1. No category

EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
ODDELEK 1A, 1B
HRANILNA VREDNOST ŽIVIL – projektni teden
Ime in priimek dijaka:
______________________________
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
NAČRT AKTIVNOSTI PROJEKTNEGA TEDNA ZA EKIPO 3
VKLJUČENI PREDMETI: BIO, KEM, MAT
GLAVNI CILJI:
 razumejo pomen energijske vrednosti živila glede na različna hranila.
 razumejo pomen prehranskih priporočil med informacijo in oglasnim sporočilom ter
znajo oceniti pomembnost podatkov, ki so navedeni na izdelku ali se uporabljajo pri
oglaševanju živil.
 razvijajo sposobnost uporabe in povezovanja znanja ter tvornega mišljenja za
preudarno odločanje o svoji prehrani, predvsem v smislu zagotavljanja zdravja
Aktivnosti pred projektnim tednom:
- razdelitev v skupine ( naključno, žreb)
- zbiranje reklam ( mediji, časopisi, letaki, internet,…) – omejitev na vrsto reklame in čas
gledanja
- usklajevanje dejavnosti po posameznih dneh
 Aktivnosti med projektnim tednom:
- Uvodna navodila in predstavitev projekta
- Pregled embalaž izbranih prehranskih izdelkov
- Določanje kaloričnih vrednosti živil v laboratoriju
- Vip-ov test
- Sam svoj „KUHAR“
 Aktivnosti ob koncu projektnega tedna ( 5 dan – zadnji dan)
- Predstavitev tedenskega dela po ekipah
- Evalvacija projektnega tedna
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
Dan 1:
HRANILNA VREDNOST ŽIVIL
Uravnotežena prehrana daje človeku vse potrebne esecielne in energetske snovi
(beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati , vitamini, minerali, balastne snovi) v takih količinah
in razmerjih, da zadošča za čim boljše potekanje vseh funkcij organizma, nobene hranilne
snovi pa ne sme vsebovati v takšnih količinah, da bi bilo ogroženo zdravje.
Pet glavnih skupin živil v uravnoteženi prehrani: uživamo predvsem živila iz prvih 4 skupin,
živila iz pete skupine niso nujno potrebna, ampak dodajajo naši prehrani pestrost in okus
1.
2.
3.
4.
5.
skupina : kruh, žita, žitni izdelki, krompir
skupina: sadje, zelenjava
skupina: mleko, mlečni izdelki
skupina: meso, ribe, zamenjave za meso ( soja )
skupina: živila, ki vsebujejo veliko maščob in sladkorjev
Hrana je človeku nujno potrebna, saj oskrbi organizem z zadostno kemično energijo za
opravljanje osnovnih življenjsko pomembnih funkcij:

za bazalni metabolizem ( predelavo in razgradnjo hranil s pomočjo encimov )
potrebuje 50 % energije,

za fizično aktivnost 25 %,

za izločanje snovi iz organizma 8 %,

za rast in vzdrževanje telesnih tkiv 12 %,

ostalo za telesno toploto.
Osnovne naloge sestavin prehrane:
HRANILO
NALOGA
beljakovine
rast in obnova telesnih tkiv
maščobe, ogljikovi hidrati
energija, potrebna za osnovno delovanje
organizma in za telesno dejavnost
minerali in vitamini
nadzor telesnih procesov
voda
pospešuje telesne procese
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
vlaknine
pravilno delovanje črevesja
Beljakovine (B):
Gradijo in omogočajo obnavljanje mišic, krvnih sestavin, kože in kosti ter drugih tkiv in
organov v telesu. Med beljakovinsko bogato hrano štejemo vse vrste mesa, perutnino, ribe,
fižol, grah, sojino zrnje, arašide, mleko, sir, jogurt, jajca. So torej rastlinskega in živalskega
izvora. Biološko polnovrednejša so živila živalskega izvora, v zdravi prehrani pa naj
prevladujejo beljakovine rastlinskega izvora (2/3! v obliki žit in žitnih izdelkov, stročnic).
Maščobe (M):
Zagotavljajo zaloge energije, nekatere pa telo uporabi tudi kot gradbeni material. Brez
pomoči maščob telo ne more izkoristiti v maščobah topnih vitaminov.Med hrano, bogato z
maščobo, štejemo: vsa olja, nekatere vrste mesa in mesnih izdelkov, svinjsko mast, maslo in
nekatere druge mlečne izdelke, margarino, nekatere vrste rib, oreščkov in sojinih zrn.
Bolj ugodne za telo so nenasičene maščobne kisline, ki se nahajajo v rastlinskih oljih.
Nasičenih maščobnih kislin, ki jih je največ v maslu, loju, masti, bučnem olju,
arašidovem olju itd., v zdravi prehrani ne priporočamo (sodelujejo namreč v procesih
ateroskleroze oz. poapnenju žil ).
Ogljikovi hidrati (OH):
Dajejo telesu potrebno energijo za vsakdanje življenje. Z njimi zagotovimo 55 – 70 % dnevne
energije. Največ jih je v žitih in žitnih izdelkih, krompirju in korenjasti zelenjavi, kuhinjskem
sladkorju, sadju in sadnih sokovih, marmeladah in medu. Kot vidimo, se nahajajo v dveh
glavnih skupinah živil: v sladkorjih in škrobu. V zdravi prehrani svetujemo največ 10% kritja
energije z enostavnimi sladkorji (mono in disaharidi, ki so v sladkorju, sadju, suhem sadju in
medu), ostalo energijo zagotovimo predvsem z živili, ki vsebujejo škrob (žita in žitni izdelki,
stročnice, gomoljnice, kostanj…).
Minerali:
Opravljajo v telesu vrsto nalog. Kalcij, fosfor in magnezij so potrebni za zdrave kosti in zobe,
kalij za mehka tkiva (za kožo, mišice in živce), železo za zdravo kri. Natrij je nujna sestavina
vseh telesnih tekočin.
Večino mineralov potrebujemo v zelo majhnih količinah, njihova prisotnost v različnih vrstah
hrane pa je tako velika, da pri raznoliki in uravnoteženi prehrani pomanjkanja katerega
izmed njih skoraj ni verjetna. Večino mineralov zagotavljamo organizmu s sadjem in
zelenjavo, nekatere tudi z mesom, mlekom in žiti.
Vitamini:
So kemične snovi, nujno potrebne pri presnovi beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob.
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
Premalo ali preveč zaužitih vitaminov lahko pripelje do bolezni. Da zadostimo dnevne
potrebe po vitaminih, moramo zaužiti minimalno 400 g svežega sadja in zelenjave.
Vitamini so topni v vodi (vodotopni vitamini) ali v maščobah (A, D, E in K ).
Živila moramo pripravljati in shranjevati tako, da se vitamini čim manj izgubljajo.
Voda:
Voda je za človekov obstoj nujno potrebna (predstavlja okrog 60% telesne mase), ker
prenaša hranila do organov in tkiv, uravnava krvni volumen in telesno temperaturo.
Brez vode ni življenja, brez nje ne vzdržimo več kot 3 dni, kajti telo nima nobenih zalog. Voda
oskrbuje telesne organe s snovmi (kalcij, klor, železo, fluor, kalij, magnezij ), ki so
življenjskega pomena za naše kosti in tkivo, iz telesa pa odplakuje škodljive strupe. Več kot je
popijemo, lažje lahko delajo naši prebavni organi, ledvice, srce in krvni obtok. Dnevno naj bi
odrasel človek popil najmanj 2 litra vode, samo za nadomeščanje količine, ki jo izgubimo med
dihanjem, z znojenjem ter izločanjem tekočin in trdnih snovi. Seveda se potreba po vodi
poveča, če se znojimo npr. zaradi povečane temperature, povečane aktivnosti itd. V zdravi
prehrani priporočamo uporabo le čiste pitne vode. Še posebej moramo biti previdni pri
pripravi obrokov za dojenčke in starejše ljudi. Če ni na razpolago čiste pitne vode,
uporabljamo ustekleničeno! Pijemo, kadar smo žejni, po požirkih, ne več kot 2 dl naenkrat,
pijača naj ne bo prevroča ali prehladna!
Vlaknine:
Vlaknine so rastlinski ogljikovi hidrati, ki jih človek ne more prebaviti, ugodno pa vplivajo na
črevesno sluznico, s tem pa na delovanje celotnega prebavnega sistema. So pomembne
sestavine zdrave, varovalne prehrane. Največ dietnih vlaknin najdemo v sadju, zelenjavi, žitih
- predvsem v žitnih ovojnicah oz. otrobih, stročnicah in različnih semenih. Potrebujmo jih
okrog 30 g na dan (npr. 2 kosa polno zrnatega kruha in malo fižola).
Zaradi svoje sestave jih moramo skrbno in dolgo žvečiti, kar ugodno vpliva na zobno sklenino
in na čistočo zob. Vlaknine pospešujejo izločanje sline, s tem pa tudi prebavo. Povečajo
prostornino zaužite hrane, kar povzroči raztegnjenje želodca in črevesja, poveča se občutek
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
sitosti ( pomembno pri hujšanju). Pospešujejo tudi izločanje blata. Žal pa imajo tudi slabostnapenjajo.
Vsaka skupina hranil torej opravlja v telesu specifično nalogo, ki ohranja zdravje organizma.
Tabela: V vsaki skupini živil smo priljubljenim, vendar nekakovostnim jedem v drugem stolpcu
predlagali zamenjavo v četrtem stolpcu. V petem stolpcu je pojasnilo za zamenjavo.
ŽIVILO
OGLJIKOVI
HIDRATI
SADJE
vsaj 200 g /
dan
ZELENJAVA
vsaj 600 g /
dan
bel riž
SLABOST ZAMENJAVA
Nizka hranilna
vrednost vitaminov,
vlaknin.
ZAKAJ?
rjavi riž, ječmen,
proso, ajda...
Luščine zrnja
vsebujejo več
vlaknin in vitaminov,
kot beli riž.
Ajda ima večji delež
beljakovin, zato nižji
GI.
polnozrnata štručka s
skuto
Kompleksni ogljikovi
hidrati so vir vlaknin,
skuta pa zniža GI
ogljikovih hidratov.
Skuta je tudi vir
vitamina D in kalcija.
masleno
pecivo z
marmelado
Vsebuje veliko
maščob in
sladkorja. Bela
moka ima visok GI
kompot
Velike količine
sladkorja. S
prekuhavanjem se
uniči mnogo
vitaminov.
sveže sadje
Neobdelano,
nesladkano sadje je
bolj koristno. V
užitnih olupkih je
veliko vitaminov in
mineralov.
kečup
vsebuje sladkor in
veliko soli
pelati na strtem česnu
z baziliko
Med kuhanjem
paradižnik pridobi
veliko likopena, ki
varuje zdravje.
zamrznjena
špinača s
smetano ali z
maslom
Pri predelavi živilo
izgubi mnogo
hranilnih snovi.
Dodana je tudi
maščoba, ki
poveča njegovo
kalorično vrednost.
listi sveže špinače
S hitrim dušenjem
na oljčnem olju
ohranimo večino
hranil.
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
MESO
MLEKO,
JOGURT, SIR
MAŠČOBE
pašteta
le 20% 30%mesa, do 50
% vode in 30%
maščob
posebna
salama
le 20% - 30%
mesa, do 50%
vode
hrenovka
(krvavice,
pečenice)
le 20%- 30%mesa,
do 50 % vode in
30% maščob.
pečena piščančja prsa
s sezamom
Visok odstotek
beljakovin,
minimalne količine
holesterola.
ocvrt piščanec
Koža vsebuje
maščobo, zato
prinese kosu mesa
dvakrat večjo
kalorično vrednost.
Pred cvrtjem
odstranite kožo in po
cvrtju meso položite
na papirnate brisačke.
Odstranjena koža
izboljša razmerje
med maščobo in
beljakovinami, nižja
je kalorična
vrednost.
topljeni sir
Vsebuje veliko
maščob, soli.
Skuta s svežimi zelišči
(peteršilj, bazilika,
timijan).
Vsebuje več
beljakovin in je
prijetnega vonja in
okusa.
mlečni namaz
s smetano
veliko maščob
lahki mlečni namaz
manj maščob
sadni lahki
jogurt
Ne vsebuje toliko
maščobe, vendar
dodani sladkorji in
škrob, povečajo
kalorično vrednost
živila.
navadni jogurt 3,5%
Mlečna maščoba je
vir vitamina D.
preliv za solato
z majonezo
Veliko maščob in
soli.
narezani mandlji,
pinijole, orehi
Vsebuje pomembne
vitamine in minerale
ter nenasičene m.k.
trda margarina
Vsebuje več trans
maščob.
mehka margarina ali
maslo
GI – glikemični indeks
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
tunin namaz s
kaprami in z zelišči
Ribe so bogat vir
nenasičenih
maščobnih kislin in
vitamina D.
rezina kuhanega
pršuta
Vsebuje visok delež
beljakovin.
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
ORGANIZEM ZA ŽIVLJENJE POTREBUJE HRANILNE SNOVI
 Kaj se v organizmu dogaja s hrano?
1. ________________________ je razgradnja hrane v prebavnem traktu.
2. Hrana se pri premikanju od ust do zadnjične odprtine ________________________ in
__________________ prebavlja, in sicer:
a) _________________ _______________ - trdne kose hrane v ustih zgrizemo in
prepojimo s slino (žvečenje hrane). Hrana se mehansko prebavlja tudi na poti skozi
prebavila. Mehansko prebavljanje hrane omogoča in pospešuje _____________
prebavo.
b) _________________ _______________ - netopne sestavine hrane se kemično
razgradijo v enostavne __________ snovi, ki jih telo lahko izkoristi.
3. Za kemično prebavo hrane so nujni _______________ sokovi (npr. slina, želodčni in
črevesni sok). Prebavni sokovi vsebujejo ___________________, ki prebavljajo le
določene vrste hranilnih snovi.
4. Celice dobijo potrebne snovi s krvjo. Vse kemične procese v celicah imenujemo
____________________ ___________________ , ki jo delimo na:
a) kemično ______________________ _______________ v celicah. Pri tem se
sproščajo:
- _______________________ ,
- __________________________ in
- ___________________ .
b) izgradnja telesu potrebnih snovi v celicah.
POMEN HRANE ZA ORGANIZEM
______________
______________
______________
_________
HRANA
________________
________________
________________
________________
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
________________
________________
________________
________________
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
A) OGLJIKOVI HIDRATI
- so glavni vir _____________________
- med prebavo se pretvorijo v ______________________
- presežek se shranjuje v obliki __________________________ v _____ __________
B) MAŠČOBE
- razgradijo se na _______________________ in ___________________________________
- prehajajo v kri v _____________________ ___________________
- presežek se kopiči pod ______________________
C) BELJAKOVINE
- zagotavljajo _____________________ za rast celic in tkiv
- pretvorijo se do _______________________ , ki so gradivo za rast telesa
 Koliko hranilnih snovi potrebujemo ?
1. Količina hranilnih snovi v prehrani mora ustrezati potrebam našega organizma.
2. Koliko posameznih hranilnih snovi in s tem energije moramo dnevno zaužiti, lahko
razberemo iz preglednic, kjer so navedene količine za starost in spol. Take preglednice
so sestavili strokovnjaki in se imenujejo _________________________
_____________________ .
3. Strokovnjaki ________________________ ___________________
___________________ , ki spremljajo prehrano prebivalcev v različnih delih sveta, so
sestavili ____________________ o najustreznejši sestavi hrane. Če s temi priporočili
primerjamo prehrano v Sloveniji, ugotovimo:
-
_____________________________________________________
-
_____________________________________________________
-
_____________________________________________________
4. Preglednice s prehranskimi priporočili so namenjene predvsem tistim, ki
______________________________________________________________
5. Uporabnejše nasvete za prehranjevanje, ki so namenjeni vsem ljudem, da bi se zdravo
prehranjevali in so odvisne od okolja, v katerem živimo, imenujemo
______________________ _______________ .
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
PREGLED EMBALAŽ IZBRANIH
PREHRanskih IZDELKOV
DAN 2:
NALOGA:

 zbiranje embalaž prehranskih izdelkov ( od doma)
 razvrstitev embalaže prehranskih izdelkov po prehranskih piramidi
izračun GDA vrednosti izbranih prehranskih izdelkov (dnevne orientacijske vrednosti)
1. Pred seboj imaš embalaže različnih prehranskih izdelkov. Razvrsti jih v ustrezno skupino!
HRANILNA VREDNOST
BELJAKOVINE
OGLJIKOVI HIDRATI
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
ŽIVILO
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
MAŠČOBE
VITAMINI IN MINERALI
VLAKNINE
SLADKORJI
2. Iz treh izbranih prehranskih izdelkov izpiši vsebnost hranilnih snovi in izračunaj energijske
vrednosti izdelka.

ENERGIJSKA VREDNOST IZBRANEGA IZDELKA:__________________________kJ(kcal)
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
Teža izdelka:______________________g
Tabela energijske vrednosti hranilnih snovi v izdelku:

ENERGIJSKA VREDNOST IZBRANEGA IZDELKA:__________________________kJ(kcal)
Teža izdelka:______________________g
Tabela energijske vrednosti hranilnih snovi v izdelku:

ENERGIJSKA VREDNOST IZBRANEGA IZDELKA:__________________________kJ(kcal)
Teža izdelka:______________________g
Tabela energijske vrednosti hranilnih snovi v izdelku:
3. Izberi si prehranski izdelek, ki ti je najljubši, prepiši njegovo GDA tabelo, ter izračunaj
kolikšen % dnevnega vnosa predstavlja.



IME IZDELKA:___________________________________________________
GDA VREDNOST ( %):____________________________________________
SKICA EMBLEMA IZDELKA:
IZRAČUNI:
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
DOLOČANJE KALORIČNIH
VREDNOSTI ŽIVIL V LABORATORIJU
DAN 3:
NALOGA: s pomočjo laboratorijske tehnike določiti vrednosti posameznih živil
TEORETSKE OSNOVE:
Skupna lastnost hrane je njena energija, ki se sprošča v procesu metabolizma. Količina
sproščene energije je seveda odvisna od živila.
Energijska vrednost živil je definirana kot količina energije, ki se sprosti pri sežigu 1g neke
snovi. Zaradi tega jo tudi merimo v kJ/g oz. kcal/g.
( 1kcal= 2,4 J)
V praksi energijsko vrednost živil določimo s kalorimetrom. Metoda temelji na principu
sežiga hrane in merjenju temperature znane količine vode, ki se je pri tem segrela.
Q= toplota, ki se sprosti (J)
m (H2O) = masa vode (g)
∆T= sprememba temperature vode v ⁰C
c(H20) = specifična toplota vode ( 4,18 J/g)
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
LABORATORIJSKA VAJA 1:
ENERGIJSKA VREDNOST ALKOHOLA ETANOLA
NALOGA: določiti energijsko vrednost alkohola etanola ( C2H5OH)

TEORETSKE OSNOVE
Presnova alkohola v telesu poteka preko vrste zapletenih kemijskih reakcij. Pri tem nastaneta
ogljikov dioksid in voda ter sprosti se energija. Ta proces lahko ponazorimo s sežigom etanola.
Količino sproščene energije izmerimo tako, da energijo pri gorenju etanola porabimo za
segrevanje vode. Merimo dvig temperature.

PRIPOMOČKI
Računalnik z vmesnikom , senzor za merjenje, temperature, špiritni gorilnik, špirit (tehnični etanol),
pločevinka, stojalo, 2 prižemi, tehtnica.

POTEK DELA
1. Priključimo senzor za merjenje temperature, nastavimo temperaturno območje (0-100°C) in
časovno os (5 min).
2. Sestavimo aparaturo za merjenje, kot prikazuje skica.
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
3. Stehtamo napolnjen špiritni gorilnik.: m(gorilnik 1) = ………g
4. V pločevinko odmerimo 200 mL vode.
5. Senzor za merjenje temperature pritrdimo tako, da je potopljen v vodi, vendar se ne
sme dotikati dna pločevinke.
6. Začnemo z merjenjem temperature in jo merimo eno minuto. Meritve ne prekinemo.
7. Prižgemo špiritni gorilnik in segrevamo vodo v pločevinki. Na monitorju opazujemo
naraščanje temperature. Segrevamo tako dolgo, da temperatura vode naraste za
približno 20 °C.
8. Ugasnemo gorilnik in ga ponovno stehtamo: m(gorilnik 2) = ………g
9. Temperaturno spremembo natančno odčitamo iz dobljenega grafa : .DT = ……...°C.
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011

REZULTATI:
a) izračun, koliko toplote smo porabili za segrevanje vode:
Q = m(H2O) .c(H2O) .∆T
Vstavimo temperaturno razliko, ki smo jo izmerili:
Q = 200 g . 4,18 J g-1 °C-1. ………….… °C = ……………….. J
b) Masa etanola, ki je pri segrevanju zgorel, je razlika v masi špiritnega gorilnika pred in po
segrevanju:
m(etanol) = m(gorilnik 1) - m(gorilnik 2) = ………g
Sedaj vemo, koliko toplote se sprosti, ko zgori…………….….. g etanola.
Izračunamo, koliko toplote se sprosti, ko zgori 1 g etanola:
Energijska vrednost alkohola etanola je Q/ m(etanol) = ΔH sežig(etanol) =……………………... J g-1 .

VPRAŠANJA IN NALOGE
1. V priročnikih ali na spletu poišči energijsko vrednost etanola.
2. Primerjaj svoje meritve in izračun s podatki iz objavljenih tabel. Pojasni, zakaj se
vrednosti razlikujejo.
3. Izračunaj, kakšna je energijska vrednost 4 decilitrov vina, če upoštevaš poenostavitev:
vino je vodna raztopina, ki vsebuje 12 vol.% etanola. Voda nima energijske vrednosti.
4. Primerjaj energijsko vrednost 4 decilitrov vina z energijsko vrednostjo sendviča,
narejenega iz 100 g kruha in 50 g salame (podatke o energijski vrednosti hrane poišči v
tabelah ali na spletu).
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
LABORATORIJSKA VAJA 2:
DOLOČANJE KALORIČNE VREDNOSTI ARAŠIDOV
NALOGA: določiti kalorično vrednost 1 arašida

TEORETSKE OSNOVE
Energijske vrednosti živil nam povedo, s katerih hranil je živilo sestavljeno in koliko določenega
hranila le to vsebuje. Glede na te vrednosti lahko sestavimo uravnotežen obrok in tako poskrbimo za
zdrav način prehranjevanja. Večino živil sestavljajo hranila, kot so: beljakovine, maščobe, ogljikovi
hidrati in voda. V seznamu energijskih vrednosti so po navadi vključene tudi kalorične vrednosti živil,
katere nam povedo koliko kalorij (kcal) vsebuje živilo.

PRIPOMOČKI
vzorci arašidov, plastelin,injekcijska igla, pločevinka, toplotni senzor, destilirana voda, tehtnica,
gorilnik, stojalo, prižema, mufa, merilni valj, kalkulator

POTEK DELA
1. obleci zaščitno haljo in zaščitna očala
2. stehtaj arašid ( napravi vsaj 7 meritev različnih arašidov) in zabeleži povprečno težo arašida
3. na stojalo s prižemo privij prazno pločevinko
4. arašid napiši na injekcijsko iglo, le – to zarij v plastelin tako, da bo razdalja med arašidom in
pločevinko od 0,5 – 1,0 cm.
5. z merilnim valjem v prazno pločevinko nalij 100 mL vode.
6. v pločevinko daj temperaturni senzor in izmeri začetno temperaturo vode v pločevinki.
Temperaturni senzor pripni na stojalo, da se ne bo dotikal notranjih sten pločevinke.
7. ko je vse pripravljeno, z gorilnikom zakuri arašid in ga pusti da zgori.
8. zabeleži najvišjo temperaturo vode med segrevanjem arašida. ( padanje temperature je znak, da se
gorenje bliža h koncu). Voda ne sme preseči temperature vrelišča.
9. ko arašid popolnoma ugasne ali zgori, ga previdno snemi iz igle in ga ponovno stehtaj.
10. na osnovi dobljenega podatka izračunaj energijsko vrednost 100g arašidov.
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011

SKICA APARATURE:

REZULTATI IN IZRAČUNI
a) teža arašida
meritev
masa arašida
1
2
3
4
5
6
7
Povprečna
teža
b) rezultati meritev
Pred sežigom
Masa arašida
Temperatura vode
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
Po sežigu
sprememba
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
c) izračuni
masa oreška: ∆m= m2 – m1
temperatura vode: ∆T= T2 – T1
č) izračun energijske vrednosti 100g arašidov
TOPLOTA:
Q = m(arašidi) .c(H2O) .∆T
Q = __________________kJ
KALORIČNA VREDNOST:
Q . ∆m = x : 100
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
X=_________________________kcal
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
ANALIZA PRIMERJALNEGA TESTA
IZBRANIH PREHRANSKIH IZDELKOV
DAN 4:
NALOGA: analiziraj izbrane prehranske izdelke iz primerjalnega testa, ki ga opravi ZPS
1. Naslov revije, v kateri je bil opravljen test_______________________________________
2. Katero vrsto izdelka so ocenjevali? _____________________________________________
3. Koliko skupin izdelkov so ocenjevali?____________________________________________
4. Navedi imena izdelkov, ki so jih ocenjevali!
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
5. Kateri so bili kriteriji ocenjevanja izdelkov?
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
6. Kateri izdelek je bil najboljše ocenjen?__________________________________________
Zakaj?
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
7. Kateri izdelek je bil najslabše ocenjen?__________________________________________
Zakaj?
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
8. Kateri kriterij je bistveno prispeval k oceni?
___________________________________________________________________________
9. Posebnosti izdelkov ali ocenjevanja ( če so)?
___________________________________________________________________________
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
SAM SVOJ » KUHAR »
NALOGA:

sestavi uravnotežen celodnevni jedilnik za populacijo tvoje starostne skupine (mladostniki do
19 let) in ga primerjaj z celodnevnim jedilnikom po tvoji izbiri
 izračunaj energetsko gostoto posameznih obrokov ( EG= E(kJ/kcal) / m(g) ali V(mL)
TEORETSKE OSNOVE:
Jedilnik mora vsebovati zajtrk, malico, kosilo, popoldansko malico in večerjo, tako da posamezni
obroki predstavljajo:
- zajtrk: 18 – 22 % celodnevnega energijskega vnosa
- dopoldanska malica : 10 – 15 % celodnevnega energijskega vnosa
- kosilo: 35 – 45 % celodnevnega energijskega vnosa
- popoldanska malica: 10 – 15 % celodnevnega energijskega vnosa
- večerja: 15 – 20 % celodnevnega energijskega vnosa
Pri tem naj bodo deleži energije makrohranil sledeči:
- beljakovine: 15 – 20 % pri otrocih in mladostnikih
- maščobe: 20 – 30 % pri starejših od 15 let
- ogljikovi hidrati: več kot 50 % energijskega vnosa, enostavni sladkorji ne več kot 10 %.
- dietne vlaknine: najmanj 10 g na 4,18 MJ (1000kcal) energijskega vnosa
Tabela 1: Orientacijske vrednosti za povprečen energijski vnos pri osebah različnih starosti v
odvisnosti od bazalnega metabolizma in od naraščajoče fizične aktivnosti
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
Načrt jedilnika za populacijo _______________________________________________
Celodnevne energijske potrebe: __________________ kJ(kcal)





zajtrk: _________________________ kJ(kcal)
dopoldanska malica: __________________________ kJ(kcal)
kosilo: __________________________ kJ(kcal)
popoldanska malica: __________________________ kJ(kcal)
večerja: __________________________ kJ
Izberi si jedi, ki bi jih rad jedel čez dan. Pazi , da tvoj jedilnik ne preseže celodnevne energijske
vrednosti .
Sestava obrokov in izračun posameznih prehranskih vrednosti:
1. ZAJTRK:_____________________________________________________________________
ŽIVILO
Kol.
Vg
E/100g
v kJ
Ev
kJ
E/100g
v kcal
Ev
kcal
B/100g
vg
Bv
g
M/100g
vg
Mv
g
OH/100g
vg
OH
vg
DV/100g
vg
DV
vg
SKUPAJ
EG
2. DOPOLDANSKA MALICA:_______________________________________________________
ŽIVILO
Kol.
Vg
E/100g
v kJ
Ev
kJ
E/100g
v kcal
Ev
kcal
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
B/100g
vg
Bv
g
M/100g
vg
Mv
g
OH/100g
vg
OH
vg
DV/100g
vg
DV
vg
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
SKUPAJ
EG
3. KOSILO:_____________________________________________________________________
____________________________________________________________________________
ŽIVILO
Kol.
Vg
E/100g
v kJ
Ev
kJ
E/100g
v kcal
Ev
kcal
B/100g
vg
Bv
g
M/100g
vg
Mv
g
OH/100g
vg
OH
vg
DV/100g
vg
DV
vg
SKUPAJ
EG
4. POPOLDANSKA MALICA:______________________________________________________
ŽIVILO
Kol.
Vg
E/100g
v kJ
Ev
kJ
E/100g
v kcal
Ev
kcal
SKUPAJ
EG
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA
B/100g
vg
Bv
g
M/100g
vg
Mv
g
OH/100g
vg
OH
vg
DV/100g
vg
DV
vg
EKIPA 3: prvi dan projekta
11. november 2011
5. VEČERJA:____________________________________________________________________
____________________________________________________________________________
ŽIVILO
Kol.
Vg
E/100g
v kJ
Ev
kJ
E/100g
v kcal
Ev
kcal
B/100g
vg
Bv
g
M/100g
vg
Mv
g
OH/100g
vg
OH
vg
DV/100g
vg
DV
vg
SKUPAJ
EG
CELODNEVNI JEDILNIK:





E v kJ ( kcal): _________________________________________________________________
B v kJ ( kcal):______________________________Delež B v%__________________________
M v kJ (cal): ______________________________Delež M v %_________________________
OH v kJ (kcal):_____________________________Delež OH v %________________________
DV (g):_____________________________________________________________________
KOMENTAR JEDILNIKA:
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA