Kje bodo službe v 2015
Tudi letos so najbolj iskani strojniki, IT-kadri in prodajniki
Vir: Finance, 05.01.2015
Lana Dakić [email protected]
Medtem ko na zavodu za zaposlovanje službo išče okoli 118 tisoč brezposelnih, približno petina podjetij pravi, da
imajo težave pri iskanju delavcev. Pogledali smo, po katerih kadrih bo letos največ povpraševanja, kdo bo
zaposloval v prvem četrtletju in kakšne bodo spremembe na trgu dela.
Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje nekoliko šibkejšo gospodarsko rast kot lani (1,7 odstotka), a podjetja
so optimistična pri napovedih zaposlovanja. Vendar bodo kadrovniki tudi letos na trgu dela s povečevalnim steklom
iskali dobre IT-kadre, strojnike in prodajnike. Sicer največji izziv slovenskim delodajalcem pri zaposlovanju pomenijo
kvalificirani delavci, ki so na prvem mestu najbolj zaželenih kadrov tudi v svetovnem merilu.
Pri iskanju IT-kadrov oglasi ne pomagajo
Na seznamu desetih najbolj iskanih poklicev so že od lani
IT-strokovnjaki.
Direktor
zaposlitvenega
portala
mojedelo.com Zoran Savin ob tem opaža, da je na tem
področju vse manj zaposlitvenih oglasov. Zaposlovalci
namreč že vnaprej vedo, da je kadre težko dobiti na trgu,
pravi Savin. Podjetja zato iščejo bolj ciljano, tudi v tujini
in ob pomoči lovcev na kadre.
»Dobre računalniške razvijalce je težko dobiti, malo jih je
in niso mobilni. Raje delajo v zdajšnjih službah in tudi
ponujeno dobro plačilo jih ne premami,« razmere v IT na
trgu dela opisuje Andrej Mertelj iz Datalaba. V Halcomu
se zato ozirajo tudi po tujini, prek tujih zaposlitvenih
portalov in poslovnega omrežja LinkedIn. Letos bodo
zaposlovali predvsem sodelavce s področja razvoja,
sistemskega inženiringa in produktnega razvoja.
Do strojnikov najpogosteje s štipendiranjem
Kot vroče žemljice so v slovenskih podjetjih zaželeni strojniki – vseh stopenj izobrazbe. Gre namreč za deficitaren
poklic, ne samo pri nas, ampak tudi v tujini, zato podjetja pomanjkanje rešujejo različno, najpogosteje s štipendiranjem
že med šolanjem. Idrijski Kolektor je tako denimo že nekaj let eden največjih štipenditorjev v Sloveniji, saj podeljuje
štipendije za strojništvo, mehatroniko in elektrotehniko. Podobno tudi v Domelu iz Železnikov najdejo strojne- in
elektrokadre. Trenutno imajo približno 60 štipendistov, ob tem jih še 50 študira ob delu.
V skupini SIJ - Slovenska industrija jekla bodo letos prav tako zaposlovali strojnike, metalurge in oblikovalce kovin. Te
deficitarne poklice je šolski sistem v prejšnjih letih premalo spodbujal, pravi Denis Mancevič iz SIJ. Če ne najdejo
ustrezno usposobljenih kadrov, jih usposobijo sami, imajo pa tudi sistem mentorstev.
Dobre prodajnike zaposlijo tudi na zalogo
Zelo zaželeni so tudi dobri prodajniki. »Tako s srednjo kot univerzitetno izobrazbo in prodajni inženirji, ki imajo poleg
tehničnega znanja tudi prodajne veščine,« pravi Romana Šercelj iz Manpowerja. Letos bodo prodajnike (poleg drugih
kadrov) zaposlovali v drugem največjem telekomunikacijskem operaterju Simobil, kjer pravijo, da se v zadnjih letih
število prijav na prosta delovna mesta povečuje, a kakovost prijav pogosto ne ustreza pričakovanjem. Zato si pri iskanju
pomagajo z lovci na kadre, kadrovanjem na zalogo, iščejo jih tudi znotraj skupine Telekom Austria, sodelujejo s
fakultetami.
Tudi v Studiu Moderna bodo na ravni skupine v regiji iskali prodajnike. »Iščemo osebe z energijo, inteligenco in
integriteto in takšne kadre zaposlimo tudi na zalogo,« pravijo.
Zamudno in zapleteno zaposlovanje tujcev
Večina slovenskih podjetij kljub pomanjkanju ustreznega kadra še vedno raje išče domače kadre kot tuje. Izjema so
podjetja v tuji lasti in tista podjetja, ki v Sloveniji nikakor ne zapolnijo vrzeli. V podjetju Knauf Insulation nove
sodelavce, predvsem za razvojni oddelek, iščejo tudi v tujini, praviloma v državah, kjer so ugledne fakultete in se mladi
šolajo na področjih, ki jih slovenski izobraževalni sistem ne pokriva – trenutno recimo v Nemčiji, Avstriji in Angliji.
A zaposlovanje kadrov iz tujine, predvsem tistih, ki ne prihajajo iz EU, je še vedno zelo oteženo. »Največja ovira so
zapleteni postopki za pridobitev delovnih dovoljenj in dovoljenj za bivanje, poleg visoke obdavčitve,« pravijo v Knaufu.
Zaradi pomanjkanja kadra manj konkurenčni in inovativni
Po raziskavi kadrovske agencije Manpower 60 odstotkov vprašanih meni, da pomanjkanje ustreznih kadrov zmanjšuje
konkurenčnost in produktivnost, vsak drugi tudi pravi, da to zmanjšuje sposobnost servisiranja strank ter inovativnost in
kreativnost. Slovenska podjetja tako najpogosteje razvijajo zaposleni kader z dodatnimi izobraževanji in razvojem
kompetenc zaposlenih. Le malo (dva odstotka) pa se jih odloči denimo za zvišanje plače.
Kdo bo zaposloval v prvih treh mesecih letos
Anketa med 623 slovenskimi podjetji, ki jo je opravil Manpower, kaže sicer optimistične napovedi zaposlovanja: v
prvem letošnjem četrtletju bo dodatno zaposlovala vsaj desetina vprašanih podjetij. Še največ novih zaposlitev je
pričakovati v logistiki, proizvodnji in trgovini. Tako je v logistiki zaposlovanje napovedala petina vprašanih podjetij,
slaba desetina pa še ni odločena, ali bodo do konca marca zaposlovali ali ne. V proizvodnji je dodatno zaposlovanje
napovedala osmina podjetij, spodbudne pa so tudi napovedi v trgovini – 11 odstotkov jih bo dodatno zaposlovalo.
Letos bodo najbolj zaposlovali farmacevti, trgovci, proizvodnja
O napovedih zaposlovanja smo pred nedavnim tudi na Financah vprašali več deset podjetij. Če je lani bil največji
zaposlovalec novomeški Revoz zaradi proizvodnje dveh novih avtomobilov (zaposlili so okoli tisoč ljudi), bo letos po
prvih napovedih največ zaposloval novomeški farmacevt Krka, ki načrtuje povečanje števila zaposlenih za dobre štiri
odstotke oziroma za nekaj več kot 400 ljudi. Zaposlovanje so napovedali tudi diskontni trgovci – samo v Lidlu
predvidevajo okoli 150 novih zaposlitev. Po sto novih sodelavcev so napovedali tudi v SIJ in Studiu Moderna, po okoli
50 novih zaposlitev pa se obeta v Uniorju, Akrapoviču, Talumu, LTH Ulitkih. Vse napovedi si lahko preberete v članku
»Našli smo 1.500 služb v slovenskih podjetjih« na spletu (www.finance.si/8813002).
Krepilo se bo zaposlovanje prek kadrovskih agencij
»Če je verjeti napovedim o gospodarski rasti, se bo brezposelnost počasi zniževala. Ampak ker je napovedana stopnja
rasti še tako nizka, je mogoče pričakovati zaposlovanje v določenih sektorjih, ki res hitro rastejo in so vezani na izvoz,
pa tudi denimo v transportu, ki je vezan na predelovalno dejavnost,« napoveduje ekonomist Sašo Polanec. A vprašanje
je, dodaja, koliko bodo zniževali stopnjo zaposlenosti v drugih panogah, še posebno če se bo izvedlo kakšno varčevanje
v javnem sektorju.
Tudi letos se bo še bolj krepilo zaposlovanje prek kadrovskih agencij. »Agencijsko delo ima dolgoročno predvsem zaradi
nihanj naročil v podjetjih velik smisel, sploh če se delavci specializirajo za določeno panogo in vrsto dela,« pravi
Polanec. Navadno predvsem v proizvodnji študenti še nimajo toliko izkušenj in niso dovolj hitri, zato so s tega vidika
agencijski delavci boljši, čeprav dražji.
Bomo letos dobili socialno kapico?
Obremenitev plač za zdaj ostaja enaka. »V Sloveniji je težko dobiti kader, ki bi bil pripravljen za enak denar, kot bi ga
dobil v tujini, delati v Sloveniji. Za delodajalca pa je to višji strošek,« pravi Marjan Trobiš, direktor Boxmark Leatherja.
»Socialna kapica bi bila verjetno ena najlažjih reform,« pravi Polanec. Je pa vse odvisno od tega, kako visoko je
postavljena – večina držav jo ima pri dva- do trikratniku povprečne plače. »Navadno je mejnik 2,5-kratnik povprečne
plače, a vprašanje je, za katere prispevke – ali samo za delodajalce, delojemalce ali za oboje,« dodaja. Po njegovem se
je vlada tega sposobna lotiti, a opozarja na podhranjenost zdravstvene blagajne. Zato lahko letos podjetja pričakujejo
tudi zvišanje zdravstvenih prispevkov.
Udarec za podjetja: februarja dražje študentsko delo
Je pa konec minulega leta vlada podražila študentsko delo. Že prihodnji mesec bo namreč tudi za študente treba plačevati
pokojninske in zdravstvene prispevke. Na Financah smo izračunali: če boste po februarju želeli, da študent dobi izplačan
na račun enak znesek kot do zdaj, vas bo to stalo za četrtino več (podrobneje na www.finance.si/8813598).
Z letošnjim letom je država, da bi zmanjšala delo na črno, uvedla tudi vrednotnice za osebno dopolnilno delo. Po novem
bo za ta dela (čiščenje, varstvo otrok, inštrukcije, sprehajanje psov, popravljanje ob- lačil...) treba plačati devet evrov
prispevkov.
Kar za polovico manj, dobrih 47 milijonov, pa bo letos spodbud za zaposlovanje. Podroben načrt ministrstvo za delo še
pripravlja, po prvem osnutku pa bo največ šlo za javna dela, ki bodo po novem omejena samo na dolgotrajno brezposelne.