IRENA VIHER1 PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA PRISILNE PORAVNAVE 1. UVOD Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) od 139. do 149. člena obravnava predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Predlogu za začetek postopka prisilne poravnave je treba priložiti: 1. poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, 2. revizorjevo poročilo, v katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez pridržkov, 3. načrt finančnega prestrukturiranja, 4. poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, v katerem je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja dal pritrdilno mnenje, in 5. dokaz o plačilu začetnega predujma. Revizor mora pri pripravi revizorjevega poročila upoštevati Stališče 9 Revidiranje poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, ki ga sprejel revizijski svet Slovenskega inštituta za revizijo. Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij mora pri pripravi poročila upoštevati Pojasnilo 7 Dajanje mnenja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v zvezi s 146. členom ZFPPIPP, ki ga je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo. 2. PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA O začetku postopka prisilne poravnave odloča sodišče na predlog upravičenega predlagatelja za začetek postopka. Predlog za začetek postopka prisilne poravnave je upravičen vložiti dolžnik in osebno odgovorni družbenik dolžnika. Predlog za prisilno poravnavo ni dovoljen, če je vložen pred potekom: - treh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene prisilne poravnave, ali - dveh let po izdaji sklepa o ustavitvi postopka prisilne poravnave ali zavrnitvi predloga za prisilno poravnavo. Po začetku stečajnega postopka ni več dovoljeno predlagati postopka prisilne poravnave. Predlog za začetek postopka prisilne poravnave mora vsebovati: 1. identifikacijske podatke o dolžniku in 2. zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne postopek prisilne poravnave. Predlogu za začetek postopka prisilne poravnave je treba priložiti: 1. poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, 2. revizorjevo poročilo, v katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez pridržkov, 1 Irena Viher, univ. dipl. ekon., pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, direktorica podjetja ABECEDA SVETOVANJE d.o.o., predavateljica na Visoki šoli za računovodstvo. 3. načrt finančnega prestrukturiranja, 4. poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, v katerem je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja dal pritrdilno mnenje, in 5. dokaz o plačilu začetnega predujma. Velja, da predlog za začetek postopka prisilne poravnave vsebuje tudi podrejeni zahtevek, da sodišče začne stečajni postopek, če bo predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrglo ali zavrnilo. Uporabe tega določila s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave ni mogoče izključiti. 3. POROČILO O FINANČNEM POLOŽAJU IN POSLOVANJU DOLŽNIKA Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika mora vsebovati: 1. računovodske izkaze, pripravljene v skladu z izbranim okvirom računovodskega poročanja dolžnika, in sicer: - bilanco stanja, katere bilančni presečni dan je zadnji dan zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave, in - izkaza poslovnega izida in denarnih tokov dolžnika za obdobje od začetka zadnjega poslovnega leta dolžnika do bilančnega presečnega dne bilance stanja, 2. pojasnila k računovodskim izkazom, 3. seznam navadnih terjatev do dolžnika, ki je razvrščen po velikosti skupnega zneska terjatev posameznega upnika in za vsakega od njih vključuje: - identifikacijske podatke o upniku in - skupni znesek upnikovih terjatev po stanju na bilančni presečni dan bilance stanja, 4. če obstajajo podrejene terjatve upnikov do dolžnika, tudi seznam teh terjatev, 5. seznam dolžnikovih ločitvenih upnikov, ki za vsakega ločitvenega upnika vključuje: - podatke iz 3. točke, - pravni temelj pridobitve ločitvene pravice in - opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, 6. znesek povprečnih mesečnih stroškov rednega poslovanja dolžnika v zadnjem letu pred bilančnim presečnim dnem bilance stanja. V računovodskih izkazih morajo biti v skladu z računovodskimi standardi ustrezno upoštevane vse slabitve zaradi neizterljivosti terjatev ali druge slabitve sredstev in s temi slabitvami povezani odhodki. Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika mora revidirati revizor. 4. REVIZORJEVO POROČILO Za revidiranje poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika se smiselno uporabljajo mednarodni standardi revidiranja in stališče o revidiranju, ki ga je za namen revidiranja tega poročila sprejel Slovenski inštitut za revizijo. Stališče revizijskega sveta o revidiranju poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika pojasnjuje revizijske postopke pri revizorjevem pregledu poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika (odslej poročilo), pripravljenega v skladu s 142. členom ZFPPIPP. Revidiranje poročila, kot to zahteva drugi odstavek 142. člena ZFPPIPP, pomeni:  revidiranje bilance stanja, katere presečni dan je zadnji dan zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave, ter izkaza     poslovnega izida in denarnih tokov dolžnika za enako obdobje, skupaj s pojasnili k tem računovodskim izkazom; preiskovanje seznama navadnih terjatev upnikov do dolžnika (3. točka prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP); preiskovanje seznama podrejenih terjatev upnikov do dolžnika (4. točka prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP); preiskovanje seznama ločitvenih upnikov dolžnika (5. točka prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP); preiskovanje zneska povprečnih mesečnih stroškov rednega poslovanja dolžnika (6. točka prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP). Revizijski pregled bilance stanja, katere presečni dan je zadnji dan zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave, izkaza poslovnega izida in izkaza denarnih tokov s pojasnili, opravi revizor v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, zakonom, ki ureja revidiranje, in drugimi pravili revidiranja, ki se nanašajo na revidiranje računovodskih izkazov. Revizor sezname navadnih terjatev upnikov do dolžnika, podrejenih terjatev upnikov do dolžnika in ločitvenih upnikov dolžnika ter znesek povprečnih mesečnih stroškov rednega poslovanja dolžnika pregleda na način in s smiselno uporabo Mednarodnega standarda poslov preiskovanja 2400 (odslej MSP 2400). Revizor mora z analitičnimi postopki in postopki preiskovanja pridobiti zadostne in ustrezne dokaze, da je seznam navadnih terjatev upnikov do dolžnika, ki je vključen v poročilo, pravilen in popoln. Pri izvajanju postopkov preiskovanja posveti revizor posebno pozornost predvsem ustreznemu zajemanju terjatev do dolžnika v skupino navadnih terjatev upnikov do dolžnika ter popolnosti teh terjatev v seznamu. Revizor mora z analitičnimi postopki in postopki preiskovanja pridobiti zadostne in ustrezne dokaze, da je seznam podrejenih terjatev upnikov do dolžnika, ki je vključen v poročilo, pravilen in popoln. Pri izvajanju postopkov preiskovanja posveti revizor posebno pozornost ustreznemu zajemanju terjatev do dolžnika v skupino podrejenih terjatev upnikov do dolžnika ter popolnosti teh terjatev v seznamu. Revizor mora z analitičnimi postopki in postopki preiskovanja pridobiti zadostne in ustrezne dokaze, da je seznam ločitvenih upnikov dolžnika, ki je vključen v poročilo, pravilen in popoln. Pri izvajanju postopkov preiskovanja revizor posebno pozornost posveti predvsem ustreznemu zajemanju upnikov dolžnika v skupino ločitvenih upnikov ter popolnosti teh upnikov v seznamu. Revizor mora z analitičnimi postopki in postopki preiskovanja pridobiti zadostne in ustrezne dokaze o predstavljenem znesku povprečnih mesečnih stroškov rednega poslovanja družbe v zadnjem letu pred bilančnim presečnim dnem, in sicer predvsem o njegovi skladnosti s sprejetim okvirom računovodskega poročanja. Pri pridobivanju dokazov o znesku povprečnih mesečnih stroškov rednega poslovanja družbe se v primeru, da računovodski izkazi poslovnega leta pred letom uvedbe prisilne poravnave niso bili revidirani, s preiskovanjem in analitičnimi postopki (upoštevajoč MSP 2400) pridobi tudi ustrezne dokaze o stroških rednega delovanja družbe v tem obdobju. Revizor o revidiranju računovodskih izkazov, predstavljenih v poročilu, poroča v skladu z Mednarodnim standardom revidiranja (odslej MSR) 700 (Poročilo neodvisnega revizorja o celoti računovodskih izkazov za splošen namen) ter drugimi pravili revidiranja, ki se nanašajo na revidiranje računovodskih izkazov. O ostalih zadevah, predstavljenih v poročilu, revizor poroča v posebnem poročilu o preiskavi, smiselno upoštevajoč MSP 2400 in Stališče 9. V revizorjevem poročilu o preiskavi, v katerem revizor poroča o drugih zadevah, ki niso računovodski izkazi, predstavljeni v poročilu, na podlagi dokazov, pridobljenih z zgoraj opisanimi postopki, izda jasno izraženo nikalno zagotovilo o:  seznamu navadnih terjatev upnikov do dolžnika;  seznamu podrejenih terjatev upnikov do dolžnika;  seznamu ločitvenih upnikov dolžnika ter  znesku povprečnih mesečnih stroškov rednega poslovanja družbe. 5. PREDLOG PRISILNE PORAVNAVE Predlog prisilne poravnave je ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev in odložitev rokov za njihovo plačilo. S predlogom prisilne poravnave mora dolžnik vsem upnikom ponuditi enak delež plačila njihovih navadnih terjatev, enake roke za njihovo plačilo in obresti po enaki obrestni meri od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo. Predlog prisilne poravnave mora vsebovati: 1. glede nezavarovanih terjatev upnikov: - skupni znesek teh terjatev po stanju na bilančni presečni dan bilance stanja iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 142. člena zakona, - delež plačila teh terjatev, roke za njihovo plačilo in obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka odloženega roka za njihovo plačilo, 2. opis in skupni znesek prednostnih terjatev in skupni znesek zavarovanih terjatev ter navedbo, da za imetnike prednostnih in zavarovanih terjatev prisilna poravnava, če bo potrjena, ne bo učinkovala, 3. opis in skupni znesek morebitnih podrejenih terjatev ter navedbo, da bodo podrejene terjatve prenehale, če bo prisilna poravnava potrjena. Če je dolžnik organiziran kot kapitalska družba, lahko s predlogom prisilne poravnave ponudi upnikom, da po svoji izbiri: 1. bodisi pristanejo na zmanjšanje in odložitev zapadlosti svojih navadnih terjatev 2. bodisi te terjatve prenesejo na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala dolžnika. Dolžnik lahko da ponudbo iz 2. točke tudi upnikom, ki so imetniki zavarovanih ali podrejenih terjatev. 6. NAČRT FINANČNEGA PRESTRUKTURIRANJA Načrt finančnega prestrukturiranja mora vsebovati: 1. opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik insolventen, 2. predlog prisilne poravnave z vsebino iz tretjega odstavka 143. člena (predlog prisilne poravnave z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev) ali iz četrtega in sedmega odstavka 144. člena zakona (alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže), 3. oceno deleža plačila nezavarovanih terjatev upnikov in rokov za njihovo plačilo, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, 4. opis drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki jih bo dolžnik izvedel, in za vsakega od teh ukrepov: - časovni načrt izvedbe, - oceno stroškov izvedbe in - oceno učinkov izvedbe ukrepa na odpravo vzrokov insolventnosti ter kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost dolžnika, 5. opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da bo dolžnik sposoben izpolniti vse svoje obveznosti v skladu s predlagano prisilno poravnavo. Načrt finančnega prestrukturiranja mora pregledati pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja in o pregledu pripraviti svoje poročilo (v nadaljnjem besedilu: poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja). 7. POROČILO POOBLAŠČENEGA OCENJEVALCA VREDNOSTI PODJETJA Poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja mora vsebovati: 1. uvod, v katerem je naveden načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga obravnava poročilo, 2. opis namena in obsega pregleda, ki vsebuje tudi navedbo, na podlagi katerih načel in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja je bil opravljen pregled, 3. mnenje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, v katerem mora biti jasno navedeno: - ali je dolžnik insolventen, - ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in - ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, 4. datum in podpis pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja. Po 146. členu ZFPPIPP mora ocenjevalec v poročilu pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij (v nadaljevanju Poročilo), pripravljenega v skladu z zahtevami ZFPPIPP, opredeliti ključne sestavine Poročila in podati mnenje. Poročilo v skladu s Pojasnilom 7 vsebuje: 1) Uvod Ocenjevalec v uvodu opredeli najmanj predmet pregleda, namen pregleda, obseg pregleda in načela, na podlagi katerih je bil pregled opravljen. 2) Načrt finančnega prestrukturiranja Ocenjevalec povzame ključne sestavine načrta finančnega prestrukturiranja, ki je predmet pregleda. 3) Analiza računovodskih izkazov Ocenjevalec poda pregled in analizo že sestavljenih računovodskih izkazov (vsaj za pretekla 3 leta), projekcije predračunskih računovodskih izkazov (vsaj za obdobje, dokler dolžnik ne plača terjatev vseh upnikov, na katere učinkuje prisilna poravnava) in predpostavk, na katerih je bila pripravljena projekcija predračunskih računovodskih izkazov dolžnika, ki je predmet pregleda. Računovodski izkazi morajo obsegati bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov. 4) Podlage za pripravo mnenja Za namen izdaje mnenja ocenjevalec izvede preizkus insolventnosti dolžnika, preizkus, ali bosta doseženi bodoča kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnosti dolžnika, ter preizkus učinkov prisilne poravnave in stečaja na poplačilo terjatev upnikov. 5) Mnenje Ocenjevalec poda mnenje o tem: a) ali je dolžnik insolventen, b) ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in c) ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji poplačila njihovih terjatev, kot bi bili, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Mnenje se poda v standardizirani obliki na zadnji strani Poročila. 6) Datum in podpis ocenjevalca Datum in podpis ocenjevalca sta napisana na zadnji strani Poročila pod mnenjem. Način podpisa pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij določa Pojasnilo 3 Hierarhije standardov ocenjevanja vrednosti. Namen Poročila po 146. členu ZFPPIPP je izdaja mnenja o tem, ali je dolžnik insolventen, ali bo izvedba finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji poplačila njihovih terjatev, kot bi bili, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, in ne ocena vrednosti podjetja. Pri dajanju mnenja v zvezi s 146. členom ZFPPIPP mora ocenjevalec spoštovati določila Hierarhije standardov ocenjevanja vrednosti (v nadaljevanju Hierarhija). V skladu s Hierarhijo mora ocenjevalec pri pripravi Poročila in mnenja upoštevati Pojasnilo 7, zapisano na 2. ravni Hierarhije, in določila ZFPPIPP. Podrobnejša vsebina posameznih sestavin Poročila je v skladu s Pojasnilom 7 pripravljena takole: Ad 1) Uvod Ocenjevalec v uvodu opredeli glavne sestavine naloge tako, da zapiše:  Predmet pregleda je načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga je pripravil dolžnik.  Namen Poročila je, da ocenjevalec poda mnenje o tem, ali so dosežene materialnopravne zahteve za vodenje postopka prisilne poravnave v skladu z določili ZFPPIPP. Materialnopravne zahteve za vodenje postopka prisilne poravnave so: potrditev, da je dolžnik insolventen, da bo izvedba finančnega prestrukturiranja omogočila, da bo dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji poplačila njihovih terjatev, kot bi bili, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.  Pregled zajema pregled in analizo načrta finančnega prestrukturiranja, že izdanih računovodskih izkazov za pretekla leta, projekcije računovodskih izkazov in predpostavk, na katerih je bila pripravljena projekcija računovodskih izkazov,  Poročilo in mnenje ocenjevalca sta pripravljena na podlagi ZFPPIPP in Pojasnila 7. Ad 4) Podlage za pripravo mnenja Ocenjevalec predstavi analitične podlage, ki so osnova za pripravo mnenja. Za preizkus učinkov prisilne poravnave in stečaja na poplačilo terjatev upnikov ocenjevalec izvede tele analitične postopke:  Učinek prisilne poravnave na poplačilo terjatev upnikov Ocenjevalec pregleda projekcijo predračunskih računovodskih izkazov, ki kažejo načrtovano poslovanje dolžnika ter vključujejo velikost in dinamiko poplačil terjatev upnikov. Odlivi, namenjeni poplačilom terjatev upnikov, se diskontirajo na sedanjo vrednost z diskontno mero, ki kaže časovno vrednost denarja, in ne vključuje drugih sestavin tveganja. Kot referenčna diskontna mera se uporabi podatek o netvegani meri donosa na dan, ki je enak zadnjemu dnevu zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave. Diskontirana sedanja vrednost poplačil vseh terjatev upnikov, kot je predvideno za postopek prisilne poravnave, se primerja s celotnim stanjem obveznosti do upnikov na dan, ki je enak zadnjemu dnevu zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave. Na ta način se ugotovi odstotek (%) poplačila terjatev upnikov ob predpostavki prisilne poravnave. Če se stanje obveznosti do upnikov v času priprave Poročila občutno razlikuje od stanja obveznosti do upnikov na dan, ki je enak zadnjemu dnevu zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave, mora ocenjevalec pridobiti pojasnilo dolžnika in to razkriti v Poročilu.  Učinek stečaja na poplačilo terjatev upnikov Ocenjevalec oceni tržne vrednosti sredstev in obveznosti ob predpostavki likvidacije. Tržno vrednost posameznih sredstev praviloma ocenijo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremični ter strojev in opreme, vpisani v register, z veljavnim dovoljenjem za opravljanje nalog, ki ga izda Slovenski inštitut za revizijo. Ocena vrednosti se opravi na dan, ki je enak zadnjemu dnevu zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave. Kot stanje obveznosti do upnikov ocenjevalec upošteva stanje obveznosti do upnikov na dan, ki je enak zadnjemu dnevu zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave. Pri oceni likvidacijske vrednosti sredstev je treba upoštevati stroške stečajnega postopka in čas, potreben za izvedbo stečaja dolžnika. Prilivi od prodaje posameznih sredstev morajo biti časovno opredeljeni in diskontirani z diskontnim faktorjem, ki kaže časovno vrednost denarja, in ne vključuje drugih sestavin tveganja. Kot referenčna diskontna mera se uporabi podatek o netvegani meri donosa na dan, ki je enak zadnjemu dnevu zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave. Likvidacijska vrednost sredstev dolžnika, ki so na voljo za poplačilo terjatev upnikov ob predpostavki stečaja, se ugotovi tako, da se od diskontirane tržne vrednosti sredstev ob predpostavki likvidacije odštejejo stroški stečajnega postopka in vse druge obveznosti, razen obveznosti do upnikov. Kot stroške stečajnega postopka je nujno treba upoštevati tudi stroške odpravnin zaposlenim, in sicer v skladu z določili 109. člena zakona o delovnih razmerjih. Tako ugotovljene likvidacijske vrednosti sredstev se primerjajo s stanjem obveznosti do upnikov na dan, ki je enak zadnjemu dnevu zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave. Na ta način se ugotovi odstotek (%) poplačila terjatev upnikov ob predpostavki stečaja. Učinek stečaja na poplačilo terjatev upnikov se primerja z učinkom prisilne poravnave na poplačilo terjatev upnikov, tako da se primerjajo izračunani odstotki (%) poplačila terjatev upnikov v primeru prisilne poravnave z odstotkom poplačila terjatev upnikov v primeru stečaja. Višji odstotek (%) poplačila terjatev upnikov pomeni bolj ugoden način poplačila. Če se stanje obveznosti do upnikov v času priprave Poročila občutno razlikuje od stanja obveznosti do upnikov na dan, ki je enak zadnjemu dnevu zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave, mora ocenjevalec pridobiti pojasnilo dolžnika in to razkriti v poročilu. Mnenje pooblaščenega ocenjevalca je lahko pritrdilno ali odklonilno. S pritrdilnim mnenjem pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja: 1. presodi, da je dolžnik insolventen, in 2. s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, oceni: - da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in - da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Odklonilo mnenje da pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja: 1. če presodi, da dolžnik ni insolventen, ali 2. če s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, oceni: - bodisi da izvedba načrta finančnega prestrukturiranja ne bo omogočila takega finančnega prestrukturiranja dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, - bodisi da upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, ne bodo zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij je odgovoren upnikom za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo pravil stroke ocenjevanja vrednosti podjetij pri pripravi svojega poročila, do višine 150.000 eurov. Odškodninska odgovornost se ne omeji, če je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti. 9. SKLEP ZFPPIPP v predlogu za začetek postopka prisilne poravnave poleg dokumentov, ki jih pripravi dolžnik (poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika in načrt finančnega prestrukturiranja) zahteva tudi revizorjevo poročilo in pa poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja. Viri: 1. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), neuradno prečiščeno besedilo z dne 16.07.2010, 2. Stališče 9 Revidiranje poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, SIR 3.7.2008, 3. Pojasnilo 7 Dajanje mnenja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v zvezi s 146. členom ZFPPIPP, SIR 20.4.2009.