KONTROLING V ZAVAROVALNIŠTVU Predavateljica Mag. JANA Dvoršak Bugarija VSEBINA PREDMETA TRIJE VSEBINSKI SKLOPI 1. OKVIR POSLOVANJA ZAVAROVALNIC 2. OSNOVNA IZHODIŠČA RAČUNOVODSTVA V ZAVAROVALNICI 3. KONTROLING IN PROUČEVANJE (ANALIZIRANJE) POSLOVANJA ZAVAROVALNIC 2 3 VSEBINSKI SKLOP KONTROLING IN PROUČEVANJE Opredelitev kontrolinga Funkcija kontrolinga na različnih ravneh Načrtovanje poslovanja Proučevanje poslovanja Finančne analize poslovanja Sistem povezanih kazalnikov 3 POVEZOVANJE TREH VSEBINSKIH SKLOPOV-mikro POSLOVNO OKOLJE UREDITEV DELOVANJA ANALIZIRANJE POSLOVANJA EKONOMSKE KATEGORIJE FINANČNI TRG PODJETNIŠKI TRG 4 POVEZOVANJE TREH VSEBINSKIH SKLOPOV-makro NARAVNO IN POSLOVNO OKOLJE ZAVAROVALNIŠKI TRG ZAVAROVALNICE: ANALIZE POSLOVANJA KONTROLING OBVLADOVANJE TVEGANJ PODJETNIŠKI TRG 5 SKUPINSKA VAJA 5 min Povežite dosedanja spoznanja z vašimi izkušnjami V nekaj točkah opredelite funkcijo kontrolinga V pomoč Zakaj bi organizirali kontroling? Kakšne naloge bi imel kontroling? Kaj bi se v delovanju zavarovalnice izboljšalo … 6 KONTROLING Izhaja iz prakse Zgodovinsko ozadje Potrebe po informacijah Nadgradnja računovodstva Konservativni koncept Je prisoten v domači zavarovalni praksi 7 KONTROLING Sodobna potreba poslovodstva Informiranje Povratne informacije Usmerjevalne informacije Zasledovanje ciljev Uspešnost in učinkovitost Druge pomembne informacije Tržna vrednost podjetja Dodana vrednost… 8 KONTROLING STRATEŠKA RAVEN Strateški vzor Strateški cilji Strateško načrtovanje Presoja poslovanja (možnosti, ugodnosti…) Priprava ukrepov za vodenje, upravljanje 9 KONTROLING IZVEDBENA RAVEN Dajanje izhodišč Usklajevanje – koordiniranje Načrtovanje Določanje metodologije, metodike Priprava predlogov ukrepov Poročanje 10 PROCES KONTROLINGA 11 PROUČEVANJE - ANALIZIRANJE Spoznavanje bistva Objektivnost Strokovnost Proučevalne metode Splošne Računovodske Finančne Novejše 12 PROUČEVANJE - ANALIZIRANJE VIDIKI PROUČEVANJA Izvajalski vidik Področni vidik Dinamični vidik Komparativni vidik Uporabniški vidik Vsebinski vidik Časovni vidik Sistemski vidik Vidik obsega Metodološki vidik Odločevalni vidik 13 SKUPINSKA RAZPRAVA Zagotovo ste se v poslovni praksi že srečali z reševanjem kakega problema. Pomislite, kako ste pristopili k reševanju V pomoč Kaj ste opredelili kot problem? S katerega vidika ste gledali na problem? S kom ali čim ste primerjali … 14 PROUČEVANJE teorija praksa 15 METODE MERJENJA ZA ANALIZIRANJE POSLOVANJA UVELJAVLJENE V PRAKSI Kazalec Odmik Kazalnik (odstotek, indeks, koeficient) Sistemi kazalnikov Slikovne predstavitve, ponazoritve Zahtevnejše metode (finančne, aktuarske) 16 KAZALNIKI MERJENJA ZA ANALIZIRANJE POSLOVANJA Kazalniki po SRS 29 stanja financiranja (vlaganja) stanja investiranja (naložbenja) vodoravnega finančnega ustroja obračanja gospodarnosti dobičkonosnosti dohodkovnosti denarne tokovnosti 17 KAZALNIKI GOSPODARNOSTIEKONOMIČNOSTI Kazalniki gospodarnosti so tisti, ki s tehnično-tehnološkega vidika kažejo učinkovitost porabe sredstev, s širšega gospodarskega vidika pa njihovo uspešnost uporabe koeficient gospodarnosti poslovanja = poslovni prihodki poslovni odhodki koeficient celotne gospodarnosti = prihodki odhodki stopnja prodajne stroškovnosti poslovnih prihodkov = stroški prodajanja poslovni prihodki stopnja delovne stroškovnosti poslovnih prihodkov = stroški dela poslovni prihodki stopnja dobičkovnosti poslovnih prihodkov = poslovni dobiček poslovni prihodki 18 KAZALNIKI DONOSNOSTIRENTABILNOSTI Kazalniki donosnosti kažejo oplojevanje naložb ali vlog z donosi. Pri tem danes v praksi uporabljamo kazalnike: • donosnosti sredstev (ROA), • donosnosti naložb (ROI) • donosnosti kapitala (ROE), koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala = koeficient čiste dobičkonosnosti osnovnega kapitala = koeficient razširjene dobičkonosnosti sredstev = čisti dobiček obračunskega obdobja povprečni kapital (brez čistega poslovnega izida obračunskega obdobja) čisti dobiček obračunskega obdobja povprečni osnovni kapital dobiček ali izguba in dane obresti obračunskega obdobja povprečna sredstva 19 DONOS, DONOSNOST DONOS je absolutna vrednost DONOSNOST je razmerje do vložka DONOSNOST, RENTABILNOST Je značilnost nečesa, da prinaša donos obresti, dividende, renta, najemnina dobiček iz povečane vrednosti naložbe Izraža se z mero donosnosti (v%) Obravnava več finančnih teorij (imenovane po avtorjih, npr. Jensenova mera) 20 DRUGI KAZALNIKI koeficient dividendnosti osnovnega kapitala = vsota dividend za poslovno leto povprečni osnovni kapital stopnja dividendnosti čistega dobička = vsota dividend za poslovno leto čisti dobiček Ekonomska dodana vrednosti - izraža presežek ali primanjkljaj čistega dobička po odštetju normalnega donosa (lastniškega) kapitala od dejanskega čistega dobička. koeficient dobičkonosnosti finančnih naložb koeficient dobičkonosnosti naložb v obveznice = = dobiček ali izguba finančne dejavnosti obračunskega obdobja povprečno stanje finančnih naložb finančni donosi v obveznice obračunskega obdobja povprečno stanje finančnih naložb v obveznice 21 DRUGI KAZALNIKI Finančni vzvod Dodatno zadolževanje Večji donos sredstev Kazalniki dobičkonosnosti Poslovni vzvod Večanje prihodkov, rast obsega Večanje dobička Kazalniki dobičkovnosti 22 KAZALNIKI DOBIČKOVNOSTI Računovodsko opredeljeni kazalniki dobičkovnosti so kazalniki, ki kažejo uspešnost tistega, kar vsebuje dobiček, ali izvedenke iz njega. To sta na primer v praksi pogosto uporabljena: koeficient dobičkovnosti poslovnih prihodkov = koeficient dobičkovnosti prodaje = poslovni prihodki kosmati donos iz poslovanja ali celotni dobiček čisti prihodki od prodaje kosmati donos iz poslovanja ali celotni dobiček 23 KAZALNIKI LIKVIDNOSTI Kazalniki denarne tokovnosti: stopnja denarne izidnosti poslovnih prihodkov = denarni izid iz poslovanja poslovni prihodki koeficient pokritosti nove naložbe z denarnim izidom iz poslovanja = denarni izid iz poslovanja nova naložba koeficient pokritosti dolgov z denarnim izidom iz poslovanja = denarni izid iz poslovanja stanje dolgov 24 KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient likvidnosti) koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (koeficient pospešene likvidnosti) koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (koeficient sprotne likvidnosti) = = likvidna sredstva kratkoročne obveznosti vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev kratkoročne obveznosti = kratkoročna sredstva kratkoročne obveznosti koeficient komercialnega terjatvenoobveznostnega razmerja = terjatve do kupcev obveznosti do dobaviteljev koeficient kratkoročnega terjatvenoobveznostnega razmerja = kratkoročne terjatve kratkoročne obveznosti 25 POSEBNI KAZALNIKI V ZAVAROVALNICI ZAVAROVALNA IN FINANČNA DEJAVNOST Premije, škode Pozavarovanje Rezervacije Finančne naložbe Kapital Kapitalska ustreznost Solventnost Likvidnost 26 PRIMER BONITETNE OCENE II.KAZALNIKI FINANČNE STABILNOSTI IN POSLOVNE USPEŠNOSTI Delež kapitala v virih sredstev, v % Delež obveznosti v virih sredstev, v % Kapitalska pokritost dolgoročnih sredstev Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev in zalog (kapital+rezervacije in dolgoročne PČR+dolgoročne finnčne in poslovne obveznosti/dolgoročna sredstva+zaloge) Razmerje med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi Celotna gospodarnost (prihodki/odhodki) Gospodarnost poslovanja (poslovni prihodki/poslovni odhodki) Čista dobičkovnost prihodkov (čisti dobiček ali čista izguba/prihodki) Donosnost sredstev (dodana vrednost ali izguba na substanci/povprečna sredstva) Donosnost kapitala(dodana vrednost ali izguba na substanci/povprečni kapital) Produktivnost (dodana vrednost ali izguba na substanci na zaposlenca) v EUR Povprečni mesečni strošek dela na zaposlenca, v EUR Povprečna mesečna plača na zaposlenca, v EUR 27 SISTEM POVEZANIH KAZALNIKOV 28 DRUGI MODELI, KAZALNIKI, KONCEPTI KONCEPT ČASOVNE VREDNOSTI DENARJA Čista sedanja vrednost naložbe Je razobresteni (diskontiranimi) denarnimi prejemki nad naložbenim izdatkom NPV - net present value Notranja mera donosnosti naložbe Kaže obrestno mero, pri kateri je čista sedanja vrednost naložbe enaka nič IRR – internal rate of return Prilagojena mera donosnosti naložbe Upošteva tveganje ponovnega naložbenja MIRR – modified internal rate of return 29 DRUGI MODELI, KAZALNIKI, KONCEPTI SWOT ANALIZA PREDNOSTI Kakovost, organiziranost ????? SLABOSTI Specifična znanja, kader ????? PRILOŽNOSTI Tržne niše ????? NEVARNOSTI Konkurenca ????? 30 SODOBNI KONCEPT MERJENJA Tveganje in donos Ocena tveganja Merjenje tveganja Verjetnost Vplivnost Pogostost Pomembnost Prevzem tveganja Orodja za prenos tveganja Donos z vidika lastnikov kapitala 31 SODOBNI MODELI Ocenjevanje poslovnega tveganja 32 VRSTE FINANČNIH NALOŽB Z VIDIKA TVEGANJA IN DONOSA donos delnice podjetniške obveznice zakladne menice državne obveznice tveganje 33 KONCEPT TVEGANJE IN DONOS Markowitzeva paradigma variance CAPM - Capital asset pricing model Model ocenjevanja vrednosti dolgoročnih sredstev Beta koeficient Model tvegane vrednosti VaR - Value-at-risk – izračunamo vrednost, koliko lahko izgubimo glede na stopnjo verjetnosti in normalno porazdelitev Sodobnejše izpeljanke, simulacije… 34 NALOŽBENO TVEGANJE Razpršitev naložb sistematično (tržno) tveganje – enako za vsa podjetja in ga ni mogoče odpraviti z razpršitvijo nesistematično (specifično) tveganje – del tveganja, ki ga je mogoče odpraviti z razpršitvijo VPLIV ŠTEVILA DELNIC V POVPREČNEM NALOŽBENEM PORTFELJU tveganje portfelja σv% 35 30 25 σP=20,4 20 15 10 5 z razpršitvijo obvladljivo tveganje tveganje portfelja, odvisno od števila naložb 0 10 stalno prisotno tržno tveganje naložbenega portfelja 20 30 40 2000 in več število delnic v portfelju 35 NALOŽBENO TVEGANJE PREMICA TRGA VREDNOSTNIH PAPIRJEV zahtevana donosnost v % premica trga vrednostnih papirjev 14 12 10 8 6 4 2 premija za tveganje netvegana donosnost 0,5 1,0 1,5 2,0 tveganje, izraženo z βi 36 PRIMER VERJETNOSTNE PORAZDELITVE DVEH NALOŽB verjetnost NALOŽBA A NALOŽBA B -70% 0 10% 100% stopnja donosa pričakovana stopnja donosa 37 PRIMER IZRAČUNA TVEGANE VREDNOSTI DVEH NALOŽB Recimo, da imamo v naložbenem portfelju naslednji dve vrednostnici: • A v višini 325 denarnih enot, σA = 0,0531 • B v višini 400 denarnih enot, σB = 0,3194 koeficient korelacije med gibanjem cen obeh naložb ρ = 0,0996 Var ρ= σ ρ = √A2 σA2 + B2 σB2 + 2 A B ρAB σA σB = √3252⋅ 0,05312 + 4002 ⋅ 0,31942 + + 2 ⋅ 325 ⋅ 400 ⋅ 0,0996 ⋅ 0,0531 ⋅ 0,03194 = 1,306 denarne enote VaR: S povprečno, to je s 95-odstotno verjetnostjo lahko trdimo, da bo izguba v enem dnevu manjša od 1,3 denarne enote. 38 ZA ZAKLJUČEK PREDMETA Spoznavanje širine ekonomskega področja Vplivanje okolja Delovanje finančnih institucij Sodobne smeri delovanja in proučevanja Vidiki proučevanja Računovodske informacije Finančni pogled na poslovanje Funkcijo kontrolinga 39 SKLEPNE MISLI TEORIJA DA VEMO KAJ ŠTEJE IN ZNAMO PREŠTETI – IN TO PRAVILNO ČE VEMO KAJ JE PRAV PRIMERI Hvala za pozornost. SREČNO 40