1. No category

MUSSOLINIJEV UTRDBENI P A S PREK NAŠIH GORA IN
PLANIN
IVO J U V A N C I C
Mussolini je svojo zunanjo politiko gradil
n a načelih italijanskega nacionalizma, ki je
že- l e t a 1915 b i l o d l o č i l e n z a v s t o p I t a l i j e v
p r v o svetovno vojno. V svojih idejnih osno­
v a h se je i t a l i j a n s k i n a c i o n a l i z e m opiral n a
n e m š k e g a : So veliki in m o č n i narodi, ki i m a ­
jo pravico podjarmiti šibke in jim vladati;
dolžnost šibkih, zlasti m a j h n i h n a r o d o v je,
d a s l u ž i j o . I t a l i j a n s k i n a c i o n a l i s t i so k o t
N e m c i v Slovencih, Jugoslovanih in Slovanih,
g l e d a l i h l a p c e ; »sciavi« — sužnji j e bila k a r
lepo zveneča oznaka.
Pač pa je italijanski nacionalizem dal t e m
idejam svojo b a r v o ; vzor je imel v R i m l j a n i h
in njih imperiju. G e r m a n i , n a k a t e r e je gle­
d a l n e m š k i n a c i o n a l i z e m i n n a c i z e m , so t e m u
z a d n j e m u dali n e z n a n s t v e n o osnovo za se­
v e r n o raso — geslo: k r i in zemlja — B l u t
u n d E r d e — ki je poklicana, d a podjarmi in
vlada kot močnejša nad vsemi šibkimi rasami.
L e t a 1925 j e z a č e l M u s s o l i n i s v o j o z u n a n j e ­
politično ofenzivo p r o t i B a l k a n u , začel je z
»obkroževanjem Jugoslavije« kot
največje
ovire n a tej poti; pridobil p a je n a svojo
stran le Bolgare in M a d ž a r e ; ofenzivni p o ­
h o d j e p o l e t u 1933 m o r a l p r e n e h a t i iz s t r a h u
p r e d H i t l e r j e m ; zbal se j e za T r s t in T r i d e n t ,
p r i d o b i t v e p r v e s v e t o v n e v o j n e . Z o p e t se
začne taktično prijazno približevati Jugosla­
v i j i i n z a d n j i k o r a k n a p r a v i l e t a 1937 C i a n o ,
z u n a n j i m i n i s t e r in d u c e j e v zet, ko s k l e n e
s Stojadinovičem znani sporazum, ki je v
bistvu »status ante«: priznanje rapalske po­
g o d b e i n j a d r a n s k e g a p a k t a iz l e t a 1924.
P r a v v t o d o b o , - v l e t a 1933—1937, s o d i
utrjevanje meje proti kraljevini Jugoslaviji.
T a k r a t se j e d u c e sicer začel bližati firerju
Hitlerju, v e n d a r je začel utrjevati mejo t u d i
p r o t i rajhu, vse od B r e n n e r j a do Peči (troroeja
Avstrije-Italije-Jugoslavije).
Se med
d r u g o svetovno vojno je fašizem gradil cesto
do koče pod M a n g a r t o m , v K a n a l s k i dolini
pa cesto n a Višarje in proti o b m e j n i m h r i b o m
n a d Ziljsko dolino itd. P r e n e h a l j e šele leta
1942 n a p r i t o ž b o B e r l i n a (o t e m g o v o r i D n e v ­
nik maršala Cavallera, Commando supremo).
Mussolini ni zaupal ne sporazumu CianoS t o j a d i n o v i č n e H i t l e r j u k l j u b osi R i m - B e r l i n
i n j e k l e n e m u p a k t u iz p o m l a d i l e t a 1939 (»il
p a t t o d'acciaio«) p r a v po načelu: Bog m e
v a r u j prijateljev, s o v r a ž n i k o v se b o m s a m ,
ki j e n u j n o n a č e l o n a c i o n a l i z m o v ; v e r e , d a
sila, v e l i č i n a odloča.
Z a o b r a m b o m e j e j e b i l a d o l o č e n a po»s e b n a v o j a š k a e n o t a , l e t a 1934 u s t a n o v l j e n a
» G u a r d i a alla frontiera« (kratica Gaf), n e ­
kakšnih graničarjev. Dobila je alpinsko oble­
ko s k l o b u k o m in peresom. T a enota n i po­
znala polkov in bataljonov; razporejena je
b i l a p o s e k t o r j i h , k i so s e d e l i l i v p o d s e k t o r j e , i n so i m e l i s k u p i n e u t r j e n i h p o s t o j a n k
( » g r u p p i d i c a p o s a l d i « ) , k o t so j i h d i k t i r a l e
okoliščine m e j e s a m e (Tosti, S e c o n d a g u e r r a
m o n d i a l e , 1. z v e z e k , s t r . 88). S e k t o r j i so i m e l i
pole!? i m e n a k r a j a š e r i m s k o š t e v i l k o , p o d s e k t o r p a š e d o d a n o o z n a k o s č r k a m i a, b , c.
Utrjevanje meje je kaj zamotano vpraša­
nje in sodi v vojaško področje. T u p o v e j m o
le, d a j e p o l e g u t r d b b i l o t r e b a p o s k r b e t i za
ceste in vojaška pota, z n a n a je italijanska
>''mulatiera«, p o k a t e r i j e š l a m u l a , o b r e m e ­
n j e n a s strojnico ali l a h k i m t o p o m . V za­
ledju u t r d b je bilo t r e b a graditi vojašnice,
skladišča za municijo itd. V e d e t i m o r a m o ,
da je Gaf dobila svoje vojašnice, ki niso
s p o d r i n i l e p r e j š n j i h , k j e r so o s t a l i a l p i n i , p e š a d i j a i t d . T a k o so n p r . k r a j i B o v e c , T o l m i n ,
I d r i j a itd. p o l e g p r e j š n j i h vojašnic dobili še
n o v e z a g r a n i č a r j e . V t e m č a s u so z b o l j š a l i ,
r a z š i r i l i a l i a s f a l t i r a l i s k o r a j v s e c e s t e iz s o š k e
doline proti meji.
Iz a r h i v s k e g a m a t e r i a l a (I. Z . D . G . v L j u b ­
ljani, i t a l i j a n s k i a r h i v , p o d a t k e glej n a k o n c u )
si l a h k o u s t v a r i m o l e n e p o p o l n o s l i k o u t r j e n e
črte od T r i g l a v a do R e k e ; z a n i m i v i b i bili
načrti utrdb, ki jih ni oziroma imamo zanje
le p o s a m e z n e skice. T u d i o p o r a z d e l i t v i v o j a ­
š k i h sil, z a s e d b i u t r d b i n p o s a m e z n i h s e k t o r ­
jev ni popolnega pregleda.
A r h i v i g r a n i č a r j e v so o s t a l i v V i d m u i n
Trstu; r a z p o l a g a m o le s p o s a m e z n i m i dopisi
i n p o r o č i l i , k i so p r i š l a n a X I . a r m a d n i z b o r .
N e k o več ali m a n j jasno sliko p a le d o b i m o .
Vsaj nekaj tega, k a r b o m o tu podali, bo za­
nimalo naše planince, ki hodijo n a Vršič,
Triglav, B o g a t i n ali Č r n o prst. Hodijo dosti­
k r a t po poteh, po katerih je stopal italijanski
g r a n i č a r , p o m u l a t i e r i , k i je d a n e s že r a z ­
p a d l a (npr. t r a n s v e r z a l a od Č r n e p r s t i n a
Vogel in K o m n o ) , gledajo n a p o d r t e u t r d b e
i n n e v e d o , k a k o i n k d a j so n a s t a l e .
Graničarji ob stari jugoslovansko-italijans k i m e j i so b i l i p o d r e j e n i p o v e l j s t v u p r i s t o j ­
n i h a r m a d n i h z b o r o v . K a r t r i j e so b i l i , k i so
imeli tu svojo poveljniško besedo.
P r v i je bil VI. a r m a d n i zbor s sedežem v
Trevisu. T e m u je bil podrejen sektor Trbiž-
Tarvisio v Kanalski dolini (XVII. sektor) z
u t r d b a m i ob Peči. N i k a k i h p o d r o b n e j š i h p o ­
datkov n i m a m o o t e m sektorju. V n e k e m do­
k u m e n t u s e m m i m o g r e d e zasledil, d a je od­
delek graničarjev bil razmeščen t u d i proti
naši strani, v stari avstrijski trdnjavi n a
P r e d i l u , i n d a j e i m e l l e t a 1943 o p r a v k a s
partizani bovškega bataljona okrog Mangarta.
Ustali sektorji VI. a r m a d n e g a zbora v Trevisu
s o bili X I V . , X V . i n X V I . i n so b i l i r a z p o r e ­
jeni že proti rajhu v Karniji in Kanalski d o ­
lini.
D r u g i a r m a d n i zbor j e bil XI. v V i d m u .
Iz n j e g o v i h a r h i v o v i z v e m o , k a r v e m o , s a j j e
l e t a 1941 v k o r a k a l v L j u b l j a n o . T e m u so b i l i
p o d r e j e n i n a s l e d n j i sektorji: T o l m i n (XXI.),
Idrija (XXII.) in P o s t o j n a (XXIII.).
T r e t j i j e b i l V. a r m a d n i z b o r v T r s t u . T a
je n a d z i r a l sektor Št. P e t e r n a K r a s u (XXV.),
danes preimenovan v Pivko, Ilirska Bistrica
(XXVI.) in R e k a (XXVII). Naj o m e n i m , d a
X X I V . sektorja n i bilo in n i n o b e n i h p o d a t ­
k o v o n j e m ; m o g o č e , d a so o p r a v i l i k a k š n e
reorganizacije in je t a številka (XXIV.) iz­
padla.
S e k t o r j e m so p o v e l j e v a l i p o l k o v n i k i , i z j e ­
m o m a , če niso bili p r a v važni, p a p o d p o l ­
kovniki. Podsektorjem, ki jih b o m o še n a ­
v e d l i , so b i l i n a č e l u m a j o r j i a l i k a p e t a n i .
S e v e d a so g r a n i č a r j i v s a k e g a i z m e d t e h a r m a d n i h zborov imeli svojega skupnega po­
veljnika v činu g e n e r a l a divizije, k i p a n i
imel sedeža skupaj z a r m a d n i m zborom. T a k o
je Gaf V i d e m imel sedež v Gorici do okto­
b r a 1942. O d t a k r a t d a l j e p a v I d r i j i , k j e r
j e b i l š e m a r c a 1943. G a f T r s t j e b i l d a l j
časa v Ilirski Bistrici.
Iz k o r e s p o n d e n c e M u s s o l i n i - H i t l e r z v e m o ,
d a j e l e t a 1941 b i l o v s e h g r a n i č a r j e v n a j u g o ­
s l o v a n s k i m e j i 15.000. I m e j m o t o š t e v i l k o
p r e d očmi, ko b o m o v n a d a l j n j e m r a z p r a v ­
ljali o številčni moči p o s a m e z n i h sektorjev;
b r a l e c si b o p a m o r a l s a m s p r o t i n a p r a v i t i
z a k l j u č k e g l e d e n a š t e v i l o 15.000, k i n i r a v n o
m a j h n o . G r e n a m r e č za d e j s t v o , d a j e p r e ­
cejšnja sila g r a n i č a r j e v bila v s a m i h c e n t r i h
s e k t o r j e v . N i p a p o d a t k o v , iz k a t e r i h c e n t r o v
so e n o t e i z m e n o m a m o r a l e h o d i t i v u t r j e n e
p o s t o j a n k e , k i so b i l e b l i ž e a l i d l j e o d c e n t r a
sektorja oziroma podsektorja. Za primer naj
n a v e d e m k a r p r v i s e k t o r , T o l m i n . Iz p o d ­
sektorja Bovca do T r e n t e je k a r štiri u r e peš,
do Vršiča pa, k a k o r pač hodiš.
O b n a p a d u n a J u g o s l a v i j o so b i l i g r a n i ­
č a r j i p o sili r a z m e r m o b i l i z i r a n i k o t p o s e b n a
pokretna enota, ki je v k o r a k a l a v Slovenijo
in t a m i m e l a svoj z a s e d b e n i sektor. T a k o j e
Gaf V i d e m bil n a ozemlju L o g a t e c — C e r k ­
n i c a — S t a r i t r g . M e d t e m so o b m e j n e s e k t o r j e
zasedli z e n o t a m i fašistične milice, t o d a le
za k r a t e k č a s , k e r so n a m e j o z o p e t p r i š l i
n a novo mobilizirali graničarji.
V l e t i h 1941—1943 j e b i l o p o v e l j s t v o g r a n i ­
čarjev V i d m a i n T r s t a ob odsotnosti a r m a d n i h z b o r o v , k i so v k o r a k a l i v J u g o s l a v i j o ,
podrejeno poveljstvu teritorialnih
obramb
V i d m a o z i r o m a T r s t a (to so b i l a z a l e d n a p o ­
veljstva, naša »pozadina«), dokler ni T r s t d o ­
bil zopet novega, X X I I I . a r m a d n e g a zbora, in
t o ž e j u n i j a l e t a 1942, V i d e m p a X X I V . j u n i j a
l e t a 1943; t o v s e p a z a r a d i p a r t i z a n s k i h a k c i j .
K a k š n a je bila
torjev na meji?
povedali vse, k a r
Gaf Videm. T u je
ureditev posameznih sek­
O sektorju Trbiž smo že
se da povedati. Začnimo z
prvi
X X I . SEKTOR,
TOLMIN
N j e g o v o ozemlje j e bilo m e d Sočo, Idrijco
in rečico Cerknico, zajel p a je še cono P o rezna razen Cerknega. Razdeljen je bil v tri
p o d s e k t o r j e : Bovec ( X X I . a), P o l j u b i n p r i T o l ­
m i n u ( X X I . b) i n P o d b r d o ( X X I . c). S e k t o r
Tolmin oziroma podsektor Bovec XXI. a je
imel utrjene postojanke na Vršiču; italijanski
viri jih imenujejo Mojstrovka. Manjše utrdbe
so b i l e n a T r i g l a v u , l e t a l s k a o p a z o v a l n i c a p a
celo n a K a n j a v c u . T a u t r j e n i p a s j e bil t i k
o b m e j i i n j e b r a n i l p r e h o d iz z g o r n j e S a v s k e
doline v dolino Soče. Slo j e za cesto čez
V r š i č , k i so j o m e d p r v o s v e t o v n o v o j n o
zgradili r u s k i vojni ujetniki. Bila je za fronto
p r i B o v c u o b c e s t i čez P r e d i l , k i j e l e ž a l a
pod ognjem italijanskih topov, najvažnejša
p r o m e t n a žila. Najtežji, najbolj s t r m i del z
V r š i č a v T r e n t o so I t a l i j a n i z e l o , z e l o z b o l j š a l i , m e d t e m k o j e o d s e k iz K r a n j s k e g o r e
n a Vršič ostal skoraj tak, kot je bil. U t r d b e
n a M o j s t r o v k i i n n a P r i s o j n i k u , k i so j i h
z g r a d i l i I t a l i j a n i , si v s a k a l p i n i s t i n t u r i s t
lahko s a m ogleda. Načrtov o njih v arhivih ni.
P o d p r e l a z o m Vršiča še stoje ali r a z p a d a j o
v o j a š n i c e , k j e r so g r a n i č a r j i b i v a l i i n o p r a v ­
ljali službo v p o s a m e z n i h u t r d b a h n a meji.
Podsektor Bovec je imel n a t o še u t r d b e
v globino, takoj za vasico K a l p r e d vasjo
S o č o . Z a p i r a l e so s o t e s k o S o č e ; n e k a t e r e i z ­
m e d t e h u t r d b stoje zelo visoko p o d S v i n j a ­
k o m in n a d r u g i s t r a n i Soče. P o d s e k t o r B o v e c
je imel svoje municijsko skladišče pri zaselku
B r e z o v o (ob c e s t i B o v e c — K o b a r i d z a v a s j o
Srpenica). Zgrajeno
je bilo d e l o m a
pod
zemljo.
Podsektor Poljubin XXI. b je imel utrjeno
črto m e d B o g a t i n o m in Voglom. B r a n i l a je
prehod s Komne proti Krnskemu jezeru na
K R O N I K A
Č A S O P I S
Z A
S L O V E N S K O
B o v e c o z i r o m a n a K o b a r i d . D r u g e so b i l e
n a d planino Dobrenjščico (italijanski »Dobrencia«) n a d izvirom T o l m i n k e in ob škrbini
G l o b o k o ( k o t a 1828) m e d V o g l o m i n R u š n a t i m
vrhom. V globeli je danes planina Razor s
planinsko kočo; prej je bila tu finančna po­
stojanka, kakor je koča Klementa J u g a v
Lepeni bila postojanka o b m e j n e milice. Ta
n a j k r a j š i p r e h o d čez G l o b o k o j e b i l z n a n
T o l m i n c e m ž e v s r e d n j e m v e k u , k o so h o d i l i
v Bohinj po dolini Tolminke in Zalaščice.
T u so b i l e t u d i v o j a š n i c e ( P o d l o g a r ) , k a k o r
naletimo na vojašnice tudi pod Bogatinskim
sedlom nekaj nad K r n s k i m jezerom. Žal je
t e zob časa že k a r načel, kolikor jih niso
d e m o l i r a l i ljudje (vrata, o k n a itd.).
Podsektor P o d b r d o XXI. c je imel utrjen
p a s , k i j e š e l p r e k M o ž i c a (1602 m ) n a L a j n a r
(1577 m ) ; t a j e i m e l p r o t i l e t a l s k o o p a z o v a l ­
nico. O b e postojanki sta branili gorske p r e ­
h o d e iz B o h i n j s k e B i s t r i c e i n Z g o r n j e S o r i c e .
Močneje je bilo utrjeno P e t r o v o brdo, ki
j e z a p i r a l o c e s t o iz z a d n j e S o r e v B a š k o
grapo. V neposredni bližini m e j e je imel P o rezen vojašnico in n a d njimi u t r d b e .
Podsektor Poljubin je imel še utrdbe v
globino, u t r d b e n a H u m u pri L j u b i n u in vasi
Bača-Modrej, ki bi v p r i m e r u jugoslovanske­
g a p r o d o r a z a p i r a l e p r e h o d iz d o l i n e I d r i j c e
v s o š k o d o l i n o . P r i B a č i - M o d r e j u so b i l a t u d i
municijska skladišča za podsektor Poljubin.
P l a n i n e c s a m si b o p a l a h k o o g l e d a l o b t e h
p o d a t k i h vsa številna pota, steze in m u l a t i e r e ,
ki jih je vsepovsod zgradila fašistična oblast
za o b r a m b o »svetih meja«. Vsega t u n e m o ­
r e m o povedati. Zamislil se bo pri »Jelinčiče­
v e m domu« n a C m i prsti ob Jelinčičevem
i m e n u , ki je bil m e d g l a v n i m i ustanovitelji
»TIGR«. D o m je deloma bivša graničarska
p o s t o j a n k a . P r a v t u , n e k a j s e v e r n o o d t o d so
p o g u m n i T i g r o v c i l e z l i čez g r e b e n n a b o h i n j ­
sko stran in prenašali večinoma italijansko
l i t e r a t u r o iz P a r i z a z a i t a l i j a n s k e a n t i f a š i s t e
T r s t a , G o r i c e in celo M i l a n a .
T e ž j e si j e iz o h r a n j e n i h
dokumentov
u s t v a r i t i sliko o u t r d b a h . Ni načrtov, le t u in
t a m k a k š n a s k i c a . M a n j z v e m o iz p o r o č i l ,
kakšna je bila oborožitev utrdb, več o šte­
vilčnem stanju graničarskih oddelkov in njih
oborožitvi.
Iz n e k a t e r i h d o p i s o v z v e m o , d a j e t o l m i n ­
s k i s e k t o r i m e l d o a v g u s t a l e t a 1941 v u t r d ­
b a h 11 p r o t i t a n k o v s k i h t o p o v ; o b t e m č a s u
j i h j e m o r a l i z r o č i t i v o j s k i . 5. j a n u a r j a 1942
so i s t o p o t šli š e o s t a l i t o p o v i . V r š i č j e d a l
1 t o p , B a č a 2, H u m p r i L j u b i n j u 1, P e t r o v o
B r d o 2, a j e o b d r ž a l e n e g a . B i l j e e d i n i p r e ­
K R A J E V N O
Z G O D O V I N O
o s t a l i t o p iz u t r d b n a T o l m i n s k e m . R a z o r o ­
žitev je bila t u skoraj popolna.
O b i s t e m č a s u so r a z o r o ž i l i t u d i u t r d b e
idrijskega in postojnskega sektorja, v e n d a r
dosti m a n j . Zakaj razorožujejo tolminski sek­
tor, ki meji še v e d n o n a tujo državo, n e m š k i
rajh, ne razorožujejo pa idrijskega in po­
stojnskega, ki mejita na »ljubljansko p o k r a ­
jino«, že a n e k t i r a n o po fašizmu? Meji n a » n a ­
cionalno ozemlje«, kot pišejo italijanski d o ­
k u m e n t i t u in t a m ? To je bila N O B , p a r t i z a n ­
s k a p u š k a , k i j e z a h t e v a l a še v e d n o m o č n e j š o
zaporo stare m e j e pri Idriji in zlasti pri P o ­
stojni.
Sliko o številčnem stanju in o oborožitvi
posameznih graničarskih posadk tolminskega
s e k t o r j a si l a h k o u s t v a r i m o iz n e d a t i r a n e g a
p r e g l e d a iz l e t a 1941. ( O b s t a j a š e e n t a k p r e ­
gled, ki daje n e k a j m a n j p o d a t k o v — F a s c
924/11.) V e s s e k t o r j e i m e l 1860 m o ž , m e d
n j i m i 57 o f i c i r j e v . N j i h o b o r o ž i t e v j e b i l a t a ­
k a l e : 127 m i t r a l j e z o v , 68 p u š k o m i t r a l j e z o v , 6
p r o t i t a n k o v c e v — p o k r e t n i h , 4 m i n o m e t i »45«,
22 m i n o m e t o v »81«.
R a z p o r e j e n i so b i l i p o p o s a m e z n i h u t r d b a h
t a k o l e : Na Mojstrovki
(italijansko i m e j e še
xMissoni«;
tu in nadalje povejmo, da gre pri
italijanskih p o i m e n o v a n j i h povečini za p a d l e
i t a l i j a n s k e o f i c i r j e v I. s v e t o v n i v o j n i ) j e b i l o
164 m o ž s 4 o f i c i r j i . P o s a d k a j e i m e l a 13 m i ­
t r a l j e z o v , 11 p u š k o m i t r a l j e z o v , 4 m i n o m e t e i n
1 protitankovski top.
Meja je bila močno zastražena in v e n d a r
m i je gorski vodnik, naš najstarejši in n a j ­
boljši plezalec, J o ž e K o m a c - P a v e r , p r a v i l za
v e l i k o n o č l e t a 1942 o p a r t i z a n i h , k i so j e s e n i
l e t a 1942 iz G o r e n j s k e p r e š l i m e j o i n s e n e ­
kaj dni skrivali v Trenti; bila je pač doba
velikega gorenjskega upora. Paver je kar ža­
rel ob pripovedovanju . . .
B o g a t i n ( » B e r n a r d i n i s « ) j e i m e l 178 m o ž s
4 oficirji, 14 m i t r a l j e z o v , 12 p u š k o m i t r a l j e ­
zov, 6 m i n o m e t a l c e v .
Hum
pri Ljubinju
(»Angeli«)
j e š t e l 113
mož z 1 oficirjem, 8 mitraljezov, 5 p u š k o m i ­
traljezov in 1 protitankovec ob 6 m i n o m e t a l cih.
Bača-Modrej
je nosil i m e po p o r o č n i k u
Piccu, k i j e j u n i j a 1915 z a v z e l K r n i n p r i t e m
p a d e l . P o s a d k a j e š t e l a 104 m o ž e z 2 o f i c i r j e ­
m a . O b o r o ž i t e v 12 m i t r a l j e z o v , 4 p u š k o m i t r a Ijeze in 2 p r o t i t a n k o v c a .
Porezen:
247 m o ž , 7 o f i c i r j e v , 26 m i t r a l j e ­
z o v i n 15 p u š k o m i t r a l j e z o v . M o ž i c : 305 m o ž
z 9 oficirji, 31 m i t r a l j e z i , 10 p u š k o m i t r a l j e z i
in 4 m i n o m e t a l c i , g o v o r e za v a ž n o s t obeh p o ­
stojank.
Petrovo
Brdo: u t r d b e » B a r d i n « z 271 m o ž ­
m i , 7 oficirji, 24 m i t r a l j e z i i n 11 p u š k o m i traljezi govore, d a so Italijani imeli cesto za
v a ž e n p r e h o d . E n o t a j e imela še 2 p r o t i t a n kovca in 4 minometalce.
XXII. SEKTOR,
IDRIJA
Idrija
je imela naslednje
podsektorje:
C e r k n o ( X X I L a), I d r i j a ( X X I . b) i n Črni v r h
( X X I . c). Z a d n j i p o d s e k t o r j e p o o k u p a c i j i iz­
j e m o m a imel sedež v Hotedršici, n a bivšem
j u g o s l o v a n s k e m o z e m l j u . M e j a s e k t o r j a ie n a
j u e u šla d o ceste čez H r u š i c o (Col—Hrušica—
K a l c e ) , k a t e r e o b r a m b a j e p a s p a d a l a že ood
postojnski XXIII. sektor. O b r a m b n i p a s XXII.
sektorja je bil zgrajen tako, da je prvenstve­
n o b r a n i l c e s t o Col—Črni v r h — I d r i j a ; o d t o d
d a l j e p a t u d i p r e h o d iz C e r k n e g a v B a š k o
grapo čez Zakriž i n Bukovo. Branil je torej
p r e h o d iz V i p a v s k e d o l i n e v d o l i n o I d r i j c e i n
Bače. D r u g o t n a funkcija j e bila zapreti p r e ­
h o d e iz z g o r n j e S o r e i n iz s m e r i H o t e d r š i c e .
Na severu se je utrjeni sektor Idrije opiral
še n a u t r d b e P e t r o v o B r d o i n P o r e z e n . P r v a
u t r d b a p o d s e k t o r j a C e r k n o j e b i l a Zelin ( » d i
Centa«) ob izlivu rečice Cerknice v Idrijco,
ki ie p a imela oslonitev n a neko utrjeno v o ­
jašnico v C e r k n e m . N a j o m e n i m še, d a j e
C e r k n o b i l o z a italijanske generale p o s v o j i
l e s i A h i l o v a p e t a o b r a m b e , d a so s e v n o č i
o d 7. n a 8. a p r i l 1941 t u g r a n i č a r j i s l a b o i z k a ­
zali. B e ž a l i so, k o so p o p r e j v C e r k n e m z a ­
žgali n e k e vojašnice, i n t o — t a k o govore
u r a d n i italijanski dokumenti — ali pred j u ­
goslovansko patrulio, ki ie prešla meio, ali
moffoče c e l o p r e d ž i v a l m i , ki so s p r o ž i l e m i n e
pred italijansko črto. Poveljnik podsektorja
C e r k n o (PO r o d u T r ž a č a n ) j e v s o n o č b e g a l
okrog Zakriža.
N a s l e d n j e u t r d b e so b i l e v p o d s e k t o r j u
Idrija: Konomlja- »Bevilacqua«, n a d izlivom
Konomlje v Idrijco p r i Spodnji Idriji; Nikova, u r a d n i naziv »Cudrig« n a d Idrijo, in še
» P o d e r t i a « , k o t j i h i m e n u j e j o Italijani, k i so
stale v P o d r o t e j i n a d v a ž n i m križiščem cest
p r o t i H o t e d r š i c i i n Črnemu v r h u . » P o d e r t i a «
je imela še naslov »Pellizzari«.
V č r n o v r š k e m p o d s e k t o r j u so b i l e u t r d b e
v Griži, k i so nosile i m e tržaškega pisatelja,
p e v c a K r a s a ( a v t o b i o g r a f s k i r o m a n »II m i o
Carso«) i n prijatelja »Slavov«, Scipia Slataperja, k i j e padel n a Kalvariji p r i Gorici že
leta 1915. O b G r i ž i j e bila u t r j e n a M a l a gora
— » M o n t i « — i n s e d l o n a d Črnim v r h o m ,
čez k a t e r e g a pelje c e s t a v V i p a v s k o d o l i n o .
T u j e p o d Š p i k o m stala u t r d b a » T r o m b i « .
Enega izmed bunkerjev j e novembra leta
1942 z a p r a z n o v a n j e o k t o b r s k e r e v o l u c i j e n a - \
padel in razorožil n a r o d n i heroj J a n k o P r e ­
mrl-Vojko in Italijanom odnesel težki m i t r a - i
Ijez.
V l e t u 1941 so i m e l i v v s e h u t r d b a h i d r i j - i
s k e g a s e k t o r j a 12 p r o t i t a n k o v c e v . P o d v e h \
o d d a j a h s t a j a n u a r j a 1942 v u t r d b a h Zelin,
Nikova, Konomlja in Griže ostala še vedno
po d v a t o p a . T e u t r d b e so I t a l i j a n i u r a d n o
i m e n o v a l i u t r d b e I. sistema, m e d t e m k o so \
tiste n a Mali gori in črnovrškem prelazu bile ]
u t r d b e I I . s i s t e m a , t o s e p r a v i , b i l e so p o - s
m a k n j e n e že bolj v globino.
i
X X I I . i d r i j s k i s e k t o r j e l e t a 1941 š t e l 1463 !
m o ž , m e d t e m i 34 o f i c i r j e v . R a z p o l a g a l j e s :
107 m i t r a l j e z i , 4 3 p u š k o m i t r a l j e z i , 4 t o p o v i ^
57/45, 10 t o p o v i 47/35 i n 10 m i n o m e t i » 8 1 « . ;
V p r i m e r j a v i s s e k t o r j e m T o l m i n j e g l e d e na \
drugačno strukturo meje, ko j e branil pred- j
v s e m c e s t e , i m e l o s e m k r a t v e č t o p o v , a 16 \
m i n o m e t a l c e v m a n j , k i so bolj p r i m e r n i za
gorski teren.
i
P o s a m e z n e u t r d b e so i m e l e t a k o l e m o š t v o :
in oborožitev:
Želin:
176 m o ž i n 3 oficirje, 18 m i t r a l j e - \
zov, 6 p u š k o m i t r a l j e z o v i n 2 t o p a 4 7 / 3 5 . Ste- |
v i l o t r e h o f i c i r j e v p r i 176 m o ž e h d a j e m i s l i t i , i
da j e bil eden m e d njimi m i n e r s k i s svojo i
četo.
Konomlia
j e i m e l a 116 m o ž i n 2 o f i c i r j a z ;
9 m i t r a l j e z i , 5 p u š k o m i t r a l j e z i , 1 t o p o m i n še
2 m i n o m e t a l c e m a »81«.
Nikova:
143 m o ž , 2 o f i c i r j a , 13 m i t r a l i e z o v ,
5 p u š k o m i t r a l j e z o v i n 2 t o p a 47/35 i n 2 m i - \
n o m e t a »81«.
PodrotpAa:
139 m o ž , 2 o f i c i r j a , 13 m i t r a l j e zov. 5 P u š V c ^ i t r a l i e z o v i n 2 t o n a 47'35.
G r i ž e m e d Črnim v r h o m i n G o d o v i č e m : 224 i
m o ž s 3 oficirji, 20 m i t r a l j e z i , 10 p u š k o m i - [
t r a l j e z i , 4 t o p o v i i n 2 m i n o m e t o m a »81«. B i l e \
so z a r a d i s v o j e v a ž n e l e g e n a j m o č n e j e z a s e - \
d e n a u t r d b a , s a i j e b r a n i l a p r e h o d iz s m e r i j
G o d o v i č a p r o t i Črnemu v r h u .
j
Mala gora j e š t e l a 119 m o ž i n 2 o f i c i r j a ; •
p o l e g 20 m i t r a l j e z o v i n 7 p u š k o m i t r a l j e z o v j e |
imela k a r 4 topove. Razgled z M a l e g o r e seže j
daleč in topovi nesejo dalje k a k o r drugo j
orožje.
j
N a d Crnovrškim
sedlom
j e b i l o 119 m o ž z
2 o f i c i r j e m a , 16 m i t r a l j e z i , 6 p u š k o m i t r a l j e z i
i n 2 m i n o m e t a l c e m a »81«.
XXIII. SEKTOR,
POSTOJNA
To j e zadnji sektor, ki j e še spadal p o d X I .
a r m a d n i z b o r v i d e m s k i . N j e g o v a meja p r o t i
X X I V . s e k t o r j u , k i j e s p a d a l ž e p o d T r s t , nam
iz v i r o v n i n a t a n č n o z n a n a . T e k l a j e n a j b r ž
o d D e b e l e g o r e ( k o t a 1070) z a h o d n o o d P i v ­
š k i h J a v o r n i k o v čez P i v k o p r i P r e s t r a n k u .
XXIII. sektor je imel podsektor v Podkraj u ( X X I I I . a) i n p o d s e k t o r P o s t o j n a ( X X I I I . b ) .
P r v i j e b r a n i l c e s t o C o l — K a l c e čez H r u š i c o ,
drugi pa cestno križišče Postojnskih vrat —
»la p o r t a d e i b a r b a r i « , k o t so g a r a d i i m e n o ­
vali italijanski šovinisti. V t e m postojnskem
s e k t o r j u so k o t v t o l m i n s k e m u t r d b e s t a l e t i k
ob meji; d r u g i p a s p a j e segal v globino do
Razdrtega.
O b c e s t i čez H r u š i c o n a m i t a l i j a n s k i v i r i
omenjajo d v e utrjeni točki. P r v a je Rimski
zid — » A m a d i o « — n a d K a l c i , s e v e r n o o d
h r i b a S r n j a k a ( k o t a 915). D r u g a j e j u g o ­
v z h o d n o o d S r n j a k a n a k o t i 790, n a M e s a r j e ­
v e m v r h u — - i t a l i j a n s k i : »Col M i s s a r i o « . U t r d ­
b a je nosila še u r a d n o i m e »Vellei« in j e
kontrolirala n a jugoslovanski strani ležečo
obmejno cesto Kalce—Grčarevac—Planina.
Važni cestni trikot Postojnskih vrat, P o ­
stojno—Planina in Postojno—Unec je zapi­
rala vrsta utrjenih postojank. Najvažnejša je
G r m a d a ( k o t a 872) n a d P l a n i n o ,
utrdba
» G i u r i a t t i « . V n j e n i n e p o s r e d n i b l i ž i n i so b i l e
še u t r d b e Ž a g a — » B e c c h i « , » M o n u m e n t o « ,
i m e n o v a n a t u d i »Papa« in Mlini — »Molini«
pri Kačji vasi pred Planino, imenovane vča­
sih s k r a t k a t u d i u t r d b e »Planina«.
Proti Uncu je u t r d b a »Raggi« — »Bruner«
zapirala n a italijanski strani važno križišče
ceste, k i ga italijanski viri imenujejo »četveropotje«.
T u d i s t a r a R a v b a r k o m a n d a , k j e r so ž e v
starih časih vojaki varovali popotnike n a sa­
m o t n i cesti skozi gozd, t a m , k j e r d a n e s ž e ­
leznica Postojna—^Logatec seka istoimensko
c e s t o , j e b i l a u t r j e n a . Se se v i d i j o t a m o b c e ­
sti t u d i italijanske graničarske vojašnice.
J u ž n o j e p o d s e k t o r P o s t o j n a s p a d a l še P i v ­
š k i J a v o r n i k (1268 m ) , k i j e i m e l u t r j e n o o p a ­
zovalnico. N a t e m odseku je m o r a l a stati tudi
večja u t r j e n a postojanka »Boschetti«, ki jo
d o k u m e n t i zelo n e j a s n o lokalizirajo. Nosi p a
še i m e »Slivice-Serovica«.
V s e t u n a š t e t e u t r d b e so sestavljale p a s v
neposredni bližini meje, to je bila o b r a m b a
I. s i s t e m a . G l o b l j e v n o t r a n j o s t i so b i l e u t r d ­
be II. sistema in bilo jih je k a r precej. N a
c e s t i čez H r u š i c o j e b i l a u t r j e n a c o n a P o d kraj—Farmance, ki je imela ime »Montanari«.
Vrsta u t r d b je stala ob cesti P o s t o j n a —
R a z d r t o . S e v e r n o so b i l e u t r j e n e p o s t o j a n k e
S t r a n j e - C a s c i n o A i n B r d o - C a s c i n o B , k i so
se n a s l a n j a l e n a m a s i v N a n o s a , n a k a t e r e g a
so s p e l j a l i c e s t o z a a v t o iz St. V i d a ( P o d nanosa).
J u ž n o od ceste P o s t o j n a — R a z d r t o j e imelo
H r u š e v j e d v e u t r j e n i t o č k i ( C a s c i n o C), O r e h e k t u d i d v e (Cascino D) in še u t r j e n o B r d o
n a d O r e h k o m ( k o t a 725 v i t a l . » M o n t e V a r ti«-Cascino E).
P r i o d d a j i t e ž k e g a o r o ž j a iz u t r d b j e b i l
a v g u s t a 1941 i n j a n u a r j a 1942 p r a v p o s t o j n ­
ski sektor n a j m a n j prizadet. O b m e j n e u t r d b e
I. s i s t e m a so o h r a n i l e v s e s v o i e t o p o v e . U t r d ­
b a ob R i m s k e m zidu je i m e l a dva, »Vellei«
na Mesarskem v r h u enega. Po en top je bil
v u t r d b i »Monumento« in pri četveropotju
oroti Uncu. Svoja dva je ohranila tudi u t r d ­
ba »Boschetti«.
Iz u t r d b II. sistema je P o d k r a j zgubil j a n u a r i a 1942 s v o i a d v a t o o o v a . m e d t e m k o j e
na B r d u n a d O r e h k o m o s t a l š e e n t o p , e d i n i
v u t r d b a h II. sistema.
Številčno s t a n j e m o š t v a i n o b o r o ž i t v e
XXIII. sektorja je bilo v p r i m e r u z idrijskim
s e k t o r j e m v e č j e . L e t a 1941 j e s e k t o r š t e l 2329
m o ž i n 55 o f i c i r j e v . R a z p o l a g a l j e s 13 p o k r e t n i m i t o p o v i (9 t o p o v 57/43 i n 4 t o p o v i
47/35). I m e l j e 215 m i t r a l j e z o v i n 104 p u š k o m i t r a l j e z e , t o d a s a m o 4 m i n o m e t a l c e »81«.
Imenovano moštvo je bilo takole razdelien o : 313 m o ž z 18 o f i c i r j i j e b i l o n a s e d e ž u
s e k t o r j a . U t r d b e o b m e j i p a so i m e l e n a s l e d ­
nje stanje:
Hrušica-RimsTci
zid: 157 m o ž s 3 oficirji, 10
m i t r a l j e z i , 20 p u š k o m i t r a l j e z i i n 1 p r o t i t a n kovcem.
Hrušica-»Vellei«:
141 m o ž s 3 oficirji, 9 m i ­
t r a l j e z i , 15 p u š k o m i t r a l j e z i i n 1 p r o t i t a n k o v cem. V odseku P l a n i n e je bila močneie zase­
d e n a Grmada
s 182 m o ž m i i n 3 oficirji, 13
m i t r a l i e z i i n 22 p u š k o m i t r a l j e z i . P r i v s e h t r e h
u t r d b a h število oficirjev n a j b r ž pomeni, d a je
bil v m e s po e n m i n e r e c s svojo četo za m i ­
n i r a n j e cest.
Becchi«-Žaga
j e i m e l a l e 103 m o ž e i n 2
o f i c i r j a , 11 m i t r a l i e z o v i n 6 p u š k o m i t r a l j e z o v
t e r 1 toD 5 7 / 4 3 . P r i b l i ž n o e n a k o m o č n a u t r d ­
ba je bila
Monumento.
Mlin-Planina
j e š t e l a l e 27 m o ž z 2 o f i c i r ­
jema. Tu zvemo, da je med maloštevilnim
m o š t v o m b i l o k a r 12 m o ž z e n i m o f i c i r j e m
i n ž e n i r s k e g a o d d e l k a , t o se p r a v i , m i n e r c e v ;
Mlin-Planina je imela po tej ugotovitvi glav­
no nalogo, da v p r i m e r u potrebe minira
cesto.
Cetveropotje-Unec-»Raqgi-Brunner«
je pa
š t e l o 241 m o ž i n 4 o f i c i r j e . R a z p o l a g a l o j e z
22 m i t r a l j e z i i n 13 p u š k o m i t r a l j e z i , z 2 t o p o ­
m a 47/35 i n 2 m i n o m e t a l c a »81«. L e g a j e z a ­
h t e v a l a p a č m o č n e j š o silo.
Slivice-»Boschetti<'^
— 145 m o ž s 3 oficirji, 11 m i t r a l j e z i i n 13 p u -
š k o m i t r a l j e z i j e i m e l k a r 3 t o p o v e (1 t i p
57/43, 2 p a 47/35).
M e d u t r d b a m i II. sistema v zaledju je bila
najmočneje zasedena utrdba
Podkraj-Farmance z 264 m o ž m i i n 3 oficirji. O b 41 m i t r a I j e z i h , 9 p u š k o m i t r a lj e ž i h i n š e 2 m i n o m e t a l c i h »81« l a h k o s k l e p a m o , d a j e e n o t a m o ­
r a l a b i t i zelo p o k r e t n a p r i o b r a m b i v a ž n e g a
c e s t n e g a p r e h o d a čez H r u š i c o .
O s t a l e u t r d b e I I . s i s t e m a so i z v z e m š i t i s t e
p r i H r u š e v j u , k i j e š t e l a 27 m o ž z d v e m a
o f i c i r j e m a , m e d t e m o f i c i r j a m i n e r c a z 12
možmi, imele v petih utrjenih točkah Stra­
nje, B r d o , H r u š e v j e , O r e h e k in B r d o n a d
O r e h k o m v s a k a p o n e k a j n a d 100 m o ž s p o
d v e m a o f i c i r j e m a . R a z p o l a g a l e so s 15 d o 17
m i t r a l j e z i , l e O r e h e k j i h j e i m e l 22. P o e n
t o p (57/43) j e b i l v S t r a n j a h , H r u š e v j u i n
B r d u n a d O r e h k o m in to, k o t rečeno, l e t a
1941. T o m o r a m o p o u d a r i t i , k e r j e l e t o 1941
še p r i k a z o v a l o situacijo, v k a t e r i je f u n k c i j a
u t r d b in celotnega utrjenega p a s u bila taka,
k a k r š n o so si z a m i s l i l i i n i z v e d l i .
Vse utrdbe, postojanke XXI., XXII. in
X X I I I . s e k t o r j a so b i l e s p o v e l j s t v i s v o j i h
podsektorjev in sektorjev povezane tudi z r a ­
dijsko zvezo; o t e m govore skice radijskih in
telefonskih zvez, ki jih n a j d e m o m e d d o k u ­
menti.
D o d a t i m o r a m o še to, da je Gaf X I . a r m a d ­
nega zbora razpolagal s svojo gorsko artiler i j o . N e v e m o p a , a l i j e šlo z a p o s a m e z n e
artilerijske enote ali s a m o za artilerijce, d o ­
deljene u t r d b a m in e n o t a m graničarjev.
OBMEJNI SEKTORJI
TR2ASKEGA ARMADNEGA ZBORA
XXV. do XXVII. SEKTOR
X X V . sektor »Timavo«-Št. P e t e r (Pivka),
XXVI. sektor Ilirska Bistrica in XXVII. sek­
t o r R e k a so b i l i p o d r e j e n i V . a r m a d n e m u
z b o r u (od l e t a 1942 d a l j e X X I I I . a r m a d n e m u
zboru) v Trstu, zato imamo o njih le skope
p o d a t k e . S l i k a o n j i h n a m o s t a n e n e j a s n a . Iz
d o k u m e n t o v XI. a r m a d n e g a zbora pa le zvem.o n e k a j p o d a t k o v .
J u ž n a m e j a X X V . s e k t o r j a »Timavo«-St.
P e t e r je šla n a j b r ž po v r h o v i h južno od ce­
ste Knežak—Mašun—Kozarišče na Loškem
polju. T a sektor je imel d v a podsektorja:
Š t . P e t e r ( X X V . a) i n K n e ž a k ( X X V . b ) .
P r v i sektor je b r a n i l p r e h o d proti meji Št.
Peter—Klenik—Palčje—Laze pri Cerkniškem
jezeru, d r u g i pa Z a g o r j e — B a č — M a š u n in še
Knežak—Mašun—Kozarišče
s
številnimi
v m e s n i m i gozdnimi kolovozi in vojaškimi
mulatierami.
X X V I . sektor — Ilirska Bistrica je imel tri
p o d s e k t o r j e : » E r m e s b u r g o « ( X X V I . a). K l a n a
( X X V I . b) i n M a t u l j e ( X X V I . c). P o d s e k t o r
» E r m e s b u r g o « - H e r m e s b u r g je segal do tja,
kjer končuje slovensko ozemlje. I m e je d o ­
bil po lovski koči n e m š k i h fevdalcev ob cesti
Z e m o n — Ž a b i c e — C a b r a n s k a polica. N a slo­
venskih zemljevidih je kraj označen kot: Gom a n j c e (Slov. m a t i c a 1 :200.000, L j u b l j a n a
1921) o z i r o m a G o m a n c e ( S l o v . P r i m o r j e , B o h i n c - P l a n i n a 1 : 300.000).
Ta podsektor je imel dolžnost, da b r a n i
p r e h o d e čez s n e ž n i š k o p o d r o č j e . G l a v n a s t a
bila križišče v Leskovi dolini in n a M a š u n u
n a s e v e r u in še p r e h o d G o m a n e c — C a b r a n s k a
polica—Babno polje n a jugu.
O številčnem stanju, oborožitvi in r a z v r ­
stitvi posameznih u t r d b n a teh sektorjih n e
n a j d e m o p o r o č i l i n p o d a t k o v z a l e t o 1941-42.
Z a j u n i j 1942 z v e m o , d a j e p o d p o v e l j s t v o m
Gaf bila v Št. P e t r u (Pivki) e n a četa i n ž e n i r ­
s k i h e n o t , k i se j e š e l e v e ž b a l a . P o l e g t e j e
bil še en m e š a n o d d e l e k z a v t o k o l o n o . P r i ­
m o ž p r i P i v k i j e b i l zelo u t r j e n , saj j e v t e j
u t r d b i stala k a r cela b a t e r i j a s p e t i m i topovi
(618. b a t e r i j a 75/27). I m e l j e 14 u t r j e n i h t o č k
in sicer 9 s e v e r o z a h o d n o v s m e r i od č r t e S e l ­
ce—Gradec—Petelinje in še 5 točk v j u ž n o vzhodni smeri Parje—Draskovče.
X X V I I . s e k t o r j e b r a n i l s a m o R e k o . .O t e m
nimamo nikakih arhivskih podatkov. Leta
1941 j e o b n a p a d u n a J u g o s l a v i j o R e k a m o ­
r a l a b i t i v zelo k r i t i č n e m stanju. V e m o , d a je
italijanska vojska od začetka do 11. aprila
b i l a v o b r a m b i in je p r i č a k o v a l a celo j u g o ­
slovanski napad vsaj tu in tam. Tako pri
C e r k n e m i n p r i R e k i , k a t e r i h o b r a m b o so š t e ­
li m e d šibke t o č k e svoje m e j e . G e n e r a l Z a nussi je v svoji m e m o a r s k i knjigi ( G u e r r a e
C a t a s t r o f e d T t a l i a , R i m 1946) z a p i s a l , d a j e
italijanska vrhovna komanda bila sama zme­
d e n a g l e d e R e k e : e n k r a t so u k a z a l i , d a s e b o
t r e b a u m a k n i t i , d r u g i č , d a se j e t r e b a b r a n i t i
do zadnjega.
Pričakovanega jugoslovanskega napada pa
n i b i l o , n i t i č e t n i š k i h i z p a d o v , o k a t e r i h so
podatki v arhivu XI. armadnega zbora. Zanussijevo pisanje in poročila tega zbora o p o ­
h o d u v J u g o s l a v i j o so p a v s a u b r a n a n a e n o
struno: Oh, ti Jugoslovani! Vsaj nekaj, vsaj
m a l o b i se le l a h k o postavili v b r a n ! Seveda
za t e m s t o j i s k r i t a j e z i c a : » N i k j e r s e n a š a
v o j s k a n i m o g l a ,proslaviti'; še t e g a n a m
niso privoščili.« O b r a t n o je bilo p r i C e r k n e m ,
k o t s m o ž e o m e n i l i . T a m so b e ž a l i c e l o t i s t i
graničarji, ki bi t u m o r a l i prejeti svoj ognje­
n i k r s t . I n to celo p o italijanskih d o k u m e n t i h
( p r e i s k a v a o d o g o d k i h ) : b e ž a l i so p r e d » k o -
zami« ali k a k o d r u g o »divjačino«. Se g e n e r a l
Z a n u s s i se o C e r k n e m k a r r a z p i š e in n e ve,
kaj bi p o v e d a l v opravičilo, dasi je bil d o ­
deljen II. a r m a d i .
Ni, d a b i č a k a l i n a n a š e r a z i s k o v a l n e e k i ­
pe, d a b i n a m t e p o s r e d o v a l e p o d a t k e o u t r d ­
b a h ob meji bolj podrobno, kot smo jih t u
podali. In še zlasti o tistih n a P r i m o ž u (kota
718), n a M i l o n i j i (1098 m ) n a d I l i r s k o B i s t r i c o
in o u t r d b a h n a p o d r o č j u S n e ž n i k a . K o se
bodo odprli vojni arhivi Rima, bomo zvedeli
k a j v e č . A l i k a j , k o še o p r v i s v e t o v n i v o j n i
italijanska generaliteta ni dovolila vpogleda
v dokumente, a tudi sama ni izdala bogsigavedi kaj.
Z A K L J U Č E K : L E T A 1913 S E S P E T R A Z P R A V L J A
O UTRJENI MEJI
B o l j iz u s t n i h v i r o v v e m o , d a j e b i l u t r j e n i
p a s o b m e j i s p o m l a d i i n p o l e t i l e t a 1942 z e l o
z a p u š č e n : m i m o m a r s i k a t e r e u t r d b e so ž e h o ­
dili naši partizani. D o k u m e n t o v o t e m ni.
P o r a z i sil osi n a z i m o 1942-43 p r i S t a l i n g r a d u i n v A f r i k i so M u s s o l i n i j a p r i s i l i l e , d a
j e v z a č e t k u l e t a 1943 i z v e d e l v r s t o s p r e m e m b
m e d ministri: k e r je bil »premalo« nemški,
j e šel z u n a n j i m i n i s t e r C i a n o z a p o s l a n i k a
v Vatikan, m e d vrhovi vojske pa je m a r š a l
Cavallero, znan kot »preveč nemški«, moral
zapustiti vrhovno poveljstvo in načelnik šta­
ba vrhovnega poveljstva postane
general
A m b r o s i o , za J u g o s l o v a n e p r a v nič d o b r o d o ­
š l a o s e b a , saj j e b i l p r v i , k i j e k o t p o v e l j n i k
II.
armade zaukazal:
»Upornike-partizane
s t r e l j a j t e ! « ( P o v . I I . a r m a d n e g a z b o r a 2 3 . 10.
1941, št. 4 — 1 0 9 4 7 . ) A m b r o s i o p o s t a n e g l a v n i
d e j a v n i k , n a k a t e r e g a se o p i r a k r a l j p r i n a ­
meri, da bi odstranil z oblasti Mussolinija.
S t e m v zvezi je Ambrosio hotel u m a k n i t i
italijanske divizije z Balkana, k a r pa je M u s ­
solini preprečil, kot piše C h u r c h i l l (Francoska
i z d a j a : L ' E t a u s e r e f o r m e V / l s t r . 40, P a r i s
1952). D o v o l i l p a m u j e u t r j e v a n j e s t a r e m e ­
je, z l a s t i š e H r u š i c e ( p o d s e k t o r X X I I I . a P o d ­
kraj) ob s t a r i r i m s k i cesti in limesu, k a r n a m
p o t r d e n e k a t e r i d o k u m e n t i . D e l a so b i l a p o ­
verjena XXIV. a r m a d n e m u zboru v Vidmu.
A l i k a j , k o so z a č e l i u t r j e v a t i z e l o p o z n o i n
s p l o h n e z v e m o , k a j so o p r a v i l i . Š e l e 1. j u l i j a
1943 j e b i l u s t a n o v l j e n p o s e b e n u r a d v L o ­
gatcu, ki je les in d r u g m a t e r i a l iskal v l j u b ­
l j a n s k i p o k r a j i n i (fasc. 680 X I . a. z.).
Šest dni po Mussolini j evem padcu je povelj­
n i k I I . a r m a d e , g e n . R o b o t t i , 3 1 . j u l i j a 1943
(II. a r m a d a , št. 1300) r a z p o s l a l v e l i k i m e n o t a m
v Sloveniji in n a H r v a š k e m n a č r t o postop­
n e m u m i k u na stare meje. P r e k treh o b r a m b ­
nih položajev naj bi italijanska voiska zooet
prišla na u t r j e n e položaje stare italijanskojugoslovanske meje. General G a m b a r a pa bi
moral postati vrhovni poveljnik vseh italijan­
s k i h sil.
R a z g l a s i t e v p r e m i r j a 8. s e p t e m b r a 1943 g a
j e d o h i t e l a n a p o t i iz R i m a . S p l o š n o j e z n a n o ,
k a k o se je i t a l i j a n s k a v o j s k a sesula, m e j a p a
sploh ni bila zasedena.
Viri o utrjevanju
meje: A r h i v I. Z. D. G., L i u b Ijana. I t a l i j a n s k i a r h i v , fasc. 6 5 5 in n a s l e d n j i :
fasc. 9 2 4 in n a s l e d n j i . Zlasti bi opozoril n a a k t e :
XI. a . Z . oper. št. 0 2 / 3 7 0 8 1 2 . 4 . 1 9 4 2 ; I I . a r m a d a
oper. št. 2 9 0 2 ' 1 4 . 4 . 1 9 4 1 ; isti oper. št. 3 4 2 5 2 6 . 4 .
1 9 4 1 ; S M R E 7. 1 2 . 1 9 4 1 , št. 0 0 2 1 2 5 0 ; a k t M / 5
pre--
m e s t i t e v enot 3 . 1. 1 9 4 2 ; S M R E št. 0 0 2 3 5 7 0 — Gaf
3 0 . 1. 1 9 4 2 in p r e m e s t i t e v e n o t S M R E 6. 6. 1 9 4 2 š t . '
0036620/2.