1. No category

LETNO POROČILO 2012
Ljubljana, april 2013
KAZALO
1
UVOD ....................................................................................................................................................... 1
1.1
1.2
1.3
2
PREDSTAVITEV DRUŽBE ................................................................................................................................ 1
POROČILO POSLOVODSTVA ........................................................................................................................... 6
POROČILO NADZORNEGA SVETA ..................................................................................................................... 8
POSLOVNO POROČILO ........................................................................................................................... 10
2.1.
GOSPODARSKA GIBANJA V EVROPI IN SLOVENIJI .............................................................................................. 10
2.2.
URESNIČEVANJE NAČRTOVANIH CILJEV IN NALOG............................................................................................. 12
2.3.
ZADOVOLJSTVO UPORABNIKOV .................................................................................................................... 18
2.4.
POSLOVANJE DRUŽBE ................................................................................................................................ 18
2.4.1 Analiza poslovanja........................................................................................................................... 18
2.4.2 Pomembnejši kazalniki poslovanja in finančnega stanja ................................................................ 24
2.4.3 Upravljanje s tveganji ...................................................................................................................... 24
2.5.
POROČILO O IZVAJANJU DEJAVNOSTI ............................................................................................................. 30
2.6.
POROČILO O NALOŽBENI DEJAVNOSTI ............................................................................................................ 36
2.7.
RAZISKAVE IN RAZVOJ ................................................................................................................................ 41
2.8.
JAVNA NAROČILA ...................................................................................................................................... 41
2.9.
UPRAVLJANJE S KADRI ................................................................................................................................ 42
2.10. VARSTVO OKOLJA ..................................................................................................................................... 43
2.11. DRUŽBENA ODGOVORNOST ........................................................................................................................ 47
2.12. RAZVOJNE USMERITVE ............................................................................................................................... 48
2.13. POMEMBNI POSLOVNI DOGODKI PO KONCU POSLOVNEGA LETA.......................................................................... 49
2.14. POROČILO O RAZMERJIH Z OBVLADUJOČO DRUŽBO .......................................................................................... 51
3
RAČUNOVODSKO POROČILO.................................................................................................................. 52
3.1
POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA ............................................................................................................ 52
3.2
RAČUNOVODSKI IZKAZI............................................................................................................................... 53
3.2.1 Bilanca stanja .................................................................................................................................. 53
3.2.2 Izkaz poslovnega izida ..................................................................................................................... 55
3.2.3 Drugi vseobsegajoči donos .............................................................................................................. 56
3.2.4 Izkaz denarnih tokov........................................................................................................................ 57
3.2.5 Izkaz gibanja kapitala...................................................................................................................... 58
3.2.6 Prikaz bilančnega dobička ............................................................................................................... 59
3.3
RAZKRITJA POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH ............................................................................................. 60
3.3.1 Pojasnila k bilanci stanja ................................................................................................................. 66
3.3.1.1
3.3.1.2
3.3.1.3
3.3.1.4
3.3.1.5
3.3.1.6
3.3.1.7
3.3.1.8
3.3.1.9
3.3.1.10
3.3.1.11
3.3.1.12
3.3.1.13
3.3.1.14
3.3.1.15
3.3.1.16
3.3.1.17
3.3.2
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve.................................................... 66
Opredmetena osnovna sredstva ............................................................................................................ 67
Naložbene nepremične........................................................................................................................... 68
Dolgoročne finančne naložbe ................................................................................................................. 69
Odložene terjatve za davek .................................................................................................................... 70
Zaloge materiala ..................................................................................................................................... 70
Kratkoročne finančne naložbe ................................................................................................................ 71
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev in družb v skupini ................................................................. 71
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih ............................................................................................... 72
Denarna sredstva.................................................................................................................................... 72
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve ................................................................................................ 73
Kapital ..................................................................................................................................................... 73
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve .......................................................................... 74
Dolgoročne finančne obveznosti ............................................................................................................ 75
Kratkoročne finančne obveznosti ........................................................................................................... 75
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev in družb v skupini .................................................... 76
Druge kratkoročne poslovne obveznosti ................................................................................................ 76
Pojasnila k izkazu poslovnega izida ................................................................................................. 77
3.3.2.1
3.3.2.2
3.3.2.3
3.3.2.4
Prihodki iz poslovanja ............................................................................................................................. 77
Stroški porabljenega blaga in materiala ................................................................................................. 78
Stroški storitev ........................................................................................................................................ 78
Stroški dela ............................................................................................................................................. 79
LETNO POROČILO 2012
3.3.2.5
3.3.2.6
3.3.2.7
Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri NS, OOS in NN.................................................. 79
Davek iz dobička in odloženi davki ......................................................................................................... 80
Razčlenitev stroškov po funkcionalnih skupinah .................................................................................... 80
3.3.3 Pojasnila k izkazu drugega vseobsegajočega donosa ..................................................................... 80
3.3.4 Pojasnila k izkazu denarnih tokov ................................................................................................... 80
3.3.5 Zabilančna evidenca ........................................................................................................................ 81
3.3.6 Razkritja transakcij s povezanimi osebami ...................................................................................... 81
3.4
DODATNA RAZKRITJA NA PODLAGI ZAHTEV ENERGETSKEGA ZAKONA .................................................................... 83
3.4.1 Bilanca stanja po področnih odsekih na dan 31. 12. 2012 .............................................................. 85
3.4.2 Izkaz poslovnega izida po področnih odsekih za leto 2012 ............................................................. 86
3.5
IZJAVA POSLOVODSTVA .............................................................................................................................. 87
LETNO POROČILO 2012
Pomembnejši podatki in nekateri kazalci poslovanja družbe
NAČRT
2013
LETO
2012
LETO
2011
LETO
2010
SKUPNA INSTALIRANA MOČ
- toplotna moč v MW
486
486
486
486
*od tega v soproizvodnji
350
350
350
350
124
124
124
124
1.650
1.650
1.650
1.650
550
550
550
550
1200,5
1194,8
1283,0
1371,8
403,9
371,8
387,8
384,9
- električna moč v MW
MOŽNA LETNA PROIZVODNJA
- toplotna energija v GWh
*toplotna energija je seštevek ogrevne toplote in
tehnološke pare
- električna energija v GWh
PROIZVODNJA
- toplotna energija v GWh
*toplotna energija je seštevek ogrevne toplote in
tehnološke pare
- električna energija v GWh (prag)
PORABA ENERGENTOV
- poraba premoga v 000 t
- poraba premoga v GJ
- poraba lesnih sekancev v 000 t
- poraba lesnih sekancev v GJ
IZ BILANCE STANJA NA DAN 31.12. (v EUR)
Bilančna vsota
Neopredmetena in opredmetena sredstva, nal. nep.
Finančne naložbe
388,6
373,1
395,9
414,7
7.333.361
7.143.508
7.462.593
7.854.460
67,6
69,5
75,4
66,4
676.630
757.690
776.302
646.752
91.794.075
95.606.086
88.426.018
91.696.285
55.827.112
56.042.012
56.169.045
58.210.609
723.743
720.842
523.670
1.755.280
Terjatve
14.168.430
14.967.876
16.754.882
16.776.819
Zaloge, denarna sred. in kratk. AČR
21.074.790
23.875.356
14.978.421
14.953.577
Kapital
70.925.531
74.514.774
74.083.059
73.607.965
Rezervacije
1.325.387
1.409.152
1.474.284
1.488.802
Obveznosti
19.335.033
19.065.973
11.479.197
14.237.684
*od tega dolgoročne finančne obveznosti
1.601.815
3.203.629
4.775.393
6.204.371
*od tega kratkoročne finančne obveznosti
3.101.815
1.601.808
2.139.742
1.551.089
Prihodki iz poslovanja
70.414.716
71.363.006
63.764.005
63.102.623
Odhodki iz poslovanja
73.933.566
71.177.289
63.515.184
64.660.357
Rezultat iz poslovanja (EBIT)
-3.518.850
185.717
248.821
-1.557.734
1.431.150
5.766.523
5.733.233
4.623.422
13.727
197.160
395.856
-745.832
-3.505.123
298.768
647.676
-2.303.566
Stroški dela v EUR
9.419.825
9.302.044
10.003.741
10.066.140
Stroški plač v EUR
6.930.378
6.852.144
7.069.592
7.078.358
255,13
255,93
288,83
293,67
2.263,68
2.231,13
2.039,72
2.008,59
0,95
1,00
1,00
0,98
-0,05
0,004
0,01
-0,03
IZ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO (v EUR)
Rezultat iz poslovanja (EBITDA)
Rezultat iz finančnega in izrednega poslovanja
Čisti dobiček/izguba poslovnega leta
STROŠKI DELA IN PLAČ
Povprečno število zaposlenih iz ur
Povprečna bruto plača na zap. iz ur
KAZALNIKI POSLOVANJA DRUŽBE
Gospodarnost iz poslovanja
Čista dobičkonosnost kapitala
ŠTEVILO ZAPOSLENIH - STANJE NA KONCU LETA
ŠTEVILO ZAPOSLENIH – POVPREČNO STANJE V LETU
260
260
285
287
260,4
260,6
284,8
290,2
LETNO POROČILO 2012
1
UVOD
1.1
Predstavitev družbe
Družba:
Naslov:
TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA d.o.o.
(skrajšan naziv: TE-TOL, d.o.o., Ljubljana)
Toplarniška 19, 1000 Ljubljana
Telefon:
Fax:
01 5875 200
01 5875 480
E-pošta:
Spletna stran:
Mobilni portal:
[email protected]
https://www.te-tol.si
m.te-tol.si
Matična številka:
Davčna številka:
Šifra dejavnosti:
55033730000
SI56448554
35.300 Proizvodnja električne energije v termoelektrarnah, jedrskih
elektrarnah
TRR:
NLB D.D., LJUBLJANA, št.: 0292 4001 7425 656
BANKA KOPER D.D., št.: 1010 0003 7789 255
UNICREDIT BANK D.D., št.: 2900 0005 5231 754
HYPO ALPE-ADRIA BANK D.D., št.: 3300 0000 0998 412
REIFFEISEN BANK D.D., št.: 2420 3900 0019 555
Osnovni kapital:
45.323.854 EUR
Št. registrskega vložka pri Okrožnem sodišču v Ljubljani: 1/00344/00
Ustanovitev in statusne spremembe družbe
Prve zamisli o gradnji toplarne v Ljubljani so se pojavile že pred 2. svetovno vojno, a je prišlo
do konkretnejših idej šele po letu 1948. Ljubljana se je zaradi industrijskih in drugih
morebitnih porabnikov toplote za tehnološke in ogrevalne namene izkazala kot primeren
prostor za postavitev toplarne, obenem pa je bilo z uvedbo daljinskega ogrevanja v
primerjavi s številnimi individualnimi kurišči pričakovati tudi bistveno izboljšanje zraka v
Ljubljani.
Pomembnejši razvojni mejniki:
50. leta
Konec 50-ih let so se ponovno pričeli zbirati podatki za projekt izgradnje toplarne na premog,
zlasti podatki o porabnikih toplote na področju mesta Ljubljane. Ugotovljeno je bilo, da so
pogoji za postavitev toplarne zelo ugodni, predvsem zaradi industrijskih porabnikov toplote,
ki potrebujejo znatne količine toplote za svoje tehnološke procese in ogrevanje. Analiza
zbranih podatkov je pokazala na relativno visok odjem ogrevne toplote, raziskave pa, da bi
uvedba daljinskega ogrevanja omogočila tudi bistveno izboljšanje kakovosti zraka v Ljubljani.
60. leta
V začetku 60-ih let se stara mestna termoelektrarna na Slomškovi ulici preuredi v kotlarno in
ta prevzame začasno vlogo toplotnega proizvodnega vira. Ker sčasoma ne sledi več
pospešenemu razvoju mesta Ljubljane, se v Mostah prične graditi Toplarna Ljubljana, najprej
z dvema kotloma toplotne moči 128 MW, projektirana za domač velenjski lignit oz. zasavski
rjavi premog in dvema odjemno-kondenzacijskima turbinama, vsaka z močjo 32 MW
1
LETNO POROČILO 2012
električne energije in 58 MW ogrevne toplote. Vzporedno se gradi in širi vročevodno omrežje.
24. decembra leta 1966 Toplarna Ljubljana v elektroenergetski sistem odda prve kilovatne
ure električne energije. S tem se prične soproizvodnja električne in toplotne energije v še do
danes največji soproizvodnji v Sloveniji.
70. leta
Ljubljana postane edino mesto v Jugoslaviji, ki za enoten sistem daljinskega ogrevanja
uporablja premog, tekoče gorivo in plin. V Toplarni Ljubljana potekajo obsežna dela na
proizvodnih napravah. V začetku leta 1975 je sprejet investicijski program izgradnje II. faze
Toplarne Ljubljana (50 MW električne moči in 116 MW toplotne moči). Tega leta se v
Socialistični republiki Sloveniji sprejme tudi Zakon o varstvu zraka, s čimer je prvič
uzakonjeno varstvo ozračja. Na podlagi zakona se sprejmejo predpisi in uredbe, ki določijo
mejne vrednosti onesnaževanja v zraku, izpustov iz tovarn in drugih industrijskih obratov.
Zakon hkrati služi za podlago posodobitve in razširitve mreže merilnih mest onesnaženosti
zraka po republiki in glavnem mestu. V Ljubljani so v tem času prvič opazne poškodbe na
okoliških gozdovih. S tem se razširi spoznanje, da visok dimnik ni primerna ekološka rešitev,
zato se v Toplarni Ljubljana prične aktiven nadzor izpuščenih plinov.
80. leta
V Toplarni Ljubljana se zgradi vršna kotlovnica z dvema parnima kotloma in enim
vročevodnim kotlom z namenom pokrivanja proizvodnje v času izpadov glavnega
pogonskega objekta in v konicah. V vršni kotlovnici se kot energent uporablja tekoče gorivo,
zato se hkrati zgradi tudi skladišče tekočega goriva s črpališčem goriva.
Začne se tudi gradnja analitičnega nadzorno-alarmnega sistema (ANAS) za merjenje
onesnaženosti zraka, ki pokaže, da se je stanje zraka z uvajanjem sistema daljinskega
ogrevanja in plinovodnega omrežja precej izboljšalo. Vzporedno s širjenjem vročevodnega in
plinovodnega sistema se zniža tudi koncentracija žveplovega dioksida v zraku. Meritve so
pokazale, da je bila v Ljubljani onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom od leta 1979 dalje
pod predpisano higiensko vrednostjo.
Leta 1985 je v Toplarni Ljubljana zgrajen blok 3. Novi vir poveča instalirano električno moč
objekta za 50 MW in moč proizvodnje ogrevne toplote za 116 MW v kombiniranem procesu.
90. leta
V tem obdobju v TE-TOL potekajo pomembna investicijska vlaganja, predvsem v zanesljivost
in posodobitev proizvodnje. Prične se preizkušanje kakovostnejših premogov, ki bi imeli kar
se da najboljše tehnološke in ekološke lastnosti, s čimer bi se lahko zmanjšali izpusti,
predvsem žveplovega dioksida, in odpadnega pepela. V preizkusih se kot najbolj »okolju
prijazen« premog izkaže indonezijski rjavi premog, s katerim se postopoma nadomesti
uporaba domačega, slovenskega premoga. Z rekonstrukcijo elektro filtra kotla 1 in 2 v
vrečasta filtra, se zagotovi tudi zmanjšanje izpustov prahu v zrak, in sicer za več kot 40 krat.
Zgradi se 54 metrov visok hranilnik toplote s prostornino 24.000 m3 in zmogljivostjo
hranjenja 850 MWh toplote.
Od leta 2000 do 2012
Celosten pristop do doseganja okoljskih in energetskih ciljev postane ključno načelo družbe
TE-TOL in s tem nastopi potreba po trajnostnem prilagajanju in tehnološkem razvoju. TETOL pristopi k izdelavi najbolj ključne razvojne strategije doslej, po kateri obstoječa
premogovna tehnologija postopoma predaja prednost novim, za okolje manj obremenjujočim
tehnologijam, ki bodo lažje in dolgoročneje izvajale poslanstvo in vizijo družbe v smeri
povečanja deleža električne energije iz soproizvodnje in obnovljivih virov energije, povečanja
energetske in okoljske učinkovitosti ter zmanjšanja odvisnosti od zgolj enega energenta.
LETNO POROČILO 2012
2
Leta 2008 se uspešno izvede prvi strateški projekt, to je uvedba obnovljivega vira energije –
sosežig lesnih sekancev s premogom na bloku kotla 3. Proizvedena energija iz lesnih
sekancev na letnem nivoju predstavlja okoli 10 odstotkov celotne proizvodnje oz. 20
odstotkov proizvodnje iz bloka 3. Z uporabo lesnih sekancev (okvirno 70 tisoč ton letno) se je
občutno zmanjšala poraba premoga in s tem izpusti, predvsem ogljikov dioksid (za 10
odstotkov).
Naslednji in hkrati največji razvojni projekt v teku je prigradnja plinsko-parne enote, ki bo
nadomestila premogovni blok 2 in s katero bo TE-TOL podvojil proizvodnjo električne
energije, povečal energijski izkoristek in zmanjšal vplive na okolje, predvsem dušikove okside
in ogljikov dioksid na enoto koristne energije. Pomemben prispevek bo občutiti tudi na
nacionalni ravni, saj se bo povečala proizvodnja električne energije iz soproizvodnje ter
instalirana moč za proizvodnjo električne energije v elektroenergetskem sistemu.
Pomembnejši statusni mejniki družbe TE-TOL:
•
Leta 1968 preneha poslovati termoelektrarna na Slomškovi ulici, začetnica daljinskega
ogrevanja v Ljubljani, in se konstituira Toplarna Ljubljana.
•
Leta 1969 se Toplarna Ljubljana skupaj z nekaterimi drugimi elektroenergetskimi podjetji
pripoji k DEM, ki se preimenuje v EGM – Elektrogospodarstvo Maribor.
•
Leta 1971 se v okviru Toplarne Ljubljana organizira enota Komunalna Energetika, ki
samostojno opravlja dejavnost razvoja vročevodnega in parnega sistema v mestu, tedaj
še v imenu in za račun Toplarne Ljubljana (TOL).
•
Leta 1972 se TOL reorganizira v dve delovni organizaciji, v Termoelektrarno Toplarno
Ljubljana, ki zadrži soproizvodnjo toplotne in električne energije, in v Komunalno
energetiko Ljubljana, ki prevzame distribucijo toplotne energije.
•
Leta 1985 se Toplarna Ljubljana preimenuje v Termoelektrarno Toplarno Ljubljana (TETOL) in postane največja proizvajalka ogrevne toplote za daljinsko ogrevanje v Republiki
Sloveniji.
•
Leta 2009 Vlada Republike Slovenije, kot večinska družbenica TE-TOL sprejme sklep o
prodaji državnega deleža v TE-TOL (64,57 %), preostali delež (35,43 %) je v lasti Mestne
občine Ljubljana.
•
Septembra leta 2010 MOL proda manjšinski delež v TE-TOL (35,43 %) Energetiki
Ljubljana, ki nato decembra 2010 skladno s programom Vlade RS odkupi še 7,12 %
državnega deleža TE-TOL. Lastniška struktura TE-TOL je tako konec leta 2010: RS 57,45
%, Energetika Ljubljana 42,55 %.
•
Aprila 2011 se lastniško razmerje med družbenicama spremeni: RS 14,8 %, Energetika
Ljubljana 85,2 % in s tem Energetika Ljubljana postane večinska družbenica TE-TOL.
•
Januarja 2013 Energetika Ljubljana z odkupom preostalega deleža RS v TE-TOL, postane
100-odstotna družbenica TE-TOL.
Dejavnost družbe
Družba sme opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki so določene v Družbeni
pogodbi oz. v Aktu o ustanovitvi družbe.
Dejavnosti družbe TE-TOL v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Ur. l. RS,
št. 69/2007 in Ur. l. RS št. 17/2008) so:
3
LETNO POROČILO 2012
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
proizvodnja drugih anorganskih osnovnih kemikalij,
proizvodnja električne energije v termoelektrarnah, jedrskih elektrarnah,
trgovanje z električno energijo,
oskrba s paro in vročo vodo,
trgovina na debelo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi,
trgovina s kovinami in rudami,
trgovina na debelo z ostanki in odpadki,
cestni tovorni promet,
skladiščenje,
počitniški domovi in letovišča,
oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin,
drugo tehniško projektiranje in svetovanje,
tehnično preizkušanje in analiziranje,
dejavnost oglaševalskih agencij,
posredovanje oglaševalskega prostora in
varovanje.
Družba ima tudi Deklaracijo za proizvodno napravo, ki kot vir energije uporablja lesno
biomaso in premog, pri čemer za proizvodnjo električne energije uporablja tehnologijo
sokurjenja lesne biomase in goriva fosilnega izvora (premoga). Deklaracija velja do 6. 4.
2015. Na osnovi te deklaracije je TE-TOL pridobil obratovalno podporo za proizvodnjo
električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) za dobo 15 let.
Javna agencija RS za energijo je na podlagi Energetskega zakona družbi TE-TOL izdala
naslednje licence za opravljanje dejavnosti:
• Licenco za opravljanje energetske dejavnosti za proizvodnjo toplote za daljinsko ogrevanje
nad 1 MW, z veljavnostjo do 17. 6. 2016,
• Licenco za opravljanje energetske dejavnosti za proizvodnjo električne energije v
termoelektrarnah nad 1 MW, razen jedrskih elektrarn, z veljavnostjo do 22. 10. 2016 ter
• Licenco za opravljanje energetske dejavnosti dobave, trgovanja, zastopanja in
posredovanja na trgu z električno energijo, z veljavnostjo do 20. 10. 2016.
Organi vodenja in upravljanja
Poslovodstvo družbe
Družbo je neposredno vodil in zastopal do 4. 11. 2012 direktor družbe Blaž Košorok. Dne 26.
9. 2012 je bil s sklepom nadzornega sveta družbe TE-TOL imenovan za vršilca dolžnosti
direktorja družbe Samo Lozej, ki družbo vodi od 5. 11. 2012 dalje.
Nadzorni svet družbe
Nadzorni svet družbe je v letu 2012 deloval v sledeči sestavi:
Rudi Brce
Aleš Šaver
Jurij Jerina
Boštjan Kocijan
Brigita Zorec
Tomaž Lenart
LETNO POROČILO 2012
namestnik predsednika
član
član
predsednik
član
član
namestnik predsednika
član
član
od
od
od
od
01.
19.
01.
18.
01.
09.
01.
09.
2012
2012
2012
2012
–
–
–
–
18.
26.
18.
31.
09.
10.
09.
12.
2012
2012
2012
2012
od 01. 01. 2012 – 18. 09. 2012
od 18. 09. 2012 – 31. 12. 2012
4
Nadzorni svet je v letu 2012 deloval v nepopolni sestavi, in sicer s šestimi člani od devetih.
Seje nadzornega sveta v letu 2012 je vodil namestnik predsednika nadzornega sveta mag.
Rudi Brce, do izvolitve novega predsednika nadzornega sveta Aleša Šavra z dnem 18. 09.
2012. Namestnik predsednika mag. Rudi Brce in član nadzornega sveta Jurij Jerina sta dne
26. 10. 2012 odstopila iz nadzornega sveta TE-TOL na podlagi odstopnih izjav.
Podatki o obvladujoči družbi
Družba:
Naslov:
Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o.
(skrajšan naziv: Energetika Ljubljana, d.o.o.)
Verovškova ulica 62, 1000 Ljubljana
Spletna stran:
http://www.jh-lj.si/energetika
Matična številka:
Davčna številka:
Šifra dejavnosti:
5226406000
SI23034033
35.300 Oskrba s paro in vročo vodo
Osnovni kapital:
57.602.057 EUR
Energetika Ljubljana je od 11. 4. 2011 do 14. 1. 2013 lastnica poslovnega deleža v odvisni
družbi TE-TOL v višini 85,2039%, medtem ko je preostali delež 14,7961% v lasti RS. 14. 1.
2013 postane 100-odstotna družbenica TE-TOL.
Na dan 31. 12. 2012 Energetika Ljubljana izkazuje v svojih računovodskih evidencah poslovni
delež v TE-TOL v vrednosti 39.882.074,64 EUR.
5
LETNO POROČILO 2012
1.2
Poročilo poslovodstva
Družba TE-TOL proizvaja energijo: toplotno energijo za potrebe daljinskega sistema
ogrevanja mesta Ljubljane in električno za potrebe elektroenergetskega sistema Slovenije.
Delovanje TE-TOL je v odvisnem razmerju s številnimi vplivnimi dejavniki, med katerimi velja
izpostaviti na eni strani potrebe Ljubljančanov po ogrevni toploti in na drugi bitko za majhen,
a sistemsko pomemben delež električne energije na prostem trgu. TE-TOL kot visoko
učinkovita soproizvodnja stremi k izpolnjevanju obeh, saj kot soproizvodnja prispeva največji
delež visoko učinkovite električne energije v Sloveniji, kot proizvajalec zelene energije iz
lesne biomase pa zagotavlja največji delež električne energije iz lesne biomase, proizvedene
v soproizvodnji, in največji delež »zelene« toplote za daljinski sistem ogrevanja, na katerega
je v Ljubljani priključenih več kot 56.000 stanovanj.
TE-TOL je v letu 2012 proizvedel 1.194,8 GWh ogrevne toplote in 371,8 GWh električne
energije. Prodaja energije je potekala na osnovi pogodb, kupci električne energije so bili
izbrani na podlagi javnega zbiranja ponudb, za odjem ogrevne toplote ima družba sklenjeno
dolgoročno pogodbo z Energetiko Ljubljana.
Na uspešnost delovanja TE-TOL v pomenu ključne dejavnosti - proizvodnje ogrevne toplote
najbolj vplivajo dejanske vremenske razmere. To pogledna primerjava pokaže, da je bila na
primer proizvodnja v letu 2012 povsem primerljiva s proizvodnjo v letu 2002, proizvodnja v
letu 2007 pa je bila nižja od na primer proizvodnje v letu 2011. Iz tega izhaja, da je za TETOL kot proizvajalca ogrevne toplote za potrebe daljinskega sistema primarnega pomena
moč zime oz. njenega vpliva na kurilno sezono. Bolj kot za leto 2012, bo vpliv zime občutiti v
letu 2013, ki že sedaj kaže na nadplansko proizvodnjo.
Poslovni načrt za leto 2012 je napovedoval 5,7 milijonov evrov izgube. Ključni razlogi za
predviden negativen poslovni rezultat so predvsem velik razkorak med visoko lastno ceno
električne energije in nizko prodajno ceno ter nepredvidljivo gibanje na trgu z energenti. Na
končni poslovni rezultat vpliva tudi potrebna količina emisijskih pravic za izpuste CO2. Slednji
dejavnik bo zaradi več kot 50-odstotnega zmanjšanja brezplačno podeljenih pravic bistveno
bolj kot doslej vplival na poslovanje v letu 2013.
Družba TE-TOL je načrtovano izgubo uspela postopno zmanjševati z ukrepi zniževanja in
nadzorovanja obvladljivih stroškov ter racionalizacijo poslovanja. K izboljšanju rezultata so
poleg ugodnega nakupa dodatne količine energenta na trgu prispevali tudi drugi prihodki,
predvsem iz naslova prodaje dodatnih količin električne energije na prostem trgu in večjega
priliva iz naslova »zelene električne energije«, ki jo TE-TOL proizvede iz lesne biomase. K
boljšemu poslovnemu rezultatu je ne nazadnje prispevalo tudi ugodnejše razmerje med EUR
in USD.
Družba je tako z vsemi ukrepi in nenačrtovanimi prihodki uspela poslovno leto zaključiti s
čistim poslovnim izidom v višini 298.768 EUR.
Dosežen poslovni rezultat sicer vpliva na boljšo končno »finančno sliko« družbe za leto 2012,
a žal ne zagotavlja potrebne akumualcije sredstev za nujen tehnološki razvoj TE-TOL. Ta je
velikega pomena za utrjevanje njegove vloge na energetskem zemljevidu Slovenije, kot tudi
ali še posebej pa za obstoj, ohranitev in načrtovanje energetske prihodnosti Mestne občine
Ljubljana.
Poslovanje družbe TE-TOL tega razvoja ne omogoča. Iskanje vseh možnosti in ukrepov za
vzpostavitev dolgoročno vzdržnega poslovanja tako ostaja ključen pogoj za nujno potreben
razvoj. Kot pomembnejši cilj za izboljšanje planiranega rezultata je poslovodstvo začrtalo
zagotovitev boljših dobavnih pogojev pri ključnih dobaviteljih, predvsem pri premogu, kjer je
bilo za leto 2013 že doseženo tudi znižanje kupnine premoga, ki je stroškovno najbolj
obremenilen dejavnik proračuna družbe.
LETNO POROČILO 2012
6
Ukrepe namerava družba TE-TOL izvajati tudi z okrepitvijo sinergijskih področij z Energetiko
Ljubljana, ki je januarja 2013 skladno z Vladnim programom prodaje in menjave deležev v
družbi TE-TOL, postala njegova 100-odstotna družbenica. Med trenutno ključnimi napori
obeh družb je tudi dvig fiksnega dela cene toplote, ki je že več let zamrznjen in na račun
katerega bi lahko vzpostavili vzdržno poslovanje TE-TOL, ki bo omogočilo ustvarjanje
denarnih sredstev za nujno potreben razvoj. Daljinski sistem ogrevanja v Ljubljani je zaradi
soproizvodnje električne in toplotne energije glede na ostale primerljive večje daljinske
sisteme v Sloveniji najugodnejši. V letu 2012 je povprečna cena megavatne ure za
gospodinjstvo znašala okoli 62 evrov, ostala mesta s primerljivimi sistemi so bila od Ljubljane
dražja tudi za več kot 30 evrov. Zavedajoč se, da je podražitev neljub in skrajni ukrep in
katerega TE-TOL sam ne more izvesti, temveč je zato potrebna odločitev pristojnih državnih
organov, pa je pomembno dejstvo, da bi bilo daljinsko ogrevanje v Ljubljani kljub načrtovani
podražitvi še naprej najugodnejše.
7
LETNO POROČILO 2012
1.3
Poročilo nadzornega sveta
Sestava nadzornega sveta
Nadzorni svet je v letu 2012 deloval v sestavi, kot je navedena v točki Organi vodenja in
upravljanja na strani 4.
Seje nadzornega sveta
V letu 2012 se je Nadzorni svet sestal na 7 rednih sejah, 2 korespondenčnih sejah in 1
izredni seji ter na sejah sprejel 46 sklepov.
Vsebinski poudarki sej
Nadzorni svet družbe TE-TOL je v letu 2012 spremljal in nadzoroval vodenje poslovanja
družbe in opravljal ostale naloge, ki so kot pristojnosti nadzornega sveta opredeljene z
zakonom in družbeno pogodbo.
Na svojih sejah je Nadzorni svet obravnaval bistvene strateške in operativne zadeve o
poslovanju družbe, med katerimi so bile najpomembnejše:
• obravnava četrtletnih poročil o poslovanju družbe, s poudarkom na racionalizaciji vseh
vrst stroškov,
• obravnaval in sprejel je letno poročilo za leto 2011,
• obravnaval in potrdil je plan poslovanja za leto 2013,
• sprejel je predlog sklepa za 14. skupščino družbe,
• seznanil se je s potekom 14. skupščine družbe,
• dajal je soglasja k pravnim poslom v skladu s 27. členom družbene pogodbe,
• seznanjal se je s poročilom o stanju na projektu PPE-TOL.
Podal je soglasje k pravnim poslom:
•
•
•
•
•
»Dobava premoga« sklenjena med TE-TOL, d.o.o. in Gorenje d.d., po pog. št. N-30/12.
»Posodobitev vodenja in nadzora 6,3 kV in 0,4 kV razvodov« med TE-TOL d.o.o. in IGIN,
d.o.o.
»Dobava lesnih sekancev« sklenjene med TE-TOL, d.o.o. in FERSPED d.d., soglasje k
pravnemu poslu za sklenitev pogodbe »Dobava lesnih sekancev« sklenjene med TE-TOL,
d.o.o. in A.OPUS d.o.o. ter soglasje k pravnemu poslu za sklenitev pogodbe »Dobava
lesnih sekancev« sklenjene med TE-TOL, d.o.o. in BVS prevozi, storitve, Šercer Bojan
s.p..
»Odkup in prevzem pasovne električne energije v letu 2013 iz visoko učinkovite
soproizvodnje« za količino 161560 MWh, sklenjene med TE-TOL, d.o.o. in ELEKTRO
ENERGIJA d.o.o..
»Odkup in prevzem pasovne električne energije v letu 2013 iz visoko učinkovite
soproizvodnje« sklenjene med TE-TOL, d.o.o. in HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE,
d.o.o. (2 LOT-a - 161.560 MWh) ter soglasje k pravnemu poslu za sklenitev pogodbe
»Odkup in prevzem pasovne električne energije v letu 2013 iz visoko učinkovite
soproizvodnje« sklenjene med TE-TOL, d.o.o. in GEN-I, d.o.o. (1 LOT - 80.780 MWh).
Poleg tega je med drugim obravnaval naslednjo tematiko:
•
•
Skozi vse leto 2012 je Nadzorni svet obravnaval gradiva, vezana na pridobitev
obratovalnih podpor in dvigom cene toplotne energije. JP Energetiki in Republiki Sloveniji
je poslal pismo s povzetkom materiala PPE-TOL in opredelil, zakaj je projekt strateškega
pomena, ter enako pismo posredoval na AUKN in Ministrstvo za gospodarski razvoj in
tehnologijo.
Iztek mandata dotedanjega direktorja družbe in začetek postopka za izbiro novega
direktorja družbe.
LETNO POROČILO 2012
8
•
Za vršilca dolžnosti direktorja družbe TE-TOL je za obdobje od 05. 11. 2012 do
imenovanja novega direktorja, vendar za obdobje največ enega leta, imenoval Sama
Lozeja.
Letno poročilo 2012
Posamezne sklope letnega poročila – tako fizične kot tudi finančne rezultate, je Nadzorni svet
preverjal sprotno. Poročilo o poslovanju družbe vsebuje vse potrebne podatke, računovodska
poročilo pa zajema obvezna razkritja po določilih zakona o gospodarskih družbah in
slovenskih računovodskih standardih.
Letno poročilo za leto 2012 je izdelano v skladu s predpisi z upoštevanjem računovodskih
standardov in načel. Vsebuje vse podatke in pojasnila o premoženjsko-finančnem stanju in
sestavi financiranja in navedene strateške cilje poslovanja družbe.
Zaključek
Na osnovi finančnih in vsebinskih poročil za leto 2012 nadzorni svet daje pozitivno mnenje k
poslovanju družbe. Nadzorni svet hkrati pa opozarja, da zakonski okvir, ki opredeljuje
oblikovanje cen daljinske toplote, ter stanje na Evropskem trgu z električno energijo, resno
ogrožata poslovanje družbe v letih 2013 in dalje, če ne bo pravočasno izvedena investicija v
PPE, ki jo je skupščina potrdila v okviru strateških načrtov.
Aleš Šaver
Predsednik Nadzornega sveta
9
LETNO POROČILO 2012
2 POSLOVNO POROČILO
2.1
Gospodarska gibanja v Evropi in Sloveniji1
Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je tudi v zadnjem četrtletju 2012 znižala, v prvi
polovici leta 2013 pa naj bi se glede na pričakovanja stabilizirala.
Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji se še ne obračajo
navzgor, zatorej za prihodnje mesece ostajajo negotovi. BDP se je v letu 2012 znižal za 2,3
%. Padec gospodarske aktivnosti sta zaznamovala tako stagnacija izvoza kot padec domače
potrošnje, nadaljevalo se je tudi padanje investicijske aktivnosti, predvsem na področju
gradbeništva, pa tudi na področju investiranja v stroje in opremo.
Poleg tega je zaznaven tudi upad potrošnje gospodinjstev, ki se je zmanjšal prvič od začetka
krize, k čemur je prispevalo tudi prvo realno znižanje povprečne bruto plače v zadnjih 20-ih
letih in nadaljnje zmanjšanje zaposlenosti.
Medbančne obrestne mere so se decembra 2012 še znižale. Vrednost 3-mesečnega
EURIBOR-a je decembra ostala na podobni ravni kot novembra 2012 (0,185 %), medletno
pa je bila nižja za 125 b.t.. Znižale so se tudi vrednosti 3-mesečnega LIBOR-a za USD in CHF.
Razmere na trgu dela so se ob koncu leta 2012 močno zaostrile. Število registriranih
brezposelnih oseb je konec leta 2012 močno naraslo. Skupno število prijavljenih v evidenco v
letu 2012 je bilo za 7,2 % večje glede na leto 2011, stopnja registrirane brezposelnosti
decembra 2012 pa je znašala 12,7 %.
Gibanja plač so ob koncu leta 2012 zaznamovala izredna izplačila, ki pa jih je bilo najmanj v
zadnjih osmih letih. Povprečna mesečna bruto plača v Republiki Sloveniji je za december
2012 znašala 1.534,54 EUR in je bila od povprečne bruto plače za december 2011 nominalno
nižja za 0,7 %. Medletna rast bruto plač je nominalno znašala 0,1 %, realno pa se je znižala
za 2,4 % (prvič v zadnjih 20-ih letih).
Inflacija
V letu 2012 je bila povprečna rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji glede na enako
obdobje 2011 2,6-odstotna, medletna rast (december 2012 v primerjavi z decembrom 2011
pa 2,7-odstotna). Rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji je bila nad povprečjem EU in
evro območja.
Cene življenjskih potrebščin so bile višje predvsem zaradi višjih cen energentov, hrane in
nekaterih storitev. Tako kot v letu 2011, so k rasti največ prispevale cene energentov (0,9
odstotnih točk). Na rast domačih cen energentov so vplivala tako gibanja cen nafte na
svetovnih trgih in trošarinska politika, kar se je odrazilo predvsem v višjih cenah tekočih
goriv za prevoz in ogrevanje (11,2 %). Medletna inflacija v evrskem območju je po prvih
podatkih Eurostata znašala 2,2 %.
Po podatkih Eurostat-a je bila povprečna letna harmonizirana rast cen življenjskih potrebščin
v letu 2012 v EU 2,6–odstotna, v evro območju 2,6-odstotna, v Sloveniji pa 2,8-odstotna.
Harmonizirana rast cen življenjskih potrebščin je decembra 2012 v primerjavi z decembrom
2011 v evro območju znašala 2,2 %, v EU 2,3 % in v Sloveniji 3,1 %.
Evro in gibanje tečajev
Tečaj EUR, za katerega je bilo treba v njegovih najboljših časih spomladi leta 2008 odšteti le
malenkost manj kot 1,60 USD, je ves čas od uvedbe močno nihal. Najnižjo raven v zgodovini
je zabeležil jeseni leta 2000 z vrednostjo 0,82 USD, njegovo dolgoletno povprečje pa se
giblje okoli 1,20 USD.
1
Vir: UMAR, Ekonomsko ogledalo, december 2012; februar 2013
LETNO POROČILO 2012
10
V letu 2011 se je tečaj skupne evropske valute znašel na hudi preizkušnji. Potem ko je do
začetka maja še beležil rast, je od poletja dalje padal. V razmerju do dolarja je EUR leto
končal na najnižji ravni po septembru 2010 (1,29), povprečna vrednost evra v letu 2011 pa
je znašala 1,39 ameriškega dolarja.
Decembra 2012 se je vrednost evra v primerjavi z večino glavnih valut sicer zvišala, glede na
povprečje v letu 2012 pa precej znižala. Tako se je vrednost evra glede na ameriški dolar
decembra 2012 zvišala za 2,3 % oziroma na 1,312 USD za 1 EUR. V povprečju leta 2012 pa
se je vrednost evra v primerjavi z glavnimi valutami znižala za cca 7,0 %, oziroma je znašala
1,285 USD za 1 EUR.
Za TE-TOL je prav gotovo gibanje razmerja med USD in EUR bistvenega pomena, saj
neposredno vpliva na plačilo dobav glavnega energenta (premoga) in s tem na višino
stroškov energetskega goriva, ki so v letu 2012 predstavljali 60,5 % vseh odhodkov. V
kolikor se bo gibanje razmerja med tema dvema valutama v letu 2013 gibalo nad 1,25, bo to
za TE-TOL na odhodkovni strani pomenilo nižje stroške energetskega goriva in s tem boljši
denarni tok družbe.
V grafikonu je prikazano medmesečno gibanje razmerja med EUR in USD od leta 2007 dalje.
MESEČNO GIBANJE RAZMERJA MED EUR IN USD
vrednost
razmerja
€/$
1,65
1,60
1,55
1,50
1,45
1,40
1,35
1,30
1,25
1,20
1,15
1,10
1,05
1,00
vrednost razmerja v letu 2007
vrednost razmerja v letu 2009
vrednost razmerja v letu 2011
vrednost razmerja v letu 2008
vrednost razmerja v letu 2010
vrednost razmerja v letu 2012
Gibanje cen energentov
Prognoze napovedi potrošnje energije v prihodnosti napovedujejo nadaljnjo rast potrošnje
premoga v Aziji, zato se lahko pričakuje, da bo cena premoga še vedno naraščala, kljub
zmanjšani gospodarski rasti na Kitajskem in preusmeritvi iz premoga na zemeljski plin v ZDA.
Prav zaradi 'ohlajanja' kitajskega gospodarstva in zmanjšanja gospodarske rasti na Kitajskem
pa se pričakuje, da rast cen ne bo več tako strma kot v preteklih letih2.
Lesna biomasa predstavlja drugi najpomembnejši energent družbe. Družba ima sklenjene
pogodbe z več dobavitelji lesne biomase, ki so kot najugodnejši izbrani v okviru javnega
zbiranja ponudb.
Povprečna dolarska cena nafte Brent je glede na lanski december višja za 1,4 %, izražena v
EUR pa je višja za 1,7 % in je v decembru 2012 znašala 82,77 EUR za sod. Kljub nihanjem
med letom 2012 je povprečna letna dolarska cena nafte ostala podobna kot leta 2011.
2
Coal Medium-Term Market Report 2012, Market Trends and Projections to 2017, Inernational Energy
Agenciy, jan. 2013
11
LETNO POROČILO 2012
2.2
Uresničevanje načrtovanih ciljev in nalog
Poslanstvo družbe je zanesljiva, ekonomična in okolju prijazna sočasna proizvodnja toplotne
energije za potrebe sistema daljinskega ogrevanja mesta Ljubljane in električne energije za
potrebe elektroenergetskega sistema Slovenije, kar pomeni, da:
•
•
•
•
•
zadovoljuje več kot 90 % potreb po toplotni energiji v sistemu daljinskega ogrevanja
Ljubljane;
predstavlja skoraj polovico proizvodnje toplotne energije v sistemih daljinskih ogrevanj
Slovenije;
proizvede 3 % električne energije v Sloveniji; večina električne energije je proizvedena v
soproizvodnji;
nudi sistemske storitve za elektroenergetski sistem Slovenije in
proizvaja tehnološko paro za industrijske porabnike.
Zanesljiva in kakovostna oskrba
TE-TOL z obstoječo premogovno tehnologijo dosega več kot 10-odstotni prihranek primarne
energije v soproizvodnji, kar ga skladno z evropsko direktivo o energetski učinkovitosti
2012/27/ES uvršča med visoko učinkovite soproizvodnje električne in toplotne energije.
V letu 2012 je bilo za realizacijo načrta proizvodnje zagotovljenih 113 MW moči (prag) za
proizvodnjo električne energije in 486 MW moči za proizvodnjo toplotne energije.
Proizvodnja električne energije se je prilagajala dogovorjenim dnevnim voznim redom in
količinskim načrtom proizvodnje v skladu s sklenjenimi pogodbami o prodaji in nakupu
električne energije, medtem ko je proizvodnja toplotne energije potekala skladno s
podpisano letno in dolgoročno pogodbo o dobavi toplote ter poslovno tehničnem
sodelovanju.
Pomembnejša vzdrževalna dela
Glavni cilji vzdrževanja so brezhibno stanje in visoka razpoložljivost naprav in s tem varno,
zanesljivo in okolju prijazno obratovanje, zagotovitev varnih delovnih pogojev, podaljšanje
življenjske dobe naprav, pri čemer se posebna pozornost namenja tudi uvajanju tehnoloških
izboljšav.
Objekti so v celoti dobro vzdrževani. Nekatere naprave in oprema so sicer stare, a zaradi
dobrega vzdrževanja še vedno varno in uspešno delujejo. Potrebno je postopno obnavljanje
teh naprav in opreme, da se zagotovi sodobnejši način dela, zanesljivejše obratovanje in
cenejše vzdrževanje.
Tako so se v skladu z Načrtom vzdrževanja v letu 2012 v službah vzdrževanja izvajala tekoča
vzdrževalna dela, odpravljanje napak ter ostala dela za zagotavljanje nemotenega
obratovanja naprav.
Remontna dela v letu 2012 so se pričela z remontom bloka 1. Remont kotla 1 je potekal od
01. 04. 2012 do 30. 04. 2012, remont turboagregata 1 pa v času od 01. 04. 2012 do 21. 04.
2012. Po remontu so bili izvedeni posamični preizkusi kotla 1, primarni preizkusi
turboagregata pa pred pričetkom ponovnega zagona v začetku junija 2012. Ker so se pri
preizkusih pojavile težave z regulacijskimi ventili, je bil potreben poseg s strani izvajalca
remontnih del. Odprava napake je bila uspešna, blok 1 obratuje od 07. 06. 2012 dalje.
Remont kotla 2 je bil uspešno izveden v času od 15. 05. 2012 do 12. 06. 2012, kar je nekaj
dni pred planiranim rokom.
Remont turboagregata 2 je bil izveden v času od 15. 05. 2012 do 31. 05. 2012. Po remontu
so bili sočasno uspešno izvedeni tudi primarni preizkusi turboagregata 1 in turboagregata 2.
LETNO POROČILO 2012
12
Remont kotla 3 je bil načrtovan v času od 01. 07. 2012 do 31. 08. 2012. Zaradi dodatno
ugotovljenih okvar na napajalni črpalki kotla 3 ter izvedbe projektov (hidravlični iznašalec
biomase, varnostni ventil turboagregata 1, dozirni trak pod prekucnikom in regenerativni
grelnik TA3) je bil remont zaključen 30. 09. 2012. V času remonta je bila uspešno izvedena
tudi zamenjava cevnega paketa grelnika kotla 3.
Remont turboagregata 3 je bil izveden v času od 01. 09. 2012 do 20. 09. 2012. Primarni
preizkusi turboagregata so bili uspešno izvedeni ob zagonu bloka 3 v prvem tednu oktobra
2012.
V času do 31. 12. 2012 se je poleg rednih vzdrževalnih del izvedlo tudi prezračevanje
dnevnih rezervoarjev za ekstra lahko kurilno olje (ELKO), zamenjava hidravličnega cilindra na
zvračalni napravi 2, zaključna dela in preizkus varnostnega ventila na bloku 3 in bloku 1,
rekonstrukcija hidravličnega iznašalca biomase na vsipniku ter dela in preizkus delovanja
rotobagerja.
Obvladovanje sistema kakovosti v Laboratoriju za goriva
V skladu z uvedenim sistemom kakovosti so bile izvedene aktivnosti, ki so potrebne za
vzdrževanje zahtev Slovenske akreditacije in standarda SIST EN ISO/IEC 17025, kot sledi:
•
•
•
•
•
•
Preverjanje in vzdrževanje preskusne opreme (preverjanje in kalibracija preskusne
opreme, izvršeni pa so bili tudi redni pregledi s strani pooblaščenih serviserjev);
Sodelovanje v medlaboratorijskih primerjavah:
V Laboratoriju za goriva so se izvajale redne kontrole kvalitete dela laboratorija z
udeležbo v medlaboratorijski primerjalni shemi CANSPEX 2012-1, 2012-2 in 2012-3 in
2012-4. Vse štiri medlaboratorijske primerjave so bile zelo uspešno izvedene in potrjujejo
kvalitetno preskušanje;
Sodelovalo se je na avstrijski medlaboratorijski primerjavi za področje preskušanja trdnih
biogoriv OFI, katere rezultati bodo upoštevani pri potrditvi validacije standardnih metod
za določevanje trdnih biogoriv, ter pri redni OFI medlaborartorijski primerjavi, kjer je bilo
ponovno potrjeno kvalitetno preskušanje;
Zaradi predvidene daljše odsotnosti tehnologinje za goriva zaradi porodniškega dopusta
je bil izveden razpis za nadomestno zaposlitev za določen čas. Delavka se je usposobila
za obseg del in nalog Tehnologa za goriva po predvidenem načrtu usposabljanja;
Kontinuirano preverjanje preskušanja z uporabo kontrolnih kart in referenčnih
materialov;
Izvedle so se štiri notranje presoje (Oprema in okolje NP5/2012, Presoja postopka
NP4/2012, Preskušanje NP 3/2012, Organizacija in dokumentacija NP 2/2012) ter Presoja
s strani vodstva NP 1/2012.
Izveden je bil nadzorni obisk s strani Slovenske akreditacije. Na nadzornem obisku je bilo
ugotovljeno zelo kvalitetno delo s področja analitike premoga in trdnih biogoriv. Izrecna
pohvala je bila namenjena osebju za strokovno in vestno delo. Na presoji so bile ugotovljene
manjše neskladnosti, za katere so se določili korektivni ukrepi in jih v predčasnem roku tudi
učinkovito izvedli.
Obseg preizkušanja, ki se je izvajal v Laboratoriju, pokriva naslednja področja:
•
•
•
segment vhodne kontrole kvalitete primarnega energenta (dnevno vzorčevanje in
preskušanje vzorcev premoga dobav v TE-TOL),
segment vhodne kontrole kvalitete lesnih sekancev (dnevno vzorčevanje in preskušanje
vzorcev lesnih sekancev dobav v TE-TOL),
kontrola kvalitete porabljenega premoga in žlindre za potrebe izračuna izkoristka
proizvodnje ter monitoringa emisij CO2 (dnevno vzorčevanje in preskušanje vzorcev
odvzetih tik pred porabo v glavnem pogonskem objektu na koti 27),
13
LETNO POROČILO 2012
•
•
•
•
•
•
izvajanje preskušanja za zunanje naročnike (izvedenih 172 zunanjih analiz premoga in
trdnih biogoriv ter vode),
kontrola kvalitete preskušanja, kjer se dnevno zagotavljajo kvalitetni rezultati dela,
kontrola kvalitete tehnoloških vod,
kondicioniranje tehnoloških vod,
kontrola produktov gorenja in depozitov in
kontrola kvalitete turbinskih olj.
Zaradi prepovedi uporabe CCl4 zaradi okoljskih omejitev, se je validirala nova metoda za
določevanje vsebnosti bakra v tehnološki vodi s standardno metodo na atomskem
absorpcijskem spektrometru.
Skladno s strateškimi usmeritvami vpeljave novega informacijskega sistema SAP se je
končala uvedba modula QM »Quality management«, ki nadomešča obstoječo računalniško
aplikacijo »Energenti« in obsega področje vhodne kontrole energentov (premog, lesni
sekanci) in področje kontrole kvalitete premoga in žlindre v tehnološkem procesu.
Prodajno-nabavna aktivnost
Prodaja električne energije
V skladu z Energetskim zakonom je prodaja električne energije tržna dejavnost. Cene
električne energije na svetovnem trgu so z nastopom krize v letu 2008 padle skupaj z njeno
potrošnjo. Ker je gospodarsko okrevanje držav EU po nastopu krize počasno, raste počasi
tudi potrošnja in posledično tudi cene. Tudi podatki, ki izhajajo iz že sklenjenih poslov za
prodano električno energijo za leto 2014 in 2015 na borzi EEX - Leipzig kažejo, da bodo cene
električne energije naraščale zelo počasi.
Odkup in prevzem pasovne električne energije v letu 2012 iz visoko učinkovite soproizvodnje
Zaradi nujnosti po sočasni zadovoljitvi potreb po toploti in električni energiji, TE-TOL
proizvaja in prodaja predvsem električno energijo, proizvedeno v pasu. Prodaja navedene
električne energije se vrši na osnovi letnih pogodb.
TETOL je v letu 2012 izvedel javno zbiranje ponudb za poslovno leto 2012 in na osnovi
najugodnejše ponudbe sklenil pogodbi z GEN-I in HSE za odkup in prevzem pasovne
električne energije v letu 2012 iz visoko učinkovite soproizvodnje. Vrednost prodane
električne energije navedenima kupcema je znašala 24.049.569,80 EUR, kar znaša 33,5 %
celotnih prihodkov.
Prodaja električne energije se je navedenima kupcema v letu 2012 izvajala skladno s
podpisanima pogodbama.
Povprečna dosežena pogodbena prodajna cena električne energije v letu 2012 je znašala
59,136 EUR/MWh in je v primerjavi z letom 2011 (53,03 EUR/MWh) nekoliko višja.
Sistemske storitve
V letu 2012 je TE-TOL na podlagi sklenjenih pogodb družbi ELES zagotavljal sistemske
storitve na področju rezerve jalove moči za regulacijo napetosti, rezerve delovne moči za
sekundarno regulacijo frekvence in rezerve delovne moči za terciarno regulacijo frekvence.
TE-TOL je iz naslova zagotavljanja sistemskih storitev v letu 2012 ustvaril 1.672.370 EUR
prihodka (fiksni in variabilni del), kar v celotnih prihodkih TE-TOL predstavlja 2,3 %.
Prodaja električne energije na prostem trgu
Električno energijo je TE-TOL prodajal tudi na prostem trgu, in sicer preko BSP - regionalna
energetska borza, pri čemer je vrednost prodane električne energije v letu 2012 znašala
572.369,95 EUR.
LETNO POROČILO 2012
14
Premija za lesne sekance
Iz naslova kurjenja lesnih sekancev je TE-TOL na podlagi Sklepa o ureditvi prehoda
prejemanja podpor (premija iz naslova biomase) v skladu z novelo Energetskega zakona EZD, izdanega dne 16. 3. 2010 s strani Centra za podpore (Borzen), prejel v letu 2012
2.547.048,08 EUR prihodka oziroma 69,21 EUR/MWh, kar v celotnih prihodkih predstavlja
3,5 %.
Prodaja toplotne energije (ogrevna toplota in tehnološka para)
Prodaja toplotne energije družbi Energetika Ljubljana poteka na osnovi Dolgoročne pogodbe
o dobavi toplotne energije ter poslovnem in tehničnem sodelovanju ter sklenjene Letne
pogodbe za posamezno poslovno leto. Tudi za leto 2012 je bila sklenjena letna pogodba, kjer
so se določile cene in letne količine odjema.
Ker je kupec celotnih količin toplote iz TE-TOL le eden, bi to lahko predstavljalo veliko
ranljivost za družbo. Dejstvo pa je, da je Energetika Ljubljana odvisna tudi od proizvodnje v
TE-TOL, saj v letnem merilu TE-TOL proizvede več kot 90 % celotne količine toplote,
potrebne za daljinsko ogrevanje mesta Ljubljane.
Prodajna cena toplotne energije je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela, pri čemer se
upoštevajo določila Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije tehnološke pare in
vroče vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce.
V letu 2012 je TE-TOL realiziral 27.482.676 EUR prihodka iz naslova variabilnega dela cene in
12.106.623 EUR prihodka iz naslova fiksnega dela cene.
Povprečna dosežena prodajna cena v letu 2012 je znašala za:
• proizvedeno ogrevno toploto
32,94 EUR/MWh in
• proizvedeno tehnološko paro
29,06 EUR/t.
Gibanje doseženih prodajnih cen za proizvedeno električno in toplotno energijo je
od leta 2000 dalje prikazano v spodnjem grafikonu.
EUR/MWh,t
Dosežen prihodek na enoto proizvoda
100,00
90,00
80,00
70,00
60,00
50,00
40,00
30,00
20,00
10,00
0,00
Električna energija (v €/
MWh)
Ogrevna toplota (v €/
MWh)
Tehnološka para (v €/t)
Toplotna dejavnost (v
€/MWh)
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Leto
Prodaja kurilnega olja – srednjega (mazut)
TE-TOL je zaradi težav pri kurjenju mazuta v začetku leta 2012 prešel na uporabo ekstra
lahkega kurilnega olja (ELKO). Preostanek mazuta, ki ga ni porabil, je prodal družbi OLMA.
Vrednost prodaje je bila 148.370,00 EUR.
15
LETNO POROČILO 2012
Prodaja stranskih proizvodov in laboratorijskih storitev
Poleg električne in toplotne energije je TE-TOL v letu 2012 ustvaril tudi prihodek iz naslova
prodaje naslednjih stranskih proizvodov:
•
•
•
•
•
Prihodek
Prihodek
Prihodek
Prihodek
Prihodek
iz laboratorijskih storitev
iz naslova oddajanja prostorov v najem
od prodaje demineralizirane vode
iz naslova oddaje počitniških kapacitet
iz naslova prodaje odpadnih kovin
24.330,93
90.732,00
94.111,95
50.174,00
22.440,10
EUR,
EUR,
EUR,
EUR,
EUR.
Tabela prihodkov od prodaje in ostalih poslovnih prihodkov
v EUR
LETO
2012
Celotni prihodek
1. Prihodek prodaje pasovne električne energije
Struktura
v%
71.766.695
100,0
24.049.570
33,5
2. Prihodek od prodaje sistemskih storitev
1.672.370
2,3
3. Prihodek od premij za proizvodnjo električne energije iz OVE
2.547.048
3,5
572.370
0,8
5. Prihodek od prodaje ogrevne toplote
34.928.510
48,7
6. Prihodek od prodaje tehnološke pare
4.660.789
6,5
142.826
0,2
4. Prihodek od prodaje električne energije na prostem trgu
7. Prihodek od ostalih dejavnosti
8. Ostali poslovni prihodki
9. Drugi prihodki (finančni in drugi)
2.789.523
3,9
403.689
0,6
*Pod »Ostalimi poslovnimi prihodki« v prikazani tabeli (zap. št. 8) so zajeti vsi ostali poslovni prihodki razen
poslovnih prihodkov od prodaje energije in ostalih dejavnosti (zap. št. 1 do zap. št. 7). Glavnina le-teh se nanaša
na prihodke od prodaje z opravljanjem drugih dejavnosti, prihodke od usredstvenih lastnih proizvodov in lastnih
storitev, prihodke od prejetih emisijskih kuponov od države ter prihodke od menjave emisijskih kuponov.
Nabava energentov
Premog
Primarni energent TE-TOL je premog. Od leta 2002 se uporablja izključno indonezijski
premog, ki je zaradi svojih tehnoloških lastnosti oz. kakovosti glede na zakonske okoljske
zahteve edini primeren za kurjenje v kurilnih napravah TE-TOL. Premog ima ustrezno visoko
kurilno vrednost in zelo nizko vsebnost žvepla (< 0,2 %) in pepela (1-3 %).
Nabava premoga v letu 2012 je potekala v skladu z Dolgoročno pogodbo o dobavi premoga,
katero ima TE-TOL sklenjeno z Gorenjem. TE-TOL je v letu 2012 od Gorenja prevzel
314.492,90 mt premoga.
Skladno s spremljanjem cen na trgu, je TE-TOL je v mesecu februarju 2012 izvedel tudi
javno povabilo k oddaji ponudb za dobavo dodatne količine premoga. Po izvedenih
pogajanjih je TE-TOL sklenil pogodbeni sporazum z najugodnejšim ponudnikom – Gorenjem.
Dobavljena količina premoga je bila 126.000,00 mt.
Poleg energenta ima na tem področju pomembno vlogo tudi Luka Koper, s katero ima TETOL sklenjeno pogodbo za opravljanje storitev razkladanja, skladiščenja in nakladanja
premoga na prevozno sredstvo.
S premogom pa je povezana tudi družba BUREAU VERITAS, ki je v Luki Koper v letu 2012
izvajala kontrolo premoga (vzorčenje in priprava vzorcev premoga, določanje količine
premoga na podlagi ugreza ladje, dostava, preizkušanje in hranjenje vzorcev premoga).
Ne nazadnje pa ima pri dobavi premoga na sedež TE-TOL pomembno vlogo tudi družba
FERSPED, ki izvaja prevoz premoga po železnici na relaciji Luka Koper – Ljubljana. Cena
poleg prevoza vključuje še strošek tehtanja premoga, logistične storitve, nadomestilo za
LETNO POROČILO 2012
16
odvoz vagonov v odpremni postaji in nadomestilo za dostavo naloženih vagonov za
razkladanje v namembni postaji.
Lesni sekanci
TE-TOL od leta 2008 v kombinaciji s premogom uporablja tudi lesne sekance, ki so eden
izmed čistejših virov energije. Njihova kurilna vrednost je visoka, trdni ostanek pa precej
manjši, saj v primerjavi s premogom bolj dogorijo.
Dobavitelje lesnih sekancev TE-TOL izbere na osnovi javnega zbiranja ponudb, dobavitelji pa
potrebno letno količino lesnih sekancev dovažajo z železniškimi vagoni ali s tovornjaki,
skladno z logističnim načrtom TE-TOL.
Dobavitelji lesnih sekancev v letu 2012 so bili Kostanj, Lesoj, Istrabenz-Gorenje, Gamont,
Ferro Protectum, A. Opus, BVS transporti in Fersped.
Skupna dobavljena količina je bila 69.540,70 ton.
Kurilno olje – ekstra lahko (ELKO)
V letu 2012 je bilo nabavljeno 226.229 l ekstra lahkega kurilnega olja. Cena ekstra lahkega
kurilnega olja se je gibala glede na tržno ceno v času izdaje naročila.
Nakup električne energije
TE-TOL je z Energetiko Ljubljana za leto 2012 sklenil pogodbo o prodaji in nakupu električne
energije od Energetike Ljubljana v višini 2.277.631,00 EUR.
Poleg tega je električno energijo kupoval tudi na prostem trgu. Vrednost nabavljene
električne energije na trgu je znašala 306.740,00 EUR.
Ostale nabave večjih vrednosti
Poleg zgoraj omenjenih nabav pa je potrebno omeniti tudi naslednje večje nabavne
pogodbe, realizirane v letu 2012:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Izdelava in dobava primarnega hidravličnega cilindra zvračalne naprave,
Dobava kotlovskih cevi,
Dobava turbo sklopa in krmilne opreme,
Remont turbine 1,
Izvajanje obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak in kakovosti zunanjega zraka v
letu 2012,
Posodobitev vodenja in nadzora 6,3 kV in 0,4 kV
Izvedba cevovoda za kurilno olje,
Dobava in montaža kalorimetra IKA C 5000,
Izdelava elementov cevnega paketa št. 2 grelnika vode K3,
Izvedba odpraševanja gumi trakov,
Izdelava krmilnih in energetskih omar rotobagra KRB 150,
Izdelava rezervnih delov RS gorilnikov K3,
Dobava in montaža koritastega verižnega transporterja za vagonske zvračalne naprave
št. 2,
Peronizacija industrijskega tira in izgradnja kretnice št. A9,
Remont turbine 3,
Dela pri zamenjavi srednjega »ECO« paketa na kotlu 3,
Zamenjava elektro energetske opreme rotobagra KRB 150,
Prezračevanje objekta dnevnih rezervoarjev,
Prenova zunanje razsvetljave,
Izdelava in dobava jedra omrežnega grelnika TP2,
17
LETNO POROČILO 2012
•
•
Optimizacija zgorevanja in zmanjševanja NOx emisij na kotlu 3,
Delo na transportu premoga.
2.3
Zadovoljstvo uporabnikov
Vsi odnosi s kupci so pogodbeno urejeni, pri čemer so v sklenjenih pogodbah natančno
določene obveznosti TE-TOL do kupcev svojih proizvodov. Odnosi s kupci so urejeni in
potekajo brez kakšnih težav, saj TE-TOL izpolnjuje vse svoje obveznosti določene v
pogodbah in s tem vzdržuje zadovoljstvo svojih poslovnih partnerjev ter dobro ime družbe.
TE-TOL je tudi eno od tistih podjetij, ki si po najboljših močeh prizadeva za enega
pomembnejših družbeno okoljskih ciljev, to je, spodbujati dejavnosti, ki prispevajo k bolj
zdravemu načinu življenja, poleg tega pa tudi s stalnim izobraževanjem svojih zaposlenih na
vseh področjih skrbi, da poslovanje in s tem tudi pogodbeni odnosi s kupci potekajo čim bolj
kvalitetno in nemoteno.
2.4
Poslovanje družbe
2.4.1 Analiza poslovanja
Družba TE-TOL je v letu 2012 poslovala v skladu s Poslovnim načrtom družbe (v
nadaljevanju Načrt) in dosegla čisti poslovni izid v višini 298.768 EUR. Načrt družbe za leto
2012 je predvideval 5.780.798 EUR izgube, vendar je družba z ukrepi zniževanja in
nadzorovanja obvladljivih stroškov, racionalizacijo poslovanja, dodatnimi prihodki ter z
vplivom ugodnejšega razmerja med EUR in USD od planiranega, bistveno izboljšala poslovni
rezultat družbe.
Kot rečeno je TE-TOL v letu 2012, kljub načrtovani izgubi dosegel pozitiven rezultat. Nanj so
vplivali dejavniki, ki v času izdelave Načrta družbe niso bili znani in jih v tudi ni bilo mogoče
oceniti, zato so v nadaljevanju podrobneje obrazloženi.
Na prihodkovni strani:
• Večji prihodek s strani obratovalnih podpor za proizvedeno električno energijo iz
obnovljivih virov energije (lesne biomase).
V Načrtu družbe je pri izračunu fakturirane realizacije za proizvedeno električno energijo iz
lesne biomase upoštevana cena 42,74 EUR/MWh. Po izdelavi Načrta za leto 2012, je bila v
mesecu februarju 2012 z Borzenom podpisana Pogodba o zagotavljanju podpore kot
obratovalno podporo električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (OP-OVE)
v proizvodni napravi TE-TOL, ki obratovalno podporo določa v višini 69,21 EUR/MWh.
Tako nastala razlika iz naslova višje premije za proizvedeno električno energijo iz lesne
biomase znaša 873.510 EUR.
• Večji prihodek od prodaje električne energije od načrtovanega zaradi nenačrtovanega
dodatnega nakupa in nadaljnje prodaje električne energije, proizvedene v Energetiki
Ljubljana. Strošek tega nakupa se v izkazu poslovnega izida odhodkovno odraža na
postavki »Nakup električne energije« in znaša 2.277.631 EUR. TE-TOL je navedeno
električno energijo prodal in realiziral prihodek v višini 2.363.020 EUR.
• Skupne prihodke od poslovanja povečujejo tudi prihodki od menjave emisijskih kuponov v
vrednosti 545.308 EUR ter
• Dodaten prihodek za prejete odškodnine v višini 206.503 EUR (zavarovalnica in druge
prejete odškodnine).
Na odhodkovni strani:
• Nižji stroški energetskega goriva - Glede na količinsko proizvodnjo, ki je v letu 2012 cca 8
% pod načrtovano, so stroški energetskega goriva vrednostno nižji za cca 5.931.899 EUR.
LETNO POROČILO 2012
18
Navedena razlika je na eni strani posledica manjše porabe energentov - premoga (cca
3.851.899 EUR) in nakupa dodatne količine premoga po ugodnejši ceni (cca 1.160.000
EUR), ter na drugi strani ugodnejšega tečajnega razmerja med EUR in USD od
načrtovanega (cca 920.000 EUR).
• Nižji stroški dela od planiranih Ocenjena razlika med dejanskimi in načrtovanimi stroški dela za leto 2012 znaša cca
609.344 EUR.
Poslovni izid družbe
Kot že omenjeno, je TE-TOL leto 2012 zaključil s pozitivnim poslovnim rezultatom, pri čemer
je ustvaril 71.766.695 EUR celotnih prihodkov in 71.383.818 celotnih odhodkov.
Prihodki iz poslovanja v letu 2012 so večji za 3,6 % od načrtovanih, medtem ko so poslovni
odhodki za 4,7 % nižji od načrtovanih. EBIT (185.717 EUR) in čisti poslovni izid (298.768
EUR) sta tako bistveno boljša od načrtovanega.
v EUR
LETO
2012
NAČRT
2012
LETO
2011
Indeks
L12/N12
Indeks
L12/L11
Prihodki iz poslovanja
71.363.006
68.902.609
63.764.005
103,6
111,9
Odhodki iz poslovanja
71.177.289
74.679.490
63.515.184
95,3
112,1
Rezultat iz poslovanja (EBIT)
185.717
-5.776.881
248.821
-
74,6
Prihodki od financiranja in drugi prihodki
403.689
116.486
1.010.277
346,6
40,0
Odhodki od financiranja in drugi odhodki
206.529
120.403
614.421
171,5
33,6
Poslovni izid pred davkom iz dobička
382.877
-5.780.798
644.677
-
59,4
Odloženi davki
Čisti poslovni izid
Opombe:
-84.109
0
2.999
-
-
298.768
-5.780.798
647.676
-
46,1
Prihodki iz poslovanja vključujejo postavke 1, 2, 3 in 4 iz izkaza poslovnega izida.
Odhodki iz poslovanja vključujejo postavke 5, 6, 7 in 8 iz izkaza poslovnega izida.
Prihodki od financiranja in drugi prihodki vključujejo postavke 9, 10, 11 in 15 iz izkaza poslovnega izida.
Odhodki od financiranja in drugi odhodki vključujejo postavke 12, 13, 14 in 16 iz izkaza poslovnega izida.
Prihodki
TE-TOL je v letu 2012 ustvaril 71.766.695 EUR celotnih prihodkov, kar je na nivoju
načrtovane višine (indeks 104,0). V primerjavi z letom 2011 so prihodki višji za 10,8 %.
Delež prihodkov, doseženih iz poslovanja osnovnih dejavnosti in storitev znaša 99,4 % (lani
98,4 %), ostalo se nanaša na finančne in druge prihodke.
Prihodki iz poslovanja
v EUR
LETO
2012
Prihodki iz poslovanja
NAČRT
2012
LETO
2011
Indeks
L12/N12
Indeks
L12/L11
71.363.006
68.902.609
63.764.005
103,6
111,9
69.716.089
68.902.609
62.596.991
101,2
111,4
- prodaja električne energije
29.288.010
26.526.895
24.415.379
110,4
120,0
- prodaja ogrevne toplote
34.928.510
36.850.096
32.833.678
94,8
106,4
- prodaja tehnološke pare
4.660.789
4.896.885
4.005.669
95,2
116,4
838.780
628.733
1.342.265
133,4
62,5
218.403
0
124.303
-
175,7
1.428.514
0
1.042.711
-
137,0
Čisti prihodki od prodaje
- ostali prihodki od prod. proizv. in storitve
Usredstveni lastni proizvodi ali storitev
Drugi poslovni prihodki
19
LETNO POROČILO 2012
Realizirani prihodki iz poslovanja v letu 2012 znašajo 71.363.006 EUR in vključujejo čiste
prihodke od prodaje, usredstvene lastne proizvode in storitve ter druge poslovne prihodke. V
primerjavi z načrtovanimi za leto 2012 so za 3,6 % višji, od doseženih v letu 2011 pa so višji
za 11,9 %.
Čisti prihodki od prodaje v letu 2012 znašajo 69.716.089 EUR in so v letu 2012 11,4 % višji
kot leto poprej ter obsegajo:
• prodajo toplotne energije (ogrevne toplote in tehnološke pare) v višini 56,8 %,
• prodajo električne energije v višini 42,0 % in
• prodajo ostalih proizvodov in opravljenih storitev (prihodki od ostalih dejavnosti, prihodki
od storitev, najemnin in prodaje demineralizirane vode, odpadkov in materiala) v višini 1,2
%.
Prihodki iz naslova usredstvenih lastnih proizvodov in storitev so v izkazu poslovanja prvič
knjiženi, saj TE-TOL do sedaj ni izkazoval zneskov na tej postavki, obsegajo pa stroške
internega dela, ki so povezani z investicijo v PPE-TOL. Ti prihodki v načrtu za leto 2012 niso
bili načrtovani, ker so se za leto 2011 poknjižili šele v začetku leta 2012, ko je bil Načrt za
leto 2012 že sprejet.
Drugi poslovni prihodki v višini 1.428.514 EUR pa zajemajo prihodke iz naslova dotacij,
prihodke od emisijskih kuponov prejetih od države, prihodke od menjave emisijskih kuponov
in prihodke od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev.
Na povečanje prihodkov v letu 2012 je kot že navedeno vplivala višja dosežena pogodbena
cena za električno energijo, večji priliv obratovalnih podpor za električno energijo,
proizvedeno iz obnovljivih virov, ter tečajno razmerje med EUR in USD, ki neposredno vpliva
na višino variabilnega dela cene toplotne energije.
Prihodki od financiranja in drugi prihodki
Finančni prihodki so realizirani v skupni višini 201.674 EUR in zajemajo prihodke iz naslova
obresti od depozitov, pozitivne tečajne razlike, obresti od sredstev na vpogled ter prihodke
od dividend.
Druge prihodke v višini 202.015 EUR pa v glavnem predstavljajo prihodki od prejetih
odškodnin od zavarovalnice.
Odhodki
Dosežena višina celotnih odhodkov v letu 2012, brez upoštevanja odloženih davkov, znaša
71.383.818 EUR, kar je 4,6 % pod načrtovano višino oziroma 11,3 % več kot v letu 2011.
Glavnino celotnih odhodkov zavzemajo stroški porabljenega blaga, materiala (z deležem 65,6
%).
V spodnjem grafikonu je prikazana dejanska struktura stroškov poslovanja družbe za leto
2012 v primerjavi z načrtom za 2012 in letom 2011.
LETNO POROČILO 2012
20
Struktura stroškov poslovanja TE-TOL
100%
90%
1,54%
8,68%
13,27%
13,07%
80%
70%
1,01%
7,36%
2,21%
8,01%
15,75%
9,70%
10,95%
10,55%
Drugi poslovni odhodki
60%
Odpisi vrednosti
50%
Stroški dela
40%
30%
68,65%
65,77%
Stroški storitev
63,47%
Stroški materiala
20%
10%
0%
LETO
2012
NAČRT
2012
LETO
2011
Odhodki iz poslovanja
Med stroške porabljenega blaga in materiala štejemo energetsko gorivo, nakup električne
energije, material za tekoče vzdrževanje ter ostale stroške materiala.
v EUR
LETO
2012
Stroški porabljenega blaga, materiala
Energetsko gorivo
NAČRT
2012
46.810.289
42.792.894
51.267.127
48.835.798
LETO
2011
Indeks
L12/N12
Indeks
L12/L11
40.314.979
38.129.942
91,3
87,6
116,1
112,2
Nakup električne energije
2.584.285
400.000
488.369
646,1
529,2
Mater.za tekoče vzdržev.
949.106
1.563.940
1.334.711
60,7
71,1
Ostali stroški materiala
484.004
467.389
361.957
103,6
133,7
Stroški porabljenega blaga oziroma materiala so v letu 2012 realizirani v višini 46.810.289
EUR in so od leta 2011 višji za 16,1 %, od načrtovanih za leto 2012 pa so nižji za 8,7 %.
Med stroški porabljenega blaga oziroma materiala največji delež zavzemajo stroški
energetskega goriva, kamor štejemo premog, lesne sekance, kurilno olje, gorivo za
buldožerje, porabo kemikalij, nakup oziroma porabo električne energije ter porabo vode.
Strošek energetskega goriva je glede na leto 2011 višji za 12,2 %, predvsem zaradi višje
cene premoga in lesnih sekancev, nekaj pa tudi na račun dviga cen ostalih stroškov
energetskega goriva. V primerjavi z načrtom za leto 2012 je ta del stroškov pod načrtovanimi
in je dosežen z indeksom 87,6 (poglavitna razloga sta ugodnejše razmerje med tečajema
EUR in USD ter nakup električne energije, ki je posledično vplival na zmanjšanje proizvodnje
električne energije).
Strošek nakupa električne energije je v primerjavi z letom 2011 izrazito porastel. Le-ta je
bistveno višji zaradi nakupa električne energije proizvedene v Energetiki Ljubljana (v skladu s
Pogodbo o prodaji in nakupu električne energije), kar v načrtu za leto 2012 ni bilo
upoštevano. Nakup električne energije proizvedene v Energetiki Ljubljana znaša 2.277.631
EUR in predstavlja poglaviten del tega stroška (88,1 %).
Ostale stroške materiala predstavljajo ostali materialni stroški kot so trošarina od električne
energije, drobni inventar, material za družbeni standard, literatura, pisarniški in drug
material,….
21
LETNO POROČILO 2012
Stroški storitev, ki so navedeni v spodnji tabeli, v letu 2012 predstavljajo v okviru celotnih
odhodkov poslovanja 11,0-odstotni delež. V primerjavi z načrtovanim stroški za leto 2012 so
stroški višji za 7,5 %, predvsem zaradi stroškov storitev povezanih z vzdrževanjem.
V letnem merilu so stroški vzdrževanja (material in storitve) doseženi v okviru načrtovanih za
leto 2012.
Stroški storitev so glede na leto 2011 višji za 16,3 %. Največje povečanje stroškov storitev se
nanaša na višje stroške zavarovalnih premij, vključenih stroškov strokovnih služb Javnega
holdinga Ljubljana -JHL, stroškov s propagande in reklame ter ostalih stroškov storitev.
Stroški storitev s podjetji v skupini v letu 2012 znašajo 1.298.404 EUR in so glede na
načrtovan znesek za leto 2012 doseženi z indeksom 90,6, predstavljajo pa 16,6 % vseh
stroškov storitev. V primerjavi z letom 2011 so bistveno višji zaradi stroškov strokovnih služb
JHL, ki so nastali zaradi prehoda dela strokovnih služb TE-TOL s 1. 1. 2012 na JHL. Ti stroški
so v primerjavi z načrtovanimi doseženi z indeksom 91,3.
v EUR
LETO
2012
Stroški storitev
Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem
Stroški najemnin
Povračila str. zap. v zvezi z delom
Zavarovalne premije
Stroški intelektualnih storitev
Stroški strokovnih služb (JHL)
Stroški reprezentance
Stroški propagande in reklame
NAČRT
2012
LETO
2011
Indeks
L12/N12
Indeks
L12/L11
7.790.867
7.246.889
6.699.757
107,5
3.589.806
2.853.704
3.639.710
125,8
116,3
98,6
500.125
500.500
491.467
99,9
101,8
52.086
79.000
68.335
65,9
76,2
1.039.033
850.000
789.190
122,2
131,7
42,7
291.993
622.100
683.028
46,9
1.207.898
1.323.267
0
91,3
-
108.865
50.000
110.491
217,7
98,5
187,5
81.088
80.000
43.246
101,4
Poštni str, telefon in GSM, plačilni promet
130.758
150.000
162.239
87,2
80,6
Varovanje premoženja, požar. varnost
Stroški transportnih storitev
283.244
147.492
340.000
212.258
281.117
143.807
83,3
69,5
100,8
102,6
Ostali stroški storitev
358.479
186.060
287.127
192,7
124,9
Stroški dela se izplačujejo v skladu z veljavno Podjetniško kolektivno pogodbo in akti družbe
TE-TOL.
Stroški plač so v primerjavi z letom 2011 nižji za 3,1 %. Med stroške plač se knjižijo tudi
stroški sejnin in sveta delavcev ter stroški internega dela, povezanega z investicijo v PPETOL. Le-ti so v enaki višini evidentirani med prihodki poslovanja. Stroški dela predstavljajo
93,9 % načrtovanih za leto 2012, glede na leto 2011 pa so nižji za 7 % (vpliv nižje
izplačanega regresa in prehoda 17 zaposlenih na JHL).
V EUR
LETO
2012
NAČRT
2012
9.302.044
9.911.388
10.003.741
93,9
93,0
6.852.144
6.952.387
7.069.592
98,6
96,9
Stroški pokojninskih zavarovanj
960.197
1.047.397
1.034.008
91,7
92,9
Drugi stroški socialnih zavarovanj
516.463
536.377
553.021
96,3
93,4
Drugi stroški dela
973.240
1.375.227
1.347.120
70,8
72,2
Stroški dela
Stroški plač
LETO
2011
Indeks
L12/N12
Indeks
L12/L11
Eskalacija izhodiščnih plač je na podlagi Kolektivne pogodbe za elektrogospodarstvo in
premogovništvo Slovenije v letu 2012 upoštevana v mesecih januar, april, julij in september
2012, izhodiščna plača se je tako povečala za 0,34 %, 0,93 %, 0,93 % in 0,67 %.
LETNO POROČILO 2012
22
Stroški pokojninskih zavarovanj vključujejo, poleg prispevkov za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, tudi premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v II.
Pokojninskem stebru, ki ga za zaposlene vplačuje TE-TOL ter tudi sami zaposleni iz svoje
bruto plače.
Drugi stroški dela vključujejo:
•
•
•
•
•
regres za letni dopust,
povračila stroškov za prevoz na delo in z dela,
stroške za prehrano,
kolektivno zavarovanje delavcev in
socialno pomoč delavcem,
pri čemer se povračila za prevoz na delo in z njega ter povračilo za prehrano izplačujejo na
podlagi določil Podjetniške kolektivne pogodbe TE-TOL.
Odpisi vrednosti predstavljajo v okviru celotnih odhodkov za leto 2012 8,0-odstotni delež,
vključujejo pa stroške amortizacije, prevrednotovalne poslovne odhodke pri neopredmetenih
sredstvih, opredmetenih osnovnih sredstvih in naložbenih nepremičninah ter
prevrednotovalne poslovne odhodke pri obratnih sredstvih.
Neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva se amortizirajo
posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Zemljišča se ne amortizirajo.
V EUR
Odpisi vrednosti
Amortizacija
Prevred. Poslovni odhodki pri neopred.
Sredstvih in opredm.osnov.sredstvih
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri
obratnih sredstvih
LETO
2012
NAČRT
2012
LETO
2011
Indeks
L12/N12
Indeks
L12/L11
5.697.827
5.500.000
5.515.595
103,6
103,3
5.580.806
5.500.000
5.484.412
101,5
101,8
9.830
0
31.183
-
31,5
107.191
0
0
-
-
Obračunana amortizacija za leto 2012 znaša 5.580.806 EUR in je v primerjavi z letom 2011
dosežena z indeksom 101,8.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih
sredstvih se nanašajo na odpise sredstev.
Drugi poslovni odhodki vsebujejo stroške emisij CO2, vodna povračila, nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča, okoljske meritve in analize, uničevanje nevarnih odpadkov in
drugo. V okviru drugih poslovnih odhodkov so evidentirane tudi donacije družbe in razne
članarine (zbornicam in združenjem,…).
V EUR
LETO
2012
Drugi poslovni odhodki
NAČRT
2012
1.576.260
754.086
LETO
2011
981.112
Indeks
L12/N12
209,0
Indeks
L12/L11
160,7
Največjo postavko med drugimi poslovnimi odhodki v letu 2012 predstavlja strošek
proizvedenih emisij CO2 v višini 670.947 EUR, vendar le-ta z načrtom za leto 2012 ni
primerljiv, ker je v načrtu za leto 2012 bil kot strošek upoštevan samo strošek manjka
emisijskih kuponov za pokritje emisij CO2 na letnem nivoju.
Poudariti je potrebno, da se je konec leta 2012 iztekel dosedanji način dodeljevanja
brezplačnih emisijskih kuponov s strani države. Spremembe, ki so posledica novih direktiv na
evropski ravni, so prinesle manjši obseg brezplačno dodeljenih pravic s strani države za
izpust emisij od leta 2013 dalje.
23
LETNO POROČILO 2012
Odhodki od financiranja in drugi odhodki
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti v letu 2012 znašajo 126.676 EUR, kamor štejemo
plačilo obresti in negativne tečajne razlike. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti znašajo
6.379 EUR, drugi odhodki pa 73.474 EUR (odškodnine in razni drugi manjši odhodki).
2.4.2 Pomembnejši kazalniki poslovanja in finančnega stanja
2012
2011
Temeljni kazalniki stanja financiranja
Stopnja lastniškosti financiranja
0,78
0,84
Stopnja dolgoročnosti financiranja
0,83
0,92
Stopnja osnovnosti investiranja
0,58
0,63
Stopnja dolgoročnosti investiranja
0,59
0,64
KAZALNIKI POSLOVANJA IN FINANČNEGA USTROJA
Temeljni kazalniki stanja investiranja
Temeljni kazalniki vodoravnega finančnega ustroja
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev
1,35
1,34
Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient)
0,07
0,26
Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient)
1,00
2,70
Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient)
2,43
4,70
1,00
1,00
0,004
0,009
Temeljni kazalniki gospodarnosti
Koeficient gospodarnosti poslovanja
Temeljni kazalniki dobičkonosnosti
Koeficient čiste dobičkovnosti kapitala
Kapital družbe TE-TOL predstavlja 78 % vseh obveznosti do virov sredstev. Glede na leto
2011 se je stopnja lastniškosti financiranja znižala, predvsem zaradi povečanja kratkoročnih
poslovnih obveznosti (obveznosti do dobaviteljev). Družba 83 % sredstev financira z
dolgoročnimi viri, v letu 2011 pa 92 %.
Osnovna sredstva predstavljajo 58 % vseh sredstev, dolgoročna sredstva pa 59 %, kar
pomeni, da družba dolgoročna sredstva financira iz dolgoročnih virov.
Kapitalska pokritost osnovnih sredstev je ostala na skoraj enaki ravni kot v letu 2011 in
znaša 1,35. Ostali trije prikazani kazalniki vodoravnega finančnega ustroja, so se v letu 2012
poslabšali, vendar še vedno izkazujejo kratkoročno pokritost obveznosti, zato se je družba za
zagotavljanje likvidnega poslovanja le občasno kratkoročno zadolžila.
Vrednost kazalnika gospodarnosti je enaka lanskoletni vrednosti, medtem ko je vrednost
kazalnika dobičkonosnosti zaradi nekoliko slabšega poslovnega izida malenkost nižja.
2.4.3 Upravljanje s tveganji
Tveganje je pravzaprav vse, kar lahko prepreči doseganje določenih ciljev in ustvari izid, ki ni
bil predviden. Obstoj tveganja pa pogojujeta dva dejavnika: negotovost in izpostavljenost.
Z gospodarskim razvojem tveganja postajajo vedno bolj kompleksna, upravljanje s tveganji
pa vedno bolj zahtevnejša disciplina. Torej je danes ena najpomembnejših nalog
managementa v podjetjih uravnavanje oziroma obvladovanje tveganj.
Zatorej, kot je navedeno tudi v Načrtu družbe, TE-TOL že v procesu načrtovanja pripravlja
ukrepe za tveganja, katerim je izpostavljen v času poslovanja, pri čemer je seveda
najpomembnejša naloga, da le-ta prepozna. V času gospodarske krize se praktično vse
gospodarske družbe srečujejo s povečano negotovostjo poslovanja. S spremljanjem
izpostavljenosti ključnim tveganjem družba sledi cilju pravočasnega prepoznavanja in
ukrepanja za znižanje izpostavljenosti tveganjem.
LETNO POROČILO 2012
24
V skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
prenehanju podjetij, družba upošteva pravila skrbnega finančnega poslovanja ter spremlja in
obvladuje tveganja, ki jim je izpostavljena pri svojem poslovanju. Glede na obseg in vrste
poslov, ki jih opravlja, razpolaga z ustreznim kapitalom, likvidnost pa zagotavlja s sprotnim
načrtovanjem odlivov in prilivov sredstev ter zadolževanjem pri bankah.
Poslovna tveganja
Področja
tveganja
Opis tveganja
Način obvladovanja
Izpostavljenost
Regulatorno Tveganja spremembe zakonodaje ali Sodelovanje z regulatornimi organi v procesu
tveganje
podrejenih predpisov
priprave aktov, sistematično spremljanje okolja in
pravočasno odzivanje.
zmerna
Tržno
(prodajno)
tveganje
Odpovedi pogodb kupcev, višja sila
obvladovanje
zmerna
Cenovno
(nabavno)
tveganje
Negotovo gibanje cen
energentov, višja sila
trgu Dolgoročni odnosi z dobavitelji ter spremljanje in
analiziranje tržnih cen, pravočasna izvedba
razpisov.
zmerna
Obratovalno Varnost in zanesljivost dobave, višja Načrtovanje in upoštevanje tehničnih kriterijev za
tveganje
sila
zagotavljanje zanesljivosti obratovanja, redno
vzdrževanje, postopki za zmanjšanje izpadov.
zmerna
Operativna
tveganja
Tveganje nedelovanja informacijskih Varovanje informacijskih virov, varnostni pregledi,
sistemov, kadrovsko tveganje
predvideni ukrepi za odpravo motenj, urejeno
strežniško okolje, sistematično delo s ključnimi
kadri, stalno izobraževanje, razvoj kadrov, zdravo
delovno okolje.
zmerna
Ekološka
tveganja
Nesreča, požar, ekološka katastrofa
majhna
na
Iskanje novih tržnih priložnosti,
stroškov, iskanje novih kupcev.
Služba varstva pri delu, stalna prisotnost gasilske
službe, izdelana ocena ogroženosti in načrt
varovanja.
Regulatorna tveganja izhajajo iz sprememb tržnih pravil ali zakonodaje in vplivajo na
poslovni rezultat družbe. Tovrstna tveganja je najtežje obvladovati, saj je težko omejevati
njihove učinke. Zakonodaja na energetskem področju se nenehno spreminja in dopolnjuje.
Najpomembnejša tveganja na tem področju so:
•
Sprejeta Uredba o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za
namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce, ki določa, da se fiksni del cene za
toplotno energijo ne spreminja, kar predstavlja tveganje za nadaljnji razvoj družbe, pri
čemer je potrebno poudariti, da se fiksni del cene toplote ne spreminja že od leta 2009
naprej.
Družba skuša obvladovati navedeno tveganje tako, da skrbno spremlja načrtovane
spremembe in se aktivno vključuje v vse faze priprave zakonskih in podzakonskih aktov s
svojimi pripombami in predlogi v smeri dviga fiksnega dela cene toplote.
•
Nov Energetski zakon (EZ), ki je v postopku sprejemanja, bo bistveno spremenil
postopek pridobivanja državnih obratovalnih podpor.
Predvideno je, da Vlada za zagotavljanje finančne vzdržnosti podpor z letno energetsko
bilanco določi povečanje obsega energije za zagotavljanje podpor v naslednjem letu. Na
tej osnovi se vsako leto pripravi javni poziv Javne agencije RS za energijo (JARSE) za
prijavo projektov proizvodnih naprav OVE in SPTE. JARSE na osnovi objavljenih kriterijev
naredi razvrstitev projektov. Po do sedaj veljavni zakonodaji je projekt avtomatsko
upravičen do podpor, če ustreza določilom Uredb (Uredbi, ki je veljala v času izdaje
zadnjega gradbenega dovoljenja).
25
LETNO POROČILO 2012
Omeniti je potrebno tudi problematični 60. člen EZ, ki določa, da se podpore določajo za
proizvodne naprave s soproizvodnjo, ki ne presegajo 20 MW. Zato so pomembne
prehodne določbe, ki so pomembne za projekt PPE-TOL: »Za načrtovane proizvodne
naprave SPTE, ki ne presegajo 200 MW nazivne električne moči, za katere je bilo pred
uveljavitvijo tega zakona že izdano energetsko dovoljenje, ter bo pridobljeno
pravnomočno gradbeno dovoljenje do 31. 12. 2013, je potrebno do 31.12.2013
posredovati na Ministrstvo pristojno za energijo, izjavo investitorja, s katero se ga
obvesti, kdaj (v katerem letu) bo izvedena prijava projekta na javni poziv agencije za
vstop v podporno shemo.« Prijavitelj take proizvodne naprave, ki bo dobil sklep o
potrditvi projekta, mora pridobiti deklaracijo za proizvodno napravo v petih letih, drugače
ne bo več upravičen do podpore za potrjen projekt.«
•
Tveganja, ki so podrobno obrazložena v poglavju 2.10.
Tržno (prodajno) tveganje. Proizvodnja električne energije predstavlja največje tveganje, saj
TE-TOL zadnja leta s prodajno ceno električne energije ne dosega lastne proizvodne cene.
TE-TOL sodeluje uspešno na razpisih ELES-a za prodajo sistemskih storitev električne
energije, s čimer povečuje prihodke na strani prodaje električne energije in zmanjšuje
tveganja.
Za zmanjševanje tveganja pri prodaji električne energije TE-TOL prodaja tudi viške energije
(manjše količine) na prostem trgu, pri čemer se s prodajo dosega višja prodajna cena od
lastne proizvodne cene.
Manjše tveganje predstavlja prodaja toplotne energije, saj TE-TOL s prodajo pokriva
proizvodne stroške. Toplotno energijo prodaja edinemu kupcu Energetiki Ljubljana, s katero
ima sklenjeno Dolgoročno pogodbo o dobavi toplotne energije ter poslovnem in tehničnem
sodelovanju. Variabilni del cene toplotne energije ne predstavlja večjega tveganja, saj se leta usklajuje z gibanjem cen vseh energentov. Večje tveganje predstavlja le fiksni del cene, ki
pa je od leta 2009 dalje zamrznjen.
Na področju prodaje električne in toplotne energije obstaja tudi količinsko tveganje, kar
predstavlja neizpolnitev dobav pogodbenih količin energije zaradi okvar naprav ter
posledično izpada proizvodnje. Ta tveganja TE-TOL zmanjšuje z rednim vzdrževanjem
proizvodnih naprav.
Cenovno (nabavno) tveganje. Največji strošek nabave je nakup premoga z odvisnimi stroški
(prevoz premoga do Ljubljane ter manipulativni stroški v Luki Koper). Ekološke zahteve glede
kvalitete premoga (nizka vsebnost žvepla in pepela) močno omejujejo izbor premogov, ki jih
lahko uporablja TE-TOL v svojih kurilnih napravah in s tem povečuje tveganje glede
zagotavljanja zadostne količine tega energenta. Tveganje predstavlja tudi nihanje cen
premoga na trgu in dolga transportna pot. TE-TOL ima sklenjeno dolgoročno pogodbo za
dobavo premoga. S tem so zagotovljene količine, oblikovanje nabavne cene pa je odvisno od
indeksov cen premoga na svetovnem trgu. Cena premoga se spreminja enkrat letno, znotraj
pogodbenega leta pa je nespremenjena.
Zaradi nihanja cen premoga, TE-TOL nabavlja dodatne količine premoga tudi na prostem
trgu in s tem zmanjšuje nabavna tveganja.
Tveganje se zmanjšuje tudi z nabavo lesnih sekancev, ki se uporabljajo kot dodatno gorivo
na kotlu 3. Lesni sekanci ne morejo v celoti nadomestiti premoga, vendar vplivajo na nižje
proizvodne stroške, saj TE-TOL prejema podporo za proizvedeno električno energijo iz
obnovljivih virov.
Nabavna tveganja pri nabavi blaga, storitev in gradenj TE-TOL zmanjšuje s pravočasnim
sklepanjem pogodb z zanesljivimi pogodbenimi partnerji, s stalnim spremljanjem razmer na
trgu in iskanjem novih potencialnih partnerjev.
LETNO POROČILO 2012
26
Obratovalno tveganje. Tveganja v obratovanju so največkrat povezana z nepredvidenimi
izpadi ali neuspešnimi oz. zakasnjenimi zagoni proizvodnih naprav. Posledično prihaja do
neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti v skladu s pogodbami za dobavo toplotne in
električne energije ter pogodbami za izvajanje sistemskih storitev. V teh primerih poleg
stroškov za nedobavljeno toplotno in električno energijo prihaja tudi do penalizacije za
odstopanja po pravilih delovanja organiziranega trga z električno energijo. Pomembno
tveganje predstavlja proizvodnja tehnološke pare, za katero se zahteva neprekinljiv odjem s
strani odjemalcev oz. kupcev (JULON, UKC).
Redni ukrepi za zmanjšanje tveganj v obratovanju so tekoče vzdrževanje naprav, remonti in
izvedba projektov prve prioritete.
Pri načrtovanju vzdrževanja ima prednost »vzdrževanje po stanju naprav pred preventivnim
vzdrževanjem«. To pomeni, da se vnaprej planirajo vzdrževalni ukrepi samo na tistih
napravah, kjer je na osnovi kontrolnih pregledov ugotovljeno tako stanje, da je potrebna
zamenjava ali obnova. Tako se v večjem delu izvajajo nenačrtovani vzdrževalni ukrepi ob
vsakodnevnih odpovedih delovanja naprav, okvarah in havarijah. Tveganja bi bilo možno
zmanjšati s povečanjem preventivnega vzdrževanja, za kar pa bi bilo potrebno nameniti
precej več sredstev.
Za izvedbo remontov se vsako leto izdela Plan remontov, v katerem je definiran terminski
plan in obseg remontnih del. Remonti so načrtovani v času zaustavitev posameznih blokov,
med katerimi je možno odpraviti večja vzdrževalna dela, okvare in slaba stanja naprav.
Vsako leto se izboljšuje in dopolnjuje tehnološko informacijski sistem (TEIS) za prikazovanje,
nadzor in arhiviranje tehnološkega procesa. Z uporabo tega sistema je možna boljša
optimizacija proizvodnje ter pravočasno ugotavljanje okvar in izpadov tehnološkega procesa.
Med operativna tveganja uvrščamo kadrovska in informacijska tveganja.
Področje tveganj človeških virov obvladujemo na ravni družbe in neposredno prek
posameznih področij družbe, saj so zaposleni ključ našega uspeha. Da bi zmanjšali tveganja,
izobražujemo in usposabljamo zaposlene, skrbimo za zdravo delovno okolje in splošno
zadovoljstvo zaposlenih, spodbujamo pripadnost družbi ter krepimo socialno in zdravstveno
varnost zaposlenih z dodatnimi zavarovanji. Poseben poudarek dajemo skrbi za zdravje ter
reševanju invalidske problematike. S tem namenom organiziramo podrobne zdravstvene
preglede na Zavodu za varstvo pri delu, organiziramo medicinsko programiran aktivni oddih,
delavci pa imajo tudi možnost kakovostnega preživljanja prostega časa skozi udejstvovanje v
Športno-kulturnem društvu TE-TOL.
Nemoteno delovanje informacijskega sistema je zelo pomembno za uspešno izvajanje
poslovnih procesov. Zato je TE-TOL s 1. 1. 2012 implementiral povsem nov informacijski
sistem SAP, v delu temeljnih procesov in v celoti za podporne službe, ki so se prenesle na
JHL. SAP je sodoben, integriran informacijski sistem, ki omogoča široke možnosti razvoja in
nadgradnje in v veliki meri že omogoča podjetjem v sistemu JHL računovodsko poenotenje
zajemanja in obdelovanja podatkov, kar posledično omogoča tudi bodočo kadrovsko
optimizacijo.
Z uvedbo novega informacijskega sistema SAP naj bi se za družbo zmanjšala tveganja na
podlagi:
•
•
•
•
•
•
zagotavljanja stabilnega delovanja informacijskega sistema,
doseganja ustrezne ravni zadovoljstva uporabnikov informacijskih rešitev,
identificiranje neracionalnih procesov in opuščanje njihovega podvajanja,
nadzor napak in podatkov,
celovit sistem dodeljevanja avtorizacij za dostop do podatkov in
kvalitetnejšega poročanja.
Okoljska tveganja. Vplivi na okolje iz TE-TOL predstavljajo pomemben segment pri samem
delovanju družbe in jih imamo pod kontrolo v vseh fazah priprave projektov/investicij ter pri
27
LETNO POROČILO 2012
obratovanju družbe. Verjetnost nastanka izrednih dogodkov družba zmanjšuje s
preventivnimi ukrepi. Okoljska tveganja nastajajo zaradi sprememb zakonodaje, kateri se
mora TE-TOL prilagajati. Gre za regulatorna oz. zakonodajna tveganja na področju okolja.
Na tem področju so pomembne dodeljene emisijske pravice CO2 s strani države. Konec julija
2011 je bil objavljen Pravilnik o podatkih o dejavnostih in emisijah toplogrednih plinov za
naprave, ki so vključene v trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov. TE-TOL naj
bi za obdobje od leta 2013 do 2020 prejel brezplačne emisijske pravice CO2 za proizvodnjo
toplotne energije, kot je prikazano v spodnji tabeli:
Leto
skupaj
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
Alokacija
povprečje
296.268
251.596
211.208
175.009
147.906
127.310
107.370
88.133
175.600
Skladno z Uredbo Komisije št. 1031/2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih
dražb pravic do emisije toplogrednih plinov bo TE-TOL moral kupovati manjkajoče količine
emisijskih pravic na dražbah, neposredno ali preko finančnih posrednikov, kar predstavlja
tveganja za družbo.
Kljub temu, da bodo zaradi nakupa ostalih pravic do emisije CO2 po letu 2013 višji stroški
poslovanja, bo TE-TOL v primerjavi s klasičnimi termoenergetskimi objekti vseeno imel
prednost zaradi podelitve teh brezplačnih emisijskih pravic. Tveganje na tem področju pa
predstavlja porast cene kuponov na trgu.
Tveganja zaradi nesprejetja prehodnega nacionalnega načrta
Konec decembra 2010 je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena Direktiva
2010/75/EU o industrijskih emisijah (Direktiva IED). Na podlagi le-te TE-TOL s 1. 1. 2016 ne
bo mogel več dosegati dovoljenih emisij za dušikove okside (dovoljena emisijska
koncentracija je 200 mg/m3, pri čemer TE-TOL dosega letno povprečno koncentracijo okoli
400 mg/m3. Prilagajanje novim dovoljenim vrednostim Direktiva omogoča s Prehodnim
nacionalnim načrtom, v katerega se je TE-TOL vključil konec decembra 2012, ko je bil le-ta
poslan na Evropsko komisijo. 1 faza PPE-TOL je tudi eden izmed ukrepov v Prehodnem
nacionalnem načrtu RS, s katerim bo lahko TE-TOL po 1. 7. 2020, ko preneha veljati
prehodni načrt, zagotavljal proizvodnjo toplotne in električne energije. Prav tako bo potrebno
narediti ukrepe zniževanja dušikovih oksidov na kotlu 3, če bo želel obratovati po letu 2020.
V primeru, da v TE-TOL ne bo možno dobiti premog z vsebnostjo žvepla pod 0,1 odstotka,
bo potrebno na kotlu 3 narediti še dodatno sistem za znižanje emisij žveplovega dioksida.
Tveganje, ki trenutno obstaja, je, da Prehodni nacionalni načrt RS s strani Evropske komisije
ne bo potrjen. V tem primeru ni prehodnega obdobja in mora TE-TOL ustrezati mejnim
vrednostim emisij snovi v zrak že s 1. 1. 2016. Za TE-TOL je nujno, da bo nacionalni
prehodni načrt RS potrjen.
Tveganja zaradi omejitev v vodnem dovoljenju
V letu 2012 je TE-TOL pristopil k pridobitvi novega/spremenjenega vodnega dovoljenja
skladno s 130 oz. 135 členom Zakona o vodah. TE-TOL je predlagal nov izračun (iz 5,28
m3/s na 2,264 m3/s), ki bo omogočal obratovanje tudi, ko je pretok Ljubljanice zelo nizek.
Dne 5. 10. 2012 je prejel delno vodno dovoljenje, ki ga je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo in
okolje, Agencija RS za okolje, na katerega je TE-TOL vložil pritožbo zoper točko 5., 6. in 7.,
kjer je bilo določeno, da mora pri stranki v času odvzema vode v naravni strugi vodotoka
Ljubljanice dolvodno od mesta odvzema zagotovljen ekološko sprejemljiv pretok Qes 5,28m/s. Določeno je bilo tudi, da v obdobju nizkih voda, ko je dejanski pretok vode v
vodotoku nižji od Qes, odvzem vode ni dovoljen. V primeru, da se bo naša pritožba zavrnila,
bo potrebno pripraviti ukrepe, s katerimi bomo lahko v primeru, da bo pretok reke
LETNO POROČILO 2012
28
Ljubljanice pod ekološko sprejemljivim pretokom, še obratovali. Možni so ukrepi kot je
postavitev hladilnih stolpov ali pa ukrepov, ki bi zadostili administrativnim omejitvam Uredbe
o ekološko sprejemljivem pretoku (točkovni odjem). Če teh ukrepov ne bo, v času pretokov,
ki bodo pod ekološko sprejemljivim, ne bomo mogli obratovati (posledice: penalizacija zaradi
nedobavljenih količin električne in toplotne energije (ogrevne toplote in tehnološke pare).
Finančna tveganja
Glavni cilji obvladovanja finančnih tveganj so doseganje stabilnosti poslovanja, povečanje
finančnih prihodkov, zmanjšanje oz. obvladovanje finančnih odhodkov, ohranjanje vrednosti
finančnih sredstev ter obvladovanje finančnih obveznosti.
Področja
tveganja
Opis tveganja
Način obvladovanja
Izpostavljenost
Likvidnostno Nevarnost
pomanjkanja
likvidnih Načrtovanje in uravnavanje potreb po likvidnih
tveganje
sredstev za poravnavo obveznosti iz sredstvih.
poslovanja ali financiranja
Zmerna
Kreditno
tveganje
Tveganje neizpolnitve druge strani Preverjanje bonitete, zavarovanje dobav oz. izvedbe
(dobavitelji, kupci)
storitev, sklepanje dolgoročnih pogodb, sprotna
izterjava, oblikovanje popravkov terjatev.
Zmerna
Obrestno
tveganje
Spremenjeni pogoji financiranja in Ni posebnih mehanizmov.
najemanja kreditov
Zmerna
Valutno
tveganje
Nevarnost izgube zaradi neugodnega Terminski posli.
gibanja deviznih tečajev
Zmerna
Likvidnostna tveganja in tveganja v zvezi z denarnim tokom so povezana s primanjkljajem
razpoložljivih finančnih virov in s tem nezmožnostjo družbe, da v roku poravnava svoje
obveznosti iz poslovanja ali financiranja.
TE-TOL kratkoročno plačilno sposobnost obvladuje z rednim spremljanjem in načrtovanjem
odlivov in prilivov ter usklajevanjem in uravnavanjem ročnosti presežkov denarnih sredstev v
obliki kratkoročnih depozitov. V letu 2012 je TE-TOL tekočo likvidnost uravnaval tudi s
kratkoročno zadolžitvijo pri NLB, v obliki kratkoročnega revolving kredita v višini do 7,0 mio
EUR z možnostjo večkratnega črpanja in vračila kredita.
Kreditna tveganja (neizpolnitev tretjih strank) zajemajo vsa tveganja, ki zaradi neporavnave
pogodbenih obveznosti poslovnih partnerjev, zmanjšajo gospodarske koristi družbe. Med
vsemi tveganji ta vrsta predstavlja najpogostejši vzrok za nastanek resnih likvidnostnih težav
družbe.
TE-TOL se zavaruje pred tovrstnimi tveganji z rednim in skrbnim preverjanjem bonitete
posameznih poslovnih partnerjev in da zahteva instrumente finančnega zavarovanja kot so
bančna garancija, menica, izvršnica za dobro izvedbo pogodbenih del ter za odpravo napak v
jamčevalnem roku.
Obrestno tveganje je tveganje rasti stroškov financiranja pri virih, vezanih na spremenljivo
obrestno mero zaradi spremembe višine obrestnih mer na trgu. Obrestne mere se na
denarnih trgih nenehno spreminjajo, in sicer kot posledica ponudbe in povpraševanja po
denarju ter zaradi drugih makroekonomskih dejavnikov (npr. inflacija in pregrevanje
gospodarstva).
TE-TOL je obrestnemu tveganju izpostavljen pri dolgoročnem kreditu v švicarskih frankih. V
letu 2012 ni bil izpostavljen tveganju spremembe obrestne mere, ker je bila obrestna mera
LIBORCHF tudi v letu 2012 na bistveno nižjem nivoju kot obrestna mera EURIBOR, pri čemer
je potrebno poudariti, da je obrestna mera LIBORCHF imela tendenco padanja od začetka do
konca leta 2012.
29
LETNO POROČILO 2012
Pri kratkoročni zadolžitvi je bil TE-TOL izpostavljen zanemarljivemu gibanju obrestne mere
EURIBOR, ki je prav tako padala od začetka do konca leta 2012.
Valutno tveganje je tveganje v okviru poslovanja s tujimi plačilnimi sredstvi in je vezano na
spremembe gibanja deviznih tečajev.
Večjemu valutnemu tveganju je TE-TOL izpostavljen pri nakupu premoga, ki je vezan na
tečaj ameriškega dolarja in pri dolgoročnem kreditu v švicarskih frankih.
TE-TOL obvladuje kratkoročno valutno tveganje pri nakupu premoga s sklepanjem
terminskih pogodb z banko za nakup dolarja. S terminsko pogodbo družba z banko dogovori,
koliko dolarjev bo od banke kupila ob zapadlosti obveznosti za premog, in sicer po
podjetniškem prodajnem tečaju za dolarje iz posameznega računa za dobavo premoga.
Posojila v švicarskih frankih niso odvisna zgolj od valutnega tveganja, temveč so vezana tudi
na obrestno mero Libor. Tako se je izpostavljenost valutnemu tveganju pri dolgoročnem
kreditu zaradi krepitve švicarskega franka kompenzirala z obrestno mero (LIBOR CHF), ki je
ostala bistveno nižja glede na obrestno mero EURIBOR.
2.5
Poročilo o izvajanju dejavnosti
TE-TOL glede na Energetski zakon izvaja samo tržne dejavnosti in izkazuje ločene
računovodske izkaze za Proizvodnjo električne energije, Proizvodnjo ogrevne toplote,
Proizvodnjo tehnološke pare in Ostale dejavnosti.
Računovodski izkazi (bilanca stanja na dan 31. 12. 2012 in izkaz poslovnega izida za leto
2012) po dejavnostih ter sodila, ki so podloga za prikaz poslovanja posameznih dejavnosti
družbe, so navedeni v točki 3.4. tega letnega poročila.
Prikaz poslovanja posameznih dejavnosti v letu 2012
v EUR
40.000.000
35.000.000
30.000.000
25.000.000
20.000.000
15.000.000
10.000.000
5.000.000
0
-5.000.000
-10.000.000
Proizvodnja
električne
energije
Proizvodnja
ogrevne
toplote
Proizvodnja
tehnološke
pare
Ostale
dejavnosti
Prihodki iz poslovanja
30.420.756
35.996.765
4.802.659
142.826
Odhodki iz poslovanja
33.912.353
32.692.716
4.472.162
100.057
Rezultat iz poslovanja (EBIT)
-3.491.597
3.304.049
330.497
42.769
Čisti poslovni izid
-3.447.894
3.368.256
335.647
42.760
Proizvodnja električne energije
Izvajanje dejavnosti
Proizvodnja električne energije je v letu 2012 znašala 371,8 GWh in je dosežena v višini 91,6
% načrtovane proizvodnje za leto 2012, glede na leto 2011 pa je bilo proizvedene 4,1 %
manj.
Iz lesnih sekancev je bilo proizvedenih 36,8 GWh električne energije, kar v letu 2012
predstavlja 10 % odstotkov zelene električne energije.
LETNO POROČILO 2012
30
Lastna raba električne energije je bila nekoliko pod načrtovano za leto 2012 in je znašala
69.880 MWh oziroma 87,2 %.
Manjša proizvodnja električne energije je posledica nakupa električne energije proizvedene v
Energetiki Ljubljana, skladno s podpisano Pogodbo o prodaji in nakupu električne energije.
Pri proizvodnji električne energije je bilo porabljeno 152.726 t premoga in 28.503 t lesnih
sekancev.
LETO
2012
Proizvodnja v MWh
Proizvodnja električne energije (prag)
NAČRT
2012
371.805
LETO
2011
405.700
387.787
Indeks
L12/N12
91,6
Indeks
L12/L11
95,9
Dinamika načrtovane in dejanske proizvodnje električne energije po mesecih je prikazana v
spodnjem grafu.
Proizvodnja električne energije
60.000
50.000
v MWh
40.000
30.000
20.000
10.000
0
Načrt
Doseženo
Poslovni izid
Prihodki iz poslovanja iz dejavnosti proizvodnje električne energije so v letu 2012 znašali
30.420.756 EUR, celotni prihodki pa 30.608.864 EUR. V primerjavi z letom 2011 so se
prihodki iz poslovanja povečali za 20 %, predvsem zaradi višje dosežene pogodbene cene
električne energije (59,136 EUR/MWh) glede na leto 2011 (53,03 EUR/MWh), večjega
prihodka od sistemskih storitev ter večjega priliva s strani podpor za proizvedeno električno
energijo iz lesnih sekancev. Prihodki iz poslovanja so višji tudi zaradi realizirane nadaljnje
prodaje kupljene električne energije od Energetike Ljubljana.
v EUR
LETO
2012
NAČRT
2012
LETO
2011
Indeks
LN12/N12
Indeks
L12/L11
Prihodki iz poslovanja
30.420.756
26.720.009
25.356.882
113,9
120,0
Odhodki iz poslovanja
33.912.353
34.461.566
28.896.778
98,4
117,4
Rezultat iz poslovanja (EBIT)
-3.491.597
-7.741.557
-3.539.896
45,1
98,6
Prihodki od financiranja in drugi prihodki
188.108
43.027
480.499
437,2
39,1
Odhodki od financiranja in drugi odhodki
102.208
49.574
243.617
206,2
42,0
-3.405.697
-7.748.104
-3.303.014
44,0
103,1
Poslovni izid pred davkom iz dobička
Odloženi davki
Čisti poslovni izid
-42.197
0
1.505
-
-
-3.447.894
-7.748.104
-3.301.509
44,5
104,4
31
LETNO POROČILO 2012
Odhodki iz poslovanja so znašali 33.912.353 EUR, celotni odhodki pa 34.014.562 EUR. V
primerjavi z letom 2011, so enako kot prihodki, višji tudi odhodki iz poslovanja (17,4 %)
kljub nekoliko nižji proizvodnji (porast cene premoga in cene lesnih sekancev).
V strukturi stroškov glavnino predstavlja strošek energetskega goriva (57,3 %), sledijo pa
mu stroški dela (13,7 %) ter stroški odpisov vrednosti (10,7 %).
Med stroški se v letu 2012 pojavlja tudi dodaten nakup električne energije od Energetike
Ljubljana (2.277.631 EUR), ki pa je prihodkovno pokrit z nadaljnjo prodajo na trgu električne
energije. Zaradi omenjenega nakupa ima TE-TOL nižje stroške energetskega goriva (nižja
proizvodnja).
Dosežena lastna cena električne energije za leto 2012 znaša 91,48 EUR/MWh, medtem ko je
v letu 2011 znašala 75,15 EUR/MWh.
Povprečna dosežena cena porabljenega premoga znaša 5,34 EUR/GJ in je precej višja kot v
preteklem letu, ko je znašala 4,52 EUR/GJ.
Rezultat iz poslovanja (EBIT) je izguba v višini 3.491.597 EUR, čisti poslovni izid dejavnosti
pa izguba v višini 3.447.894 EUR.
Proizvodnja ogrevne toplote
Izvajanje dejavnosti
Proizvodnja ogrevne toplote je v letu 2012 znašala 1.060.323 MWh in je dosežena v višini
92,1 % načrtovane proizvodnje za leto 2012, medtem ko jo je bilo v primerjavi z letom 2011
proizvedene 7,7 % manj (vpliv zimskih razmer).
Iz lesnih sekancev kot obnovljivega vira energije je bilo proizvedene 102 GWh ogrevne
toplote. Toplota, proizvedena iz lesnih sekancev, v letu 2012 predstavlja skoraj 10 % »zelene
toplote«.
Pri proizvodnji ogrevne toplote je bilo porabljenih 195.039 t premoga in 36.892 t lesnih
sekancev.
Proizvodnja v MWh
Proizvodnja ogrevne toplote
LETO
2012
NAČRT
2012
1.060.323
1.151.084
LETO
2011
1.149.242
Indeks
L12/N12
92,1
Indeks
L12/L11
92,3
Dinamika načrtovane in dejanske proizvodnje ogrevne toplote po mesecih je prikazana v
spodnjem grafu.
LETNO POROČILO 2012
32
Proizvodnja ogrevne toplote
200.000
v MWh
150.000
100.000
50.000
0
Načrt
Doseženo
Poslovni izid
Prihodki iz poslovanja te dejavnosti so v letu 2012 znašali 35.996.765 EUR, celotni prihodki
pa 36.188.970 EUR. V primerjavi z enakim obdobjem lani, so se prihodki iz poslovanja
povečali, poglavitna dejavnika pa sta razmerje med EUR in USD in višja cena premoga, ki
neposredno vplivata na višino variabilnega dela cene ogrevne toplote.
Povprečno dosežena prodajna cena ogrevne toplote na enoto proizvoda v letu 2012 je
znašala:
•
•
•
variabilni del cene
fiksni del cene
prodajna cena - skupaj
22,73 EUR/MWh
10,21 EUR/MWH
32,94 EUR/MWh
v EUR
LETO
2012
NAČRT
2012
LETO
2011
Indeks
LN12/N12
Indeks
L12/L11
Prihodki iz poslovanja
35.996.765
37.095.137
34.110.123
97,0
105,5
Odhodki iz poslovanja
32.692.716
35.316.266
30.723.762
92,6
106,4
Rezultat iz poslovanja (EBIT)
3.304.049
1.778.871
3.386.361
185,7
97,6
Prihodki od financiranja in drugi prihodki
192.205
64.970
472.793
295,8
40,7
Odhodki od financiranja in drugi odhodki
91.562
62.905
328.835
145,6
27,8
3.404.692
1.780.936
3.530.318
191,2
96,4
Poslovni izid pred davkom iz dobička
Odloženi davki
Čisti poslovni izid
-36.436
0
1.297
-
-
3.368.256
1.780.936
3.531.615
189,1
95,4
Odhodki iz poslovanja so znašali 32.692.716 EUR, celotni odhodki pa 32.784.278 EUR. V
primerjavi z letom 2011, so enako kot prihodki, višji tudi odhodki iz poslovanja (6,4%) kljub
nekoliko nižji proizvodnji (porast cene premoga in cene lesnih sekancev).
V strukturi stroškov glavnino predstavlja strošek energetskega goriva, ki predstavlja 69,1 %
celotnih odhodkov dejavnosti, sledijo pa stroški dela (12,3 %) in stroški odpisov vrednosti
(5,5 %).
Dosežena lastna cena za leto 2012 znaša 30,92 EUR/MWh, medtem ko je v letu 2011 znašala
27,02 EUR/MWh.
Povprečna dosežena cena porabljenega premoga, kot glavnega energenta, znaša 5,34
EUR/GJ in je precej višja kot v preteklem letu, ko je znašala 4,52 EUR/GJ.
33
LETNO POROČILO 2012
Rezultat iz poslovanja (EBIT) je dobiček v višini 3.304.049 EUR, čisti poslovni izid dejavnosti
pa dobiček v višini 3.368.256 EUR.
Proizvodnja tehnološke pare
Izvajanje dejavnosti
Proizvodnja tehnološke pare je v letu 2012 znašala 160.368 MWh in je dosežena v višini 92,9
% načrtovane proizvodnje za leto 2012, medtem ko jo je bilo v primerjavi z letom 2011
proizvedene za 0,6 % več.
Pri proizvodnji tehnološke pare je bilo porabljeno 25.341 t premoga in 4.146 t lesnih
sekancev.
Proizvodnja v t
Proizvodnja tehnološke pare
LETO
2012
NAČRT
2012
LETO
2011
Indeks
L12/N12
Indeks
L12/L11
160.368
172.704
159.423
92,9
100,6
Dinamika načrtovane in dejanske proizvodnje tehnološke pare po mesecih je prikazana v
spodnjem grafu.
Proizvodnja tehnološke pare
20.000
v tonah
15.000
10.000
5.000
0
Načrt
Doseženo
Poslovni izid
Prihodki iz poslovanja dejavnosti so v letu 2012 znašali 4.802.659 EUR, celotni prihodki pa
4.826.035 EUR. V primerjavi z enakim obdobjem lani beležimo povečanje prihodkov iz
poslovanja, poglavitna dejavnika, ki sta vplivala na to, pa sta razmerje med EUR in USD in
višja cena premoga, ki neposredno vplivata na višino variabilnega dela cene tehnološke pare.
Povprečna dosežena prodajna cena tehnološke pare na enoto proizvoda v letu 2012 je
znašala:
•
•
•
variabilni del cene
fiksni del cene
prodajna cena - skupaj
LETNO POROČILO 2012
21,07 EUR/t
8,00 EUR/t
29,07 EUR/t
34
v EUR
LETO
2012
NAČRT
2012
LETO
2011
Indeks
LN12/N12
Indeks
L12/L11
Prihodki iz poslovanja
4.802.659
4.927.751
4.160.068
97,5
115,4
Odhodki iz poslovanja
4.472.162
4.772.077
3.784.233
93,7
118,2
Rezultat iz poslovanja (EBIT)
330.497
155.674
375.836
212,3
87,9
Prihodki od financiranja in drugi prihodki
23.376
8.489
56.986
275,4
41,0
Odhodki od financiranja in drugi odhodki
12.750
7.924
41.969
160,9
30,4
341.123
156.239
390.853
218,3
87,3
-5.476
0
197
-
-
335.647
156.239
391.050
214,8
85,8
Poslovni izid pred davkom iz dobička
Odloženi davki
Čisti poslovni izid
Odhodki iz poslovanja so znašali 4.472.162 EUR, celotni odhodki pa 4.484.912 EUR. V
primerjavi z letom 2011, so enako kot prihodki, višji tudi odhodki iz poslovanja (18,2 %)
(porast cene premoga in cene lesnih sekancev).
V strukturi stroškov glavnino predstavlja strošek energetskega goriva, ki predstavlja 66,9 %
celotnih odhodkov dejavnosti, sledijo pa stroški dela (13,5 %) in stroški odpisov vrednosti
(5,7 %).
Dosežena lastna cena za leto 2012 znaša 27,97 EUR/t, medtem ko je v letu 2011 znašala
23,76 EUR/t.
Povprečna dosežena cena porabljenega premoga, kot glavnega energenta, znaša 5,34
EUR/GJ in je precej višja kot v preteklem letu, ko je znašala 4,52 EUR/GJ.
Rezultat iz poslovanja (EBIT) je dobiček v višini 330.497 EUR, čisti poslovni izid dejavnosti pa
dobiček v višini 335.647 EUR.
Ostale dejavnosti
Izvajanje dejavnosti
TE-TOL mora poleg glavnih dejavnosti (proizvodnja električne in toplotne energije) v svojih
računovodskih izkazih prikazovati tudi Ostale dejavnosti, s katerimi se ukvarja. Med te
dejavnosti spadajo počitniška dejavnost, zakupnine, najemnine oziroma oddajanje prostorov
v najem (pisarne, garaže, kuhinja z jedilnico in deli objektov v uporabo mobilnim
operaterjem).
Poslovni izid
Prihodki iz poslovanja na tem področju so v letu 2012 enaki celotnim prihodkom, znašajo pa
142.826 EUR in so 4,3 % višji glede na leto 2011. Glavnino prihodka predstavljajo najemnine
in zakupnine (64,9 %), ostali prihodek pa je dosežen od oddaje počitniških kapacitet.
v EUR
LETO
2012
NAČRT
2012
LETO
2011
Indeks
LN12/N12
Indeks
L12/L11
Prihodki iz poslovanja
142.826
159.712
136.932
Odhodki iz poslovanja
100.057
129.581
110.411
77,2
90,6
Rezultat iz poslovanja (EBIT)
42.769
30.131
26.521
141,9
161,3
Prihodki od financiranja in drugi prihodki
0
0
0
-
-
Odhodki od financiranja in drugi odhodki
9
0
0
-
-
42.760
30.131
26.521
141,9
161,2
0
0
0
-
-
42.760
30.131
26.521
141,9
161,2
Poslovni izid pred davkom iz dobička
Odloženi davki
Čisti poslovni izid
35
89,4
104,3
LETNO POROČILO 2012
Celotni odhodki dejavnosti znašajo 100.066 EUR. V strukturi celotnih odhodkov največji delež
predstavljajo stroški storitev in materiala za opravljanje počitniške dejavnosti (77,9 %) in
amortizacija oddanih prostorov in opreme (22,0 %).
2.6
Poročilo o naložbeni dejavnosti
V letu 2012 je znašala finančna realizacija investicijskega načrta 6.240.824 EUR, kar
predstavlja 20,4-odstotno realizacijo investicij načrta za leto 2012. Realizacija naložb v
obnove in nadomestitve je znašala 3.694.213 EUR, kar predstavlja 12,1 % letnega načrta
investicij. Realizacija naložb v razvoj znaša 2.546.611 EUR oziroma 8,3 % letnega načrta
investicij.
Zbirni pregled načrtovanih in realiziranih investicij s sredstvi družbe
NAČRT 2012
Obnove in nadomestitve
Razvojne naloge
SKUPAJ
REALIZACIJA 2012
Indeks
Vrednost
Struktura
Vrednost
Struktura
R 2012/
v EUR
v%
v EUR
v%
N 2012
3.892.745
12,7
3.694.213
59,2
94,9
26.753.125
87,3
2.546.611
40,8
9,5
30.645.870
100,0
6.240.824
100,0
20,4
2.6.1 Naložbe v obnove in nadomestitve
Za obnove in nadomestitve neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev je
bilo v obravnavanem obdobju porabljenih 3.694.213 EUR, kar predstavlja 94,9 % načrtovane
vrednosti za leto 2012. Med večjimi obnovami in nadomestitvami so bile v letu 2012
zaključene naslednje investicije:
•
•
•
•
elektro energetska oprema rotobagerja KRB 150,
generalni remont ČNE 2/3,
remont Voith turbo sklopke mlinov kotla 3 in
dozirni trak pod prekucnikom.
V skladu z načrtom investicij 2012 sta bili spodaj navedeni investiciji izvedeni do načrtovane
stopnje gotovosti in bosta zaključeni v letu 2013:
•
•
krmiljenje in vodenje 6,3 kV in 0,4 kV razvodov in
redukcija NOx na K3.
2.6.2 Naložbe v razvojne naloge
Za realizacijo razvojnih nalog v obravnavanem obdobju je bilo porabljeno 2.546.611 EUR, kar
predstavlja 9,5 % načrtovane vrednosti investicij v razvoj za leto 2012. Za razvojni projekt v
PPE-TOL je bilo porabljenih 2.540.287 EUR, kar predstavlja 99,8 % porabljenih sredstev za
razvojne projekte v letu 2012 oz. 9,5 % načrtovane vrednosti za projekt v PPE-TOL.
Za projekt PPE-TOL je bilo v Načrtu investicij za leto 2012 predvidenih 26,7 mio EUR od tega
23,8 mio EUR vezanih na podpis pogodb za izvedbo LOTa 1 in 2. Nizka realizacija naložb v
razvojne naloge je posledica dejstva, da smo konec junija 2012 proces razpisa del zaključili
brez izbora najugodnejšega ponudnika. Podpis pogodbe za LOT1 pa pogojuje tudi aktivnosti
pri oddaji del za druge LOTe.
Celosten pristop do doseganja okoljskih in energetskih ciljev, na podlagi katerih TE-TOL
utemeljuje svojo vlogo v energetski prihodnosti Ljubljane in Slovenije, zahteva trajnostno
prilagajanje in s tem tehnološki razvoj. Obstoječa premogovna tehnologija predaja prednost
LETNO POROČILO 2012
36
novim, za okolje manj obremenjujočim tehnologijam, ki bodo lažje in dolgoročneje izvajale
poslanstvo in vizijo družbe v smeri povečanja deleža električne energije iz soproizvodnje in
obnovljivih virov energije, povečanja energetske in okoljske učinkovitosti ter zmanjšanja
odvisnosti od zgolj enega energenta. V ta namen je družba leta 2008 sprejela razvojni
program za obdobje 2008 – 2020, ki se je na podlagi spremenjenih robnih pogojev oz.
vhodnih podatkov (predvsem novih okoljskih in energetskih politik ter napovedi odjema
ogrevne toplote za ljubljanski daljinski sistem) konec leta 2012 začel novelirati. Ključna
razvojna pot je ostala usmerjena v postopno nadomeščanje premoga z zemeljskim plinom.
2.6.2.1 Plinsko-parna enota (PPE-TOL)
Razpis za oddajo del
Dogajanja na projektu so bila v letu 2012 zaznamovana s postopkom oddaje del, kjer sta bila
razpisna postopka za LOT1 in LOT2 prekinjena brez izbora najugodnejšega ponudnika.
V začetku aprila je TE-TOL ponudnikom poslal zahtevek za podaljšanje veljavnosti ponudb in
hkrati zahtevek za podaljšanje veljavnosti bančnih garancij za resnost ponudbe za izvedbo
LOT-a1.
Na zahteve TE-TOL so bili v roku prejeti odgovori s strani konzorcija Rudis-Siemens in s
strani konzorcija RIKO-Inea. Od tretjega ponudnika, konzorcija PORR-emc Austria v
zahtevanem roku TE-TOL ni dobil nobenega dokumenta, kar pomeni, da veljavnost ponudbe
niso podaljšali.
Rudis je ob tem izrazil namero nastopiti kot samostojni ponudnik. S strani TE-TOL je bil
pozvan k predložitvi dokumentacije, na osnovi katere bi TE-TOL imel možnost oceniti
ponudnika kot sposobnega potencialnega izvajalca. Iz do tedaj znane dokumentacije se je
nakazovalo, da za samostojnega ponudnika ne izpolnjuje pogojev iz postopka
predkvalifikacije. Rudis je TE-TOL v nadaljevanju obvestil, da podaja ponudbo kot konzorcij s
firmo HTZ iz Velenja, s čemer je kot konzorcij zadostil pogojem za letni promet in reference.
Sprememba strukture konzorcija pa ni bila skladna s pogoji razpisa za predkvalifikacijo. Po
pridobitvi pravnega mnenja, da v času razpisnega postopka sprememba strukture konzorcija
ni sprejemljiva, je projektni svet PPE-TOL sklenil, da je potrebno Rudis izločiti iz nadaljnjega
postopka. Osnovna ponudba ponudnika namreč ne more biti podaljšana z novim
konzorcijem, ki ni prepoznan kot pravna subjektiviteta.
Nadaljevanje postopka samo z enim ponudnikom (konzorcij, kjer je vodilni partner RIKO) za
TE-TOL z vidika ekonomičnosti in gospodarnosti ni bilo upravičeno. Ponudba, ki jo je
posredoval RIKO, je vključevala ceno 84 mio EUR. Preračunana cena upoštevaje specifično
ceno v EUR/MW moči je preko 12 mio EUR višja od cene, ki bi bila v primerjavi s ceno, ki jo
je posredoval konzorcij Rudis-Siemens, še konkurenčna. V primeru, da bi RIKO ostal edini
kandidat v nadaljevanju postopka, bi to pomenilo, da bi v nadaljevanju postopka izbora
najugodnejšega dobavitelja ohranili le še najdražjega ponudnika.
S tem bi bil element konkurenčnosti ponudb v procesu oddaje del v celoti izničen.
Projektni svet je 19. 6. 2012 posledično sprejel ustrezne sklepe, s katerim se postopek izbora
najugodnejšega ponudnika za izvedbo LOT-a1 zaključi brez izbora ponudnika. O zaključku
postopka brez izbora najugodnejšega ponudnika so bili obveščeni vsi ponudniki.
Projektni svet je sprejel tudi sklep, da se takoj začne z aktivnostmi za ponovitev razpisa.
Ker mora biti tehnologija LOT2 (parna turbina) prilagojena tehnološkim karakteristikam, ki
izpadejo iz LOT-a1, je nujno, da se izbor izvajalca za LOT2 izvede po izboru izvajalca za
LOT1.
37
LETNO POROČILO 2012
Zaradi dolgih rokov, v katerih bi morale ostati veljavne tako ponudbe za izvedbo kot
pripadajoče bančne garancije za resnost ponudb, je projektni svet PPE-TOL sprejel sklep, da
se tudi postopek izbora najugodnejšega ponudnika za LOT2 zaključi brez izbora.
Ponudniki so bili obveščeni o zaključku postopka brez izbora ponudnika, vrnjene so jim bile
tudi bančne garancije.
Za LOT3 (oskrba z gorivom) in za LOT5 (visokonapetostni transformatorji) je razpisna
dokumentacija izdelana le deloma, vendar pa so vsa dela pri dodelavi te dokumentacije in
izdelavi razpisne dokumentacije za ostale LOT-e ustavljena.
Ker na področju financiranja ni bilo izvedenih premikov, ki bi omogočali zbiranje obvezujočih
posojilnih ponudb pri komercialnih bankah in EIB, je stališče TE-TOL, da se bo razpis za
oddajo del za izvedbo LOT-a 1 in LOT-a2 ponovil, ko bo dana možnost za izpeljavo postopka
financiranja projekta.
Prestavitev 110kV daljnovodnih portalov DV Žale in DV Kleče in kablovodnega
portala KB Center
Dela so bila končana skladno s terminskim planom. Dne 18. 9. 2012 je TE-TOL pridobil
uporabno dovoljenje.
Prestavitev visokonapetostnih daljnovodov in kablovoda omogoča postavitev plinske turbine
in utilizatorja I. faze PPE-TOL.
Podpis pogodbe s konzultantom (owner's engineer)
Po zaključenem procesu razpisa in izbora najugodnejšega ponudnika za izvedbo storitev
konzultanta investitorja, je bilo izbrano podjetje Vattenfall Europe PowerConsult (VPC) iz
Nemčije, s katerim je bila pogodba podpisana v mesecu januarju.
Prvi zagonski sestanek se je izvedel kmalu po podpisu pogodbe. Dela pri pregledu ponudb za
LOT1 ter pregledovanju celovitosti ponudb in usklajenosti z določili iz razpisne dokumentacije
so intenzivno potekala tako na tehničnem kot na pogodbenem-splošnem delu razpisa. V
mesecu aprilu so se ponudnikom za LOT1 poslala vprašanja in zahteve za dopolnitev
ponudb, ki so bila pripravljena v sodelovanju s konzultantom.
Izdelan je bil urnik za izvedbo tehničnih pogajanj s ponudniki za LOT1.
Zaradi ustavitve postopka in hkratnega sklepa projektnega sveta, da se razpis ponovi, je bil
22. 8. 2012 sklenjen aneks s konzultantom. Najpomembnejši razlog za sklenitev aneksa je
bila izkazana potreba za dopolnitev obsega dela konzultanta, pri čemer se je obseg del
povečal zaradi:
- del, povezanih s sodelovanjem VPC pri pregledu in dopolnitvah ponovno objavljene
razpisne dokumentacije in
- ponovitvi del, do katerih bi prišlo, če bi bil razpis ponovno objavljen.
Ker se zaradi problematike financiranja projekta razpis za oddajo del časovno zamika, je
decembra 2012 sporazumno z VPC prišlo do tromesečne prekinitve izvajanja vseh aktivnosti
na strani konsultanta.
TE-TOL je kot prioritetno nalogo ob koncu 2012 prepoznal izdelavo novelacije strategije virov
za naslednje dolgoročno obdobje. Z Energetiko Ljubljana usklajena strategija je eden od
pogojev za ponoven začetek postopkov oddaje del za izvedbo PPE-TOL. V novelaciji
strategije zato sodeluje tudi projektni tim PPE-TOL.
LETNO POROČILO 2012
38
Financiranje
Glede na potek dogodkov se je v letu 2012 izkazalo, da je zapiranje finančne konstrukcije
pokrivanja investicijskih stroškov na kritični poti pri izvedbi projekta. V tej fazi je
nesposobnost financiranja investicije PPE-TOL razlog, da razpis ni bil ponovno objavljen.
Zaradi obširnosti problematike v preteklem letu je dogajanje podrobno obrazloženo v
nadaljevanju.
V prvem polletju 2012 se je v namen uspešnega financiranja izvedbe projekta vršilo več
aktivnosti:
• skupaj z družbo AT Kearney je bila pripravljena simulacija finančno vzdržnega poslovanja
TE-TOL za obdobje do začetka obratovanja PPE-TOL in naprej. Likvidnosti TE-TOL in še
posebej zahtevane oz. želene strukture pasive bilance stanja TE-TOL in Energetike
Ljubljana (pogoj za odobritev kreditov za financiranje izgradnje PPE-TOL in tudi
srednjeročnega investicijskega programa Energetike Ljubljana) ni možno zagotoviti brez
dviga izhodiščnega fiksnega dela cene toplote. Ker je ta postopek po dosedanjih
izkušnjah problematičen, je bila v začetku leta 2012 imenovana skupna komisija
Energetike Ljubljana in TE-TOL z nalogo priprave strokovnega gradiva za utemeljitev
dviga fiksnega dela cene toplote. Pri tem je bila angažirana tudi družba IREET, ki je
sodelovala pri pripravi Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople
vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce oziroma Metodologije za
izračun cen že leta 2000. Po intenzivnem delu je bil končni dokument »Strokovne
podlage za spremembo izhodiščne cene v skladu z Uredbo o oblikovanju cen proizvodnje
in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja« izdelan julija, ki
podrobno obrazloži potrebo po dvigu cene toplote in možne postopke za formalno
realizacijo tega pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo kot odločevalcu.
• Pripravili so se novi izračuni za finančno vzdržno poslovanje TE-TOL v prihodnjih letih, ki
so povezani tudi s simulacijo finančno vzdržnega poslovanja; izdelano v sodelovanju z AT
Kearney.
• Posredovale so se informacije o stanju na projektu zainteresiranim komercialnim bankam
ter svetovalcem, s katerimi so, skladno z Zakonom o javnih financah, sklenjene pogodbe
za finančno in pravno svetovanje v zvezi z zagotavljanjem virov financiranja za izgradnjo
projekta PPE-TOL.
• Komercialne banke je TE-TOL zaprosil za konkretno opredelitev kazalcev, o katerih je
govora v informativnih ponudbah. Ob informativnem izračunu kazalnikov poslovanja je
ugotovljeno, da je v nadaljevanju nujno potrebno doseči povečanje prihodkov, kar je
edino možno doseči z dvigom cene toplote. Povečanje prihodkov zagotavlja normalno
poslovanje in ustvarja minimalna lastna sredstva kot pogoj za izvedbo investicije.
Potrebno je doseči dogovor o možnostih za zavarovanje posojil, tako EIB kot posojil
komercialnih bank.
• Opravljeni so bili razgovori s potencialnimi novimi posojilodajalci v okviru strategije
iskanja najugodnejšega ponudnika financiranja.
• Za nadzorni svet JHL je bila izvedena predstavitev stanja na projektu s poudarkom na
problematiki poslovanja TE-TOL do začetka obratovanja PPE-TOL z možnostjo
financiranja navedenega projekta.
• Predstavitev stanja na projektu PPE-TOL se je nadaljevala ključnim deležnikom županstvu Mestne občine Ljubljana ter pristojnim ministrstvom in direktoratom.
Predstavile so se potrebe za zagotovitev finančno vzdržnega poslovanja TE-TOL, finančne
potrebe za izvedbo projekta PPE-TOL, poudarila se je specifična situacija in pričakovanja
glede okoljske problematike, obravnaval se je pomen premije za visoko učinkovito
soproizvodnjo iz PPE-TOL ter možnost pridobitve državnega poroštva.
• Glede na predhodno navedene aktivnosti so se na JHL in Energetiko Ljubljana poslali
dopisi, kjer se lastnike naproša za jasno pisno opredelitev glede izdaje pisma podpore
projektu ter možnosti za izdajo garancij za posojila, poleg tega pa so se poslale tudi
39
LETNO POROČILO 2012
•
•
•
•
•
strokovne podlage za spremembo izhodiščne cene v skladu z Uredbo o oblikovanju cen
proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja.
V okviru sodelovanja z EIB so bili realizirani trije sestanki. Predstavniki EIB so poudarili,
da močno podpirajo tovrstne projekte, hkrati pa so rahlo zaskrbljeni, ker v določenih
segmentih projekta PPE-TOL ni bistvenega napredka, med drugim tudi pri zagotavljanju
lastnih sredstev. Pogovori so tekli tudi o nadaljnjih potrebnih postopkih, tudi v primeru
upoštevanja višje predvidene investicijske vrednosti.
Projektni tim je konec junija posodobil izračune predvidenih potreb za finančno vzdržno
poslovanje TE-TOL v prihodnjih letih, na osnovi katerega naj bi bila predlagana višina
dviga fiksnega dela cene toplote s strani TE-TOL za zagotovitev finančno vzdržnega
poslovanja TE-TOL ter lastnih sredstev za soudeležbo pri izvedbi strateških razvojnih
investicij. Izračun se dodatno naslanja tudi na določene kazalnike poslovanja po letih,
tako da je višina predlaganega dviga fiksnega dela vezana tudi na izpolnjevanje mej,
katere naj bi bile pri kazalcih dosežene v teoriji. S strani komercialnih bank namreč TETOL ni dobil konkretnega odgovora o vrednostih, ki naj bi jih kazalci dosegali v primeru
projekta PPE-TOL, ampak le okvirne teoretične vrednosti s pojasnilom, da je v tej fazi še
prekmalu govoriti o točnih vrednostih ter da na odločitev o kreditiranju vplivajo tudi drugi
dejavniki, tako da se stremi k temu, da se dosežejo vrednosti kazalcev na meji, ki je za
TE-TOL strožja. Pri tem so bili izračuni pripravljeni v smeri, kjer je npr. kumulativni
denarni tok v zadnjem letu izvedbe investicije vsaj 5 mio EUR, IBD/EBITDA največ 4
(posledično mora biti IBD obvladljiv in EBITDA čim višji), DSCR več kot 1, priporočljivo pa
okrog 1,4 (posledično mora biti razlika med prihodki in odhodki čim bolj pozitivna,
denarni tok, namenjen odplačilu dolga oziroma tovrstne obveznosti pa v sorazmerju z
razliko med prihodki in odhodki).
Na osnovi ugotovitev študije Strokovne podlage je TE-TOL v mesecu septembru predlagal
Energetiki Ljubljana postopek, po katerem bi dvignili ceno toplote, če TE-TOL ni
zavezanec za uredbo. Tako bi se vsakoletni potreben dvig fiksnega dela cene toplote
določil z Načrtom družbe. Predlog s strani Energetike Ljubljana ni bil sprejet.
Prejet je tudi odgovor JHL glede možnosti sodelovanja pri financiranju izvedbe projekta,
kjer je ugotovljeno, da JHL ne razpolaga z viški sredstev, dobiček pa bo namenjen
zagotavljanju kapitalske ustreznosti šibkejših družb v skupini in za finančno pokrivanje že
dogovorjenih investicijskih vlaganj v omrežje za izvajanje obveznih lokalnih javnih
gospodarskih služb. Hkrati je ugotovljeno, da družbe v lasti JHL glede na namen
ustanovitve ter posledično registrirane dejavnosti ne morejo biti udeležene pri
zagotavljanju finančnih sredstev za izvedbo projekta PPE-TOL. Glede zagotavljanja
različnih vrst zavarovanj za posojila, pridobljena za izvedbo projekta PPE-TOL, s strani
JHL ali družb JHL, JHL pojasnjuje, da je za tovrstne odločitve pristojen Mestni svet
Mestne občine Ljubljana oziroma občinski sveti občin družbenic JHL.
Konec poletja je imel TE-TOL z EIB še telefonsko konferenco, kjer jo je seznanil s
trenutnim stanjem na projektu.
Glede na to, da se stanje pri zagotavljanju finančno vzdržnega poslovanja TE TOL, kot enega
od pogojev za izvedbo financiranja PPE-TOL, ni premaknilo z mrtve točke, drugih večjih
aktivnosti, vezanih na izvedbo financiranja, ni bilo.
2.6.2.2 Objekt za energetsko izrabo odpadkov - OEIO
MOP je v novembru 2011 pripravil predlog Dokumenta identifikacije investicijskega programa
(DIIP) in ga posredoval v pregled. V predlogu DIIP, navkljub pripombam TE-TOL, še vedno
ostajajo opredeljene variante objekta energetske predelave odpadkov v Ljubljani, ki
presegajo prispevno območje regijskega centra za ravnanja z odpadki v Ljubljani (RCERO).
Takratnemu Ministrstvu za okolje in prostor je TE-TOL v decembru 2011 ponovno posredoval
pripombe s predlogom, da se kapaciteta objekta energetske predelave odpadkov smiselno
prilagodi prispevnemu območju regijskega centra oziroma njegovi kapaciteti proizvodnje
LETNO POROČILO 2012
40
alternativnega goriva iz odpadkov. V sredini leta 2012 je TE-TOL ponovno pozval sedanje
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), da čim prej pristopi k projektnemu imenovanju
skupine za realizacijo projekta in pripravi državnega prostorskega načrta. Glede na
informacijo, da je MKO trenutno v zaključni fazi priprave operativnega programa ravnanja s
komunalnimi odpadki, je bila na MKO v decembru 2012 ponovno naslovljena prošnja za
sestanek na temo potencialne energetske predelave odpadkov na lokaciji TE-TOL. Sestanek
med predstavniki TE-TOL in predstavniki MKO naj bi bil predvidoma v januarju 2013. Velja
izpostaviti, da je postavitev takega objekta v pristojnosti države, saj gre za državno
gospodarsko javno službo.
2.6.2.3 ENOTA 4 - študija tehnologij in kapacitet
Zaradi trenda zmanjševanja odjema toplotne energije, ki ga je v letu 2012 napovedala
Energetika Ljubljana ter strategije podaljšanja življenjske dobe bloka 3 do leta 2035 ima pred
izgradnjo Enote 4 prednost prigradnja DeSONOx naprave na kotlu 3. Tako je načrtovanje
ENOTE 4 zamaknjena v prihodnost za najmanj deset let. Zaradi navedenih razlogov študija
tehnologij in kapacitet v letu 2012 ni bila izdelana.
2.6.2.4 Centralni hladilni sistem
Zaradi nizkih cen električne energije, kot konkurenčne energije za proizvodnjo hladu, se
projekt centralnega hladilnega sistema ne nadaljuje. Načrtovanje izgradnje računskega
centra ob TE-TOL je s strani investitorja ustavljeno. Zaradi navedenih razlogov v letu 2012
na projektu ni bilo aktivnosti.
Realizacija investicijskih nalog v razvoj
Šifra
Naziv investicije
1
2
NAČRT
2012
3
REALIZACIJA
2012
Pojasnila k realizaciji načrta
Indeks
R 2012/
N 2012
4
6
7=4/3
RAZVOJ
26.753.125
70-64/04
PPE-TOL
26.698.125
2.540.287 tekst 2.6.2.1
9,5
70-72/06
OEIO
20.000
tekst 2.6.2.2
0,0
70-71/11
ENOTA 4
5.000
tekst 2.6.2.3
0,0
70-70/07
CENTRALNI HLADILNI SISTEM
30.000
6.323 tekst 2.6.2.4
21,1
2.7
2.546.611
9,5
Raziskave in razvoj
Z razvojnega vidika se TE-TOL pripravlja na investicijo v novo plinsko parno enoto, ki bo za
potrebe oskrbe sistema daljinskega ogrevanja nadomestila stari blok 2, ob tem pa še
povečala proizvodnjo elektrike. Raziskovalno razvojna naravnanost družbe se že opaža
predvsem zaradi čistejšega zraka v mestu. Na kotlu 3 namreč poteka pilotni projekt
zniževanja emisij dušikovih oksidov s pomočjo sokurjenja lesne biomase ter optimizacije
drugih ključnih parametrov zgorevanja, kjer ob pomoči Fakultete za strojništvo iz Ljubljane
uporabljamo tudi najnovejše tehnologije umetne inteligence. Vmesni rezultati so vzpodbudni.
TE-TOL je dejaven tudi na področju novih transportnih tehnologij. Konec leta 2012 je bila
zaključena investicija v polnilnico električnih vozil, ki zagotavlja uporabnikom energijo
naravnost iz elektrarne ob čim manjših prenosnih izgubah.
2.8
Javna naročila
Družba TE-TOL v letu 2012 ni bila zavezanec za Javna naročila.
41
LETNO POROČILO 2012
2.9
Upravljanje s kadri
Na koncu leta 2012 oziroma na dan 31. 12. 2012 je bilo v družbi zaposlenih 260 delavcev,
kar je v primerjavi z 31. 12. 2011 za 25 delavcev manj oziroma 8,77 % manj in 7 manj
oziroma 2,62 % manj glede na načrtovano stanje na dan 31. 12. 2012.
Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v letu 2012 je 255,93, leto poprej pa
288,83.
V letu 2012 je bilo sklenjenih 12 novih pogodb o zaposlitvi, od tega 8 pogodb za določen čas.
Veljavnost pogodb o zaposlitvi je prenehala 20-im delavcem (6 delavcem sporazumno, 8
starostnih upokojitev, 3 invalidske upokojitve, 1 iztek zaposlitev za določen čas, 1 redna
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in 1 smrt). 17 delavcev je 1. 1. 2012
prešlo na JHL.
Na praktičnem usposabljanju z delom je bilo v letu 2012 7 dijakov oz. študentov.
Struktura zaposlenih
V družbi je bilo na dan 31. 12. 2012 zaposlenih 28 žensk, kar predstavlja 10,77 % vseh
zaposlenih v družbi in 232 moških, kar predstavlja 89,23 % vseh zaposlenih v družbi.
Povprečna skupna delovna doba je 24 let, povprečna delovna doba v družbi pa 19,5 let.
Povprečna starost zaposlenih na dan 31. 12. 2012 je 44,83 let, status starejšega delavca je
imelo 44 zaposlenih, kar predstavlja 16,92 % od vseh zaposlenih.
Povprečno število zaposlenih po stopnjah izobrazbe:
Stopnja izobrazbe
Povprečno stanje
zaposlenih v 2012
Delež
v%
Povprečno stanje
zaposlenih v 2011
Delež
v%
Indeks
12/11
I.
11,6
4,5
14,3
5,0
81,1
II.
17,1
6,6
19,6
6,9
87,2
118,9
III.
6,3
2,4
5,3
1,9
IV.
69,8
26,8
79,0
27,7
88,4
v.
67,5
25,9
67,1
23,6
100,6
VI.
34,6
13,3
37,5
13,2
92,3
VII.
51,4
19,7
60,0
21,1
85,7
VIII.
IX.
SKUPAJ
1,3
0,5
1,0
0,4
130,0
1,0
260,6
0,4
100,0
1,0
284,8
0,4
100,0
100,0
91,5
Povprečna stopnja izobrazbe zaposlenih na dan 31. 12. 2012 je V. stopnja, kar pomeni, da
imajo zaposleni v povprečju srednješolsko izobrazbo.
Invalidi
Konec meseca decembra je bilo v družbi zaposlenih 20 invalidov z različnimi omejitvami, kar
je 5 manj kot v preteklem letu in pomeni 7,69 % vseh zaposlenih. 7 invalidov dela s
skrajšanim delovnim časom.
Na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je družbi priznana
pravica do oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za
zaposlene invalide nad kvoto in nagrada za preseganje kvote.
V letu 2012 je bilo nad kvoto zaposlenih povprečno 6 invalidov, za kar je bila prejeta nagrada
za preseganje kvote v višini 12.590,82 EUR, za 32.767,65 EUR pa je bila družba oproščena
plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sredstva iz naslova
oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zbrana v letu 2012 in
neporabljena sredstva iz tega naslova iz preteklih let v skupnem znesku 284.298,03 EUR so
bila porabljena za:
LETNO POROČILO 2012
42
Amortizacija opreme
75 % boleznine invalidov
1.180,00 EUR in
8.932,27 EUR.
Skrb za varnost in zdravje zaposlenih
Z namenom dolgoročnega povečanja socialne varnosti oz. boljšega življenjskega standarda
po upokojitvi, družba zaposlenim sofinancira dodatno pokojninsko zavarovanje v okviru
Modre zavarovalnice d.d. Ljubljana. Tako je v letu 2012 zaposlenim, ki so vključeni v
Pokojninski načrt, prispevala k premiji, ki znaša 5,84 % bruto plače, del v višini odvisni od
starosti delavca in njegove soudeležbe pri plačilu premije (skladno s podpisano Pogodbo o
oblikovanju pokojninskega načrta prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja).
Poleg tega je zaposlenim omogočena vključitev v nezgodno zavarovanje.
Zdravstveni pregledi, ki jih izvaja Zavod za varstvo pri delu Ljubljana, potekajo v skladu z
zdravstvenimi ocenami posameznih delovnih mest in po predvidenem terminskem načrtu.
V tem obdobju je bilo opravljenih skupaj 151 pregledov, od tega 22 predhodnih, 103
obdobnih, 3 managerski, 10 izrednih in 13 kontrolnih zdravstvenih pregledov. Za preglede
smo porabili 17.109 EUR.
Organizirano je bilo cepljenje proti navadni gripi, katerega se je udeležilo 22 zaposlenih, za
kar je bilo porabljenih 264 EUR.
V letu 2012 so bile v družbi 4 lažje nezgode pri delu.
Skrb za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih
Družba si nenehno prizadeva, da zaposlenim zagotavlja udeležbo na usposabljanjih in
izobraževanjih in jim na ta način omogoči pridobivanje aktualnih znanj, spremljanje trendov v
stroki in opravljanje vseh potrebnih strokovnih izpitov.
Delavci se vključujejo v različne oblike zunanjega in notranjega strokovno tehničnega in
splošnega usposabljanja ter se udeležujejo seminarjev in konferenc doma in v tujini. Poleg
tega so bila organizirana notranja usposabljanja, periodična usposabljanja in izpiti delavcev s
področja protieksplozijske zaščite, za upravljavce elektroenergetskih naprav, usposabljanja in
izpiti za upravljavce energetskih naprav ter usposabljanja in izpiti za delavce, ki delajo v
železniškem prometu.
V letu 2012 je bilo v različne vrste strokovnih usposabljanj vključenih 196 zaposlenih, kar je
10 % več kot v preteklem letu.
Študij ob delu so v lastnem interesu zaključili 3 delavci. V letu 2012 ni bilo sklenjenih novih
pogodb o izobraževanju. Ob koncu leta 2012 so bili tako vpisani v študij ob delu 4 delavci.
Vsi vpisani delavci se izobražujejo na specialističnih in magistrskih študijskih programih.
Za usposabljanje je družba v letu 2012 porabila 76.074 EUR, kar je 1,3 % več kot je bilo
načrtovano in 20,6 % manj v primerjavi s preteklim letom.
2.10 Varstvo okolja
V okviru okoljevarstvenega dovoljenja so se v letu 2012 izvajali obratovalni monitoringi, in
sicer emisije snovi v zrak in emisije snovi in toplote v vode. Skladno z Odločbo o odobritvi
Načrta monitoringa emisije toplogrednih plinov za leto 2012 se je izvajal monitoring emisij
CO2. Izvajale so se tudi meritve onesnaženosti zunanjega zraka, tako na lokaciji Zadobrova
kot na lokaciji Vnajnarje.
43
LETNO POROČILO 2012
Okoljevarstveno dovoljenje
Konec decembra 2011 se je oddala na pristojno Mministrstvo za kmetijstvo in okolje
Sprememba okoljevarstvenega dovoljenja zaradi zamenjave težkega kurilnega olja (mazut) z
ekstra lahkim kurilnim oljem (ELKO). Skladno s 55. členom Zakona o varstvu okolja (ZVO-1)
je bila izdelana s strani pooblaščenca za izdelavo okoljskih poročil oziroma poročil o vplivih na
okolje »Strokovna ocena vplivov na okolje zamenjave rabe srednje težkega kurilnega olja z
ekstra lahkim kurilnim oljem v TE-TOL-u«. Konec januarja 2012 je TE-TOL dobil poziv za
dopolnitev prijave nameravane spremembe, na katerega je odgovoril konec februarja. Konec
marca 2012 je TE-TOL prejel poziv k vložitvi vloge za spremembo okoljevarstvenega
dovoljenja. Tako se je pripravila in oddala vloga skladno s 6. in 7. členom Uredbe o vrsti in
dejavnosti naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega. V avgustu 2012 je
TE-TOL prejel Poziv za izjavo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v
upravni zadevi spremembe okoljevarstvenega dovoljenja. V zakonsko določenem roku se je
podala Dopolnitev vloge za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja št. 35407-94/2006-15.
V oktobru je potekala korespondenca po elektronski pošti glede posameznih dopolnitev
zaradi skladiščenja ELKO. Odločbo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja se pričakuje v
letu 2013.
Nove dovoljene vrednosti emisijskih koncentracij iz glavnega pogonskega
objekta - Prehodni nacionalni načrt RS
Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah omogoča velikim kurilnim napravam prehodno
obdobje - prilagoditev, da bodo naprave dosegale dovoljene vrednosti, ki so določene v
Direktivi.
V 32. členu Direktiva navaja, da lahko države članice v obdobju od 0101. 2016 do 30. 06.
2020 izdelajo in izvajajo Prehodni nacionalni načrt. V TE-TOL se je za kurilne naprave
glavnega pogonskega objekta izdelal Prehodni načrt, v katerem so zajete emisije naslednjih
onesnaževal: dušikovi oksidi, žveplov dioksid in prah. Postopki implementacije Direktive se še
niso začeli, zato TE-TOL čaka na predstavnike na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO),
da povedo nadaljnje korake, ki jim bo potrebno slediti. Skladno z zapisnikom sestanka glede
Prehodnega nacionalnega načrta za velike kurilne naprave je TE-TOL do 25. 10. 2012
posredoval svoj načrt na MKO. Republika Slovenija je Prehodni nacionalni načrt posredovala
na Evropsko komisijo (EK) 14. 12. 2012. Če do tega datuma naslednjega leta TE-TOL ne bo
dobil nobenih pripomb s strani EK, se šteje, da je načrt sprejet. Republika Slovenija že sedaj
ve, da bo morala za načrt izdelati še Poročilo o vplivih na okolje tega načrta.
Za TE-TOL je nujno, da bo Prehodni nacionalni načrt potrjen. V primeru, da TE-TOL ne bo
dobil možnosti za prehodno obdobje, od 01.01.2016 dalje zaradi preseganja strožjih
predpisanih emisij dušikovih oksidov, ki so določene v Direktivi, ne bo mogel obratovati.
Izdelava strateške karte hrupa
V letošnjem letu se je do 31. 07. 2012 morala izdelati strateška karta hrupa z namenom, da
se oceni stopnja izpostavljenosti prebivalstva hrupu, ki na poselitvenih območjih izvira iz
industrije. Karte hrupa lahko izdelala samo pooblaščena družba za ocenjevanje hrupa. 13.
06. 2012 je TE-TOL izpolnil obveznosti, ki so izhajale iz pozivov v dopisih. Konec decembra
2012 je prejel po el. pošti datoteko «Kontrola podatkov_karte hrupa IPPC 2012«, kjer so
razvidne opombe glede Poročil TE-TOL. Opombe je TE-TOL upošteval in napake odpravil.
Obratovalni monitoring emisije snovi v zrak
Rezultati trajnih in občasnih meritev emisije snovi v zrak kažejo, da dopustne vrednosti emisij
snovi v zrak žveplovih oksidov (SOx), dušikovih oksidov (NOx), prahu in ogljikovega
monoksida (CO) v obdobju januar–december 2012 niso bile presežene.
LETNO POROČILO 2012
44
KONCENTRACIJA ŽVEPLOVEGA DIOKSIDA
TE-TOL: Povprečne dnevne koncentracije
1200
SO2 ( mg/m3 )
1000
800
600
400
200
0
jan. 2012
feb. 2012
mar. 2012
apr. 2012
> 2,0 MVE
maj 2012
< 2,0 MVE
jun. 2012
< 1,2 MVE
jul. 2012
avg. 2012
< 1,0 MVE
sep. 2012
povpr.
okt. 2012
nov. 2012
dec. 2012
nov. 2012
dec. 2012
let_pov
KONCENTRACIJA DUŠIKOVIH OKSIDOV
TE-TOL: Povprečne dnevne koncentracije
1600
1400
NOx ( mg/m3 )
1200
1000
800
600
400
200
0
jan. 2012
feb. 2012
mar. 2012
apr. 2012
> 2,0 MVE
maj 2012
< 2,0 MVE
jun. 2012
< 1,2 MVE
jul. 2012
avg. 2012
< 1,0 MVE
sep. 2012
povpr.
okt. 2012
let_pov
KONCENTRACIJA OGLJIKOVEGA MONOKSIDA
TE-TOL: Povprečne dnevne koncentracije
700
600
CO ( mg/m3 )
500
400
300
200
100
0
jan. 2012
feb. 2012
mar. 2012
> 2,0 MVE
apr. 2012
maj 2012
< 2,0 MVE
jun. 2012
< 1,2 MVE
45
jul. 2012
avg. 2012
< 1,0 MVE
sep. 2012
povpr.
okt. 2012
nov. 2012
dec. 2012
let_pov
LETNO POROČILO 2012
KONCENTRACIJA SKUPNEGA PRAHU
TE-TOL: Povprečne dnevne koncentracije
260
240
220
skupni prah ( mg/m3 )
200
180
160
140
120
100
80
60
40
20
0
jan. 2012
feb. 2012
mar. 2012
> 2,0 MVE
apr. 2012
maj 2012
< 2,0 MVE
jun. 2012
< 1,2 MVE
jul. 2012
avg. 2012
< 1,0 MVE
sep. 2012
okt. 2012
povpr.
nov. 2012
dec. 2012
let_pov
Obratovalni monitoring emisij snovi v zrak za leto 2012 je potrebno poslati na ARSO
najkasneje do 31. 03. 2013. Občasne meritve je potrebno poslati na ARSO najkasneje 10 dni
po prejemu Poročila o meritvah.
Obratovalni monitoring CO2
Za obdobje 2008-2012 je TE-TOL dobil skladno z Odločbo o emisijskih kuponih (št. 3543329/07-2) količino emisijskih kuponov v višini 3.847.780 ton, kar sorazmerno v posameznem
letu znaša 769.556 ton.
Rezultati monitoringa CO2 za obdobje januar - december 2012 so pokazali, da je TE-TOL
emitiral 670.947 ton CO2. Količina CO2 je bila izračunana na podlagi:
•
•
porabljenega premoga, katerega emisija CO2 znaša 670.407 tone;
porabljenega ELKO, katerega emisija CO2 znaša 540 ton.
Po planu za leto 2012 naj bi emitirali 772.536 ton, torej je TE-TOL emitiral 101.589 ton
manj. Glavni razlogi za to so:
1.
2.
3.
4.
zmanjšanje porabe premoga za 4,3 %;
zmanjšanje proizvodnje toplotne energije (višje zunanje temperature v zimskih mesecih);
nakup električne energije od Energetike Ljubljana;
optimizacije obratovalnih režimov proizvodnje na dnevnem nivoju.
Glede na zakonodajo mora biti Poročilo o monitoringu emisij toplogrednih plinov pregledano
s strani preveritelja za monitoring CO2. To mora biti narejeno najkasneje do 31.03.2013.
Meritve koncentracij škodljivih snovi v zunanjem zraku
Meritve kakovosti zunanjega zraka se izvajajo na lokaciji Vnajnarje in Zadobrova v okviru
letne pogodbe z Elektroinštitutom Milan Vidmar (EIMV). Merijo se parametri SO2, NO2, NOx,
O3 in trdni delci PM10. Meritve merjenih parametrov se lahko spremljajo na mobilnem portalu
TE-TOL vključno z napovedjo onesnaževanja.
LETNO POROČILO 2012
46
Emisije snovi in toplote v vode
V letu 2012 je pri proizvodnji 543.856 m³ demineralizirane vode za napajanje parnih kotlov
in za pokrivanje izgub v sistemu daljinskega ogrevanja mesta Ljubljane ter prodajo demi
vode, nastalo 15.479 m³ (zapisana količina v okoljevarstvenem dovoljenju 25.000 m3)
odpadne tehnološke vode. Vsa načrpana vodnjaška voda je bila v količini 565.606 m³.
Količina hladilne vode, ki jo TE-TOL lahko spusti v reko Ljubljanico, - kot je zapisano v
okoljevarstvenem dovoljenju je 107.222.400 m³. V letu 2012 je ta znašala 24.540.999 m³.
Izvedle so se meritve emisije snovi in toplote v Ljubljanico in iz nevtralizacijskega bazena
skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem. Rezultati dokazujejo, da mejne vrednosti za izpust v
kanalizacijo in za izpust v vodotok ne presega noben parameter. Obratovalni monitoring
odpadnih vod za leto 2012 je potrebno poslati na Agencijo RS za okolje najkasneje do 31.
03. 2013.
Vodno dovoljenje
S strani Upravnega sodišča RS je TE-TOL dobil sodbo, da se tožba v zadevi delnega vodnega
dovoljenja zavrne. Delno vodno dovoljenje ima namreč predpisan ekološko sprejemljiv
pretok, ki bi moral glede na Uredbo o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in
poročanja ekološko sprejemljivega pretoka biti nižji, kar pa sodišče sploh ni obravnavalo, ker
je TE-TOL zamudil pritožbeni rok glede na Zakon o upravnem postopku.
V letu 2012 se je pristopilo k pridobitvi novega/spremenjenega vodnega dovoljenja skladno s
130. oziroma 135. členom Zakona o vodah.
24. 05. 2012 je TE-TOL dobil zaprosilo do ugotovljenih dejstev v postopku izdaje vodnega
dovoljenja. V pravočasnem roku se je TE-TOL opredelil do izračunanega ekološko
sprejemljivega pretoka in predlagal nov izračun (iz 5,28 m3/s na 2,264 m3/s), ki bo omogočal
obratovanje TE-TOL tudi, ko je pretok Ljubljanice zelo nizek.
TE-TOL je dne 5.10.2012 prejel delno vodno dovoljenje, ki ga je izdalo Ministrstvo za
kmetijstvo in okolje, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, pod opr. št. 355362/2012-10 z dne 02.10.2012. V zakonsko določenem 15. dnevnem roku je bila 19.10.2012
vložena pritožba zoper točko 5., 6. in 7. delnega vodnega dovoljenja, s katero je bilo
določeno, da mora pri stranki v času odvzema vode v naravni strugi vodotoka Ljubljanice
dolvodno od mesta odvzema zagotovljen ekološko sprejemljiv pretok Qes je 5,28m/s.
Določeno je bilo tudi, da v obdobju nizkih voda, ko je dejanski pretok vode v vodotoku nižji
od Qes, odvzem vode ni dovoljen. TE-TOL se je osredotočil na pravno praznino med kratkim
in točkovnim odjemom.
Inšpekcijski pregledi
25. 05. 2012 je bil opravljen okoljski inšpekcijski pregled izpolnjevanja zahtev v zadevi
emisije snovi v zrak. Ni bilo ugotovljenih odstopanj.
07. 08. 2012 je bil opravljen okoljski inšpekcijski pregled izpolnjevanja zahtev v zadevi
emisija toplote v reko Ljubljanico. Ni bilo zahtevanih ukrepov, ker je bil TE-TOL v postopku
pridobitve delnega vodnega dovoljenja (točka 2.5.8).
2.11 Družbena odgovornost
Družbeno odgovornost TE-TOL razvija kot odnos med posameznikom in podjetjem. Njegova
odgovornost je, da je ta odnos odkrit, etičen, usmerjen v razvoj in spodbudo vrednot, torej v
izboljševanje kakovosti življenja na vseh ravneh, tako za naravo kot za človeka. Gre za trajen
in dinamičen odnos z n notranjim (zaposleni) in zunanjim okoljem (prebivalci, inštitucije,
okolje).
47
LETNO POROČILO 2012
Svojo družbeno-okoljsko vlogo TE-TOL krepi predvsem v okolju, v katerem kot
termoenergetski objekt deluje in na katerega ima zaradi svoje dejavnosti največji vpliv. Eden
pomembnejših družbeno-okoljskih ciljev je zato spodbujati dejavnosti, ki prispevajo oz.
razvijajo zdrav način življenja. Skozi različne izobraževalne, humanitarne in kulturne projekte,
s poudarkom na varstvu okolja oz. ekologiji, tako prispeva k boljši kakovosti življenja v
svojem okolju in podpira zdrav način življenja.
Družbeno odgovornost v delu pokroviteljstva oz. donatorstva je v TE-TOL razdeljena na
področja: izobraževanje, humanitarnost, kultura in šport.
Struktura sponzorskih in donatorskih sredstev v letu 2012
Na področju športa je TE-TOL v letu 2012 podprl športne dejavnosti ŠKD TE-TOL,
Košarkarski klub Union Olimpija ter različna športna društva in predvsem občinske in
vseslovenske dogodke kot so Maraton Franja, Ljubljanski maraton in Pohod ob žici.
Na področju izobraževanja je TE-TOL podprl programe in projekte različnih nevladnih
okoljskih organizacij, organizacij s področja energetike, izobraževalnih ustanov in inštitutov.
Na področju humanitarnosti prispeva k projektom in vlogam prostovoljnih gasilskih društev,
različnim nevladnim organizacijam in društvom za pomoč ljudem v stiski.
Na področju kulture podpira predvsem ekološke prireditve in druge kulturne projekte
humanitarnih društev, šol ipd. ter k razvoju vsebin, s poudarkom na varstvu okolja.
Svojo družbeno odgovornost TE-TOL krepi tudi skozi večletne projekte in vsebine. Med
pomembnejšimi večletnimi projekti (organizacijami) je bil tudi v letu 2012 projekt Ureditev
Šmarne gore (prenova šmarnogorskih poti, ureditev spominskih tabel, postavitev klopi,
otroških igral ipd.).
2.12 Razvojne usmeritve
Nadaljevanje visoko učinkovite soproizvodnje na lokaciji TE-TOL je dolgoročno ter ob
upoštevanju zahtev za učinkovito rabo primarnih energentov, emisijskih zahtev industrijske
emisijske direktive (Direktiva IED) ter ostalih zakonodajnih okvirov edina primerna razvojna
možnost TE-TOL. Le tako lahko Ljubljana zadrži vsaj 75-odstotni delež toplote za daljinsko
ogrevanje iz soproizvodnih virov, ki ga navaja Direktiva o energetski učinkovitosti (Direktiva
EED).
Predpostavka za veljavnost predlagane razvojne dinamike je sprejetje Prehodnega
nacionalnega načrta s strani Bruslja, ki omogoča postopen ekološki prehod na nove mejne
emisijske vrednosti z začetkom veljavnosti 01. 07. 2020. V nasprotnem primeru bi vsi
razvojni projekti morali biti izvedeni ter začeti obratovati najkasneje s 01. 01. 2016.
LETNO POROČILO 2012
48
Optimalni razvoj TE-TOL do leta 2025 predstavljajo naslednji koraki:
•
Postavitev nove PPE-TOL, ki bo nadomestila blok 2 pri proizvodnji 94 MW toplote, ter
povečala električno moč,
•
Naprava za zniževanje emisij NOx na bloku 3, ki bo omogočala njegovo obratovanje tudi
po juniju 2020,
•
Celovita sanacija NTK, ki bo tudi v nadaljnje služila kot rezervni vir za primere izpadov
SPTE,
•
Blok 2 preneha z obratovanjem v letu 2016, ko je potrebno v primeru izgradnje novega
turboagregata za potrebe PPE-TOL 1. faza sprostiti lokacijo obstoječega turboagregata za
gradbene posege. Kotel 2 lahko do 01. 07. 2020 še vedno obratuje, bodisi kot rezerva za
primer izpadov kotla 1 in 3 bodisi kot vir za proizvodnjo reducirane toplote,
•
Kotla 1 in 2 prenehata z obratovanjem s 01. 07. 2020.
2.13 Pomembni poslovni dogodki po koncu poslovnega leta
•
TE-TOL je v začetku leta 2013 pristopil k novelaciji Strategije razvoja 2008-2020 z
izdelavo Strategije razvoja 2014 – 2025, kjer je poudarjena nujnost nadaljevanja visoko
učinkovite soproizvodnje na lokaciji TE-TOL ob upoštevanju zahtev za učinkovito rabo
primarnih energentov, emisijskih zahtev Direktive IED ter ostalih zakonodajnih okvirov.
Le tako bo Ljubljana zadržala že omenjen vsaj 75-odstotni delež toplote za daljinsko
ogrevanje iz soproizvodnih virov, ki ga navaja Direktiva EED.
•
Vlada republike Slovenije je dne 1. 2. 2013 sprejela Uredbo o spremembah Uredbe o
seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev,
obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora
izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Ur.l. RS, št. 12/13; v nadaljevanju
Uredba), s katero je slovenske družbe, ki so registrirane za proizvodnjo oziroma
trgovanje z električno energijo uvrstila na seznam naročnikov, zavezancev za javno
naročanje po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem
področju in področju poštnih storitev ( Ur. L. RS, št. 72/11-UPB, 43/12 – odl. US in 90/12
– v nadaljevanju ZJNVETPS). Vlada RS je sledila mnenjem Ministrstva za finance,
Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Urada za varstvo konkurence, kjer je
izraženo mnenje, da na trgu proizvodnje in prodaje električne energije ni zadostne
neposredne izpostavljenosti konkurenci. Na podlagi takšnega mnenja je bil dopolnjen
seznam naročnikov, med katerimi je bil naveden tudi TE-TOL. TE-TOL je že v začetku
marca 2013 poslal na Ministrstvo za finance predlog za ugotovitev statusa naročnika po
ZJNVETPS, kjer se predlaga, da se v okviru postopka po četrtem odstavku 5. Člena
ZJNVETPS ugotovi, da TE-TOL nima statusa naročnika.
Podobne aktivnosti potekajo tudi v okviru drugih podjetij, ki so bila uvrščena na seznam,
v zadevi pa sodeluje tudi Energetska zbornica, ki je prav tako poslala na Vlado RS,
Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za
infrastrukturo in prostor ter Direktoratu za energijo MZIP usklajen dopis z zahtevo za
izločitev določenih podjetij iz seznama naročnikov po ZJNVETPS z mnenjem, da vse
družbe opravljajo dejavnost na trgu, ki je v celoti izpostavljen konkurenci.
•
Dne 26. 11. 2010 sta REPUBLIKA SLOVENIJA in ENERGETIKA LJUBLJANA sklenili
pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, pri čemer navedena Pogodba predvideva v
točki 5.2. obveznost vplačila 10 mio EUR v družbo TE-TOL s strani družbe Energetike
Ljubljana do 31. 12. 2012 z namenom povečanja osnovnega kapitala, za zagotovitev čim
večjega deleža lastnih sredstev, potrebnih za izgradnjo plinske elektrarne in izpolnitev
drugih nalog, ki jih ima TE-TOL v svoji strategiji oskrbe Republike Slovenije z električno
49
LETNO POROČILO 2012
energijo in mesta Ljubljane z daljinsko toploto, kot to izhaja iz točke 5.1. navedene
Pogodbe. Glavne naloge v strategiji oskrbe z električno energijo so: na lokaciji družbe TETOL zgraditi in obratovati z novo elektrarno, ki bo na podlagi BAT tehnologije proizvajala
električno energijo in daljinsko toploto, tako, da bo proizvedla maksimalne ekonomsko
upravičene količine električne energije na lokaciji ob ohranjanju konkurenčne cene
toplote ter da bodo stroški v obdobju 2012 -2020 za emisijske pravice CO2 najnižji.
Zaradi odločitve družbe TE-TOL, da se postopek izbora najugodnejšega ponudnika za
izvedbo LOTa1 ter s tem povezanega tudi LOTa2 zaključi brez izbora najugodnejšega
ponudnika in da se ponovno izvedejo aktivnosti na področju ponovitve razpisa, je Svet
ustanoviteljev javnih podjetij povezanih v JHL sprejel sklep, da Energetika Ljubljana do
31. 12. 2012 ne vplača 10 mio EUR za povečanje osnovnega kapitala družbe TE-TOL.
•
Dne 24. 01. 2013 je bil na 1. konstitutivni seji Nadzornega sveta TE-TOL konstituiran
nadzorni svet družbe TE-TOL v sestavi:
Jadranka Dakić, predsednica nadzornega sveta,
Jožka Hegler, namestnica predsednice nadzornega sveta in
Boštjan Kocijan, član.
V obdobju od 1. januarja 2013 pa do dneva revizorjevega poročila v družbi ni bilo poslovnih
dogodkov, ki bi vplivali na računovodske izkaze za leto 2012.
Sprejem letnega poročila
Edini družbenik družbe TE-TOL je sprejel ugotovitveni sklep, da je Nadzorni svet družbe TETOL imenovan 24. 1. 2013 na svoji redni seji dne 24. 4. 2013 pregledal in sprejel letno
poročilo družbe TE-TOL.
LETNO POROČILO 2012
50
2.14 Poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo
V poslovnem letu 2012 je družba TE-TOL poslovala z obvladujočo družbo in z njo povezanimi
družbami. S povezanimi družbami je družba TE-TOL poslovala v okviru svoje dejavnosti. Pri
teh poslih družba ni bila prikrajšana ali oškodovana. Poudariti je potrebno, da ni bilo dejanj,
ki bi jih družba storila ali opustila na pobudo ali v interesu obvladujoče družbe ali z njo
povezanih družb. Podrobnejši podatki o vrednosti in vsebini poslov z obvladujočo družbo in z
njo povezanimi družbami so, v kolikor so pomembni, predstavljeni tudi v računovodskem
delu letnega poročila.
51
LETNO POROČILO 2012
3
3.1
RAČUNOVODSKO POROČILO
Poročilo neodvisnega revizorja
LETNO POROČILO 2012
52
3.2
Računovodski izkazi
3.2.1 Bilanca stanja
v EUR
Pojasnila
2012
Indeks
12/11
2011
SREDSTVA
95.606.086
88.426.018
108,1
A.
I.
DOLGOROČNA SREDSTVA
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne
razmejitve
56.858.434
56.938.399
99,9
1.142.107
1.877.252
60,8
1.
Dolgoročne premoženjske pravice
1.142.107
1.877.252
60,8
II.
Opredmetena osnovna sredstva
54.128.893
53.500.312
101,2
1.
Zemljišča in zgradbe
12.561.117
12.929.149
97,2
a)
Zemljišča
1.824.096
1.781.635
102,4
b)
Zgradbe
10.737.021
11.147.514
96,3
2.
Proizvajalne naprave in stroji
35.044.934
36.984.355
94,8
3.
Druge naprave in oprema
930.224
0
-
4.
Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
5.592.618
3.586.808
155,9
a)
Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
5.592.618
3.529.315
158,5
b)
Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
0
57.493
0,0
771.012
791.481
97,4
569.800
385.161
147,9
569.423
385.161
147,8
III.
Naložbene nepremičnine
IV.
Dolgoročne finančne naložbe
3.3.1.1
3.3.1.2
3.3.1.3
1.
Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
c)
Druge delnice in deleži
569.423
385.161
147,8
2.
Dolgoročna posojila
377
0
-
b)
Dolgoročna posojila drugim
377
0
-
V.
Dolgoročne poslovne terjatve
0
2.148
0,0
3.
Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
VI.
Odložene terjatve za davek
B.
KRATKOROČNA SREDSTVA
I.
Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
II.
Zaloge
1.
Material
Kratkoročne finančne naložbe
III.
3.3.1.4
0
2.148
0,0
246.622
382.045
64,6
38.606.174
31.483.661
122,6
0
0
-
22.741.905
13.394.544
169,8
3.3.1.6
22.741.905
13.394.544
169,8
3.3.1.7
3.3.1.5
151.042
138.509
109,0
1.
Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil
151.042
138.509
109,0
c)
Druge kratkoročne finančne naložbe
151.042
138.509
109,0
IV.
Kratkoročne poslovne terjatve
3.3.1.8
14.721.254
16.370.689
89,9
1.
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini
3.3.1.9.
8.935.201
10.866.296
82,2
2.
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
5.172.166
3.735.165
138,5
3.
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
613.887
1.769.228
34,7
V.
Denarna sredstva
3.3.1.10
991.973
1.579.919
62,8
C.
KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
3.3.1.11
141.478
3.958
-
32.380.854
28.424.528
113,9
ZABILANČNA EVIDENCA
53
LETNO POROČILO 2012
v EUR
Pojasnila
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
A.
KAPITAL
I.
Vpoklicani kapital
1.
Osnovni kapital
3.3.1.12
2012
Indeks
12/11
2011
95.606.086
88.426.018
108,1
74.514.774
74.083.059
100,6
45.323.854
45.323.854
100,0
45.323.854
45.323.854
100,0
2.
Nevpoklicani kapital
0
0
-
II.
Kapitalske rezerve
26.110.995
26.110.995
100,0
III.
Rezerve iz dobička
3.325.780
3.027.013
109,9
2.426.659
2.411.721
100,6
899.121
615.292
146,1
1.
Zakonske rezerve
4.
Statutarne rezerve
IV.
Presežek iz prevrednotenja
-245.855
-378.803
64,9
V.
Preneseni čisti poslovni izid
0
0
-
VI.
Čisti poslovni izid poslovnega leta
0
0
-
B.
REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE
1.999.515
2.845.776
70,3
1.
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
1.409.152
1.474.284
95,6
2.
Druge rezervacije
0
0
-
3.
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
590.363
1.371.492
43,0
C.
DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
3.209.143
4.775.393
67,2
I.
Dolgoročne finančne obveznosti
3.203.629
4.775.393
67,1
1.
Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini
0
0
-
3.203.629
4.775.393
67,1
5.514
0
-
5.514
0
-
0
0
-
15.862.344
6.703.804
236,6
2.
Dolgoročne finančne obveznosti do bank
II.
Dolgoročne poslovne obveznosti
5.
Druge dolgoročne poslovne obveznosti
III.
Odložene obveznosti za davek
Č.
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
I.
Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev
II.
Kratkoročne finančne obveznosti
1.
Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini
2.
Kratkoročne finančne obveznosti do bank
III.
3.3.1.13
3.3.1.14
3.3.1.15
Kratkoročne poslovne obveznosti
1.
Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini
2.
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
5.
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
D.
KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
3.3.1.16
3.3.1.17
ZABILANČNA EVIDENCA
Računovodske izkaze je potrebno brati skupaj s pojasnili računovodskih izkazov.
LETNO POROČILO 2012
54
0
0
-
1.601.808
2.139.742
74,9
0
0
-
1.601.808
2.139.742
74,9
14.260.536
4.564.062
312,5
262.537
9.511
-
11.131.034
2.867.204
388,2
2.866.965
1.687.347
169,9
20.310
17.986
112,9
32.380.854
28.424.528
113,9
3.2.2 Izkaz poslovnega izida
Pojasnila
1.
c)
č)
d)
2.
3.
4.
5.
a.1)
a.2)
b.1)
b.2)
6.
a)
b)
b.1)
b.2)
c)
7.
a)
b)
c)
8.
b)
9.
a)
c)
10.
b.2)
11.
a)
b)
12.
13.
b)
č)
14.
b)
c)
15.
16.
17.
18.
19.
Čisti prihodki od prodaje
Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu družbam v skupini
doseženi z opravljanjem druge dejavnosti
Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu drugim družbam doseženi
z opravljanjem druge dejavnosti
Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu
Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane
proizvodnje
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi
prihodki)
Stroški blaga, materiala in storitev
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški
porabljenega materiala povezani z družbami v skupini
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški
porabljenega materiala povezani z drugimi družbami
Stroški storitev povezani z družbami v skupini
Stroški storitev povezani z drugimi družbami
Stroški dela
Stroški plač
Stroški socialnih zavarovanj
Stroški pokojninskih zavarovanj
Drugi stroški socialnih zavarovanj
Drugi stroški dela
Odpisi vrednosti
Amortizacija
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in
opredmetenih osnovnih sredstvih
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
Drugi poslovni odhodki
Drugi poslovni odhodki povezani z drugimi družbami
Finančni prihodki iz deležev
Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah
Finančni prihodki iz danih posojil
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim, povezani z opravljanjem
drugih dejavnosti
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Finančni odhodki od posojil, prejetih od bank
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih
obveznosti
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
Drugi prihodki
Drugi odhodki
Davek iz dobička
Odloženi davki
ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
(1±2+3+4-5-6-7-8+9+10+11-12-13-14+15-16-17±18)
3.3.2.1
3.3.2.2
3.3.2.3
3.3.2.4
3.3.2.5
LETO
2012
69.716.089
v EUR
LETO
Indeks
2011
12/11
61.881.683
112,7
39.589.299
23.272.499
170,1
29.789.164
337.626
17.629.246
20.979.938
169,0
1,6
0
218.403
0
124.303
175,7
1.428.514
54.601.158
1.758.019
47.014.736
81,3
116,1
2.277.631
0
-
44.532.658
1.298.404
6.492.465
9.302.044
6.852.144
1.476.660
960.197
516.463
973.240
5.697.827
5.580.806
40.314.979
86.097
6.613.660
10.003.741
7.069.592
1.587.029
1.034.008
553.021
1.347.120
5.515.595
5.484.412
110,5
98,2
93,0
96,9
93,0
92,9
93,4
72,2
103,3
101,8
9.830
107.191
1.576.260
1.576.260
23.036
0
23.036
137.802
31.183
0
981.112
981.112
27.006
0
27.006
627.272
31,5
160,7
160,7
85,3
85,3
22,0
137.802
40.836
0
40.836
0
126.676
60.456
66.220
6.379
627.272
2.609
0
2.609
0
587.412
556.370
31.042
8.736
22,0
21,6
10,9
213,3
73,0
5.293
1.086
202.015
73.474
0
-84.109
8.491
245
353.390
18.273
0
2.999
62,3
443,3
57,2
402,1
-
298.768
647.676
46,1
Računovodske izkaze je potrebno brati skupaj s pojasnili računovodskih izkazov.
55
LETNO POROČILO 2012
3.2.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa
31.12.2012
19.
21.
24.
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
Spremembe presežka iz prevrednotenja finanančnih sredstev, razpoložljivih za
prodajo
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
(19 + 20 +21 + 22 +23)
Računovodske izkaze je potrebno brati skupaj s pojasnili računovodskih izkazov.
LETNO POROČILO 2012
56
31.12.2011
v EUR
Indeks
12/11
298.768
647.676
46,1
184.262
-172.583
-106,8
483.030
475.093
101,7
3.2.4 Izkaz denarnih tokov
2012
A.
a)
b)
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Postavke izkaza poslovnega izida
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje) in finančni odhodki iz poslovnih
obveznosti
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
Sprememba čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih
terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja
Začetne manj končne poslovne terjatve
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve
Začetne manj končne odložene terjatve za davek
Začetne manj končne zaloge
Končni manj začetni poslovni dolgovi
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije
c)
Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b)
B.
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
a)
b)
Prejemki pri naložbenju
4.562.265
70.132.394
6.131.455
63.205.125
-65.486.020
-57.076.669
-84.109
2.999
1.152.514
-5.810.646
1.649.435
68.081
-137.520
135.423
167.542
-46.144
-9.347.361
9.696.474
-3.376.581
-1.821.073
-843.937
-802.471
5.714.779
320.809
856.939
1.944.917
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje
Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev
136.761
545.308
14.538
914.879
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb
174.870
0
15.500
1.000.000
-4.947.211
-4.364.182
-119.905
-4.827.306
-189.004
-4.175.178
-4.090.272
-2.419.265
5.700.000
150.000
5.700.000
-7.912.453
150.000
-1.235.739
-60.465
-2.001.988
-65.225
-1.170.514
Izdatki pri naložbenju
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
c)
Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b)
C.
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
a)
Prejemki pri financiranju
b)
Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti
Izdatki pri financiranju
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje
Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti
Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti
c)
v EUR
2011
Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b)
-5.850.000
0
-2.212.453
-1.085.739
Č.
KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
991.973
1.579.919
x)
Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc)
-587.946
-3.184.195
1.579.919
4.764.114
+
y)
Začetno stanje denarnih sredstev
Računovodske izkaze je potrebno brati skupaj s pojasnili računovodskih izkazov.
57
LETNO POROČILO 2012
3.2.5 Izkaz gibanja kapitala
Izkaz gibanja kapitala za leto 2012
v EUR
Vpoklicani
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz dobička
Zakonske
rezerve
Osnovni kapital
A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega
obdobja
A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja
B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega
obdobja
a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
č) Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih
naložb
B.3. Spremembe v kapitalu
b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega
obdobja na druge sestavine kapitala
po sklepu
organov vodenja in nadzora
C. Končno stanje poročevalskega obdobja
Presežek iz
prevrednotenja
Statutarne
rezerve
Čisti poslovni izid poslovnega
leta
Čisti dobiček
Čista izguba
poslovnega leta
poslovnega leta
Preneseni čisti poslovni izid
Preneseni čisti
dobiček
Prenesena
čista izguba
Skupaj
45.323.854
45.323.854
26.110.995
26.110.995
2.411.721
2.411.721
615.292
615.292
-378.803
-378.803
0
0
0
0
0
0
0
0
74.083.059
74.083.059
0
0
0
0
0
0
0
0
132.948
0
0
0
0
0
298.768
298.768
0
0
431.716
298.768
0
0
0
0
0
14.938
0
283.830
132.948
0
0
0
0
0
0
-298.768
0
0
132.948
0
0
45.323.854
0
26.110.995
14.938
2.426.659
283.830
899.121
0
-245.855
0
0
0
0
-298.768
0
0
0
0
74.514.774
Izkaz gibanja kapitala za leto 2011
v EUR
Vpoklicani
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz dobička
45.323.854
45.323.854
26.110.995
26.110.995
Zakonske
rezerve
4.619.397
4.619.397
a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
č) Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih
naložb
B.3. Spremembe v kapitalu
a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička
primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine
kapitala
b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega
obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov
vodenja in nadzora
0
0
0
0
0
0
č) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala
C. Končno stanje poročevalskega obdobja
Statutarne
rezerve
-206.220
-206.220
0
0
0
0
-172.583
0
0
0
0
0
647.676
647.676
0
0
475.093
647.676
0
0
0
-2.207.677
0
615.292
-172.583
0
0
0
0
0
0
0
0
1.592.385
-172.583
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-32.384
-32.384
0
0
45.323.854
0
0
26.110.995
32.384
-2.240.061
2.411.721
615.292
0
615.292
0
0
-378.803
0
0
0
0
0
0
0
0
647.676
-615.292
2.240.061
-647.676
32.384
0
74.083.059
58
Prenesena
čista izguba
Skupaj
0
0
Računovodske izkaze je potrebno brati skupaj s pojasnili računovodskih izkazov.
LETNO POROČILO 2012
Preneseni čisti poslovni izid
Čisti poslovni izid poslovnega
leta
Čisti dobiček
Čista izguba
poslovnega leta
poslovnega leta
0
-2.240.061
0
-2.240.061
Preneseni čisti
dobiček
0
0
Osnovni kapital
A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja
A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja
B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega
obdobja
Presežek iz
prevrednotenja
0
0
73.607.965
73.607.965
3.2.6 Prikaz bilančnega dobička
v EUR
2012
a)
298.768
647.676
b)
+
Preneseni čisti dobiček / prenesena čista izguba
0
0
c)
+
Zmanjšanje rezerv iz dobička
0
0
č)
-
298.768
647.676
d)
e)
Čisti poslovni izid poslovnega leta
2011
Povečanje rezerv iz dobička po sklepu uprave
Zakonske rezerve
14.938
32.384
Statutarne rezerve
283.830
615.292
Povečanje rezerv iz dobička po odločitvi uprave in nadzornega sveta
0
0
=
Bilančni dobiček (a+b+c-č-d)
0
0
=
Bilančna izguba (a+b+c-č-d)
0
0
59
LETNO POROČILO 2012
3.3 Razkritja postavk v računovodskih izkazih
Računovodski izkazi v poročilu so sestavljeni v skladu z računovodskimi in poročevalskimi
zahtevami Slovenskih računovodskih standardov 2006 ter določilih Zakona o gospodarskih
družbah.
Izbrane računovodske usmeritve in razkrivanje informacij so usklajene z enotnimi
računovodskimi usmeritvami Javnega holdinga in njegovih odvisnih javnih podjetij.
Splošne računovodske usmeritve
Pri pripravi računovodskih izkazov je družba upoštevala splošna pravila vrednotenja:
• predpostavlja se nadaljevanje družbe kot delujočega podjetja,
• stalnost uporabe metod vrednotenja,
• načelo previdnosti,
• upoštevanje prihodkov in odhodkov ne glede na njihovo plačilo,
• posamično vrednotenje sredstev in obveznosti do njihovih virov.
Poslovno leto je enako koledarskemu letu.
Temeljne računovodske predpostavke
Pri pripravi računovodskih izkazov je družba upoštevala naslednje temeljne računovodske
predpostavke:
•
•
upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov,
časovna neomejenost delovanja.
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih brez decimalnih mest (centov). Izkaz poslovnega
izida je pripravljen po različici I.
Računovodske postavke, ki so izkazane v tuji valuti, so postavke v bilanci stanja preračunane
po referenčnem tečaju ECB na dan 31. 12. 2012:
valuta
tečaj 31.12.2012
USD
1,3194
CHF
1,2072
GBP
0,8161
SEK
8,5820
Pri izkazovanju in vrednotenju postavk v računovodskih izkazih se neposredno uporabljajo
določila SRS, razen pri vrednotenju postavk, pri katerih določila SRS dajejo možnost izbire
med različnimi načini vrednotenja. V teh primerih ima družba določene metode vrednotenja v
Pravilniku o računovodstvu ali sprejete sklepe poslovodstva družbe.
V uvodnih določbah Pravilnika o računovodstvu (1. 1. 2012) je družba opredelila bistveno
napako. Ta je bistvena, če je znesek napake:
• več kot 1/12 pripoznane ekonomske kategorije v letnih računovodskih izkazih in
• večji od 3 % celotnih sredstev ali 3 % celotnih obveznosti do virov sredstev in
• večji od 1 % celotnih prihodkov.
Podjetje je z dnem 1. 1. 2012 spremenilo računovodske usmeritve, ki se nanašajo na
evidentiranje zmanjševanja zalog. Do 31. 12. 2011 je podjetje uporabljalo metodo stalnih
cen z odmiki. Dne 1. 1. 2012 pa je podjetje začelo uporabljati metodo povprečnih drsečih
cen. Razlog za uporabo metode je podjetje spremenilo samo (ni bila posledica spremembe
LETNO POROČILO 2012
60
zahtev računovodskih standardov in stališč oziroma pojasnil k njim) z namenom, da bi
računovodski izkazi zaradi novih informacij vsebovali zanesljivejše in ustreznejše informacije.
Sprememba računovodskih usmeritev je z vidika uporabnika računovodskih izkazov
nepomembna. V primeru uporabe spremenjenih računovodskih usmeritev z 1. 1. 2011 bi
pomenilo, da bi na 31. 12. 2011 podjetje izkazovalo za 198.000 EUR višje vrednosti zalog
energentov, ter za isti znesek manjše vrednosti stroškov energetskega goriva (pozitiven vpliv
na izkaz poslovnega izida). V primeru nespremenjenih računovodskih usmeritev v letu 2012
(uporaba stalnih cen z odmiki) pa bi na 31. 12. 2012 pomenilo učinek na višje vrednosti
zalog (501.000 EUR), ter za isti znesek manjše vrednosti stroškov energetskega goriva
(pozitiven vpliv na izkaz poslovnega izida).
Narava bistvenosti se presoja po posamezni kategoriji prihodkov in odhodkov ter sredstev in
obveznosti do virov sredstev posebej (kriterij pomembnosti). Ekonomska kategorija je ob
pripoznanju in razkritju pomembna, če je:
•
•
•
večja od 1 % celotnega kapitala na presečni dan zadnje letne bilance stanja,
večja od 15 % poslovnega izida tekočega leta pred obdavčitvijo in
ne manjša od 60.000 EUR.
Posamezne računovodske usmeritve
a) Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, opredmetena osnovna
sredstva
Za merjenje po pripoznanju vseh skupin neopredmetenih sredstev družba upošteva model
nabavne vrednosti. Med neopredmetenimi sredstvi izkazujemo dolgoročne premoženjske
pravice, ustanovna vlaganja in emisijske kupone.
Pri skupinah neopredmetenih sredstev družba določa končne dobe koristnosti.
Amortizacija se obračunava posamično, po časovno enakomerni metodi. V bilanci stanja so
neopredmetena dolgoročna sredstva izkazana po neodpisani vrednosti, kar predstavlja
razliko med nabavno in odpisano vrednostjo.
Družbi so bili skladno z Odločbo dodeljeni brezplačni emisijski kuponi za obdobje 2008-2012.
Neopredmetenega sredstva danega kot poroštvo za obveznost in obveznost za pridobitev
neopredmetenega sredstva družba ne izkazuje.
Za merjenje po pripoznanju vseh skupin opredmetenih osnovnih sredstev družba upošteva
metodo nabavne vrednosti. Sestavljena je iz nakupne cene, uvozne in nevračljive nakupne
dajatve ter stroškov, ki jih je mogoče pripisati neposredni usposobitvi za nameravano
uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve. Nabavna vrednost vsebuje obresti od posojil, ne
pa tečajnih razlik po datumu dobave.
Opredmetena osnovna sredstva se amortizirajo posamično po metodi enakomernega
časovnega amortiziranja in v dobah koristnosti, ki jih določijo odgovorne osebe v družbi
glede na tehnične značilnosti in pričakovano dobo koristnosti. Amortizacija se obračunava od
prvega dne v naslednjem mesecu, ko se sredstvo začne uporabljati.
Družba nima pravnih omejitev oziroma zastavljenih sredstev kot jamstvo za dolgove.
V nadaljevanju je podan pregled osnovnih dob koristnosti pomembnejših skupin amortizljivih
sredstev:
61
LETNO POROČILO 2012
Metoda amortiziranja
Doba koristnosti
Zgradbe
Enakomerna časovna
23-86 let
Oprema za proizvodnjo
Enakomerna časovna
20-50 let
Oprema za vzdrževanje
Enakomerna časovna
8-12 let
Računalniška oprema
Enakomerna časovna
3-5 let
Vozila
Enakomerna časovna
8 let
Pisarniška in druga oprema
Enakomerna časovna
6-8 let
Stroški, ki nastajajo kasneje v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo
njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno
ocenjenimi. Popravila in vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena
obnavljanju in ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi
prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Velika popravila in remonti se upoštevajo
kot osnovno sredstvo, ki ima dobo koristnosti do naslednjega remonta. Za vrednost remonta
se istočasno zniža nabavna vrednost osnovnega sredstva, na katerem je bil opravljen
remont. Stroški vzdrževanja so odhodki tekočega obdobja.
Knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, ki so odstranjena zaradi graditve ali
vgradnje nove, vštevamo v nabavno vrednost novega opredmetenega osnovnega sredstva.
Opredmetena osnovna sredstva se izločijo iz knjigovodske evidence, ko so odtujena ali
uničena in od njih ni več možno pričakovati koristi. Ob izločitvi oziroma ob prodaji osnovnega
sredstva, gredo nastali dobički med prevrednotovalne poslovne prihodke, izgube pa med
prevrednotovalne poslovne odhodke.
b) Naložbene nepremičnine
Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino ali
povečevala vrednost dolgoročne naložbe. Pripozna se kot sredstvo, če je verjetno, da bodo v
podjetje pritekale prihodnje gospodarske koristi in je njeno nabavno vrednost mogoče
zanesljivo izmeriti. Družba razvrsti nepremičnino kot naložbeno nepremičnino, če jo v celoti
ali delno daje v poslovni najem. Za merjenje naložbene nepremičnine po pripoznanju mora
podjetje za svojo računovodsko usmeritev izbrati ustrezen model vrednotenja in ga
uporabljati za vse naložbene nepremičnine. Uporablja se metoda nabavne vrednosti,
amortizacijo pa obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja glede na
pričakovano dobo koristnosti.
c) Finančne naložbe
Dolgoročna finančna naložba je finančna naložba, ki jo ima družba v posesti v obdobju,
daljšem od enega leta, in s katero naj bi dolgoročno dosegalo donos ter ne trgovala z njo. V
knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se pripozna kot sredstvo, če je verjetno, da bodo
pritekale gospodarske koristi in je mogoče njeno nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Na
dan bilance stanja se nominalna vrednost naložb preračuna po referenčnem tečaju Banke
Slovenije. Prevrednotenje dolgoročnih naložb družba opravi ob koncu poslovnega leta,
zadnje prevrednotovanje je bilo opravljeno na dan 31. 12. 2012.
Za pripoznanje finančnega sredstva se upošteva datum poravnave (izročitve) finančnega
sredstva. To je datum prenosa lastninske pravice oziroma datum, ko se prenesejo
pomembna tveganja in koristi iz finančnega sredstva. Dolgoročne naložbe v nevplačane
deleže družba nima.
LETNO POROČILO 2012
62
Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v:
•
•
•
•
finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,
finančne naložbe v posojila ali
za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.
1. skupina
Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, so sredstva
namenjena trgovanju (neposredno ali preko pooblaščenca), ki jih družba s tem namenom
tudi pridobi. Mednje sodijo tudi izpeljani finančni inštrumenti, razen tistih, ki so namenjeni
varovanju pred tveganjem. V to skupino razvrščena finančna sredstva ni mogoče
prerazvrstiti, saj se predpostavlja, da so pridobljena za namene trgovanja.
2. skupina
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo so sredstva z določljivimi plačili in
zapadlostjo v plačilo, za katera družba oceni, da jih je sposobna obdržati do zapadlosti v
plačilo in jih ne razvrsti v drugo skupino. Če družba spremeni namen naložbe ali če je ni
sposobna obdržati v posesti do zapadlosti v plačilo, mora prerazvrstiti finančna sredstva iz
skupine finančnih sredstev v posesti do zapadlosti v plačilo razpoložljivih za prodajo.
3. skupina
Finančne naložbe v posojila ali depozite so sredstva z določljivimi plačili in zapadlostjo v
plačilo. Ne kotirajo na borzi in niso namenjena prodaji, prav tako se ne razvrstijo v skupino,
ki je merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida oziroma v skupino finančnih
sredstev, razpoložljivih za prodajo.
4. skupina
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so tista neizpeljana finančna sredstva, ki so
razvrščena kot razpoložljiva za prodajo in niso razvrščena v ostale tri skupine.
Oslabitev finančnih naložb velja za vse skupine finančnih naložb, razen za tiste, ki se merijo
po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega
knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Finančno sredstvo ali
skupina finančnih sredstev se oslabi takrat, ko obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi, zaradi
dogodkov, ki so nastali po začetnem pripoznanju sredstva.
Dolgoročne naložbe družbe so razporejene v drugo in četrto skupino.
Terjatve
Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot sredstvo, če je verjetno, da
bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo in če je mogoče njeno izvirno vrednost
zanesljivo izmeriti. Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki
izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Terjatve družba meri po
odplačni vrednosti. Prevrednotenje terjatev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti
zaradi oslabitve ali zaradi odprave predhodne oslabitve, ki jo opravimo ob zaključku
poslovnega leta za vsako posamično terjatev.
Terjatve do kupcev so terjatve v zvezi s prodano električno in toplotno energijo. Usklajevanje
terjatev s kupci se opravlja najmanj enkrat letno, pred sestavljanjem letnega obračuna, s
pošiljanjem izpisov odprtih postavk vsem kupcem. Potrjen izpis terjatve se šteje za
dolžnikovo pripoznavo dolga.
63
LETNO POROČILO 2012
Terjatve za odloženi davek za neizrabljene davčne izgube in davčne dobropise se pripoznajo,
če je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti
za neizrabljene davčne izgube. Terjatve za odloženi davek se izkažejo kot dolgoročne
terjatve. Vse terjatve in obveznosti za odloženi davek, povezane s posli in drugimi poslovnimi
dogodki, pripoznanimi v izkazu poslovnega izida, družba tudi pripozna v izkazu poslovnega
izida kot odhodek (prihodek) od davka. Vse terjatve in obveznosti za odloženi davek,
povezane s posli in drugimi dogodki, pripoznanimi neposredno v kapitalu, družba prizna
neposredno v kapitalu.
Zaloge
Zaloge so praviloma sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo uporabljena v rednem
proizvodnem procesu. Zaloga materiala zajema količine v skladišču, dodelavi in predelavi, pa
tudi na poti od dobaviteljev, če jih je kupec že prevzel. Količinsko enoto zaloge materiala
družba vrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavlja nakupna cena, uvozne dajatve in neposredni
stroški nabave (prevozni stroški, stroški nakladanja in razkladanja, prevoznega zavarovanja
in drugi). Pri izkazovanju zalog materiala in porabe, družba uporablja metodo povprečnih
drsečih cen.
Denarna sredstva
Denarna sredstva se ob začetnem pripoznanju izkažejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih
listin. Knjigovodska vrednost je enaka nominalni vrednosti, denarna sredstva izražena v tuji
valuti se preračunajo po menjalnem tečaju na dan prejema.
Denarna sredstva predstavljajo denarna sredstva v blagajni, dobroimetja na transakcijskih
računih pri banki in vezana denarna sredstva. Denarna sredstva na računih so izražena v
EUR in se ne prevrednotujejo.
Kapital
Celotni kapital podjetja je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če družba
preneha delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno
čistega premoženja. Opredeljen je z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter zneski, ki so se pojavili
pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske
rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let (ali izguba), presežek iz
prevrednotenja in predhodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana izguba
poslovnega leta. Osnovni kapital se deli na vpoklicani osnovni kapital in nevpoklicani osnovni
kapital. Kapitalske rezerve sestavljajo zneski na podlagi poenostavljenega zmanjšanja
osnovnega kapitala.
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in
se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih
velikost je mogoče zanesljivo oceniti. Rezervacije se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja
pripoznajo z vračunanjem ustreznih stroškov ali odhodkov, če je verjetno, da bodo v
prihodnosti nastali takšni stroški ali odhodki in je zanje potrebno rezerviranje pokrivanja.
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve v zvezi z državnimi podporami in donacijami,
prejetimi za pridobitev osnovnih sredstev, se oblikujejo za zneske državnih podpor ali
donacij, s katerimi so bila osnovna sredstva nepovratno oziroma brezplačno pridobljena.
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve na račun dolgoročno odloženih stroškov se prenašajo
med poslovne prihodke tistega poslovnega leta, v katerem se pojavijo stroški ali odhodki, za
pokrivanje katerih so oblikovane.
LETNO POROČILO 2012
64
Dolgoročni dolgovi
Dolgoročni dolgovi se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznajo kot obveznost, če
je verjetno, da se bodo zaradi njihove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo
gospodarske koristi in je zneske njihove poravnave mogoče zanesljivo izmeriti. Dolgoročni
dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem
nastanku, ki v primeru dolgoročnih finančnih dolgov dokazujejo prejem denarnih sredstev ali
poplačilo kakega poslovnega dolga, v primeru dolgoročnih poslovnih dolgov pa prejem
praviloma opredmetenih osnovnih sredstev z dolgoročnim odplačevanjem. Dolgoročni dolgovi
se povečujejo za pripisane obresti ali zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne
drugačne poravnave, če o tem obstaja sporazum z upnikom. Dolgoročni dolgovi, ki bodo
zapadli v plačilo v letu dni, se v bilanci stanja izkazujejo kot kratkoročni dolgovi. Dolgoročni
dolgovi se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti in tisti izraženi
v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto.
Kratkoročni dolgovi
Kratkoročni poslovni dolgovi se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznajo kot
obveznost, ko ob upoštevanju pogodbenega datuma ali datuma prejemkov oziroma
prejemov in z njimi povezanih obračunov nastane obveznost, določena s pogodbo ali drugim
pravnim aktom. Kratkoročni dolgovi se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih
listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo. Knjigovodska vrednost
kratkoročnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova povečanja ali
zmanjšanja, skladno s sporazumi z upniki.
TE-TOL med kratkoročnimi dolgovi izkazuje dele dolgoročnih kreditov, ki zapadejo v plačilo v
poslovnem letu.
Kratkoročne časovne razmejitve
Kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki se pojavljajo v okviru
vračunanih stroškov oziroma vračunanih odhodkov. Kratkoročno vnaprej vračunani stroški
oziroma kratkoročno vnaprej vračunani odhodki pa kasneje pokrivajo dejansko nastale
stroške oziroma odhodke iste vrste, ki se tako v poslovnem letu ne pojavljajo več v izkazu
poslovnega izida.
Prihodki
Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanja
sredstev ali zmanjšanja dolgov, ki preko poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala.
Prihodki od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov in opravljenih storitev
v obračunskem obdobju. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pripoznajo ob odtujitvi
opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, kot presežki njihove prodajne
vrednosti nad knjigovodsko. Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Sestavljajo jih
obračunane obresti, deleži v dobičku drugih in prevrednotovalni finančni prihodki. Druge
prihodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali prihodki, ki povečujejo poslovni izid.
Odhodki
Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanj
sredstev ali povečanj dolgov, ki preko poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala.
Prevrednotovalni poslovni odhodki so pripoznani v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi,
neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve.
65
LETNO POROČILO 2012
Finančni odhodki so odhodki za financiranje in naložbenje. Prve sestavljajo predvsem stroški
danih obresti, drugi pa imajo naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov. Drugi odhodki
so neobičajne postavke in ostali odhodki, ki zmanjšujejo poslovni izid.
3.3.1 Pojasnila k bilanci stanja
3.3.1.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
v EUR
31.12.2012
31.12.2011
Indeks
12/11
Dolgoročne premoženjske pravice
200.714
138.937
144,5
Neopredmetena sredstva v izdelavi
70.788
145.786
48,6
870.605
1.592.529
54,7
1.142.107
1.877.252
144,5
Emisijski kuponi
Neopr. sredstva in dolg. akt. čas. razmejitve
Neopredmetena sredstva zajemajo ustanovna vlaganja, dodeljene emisijske kupone in
premoženjske pravice. Premoženjske pravice so programske licence in nadgradnja tehnično
informacijskega in tehnološko informacijskega sistema.
Amortizacijo družba obračunava posamično, po enakomerni časovni metodi, glede na dobo
koristnosti posameznega neopredmetenega sredstva. Za skupino ustanovnih vlaganj je
pričakovana doba koristnosti 5 let, za programske licence se pričakuje od 4 do 5 let in
emisijski kuponi, ki nimajo končne dobe koristnosti.
V zvezi s pojasnilom 1 k SRS 2 (2006) - emisijski kuponi od strokovnega sveta Slovenskega
inštituta za revizijo se dodeljeni emisijski kuponi s 1. 1. 2007 vrednotijo po vrednosti 1 EUR
za 1 kupon in se pripoznajo med drugimi neopredmetenimi sredstvi (skupina 005).
Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo o emisijskih kuponih dodelilo družbi celotno
količino emisijskih kuponov za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2012 v višini 3.847.780 (za
vsako leto 769.556 kuponov), ki jih je evidentirala med rezervacijami in neopredmetenimi
sredstvi. Na dan 31. 12. 2012 ima družba v evidenci 870.605 emisijskih kuponov. Družba v
letu 2012 ni kupovala oz. prodajala emisijske kupone iz naslova manjka ali viška kuponov,
izkoristila pa je pravico do menjave dodeljenih emisijskih kuponov v količini 129.731, pri
čemer je dosegla prihodek v višini 545.308 EUR. Po potrditvi s strani pooblaščenega
preveritelja je družba v poslovnem letu 2012 proizvedla za 670.947 ton emisij CO2 in ni
presegla dovoljene kvote izpustov. Družba je v letu 2012 predala državi 721.924 emisijskih
kuponov (za proizvedene emisije poslovnega leta 2011).
Družba nima finančnih obveznosti za pridobitev neopredmetnih sredstev in ne razpolaga z
neopredmetenimi sredstvi, ki bi bili dani kot poroštvo za obveznosti.
LETNO POROČILO 2012
66
Prikaz gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev v letu 2012
v EUR
Dolgoročne
premož.
pravice
Investicije
v teku
4.966.557
145.786
1.592.529
6.704.872
119.905
44.907
0
164.812
23.558
119.905
721.924
865.387
5.062.904
70.788
870.605
6.004.297
4.827.620
0
0
4.827.620
Amortizacija
58.128
0
0
58.128
Zmanjšanja
23.558
0
0
23.558
4.862.190
0
0
4.862.190
Stanje 1.1.
138.937
145.786
1.592.529
1.877.252
Stanje 31.12.
200.714
70.788
870.605
1.142.107
31.12.2011
Indeks
12/11
v EUR
Stopnja
odp. v %
Emisijski
kuponi
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1.1.
Povečanja
Zmanjšanja
Stanje 31.12.
Popravek vrednosti
Stanje 1.1.
Stanje 31.12.
Neodpisana (sedanja) vrednost
3.3.1.2 Opredmetena osnovna sredstva
31.12.2012
Zemljišča
1.824.096
1.781.635
102,4
-
Zgradbe
10.737.021
11.147.514
96,3
85,3
Proizvajalne naprave in stroji
35.044.934
36.984.355
94,8
83,7
930.224
0
-
84,1
5.592.618
3.529.315
158,5
-
0
57.493
-
-
54.128.893
53.500.312
101,2
82,1
Druge naprave in oprema
OOS v gradnji in izdelavi
Predujmi za pridobitev OOS
Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva zajemajo zemljišča, zgradbe, proizvajalno opremo in
osnovna sredstva v pridobivanju. Družba ne izkazuje sredstev, ki so zastavljena kot jamstvo
za dolgove. Ocena stroškov razgradnje oziroma rušitve se všteva v nabavno vrednost novega
osnovnega sredstva.
Družba nima sredstev v finančnem najemu, najela pa je kredit pri banki za projekt kurjenja
lesnih sekancev na kotlu 3. Znesek kredita na dan 31. 12. 2012 znaša 4.805.437 EUR.
V poslovnem letu 2010 se je družba odločila za vrednotenje nepremičnin (zemljišča, zgradbe)
in proizvajalne opreme za računovodske namene. Rezultati v cenitvenih poročilih so odražali
pravilno vrednost nepremičnin in ostalih osnovnih sredstev, zato družba v tekočem letu ni
izvedla ponovne cenitve.
Vrednost zgradb in opreme povečujejo tekom leta nove nabave in nova aktiviranja investicij
v teku. Nove nabave in nova aktiviranja investicij v letu 2012 so bila financirana iz lastnih
virov družbe.
Zmanjšanje vrednosti opreme je posledica prodaje ali uničenja med letom. Popisna komisija
je izločila iz uporabe opremo v višini neodpisane vrednosti 17.765 EUR zaradi uničenja in
neuporabnosti.
67
LETNO POROČILO 2012
Prikaz gibanja vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2012
v EUR
Zemljišča
Zgradbe
Proizvajalne
naprave in
stroji
Druge
naprave
in
oprema
OOS v
gradnji
in
izdelavi
Predujmi
za
pridobitev
OOS
Skupaj
OOS
Nabavna vrednost
Nabavna vrednost
31.12.2011
povečanja 1.1.2012
zmanjšanja 1.1.2012
Stanje 1.1.2012
Povečanja
1.781.635
72.687.035
212.005.362
5.744.289
3.529.315
0
0
0
0
0
0
0
0
36.711
0
0
0
36.711
0
1.781.635
72.687.035
212.005.362
5.707.578
3.529.315
42.461
254.884
3.656.967
321.338
6.338.953
0
10.614.603
138.788
171.472
4.275.650
57.493
4.643.403
Zmanjšanja
Stanje 31.12.2012
57.493 295.805.129
57.493 295.768.418
1.824.096
72.941.919
215.523.541
5.857.444
5.592.618
0 301.739.618
0
61.539.521
176.137.642
4.627.654
0
0 242.304.817
povečanja 1.1.2012
0
0
0
0
0
0
zmanjšanja 1.1.2012
0
0
13.567
0
0
13.567
61.539.521
176.137.642
4.614.087
0
0 242.291.250
665.377
4.411.834
424.998
0
0
5.502.209
70.869
111.865
0
0
182.734
0 247.610.725
Popravek vrednosti
popravek vrednosti
31.12.2011
Stanje 1.1.2012
0
Amortizacija
Zmanjšanja
Stanje 31.12.2012
0
62.204.898
180.478.607
4.927.220
0
Stanje 31.12.2011
Stanje 1.1.2012
1.781.635
1.781.635
11.147.514
11.147.514
35.867.720
35.867.720
1.116.635
1.093.491
3.529.315
3.529.315
57.493
57.493
53.500.312
Stanje 31.12.2012
1.824.096
10.737.021
35.044.934
930.224
5.592.618
0
54.128.893
Neodpisana vrednost
53.477.168
3.3.1.3 Naložbene nepremične
31.12.2012
Naložbene nepremičnine
771.012
31.12.2011
791.481
Indeks
12/11
97,4
v EUR
Stopnja
odp. v %
-
Med naložbene nepremičnine je družba prenesla del stavbe ob akumulatorju toplote, ki jo
oddaja v najem Inštitutu za fizikalno biologijo, d.o.o in Inštitutu za refleksologijo. Družba
oddaja v najem opremljene in neopremljene prostore v prvem nadstropju poslovno garažne
hiše v skupni izmeri 430,94 m2. Prostori, ki se oddajajo so pisarniški prostori, sejna soba,
kuhinja, sanitarije, hodniki in prostori za shrambo. Prostori so bili prilagojeni specifičnosti
najemojemalcev. Poleg teh prostorov pa se oddajajo tudi štiri parkirna mesta. Zaradi
specifičnosti objekta, ki je zgrajen v sklopu akumulatorja toplote (ne kot samostojen objekt),
ni mogoče zanesljivo izmeriti poštene vrednosti.
Amortizacija se obračunava po enakomerni časovni metodi in pričakovani dobi koristnosti 51
let.
Prihodki od najemnin (samo za naložbeno nepremičnino) za leto 2012 znašajo 41.393 EUR,
stroški amortizacije pa 20.469 EUR.
LETNO POROČILO 2012
68
Prikaz gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin v letu 2012
v EUR
Naložbene nepremičnine zgradbe
Nabavna vrednost
Stanje 1.1.
1.089.871
Povečanja
0
Zmanjšanja
0
Stanje 31.12.
1.089.871
Popravek vrednosti
Stanje 1.1.
298.390
Amortizacija
20.469
Zmanjšanja
0
Stanje 31.12.
318.859
Neodpisana vrednost
Stanje 1.1.
791.481
Stanje 31.12.
771.012
3.3.1.4 Dolgoročne finančne naložbe
31.12.2012
v EUR
Indeks
12/11
31.12.2011
NLB-delnice 1
24.888
24.888
100,0
NLB-delnice 2
71.246
71.246
100,0
5.547
5.547
100,0
467.742
283.480
165,0
377
0
-
569.800
385.161
147,9
Informatika-delnice
Zavarovalnica Triglav-delnice (ZVTG)
Dolgoročna posojila drugim
Dolgoročne finančne naložbe
Družba določi namen pridobitve finančnega sredstva na listini, ki izkazuje njegovo pridobitev
(pogodba o nakupu).
Družba ocenjuje, da nobena od finančnih naložb, ki so razvrščene v posamezne skupine ni
tvegana.
Prikaz gibanja dolgoročnih finančnih naložb v letu 2012
v EUR
Začetna neodpisana vrednost
dolg. in krat.del
DOLGOROČNE FIN. NALOŽBE
Pridobitve
Odtujitve
Prevredno
- tovalna
doknjiženj
a
Prekvalifikacije
Končna
neodpisan
a vrednost
385.161
0
0
0
184.262
0
569.423
Deleži v družbah v skupini
0
0
0
0
0
0
0
Deleži v pridruženih družbah
0
0
0
0
0
0
0
Druge delnice in deleži
385.161
0
0
0
184.262
0
569.423
Delnice ZVTG
283.480
0
0
0
184.262
0
467.742
Delnice NLB-1
24.888
0
0
0
0
0
24.888
Delnice NLB-2
71.246
0
0
0
0
0
71.246
5.547
0
0
0
0
0
5.547
Delnice Informatike
69
LETNO POROČILO 2012
Dolgoročne finančne naložbe zajemajo v bilanci stanja delnice NLB d.d., delnice Informatike
d.d. Maribor in delnice Zavarovalnice Triglav (ZVTG). Delnice so vpisane v centralnem
registru pri Klirinško depotni družbi in razvrščene v 4. skupino. Delnice ZVTG so vrednotene
po pošteni vrednosti, ostale pa po nabavni vrednosti.
Družba je prevrednotila delnice ZVTG na dan bilance stanja. Vrednost delnice ZVTG na dan
31. 12. 2012 je znašala 16,50 EUR. Znesek prevrednotenja je 184.262 EUR v dobro presežka
iz prevrednotovanja kapitala. Na dan 31.12.2012 presežek iz prevrednotenja znaša v bruto
vrednosti 289.242 EUR (v breme).
Družba je na na podlagi z SRS 3 in pojasnilom 1 k SRS 3 preverila morebitno oslabljenost
svojih finančnih naložb ter ocenila, da dokazi o morebitni oslabljenosti delnic in deležev ne
obstajajo.
3.3.1.5 Odložene terjatve za davek
31.12.2012
Terjatve za odloženi davek-jubilejne nagrade in odpravnine
Terjatve za odloženi davek-finančne naložbe
Terjatve za odloženi davek
31.12.2011
v EUR
Indeks
12/11
203.236
287.344
70,7
43.386
94.701
45,8
246.622
382.045
64,6
Terjatve za odložen davek se izkazujejo med dolgoročnimi sredstvi. Za preračun odloženih
davkov je bila upoštevana ciljna stopnja davka v višini 15%. Zaradi spremembe višine
davčne stopnje se je odloženi davek znižal za 51.314 EUR in znaša 43.386 na dan 31. 12.
2012.
Terjatve za odložen davek izhajajo iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in
odpravnine ob upokojitvi ter terjatve za odložene davke iz naslova prevrednotenja finančnih
naložb.
3.3.1.6 Zaloge materiala
31.12.2012
Zaloge surovin in energentov
Zaloge nadomestnih delov
Zaloge pisarniškega materiala
Zaloge drobnega inventarja in osebne varovalne opreme
Zaloge materiala
31.12.2011
v EUR
Indeks
12/11
19.961.667
10.584.645
188,6
2.763.060
2.790.905
99,0
10.926
9.782
111,7
6.251
9.212
67,9
22.741.905
13.394.544
169,8
Pretežni del zalog v bilanci stanja predstavlja zaloga premoga in nadomestnih delov.
Družba ne razpolaga z zalogami, ki bi bile dane kot jamstvo za obveznosti.
Bistveno povečanje zalog energentov v primerjavi s preteklim letom je posledica dodatne
dobave premoga, realizirane na podlagi sklenitve pogodbenega sporazuma z družbo Gorenje
na podlagi javnega povabila k oddaji ponudb.
Popisne komisije za ugotovitev dejanskih zalog energentov so ugotovile popisne razlike. Pri
popisu premoga, ki je potekal v sodelovanju z SGS Slovenija d.o.o, podjetjem za kontrolo
blaga, je bil ugotovljen inventurni višek. Z meritvami prostornine deponiranega premoga in iz
gostote deponiranega premoga je bilo ugotovljeno, da je na deponiji 218,5 t premoga več,
kar je družba ustrezno evidentirala v znesku 23.239 EUR. Pri popisu ekstra lahkega kurilnega
olja je ugotovljen višek 243 l, v znesku 193 EUR.
LETNO POROČILO 2012
70
Prevrednotenje zalog surovin in materiala oz. sprememba njihove knjigovodske vrednosti
zaradi oslabitve znaša 86.190 EUR na dan sestavitve bilance.
Pri letnem popisu zalog materiala in nadomestnih delov je bil pri posameznih materialih
ugotovljen primanjkljaj v višini 583 EUR ter višek v višini 322 EUR.
3.3.1.7 Kratkoročne finančne naložbe
31.12.2012
Druge kratkoročne finančne naložbe
Kratkoročne finančne naložbe
v EUR
Indeks
12/11
31.12.2011
151.042
138.509
109,0
151.042
138.509
109,0
Družba je v letu 2007 sklenila pogodbo o gospodarjenju z vrednostnimi papirji z borzno
posredniško hišo BHP Ilirika.
V letu 2012 se je stanje na delniških trgih izboljšalo glede na stanje v letu 2011, kar se
neposredno izraža v izkazih družbe.
Družba ocenjuje, da naložba ni tvegana in pričakuje v prihodnosti še nadaljnjo krepitev
vrednostnih papirjev.
3.3.1.8 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev in družb v skupini
31.12.2012
v EUR
Indeks
12/11
31.12.2011
Druge kratkoročne terjatve do družb v skupini
8.935.201
10.866.296
82,2
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
5.172.166
3.735.165
138,5
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
Kratkoročne poslovne terjatve
613.887
1.769.228
34,7
14.721.254
16.370.689
89,9
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini predstavljajo pretežno terjatve do
Energetike Ljubljana, kot edinega kupca toplotne energije (ogrevne toplote in tehnološke
pare).
Večji del kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev pa predstavljajo terjatve do kupcev
električne energije.
Terjatve se izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin (račun, dobropis).
Družba ima zavarovane terjatve za prodajo električne in toplotne energije, ostale terjatve
niso izpostavljene tveganjem in niso zavarovane.
Družba ne izkazuje dvomljivih in spornih poslovnih terjatev.
Razčlenitev terjatev do kupcev in družb v skupini po dejavnostih
v EUR
Nezapadle
Zapadle
Skupaj
Terjatve do kupcev-električna energija
4.910.315
0
4.910.315
Terjatve do kupcev-toplotna energija
6.629.151
2.190.402
8.819.553
Druge terjatve do kupcev
Kratkoročne poslovne terjatve
71
197.004
180.495
377.499
11.736.470
2.370.897
14.107.367
LETNO POROČILO 2012
Struktura poslovnih terjatev do kupcev in družb v skupini po zapadlosti
v EUR
vrednost zapadlih
terjatev
struktura zapadlih
terjatev (%)
do 31 dni
2.192.718
92,5
31-60 dni
7.288
0,3
61-90 dni
306
0,0
170.585
7,2
2.370.897
100,0
nad 91 dni
Stanje zapadlih terjatev
Zapadlost terjatev do kupcev se pogodbeno giblje med 15 in 30 dni.
3.3.1.9 Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
31.12.2012
Kratkoročni dani predujmi
Kratkoročne terjatve za DDV
v EUR
Indeks
12/11
31.12.2011
89.004
0
-
474.373
1.730.078
27,4
Kratkoročne poslovne terjatve do državnih institucij
23.399
39.083
59,9
Ostale kratkoročne poslovne terjatve
27.111
67
-
613.887
1.769.228
34,7
Kratkoročne poslovne terjatve
Druge kratkoročne terjatve predstavljajo terjatve za dane predujme, terjatve do države
(terjatve iz naslova DDV, nagrade za invalide nad kvoto in do drugih državnih institucij katere
zapadlosti imajo po odločbah rok 30 dni), terjatve do zaposlencev in ostale kratkoročne
poslovne terjatve.
3.3.1.10
Denarna sredstva
31.12.2012
31.12.2011
v EUR
Indeks
12/11
Denarna sredstva v banki
236.150
620.108
Depoziti na odpoklic
755.823
959.811
38,1
78,7
Denarna sredstva
991.973
1.579.919
62,8
Denarna sredstva sestavljajo gotovina, knjižni denar in kratkoročno vezane vloge pri bankah.
Denarna sredstva ima družba na transakcijskih računih pri bankah:
•
•
•
•
•
NLB d.d.,
Hypo Alpe-Adria-Bank d.d.,
Raiffeisen banka d.d.,
Banka Koper d.d.,
UnicreditBank d.d..
Prevrednotenje denarnih sredstev je sprememba knjigovodske vrednosti tistih denarnih
sredstev, ki so izražene v tujih valutah in jo družba praviloma opravi konec poslovnega leta.
LETNO POROČILO 2012
72
3.3.1.11
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
31.12.2012
v EUR
Indeks
12/11
31.12.2011
Zavarovalne premije
77.529
0
-
Najem računalniških licenc
25.462
3.958
643,3
Drugo
38.487
0
-
141.478
3.958
-
Aktivne časovne razmejitve
Med kratkoročne aktivne časovne razmejitve družba uvršča predvsem najem računalniških
licenc in razmejene zavarovalne premije za prihodnje leto.
3.3.1.12
Kapital
31.12.2012
31.12.2011
v EUR
Indeks
12/11
Osnovni kapital
45.323.854
45.323.854
100,0
Kapitalske rezerve
26.110.995
26.110.995
100,0
Rezerve iz dobička
3.325.780
3.027.013
109,9
Zakonske rezerve
2.426.659
2.411.721
100,6
899.121
615.292
146,1
-245.855
-378.803
64,9
74.514.774
74.083.059
100,6
Statutarne rezerve
Presežek iz prevrednotenja
Kapital
Osnovni kapital je opredeljen v Družbeni pogodbi TE-TOL in je registriran na sodišču.
Osnovni kapital znaša 45.323.854 EUR in je enak registriranemu. Celotni kapital sestavljajo
osnovni kapital, kapitalske rezerve, zakonske in statutarne ter presežek iz prevrednotenja.
Lastnika družbe sta na dan 31. 12. 2012 Republika Slovenija (14,7961 %) in Energetika
Ljubljana (85,2039 %).
Družba ima oblikovane kapitalske rezerve v višini 26.110.995 EUR, zakonske rezerve v višini
2.426.659 EUR in statutarne rezerve v višini 899.121 EUR. Zakonske rezerve je družba v letu
2012 povečala v višini 14.938 EUR (5 % čistega dobička poslovnega leta). Statutarne rezerve
je družba oblikovala v skladu s 14. točko družbene pogodbe, in sicer tako, da se celotni čisti
dobiček, ki ostane po morebitni uporabi za kritje prenesene izgube, za oblikovanje zakonskih
rezerv in za oblikovanje rezerv za lastne deleže, uporabi za oblikovanje statutarnih rezerv,
dokler le-te ne dosežejo 30.000.000 EUR. Te se bodo uporabile za financiranje tistih
strateških investicij iz strategije razvoja družbe, ki jih na podlagi predloženega investicijskega
elaborata, pripravljenega s strani poslovodstva družbe, v te namene potrdi nadzorni svet
družbe.
Presežek iz prevrednotenja je posledica prevrednotenja dolgoročne naložbe delnic
Zavarovalnice Triglav. Družba je imetnik 28.348 delnic. V letu 2008 so delnice pričele kotirati
na borzi, zato jih je družba konec poslovnega leta prevrednotila na borzno ceno.
Ob prevrednotenju kapitala z indeksom cen življenjskih potrebščin bi bil izkazani čisti poslovni
izid obračunskega obdobja (dobiček) manjši za 1.701.475 EUR in bi bil negativen v višini
1.402.707 EUR (izguba).
Posamezne sestavine kapitala in njihovo gibanje v letu 2012 je razvidno iz tabele gibanja
kapitala (točka 3.2.5).
73
LETNO POROČILO 2012
3.3.1.13
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
31.12.2012
Rezervacije
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
31.12.2011
v EUR
Indeks
12/11
1.409.152
1.474.284
95,6
590.363
1.371.492
43,0
1.999.515
2.845.776
70,3
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve so oblikovane na osnovi brezplačno prejetih sredstev
za naložbe v osnovna sredstva in investicije družbe. V preteklosti je bila to razširitev 110 kV
stikališča. V letu 2012 so se zmanjšale za obračunano amortizacijo.
Med dolgoročnimi PČR družba evidentira tudi emisijske kupone, ki so ji bili dodeljeni z
odločbo za petletno obdobje (2008-2012) s strani države. Črpale so se za vrednost
proizvedenih emisij CO2 v letu 2012.
Prikaz gibanja rezervacij za pokojnine in podobne obveznosti
Aktuarski
izračun
31.12.2012
DR za odpravnine ob upokojitvi
853.029
DR za jubilejne nagrade
DR za odprav.ob upok. in jub. nagrade
Povečanje/
zmanjšanje
48.101
Črpanje
98.104
v EUR
Aktuarski
izračun
31.12.2011
903.032
556.123
60.393
75.522
571.252
1.409.152
108.494
173.626
1.474.284
Družba se je skladno s SRS 2006 odločila za oblikovanje rezervacij iz naslova jubilejnih
nagrad in odpravnin ob odhodu v pokoj.
Družba je na dan 31. 12. 2012 po aktuarskem izračunu dodatno oblikovala rezervacije za
jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, in sicer v višini 108.494 EUR.
Uporabljene predpostavke pri izračunu so bile:
•
•
•
•
•
skupna rast plač v višini 1,5% letno v družbi;
rast povprečne plače v Republiki Sloveniji je predpostavljena v višini 0,9% v letu 2013,
1,7 % v letu 2014 in 3,5 % v nadaljnjih letih, kar predstavlja ocenjeno dolgoročno rast
plač;
upoštevana je rast zneskov odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad kot izhaja iz
aktuarskega poročila;
izračun obveznosti za odpravnine je vezan na pokojninsko delovno dobo posameznega
zaposlenca ter;
izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,7-odstotkov letno.
V letu 2012 je bilo za jubilejne nagrade črpanih rezervacij v znesku 75.522 EUR in za
odpravnine 98.104 EUR.
Navedene rezervacije niso izpostavljene nikakršnim vrstam tveganja.
LETNO POROČILO 2012
74
Prikaz gibanja dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev iz naslova dotacij in donacij
Stanje
31.12.2012
Povečanje/
zmanjšanje
v EUR
Stanje
31.12.2011
Črpanje DPČR
DPČR-prejete dotacije invalidi
227.407
52.678
64.211
238.940
DPČR-prejeti emisijski kuponi od države
199.658
0
670.947
870.605
DPČR-prejete donacije
163.298
0
98.649
261.947
590.363
52.678
833.807
1.371.492
DPČR-prejete dotacije in donacije
DPČR iz naslova dotacij za 110 kV stikališče so bile počrpane v višini amortizacije, in sicer
98.649 EUR ter dolgoročne PČR za dodeljene emisijske kupone v višini izpustov emisij CO2 670.947 EUR.
DPČR za invalide nad kvoto se oblikujejo iz naslova odstopljenih prispevkov za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje invalidov nad kvoto, ki jih družba zaposluje in so se črpale za strošek
amortizacije nabavljene opreme za invalide v delavnicah in po zakonski spremembi za plače
zaposlenih invalidov v družbi.
3.3.1.14
Dolgoročne finančne obveznosti
31.12.2012
Dolgoročni kredit- sosežig lesnih sekancev K3
Dolgoročne finančne obveznosti do bank
Zap. št.
posojilodajalec
1
banka
stanje posojila
v EUR
4.805.437
v EUR
Indeks
12/11
31.12.2011
3.203.629
4.775.393
67,1
3.203.629
4.775.393
67,1
obrestna mera
datum zapadlosti
3 m LIBOR CHF+ 0,75%
zavarovanje
posojila
31.12.2015
5 menic
V poslovnem letu 2008 je bil najet dolgoročni kredit za investicijo skurjenja lesnih sekancev
na kotlu 3. Kredit je bil v celoti črpan v letu 2008. Skupna vrednost (dolgoročni in kratkoročni
del) kredita na dan 31. 12. 2012 je 5.804.968 CHF oz. 4.805.437 EUR. Obrestna mera je 3mesečni LIBOR CHF+0,75 % letno. Prilagoditev pogodbeno dogovorjene obrestne mere se
opravi vsake tri mesece. Rok vračila kredita je 31. 12. 2015.
Za zavarovanje je družba izdala 5 bianco podpisanih menic z menično izjavo in nalogom za
plačilo menice.
3.3.1.15
Kratkoročne finančne obveznosti
31.12.2012
Kratkoročni del dolgoročnega kredita- sosežig lesnih sekancev K3
Revolving kredit
Kratkoročni del dolgoročnega kredita- sosežig lesnih sekancev K3
31.12.2011
v EUR
Indeks
12/11
1.601.808
1.989.742
80,5
0
150.000
-
1.601.808
2.139.742
74,9
Kratkoročne finančne obveznosti so deli dolgoročnih posojil oziroma glavnice, ki po pogodbi
zapadejo v plačilo v letu 2013. Znesek kratkoročnega dela dolgoročnega kredita s tečajnimi
razlikami znaša 1.601.808 EUR na dan 31. 12. 2012.
Z namenom zagotovitve nemotenega finančnega poslovanja in zagotavljanja likvidnosti v letu
2012, je družba 28. 12. 2011, na podlagi sklepa Nadzornega sveta družbe in prejetih ponudb
bank za kratkoročno zadolžitev, podpisala pogodbo o najemu kratkoročnega revolving
kredita, v višini 7.000.000 EUR z možnostjo večkratnega črpanja in rokom vračila do 28. 12.
2012, katerega je družba tudi vrnila.
75
LETNO POROČILO 2012
3.3.1.16
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev in družb v skupini
31.12.2012
Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
v EUR
Indeks
12/11
31.12.2011
262.537
9.511
-
11.131.034
2.867.204
388,2
11.393.571
2.876.715
396,1
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev so v primerjavi z letom 2011 večje
predvsem zaradi večjih obveznosti iz naslova nabave premoga (november 2012) ter
posledično tudi vseh posrednih stroškov, ki nastanejo pri tem.
Družba za naročila velikih vrednosti zahteva finančne inštrumente zavarovanja za resnost
ponudbe, za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, za vračilo predplačil in za odpravo napak
v garancijski dobi.
Družba praviloma poravnava obveznosti do dobaviteljev skladno z dogovorjenimi roki.
Seznam 10 največjih dobaviteljev TE-TOL po prometu v letu 2012:
v EUR
DOBAVITELJ
Promet 2012
GORENJE, d.d., Velenje
40.909.620
FERSPED d.d., Ljubljana
5.478.468
ENERGETIKA LJUBLJANA, d.o.o., Ljubljana
2.733.157
LUKA KOPER, d.d., Koper
2.713.201
C&G d.o.o., Ljubljana
2.080.554
LESOJ d.o.o., Dolenja vas
1.462.623
JAVNI HOLDING LJUBLJANA, d.o.o., Ljubljana
1.565.126
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., Ljubljana
1.007.204
KOSTANJ, d.o.o., Sežana
876.625
SOL INTERCONTINENTAL d.o.o., Ljubljana
821.384
SKUPAJ
59.647.962
Obveznosti do dobavitelja premoga (Gorenje d.d.) so izpostavljene valutnemu tveganju
(USD), ki ga podjetje zmanjšuje s sklepanjem terminskih pogodb za vsako dobavljeno ladjo.
Ostale obveznosti niso izpostavljene tveganjem.
3.3.1.17
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
31.12.2012
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev
Kratkoročne obveznosti do državnih institucij
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
31.12.2011
v EUR
Indeks
12/11
663.059
782.824
84,7
2.193.419
876.769
250,2
10.486
27.754
37,8
2.866.965
1.687.347
169,9
Glavnino zneska drugih kratkoročnih obveznosti predstavljajo obveznosti do Carinskega
urada za obračun davka od uvoza premoga, obveznosti za pokritje proizvedenih emisij CO2 in
do zaposlencev.
LETNO POROČILO 2012
76
3.3.2 Pojasnila k izkazu poslovnega izida
3.3.2.1 Prihodki iz poslovanja
Čisti prihodki od prodaje
Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu družbam v skupini doseženi z
opravljanjem druge dejavnosti
Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu drugim družbam doseženi z
opravljanjem druge dejavnosti
Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu
Čisti prihodki od prodaje
v EUR
Indeks
12/11
2012
2011
39.589.299
23.272.499
170,1
29.789.164
17.629.246
169,0
337.626
20.979.938
1,6
69.716.089
61.881.683
112,7
Struktura čistih prihodkov od prodaje se bistveno ne spreminja, glavnina prihodkov je
realizirana iz naslova prodaje toplotne in električne energije, ostalo pa predstavlja prodaja
proizvodov in storitev na domačem in tujem trgu (demineralizirana voda, storitve
laboratorijskih analiz, itd.).
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
Družba med navedene prihodke uvršča prihodke od usredstvenih lastnih storitev iz naslova
opravljanja del in nalog, ki so povezana z investicijo v PPE-TOL in katera opravljajo zaposleni
v TE-TOL, v skupni višini 218.403 EUR.
Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnim poslovnimi prihodki)
2012
Prihodki iz naslova državne/občinske podpore
157.066
Drugi poslovni prihodki (s prevrednot.poslov.prihodki)
Čisti prihodki od prodaje
v EUR
Indeks
12/11
2011
0
-
1.271.448
1.758.019
72,3
1.428.514
1.758.019
81,3
Drugi poslovni prihodki izkazujejo prihodke iz naslova dotacij za osnovna sredstva iz naslova
amortizacije za ta sredstva, prihodke iz naslova emisijskih kuponov (črpanje rezervacij za
dodeljene kupone) in prevrednotovalnih poslovnih prihodkov.
V letu 2012 je družba izkoristila pravico do menjave dodeljenih EUA kuponov v skladu z
odločbo komisije Evropske skupnosti o državnem načrtu razdelitve emisijskih kuponov za
kupone ERU. Na osnovi sklenjenih kupoprodajnih pogodb je družba realizirala menjavo EUA
kuponov za ERU kupone in dosegla prihodek v višini 545.308 EUR.
Finančni prihodki
Finančni prihodki zajemajo prihodke iz naslova pozitivnih tečajnih razlik in obresti od danih
depozitov, ki jih je družba plasirala v poslovnem letu.
Drugi prihodki
Drugi prihodki izkazujejo prihodke od prejetih odškodnin po škodnih prijavah zavarovalnici in
ostale prihodke.
77
LETNO POROČILO 2012
3.3.2.2 Stroški porabljenega blaga in materiala
2.277.631
0
v EUR
Indeks
12/11
-
42.831.890
38.206.708
112,1
Druga goriva in z njimi povezani materiali
510.125
623.223
81,9
Material in nadomestni deli za vzdrževanje
948.977
1.334.711
71,1
31.12.2012
Porabljene surovine in material z družbami v skupini
Porabljene surovine in material
Drug material
Stroški porabljenega blaga in materiala
31.12.2011
241.666
150.337
160,7
46.810.289
40.314.979
116,1
Stroški porabljenega materiala povezani z družbami v skupini, izhajajo iz nakupa električne
energije od Energetike Ljubljana.
Med stroški porabljenega materiala povezani z drugimi družbami so stroški porabe
energetskega goriva, stroški materiala za vzdrževanje in ostali stroški porabljenega
materiala, pri čemer največji del predstavljajo stroški porabljenih energentov.
Strošek materiala, ki se porablja preko zalog materiala, se izkazuje v skladu z metodo
povprečnih drsečih cen.
3.3.2.3 Stroški storitev
31.12.2012
v EUR
Indeks
12/11
31.12.2011
Stroški storitev povezani z družbami v skupini
1.298.404
86.097
-
Stroški storitev povezani z drugimi družbami
6.492.465
6.613.660
98,2
7.790.869
6.699.757
116,3
Stroški storitev
Največji stroški storitev povezani z družbami v skupini, so stroški strokovnih služb JHL.
Strokovne službe na JHL izvajajo: finančno računovodske storitve, kadrovske storitve, pravne
storitve in storitve s področja informatike.
31.12.2012
v EUR
Indeks
12/11
31.12.2011
Storitve za večja vzdrževalna dela
1.298.404
0
-
Storitve tekočega vzdrževanja
3.004.540
3.639.710
82,5
Zavarovalne premije
1.039.033
789.190
131,7
Storitve strokovnih služb
1.207.898
0
-
0
964.690
-
1.240.994
1.306.167
95,0
7.790.869
6.699.757
116,3
Intelektualne storitve
Druge storitve
Stroški storitev
Stroški storitev niso v celoti primerljivi s preteklim letom, ker se storitve strokovnih služb v
preteklosti niso izvajale.
Storitve za večja vzdrževalna dela in tekoče vzdrževanje v glavnini predstavljajo redno
vzdrževanje in odpravljanje napak na proizvodnih napravah.
TE-TOL je z revizijsko družbo KPMG sklenil pogodbo o revidiranju računovodskih izkazov in
letnega poročila za leto 2012. Stroški revidiranja po pogodbi znašajo 14.329 EUR.
LETNO POROČILO 2012
78
3.3.2.4 Stroški dela
2012
v EUR
Indeks
12/11
2011
Stroški plač
6.852.144
7.069.592
96,9
Stroški socialnih zavarovanj
1.476.660
1.587.029
93,0
Stroški pokojninskih zavarovanj
960.197
1.034.008
92,9
Drugi stroški socialnih zavarovanj
516.463
553.021
93,4
Drugi stroški dela
Stroški dela
973.240
1.347.120
72,2
9.302.044
10.003.741
93,0
Družba stroške dela in stroške povračil zaposlencem obračunava skladno z zakonom o
delovnih razmerij, kolektivno pogodbo elektrogospodarstva, podjetniško kolektivno pogodbo
in pogodbo o zaposlitvi. Med druge stroške dela se vštevajo prehrana in prevoz, regres za
letni dopust, solidarnostna pomoč.
Skupni znesek vseh prejemkov skupin oseb, prejetih za opravljanje funkcij oziroma
nalog:
Skupina oseb
v EUR
od tega za
plače
Prejemki
Vodstvo podjetja
Zaposleni na podlagi pogodb za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe
Člani nadzornega sveta
86.520
78.014
617.139
519.356
21.759
Skupaj
725.418
597.370
Zneski prejemkov skupin oseb, ki opravljajo funkcijo vodenja in nadzora vključujejo plače (za
vodstvo družbe osnovno plačilo in spremenljivi prejemek v skladu z Zakonom o prejemkih
poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS), bonitete, regres za letni
dopust, povračila stroškov za prehrano med delom, premije za prostovoljno dodatno
pokojninsko zavarovanje in sejnine.
V skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti
RS je izplačilo 50% spremenljivega prejemka za vodstvo podjetja, odloženo za 2 leti. Tako je
spremenljivi del prejemka iz plače vodstva družbe za leto 2009 in 2010 izkazan v višini
10.486 EUR na kratkoročnih obveznostih, spremenljivi del prejemka iz plače za leto 2011 pa
je izkazan v višini 5.514 EUR kot dolgoročna obveznost do vodstva podjetja.
3.3.2.5 Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri NS, OOS in NN
v EUR
685.847
686.056
Indeks
12/11
100,0
4.411.834
4.721.776
93,4
424.998
0
-
2012
Zgradbe
Proizvajalna oprema
Druga oprema
Neopredmetena sredstva
Amortizacija
Prevrednotovalni poslovni odh. pri NS, OOS in NN
Amortizacija in prevredn. posl. odh. pri NS, OOS in NN
2011
58.128
76.580
75,9
5.580.806
5.484.412
101,8
9.830
31.183
31,5
5.590.636
5.515.595
101,4
Okvirne dobe koristnosti, ki jih družba uporablja za neopredmetena sredstva, opredmetena
osnovna sredstva in naložbene nepremičnine, so prikazane že v uvodnem delu razkritij pri
posameznih računovodskih usmeritvah. Družba amortizira svoja sredstva po metodi
enakomernega časovnega amortiziranja.
79
LETNO POROČILO 2012
V letu 2012 družba ni spreminjala dob koristnosti. Največji delež amortizacije predstavlja
amortizacija proizvajalne opreme.
Prevrednotovalni poslovni odhodki so odhodki iz naslova odpisa vrednosti zalog in prodaje
osnovnih sredstev.
3.3.2.6 Davek iz dobička in odloženi davki
Skladno z veljavno zakonodajo družba ne izkazuje davka iz dohodka pravnih oseb, ker je bila
skladno z zakonsko spremembo, davčnim zavezancem priznana višja olajšava za investicije.
Znesek terjatev za odložen davek, ki ne vpliva na poslovni izid in se nanaša in obračuna v
dobro kapitala, se je v poslovnem letu zmanjšal za 51.314 EUR in znaša 43.386 EUR. Za
preračun odloženih davkov je bila upoštevana ciljna stopnja davka v višini 15 %.
Na znižanje poslovnega izida vpliva odloženi davek v višini 84.109 EUR, ki izhaja iz naslova
oblikovanih rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Za preračun
odloženih davkov je bila upoštevana ciljna stopnja v višini 15 %.
3.3.2.7 Razčlenitev stroškov po funkcionalnih skupinah
Proizvajalni stroški prodanih proizvodov in storitev
Stroški prodaje
Stroški splošnih dejavnosti
Normalni stroški splošnih dejavnosti
2012
2011
65.226.895
58.235.707
112,0
322.917
283.099
114,1
5.627.477
4.996.378
112,6
5.510.456
4.965.195
111,0
9.830
31.183
31,5
107.191
0
-
71.177.289
63.515.184
112,1
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri NS, OOS in NN
Prevr. poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi
Razčlenitev stroškov po funkcionalnih skupinah
v EUR
Indeks
12/11
Podatke za razčlenitev stroškov po funkcionalnih skupinah zagotavlja evidenca stroškov po
stroškovnih mestih in kontih. Le-ta so opredeljena, tako da se razvrstijo v posamezno
funkcionalno skupino.
3.3.3 Pojasnila k izkazu drugega vseobsegajočega donosa
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja je glede na čisti poslovni izid
obračunskega obdobja višji za 184.262 EUR, kolikor znaša sprememba presežka iz
prevrednotenja sredstev za prodajo po pošteni vrednosti (delnice ZVTG).
Znižanje terjatev za odloženi davek znaša iz naslova povečanja poštene vrednosti finančnih
naložb 27.639 EUR ter 62.809 EUR zaradi spremembe (znižanja) davčnih stopenj, skupaj
znaša sprememba odloženega davka 90.448 EUR. Z davčno zakonodajo se je za preračun
odloženih davkov upoštevala ciljna stopnja davka v višini 15 %.
3.3.4 Pojasnila k izkazu denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (različica II.). Izkaz prikazuje
prejemke in izdatke, ki jih je družba v posameznem obdobju ustvarila pri poslovanju,
naložbenju in financiranju in na podlagi katerih je razvidno iz katerih virov je družba
pridobivala denarna sredstva in kako jih porabila.
LETNO POROČILO 2012
80
IZIDI DENARNIH TOKOV
8.000.000
6.000.000
4.000.000
v EUR
2.000.000
0
-2.000.000
-4.000.000
-6.000.000
Poslovanje
Naložbenje
Financiranje
Prebitek prejemkov iz naslova poslovanja je bil tako visok, da je pokrival prebitek izdatkov iz
naslova naložbenja in delno tudi prebitek izdatkov iz naslova financiranja.
Denarni tokovi iz naslova prejetih in danih obresti ter dividend so naslednji:
•
pri poslovanju so vključene med finančne odhodke iz poslovnih obveznosti zamudne
obresti v višini 179 EUR,
•
pri naložbenju so med prejemki vključeni finančni prihodki od dividend v višini 23.036
EUR in obresti iz danih depozitov v višini 113.725 EUR,
•
pri financiranju so med izdatke vključene obresti od prejetih dolgoročnih in
kratkoročnih posojil v višini 60.465 EUR.
3.3.5 Zabilančna evidenca
v EUR
Indeks
12/11
31.12.2012
31.12.2011
Dani instrumenti za zavarovanje plačil
11.349.745
12.770.062
88,9
Prejeti instrumenti za zavarovanje plačil
13.099.662
14.388.396
91,0
Potencialne obveznosti
1.240.010
1.266.070
97,9
Terminski posli
6.691.437
0
-
32.380.854
28.424.528
113,9
Zabilančna evidenca
Potencialne obveznosti izhajajo iz pritožbenega postopka na odločbo Carinskega urada. Med
instrumenti za zavarovanje plačil so izkazane dane garancije v skupni vrednosti 6.544.308
EUR, menice v skupni vrednosti 4.805.437 EUR, prejete garancije v vrednosti 559.913 EUR,
menice v vrednosti 12.446.839 in izvršnice v vrednosti 92.910 EUR. Terminski posli
predstavljajo zavarovanje valutnega tveganja nakupa premoga.
3.3.6 Razkritja transakcij s povezanimi osebami
Povezana stranka je tista oseba, ki je kot taka opredeljena v mednarodnih standardih
računovodskega poročanja.
81
LETNO POROČILO 2012
V skladu s 13. točko prvega odstavka 69. člena ZGD-1 je potrebno razkriti transakcije, ki jih
je družba začela s povezanimi strankami, vključno z zneski takšnih transakcij, naravo
razmerja s povezanimi strankami in drugimi podatki o transakciji, potrebnimi za razumevanje
finančnega stanja družbe, če so te transakcije pomembne in niso bile opravljene pod
običajnimi tržnimi pogoji.
Podatki o povezanih osebah
Lastniška struktura na dan sestavitve bilance je naslednja:
• poslovni delež 85,2039 % Energetika Ljubljana,
• poslovni delež 14,7961 % Republika Slovenija.
V skladu z Mednarodnim računovodskim standardom 24 se šteje, da je družba Energetika
Ljubljana povezana oseba z družbo TE-TOL, saj ima v družbi delež, ki ji zagotavlja status
obvladujoče družbe.
S 1. 1. 2012 je družba na Javni holding Ljubljana prenesla 17 delavcev. Za namene izvajanja
storitev je bila med TE-TOL in Javnim holdingom Ljubljana sklenjena Pogodba o izvajanju
strokovno-tehničnih in organizacijskih storitev.
Razkritja transakcij s povezanimi osebami
2012
Prihodki
v EUR
Indeks
12/11
2011
39.589.299
36.839.347
107,5
39.589.299
36.839.347
107,5
39.589.299
36.839.347
107,5
3.576.035
86.097
4.153,5
2.277.631
0
-
Energetika Ljubljana
2.277.631
0
-
Ostale družbe v skupini
1.298.404
86.097
1.508,1
1.207.898
0
VO-KA
69.721
57.333
Snaga
20.785
28.764
72,3
8.935.201
10.866.296
82,2
Obvladujoča družba
Energetika Ljubljana
Odhodki
Obvladujoča družba
JHL
Terjatve na dan 31.12.
Obvladujoča družba
121,6
8.819.553
10.866.296
81,2
Energetika Ljubljana
8.819.553
10.866.296
81,2
Ostale družbe v skupini
115.648
0
-
115.648
0
-
262.537
9.511
2.760,4
-
JHL
Obveznosti na dan 31.12.
Obvladujoča družba
256.407
0
Energetika Ljubljana
256.407
0
-
Ostale družbe v skupini
6.130
9.511
64,5
VO-KA
5.420
7.585
71,5
Snaga
710
1.926
36,9
Družba je s povezano osebo Energetika Ljubljana poslovala v skladu s podpisano Letno ter
Dolgoročno pogodbo o dobavi toplote ter poslovno tehničnem sodelovanju.
Družba na dan 31. 12. 2012 izkazuje odprte terjatve do povezanih oseb v znesku 8.935.201
EUR. Odprte terjatve se nanašajo na terjatve do družbe Energetika Ljubljana za prodajo
toplote in tehnološke pare in Javni holding Ljubljana za izvajanje strokovnih storitev.
LETNO POROČILO 2012
82
Družba izkazuje obveznosti do obvladujoče družbe Energetika Ljubljana skladno s pogodbo o
nakupu električne energije. Do družb v skupini Voka in Snaga pa obveznosti iz naslova
storitev, ki jih družbi izvajata za TE-TOL.
V tekočem letu je družba s prodajo toplotne energije Energetiki Ljubljana, ustvarila
39.589.299 EUR prihodkov.
Vsi stroški povezani z družbami v skupini znašajo 3.576.035 EUR. Dobavo električne energije
je skladno s pogodbo zagotovila Energetika Ljubljana, storitve strokovnih služb je izvajal
Javni holding Ljubljana, ostale storitve pa so bile zagotovljene s strani Voke in Snage.
Razporeditev posameznih stroškov prikazuje zgornja tabela.
3.4 Dodatna razkritja na podlagi zahtev Energetskega zakona
Dodatna razkritja
Družba je na osnovi Energetskega zakona pridobila licence za področje delovanja posamezne
dejavnosti. Skladno s podeljenimi licencami in sodili za ločeno računovodsko izkazovanje
energetskih dejavnosti, družba pripravlja bilance stanja in izkaze poslovnega izida za
naslednje dejavnosti:
proizvodnja električne energije,
proizvodnja ogrevne toplote za daljinsko ogrevanje,
proizvodnja tehnološke pare in
ostale dejavnosti.
V skladu z Energetskim zakonom je družba 26. 3. 2009 pridobila od Javne agencije RS za
energijo, potrditev Sodil za razdelitev planiranih in doseženih stroškov in prihodkov med
električno in toplotno energijo oziroma načinu razporejanja prihodkov, odhodkov, sredstev in
obveznosti do virov sredstev posameznih dejavnosti TE-TOL (v nadaljevanju Sodil).
Sodila za dodatna razkritja
Družba evidentira prihodke, stroške in odhodke na stroškovnih mestih (SM), profitnih centrih
(PC) in dejavnostih.
Pri razporejanju stroškov na posamezna stroškovna mesta družba upošteva načelo delitve na
neposredne in posredne stroške.
Stroški energetskega goriva (strošek premoga in lesne biomase, ekstra lahko kurilno olje,
lastna raba električne energije, trošarina za lastno rabo električne energije, lastna raba
tehnološke pare, vzdrževanje naprav v toplem stanju, odvoz pepela in žlindre, gorivo za
buldožerje, kemikalije, strošek vode in kanalščine), se razporejajo po dejavnostih (na
stroškovne nosilce) skladno z Metodologijo izračunavanja variabilnih stroškov pri proizvodnji
toplotne energije v TE-TOL.
Režijski stroški se evidentirajo ob nastanku po vsebini na stroškovna mesta ter v kontni okvir
družbe in se razporejajo po dejavnostih skladno z Metodologijo delitve stroškov pri
kombinirani proizvodnji električne in toplotne energije v TE-TOL.
Večino proizvajalnih stroškov ni možno direktno razporejati na posamezne dejavnosti, ker leti istočasno bremenijo vse dejavnosti in so razporejeni po ustreznih oziroma določenih
ključih, ki se potrdijo z letnim načrtom družbe.
Sredstva in obveznosti do virov sredstev so razporejena na posamezne dejavnosti na podlagi
Sodil, in sicer:
•
dolgoročna sredstva so razdeljena po ključu delitve amortizacije,
83
LETNO POROČILO 2012
•
•
•
•
•
•
•
kratkoročna sredstva:
− zaloge premoga in ostalega energetskega goriva so razdeljene po ključu delitve
stroškov energetskega goriva, ostali material je razdeljen po ključu delitve stroškov
vzdrževanja,
− kratkoročne finančne naložbe, kratkoročne terjatve iz poslovanja, denarna sredstva,
kratkoročne aktivne časovne razmejitve so razdeljene po ključu delitve prihodkov od
proizvodov,
kapital je razporejen po ključu za izravnavo aktivnih in pasivnih postavk;
rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve:
− rezervacije za dolgoročne stroške dela so razporejene po ključu delitve stroškov dela,
− emisijski kuponi se razporedijo v enakem deležu za električno energijo in toplotno
energijo, ostalo se razporeja glede na vsebino postavke,
dolgoročne obveznosti so razporejene po ključu delitve amortizacije,
dolgoročne poslovne obveznosti so razporejene po ključu delitve stroškov dela,
kratkoročne obveznosti:
− kratkoročne finančne obveznosti po ključu delitve amortizacije,
− kratkoročne poslovne obveznosti:
- do dobaviteljev premoga in prevoza ter skladiščenja premoga so razporejene po
ključu delitve stroškov energetskega goriva,
- kratkoročne poslovne obveznosti do zaposlencev in obveznosti do državnih institucij iz
naslova stroškov dela se razporejajo po ključu delitev stroškov dela,
- kratkoročne poslovne obveznosti do državnih institucij iz naslova DDV se
porazdeljujejo ob upoštevanju ključa delitve obveznosti po dobaviteljih,
- ostalo po ključu delitve stroškov vzdrževanja,
kratkoročne pasivne časovne razmejitve so razporejene po ključu delitve stroškov
vzdrževanja.
LETNO POROČILO 2012
84
3.4.1 Bilanca stanja po področnih odsekih na dan 31. 12. 2012
v EUR
PROIZVODNJA
ELEKTRIČNE
ENERGIJE
A.
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
B.
I.
II.
III.
IV.
V.
C.
A.
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
B.
C.
I.
II.
III.
Č.
I.
II.
III.
D.
SREDSTVA
DOLGOROČNA SREDSTVA
Neopredmetena dolg. sredstva in dolgoročne aktivne časovne
razmejitve
Opredmetena osnovna sredstva
Naložbene nepremičnine
Dolgoročne finančne naložbe
Dolgoročne poslovne terjatve
Odložene terjatve za davek
KRATKOROČNA SREDSTVA
Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
Zaloge
Kratkoročne finančne naložbe
Kratkoročne poslovne terjatve
Denarna sredstva
KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
KAPITAL
Vpoklicani kapital
Kapitalske rezerve
Rezerve iz dobička
Presežek iz prevrednotenja
Preneseni čisti poslovni izid
Čisti poslovni izid poslovnega leta
REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE
DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
Dolgoročne finančne obveznosti
Dolgoročne poslovne obveznosti
Odložene obveznosti za davek
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti
KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
PROIZVODNJA
OGREVNE
TOPLOTE
PROIZVODNJA
TEHNOLOŠKE PARE
OSTALE
DEJAVNOSTI
SKUPAJ
52.665.154
36.321.168
37.519.621
17.783.289
5.161.260
2.526.543
260.051
227.434
95.606.086
56.858.434
729.578
357.210
50.750
4.568
1.142.107
34.577.537
492.522
363.988
0
157.542
16.283.901
0
9.546.346
64.148
6.252.117
421.291
60.086
52.665.154
41.736.477
25.386.348
14.625.032
1.862.803
-137.706
0
0
16.929.586
241.145
178.213
0
77.135
19.664.769
0
11.640.263
76.400
7.446.343
501.762
71.563
37.519.621
28.626.776
17.412.330
10.031.214
1.277.684
-94.452
0
0
2.405.254
34.260
25.319
0
10.959
2.625.170
0
1.554.690
10.192
993.352
66.936
9.547
5.161.260
3.913.257
2.380.251
1.371.259
174.658
-12.911
0
0
216.516
3.084
2.279
0
986
32.334
0
606
302
29.443
1.984
283
260.051
238.264
144.925
83.491
10.634
-786
0
0
54.128.893
771.012
569.800
0
246.622
38.606.174
0
22.741.905
151.042
14.721.254
991.973
141.478
95.606.086
74.514.774
45.323.854
26.110.995
3.325.780
-245.855
0
0
1.024.387
850.543
123.932
653
1.999.515
2.049.242
2.046.478
2.764
0
7.843.715
0
1.023.235
6.820.480
11.333
1.004.372
1.001.981
2.391
0
7.030.118
0
500.988
6.529.130
7.812
142.715
142.355
359
0
980.198
0
71.177
909.020
1.159
12.815
12.815
0
0
8.313
0
6.407
1.905
6
3.209.143
3.203.629
5.514
0
15.862.344
0
1.601.808
14.260.536
20.310
85
LETNO POROČILO 2012
3.4.2 Izkaz poslovnega izida po področnih odsekih za leto 2012
v EUR
PROIZVODNJA
ELEKTRIČNE
ENERGIJE
1.
3.
4.
5.
a.
b.
6.
a.
b.1
b.2
d.
7.
a.
b.
c.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
+
+
+
-
-
-
+
+
+
+
-
Čisti prihodki od prodaje
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
Drugi poslovni prihodki (s prevrednot.poslov.prihodki)
Stroški blaga, materiala in storitev
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški
porabljenega materiala
Stroški storitev
Stroški dela
Stroški plač
Stroški pokojninskih zavarovanj
Drugi stroški socialnih zavarovanj
Drugi stroški dela
Odpisi vrednosti
Amortizacija
Prevrednotovlani poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in
opredm. osnov. sredstvih
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
Drugi poslovni odhodki
Finančni prihodki iz deležev
Finančni prihodki iz danih posojil
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Drugi prihodki
Drugi odhodki
Davek iz dobička
Odloženi davki
ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
(1+-2+3+4-5-6-7-8+9+10+11-12-13-14+15-16-17+-18)
PROIZVODNJA
PROIZVODNJA
OGREVNE TOPLOTE TEHNOLOŠKE PARE
OSTALE
DEJAVNOSTI
SKUPAJ
29.607.510
109.519
703.727
24.994.426
35.262.693
94.668
639.404
26.080.144
4.703.078
14.216
85.365
3.448.613
142.808
0
18
77.974
69.716.089
218.403
1.428.514
54.601.157
20.792.979
4.201.447
4.662.240
3.435.961
481.514
258.954
485.811
3.624.209
3.565.172
5.110
23.018.599
3.061.545
4.033.032
2.970.375
416.217
223.894
422.546
1.796.453
1.745.714
4.154
2.995.451
453.162
606.772
445.808
62.466
33.615
64.883
255.154
247.909
566
3.259
74.715
0
0
0
0
0
22.011
22.011
0
46.810.288
7.790.869
9.302.044
6.852.144
960.197
516.463
973.240
5.697.827
5.580.806
53.927
631.478
11.534
65.570
19.657
0
62.083
3.059
91.347
37.066
0
-42.197
46.585
783.087
9.919
63.228
18.797
0
56.957
2.923
100.261
31.682
0
-36.436
6.679
161.623
1.583
9.004
2.382
0
7.636
397
10.407
4.717
0
-5.476
0
72
0
0
0
0
0
0
0
9
0
0
9.830
107.191
1.576.260
23.036
137.802
40.836
0
126.676
6.379
202.015
73.474
0
-84.109
-3.447.894
3.368.256
335.647
42.760
298.768
86
LETNO POROČILO 2012
3.5 Izjava poslovodstva
Poslovodstvo potrjuje računovodske izkaze družbe Termoelektrarna Toplarna Ljubljana,
d.o.o. za leto, končano na dan 31. 12. 2012 in je odgovorno za pripravo in pošteno
predstavitev teh računovodskih izkazov v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
Poslovodstvo potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene
ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu
previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno poročilo predstavlja resnično in pošteno
sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2012.
Ljubljana, 17. 4. 2013
87
LETNO POROČILO 2012