Kazalniki gospodarnosti

KONTROLING V
ZAVAROVALNIŠTVU
Predavateljica
Mag. JANA Dvoršak Bugarija
VSEBINA PREDMETA
TRIJE VSEBINSKI SKLOPI
1. OKVIR POSLOVANJA ZAVAROVALNIC
2. OSNOVNA IZHODIŠČA RAČUNOVODSTVA V
ZAVAROVALNICI
3. KONTROLING IN PROUČEVANJE
(ANALIZIRANJE) POSLOVANJA
ZAVAROVALNIC
2
3 VSEBINSKI SKLOP
KONTROLING IN PROUČEVANJE
Opredelitev kontrolinga
Funkcija kontrolinga na različnih ravneh
Načrtovanje poslovanja
Proučevanje poslovanja
Finančne analize poslovanja
Sistem povezanih kazalnikov
3
POVEZOVANJE
TREH VSEBINSKIH SKLOPOV-mikro
POSLOVNO OKOLJE
UREDITEV DELOVANJA
ANALIZIRANJE
POSLOVANJA
EKONOMSKE
KATEGORIJE
FINANČNI TRG
PODJETNIŠKI TRG
4
POVEZOVANJE
TREH VSEBINSKIH SKLOPOV-makro
NARAVNO IN POSLOVNO OKOLJE
ZAVAROVALNIŠKI
TRG
ZAVAROVALNICE:
ANALIZE POSLOVANJA
KONTROLING
OBVLADOVANJE TVEGANJ
PODJETNIŠKI TRG
5
SKUPINSKA VAJA
5 min
Povežite dosedanja spoznanja z vašimi izkušnjami
V nekaj točkah opredelite funkcijo
kontrolinga
V pomoč
Zakaj bi organizirali kontroling?
Kakšne naloge bi imel kontroling?
Kaj bi se v delovanju zavarovalnice izboljšalo …
6
KONTROLING
Izhaja iz prakse
Zgodovinsko ozadje
Potrebe po informacijah
Nadgradnja računovodstva
Konservativni koncept
Je prisoten v domači zavarovalni praksi
7
KONTROLING
Sodobna potreba poslovodstva
Informiranje
Povratne informacije
Usmerjevalne informacije
Zasledovanje ciljev
Uspešnost in učinkovitost
Druge pomembne informacije
Tržna vrednost podjetja
Dodana vrednost…
8
KONTROLING
STRATEŠKA RAVEN
Strateški vzor
Strateški cilji
Strateško načrtovanje
Presoja poslovanja (možnosti,
ugodnosti…)
Priprava ukrepov za vodenje, upravljanje
9
KONTROLING
IZVEDBENA RAVEN
Dajanje izhodišč
Usklajevanje – koordiniranje
Načrtovanje
Določanje metodologije, metodike
Priprava predlogov ukrepov
Poročanje
10
PROCES KONTROLINGA
11
PROUČEVANJE - ANALIZIRANJE
Spoznavanje bistva
Objektivnost
Strokovnost
Proučevalne metode
Splošne
Računovodske
Finančne
Novejše
12
PROUČEVANJE - ANALIZIRANJE
VIDIKI PROUČEVANJA
Izvajalski vidik
Področni vidik
Dinamični vidik
Komparativni vidik
Uporabniški vidik
Vsebinski vidik
Časovni vidik
Sistemski vidik
Vidik obsega
Metodološki vidik
Odločevalni vidik
13
SKUPINSKA RAZPRAVA
Zagotovo ste se v poslovni praksi že srečali z
reševanjem kakega problema.
Pomislite, kako ste pristopili k reševanju
V pomoč
Kaj ste opredelili kot problem?
S katerega vidika ste gledali na problem?
S kom ali čim ste primerjali …
14
PROUČEVANJE
teorija
praksa
15
METODE MERJENJA
ZA ANALIZIRANJE POSLOVANJA
UVELJAVLJENE V PRAKSI
Kazalec
Odmik
Kazalnik (odstotek, indeks, koeficient)
Sistemi kazalnikov
Slikovne predstavitve, ponazoritve
Zahtevnejše metode (finančne, aktuarske)
16
KAZALNIKI MERJENJA
ZA ANALIZIRANJE POSLOVANJA
Kazalniki po SRS 29
stanja financiranja (vlaganja)
stanja investiranja (naložbenja)
vodoravnega finančnega ustroja
obračanja
gospodarnosti
dobičkonosnosti
dohodkovnosti
denarne tokovnosti
17
KAZALNIKI GOSPODARNOSTIEKONOMIČNOSTI
Kazalniki gospodarnosti so tisti, ki s tehnično-tehnološkega vidika kažejo učinkovitost
porabe sredstev, s širšega gospodarskega vidika pa njihovo uspešnost uporabe
koeficient gospodarnosti poslovanja
=
poslovni prihodki
poslovni odhodki
koeficient celotne gospodarnosti
=
prihodki
odhodki
stopnja prodajne stroškovnosti
poslovnih prihodkov
=
stroški prodajanja
poslovni prihodki
stopnja delovne stroškovnosti
poslovnih prihodkov
=
stroški dela
poslovni prihodki
stopnja dobičkovnosti poslovnih
prihodkov
=
poslovni dobiček
poslovni prihodki
18
KAZALNIKI DONOSNOSTIRENTABILNOSTI
Kazalniki donosnosti kažejo oplojevanje naložb ali vlog z donosi. Pri tem danes v praksi
uporabljamo kazalnike:
• donosnosti sredstev (ROA),
• donosnosti naložb (ROI)
• donosnosti kapitala (ROE),
koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala
=
koeficient čiste dobičkonosnosti
osnovnega kapitala
=
koeficient razširjene dobičkonosnosti
sredstev
=
čisti dobiček obračunskega obdobja
povprečni kapital (brez čistega
poslovnega izida obračunskega obdobja)
čisti dobiček obračunskega obdobja
povprečni osnovni kapital
dobiček ali izguba in dane obresti
obračunskega obdobja
povprečna sredstva
19
DONOS, DONOSNOST
DONOS je absolutna vrednost
DONOSNOST je razmerje do vložka
DONOSNOST, RENTABILNOST
Je značilnost nečesa, da prinaša donos
obresti, dividende, renta, najemnina
dobiček iz povečane vrednosti naložbe
Izraža se z mero donosnosti (v%)
Obravnava več finančnih teorij (imenovane
po avtorjih, npr. Jensenova mera)
20
DRUGI KAZALNIKI
koeficient dividendnosti osnovnega
kapitala
=
vsota dividend za poslovno leto
povprečni osnovni kapital
stopnja dividendnosti čistega
dobička
=
vsota dividend za poslovno leto
čisti dobiček
Ekonomska dodana vrednosti - izraža presežek ali primanjkljaj čistega dobička po odštetju
normalnega donosa (lastniškega) kapitala od dejanskega čistega dobička.
koeficient dobičkonosnosti
finančnih naložb
koeficient dobičkonosnosti naložb
v obveznice
=
=
dobiček ali izguba finančne dejavnosti
obračunskega obdobja
povprečno stanje finančnih naložb
finančni donosi v obveznice
obračunskega obdobja
povprečno stanje finančnih naložb v
obveznice
21
DRUGI KAZALNIKI
Finančni vzvod
Dodatno zadolževanje
Večji donos sredstev
Kazalniki dobičkonosnosti
Poslovni vzvod
Večanje prihodkov, rast obsega
Večanje dobička
Kazalniki dobičkovnosti
22
KAZALNIKI DOBIČKOVNOSTI
Računovodsko opredeljeni kazalniki dobičkovnosti so kazalniki, ki kažejo uspešnost tistega,
kar vsebuje dobiček, ali izvedenke iz njega. To sta na primer v praksi pogosto uporabljena:
koeficient dobičkovnosti poslovnih
prihodkov
=
koeficient dobičkovnosti prodaje
=
poslovni prihodki
kosmati donos iz poslovanja ali
celotni dobiček
čisti prihodki od prodaje
kosmati donos iz poslovanja ali
celotni dobiček
23
KAZALNIKI LIKVIDNOSTI
Kazalniki denarne tokovnosti:
stopnja denarne izidnosti poslovnih
prihodkov
=
denarni izid iz poslovanja
poslovni prihodki
koeficient pokritosti nove naložbe z
denarnim izidom iz poslovanja
=
denarni izid iz poslovanja
nova naložba
koeficient pokritosti dolgov z
denarnim izidom iz poslovanja
=
denarni izid iz poslovanja
stanje dolgov
24
KAZALNIKI VODORAVNEGA
FINANČNEGA USTROJA
koeficient neposredne pokritosti
kratkoročnih obveznosti
(hitri koeficient likvidnosti)
koeficient pospešene pokritosti
kratkoročnih obveznosti
(koeficient pospešene likvidnosti)
koeficient kratkoročne pokritosti
kratkoročnih obveznosti
(koeficient sprotne likvidnosti)
=
=
likvidna sredstva
kratkoročne obveznosti
vsota likvidnih sredstev in
kratkoročnih terjatev
kratkoročne obveznosti
=
kratkoročna sredstva
kratkoročne obveznosti
koeficient komercialnega terjatvenoobveznostnega razmerja
=
terjatve do kupcev
obveznosti do dobaviteljev
koeficient kratkoročnega terjatvenoobveznostnega razmerja
=
kratkoročne terjatve
kratkoročne obveznosti
25
POSEBNI KAZALNIKI V ZAVAROVALNICI
ZAVAROVALNA IN FINANČNA DEJAVNOST
Premije, škode
Pozavarovanje
Rezervacije
Finančne naložbe
Kapital
Kapitalska ustreznost
Solventnost
Likvidnost
26
PRIMER BONITETNE OCENE
II.KAZALNIKI FINANČNE STABILNOSTI IN POSLOVNE USPEŠNOSTI
Delež kapitala v virih sredstev, v %
Delež obveznosti v virih sredstev, v %
Kapitalska pokritost dolgoročnih sredstev
Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev in zalog (kapital+rezervacije in dolgoročne PČR+dolgoročne
finnčne in poslovne obveznosti/dolgoročna sredstva+zaloge)
Razmerje med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi
Celotna gospodarnost (prihodki/odhodki)
Gospodarnost poslovanja (poslovni prihodki/poslovni odhodki)
Čista dobičkovnost prihodkov (čisti dobiček ali čista izguba/prihodki)
Donosnost sredstev (dodana vrednost ali izguba na substanci/povprečna sredstva)
Donosnost kapitala(dodana vrednost ali izguba na substanci/povprečni kapital)
Produktivnost (dodana vrednost ali izguba na substanci na zaposlenca) v EUR
Povprečni mesečni strošek dela na zaposlenca, v EUR
Povprečna mesečna plača na zaposlenca, v EUR
27
SISTEM POVEZANIH KAZALNIKOV
28
DRUGI MODELI, KAZALNIKI, KONCEPTI
KONCEPT ČASOVNE VREDNOSTI DENARJA
Čista sedanja vrednost naložbe
Je razobresteni (diskontiranimi) denarnimi prejemki nad
naložbenim izdatkom
NPV - net present value
Notranja mera donosnosti naložbe
Kaže obrestno mero, pri kateri je čista sedanja vrednost
naložbe enaka nič
IRR – internal rate of return
Prilagojena mera donosnosti naložbe
Upošteva tveganje ponovnega naložbenja
MIRR – modified internal rate of return
29
DRUGI MODELI, KAZALNIKI, KONCEPTI
SWOT ANALIZA
PREDNOSTI
Kakovost, organiziranost
?????
SLABOSTI
Specifična znanja, kader
?????
PRILOŽNOSTI
Tržne niše
?????
NEVARNOSTI
Konkurenca
?????
30
SODOBNI KONCEPT MERJENJA
Tveganje in donos
Ocena tveganja
Merjenje tveganja
Verjetnost
Vplivnost
Pogostost
Pomembnost
Prevzem tveganja
Orodja za prenos tveganja
Donos z vidika lastnikov kapitala
31
SODOBNI MODELI
Ocenjevanje poslovnega tveganja
32
VRSTE FINANČNIH NALOŽB
Z VIDIKA TVEGANJA IN DONOSA
donos
delnice
podjetniške obveznice
zakladne menice
državne obveznice
tveganje
33
KONCEPT TVEGANJE IN DONOS
Markowitzeva paradigma variance
CAPM - Capital asset pricing model
Model ocenjevanja vrednosti dolgoročnih
sredstev
Beta koeficient
Model tvegane vrednosti
VaR - Value-at-risk – izračunamo vrednost, koliko
lahko izgubimo glede na stopnjo verjetnosti in
normalno porazdelitev
Sodobnejše izpeljanke, simulacije…
34
NALOŽBENO TVEGANJE
Razpršitev naložb
sistematično (tržno) tveganje – enako za vsa podjetja in ga ni mogoče
odpraviti z razpršitvijo
nesistematično (specifično) tveganje – del tveganja, ki ga je mogoče
odpraviti z razpršitvijo
VPLIV ŠTEVILA DELNIC V POVPREČNEM NALOŽBENEM PORTFELJU
tveganje portfelja
σv%
35
30
25
σP=20,4
20
15
10
5
z razpršitvijo obvladljivo tveganje
tveganje
portfelja,
odvisno od
števila naložb
0
10
stalno prisotno tržno tveganje naložbenega portfelja
20
30
40
2000 in več
število delnic v portfelju
35
NALOŽBENO TVEGANJE
PREMICA TRGA VREDNOSTNIH PAPIRJEV
zahtevana
donosnost v %
premica trga
vrednostnih papirjev
14
12
10
8
6
4
2
premija za tveganje
netvegana donosnost
0,5
1,0
1,5
2,0
tveganje, izraženo z βi
36
PRIMER VERJETNOSTNE PORAZDELITVE DVEH NALOŽB
verjetnost
NALOŽBA A
NALOŽBA B
-70%
0 10%
100%
stopnja donosa
pričakovana stopnja donosa
37
PRIMER IZRAČUNA TVEGANE VREDNOSTI DVEH NALOŽB
Recimo, da imamo v naložbenem portfelju naslednji dve vrednostnici:
• A v višini 325 denarnih enot, σA = 0,0531
• B v višini 400 denarnih enot, σB = 0,3194
koeficient korelacije med gibanjem cen obeh naložb ρ = 0,0996
Var ρ= σ ρ = √A2 σA2 + B2 σB2 + 2 A B ρAB σA σB
= √3252⋅ 0,05312 + 4002 ⋅ 0,31942 +
+ 2 ⋅ 325 ⋅ 400 ⋅ 0,0996 ⋅ 0,0531 ⋅ 0,03194
= 1,306 denarne enote
VaR:
S povprečno, to je s 95-odstotno verjetnostjo lahko trdimo,
da bo izguba v enem dnevu manjša od 1,3 denarne enote.
38
ZA ZAKLJUČEK PREDMETA
Spoznavanje širine ekonomskega področja
Vplivanje okolja
Delovanje finančnih institucij
Sodobne smeri delovanja in proučevanja
Vidiki proučevanja
Računovodske informacije
Finančni pogled na poslovanje
Funkcijo kontrolinga
39
SKLEPNE MISLI
TEORIJA
DA VEMO KAJ
ŠTEJE IN
ZNAMO
PREŠTETI – IN
TO PRAVILNO
ČE VEMO KAJ
JE PRAV
PRIMERI
Hvala za pozornost. SREČNO
40