Naložbe 32 [email protected] Stela Mihajlović Kam zdaj z 20 tisočaki? Banke so v zadnjem času začele nižati do zdaj kar lepo napihnjene varčevalne obrestne mere; tako so nekateri varčevalci tudi zaradi strahu pred morebitno inflacijo v dilemi, kam s prihranki; zbrali smo nekaj predlogov, kam jih lahko še vložite, če nimate najbolj jeklenih živcev za spopadanje s tveganji, bi pa radi denar kljub temu lepo oplemenitili Po nasvete za tiste srečneže, ki imajo pod palcem nekaj »odvečnih« tisočakov, smo se obrnili na tri finančne poznavalce – Andraža Grahka, Simona Mastnaka in Tomija Poplatnika. Kaj bi torej ti naredili z 20 tisoč evri, ki jih vsaj prihodnjih pet let ne bi potrebovali, tveganju pa bi bili srednje naklonjeni? Pri tem smo jih prosili tudi, naj na kratko utemeljijo svojo odločitev, deleži posameznih naložb, ki jih v portfelju priporočajo sogovorniki, pa so navedeni v tabeli. Andraž Grahek, finančni analitik »V resnici vsaka naložba, ki je danes videti varna in predvidljiva, v obdobju petih let prinaša donosnosti, ki so nižje od odstotka,« pravi Grahek in kot primer navede donosnost do dospetja nemških petletnih obveznic, ki je v tem hipu blizu pol odstotka. Zaradi pričakovane dvo- do triodstotne inflacije v Sloveniji v prihodnjih letih je smiselno določiti predvsem ciljno donosnost pri približno petih odstotkih. ck sto FOTO: Shutter Zanimiv je sklad večjih evropskih podjetij s privlačno dividendno donosnostjo. Osnovo portfelja, petino sredstev, naj sestavlja sklad evroobveznic držav in podjetij višje kakovosti (iShares Barclays Capital Euro Aggregate Bond), kar je namenjeno ohranjanju premoženja; donosnost pokriva inflacijo in ščiti realni vložek, hkrati pa gre za naložbo v najbolj kakovostne izdaje evroobveznic. Drugo petino denarja bi Andraž Grahek vložil v sklad evroobveznic držav v razvoju (X-trackers II Emerging Markets Liquid Eurobond Index ETF), ker se te srečujejo z obratnimi demografskimi in javnofinančnimi gibanji kot razvite države. Ker so obveznice deno- 33 Delček denarja je dobro imeti tudi v nogavici, saj je prihodnost evrskega območja še vedno negotova. minirane v evrih, valutnega tveganja ni, donosnost pa je višja od donosnosti depozitov pri slovenskih bankah. Tudi v obveznice Slovenske odškodninske družbe 2. izdaje bi sogovornik vložil 20 odstotkov razpoložljivih sredstev, saj je ob razmeroma kratki ročnosti trajanja vračunana donosnost opazno višja od depozitne donosnosti. Vrednost lota je razmeroma nizka in tako primerna za trgovanje tudi za manjše vlagatelje, za obveznosti pa jamči država, podobno kot za večino bančnega sistema. V sklad podjetniških evroobveznic višjega tveganja (iShares Markit iBoxx Euro High Yield Bond) bi namenil 15 odstotkov denarja. Gre za razpršeno košarico obveznic podjetij iz praviloma bolj cikličnih panog, ob trajanju okrog 3,5 leta pa prinašajo razmeroma lepo donosnost do dospetja. Čeprav gre za malce bolj tvegano naložbo, pa je za vlagatelja, naklonjenega srednjemu tveganju, še vedno sprejemljiva. Prav tako 15 odstotkov bi Grahek namenil skladu večjih evropskih podjetij s privlačno dividendno donosnostjo (EURO STOXX® Select Dividend 30 ETF); ker so dividendne donosnosti v primerjavi s povprečno donosnostjo dolgoročnih državnih obveznic rekordne, je omenjena skupina delnic izjemno privlačna. Za tveganje smo namreč nagrajeni z lepo dividendo in bolj dinamično rastjo ob krepitvi gospodarstva v prihodnjih petih letih. Preostalih deset odstotkov bi vložil v katero izmed domačih delnic z ugodno dividendno donosnostjo, recimo Telekom Slovenije. Te delnice imajo namreč še vedno eno od najnižjih vrednotenj v skupini evropskih telekomov, imajo prostor za rast, poleg tega pa bi vse bolj verjetna privatizacija vodila v občutno rast tečaja in s tem višjo skupno donosnost portfelja. Simon Mastnak, finančni svetovalec, Masset Consulting »Recesijska spirala se zaradi plačilne nediscipline in podaljševanja plačilnih rokov ob posojilnem krču vse 34 Naložbe Andraž Grahek Sklad evroobveznic in podjetij višje kakovosti 20% Sklad evroobveznic držav v razvoju 20% Obveznice Soda 2. izdaje 20% Sklad podjetniške evroobveznice višjega tveganja 15% Sklad večjih evropskih podjetij s privlačno dividendno donosnostjo 15% Domača delnica s privlačno dividendno donosnostjo (Triglav) 10% bolj širi tudi na prej zdrava podjetja. Zdi se, da bodo potrebni novi varčevalni ukrepi tudi v prihodnjem letu, vse večkrat se omenjajo višji davki, posebnoRazpršen DDV,portfelj ki bodo podražili življenacikličnih delnic iz ZDA je v Sloveniji. To pomeni, da je delnic negotovost preRazpršen portfelj acikličnih iz stabilnih držav EU (Nemčija, Avstrija, Nizozemska …) cejšnja in zahteva večjo likvidnostno rezervo Delnice slovenskih podjetij, ki bodo privatizirana (Telekom, Petrol, Triglav)da ima vsakdo vsaj šest kot sicer. Predlagam, Simon Mastnak v nogavici mesečnih plačDenar v obliki netveganih, visoko likvidnih naložb – denimo bančnega vpoglednega depozita,« svetuje Mastnak. Kaj narediti s preostalim denarjem, pa je precej odvisno od tega, kam se bo usmerila evrska finančna kriza. Če bodo evropski poliVzajemni skladi (surovine in energija, prehrana ter industrija) tiki našli rešitev, ki bo gospodarstva v težavah Bančnise depozit potegnila iz krize, bodo hitro zmanjšali tudi Zlato veliki pribitki na obrestne mere, ki jih ta hip Tomi Poplatnik Avstralske državne obveznice plačujejo banke, podjetja in države. »Naložbe naj bodo tako v večjem delu usmerjene v varSklad evroobveznic in podjetij višje kakovosti nost, v manjšem pa v iskanje morebitnih priloSklad evroobveznic držav v razvoju žnosti za rast,« poudarja Mastnak. Obveznice Soda 2. izdaje Sklad podjetniške evroobveznice višjega tveganja Ker meni, da veliko večja prožnost politike Sklad večjih evropskih podjetij s privlačno dividendno donosnostjo ZDA daje boljše rezultate pri izhodu iz krize, Andraž Grahek Domača delnica s privlačno dividendno donosnostjo (Triglav) priporoča, da 35 odstotkov denarja vložimo v razpršen portfelj acikličnih delnic v ZDA, čeprav tam še vedno vladajo visoka zadolženost končnega porabnika in težave na trgu dela, močna rast delnic v zadnjem času pa kaže na portfelj acikličnih delnic ZDA nekoliko manjRazpršen možnosti za rast v izprihodnje. Razpršen portfelj acikličnih delnic iz stabilnih držav EU Drugih 35 odstotkov bi Mastnak vložil v raz(Nemčija, Avstrija, Nizozemska …) pršen portfeljDelnice acikličnih delnic iz stabilnih slovenskih podjetij, ki bodo privatizirana (Telekom, Petrol, Triglav) evropskih držav, kot so Nemčija, Avstrija, NiSimon Mastnak Denar v nogavici zozemska in podobne. Podjetja, v katera bi vložil, morajo imeti stabilen denarni tok, izplačevati visoke dividende ter imeti dober denarni položaj in dober dostop do Tomi Poplatnik kot 10 do 20 odstotkov, saj špekulacije v večjem obsegu še niso vključene v njihovo ceno. Pet odstotkov denarja bi pustil v nogavici, saj se mu zdi pametno imeti del sredstev povsem zunaj finančnega sistema; prihodnost evrskega območja je namreč še vedno negotova. Tomi Poplatnik, osebni finančni svetovalec, Individa 35% Delež 35% 25% 5% Andraž Grahek 50% Delež 20% 20% 10% 20% Delež Simon Mastnak 20% 20% 15% 15% 10% Tomi Poplatnik 35% Delež 35% 25% 5% Vzajemni skladi (surovine in energija, prehrana ter industrija) 50% Bančni depozit 20% Zlato 20% Avstralske državne obveznice 10% denarnih trgov. Ime in finančne naložbe naj nimajo prevelikega deleža v vrednosti teh podjetij. Izogibajte se bančnim delnicam! V slovenska podjetja, ki jih čaka privatizacija, bi vložil 25 odstotkov denarja. Gre za družbe, ki so na trgu razmeroma poceni glede na poslovanje. Privatizacija bi lahko pomenila začetek njihove rasti, če pa se ne bi privatizirala, cena njihovih delnic tudi ne bi upadla za več Delež Delež Polovico denarja bi usmeril v vzajemne sklade, v katerih so v ospredju skladi iz sektorja suSklad evroobveznic in podjetij višje kakovosti 20% Delež rovin in energije, prehrane in industrije. »V zaSklad evroobveznic držav v razvoju 20% dnjih mesecih sta Evropska centralna banka in Obveznice Soda 2. izdaje 20% ameriški Sistem zveznih rezerv15% poslala na trg Sklad podjetniške evroobveznice višjega tveganja nov sveženj sredstev, česar se je Sklad večjih evropskih podjetij sfinančnih privlačno dividendno donosnostjo zaradi 15% Domača povečala delnica s privlačno dividendno donosnostjo (Triglav) 10% likvidnost na finančnih trgih, kar lahko na panoge vpliva pozitivno. Od vseh panog imata sektorja surovin in energije največji diskont za rast, posledično bo vse skupaj vplivalo na industrijo,« svojo odločitev pojasnjuje Poplatnik. Razpršen portfelj acikličnih delnic iz ZDA 35% Razpršen portfelj acikličnih delnic iz stabilnih držav EU (Nemčija, Avstrija, Nizozemska …) 35% Delnice slovenskih podjetij, ki bodo privatizirana (Telekom, Petrol, Triglav) 25% Denar v nogavici 5% Delež Ker vzajemni skladi omogočajo dobro razpršitev naložbe, ki je odlična z vidika varnosti, se mu ne zdi smiselno vlagati v več kot štiri različne vrste naložb, zato priporoča še tri. Vzajemni skladi (surovine in energija, prehrana ter Delež 50% industrija) Petino sredstev bi Poplatnik v obliki depoBančni depozit 20% zita zaupal banki, saj obrestna mera za vezavo Zlato nad dvema letoma presega štiri20%odstotke; deAvstralske državne obveznice 10% pozite zaradi sistema jamstva za bančne vloge vidi kot povsem varno naložbo. Drugo petino denarja bi naložil v zlato. »Naložba v zlato je vedno priporočljiva, res pa, da morda v tem hipu še najmanj do zdaj, saj mu je cena v zadnjih desetih letih neverjetno zrasla. Je pa bilo zlato vedno varno pribežališče vlagateljev pred krizo, a je v zadnjem času postalo podobno nepredvidljivo kot druge finančne naložbe,« pravi Poplatnik. Deset odstotkov razpoložljivih sredstev bi naložil v avstralske državne obveznice, saj je njihovo gospodarstvo v finančni krizi utrpelo manjšo škodo kot preostale razvite države. Vpliv recesije je v Avstraliji razmeroma majhen, hkrati pa imajo zelo stabilno valuto. Ne glede na odločitev pa moramo v vsakem primeru budno spremljati svoj portfelj; velika nihajnost na trgu še vedno ne dopušča strategije kupi in drži. Poplatnik opozarja tudi, da moramo, preden se lotimo oblikovanja portfelja, zaščititi svojo delovno sposobnost, pa tudi življenje, zdravje in premoženje.