačila glavnic dolgoročnih investicijskih kreditov ............38 2.4.2 Projekti strateški - pomembni za strateški razvoj TE-TOL ............................................39 2.5 Upravljanje s tveganji ............................................................................................. 43 2.5.1 Finančna tveganja.........................................................................................................43 2.5.2 Prodajna tveganja.........................................................................................................45 2.5.3 Nabavna tveganja .........................................................................................................46 2.5.4 Investicijska tveganja....................................................................................................46 2.5.5 Tveganja v zvezi z zanesljivostjo obratovanja ..............................................................47 2.5.6 Zakonodajno tveganje ..................................................................................................48 Stran 2 od 126 Letno poročilo 2011 2.5.7 2.6 Tveganje na področju človeških virov ..........................................................................49 Pomembni poslovni dogodki po koncu poslovnega leta ........................................... 50 3 3.1 OPIS POMEMBNEJŠIH AKTIVNOSTI PO POSAMEZNIH PODROČJIH ............................ 51 Proizvodnja in obratovanje ..................................................................................... 51 3.1.1 Količinski obseg proizvodnje ........................................................................................51 3.1.2 Obrazložitev količinskih pokazateljev proizvodnje .......................................................52 3.2 Laboratorij ............................................................................................................. 53 3.2.1 Obvladovanje sistema kakovosti v Laboratoriju za goriva ...........................................53 3.2.2 Obseg preskušanja........................................................................................................53 3.3 Vzdrževanje............................................................................................................ 54 3.3.1 Aktivnosti na področju vzdrževanja .............................................................................54 3.3.2 Rekapitulacija vseh stroškov vzdrževanja (v EUR) ........................................................55 3.4 Okolje .................................................................................................................... 56 3.4.1 Okoljevarstveno dovoljenje..........................................................................................56 3.4.2 Obratovalni monitoring emisije snovi v zrak ................................................................56 3.4.3 Inšpekcijski pregled ......................................................................................................58 3.4.4 Obratovalni monitoring CO2 ........................................................................................59 3.4.5 Meritve onesnaženosti zunanjega zraka ......................................................................59 3.4.6 Nadgradnja mobilnega portala.....................................................................................62 3.4.7 Emisije snovi in toplote v vode .....................................................................................62 3.4.8 Vodno dovoljenje .........................................................................................................63 3.4.9 Okoljevarstveno dovoljenje za obrat............................................................................63 3.4.10 Skladiščenje nevarnih snovi..........................................................................................63 3.4.11 Brezplačne emisijske pravice v obdobju od 2013 do 2020 ..........................................63 3.5 3.5.1 Sistemi kakovosti TE-TOL ........................................................................................ 64 Sistem vodenja kakovosti ISO 9001:2008 TE-TOL ........................................................64 Stran 3 od 126 Letno poročilo 2011 3.5.2 Sistem ravnanja z okoljem v TE-TOL ISO 14001:2004 ..................................................64 3.5.3 Sistem upravljanja z energijo SIST EN 16001(ISO 50001) .............................................65 3.6 Kadrovsko-splošna dejavnost.................................................................................. 66 3.6.1 Upravljanje s kadri ........................................................................................................66 3.6.2 Invalidi ..........................................................................................................................66 3.6.3 Skrb za varnost in zdravje zaposlenih...........................................................................67 3.6.4 Skrb za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ......................................................67 3.7 Varovanje ter civilna obramba in zaščita ................................................................. 68 3.7.1 Varovanje......................................................................................................................68 3.7.2 Civilna obramba............................................................................................................69 3.7.3 Civilna zaščita ...............................................................................................................69 II RAČUNOVODSKO POROČILO ....................................................................................... 70 4 UVODNA POJASNILA .............................................................................................. 70 4.1 Predstavitev družbe................................................................................................ 70 4.2 Vrednotenje postavk v računovodskih izkazih ......................................................... 71 4.2.1 Opredmetena osnovna sredstva ..................................................................................73 4.2.2 Neopredmetena sredstva .............................................................................................73 4.2.3 Naložbene nepremičnine .............................................................................................74 4.2.4 Dolgoročne in kratkoročne naložbe .............................................................................74 4.2.5 Terjatve.........................................................................................................................76 4.2.6 Zaloge ...........................................................................................................................76 4.2.7 Denarna sredstva..........................................................................................................77 4.2.8 Kapital ...........................................................................................................................77 4.2.9 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve ...............................................77 4.2.10 Dolgoročni dolgovi........................................................................................................78 4.2.11 Kratkoročni dolgovi ......................................................................................................79 Stran 4 od 126 Letno poročilo 2011 4.2.12 Kratkoročne časovne razmejitve ..................................................................................79 4.2.13 Prihodki.........................................................................................................................79 4.2.14 Odhodki ........................................................................................................................80 4.3 Izjava odgovornosti poslovodstva ........................................................................... 81 4.4 Revizorjevo poročilo ............................................................................................... 82 5 RAČUNOVODSKI IZKAZI DRUŽBE ............................................................................. 83 5.1 Bilanca stanja ......................................................................................................... 83 5.2 Izkaz poslovnega izida............................................................................................. 85 5.3 Izkaz denarnega toka .............................................................................................. 86 5.4 Izkaz gibanja kapitala.............................................................................................. 87 6 RAZKRITJA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM .............................................................. 88 6.1. Pojasnila k bilanci stanja ......................................................................................... 88 6.1.1 Neopredmetena sredstva .............................................................................................89 6.1.2 Opredmetena osnovna sredstva ..................................................................................90 6.1.3 Naložbene nepremičnine .............................................................................................92 6.1.4 Dolgoročne finančne naložbe .......................................................................................93 6.1.5 Dolgoročne poslovne terjatve ......................................................................................94 6.1.6 Odložene terjatve za davek ..........................................................................................95 6.1.7 Zaloge materiala ...........................................................................................................96 6.1.8 Kratkoročne finančne naložbe......................................................................................97 6.1.9 Kratkoročne poslovne terjatve .....................................................................................97 6.1.10 Denarna sredstva........................................................................................................101 6.1.11 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve ...................................................................102 6.1.12 Kapital .........................................................................................................................103 6.1.13 Rezervacije in dolgoročne PČR ...................................................................................104 6.1.14 Dolgoročne finančne obveznosti ................................................................................105 6.1.15 Kratkoročne finančne obveznosti ...............................................................................106 Stran 5 od 126 Letno poročilo 2011 6.1.16 Kratkoročne poslovne obveznosti ..............................................................................107 6.1.17 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve ...................................................................109 6.1.18 Zabilančna sredstva in obveznosti..............................................................................110 6.2 Razkritja v izkazu poslovnega izida ........................................................................ 110 6.2.1 Čisti prihodki od prodaje ............................................................................................111 6.2.2 Stroški blaga materiala in storitev ..............................................................................115 6.2.3 Stroški dela .................................................................................................................116 6.2.4 Odpisi vrednosti..........................................................................................................117 6.2.5 Davek iz dohodka in odloženi davki ...........................................................................118 6.3 Razkritja v izkazu denarnih tokov .......................................................................... 119 6.4 Razkritja v izkazu gibanja kapitala ......................................................................... 120 6.5 Razkritja transakcij s povezanimi osebami ............................................................. 121 6.5.1 Podatki o povezanih osebah.......................................................................................121 6.5.2 Razkritja transakcij s povezanimi osebami .................................................................121 6.6 Druga razkritja...................................................................................................... 122 6.7 Dogodki po datumu sestavitve bilance stanja ........................................................ 122 7 POROČILO O DELU NADZORNEGA SVETA V LETU 2011 ........................................... 123 8 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ........................................................................... 126 Stran 6 od 126 Letno poročilo 2011 I POSLOVNO POROČILO 1 UVOD Poslovni rezultat družbe TE-TOL je bil v letu 2011 bistveno boljši od planiranega, in sicer za 6 mio EUR. Boljši rezultat poslovanja je predvsem odraz: dobrih rezultatov proizvodnje: - prihranki pri proizvodnji električne energije zaradi optimizacije obratovalnih režimov (4%); - dodatne prodaje električne energije na prostem trgu; - storitev, ki jih TE-TOL nudi sistemu oskrbe z električno energijo; - sistemskih storitev za EES; potrditve poslovnih odločitev družbe iz preteklosti o izvedbi projekta lesne biomase: - zanesljiva proizvodnja energije iz OVE, dodatna proizvodnja električne energije iz OVE, višji prihodki od planiranih iz naslova podpor za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov; trgovanja z emisijskimi kuponi - pravilne in pravočasne odločitve o menjavi: - TE-TOL je zaradi ugodnega razmerja na trgu z emisijskimi kuponi zamenjal EUA kupone v CER kupone. Navedeno je prispevalo, da smo poslovno leto zaključili z dobičkom in ne z izgubo, kot planirano. Proizvodnja energije Proizvodnja ogrevne toplote je potekala na osnovi letne pogodbe o dobavi toplote. Glede na potrebe oz. v odvisnosti od zunanjih temperatur smo proizvedli 1.149.242 MWh ogrevne toplote, kar je v primerjavi z letom prej 9 % manj. Na pragu TE-TOL smo proizvedli 387.787 MWh električne energije, kar je primerljivo z letom 2010. Proizvodnja električne energije se je prilagajala dogovorjenim dnevnim voznim redom in količinskim planom proizvodnje glede na sklenjene pogodbe, določen delež pa smo jo prodali tudi na odprtem trgu električne energije, in sicer 4.451 MWh. Dejansko proizvodnjo tehnološke pare 133.724 MWh smo v primerjavi z letom 2010 presegli za dobrih 17 odstotkov. Za realizacijo proizvodnje smo porabili 395.854 ton premoga (5 % manj kot leta 2010) in 75.449 ton lesnih sekancev (13 % več kot leta 2010). Stran 7 od 126 Letno poročilo 2011 Energija iz OVE Iz lesnih sekancev kot obnovljivega vira energije smo proizvedli 37.400 MWh električne energije (dobrih 22 % več v primerjavi z letom 2010) in 101.000 MWh ogrevne toplote (3 % več kot 2010). Energija iz lesnih sekancev tako za leto 2011 predstavlja dobrih 10 % odstotkov zelene električne energije in 11 % zelene toplote. Ključni odjemalci energije in dobavitelji Ključni prihodki in poslovni rezultat Ključne prihodke je TE-TOL zagotovil s prodajo električne energije (24,4 mio EUR), ogrevne toplote (32,8 mio EUR) in pare (4,0 mio EUR). Planiran rezultat smo izboljšali tudi z ostalimi prihodki, in sicer z dodatnim prihodkom od menjave emisijskih kuponov EUA v CER v vrednosti Stran 8 od 126 Letno poročilo 2011 (915.000 EUR), prodajo demineralizirane vode (83.755 EUR), z laboratorijskimi storitvami (32.195 EUR). 100 64,1 64,7 OT 4 24,4 32,8 50 EE TP 0,6 0 Sk.prihodki Ključni prihodki od prodaje (v mio EUR) Sk.odhodki Dobiček Poslovni rezultat 2011 (v mio EUR) Ključna vzdrževalna dela in posodobitve Na področju pomembnejših vzdrževalnih del in posodobitev velja poleg rednih remontnih del vseh treh kotlov izpostaviti Pomembnejše družbene aktivnosti Izvajanje strategije razvoja Dodelitev podpore za proizvodnjo električne energije iz OVE TE-TOL je v letu 2008 uspešno zaključil investicijo »Sosežig lesnih sekancev v kotlu 3« in za proizvodno napravo OVE pridobil deklaracijo. V maju 2010 je TE-TOL vložil zahtevek za pridobitev Odločbe o dodelitvi podpore za proizvodnjo električne energije iz OVE. Agencija je Stran 9 od 126 Letno poročilo 2011 zaradi mnenja, da TE-TOL v skladu z Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz OVE, ni upravičen do podpore, zahtevala številne dopolnitve. Na osnovi strokovnih mnenj in dodatnih obrazložitev je bila v decembru 2011 s strani Agencije izdana Odločba o dodelitvi podpore za proizvodnjo električne energije iz OVE, na osnovi katere bo TE-TOL sklenil Pogodbo za pridobivanje podpore s Centrom za podpore za obdobje 15 let. Prigradnja plinsko-parne enote TE-TOL vztrajno sledi realizaciji ideje o še učinkovitejši energetski prihodnosti, zapisani v evropskih in nacionalnih programih. Skladno s strategijo razvoja stremimo k posodobitvi in nadomestitvi virov z novimi tehnologijami. Ključen razvojni projekt TE-TOL je prigradnja plinskoparne enote (PPE-TOL). Glavne aktivnosti v letu 2011 so bile: - pridobitev ponudb za LOT1 in LOT 2, podpis pogodbe za prestavitev 110 kV daljnovoda Kleče/Moste in 110 kV portala KV Center, izvedba postopka izbora konsultanta, aktivnosti za zagotovitev finančnih virov. Izvajanje programa menjave in prodaje poslovni h deležev Aktivnosti programa prodaje in menjave deležev TE-TOL se nadaljujejo. Skladno s Programom Vlade RS o prodaji oz. menjavi poslovnih deležev (ta sega že v leto 2003, konkretneje pa se je začel izvajati leta 2009) je od aprila 2011 JP Energetika (JPE) večinska lastnica TE-TOL (85,20 %), preostali poslovni delež (14,80 %) pa ima v lasti Republika Slovenija. Do konca leta 2013 naj bi JP Energetika Ljubljana skladno s programom Vlade RS postala 100-odstotna družbenica TE-TOL. Kratek pregled spremembe lastništva poslovnih deležev družbe TE-TOL v zadnjih treh letih: Stran 10 od 126 Letno poročilo 2011 Lastniška povezanost TE-TOL in JPE omogoča njuno tesnejše povezovanje pri tekočem poslovanju, skupnem načrtovanju in financiranju modernizacije proizvodnih virov, uvajanju novih produktov (hlajenje) ter bolj stabilnem poslovanju obeh družb. Ključne prednosti družbi iščeta v potencialnih sinergijah, predvsem v izvajanju temeljnih, stranskih in tudi podpornih procesov v obeh družbah. Proces poenotenja poslovnih procesov Lastniška povezanost družb je privedla tudi do procesa poenotenja poslovnih procesov, ki se na strateški ravni v okviru Mestne občine Ljubljana izvajajo pod okriljem Javnega holdinga Ljubljana. Skladno s strategijo poenotenja poslovnih procesov na ravni lastništva družbe in s tem za racionalizacijo oz. optimizacijo poslovnih procesov v TE-TOL in JPE, so se v letu 2011 pripravile podlage za prenos podpornih služb TE-TOL (finančne, računovodske, pravne, kadrovske službe ter službe za informatiko) na Javni holding Ljubljana, vključno z uvedbo novega poslovnoinformacijskega sistema SAP. Pravni prenos podpornih služb je nastopil z januarjem 2012. Pomembnejša usposabljanja in dogodki Strateško-planska konferenca Dela pod napetostjo Uvedba posl.-info. sistema SAP Stran 11 od 126 3. Konferenca zaposlenih Letno poročilo 2011 Družbeno-odgovorni dosežki Najbolj zaslužni za ohranjanje čistega zraka Ob mednarodnem Dnevu Zemlje se je zaključila slovenska akcija »Zemljo so nam posodili otroci«, ki jo pod pokroviteljstvom predsednika RS organizirata Agencija Republike Slovenije za okolje in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Pod vodstvom mentoric in mentorjev so učenci in dijaki slovenskih šol pripravili projekte nominacij pravnih oseb in posameznikov, ki v lokalnih okoljih ter na področju celotne države najbolje skrbijo za ohranjanje naravnega okolja. V kategoriji ohranjaja čistega zraka je kot nominiranec OŠ Martina Krpana Ljubljana zmagal TE-TOL, ki je komisijo prepričal z jasno dokazanimi učinki na izboljšanje kakovosti zraka v Ljubljani ter s transparentnim in rednim obveščanjem javnosti o svojem vplivu na okolje. 50. let daljinskega ogrevanja v Ljubljani Ljubljana je novembra 2011 obeležila 50 let daljinskega ogrevanja - na vročevodni sistem ogrevanja je priključenih že več kot polovica vseh objektov v Ljubljani. Dobro razvit sistem vročevodnega sistema ogrevanja sloni na visokoučinkoviti soproizvodnji na eni strani (TE-TOL) in celoviti distribuciji in oskrbi z energijo na drugi (JPE). To je uveljavljen koncept, ki s strateško-tehnološkega vidika v veliki meri izpolnjuje širše postavljene cilje oz. zahteve oskrbe z energijo in varstvom okolja. Ob častitljivi obletnici je JPE v sodelovanju s TE-TOL priredila slavnostna dogodka in izdala publikacijo, ki odstira zgodovinske mejnike razvoja daljinskega ogrevanja in prikazuje njegovo načrtovano bodočnost. Stran 12 od 126 Letno poročilo 2011 Nadgradnja mobilnega portala – napoved vpliva TE-TOL na kakovost zraka Mobilni portal (m.te-tol.si), na katerem lahko uporabniki mobilnih telefonov spremljamo meritve izpustov snovi v zrak (emisije) iz TE-TOL, smo nadgradili še z meritvami kakovosti zunanjega zraka (imisije), vključno z 48urno napovedjo širjenja onesnaženosti zraka, kot posledice obratovanja TE-TOL. Tako smo obstoječemu sklopu mobilnih informacij dodali še dodatno vsebinsko vrednost, ki omogoča vsem javnostim, še posebej pa prebivalcem Ljubljane, da na preprost način pridobijo celovito informacijo o dejanskem vplivu TE-TOL na kakovost zraka in s tem na okolje, v katerem živijo. Blaž Košorok, direktor Stran 13 od 126 Letno poročilo 2011 2 POSLOVANJE DRUŽBE V LETU 2011 2.1 POSLOVNO OKOLJE V LETU 2011 Leto 2011 se v svetovnem gospodarstvu ni končalo spodbudno. Tveganja so se v zadnjem četrtletju uresničevala eno za drugim: zahtevani donosi na dolžniške obveznice so se dvignili, razdolževanje bank je še dodatno omejilo kreditiranje realnega sektorja, varčevalni ukrepi za ureditev stanja javnih financ so se še okrepili. Rast je ponovno zastala v večini svetovnih gospodarstev. Nadaljevanje negotovosti v evro območju se kaže v zmanjšanem povpraševanju in nižji dinamiki rasti svetovne trgovine, kar je upočasnilo rast tudi sicer bolj dinamičnih izven evropskih gospodarstev. V domačem poslovnem okolju ostajata glavna problema zadolženost podjetij in posledično omejen dostop do novih virov financiranja. Tako kot leto 2010 so tudi leto 2011 zaznamovala nepredvidljiva gibanja in bolj zaostrene gospodarske in finančne razmere. Konjunkturna gibanja, ki so se odvijala v letu 2011, so se odrazila tudi na poslovanju TE-TOL, v dobršni meri pa bodo zaostrene razmere zaznamovale poslovanje tudi v letu 2012. Glavna gospodarska in druga gibanja (Vir: GZS, SKEP–Analitska skupina, Konjunkturna gibanja, marec 2012; http:\\www.stat.si), ki so poglavitno vplivala na poslovanje družbe oz. višino odhodkov so bila naslednja: o Inflacija Ob koncu leta 2011 se je letna inflacija ustavila pri 2,0 % (lani 1,9 %), povprečna letna inflacija pa pri 1,8 % (lani prav tako 1,8 %). K povečanju so pomembno prispevale cene energentov (premog, plin, tekoča goriva) in tudi višje cene daljinske in električne energije. Mesečne in letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, december 2010 – december 2011 Stran 14 od 126 Letno poročilo 2011 Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), je v letu 2011 znašala 2,7 %, v državah članicah EU 3,0 %, v Sloveniji pa je bila 2,1 %. Napoved inflacije je rahlo revidirana navzgor, predvsem zaradi vztrajno visokih cen energije. o Evro in gibanje tečajev Tečaj EUR za katerega je bilo treba v njegovih najboljših časih spomladi leta 2008 odšteti le malenkost manj kot 1,60 USD, je ves čas od uvedbe močno nihal. Najnižjo raven v zgodovini je zabeležil jeseni leta 2000 z vrednostjo 0,82 USD, njegovo dolgoletno povprečje pa se giblje okoli 1,20 USD. Tečaj skupne evropske valute se je v letu 2011 znašel na hudi preizkušnji. Potem ko je do začetka maja še beležil rast, je vse od poletja naprej padal. V razmerju do dolarja je tako leto končal na najnižji ravni po septembru 2010 (1,29). Leto 2011 EUR končuje na izredno nizkih ravneh tudi v razmerju do ostalih svetovnih valut, kot vzrok za šibak tečaj EUR analitiki izpostavljajo predvsem dolžniško krizo v 17 državah s skupno evropsko valuto. Kljub sklepom voditeljev evropskih držav o oblikovanju fiskalnega pakta v območju evra iz začetka decembra je zaupanje vlagateljev v evropsko valuto majhno. Gibanje razmerja med evrom in dolarjem se je odzivalo na ukrepe ekonomske politike (izdaja državnih obveznic ZDA, financiranje dolžniške krize EU). Povprečna vrednost evra je v letu 2011 dosegla 1,39 ameriškega dolarja in se je proti koncu leta glede na razmere na trgih nekoliko zniževala. V povprečju leta se je evro glede na dolar okrepil za 4,5 odstotka. Evro je v letu 2011 najbolj nazadoval v primerjavi s švicarskim frankom, skoraj za 11 odstotkov. Razmerje med dolarjem in evrom za leto 2012 zaradi povečane negotovosti gibanja valut v napovedih predstavlja le tehnično predpostavko. Ta se med vodilnimi institucijami giblje okrog 1,32 dolarja za evro, kar pomeni, da se pričakuje rahla šibitev evra, vendar so napovedi izjemno tvegane. Za TE-TOL je prav gotovo gibanje razmerja med USD in EUR bistvenega pomena, saj neposredno vpliva na plačilo dobav glavnega energenta (premoga) in s tem na višino stroškov energetskega goriva, ki v letu 2011 predstavljajo 60,0 % vseh odhodkov. V kolikor se bo zgoraj navedena napoved o gibanju razmerja med tema dvema valutama v letu 2012 (1,32) uresničila, bo to za TE-TOL na odhodkovni strani pomenilo nižje stroške energetskega goriva in s tem boljši denarni tok družbe. Stran 15 od 126 Letno poročilo 2011 MESEČNO GIBANJE RAZMERJA MED EUR IN USD OD LETA 2007 DALJE 1,65 1,60 1,55 1,50 1,45 vrednost razmerja €/$ 1,40 1,35 1,30 1,25 1,20 1,15 1,10 1,05 1,00 o vrednost razmerja v letu 2007 vrednost razmerja v letu 2008 vrednost razmerja v letu 2010 vrednost razmerja v letu 2011 vrednost razmerja v letu 2009 Gibanje cen energentov Po dveh letih stalne rasti so cene surovin v začetku leta 2011 dosegle vrhunec in se nato do konca leta 2011 postopno umirjale. Trge surovin so v letu 2011 zaznamovale številne omejitve na strani ponudbe, zaradi česar niso močneje padle. Zgodovinsko gledano so še vedno visoke. Zadržano rast cen surovin so narekovala globalna gospodarska in finančna gibanja in s tem povezano upočasnjeno povpraševanje. Cena nafte Brent, je v letu 2011 dosegla 110,9 USD za sod, kar je v povprečju za 39,3 % več kot v povprečju preteklega leta. Cene nafte se krepijo kljub šibkemu povpraševanju, zaradi nadaljevanja napetosti v območjih bogatih z nafto ter zaradi tveganj motenj v preskrbi. Nafta je lani najvišje vrednosti dosegla v času libijske krize, aprila 2011 (120 USD/sod). Po oceni Svetovne banke naj bi cena nafte Brent v 2012 dosegla 111 dolarjev za sod, ob predpostavki, da se razmere na Srednjem in Bližnjem Vzhodu normalizirajo (Vir: GZS, SKEP-Analitska skupina, Konjunkturna gibanja, marec 2012). Cena premoga se je na svetovnem trgu v obdobju od avgusta 2009 do julija 2010 povišala za približno 20 %, kar pomeni, da je tudi za TE-TOL pogodbena cena premoga za leto 2011 višja od pogodbene cene leta 2010. V letu 2011 ni bilo nabave mazuta, saj je ustvarjena zaloga zadoščala za prvo polovico leto 2011. V drugi polovici leta 2011 se je TE-TOL odločil, da zaradi težav pri kurjenju mazuta zamenja energent. Tako je ekstra lahko kurilno olje nadomestilo mazut. Cena ekstra lahkega kurilnega olja je na trgu imela trend porasta in se je od januarja 2011, ko je znašala 0,82 EUR/l do decembra zvišala na 0,945 EUR/l. Stran 16 od 126 Letno poročilo 2011 2.2 DOSEŽEN POSLOVNI REZULTAT TE-TOL je v letu 2011 dosegel dobiček v višini 644.677 EUR oziroma čisti poslovni izid v višini 647.676 EUR. Plan družbe je predvideval 5.416.988 EUR izgube, vedar smo z ukrepi zniževanja in nadzorovanja obvladljivih stroškov, racionalizacijo poslovanja, dodatnimi prihodki ter z vplivom ugodnejšega razmerja med EUR in USD od planiranega, bistveno izboljšali poslovni rezultat družbe. Na strani prihodkov je na poslovni izid vplivalo predvsem: dodaten prihodek od menjave emisijskih kuponov EUA v CER v vrednosti 915.000 EUR, višji prihodek od fakturirane premije za proizvodnjo EE iz biomase v vrednosti 780.890 EUR (Plan 2011 – 42,74 EUR/MWh, doseženo – 63,62 EUR/MWh), dodaten prihodek za variabilni del sistemskih storitev v vrednosti 528.021 EUR, prejete odškodnine od Zavarovalnice Triglav v vrednosti 330.863 EUR, višji prihodki od financiranja v vrednosti 532.357 EUR ter medletno nihanje razmerja EUR/USD oziroma tečaj USD v letu 2011. Na strani odhodkov pa so na poslovni izid vplivali naslednji dejavniki: nižji stroški energetskega goriva zaradi ugodnejšega razmerja EUR/USD od planiranega ter manjša poraba energentov od planirane za leto 2011 v vrednosti 4.144.000 EUR, vkalkulirani viški zalog v vrednosti 698.000 EUR, nižji stroški dela od planiranih kot posledica plačne in kadrovske politike v letu 2011 v vrednosti 446.000 EUR, nižji stroški amortizacije od planiranih za leto 2011 zaradi kasnejšega aktiviranja novih investicij v vrednosti 265.588 EUR in ukrepi zniževanja stroškov ter racionalizacija poslovanja. Stran 17 od 126 Letno poročilo 2011 Bistvene značilnosti finančnega poslovanja za leto 2011 so torej: Pozitiven rezultat pri proizvodnji toplotne energije (ogrevna toplota in tehnološka para) prihodek od prodaje toplotne energije je nominalno nižji zaradi manjše fakturirane realizacije za variabilni del stroškov (nižja proizvodnja) v primerjavi z letom 2010. Izguba pri proizvodnji električne energije, kljub temu, da je prihodek od prodaje električne energije nominalno višji od prihodka leta 2010 zaradi višje pogodbene cene prodane pasovne električne energije kupcu Energy Financing Team A.G. Switzerland. Pozitiven rezultat pri ostalih dejavnostih. Prihodki od poslovanja so nominalno nekoliko višji glede na leto 2010. Celotni odhodki so nominalno nižji v primerjavi s predhodnim letom v glavnem zaradi nižjih stroškov energetskega goriva, nižje obračunane amortizacije in stroškov dela ter nižjih odhodkov financiranja. Dosežen dobiček je v glavnem rezultat rednega poslovanja in rezultata drugih dogodkov. Dosežen poslovni izid je za 6.061.665 EUR boljši od planiranega (obrazložitev razlike med doseženim in planiranim rezultatom je podana v nadaljevanju poglavja). V bilanci stanja beležimo zmanjšanje bilančne vsote za 3.270.267 EUR, spremembe na kapitalu so posledica zmanjšanja zakonskih rezerv iz dobička (pokrivanje izgube za leto 2010 po sklepu Skupščine) in povečanja zaradi ustvarjenega čistega dobička tekočega leta. Primerjava planiranega in doseženega poslovnega rezultata za leto 2011 Poslovni rezultat družbe TE-TOL je bil v letu 2011 bistveno boljši od planiranega, in sicer za 6,1 mio EUR. Boljši rezultat poslovanja je posledica boljših rezultatov proizvodnje kakor tudi zaradi pravilnih poslovnih odločitev družbe iz preteklosti o izvedbi projekta lesne biomase in zaradi pravilne in pravočasne odločitve o menjavi/prodaji emisijskih kuponov. Tabela: Poslovni izid Podatki iz izkaza poslovnega izida Finančni izid Poslovni izid iz ostalih dejavnosti Ostali prihodki in odhodki Poslovni izid iz poslovanja Rezultat poslovanja (dobiček oz. izguba) PLAN -34.658 29.120 0 -5.411.450 -5.416.988 Stran 18 od 126 REAL 60.982 26.521 335.118 222.056 644.677 RAZLIKA 95.640 -2.599 335.118 5.633.506 6.061.665 Letno poročilo 2011 Realizirana finančni izid in poslovni izid iz ostalih dejavnosti ne odstopata bistveno od planiranega. Prihodki in odhodki iz financiranja so posledica prihodkov in odhodkov iz obresti ter posledica dogajanj na valutnih trgih (pozitivne oz. negativne tečajne razlike do dobaviteljev in posojil prejetih od bank). Ostale prihodke in odhodke v letu 2011 predstavljajo predvsem kazni in odškodnine. Poslovni izid iz poslovanja družbe sestavljajo prihodki od prodaje električne energije, prihodki od prodaje toplote (variabilni in fiksni), ostali prihodki, variabilni odhodki iz poslovanja (energetsko gorivo) in fiksni odhodki iz poslovanja (ostali stroški materiala, stroški vzdrževanja, ostali stroški storitev, stroški amortizacije, stroški dela in ostali odhodki). V letu 2011 so imeli fiksni stroški in prihodki od prodaje toplotne energije – fiksni minimalen vpliv na rezultat poslovanja (0,1 mio EUR). Stroški dela in amortizacije so se glede na plan zmanjšali, stroški vzdrževanja pa so presegli planirane vrednosti. Tabela: Vpliv postavk na poslovni izid iz poslovanja Podatki iz izkaza poslovnega izida PLAN Fiksni stroški brez dodeljenih emisijskih kuponov -24.517.216 Prihodki od prodaje toplotne energije - fiksni 12.026.793 Prihodki od emisijskih kuponov 0 Odhodki od emisijskih kuponov 0 Prevrednotovalni poslovni prihodki 0 Skupaj vpliv na poslovni izid iz poslovanja REAL -24.663.563 12.106.624 721.924 -721.924 930.379 RAZLIKA -146.347 79.831 721.924 -721.924 930.379 863.863 Prihodki in odhodki od emisijskih kuponov v planu družbe za leto 2011 niso bili zajeti (efekt na poslovni izid 0 EUR). Prihodki od emisijskih kuponov predstavljajo prodajo/zamenjavo dodeljenih emisijskih kuponov (EUA) iz državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 20082012 v ERU kupone (CDM mehanizem). Odhodki od emisijskih kuponov so dejansko emitirane količine emisij CO2 v letu 2011, ki smo jih morali predati na register emisijskih kuponov. TE-TOL je zaradi ugodnega razmerja na trgu z emisijskimi kuponi zamenjal EUA kupone v ERU kupone (0,9 mio EUR prevrednotovalnih poslovnih prihodkov). Tabela: Vpliv postavk na poslovni izid iz poslovanja- variabilni del toplotne dejavnosti Podatki OT+TP variabilni PLAN REAL RAZLIKA Prihodki od prodaje toplotne energije - variabilni 26.837.893 24.732.723 -2.105.170 Energetsko gorivo 25.863.001 23.099.257 -2.763.744 Skupaj vpliv na poslovni izid iz poslovanja 974.892 1.633.466 658.574 Variabilni prihodki in odhodki na toplotni dejavnosti so nižji od planiranih zaradi: - manjša proizvodnja toplote za 2% - nižji stroški energetskega goriva zaradi ugodnejšega razmerja USD/EUR Stran 19 od 126 Letno poročilo 2011 Pozitiven vpliv na poslovni izid iz variabilnega dela na toplotni dejavnosti je posledica: - zmesne prodajna cene (premog, 0,3 mio EUR) - popisnih razlik premoga (strošek energetskega goriva na dejavnosti toplote je manjši za popisne razlike 0,4 mio EUR) Tabela: Vpliv postavk na poslovni izid iz poslovanja- dejavnost električne energije Podatki iz izkaza poslovnega izida (EE) PLAN REAL Prihodki od prodaje električne energije 22.582.141 24.415.379 Energetsko gorivo 17.091.958 15.030.685 Skupaj vpliv na poslovni izid iz poslovanja RAZLIKA 1.833.238 -2.061.273 3.894.511 Obseg proizvodnje na električni dejavnosti je na ravni plana za leto 2011. Višji prihodki od prodaje električne energije so rezultat: - dodatne prodaje električne energije na prostem trgu (0,3 mio EUR); - storitev, ki jih TE-TOL nudi sistemu oskrbe z električno energijo (0,5 mio EUR); - dodatna proizvodnja električne energije iz OVE, višji prihodki od planiranih iz naslova podpor za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov (skupaj 1,0 mio EUR). Nižji stroški energetskega goriva na dejavnosti električne energije so nastali zaradi: - prihranki pri proizvodnji električne energije zaradi optimizacije obratovalnih režimov (4% oz 0,6 mio EUR); - ugodnejšega razmerja USD/EUR (1,2 mio EUR); - popisnih razlik premoga (strošek energetskega goriva na dejavnosti električne energije je manjši za popisne razlike 0,3 mio EUR). Stran 20 od 126 Letno poročilo 2011 2.2.1 PRIMERJAVA POSLOVNEG A REZULTATA ZA LETO 2011 Z LETOM 2010 (v EUR) Zap. št. Elementi mesec - Doseženo I-XII 2011 Doseženo I-XII 2010 1 1. PRIHODKI od poslovanja Prih.od prodaje EL.ENERGIJE Prih. od prodaje OGREVNE TOPLOTE Prih.od prodaje TEHNOLOŠKE PARE Ostali prih.od prod.proiz.in stor. in usred. lastne storitve 2. PRIHODKI od financiranja Finančni prihodki iz posojil (obresti) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev (tečajne razlike) Ostali prihodki od financiranja 3. DRUGI PRIHODKI Drugi prihodki A PRIHODKI ( 1.+2.+3. ) 4. ODHODKI iz poslovanja ( od 4.1. do 4.5. ) 4.1. Stroški materiala Energetsko gorivo - EL.ENERGIJA Energetsko gorivo - OGREVNA TOPLOTA Energetsko gorivo - TEHNOLOŠKA PARA Nakup el. energije, odstopanje od voz. redov Stroški vzdrževanja Ostali stroški materiala 4.2. Stroški storitev Storitve vzdrževanja Zavarovalne premije Ostali stroški storitev 4.3. Amortizacija AM - za tekoče investicije AM - za odplačilo glavnic AM - ostalo 4.4. Stroški dela Plače zaposlencev Dodatno pokojninsko zavarovanje Dajatve na plače za socialno varnost Ostali stroški dela 4.5. Dajatve in ostali odhodki Nadomestilo za mestno zemljišče Ostali odhodki 4.6. Drugi poslovni odhodki 5. ODH. FINANC. IN OST. ODHODKI Odhodki iz posojil prejetih od bank Odhodki iz obveznosti do dobaviteljev Drugi odhodki financiranja 6. DRUGI ODHODKI Drugi odhodki B ODHODKI ( 4.+5.+6. ) C DOBICEK ali IZGUBA ( A - B ) E Odloženi davki (+/-) F ČISTI POSLOVNI IZID (C-D-E) Obseg dejavnosti EL.ENERGIJE ( MWh ) Obseg dejavnosti OT ( MWh ) Obseg dejavnosti TP ( t ) Obseg dejavnosti TP ( MWh ) Obseg dejavnosti SKUPAJ (EE+OT+TP) v MWh EE PRIHODKI od prodaje energije /enoto proiz. (EUR/MWh) OT PRIHODKI od prodaje energije / enoto proiz. (EUR/MWh) TP PRIHODKI od prodaje energije / enoto proiz. (EUR/t) 2 63.764.006 24.415.379 32.833.678 4.005.669 2.509.280 656.886 318.080 311.800 27.006 353.391 353.391 64.774.283 63.515.429 40.514.194 15.030.685 20.636.020 2.463.237 488.369 1.334.711 561.172 6.500.542 3.639.710 789.191 2.071.641 5.484.412 4.313.898 1.170.514 0 10.003.741 7.069.592 358.947 1.228.082 1.347.120 981.112 95.292 885.820 31.428 595.904 556.371 8.491 31.042 18.273 18.273 64.129.606 644.677 D Davek iz dobička NOMINALNA INDEKS RAZLIKA Dos 11/Dos 10 3=1-2 63.102.623 22.586.560 35.048.437 3.658.203 1.809.423 378.482 171.814 181.622 25.046 537.931 537.931 64.019.036 64.660.357 40.853.995 14.384.806 22.159.062 2.081.163 441.152 1.229.083 558.729 6.379.233 3.391.250 780.966 2.207.017 6.181.156 4.630.067 1.551.089 0 10.066.140 7.078.358 357.272 1.233.082 1.397.428 1.013.334 92.789 920.545 166.499 1.644.701 1.520.199 110.980 13.522 17.544 17.544 66.322.602 -2.303.566 4=1:2 661.383 1.828.819 -2.214.759 347.466 699.857 278.404 146.266 130.178 1.960 -184.540 -184.540 755.247 -1.009.857 -339.801 645.879 -1.523.042 382.074 47.217 105.628 2.443 121.309 248.460 8.225 -135.376 -696.744 -316.169 -380.575 0 -62.399 -8.766 1.675 -5.000 -50.308 -32.222 2.503 -34.725 -135.071 -1.048.797 -963.828 -102.489 17.520 729 729 -2.192.996 2.948.243 101,0 108,1 93,7 109,5 138,7 173,6 185,1 171,7 107,8 65,7 65,7 101,2 98,2 99,2 104,5 93,1 118,4 110,7 108,6 100,4 101,9 107,3 101,1 93,9 88,7 93,2 75,5 99,4 99,9 100,5 99,6 96,4 96,8 102,7 96,2 18,9 36,2 36,6 7,7 229,6 104,2 104,2 96,7 - 0 0 0 - 2.999 647.676 63.505 -2.240.061 -60.506 2.887.737 4,7 387.787 1.149.242 159.423 133.724 1.670.753 62,96 28,57 25,13 384.886 1.257.303 136.464 114.466 1.756.655 58,68 27,88 26,81 2.901 -108.061 22.959 19.258 -85.902 4,28 0,69 -1,68 100,8 91,4 116,8 116,8 95,1 107,3 102,5 93,7 Stran 21 od 126 - Letno poročilo 2011 2.2.2 PREGLED PRIHODKOV IN ODHODKOV PO DEJAVNOSTIH V LETU 2011 (v EUR) Zap. Elementi ELEKTRIČNA Ogrevna - energija 1 toplota 2 št. 1. PRIHODKI iz poslovanja 136.932 63.764.006 36.839.347 0 61.254.726 941.503 1.276.446 154.399 1.430.845 136.932 2.509.280 261.827 352.103 42.956 395.059 0 656.886 Finančni prihodki iz posojil (obresti) 126.783 170.497 20.800 191.297 0 318.080 Finančni prihodki iz poslovnih terjatev (tečajne razlike) 124.280 167.131 20.390 187.520 0 311.800 10.764 14.476 1.766 16.242 0 27.006 218.678 120.683 14.030 134.713 0 353.391 218.678 120.683 14.030 Ostali prihodki od financiranja DRUGI PRIHODKI Drugi prihodki A PRIHODKI ( 1.+2.+3. ) 4. ODHODKI iz poslovanja ( od 4.1. do 4.6. ) 4.1. Stroški materiala Energetsko gorivo 0 353.391 4.217.054 38.799.964 136.932 64.774.283 28.899.132 30.718.373 3.787.513 34.505.886 110.411 63.515.429 16.498.241 21.446.178 2.557.457 24.003.635 12.318 40.514.194 38.129.942 20.636.020 2.463.237 23.099.257 0 Nakup el. energije, odstopanje od voz. redov 366.277 109.346 12.746 122.092 0 488.369 Stroški vzdrževanja 825.919 455.804 52.988 508.792 0 1.334.711 Ostali stroški materiala 275.360 245.008 28.486 273.494 12.318 561.172 3.869.101 2.287.259 265.933 2.553.192 78.249 6.500.542 Storitve vzdrževanja 2.252.253 1.242.961 144.496 1.387.457 0 3.639.710 Zavarovalne premije 492.376 265.878 30.936 296.815 0 789.191 Ostali stroški storitev 1.124.472 778.420 90.500 868.920 78.249 2.071.641 3.138.474 2.086.801 239.292 2.326.094 19.844 5.484.412 2.678.931 1.446.881 168.242 1.615.123 19.844 4.313.898 459.544 639.920 71.050 710.970 0 1.170.514 0 0 0 0 0 0 5.018.877 4.326.618 658.246 4.984.864 0 10.003.741 7.069.592 4.3. Amortizacija Amortizacija za tekoče investicije Amortizacija za odplačilo glavnic Ostalo 4.4. Stroški dela Plače zaposlenih 3.546.814 3.057.599 465.179 3.522.778 0 Dodatno pokojninsko zavarovanje 180.084 155.245 23.619 178.863 0 358.947 Dajatve na plače za socialno varnost 616.129 531.145 80.808 611.953 0 1.228.082 Ostali stroški dela 4.5. Dajatve in ostali odhodki Nadomestilo za mestno zemljišče Ostali odhodki 4.6. Drugi poslovni odhodki 675.850 582.629 88.640 671.270 0 1.347.120 361.876 554.702 64.534 619.236 0 981.112 14.103 72.727 8.462 81.189 0 95.292 347.773 481.975 56.072 538.047 0 885.820 12.563 16.815 2.050 18.865 0 31.428 ODH. FINANC. IN OST. ODHODKI 233.965 324.442 37.497 361.939 0 595.904 Odhodki iz posojil prejetih od bank 218.431 302.944 34.996 337.940 0 556.371 3.347 4.595 549 5.144 0 8.491 Drugi odh. fin. (odlož. davki, ostalo) 12.187 16.902 1.953 18.855 0 31.042 DRUGI ODHODKI 7.304 9.777 1.192 10.969 0 18.273 7.304 9.777 1.192 10.969 0 18.273 3.826.202 34.878.793 110.411 64.129.606 644.677 Odhodki iz obveznosti do dobaviteljev 6. 134.713 25.837.387 34.582.910 15.030.685 4.2. Stroški storitev 5. 4.160.068 38.270.192 TE-TOL 6=1+4+5 4.005.669 PRIHODKI iz financiranja 25.356.882 34.110.124 SKUPAJ OSTA LE en.skupaj DEJA VNOSTI 4=2+3 5 32.833.678 Ostali prih.od prod.proiz.in stor. in usred. lastne storitve 3. para 3 24.415.379 Prih.od prodaje elektr. oz. topl. energije 2. Tehnološka TOPLOTNA Drugi odhodki B ODHODKI ( 4.+5.+6. ) 29.140.402 31.052.592 -3.303.014 3.530.318 390.852 3.921.171 26.521 0 0 0 0 0 0 1.505 1.297 197 1.494 0 2.999 -3.301.510 3.531.615 391.050 3.922.665 26.521 647.676 Obseg dejavnosti (MWh, t) - DEJANSKO 387.787 1.149.242 159.423 Obseg dejavnosti (MWh, t) - PLAN 389.260 1.176.303 179.060 99,6 97,7 89,0 CELOTNI PRIHODKI / enoto proiz.(v EUR/MWh,t) 66,63 30,09 26,45 CELOTNI ODHODKI / enoto proiz.(v EUR/MWh,t) 24,00 1.362.965 11.779.536 110.411 25.999.664 C DOBIČEK / IZGUBA ( A - B ) D Davek iz dobička E Odloženi davki (+/-) F ČISTI POSLOVNI IZID (C-D-E) INDEKS DEJANSKO / PLAN 75,15 27,02 FIKSNI stroški /enoto proiz.(v EUR/MWh, t) 36,39 9,06 8,55 EG ( energija )/enoto proizvoda ( v EUR/MWh, t ) 38,76 17,96 15,45 FIKSNI STROŠKI ( v EUR ) 14.109.717 10.416.572 PRIHODKI iz poslovanja / enoto proiz.(v EUR/MWh,t) 65,39 29,68 26,09 ODHODKI iz poslovanja / enoto proiz.(v EUR/MWh,t) 74,52 26,73 23,76 PRIHODKI od prodaje en./enoto proiz.(v EUR/MWh,t) 62,96 28,57 25,13 143 123 19 Št.zaposlencev po stanju na dan 31.12.2011 Stran 22 od 126 285 Letno poročilo 2011 Z Dodatkom k Pravilniku o računovodstvu TE-TOL so določena sodila, ki so osnova za razdelitev planiranih in doseženih stroškov in prihodkov med električno in toplotno energijo oziroma način razporejanja prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti do virov sredstev po posameznih dejavnostih TE-TOL. V skladu z Energetskim zakonom (EZ-UPB2) so bila sodila potrjena tudi s strani Agencije RS za energijo. 2.2.3 HORIZONTALNI PRESEK IZKAZA USPEHA (v EUR) Elementi Rezultat podbilance 1. Rezultat iz rednega poslovanja (zap.2 - zap.3.) Kumulativa 248.577 248.577 2. Prihodki iz poslovanja 63.764.006 63.764.006 3. Odhodki iz poslovanja 63.515.429 63.515.429 4. Rezultat iz financiranja (zap.5. - zap.6.) 60.982 309.559 5. Prihodki iz financiranja 656.886 64.420.892 6. Odhodki iz financiranja 595.904 64.111.333 335.118 644.677 8. Drugi prihodki 353.391 64.774.283 9. Drugi odhodki 18.273 64.129.606 0 644.677 2.999 647.676 7. Rezultat drugih dogodkov (zap.8. - zap.9.) 10.Davek iz dobička 11.Odloženi davki 2.2.4 o STRUKTURA PRIHODKOV IN ODHODKOV Prihodki TE-TOL je v letu 2011 ustvaril 64.774.283 EUR celotnih prihodkov, kar je za 1,2 % več kot v letu 2010 (indeks na plan znaša 104,1). Delež prihodkov, doseženih iz poslovanja znaša 98,4 %, ostalo predstavljajo prihodki od financiranja in izredni prihodki. Na dvig prihodkov glede na leto 2010 vpliva višja cena električne energije, zamenjava emisijskih kuponov EUA v CER ter nenazadnje tudi večji prihodek od variabilnega dela sistemskih storitev. Stran 23 od 126 Letno poročilo 2011 Prihodki od poslovanja zajemajo tako prihodke od prodaje električne in toplotne energije (ogrevne toplote in tehnološke pare), kot tudi ostale prihodke od prodaje proizvodov in storitev. Struktura prihodkov se glede na predhodno leto ni spremenila. Prodaja električne in toplotne energije predstavlja kar 94,6 % celotnih prihodkov, pri čemer predstavlja prodaja električne energije 37,7 %, prodaja toplotne energije pa 56,9 % celotnih prihodkov. Ostalo je realizirano iz naslova prihodkov od prodaje drugih proizvodov, odpadnega materiala in počitniških kapacitet. Poleg tega se je prodaja demineralizirane vode v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno povečala. Vzrok za povečanje prihodkov je sklenitev pogodbe za prodajo demineralizirane vode novemu kupcu OLMA ter posledično izgradnja cevovoda, s čimer je dolgoročno zagotovljena kontinuiteta prodaje za naslednja leta. Prihodki iz naslova električne energije Prodaja pasovne električne energije iz visokoučinkovite soproizvodnje Na osnovi javnega povabila k oddaji ponudb za odkup in prevzem pasovne električne energije za leto 2011 iz visokoučinkovite soproizvodnje je TE-TOL sklenil letno pogodbo s kupcem Energy Financing Team A.G. Switzerland. Dosežena pogodbena cena za leto 2011 je znašala 53,03 EUR/MWh, medtem ko je pogodbena cena leta 2010 znašala 50,13 EUR/MWh. V letu 2011 je TE-TOL proizvedel 387,8 GWh električne energije, pri čemer je bil ustvarjen prihodek v vrednosti 24.415.379 EUR. V letu 2011 je bilo s strani TE-TOL objavljeno tudi povabilo k oddaji ponudb za odkup in prevzem pasovne električne energije za leto 2012. Izbrani sta bili družba HSE in GEN-I. Pogodba o zagotavljanju sistemskih storitev S strani podjetja Elektro-Slovenija, d.o.o je bila v letu 2010 razpisana avkcija, na podlagi katere je TE-TOL uspel podpisati Pogodbo o zagotavljanju sistemskih storitev za leto 2011 za rezervo jalove moči za regulacijo napetosti in rezervo delovne moči za sekundarno regulacijo frekvence. Prihodek iz tega naslova je znašal 609.700 EUR. Prav tako je TE-TOL sklenil pogodbo št. P137/11 za zagotavljanje rezerve delovne moči za terciarno regulacijo z istim kupcem – Elektro-Slovenija,d.o.o. za leto 2011. V letu 2011 je TE-TOL podpisal tudi Pogodbo za rezervo jalove moči za regulacijo napetosti in rezervo delovne moči za sekundarno regulacijo frekvence za naslednji dve pogodbeni leti - 2012 ter 2013. Stran 24 od 126 Letno poročilo 2011 Premija iz naslova uporabe lesnih sekancev Iz naslova kurjenja lesnih sekancev smo na podlagi Sklepa o ureditvi prehoda prejemanja podpor (premija iz naslova biomase) v skladu z novelo Energetskega zakona EZ-D izdanega dne 16.3.2010 s strani Centra za podpore (Borzen,d.o.o.), v letu 2011 prejeli 2.379.319 EUR. Prodaja električne energije na prostem trgu Poleg električne energije prodane na podlagi sklenjene letne pogodbe je TE-TOL prodal električno energijo tudi na prostem trgu, in sicer preko BSP - regionalna energetska borza. Vrednost prodane električne energije je znašala 362.957 EUR. Prihodki iz naslova prodaje toplotne energije Proizvodnja in prodaja toplotne energije v letu 2011 je potekala skladno s podpisano Letno ter Dolgoročno pogodbo o dobavi toplote ter poslovnem in tehničnem sodelovanju, ki jo je TE-TOL sklenil z JP Energetiko, ob upoštevanju Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce. Fakturirana vrednost za prodano toplotno energijo je znašala 21.937.716 EUR, za prodano tehnološko paro pa 2.795.007 EUR. Znesek fakturiranega fiksnega dela je znašal 12.106.624 EUR. Tako je prihodek za proizvedeno toplotno energijo (1.283 GWh) znašal 36.839.347 EUR in je v letu 2011 nekoliko manjši zaradi manjšega obsega proizvodnje glede na leto 2010. Dne 2.12.2011 je bila sklenjena tudi Letna pogodba o dobavi toplotne energije za leto 2012. Prihodki iz naslova prodaje stranskih proizvodov in laboratorijskih storitev Poleg električne in toplotne energije smo v letu 2011 ustvarili prihodek tudi iz naslova prodaje stranskih proizvodov, ki so že omenjeni v uvodu direktorja. Stran 25 od 126 Letno poročilo 2011 Prihodki od financiranja ter drugi prihodki Doseženi prihodki od financiranja zajemajo prihodke od obresti in pozitivnih tečajnih razlik, medtem ko druge prihodke v glavnem predstavljajo prejete odškodnine in drugi neobičajni prihodki. STRUKTURA PRIHODKOV OD POSLOVANJA TE-TOL V LETU 2011 STRUKTURA CELOTNEGA PRIHODKA TE-TOL V LETU 2011 1,0% 6,3% 3,9% 0,5% 38,3% 51,5% 98,4% Prih.od prodaje EL.ENERGIJE Prih. od prodaje OGREVNE TOPLOTE PRIHOD KI od poslovanja PRIHOD KI od financiranja DRUGI PRIHOD KI Prih.od prodaje TEHNOLOŠKE PARE Ostali prih.od prod.proiz.in stor. o Dosežen prihodek na enoto proizvoda v obdobju 2000-2011 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Električna energija (v €/ MWh) 74,99 79,47 60,10 54,70 51,11 54,08 53,69 59,30 62,49 92,41 50,13 53,03 Cena el. energije po pog. (v €/ MWh) Plačilo premije za el. en. (v €/MWh) 74,99 - 79,47 - 60,10 - 54,70 - 51,11 - 35,72 18,36 39,80 13,89 54,60 62,49 4,70 * - 92,41 - 50,13 - 53,03 - Ogrevna toplota (v €/ MWh) Tehnološka para (v €/t) Tehnološka para (v €/ MWh) Toplotna dejavnost (v €/MWh) 18,84 13,93 16,61 18,60 21,07 16,33 19,46 20,91 20,30 17,75 21,16 20,38 18,25 16,70 19,91 18,40 15,99 15,09 18,00 16,18 15,82 15,59 18,58 16,06 18,25 18,12 21,60 18,55 19,91 19,76 23,55 20,34 26,70 26,10 31,12 27,10 27,88 26,81 31,96 28,22 28,57 25,13 29,96 27,83 20,28 21,28 25,37 20,71 Opomba: - Prihodek za prodajo električne energije ne zajema sistemskih storitev in dodatne prodaje na prostem trgu. - Višina premije za proizvedeno električno energijo se je v letu 2007 obračunavala samo do 12.09. in je znašala 7,47 EUR/MWh. * ( Povprečna letna višina premije za proizvedeno električno energijo v letu 2007 znaša 4,70 EUR/MWh) - Za preračun doseženega prihodka na enoto proizvoda iz SIT v EUR do vključno l. 2006 je upoštevan povprečni letni tečaj BS. EUR/MWh,t Dosežen prihodek na enoto proizvoda 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Električna energija (v €/ MWh) Ogrevna toplota (v €/ MWh) Tehnološka para (v €/t) Toplotna dejavnost (v €/MWh) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Leto Stran 26 od 126 Letno poročilo 2011 o Odhodki Celotni odhodki v letu 2011, brez upoštevanja odloženih davkov, znašajo 64.129.606 EUR, kar je 3,3 % manj kot v letu 2010 (indeks na plan znaša 94,8). Delež odhodkov doseženih iz poslovanja znaša 99,0 %, pri čemer stroški materiala predstavljajo 63,8 %, stroški storitev 10,2 %, amortizacija 8,6 %, stroški dela 15,8 %, ter dajatve in drugi poslovni odhodki 1,6 %. Ostalo predstavljajo odhodki od financiranja ter ostali odhodki. Stroški materiala Največji segment stroškov med poslovnimi odhodki predstavljajo stroški materiala, ki izkazujejo 0,8 % znižanje glede na leto 2010. Vzrok za navedeno je predvsem nižja proizvodnja toplotne energije. Stroške materiala predstavljajo: stroški energetskega goriva, kamor spada poraba energetov (premog, lesni sekanci in mazut), stroški odvoza pepela in žlindre, gorivo za buldožerje, poraba kemikalij ter porabljena voda oziroma kanalščina. Navedeni stroški predstavljajo 94,1 % stroškov materiala. stroški vzdrževanja, ki zajemajo stroške posameznih vzdrževalnih služb, ostale vzdrževalne stroške, kamor poleg raznovrstnih vzdrževalnih del spada tudi vzdrževanje računalniške opreme in vzdrževanje avtomobilov oziroma avtoparka. Le-ti predstavljajo 3,3 % stroškov materiala. ostali stroški materiala, ki predstavljajo 1,4 % celotnih stroškov materiala in zajemajo vse materialne stroške, ki vsebinsko ne sodijo pod stroške vzdrževanja ali stroške energetskega goriva (maziva, plini, material za čiščenje, voda, delovna in zaščitna sredstva,…). nakup električne energije vključno z odstopanji od voznih redov, kar predstavlja 1,2 % celotnih stroškov materiala. Sem sodijo stroški nakupa nadomestne energije zaradi izpada proizvodnje (eventuelne zaustavitve, tehnične okvare,...). Stroški storitev Stroške storitev sestavljajo storitve vzdrževanja, zavarovalne premije in ostali stroški storitev. Leti so v primerjavi z letom 2010 višji za 1,9 %. Največji delež na tem področju zavzemajo storitve vzdrževanja (56,0 %), ostali stroški storitev predstavljajo 31,9 %, zavarovalne premije pa 12,1 %. Stran 27 od 126 Letno poročilo 2011 Stroški amortizacije Stroški amortizacije so nižji za 11,3 %, kot posledica večje odpisanosti osnovnih sredstev v letu 2011. Stroški dela Stroški dela so nižji za 0,6 % kot posledica plačne in kadrovske politike v letu 2011. Indeks stroškov za plače, ki se izplačujejo v skladu s 4. členom Aneksa št. 3 in 2. členom Tarifne priloge Kolektivne pogodbe za elektrogospodarstvo, znaša glede na leto 2010 - 99,9, glede na plan pa 98,6. Odhodki od financiranja Med navedene odhodke spadajo odhodki od posojil prejetih od bank in odhodki iz obveznosti do dobaviteljev. Struktura odhodkov iz poslovanja se glede na leto 2010 ni bistveno spremenila, nekoliko se je strukturno povečal le delež stroškov materiala zaradi nižje doseženih celotnih odhodkov iz poslovanja. STRUKTURA CELOTNIH ODHODKOV TE-TOL V LETU 2011 STRUKTURA ODHODKOV IZ POSLOVANJA TE-TOL V LETU 2011 1,5% 0,0% 0,93% 15,8% 0,03% 8,6% 10,2% 63,8% 99,04% ODHODKI iz poslovanja Stroški materiala Stroški storitev Amortizacija Stroški dela Dajatve in ostali odhodki Drugi poslovni odhodki ODH. FINANC. IN OST. ODHODKI Stran 28 od 126 DRUGI ODHODKI Letno poročilo 2011 2.3 BILANCA STANJA NA DAN 31. 12. 2011 Bilančne postavke 1 A I. II. III. IV. V. VI. B I. II. III. IV. V. C A I. II. III. IV. IV. V. VI. VII. B. C. I. II. Č. I. II. D. Stanje 31.12.2010 2 DOLGOROČNA SREDSTVA 60.152.489 Neopredmetena dolgoročna sredstva in dolg. akt. razmejitve 2.521.143 Opredmetena osnovna sredstva 54.877.496 Dolgoročne finančne naložbe 1.600.889 Naložbene nepremičnine 811.970 Dolgoročne terjatve iz poslovanja 5.090 Odložene terjatve za davek 335.901 KRATKOROČNA SREDSTVA 31.372.296 Sredstva za prodajo 0 Zaloge 10.017.963 Kratkoročne finančne naložbe 154.391 Kratkoročne terjatve iz poslovanja 16.435.828 Denarna sredstva (dobroimetje pri bankah, čeki, gotovina) 4.764.114 KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 171.500 SREDSTVA (A + B + C) 91.696.285 Nominalne spremembe Poveč. Zmanj. 3 4 46.144 46.144 3.376.581 3.376.581 3.422.725 KAPITAL (I.+II.+III.-IV.+V.+VI.-VII.) Vpoklicani kapital (osnovni) Kapitalske rezerve (splošni prevred. popravek kapitala) 1.Rezerve iz dobička (zakonske) 2.Rezerve iz dobička (statutarne) 3.Rezerve iz dobička (druge) Presežek iz prevrednotenja Prenešeni čisti poslovni izid Čisti dobiček tekočega leta Čista izguba tekočega leta REZERVACIJE IN DOLG. PASIVNE ČAS. RAZMEJITVE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti KRATKOROČNE OBVEZNOSTI Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 73.607.965 45.323.854 26.110.995 4.619.397 0 0 -206.220 0 0 -2.240.061 3.648.247 6.204.371 6.204.371 0 8.033.313 1.551.089 6.482.224 202.389 2.855.353 0 0 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (A+B+C+Č+D) 91.696.285 3.444.006 615.292 0 0 0 0 2.240.061 588.653 588.653 Op.: Realni indeks = zap.3 / (zap.2 x koef. rasti življ. potrebščin obdobja) Koef. rasti življ. potrebščin I-XII = 1,020 Stran 29 od 126 Stanje 31.12.2011 5 Nomin. indeks 6=5:2 (v EUR) Realni indeks 7 3.260.234 56.938.399 643.891 1.877.252 1.377.184 53.500.312 1.215.728 385.161 20.489 791.481 2.942 2.148 382.045 3.265.216 31.483.661 0 13.394.544 15.882 138.509 65.139 16.370.689 3.184.195 1.579.919 167.542 3.958 6.692.992 88.426.018 94,7 74,5 97,5 24,1 97,5 42,2 113,7 100,4 133,7 89,7 99,6 33,2 2,3 96,4 92,8 73,0 95,6 23,6 95,6 41,4 111,5 98,4 131,1 88,0 97,7 32,5 2,3 94,5 2.380.259 74.083.059 0 45.323.854 0 26.110.995 2.207.676 2.411.721 615.292 0 0 172.583 -378.803 0 0 0 0 0 0 802.471 2.845.776 1.428.978 4.775.393 1.428.978 4.775.393 0 1.918.162 6.703.804 2.139.742 1.918.162 4.564.062 184.403 17.986 100,6 100,0 100,0 52,2 183,7 78,0 77,0 77,0 83,5 138,0 70,4 8,9 98,7 98,0 98,0 51,2 180,1 76,5 75,5 75,5 81,8 135,2 69,0 8,7 6.714.273 88.426.018 96,4 94,5 Letno poročilo 2011 2.3.1 STRUKTURA BILANCE STANJA NA DAN 31.12.2011 KRA TK. PA S . ČA S . RA Z MEJITVE; 1 7 .9 86 KRA TK. A KTIVNE Č A S. RA ZMEJITVE; 3 .9 5 8 100% 90% KRA TKO RO ČNE O B V EZNO STI ; 6 .7 0 3.804 KRA TKO RO ČNA SRE D STVA ; 3 1 .4 83.661 80% D O L GORO ČNE O BV EZNO STI ; 4 .7 7 5.393 70% 60% RE Z . I N D O LG . PA S . Č A S. RA ZMEJITVE; 2 .8 4 5.776 50% 40% D O L GO ROČNA SRE D STVA; 5 6 .9 38.399 30% KA PITAL ; 7 4 .0 83.059 20% 10% 0% 2.3.2 AKT IVA PASIVA PREMOŽENJE PODJETJA IN OBVEZNOSTI DO VIR OV SREDSTEV (BIL ANCA STANJA) Bilančna vsota sredstev/virov sredstev na dan 31. 12. 2011 znaša 88.426.018 EUR, kar nominalno pomeni zmanjšanje bilančne vsote za 3.270.267 EUR glede na stanje 31. 12. 2010. Kapital na dan 31. 12. 2011 znaša 74.083.059 EUR, spremembe na kapitalu pa so posledica pokrivanja izgube iz leta 2010 (po sklepu Skupščine) in povečanje zakonskih in statutarnih rezerv za čisti dobiček tekočega leta. Družba ima oblikovane kapitalske rezerve v višini 26.110.995 EUR, zakonske v višini 2.411.721 EUR in statutarne v višini 615.292 EUR. Zakonske rezerve so se v letu 2011 povečale v višini 32.384 EUR (5 % čistega dobička poslovnega leta). Statutarne rezerve so se oblikovale v skladu s 14. točko družbene pogodbe, in sicer tako, da se celotni čisti dobiček, ki ostane po morebitni uporabi za kritje prenesene izgube, za oblikovanje zakonskih rezerv in za oblikovanje rezerv za lastne deleže, uporabi za oblikovanje statutarnih rezerv, dokler te ne dosežejo 30 mio EUR. Stran 30 od 126 Letno poročilo 2011 Dolgoročna (stalna sredstva) predstavljajo 64,4 % vseh sredstev (stanje 31. 12. 2010 – 65,6 %). V aktivi bilance stanja so se glede na stanje 31. 12. 2010 povečale odložene terjatve za davek in zaloge, na vseh ostalih postavkah (neopredmetenih sredstvih in dolgoročnih aktivnih razmejitvah, opredmetenih osnovnih sredstvih, dolgoročnih poslovnih terjatvah, dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložbah, naložbenih nepremičninah, kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitvah, kratkoročnih terjatvah iz poslovanja ter denarnih sredstvih) pa beležimo zmanjšanje. V pasivi bilance stanja beležimo le povečanje kapitala in kratkoročnih finančnih obveznosti, na vseh ostalih postavkah, to je rezervacijah in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitvah, dolgoročnih finančnih obveznostih, kratkoročnih poslovnih obveznostih ter kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitvah beležimo zmanjšanje. 2.3.3 BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2011 PO DEJAVNOSTIH (v EUR) Bilančne postavke Električna energija 1 A I. II. III. IV. V. VI. B I. II. III. IV. V. C A I. II. III. V. IV. VI. VII. VIII IX B. C. I. II. Č. I. II. D. Ogrevna toplota 2 DOLGOROČNA SREDSTVA Neopredmetena dolgoročna sredstva in dolg. akt. razmejitve Opredmetena osnovna sredstva Dolgoročne finančne naložbe Naložbene nepremičnine Dolgoročne terjatve iz poslovanja Odložene terjatve za davek KRATKOROČNA SREDSTVA Sredstva za prodajo Zaloge Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne terjatve iz poslovanja Denarna sredstva (dobroimetje pri bankah, čeki, gotovina) KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 3 35.358.518 1.165.773 33.223.466 239.185 491.510 1.334 237.250 13.109.974 0 5.916.518 55.081 6.510.093 628.283 1.574 19.091.621 629.443 17.938.830 129.144 265.384 720 128.100 16.351.202 0 6.674.551 74.094 8.757.389 845.167 2.117 Tehnološka para 4 2.220.517 73.213 2.086.432 15.021 30.868 84 14.900 1.973.857 0 793.693 9.037 1.068.051 103.076 258 Toplota skupaj 5=3+4 21.312.138 702.655 20.025.262 144.166 296.252 804 142.999 18.325.058 0 7.468.244 83.131 9.825.440 948.243 2.376 Ostale dejavnosti TE-TOL SKUPAJ 6 7=2+5+6 267.743 8.823 251.584 1.810 3.720 10 1.796 48.628 0 9.782 297 35.156 3.393 8 56.938.398 1.877.252 53.500.312 385.161 791.481 2.148 382.045 31.483.661 0 13.394.544 138.509 16.370.689 1.579.919 3.958 SREDSTVA (A + B + C) 48.470.066 35.444.940 4.194.632 39.639.572 316.380 88.426.018 Zabilančna sredstva 15.580.694 11.393.770 1.348.364 12.742.134 101.700 28.424.528 KAPITAL (I.+II.+III.-IV.+V.+VI.+VII.+VIII-IX) Vpoklicani kapital (osnovni) Kapitalske rezerve (splošni prevred. popravek kapitala) Rezerve iz dobička (zakonske) Rezerve iz dobička (statutarne) Rezerve iz dobička (druge) Presežek iz prevrednotenja Prenešeni čisti poslovni izid Čisti dobiček tekočega leta Čista izguba tekočega leta REZERVACIJE IN DOLG. PASIVNE ČAS. RAZMEJITVE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti KRATKOROČNE OBVEZNOSTI Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 41.825.303 25.589.868 14.742.279 1.359.635 347.394 0 -213.872 0 0 0 1.556.774 1.874.819 1.874.819 0 3.206.506 843.479 2.363.027 6.663 28.572.248 17.479.307 10.069.799 931.940 237.290 0 -146.087 0 0 0 1.132.742 2.610.707 2.610.707 0 3.118.990 1.158.033 1.960.957 10.254 3.369.129 2.061.107 1.187.401 109.866 27.980 0 -17.226 0 0 0 156.260 289.866 289.866 0 378.308 138.230 240.078 1.069 31.941.377 19.540.414 11.257.199 1.041.806 265.270 0 -163.313 0 0 0 1.289.002 2.900.573 2.900.573 0 3.497.298 1.296.263 2.201.035 11.323 316.380 193.573 111.517 10.279 2.628 0 -1.618 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 74.083.059 45.323.854 26.110.995 2.411.721 615.292 0 -378.803 0 0 0 2.845.776 4.775.393 4.775.393 0 6.703.804 2.139.741 4.564.062 17.986 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (A+B+C+Č+D) 48.470.066 35.444.940 4.194.632 39.639.573 316.380 88.426.018 Zabilančna sredstva 15.580.694 11.393.770 1.348.364 12.742.134 101.700 28.424.528 Stran 31 od 126 Letno poročilo 2011 Bilančne postavke so razporejene po dejavnostih na podlagi določenih sodil opredeljenih v Dodatku k Pravilniku o računovodstvu TE-TOL, ki so potrjena tudi s strani Agencije RS za energijo v skladu z Energetskim zakonom (EZ-UPB2): dolgoročna sredstva so razdeljena po ključu delitve amortizacije, kratkoročna sredstva: zaloge premoga in ostalega energetskega goriva so razdeljene po ključu delitve stroškov energetskega goriva, ostali material je razdeljen po ključu delitve stroškov vzdrževanja, kratkoročne finančne naložbe, kratkoročne terjatve iz poslovanja, denarna sredstva, kratkoročne aktivne časovne razmejitve so razdeljene po ključu prihodkov od proizvodov, kapital je razporejen po ključu za izravnavo aktivnih in pasivnih postavk; rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve: rezervacije za dolgoročne stroške dela so razporejene po ključu za stroške dela, emisijski kuponi se razporedijo v enakem deležu za električno energijo in toplotno energijo, ostalo se razporeja glede na vsebino postavke, dolgoročne obveznosti so razporejene glede na vsebino postavke, kratkoročne obveznosti: kratkoročne finančne obveznosti so razporejene glede na vsebino postavke, kratkoročne poslovne obveznosti: - do dobaviteljev premoga in prevoza ter skladiščenja premoga so razporejene po ključu delitve stroškov energetskega goriva, - kratkoročne poslovne obveznosti do zaposlencev in obveznosti do državnih institucij iz naslova stroškov dela se razporejajo po ključu delitev stroškov dela, - kratkoročne poslovne obveznosti do državnih institucij iz naslova DDV se porazdeljujejo ob upoštevanju ključa delitve obveznosti po dobaviteljih, - ostalo po ključu delitve stroškov vzdrževanja, kratkoročne pasivne časovne razmejitve so razporejene po ključu delitve ostalih odhodkov oz. stroškov, ki se razporejajo po dejanski vsebini dogodka (stroška oz. odhodka). Stran 32 od 126 Letno poročilo 2011 2.3.4 IZRAČUN NETO OBRATNI H SREDSTEV Elementi 1 Stanje Stanje Nominalna 31.12.2010 31.12.2011 razlika 2 3 4=3-2 Nomin. indeks 5=3/2 (v EUR) Realni indeks 6 1. Dolgoročne obveznosti 6.204.371 4.775.393 -1.428.978 77,0 75,5 2. Kratkoročne obveznosti 8.033.313 6.703.804 -1.329.509 83,5 81,8 3. Bruto zadolženost (1.+ 2.) 14.237.684 11.479.197 -2.758.487 80,6 79,0 4. Gibljiva sredstva 4.1. Zaloge 4.2. Dolgoročne terjatve 4.3. Kratkoročne terjatve 4.4. Kratkoročne finančne naložbe 4.5. Dolgoročne finančne naložbe 4.6. Denarna sredstva 5. Neto obratna sredstva (4.- 3.) 32.978.275 31.870.970 -1.107.305 96,6 94,7 10.017.963 13.394.544 3.376.581 133,7 131,1 5.090 2.148 -2.942 42,2 41,4 16.435.828 16.370.689 -65.139 99,6 97,7 154.391 138.509 -15.882 89,7 88,0 1.600.889 385.161 -1.215.728 24,1 23,6 4.764.114 1.579.919 -3.184.195 33,2 32,5 18.740.591 20.391.773 1.651.182 108,8 106,7 Op.: Realni indeks = zap.3 / (zap.2 x koef. rasti življ. potrebščin obdobja) Koef. rasti življ. potrebščin I-XII = 1,020 Če je zap. 5 pozitivna (zap. 3 < zap. 4) gre za neto gibljiva sredstva Če je zap. 5 negativna (zap. 3 > zap. 4) gre za neto zadolženost 2.3.5 ANALIZA FINANČNEGA POLOŽAJA TE-TOL V OBDOBJU 1995 -2011 Obrazložitev analize s kazalniki: Vir navedene analize so bilance stanja in izkazi uspeha TE-TOL od leta 2000 dalje, ker se je takrat začelo uvajanje postopne liberalizacije trga z električno energijo v Republiki Sloveniji. Iz tabele naj na kratko vsebinsko obrazložimo nekaj najpomembnejših kazalnikov, ki so vsebinsko ločeni na: Povezane kazalnike (kazalniki 1. - 4.), ki kažejo vpliv dobičkonosnosti prodaje, obračanja sredstev in virov financiranja na donosnost kapitala. Iz primerjave ugotovimo občutno izboljšanje rezultatov z letom 2002, predvsem pa v letih 2003 - 2009. V letu 2010 so se ti kazalniki poslabšali zaradi izkazane izgube (nizka prodajna cena električne energije in porast cen energentov). V letu 2011 se kazalniki zopet izboljšajo zaradi pozitivnega poslovnega izida. Kazalnik dobičkonosnosti (kazalnik 5.), ki kaže uspešnost uporabe sredstev podjetja ne glede na to, kako in s kakšnimi stroški so bila ta sredstva pridobljena. Večja je vrednost kazalnika, uspešnejše je poslovanje podjetja. Primerjava pokaže na enako tendenco kot pri kazalnikih 1. do 4.. Stran 33 od 126 Letno poročilo 2011 Kazalnik celotne gospodarnosti (kazalnik 6.), ki kaže na učinkovitost poslovanja podjetja oz. na razmerje med prihodki in odhodki. Čim večji so prihodki v primerjavi z odhodki, tem večja je gospodarnost. Primerjava prikaže na tendenco rasti kazalnika oz. na presežek prihodkov nad odhodki v letih 2002 – 2009, v letu 2010 pa beležimo poslabšanje kazalnika zaradi presežka odhodkov nad prihodki oziroma izkazane izgube. V letu 2011 se kazalnik zopet izboljša zaradi presežka prihodkov nad odhodki oziroma pozitivnega poslovnega izida. Kazalnike obračanja (kazalniki 7. - 11.), ki kažejo na hitrost obračanja in vezavo posameznih vrst sredstev. Za njih je značilno, da hitrejše ko je obračanje sredstev, manj ima podjetje vezanih sredstev. Kazalnika plačilne sposobnosti (kazalnika 12. in 13.) sta posebej zanimiva za posojilodajalce, saj velja pravilo, da večja kot je vrednost kazalnika, večja je verjetnost, da posojilojemalec od podjetja dobi vrnjeno glavnico in pripadajoče obresti. Primerjava kaže na izrazito povečanje vrednosti kazalnikov od leta 2001 do 2005, medtem ko sta se v obdobju od leta 2006 do 2008 nekoliko poslabšala. Kazalnika se v obdobju 2009 do 2011 zopet izboljšujeta. Kazalnika stanja financiranja (kazalnika 14. in 15.) prikazujeta višino dolgov oz. kapitala v celotnih virih sredstev. Iz primerjave je razvidno, da je podjetje v letih do vključno leta 2006 povečevalo delež kapitala in zmanjševalo delež dolgov v strukturi vseh virov financiranja v primerjavi z letom 2000. V letu 2008 se je delež zadolžitve povečal zaradi najema kredita za projekt „Sosežig lesne mase v kotlu 3”, medtem ko se od leta 2009 le-ta znižuje zaradi odplačevanja glavnic omenjenega kredita. Ostali kazalniki stanja financiranja (16. - 22.) prav tako kažejo na pozitivno tendenco, saj podjetje gibljiva sredstva pokriva z dolgoročnimi viri, stalna sredstva in zaloge pa so v glavnem pokrita z dolgoročnimi viri. V letih 2009, 2010 in 2011 se je pokritost dolgoročnih sredstev z dolgoročnimi viri v primerjavi z letom 2008 zopet izboljšala (kazalnik 20). Iz kazalnikov je tudi razvidno, da se je v podjetju nekoliko zvišal delež dolgoročnih virov sredstev, padel pa delež kratkoročnih virov sredstev. Primerjava kazalnikov stanja investiranja (kazalniki 23. - 24.), s katerimi analiziramo strukturo sredstev v podjetju, pokaže, da se je delež dolgoročnih sredstev in zalog zniževal do leta 2005, kar pomeni, da so se gibljiva sredstva (brez zalog) povečala. V obdobju od leta 2006 do leta 2009 beležimo izboljšanje kazalnikov oziroma povečanje dolgoročnih sredstev in zalog v primerjavi z letom 2005. V zadnjem spremljanem letu se je stanje nekoliko spremenilo na račun povečanja deleža kratkoročnih sredstev. V nadaljevanju te točke so prikazane tudi različne metode izračunov uspešnosti poslovanja in kreditne sposobnosti za podjetja, po katerih je TE-TOL uvrščen med dobra in finančno močna podjetja. Stran 34 od 126 Letno poročilo 2011 Analiza s kazalniki Kazalnik / leto 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Indeks Indeks 2011/ 2011/ 2000 2010 Opomba 1. Donosnost kapitala - ROE -4,12% -1,88% 0,50% 2,29% 2,54% 1,92% 2,82% 7,31% 5,87% 9,04% -3,04% 0,87% Č is ti dobič ek (izguba) / kapital 2. Donosnost prodaje -4,67% -1,86% 0,58% 2,78% 3,29% 2,51% 3,67% 9,15% 6,64% 9,02% -3,55% 1,02% Č is ti dobič ek ( izguba ) / č is ti prihodki iz prodaje 3. Donosnost vseh prihodkov -4,63% -1,81% 0,56% 2,69% 3,22% 2,43% 3,63% 8,86% 6,49% 8,84% -3,50% 1,00% Č D / (Kos m.donos pos l.+prih.fin.+izr.prih.) 4. Donosnost sredstev - ROA -3,09% -1,46% 0,40% 1,80% 2,05% 1,60% 2,44% 5,92% 3,91% 6,84% -2,44% 0,73% Č D / s reds tva 5. Temeljni kazalnik donosnosti -1,01% 0,53% 2,16% 3,26% 3,06% 1,77% 2,59% 6,26% 4,50% 7,86% -0,65% 1,41% 95,6% 98,2% 100,6% 102,8% 103,5% 104,3% 104,3% 112,7% 108,7% 112,5% 96,5% 101,0% 105,7 104,6 (Kos m.donos pos l.+prih.fin.+izr.prih.) / s troš ki... 104,5 Č is ti prih.iz prodaje / zaloge 6. Celotna gospodarnost 7. Koeficient obračanja zalog ( Č D +odhodki fin.) / s reds tva 4,88 5,61 5,50 6,58 7,50 8,18 7,26 8,40 4,92 4,36 5,21 5,45 111,7 73,83 64,13 65,44 54,71 48,00 43,99 49,61 42,88 73,20 82,56 69,06 66,09 89,5 9. Koeficient obračanja celot. sredstev 0,67 0,79 0,68 0,66 0,62 0,62 0,66 0,69 0,65 0,75 0,68 0,71 105,2 104,2 P rodaja / s reds tva 10. Koeficient obračanja stalnih sredstev 0,87 1,08 0,98 1,01 0,95 0,93 0,94 0,95 0,95 1,14 1,04 1,10 125,3 105,7 P rodaja / s talna s reds tva 11. Koeficient obračanja gibljivih sreds. 2,92 2,96 2,22 1,90 1,76 1,92 2,17 2,51 2,11 2,17 1,97 2,00 68,5 101,4 P rodaja / gibljiva s reds tva 12. Kratk. koef. likvidnosti 2,35 3,78 4,54 3,34 2,98 3,00 2,58 2,16 1,69 2,68 3,87 4,74 202,0 122,5 G iblj. s r. / kratk. obv., meja 1 .5 -2 .0 13. Pospešena likvidnost 0,90 2,06 2,61 2,57 2,28 2,30 1,62 1,67 0,75 1,46 2,62 2,72 301,0 104,0 ( G iblj. s r. - zaloge ) / kratk. obv., meja 1 14. Lastniško financiranje 75,0% 78,0% 79,5% 78,8% 80,6% 83,4% 86,6% 81,0% 66,7% 75,6% 80,3% 83,8% 111,7 104,4 Kapital / s reds tva 15. Kazalnik zadolžitve 25,0% 22,0% 20,5% 21,2% 19,4% 16,6% 13,4% 19,0% 33,3% 24,4% 19,7% 16,2% 65,0 16. Kazalnik pokritja dolgov s ČDT 39,10% 60,14% 41,97% 46,90% 55,86% 65,55% 95,35% 100,94% 32,63% 66,75% 27,29% 53,34% 136,4 17. Kazalnik pokritja fin. stroškov -0,49 0,27 1,22 2,23 3,02 10,74 17,44 18,43 7,61 7,67 -0,36 2,09 -427,6 18. Pokrit. giblj. sred. z dolg. viri 3,70 3,17 2,88 2,41 2,68 2,81 3,09 3,33 2,28 2,56 2,62 2,56 69,2 97,9 ( V iri s red.-kratk.obv.)/giblj.s red., meja 0 .5 19. Pokrit. stalnih sred. z dolg. viri 1,18 1,30 1,37 1,41 1,33 1,31 1,25 1,19 1,22 1,33 1,40 1,44 122,1 103,5 ( Kapital+dolg.rez.+dolg.obvez.)/ s talna s red. 8. Doba vezave zalog (dni) 20. Pokrit. dolg. sred. z dolg. viri 0,99 1,10 1,17 1,24 1,19 1,18 1,08 1,10 0,94 1,08 1,20 1,17 118,1 21. Delež dolgoročnih virov 89,7% 92,3% 92,9% 88,9% 88,9% 89,4% 88,9% 87,8% 79,4% 87,3% 91,0% 92,4% 103,0 22. Delež kratkoročnih virov 10,3% 7,7% 7,1% 11,1% 11,1% 10,6% 11,1% 12,2% 20,6% 12,7% 9,0% 7,6% 73,7 23. Delež dolgoročnih sredstev 90,7% 84,2% 79,2% 71,6% 74,6% 75,6% 82,0% 79,7% 84,4% 81,0% 76,2% 79,1% 87,2 24. Delež kratkoročnih sredstev 9,3% 15,8% 20,8% 28,4% 25,4% 24,4% 18,0% 20,3% 15,6% 19,0% 23,8% 20,9% 224,0 95,7 3 6 0 dni / koef.obrač anja zalog 82,2 ( D olg.rez.+dol.obv.+kratk.obv.) / s reds tva 195,4 Č is ti den.tok / ( dolg. I n kratk.obv.) -576,5 (Č is ti dob.(izguba)+odh. fin./ odh. fin., meja 2 97,7 ( Kap.+dolg.rez.+dolg.obv.)/ s t.s red.+zal.,meja 1 101,5 ( Kap.+dolg.rez.+dolg.obv.)/ viri s reds tev 84,6 Kratkoroč ne obveznos ti / viri s reds tev 103,9 ( Stalna s reds tva+zaloge ) / s reds tva 87,6 ( G ibljiva s reds tva-zaloge ) / s reds tva Letno poročilo 2011 1. ALTMANOV MODEL Z1 = 1,2x1+1,4x2+3,3x3+0,6x4+1x5 Z2 = 6.56 x1+3.26x2+6.72x3+1.05x4 Čista obratna sredstva Zadržani dobiček ( izguba iz prejšnjih let, izguba posl.leta ) 1996 1997 824.603 858.837 192.755 -1.846.722 -2.824.234 -3.905.022 x1=ČObS/celotna sredstva 1998 458.606 1999 1.118.439 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2.397.158 3.736.246 4.315.880 4.589.541 3.832.270 3.544.160 -792.553 -1.679.653 -2.213.143 -255.092 67.955 354.436 406.795 336.984 521.084 5.879.109 2008 2009 2010 2011 2.870.446 10.747.355 13.546.194 19.932.992 23.494.694 25.011.513 7.915.933 14.338.848 28.490.332 29.138.008 0,0610 0,0592 0,0128 0,0324 0,0669 0,1390 0,2143 0,2513 0,2592 0,2208 0,2122 0,1761 0,1391 0,1403 0,2121 0,2562 0,2829 (0,1366) (0,1948) (0,2590) (0,0560) (0,1005) (0,1283) (0,0146) 0,0040 0,0200 0,0234 0,0202 0,0320 0,0761 0,0820 0,1526 0,3107 0,3295 0,0202 (0,0592) (0,0584) (0,0172) (0,0422) (0,0101) 0,0053 0,0216 0,0326 0,0319 0,0288 0,0292 0,0788 0,0543 0,0963 (0,0072) 0,0140 14,9845 7,5996 6,0306 5,6559 2,8489 3,0050 3,5357 3,8823 3,7088 4,1649 5,0193 6,4543 4,2626 1,9995 3,0959 4,0694 5,1651 0,5044 0,4742 0,4879 0,6154 0,5775 0,6626 0,7858 0,6857 0,6483 0,6225 0,6373 0,6647 0,6476 0,5888 0,7581 0,6882 0,7211 x2=zadržani dobiček ( izguba )/celotna sredstva x3=bruto dobiček+fin. stroški/celotna sredstva x4=lastni kapital/dolgovi 1995 x5=prodaja/celotna sredstva Indeks fin. zdravja - Z1 9,444 4,637 3,566 3,912 2,087 2,419 3,161 3,393 3,320 3,524 4,027 4,890 3,739 2,251 3,402 3,849 4,667 Indeks fin. zdravja - Z2 15,824 7,336 5,180 5,853 2,819 3,581 5,106 5,883 5,879 6,112 6,922 8,233 6,165 3,652 5,787 6,918 8,447 Meja za Z1: resne težave v financiranju < 1.81 - 2.99 < finančno močna podjetja 2.675 - meja med nevarnostjo stečaja in uspešnim poslovanjem Meja za Z2: resne težave v financiranju < 1.10 - 2.60 < finančno močna podjetja Čista obratna sredstva = gibljiva sredstva - kratkoročne finančne naložbe - kratkoročne obveznosti Zadržani dobiček = obračunan nerazdeljen dobiček / izguba + rezerve (v bilanci presežek in akumulirani kapital) OPOMBA : Indeks finančnega zdravja ( kazalca Z1 in Z2) kažeta na to, da gre za finančno močno podjetje Stran 36 od 126 Letno poročilo 2011 2. KRALIČKOVA METODA DF = 1.5x1+0.08x2+10x3+5x4+0.3x5+0.1x6 x1=ČDT/dolgovi 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 0,5685 0,3050 0,2448 0,6174 0,2491 0,3552 0,5354 0,3599 0,4192 0,5040 0,5942 0,7903 0,6480 0,2803 0,5375 0,2179 0,4275 15,9845 8,5996 7,0306 6,6559 3,8489 4,0050 4,5357 4,8823 4,7088 5,1649 6,0193 7,4543 5,2626 2,9995 4,0959 5,0694 6,1651 x3=bruto dobiček/celotna sredstva 0,0000 (0,0674) (0,0717) (0,0325) (0,0531) (0,0309) (0,0146) 0,0040 0,0180 0,0217 0,0272 0,0277 0,0754 0,0484 0,0860 (0,0251) 0,0073 x4=bruto dobiček/prodaja 0,0001 (0,1422) (0,1469) (0,0528) (0,0919) (0,0467) (0,0186) 0,0058 0,0278 0,0349 0,0426 0,0417 0,1164 0,0822 0,1135 (0,0365) 0,0101 x5=zaloge/prodaja 0,1303 0,1335 0,1193 0,0956 0,2197 0,2246 0,1689 0,1670 0,1326 0,1258 0,1166 0,1610 0,0928 0,3250 0,1992 0,1588 0,2101 x6=prodaja/celotna sredstva 0,5044 0,4742 0,4879 0,6154 0,5775 0,6626 0,7858 0,6857 0,6483 0,6225 0,6373 0,6647 0,6476 0,5888 0,7581 0,6882 0,7211 x2=celotna sredstva/dolgovi DF 2,222 0 = mejna vrednost 2 = dobro podjetje 1 = povprečno podjetje 3 = zelo dobro podjetje -0,152 -0,437 0,960 -0,185 0,444 1,056 1,117 1,429 1,661 1,956 2,382 2,821 1,712 2,697 0,415 1,393 manj kot 0 = ogroženo in plačilno nesposobmo podjetje 3. WEINRICHOV MODEL 1995 1. LK/TK*100 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 1498,4502 759,9636 603,0606 565,5896 284,8900 300,5007 353,5746 388,2274 370,8831 416,4885 501,9289 645,4343 426,2623 199,9517 309,5903 406,9365 516,5117 5,7852 8,1394 5,6228 9,5238 9,1323 9,3298 13,6626 20,7660 28,3802 25,3820 24,3776 18,0290 20,0176 15,0735 18,5381 23,4916 20,7346 -11,7388 -15,1525 -21,7036 -15,9459 -21,3654 -14,4479 -5,2919 8,7605 11,1365 6,0806 -3,3283 -10,9352 -19,3199 -35,3880 -12,5677 -5,9364 -8,8606 2,0180 -5,9154 -5,8366 -1,7248 -4,2240 -1,0145 0,5305 2,1627 3,2615 3,1873 2,8818 2,9193 7,8763 5,4314 9,6255 -0,7185 1,4030 50,4387 47,4196 48,7862 61,5382 57,7536 66,2589 78,5836 68,5728 64,8325 62,2483 63,7270 66,4666 64,7634 58,8834 75,8139 68,8170 72,1100 6. TK/ČDT*100 175,8880 327,8586 408,4675 161,9721 401,4140 281,5072 186,7792 277,8746 238,5748 198,4308 168,2926 126,5349 154,3153 356,7513 186,0411 458,9668 233,9001 7. TK-hitro vnovčlj. sredstva/podjet. neto prejemki*100 152,9586 272,5412 397,0290 118,5693 330,6000 256,2882 150,8462 109,4642 43,5246 51,4493 79,4084 79,4986 137,8025 323,0393 147,7323 338,0838 208,1353 8. Obv. do dobav. + lastne menice/nabava materiala*100 15,4433 22,9925 26,8202 28,2899 36,0630 21,3479 13,5522 14,0500 24,1899 27,2614 25,9252 27,2196 31,8684 56,0698 26,4629 17,4362 14,2972 2. Likvidna sredstva/celotni kapital*100 3. ( Hitro vnovčlj.sr.-krat.dolg.) / ( odh.posl.-amort.)*100 4. Bruto dobiček+odhod. fin./celotni kapital*100 5. Prodaja/celotni kapital*100 Število točk Ocena 19 20 21 20 22 19 17 16 16 15 15 16 14 21 14 18 16 dobro podjetje dobro podjetje dobro podjetje dobro podjetje dobro podjetje dobro podjetje dobro podjetje dobro podjetje dobro podjetje dobro podjetje dobro podjetje dobro podjetje dobro podjetje dobro podjetje dobro podjetje dobro podjetje dobro podjetje Stran 37 od 126 Letno poročilo 2011 2.4 INVESTICIJE 2.4.1 REALIZIRANE INVESTICIJE IN ODPLAČILA GLAVNIC DOL GOROČNIH INVESTICIJS KIH KREDITOV (v EUR) Indeks NAZIV Plan 2011 1 PPE -TOL B Ostali strateški projekti C Projekti I. prioritete (I. do IV.) I. Objekti II. Oprema III. Informacijska tehnologija IV. Drobne investicije Skupaj (A+B+C) V. Odplačila glavnic investicijskih kreditov E Realizirano 2011 / Plan 2011 3 4=3/2 2 A D Realizirano 2011 Skupaj (A+B+C+V.) 24.090.000 350.503 1,5 135.000 0 0,0 3.444.540 3.855.467 30.000 5.658 2.919.500 3.293.991 112,8 193.000 280.614 145,4 111,9 18,9 302.040 275.204 91,1 27.669.540 4.205.970 15,2 1.433.321 1.170.514 81,7 29.102.861 5.376.484 18,5 (v EUR) Realizirano INVESTICIJA / VIRI ZA INVESTICIJE 1 A PPE -TOL Neto denarni tok Realizirano 2011 AM - odpl. glavnic 2 3 4 5 Lastna sredstva skupaj Kredit Pokritje realiziranih investicij z viri za investicije 6=3+4+5 7 8=6+7-2 2.336.602 350.811 0 74.572 11.196 3.855.467 1.902.723 285.669 I. Objekti 5.658 16.572 2.488 75.846 94.906 0 89.248 II. Oprema 3.293.991 1.612.697 242.126 7.381.087 9.235.910 0 5.941.919 III. Informacijska tehnologija 280.614 106.611 16.006 487.943 610.560 0 329.946 IV. Drobne investicije 275.204 166.843 25.049 763.618 955.511 0 680.307 D Skupaj (A+B+C) 4.205.970 4.313.898 647.676 1.170.514 1.170.514 0 5.376.484 5.484.412 647.676 B Ostali strateški projekti C Projekti I. prioritete (I. do IV.) V. Odplačila glavnic investicijskih kreditov E Skupaj (A+B+C+V.) 350.503 Neto obratna sredstva Dobiček/Izguba dobiček 2011 30.09.11 Stran 38 od 126 10.694.296 13.381.709 341.307 427.076 8.708.494 10.896.887 19.744.097 24.705.671 0 1.170.514 19.744.097 25.876.185 13.031.206 0 427.076 0 7.041.420 0 20.499.701 0 0 0 20.499.701 Letno poročilo 2011 2.4.2 PROJEKTI STRATEŠKI - POMEMBNI ZA STRATEŠKI RAZVOJ TE -TOL 2.4.2.1 PPE TOL (64/04) Glavne dejavnosti na projektu PPE TOL so v letu 2011 bile naslednje: - Pridobitev ponudb za LOT1, - Pridobitev ponudb za LOT2, - Podpis pogodbe za prestavitev 110 kV daljnovoda Kleče/Moste in 110 kV portala KV Center, - Postopek izbora konsultanta, - Aktivnosti za zagotovitev finančnih virov. LOT1 (turbina in generator plinskega bloka s pripadajočo opremo, utilizator s pripadajočo opremo ter zgradba plinskega turboagregata in utilizatorja) TE-TOL je pridobil ponudbe vseh štirih kvalificiranih kandidatov za LOT1, ena od teh ponudb pa je bila izločena iz nadaljnjega postopka evalvacije zaradi neustreznosti ponudbe. Ponudbene cene so bile višje od pričakovanih v investicijskem programu zaradi: - Sprememb na trgu z energetsko opremo - Spremembe obsega LOTa1 v odnosu do obsega, definiranega v času izdelave investicijskega programa, med katere spada: o meja dobav se je premaknila iz povezovalnega mostu med starim objektom in novo kotlovnico do prirobnic oziroma do priključnih sponk LOTa2 in drugih LOTov. o Dodala se je poudarjena zahteva za funkcionalnost celega projekta ob zahtevanih parametrih dobav. o Posledično se je LOTu1 obseg povečal. Končujejo se primerjalne tabele, iz katerih bo omogočena primerjava ponudb med seboj ter primerjava z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Delo v prvi fazi je osredotočeno s poudarkom na tehnični pregled s ciljem preverjanja, ali so vse ponudbe v tehničnem smislu sprejemljive in skladne s PZR. Teče postopek razjasnjevanja nejasnosti in neskladnosti do razpisnih zahtev v tehničnem delu, analizirajo se pogodbene deviacije s strani ponudnikov. LOT2 Razpis za izvedbo je bil objavljen: v uradnem listu EU, v uradnem listu RS in na spletni strani TETOL. Razpisno dokumentacijo je dvignilo 13 kandidatov. Rok za oddajo je bil določen s 6.10.2011, po podaljševanju roka za pripravo ponudb na zahtevo ponudnikov, pa je končni rok za oddajo 17.11.2011. V teku je postopek pregleda ponudb in tehnična usklajevanja. Drugi LOTi Z začetkom del na pripravi razpisne dokumentacija za LOT3 se je začela pripravljati razpisna dokumentacija tudi še za preostale LOTe. LOT3 se je razdelil v : Stran 39 od 126 Letno poročilo 2011 LOT3a – izdelava projekta za izvedbo in LOT3b – izvedba. V letu 2012 se je začela pripravljati razpisna dokumentacija za izdelavo projekta za izvedbo. Aktivnosti na pripravi razpisne dokumentacije za druge LOTe se bodo začele po izboru dobavitelja za LOT1. 110 kV Portal TE TOL – Kleče, Moste in oljna sklopka 110 kV kablovoda proti RTP Center – prestavitev Pogodba za izvedbo prestavitve portalov je podpisana. Na osnovi PGD in pridobljenih razpolagalnih pravicah za zemljišča je pridobljeno gradbeno dovoljenje za prestavitev 110 kV portala kablovoda Center, medtem, ko je gradbeno dovoljenje za prestavitev portala daljnovodov sestavni del gradbenega dovoljenja za celoten PPE TOL. Dela na gradbišču bodo končana do julija 2012. Podpisana je tudi pogodba z Elektro Ljubljana o sofinanciranju deleža za izvedbo uvedbe novega 110 kV kablovoda v stikališče TE-TOL. Angažiranje tujega konsultanta Od desetih kandidatov, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, je TE-TOL pridobil pet ponudb. Kandidatom so bile poslane zahteve za dopolnitev ponudbe. V ožji izbor so se uvrstili trije kandidati, od katerih so se zahtevala še dodatna pojasnila. Po prejemu zahtevanih dopolnil je bil na osnovi pogodbenih pogajanj izbran Vattenfall Europe PowerConsult GmbH, Nemčija. Financiranje V decembru 2010 je bilo večim komercialnim bankam, ki so izrazile interes za sodelovanje pri financiranju izvedbe projekta PPE-TOL, posredovano informativno gradivo o projektu. Kontakti so se nadaljevali v letu 2011 s širitvijo nabora bank, tako da je v prvi polovici 2011 interes za sodelovanje izrazilo 10 bank. V istem obdobju so bili obnovljeni tudi kontakti z EIB, kamor je bilo posredovano identično informativno gradivo kot komercialnim bankam in investicijski program. EIB je meseca februarja napovedala nov »Due dilligence« projekta PPE-TOL z obiskom TE-TOL v aprilu ter novim podrobnim vprašalnikom o projektu. V nadaljevanju je bil v aprilu v TE TOL opravljen skrbni pregled due dilligence. Nadaljevanje postopka kreditnih pogajanj predvidevamo po izboru ponudnika za LOT1, ko bo znan prvi dejanski ponudbeni finančni parameter. V okviru informiranja bank o stanju na projektu je bilo tako komercialnim bankam kot EIB 20.7.2011 poslano zadnje dopolnjeno gradivo o TE-TOL – zadnje informacije o dogajanju na projektu in v TE-TOL, usklajen terminski plan izvedbe del, bilanca stanja za 2011 ter izkazi in poročila o poslovanju družbe TE-TOL in JP Energetika za obdobje 2007-2010. Skladno z določili Zakona o javnih financah so se v prvi polovici leta iskale ponudbe za izbor neodvisnega pravnega in finančnega svetovalca na osnovi določil Uredbe o pogojih in postopkih Stran 40 od 126 Letno poročilo 2011 zadolževanja pravnih oseb iz 87. člena Zakona o javnih financah (in kasneje 88. člena). Tako pravni kot finančni svetovalec sta izbrana in z obema je podpisana pogodba. Konec drugega četrtletja se je začela priprava dokumentacije za povabilo komercialnim bankam za oddajo informativnih ponudb za financiranje. Dokumentacija je bila skupaj s povabilom bankam oddana 1.8.2011. Odziv bank je bil rahlo nižji od pričakovanega, kar je razumljivo glede na stanje na trgu in glede na običajni postopek iskanja finančnih virov. Prejeti so bili odgovori sedmih bank, od katerih so štirje relativno popolni glede na povpraševanje, dva izražata interes za sodelovanje, eden pa izraža podporo projektu z obrazložitvijo omejitve sodelovanja. V nadaljevanju so prejete ponudbe posredovane v pregled in oceno neodvisnemu pravnemu in finančnemu svetovalcu. Iz razgovorov z bankami je razvidno, da so zaradi finančne krize denarne razmere in čas za najemanje kreditov precej neugodni ter marže pri stroških financiranja relativno visoke. Velik interes za zagotovitev finančnih virov za izvedbo investicije PPE-TOL je izkazan tudi s strani treh kandidatov za izvedbo LOTa1. Prve informativne ponudbe za financiranje so oddane ob predaji ponudb za LOT1. Oddane ponudbe so predane v pregled in ocenjevanje neodvisnemu pravnemu in finančnemu svetovalcu. V okviru razpisa za LOT2 so ponudniki v prvi fazi tudi povabljeni k oddaji informativnih ponudb za financiranje. Te ponudbe kažejo možnosti zaključevanja finančne konstrukcije za celoten projekt in smiselnost vključevanja finančnih virov dobaviteljev iz LOT2 v finančno strukturo. Po prvem poročilu finančnega strokovnjaka kaže, da so ponudbe za financiranje s strani dobaviteljev ugodnejše zaradi vključitve izvoznih bank. V poročilu je dan tudi velik poudarek zavarovanju posojil, za katera TE-TOL še ni pridobil stališča lastnikov. Vsekakor je aktivnost za zaprtje finančne konstrukcije projekta PPE-TOL prepoznana kot tveganje v realizaciji terminskega plana projekta. 2.4.2.2 Objekt za energetsko izrabo odpadkov - OEIO (72/06) Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za okolje in prostor sta za nadaljevanja dela na projektu OEIO na skupnem sestanku dne 2.6.2011 sprejela pomembne sklepe: 1) Projekt termične predelave odpadkov se po pripravi DIIP-a skladno s 24. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ uvrsti med državne razvojne projekte; 2) Po izdelavi DIIP-a se začne s postopkom izdelave Državnega prostorskega načrta (DPN), skladno z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP); 3) Vlada RS bo na osnovi Uredbe določila nosilca projekta, ki bo v imenu vseh opravljal aktivnosti investitorja. Na istem sestanku je bil podan tudi predlog za imenovanje strokovne komisije za pregled že opravljenega dela (pregled dokumentacije) v izogib nepotrebnega podvajanja dela in posledično prihranka časa. Na naslednjem sestanku dne 23.8.2011 je bil s strani MOL podan predlog članov Stran 41 od 126 Letno poročilo 2011 za strokovno komisijo za pregled že opravljenega dela. MOP svojih predstavnikov v komisijo ni imenoval, posledično komisija ni pričela s svojim delom, kar je slabo. MOP je s svojimi aktivnostmi pohitel in z izbranim zunanjim izvajalcem že pripravil osnutek novega dokumenta DIIP. Osnutek dokumenta je bil 28.9.2011 predstavljen v Celju. Za MOL oziroma družbo TE-TOL so pomembna naslednja dejstva, ki jih je moč razbrati iz osnutka dokumenta: a) Investitor v projekt je država. b) Potencialni objekti za energetsko predelavo odpadkov se bodo v prostor umeščali s postopkom priprave DPN. c) Osnutek DPN za MOL variantno predlaga postavitev objekta za energetsko predelavo odpadkov. Prva varianta vključuje prispevno območje Osrednjeslovenske, Gorenjske, Srednje posavske statistične regije in Jugovzhodne Slovenije (923.345 preb.), za kar je predviden objekt z 60.4 MW vhodne toplotne moči. Druga varianta za MOL predvideva poleg prispevnega območja iz prve variante še Goriško, Obalno-kraško in Notranjsko statistično regijo (1.205.538 preb.), za kar je predviden objekt z 81.0 MW vhodne toplotne moči. Obe predstavljeni varianti v osnutku DIIP, ki ga je pripravilo MOP, precej odstopata od dogovorjenega na sestanku z županom MOL dne 16.3. 2010. Takrat smo se dogovorili, da MOL oziroma TE-TOL nadaljuje z aktivnostmi na projektu velikostnega reda 30 MW vhodne toplotne moči. To je hkrati tudi vhodna toplotna moč, ki se smiselno prilagaja kapaciteti proizvodnje goriva iz odpadkov predvidenega regionalnega centra za ravnanje z odpadki na Barju. Opisani varianti v osnutku DIIP, ki ga predlaga MOP, v tehnološkem smislu presegata načrtovane razvojne kapacitete TE-TOL, med katerimi je prednostna Plinsko-parna elektrarna. MOP je v novembru 2011 pripravil predlog DIIP in nam ga posredoval v pregled. V predlogu DIIP, navkljub našim pripombam, še vedno ostajajo opredeljene variante objekta energetske predelave odpadkov v Ljubljani, ki presegajo prispevno območje regionalnega centra za ravnanja z odpadki v Ljubljani. MOP smo v decembru ponovno poslali pripombe s predlogom, da se kapaciteta objekta energetske predelave odpadkov smiselno prilagodi prispevnemu območju regionalnega centra oziroma njegovi kapaciteti proizvodnje alternativnega goriva iz odpadkov. Hkrati smo MOP tudi pozvali, da čim prej pristopi k projektnemu imenovanju skupine za realizacijo projekta in pripravi državnega prostorskega načrta. Odgovora na naše predloge in pripombe nismo prejeli. 2.4.2.3 ENOTA 4 - študija tehnologij in kapacitet (71/11) V luči trendov zmanjševanja odjema toplotne energije, kot jih napoveduje JP Energetika, ter tudi trenutne finančne situacije je bilo na strateškem posvetu spomladi odločeno, da ima pred izgradnjo Enote 4 prednost prigradnja DeSONOx naprave na K3 ter podaljševanje njegove življenjske dobe do leta 2035. Tako je Enota 4 zamaknjena v prihodnost za cca. deset let – aktualna bo predvidoma po letu 2035. Sredstva, predvidena za Enoto 4, se v letošnjem letu niso porabljala. V prihodnje bodo sicer sredstva predvidena, vendar bodo zaradi oddaljenosti projekta namenjena predvsem preučevanju ustreznih tehnologij, ki se bodo pojavljale. Trenutno je namreč termoenergetski Stran 42 od 126 Letno poročilo 2011 sektor v svetovnem merilu pod močnimi pritiski zaradi zniževanja emisij toplogrednih in drugih plinov, ki vplivajo na okolje, kar posledično močno razvojno vpliva na razpoložljive tehnologije. 2.4.2.4 Centralni hladilni sistem (70/07) K pogodbi o dobavi toplote za potrebe hlajenja med TE-TOL in JPE je bil v maju dodan aneks, ki obravnava tudi dobavo toplote za hlajenje s tehnološko paro. Toplota iz te pogodbe je namenjena pogonu dislociranih hladilnih strojnic po mestu (npr. že delujoči hladilni agregati v ŠRC Stožice, novi pediatrični kliniki in agregat na JPE ter ostali potencialni odjemalci). Za centralni hladilni sistem BTC je bila konec junija opravljena predstavitev projekta distributerju hladu, JP Energetika. Skupaj z JP Energetiko se bo pripravila predstavitev za potencialne odjemalce na območju BTC. V primeru interesa se bo takoj začelo s pripravo investicijske dokumentacije. Trenutno najbolj intenzivno potekajo uvodni dogovori z investitorjem v računski center, ki naj bi stal v bližini TE-TOL. Perspektive so zaradi odličnega profila odjema hladu preko celega leta in posledično boljše ekonomike projekta mnogo ugodnejše od ostalih potencialnih projektov. 2.5 UPRAVLJANJE S TVEGANJI Tveganje je pravzaprav vse, kar lahko prepreči doseganje določenih ciljev in ustvari izid, ki ni bil predviden. Obstoj tveganja pa pogojujeta dva dejavnika: negotovost in izpostavljenost. Z gospodarskim razvojem tveganja postajajo vedno bolj kompleksna, upravljanje s tveganji pa vedno bolj zahtevnejša disciplina. Torej je danes ena najpomembnejših nalog managementa v podjetjih uravnavanje oziroma obvladovanje tveganj. Zatorej, kot je že navedeno v Planu družbe za leto 2012, TE-TOL že v procesu načrtovanja pripravlja ukrepe za tveganja, katerim je izpostavljen v času poslovanja, pri čemer je seveda najpomembnejša naloga, da le-ta prepozna. 2.5.1 FINANČNA TVEGANJA Finančno tveganje je stalen spremljevalec poslovanja in je tisto, kar lahko prepreči doseganje določenih finančnih ciljev in ustvarja izid, ki ni bil predviden. Poleg tega pa so se v letu 2011 razmere na notranjem in mednarodnem trgu še dodatno zaostrile, kar pomeni tudi večjo izpostavljenost družb finančnim tveganjem. Stran 43 od 126 Letno poročilo 2011 Z obvladovanjem finančnih tveganj je TE-TOL v letu 2011 zagotavljal stabilnost poslovanja, poskušal doseči povečanje finančnih prihodkov in zmanjšanje finančnih odhodkov ter zmanjšanje izpostavljenosti posameznim tveganjem do sprejemljive ravni. Finančna tveganja, ki v največji meri vplivajo na stabilnost družbe so: likvidnostno tveganje, valutno tveganje, obrestno tveganje in kreditno tveganje (neizpolnitev tretjih strank). Obvladovanje likvidnostnega tveganja Nevarnost pomanjkanja likvidnih sredstev za poravnavo obveznosti iz poslovanja ali financiranja v plačilnem roku je TE-TOL v letu 2011 obvladoval z usklajevanjem in načrtovanjem denarnih tokov, uravnavanjem ročnosti presežkov denarnih sredstev v obliki kratkoročnih depozitov ter z likvidnostno rezervo v obliki kratkoročnega limita na TRR pri Raiffeisen banki v višini 12 mio EUR. Obvladovanje valutnega tveganja in obrestnega tveganja Zmanjšanju koristi družbe oz. nevarnosti izgube zaradi neugodnega gibanja deviznih tečajev je TE-TOL izpostavljen pri nakupu premoga, ki je vezan na tečaj ameriškega dolarja in pri dolgoročnem kreditu v švicarskih frankih. Kratkoročno valutno tveganje pri nakupu premoga TE-TOL obvladuje s sklepanjem terminskih pogodb, pri čemer valutno tveganje prevalimo na banko. Izpostavljenost valutnemu tveganju pri dolgoročnem kreditu zaradi krepitve švicarskega franka, pa se je kompenzirala z obrestno mero (LIBOR CHF), ki je ostala bistveno nižja glede na obrestno mero EURIBOR. Obvladovanje kreditnega tveganja Kreditna tveganja so tveganja neizpolnitve oz. neporavnave pogodbenih obveznosti poslovnih partnerjev, zaradi česar se zmanjšujejo gospodarske koristi družbe. Torej se kreditno tveganje, tako kot tveganja nasploh, ukvarja z vprašanjem kakšna je verjetnost, da dolžnik svojih obveznosti ne bo mogel ali ne bo hotel izpolnjevati. Tveganja neizpolnitve tretjih strank TE-TOL obvladuje predvsem z rednim in skrbnim preverjanjem bonitete posameznih poslovnih partnerjev. Ob večjih dobavah materiala in opreme ter izvedbah storitev zahtevamo bančne garancije za resnost ponudbe, bančne garancije za dobro izvedbo del in bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi ter z drugimi zavarovalnimi instrumenti. Stran 44 od 126 Letno poročilo 2011 2.5.2 PRODAJNA TVEGANJA TE-TOL skoraj celoten prihodek ustvari s prodajo električne in toplotne energije. Zaradi navedenega je TE-TOL izpostavljen največjim tveganjem v zvezi s prodajo teh dveh produktov. Električna energija je tržno blago, kar pomeni, da je cena električne energije v celoti podvržena gibanju cen na trgu. Z analiziranjem cen skuša TE-TOL v najboljšem možnem času realizirati prodajo celotne letne količine pasovne električne energije na osnovi letnih pogodb, kar pa za družbo tudi predstavlja tveganje. Prodaja električne energije predstavlja največje tveganje za uspešno poslovanje družbe. Prodajna cena, ki jo je TE-TOL dosegel na razpisu za leto 2012 ne dosega lastne proizvodne cene električne energije, kar bo imelo za posledico negativen poslovni izid za leto 2012. Poleg tega TE-TOL spremlja dogajanje na dnevnem trgu električne energije in v okviru razpoložljivih kapacitet in tehničnih zmožnosti naprav prodaja viške električne energije, ko cena na trgu pokriva stroške proizvodnje. S tem TE-TOL ustvari še dodatne prihodke pri prodaji električne energije in na ta način nekoliko ublaži razlike med lastno in pogodbeno ceno električne energije. S prodajo sistemskih storitev električne energije se dosega dodaten prihodek iz naslova prodaje električne energije in zmanjšuje tveganje odvisnosti od prodaje omejenemu številu kupcev. Prav tako pa tveganje na področju proizvodnje električne energije predstavlja izpad proizvodnih naprav, kar posledično vpliva na izpad prihodka ter s tem tudi plačilo pogodbenih kazni za nedobavo pogodbenih količin. Pri prodaji toplotne energije je TE-TOL izpostavljen manjšim tveganjem kot pri prodaji električne energije. Toplotno energijo TE-TOL prodaja edinemu kupcu JP Energetika, s katerim ima sklenjeno Dolgoročno pogodbo o dobavi toplote ter poslovnem in tehničnem sodelovanju in na ta način zmanjšuje tveganja na tem področju. Cena toplotne energije je regulirana z Uredbo o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce in nadzorovana s strani MOL-a in države. Cena toplotne energije je sestavljena iz variabilnega in fiksnega dela. Variabilni del cene ne bi smel predstavljati večjega tveganja, saj se v skladu z Dolgoročno pogodbo o dobavi toplote ter poslovnem in tehničnem sodelovanju usklajuje z gibanjem cen energentov. Večje tveganje pa predstavlja fiksni del cene, saj bi moral TE-TOL za pokrivanje stroškov proizvodnje le-tega povišati, kar pa mu Uredba za leto 2011/2012 ne dopušča. Prav tako pa predstavlja tveganje za TE-TOL tudi nepravočasno plačevanje računov s strani kupca. Stran 45 od 126 Letno poročilo 2011 2.5.3 NABAVNA TVEGANJA Nabavna tveganja so se v v letu 2011 zelo povečala zaradi nepredvidljivosti na posameznih trgih. Nakup premoga predstavlja za TE-TOL veliko tveganje, saj sta proizvodnja in poslovanje skoraj v celoti odvisna od nabave le-tega. Zaradi specifičnosti proizvodnih kapacitet je število ponudnikov, ki ponujajo ustrezno kvaliteto premoga zelo omejeno. Tveganje predstavlja tudi dolga transportna pot in nihanje cen premoga na trgu. Da bi se tveganja na tem področju omejila, ima TE-TOL z Gorenjem d.d. sklenjeno Dolgoročno pogodbo za dobavo 2/3 količin premoga. Cena premoga se spreminja enkrat letno, skladno s podpisano Dolgoročno pogodbo. Tveganja visokih cen energenta pa TE-TOL lahko zmanjšuje z dodatnimi nakupi 1/3 količine premoga na prostem trgu, na podlagi katerih poskuša doseči nižjo nabavno ceno. TE-TOL pa poleg premoga uporablja kot energent tudi lesne sekance in tako je v letu 2011 zagotovil dobavo zadostne količine lesnih sekancev ustrezne kvalitete in tako posledično proizvedel več električne in toplotne energije iz obnovljivega vira energije kot je bilo načrtovano in tako zmanjšal emisije CO2 (planirano 770.524 GJ, realizirano 721.924 GJ). Tveganja na področju nabave lesnih sekancev skuša TE-TOL obvladati s sklepanjem dolgoročnih pogodb z različnimi dobavitelji ter tudi s stalnim iskanjem novih, dobro logistiko in kvaliteto dobavljene biomase. Tudi transport predstavlja pomemben strošek v poslovanju TE-TOL. Vsa tveganja vezana na nihanja cen transporta, TE-TOL zmanjšuje s sklenitvijo dolgoročnih pogodb. Nabavna tveganja pri nabavi blaga, storitev in gradenj pa TE-TOL zmanjšuje s pravočasnim sklepanjem pogodb z zanesljivimi pogodbenimi partnerji, s stalnim spremljanjem razmer na trgu in iskanjem novih potencialnih partnerjev. 2.5.4 INVESTICIJSKA TVEGANJA Tveganja okrog novih investicij so ena najtežje obvladljivih tveganj in obenem tveganja, ki so ključnega pomena za dolgoročni poslovni izid družbe. Na vsako investicijo vpliva mnogo dejavnikov, od katerih je v večji ali manjši meri odvisen finančni izid investicije in posledično tudi družbe. Po definiciji večine dejavnikov družba ne more obvladovati, ker so zunanjega izvora (močno volatilen trg energentov, vreme, zakonodaja,..). Investicijska tveganja zato obvladujemo z izdelavo obsežnih modelov investicije, v katerih skušamo zajeti vse vplivne dejavnike, jih utežiti in spreminjati za celotno predvideno življenjsko dobo investicije. S tem dobimo okvir, znotraj katerega se morajo ti dejavniki gibati, da je zagotovljen dolgoročni uspeh investicije, in ki hkrati predstavlja vodilo za nadaljnje odločitve o investiciji. Stran 46 od 126 Letno poročilo 2011 2.5.5 TVEGANJA V ZVEZI Z ZANESLJIVOSTJO OBRATOV ANJA Tveganja v obratovanju so največkrat povezana z nepredvidenimi izpadi ali neuspešnimi oz. zakasnjenimi zagoni proizvodnih naprav. Posledično prihaja do neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti v skladu s pogodbami za dobavo toplotne in električne energije ter pogodbami za izvajanje sistemskih storitev. V teh primerih poleg stroškov za nedobavljeno toplotno in električno energijo prihaja tudi do penalizacije za odstopanja po pravilih delovanja organiziranega trga z električno energijo. Ukrepi za zmanjšanje tveganj obratovanja Redni ukrepi za zmanjšanje tveganj v obratovanju so tekoče vzdrževanje naprav, remonti in izvedba projektov prve prioritete. Tekoče vzdrževanje obsega redne preglede, vsakodnevno odpravljanje okvar po obvestilih službe obratovanja ter nege posameznih objektov, naprav in opreme v času krajših zaustavitev. Za izvedbo remontov se vsako leto izdela Plan remontov, v katerem je definiran terminski plan in obseg remontnih del. Remonti so načrtovani v času zaustavitev posameznih blokov, med katerimi je možno odpraviti večja vzdrževalna dela, okvare in slaba stanja naprav. Projekti prve prioritete so načrtovani v sklopu Plana investicij in so namenjeni povečanju varnosti in zanesljivosti obratovanja, doseganju okoljskih zahtev in podaljšanju življenjske dobe naprav. Vsako leto se izboljšuje in dopolnjuje tehnološko informacijski sistem (TEIS) za prikazovanje, nadzor in arhiviranje tehnološkega procesa. Z uporabo tega sistema je možna boljša optimizacija proizvodnje ter ugotavljanje okvar in izpadov tehnološkega procesa. Uporaba ELKO Zaradi povečanja zanesljivosti pri startu in podpori plamena parnih kotlov K1, K2 in K3 se je izvedla zamenjava težkega kurilnega olja (mazut) z ekstra lahkim kurilnim oljem (ELKO). V sklopu zamenjave so se čistili sezonski in trije 3 dnevni rezervarji ter usposobila povezava z GPO in NTK vključno z oljnimi gorilniki. V okoljevarstvenem dovoljenju ima TE-TOL zapisano, da vrednosti pri uporabi težkega kurilnega olja niso zapisane, ker vršna kotlovnica (NTK) ne sme obratovati več kot 20.000 obratovalnih ur v obdobju med 1.1.2008 in 31.12.2015. Z zamenjavo ELKO namesto mazuta tudi v vršni kotlovnici(NTK) TE-TOL pričakuje, da bo lahko obdržal rezervni vir tudi po letu 2016. To bo lahko v primeru, če bo dosegal nove dovoljene emisijske vrednosti za tekoča goriva, ki jih predpisuje Direktiva IED. Konec 2011 je TE-TOL pristopil k izdelavi Strokovne ocene zamenjave mazuta z ELKO in prijavil nameravano spremembo na Agenciji RS za okolje v skladu z Zakonom o varstvu okolja. Z zamenjavo mazuta z ekstra lahkim kurilnim oljem je TE-TOL zmanjšal tveganja v obratovanju pri zagonih kotlov in podporni kurjavi ob izpadih blokov. Prav tako se je s to zamenjavo povečala zanesljivost delovanja vršnih kotlov za proizvodnjo toplotne energije (VKL) in industrijske pare (BKG). Poleg zmanjšanja tveganja izpadov obratovanja se bo z navedeno zamenjavo zmanjšala Stran 47 od 126 Letno poročilo 2011 lastna raba toplotne energije ter zmanjšali stroški vzdrževanja pri napravah za oskrbo s tekočim gorivom. Lesni sekanci Zanesljivost proizvodnje električne in toplotne energije iz obnovljivih virov je odvisna tudi od zanesljivosti dobav lesnih sekancev in zanesljivosti delovanja tehnologije. Zanesljivost delovanja tehnologije se je v preteklem letu povečala z rekonstrukcijami, kot so vgradnja servisnega hodnika med posameznimi zalogovniki, namestitev zaščitnega mehanizma na grabljah zalogovnika, itd. 2.5.6 ZAKONODAJNO TVEGANJE Emisijske pravice CO2 Konec julija 2011 je bil objavljen Pravilnik o podatkih o dejavnostih in emisijah toplogrednih plinov za naprave, ki so vključene v trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov. Na podlagi le-tega je TE-TOL pravočasno oddal vso potrebno dokumentacijo in pričakuje, da bo v obdobju od 2013 do 2020 prejel brezplačne emisijske pravice CO2 za proizvodnjo toplotne energije. Povprečna letna količina teh pravic je 175.600 ton. Kljub temu, da bodo zaradi nakupa ostalih pravic do emisije CO2 po letu 2013 višji stroški poslovanja, bo TE-TOL v primerjavi s klasičnimi termoenergetskimi objekti vseeno imel prednost zaradi podelitve teh brezplačnih emisijskih pravic CO2. Dovoljene emisije NOX Konec decembra 2010 je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah (Direktiva IED). TE-TOL s 1.1.2016 ne bo mogel dosegati dovoljenih emisij za dušikove okside (dovoljena emisijska koncentracija je 200 mg/m3, TE-TOL dosega letno povprečno koncentracijo okoli 400 mg/m3). Omogočeno prilagajanje novim dovoljenim vrednostim Direktiva omogoča s prehodnim nacionalnim načrtom. TE-TOL je sporočil na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), da se želi vključiti v prehodni nacionalni načrt in je pristopil k izdelavi načrta skladno s smernicami, ki so trenutno objavljene, in katerega naj bi po informacijah MOP vključil v nacionalni načrt. 1 faza PPE-TOL bo tudi eden izmed ukrepov v prehodnem načrtu s katerim bo lahko TE-TOL po 1.7.2020, ko preneha veljati prehodni načrt, lahko zagotavljal proizvodnjo toplotne in električne energije tudi v po tem datumu. Vodno dovoljenje Konec leta 2011 je bila sprejeta odločitev vodstva TE-TOL, da se bo prekinil dolgotrajen upravni postopek, kjer se je hotela doseči sprememba izračunanega ekološko sprejemljivega pretoka reke Ljubljanice zapisanega v Delnem vodnem dovoljenju (odločba izdana konec avgusta 2010). TE-TOL naj bi se odpovedal vodni pravici in vložil vlogo za izdajo novega vodnega dovoljenja, ki Stran 48 od 126 Letno poročilo 2011 bo omogočal uporabo reke Ljubljanice za hlajenje pri nižjem vodostaju Ljubljanice, kot je to omogočalo obstoječe dovoljenje. Dodelitev podpore za proizvodnjo električne energije iz OVE TE-TOL je v letu 2008 uspešno zaključil investicijo »Sosežig lesnih sekancev v kotlu 3« in za proizvodno napravo OVE pridobil deklaracijo. V maju 2010 je TE-TOL vložil zahtevek za pridobitev Odločbe o dodelitvi podpore za proizvodnjo električne energije iz OVE. Agencija je zaradi mnenja, da TE-TOL v skladu z Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz OVE, ni upravičen do podpore, zahtevala številne dopolnitve. V primeru, da TE-TOL ne bi pridobil Odločbe, bi bila ogrožena nadaljna proizvodnja električne energije iz lesnih sekancev. Na osnovi številnih obrazložitev in strokovnih mnenj je bila v decembru 2011 s strani Agencije izdana Odločba o dodelitvi podpore za proizvodnjo električne energije iz OVE. Deklaracija za proizvodno napravo SPTE 18.11.2010 je TE-TOL prejel II. stopenjsko odločbo št. 360-104/2010-4, v katerem se je pritožba TE-TOL zoper sklep Agencije (zavrnitev vloge za pridobitev deklaracije za proizvodno napravo SPTE) zavrnila. Razlog za zavrnitev je četrti odstavek 3. člena Uredbe o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije (Uradni list RS, št. 8/09), ki izključuje možnost hkratne pridobitve dveh deklaracij za isto napravo. Brez te deklaracije TE-TOL ne izpolnjuje osnovnega pogoje za pridobitev podpore za proizvodnjo električne energije iz obstoječe premogove tehnologije. Prav tako JP Energetika ne more proizvodnje toplotne energije vključiti v nabor proizvedene toplotne energije iz soproizvodnje, kar zahteva PURES. TE-TOL je že v letu 2011 začel s pripravami postopka za spremembo spornih členov navedene Uredbe in v tem smislu opravil razgovore z odgovornimi na Javni agenciji RS za energijo ter Ministrstvu za gospodarstvo. 2.5.7 TVEGANJE NA PODROČJU ČLOVEŠKIH VIROV Področje tveganj človeških virov obvladujemo na ravni družbe in neposredno prek posameznih področij družbe, saj so zaposleni ključ našega uspeha. Da bi zmanjšali tveganja, izobražujemo in usposabljamo zaposlene, skrbimo za zdravo delovno okolje in splošno zadovoljstvo zaposlenih, spodbujamo pripadnost družbi ter krepimo socialno in zdravstveno varnost zaposlenih z dodatnimi zavarovanji. Poseben poudarek dajemo skrbi za zdravje ter reševanju invalidske problematike. S tem namenom organiziramo podrobne zdravstvene preglede na ZVD, organiziramo medicinsko programiran aktivni oddih, delavci pa imajo možnost vključevanja v športne sekcije. Stran 49 od 126 Letno poročilo 2011 2.6 POMEMBNI POSLOVNI DOGODKI PO KONCU POSLOVNEGA LETA TE-TOL je v februarju 2012 objavil povabilo k oddaji ponudb za nakup premoga, ki je bilo objavljeno v Coal Trader International, v International Coal Report ter spletni strani TETOL. Dokumentacijo je prejelo 32 potencialnih ponudnikov, pri čemer sta do roka določenega za oddajo ponudb predložila ponudbo le dva ponudnika. Ponudba ponudnika GORENJE d.d. je bila po izvedbi pogajanj najugodnješa in tako je TE-TOL, po sklepu NS TETOL sklenil pogodbo z Gorenjem d.d. in naročil 140.000mt (+-10%) premoga z dobavo v mesecu maju 2012. Skladno s sklepom Nadzornega sveta družbe JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., št. NS – 26/2, sprejetim na 26. redni seji dne 30. 6. 2011 ter s sklepom Skupščine družbe JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., št. 7 – S JHL/2011 sprejetim dne 5.10.2011 ter s sklepom direktorja TE-TOL, sprejetega dne 28.12.2011, je TE-TOL 1.1.2012 izvedel reorganizacijo enega dela svojega poslovanja, kar pomeni neodplačen pravni prenos Ekonomskofinančnega sektorja, Pravne službe, Kadrovske službe in Službe za informatiko iz Termoelektrarne Toplarne Ljubljana, d.o.o. na Javni Holding Ljubljana,d.o.o.. Dne 9.2.2012 je bila podpisana Pogodba o zagotavljanju podpore kot obratovalno podporo električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (OP-OVE) v proizvodni napravi TE-TOL, sklenjeni med TE-TOL ter BORZENOM,d.o.o, na podlagi katere se bo podpora izvajala kot obratovalna podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije v proizvodni napravi TE-TOL, za katero je TE-TOL pridobil potrdila o izvoru na podlagi proizvodnje v proizvodni napravi. Podpora se zagotavlja do vključno 30.9.2024. Stran 50 od 126 Letno poročilo 2011 3 OPIS POMEMBNEJŠIH AKTIVNOSTI PO POSAMEZNIH PODROČJIH 3.1 PROIZVODNJA IN OBRATOVANJE V obdobju januar-december 2011 je bilo za realizacijo plana proizvodnje zagotovljenih 113 MW moči za proizvodnjo električne energije, 486 MW moči pa za proizvodnjo toplotne energije. Proizvodnja električne energije se je prilagajala dogovorjenim dnevnim voznim redom in količinskim planom proizvodnje v skladu s sklenjeno pogodbo o prodaji električne energije kupcu Energy Financing Team A.G. Switzerland v skupni višini 389 GWh. Proizvodnja toplotne energije je potekala v skladu s podpisano Letno ter Dolgoročno pogodbo o dobavi toplote ter poslovno tehničnem sodelovanju sklenjeno med Termoelektrarno Toplarno Ljubljana, d. o. o. in JP Energetiko Ljubljana, d. o. o. 3.1.1 KOLIČINSKI OBSEG PROIZVODNJE Plan 2011 El.energija-sponke (MWh) El.energija-prag (MWh) Ogrevna toplota (MWh) Tehnološka para (MWh) Tehnološka para (t) Proizvodnja skupaj (MWh) 465.000,0 389.260,0 1.176.303,0 150.195,5 179.060,0 1.715.758,5 Dej. 2011 Indeks 456.485,5 387.787,4 1.149.242,0 133.724,0 159.423,0 1.670.753,4 98,2 99,6 97,7 89,0 89,0 97,4 Primerjava dosežene in planirane proizvodnje v letu 2011 2.000.000 1.800.000 1.600.000 1.400.000 1.200.000 1.000.000 800.000 600.000 400.000 200.000 0 Plan 2011 Dej. 2011 El.energija-sponke (MWh) El.energija-prag (MWh) Ogrevna toplota (MWh) Stran 51 od 126 Tehnološka para (MWh) Proizvodnja skupaj (MWh) Letno poročilo 2011 3.1.2 OBRAZLOŽITEV KOLIČIN SKIH POKAZATELJEV PROIZVODNJE Električna energija Dejanska proizvodnja 387.787 MWh električne energije na pragu TE-TOL v tem obdobju je dosegla 99,6 % planirane proizvodnje (389.260 MWh). Lastna raba električne energije je znašala 68.698 MWh in je dosegla 90,7 % planirane lastne rabe (75.740 MWh). Proizvodnja električne energije je bila prilagojena dnevnim voznim redom proizvodnje. Ogrevna toplota Skupna proizvodnja ogrevne toplote 1.149.242 MWh je bila za 2,3 % nižja od planirane (1.175.303 MWh), zaradi višjih zunanjih temperatur od pričakovanih. V reduciranemu režimu proizvodnje je bilo proizvedenih 7.443 MWh ogrevne toplote, ostala ogrevna toplota je bila proizvedena v kombiniranemu režimu proizvodnje. Tehnološka para Skupna proizvodnja tehnološke pare 159.423 ton je bila za 11,0 % nižja od planirane (179.060 ton). V BKG kotlih je bilo proizvedeno 943 ton tehnološke pare, ostala količina tehnološke pare pa je bila proizvedena v kombiniranemu režimu proizvodnje. Poraba goriv V tem obdobju je bilo porabljenih 395.854 ton premoga, pri tem pa je bilo proizvedeno za 22.895 m3 pepela in žlindre. Poraba lesnih sekancev je znašala 75.449 ton, poraba mazuta pa 291 ton. Dejansko doseženi celotni izkoristek vseh treh blokov je posledica doseženega toplotnega konzuma v tem obdobju in znaša 75,3 %. Stran 52 od 126 Letno poročilo 2011 3.2 LABORATORIJ 3.2.1 OBVLADOVANJE SISTEMA KAKOVOSTI V LABORATO RIJU ZA GORIVA V skladu z uvedenim sistemom kakovosti so bile izvedene vse aktivnosti, ki so potrebne za vzdrževanje zahtev Slovenske akreditacije in standarda SIST EN ISO/IEC 17025: preverjanje in vzdrževanje preskusne opreme (Skladno z letnim planom se je izvedlo preverjanje in kalibracija preskusne opreme. Redni pregledi pa so bili izvršeni tudi s strani pooblaščenih serviserjev.), sodelovanje v medlaboratorijskih primerjavah (V Laboratoriju za goriva so se izvajale redne kontrole kvalitete dela laboratorija z udeležbo v medlaboratorijski primerjalni shemi CANSPEX-poročila izkazujejo kvalitetno delo brez odstopanj.), usposabljanje zaposlenih za potrebe sistema kakovosti (usposobila sta se 2 dodatna delavca za potrebe preskušanja premoga in trdnih biogoriv), kontinuirano preverjanje preskušanja z uporabo kontrolnih kart in referenčnih materialov, izvedeno je bilo 9 notranjih presoj tako na področju sistema kakovosti, preskušanja kot tudi presojo s strani vodstva. V celoti je bila izvedena planirana zunanja presoja s strani Slovenske akreditacije. Prijavili in uvedli sta se dve novi metodi za odvzem vzorcev lesnih sekancev ter velikosti delcev trdnih biogoriv. Akreditacijska listina je bila podeljena dne 7.7.2011. 3.2.2 OBSEG PRESKUŠANJA Obseg preskušanja, ki se je izvajal v Laboratoriju pokriva naslednja področja: segment vhodne kontrole kvalitete primarnega energenta (dnevno vzorčevanje in preskušanje vzorcev premoga dobav v TE-TOL), segment vhodne kontrole kvalitete lesnih sekancev (dnevno vzorčevanje in preskušanje vzorcev lesnih sekancev dobav v TE-TOL), kontrola kvalitete porabljenega premoga in žlindre za potrebe izračuna izkoristka proizvodnje ter monitoringa emisij CO2 (dnevno vzorčevanje in preskušanje vzorcev odvzetih tik pred porabo v GPO na koti 27), izvajanje preskušanja za zunanje naročnike (izvedenih 182 zunanjih analiz premoga in trdnih biogoriv ter vode), kontrola kvalitete preskušanja, kjer se dnevno ugotavljajo kvalitetni rezultati, kontrola kvalitete tehnoloških vod, kondicioniranje tehnoloških vod, kontrola produktov gorenja in depozitov, kontrola kvalitete turbinskih olj. Stran 53 od 126 Letno poročilo 2011 Na področju kemijske kontrole procesa se je nadgradilo in validiralo program avtomatskega doziranja kondicionirnih sredstev v sistem za vse tri kotle. V času testnega obratovanja absorberja se je preverjala kvaliteta hladilne in hlajene vode. Zaradi prepovedi uporabe CCl4 zaradi okoljskih omejitev se je uvajala nova metoda za določevanje vsebnosti bakra v tehnološki vodi. V Laboratoriju za goriva se je s skladno s pogodbenimi določili zamenjal in validiral instrument LECO TRUSPEC CHNS. Skladno s strateškimi usmeritvami vpeljave novega informacijskega sistema SAP se je sodelovalo in uvedlo področje QM »Quality management«, ki nadomešča obstoječo računalniško aplikacijo Energenti in obsega področje vhodne kontrole energentov (premog, lesni sekanci) in področje kontrole kvalitete premoga in žlindre v tehnološkem procesu. Področje se bo uporabljalo pri izvedbi obračuna oziroma kupnine za premog in lesne sekance, ter pri izračunu emisije CO2 v procesu proizvodnje. 3.3 VZDRŽEVANJE 3.3.1 AKTIVNOSTI NA PODROČ JU VZDRŽEVANJA V obdobju od januarja do marca 2011 so se v službah vzdrževanja izvajala tekoča vzdrževalna dela, odpravljanje napak po prejetju obvestil službe obratovanja o okvarah ter ostala dela za zagotavljanje nemotenega obratovanja naprav. V tem času je potekala priprava na remontna dela bloka 1 in bloka 2, za kar sta bila izdelana remontna plana obeh blokov. Remont kotla 2 se je pričel 01.05.2011 in je bil uspešno zaključen dne 20.05.2011. Posamični preizkusi so bili opravljeni dne 18.05.2011. V času remonta je bil izveden tudi remont napajalne črpalke 2/2 kotla 2. Remont turboagregata 2 je bil v skladu s Planom remonta predviden v času od 01.05.2011 do 22.05.2011. Zaradi slabe pritrditve statorskega navitja je bila sprejeta odločitev, da se izvede pritrditev klinov, zaradi česar se je remont TA2 podaljšal do 30.05.2011. Na turboagregatu 1 se je izvedel generalni remont po 5 letih obratovanja. Generalni remont se je pričel 15.05.2011 in je bil zaključen 12.09.2011. V sklopu generalnega remonta so bile izvedene nekatere rekonstrukcije na turbinskem delu (ejektorski difuzor, labirint, parna sita,...). Stran 54 od 126 Letno poročilo 2011 Zaradi ugotovljenih prevelikih delnih razelektrenj na statorskem navitju generatorja 1 in posledične ogroženosti obratovalne zanesljivosti generatorja, je bila sprejeta odločitev, da se v času remonta izvede sanacija poškodovanega dela navitja z odstranitvijo 19 zgornjih palic in zamenjavo spodnje poškodovane palice. Sanacija je bila uspešno izvedena, remont pa se je zaradi sanacije dodatnih poškodovanih palic podaljšal za 12 dni. Remont kotla 1 se je pričel 01.06.2011 in je bil zaključen 04.09.2011. V času trimesečnega remonta je bila izvedena rekonstrukcija lijaka uparjalnika kotla 1. Remont bloka 3 se je zaradi podaljšanja generalnega remonta TA1 pričel šele 16.09.2011, vendar je bil uspešno zaključen 30.09.2011. Od tega dne dalje so vsi trije bloki pripravljeni za obratovanje v kurilni sezoni 2011/2012. Pričetek kurjenja biomase je bil takoj po koncu remonta bloka 3 (04.10.2011). V času do 31.12.2011 se je poleg rednih vzdrževalnih del izvedel tudi prehod z mazuta na ELKO pri oskrbi s tekočimi gorivi. K zamenjavi se je moralo pristopiti zaradi nezanesljivosti uporabe mazuta za start kotlov in podporo plamena, do česar je prihajalo zaradi vsebnosti katranskih strdkov in ostalih nečistoč v mazutu. V sklopu zamenjave se je izvedlo čiščenje enega od sezonskih rezervarjev in vseh 3 dnevnih rezervarjev ter usposobila povezava do GPO in NTK vključno z oljnimi gorilniki. 3.3.2 REKAPITULACIJA VSEH STROŠKOV VZDRŽEVANJA (V EUR) Elementi Plan stroškov za leto 2011 Material Storitve Skupaj 2 3 4=2+3 Material 5 1.341.180 2.705.415 4.046.595 1.311.589 3.238.437 4.550.026 97,8 119,7 112,4 39.000 152.600 191.600 23.123 173.630 196.753 59,3 113,8 102,7 III. VZDRŽ.STORITVE - ostalo 0 150.000 150.000 0 201.844 201.844 0,0 134,6 134,6 IV. VZDRŽ.STORITVE - avtopark 0 30.000 30.000 0 25.799 25.799 0,0 86,0 86,0 V. S K U P A J (I.+II.+III.+IV.) 1.380.180 3.038.015 4.418.195 1.334.712 3.639.710 4.974.422 96,7 119,8 112,6 Elementi Plan stroškov za leto 2011 Material Storitve Skupaj 2 3 4=2+3 1 I. STROŠKI VZDRŽ. SLUŽB II. VZDRŽ.RAČUNAL.OPREME 1 I. Material 5 Doseženo 2011 Storitve Skupaj 6 7=5+6 Doseženo 2011 Storitve Skupaj 6 7=5+6 5:2 5:2 Indeks 6:3 Indeks 6:3 7:4 7:4 Strojno vzdrževanje 883.900 1.387.550 2.271.450 955.020 1.646.114 2.601.134 108,0 118,6 114,5 II. Elektro vzdrževanje 135.180 589.965 725.145 140.489 696.365 836.854 103,9 118,0 115,4 III. Gradbeno vzdrževanje 160.000 590.000 750.000 32.237 734.943 767.180 20,1 124,6 102,3 IV. ARM 162.100 137.900 300.000 183.843 161.016 344.859 113,4 116,8 115,0 1.341.180 2.705.415 4.046.595 1.311.589 3.238.437 4.550.026 97,8 119,7 112,4 V. S K U P A J (I.+II.+III.+IV.) Stran 55 od 126 Letno poročilo 2011 3.4 OKOLJE V okviru okoljevarstvenega dovoljenja so se v letu 2011 izvedli obratovalni monitoringi, in sicer emisije snovi v zrak in emisije snovi in toplote v vode. Prav tako se je izvajal monitoring emisij CO2 skladno z Odločbo o odobritvi Načrta monitoringa emisije toplogrednih plinov za leto 2011. Meritve onesnaženosti zunanjega zraka so se izvajale na lokaciji Zadobrova, kot na lokaciji Vnajnarje. Skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem se je do 31. julija 2011 na ARSO predložila ocena celotne in dodatne obremenitve zunanjega zraka z obrazložitvijo izračuna rezultatov obremenitve. 3.4.1 OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE 23.12.2011 se je oddala Sprememba okoljevarstvenega dovoljenja zaradi zamenjave težkega kurilnega olja (mazut) z ekstra lahkim kurilnim oljem (ELKO). Skladno z 55. členom ZVO-1 je bila izdelana s strani pooblaščenca za izdelavo okoljskih poročil oziroma poročil o vplivih na okolje: Strokovna ocena vplivov na okolje zamenjava rabe srednje težkega kurilnega olja z ekstra lahkim kurilnim oljem v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana. 3.4.2 OBRATOVALNI MONITORI NG EMISIJE SNOVI V Z RAK Rezultati trajnih in občasnih meritev emisije snovi v zrak kažejo, da dopustne vrednosti emisij snovi (povprečne dnevne koncentracije) v zrak žveplovih oksidov (SOx), dušikovih oksidov (NOx), prahu in ogljikovega monoksida (CO) v letu 2011 niso bile presežene. Stran 56 od 126 Letno poročilo 2011 KONCENTRACIJA ŽVEPLOVEGA DIOKSIDA TE-TOL: Povprečne dnevne koncentracije 1200 SO2 ( mg/m3 ) 1000 800 600 400 200 0 jan. 2011 feb. 2011 mar. 2011 > 2,0 MVE apr. 2011 maj 2011 < 2,0 MVE jun. 2011 < 1,2 MVE jul. 2011 avg. 2011 < 1,0 MVE sep. 2011 povpr. okt. 2011 nov. 2011 dec. 2011 nov. 2011 dec. 2011 let_pov KONCENTRACIJA DUŠIKOVIH OKSIDOV TE-TOL: Povprečne dnevne koncentracije 1600 1400 1200 NOx ( mg/m3 ) 1000 800 600 400 200 0 jan. 2011 feb. 2011 mar. 2011 > 2,0 MVE apr. 2011 maj 2011 < 2,0 MVE jun. 2011 < 1,2 MVE jul. 2011 avg. 2011 < 1,0 MVE Stran 57 od 126 sep. 2011 povpr. okt. 2011 let_pov Letno poročilo 2011 KONCENTRACIJA OGLJIKOVEGA MONOKSIDA TE-TOL: Povprečne dnevne koncentracije 700 600 CO ( mg/m3 ) 500 400 300 200 100 0 jan. 2011 feb. 2011 mar. 2011 apr. 2011 > 2,0 MVE maj 2011 < 2,0 MVE jun. 2011 < 1,2 MVE jul. 2011 avg. 2011 < 1,0 MVE sep. 2011 povpr. okt. 2011 nov. 2011 dec. 2011 nov. 2011 dec. 2011 let_pov KONCENTRACIJA SKUPNEGA PRAHU TE-TOL: Povprečne dnevne koncentracije 260 240 220 skupni prah ( mg/m3 ) 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 jan. 2011 feb. 2011 mar. 2011 apr. 2011 > 2,0 MVE 3.4.3 maj 2011 < 2,0 MVE jun. 2011 < 1,2 MVE jul. 2011 avg. 2011 < 1,0 MVE sep. 2011 povpr. okt. 2011 let_pov INŠPEKCIJSKI PREGLED 19.9.2011 je bil opravljen okoljski inšpekcijski pregled v zadevi pregleda izpolnjevanja zahtev v zadevi emisije snovi v zrak, emisije snovi in toplote v vode, emisije hrupa in emisije EMS. Zaradi pravilnega vrednotenja izmerjenih vrednosti je inšpektor izrekel naslednje opozorilo: sočasno je treba spremljati emisije CO - polurne vrednosti in zagon oziroma zaustavitev parnega kotla 1,2 in 3 ter to vrednotiti v letnem poročilu o trajnih meritvah. Stran 58 od 126 Letno poročilo 2011 3.4.4 OBRATOVALNI MONITORING CO2 Za obdobje 2008-2012 je TE-TOL dobil skladno z Odločbo o emisijskih kuponih (št. 35433-29/072) količino emisijskih kuponov v višini 3.847.780 ton, kar sorazmerno v posameznem letu znaša 769.556 ton. Rezultati monitoringa CO2 za leto 2011 so pokazali, da smo emitirali 721.924 ton CO2. Količina CO2 je bila izračunana na podlagi: porabljenega premoga,katere emisija CO2 znaša 720.996 tone, porabljenega mazuta 568 tone, porabljenega ELKO 360 tone. Po planu za leto 2011 naj bi TE-TOL v letu 2011 emitiral 770.524 tone, torej skoraj 50.00 ton CO2 več, kot dejansko je. Glede na zakonodajo, mora Poročilo o monitoringu emisij TGP biti pregledano s strani preveritelja za montoring CO2. Poročilo s pisnim mnenjem preveritelja je bilo izdano na dan 13. 02. 2012. Zaradi zamenjave goriv (namesto mazuta ekstra lahko kurilno olje-ELKO) za zagone kotlov v glavnem pogonskem objektu se je 18.08.2011 vložila vloga za spremembo načrta monitoringa emisij toplogrednih plinov za leto 2011. Pripravil se je nov Pravilnik o monitoringu CO2. Do konca oktobra 2011 se je skladno z Dovoljenjem za izpust toplogrednih plinov naredil Načrt monitoringa emisij toplogrednih plinov za leto 2012, ki je bil odobren z Odločbo o odobritvi Načrta monitoringa emisij toplogrednih plinov za leto 2012 (25.11.2011). 3.4.5 MERITVE ONESNAŽENOST I ZUNANJEGA ZRAKA Ocena celotne in dodatne obremenitve zunanjega zraka vključno z obrazložitvijo izračuna ocene celotne/dodatne obremenitve se je izvedla na osnovi tripartitne pogodbe med JP Energetika, Inštitutom za energetiko Energis in TE-TOL. 29.7. 2011 se je oddalo Poročilo ocene dodatne in celotne obremenitve na ARSO. Meritve kakovosti zunanjega zraka izvaja na lokaciji Vnajnarje in Zadobrova v okviru letne pogodbe EIMV. Merijo se parametri SO2, NO2, NOx, O3 in trdni delci PM10. Stran 59 od 126 Letno poročilo 2011 KONCENTRACIJE - SO2 Zadobrova µg/m³ 01.01.2011 do 01.01.2012 KONCENTRACIJE - SO2 Vnajnarje µg/m³ 01.01.2011 do 01.01.2012 KONCENTRACIJE - NO2 Zadobrova µg/m³ 01.01.2011 do 01.01.2012 Stran 60 od 126 Letno poročilo 2011 KONCENTRACIJE - NO2 Vnajnarje µg/m³ 01.01.2011 do 01.01.2012 KONCENTRACIJE - delci PM10 Zadobrova µg/m³ 01.01.2011 do 01.01.2012 KONCENTRACIJE - delci PM10 Vnajnarje µg/m³ 01.01.2011 do 01.01.2012 Število preseženih mejnih vrednosti za SO2, NO2 in PM10 na lokacijah Zadobrova in Vnajnarje: Stran 61 od 126 Letno poročilo 2011 Pregled preseženih vrednosti: SO2 v letu 2011 nad MVU AV nad MVD postaja meritve od urne v. 3 urne v. dnevne v. Zadobrova Vnajnarje 01.01.2011 01.01.2011 0 0 0 0 0 0 nad MVU AV nad MVD Pregled preseženih vrednosti: NO2 v letu 2011 postaja meritve od urne v. 3 urne v. dnevne v. Zadobrova Vnajnarje 01.01.2011 01.01.2011 0 0 0 0 - Pregled preseženih vrednosti: delci PM10 v letu 2011 nad MVU AV nad MVD postaja meritve od urne v. 3 urne v. dnevne v. Zadobrova Vnajnarje 01.01.2011 01.01.2011 - - 69 12 Legenda uporabljenih kratic zakonsko predpisanih koncentracij: kratica pomen MVU urna mejna vrednost MVD dnevna mejna vrednost AV alarmna vrednost 3.4.6 NADGRADNJA MOBILNEGA PORTALA Konec oktobra se je mobilni portal (m.te-tol.si), na katerem se že lahko spremljajo meritve emisij snovi v zrak, nadgradil z meritvami kakovosti zunanjega zraka_imisije, vključno z 48-urno napovedjo širjenja onesnaženosti zraka, ki je posledica obratovanja TE-TOL. Tako lahko prebivalci Ljubljane na preprost način pridobijo celovito informacijo o vplivu TE-TOL na kakovost zraka in okolje, v katerem živijo. 3.4.7 EMISIJE SNOVI IN TOP LOTE V VODE V letu 2011 je pri proizvodnji 514.206 m3 demineralizirane vode za napajanje parnih kotlov in za pokrivanje izgub v sistemu daljinskega ogrevanja mesta Ljubljane, nastalo 14.790 m3 (zapisana količina v okoljevarstvenem dovoljenju 25.000 m3) odpadne tehnološke vode. Vsa načrpana vodnjaška voda je bila v količini 536.072 m3. Izvedle so se meritve emisije snovi in toplote v Ljubljanico in iz nevtralizacijskega bazena skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem. Rezultati dokazujejo, da mejne vrednosti za izpust v kanalizacijo Stran 62 od 126 Letno poročilo 2011 in za izpust v vodotok ne presega noben parameter. Obratovalni monitoring odpadnih vod za leto 2011 je potrebno poslati na ARSO najkasneje do 31. marca 2012. 3.4.8 VODNO DOVOLJENJE V začetku januarja (10.01.2011) se je na Upravno sodišče RS oddala Tožba, zaradi prejete odločbe (10.12.2010), da se pritožba TE-TOL na Delno vodno dovoljenje (24.8.2010) zavrne. S strani Upravnega sodišča RS je bil prejet drugopis odgovora na tožbo, v katerem MOP vztraja, da se tožba TE-TOL zavrne kot neutemeljena. 13.12.2011 je bila vložena Urgenca za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. 3.4.9 OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE ZA OBRAT 17.4.2010 se je v navedem roku Poziva za dopolnitev vloge in izjasnitev o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v upravni zadevi okoljevarstvenega dovoljenja (skladno z Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS št. 71/08, 105/10) vloga dopolnila. Narejena je bila Zasnova zmanjšanja tveganja za okolje skladno s smernicami, ki jih je Ministrstvo za okolje in prostor objavilo na svoji spletni strani. Zasnova se je pregledala tudi s strani zunanjih strokovnjakov - Instituta Jožef Stefan. Na osnovi njihovega ekspertnega mnenja in na osnovi Uredbe se pripravljajo podlage za uvedbo sistema obvladovanja varnosti. S strani pristojnega organa niso bile prejete nobene povratne informacije o dopolnitvi vloge oziroma o popolnosti vloge. 3.4.10 SKLADIŠČENJE NEVARNI H SNOVI Skladno z Uredbo o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih posodah (Uradni list RS št. 104/09, 29/10 in 105/10) so se konec junija 2011 prijavila vsa obstoječa skladišča, katerega zmogljivost presega 10 m3. 3.4.11 BREZPLAČNE EMISIJSKE PRAVICE V OBDOBJU OD 2013 DO 2020 Na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor je bil konec julija objavljen Pravilnik o podatkih dejavnostih in emisijah toplogrednih plinov, ki so vključene v trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (na podlagi 7. člena Sklepa Komisije (EU) št. 2011/278/EU z dne 27.4.2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni EU). Pripravile so se vse potrebne predloge, ki jih je zahteval omenjeni Pravilnik in jih v začetku avgusta posredovali na MOP. Posredovani podatki so bili preverjeni s strani pooblaščenega preveritelja in pridobili tudi pozitivno mnenje z njihove strani. Povprečje brezplačnih emisijskih pravic v obdobju 2013-2020 na podlagi podatkov, ki so se oddali, je na letnem nivoju v višini 175.600. Ti podatki so šli tudi v potrditev na Evropsko komisijo. Stran 63 od 126 Letno poročilo 2011 leto skupaj 2013 296.268 2014 251.596 2015 211.208 2016 175.009 2017 147.906 3.5 SISTEMI KAKOVOSTI TE-TOL 3.5.1 SISTEM VODENJA KAKOV OSTI ISO 9001:2008 TE-TOL 2018 127.310 2019 107.370 2020 88.133 3.5.1.1 Zunanja presoja V sredini februarja je certifikacijska hiša TÜV Management Service izvedla kombinirano presojo sistema vodenja kakovosti (10. kontrolno presojo sistema vodenja kakovosti po ISO 9001:2008) in sistema ravnanja z okoljem (6. kontrolno presojo sistema ravnanja z okoljem po ISO 14001:2004). Zunanji presojevalci so ocenili, da sta presojana sistema vodenja zelo uspešna in da imamo podane osnove, ki zelo dobro omogočajo vzdrževanje in izboljševanje sistemov vodenja. V prilogi poročila o presoji »Lista ukrepov z možnostmi za izboljšave in pozitivnimi opažanji« so navedene tri ugotovitve in štiri možnosti za izboljšave, ki so neke vrste priporočilo za izboljšanje sistemov. Ugotovitve se morajo popraviti do naslednjega leta. Presojevalci so certifikacijski hiši priporočali podaljšanje veljavnosti certifikata za oba sistema. 3.5.1.2 Notranje presoje Glede na to, da se bo uvedel nov sistem upravljanja z energijo po ISO 50001, se plan notranjih presoj še ni potrdil. Plan se bo naredil v letu 2012. 3.5.1.3 Usposabljanje novo zaposlenih V skladu z zahtevami standardov kakovosti ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004, so se na novo zaposleni (tako za določen kot za nedoločen čas) seznanili z zahtevami obeh standardov, predstavljeni so jim bili sistemski postopki, ki jih morajo v okviru svojih del in nalog upoštevati. 3.5.1.4 Arhiviranje V okviru projekta ARHIVIRANJE je bil narejen osnutek maske za vnos arhivskih elementov, naročen je material za obnovo arhivskih omar. 3.5.2 SISTEM RAVNANJA Z OKOLJEM V TE -TOL ISO 14001:2004 3.5.2.1 Zunanja in notranja presoja Opredeljeno v točki 3.5.1.1 in 3.5.1.2. 3.5.2.2 Usposabljanje novo zaposlenih Opredeljeno v točki 3.5.1.3. Stran 64 od 126 Letno poročilo 2011 3.5.2.3 Notranje komuniciranje V mesecu decembru je izšla 32. številka internega časopisa Megavata. 3.5.3 SISTEM UPRAVLJANJA Z ENERGIJO SIST EN 16001(ISO 50001) V februarju se je na osnovi vodstvenega pregleda obeh sistemov zapisal cilj uvedbe sistema upravljanja z energijo. Rok postavitve sistema je do naslednjega leta. Predlagal se bo projektni tim, ki bo sodeloval na uvedbi sistema. Konec aprila je bil na kolegiju predstavljen sistem upravljanja z energijo, s katerim se bo nadgradil sistem ravnanja z okoljem. V septembru so se posamezniki iz projektnega tima seznanili s tem sistemom in primeri dobre prakse. Pridobljena je bila ponudba za certifikacijo 1. in 2. stopnje. Stran 65 od 126 Letno poročilo 2011 3.6 KADROVSKO-SPLOŠNA DEJAVNOST 3.6.1 UPRAVLJANJE S KADRI Na koncu leta 2011 oziroma na dan 31. 12. 2011 je bilo v družbi zaposlenih 285 delavcev, kar je v primerjavi z 31. 12. 2010 za 1 delavca oziroma 0,35 % več in 0,35 % več glede na stanje načrtovano na dan 31. 12. 2011. Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur je v letu 2011 288,83, leto poprej pa 293,67. V letu 2011 je bilo sklenjenih 7 novih pogodb o zaposlitvi, od tega 5 pogodb za določen čas, veljavnost pogodb o zaposlitvi pa je prenehala 6 delavcem (3 starostne upokojitve, 1 invalidska upokojitev, 1 smrt in 1 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi). Na praktičnem usposabljanju z delom je bilo v letu 2011 9 dijakov oz. študentov. Struktura zaposlenih V družbi je bilo na dan 31.12.2011 zaposlenih 40 žensk, kar predstavlja 14,04 % vseh zaposlenih v družbi in 245 moških, kar predstavlja 85,96 % vseh zaposlenih v družbi. Povprečna skupna delovna doba je 24,5 let, povprečna delovna doba v družbi pa 19,5 let. Povprečna starost zaposlenih na dan 31. 12. 2011 je 44,95 let, status starejšega delavca je imelo 48 zaposlenih, kar predstavlja 16,84 % od vseh zaposlenih. 3.6.2 INVALIDI Konec meseca decembra je bilo v družbi zaposlenih 25 invalidov z različnimi omejitvami, kar je 1 manj kot v preteklem letu in pomeni 8,77 % vseh zaposlenih. 8 invalidov dela s skrajšanim delovnim časom. V letu 2011 sta status invalida pridobila 2 zaposlena, na dan 31. 12. 2011 sta bila 2 delavca še v invalidskem postopku. Na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je družbi priznana pravica do oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene invalide nad kvoto in nagrada za preseganje kvote. V letu 2011 je bilo nad kvoto zaposlenih povprečno 8 invalidov, za kar je bila prejeta nagrada za preseganje kvote v višini 17.767,85 EUR, za 38.824,06 EUR pa je bila družba oproščena plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sredstva iz naslova oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zbrana v letu 2011 in neporabljena sredstva iz tega naslova iz preteklih let v skupnem znesku 84.169,16 EUR so bila porabljena za: - Osnovna sredstva 77.584,19 EUR, - Vzdrževanje 948,20 EUR in - Plače 5.636,77 EUR. Stran 66 od 126 Letno poročilo 2011 3.6.3 SKRB ZA VARNOST IN Z DRAVJE ZAPOSLENIH Z namenom dolgoročnega povečanja socialne varnosti oz. boljšega življenjskega standarda po upokojitvi, družba zaposlenim sofinancira dodatno pokojninsko zavarovanje v okviru Modre zavarovalnice d.d. Ljubljana. Tako je v letu 2011 zaposlenim, ki so vključeni v Pokojninski načrt, prispevala k premiji, ki znaša 5,84 % bruto plače, del v višini odvisni od starosti delavca in njegove soudeležbe pri plačilu premije. Poleg tega je zaposlenim omogočena vključitev v nezgodno zavarovanje. Zdravstveni pregledi, ki jih izvaja Zavod za varstvo pri delu Ljubljana, potekajo v skladu z zdravstvenimi ocenami posameznih delovnih mest in po predvidenem terminskem načrtu. V tem obdobju je bilo opravljenih skupaj 93 pregledov od tega 20 predhodnih, 54 obdobnih, 1 izrednih in 18 kontrolnih zdravstvenih pregledov. Za preglede smo porabili 10.783,51 EUR. Organizirano je bilo prostovoljno cepljenje proti pandemski gripi, katerega se ni udeležil nihče od zaposlenih, ter cepljenje proti navadni gripi, katerega se je udeležilo 33 zaposlenih, za kar je bilo porabljenih 396 EUR. V letu 2011 je bilo v družbi 5 nezgod pri delu. 3.6.4 SKRB ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH Družba si nenehno prizadeva, da zaposlenim zagotavlja udeležbo na usposabljanjih in izobraževanjih in jim na ta način omogoči pridobivanje aktualnih znanj, spremljanje trendov v stroki in opravljanje vseh potrebnih strokovnih izpitov. Delavci se vključujejo v različne oblike zunanjega in notranjega strokovno tehničnega in splošnega usposabljanja ter se udeležujejo seminarjev in konferenc doma in v tujini. Poleg tega so bila organizirana notranja usposabljanja, periodična usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu, varstva pred požarom, usposabljanja in izpiti delavcev s področja proti eksplozijske zaščite, usposabljanja in izpiti za upravljalce energetskih naprav ter usposabljanja in izpiti za delavce, ki delajo v železniškem prometu. V letu 2011 je bilo v različne vrste strokovnih usposabljanj vključenih 184 zaposlenih, kar je 11 % več kot v preteklem letu. Študij ob delu je uspešno zaključilo 9 zaposlenih, in sicer 1 na IV. stopnji, 3 na V. stopnji, 3 na stopnji VII/0, 1 na stopnji VII/0-2 in 1 na stopnji VII/1-3. V letu 2011 ni bilo sklenjenih novih pogodb o izobraževanju. Ob koncu leta 2011 so bili tako vpisani v študij ob delu 4 delavci. Vsi vpisani delavci se izobražujejo na specialističnih in magistrskih študijskih programih. Stran 67 od 126 Letno poročilo 2011 Za usposabljanje in študij ob delu je družba v letu 2011 porabila 96.873,23 EUR, kar je 24 % manj kot v preteklem letu (od tega 95.793,23 EUR za usposabljanje, 1.080,00 EUR pa za študij ob delu). 3.7 VAROVANJE TER CIVILNA OBRAMBA IN ZAŠČITA 3.7.1 VAROVANJE Na področju varovanja so bile v letu 2011 izvedene naslednje aktivnosti: - Administrativna dela v zvezi z vzpostavitvijo sistema tehničnega varovanja (dodeljevanje pristopnih pravic zaposlenim na posameznih vratih, dodeljevanje protivlomnih kod zaposlenim za posamezne protivlomne cone, izvajanje internih izobraževanj o ravnanju z aplikativno opremo sistema tehničnega varovanja); - Redna in izredna vzdrževalna dela na aplikativni in periferni opremi sistema tehničnega varovanja (video nadzor, pristopna kontrola, protivlomna zaščita, avtomatska in mehanska vrata, zapornice,…); Analiza video nadzornega sistema in priprava ukrepov za optimiziranje sistema; - Enotna, sistemska označitev vseh elementov (naprav) v sistemu tehničnega varovanja – faza I. – Videonadzor; Tehnično zavarovanje arhiva – namestitev kontrole pristopa, protivlomni sistem, senzor za izliv vode; - Tehnično zavarovanje sejne sobe za potrebe projekta PPE (video nadzor, protivlomna zaščita, pristopna kontrola, izliv vode, ognjevarne blagajne); Dopolnitev CNS – grafične podlage (Acad); - Izdaja navodil za delo varnostnega osebja – izdaja 7; - Usposabljanje, izpopolnjevanje na planiranih strokovnih dogodkih, tečajih, konferencah; - Priprava izhodišč za tehnično zavarovanje PPE; - Priprava razpisne dokumentacija in sodelovanje pri izvedbi postopka izbire najugodnejšega ponudnika za opravljanje varnostnih in požarno-preventivnih storitev; Uvajanje novega varnostnega osebja v sistem dela in obvladovanje tekoče varnostne problematike. - Stran 68 od 126 Letno poročilo 2011 3.7.2 CIVILNA OBRAMBA Na področju civilne obrambe so bile izvedene naslednje aktivnosti: - Vodenje, dopolnjevanje obrambnega načrta; Razporejanje delavcev na delovno dolžnost; - Ažuriranje mobilizacijskega načrta; - Presoja ocene ranljivosti, ogroženosti in varnostnih tveganj; - Zastopanje podjetja pred državnim organom pristojnim za civilno obrambo (MORS); - Varovanje, hramba in posredovanje tajnih podatkov skladno z Zakonom o tajnih podatkih; - Usklajevanje in evalvacija obrambnega načrta z ostalimi elektroenergetskimi subjekti; - Sodelovanje pri mednarodnem projektu »Zaščita evropske kritične infrastrukture«, ki poteka pod okriljem MORS; - Usposabljanje na podlagi ZTP in ZObr. 3.7.3 CIVILNA ZAŠČITA V mesecu aprilu je bil izveden kontrolni pregled zaklonišča na podlagi katerega so bile v mesecu maju odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti in okvare. Vzdrževanje zaklonišča je potekalo skladno s planom vzdrževanja. Stran 69 od 126 Letno poročilo 2011 II RAČUNOVODSKO POROČILO 4 UVODNA POJASNILA 4.1 PREDSTAVITEV DRUŽBE Pravna oseba z nazivom: TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA, d. o. o. Skrajšan naziv: TE-TOL, d. o. o., Ljubljana Sedež: Toplarniška ulica 19, 1000 Ljubljana; Slovenija Matična številka: 5033730 Identifikacijska za DDV: SI56448554 Šifra dejavnosti: 35.112 Proizvodnja električne energije v TE in JE Registracija: Številka vloge v Srg 200013758 z dne 22.12.2000 Ustanovitelja: Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1 Republika Slovenija, Gregorčičeva 20 Deklaracija za proizvodno napravo iz OVE Licence: Proizvodnja električne energije v termoelektrarnah nad 1MW, razen jedrskih elektrarn, Proizvodnja toplote za daljinsko ogrevanje nad 1 MW toplotne moči, Dobava, trgovanje, zastopanje in posredovanje na trgu z električno energijo. Stran 70 od 126 Letno poročilo 2011 Na presečni dan bilance družba TE-TOL zaposluje 285 delavcev. Tabela nam prikazuje izobrazbeno strukturo na dan 31. 12. 2011 v primerjavi z 31. 12. 2010 in povprečno število zaposlenih po izobrazbeni strukturi v letu 2011 v primerjavi z letom 2010. POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSELNIH ŠTEVILO ZAPOSLENIH Stopnja izobrazbe I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. SKUPAJ Dejansko stanje na dan 31.12.2011 Dejansko stanje na dan 31.12.2010 31.12.2011 31.12.2010 14 18 6 77 70 38 60 1 1 15 20 5 80 69 34 59 1 1 14,3 19,6 5,3 79,0 67,1 37,5 60,0 1,0 1,0 15,1 21,2 5,3 80,4 74,6 34,1 57,0 1,0 1,0 285 284 284,8 289,7 TE-TOL je velika družba, zato je ob zaključku poslovnega leta dolžna izdelati letno poročilo, ki ga mora po določilih 57. člena Zakona o gospodarskih družbah pregledati revizor na način in pod pogoji, ki so določeni z zakonom, ki ureja revidiranje. Družba je davčni zavezanec po Zakonu o davku na dodano vrednost in Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. 4.2 VREDNOTENJE POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH Računovodski izkazi v poročilu so sestavljeni v skladu z računovodskimi in poročevalskimi zahtevami Slovenskih računovodskih standardov 2006 ter določilih Zakona o gospodarskih družbah. TE-TOL ni obvladujoča družba, zato ne sestavlja skupinskih računovodskih izkazov. Pri pripravi računovodskih izkazov je družba upoštevala splošna pravila vrednotenja: predpostavlja se nadaljevanje družbe kot delujočega podjetja, stalnost uporabe metod vrednotenja, načelo previdnosti, upoštevanje prihodkov in odhodkov ne glede na njihovo plačilo, posamično vrednotenje sredstev in obveznosti do njihovih virov. Stran 71 od 126 Letno poročilo 2011 In temeljne računovodske predpostavke: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, časovna neomejenost delovanja. Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih brez decimalnih mest (centov). Računovodske postavke, ki so izkazane v tuji valuti, so v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida preračunane po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan nastanka poslovnega dogodka. Referenčni tečaj evropske centralne banke (ECB) na 31.12.2011 za naslednje valute: valuta tečaj 31.12.2011 USD 1,2939 CHF 1,2156 GBP 0,8353 SEK 8,9120 Pri izkazovanju in vrednotenju postavk v računovodskih izkazih se neposredno uporabljajo določila SRS, razen pri vrednotenju postavk, pri katerih določila SRS dajejo možnost izbire med različnimi načini vrednotenja. V teh primerih ima družba določene metode vrednotenja v Pravilniku o računovodstvu ali sprejete sklepe poslovodstva družbe. V uvodnih določbah Pravilnika o računovodstvu (1. 1. 2007) je družba opredelila bistveno napako. Ta je bistvena, če je znesek napake: več kot 1/12 pripoznane ekonomske kategorije v letnih računovodskih izkazih in večji od 3 % celotnih sredstev ali 3 % celotnih obveznosti do virov sredstev in večji od 1 % celotnih prihodkov. Narava bistvenosti se presoja po posamezni kategoriji prihodkov in odhodkov ter sredstev in obveznosti do virov sredstev posebej (kriterij pomembnosti). Ekonomska kategorija je ob pripoznanju pomembna, če je: večja od 1 % celotnega kapitala na presečni dan zadnje letne bilance stanja, večja od 15 % poslovnega izida tekočega leta pred obdavčitvijo in Stran 72 od 126 Letno poročilo 2011 4.2.1 ne manjša od 60.000 EUR. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA Za merjenje po pripoznanju vseh skupin opredmetenih osnovnih sredstev družba upošteva metodo nabavne vrednosti. Sestavljena je iz nakupne cene, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroškov, ki jih je mogoče pripisati neposredni usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve. Nabavna vrednost vsebuje obresti od posojil ne pa tečajnih razlik po datumu dobave. Za vse skupine opredmetenih osnovnih sredstev družba določi končne dobe koristnosti in nima pravnih omejitev oziroma zastavljenih sredstev kot jamstvo za dolgove. Amortizacija se obračunava posamično po enakomerni časovni metodi in se prične prvega dne v naslednjem mesecu, ko se sredstvo začne uporabljati. Stroški, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Popravila in vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju in ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Velika popravila in remonti se upoštevajo kot osnovno sredstvo, ki ima dobo koristnosti do naslednjega remonta. Za vrednost remonta se istočasno zniža nabavna vrednost osnovnega sredstva, na katerem je bil opravljen remont. Stroški vzdrževanja so odhodki tekočega obdobja. Knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, ki so odstranjena zaradi graditve ali vgradnje nove, vštevamo v nabavno vrednost novega opredmetenega osnovnega sredstva. Opredmetena osnovna sredstva se izločijo iz knjigovodske evidence, ko so odtujena ali uničena in od njih ni več možno pričakovati koristi. Ob izločitvi oziroma ob prodaji osnovnega sredstva gredo nastali dobički med prevrednotovalne poslovne prihodke, izgube pa med prevrednotovalne poslovne odhodke. 4.2.2 NEOPREDMETENA SREDST VA Za merjenje po pripoznanju vseh skupin neopredmetenih sredstev družba upošteva model nabavne vrednosti. Med neopredmetenimi sredstvi izkazujemo dolgoročne premoženjske pravice, ustanovna vlaganja in emisijske kupone. Stran 73 od 126 Letno poročilo 2011 Pri skupinah neopredmetenih sredstev družba določa končne dobe koristnosti. Amortizacija se obračunava posamično, po časovno enakomerni metodi. V bilanci stanja so neopredmetena dolgoročna sredstva izkazana po neodpisani vrednosti, kar predstavlja razliko med nabavno in odpisano vrednostjo. Družbi je bila za emisijske kupone priznana pravica za naslednje trgovalno obdobje 2008-2012 in dodeljeni kuponi za vsako posamezno leto. Neopredmetenega sredstva danega kot poroštvo za obveznost in obveznost za pridobitev neopredmetenega sredstva družba ne izkazuje. 4.2.3 NALOŽBENE NEPREMIČNI NE Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe. Pripozna se kot sredstvo, če je verjetno, da bodo v podjetje pritekale prihodnje gospodarske koristi in je njeno nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Družba razvrsti nepremičnino kot naložbeno nepremičnino, če jo v celoti ali delno daje v poslovni najem. Za merjenje naložbene nepremičnine po pripoznanju mora podjetje za svojo računovodsko usmeritev izbrati ustrezen model vrednotenja in ga uporabljati za vse naložbene nepremičnine. Uporabljamo metodo nabavne vrednosti, amortizacijo pa obračunavamo časovno enakomerno. 4.2.4 DOLGOROČNE IN KRATKOROČNE NALOŽBE Dolgoročna finančna naložba je finančna naložba, ki jo ima podjetje naložbenik v posesti v obdobju, daljšem od enega leta, in s katero naj bi dolgoročno dosegalo donos ter ne trgovalo z njo. V knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se pripozna kot sredstvo, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi in je mogoče njeno nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Dolgoročne finančne naložbe v dolgoročne obveznice, ki glasijo na tujo valuto, so ob nakupu knjižene po nabavni vrednosti. Ob unovčenju kuponov se za vrednost dela glavnice znižuje nominalna vrednost naložbe, znesek obresti pa povečuje prihodke od financiranja. Na dan bilance stanja se nominalna vrednost naložb preračuna po referenčnem tečaju Banke Slovenije. Prevrednotenje dolgoročnih naložb družba opravi ob koncu poslovnega leta, zadnje prevrednotovanje je bilo opravljeno na dan 31. 12. 2011. Stran 74 od 126 Letno poročilo 2011 Za pripoznanje finančnega sredstva se upošteva datum poravnave (izročitve) finančnega sredstva. To je datum prenosa lastninske pravice oziroma datum, ko se prenesejo pomembna tveganja in koristi iz finančnega sredstva. Dolgoročne naložbe v nevplačane deleže družba nima. Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v: finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo, finančne naložbe v posojila ali za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. 1. skupina Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, so sredstva namenjena trgovanju (neposredno ali preko pooblaščenca), ki jih družba s tem namenom tudi pridobi. Mednje sodijo tudi izpeljani finančni inštrumenti, razen tistih, ki so namenjeni varovanju pred tveganjem. V to skupino razvrščena finančna sredstva ni mogoče prerazvrstiti, saj se predpostavlja, da so pridobljena za namene trgovanja. 2. skupina Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo so sredstva z določljivimi plačili in zapadlostjo v plačilo, za katera družba oceni, da jih je sposobna obdržati do zapadlosti v plačilo in jih ne razvrsti v drugo skupino. Če družba spremeni namen naložbe ali če je ni sposobna obdržati v posesti do zapadlosti v plačilo, mora prerazvrstiti finančna sredstva iz skupine finančnih sredstev v posesti do zapadlosti v plačilo razpoložljivih za prodajo. 3. skupina Finančne naložbe v posojila ali depozite so sredstva z določljivimi plačili in zapadlostjo v plačilo. Ne kotirajo na borzi in niso namenjena prodaji, prat tako se ne razvrstijo v skupino, ki je merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida oziroma v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo. 4. skupina Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so tista neizpeljana finančna sredstva, ki so razvrščena kot razpoložljiva za prodajo in niso razvrščena v ostale tri skupine . Oslabitev finančnih naložb velja za vse skupine finančnih naložb, razen za tiste, ki se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Finančno sredstvo ali skupina Stran 75 od 126 Letno poročilo 2011 finančnih sredstev se oslabi takrat, ko obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi, zaradi dogodkov, ki so nastali po začetnem pripoznanju sredstva. Dolgoročne naložbe družbe so razporejene v drugo, tretjo in četrto skupino. 4.2.5 TERJATVE Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot sredstvo, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo in če je mogoče njeno izvirno vrednost zanesljivo izmeriti. Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Terjatve družba meri po odplačni vrednosti. Prevrednotenje terjatev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti zaradi oslabitve ali zaradi odprave predhodne oslabitve, ki jo opravimo ob zaključku poslovnega leta za vsako posamično terjatev. Terjatve do kupcev so terjatve v zvezi s prodano električno in toplotno energijo. Usklajevanje terjatev s kupci se opravlja najmanj enkrat letno, pred sestavljanjem letnega obračuna, s pošiljanjem izpisov odprtih postavk vsem kupcem. Potrjen izpis terjatve se šteje za dolžnikovo pripoznavo dolga. Terjatve za odloženi davek za neizrabljene davčne izgube in davčne dobropise se pripoznajo, če je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za neizrabljene davčne izgube. Terjatve za odloženi davek se izkažejo kot dolgoročne terjatve. Vse terjatve in obveznosti za odloženi davek, povezane s posli in drugimi poslovnimi dogodki, pripoznanimi v izkazu poslovnega izida, družba tudi pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek (prihodek) od davka. Vse terjatve in obveznosti za odloženi davek, povezane s posli in drugimi dogodki, pripoznanimi neposredno v kapitalu, družba prizna neposredno v kapitalu. 4.2.6 ZALOGE Zaloge so praviloma sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo uporabljena v rednem proizvodnem procesu. Zaloga materiala zajema količine v skladišču, dodelavi in predelavi, pa tudi na poti od dobaviteljev, če jih je kupec že prevzel. Količinsko enoto zaloge materiala družba vrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavlja nakupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave (prevozni stroški, stroški nakladanja in razkladanja, prevoznega zavarovanja in drugi). Pri Stran 76 od 126 Letno poročilo 2011 izkazovanju zalog materiala in porabe družba uporablja metodo zaporednih cen (fifo). Pri vrednotenju in porabi zalog energentov (premog, kurilno olje, lesni sekanci) pa družba uporablja metodo stalnih cen z odmiki. 4.2.7 DENARNA SREDSTVA Denarna sredstva se ob začetnem pripoznanju izkažejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin. Knjigovodska vrednost je enaka nominalni vrednosti, denarna sredstva izražena v tuji valuti se preračunajo po menjalnem tečaju na dan prejema. Denarna sredstva predstavljajo denarna sredstva v blagajni, dobroimetja na transakcijskih računih pri banki in vezana denarna sredstva. Denarna sredstva na računih so izražena v € (evrih) in se ne prevrednotujejo. 4.2.8 KAPITAL Celotni kapital podjetja je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če podjetje preneha delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja. Opredeljen je z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let (ali izguba), presežek iz prevrednotenja in predhodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana izguba poslovnega leta. Osnovni kapital se deli na vpoklicani osnovni kapital in nevpoklicani osnovni kapital. Kapitalske rezerve sestavljajo zneski na podlagi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala. 4.2.9 REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti. Rezervacije se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznajo z vračunanjem ustreznih stroškov ali odhodkov, če je verjetno, da bodo v prihodnosti nastali takšni stroški ali odhodki in je zanje potrebno rezerviranje pokrivanja. Stran 77 od 126 Letno poročilo 2011 Dolgoročne pasivne časovne razmejitve v zvezi z državnimi podporami in donacijami, prejetimi za pridobitev osnovnih sredstev, se oblikujejo za zneske državnih podpor ali donacij, s katerimi so bila osnovna sredstva nepovratno oziroma brezplačno pridobljena. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve na račun dolgoročno odloženih stroškov se prenašajo med poslovne prihodke tistega poslovnega leta, v katerem se pojavijo stroški ali odhodki, za pokrivanje katerih so oblikovane. 4.2.10 DOLGOROČNI DOLGOVI Dolgoročni dolgovi se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznajo kot obveznost, če je verjetno, da se bodo zaradi njihove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi in je zneske njihove poravnave mogoče zanesljivo izmeriti. Dolgoročni dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki v primeru dolgoročnih finančnih dolgov dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplačilo kakega poslovnega dolga, v primeru dolgoročnih poslovnih dolgov pa prejem praviloma opredmetenih osnovnih sredstev z dolgoročnim odplačevanjem. Dolgoročni dolgovi se povečujejo za pripisane obresti ali zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave, če o tem obstaja sporazum z upnikom. Dolgoročni dolgovi, ki bodo zapadli v plačilo v letu dni, se v bilanci stanja izkazujejo kot kratkoročni dolgovi. Dolgoročni dolgovi se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti in tisti izraženi v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto. Stran 78 od 126 Letno poročilo 2011 4.2.11 KRATKOROČNI DOLGOVI Kratkoročni poslovni dolgovi se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznajo kot obveznost, ko ob upoštevanju pogodbenega datuma ali datuma prejemkov oziroma prejemov in z njimi povezanih obračunov nastane obveznost, določena s pogodbo ali drugim pravnim aktom. Kratkoročni dolgovi se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo. Knjigovodska vrednost kratkoročnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova povečanja ali zmanjšanja, skladno s sporazumi z upniki. TE-TOL med kratkoročnimi dolgovi izkazuje dele dolgoročnih kreditov, ki zapadejo v plačilo v poslovnem letu. 4.2.12 KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE Kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki se pojavljajo v okviru vračunanih stroškov oziroma vračunanih odhodkov. Kratkoročno vnaprej vračunani stroški oziroma kratkoročno vnaprej vračunani odhodki pa kasneje pokrivajo dejansko nastale stroške oziroma odhodke iste vrste, ki se tako v poslovnem letu ne pojavljajo več v izkazu poslovnega izida. 4.2.13 PRIHODKI Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev ali zmanjšanj dolgov, ki preko poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Prihodki od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov in opravljenih storitev v obračunskem obdobju. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pripoznajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad knjigovodsko. Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Sestavljajo jih obračunane obresti, deleži v dobičku drugih in prevrednotovalni finančni prihodki. Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali prihodki, ki povečujejo poslovni izid. Stran 79 od 126 Letno poročilo 2011 4.2.14 ODHODKI Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanj sredstev ali povečanj dolgov, ki preko poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Prevrednotovalni poslovni odhodki so pripoznani v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. Finančni odhodki so odhodki za financiranje in naložbenje. Prve sestavljajo predvsem stroški danih obresti, drugi pa imajo naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov. Drugi odhodki so neobičajne postavke in ostali odhodki, ki zmanjšujejo poslovni izid. Stran 80 od 126 Letno poročilo 2011 4.3 IZJAVA ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA Poslovodstvo potrjuje računovodske izkaze družbe Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d.o.o. za leto, končano na dan 31.12.2011 in je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh računovodskih izkazov v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Poslovodstvo potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno poročilo predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2011. Ljubljana, 31. 3. 2012 Blaž Košorok, direktor Stran 81 od 126 Letno poročilo 2011 4.4 REVIZORJEVO POROČILO Stran 82 od 126 Letno poročilo 2011 5 RAČUNOVODSKI IZKAZI DRUŽBE 5.1 BILANCA STANJA EUR Postavka Razkritja SREDSTVA A. DOLGOROČNA SREDSTVA Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne I. časovne razmejitve 6.1.1 1. Dolgoročne premoženjske pravice II. Opredmetena osnovna sredstva 6.1.2 1. Zemljišča in zgradbe 31.12.2011 31.12.2010 88.426.018 91.696.285 56.938.399 60.152.489 1.877.252 2.521.143 1.877.252 2.521.143 53.500.312 54.877.496 12.929.149 13.594.717 a) zemljišča 1.781.635 1.781.635 b) zgradbe 11.147.514 11.813.082 36.984.355 36.231.504 3.586.808 5.051.275 3.529.315 5.051.275 57.493 - 2. Proizvajalne naprave in stroji 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi b) Predujmi za pridobitev opredmetenih OS III. Naložbene nepremičnine 6.1.3 791.481 811.970 IV. Dolgoročne finančne naložbe 6.1.4 385.161 1.600.889 385.161 600.889 385.161 600.889 - 1.000.000 1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil c) Druge delnice in deleži 2. Dolgoročna posojila b) Dolgoročna posojila drugim V. Dolgoročne poslovne terjatve 6.1.5 3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih VI. Odložene terjatve za davek 6.1.6 B. KRATKOROČNA SREDSTVA II. Zaloge 6.1.7 1. Material III. Kratkoročne finančne naložbe 6.1.8 - 1.000.000 2.148 5.090 2.148 5.090 382.045 335.901 31.483.661 31.372.296 13.394.544 10.017.963 13.394.544 10.017.963 138.509 154.391 1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil 138.509 154.391 c) Druge kratkoročne finančne naložbe 138.509 154.391 16.370.689 16.435.828 IV. Kratkoročne poslovne terjatve 6.1.9 1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 10.866.296 - 2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 3.735.165 14.955.931 3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 1.769.228 1.479.897 V. Denarna sredstva 6.1.10 1.579.919 4.764.114 C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 6.1.11 3.958 171.500 28.424.528 27.373.420 Zabilančna sredstva Stran 83 od 126 Letno poročilo 2011 EUR Postavka Razkritja OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. KAPITAL 6.1.12 I. Vpoklicani kapital 1. Osnovni kapital II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobička 1. Zakonske rezerve 4. Statutarne rezerve 31.12.2011 31.12.2010 88.426.018 91.696.285 74.083.059 73.607.965 45.323.854 45.323.854 45.323.854 45.323.854 26.110.995 26.110.995 3.027.013 4.619.397 2.411.721 4.619.397 615.292 IV. Presežek iz prevrednotenja - VI. Čisti dobiček/izguba poslovnega leta REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE B. ČASOVNE RAZMEJITVE Rezervacije za pokojnine in podobne 1. obveznosti 6.1.13 2. Druge rezervacije 3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI I. Dolgoročne finančne obveznosti 6.1.14 2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI II. Kratkoročne finančne obveznosti 6.1.15 2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank III. Kratkoročne poslovne obveznosti 6.1.16 378.803 - 206.220 - - 2.240.061 2.845.776 3.648.247 1.474.284 1.488.802 - 208.615 1.371.492 1.950.830 4.775.393 6.204.371 4.775.393 6.204.371 4.775.393 6.204.371 6.703.804 8.033.313 2.139.742 1.551.089 2.139.742 1.551.089 4.564.062 6.482.224 Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v 1. skupini Kratkoročne poslovne obveznosti do 2. dobaviteljev 9.511 - 2.867.204 3.814.106 3. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 1.687.347 2.668.118 6.1.17 17.986 202.389 6.1.18 28.424.528 27.373.420 KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE D. RAZMEJITVE Zabilančne obveznosti Stran 84 od 126 Letno poročilo 2011 5.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA EUR Postavka Razkritja 1 Č isti prihodki od prodaje 2011 6.2.1 2010 61.881.683 61.925.167 c) Č isti prihodki od prodaje na domačem trgu družbam v skupini 23.272.499 - č) Č isti prihodki od prodaje na domačem trgu drugim družbam 17.629.246 61.580.288 20.979.938 344.879 d) Č isti prihodki od prodaje na tujem trgu 3 Usredstveni lastni proizvodi in storitve 4 Drugi poslovni prihodki 5 Stroški blaga, materiala in storitev 124.303 - 1.758.019 1.177.456 47.014.736 47.233.227 Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 40.314.979 40.669.208 1b) Stroški storitev povezani z družbami v skupini 86.097 - a) 6.2.2 2b) Stroški storitev povezani z drugimi družbami 6.613.660 6.564.019 10.003.741 10.066.140 Stroški plač 7.069.592 7.078.358 Stroški pokojninskih zavarovanj 1.034.008 1.035.081 6 Stroški dela a) b) c) Stroški drugih socialnih zavarovanj č) Drugi stroški dela 7 6.2.3 Odpisi vrednosti 6.2.4 a) Amortizacija b) Prevrednot. poslovni odhodki pri NS in OOS c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obr. Sred. 8 Drugi poslovni odhodki 9 Finančni prihodki iz deležev č) Finančni prihodki iz drugih naložb 10 Finančni prihodki iz danih posojil b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 11 Finančni prihodki iz poslovnih terjatev b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 13 Finančni odhodki iz finančnih obveznosti b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 553.021 555.273 1.347.120 1.397.428 5.515.595 6.211.236 5.484.412 6.181.156 31.183 5.072 - 25.008 981.112 1.013.334 27.006 25.046 27.006 25.046 627.272 186.789 627.272 186.789 2.609 166.647 2.609 166.647 587.412 1.533.721 556.370 1.520.199 31.042 13.522 14 Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 8.736 247.400 b) Finančni odhodki iz obveznosti do dob. in meničnih obvez. 8.491 110.981 c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 245 136.419 15 Drugi prihodki 353.390 537.931 16 Drugi odhodki 18.273 17.544 17 Davek iz dobička 6.2.5 18 Odloženi davki 19 Č isti poslovni izid obračunskega obdobja Spremembe presežka iz prevrednotenja 20 finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 22 6.2.6 C elotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja Stran 85 od 126 - - - 2.999 63.505 647.676 - 2.240.061 378.803 - 206.220 268.873 - 2.446.281 Letno poročilo 2011 5.3 IZKAZ DENARNEGA TOKA EUR IZKAZ DENARNIH TOKOV (II. različica) A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a. Postavke iz izkaza poslovnega izida Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz posl. terjatev Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevredn). in finančni odh.iz posl. obv. Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih b. Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) pslovnih postavk BS Začetne manj končne poslovne terjatve Začetne manj končne aktivne kratk. časovne razmejitve Začetne manj končne odložene terjatve za davek Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujtev) za prodajo Začetne manj končne zaloge Končni manj začetni poslovni dolgovi Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije Končne manj začetne odložene obveznosti za davek c. Prebitek prejemkov pri poslovanju (a + b) B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a. Prejemki pri naložbenju Prejemki od dobljenih obr.in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb b. Izdatki pri naložbenju Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb c. Prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b) C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a. Prejemki pri financiranju Prejemki od vplačanega kapitala Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti b. Izdatki pri financiranju Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje Izdatki za vračila kapitala Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku c. Č. x. y. Prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) Končno stanje denarnih sredstev Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) Začetno stanje denarnih sredstev Stran 86 od 126 2011 2010 6.131.455 63.205.125 -57.076.669 2.999 3.964.489 62.503.637 -58.602.653 63.505 -5.810.646 68.081 167.542 -46.144 0 -3.376.581 -1.821.073 -802.471 0 320.809 -670.460 -3.973.607 119.388 -107.672 0 4.174.470 69.827 -952.866 0 3.294.029 1.944.917 14.538 914.879 15.500 0 1.000.000 0 -4.364.182 -189.004 -4.175.178 0 0 0 -2.419.265 329.303 4.686 287.700 36.917 0 0 0 -5.210.970 -80.689 -5.130.281 0 0 0 -4.881.667 150.000 0 0 150.000 -1.235.739 -65.225 0 0 -1.170.514 0 -1.085.739 1.579.919 -3.184.195 4.764.114 5.000.000 5.000.000 0 0 -3.372.264 -110.598 0 0 -3.261.666 0 1.627.736 4.764.114 40.098 4.724.016 Letno poročilo 2011 Izkaz denarnega toka je sestavljen po posredni metodi različica II. Podatki v izkazu denarnega toka so iz bilance stanja tekočega in preteklega leta in iz izkaza poslovnega izida. Da pa bi bili pritoki čim bližji prejemkom, odtoki pa izdatkom, so bila izvedena še dodatna izločanja v izkazu denarnega toka. 5.4 IZKAZ GIBANJA KAPITALA V skladu s SRS 27.3 je izkaz gibanja kapitala sestavljen tako, da prikazuje spremembe vseh sestavin kapitala, zajetih v bilanci stanja, in ima obliko sestavljene razpredelnice vseh sestavin kapitala. Tabela prikazuje gibanje postavk kapitala v letu 2011. EUR IZKAZ GIBANJA KAPITALA A.1. Stanje 31.12.2010 A.2. Stanje 01.01.2011 Osnovni Kapitalske kapital rezerve 45.323.854 Zakonske rezerve iz dobička Statutarne Presežek iz rezerve prevredn. 26.110.995 4.619.397 0 4 5 .3 2 3 .8 5 4 2 6 .1 1 0 .9 9 5 4 .6 1 9 .3 9 7 0 Čisti dobiček poslovnega Skupaj leta -206.220 -2.240.061 73.607.965 -2 0 6 .2 2 0 -2 .2 4 0 .0 6 1 7 3 .6 0 7 .9 6 5 B.1. Spremembe lastniškega kapitala 0 0 0 0 0 0 0 B.2. Celotni vseobsegajoči donos 0 0 0 0 -172.583 647.676 475.094 0 0 0 0 0 6 4 7 .6 7 6 647.676 0 0 0 0 -1 7 2 .5 8 3 0 -172.583 a) V nos č is tega pos lovenga izida b) Sprememba pres ežka iz prevrednotenja FN B.3. Spremembe v kapitalu 0 0 -2.207.677 615.292 0 1.592.385 0 a) Razp.dela Č D za rezerve po s klepu 0 0 3 2 .3 8 4 0 0 -3 2 .3 8 4 0 b) Razp.dela Č D za dod.rezerve po s klepu 0 0 6 1 5 .2 9 2 0 -6 1 5 .2 9 2 0 c ) P oravnava izgube ko odbit.s es t.kapitala 0 0 -2 .2 4 0 .0 6 1 0 0 2 .2 4 0 .0 6 1 0 C. Stanje 31.12.2011 Bilanč ni dobič ek 45.323.854 26.110.995 2.411.721 615.292 -378.803 0 74.083.059 0 0 0 0 0 0 0 Stran 87 od 126 Letno poročilo 2011 Skladno s pojasnili in razkritji po Slovenskih računovodskih standardih je prikazana tabela gibanja kapitala za leto 2010. EUR IZKAZ GIBANJA KAPITALA Osnovni Kapitalske kapital rezerve Zakonske Statutarne rezerve iz rezerve dobička Druge Presežek iz rezerve iz prevredn. dobička Čista izguba poslovnega Skupaj leta A.1. Stanje 31.12.2009 51.116.879 5.598.519 4.619.397 6.101.769 3.617.682 -29.555 0 71.024.691 A.2. Stanje 01.01.2010 5 1 .1 1 6 .8 7 9 5 .5 9 8 .5 1 9 4 .6 1 9 .3 9 7 6 .1 0 1 .7 6 9 3 .6 1 7 .6 8 2 -2 9 .5 5 5 0 71.024.691 B.1. Spremembe lastniškega kapitala a) V nos dodatnih vplač il kapitala B.2. Celotni vseobsegajoči donos a) V nos č is tega pos lovenga izida b) Sprememba pres ežka iz prevrednotenja FN B.3. Spremembe v kapitalu b) P oveč anje os novnega kapitala c ) P oenos tavljeno znižanje kapitala C. Stanje 31.12.2010 Bilanč na izguba 5.000.000 0 0 0 0 0 0 5.000.000 5 .0 0 0 .0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.000.000 -176.665 -2.240.061 -2.416.726 0 -2 .2 4 0 .0 6 1 -2.240.061 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -10.793.025 20.512.476 0 -6.101.769 -3.617.682 0 -6 .1 0 1 .7 6 9 -3 .6 1 7 .6 8 2 1 5 .3 1 7 .9 7 0 -5 .5 9 8 .5 1 9 -2 6 .1 1 0 .9 9 5 2 6 .1 1 0 .9 9 5 -1 7 6 .6 6 5 0 -176.665 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 45.323.854 26.110.995 4.619.397 0 0 -206.220 -2.240.061 73.607.965 0 0 0 0 0 6 RAZKRITJA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 6.1. POJASNILA K BILANCI STANJA 0 -2 .2 4 0 .0 6 1 -2 .2 4 0 .0 6 1 Informacije o podlagi za sestavitev bilance stanja in o posebnih računovodskih usmeritvah ter metodah, izbranih in uporabljenih pri pomembnih poslih in drugih poslovnih dogodkih za družbo so predstavljene v uvodnih pojasnilih računovodskega poročila. Družba ne razpolaga z dodatnimi informacijami, ki v obrazcu bilance stanja niso predpisane, bi pa bile pomembne za pošteno predstavitev družbe. Sredstva in obveznosti do virov sredstev so izkazani po pošteni vrednosti. Stran 88 od 126 Letno poročilo 2011 6.1.1 NEOPREDMETENA SREDST VA Neopredmetena sredstva 1.877.252 EUR Neopredmetena sredstva zajemajo ustanovna vlaganja, dodeljene emisijske kupone in premoženjske pravice. Premoženjske pravice so programske licence in nadgradnja tehnično informacijskega in tehnološko informacijskega sistema. Amortizacijo družba obračunava posamično, po enakomerni časovni metodi, glede na dobo koristnosti posameznega neopredmetenega sredstva. Amortizacijske stopnje za posamezno amortizacijsko skupino sredstev so prilagojene življenjskim dobam skupine neopredmetenih sredstev. Za skupino ustanovnih vlaganj je pričakovana življenjska doba 5 let, za programske licence se pričakuje od 4 do 5 let in emisijski kuponi, ki se ne amortizirajo. V zvezi s pojasnilom 1 k SRS 2 (2006)-emisijski kuponi od strokovnega sveta Slovenskega inštituta za revizijo se dodeljeni emisijski kuponi s 1. 1. 2007 vrednotijo po vrednosti 1 EUR za 1 kupon in se pripoznajo med drugimi neopredmetenimi sredstvi (skupina 005). Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo o emisijskih kuponih dodelilo družbi celotno količino emisijskih kuponov za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2012 v višini 3.847.780 (za vsako leto 769.556 kuponov), ki jih je evidentirala med rezervacijami in neopredmetenimi sredstvi. Družba je v poslovnem letu proizvedla za 721.924 ton emisij CO2 in ni presegla dovoljene kvote izpustov. Družba nima finančnih obveznosti za pridobitev neopredmetnih sredstev in ne razpolaga z neopredmetenimi sredstvi, ki bi bili dani kot poroštvo za obveznosti. Stran 89 od 126 Letno poročilo 2011 Gibanje neopredmetenih sredstev USTA NOVNA VLA GA NJA IN OPIS PREMOŽENJSKE KUPLJENI EMISIJSKI V PRIPRA VI EMISIJSKI KUPONI SKUPA J KUPONI PRA VICE NA BA VNA VREDNOST Stanje na dan 1 .1 . 4.923.338 0 2.348.845 0 7.272.183 43.219 189.004 3.691.242 0 3.923.465 Zmanjš anja med letom 0 43.219 4.447.558 0 4.490.776 P reknjižba 0 0 0 0 0 4.966.557 145.786 1.592.529 0 6.704.871 4.751.040 0 0 0 4.751.040 76.580 0 0 0 76.580 0 0 0 0 0 4.827.620 0 0 0 4.827.620 Stanje na dan 1 .1 . 172.298 0 2.348.845 0 2.521.143 Stanje na dan 3 1 .1 2 . 138.937 145.786 1.592.529 0 1.877.252 76.580 0 0 0 76.580 P oveč anja med letom Stanje na dan 3 1 .1 2 . POPRA VKI VREDNOSTI Stanje na dan 1 .1 . P oveč anja med letom Zmanjš anja med letom Stanje na dan 3 1 .1 2 . NEODPISA NA VREDNOST O brač unana amortizac ija 6.1.2 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA Opredmetena osnovna sredstva 53.500.312 EUR Opredmetena osnovna sredstva zajemajo zemljišča, zgradbe, proizvajalno opremo in osnovna sredstva v pridobivanju. Družba ne izkazuje sredstev, ki so zastavljena kot jamstvo za dolgove. Ocena stroškov razgradnje oziroma rušitve se všteva v nabavno vrednost novega osnovnega sredstva. Družba nima sredstev v finančnem najemu, najela pa je kredit pri komercialni banki za projekt kurjenja lesnih sekancev na kotlu 3. Znesek kredita na dan 31. 12. 2011 znaša 6.765.135 EUR. Stran 90 od 126 Letno poročilo 2011 V poslovnem letu 2010 se je družba odločila za vrednotenje nepremičnin (zemljišča, zgradbe) in proizvajalne opreme za računovodske namene. Rezultati v cenitvenih poročilih so odražali pravilno vrednost nepremičnin in ostalih osnovnih sredstev, zato družba ni izvedla ponovne cenitve v letu 2011. Vrednost zgradb in opreme povečujejo tekom leta nove nabave in nova aktiviranja investicij v teku. Nove nabave in nova aktiviranja investicij v letu 2011 so bila financirana iz lastnih virov družbe. Razlika med tabelo gibanja in postavko v bilanci stanja je dani predujem za osnovna sredstva v višini 57.493 EUR. Zmanjšanje vrednosti opreme je posledica prodaje ali uničenja med letom. Popisna komisija je izločila iz uporabe opremo v višini 26.307 EUR zaradi uničenja in neuporabnosti. Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev OPIS ZEMLJIŠČA ZGRA DBE INVESTICIJE V OPREMA SKUPA J TEKU NA BA VNA VREDNOST Stanje na dan 1 .1 . 1.781.635 72.687.035 212.647.222 5.051.275 292.167.167 P oveč anja med letom 0 0 5.505.809 4.588.146 10.093.955 Zmanjš anja med letom 0 0 403.381 6.110.105 6.513.486 P reknjižba 0 0 0 0 0 Razdelitev na s es tavne dele 0 0 0 0 0 1.781.635 72.687.035 217.749.650 3.529.315 295.747.636 Stanje na dan 1 .1 . 0 60.873.953 176.415.718 0 237.289.671 P oveč anja med letom 0 665.567 4.752.958 0 5.418.526 Zmanjš anja med letom 0 403.381 0 403.381 Razdelitev na s es tavne dele 0 0 0 0 0 Stanje na dan 3 1 .1 2 . 0 61.539.521 180.765.296 0 242.304.816 Stanje na dan 1 .1 . 1.781.635 11.813.082 36.231.504 5.051.275 54.877.496 Stanje na dan 3 1 .1 2 . 1.781.635 11.147.514 36.984.355 3.529.315 53.442.820 0 665.567 4.721.776 0 5.387.343 Stanje na dan 3 1 .1 2 . POPRA VKI VREDNOSTI NEODPISA NA VREDNOST O brač unana amortizac ija Stran 91 od 126 Letno poročilo 2011 6.1.3 NALOŽBENE NEPREMIČNI NE Naložbene nepremičnine 791.481 EUR Med naložbene nepremičnine je družba prenesla del stavbe (nepremičnina št. 1293) ob akumulatorju toplote, ki jo oddaja v najem Inštitutu za fizikalno biologijo, d.o.o. Družba oddaja v najem opremljene in neopremljene prostore v prvem nadstropju poslovno garažne hiše v skupni izmeri 263 m2. Prostori, ki se oddajajo: pisarniški prostori, sejna soba, kuhinja, sanitarije, hodniki in prostori za shrambo. Prostori so bili prilagojeni specifičnosti najemojemalca. Poleg teh prostorov pa se oddajata tudi dve parkirni mesti v prvi etaži garaže in pet parkirnih mest na parkirišču pred upravno stavbo. Zaradi specifičnosti objekta, ki je zgrajen v sklopu akumulatorja toplote (ne kot samostojen objekt), ni mogoče zanesljivo izmeriti poštene vrednosti. Amortizacija se obračunava po časovno enakomerni metodi. Stopnja amortiziranja je za objekt, ki je naložbena nepremičnina 1,88 %. Prihodki od najemnin (samo za naložbeno nepremičnino) za leto 2011 znašajo 37.115 EUR, stroški amortizacije pa 20.489 EUR. Prihodki so nižji glede na leto 2010 zaradi nižje cene najemnine za m2 in manjše število parkirnih mest. Gibanje naložbenih nepremičnin stanje 1.1.2011 NABAVNA VREDNOST povečanje zmanjšanje stanje 31.12.2011 1.089.871 0 0 1.089.871 POPRAVEK VREDNOST 277.901 20.489 0 298.391 SEDANJA VREDNOST 811.970 0 20.489 791.481 0 0 0 20.489 AMORTIZACIJA Stran 92 od 126 Letno poročilo 2011 6.1.4 DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE Dolgoročne finančne naložbe 385.161 EUR 4. skupina Skupaj NLB-delnice 24.888 24.888 NLB-dokapitalizacija delnice 71.246 71.246 5.547 5.547 283.480 283.480 0 0 385.161 385.161 Informatika-delnice Zavarovalnica triglav-delnice Banka Zasavje-obveznice Skupaj Družba določi namen pridobitve finančnega sredstva na listini, ki izkazuje njegovo pridobitev (pogodba o nakupu). Pri nakupu delnic in kuponov vzajemnih skladov, ki jih opravimo sami (ne po pogodbi o gospodarjenju), se predpostavlja, da so razvrščena v skupino finančnih sredstev, ki so razpoložljiva za prodajo, razen če je na listini o pridobitvi zapisano, da so kupljeni za trgovanje. Družba ocenjuje, da nobena od finančnih naložb, ki so razvrščene v posamezne skupine ni tvegana. Stran 93 od 126 Letno poročilo 2011 Gibanje dolgoročnih finančnih naložb stanje 1.1.2011 zmanjšanje stanje 31.12.2011 O bveznice Banka Zasavje 1.000.000 1.000.000 Skupaj 2. skupina finančnih naložb 0 1.000.000 1.000.000 0 NLB delnice 24.888 0 24.888 NLB-dokapitalizacija delnice 71.246 0 71.246 5.547 0 5.547 Delnice zavarovalnice Triglav 499.208 215.728 283.480 Skupaj 4. skupina finančnih naložb 600.889 215.728 385.161 1.600.889 1.215.728 385.161 Delnice Informatike Skupaj Dolgoročne finančne naložbe zajemajo v bilanci stanja delnice NLB d.d., delnice Informatike d.d. Maribor in delnice Zavarovalnice Triglav. Delnice so vpisane v centralnem registru pri Klirinško depotni družbi. Družba ocenjuje, da naložbe niso tvegane. Obveznice Banke Zasavje d.d. so prispele v dospetje v februarju 2011. Družba je prevrednotila delnice Zavarovalnice Triglav na dan bilance stanja. Znesek prevrednotenja je 215.728 EUR v breme prevrednotovalnega popravka kapitala. Prevrednotovalni popravek kapitala skupaj z odloženim davkom na dan bilance stanja znaša 378.803 EUR (v breme). 6.1.5 DOLGOROČNE POSLOVNE TERJATVE Dolgoročne poslovne terjatve 2.148 EUR Dolgoročne poslovne terjatve do drugih so posojila delavcem TE-TOL za prodana stanovanja na osnovi določil Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS 18/91). Prevrednotujejo se skladno s pogodbo in rastjo točke za ugotovitev vrednosti stanovanja. Družba ocenjuje, da terjatve niso tvegane, ker so odplačila nakupov stanovanj v zadnji fazi. Stran 94 od 126 Letno poročilo 2011 6.1.6 ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK Odložene terjatve za davek 382.045 EUR Terjatve za odložen davek se izkazujejo med dolgoročnimi sredstvi. Terjatve za odložen davek izhajajo iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi ter terjatve za odložene davke iz naslova prevrednotenja finančnih naložb. Gibanje terjatev za odložene davke stanje 1.1.2011 povečanje terjatve za odložen davekjubilejne nagrade in odpravnine terjatve za odložen davekfinančne naložbe Skupaj stanje 31.12.2012 284.346 2.999 287.345 51.555 43.146 94.701 335.901 46.144 382.045 Davčna stopnja vpliva na višino odloženega davka. V tem primeru, se povečajo prihodki iz naslova odloženega davka in za poslovno leto znašajo 2.999 EUR. Stran 95 od 126 Letno poročilo 2011 6.1.7 ZALOGE MATERIALA Zaloge materiala 13.394.544 EUR Pretežni del zalog v bilanci predstavlja zaloga premoga in nadomestnih delov 31.12.2011 31.12.2010 10.313.901 7.021.669 220.490 233.056 nadomestni deli 2.790.905 2.696.866 drobni inventar 9.212 8.987 60.036 57.385 13.394.544 10.017.963 gorivo-premog gorivo-kurilno olje drugo Skupaj Družba ne razpolaga z zalogami, ki bi bile dane kot jamstvo za obveznosti. Knjigovodska vrednost ne presega iztržljive vrednosti zalog. Popisne komisije za ugotovitev dejanskih zalog energentov so ugotovile popisne razlike. Pri popisu premoga, ki je potekal v sodelovanju z SGS Slovenija d.o.o, podjetjem za kontrolo blaga, je bil ugotovljen inventurni višek. Z meritvami prostornine deponiranega premoga in iz gostote deponiranega premoga je bilo ugotovljeno, da je na deponiji 8.158,66 ton premoga več, kar je TE-TOL ustrezno evidentiral. Vrednost ugotovljenega viška je znašala 697.973 EUR. Pri popisu kurilnega olja niso ugotovili popisnih razlik. Popisna komisija za nadomestne dele in material v skladišču pa je ugotovila viške v višini 226 EUR in primanjkljaj v višini 342 EUR. Prevrednotenje zalog surovin in materiala (sprememba njihove knjigovodske vrednosti zaradi oslabitve) družba opravi praviloma konec leta. Zaradi prehoda na nov informacijski sistem (SAP) in prenosa zalog, družba ob zaključku poslovnega leta ni prevrednotovala zalog. Stran 96 od 126 Letno poročilo 2011 6.1.8 KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE Kratkoročne finančne naložbe 138.509 EUR 1. skupina BPH Ilirika Skupaj Skupaj 138.509 138.509 138.509 138.509 Družba je v letu 2007 sklenila pogodbo o gospodarjenju z vrednostnimi papirji z borzno posredniško hišo. Leto 2011 se ni uvrstilo med donosnejša obdobja delniških trgov, saj so praktično vsi pomembnejši svetovni indeksi zaključili leto z negativnim predznakom. Po napovedih leto 2012 ne bo lahko leto. Temeljna analiza bo igrala še pomembnejšo vlogo pri izbiri naložbenih razredov, trg pa obeta več priložnosti kot v letu 2011. Družba ocenjuje, da kljub temu naložba ni tvegana, ker gre za nizke zneske sklenjene pogodbe in pričakovanje, da se trg vrednostnih papirjev v prihodnje stabilizira. Gibanje kratkoročnih finančnih naložb stanje 1.1.2011 BPH Ilirika Skupaj 1. skupina finančnih naložb 6.1.9 povečanje zmanjšanje stanje 31.12.2011 154.391 11.852 27.735 138.509 154.391 11.852 27.735 138.509 KRATKOROČNE POSLOVNE TERJATVE Kratkoročne poslovne terjatve 16.370.689 EUR Kratkoročne poslovne terjatve so terjatve do kupcev električne in toplotne energije. Terjatve se izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin (račun, dobropis). Terjatve do tujine se preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na zadnji dan obračunskega Stran 97 od 126 Letno poročilo 2011 obdobja. Družba ne izkazuje dvomljivih in spornih poslovnih terjatev. Zapadlosti terjatev do kupcev se pogodbeno gibljejo med 8 in 30 dni. Druge kratkoročne terjatve predstavljajo terjatve za dane predujme in terjatve do drugih (zaposlenci, država). Terjatve do zaposlencev so iz naslova obračuna plače in akontacij za potne naloge, ki se sprotno poračunavajo (v 30 dneh). Terjatve do drugih so iz naslova DDV, nagrade za invalide nad kvoto, akontacije davka od dohodkov pravnih oseb in drugih državnih institucij katere zapadlosti imajo po odločbah od 30 do 90 dni. Tabela kratkoročnih terjatev 31.12.2011 31.12.2010 442.900 14.885.066 10.866.296 0 3.213.252 67.656 79.013 3.209 0 1.377.267 kratkoročne terjatve za obresti 67 41.449 kratkoročne terjatve do drugih 1.769.161 61.181 16.370.689 16.435.829 kratkoročne terjatve do kupcev v Sloveniji kratkoročne posloven terjatve do družb v skupini kratkoročne terjatve do kupcev v tujini kratkoročni predujemi kratkoročne terjatve za vračilo DDPO Skupaj Družba ima zavarovane terjatve za prodajo električne energije, in sicer: Energy Finacing Team Switzerland (bančna garancija v višini 6.912.737 EUR) Za prodajo toplotne energije ima družba zavarovane terjatve do družbe JP Energetika (2 bianco menici in podpisana ter žigosana menična izjava). Za prodajo prenosne kapacitete plina družbi Econgas GmbH ima zavarovane terjatve z bančno garancijo v višini 84.255 EUR. Ostale terjatve niso zavarovane in ne izpostavljene tveganjem. Prav tako družba nima terjatev do članov uprave, nadzornega sveta in lastnikov. Stran 98 od 126 Letno poročilo 2011 Tabela prikazuje odprte salde nezapadlih in zapadlih terjatev do kupcev (20 največjih). Kupci Celotni odprti saldo 31.12.2011 JAVNO PODJETJE ENERGETIKA 10.866.296 Energy Financing Team Switzerland 3.156.108 Borzen d.o.o. 260.808 Elektro Slovenija d.o.o. 159.380 EconGas GmbH 56.170 Olma, d.d. 25.752 Inštitut za fizikalno biologijo 23.477 Tušmobil d.o.o. 12.960 Termoelektrarna Trbovlje d.o.o. 4.784 Vipap Videm Krško d.d. 2.508 Slorest d.o.o. 1.928 Gorenje Surovina d.o.o. 1.880 Delavci TE-TOL 1.278 Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. 1.032 Gamont d.o.o. 974 Telekom Slovenije, d.d. 960 Si.mobil d.d. 901 Kostanj d.o.o. 351 GROF ENERGO ING, DRUŽBA ZA TRGOVINO 330 Ireet d.o.o. 282 Stran 99 od 126 Letno poročilo 2011 Prikaz terjatev –domači kupci po rokih zapadlosti v plačilo (zapadle in nezapadle terjatve) Kupci Odprte dne:31.12.2011 Celotni odprti saldo Elek tro Slov enija d.o.o. JAVNO PODJETJE ENERGETIKA Ireet d.o.o. Nezapadlo 1-30 dni 159.380 10.866.296 159.380 5.689.290 5.177.006 282 0 Termoelek trarna Trbov lje d.o.o. 4.784 4.784 Delav ci TE-TOL 1.278 1.124 Gorenje Surov ina d.o.o. 1.880 0 1.880 38 0 38 ETI d.d. Telek om Slov enije, d.d. Borzen d.o.o. Elma TT d.d. IG Energetsk i Sistemi, d.o.o. 31-45 46-60 61-90 91-120 121-180 181-365 nad 365 dni dni dni dni dni dni dni 960 960 260.808 260.808 60 60 282 154 5 5 38 38 Termoelek trarna Šoštanj d.o.o. 1.032 1.032 Vipap Videm Kršk o d.d. 2.508 1.576 311 622 240 0 180 60 25.752 25.752 Interdent d.o.o. SCHWARZ, d.o.o. Olma, d.d. Ero projek t d.o.o. Si.mobil d.d. Ecp, d.o.o. 63 0 901 901 180 0 12.960 0 1.928 1.928 Lesoj d.o.o. 142 142 Kostanj d.o.o. 351 351 Ev t ek ologija, v arnost, trgov ina - 122 122 23.477 8.293 282 0 14 0 Tušmobil d.o.o. Slorest d.o.o. Inštitut za fizik alno biologijo TI&MI d.o.o. Tisk arna Pov še Matjaž, s.p. DEMATRADE predelav a plastičnih mas 72 0 Vinprom projek ti d.o.o. 184 0 EFEKT MS RAZVOJ IN TRŽENJE D.O.O. 282 0 GROF ENERGO ING, DRUŽBA ZA TRGOVINO 330 0 48 0 AB SAD d.o.o. KOZAMA d.o.o. SKUPAJ 10 11.366.689 63 180 12.960 2.749 0 2.749 6.937 282 14 72 184 282 330 48 10 6.156.547 5.182.534 Stran 100 od 126 2.749 910 2.903 612 2.749 19.897 466 72 Letno poročilo 2011 Prikaz terjatev –tuji kupci po rokih zapadlosti v plačilo (zapadle in nezapadle terjatve) Kupci tujina Partner EconGas GmbH Gamont d.o.o. Odprte dne:31.12.2011 Celotni odprti 31-45 46-60 61-90 91-120 121-180 saldo Nezapadlo 1-30 dni dni dni dni dni dni 56.170 181-365 nad 365 dni dni 28.085 28.085 0 0 0 0 0 0 0 286 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 974 689 Energy Financing Team 3.156.108 3.156.108 SKUPAJ 3.213.252 3.184.881 28.371 6.1.10 DENARNA SREDSTVA Denarna sredstva 1.579.919 EUR Denarna sredstva sestavljajo gotovina, knjižni denar in kratkoročno vezane vloge pri bankah. Denarna sredstva ima družba na transakcijskih računih pri bankah: NLB d.d., Hypo Alpe-Adria-Bank d.d., UnicreditBank d.d., Banka Koper d.d. in Raiffeisen banka, d.d. Po sklenjeni pogodbi in odobritvi z dne 28. 12. 2010 ima družba dogovorjen okvirni kredit (limit na poslovnem računu –TE-TOL) pri Raiffeisen banki, d.d., v višini 12.000.000 EUR. Na dan sestavitve bilance limit ni bil koriščen oz. je rok koriščenja potekel s prenehanjem pogodbe 30.12.2011. Prevrednotenje denarnih sredstev je sprememba knjigovodske vrednosti tistih denarnih sredstev, ki so izražene v tujih valutah in jo družba praviloma opravi konec poslovnega leta. Stran 101 od 126 Letno poročilo 2011 6.1.11 KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 3.958 EUR Med kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami je za leto 2011 družba evidentirala stroške licenčnega vzdrževanja informacijskega sistema Genis za prihodnje leto. 31.12.2011 31.12.2010 3.958 0 0 171.500 3.958 171.500 licenca Genis odškodnine za škodne primere Skupaj Zavarovalnica je v letu 2011 nakazala zneske v višini 155.438,68 EUR prijavljenjih škod za preteklo leto. Znesek v višini 171.500 je družba odpravljala. Gibanje aktivnih časovnih razmejitev stanje 1.1.2011 licenca Genis odškodnine za škodne primere Skupaj povečanje zmanjšanje stanje 31.12.2011 0 3.958 0 3.958 171.500 0 171.500 0 171.500 3.958 171.500 3.958 Stran 102 od 126 Letno poročilo 2011 6.1.12 KAPITAL Kapital 74.083.059 EUR Osnovni kapital je opredeljen v Družbeni pogodbi TE-TOL in je registriran na sodišču. Osnovni kapital znaša 45.323.854 EUR in je enak registriranemu. Celotni kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, zakonske in statutarne ter presežek iz prevrednotenja. Lastnika družbe sta Republika Slovenija (14,7961 %) in Javno podjetje Energetika Ljubljana (85,2039 %). V aprilu 2011 se je lastniški delež JP Energetika v osnovnem kapitalu povečal za 42,6507 % oz. za 19.330.953,64 EUR na osnovi 3.1. točke Pogodbe o o ureditvi medsebojnih razmerij med Republiko Slovenijo in JP Energetika, z dne 26.11.2010. Družba ima oblikovane kapitalske rezerve v višini 26.110.995 EUR, zakonske v višini 2.411.721 EUR in statutarne v višini 615.292 EUR. Zakonske rezerve so se v letu 2011 povečale v višini 32.384 EUR (5 % čistega dobička poslovnega leta). Statutarne rezerve so se oblikovale v skladu s 14. točko družbene pogodbe, in sicer tako, da se celotni čisti dobiček, ki ostane po morebitni uporabi za kritje prenesene izgube, za oblikovanje zakonskih rezerv in za oblikovanje rezerv za lastne deleže, uporabi za oblikovanje statutarnih rezerv, dokler te ne dosežejo 30 mio EUR. Te se uporabijo za financiranje tistih strateških investicij iz strategije razvoja družbe, ki jih na podlagi predloženega investicijskega elaborata, pripravljenega s strani poslovodstva družbe, v te namene potrdi nadzorni svet družbe. Presežek iz prevrednotenja je posledica prevrednotenja dolgoročne naložbe in sicer delnic Zavarovalnice Triglav. V letu 2008 so delnice pričele kotirati na borzi, zato jih je družba konec poslovnega leta prevrednotila na borzno ceno, ki je bila zaradi negativnih gibanj nizka. Gibanje presežka iz prevrednotenja stanje 1.1.2011 presežek iz prevrednotenja popravek odloženi davek Skupaj povečanje stanje 31.12.2011 -257.775 -215.728 -473.503 51.555 43.146 94.701 -206.220 -172.583 -378.803 Posamezne sestavine kapitala in njihovo gibanje v letu 2011 je razvidno iz tabele gibanja kapitala, ki se nahaja v točki 5.4 tega poročila. Stran 103 od 126 Letno poročilo 2011 6.1.13 REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PČR Rezervacije in dolgoročne PČR 2.845.776 EUR Dolgoročne pasivne časovne razmejitve so oblikovane na osnovi brezplačno prejetih sredstev za naložbe v osnovna sredstva in investicije družbe. V preteklosti je bila to razširitev 110 kV stikališča. V letu 2011 so se zmanjšale za obračunano amortizacijo. Med dolgoročnimi PČR družba evidentira emisijske kupone, ki so ji bili dodeljeni s strani države. Z odločbo so bili družbi dodeljeni emisijski kuponi za naslednje petletno obdobje (2008-2012). Črpale so se za vrednost proizvedenih emisij CO2 v letu 2011. 31.12.2011 31.12.2010 rezervacije za jubilejne nagrade 571.252 578.022 rezervacije za odpravnine 903.032 910.780 PČR za invalide nad kvoto 238.940 208.615 PČR za razširitev 110 kV stikališča 261.947 358.301 PČR za dodeljene emisijske kupone 870.605 1.592.529 2.845.776 3.648.247 Skupaj Družba se je skladno s SRS 2006 odločila za oblikovanje rezervacij iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin ob odhodu v pokoj. Družba je na dan 31.12.2011 po aktuarskem izračunu dodatno oblikovala rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, in sicer v višini 135.228 EUR. Pomembnejše upoštevane predpostavke v aktuarskem izračunu: letna diskontna stopnja 2,75 % ocena rasti plač v Sloveniji v prihodnje 2,00 % ocena osebne rasti plač 1,00 % upoštevana je umrljivost slovenske populacije, uporabljene so korigirane slovenske tablice smrtnosti iz leta 2002. Družba ima zaradi trenutno veljavne kolektivne pogodbe, ki je zelo ugodna za zaposlene, zelo nizko fluktuacijo. Pri glajenih stopnjah fluktuacije je pričakovana fluktuacija družbe v naslednjem Stran 104 od 126 Letno poročilo 2011 letu 4,7 %. Pričakovana fluktuacija je tehtano povprečje glajene fluktuacije glede na starostno strukturo zaposlenih. Med letom so se za obračunane zneske dokončno počrpale rezervacije za jubilejne nagrade, ki so bile oblikovane v letu 2007. Črpanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi je bilo iz rezervacij, ki so bile oblikovane ob prehodu (2006). Črpanje rezervacij za jubilejne nagrade je bilo v znesku 38.895 EUR in za odpravnine 96.333 EUR. Dolgoročne PČR iz naslova dotacij za 110 kV stikališče so bile počrpane v višini amortizacije, in sicer 96.354 EUR ter dolgoročne PČR za dodeljene emisijske kupone v višini izpustov emisij CO 2 721.924 EUR. Zneski črpanj rezervacij so bili enaki oblikovanim. Rezervacije za invalide nad kvoto se oblikujejo iz naslova odstopljenih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje invalidov nad kvoto, ki jih družba zaposluje in so se črpale za strošek amortizacije nabavljene opreme za invalide v delavnicah in po zakonski spremembi za plače. Navedene rezervacije niso izpostavljene nikakršnim vrstam tveganja. Gibanje rezervacij in dolgoročnih PČR stanje 1.1.2011 povečanje zmanjšanje stanje 31.12.2011 rezervacije za jubilejne nagrade 578.022 38.895 45.664 571.252 rezervacije za odpravnine 910.780 96.333 104.081 903.032 PČR za invalide nad kvoto 208.615 117.270 86.945 238.940 PČR za razširitev 110 kV stikališča 358.301 0 96.354 261.947 1.592.529 0 721.924 870.605 3.648.247 252.498 1.054.969 2.845.776 PČR za dodeljene emisijske kupone Skupaj 6.1.14 DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI Dolgoročne finančne obveznosti 4.775.393 EUR V poslovnem letu 2008 je bil najet dolgoročni kredit za investicijo sosežiga lesnih sekancev na kotlu 3. Kredit je bil v celoti črpan v letu 2008. Vrednost kredita na dan bilance je 8.223.698 CHF. Obrestna mera je 3-mesečni LIBOR CHF+0,75 % letno. Prilagoditev pogodbeno dogovorjene obrestne mere se opravi vsake tri mesece. Rok vračila kredita je 31. 12. 2015. Stran 105 od 126 Letno poročilo 2011 Za zavarovanje je družba izdala 5 bianco podpisanih menic z menično izjavo in nalogom za plačilo menice. Družba nima obveznosti do članov uprave, nadzornega sveta in lastnikov družbe. Gibanje dolgoročnih finančnih obveznosti stanje 1.1. 2011 povečanje zmanjšanje stanje 31.12.2011 Hypo-sosežig lesne mase 6.204.370 162.816 1.591.793 4.775.393 Skupaj 6.204.370 162.816 1.591.793 4.775.393 Zmanjšanje v letu 2011 je posledica obrokov plačil, ki zapadejo v plačilo v letu 2012 in se skladno s SRS evidentirajo med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi. Povečanje je posledica prevrednotenja glavnice ob zaključku leta. Skladno z razkritji v računovodskem poročilu je to dolgoročna obveznost, katere zapadlost je nad pet let. 6.1.15 KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI Kratkoročne finančne obveznosti 2.139.742 EUR Kratkoročne finančne obveznosti so deli dolgoročnih posojil oziroma glavnice, ki po posojilnih pogodbah zapadejo v plačilo v letu 2012. Na dan sestavitve bilance je bil pri NLB koriščen revolving kredit v višini 150.000 EUR. del dogoročnega kredita Hypo revolving kredit NLB Skupaj 31.12.2011 31.12.2010 1.989.742 1.551.089 150.000 0 2.139.742 1.551.089 Za najeti dolgoročni kredit za investicijo sosežiga lesnih sekancev v K3 je veljal moratorij odplačevanja do konca leta 2009. Valutno tveganje za kredite je izkazano v prevrednotenju na dan sestave bilance. Stran 106 od 126 Letno poročilo 2011 Z namenom zagotovitve nemotenega finančnega poslovanja in zagotavljanja likvidnosti v letu 2012, je družba 28.12.2011, na podlagi sklepa Nadzornega sveta družbe in prejetih ponudb bank za kratkoročno zadolžitev, najela kratkoročni revolving kredit pri NLB d.d., v višini 7 mio EUR z možnostjo večkratnega črpanja in rokom vračila 14.12.2012. Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti stanje 1.1.2011 del dogoročnega kredita Hypo revolving kredit NLB Skupaj povečanje zmanjšanje stanje 31.12.2011 1.551.089 1.609.167 1.170.514 1.989.742 0 400.000 250.000 150.000 1.551.089 2.009.167 1.420.514 2.139.742 6.1.16 KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI Kratkoročne poslovne obveznosti 4.564.062 EUR Pretežni del kratkoročnih poslovnih obveznosti v bilanci stanja predstavljajo obveznosti do dobaviteljev in državnih inštitucij. Vse obveznosti družba poravnava v dogovorjenih rokih, zato ne izkazuje zapadlih neporavnanih obveznosti. Skladno s 14. členom internega pravilnika družba za naročila velikih vrednosti zahteva finančne inštrumente zavarovanja za resnost ponudbe, za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, za vračilo predplačil, za odpravo napak v garancijski dobi. Finančno zavarovanje se določi v nominalni vrednosti do 10 % ocenjene oziroma pogodbene vrednosti, finančno zavarovanje za predplačila v višini predplačil in finančno zavarovanje za odpravo napak v jamčevalnem roku. Stran 107 od 126 Letno poročilo 2011 Tabela kratkoročnih poslovnih obveznosti 31.12.2011 kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 31.12.2010 9.511 0 2.705.449 3.316.562 kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v tujini 161.755 497.544 kratkoročne poslovne obveznosti do države 864.972 884.612 kratkoročne poslovne obveznosti do zaposlencev 782.824 678.243 kratkoročne poslovne obveznosti za plačilo DDV kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v Sloveniji 11.797 981.013 kratkoročne poslovne obveznosti za davek od dohodka 0 0 kratkoročne poslovne obveznosti za obresti 0 22.321 27.754 101.929 4.564.062 6.482.224 ostale kratkoročne poslovne obveznosti Skupaj Ob koncu leta družba izkazuje večje nezapadle obveznosti do Carinske uprave RS (DDV za premog), do prevoznika premoga (Fersped d.d.) in Luke Koper d.d. ter dobaviteljev lesnih sekancev (energenti). Tabela prikazuje odprte salde nezapadlih obveznosti do dobaviteljev (20 največjih). Dobavitelj Celotni odprti saldo Carinska uprava RS 574.544,61 Fersped d.d. 385.446,02 Lesoj d.o.o. 142.587,29 Gamont d.o.o. 120.692,49 Luka Koper, d.d. 100.653,78 Kostanj d.o.o. 100.590,97 Sol Intercontinental d.o.o. 83.199,18 ACTUAL - I.T. d.d. 81.927,41 IG Energetski Sistemi, d.o.o. 68.499,17 Adriatic Slovenica d.d. 63.838,80 Holding Slovenske elektrarne d.o.o. 62.244,00 Nova Panorama, d.o.o. 56.485,29 PETROL, SLOVENSKA ENERGETSKA DRUŽBA 52.031,26 Biprom d.o.o. 50.479,84 L-plan, d.o.o., Žirovnica 49.123,28 Elektroinštitut Milan Vidmar 48.712,94 Gorenje, d.d. 43.966,64 Sapphir, Poslovno svetovanje d.o.o. 39.528,00 Siemens d.o.o. 36.737,71 Trans Austria Gasleitung GmbH 30.954,00 Stran 108 od 126 Letno poročilo 2011 Obveznosti do dobavitelja premoga (Gorenje) so izpostavljene valutnemu tveganju (USD), ki ga podjetje zmanjšuje s sklepanjem terminskih pogodb za vsako dobavljeno ladjo. Ostale obveznosti niso izpostavljene tveganjem. 6.1.17 KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 17.986 EUR Kratkoročne pasivne časovne razmejitve na dan bilance stanja zajemajo vračunane stroške revizije in vračunane nagrade, ki pripadajo delavcem po posebnih pogodbah o zaposlitvi. Tabela kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev 31.12.2011 31.12.2010 0 178.269 10.486 15.720 7.500 8.400 17.986 202.389 vnaprej vrač. neizkoriščen dopust vračunane nagrade-individualne pogodbe vračunani stroški revizije Skupaj Družba je skladno z načinom evidentiranja JP Energetike prenehala evidentirati vnaprej vračunan neizkoriščen dopust leta 2011. Gibanje kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev stanje 1.1.2011 vnaprej vrač. neizkoriščen dopust vračunane nagrade-individualne pogodbe vračunani stroški revizije Skupaj povečanje zmanjšanje stanje 31.12.2011 178.269 0 178.269 0 15.720 10.486 15.720 10.486 8.400 7.500 8.400 7.500 202.389 17.986 202.389 17.986 Stran 109 od 126 Letno poročilo 2011 6.1.18 ZABILANČNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI Zabilančna sredstva in obveznosti 28.424.52 EUR 2011 2010 garancije 13.150.715 12.179.978 menice 14.007.743 13.994.053 0 41.396 1.266.070 1.157.993 28.424.528 27.373.420 poslovni najem Curs- okoljska dajatev Skupaj 2007 20.913 20.913 V letu 2011 se je družba odločila za varovanje pred valutnimi tveganji. Tveganja izhajajo iz dolgoročne pogodbe o dobavi premoga, ki je sklenjena v USD. Na dan sestavitve bilance družba izkazuje med zabilančnimi sredstvi in obveznostmi plačilne garancije in garancije za zavarovanje carinske in trošarinske obveznosti ter garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Največji delež med meničnimi sredstvi in obveznostmi predstavljajo menice za zavarovanje prodaje električne in toplotne energije. Med zabilančnimi postavkami je evidentirana odločba Carinske uprave RS št. DT0611-90/2010-1 za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 od trdih goriv, izdane po opravljenem inšpekcijskem nadzoru zaradi preverjanja pravilnega izvajanja trošarinskih in carinskih predpisov ter predpisov s področja okoljskih dajatev v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2010. Na izdano odločbo je TE-TOL pod zastopstvom pooblaščenega odvetnika vložil na Ministrstvo za finance RS pritožbo in zahtevo za odlog izvršbe. Na osnovi mnenja pooblaščenega pravnega zastopnika so možnosti za končni uspeh TE-TOL ugodne. 6.2 RAZKRITJA V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto. Računovodske usmeritve in metode ostajajo nespremenjene glede na lansko in medletno poročanje. Stran 110 od 126 Letno poročilo 2011 Izkaz poslovnega izida družbe je sestavljen po I. različici, ki je opredeljena v SRS 25.5. V skladu s pojasnilom Inštituta za revizijo je dopolnjen v izkaz vseobsegajočega donosa. 6.2.1 ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE Čisti prihodki od prodaje 61.881.683 EUR Med poslovnimi prihodki izkazuje družba prihodke od prodaje električne ter toplotne energije in drugih prihodkov od prodaje proizvodov in stroritev v Sloveniji, prihodke na tujem trgu je realizirala s sklenjeno pogodbo o zakupu dela plinovoda in enoletno pogodbo o prodaji električne energije. Tabela prikazuje prihodke od prodaje 2011 2010 36.839.347 0 36.839.347 0 0 0 4.062.398 61.580.288 3.924.100 61.441.036 od prodaje storitev 53.886 49.084 najemnine 84.412 90.168 20.979.938 344.879 339.038 0 0 0 339.038 344.879 na tujih trgih 20.640.901 0 od prodaje proizvodov 20.640.901 0 0 0 61.881.683 61.925.167 čisti prihodki od prodaje na trgu družbam v skupini od prodaje proizvodov od prodaje storitev čisti prihodki od prodaje na domačem trgu od prodaje proizvodov čisti prihodki od prodaje na tujem trgu (tuji trg in EU) na trgu EU od prodaje proizvodov od prodaje storitev od prodaje storitev Skupaj Med drugimi poslovnimi prihodki družba izkazuje prihodke iz naslova amortizacije za dotacije za osnovna sredstva, prihodke iz naslova emisijskih kuponov (črpanje rezervacij za dodeljene) in Stran 111 od 126 Letno poročilo 2011 prevrednotovalnih poslovnih prihodkov ter usredstvene lastne storitve za delo na projektu PPETOL. V letu 2011 je družba izkoristila pravico do menjave 15,761 % dodeljenih EUA kuponov v skladu z odločbo komisije Evropske skupnosti o državnem načrtu razdelitve emisijskih kuponov za kupone CER oz. ERU. Na osnovi sklenjenih kupoprodajnih pogodb je družba realizirala pet predmetnih menjav v skupni količini 126.718 EUA kuponov za ERU kupone in dosegla prihodek v višini 914.879 EUR. Finančni prihodki so prihodki iz naslova ugodnega gibanja tečaja USD (tečajne razlike pri dobavi premoga) in obresti depozitov, ki jih je družba vezala v poslovnem letu. Druge prihodke pa predstavljajo neobičajne postavke. Med te družba evidentira prihodke iz naslova nagrade, ker zaposluje invalide nad kvoto in odškodnine iz naslova priznanih škodnih zahtevkov pri zavarovalnici. Tabela prihodkov 2011 2010 poslovni prihodki 63.764.006 63.102.623 finančni prihodki 656.886 378.482 drugi prihodki 353.391 537.931 64.774.283 64.019.036 Skupaj Družba daje sredstva v poslovni najem in so prejeta plačila oziroma najemnine vključene med prihodke sorazmerno skozi čas trajanja pogodbe. Skladno z MRS 17 razkriva najmanjše najemnine poslovnih najemov za posamezna obdobja, ki so prikazana v spodnji tabeli. mesečno Prihodki iz poslovnih najemov v 1 letu do 5 let več kot 5 let 6.134 73.611 340.288 345.959 MOBITEL (uporaba dela glavnega pog. objekta) 800 9.600 48.000 48.800 SIMOBIL (uporaba radior. So.) 751 9.007 45.035 45.785 SLOREST (menza) 1.491 17.889 89.447 90.938 ODDAJA PROSTOROV V NAJEM 3.093 37.115 157.806 160.436 TE-TOL ima štiri pogodbe za oddajanje prostorov v najem. Dve pogodbi sta sklenjeni z operaterji, ki koristijo prostor za postavitev svojih baznih postaj za mobilno telefonijo in antenski sistem za brezžični internet, dve pogodbi pa zajemata oddajo poslovnih prostorov in kuhinje z jedilnico. Vse najemne pogodbe so sklenjene za nedoločen čas. V vseh najemnih pogodbah je določen tudi odpovedni rok najema, ki je od 3 mesecev pri mobilnih operaterjih, do 12 mesecev pri oddaji v Stran 112 od 126 Letno poročilo 2011 najem poslovnih prostorov. Prihodki iz naslova najemnih pogodb so v poslovnem letu znašali 84.411,72 EUR pri čemer je prihodke od najemnin povišal enkratni prihodek operaterja Tušmobil v višini 10.800 EUR. Stroški, ki nastajajo v zvezi s sredstvi, ki so dani v najem, so obračunana amortizacija (od naložbene nepremičnine), ki znaša 20.489 EUR. Ostali stroški niso predvideni. Odhodki 64.129.605 EUR Odhodki družbe so poslovni odhodki, finančni in drugi odhodki. Poslovni odhodki predstavljajo posamezne stroške po naravnih vrstah (stroški materiala, plač, amortizacije in storitev) in odhodki prevrednotovanja osnovnih sredstev ter zalog. Med finančnimi odhodki družba izkazuje predvsem odhodke od posojil (obračunane obresti in tečajne razlike) in odhodke za tečajne razlike pri obveznostih do dobaviteljev. Drugi odhodki pa predstavljajo neobičajne postavke. Tabela odhodkov odhodki 2011 2010 poslovni odhodki 63.515.184 64.523.937 finančni odhodki 596.148 1.781.120 drugi odhodki Skupaj 18.273 17.544 64.129.605 66.322.601 Stran 113 od 126 Letno poročilo 2011 Stroški po naravnih vrstah 2011 2010 40.314.979 40.669.208 38.115.476 38.683.714 623.223 531.841 1.576.280 1.453.653 6.699.757 6.564.019 transporte storitve 236.338 182.001 najemnine 491.467 536.406 68.335 72.228 5.903.617 5.773.384 10.003.741 10.066.140 5.515.595 6.211.236 nabavna vrednost prod. blaga in materiala ter str.por.mat. stroški materiala stroški energije drugi stroški materiala stroški storitev povračila zaposlencem v zvezi z delom drugi stroški storitev stroški dela odpisi vrednosti drugi poslovni odhodki Skupaj 981.112 1.013.334 63.515.184 64.523.937 Drugi stroški storitev se nanašajo na storitve vzdrževanja posameznih vzdrževalnih služb po planu vzdrževalnih storitev, na stroške varovanja premoženja, stroške reklame in reprezentance, stroške ekologije in varovanja okolja, zavarovalne premije ter telekomunikacijske storitve. Družba skladno z razkritji prikazuje stroške po funkcionalnih vrstah v naslednji tabeli. (EUR) PROIZVAJALNI STROŠKI E l e m e n t i I STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV a) Nab. vred. blaga, materiala ter stroški porab. materiala b) STROŠKI PRODAJE STROŠKI SPLOŠNIH 2011 SKUPAJ DEJAVNOSTI 44.804.668 12.756 2.197.312 47.014.736 40.230.047 4.591 80.341 40.314.979 Stroški storitev 4.574.621 8.165 2.116.971 6.699.757 II STROŠKI DELA 7.406.278 140.403 2.457.059 10.003.741 a) Stroški plač 5.233.979 99.222 1.736.391 7.069.592 b) Stroški pokojninskih zavarovanj 765.529 14.512 253.967 1.034.008 c) Stroški drugih socialnih zavarovanj 409.430 7.762 135.830 553.021 č) Drugi stroški dela 997.341 18.907 330.872 1.347.120 5.207.545 31.964 276.086 5.515.595 5.207.545 31.964 244.903 5.484.412 31.183 31.183 0 0 III ODPISI VREDNOSTI a) Amortizacija b) Prevred. posl. odhodki pri neopredm. sred. in opred. OS c) Prevred. posl. odhodki pri obratnih sredstvih IV DRUGI POSLOVNI ODHODKI POSLOVNI ODHODKI SKUPAJ 817.216 97.976 65.920 981.112 58.235.707 283.099 4.996.378 63.515.184 Stran 114 od 126 Letno poročilo 2011 6.2.2 STROŠKI BLAGA MATERI ALA IN STORITEV Stroški blaga, materiala in storitev 47.014.736 EUR Družba vodi in ugotavlja stroške po naravnih vrstah. Največji delež stroškov v družbi nastane s proizvodnjo oziroma porabo energentov predvsem premoga in lesnih sekancev. Tabela prikaza stroškov materiala in storitev porabljen material in pomožni material energija 2011 2010 38.206.708 38.744.606 623.223 531.841 1.334.711 1.229.083 odpisi in inventurne razlike 64.110 83.860 pisarniški material in časopisi 86.227 79.818 40.314.979 40.669.208 236.338 182.002 material za vzdrževanje Skupaj stroški materiala transportne storitve stroški uporabe kanalizacije vzdrževalne storitve najemnine 57.333 55.179 3.639.710 3.391.250 491.467 536.406 dnevnice za službene poti 14.040 16.300 nočnine za službene poti 16.023 18.857 potni stroški 37.192 31.771 šolnine zavarovalne premije stroški plačilnega prometa 1.080 5.300 789.190 780.966 82.174 75.217 zdravstvene storitve 113.443 123.723 svetovalne storitve 205.074 206.633 stroški varovanja 281.117 283.448 stroški razpisov, takse reklama reprezentanca 544 1.904 43.246 122.895 110.491 90.587 seminarji in tečaji 95.794 122.293 študije in raziskave 54.015 39.821 storitve optimiranja proizvodnje 59.281 26.181 155.422 172.968 storitve iz področja ekologije pogodbeno delo, avtorstvo 10.341 8.980 9.092 35.006 delo študentov 29.740 34.910 telekomunikacijske storitve 80.065 87.616 druge proizvodne storitve 87.545 113.804 6.699.757 47.014.736 6.564.019 47.233.227 sejnine Skupaj storitve Skupaj stroški materiala in storitev Stran 115 od 126 Letno poročilo 2011 6.2.3 STROŠKI DELA Stroški dela 10.003.741 EUR 2011 2010 7.069.592 7.078.358 358.947 357.272 stroški pokojninskih in socialnih zavarovanj 1.228.082 1.233.082 drugi stroški dela 1.347.120 1.397.428 10.003.741 10.066.140 stroški plač stroški pokojninskih zavarovanj-PDPZ Skupaj Družba stroške dela in stroške povračil zaposlencem obračunava skladno z zakonom, kolektivno pogodbo, podjetniško kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi. Med druge stroške dela se vštevajo prehrana in prevoz, regres za letni dopust, solidarnostna pomoč in stroški za dodatno oblikovanje rezervacij iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin. V poslovnem letu 2011 je družba oblikovala rezervacije iz tega naslova v znesku 135.228 EUR. Stroški dela poslovodstva 2011 2010 86.707 73.876 zaposleni po posebnih pogodbah 602.914 546.328 sejnine članov nadzornega sveta 9.092 35.006 698.713 655.210 direktor Skupaj Prejemki vodstva družbe in zaposlenih po posebnih pogodbah so določeni v posebnih pogodbah o zaposlitvi. Članom poslovodstva, članom nadzornega sveta, zaposlenim po posebnih pogodbah ter drugim delavcem ni bilo odobrenih nikakršnih predujmov, posojil ali poroštev s strani družbe. Stran 116 od 126 Letno poročilo 2011 6.2.4 ODPISI VREDNOSTI Odpisi vrednosti 5.515.595 EUR odpisi vrednosti amortizacija prevrednotovalni poslavni odhodki pri NDS in OOS prevrednotovalni poslavni odhodki pri obratnih sred. Skupaj 2011 2010 5.484.412 6.181.156 31.183 5.072 0 25.008 5.515.595 6.211.236 Amortizacija se obračunava po časovno enakomerni metodi. Amortizacijske stopnje za osnovna sredstva so prikazane v spodnji tabeli: amortizacijska stopnja proizvodni objekti z zunanjo ureditvijo (razsvetljavo) 1,3-5,0 poslovni objekti 2,0-5,0 parni kotli, turbine, mlini 5,0-5,6 oprema za proizvodnjo, prenos 5,0-10,0 deli opreme in remonti 33 merilne in kontrolne naprave 20,0-25,0 obdelovalni stroji 10,0-25,0 oprema za vzdrževanje in čiščenje 12,5-20,0 transportna sredstva 12,5-20,0 ostali stroji in naprave 10,0-20,0 pisarniško in delavniško pohištvo 10,0-15,0 pisarniški stroji 10,0-15,0 računalniška oprema 33 Amortizacija za neopredmetena sredstva (programske licence) se obračunava po stopnjah 20 % in 25 % letno. Stran 117 od 126 Letno poročilo 2011 6.2.5 DAVEK IZ DOHODKA IN ODLOŽENI DAVKI Skladno z veljavno zakonodajo družba ne izkazuje davka iz dohodka pravnih oseb, ker je v letu 2011 izkazovala preneseno davčno izgubo. 2011 2010 0 0 odloženi davek -2.999 -63.505 Skupaj -2.999 -63.505 odmerjen davek Spodnja tabela nam prikazuje sestavine odhodka za davek in efektivno davčno stopnjo. dobiček pred spremembo davčne osnove veljavna davčna stopnja (%) davek po veljavni davčni % pred spremem.dav.osnove neobdavčeni prihodki davčno nepriznani stroški olajšave odloženi davek efektivna davčna stopnja odmerjen in odložen davek 2011 2010 644.676 -2.303.566 20 20 128.935 -460.713 14.538 -4.686 666.057 647.784 0 0 -2.999 -63.505 0,00 0,00 -2.999 -63.505 Znesek terjatev za odložen davek, ki ne vpliva na poslovni izid in se nanaša in obračuna v dobro kapitala, se je v poslovnem letu povečal za 43.146 EUR. Stran 118 od 126 Letno poročilo 2011 6.2.6 PRESEŽEK IZ PREVREDN OTENJA FINANČNIH SRE DSTEV RAZPOLOŽLJIVIH ZA PRODAJO Spremembe presežka iz prevrednotenja -378.803 EUR Družba v spremembah presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo izkazuje prevrednotenje delnic Zavarovalnice Triglav. Na bilančni dan ima družba v lasti 28.348 lotov ZVTG. PPK-delnice Zavarovalnice Triglav popravek vrednosti presežkov iz prevred.-odloženi davki Skupaj 2011 2010 -473.504 -257.775 94.701 51.555 -378.803 -206.220 Gibanje presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev stanje 1.1. presežek iz prevrednotenja popravek za odloženi davek SKUPAJ 6.3 povečanje zmanjšanje stanje 31.12. -257.775 -215.728 0 -473.504 51.555 43.146 0 94.701 -206.220 -172.582 0 -378.803 RAZKRITJA V IZKAZU DENARNIH TOKOV V izkazu denarnih tokov je družba ustvarila pozitivni denarni tok pri poslovanju, pri naložbenju pa je ugotovljen negativni denarni tok. Prav tako je ugotovljen negativni izid denarnega toka pri financiranju, ker družba odplačuje obroke kredita za investicijo lesnih sekancev. Stran 119 od 126 Letno poročilo 2011 6.4 RAZKRITJA V IZKAZU GIBANJA KAPITALA Povečanje kapitala je posledica pozitivnega poslovnega rezultata v višini 647.676 EUR. S sklepom poslovodstva so bile skladno s 4. točko 64. člena z ZGD-1 oblikovane zakonske rezerve v višini 5% čistega dobička poslovnega leta t. j. v višini 32.384 EUR. Skladno s členom družbene pogodbe so bile oblikovane statutarne rezerve iz čistega dobička poslovnega leta, in sicer v višini 615.292 EUR. Razporeditev dobička poslovnega leta P o s ta v k a 2011 A. Čisti dobiček poslovnega leta 2010 647.676 B. Čista izguba poslovnega leta 0 2.240.061 C. Preneseni čisti dobiček 0 0 Č. Prenesena čista izguba 0 0 D. Zmanjšanje kapitalskih rezerv 0 0 E. Zmanjšanje rezerv iz dobička (1. do 4.) 0 0 1. Zmanjšanje zakonskih rezerv 0 0 2. Zmanjšanje rezerv za lastne deleže 0 0 3. Zmanjšanje statutarnih rezerv 0 0 4. Zmanjšanje drugih rezerv iz dobička 0 0 647.676 0 32.384 0 0 0 615.292 0 F. Povečanje rezerv iz dobička (1. do 4.) 1. Povečanje zakonskih rezerv 2. Povečanje rezerv za lastne deleže 3. Povečanje statutarnih rezerv 4. Povečanje drugih rezerv iz dobička 0 0 G. Bilančni dobiček 0 0 H. Bilančna izguba 0 2.240.061 Prikaz sprememb v kapitalu je razviden v Izkazu gibanja kapitala, v točki 5.4. Posledično prevrednotenje kapitala s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin, ki je v letu 2011 znašala 2,0 %, bi pomenilo znižanje dobička poslovnega leta za 1.472.159 EUR, tako da bi družba izkazovala izgubo v višini 824.483 EUR. Stran 120 od 126 Letno poročilo 2011 6.5 RAZKRITJA TRANSAKCIJ S POVEZANIMI OSEBAMI Povezana stranka je tista oseba, ki je kot taka opredeljena v mednarodnih standardih računovodskega poročanja. V skladu s 13. točko prvega odstavka 69. člena ZGD-1 je potrebno razkriti transakcije, ki jih je družba začela s povezanimi strankami, vključno z zneski takšnih transakcij, naravo razmerja s povezanimi strankami in drugimi podatki o transakciji, potrebnimi za razumevanje finančnega stanja družbe, če so te transakcije pomembne in niso bile opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji. 6.5.1 PODATKI O POVEZANIH OSEBAH Na osnovi Pogodbe o o ureditvi medsebojnih razmerij med Republiko Slovenijo in JP Energetika, se je lastniški delež JP Energetike v aprilu 2011 povečal, tako da ima: družba JP Energetika v 85,2039 % poslovni delež družbe, preostali poslovni delež v višini 14,7961 % pa je v lasti Republike Slovenije. V skladu z Mednarodnim računovodskim standardom 24 se šteje, da je družba JP Energetika povezana oseba z družbo TE-TOL, saj ima v družbi delež, ki ji zagotavlja status obvladujoče družbe. Družba je v novembru 2011 sklenila z Javnim Holdingom Ljubljana Pogodbo o neodplačnem pravnem prenosu Ekonomsko-finančnega področja, Pravne službe, Kadrovske službe in Službe za informatiko iz TE-TOL na Javni Holding Ljubljana. S 1.1.2012 je družba na Javni holding Ljubljana prenesla 17 delavcev. Za namene izvajanja storitev je bila med TE-TOL in Javnim holdingom Ljubljana sklenjena Pogodba o izvajanju strokovno-tehničnih in organizacijskih storitev, ki pa ni imela vpliva na izkaze poslovanja v letu 2011. 6.5.2 RAZKRITJA TRANSAKCIJ S POVEZANIMI OSEBAMI Družba je s povezano osebo JP Energetika poslovala v skladu s podpisano Letno ter Dolgoročno pogodbo o dobavi toplote ter poslovno tehničnem sodelovanju. Stran 121 od 126 Letno poročilo 2011 Družba na dan 31. 12. 2011 izkazuje odprte terjatve do povezanih oseb v znesku 10.866.296 EUR. Odprte terjatve se nanašajo na terjatve do družbe JP Energetika za prodajo toplote in tehnološke pare. Postavka BS 31.12.2011 31.12.2010 indeks 11/10 Terjatve do obvladujoče družbe 10.866.296 10.787.397 100,73 Družba je od 1. 4. 2011 v skupini , zato v spodnji tabeli razkriva prihodke, ki jih je v obdobju od aprila do decembra 2011 ustvarila s prodajo toplotne energije in tehnološke pare. Transakcija IPI april-december 2011 Prihodki od prodaje toplote 20.261.574 Prihodki od prodaje tehnološke pare 3.010.925 Skupaj prihodki od obvladujoče družbe 23.272.499 Družba je v celem letu 2011 z družbo v skupini ustvarila 36.839.347 EUR prihodkov. Transakcija IPI Prihodki od prodaje toplote Prihodki od prodaje tehnološke pare Skupaj prihodki od obvladujoče družbe 2011 32.761.830 2010 indeks 11/10 35.048.437 93,48 4.077.517 3.658.203 111,46 36.839.347 38.706.640 95,18 Prihodki v skupini so bili v celoti realizirani z družbo JP Energetika. Kot je razvidno iz preglednice se nanašajo na prihodke od prodaje toplotne energije in tehnološke pare. 6.6 DRUGA RAZKRITJA Družba je z revizijsko družbo KPMG sklenila pogodbo o revidiranju računovodskih izkazov in letnega poročila za leto 2011. Stroški revidiranja po pogodbi znašajo 15.000 EUR. 6.7 DOGODKI PO DATUMU SESTAVITVE BILANCE STANJA Družba ne beleži posebnih dogodkov, ki so nastopili po datumu bilance stanja, zato tudi ne vplivajo na računovodske izkaze za leto 2011. Stran 122 od 126 Letno poročilo 2011 7 POROČILO O DELU NADZORNEGA SVETA V LETU 2011 1. Sestava nadzornega sveta Nadzorni svet je v letu 2011 deloval v sledeči sestavi: Od 01.01.2011 do 31. 12. 2011 Jadranka Dakić, predsednica (do 11.8.2011) mag. Rudi Brce, namestnik predsednika Jurij Jerina, član Aleš Šaver, član Janko Kramžar, član (do 23.8.2011) Matija Mihelčič, član (do 17.9.2011) Lenart Tomaž, član Boštjan Kocijan, član Brigita Zorec, članica (do 12.9.2011) Od datumov navedenih v oklepaju, je Nadzorni svet deloval v okrnjeni sestavi (s petimi člani). 2. Seje nadzornega sveta V letu 2011 se je Nadzorni svet sestal na 6 rednih in 1 korespondenčni sejah in na sejah sprejel 30 sklepov. Izrednih sej v letu 2011 ni bilo. 3. Vsebinski poudarki sej Nadzorni svet družbe TE-TOL je v letu 2011 spremljal in nadzoroval vodenje poslovanja družbe in opravljal ostale naloge, ki so kot pristojnosti nadzornega sveta opredeljene z zakonom in družbeno pogodbo. Stran 123 od 126 Letno poročilo 2011 Na svojih sejah je Nadzorni svet obravnaval bistvene strateške in operativne zadeve o poslovanju družbe, med katerimi so bile najpomembnejše: obravnava četrtletnih poročil o poslovanju družbe, s poudarkom na racionalizaciji vseh vrst stroškov, obravnaval in sprejel je letno poročilo za leto 2010, obravnaval in potrdil je plan poslovanja za leto 2012, sprejel je predlog sklepa za 13. skupščino družbe, seznanil se je s potekom 13. skupščine družbe, dajal je soglasja k pravnim poslom v skladu s 27. členom družbene pogodbe, seznanjal se je s poročilom o stanju na projektu PPE-TOL. Podal je soglasje k pravnim poslom: Generalni remont turbine 1 sklenjen med TE-TOL, d.o.o. in SOL INTERCONTINENTAL d.o.o. Odkup in prevzem električne energije v letu 2012 iz visokoučinkovite soproizvodnje sklenjeno med TE-TOL, d.o.o. in Holding slovenske elektrarne ter TE-TOL, d.o.o. in GEN-I, d.o.o. Pogodbi za prestavitev 110 kV daljnovodnega in kablovodnega portala sklenjeno med TE-TOL, d.o.o. in konzorcijem C&G in Elektroservisi, d.d. Nadzorni svet se je seznanil z vsebino Pogodbe o izvajanju strokovno-tehničnih in organizacijskih storitev ter k posebnem sporazumu k pogodbi o izvajanju strokovnotehničnih in organizacijskih storitev, sklenjeno med TE-TOL, d.o.o. in Javnim holdingom Ljubljana, d.o.o. Upravo družbe je zadolžil, da do naslednje seje Nadzornega sveta pripravi obrazložitev ter analizo stroškov in koristi. Nadzorni svet družbe TE-TOL se je seznanil s pojasnili direktorja družbe k Pogodbi o izvajanju strokovno-tehničnih in organizacijskih storitev in je podal soglasje k pogodbi o izvajanju strokovno-tehničnih in organizacijskih storitev ter k posebnemu sporazumu k Pogodbi o izvajanju strokovno-tehničnih in organizacijskih storitev, sklenjeno med TETOL, d.o.o. in Javnim holdingom Ljubljana, d.o.o., pri čemer je zadolžil poslovodstvo, da Nadzorni svet kvartalno obvešča o rezultatih izvedene reorganizacije. Stran 124 od 126 Letno poročilo 2011 Poleg tega je med drugim obravnaval naslednjo tematiko: Direktorja družbe je zadolžil naj na Ministrstvo za gospodarstvo vloži predlog za pridobitev obratovalnih podpor za OVE s prilogami in obrazložitvami in naredi vse potrebno za spremembo, ki ureja pridobitev podpor za SPTE. Zadolžil ga je, naj še naprej intenzivira aktivnosti na področju državnih poroštev za projekt PPE-TOL. 4. Letno poročilo 2011 Posamezne sklope letnega poročila – tako fizične kot tudi finančne rezultate, je Nadzorni svet preverjal sprotno. Poročilo o poslovanju družbe vsebuje vse potrebne podatke, računovodska poročilo pa zajema obvezna razkritja po določilih zakona o gospodarskih družbah in slovenskih računovodskih standardih. Letno poročilo za leto 2011 je izdelano v skladu s predpisi z upoštevanjem računovodskih standardov in načel. Vsebuje vse podatke in pojasnila o premoženjsko-finančnem stanju in sestavi financiranja in navedene strateške cilje poslovanja družbe. 5. Zaključek Na osnovi finančnih in vsebinskih poročil za leto 2011 nadzorni svet daje pozitivno mnenje k poslovanju družbe, hkrati pa opozarja, da Uredba o podporah EE proizvedeni iz OVE in Uredba o podporah EE proizvedeni iz SPTE, resno ogrožata poslovanje družbe v letih 2012 in dalje, če ne bo pravočasno izvedena investicija v PPE, ki jo je skupščina potrdila v okviru strateških načrtov. mag. Rudi Brce Podpredsednik Nadzornega sveta Stran 125 od 126 Letno poročilo 2011 8 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC BKG - parni kotel nizkotlačne kotlarne DMK - dnevne mejne koncentracije GD - gradbeno dovoljenje GPO - glavni pogonski objekt IPN - izvedbeni prostorski načrt KPV - kemična priprava vode MEV - mejne emisijske vrednosti MOP - Ministrstvo za okolje in prostor NTK - nizkotlačna kotlarna PGD - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja PPE - plinsko parna enota PZI - projekt za izvedbo SPN - strateški prostorski načrt SRO - sistem ravnanja z okoljem SRS - slovenski računovodski standardi SVD - služba varstva pri delu TA - turbo agregat TEIS - tehnološko ekološki informacijski sistem VNC - varnostno nadzorni center April 2011 Stran 126 od 126
© Copyright 2024