Determinante debelosti Dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš Inštitut za varovanje zdravja RS 2. kongres klinične prehrane in presnovne podpore Portorož, 16. november 2013 Determinante debelos/ JEŽI IN LISICE COI. (2008). Healthy weight, healthy lives: a cross-government strategy for England. Cross-government obesity unit, London (www.dh.gov.uk/publications) 7 glavnih podsistemov Socialni vplivi Individualna psihologija Proizvodnja hrane Uživanje hrane/ prehranjevanje Individualna telesna Okolje za dejavnost telesno dejavnosti Genetika in biologijaija COI. (2008). Healthy weight, healthy lives: a cross-government strategy for England. Cross-government obesity unit, London (www.dh.gov.uk/publications) KOMPLICIRANO kOMPLEKSNO INDIVIDUALNO STRUKTURNO Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ. Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991. Individualni dejavniki debelosti Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ. Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991. Nesimetričnost kontrole vnosa hrane Presežek energije Nezadostni signali sitosti Energijsko gosta hrana Nedejavnost Energijsko ravnotežje Nizkoenergijska prehrana Telesna dejavnost Učinkoviti signali lakote Pomanjkanje energije Vir: Prentice A, Jebb S. Nutr Rev 2004 Debelost in duševno zdravje -‐  samopodoba; -‐  zadovoljstvo z življenjem; -‐  konkurenčnost na maritalnem trgu; -‐  konkurenčnost na trgu delovne sile; … HIPOTEZE: POVEZAVA SPANJA IN DEBELOSTI 1. Behavioris/čna hipoteza (najpreprostejša): -‐ manj spanja – več časa za hranjenje 2. Inzulinska hipoteza: pomanjkanje spanja znižuje sekrecijo inzulina -‐ motena glukozna toleranca 3. Kor/zolna hipoteza: izloča se pod vplivom cirkadianih ritmov, na katere vplivajo spremembe v trajanju spanja; vpliv na presnovo OH in energijski metabolizem 4. Lep/nska (CrP) hipoteza: hormon lepVn, ki znižuje apeVt, se manj izloča ob prikrajšanosV spanja (vezava na CRP protein, ki se povečano izloča ob prikrajšanosV spanja) 5. Gherin – povečano izločanje ob hotenem skrajšanem spanju v 24 urah Vir: Bornhorst et all. 2012. From sleep duraVon to childhood obesity—what are the pathways? Eur J Pediatr ALKOHOL je energijsko hranilo, ki se ne shranjuje v telesu, zato se ob vnosu v telo takoj razgrajuje in porabi za energijske potrebe telesa, druga makrohranila imajo s tem“več možnos/”, da se shranjujejo v telesne zaloge; Družina in lokalno okolje Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ. Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991. DEBELILNO OKOLJE Agroživilska veriga Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ. Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991. Brigita Bukovec o McDonaldsu: KLIK Ali brez Coca Cole ne moremo imeti popolnega obroka ali je Coca Cola nadomestek za popolni obrok? Prepoved avtomatov v šolskem prostoru Šolski sektor Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ. Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991. Z zdravo in uravnoteženo prehrano in gibanjem za zdravje otrok – učna ura za učitelje gospodinjstva v osnovnih šolah Zelena Malo Oranžna Srednje Rdeča Veliko Maš čob a manj kot 3g/100g od 3 do 20g/ 100g več kot 20g/ 100g Sla dko r manj kot 5g/100g od 5 do 15g/ 100g več kot 15g/ 100g Sol manj kot 0.3g/100g od 0.3 do 1.5g/100g več kot 1.5g/ 100g www.veskajjes Transportno gibanje, gibanje na delovnem mestu in v šoli, telesna dejavnost v prostem času Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ. Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991. Transportno gibanje, gibanje ob delu, v šoli Gibanje v prostem času Gibalna učinkovitost otrok in mladostnikov, merjena z vrednostjo XT, glede na njihov prehranski status v šolskem letu 2010/2011 vrednost XT = 50 pomeni mejo med gibalno učinkoviVmi in neučinkoviVmi posamezniki Vir: Strel in drugi, Fakulteta za šport UL 2011 Socialno ekonomski pogoji Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ. Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991. Evolucija socialnega gradienta pri debelos/ pri odraslih v Franciji 20 19 1997 18 16 2006 15 Percentage (%) 15 12 12 11 12 10 10 10 9 9 7 7 7 7 5 5 5 5 4 0 <900 900-1200 1200-1500 1500-1900 1900-2300 2300-2700 2700-3000 3000-3800 > 3800- >5300 Houselhold income (€/month) ADAPTED BY N. DARMON FROM THE FOLLOWING REPORTS: NATIONAL DATA 1997: Charles MA, Basdevant A & Eschwege E (2002): Prévalence de l'obésité de l'adulte en France. La situaVon en 2000. A parVr des résultats des études OBEPI. Ann Endocrinol 63, 154-‐158. NATIONAL DATA 2006 : INSERM, TNS Sofres & Roche (2006): Obépi: enquête épidémiologique naVonale sur le surpoids et l'obésité. h,p://www. roche. fr/portal/eipf/france/rochefr/ins7tu7onnel/lesurpoidsenfrance . DELEŽ PREKOMERNO TELESNO TEŽKIH IN ODRASLIH PREBIVALCEV SLOVENIJE, 1997 IN 2009, GLEDE NA SOCIALNO EKONOMSKI STATUS (KOCH, 1997; GABRIJELČIČ BLENKUŠ IN DRUGI, 2009). Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ. ZAKLJUČEK Debelilno okolje je naša današnja realnost, ki ni usklajena s ﬁziološkimi lastnostmi človeškega telesa Strukturne determinante pomembno vplivnejše od individualnih, še posebej pri VsVh z nižjim socialno ekonomskim statusom Kompleksnost problemaVke – zahteva kompleksne rešitve