Determinante debelosti (Gabrijelčič Blenkuš)

Determinante debelosti
Dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš
Inštitut za varovanje zdravja RS
2. kongres klinične prehrane in presnovne podpore
Portorož, 16. november 2013
Determinante debelos/ JEŽI IN LISICE
COI. (2008). Healthy weight, healthy lives: a cross-government strategy for England.
Cross-government obesity unit, London (www.dh.gov.uk/publications)
7 glavnih podsistemov
Socialni vplivi
Individualna
psihologija
Proizvodnja hrane
Uživanje hrane/
prehranjevanje
Individualna
telesna
Okolje za
dejavnost
telesno
dejavnosti
Genetika in biologijaija
COI. (2008). Healthy weight, healthy lives: a cross-government strategy for England.
Cross-government obesity unit, London (www.dh.gov.uk/publications)
KOMPLICIRANO
kOMPLEKSNO
INDIVIDUALNO STRUKTURNO Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ.
Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991.
Individualni dejavniki
debelosti
Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ.
Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991.
Nesimetričnost kontrole vnosa hrane
Presežek energije
Nezadostni
signali
sitosti
Energijsko gosta hrana
Nedejavnost
Energijsko ravnotežje
Nizkoenergijska
prehrana
Telesna dejavnost
Učinkoviti
signali
lakote
Pomanjkanje energije
Vir: Prentice A, Jebb S. Nutr Rev 2004
Debelost in duševno zdravje -­‐  samopodoba; -­‐  zadovoljstvo z življenjem; -­‐  konkurenčnost na maritalnem trgu; -­‐  konkurenčnost na trgu delovne sile; … HIPOTEZE: POVEZAVA SPANJA IN DEBELOSTI 1. Behavioris/čna hipoteza (najpreprostejša): -­‐ manj spanja – več časa za hranjenje 2. Inzulinska hipoteza: pomanjkanje spanja znižuje sekrecijo inzulina -­‐ motena glukozna toleranca 3. Kor/zolna hipoteza: izloča se pod vplivom cirkadianih ritmov, na katere vplivajo spremembe v trajanju spanja; vpliv na presnovo OH in energijski metabolizem 4. Lep/nska (CrP) hipoteza: hormon lepVn, ki znižuje apeVt, se manj izloča ob prikrajšanosV spanja (vezava na CRP protein, ki se povečano izloča ob prikrajšanosV spanja) 5. Gherin – povečano izločanje ob hotenem skrajšanem spanju v 24 urah Vir: Bornhorst et all. 2012. From sleep duraVon to childhood obesity—what are the pathways? Eur J Pediatr ALKOHOL je energijsko hranilo, ki se ne shranjuje v telesu, zato se ob vnosu v telo takoj razgrajuje in porabi za energijske potrebe telesa, druga makrohranila imajo s tem“več možnos/”, da se shranjujejo v telesne zaloge; Družina in lokalno okolje
Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ.
Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991.
DEBELILNO OKOLJE Agroživilska veriga
Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ.
Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991.
Brigita Bukovec o McDonaldsu: KLIK
Ali brez Coca Cole ne moremo imeti
popolnega obroka ali je Coca Cola
nadomestek za popolni obrok?
Prepoved avtomatov v šolskem prostoru
Šolski sektor
Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ.
Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991.
Z zdravo in uravnoteženo prehrano in gibanjem za zdravje otrok –
učna ura za učitelje gospodinjstva v osnovnih šolah
Zelena Malo
Oranžna Srednje
Rdeča Veliko
Maš
čob
a
manj kot
3g/100g
od 3 do 20g/
100g
več kot 20g/
100g
Sla
dko
r
manj kot
5g/100g
od 5 do 15g/
100g
več kot 15g/
100g
Sol
manj kot
0.3g/100g
od 0.3 do
1.5g/100g
več kot 1.5g/
100g
www.veskajjes
Transportno gibanje, gibanje na delovnem mestu in v šoli,
telesna dejavnost v prostem času
Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ.
Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991.
Transportno gibanje,
gibanje ob delu, v šoli
Gibanje v prostem času
Gibalna učinkovitost otrok in mladostnikov, merjena z vrednostjo XT, glede na njihov prehranski status v šolskem letu 2010/2011 vrednost XT = 50 pomeni mejo med gibalno učinkoviVmi in neučinkoviVmi posamezniki Vir: Strel in drugi, Fakulteta za šport UL 2011 Socialno ekonomski pogoji
Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ.
Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991.
Evolucija socialnega gradienta pri debelos/ pri odraslih v Franciji 20
19
1997
18
16
2006
15
Percentage (%)
15
12
12
11
12
10
10
10
9
9
7
7
7
7
5
5
5
5
4
0
<900
900-1200 1200-1500 1500-1900 1900-2300 2300-2700 2700-3000 3000-3800
> 3800-
>5300
Houselhold income (€/month)
ADAPTED BY N. DARMON FROM THE FOLLOWING REPORTS: NATIONAL DATA 1997: Charles MA, Basdevant A & Eschwege E (2002): Prévalence de l'obésité de l'adulte en France. La situaVon en 2000. A parVr des résultats des études OBEPI. Ann Endocrinol 63, 154-­‐158. NATIONAL DATA 2006 : INSERM, TNS Sofres & Roche (2006): Obépi: enquête épidémiologique naVonale sur le surpoids et l'obésité. h,p://www. roche. fr/portal/eipf/france/rochefr/ins7tu7onnel/lesurpoidsenfrance . DELEŽ PREKOMERNO TELESNO TEŽKIH IN ODRASLIH
PREBIVALCEV SLOVENIJE, 1997 IN 2009, GLEDE NA
SOCIALNO EKONOMSKI STATUS
(KOCH, 1997; GABRIJELČIČ BLENKUŠ IN DRUGI, 2009).
Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ.
ZAKLJUČEK
Debelilno okolje je naša današnja realnost, ki ni usklajena s fiziološkimi lastnostmi človeškega telesa Strukturne determinante pomembno vplivnejše od individualnih, še posebej pri VsVh z nižjim socialno ekonomskim statusom Kompleksnost problemaVke – zahteva kompleksne rešitve