1. No category

Trenutna svetovna ekonomija in
plemenite kovine
Nasveti v članku nimajo garancije. Za vaše investicije avtor nima odgovornosti, investirate na
lastno odgovornost, za svoje odločitve ste odgovorni sami. Namen članka je zbrati znanje in
napovedi za plemenite kovine (predvsem zlato in srebro), ne pa določiti smer gibanja in
prihodnje cene kovin. Pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Lahko bi še
vključil kakšno modro pravniško, ampak mislim, da bi moralo zadostovati…
Za tiste, ki branja nimate radi, pa je zbranih nekaj povezav do filmčkov, kjer si lahko zadevo
ogledate. Na žalost so vsi v angleščini. Ogled filmčkov pa je vsekakor priporočljiv tudi za
tiste, ki boste tole zadevo prebrali.
Rok Mastnak
[email protected]
Kakšen je namen tega dela
V investiranje v fizično zlato in srebro sem začel pred nekaj leti. Takrat nisem vedel veliko o
svetovni ekonomiji in politiki. Od takrat pa dokaj »redno« spremljam dogajanje v svetu in
poslušam mnenja različnih ljudi (katerih mnenja so tudi zapisana v tem članku). O finančnem
sistemu in svetovni ekonomiji v redni izobrazbi ne izvemo kaj dosti. Namen članka je
seznaniti ljudi o ekonomiji in finančnem sistemu ter predstaviti zlato in srebro kot naložbo, ki
zna v bližnji prihodnosti predstavljati veliko vrednost oz. ohraniti vrednost premoženja.
Opozoriti moram še na to, da je veliko več tistih, ki verjamejo, da sta obe kovini v t.i.
mehurčku in bo cena vsak čas počila. Na kateri strani boste, presodite sami, to delo pa
vsekakor zagovarja rast cen plemenitih kovin.
Zapisane besede v veliki meri niso moje, prihajajo s stani analiz in napovedi drugih avtorjev, s
katerimi se strinjam; predvsem Peter Schiff, pa tudi Mike Maloney, JS Kim, Lindsey
Williams in še kakšen se najde.
Kakšna je usoda dolarja
Večina zapisanega v nadaljevanju je iz knjig in video blogov Petra Schiffa, ekonomista in
borznega posrednika. Je eden izmed redkih, ki je napovedal zlom nepremičninskega trga v
Ameriki, in o tem leta 2006 napisal knjigo Crash proof. Schiff je mnenja, da se kolaps dolarja
nezadržno bliža. Kolaps bo posledica trgovinskega primanjkljaja, ki ga imajo ZDA. Blago
redno prihaja v ZDA iz Kitajske, toda kaj dobijo v zameno Kitajci? Dolarje. Ampak kje
zapraviti te dolarje, če ZDA ne proizvajajo toliko? Kitajci na ta način sploh ne morejo porabiti
svojih dolarjev.
Večina analitikov jemlje kapitalni presežek kot dobrega, da kaže na ekonomsko moč ZDA,
rekoč: naj Kitajci investirajo z dolarji, kjer želijo. In to bodo v zelo kratkem tudi naredili,
takoj ko bojo ugotovil, da je Amerika 14 trilijonov v dolgu. Ameriška ekonomija deluje po
zgledu Toma Sawyerja – toliko, kot so imeli sosedovi otroci od barvanja ograje, toliko bodo
Kitajci imeli od dela za ZDA. Azijci se še ne zavedajo, da dolar ni nič vreden.
Velika razlika je tudi, na katerem področju se država zadolžuje. Včasih so si ZDA sposojale
denar in zato gradile ceste, železnice… in proizvajale. Danes si denar izposojajo zato, da si s
tem financirajo potrošnjo!
Zakaj je svetovna velesila v zatonu
V nekaj desetletij so ZDA prešle iz največjega posojilodajalca na svetu do največjega
posojilojemalca (največjega svetovnega dolžnika), iz družbe, ki je delala, varčevala in
izvažala v družbo, kjer glavni sektor predstavljajo finance (ki same po sebi nimajo dodane
vrednosti, samo pomagajo uresničevati načrte).
Kako je do tega prišlo? Dolar je leta 1944 v Bretton Woodsu pridobil status svetovne rezervne
valute. Takrat je bil dolar vezan na zlato in si lahko v bankah dolarje menjal za določeno
količino zlata. Kako se je cel svet lahko takrat strinjal, da prevzame dolar kot rezervno valuto?
-
ZDA so bile industrijski velikan
svetovni izvoznik
največji kreditodajalec in
dolar je bil krit z zlatom
DANES ZDA NISO NIČ OD TEGA! Ravno obratno. Prav status rezervne valute pa je
Američanom omogočal (in še omogoča) velike trgovinske primanjkljaje.
Pogost napačen argument: Kitajska je odvisna od ZDA, saj svojega blaga ne more prodati
drugje. Schiff ta argument prikaže v drugačni luči: Kitajci so odvisni od ZDA v tolikšni meri,
kot so podložniki dolžni pitati svojega kralja. Po logiki prvega argumenta bi bili podložniki v
srednjem veku brez svojega (mnogokrat prezahtevnega) kralja brezposelni, cele dneve bi
lenarili in nič naredili, KAR SPLOH NI RES. Kar bi naredili, bi lahko porabili zase, ostalo pa
menjali za druge stvari!
Druga (njegova bolj znana) primerjava je samotni otok, kjer pristane 5 Kitajcev in 1
Američan, pa si za preživetje razdelijo delo: en lovi ribe, drug srne, en kuri ogenj, en gradi
bajto en pa nabira sadje Američan pa ima edino nalogo zvečer pojesti stvari. Moderni
ekonomisti bi temu rekli: AMERIČAN JE MOTOR RASTI! Brez Američana ubogi Azijci
nebi imeli nič za delati cele dneve, samo lenarili bi! Brez njega ekonomija na otoku sploh
obstajala nebi! Resnica pa je ravno obratna. Idiotskega Američana se je potrebno čim prej
znebiti, in samo vprašanje časa je, kdaj bodo Kitajci to ugotovili.
Še ena znana Schiffova primerjava: na otoku sta dva kmeta, kmet John, ki goji jabolka in
kmet Chang, ki ima nasad pomaranč. Ker oba pridelata več kot porabita, stvari menjata. Letos
Johnu nasad uniči poplava, pa reče Changu: »Dajva se takole zmenit: ti mi daj polovico
jabolk, itak jih vzgojiš preveč, jaz pa ti dam v zameno za vsako jabolko en listek, da veva,
koliko sem ti dolžan, pa še nekaj dodatnih listkov zraven (obresti)«. Chang se strinja,
pomaranč ima namreč preveč, naslednje leto pa bo dobil nazaj več jabolk, kot bo dal letos
pomaranč, tako da bo lahko drugo leto več počival.
Naslednje leto pride orkan in John je spet brez pridelka. Zopet opravita isti posel, s tem da
John obljubi še več pomaranč. Tretje leto Johnu uniči pridelek požar... To se dogaja nekaj let
zapovrstjo, tako da Chang na koncu sploh ne ve, zakaj prejema listke. Nekaj takega
predstavlja trenutna svetovna ekonomija. Ko bodo Kitajci ugotovili, v čem je trik, bo igre
konec. Kaj bo najverjetnejši rezultat začetne zgodbe: Chang bo kupil Johnovo posest, John bo
pa po možnosti pri Changu obiral japke.
Zakaj se trenutna recesija napačno rešuje
Kritična napaka pri trenutni recesiji je: vsakršen poskus varčevanja bi ZDA prinesel potrebno
recesijo, česar pa se politika brani na vse kriplje (ker bi politiki, ki to dopusti, tako izgubil
svojo pozicijo). Recesija je namreč zdravilo. Podjetja, ki ne poslujejo trajnostno, bodo
propadla. Na družinskem nivoju lahko to prinese kakšno tragedijo (npr. oba člana neke
družine, ki vzdržujeta gospodinjstvo, izgubita službo, ker delata za isto podjetje), toda na
dolgi rok se stvari popravijo in ljudje začnejo delati stvari, ki dejansko služijo svetu.
Trenutna ekonomija v pasti:
-
povišanje obrestne mere = vodi v recesijo, ker lastniki domov niso možni več
odplačevati hipotek
- znižanje obrestne mere = hiperinflacija (tudi v evrih že cene pridno rastejo)
Temu pomaga še trend zavrnitve dolarja. Zgodilo se bo, da tujci dolarjev sploh ne bodo več
sprejeli, nehali bodo pošiljati blago, kontejnerji pa bodo ostali na kitajskem, v Ameriko pa se
bo vrnilo za vseh 60 let natiskanih dolarjev.
Filmček, kako se ZDA zadolžujejo:
http://www.youtube.com/watch?v=d9laKyBZoVU&feature=player_embedded
Zgodovina na kratko
Pa poglejmo v bančne sisteme skozi zgodovino. Že od začetka človeštva so se kazale
prednosti delitve dela. Preden je obstajal denar, so ljudje menjevali stvari med sabo (ribe,
kožo, sulice, domače živali ipd.). Ampak pri tem nastane problem: kako veš, koliko rib dobiš
za medvedovo kožo? Kako si shraniš ribe, da ne zgnijejo? Podobna vprašanja so vodila do
univerzalnih sredstev izmenjav, kot so npr. školjke, biseri, rimska vojska je bila plačana s
soljo (sol – lat. salarium – ang. salary – plača). Kmalu je bilo zlato spoznano kot univerzalna
valuta: je lahko prenosljivo, ima veliko vrednost, lahko se razdeli na manjše kose, ne zarjavi,
na oksidira in glavna prednost: JE REDKO.
Zlato je služilo kot denar večji del zgodovine, nekega dne pa je neka brihtna (verjetno
bankirska) glavica ugotovila: kaj če bi zlato hranili pri meni v sefu, jaz pa vam dam v zameno
enako količino listkov? Kdor pride s tem listkom sem, lahko kadarkoli dvigne v zameno zlato.
Ljudem je bil ta sistem všeč, kajti ni bilo več potrebno nositi zraven 10 kilogramov kovine, ko
si šel po nakupih, prav tako pa se jih je dalo lažje skriti pred nepridipravi.
Kmalu pa je bankir ugotovil, da večji del zlata vedno ostaja v sefu. Zato je začel posojati
okrog papirnate listke, ki niso imeli zlata za kritje. Sistem je dobro deloval, bankir pa je na ta
račun bogatel. Če je kdo posumil, da bankir goljufa in da nima toliko zlata, mu je bankir
preprosto pokazal sef poln zlata. To je prepričalo vse dvomljivce. Na ta način je nastal
frakcionarni bančni sistem, kjer banka drži le del denarja na banki, ostalo pa lahko posoja
(banke se še vedno bojijo t.i. bank run-ov oz. navalu na banko, kjer veliko ljudi naenkrat
zahteva denar). Več o tem v filmčku (je razdeljen na 5 delov):
http://www.youtube.com/watch?v=KyDU4X8GSmE
http://www.youtube.com/watch?v=sanOXoWl0kc&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=kTv1fo6sKmo&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=3qicabStQkc&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=7kpSbkaD4tM&feature=related
Z denarjem se je goljufalo že od nekdaj. V rimskih časih so kovancem pilili robove (če se je
kdo spraševal, zakaj so evro kovanci nazobčani – tu je odgovor), v srednjem veku so vladarji
menjavali slike na kovancih (nov vladar je razveljavil denar, na katerem je bila narisan
prejšnji), sedaj pa se krade preko inflacije.
Bančni sistemi so se skozi sodobno zgodovino spreminjali. Tukaj je le zadnjih nekaj sistemov,
v ZDA:
1871 – do 1 sv. vojne klasični zlati standard
1. sv. vojna – 2. sv. vojna »gold exchange standard« (ne znam prevesti pojma…)
1944 – 1971 Bretton woods monetarni sistem, kjer pridobi dolar status svetovne rezervne
valute
Po letu 1971 pa je svet na dolar standardu.
Mike Maloney je ugotovil (vsaj nikogar drugega nisem zasledil govoriti o tem) da se
Ameriški valutni sistem menja na približno vsakih 40 let (sam sem star 23 let in sem menjal 3
valute – dinarje, tolarje in evre, torej povprečno menjam sistem vsakih 7 let!) Ob spremembi
sistemi pa je valuta velikokrat devalvirana ali pod vplivom inflacije – spomnimo se, kaj je
bilo, ko je prišel evro, članek spodaj (za spremembo v Slovenščini):
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/evro-podrazil-zivljenje-slovencev/99645
Med leti 45 - 60 Amerika uživa status svetovne rezervne valute, dolarji se selijo v tujino in
doma ne višajo inflacije. Tuje valute se morajo širiti v skladu z dolarji - tale tema se lahko
zelo razširi (ker so ZDA lahko čudovito goljufale), vendar ima avtor pomanjkanje znanja in
časa.
Leta 1971 Nixon zapre zlato okno, dolar uradno ni več krit z zlatom. Tukaj Američani prvič
bankrotirajo. Marsikateri ekonomist se s to trditvijo nebi strinjal. Tako imamo trenutno sistem
drsečih valut, kjer se valute lahko vsakodnevno kupijo na borzi, krite pa niso z ničemer! Tako
ima vsaka valuto tolikšno vrednost, kot ji ljudje zaupajo.
Miti o ekonomiji
Zbranih je nekaj znanih in napačnih trditev (vse povzeto iz Peter Schiff, Crash Proof):
Recesije ni več, smo v okrevanju. Trenutna ekonomska statistika v Ameriki je le
propaganda. Masovni mediji na veliko manipulirajo s podatki. Zgodilo se bo to, da bojo cene
hiš padle, medtem ko bo velik dolg ostal. Bernarke (šef FEDa) se na vsak način trudi, da bi
cene hiš ohranile trenutno raven. To mu lahko uspe ob izdatnem tiskanju dolarjev, cene hiš
bodo res ostale na trenutni ravni, TODA podražile pa se bodo vse ostale stvari, predvsem
življenjski stroški, HRANA IN ENERGIJA!
Stimuliranje ekonomije z raznimi programi naj bi pomagalo. Ta »stimulus« pa bi se v resnici
moral imenovati sedativ, ker škodi ekonomiji. Regulacija malo da, pa veliko vzame –
predvsem produktivnost in učinkovitost. Ko so najtežji časi, je prosti trg najbolj potreben. Ste
se kdaj vprašali: če vlada res lahko stimulira ekonomijo, zakaj že imamo potem recesije?
Trenutna kriza kaže, da kapitalistični sistem propada. Trenutna kriza ni napaka
kapitalizma, ampak vladni poskusi mešanja v proste trge! Balonček cen nepremičninskega
trga je povsem delo ameriške centralne banke, da bi stimuliral ekonomijo, ki je bila v recesiji
že od poka internetnega balončka leta 2001.
Trošenje je srce ekonomije. To je osnovna zmota moderne ekonomije. Ekonomija vedno
raste zaradi prihrankov in manjše trenutne potrošnje, v ZDA pa ravnajo ravno obratno, nato pa
enako svetujejo celemu svetu.
Prihranki tvorijo kri ekonomije, brez tega kapitalne formacije niso možne. Višje cene delnic
niso prihranki. Poleg tega moraš prihranke dat na plano, ko je zunaj kriza, to pa je zelo težko
pri delnicah (in hišah), ker ko pride kriza, potem vsi naenkrat prodajajo, tako da vaši t.i.
prihranki nimajo velike vrednosti.
Trgovinski primanjkljaj je znak, da Ameriška ekonomija raste hitreje kot druge.
Resnica je ta, da znaša primanjkljaj 65 milijard dolarjev mesečno, kar predstavlja velik
problem. Če danes zadolžiš, moraš jutri za to plačati...
Letna inflacija je zmerna in je pod kontrolo. V izračunu inflacije sploh ni upoštevane hrane
in energije. Oba dejavnika sta označena za zelo nihajoča in bi imela slab vpliv na izračun
inflacije. Oba dejavnika sta ključna pri izračunu inflacije, pa vseeno nista upoštevana. Zakaj?
Zato ker bi pokazala realno višino inflacije, ki bi bila 2x do 4x višja od prikazane. Vlada želi
skrivoma imeti višjo inflacijo (saj omogoča večje trošenje, inflacija je davek), uradno pa se
mora inflacija prikazati čim nižje! Več o tem v poglavju inflacija.
Pomen nafte se manjša, saj smo (ZDA) vedno bolj storitveno usmerjeni. Trditev spet ne
drži, kajti blago je vendarle potrebno pripeljati iz kitajske… kakšno gorivo že imajo ladje?
Deflacija: Povečanje CPI je znak, da je deflacija uspešno premagana. Tveganje deflacije je v
resnici umetno ustvarjeno, da nas odvrne od pravega problema. Velja pač: Ljudje ne bodo
trošili, če bodo pričakovali nizke cene. Spet ni res! Cene tehnike (televizija, računalnik) se
konstantno zmanjšujejo, pa se kljub temu prodaja za med.
Rastoč BDP kaže na zdravo ekonomijo: V izračunu BDP je tako preveč neumnosti, da bi se
natančneje merila ekonomska moč. Ko je udaril hurikan Katrina, se je BDP povečal, kljub
temu, da je veliko ljudi umrlo, milijoni pa so ostali brez domov. Notri so šteti tudi stroški za
borbo proti kriminalu, zdravje (verjetno bo po nesreči nuklearke na japonskem BDP zrasel, ko
se bodo ljudje zdravili zaradi sevanja), obramba države, delo v gospodinjstvu pa sploh ni
šteto, enako je z prostovoljnim delom. Tudi sposojen denar viša BDP, plačale bodo pa
prihodnje generacije. Torej: BDP je neumen in ne pokaže ničesar.
Depresijo 1933 je povzročil Hoover, pozdravil pa jo je F.D. Roosevelt z New Dealom.
Resnica je, da sta oba posegala v ekonomijo in povzročala škodo. Trenutni kreditni krč je
globalen, ker so si sposojal od kitajske denar, ki ga ne morejo vrniti. Oživljanje ZDA dejansko
ovira druge ekonomije po svetu, propad ZDA bo drugim dobro del.
Hoover začel vojne, večal plačo po nepotrebnem, dvignil davke ko že tako niso ljudje zmogli
plačevati. Roosevelt začel obsežno regulirati, ustanovil agencije za pomoč. Depresija se je v
resnici končala zato, ker se je vlada že pripravljala na drugo svetovno vojno (proizvodnja).
Kakšna takšna rešitev z vojno večjih razsežnosti lahko pride na plano tudi sedaj. Američani že
tako lepo skrbijo za to: Irak, Afganistan, napadi z brezpilotnimi letali v Pakistanu, trenutno
posredovanje v Libiji… O bogati zgodovini Ameriških vojn pa kdaj drugič…
(http://www.youtube.com/watch?v=QxkJ8p1GS3U&feature=feedu)
O inflaciji
Kaj sploh je inflacija? Večina s pojmom sploh ni dobro seznanjena. Pogosto mišljenje pri tem
je: »Ne morem verjeti, kako je sladoled postal drag. Včasih sem za kepico dal 50 SIT, sedaj
stane 1,2 evra (torej okrog 270 nekdanjih SIT). Moral bi iti v sladoledarski biznis, on Albanec
tam na vogalu je 100% veliko zaslužil«. Žal temu ni tako.
Drugi pogost odgovor je, da je inflacijo splošna rast cen. Tu se že približamo problemu.
Dejansko inflacija predstavlja vedno večjo količino denarja v obtoku, denar pa v obtok
pošiljajo centralne banke.
Za boljše razumevanje: denimo, da se na območju Slovenije nahaja 1.000.000 evrov, z
denarjem pa je možno kupiti le kruh. Vsakodnevno peki spečejo tudi milijon štruc kruha. Če
torej delimo količino denarja s kruhom, dobimo, da kruh stane 1 evro (milijon evrov/ milijon
štruc kruha = 1 evro na šturco kruha). Če bi sedaj v državi nastala recesija, da Slovenci nebi
jedli več toliko kruha, bi se centralna banka odločila za »finančno injekcijo« 600.000 evrov.
Koliko bi kruh stal sedaj? 1,6 milijona evrov / 1 milijon štruc kruha = 1,6 evra za štruco
kruha! Kruh bi postal dražji, to pa bo tudi posledica tiskanja velikih količin denarja.
Druga primerjava bi bila mogoče dražba, kjer vsak udeleženec prinese sabo 100 evrov.
Povprečna cena na dražbi bi zato bila 100 evrov. Če bi vsak na dražbo (ali v pekarno) prinesel
500 evrov, bi se povprečna cena torej znašala 500 evrov.
V prihodnosti višje cene ne bodo le odraz inflacije. Tukaj govorimo predvsem o nafti. Nafta
bo poleg inflacija rastla še zaradi dveh stvari: dolgo že ni bilo raziskovanja za naftna
področja, poleg tega pa bodo azijske valute pokupile veliko več nafte, tako da bo zanjo
potrebno odšteti več dolarjev (evrov).
Pri izračunu inflacije se pojavlja veliko manipuliranja. Statistika inflacije namreč temelji na
izračunu jedrne inflacije, kjer niso upoštevani stroški hrane in energije, kar ne pokaže realne
inflacije. Vzemimo za primerjavo slovenskega študenta, ki se uči ob električni luči, poje za
kosilo dunajski zrezek in si greje noge ob prižganem radiatorju, medtem ko Afriški študent
(npr. dogajanje v Zimbabveju, kjer je hiperinflacija udarila lani) bere knjige ob sveči, strada
ob starem kruhu in je pokrit z odejo. Sodeč po vladni statistiki glede inflacije sta oba bila na
istem!
Potenciali zlata
Obstaja možnost, da bo zlato spet denar. Nekaj razlogov, zakaj je zlato (trenutno še)
podcenjeno:
-
Zlato trenutno ni denar. Ob pričakovanju, da se to po 50 letih spet uresniči, bo
pridobilo večjo vrednost. Enako je bilo leta 1980. CB je razglasila boj proti inflaciji.
Posledica: novih odkritij rudnikov zlata praktično ni bilo, ker se ga ni splačalo iskati in
minirati in vse kar odkritje zlata prinese. Tako da sedaj 10 let ni bilo nove ponudbe na
trgu. Zlato tako nosi v sebi vrednost raziskovanja, miniranja, predelave v rafinerijah in
kovanja. Vlada pa na drugi strani lahko sprinta 1 dolar z istimi stroški kot bankovec za
1000 dolarjev, medtem ko 1000 unč zlata zahteva 1000x več dela (stroškov)!
-
Experiment v nekritih valutah se počasi bliža koncu, vse več ljudi odkriva in bo
odkrivalo pravo vrednost zlata. Če že vlada ne bo želela nazaj zlatega standarda, ga
bodo pa ljudje zahtevali sami. To se sedaj dogaja bolj na individualni ravni, počasi pa
bodo začeli se vključevati narodi, države.
-
CB so sedaj postale neto kupci, ne več neto prodajalci. Kakšen vpliv ima to na ceno
zlata, lahko pogledate tu – CB net buyers
-
Wall street bo ponovno odkril zlato kot naložbeno surovino.
NAPOVEDI ZA PRIHODNOST
Peter Schiff
2007 je balon nepremičnin res počil. Toda napovedan kolaps ni bil ta, glavni udarec Ameriko
še čaka, trenutno dogajanje je bila le uvertura. Obveznice so še vedno precenjene, kar bo
prineslo še hujše posledice kot padec nepremičnin. Se trudijo na vse pretege oživiti: izredno
nizke obrestne mere, TARP denar, kvantitativno sproščanje (QE1, QE2…) itd.
Ameriška ekonomija je trenutno kot hišica iz kart: na zunaj z izredno lepo fasado, znotraj na
trhlih temeljih. Nekaj dogodkov/scenarijev, ki so možni na poti propada dolarja:
- Nepremičninski trg lahko pahne ekonomijo v recesijo: to se je res zgodilo, in naj bi bil
po njegovih besedah šele začetek.
- Države bežijo iz dolarja: to se trenutno dogaja še pod radarjem masovnih medijev
(Iran, Kitajska…)
- Potrošniki začnejo varčevati: težka bo, ker se vlada na vse kriplje trudi v smeri
trošenja
- Širjenje vojne popolnoma uniči vladni proračun (je v teku…)
- Derivati počijo, hedge skladi se zrušijo
- Ogromni primanjkljaji prestrašijo tuje investitorje (je v teku…)
- Inflacija prisili FED dvigniti obrestne mere, kar ekonomijo pahne v hujšo recesijo: Če
že bo to FED storil, bo to storil nazadnje, ko drugih možnosti res ne bo več, saj se šefe
Feda, Ben Bernanke na vse pretege trudi ne povečati obrestnih mer, kar bo posledično
povzročilo hiperinflacijo. Visoke cene nafte, riža, zlata, srebra, koruze, žita, sladkorja
pa se že začenjajo kazati v gospodarstvu
- Naftni šok lahko škodi ekonomiji (je v teku – nemiri na bližnjem vzhodu lahko to
povzročijo kadarkoli)
- Insoventnost Freddie & Fannie (največji zavarovalnici v ZDA) povzroči izgubo
mednarodnega zaupanja (tukaj se je Schiff zmotil v eni stvari; F&F bi res propadla,
toda ameriška vlada se je odločila podržaviti ustanove in tako kriti masovne izgube, ki
sta jih velikana pridelala).
- Težko je določiti, katera stvar se bo prva zgodila: ja no… v bistvu se dogajajo mnoge
od naštetih stvari, Schiff je skoraj vse zadel ali pa vsaj bil blizu, toda vse se dogaja
zelo počasi.
Kdaj bo veselja v plemenitih kovinah konec? Ko se bo v delnicah zlatih podjetij pojavil
balonček. Takrat bo počil tudi celoten trg zlata. Zatona dolarja še zaenkrat ni videti na
obzorju, je pa veliko domin in ko pade ena, bo s tem povzročila tudi padec ostalih. Prav tako
delnice rudnikov trenutno še počivajo in sploh niso začele rasti.
Lindsey Williams
Zgodba je takšna: Lindsey Williams je pastor, ki je delal za neko podjetje pri polaganju
naftovodov na Aljaski. Kot »božjega poslanca« ga je uprava podjetja povabila na sestanke, da
bi kot župnik pomagal pri odnosih z delavci. Tako si je pridobil dobre odnose z, kot sam
pravi, »elito«, ki planira prihodnje dogajanje na svetu. Sam osebno ne verjamem, da obstaja
kakšna elita, ki »vlada« in kontrolira svet. Če odštejem to, pa je imel g. Williams do sedaj
veliko konkretnih in predvsem pravilnih napovedi, zato sem ga tudi vključil.
Kaj torej pravi Lindsey? Elita ima plan doseči 150-200 dolarjev za sodček nafte (trenutna
cena je malo pod 100 dolarji), do konca leta 2012. Valutni standard sveta naj bi bila nafta.
Pa si še podrobneje poglejmo ameriško zgodovino. Okrog leta 1900 so nastali vsi večji
ameriški naftarji: Texaco, Shell, Standard Oil. Vedeli so za ogromno količine nafte na
bližnjem vzhodu, teritorij pa so si med seboj razdelili. V Ameriki obstajajo največja naftna
nahajališča na svetu (Prudhoe bay, Aljaska; Gull island), vendar od tam nafta nikoli ni bila
črpana (bo, ko bo doseglo podano ceno). Raje so se dogovorili z Arabci, da črpajo nafto od
tam. Dogovor je bil takšen: mi bomo kupili vašo nafo, vi pa investirajte v državne obveznice
ZDA. Takrat je bil ameriški dolar še zelo zanesljiv papir. Pogodbo je podpisal Henry
Kissinger z OPEC-om leta 1977.
S Kissingerjem nista podpisala le 2: Irak, kjer trenutno poteka vojna, in Iran ni podpisal, zato
pa jih redno jebejo (npr. da posedujejo nuklearno orožje). Kakšne so bile podrobnosti
sporazuma: Ameriška podjetja so zgradila črpališča (Arabci tako niso imeli tehnologije),
Arabci so dolg odplačali in redno odkupovali obveznice.
Pozornost si zasluži predvsem Kitajska. Kitajska in Rusija sta leto dni nazaj sklenila, da ne
bosta več nafte trgovala v dolarjih (prvič v zgodovini se tako nafta ne trguje v dolarjih – več
o tem).
Za obveznice bodo Arabci dobil ničvredne dolarje, takrat bodo Arabci pretentani z lažnimi
obljubami. Dolar bo postal ničvreden čez noč! Amerika bo namreč razglasila bankrot, tako da
se bo dolg odpisal, obveznice, ki jih držijo Arabci, pa tudi brez vrednosti. Takrat bodo Arabci
res jezni na ZDA!
O konfliktu na bližnjem vzhodu: revolucije so bile planirane. Nafta bo odrezana, težave
bodo z oskrbo (Gadafi je pred časom zaprl pipico – 1,9 miljona sodčkov dnevno). Kriza se bo
širila. Muslimanska bratovščina je sedaj v Egiptu legalna. To naj bi bilo planirano že 2 leti
nazaj. Ko Gadafijev režim pade, bo Libija njihova, nato pa še EGIPT, JEMEN, JORDANIJA,
SIRIJA, PAKISTAN. Savdska Arabija bo padla zadnja, kajti od tam dobi Amerika največ
nafte. Vpeljano bo šeriatsko pravo, ženskam se bo godilo še slabše kot sedaj.
Kriza je trenutno zasenčila probleme, s katerimi se srečuje evro območje. Čisto nič ni o tem
govora. Kolaps evra bo, evro bo padel skupaj z dolarjem, po besedah g. Williamsa 3 tedne
pred dolarjem. Grčija naj bi bankrotirala prva, sledile pa bodo druge države evro območja
(Irska, Portugalska, Italija in Španija). Zlato bo doseglo ceno 3000 dolarjev, srebro med 75 in
100 dolarji.
Poleti bo cena nafte (in s tem tudi zlata) ostala na trenutnih nivojih. Med septembrom in
decembrom bo cena zlata zrasla med 20 do 25 %, pojavil se bo splošen dvig cen (torej
inflacija). Svetovno banko bo prevzela Hillary Clinton. IMF bo naprošen za novo svetovno
valuto, ki bo najverjetneje krita z zlatom. Lindsey pogosto reče: IF ITS WRITTEN ON A
PIECE OF PAPER, IT IS WORTH THE PAPER THAT IS PRINTED ON. Zagovarja, da se je
treba papirjev vseh vrst znebiti.
Amerika bo BANKROTIALA na svojem dolgu. FED bo razglasil bankrot. Važno je, da se
pred tem znebijo vseh voditeljev na bližnjem vzhodu, do takrat pa bodo tudi pripravljena
naftna črpališča v Ameriki.
Kako vedeti, kdaj bo konec? Ko začne FED kupovati svoje papirje, svoj dolg – TO PA SO ŽE
ZAČELI DELATI (Mike Maloney: Debt Saps Treasuries of investor appeal)
Insiderji (trgovci na borzi ki imajo informacije o določenih stvareh, navadno veze s politiki):
v septembru so insiderji predstavljali 400:1 (torej 400 poslov insiderjev in 1 realen nakup
delnic in papirjev) ,oktober 600:1, november 8200:1! Vsi se selijo iz delnic – januarja prodaja
delnic za 106 milijonov, nihče izmed insiderjev pa ni nič kupoval! PREDVIDEVAM, da to
sovpada z nakupi srebra in zlata, kajti v prvih 12 dneh januarja so nakupi presegali polovico
nakupov iz leta 2010! Več o tem: http://www.zerohedge.com/article/us-mint-reportsunprecedented-buying-spree-physical-silver
O zlatu in srebro bolj podrobno
Iz članka http://news.silverseek.com/GoldIsMoney/1306433428.php si lahko preberete o
pomanjkanju srebra na trgu. Na to opozarja že več ljudi, kajti zaloge srebra, ki je namenjeno
investiranju, prav tako pa tudi cena, v čemer ni logike.
Poletje je dober čas za nakup. V zadnjih 9 letih je po poletnih mesecih zlato pridobilo
povprečno 11,5%. Več v članku: http://goldsilver.com/news/seasonal-gold-price-trends-favorsummer-purchases/?utm_medium=email&utm_campaign=6+-+28+-+2011+-+GS++Weekly+Newsletter&utm_content=6+-+28+-+2011+-+GS++Weekly+Newsletter+CID_31273de32a4e0f9d1f86e0101b4dbe15&utm_source=Webmail+M
arketing&utm_term=Click+here+to+learn+more
Za tiste, ki ste mnenja, da je propad dolarja malo verjetna možnost, priporočam knjigo Black
Swan, avtor Nassim Taleb. V njej opozarja, da ekonomisti velikokrat precenjujejo redke
dogodke in pozabljajo, kako velik vpliv imajo ti dogodki na celotno ekonomijo. Nekaj izrekov
iz knjige je zbranih tu: http://www.fooledbyrandomness.com/imbeciles.htm
Srebro je zelo volatilno (cena zelo niha, padci so veliki), kar odvrne veliko ljudi. Doživeli
smo že kar velike padce (cene v dolarjih):
8,5
15
21
4
9
9
50% 32% 60%
Kako skušajo z volatilnostjo pregnati ljudi iz trga srebra, piše JS Kim:
http://www.theundergroundinvestor.com/2011/07/the-surprising-truth-about-the-volatility-ofgold-silver-mining-stocks/
Proti manipuliranju s ceno zlata in srebra se že več kot 10 let bori GATA (njihova stran:
www.gata.org). Dnevno objavljajo razne novice o zlatu, dogajanju na trgu itd. in so skozi leta
postali glavni borci proti manipulaciji, ki poteka že več kot 30 let. Na kratko si o umetni ceni
zlata lahko preberete tu: http://resourceclips.com/2011/06/27/bill-murphy-on-goldsuppression/
še več o tem in nekoliko bolj tehnično podkovano pa si lahko preberete tu:
http://www.zerohedge.com/article/guest-post-gold-market-not-%E2%80%9Cfixed
%E2%80%9D-it%E2%80%99s-rigged
Članek (Chris Martenson) http://www.chrismartenson.com/blog/screaming-fundamentalsowning-gold-and-silver/59850 govori o vseh dejstvih, zakaj se splača vlagati v srebro, pa jih
poglejmo bolj podrobno (en redkih člankov, ki sem ga prevedel in ne samo prilepil povezave,
zato se splača prebrati):
V zlato in srebro se splača vlagati naslednjih 10 ali 20 let. 4 glavni razlogi, zakaj imeti zlato in
srebro:
1. Kot zavarovanje proti monetarnim igram: ustvarjanje denarja iz nič, kar se dela že
desetletja. Obrestna mera je negativna (torej inflacija je večja kot donos). Zgodovinsko
gledano so obdobja negativnih obrestnih mer vedno pozitivna za surovine, sploh
plemenite kovine.
2. Kot zavarovanje proti fiskalnim igram: FED (Ameriška centralna banka) ima vedno
večji vpliv na trge, vedno večjo vlogo. O tem je razglabljal tudi Jim Rickards
(http://kingworldnews.com/kingworldnews/KWN_DailyWeb/Entries/2011/3/11_Jim_
Rickards_-_QE_is_dead,_long_live_QE!.html) in pravi, da ima FED sedaj v
poslovnih knjigah toliko virov, da lahko samo z obrestmi na glavnico izvajajo metanje
denarja v obtok.
3. Zavarovanje proti možnosti poloma bančnega/finančnega sistema: ne držite v rokah
samo papirnatega denarja, s kovinama izstopite iz bančnega sistema.
4. Za primer, če bo zlato spet krilo denar: možnosti tega so zelo majhne, je pa nagrada
zelo velika. Uradno centralne banke po svetu držijo 987 milijonov unč, količina
denarja pa je približno 60 trilijonov. Torej, če se številke delijo, pridemo do cene
60.000 dolarjev na unčo. Tudi, če bi bilo kritje zlata le 10%, pridemo do številke
6000$.
Naprej Chris razlaga, kakšna je razlika med srebrom in zlatom. Zlato ima značilnosti
denarja in je bilo uporabljano v zgodovini kot denar. Srebro je industrijska kovina z
nenadomestljivimi značilnosti (najboljši prevodnik elektrike in toplote, odbojna površina,
antibakterijski obliži, uporaba v veliko različnih proizvodih – elektronika, sončne
celice…). Zaloge srebra so na zgodovinsko nizkih vrednostih. Ko se je uporabljalo kot
denar, so zaloge rasle, raba v industriji pa je trend obrnila. Uporaba srebra:
http://www.lenntech.com/periodic/elements/ag.htm
Če se predvideva, da bo cena nafte čez 10 let 2x do 8x višja kot sedaj, koliko rudnikov se
bo zaprlo do takrat? Veliko rudnikov trenutno koplje v večjih globinah kot kadarkoli prej,
kar lahko vodi tudi do raznih nesreč (kot je bila npr. razlitje nafte v mehiškem zalivu lani).
Zaloge obeh kovin padajo, kar je posledica nizkih cen. Če je cena nizka, ni raziskovanja in
ni novih rudnikov. Predvideva se 3,5% rast naslednjih 5 let. Povprečno je potrebno 1400$,
da se pridela unča zlata v obstoječih rudnikih. Novi rudniki povzdignejo stroške na 2000$.
Centralne banke postajajo kupci in ne več prodajalci zlata (več o tem dejavniku filmček:
Mike Maloney: Gold & Silver game changer).
Kakšne pa so zaloge srebra? Poraba raste strmo, skoraj 13% letno, sploh v industriji,
pridružuje pa se tudi investitorsko povpraševanje. Letna poraba je 870 milijonov unč,
proizvodnja pa 735 milijonov unč (v letu 2010).
ERIC SPROTT ima enega izmed največjih skladov, ki investira v srebro in zlato. Tukaj je
članek, kjer izpostavlja padajoče zaloge srebra in hkratno padajočo ceno in svari proti prodaji
srebra: http://www.gata.org/files/Sprott-CaveatVenditor-06-2011.pdf
Kako opraviti nakup kovin? Ne kupujte kovin preko slovenskih ponudnikov plemenitih
kovin, kot sta podjetji Elementum in Moro. Če opravite nakup preko teh podjetij, morate
plačati 30% davek. Tako boste za unčo (1 unča = 31,1035 grama, kovanec) srebra plačali 47€,
nazaj bi pa odkupili za 23€. Kovanec boste več kot 2x preplačali! Nekoliko bolj ugodna cena
je za zlatnike. Vseeno se splača preveriti druge ponudnike (npr. na www.bolha.com,
www.kovanci.si in meni najljubši www.kovine.si)
Ne kupujte raznoraznih numizmatičnih kovancev. Sam zagovarjam težo kovin, ki jo kupite, ne
pa to, kaj je na kovancu narisano! Numizmatika je polje zase, in ko boste kovanec prodajali,
boste potrebovali nekoga, ki redke kovance zbira. Problem je, da je cena numizmatičnih
kovancev giblje 2x do 5x nad trenutno borzno ceno srebra.
Kakšen finančni nasvet je dober? Finančni svetovalci pogosto svetujejo zastonj, vendar
ravno tu leži problem. Njihov nasvet namreč ni zastonj, od prodanih produktov dobijo
provizijo. Na ta način vam bo svetovalec skušal prodati čim več stvari: od raznih zavarovanj,
skladov kovin itd. Še huje je, če bo svetovalec plačan od donosa vaše investicije; na ta način
vam bo svetovalec izbral najbolj tvegane investicije, saj so navadno te najbolj donosne (donos
je v finančnem svetu navadno sorazmeren tveganju. Po mojem mnenju pa največ tvegate, če
vlagate v nekaj, česar ne razumete). Če torej investicija propade, izgubite vi, če veliko dobite,
dobi velik delež tudi svetovalec.
Najbolj objektivno svetovanje je, če je svetovalec plačan na uro. Ne glede na to, kaj vam
svetuje, donos obdržite vi, če bo pa nasvet dober, se boste verjetno k njemu vrnili in ga
priporočili drugim.
Sam se s finančnim svetovanjem ne ukvarjam. Prav tako nimam v tem poslu družinskih
članov ali prijateljev. Bo pa v nadaljevanju zapisano, kje in kako opraviti nakup kovin, kje
ležijo pasti in na kaj morate biti pozorni.
O čem bi še lahko pisal…
Trenutna kriza bo hujša kot je bila gospodarska kriza leta 1929. Takrat je počil delniški trg v
Ameriki. Delniški trg (delnice internetnih podjetij, dot.com bubble) je počil leta 2000. Po tem
datumu so začeli ljudje intenzivno vlagati v nepremičnine (seveda nismo tako neumni, da spet
vlagali v delnice, če pa je pravkar počil mehurček, gremo raje v nepremične, ki so že 50 let
najvarnejša naložba!). V primerjavi z letom 1929 je sedaj vključena veliko več ljudi, zajet je
širši krog ljudi kot takrat. Poleg tega sedaj Ameriška industrija temelji predvsem na financah!
Ljudje bodo spoznali, da finance same po sebi ne prinašajo stvari, le pomagajo uresničevati
načrte gospodarstva. V Ameriki pa druge industrije ni razvite, komu bodo potem finance
lahko pomagale? Nikomur. Ko bo počasi situacija v Ameriki vedno hujša, bo tudi ostali svet
spoznal, da dolar ni vreden toliko, kot je bilo pričakovano. Ampak do takrat bi Amerika
morala že davno bankrotirati…
Opazil sem, kako so ZDA skozi svojo zgodovino redno nekoga izkoriščala:
-
Ko so Američani osvajali divji zahod, so zemljo odvzeli Indijancem. Takrat je potekala
svetovna vojna, čeprav ni znana pod tem imenom. Prihodu Kolubma v Ameriko je
namreč sledila vse Evropa, umrlo pa je okrog 60 milijonov Indijancev.
-
Kasneje je potekalo izkoriščanje sužnjev na plantažah bombaža v Ameriki
-
Prikrito izkoriščanje celotnega sveto preko svetovne rezervne valute zadnjih 50 let
-
Redne vojaške operacije po bližnjem v zadnjem desetletju (naftna nahajališča)
ZDA se trenutno na veliko igrajo s svojim finančnim sistemom. Denarja v obtoku je več kot
prejšnjih 200 let skupaj. Igranje s tem lahko privede do nezaupanja v finančni sistem. V
zgodovini je bilo že več obdobij, ko so se države igrale s svojo valuto, to pa je vodilo do
revolucij in posledično vojn:
-
John Law 1715 v Franciji je en izmed prvih poskusov igranja z denarjem. John Law je
delal za kralja, dal zapleniti zlato in tiskal denar kot nor. Problemi z denarjem so
prispevali k francoski revoluciji 1789, pa tudi k prevzemu oblasti Napoleonu (1800).
Več v spodnjih dveh filmčkih.
http://www.youtube.com/watch?v=7zvNV-vkEzc&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=U4aRuiO1OuQ&feature=player_embedded
-
Naložitev reparacij po prvi svetovni vojni Nemčiji - vzpon Hitlerja
http://smarttaxes.org/2009/05/20/lessons-from-hitler-re-hyperinflation/
Graf: povprečno trajanje brezposelnosti (v tednih). Siva območja so območja recesije. Še
sreča, da je trenutne recesije konec… (http://www.businessinsider.com/the-average-durationof-unemployment-2011-6)
Trenutni pokojninski sistem je ena velika ponzijeva shema (oz. ponzijeva piramida). Vlada
je nekoč začela (v Bismarckovi Nemčiji) varčevati v imenu ljudi, prevzela je odgovornost za
njihove pokojnine (delavski razred si naj nebi bil sam zmožen privarčevati ustrezno
pokojnino). Glavni problem (poleg odvzete odgovornosti) predstavlja dejstvo, da se prihranki
ljudi dejansko ne vlagajo in plemenitijo. Porabljeni so v imenu socialne varnosti in drugih
državnih izdatkov. Stare vlagatelje torej država izplačuje z novimi vložki, kar predstavlja srce
piramidne sheme! Vsaka vlada sprejme novo pokojninsko reformo, pod tem pojmom pa
razumejo samo podaljševanje delovne dobe in manjše pokojnine. Zato sam sploh ne želim
vstopiti na trg dela, raje bom poskušal čim dlje obdržati status študenta, dokler bo to možno in
upal, da piramidna shema do takrat propade (čeprav je to malo verjetno).
Kaj je o zlatu zapisanega v »duhovnih« knjigah
Pred kratkim sem preletel knjigo Svetlobe duš (avtor Pavel Matej Rak). V knjigi opisuje svoje
»igranje« in interakcijo z energijami, usmerjanjem svetlobe, opazovanjem svetlobnih in
temotnih bitij, meditacijo ipd. Delček knjige pa opisuje tudi zlato (str 149-155), povzetek:
»Premalo cenimo poslanstvo te kovine. Surovo zlato v globinah zemlje je neomadeževano.
Duhovnemu očesu se kaže kot svetloba, kot lesket sonca. Zlato v zemlji je v stalnem stiku z
našim soncem. Na duhovni ravni oba nihata z enako valovno dolžino. Kovina prinaša na
planet večna spoznanja ozunja, jih seva na človeštvo in ga ozavešča o najplemenitejših
vrednotah. Mojzes je prinesel človeštvu božje zapovedi, nekakšno tako nalogo pa prinaša na
zemljo tudi zemeljsko zlato. Dokler je zlato rudnina v zemlji, je ezoterično gledano povsem
čisto, njegova svetloba pa ugasne, ko postane tržno telo. Ob stiku z nihaji ljudi razvije svojo
moč.
… s prijateljem sva brala zlato in z meditacijo odstranila nihajno navlako, da bi pridobilo
svojo prvotno svetlobno nalogo in začelo uravnavati popačene vibracije planeta. Zlato sva
nesla na banko in položila v sef. S tretjim vidom sem čez nekaj dni, ko sem se približal sefu,
zaznal, da zlato živi. Rezultat nisva opazila samo v kleti bančne ustanove, ampak v medijih.
Pojavljale so se novice, da je svetovni finančni sistem v krizi. Nisva si pa domišljala, da sva
kupčku zlata omogo
ila poseči v svetovne finančne tokove.«
Filmčki za ogled
Ogled obvezen:
1. Predstavitvi g. Jamesa Turka, govori o tem, zakaj zlato ni investicija AMPAK
DENAR!
http://www.youtube.com/watch?v=DxMdZ0d0qew&feature=feedu
http://www.youtube.com/watch?v=5xrvTviytOY&feature=feedu
2. Predstavitev Mike Maloney, kako nastane denar! V drugem filmčku predstavljeno
dejstvo, ki si po mojem mnenju zasluži nobelovo nagrado: VSE SVETOVNE
EKONOMIJE SO POVEZANE. Kamor gredo ZDA, gre torej cel svet. Monetarni
sistem sveta pa se menja vsakih 40 let.
http://www.youtube.com/watch?v=uzef43gdupk
http://www.youtube.com/watch?v=0Wrrzsrb-wg&feature=related
3. Zopet Mike Maloney, na podoben način razlaga kot pri zgornjih dveh filmčkih
http://www.youtube.com/watch?v=419aPXb7Uhg
Ogled priporočljiv:
1. Celoten film (Mike Maloney), 80 minut razlage o zlatu in srebru.
http://www.youtube.com/watch?v=E5VNAEmmBQM
2. Max Keiser govori o finančnem terorizmu in predlaga sekanje glav bankirjem kot v
francoski revoluciji. Malce radikalno, pa vseeno… Max je en izmed glavnih glasnikov
proti finančnemu terorizmu, je bivši trader in ima s izkušnje s trgovanjem z
vrednostnimi papirji. Sicer pa njegova ideja o sekanju glav temelji na temu, da je po
vsakem igranju držav z denarjem prišlo do revolucij.
http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=YUkNnQE-9B4
3. Mike Maloney: kdaj prodati zlato in srebro in kakšna bo cena
http://www.youtube.com/watch?v=UE7QcVN5tC8&feature=related
4. JS Kim Why the dollar will collapse
http://www.youtube.com/watch?v=cjlC-cuNyS0&feature=related
Tale filmček je v bistvu dodatek zgornjemu
http://www.youtube.com/watch?v=0xCPzM8NX6c&feature=related