1. No category

Avtor: Rok SODIN, univ. dipl. ekonomist, revizor , stečajni upravitelj Objava: Davčno finančna praksa April 2011 (DFP) PRENEHANJEDRUŽBE:REDNALIKVIDACIJAALIPRENEHANJEDRUŽBE
VSTEČAJNEMPOSTOPKU
1.UVOD
Gospodarske družbe prenehajo s svoji poslovanjem in s tem obstojem zaradi raznovrstnih
razlogov. Ključni razlogi za prenehanje gospodarskih družb so podani v Zakonu v
gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-11), ki med drugim opredeljuje, da družbe lahko
prenehajo s pretekom časa, za katerega je bila ustanovljena, na podlagi sklepa skupščine, če
poslovodstvo ne deluje več kot 12 mesecev, če sodišče ugotovi ničnost družbe, s stečajem, na
podlagi sodne odločbe, z združitvijo v kakšno drugo družbo ali zaradi drugih razlogov. Na
podlagi navedenega pa lahko prenehanje gospodarskih družb delimo tudi na »prostovoljno«
ter »neprostovoljno« prenehanje. V primeru prostovoljnega prenehanja govorimo, ko
skupščina oziroma družbeniki sprejmejo sklep, o likvidaciji oziroma rednem prenehanju
gospodarske družbe. Postopek neprostovoljnega prenehanja gospodarske družbe se začne na
podlagi sklepa sodišča, ki ga izda v primerih ničnosti gospodarske družbe, nedelovanja
poslovodstva ali stečajnega postopka.
2.REDNALIKVIDACIJADRUŽBE
Redna likvidacija je kompleksen in pogosto tudi dolgotrajen postopek v katerem se opravijo
dejanja za prenehanje družbe, ker ni več interesa ali pogojev, da bi družba še naprej obstajala.
Premoženje se pri prenehanju delovanja družbe po poravnavi obveznosti razdeli med lastnike.
Pomembno pa je, da pri likvidacijskem postopku, poleg korporacijskega in delovnega prava
upoštevamo tudi davčno zakonodajo, ki je lahko zaradi obdavčitve kapitalskih dobičkov,
dividend in drugih prejemkov družba za udeležence v likvidacijskem postopku neugodna.
V postopku likvidacije, družba uveljavi vse svoje pravice, pridobljene s poslovanjem, hkrati
pa mora kot pravni subjekt izpolniti tudi svoje obveznosti. Postopek likvidacije lahko tako
razdelimo na tri sklope :
 Postopek preveritve poslovodstva in lastnikov, če je družba zrela za redno likvidacijo.
Pri čemer je potrebno ugotoviti, ali ima družba dovolj sredstev za poplačilo terjatev
upnikov skupaj z zamudnimi obrestmi. V kolikor se naknadno, med postopkom redne
likvidacije ugotovi, da na podlagi prijavljenih terjatev upnikov, premoženje družbe ne
zadošča za poplačilo vseh terjatev z zakonskimi obrestmi, se mora postopek
likvidacije nemudoma ustaviti in podati predlog za začetek stečajnega postopka.
 Postopek likvidacije družbe; ter
 Izbris družbe iz sodnega registra.
Postopek likvidacije družbe se začne s sprejemom sklepa družbenikov oziroma skupščine o
likvidaciji družbe, ki mora biti sprejet v obliki notarskega zapisa. Sklep morajo sprejeti vsi
družbeniki (d.o.o., d.n.o., k.d,) , v primeru delniške družbe mora sklep sprejeti skupščina z
najmanj tričetrtinskim deležem zastopanega osnovnega kapitala.
1
ZGD-1 Ur.l. RS, št. 42/2006, 60/2006 in nadaljnji Avtor: Rok SODIN, univ. dipl. ekonomist, revizor , stečajni upravitelj Objava: Davčno finančna praksa April 2011 (DFP) Vsebina sklepa o likvidaciji2, mora vsebovati firmo in sedež družbe, organ, ki je sprejel sklep,
vzrok za prenehanje delovanja družbe, rok za prijavo terjatev upnikov in delničarjev, ki imajo
delnice na prinosnika (rok ne sme biti krajši od 30 dni od objave sklepa) ter ime
likvidacijskega upravitelja in njegov naslov. Sprejeti sklep o likvidaciji družbe, je ključna
listina, na podlagi katere sodišče vpiše začetek likvidacije v sodni register. Po vpisu začetka
likvidacijskega postopka v register mora družba v svoji firmi uporabljati pristavek »v
likvidaciji«.
Po končani razdelitvi premoženja družbe likvidacijski upravitelj sodišču izroči poročilo o
poteku likvidacije, sklep o razdelitvi premoženja in izjavo o razdelitvi premoženja, skladno s
sklepom o razdelitvi, ter predlaga izbris družbe iz sodnega registra
3.STEČAJNIPOSTOPEK
Bistveni pogoj za začetek stečajnega postopka nad pravno osebo je insolventnost dolžnika,
kar je bistvena razlika od redne likvidacije, ki se začne na predlog lastnikov družbe zaradi
pomanjkanja interesa ali pogojev, da bi družba še naprej obstajala. Razlogi, za prenehanje
družbe v stečajnem postopku, so tako popolnoma različni, kot v primeru redne likvidacije.
Do insolventnosti podjetij v zadnjem obdobju prihaja predvsem zaradi izgube poslov in
zmanjšanih naročil, nižjega potrošniškega povpraševanjem, plačilne nesposobnosti drugih
podjetij ter posledičnega neplačila terjatev. Vse te razloge pa potencirajo še nepravilne
investicijske in poslovne odločitev poslovodstev v preteklosti, tvegano dolgoročno strateško
planiranja, ki je temeljil predvsem na financiranju rasti in investicij s tujimi finančnimi viri.
O stečajnem postopek nad pravno osebo odloči sodišče na podlagi predloga upravičenega
predlagatelja. Za razliko od postopka redne likvidacije, pri kateri redno likvidacijo začnejo
lastniki podjetja, lahko predlog za začetek stečajnega postopka poda:
 dolžnik oziroma osebno odgovorni družbenik dolžnika,
 upnik, ki izkaže svojo terjate do dolžnika in katera je že zapadla v plačilo več kot 2
meseca , ali
 Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije.
Insolventnost je v skladu z ZFPPIPP3 položaj trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne
nesposobnosti. Dolžnik, ki je pravna oseba je trajneje nelikviden, če v daljšem obdobju ni
sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju in velja, če za več kot
dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega dvajset
odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto
pred zapadlostjo teh obveznosti. Dolžnik, ki je pravna oseba, je dolgoročno plačilno
nesposoben, če je prezadolžen in je s tem vrednost njegovega premoženja manjša od vsote
njegovih obveznosti ali pa če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla
polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali
rezerv. Vse zgoraj navedene določbe so izpodbojne in jih lahko dolžnik oziroma poslovodstva
dolžnika z ustreznimi dokazi uspešno izpodbijajo.
2
ZGD-1 405 člen ; 3
Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ; Ur. l. RS, št.
126/07,40/09, 59/09 in 52/10.
Avtor: Rok SODIN, univ. dipl. ekonomist, revizor , stečajni upravitelj Objava: Davčno finančna praksa April 2011 (DFP) Velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba postala trajneje nelikvidna, če za več
kot tri mesece zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom
davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač
delavcem, razen če je bilo plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki
ureja davčni postopek (v nadaljevanju ZDavP-24).
Stečajni postopek se vodi zaradi uresničitve interesa upnikov, da dosežejo plačilo svojih
terjatev hkrati in v enakem deležu kot drugi upniki, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v
enakem položaju. Zaradi uresničitve tega interesa se v stečajnem postopku unovči vse
premoženje stečajnega dolžnika in iz denarnega dobroimetja, doseženega z unovčenjem,
plačajo terjatve upnikov ter stroški stečajnega postopka.
4.VLOGALIKVIDACIJSKIUPRAVITELJINSTEČAJNEGAUPRAVITELJA
4.1.Likvidacijskiupravitelj
Likvidacijo vodi eden ali več likvidacijskih upraviteljev, za katerega, so v večini primerov
imenovani člani poslovodstva ali uprave družbe, lahko pa skupščina, s sklepom, za
likvidacijskega upravitelja imenuje tudi zunanjega neodvisnega strokovnjaka ali likvidacijsko
podjetje. Organ, ki je imenoval likvidacijskega upravitelja, pa lahko le tega kadar koli in brez
obrazložitve razreši.
Likvidacijski upravitelj se zaveže, da bo vestno in pošteno opravljal vse naloge v postopku
likvidacije družbe, pri tem pa ima podobna pooblastila kot poslovodstvo družbe. Pri čemer je
glavni cilj likvidacijskega upravitelja prenehanje družbe in ne njeno uspešno poslovanje V
skladu s 412. členom ZGD-1 so pooblastila likvidacijskega upravitelja naslednja:
 zastopa in predstavlja družbo:
 sestavi začetno likvidacijsko bilanco;
 konča začete posle, v ta namen lahko sklepa tudi nove posle, vendar le s soglasjem
skupščine;
 poplača terjatve upnikom, pri tem pa lahko nasprotuje spornim terjatvam, vodi sodne
postopke in sklepa poravnave
 objavi poziv upnikom za prijavo terjatev, ki pa ne sme biti krajši od 30 dni in začne
teči na dan objave v Uradnem listu RS;
 izterja terjatve družbe:
 unovči likvidacijsko maso, če je to potrebno za poplačilo upnikov;
 pripravi predlog poročila o poteku likvidacijskega postopka in razdelitvi premoženja;
 predlaga izbris družbe iz sodnega registra, ter
 opravlja druge naloge v zvezi z likvidacijo, določene z zakonom, v statutu ali s
sklepom o likvidaciji družbe, kamor sodi tudi ureditev vseh pravnih vprašanj o
zaposlencih v družbi.
Likvidacijski upravitelj sproti obvešča družbenike, delničarje in nadzorni svet o poteku
postopka likvidacije. Po poplačilu dolgov upnikov, je skupščini družbe ali drugemu
pooblaščenemu organu dolžan predstaviti poročilo o poteku likvidacije in predlog za
4
Zakon o davčnem postopku ( ZDavP-2); Ur.l. RS, št. 117/06, 125/08, 110/09 (1/10 popr.), 43/10, 97/10 Avtor: Rok SODIN, univ. dipl. ekonomist, revizor , stečajni upravitelj Objava: Davčno finančna praksa April 2011 (DFP) razdelitev premoženja. ZGD-1 v 421. členu določa, da premoženja ni mogoče razdeliti med
lastnike, dokler ne preteče šest mesecev od zadnje objave sklepa o likvidaciji, skupščina pa
lahko rok za razdelitev premoženja tudi podaljša. Naloga upravitelj pa je, da mora pred
razdelitvijo premoženja med lastnike, zagotoviti ustrezno zavarovanje za poplačilo terjatev, ki
še niso dospele, in znanih terjatev, ki jih upnik ni prijavil. Likvidacijski upravitelj razdeli
premoženje v roku 30 dni na podlagi sklepa o razdelitvi premoženja. Po izteku tega roka
delničar ne izgubi pravice do svojega deleža, kar pomeni, da rok ni prekluzivni. Kršitev te
določbe sicer ni sankcionirana, odškodninsko pa je za njeno kršitev pristojen likvidacijski
upravitelj.
4.1.Stečajniupravitelj
Stečajni upravitelj v stečajnem postopku opravlja naloge, ki so predvsem povezane z
varovanjem in uresničitvijo interesov upnikov. Funkcijo upravitelja lahko opravlja le oseba,
ki ima veljavno dovoljenje Ministra za pravosodje5.
Tako so naloge stečajnega upravitelja v stečajnem postopku upravitelja voditi posle
insolventnega dolžnika in ga zastopati:
 pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in
izločitvenih pravic,
 pri procesnih in drugih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj insolventnega
dolžnika,
 pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase,
 pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi insolventni dolžnik kot
pravne posledice začetka stečajnega postopka, in
 pri drugih pravnih poslih, ki jih insolventni dolžnik lahko izvede v skladu s tem
zakonom.
Upravitelj mora upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju,
obravnavati enako, in ne sme omogočiti ali dopustiti
 da posamezni upniki v postopku dosežejo prednostno plačilo ali druge koristi na škodo
drugih upnikov, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, ali
 da druge osebe pridobijo premoženje insolventnega dolžnika, ki spada v stečajno
maso, ne da bi zagotovile enakovredno nasprotno izpolnitev, ali druge koristi na škodo
stečajne mase, ki niso v skladu z zakoni, predpisi in pravili stroke iz prvega odstavka
tega člena.
5
V skladu z 106 členom ZFPPIPP Ministrstvo za pravosodje izda dovoljenje za opravljanje funkcije stečajnega
upravitelja osebi, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega
gospodarskega prostora in ima aktivno znanje slovenskega jezika,
2. je poslovno sposobna in ima splošno zdravstveno zmožnost,
3. ima najmanj visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali enakovredno izobrazbo v tujini, priznano v skladu z
zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, ali dovoljenje za opravljanje nalog revizorja ali
pooblaščenega revizorja v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje,
4. ima najmanj tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju del s strokovno izobrazbo iz 3. točke tega odstavka,
5. ima sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo odškodninsko odgovornost iz prvega odstavka 102. člena tega
zakona za najnižjo zavarovalno vsoto 500.000 v posameznem letu,
6. je opravila strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja,
7. je vredna javnega zaupanja za opravljanje te funkcije.
Avtor: Rok SODIN, univ. dipl. ekonomist, revizor , stečajni upravitelj Objava: Davčno finančna praksa April 2011 (DFP) 
Upravitelj mora svoja poročila, sezname preizkušenih terjatev in druga pisanja
upravitelja predložiti sodišču v elektronski obliki, podpisana z varnim elektronskim
podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom
Upravitelj mora za vsako koledarsko trimesečje pripraviti poročilo o poteku v stečajnem
postopku v enem mesecu po koncu obdobja, na katero se nanaša.
Sodnik, ki vodi postopek, daje upravitelju navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna.
5.DELOVNAZAKONODAJA6
Razlike med redno likvidacijo ter stečajnim postopkom pa je tudi pri odpovedi pogodb o
zaposlitvi. V obeh primerih je odpovedni rok krajši, kot pri redni odpovedi in sicer lahko
stečajni upravitelj odpove pogodbe o zaposlitvi s 15 dnevnim odpovednim rokom,
likvidacijski upravitelj pa z 30 dnevnim odpovednim rokom. V obeh primerih morata
likvidacijski oziroma stečajni upravitelj pisno obvestiti sindikate pri delodajalcu, z namenom
se posvetovati o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi in o možnih
ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic. Sindikat mora biti obveščen o razlogih
za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o
predvidenih kategorijah presežnih delavcev, o predvidenem roku, v katerem bo prenehala
potreba po delu delavcev ter o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavce, kopijo
pisnega obvestila pa mora likvidacijski oziroma stečajni upravitelj poslati zavodu za
zaposlovanje.
Delavcem, ki jim je bila podana odpoved pogodbe pripada odpravnina v višini:
 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri
delodajalcu več kot eno leto do pet let;
 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri
delodajalcu od pet do 15 let;
 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri
delodajalcu nad 15 let.
Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove. Osnova za izračun odpravnine je
povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v
zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
V stečajnem postopku so odpravnine definirane kot prednostne terjatve, in bodo poplačane
prednostno iz stečajne mase, seveda, če bo le ta zadostovala za poplačilo vseh prednostnih
terjatev. V postopku redne likvidacije pa mora podjetje poplačati vse terjatve do upnikov ,
kamor sodijo tudi terjatve iz naslova odpravnine.
6.KAZENSKAZAKONODAJA
V izogib težnjam, da bi kdor namerno povzročil stečaj ter s tem oškodoval upnike, so v
kazenski zakonodaji7 predvidene sankcije za takšna dejanja. Za namensko povzročitev stečaj,
6
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Ur. l. RS, št.42/02 in nasl. 7
Kazenski zakonik (KZ, KZ-A in KZ-B) ; Ur. l. RS, št. 63/94,70/94, 23/99, 40/04 Avtor: Rok SODIN, univ. dipl. ekonomist, revizor , stečajni upravitelj Objava: Davčno finančna praksa April 2011 (DFP) bodisi v obliki lažnega stečaja bodisi z povzročitvijo stečaja z nevestnim gospodarjenjem , je
tako predvidena zaporna kazen do 5 let.
Lažni stečaj se izvede z namenom, da obveznosti ne bi bile poravnane. Posledično se
namensko, navidezno ali dejansko, poslabša premoženjsko stanje ali premoženjsko stanje
drugega dolžnika tako da se:
 premoženje navidezno proda, brezplačno odstopi, odtuji za izredno nizko ceno ali
uniči,
 sklene lažno pogodbo o dolgu ali prizna neresnične terjatve, ali
 prikrije, uniči, predrugači ali tako vodi poslovne knjige ali listine, da se iz njih ne
more ugotoviti dejansko premoženjsko stanje.
Indikatorji nevestnega gospodarjenja pa se kažejo kot:
 zavestno opravljanje dejanj za katera plačnik ne bo zmožen plačila,
 v nesmotrnem trošenjem sredstev ali odtujevanju le teh za izredno nizko ceno,
 čezmernem zadolževanju ter prevzemanju nesorazmernih obveznosti,
 sklepanju ali obnavljanju pogodb z osebami, za katere ve, da niso zmožne plačila,
 opuščanju pravočasnega uveljavljanja in izterjave terjatev ali
 očitnih kršitvah svojih dolžnosti pri upravljanju s premoženjem ali pri vodenju
gospodarske dejavnosti.
7.RAČUNOVODSKIIZKAZI
V postopku redne likvidacije in v stečajnem postopku morajo podjetja sestaviti računovodske
izkaze v skladu s slovenskim računovodskim standardom 378 ( v nadaljevanju SRS 37). Na
dan pred začetkom postopka sestavi podjetje v likvidaciji oziroma v stečajnem postopku
računovodske izkaze v skladu s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi. Na dan
začetka postopka popiše podjetje vsa sredstva in obveznosti do njihovih virov ter sestavi
začetno bilanco stanja, v kateri ovrednoteni premoženje in obveznosti, po ocenjeni
likvidacijski vrednosti.
Podjetje sestavi začetno bilanco najkasneje v 4 mesecih od začetka postopka ter pojasni
pomembnejše razlike med bilanco stanja, sestavljeno na dan pred začetkom postopka, in
začetno bilanco v prilogi k začetni bilanci.
V skladu s točko c SRS 37 se pozitivna razlika med sredstvi in obveznostmi do njihovih virov
v začetni bilanci izkaže kot obveznost do lastnikov, negativna razlika pa kot izguba med
sredstvi začetne bilance. Da bi lahko sledili prej navedenemu načelu, je treba za vsako
posamezno sredstvo voditi ločene evidence ugotovljenih razlik ob uvedbi likvidacije, ki bodo
izkazane na obveznostih do lastnikov ali na izgubi med sredstvi.
V času postopka podjetje sestavlja bilanco stanja ter izkaz poslovnega izida in udenarjenja
premoženja najmanj vsake 3 mesece, pogosteje pa, če to zahteva sodišče ali drug organ,
pooblaščen z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.
Podjetje, ki mu stečajni senat dovoli nadaljevanje proizvajanja in opravljanje drugih sprotnih
poslov, sestavlja mesečno bilanco stanja, mesečni izkaz poslovnega izida in udenarjenja
8
SRS 37 ; Računovodske rešitve v podjetjih v stečaju ali likvidaciji Avtor: Rok SODIN, univ. dipl. ekonomist, revizor , stečajni upravitelj Objava: Davčno finančna praksa April 2011 (DFP) premoženja ter mesečni izkaz denarnih tokov do 10. v tekočem mesecu po stanju na zadnji
dan prejšnjega meseca.
Podjetje sestavi zaključno bilanco, izkaz poslovnega izida in udenarjenja premoženja ter izkaz
denarnih tokov na dan, ko so končana vsa opravila iz stečajnega postopka.
8.DAVČNIIZKAZI
Predlaganje davčnega obračuna pri postopku stečaja ali likvidacije ureja 368. člen Zakona o
davčnem postopku. Podjetje mora davčni obračun v stečajnem postopku davčnemu organu
predložiti najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko se je začel stečajni postopek
V času stečajnega postopka davčni zavezanec predlaga davčne obračune za vsako davčno
obdobje. Ob koncu stečajnega postopka pa sestavi končni davčni obračun na dan pred
potrditvijo načrta končne razdelitve, davčnemu organu pa ga predloži v 15 dneh od potrditve
načrta. Če se stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom, davčni zavezanec sestavi
davčni obračun na dan pred sprejetjem sklepa o končanju stečajnega postopka brez razdelitve
upnikom in ga davčnemu organu predloži v 15 dneh od sprejetja tega sklepa.
Rok za predložitev davčnega obračuna v postopku likvidacije krajši in znaša le 20 dni od
dneva vpisa začetka likvidacije v register. V času likvidacijskega postopka davčni zavezanec
predlaga davčne obračune za vsako davčno obdobje. Davčni zavezanec v likvidaciji sestavi
končni davčni obračun na dan pred sprejetjem sklepa o razdelitvi premoženja oziroma na dan
pred sprejetjem sklepa o končanju postopka prisilne likvidacije, davčnemu organu pa ga
predloži v 15 dneh od sprejetja sklepa.
Sedmi odstavek 368. člena ZDavP-2 pa določa, da v primeru likvidacije davčni zavezanec
sestavi in predloži tudi obračun davčnega odtegljaja, v katerega vključi skrite rezerve po
Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb9, ki so predmet za obračun davčnega odtegljaja v
skladu s 7010. in 7411. členom ZDDPO-2. Namen zakonodajalca je, da se obdavči vsak prirast
premoženja v pravni osebi, zato je obdavčil tudi skrite rezerve12, če pride do razdelitve le-teh
med družbenike. Pri tem se skrite rezerve obdavčijo bodisi že pri izplačevalcu (družbi, ki
preneha) ali pa pri družbeniku družbe, ki preneha. Če pa je družbenik fizična oseba, so skrite
rezerve obdavčene po določbah zakona o dohodnini kot kapitalski dobiček.
V primeru likvidacijskega postopka, pa lahko skupščina sprejeme odločitev, da bo družba
nadaljevala s poslovanjem. V tem primeru podjetje kot davčni zavezanec sestavi končni
davčni obračun na dan pred sprejetjem sklepa o nadaljevanju družbe, poleg tega pa za sestavo
računovodskih izkazov začne ponovno uporabljati splošne SRS in ne več SRS 37.
9
ZDDPO‐2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08 in 5/09) ZDDPO‐2 v 70 členu ureja davčni odtegljaj. Za podrobnosti glej 70.člen ZDDPO‐2. 11
ZDDPO‐2, v 74. Člen ureja dohodke podobne dividendam. Za podrobnosti glej 74.člen ZDDPO‐2. 12
Skrite rezerve se izračunajo kot razlika med pošteno vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev in obveznosti po stanju na dan pred vpisom zaključka likvidacije v sodni register. Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati ali na drug način zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče poravnati obveznost ali za katerega je mogoče zamenjati podeljen kapitalski inštrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta stranki medsebojno neodvisni in enakopravni. 10
Avtor: Rok SODIN, univ. dipl. ekonomist, revizor , stečajni upravitelj Objava: Davčno finančna praksa April 2011 (DFP) 9.ZAKLJUČEK
V besedilu so na kratko prikazane največje razlike med postopkom redne likvidacije ter
stečajnim postopkom. Ključna razlika med obema postopkoma je, da družba v postopku redne
likvidacije preneha s pretekom časa, za katerega je bila ustanovljena oziroma ker je izpolnila
namen za katerega je bila ustanovljena. V okviru postopka prenehanja pa so poplačane vse
obveznosti do upnikov. Stečajni postopek nad družbo pa se uvede zaradi insolventnosti
družbe, in se vodi zaradi zaščite interesa upnikov, da dosežejo plačilo svojih terjatev hkrati in
v enakem deležu kot drugi upniki, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju.