1. No category

BARVA CMYK
datum: 17. 02. 2011
VESTNIK
Prirejanje nogometnih tekem
Komentar
Bela knjiga
BK Studio Moravske Toplice
Prihodnost v avtomobilizmu
Hrvati zadeli,
Lendavčani v igri
Škofi so se
spovedali
Kaj je tebe
treba bilo ..?
V zapor, če ne
povrne dolgov
Kriminalisti so po neuradnih
informacijah ovadili najmanj
tri igralce lendavske Nafte
O tem, da večina ljudi dobiva z
delom sredstva za življenje, pa nič.
Bo količino učne snovi res zamenjala
kakovost, rutino poučevanja pa
praktičnost in kritičnost?
Karel Krajcar je obsojen na
pogojno enoletno zaporno kazen,
podjetje pa na vračilo dolgov
Navidezen
sopotnik na
sovoznikovem
sedežu
Stran 2
Stran 3
Stran 9
Stran 17
stran 1
Stran 31-36
17. februarja 2011
Murska Sobota, leto lxiii, št. 7, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,80 €
V Pomurkinem obratu ponovno proizvodnja konzerv
V razmislek
Pašteta Kekec marca na
slovenskih trgovskih policah
V obratu za proizvodnjo konzerv v Pomurkini mesni industriji v stečaju so
v začetku tega tedna ponovno zagnali
stroje. Potem ko se je v Pomurki pred
slabima dvema letoma začel stečajni
postopek, so proizvodnjo ustavili v
vseh obratih, stečajni upraviteljici pa
v tem času ni uspelo najti kupca, ki bi
prevzel Pomurko mesno industrijo v
celoti in v njej nadaljeval proizvodnjo.
Zdaj je obrat za proizvodnjo konzerv
končno le dobil najemnika, saj ga je
stečajna upraviteljica Alenka Gril za
eno leto ter z možnostjo podaljšanja
oddala družbi OSEM, d. o. o., katere
lastnik in direktor je Miro Flisar.
Družba OSEM, ki ima sedemnajstletno tradicijo, se ves čas ukvarja s proizvodnjo konzerv, saj je začela z naročeno proizvodnjo za slovenski trg v
Nemčiji in na Poljskem ter v Makedoniji za makedonsko tržišče, leta 1996 pa
je Flisar storitveno proizvodnjo prenesel v Pomurko mesno industrijo in Mesnine Bauman v Račah. Slednje je leta
2001 vzel v najem, jih leta 2003 posodobil v skladu z evropskimi predpisi in
do letošnjega februarja je tam nastajal
večji del konzerv, razen konzerv v pločevinkah, ki so jih do stečaja Pomurke
za družbo OSEM delali v njenem obratu za proizvodnjo konzerv, nato pa v
Mesninah dežele kranjske in v Pivki.
Miro Flisar pravi, da bo od konca februarja obrat v Račah miroval, njegova
nadaljnja usoda bo znana v treh mesecih, minuli ponedeljek pa so v Pomurkinem obratu v Murski Soboti zaposleni že začeli poskusno polniti nekoč
zelo priljubljeno pašteto Kekec.
Nadaljevanje na 3. strani
Nepreslišano
Fotografija Nataša Juhnov
Družba OSEM, katere lastnik in direktor je Miro Flisar, je najela obrat od Pomurke mesne industrije v stečaju
V začetku tedna je družba OSEM, ki trenutno zaposluje 18 delavcev, v Pomurkinem obratu
za proizvodnjo konzerv po dveh letih ponovno začela proizvodnjo nekoč priljubljene paštete
Kekec. Po enotedenski poskusni proizvodnji bo v začetku prihodnjega tedna že stekla redna
proizvodnja, na eni liniji pa bodo na dan lahko naredili 3,5 tone izdelkov. Ob pašteti Kekec so
v proizvodnem programu še lastna blagovna znamka Premium ter izdelki trgovskih blagovnih
znamk Spar, Tuš, Jager in Eurospin. Po napovedih direktorja Mira Flisarja bo marca
priljubljena pašteta Kekec spet na trgovskih policah v Sloveniji.
Skupni urgentni center v Murski Soboti
Nujna medicinska pomoč se
seli v bolnišnico v Rakičan
Karikatura Anton Buzeti
Čakajo še na podrobne dogovore o organiziranosti
Kljub pomislekom sta direktor Splošne
bolnišnice Murska Sobota (SBMS) Bojan
Korošec in Jože Felkar, direktor Zdravstvenega doma Murska Sobota (ZDMS),
ob prisotnosti ministra za zdravje Dorijana Marušiča podpisala pismo o nameri o skupni urgenci. S tem so postavljeni
temelji za opravljanje 24-urnega zdravstvenega varstva s koncentracijo opreme in osebja, ki naj bi ga marca začeli
izvajati v prostorih centralne urgentne
službe v Splošni bolnišnici Murska So-
bota. V prihodnje pa naj bi za ta namen
ob pomoči evropskih sredstev zgradili
tudi novo zgradbo za celotno regijo.
Za ogrožene in hudo obolele je bolnišnično okolje, kjer 24 ur na dan delujejo
laboratorij, diagnostika, radiološka diagnostika in širša ekipa, veliko bolj kakovostno in varno, je ob tem dejal Marušič.
Glede podrobnosti delovanja, organiziranosti in financiranja urgentnega centra
pa se bodo še dogovarjali in usklajevali.
Nadaljevanje na 4. strani
Hegemoni
kapitala
Janez Votek
Ali je prav, da so se podjetniki dvignili in napovedali državno nepokorščino.
Je prav, da sindikalisti jurišajo z vso silo
na katero koli od reform, ki jo predlaga
država. Ob tem pa kako razumeti državo, ko v enem koraku poskuša rešiti propadlo podjetje in najde kupca, po drugi
pa mu takoj nastavi nož na vrat in ga
izsiljuje z dodatnimi milijoni, ki naj bi
jih plačal za stečajno premoženje? Gre
za čuden kolos, ki ga je težko razumeti. V času debelih krav so vsi ti ležali v
debeli senci in uživali. Podjetniki niso
problematizirali plačil, čeprav se Zidar
takrat ni obnašal nič drugače do malih
podizvajalcev kot danes. Toda krog se
je vrtel in ob svojem času so prišli na vrsto za poplačilo. Danes, ko se je državno
investicijsko kolo ustavilo, je drugače.
Zakaj podizvajalci niso zaprli pomurske
ceste, ko so potekli plačilni roki, saj takrat Zidar še ni bil pod vodo, če pa je bil,
pa naj bi izkoristili pravna sredstva in
ga poslali že takrat v stečaj. Najlažje je
pritisniti na državo in davkoplačevalca,
da še enkrat plača, kar je že plačal. Pa
tudi sindikalisti so skrbeli za dobro počutje svojih elit. V Muri so tako z lastniškim deležem in zaščito svojega interesa
žrtvovali podjetje. Namesto odločnega
ukrepanja, ko je bil čas, so žvižgali v soglasju z največjim lastnikom in terjali
denar od države. Zdaj, ko so šli veliki,
vidijo svojo priložnost mali kapitalisti in
uveljavljajo svojo hegemonijo kapitala in kapitalske moči. Da smo si na jasnem, tisti, ki so bili odgovorni in pošteni podjetniki, niso manipulirali s svojimi
zaposlenimi, ampak so propadli, če so
že morali, kolektivno Pa se bo to izšlo?
Ne, ker je čas, da se končno dvigne odvrženo blago – delavci brez sindikalistov
in podjetniških zaščitnikov morajo zahtevati, da se jih obravnava kot ljudi.
Naročnik
BARVA CMYK
2
datum: 17. 02. 2011
aktualno
| Vestnik | 17. februarja 2011
VESTNIK
stran 2
www.vestnik.si | e: [email protected]
Informativni dnevi za prihodnje slovenske dijake in študente
Predstave, prikazi, filmi …
Pomurske srednje šole so prihodnjim dijakom pripravile kar prave predstave, filme, glasbene nastope in razstave s predstavitvijo dela na šoli
žnost in si ogledali dve ali celo tri šole.
Na voljo je bilo namreč več terminov
in predstavitev, torej ne le v petek dopoldne, ampak tudi v petek popoldne
in v soboto dopoldne.
Tudi v Pomurju so bile srednje šole
zelo dobro obiskane; največja gneča
je bila že v petek ob deveti uri na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota.
Največji vpis so beležili sicer že prejšnja leta, tokrat pa je bila avla oziroma jedilnica še bolj polna devetošolcev s starši, saj bodo na tej šoli jeseni
začeli pouk dijaki novega izobraže-
valnega programa kozmetični tehnik.
Ker imajo tudi možnost vpisati štiri
razrede v program zdravstvene nege
in razred bolničarjev, je v tej srednji
šoli v Rakičanu največji problem pomanjkanje prostora in ne pomanjkanje dijakov kakor na drugih šolah. Prihodnji zdravstveni delavci pa bi prav
tako potrebovali telovadnico, saj je to
verjetno ena redkih srednjih šol v Pomurju, ki nima pokritih prostorov za
športno vzgojo. Med dokaj obleganimi, ki se lahko pohvali s svojo sodobno zgradbo in opremo, je Ekonomska
šola Murska Sobota, kjer so na voljo
številni zanimivi programi, kot je na
primer prometno-logistični tehnik.
Vsako leto se s prav atraktivnim prikazom kuhanja in strežbe predstavijo tudi na Srednji šoli za gostinstvo
in turizem. Dijaki, ki se vpišejo na to
šolo, imajo, ko končajo izobraževanje,
svoj poklic, vse pogosteje pa se odločajo tudi za nadaljevanje šolanja.
Pomurski devetošolci lahko izbirajo med dvema splošnima gimnazijama, in sicer v Murski Soboti in Ljutomeru, vpišejo pa se lahko tudi na
ekonomsko gimnazijo v okviru Ekonomske šole Murska Sobota in gimnazijski program na Dvojezični srednji šoli Lendava. Na slednji imajo na
voljo strokovne in poklicne programe
ter odlično opremljene šolske delavnice, medtem ko se v Murski Soboti
na Srednji poklicni in tehniški šoli že
pripravljajo na MIC – medpodjetniški
izobraževalni center, ki bo omogočal
izbiro med še več različnimi izobraževalnimi programi za potrebe gospodarstva.
Bernarda B. Peček
Danijel Kramar iz Nedelice: »Starši
so mi pomagali izbrati pravi program
nadaljnjega izobraževanja in tako
sem se odločil za program vrtnarja
na Biotehniški šoli Rakičan. Rad
delam zunaj na zemlji, rad imam rože,
najlepša mi je vrtnica in na splošno rad
delam z rastlinami. Načrtujem, da bom
najprej delal v kakšni vrtnariji, kasneje
pa bi rad imel svojo vrtnarijo.«
Daniel in oče Ciril Ferko od Grada:
»Čeprav imamo doma vinograde in je
naša osnovna dejavnost kmetijstvo,
sem se odločil za program mizarstvo,
saj me delo z lesom zelo veseli. Že
do sedaj sem doma veliko izdeloval,
pa tudi v šoli sem tri leta obiskoval
krožek. Seveda želim imeti doma svojo
mizarsko delavnico.«
Lili in mama Marija Titan: »Jaz ne vem
še prav dobro, kam naj bi se vpisala in
kaj naj bi počela poklicno v življenju.
Najverjetneje se bom vpisala v triletno
ekonomsko šolo na Ekonomski šoli
Murska Sobota. Malo zaradi programa
izobraževanja, seveda pa mi je všeč
tudi lepa nova šolska stavba.«
Klemen in mama Tanja Jendrič
iz Beltinec: »Logistični tehnik na
Ekonomski šoli Murska Sobota je
program, za katerega sem se že
dokončno odločil. Prepričan sem, da
ima ta poklic prihodnost. Že do zdaj
sem se veliko ukvarjal z računalnikom.
V prihodnosti se vidim kje v Luki Koper,
še raje pa kje na kakšnem velikem
letališču.«
Fotografije Bernarda B. Peček
Minuli konec tedna, 11. in 12. februarja, je bila na slovenskih cestah in v
študijskih središčih precej večja gneča kot po navadi, saj so srednje šole in
fakultete na stežaj odprle svoja vrata.
Uradno sta bila torej v petek in soboto informativna dneva in na ta dan naj
bi poskušali pridobiti za vpis še tiste
zadnje nedoločene osnovnošolce in
dijake. Večina je namreč februarja že
odločena, kam se bo vpisala, zato so si
ob informativnih dneh šli ogledat prihodnjo šolo. Nekaj pa jih je še vedno
neodločenih, zato so izkoristili prilo-
Nuša in mama Majda Cipot iz
Predanovec: »Vpisati se želim v nov
program kozmetični tehnik na Srednji
zdravstveni šoli Murska Sobota. Sama
se zelo rada urejam, prav gotovo pa
je to poklic, ki ima perspektivo, saj
dandanes ne moremo najti prave
priložnosti. Seveda bi enkrat v
prihodnosti rada imela svoj kozmetični
salon.«
Mestni svetniki nezadovoljni
Klopčič prirejanja nogometnih tekem se počasi razpleta
Ali Petrol namerno napihuje
stroške in kuje dobičke?
Hrvati zadeli, Lendavčani v igri
Tožba za okrog 500 tisoč evrov še v postopku –
Kadrovske zadeve zopet sprle svetnike
Kriminalisti so po neuradnih informacijah ovadili najmanj tri igralce lendavske
Nafte, več jih menda še preiskujejo – Nekdanji vratar Mure Dino Lalič in nekdanji
branilec Nafte Admir Suljič sta pri južnih sosedih priznala krivdo v stavniški aferi
V začetku tedna so svetniki Mestne občine Murska Sobota nadaljevali tretjo
sejo, ki je bila prekinjena zaradi časovne omejitve. Tokat so obravnavali predvsem komunalne zadeve. Najbolj je svetnike »zaposlilo« čiščenje komunalnih
odpadnih in padavinskih voda v mestni
občini, ki ga zanjo opravlja Petrol, Slovenska energetska družba, d. d.
Svetnik Dušan Bencik (SD) se je
spraševal, zakaj tako visoki stroški Petrola za čiščenje voda, pri čemer samo
čiščenje predstavlja kar 87 odstotkov
celotnih stroškov urejanja komunalnih odpadnih voda, le 13 odstotkov pa
odvajanje, ki ga izvaja murskosoboška
Komunala. Misli, da takšna razlika ni
razumna, in meni, da Petrol namerno
napihuje stroške, kuje dobičke, to pa
morajo plačevati občani. S tem so se
strinjali tudi drugi svetniki, ki programa niso potrdili. Od Petrola zahtevajo finančne podatke o čiščenju voda
in upravljanju murskosoboške čistilne
naprave. Prav tako so občinski upravi naložili, da za primerjavo priskrbi
analizo tovrstnih del pri drugih čistilnih napravah v Sloveniji.
Svetnik Robert Celec pa se je pri tem
spraševal, kako to, da čiščenje izvaja
prav Petrol, s katerim je mestna občina
v tožbi in o kateri je želel izvedeti nekaj
več. Kot je razložil župan Anton Štihec,
je tožba povezana z odpadnim blatom
iz čistilne naprave. Spor med mestno
občino in Petrolom je nastal zaradi različnega tolmačenja tega, kdo je po koncesijski pogodbi iz leta 2002 odgovoren
za odvoz blata, ki ne dosega določene
sušnosti. Petrol naj bi po mnenju občinske uprave kar nekaj stroškov z odvozom neupravičeno naprtil murskosoboški Komunali, ker pa je ta v lasti
občine, stroški bremenijo občane. Ti pa
niso majhni, saj naj bi skupno znašali
okrog 500 tisoč evrov. Tožba je še vedno v postopku.
V nadaljevanju je mestni svet obravnaval kadrovske zadeve, med katerimi
je bilo tudi imenovanje člana nadzornega sveta javnega podjetja Komunala
Murska Sobota, d. o. o., kjer je dosedanjega Andreja Horvata, ki je odstopil,
zamenjal Ernest Ebenšpanger. Svetniki
Modre liste Antona Štihca so se odpovedali glasovanju pri vseh štirih kadrovskih zadevah, saj so bili mnenja, da je
bila njihova lista izigrana pri teh imenovanjih in da se predstavniki strank
SDS, SD in LDS, ki imajo večino v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja (KVIAZ), niso držali sklepa, da se pri kadrovanju upoštevajo
volilni rezultati. Predsednik KVIAZ-a
Mitja Slavinec je očitke zavrnil in med
drugim dejal, da gre le za začasna imenovanja do izteka mandata.
C. K.
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
www.pomurje.si
Hrvaški Urad za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji je končal akcijo Offside, s katero je stopil na prste
združbi, ki se je ukvarjala s prirejanjem
nogometnih tekem. Vrh kriminalne organizacije, v katerem sta bila tudi nekdanji
vratar soboške Mure Dino Lalič in nekdanji obrambni igralec lendavske Nafte
Admir Suljič, je priznal krivdo in se dogovoril za kazni. Hrvaško pravosodje je slovenska državljana obsodilo na zaporno
kazen, ki sta jo odslužila že v priporu, vrnitev zaslužka od stav in izgon iz države.
Razsežnosti nogometne afere, v katero naj bi bilo vpletenih več evropskih
držav, tudi Slovenija, je pred petnajstimi
meseci kot prvi razkril nemški preiskovalni urad iz Bochuma. Eden od obtoženih je v tamkajšnjih postopkih izjavil, da je bilo med drugim dogovorjeno
srečanje slovenskega prvenstva med Labodom Dravo in Nafto 11. aprila 2009.
Dvoboj se je razpletel s 4 : 1 za Ptujčane,
tekma pa naj bi stavniški mafiji prinesla več deset tisoč evrov zaslužka. Sodni
proces v Nemčiji še zmeraj poteka.
Konec lanskega leta so se zganili tudi
slovenski kriminalisti ter v akciji z imenom Žoga zbirali obvestila in opravili
posamezna preiskovalna dejanja, povezana z domnevnimi nepravilnostmi pri
prirejanju nekaterih izidov nogometnih
tekem. Potrkali so tudi na vrata lendavskega kluba, kjer so se pogovarjali tako
z nogometaši kot ljudmi iz vodstva kluba. »Policija je v veliki meri že zaključila
z zbiranjem obvestil v zadevi, ki se navezuje na mednarodno preiskavo manipuliranja rezultatov nogometnih tekem. V
enem sklopu je policija na Vrhovno državno tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper štiri fizične osebe. Z zbiranjem
Ko se trener ne veseli zadetka
Nafta je 11. maja 2010 na tekmi proti Gorici potrebovala zmago, ki bi jo
popeljala na evropske tekme. Vse upe
Lendavčanov je pokopal Milan Osterc
z uspešno enajstmetrovko v 90. minuti. »Naš obrambni igralec je storil
popolnoma nepotreben prekršek v
nenevarnem položaju. Vsaj trije naši
igralci so sodnikovo odločitev za kazenski strel sprejeli z olajšanjem, kot
da bi si želeli, da izgubimo z najmanj
dvema goloma razlike,« je junija za
Vestnik zatrdil eden od akterjev tekme, ki je želel ostati neimenovan. De-
obvestil pa še nadaljujemo,« je pojasnil
Drago Menegalija, tiskovni predstavnik
slovenske policije za kriminaliteto.
Neuradno so kriminalisti kazensko
ovadili branilca Erdžana Bečirija, ki se je
zaradi domnevnega nameščanja rezultatov na Hrvaškem že znašel pod lupo
tamkajšnjih organov pregona – Lendavo je že zapustil –, Dušana Bodganoviča,
prav tako branilca, ki je za Nafto igral v
sezonah 2006/2007, 2008/2009 – nastopil je na omenjeni tekmi na Ptuju – in
2009/2010 ter Klemna Medveda, ki je kot
vezni igralec v sezoni 2008/2009 za Nafto
odigral štirinajst srečanj. Kdo je tudi med
ovadenimi, do konca redakcije Vestnika nismo uspeli izvedeti, neuradno pa
so pod drobnogledom policistov vsaj še
trije nekdanji nogometaši – menda dva
branilca in vratar – Nafte. Za preiskovalce sta domnevno sporna še rezultata tekem Drava : Nafta (1 : 2) 13. kroga sezone
jal je še, da je takratni trener Nebojša
Vučičević z nejevoljo sprejel zadetek
lastnega moštva, ki je v 73. minuti izid
znižalo na 2 : 1: »Ves čas je deloval izjemno nervozno, in to celo ob naših
priložnostih. Tudi postavitev ekipe
na terenu je delovala nekako čudno,
če vemo, da smo potrebovali zmago,
navsezadnje sta v obrambi nastopila
igralca, ki do takrat nista igrala skupaj. Nekoliko neprepričljiva je bila
tudi menjava, ko je v 76. minuti pri
rezultatu 2 : 1 napadalca zamenjal vezni igralec.«
2009/2010 in Koper : Nafta (3 : 0) 35. kroga sezone 2008/2009. Evropska nogometna zveza pa je podvomila o regularnosti
tekme predzadnjega kola lanske sezone
prve slovenske lige med Hitom Gorico in
Nafto, ki se je končala s 3 : 1.
Ena od tekem Nafte se je tudi v preteklosti že znašla pod policijskim drobnogledom. Soboški kriminalisti so zaradi
domnevnega izsiljevanja preiskovali tekmo z Interblockom. Tekma je bila odigrana septembra 2008 v Ljubljani, domači
igralci pa so zmagali s 3 : 1. Kriminalisti so
zadevo končali s poročilom, saj po besedah tukajšnjega policijskega tiskovnega
predstavnika Jožefa Prše niso »bili ugotovljeni elementi kaznivega dejanja«. Preiskovalce v takih primerih običajno čaka
težka naloga. Prirejanje rezultatov tekem
je namreč mogoče dokazovati le s pričami, ki bi bile pripravljene spregovoriti.
Andrej Bedek
BARVA CMYK
vroče
www.vestnik.si | e: [email protected]
Janez Votek
P
o ponedeljkovi seji slovenske škofovske konference so slovenski škofi
podali izjavo za javnost o dolžniški krizi mariborske nadškofije. Posebej
so poudarili, da so bile razkrite številne nepravilnosti pri poslovanju in
prevzeta velika tveganja pri upravljanju sredstev Cerkve in vernikov.
Izrazili so upanje, da bo novoimenovani mariborski nadškof Turnšek uspel
sanirati stanje in ugotoviti odgovornost. Hkrati so izrazili upanje, da bodo
s sanacijo uspeli rešiti tudi premoženje malih delničarjev. Dejali so, da naj
dogajanje, povezano s poslovanjem mariborske nadškofije, poskušajo razumeti
kot božji poziv, da vse delovanje Cerkve še naprej opirajo na velikodušnost in
prostovoljstvo duhovnikov in vernikov, kot so to počeli v preteklosti in bodo
v prihodnje. Poudarili so, da se zavedajo nevarnosti, da bi mnogi z nepravim
odzivom na te žalostne dogodke postali malodušni ali se celo oddaljili od Cerkve.
Hkrati so poskušali dogodke minimalizirati, saj da je gospodarska dejavnost
posamezne škofije in Cerkve njen zelo majhen del, s katero se je ukvarjal zelo
majhen del pripadnikov Cerkve.
kovostni obravnavi in zdravljenju bolnika v domačem okolju.
Gre za projekt širitve aparatov z nuklearno magnetno resonanco, ki je tehnika slikanja notranje zgradbe telesa
z uporabo magneta, radijskih valov in
računalnika, ki po vseh znanih podatkih zdravju ni škodljiva. Z namestitvijo
nove aparature in novimi možnostmi
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
večjo kakovost diagnosticiranja bolnikov v Pomurju in prispevati k uspešnejšemu zdravljenju.
Vrednost naprave, priprave prostora in petletnega vzdrževanja naprave
je 1,2 milijona evrov, od tega je ministrstvo za zdravje prispevalo 300 tisoč evrov, 721 tisoč evrov je sredstev
bolnišnice, 179 tisoč pa so prispevali donatorji in prebivalci Pomurja s
svojimi dobrodelnimi prispevki, naj-
ohrani kratka čakalna doba za MR, od
dveh do štirih tednov, kar je evropski
nivo, ter obljubil, če sredstev ne bo dovolj, da jim bo skušal za ta program zagotoviti dodatna sredstva. Vlaganje v
sodobne aparature je dokaz, da zdravstveni sistem kljub krizi napreduje, je
še poudaril Marušič in dodal, da podpora regionalnemu razvoju, decentralizaciji in dostopnosti do zdravstvenih
storitev krepi regijo ter prispeva h ka-
diagnosticiranja je rentgenološki oddelek veliko pridobil, je dodala vodja
tega oddelka Marija Šantl Letonja, dr.
med., spec. radiologije. »Zavedamo se,
da je zdravljenje bolnika predvsem odvisno od kakovostne, natančne in pravočasne radiološke diagnostike,« je še
dejala in ob tem ministru nakazala, da
si želijo, da bi kmalu dobili tudi digitalni mamograf.
A. Nana Rituper Rodež
V Pomurkinem obratu ponovno proizvodnja konzerv
Pašteta Kekec marca na trgovskih policah
Družba OSEM najela obrat od Pomurke mesne industrije v stečaju
Nadaljevanje s 1. strani
Blagovno znamko Kekec je družba
OSEM vzela v najem. Od treh polnilnih linij so za začetek zagnali eno, zdaj
preizkušajo obremenjevanje strojev,
prihodnji ponedeljek pa naj bi že stekla redna proizvodnja.
Ob blagovni znamki Kekec, ki je novost v njihovem proizvodnem programu, v družbi OSEM izdelujejo konzerve lastne blagovne znamke Premium
ter konzerve za trgovske blagovne
znamke Spar, Tuš, Jager in Eurospin,
lani pa so jih izdelali in prodali blizu
500 ton. Toliko naj bi jih izdelali tudi
letos, skupaj s pašteto Kekec bodo do
konca leta dali na slovenskih trg od
800 do 900 ton izdelkov, novost med
njimi pa bo še mesni narezek Kekec,
ki naj bi ga prav tako začeli proizvajati
že letos. Načrtujejo, da bodo na eni liniji mesečno naredili od 70 do 80 ton
izdelkov, proizvodnja pa bo odvisna
od rezultatov, ki jih bo dala analiza
tržišča. Če bo šlo vse po načrtih, naj
bi že v prihodnjem letu naredili okoli
1.200 ton izdelkov, saj so že vzpostavili stike s kupci na območju nekdanje
Jugoslavije, obrat pa je pridobil tudi
veterinarsko številko za prodajo v države Evropske unije.
Družba OSEM je v usposobitev in
zagon obrata vložila okoli 300 tisoč
evrov, za njegove potrebe so uredili
lastno kotlovnico, opravili so dodatnih 1.500 delovnih ur, vse to pa so financirali z lastnimi sredstvi in kratkoročnimi posojili, saj nepovratnih
sredstev niso dobili. Za najem obrata
bodo mesečno odšteli 3.500 evrov, od
prodanih izdelkov paštete Kekec pa še
licenčnino. Flisar priznava, da so pričakovanja velika, korak, za katerega
se je družba odločila, pa je zanjo prelomen. Načrtuje, da bodo v prihodnosti obrat tudi odkupili in na ruševinah
propadle Pomurke nadaljevali in razvijali proizvodnjo, ki si zasluži prostor
v tem kmetijskem okolju.
Ludvik Kovač
3
Škofi so se spovedali
Čakalna doba za magnetno resonanco do dva tedna – Na dan 13, letno 2500 pregledov
Direktor bolnišnice Bojan Korošec in minister za zdravje Dorijan Marušič pred novo aparaturo v Splošni bolnišnici Murska Sobota
stran 3
Komentar
Magnetno resonanco
uradno predali namenu
več v akciji Pomagajmo (v)si. Dnevno z magnetno resonanco pregledajo
okoli trinajst oseb, bolnišnica pa je z
ZZZS sklenila pogodbo, tako da bodo
v enem letu opravili 2500 pregledov.
V soboški bolnišnici je čakalna doba
do dva tedna.
Minister je pozval zaposlene, da se
v soboški bolnišnici tudi v prihodnje
VESTNIK
17. februarja 2011 | Vestnik |
Minister za zdravje Marušič obiskal soboško bolnišnico
Splošna bolnišnica Murska Sobota je
osemnajsta ustanova oziroma predzadnja večja bolnišnica v Sloveniji, kjer
je začela delovati magnetna resonanca (MR). V ponedeljek sta jo vodstvo
bolnišnice in minister za zdravje Dorijan Marušič tudi uradno predala
namenu, s čimer želijo urediti dostopnost, zmanjšanje čakalnih vrst ter
datum: 17. 02. 2011
Slovenska Katoliška cerkev se je z mariborsko gospodarsko afero znašla tam,
kjer se pač je. Velika verjetnost je, da ji bo zgodbo uspelo vsaj delno sanirati z
igralci z ozadja, ki so, roko na srce, vseeno vsaj delno stali za veliko mariborsko
zgodbo z mednarodnimi razsežnostmi. Verjetno pa je moč teh igralcev tako
velika, da jih niti sam Vatikan ne more v celoti nadzirati, pa čeprav se »njegovi
zvesti podaniki kitijo s svetniškim sijem njihovega ustanovitelja«. In kaj se je
zgodilo, da je Cerkev tako padla? Ne gre samo za kapital v Sloveniji. Druge
deviacije, med drugim pedofilija v drugih nacionalnih cerkvah, so vzrok za
množične izstope vernikov iz institucije. Očitno je, da se je Cerkev znašla na
čudnem križpotju, ki ima svoje vzroke. V času industrijske revolucije in pohoda
marksizma jo je ta izzval, da se je odzvala s svojo socialno in ekonomsko
doktrino z znamenito okrožnico Rerom novarum papeža Leona XIII. leta
1890. V času socializma je imela v državah vzhodnega bloka močan ideološki
antipod, ki jo je silil, da je to doktrino razvijala in jo na neki način zaokrožila
z drugim vatikanskim koncilom. Takrat se je končal proces približanja Cerkve
človeku oziroma verniku. Leonovo socialno okrožnico sta po koncilu nadgradila
koncilski papež Janez XIII. z okrožnico Mater et magistra in Pavel VI. z
okrožnico Ecclesiam suam. Leon XIII. je že leta 1890 opozoril, da pojmovanje
gospodarstva zanika vsak odnos med moralo in gospodarstvom. Zato je tisti, ki
se je ukvarjal z gospodarstvom, gledal zgolj na svoje koristi. Najvišji zakon med
pridobitniki je bilo le svobodno in nebrzdano tekmovanje: obresti od kapitala,
cene blaga in storitev, dobiček in plače se morajo povsem mehanično določati
po zakonih trgovine. Medtem ko so si maloštevilni prilaščali ogromno bogastvo,
so široke množice delavcev od dne do dne trpele čedalje hujše pomanjkanje. Ob
tem posnetku stanja takoj pove, da delo nikakor ne sme biti vrednoteno kot
blago, saj izvira neposredno iz človekove osebnosti. Ker večina ljudi dobiva z
delom kot edinim izvorom sredstva za življenje, ga ne smemo meriti s trgovskim
merilom, temveč po zakonih pravice in enakosti. Pozneje v Pijevi okrožnici
že lahko preberemo, da je svobodna konkurenca uničila skoraj samo sebe,
nakopičila ogromno bogastvo v rokah maloštevilnih, ki niso več gospodarji,
temveč le čuvaji in upravniki kapitala in razpolagajo z njim po mili volji. Zato
opozarja, da je svobodno trgovino nadomestila gospodarska hegemonija,
pohlepu po dobičku je sledilo nebrzdano poželenje po oblasti; vse gospodarstvo
je postalo strahotno trdo, brezsrčno, okrutno, celo oblast je podvržena koristim
bogatašev. V svojih okrožnicah so se papeži odločno postavili proti tem
družbenim odklonom in se trdno postavili na stališče gradnje socialno pravične
države. Prav papeške okrožnice so se trdno postavile v bran temu cilju, na neki
način pa je to končal Pavel VI. s Pastoralno konstitucijo o Cerkvi v sedanjem
svetu, kjer opredeli cerkveni odnos do človeka in sveta. V tem pogledu je treba
razumeti razvoj socialnega kapitalizma ali socialne države v drugi polovici
prejšnjega stoletja. Ob socialističnem bloku z idejo družbene lastnine je bila
socialna doktrina koncilske in pokoncilske Cerkve z Janezom XIII. in Pavlom VI.
tista, ki je konzervativni del evropskih oblasti držala v okviru razvoja socialne
države. Kakor koli obračamo, s prihodom Wojtile se je Cerkev postopoma
oddaljevala od teh svojih temeljnih postulatov in postopoma dopuščala razmah
liberalnega kapitalizma in se sama, to pa je najhuje, ujela v to past. Da je res
tako, dokazujejo obračuni znotraj Cerkve. Prav v mariborski škofiji smo bili
priča tovrstnemu obračunu. Škof Grmič, človek socialno krščanske provenience
od Sv. Jurija pri Ščavnici, je doživel diskvalifikacijo rdečega škofa. Toda analiza
socialne doktrine Leona XIII. in drugega vatikanskega koncila dokazuje samo
to, da je bil in ostal zvest koncilskim usmeritvam Cerkve, ki je postavila v
ospredje skrb za človeka, in to ne zgolj v ozkem pastoralnem smislu. In če pri
sedanjem papežu že zaznamo vračanje h koncilskim izhodiščem v letošnji
poslanici ob dnevu migrantov, na ravni slovenske Cerkve tega še ne zaznavamo.
Opravičilo že, toda ob svoji kapitalski zgodbi in vseh drugih tajkunskih zgodbah
je naša družba prav tam, kot je opisano v okrožnici Rerom novarum. Ali zdaj
ni priložnost, da se škofi vrnejo nekoliko nazaj in ob svojem grehu na novo
definirajo svoj odnos do človeka in se odločno zoperstavijo hegemoniji kapitala?
To bo sicer težko glede na ideološki naboj, ki še vedno obremenjuje slovensko
družbo in s tem tudi Cerkev, toda nujno, če je človek in s tem vernik nekaj vreden.
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik
Kovač, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične
osebe je 91 evrov, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247
884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št. 89, in Zakonom
o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.300 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], Venera: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si.
BARVA CMYK
gospodarstvo
| Vestnik | 17. februarja 2011
Regionalni park Mura-Drava
Zgledi vlečejo …
tudi v politiki?
Minuli teden so se tudi pomurski okoljevarstveniki
razveselili novice, da je hrvaška vlada sprejela Uredbo
o razglasitvi Regionalnega parka Mura-Drava
Tudi v Pomurju si nekateri že dolgo
prizadevajo, da bi območje ob Muri
razglasili za krajinski park. Konec devetdesetih let so bile priprave že tako
daleč, da so se poenotile skoraj vse lokalne skupnosti na levem in desnem
bregu reke Mure … potem pa se je v
Ljubljani pojavila ideja, da bi najprej
oblikovali krajinski park na Goričkem. Reka Mura je bila postavljena na
stranski tir – čez nekaj let se je ugotovilo, da zaradi interesov energetikov.
Toda ideja o naravovarstveni zaščiti
obmurskega območja, ki bi hkrati rešil probleme z mejo, je živa še danes.
Hrvati so s tem, ko so razglasili kar
87.680 hektarjev območja ob Muri in
Dravi za regijski park, pokazali Slovencem, kaj je politična odločnost.
Predvsem pa so pokazali veliko poguma, saj je eno govoriti o nujnosti varovanja narave, nekaj povsem
drugega pa je storiti tudi konkretne
korake; zlasti še, če so ti koraki tako
veliki in odločni kot v primeru hrvaškega parka Mura-Drava. Kako neodločna je slovenska vlada, se kaže tudi
v razglasitvi Krajinskega parka Goričko, ki tudi šest let po razglasitvi še
vedno nima sprejetega ureditvenega
načrta. Kakor je znano, tudi na Hrvaškem ni vse potekalo povsem brez
težav, saj je bilo kar nekaj nasprotovanj, ki pa so bila nazadnje presežena tudi zaradi odločnega javnega zavzemanja (tudi iz sosednjih območij
Varaždina in Čakovca) za park in v
zadnjih etapah razglasitve tudi zaradi zadostne politične podpore. Park
bodo upravljali javni zavodi iz petih
županij. Ustanovitev parka je bila pogoj za razglasitev Biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava pod okriljem Unesca, ki zaseda enkrat na leto.
V tej povezavi za dokončno zaščito
reke Mure, v kateri sodelujejo tudi
Avstrijci in Madžari, je zdaj na vrsti
še Slovenija – tako so vsaj prepričani
nekateri. Dr. Bernard Goršak, direktor JZ Krajinski park Goričko, je ob
tem izjavil: »Hrvati so ob tem storili še en naravovarstven korak naprej:
'rendžerski' službi ob Dravi so podelili večja pooblastila. Vse to kaže, da
Hrvaška zna graditi svoj razvoj tudi
brez tega, da bi Muro ali Dravo izkoristila zgolj za namene energetike ali
katere druge industrije. Nas te želje
žal še niso prešle, saj npr. DEM izgradnjo elektrarn na Muri uvršča celo
med svoje strateške projekte. Ali bo
to povzela in prevzela tudi politika,
je še odprto vprašanje (upajmo, da
ne); a dejstvo je, da trenutno iz slovenske politične sfere v zvezi z usodo
Mure ne prihajajo enako optimistični signali, kot so bili v primeru Hrvaške. Najverjetneje bo ključni dejavnik, ki bo odločil o usodi naše Mure,
večinsko mnenje lokalnih skupnosti
in tehtanje argumentov: na eni strani investicijsko-ekonomističnih in na
drugi trajnostno-razvojnih in naravovarstvenih. Prav zato bo za ohranitev
Mure v naslednjih tednih in mesecih
še kako nujno močnejše in odločnejše sodelovanje, tudi civilne iniciative.
V smislu izreka ductus exemplo pa
si torej lahko vsi, ki hočemo ohraniti Muro, samo želimo, da bi Slovenija znala slediti zgledu, ki ga je v tem
primeru dala Hrvaška. Vse čestitke
in naj dolgo živi park Mura-Drava.«
Enakega mnenja je tudi Simon Balažic, sodelavec vodje projekta dr. Lidije Globevnik BIOMURA (s polnim
naslovom Varstvo biodiverzitete reke
Mure v Sloveniji), katerega osnovni
namen je varstvo ogroženih živalskih
in rastlinskih vrst območja Nature
2000 v Sloveniji. Območje projekta
se razprostira na poplavnem ozemlju
reke Mure ob visokovodnih nasipih
med vasmi Bunčani, Dokležovje, Ižakovci, Krapje, Melinci in prav lani so
naredili vrsto konkretnih del (drče,
mrtvi rokav). Balažic je prepričan,
da »je to korak v pravo smer. Kakršni
koli so že Hrvati, a v tem primeru so
korak pred nami, kajti končno se je
»obmurska« država spomnila, da je
prihodnost v sonaravnem koriščenju
prostora ob reki Muri v obliki regijskega parka, ki bo temeljil na ohranjanju naravne in kulturne dediščine
ter razvoju ekoturizma. Hrvati gredo
v tej smeri, zato pričakujem, da bo
slovenska vlada sledila temu koraku
tudi pri reki Muri.«
Bernarda B. Peček
Skupni urgentni center v Murski Soboti
Nujna medicinska pomoč se
seli v bolnišnico v Rakičan
Zaživel naj bi že marca, čakajo še na podrobne
dogovore o organiziranosti
Nadaljevanje s 1. strani
Direktor in ekipa, ki v okviru ZDMS skrbi za izvajanje nujne pomoči, pa je imela
pred podpisom največ pomislekov gle-
de dostopnosti bolnikov do dežurnega
zdravnika, saj bodo bolniki na terenu
pozneje dobili pomoč, omenja pa tudi
dodatno finančno obremenitev. Sedaj
ZDMS izvaja dežurno službo in službo
nujne medicinske pomoči ter zagotavlja
optimalno zdravstveno oskrbo prebivalstva za območje, ki ga pokriva, to pa je
692 kvadratnih kilometrov, kjer je naseljenih 59 tisoč prebivalcev. Mesečno
oskrbijo, pregledajo ali napotijo v bolnišnico okoli tisoč bolnikov. Pravilnik o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega
varstva nalaga, da naj oddaljenost do dežurnega zdravnika ni več kot 25 kilometrov, posamezna naselja in s tem okoli
sedem tisoč prebivalcev na Goričkem pa
so že zdaj bolj oddaljeni.
A. Nana Rituper Rodež
VESTNIK
stran 4
www.vestnik.si | e: [email protected]
V lendavskem Artexu uspešno premagujejo krizo
Če se ne bi prilagajali,
ne bi preživeli
So edini izdelovalec skladiščne opreme v Sloveniji in 60 odstotkov izdelkov
prodajo na domačem trgu
Na strehi
proizvodnih
prostorov od
sredine lanskega
decembra deluje
sončna elektrarna
z močjo 45,5
kilovata, ki so jo
postavili sami.
Lendavska družba Artex je začela poslovno pot leta 1992 kot trgovsko podjetje, ki
je vzelo leta 1993 v najem prostore propadle družbe Logo, po šestih letih pa so
solastniki brata Anton in Stanislav Bensa
ter Ivan Božič od podjetja Logo v stečaju odkupili proizvodne prostore, strojno
opremo in blagovne znamke. V začetku
leta 1999 so začeli z dvema zaposlenima,
Mitja Bensa, ki je
januarja lani prevzel
vodenje družbe
Artex, pravi, da se po
pomanjkanju naročil,
ki so ga najbolj čutili
v zadnji polovici leta
2009 in v začetku
lanskega leta, razmere
izboljšujejo, saj je od
lanskega poletja na trgu
čutiti več optimizma.
konec leta pa je podjetje, katerega osnovna dejavnost je proizvodnja skladiščne
opreme, že zaposlovalo dvanajst delavcev. Po tem času beleži Artex močno rast
proizvodnje, v petih letih je prihodke od
prodaje povečal za devetkrat, leta 2005
pa je bil kot hitro rastoče podjetje razglašen za podravsko-pomursko gazelo.
Proizvodnja skladiščne opreme ostaja še naprej osnovna dejavnost družbe,
vendar so jo postavili na povsem nove temelje z drugačno organizacijo dela, večjo
produktivnostjo in prožnejšim trženjem.
Le tako so se lahko obdržali in ostali konkurenčni, pravi Anton Bensa, ki je podjetje vodil do konca leta 2009, januarja
2010 pa je direktorsko mesto prepustil
sinu Mitji. Z dvema sistemoma regalov,
s katerima so začeli, ne bi preživeli, tržišče je zahtevalo več, z dobro usposobljenim strokovnim kadrom so sami razvili
nove sisteme in danes jih imajo v proizvodnem programu pet. Kupcem njihove opreme opravljajo kompletne storitve, od projektiranja in proizvodnje do
montaže, 60 odstotkov izdelkov prodajo na slovenskem trgu, preostale izvozijo
v Srbijo, Hrvaško, Madžarsko, Romunijo
in Avstrijo. Kupci so velike slovenske trgovske verige Mercator, Merkur, Tuš in
drugi, katerih prostore opremljajo tudi
v tujini, regalne sisteme pa dobavljajo
tudi podjetjem, ki potrebujejo skladiščno opremo. Od lani je Artex tudi nepo-
sreden dobavitelj skladiščnih sistemov
za novomeški Revoz. V zadnjem času so
veliko pozornosti namenili iskanju novih
kupcev in v Srbiji so odprli podjetje, ki
se ukvarja s prodajo njihovih izdelkov na
tamkajšnjem tržišču.
Čeprav v Sloveniji proizvajalcev tovrstne opreme ni, je konkurenca močna,
saj se pojavljajo tuji proizvajalci. Da so
lahko ostali konkurenčni, so morali prilagoditi cene, kar se bo odrazilo na poslovanju, vendar v zaključnem računu
za leto 2010 ne bo rdečih številk. Bo pa
finančni rezultat slabši kot pred leti, ko
so poslovali z dobičkom. Kriza, ki je zajela realni sektor, ni obšla tudi njihove dejavnosti, saj so se investicije tako rekoč
ustavile, težave pa so v Artexu najbolj čutili v zadnji polovici leta 2009 in v prvi
polovici lanskega leta, ko so se naročila
zmanjšala za 40 odstotkov, vendar se je
v drugi polovici leta povpraševanje spet
povečalo. Med največjo krizo so prešli na
skrajšan delovni čas, nekaj ljudi je bilo na
čakanju, zdaj pa je v družbi 40 zaposlenih, ki so lani ustvarili okoli dva milijona
evrov prihodkov.
Podjetje nima večjih težav z likvidnostjo, saj je 70 odstotkov naročene proizvodnje za znane kupce, ki se držijo plačilnih rokov, Artex pa spoštuje tudi dobavne
roke. Bolj kot plačilna nedisciplina jih pe-
V Artexu posebno
skrb namenjajo
posodabljanju
tehnološke
opreme. Pred
dvema letoma so
za nakup opreme
namenili 600
tisoč evrov, lani
pa so se opremili
z robotom za
varjenje, ki je stal
sto tisoč evrov.
Fotografije Ludvik Kovač
4
datum: 17. 02. 2011
sti nihanje cen reprodukcijskega materiala, saj so v zadnjem času močno porasle
cene železa, povečujejo pa se tudi drugi
stroški. Kljub vsem težavam v Artexu ne
zanemarjajo naložb v posodobitev proizvodnje, za kar namenjajo desetino vseh
prihodkov. Pred dvema letoma so vložili v
posodobitev tehnološke opreme 600 tisoč
evrov, lani pa so za nakup robota za varjenje namenili sto tisoč evrov, vendar so
49 odstotkov sredstev pridobili iz sredstev
za pomoč pomurski regiji. Robota, ki je
nadomestil dva delavca in močno izboljšal kakovost varjenja, so izdelali v lendavskem Varisu.
V začetku lanskega leta je podjetje izdelalo nekaj konstrukcij za postavitev
sončnih elektrarn na tleh, zato je tudi
pri njih vznikla ideja, da bi še sami začeli takšno proizvodnjo električne energije. K temu jih je spodbudila predvsem
zajamčena odkupna cena za dobo 15 let,
junija lani so začeli pridobivati ustrezna soglasja in dovoljenja, 17. decembra pa so elektrarno z močjo 45,5 kilovata že vključili v omrežje. Konstrukcijo
za sončno elektrarno, ki so jo postavili
na proizvodni hali, so izdelali sami, tudi
montaža opreme je bila v lastni režiji, za
naložbo pa so namenili 150 tisoč evrov
lastnih sredstev.
Ludvik Kovač
BARVA CMYK
datum: 17. 02. 2011
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
17. februarja 2011 | Vestnik |
stran 5
5
Zakaj je pomurska avtocesta brez uporabnih dovoljenj
Dars ni izpolnjeval in še vedno ne
izpolnjuje pogodbenih obveznosti
Uporabna dovoljenja za pomursko avtocesto potekla – Podizvajalci zadržujejo dokumentacijo, potrebno za pridobitev uporabnega
dovoljenja – SCT je od Darsa denar dobil, podizvajalcem pa opravljenega dela ni plačal – Dars pripravil protokol za plačilo podizvajalcem
Kaj pravijo gradbeniki
Mirko Požar, predsednik Združenja
izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu, pravi, da je stvar tako enostavna, da bolj ne more biti. Podizvajalci
– točnega števila nam ni želel povedati, pravi pa, da jih je iz Pomurja kar
nekaj, a po njegovih besedah jih večina ni pripravljena spregovoriti v javnosti – so za podjetje SCT opravljali
dela na prekmurski in štajerski avtocesti. Naročnik je bil Dars, Družba za
avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d.
Družba DDC pa je bila inženir in skrbnik pogodbe. DDC je v celoti priznal
opravljena dela podizvajalcem, vendar pa je Dars kot naročnik – namesto, da bi plačal podizvajalcem, pravi
Požar – v celoti plačal le glavnemu izvajalcu SCT-ju. Mirko Požar: »SCT ni
poravnal obveznosti podizvajalcem,
čeprav je bil pogoj, da od Darsa dobi
plačilo, ravno plačilo podizvajalcem.«
Prav tako, dodaja, SCT ni plačeval podizvajalcem v enakih pogodbenih rokih, kot je od Darsa plačila prejemal.
Čeprav je to v nasprotju z gradbeno
pogodbo, ki so jo podpisali, je recimo
SCT prejemal plačila v 60 dneh, podizvajalcem pa plačeval v 120-dnevnih
rokih. Požar: »Dars je bil od septembra 2009 seznanjen z neplačevanjem
podizvajalcem, a kljub temu ni ukrepal. Na neplačila je bil kasneje v letu
2010 prav tako večkrat opozorjen.«
Mirko Požar pojasnjuje, da je bilo po
pogodbi obvezno, da Dars kot naročnik sproti preverja, ali SCT vsak mesec po prejemu plačila tudi plača podizvajalcem. V nasprotnem bi lahko
Dars ustavil nadaljnja izplačila. Požar: »To pa je Dars kot odgovorni naročnik v celotnem izvajanju zavestno
prezrl, saj je izvrševal plačila predčasno in s tem kot proračunski porabnik
favoriziral SCT in opustil svoje dolžno
ravnanje.« Po pogodbi je bil Dars dolžan izvajalcu SCT-ju plačati v celoti izvedena in prevzeta dela največ do 95
odstotkov vrednosti del. Razliko petih odstotkov pa šele ob prevzemnem
kolodacijskem zapisniku, ki izkazuje v
celoti končana vsa dela in predložitev
bančne garancije SCT-ja za garancijsko dobo. Mirko Požar: »V primeru zadržanih petih odstotkov – kot zahteva
pogodba – bi moral imeti Dars danes
od zadržanih sredstev še vedno okvirno 30 milijonov evrov. S tem bi lahko
plačal delo podizvajalcem in dokončal vsa dela za pridobitev uporabnega
dovoljenja za avtocesto.« Požar je tudi
mnenja, da če bi Dars hotel in končno začel izpolnjevati pogodbene obveznosti, bi lahko cesta v najkrajšem
času – v kakšnem mesecu dni – dobila
uporabno dovoljenje.
Kaj pravijo na Darsu
Na Darsu? Skoraj nič. Na moj klic so
se odzvali v Službi za komuniciranje,
kjer so mi, ko sem prosila za kontaktno osebo, ki bi ji lahko po telefonu
postavila določena vprašanja, odgovorili, da naj jim pošljem vprašanja po
elektronski pošti. V njej sem zapisala naslednja vprašanja: Zakaj Dars ni
plačeval podizvajalcem, ampak samo
glavnemu izvajalcu SCT-ju? Zakaj nihče ni nič ukrepal, čeprav je bil Dars
septembra 2009 seznanjen, da se podizvajalcem ne plačuje? Zakaj niso na
Darsu zadržali – čeprav so torej vedeli, da SCT ne plačuje podizvajalcem, in
bili na to večkrat opozorjeni – nadaljnjih plačil SCT-ju? Ima Dars danes kaj
denarja od zadržanih sredstev? Če da,
koliko? Vprašala pa sem jih tudi, zakaj
pobirajo od ljudi cestnino, če je Pomurki poteklo uporabno dovoljenje.
In zakaj torej z denarjem od kupljenih vinjet in cestnin ne plačajo dela
podizvajalcem.
Kakšni so bili odgovori? Kot da v
Službi za komuniciranje Darsa mislijo, da na Vestniku znamo brati. Odgovorili so samo na četrto vprašanje, in
sicer je podpisani Marjan Koler zapisal takole: »V večini pogodb o graditvi
Fotografija Nataša Juhnov
Pomurska avtocesta, ki je za promet v
celoti odprta od leta 2008, je morala
pred odprtjem pridobiti uporabna dovoljenja za poskusno obratovanje in
dovoljenje za predor Cenkova. Dovoljenja so avgusta 2010 potekla. Cesta
je odprta, ljudje jo uporabljajo – za to
so celo plačali cestnino oziroma kupili vinjeto – nima pa uporabnega dovoljenja. Zakaj?
Avtocesto so glavnemu izvajalcu,
podjetju SCT, d. d., pomagali graditi številni podizvajalci, večinoma iz
domače pokrajine. SCT jim ni plačal
opravljenega dela – gre za deset milijonov evrov dolga –, zato podizvajalci nočejo predati dokumentacije, ki
je potrebna za pridobitev uporabnega
dovoljenja.
Služba za komuniciranje Darsa je skopa z odgovori o Pomurki, večino vprašanj so spregledali. Zapisali so, da je Dars
pripravil protokol o poplačilih podizvajalcem. O vsebini tega pa nič.
posameznih odsekov pomurske in podravske avtoceste, ki so bile sklenjene
predvsem v letu 2006, je določeno, da
naročnik del lahko zadrži pet odstotkov pogodbene vrednosti. Pogoj je,
da pogodbeni izvajalec ne podaljšuje
veljavnosti bančne garancije za dobro
izvedbo del; ker je izvajalec podaljševal omenjeno bančno garancijo, naročnik v večini ni zadrževal sredstev.
Sicer pa je del sredstev v višini pet odstotkov pogodbene vrednosti iz tega
naslova zadržan.« In še: »Dars, d. d., je
pripravil protokol v zvezi s poplačili
podizvajalcev in vsi njihovi zahtevki
bodo obravnavani v skladu z vsebino
tega protokola.«
Druga vprašanja so ostala neodgovorjena. Enostavno so jih spregledali.
So pa v odgovor zapisali stvari, ki jih
sploh nisem vprašala, recimo: »Poudarjamo, da Dars del, ki jih je enkrat
že plačal glavnemu izvajalcu SCT, iz
lastnih sredstev ne more in tudi ne
sme vnovič plačati!« Česar pa jih nihče ni vprašal niti zahteval odgovora,
saj so bila moja vprašanja usmerjena
na plačilo podizvajalcem in na ukrepanje ob tem, da SCT ne plačuje podizvajalcem. Na zadnje vprašanje o denarju od cestnin pa so odgovorili, da
je pomurska avtocesta po slovenskem
pravnem redu v njihovem upravljanju
ter da je cestninska. Česar pa jih sploh
nisem vprašala. Zato sem poslala dodatna vprašanja. Vprašala sem – glede
na to, da so odgovorili, da so zadržali pet odstotkov sredstev –, koliko je
to v denarju in zakaj ne plačajo podizvajalcem. Zanimalo pa me je tudi
kaj več o protokolu za poplačila podizvajalcem. Torej vsebina protokola in
pa predvsem, kdaj bodo podizvajalci
dobili plačilo.
Marjan Koler s Službe za komuniciranje Darsa je odgovoril zelo kratko:
»Protokol je v sklepni fazi, Dars vse
zahtevke podizvajalcev že obravnava
v skladu z določili protokola.« O preostalem pa – nič.
Mimogrede – vprašanja sem po
elektronski pošti poslala tudi na SCT,
kjer se jim sploh ni zdelo vredno odgovoriti.
Vida Toš
Intrec
Sanacija odlagališč in pridobivanje
energije iz komunalnih odpadkov
Razvojni center konzorcija osmih podjetij bo začel v Radencih
Podjetje Intrec iz Gornje Radgone je
eno od treh podjetij, ki je uspelo na
razvojnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo. To bo sofinanciralo Razvojni center za pridobivanje energentov iz komunalnih odpadkov v
višini dveh milijonov evrov.
Po besedah direktorja podjetja Marjana Zemljiča bo imel Razvojni center sedež v Radencih, razvijal pa bo
ustrezne tehnološke, organizacijske
in prostorske rešitve za pridobivanje
energentov iz komunalnih odpadkov. Poleg pridobivanja energentov iz odpadkov bo projekt ciljno usmerjen tudi v sanacije obstoječih deponij. Na ta način bi se lahko izvedla tako
imenovana popolna sanacija obstoječih odlagališč, s tem pa bodo povezali
energetiko in okoljevarstvo.
Marjan Zemljič poudarja, da Razvojni
center združuje perspektivna in dinamična podjetja, združena na osnovi razpolaganja s tehnološkimi in tehničnimi
sredstvi ter rešitvami z visoko vsebnostjo znanja, katerih skupen cilj in namen je, da uporabijo rezultate razvojno-raziskovalnega dela. Razvojni center
bo hkrati predstavljal okolje z ugodnimi
pogoji za izvajanje razvojno-raziskovalne dejavnosti ter za združevanje znanja
in prenos razvojno-raziskovalnih do-
sežkov na trg. V konzorciju so združena
podjetja, ki imajo reference na področju ravnanja z odpadki in vsako izmed
njih že zavzema določen tržni delež na
domačem trgu, trgih EU in v državah
nekdanje Jugoslavije tako pri izvajanju storitev kakor tudi pri proizvodnji
končnih produktov iz odpadkov. Sicer
pa podjetje INTREC posluje že deset
let in se ukvarja z zbiranjem in prede-
lavo odpadnih surovin ter zbiranjem
ločenih odpadkov in predajo pooblaščenim predelovalcem po vsej Evropi,
nekatere pa predelajo sami (EPS-stiropor). Trenutno je v Intrecu zaposlenih
pet ljudi, imajo pa še dva zunanja sodelavca. Z ustanovitvijo Razvojnega centra načrtujejo še nekaj dodatnih delovnih mest.
J. V.
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
www.pomurje.si
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Na Zavodu Republike Slovenije
za zaposlovanje, OS Murska
Sobota je trenutno razpisanih
več kot 200 prostih delovnih
mest. Delodajalci imajo največje
potrebe v gradbeništvu, storitvah
in trgovini.
Najbolj iskani delavci v tem tednu:
elektrikar – 35, gradbeni delavec – 30,
osnovnošolska izobrazba – 12, šiviljakrojač – 9, pomožni delavec – 7, tesar
– 6, zidar – 5, železokrivec – 5, ekonomski tehnik – 4, frizer – 4, ključavničar – 4, natakar – 4.
Iščejo se tudi:
fizioterapevt – 2, inž. strojništva – 2,
prof. športne vzgoje – 1, univ. dipl.
ekonomist – 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam vseh aktualnih prostih delovnih
mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev
lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih
ter na internetni strani www.ess.gov.si.
BARVA CMYK
lokalizirano
| Vestnik | 17. februarja 2011
pobirki
paberki
Pa smo jo dobili – prvo plantažo
sladkornega trsa namreč. Ta
je zasajena na dvesto hektarjih
globoko humusnih tal v okolici
Lendave. Oskrba z dušičnimi
gnojili je zagotovljena iz dveh
bližnjih bioplinarn, in sicer
lendavske in tiste iz Vučje vasi.
V Krajinskem parku Goričko so
si vzeli daljši čas za premislek.
Namenjen je trasiranju nove
ekonomske poti parka. Odločajo
se, ali bodo park razvijali na
teoretski osnovi znamenitega
socialnega ekonomista Keynesa
ali po ultraliberalni Miltona
Friedmana in še bolj radikalni poti
njegovega sina, ki se zavzema
za popolno ukinitev države kot
regulatorja na ekonomskem in
socialnem področju. Dan, kdaj
bodo objavili povzetek svojih
razmišljanj, še ni znan.
V Vučji vasi so se komaj zdaj
zavedli, kaj pomenijo kupole, ki
so zrasle tik ob hitri cesti. Zdaj
vedo, da to ne bo bazilika, ampak
bioplinarna, ki bo na dan požirala
koruzno silažo z 20 hektarjev njiv.
Vlagatelj že ima političnega botra,
ki ga pri tem podpira, in sicer
SNS. Ta je namreč prepričan, da
gre za plemenito naložbo. Če pa
se bo po naključju izjalovila, jo
lahko hitro preuredijo v piramido
in spremenijo v letalski muzej.
VESTNIK
stran 6
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kapela gostila 22 učiteljev in ravnateljev iz Norveške, Danske, Nemčije in Romunije
Veste razvozlati vozni red
vlakov ali račun za elektriko?
Bralna in matematična pismenost je rdeča nit projekta evropskih osnovnih šol Comenius
Kako je preprosti podeželski šoli na hribu uspelo pridobiti tako zaželen projekt
Comenius z naslovom Izboljševanje bralne in matematične pismenosti – Improving Literacy and Numeracy Skills? Zato,
ker kapelska šola po kakovosti svojega
delovanja močno izstopa iz pomurske-
Pouk matematike
je lahko tudi
zelo praktičen –
tako se učenci
na Kapeli učijo
matematične
pismenosti.
Arnstein Naerlie, ravnatelj norveške
šole, ki je koordinatorica projekta
Comenius, je o vtisih večdnevnega
druženja s kolegi iz štirih držav o
spremljanju pouka na kapelski šoli
povedal: »Opazili smo, da na šoli
poučujejo na zelo sodoben način,
uporabljajo sodobne metode in
pripomočke in se posebej posvečajo
tudi nadarjenim učencem. Vse to
jim bo dolgoročno omogočilo dobre
rezultate. Vsi smo bili zelo navdušeni
nad metodami dela na šoli, res
pa je, da učenci potrebujejo novo
telovadnico.«
ga šolskega povprečja, saj so prav z delom v projektih našli pot, kako razvijati
šolo in skrbeti za njeno prepoznavnost v
okolju, predvsem pa je vodstvo šole znalo dovolj motivirati učitelje in učence, da
so poleg rednega dela že v minulih letih
sodelovali z evropskimi kolegi in vrstniki v projektih Skriti zaklad, Fairy tales
around Europe in Comenius – večstranska šolska partnerstva. Razvijanje bralne
pismenosti je bila že do zdaj njihova večkrat nagrajena in priznana odlika, zato
ne čudi, da so prav na OŠ Kapela od 1. do
5. februarja gostili 16 učiteljev in pet ravnateljev iz različnih evropskih šol.
Delo so razdelili v okviru 12 delavnic
oziroma spremljanja pouka. Mentorica
Fotografiji Bernarda B. Peček
6
datum: 17. 02. 2011
na spletu, izračunavali prihranek prostora s stiskanjem tetrapakov, ocenjevali in merili mase različnih predmetov in
prostornine steklenic … V projekt so na
kapelski šoli vključeni otroci od drugega
do sedmega razreda.
Izziv vsem vključenim šolam in učiteljem je spoznati in izbrati pravi pristop
poučevanja na področju bralne in matematične pismenosti, pri učencih razviti boljše učne strategije, navezovati stike med učenci, razvijati šolske strategije
in pri tem izhajati iz dobre prakse vseh
partnerskih šol. Vse skupaj pa naj bi dolgoročno pomagalo dosegati boljše učne
rezultate učencev.
Bernarda B. Peček
in koordinatorica dosedanjih projektov na kapelski šoli profesorica slovenščine Živana Safran je bila tudi tokrat
gostiteljica skupine učiteljev iz Norveške, Danske, Nemčije in Romunije, tuje
spremljevalce pri pouku pa so gostili še
učitelji Marija Andrejč, Angela Stajnko,
Tina Klemenčič, Andreja Strmšek, Tatjana Perša in Zdenka Marinič. Tako so na
primer učenci šestega razreda pri pouku
kemije s pomočjo iskanja podatkov po
spletnih straneh spoznavali različne kamnine in minerale; pri pouku matematike so se učili pravilnega branja podatkov
iz tabel, grafov in računov – nekaterim
namreč dela preglavice že navaden račun za elektriko ali vodo, iskali podatke
Šolski minister dr. Igor Lukšič obiskal in si ogledal šolo pri Gradu
Na Hodošu, ki ga je nov dom
za starejše spravil v veliko
zagato, naj bi prišli vsaj do ene
rešitve. Dobili naj bi direktorja
doma. Po referencah naj bi bil
najprimernejši kandidat za to
izredno odgovorno in občutljivo
mesto nekdanji župan.
Lukšič: »Ne morem verjeti, da
v Sloveniji še obstaja takšna šola«
Zdaj Sobočane udarjajo po
glavi rezultati nekoč izredno
opevanega javno-zasebnega
partnerstva za čistilno napravo s
Petrolom. Res je sicer, da sedanja
garnitura občinske oblasti za to
ni odgovorna, se pa že pripravlja
podlaga za neko novo javnozasebno združbo, ki naj bi se
ukvarjala s parkiranjem.
Šolska stavba pri Gradu je stara 40 let,
medtem ko je organizirano šolstvo v
tem goričkem kraju že 182 let. Če bi
bila stavba zgrajena z upoštevanjem
vseh danes veljavnih predpisov, ki so
še posebej strogi za objekte, v katerih se izvajajo programi vzgoje in izobraževanja, takšnih problemov prav
gotovo ne bi bilo. Tako pa je celotna
šolska stavba s telovadnico, ki je bila
sicer zgrajena veliko kasneje kot šolska stavba, razglašena za »objekt nevarne gradnje«. Najbolj strah vzbujajoči pa so zadnji dokazi, ki jih je
nanizala predstavnica Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota Jožica
Goričanec, da talne ploščice v zbornici in avli oziroma jedilnici šole vsebujejo azbest in da je v teh prostorih
presežena vsebnost nevarnih snovi
čez dopustno mejo. In azbest je izjemno nevaren rakotvorni element.
Če bi vodstvo šole, župan in občinski
svetniki hoteli zares obvarovati svoje
otroke, bi morali storiti vse, da bi našli
hitro in učinkovito rešitev. Na to jih je
opozoril tudi dr. Igor Lukšič, ki je prišel na graško šolo po večkratni preložitvi obiska. Vidno pretresen je opozoril,
da brez enotne volje vseh teh problemov šole ne bodo rešili – če pa ne bo
Fotografija Bernarda B. Peček
Pooblaščen turistični vodnik
v Dobrovniku je izredno
prizadeven. Turiste odpelje
najprej do energetskih točk,
potem k izviru sv. Vida, kjer si
operejo oči in jih zaprejo. Odprejo
jih šele, ko jih zapelje čez
mejo pri Kobilju do tamkajšnje
znamenite konjušnice. Tovrstne
kure so bili deležni tudi nekateri
predstavniki države.
Mnogi so prepričani, da bo za učinkovito reševanje problema treba zamenjati ravnatelja ali župana,
v nasprotnem bo zaradi varovanja zdravja otrok in zaposlenih šolo najbolje čim prej zapreti
Župan Daniel Kalamar in ravnatelj Viktor Navotnik sta tudi na petkovem srečanju
ministru dr. Igorju Lukšiču predstavljala vsak svojo zgodbo.
hitre rešitve, se lahko zgodi, da bodo
otroci morali obiskovati sosednje šole.
Odprava največjih nepravilnosti mora
biti prednostna naložba občine, lotiti
pa se je morajo takoj – pa ne tako, da
bi zgolj zamenjali gornje ploščice, dotrajana inštalacija pa bi ostala pod njimi. Konec februarja bo sicer objavljen
razpis šolskega ministrstva, toda teh
sredstev ne bodo dobili še do konca
leta, kvečjemu v začetku prihodnjega
leta. Ukrepati pa morajo takoj. O tem
je prepričana tudi predsednica sveta
šole Andreja Celec, ki je povedala, da
ne pričakujejo, da bo prišel rešitelj z
vrečo denarja, toda otroci in zaposleni
najmanj šest ur na dan vdihavajo nevaren azbest. Starši si želijo, da otroci
hodijo v to šolo, vendar si vsi zaslužijo zdrave šolske prostore. Drago Kočar, dedek šoloobveznih otrok, je prepričan, da bi tudi domačini – starši in
sorodniki otrok – s sredstvi in delom
z veseljem pomagali pri odpravi težav,
Marjan Klement pa je opozoril, da so v
preteklosti starši že nekajkrat dali pobudo, da bi te probleme rešili, vendar
pravega odziva ni bilo ne na eni in ne
na drugi strani.
Župan Daniel Kalamar je še vedno
prepričan, da je občina do zdaj skrbela za šolo po svojih možnostih, ki
pa so zelo majhne, saj so v celoti odvisni od državnega denarja, ki ga je
iz leta v leto manj. Več kot 30 odstotkov prejetega državnega denarja gre
za vzgojo in izobraževanje – oziroma
bi bilo bolje reči, da to ni denar občinskega proračuna, ampak je to denar, ki ga država namensko posreduje
za potrebe izobraževanja prek občine. Občina večjih investicij ne zmore,
saj nima prihodkov od dohodnine –
večina zaposlenih ima delo v Avstriji,
zato je Kalamar trdil, da bi lahko pri
reševanju problemov dr. Igor Lukšič
kot minister in član vlade več pomagal kot občina.
Bernarda B. Peček
BARVA CMYK
lokalizirano
www.vestnik.si | e: [email protected]
datum: 17. 02. 2011
17. februarja 2011 | Vestnik |
V Ljutomeru večje povpraševanje po manjših stanovanjih
29 tisoč evrov dolga za najemnine
Tudi v Ljutomeru premalo javnih stanovanj – V naslednjih treh letih za nova stanovanja predvidenih skupno 180 tisoč evrov
V letih 2012 do 2014 za
nakup novih predvidenih
180 tisoč evrov
V Ljutomeru so nazadnje v lastni režiji leta 2006 zgradili večstanovanjski
objekt na Ivana Kaučiča cesti, kjer je
osem neprofitnih stanovanj. Nato so
lani v novem bloku v središču mesta, ki
se je gradil v javno-zasebnem partnerstvu, kupili tri stanovanja, dve pa dobili v zameno za zemljišče, ki so ga dali
za projekt. Letos ne bodo gradili. Lilijana Koser: »V predlogu Načrta razvojnih programov – ki še ni potrjen – imamo predvidena sredstva za pridobitev
novih stanovanjskih površin. Prihodnje leto 80 tisoč evrov, leta 2013 50 tisoč in leta 2014 prav tako 50 tisoč evrov.
Če gledamo ceno zadnjih stanovanj, ki
smo jih kupili, bi tako lahko prihodnje
leto kupili dve manjši stanovanji.«
Marca bo objavljen nov
stanovanjski razpis
Ljutomerska občina razpis za javna
stanovanja objavi vsako leto. V letih od
2006 do 2009 se je na javni razpis za
dodelitev in zamenjavo neprofitnega
stanovanja prijavilo 22 prosilcev. Lani
se je število povečalo na 32, zato pričakujejo, da se bo letos število ponovno
zvišalo. Lilijana Koser, višja svetovalka
za stanovanjsko področje: »Nov razpis
bo objavljen predvidoma sredi marca.
Na podlagi posebnih točkovalnih zapisnikov bo pripravljena prednostna lista
za dodelitev neprofitnega stanovanja.
Prednostna lista in seznam prosilcev
bodo javno objavljeni.« Na čakalni listi
je še nekaj več kot deset prosilcev, ki so
se na razpis prijavili lani.
Več kot 29 tisoč evrov dolga
zaradi neplačanih najemnin
Lani se je dolg zaradi neplačanih najemnin še povečal, in to kljub dejstvu,
da ima večina najemnikov maksimalno subvencionirano neprofitno najemnino. To je kar 80 odstotkov celotne
najemnine, za plačilo jim tako ostane
20 odstotkov ter stroški. Tudi obratovalnih stroškov za stanovanja nekateri
najemniki ne plačujejo, tako je dolg od
najemnin visok že 29.096.00 evrov. Postopke izterjave dolgov za stanovanja v
lasti ljutomerske občine vodi ljutomersko komunalno-stanovanjsko podjetje,
ki pri sodišču podaja tudi postopke izvršb, vendar so izterjave večinoma neuspešne in pomenijo le dodaten strošek
za občino. V zadnjih petnajstih letih je
Občina Ljutomer začela sedem izselitev in v pravem pomenu besede opravila le dve, drugi so stanovanje pred izselitvijo sami izpraznili, dolga pa niso
poravnali. Na občini pravijo, da izterjave velikokrat niso možne, saj je večina najemnikov brezposelnih in nimajo
svojega premoženja. Tako kljub temu,
da so v javnih stanovanjih ljudje, ki ne
plačujejo, drugi, ki bi plačevali, pa čakajo v vrsti, problema ne rešijo.
Vida Toš
Izobraževanje in zaposlovanje
Posamezniki iz ranljivih
skupin so brez motivacije
V socialnem podjetništvu v Pomurju
zaposlenih okrog 50 ljudi
Pred dnevi je potekala v Murski Soboti v
organizaciji murskosoboške ljudske univerze okrogla miza o prostovoljstvu ter
izobraževanju in zaposlovanju ranljivih
skupin. Na njej so sodelovali številni sogovorniki iz različnih regijskih in državnih organizacij, ki imajo opraviti s to problematiko.
Kot je v imenu organizatorja povedala
Vesna Laissani, direktorica Ljudske univerze Murska Sobota, je bil namen okrogle mize predstaviti leto 2011 kot leto prostovoljstva in narediti nekakšen pregled
prostovoljnih društev in njihove ponudbe pri nas. Pri tem želijo ljudi povabiti, da
lahko s prostovoljnim delom storijo nekaj
za družbo, predvsem za ranljive skupine,
med katere prištevamo Rome, invalide,
osebe s posebnimi potrebami, priseljence
in številne druge. Prav o teh skupinah pa
je tudi tekla beseda na okrogli mizi. Kot
je povedala Laissanijeva, se je v zadnjih
letih odnos države z razpisi in drugimi
subvencijami za izobraževanje in zaposlovanje ranljivih skupin izboljšal. To so
na okrogli mizi potrdili tudi predstavniki
šolskega ministrstva, ki so predstavili svoje projekte in razpise. Med drugimi je tudi
ljudska univerza uporabnik teh sredstev,
ob pomoči katerih ponuja različne programe izobraževanja za te skupine.
Nazadnje so
v Ljutomeru
zgradili
večstanovanjsko
stavbo na Ivana
Kaučiča cesti, v
kateri je osem
neprofitnih
stanovanj.
Zaposlovanje ranljivih skupin pa je v
domeni drugih organizacij. Kot je povedala direktorica murskosoboškega zavoda za zaposlovanje Cvetka Sreš, zaposlovanje teh poteka v okviru programov
aktivne politike zaposlovanja zavoda. Žal
pa ugotavlja, da se je v zadnjem času na
zavodu povečal delež invalidov in starejših. Prav slednji se malo odločajo za te
programe, tudi pri drugih pa motivacije
primanjkuje, saj so mnogokrat socialni
prispevki večji od plač.
O socialnem podjetništvu kot obliki in
možnosti zaposlovanja ranljivih skupin
je spregovoril direktor podjetja Pribinovina Murska Sobota Goran Miloševič. Tovrstna podjetja zaposlujejo kadre, ki so v
naši regiji na razpolago, in med te sodijo
predvsem ljudje iz ranljivih skupin. Po nekaterih podatkih naj bi bilo na ta način v
Pomurju zaposlenih okrog 50 ljudi. Razvijajo in proizvajajo produkte iz virov, ki
jih ta regija ima in potrebuje, v nasprotju
z drugimi podjetji, ki se vključujejo v globalno gospodarstvo. Največkrat izražena
ugotovitev sodelujočih na okrogli mizi pa
je bila, da je programov in ponudbe zaposlovanja predvsem pa izobraževanja veliko. Potrebna je le motivacija ljudi iz ranljivih skupin, da se vanje vključijo.
C. K.
Fotografija Vida Toš
Občina Ljutomer ima 177 stanovanj, večino neprofitnih in eno tržno stanovanje. Večina stanovanj je dvosobnih, glede na razpise in prosilce zadnjih let pa
ugotavljajo, da primanjkuje predvsem
garsonjer in enosobnih stanovanj. Višja
svetovalka za stanovanjsko področje Lilijana Koser pojasnjuje: »Je tudi razlika
glede na prejšnja leta, ko so najemniki želeli stanovati v večjih stanovanjih
in imeti več prostora. Zaradi zviševanja
najemnin in drugih stroškov pa iščejo manjša stanovanja.« Javna stanovanja so ves čas zasedena, le ob odhodih
starih najemnikov so kak mesec ali dva
prazna, da jih uredijo in popravijo. Za
vzdrževanje stanovanj je ljutomerska
občina predlani porabila 93 tisoč, lani
pa 71 tisoč evrov.
VESTNIK
stran 7
7
BARVA CMYK
(iz)brano
| Vestnik | 17. februarja 2011
barometer
Štefan Kardoš, prejemnik
kresnika, je izdal nov roman
Pobočje sončnega griča.
Admir Suljič, nekdanji branilec
Nafte, je priznal svojo vpletenost
v stavniško afero in bil obsojen
na leto zapora, vrnitev zaslužka
in izgon iz države. S tem pa
se je zgodba o nameščanju
rezultatov pri nas začela, saj so
pod lupo organov pregona še
trije nekdanji igralci Nafte.
Miro Flisar je začel proizvodnjo
mesnih konzerv v nekdanji Pomurki,
med njimi tudi najbolj znane paštete
Kekec. Je pa zanimivo, da je ob
napovedi začetka proizvodnje pred
časom nekdo že poskušal odkupiti
enega od strojev in na ta način
blokirati začetek proizvodnje.
Franc Kučan, kmet iz Tešanovec,
je širši slovenski javnosti predstavil
pogodbena razmerja med peki in
trgovci ter domnevne marže, ki
naj bi jih dobivali trgovci. Pri tem
pa je seveda zamolčal, da nič
ceneje in z nič manjšimi maržami
ne posluje v svojih prodajalnah
pek, ki mu je podatke posredoval.
Sicer v svojih prodajalnah ne bi
zvišal cen kruha in bi se odpovedal
delu marže na račun skoka cen.
Mojca Lukančič, solastnica
in direktorica družbe Aha, se je
dogovorila za kupnino družbe Mura
in partnerji skupaj z nepremičninami
in jo je po dogovorjeni ceni
pripravljena kupiti. Toda zgodilo
se je, da država, ki si želi, da
Mura dobi konkretne lastnike, s
pomočjo pravobranilca oporeka
prodajni ceni in jo poskuša dvigniti
z 9,5 na 12,9 milijona evrov.
VESTNIK
stran 8
www.vestnik.si | e: [email protected]
S študentom Alenom o študiju v tujini
Težko se je odtrgati
od domačega ognjišča
Kadri z mednarodnimi izkušnjami dobrodošli za našo regijo – Dream Foundation pomaga
Enako kot v Sloveniji tudi v večini
nam privlačnih držav za študij te dni
tečejo roki za vpis. Marsikateri dijak
oz. študent se je že odločil, da gre študirat v tujino, marsikateri pa bi rad
šel, pa pri tem ne najde dovolj poguma za premostitev težav, ki so povezane z izbiro programa, vpisom, nastanitvijo ipd. Tukaj so lahko v pomoč
organizacije, kot je Dream Fundation. Eden izmed njenih prostovoljcev
je tudi Alen Veren iz Murske Sobote,
ki ima tudi sam izkušnje s študijem
v tujini.
takrat, ko niso dovolj motivirani za
študij v tujini. »Če si posameznik res
želi študirati zunaj in ga katero od
znanj privlači, potem ni ovir. Je pa
res, da se mladi pri nas težko odtrgajo od domačega ognjišča, kjer jim
kativnim znanjem in mednarodnimi
izkušnjami bi bili v naši regiji dobrodošli. Sicer pa je beg možganov neizbežen. Če se to dogaja, potem moramo tudi mi ustvariti razmere, da bo
kdo prišel študirat k nam.«
vsem, ki se zanimajo za študij v tujini. Mladim olajša dostop in prijavo z
enotno prijavnico na univerzi, s katero fundacija sodeluje, teh pa je okrog
40 po vsem svetu. Tako je za vpis na
želeno univerzo treba na njihovi sple-
Pomisleki o študiju v tujini
Alen je študiral v Sloveniji, poleg
tega pa je svoje študijske izkušnje nabiral leto in pol tudi v Nemčiji in Makedoniji, predvsem na ekonomskih
smereh. Veliko mladih si postavlja
vprašanje, ali študirati v tujini. Kot
pravi Alen, ima študij v tujini veliko
pozitivnih strani. V tujini mladi postanejo samostojni, lahko se vpišejo
v programe, ki jih v svojih državah pogrešajo, prav tako pa lahko študij na
mednarodno priznanih fakultetah da
tudi več možnosti za zaposlitev. Navsezadnje je to tudi dobra priložnost
za spoznavanje drugih kultur, širjenje
poznanstev in učenje jezikov.
»Velikokrat mlade od študija v tujini odvrnejo določene predstave oz.
bojazni, ki pa ne držijo,« pravi Alen.
Dodaja pa še: »Mladi mislijo, da študij v tujini veliko stane, to pa ni res,
saj veliko univerz, predvsem v Skandinaviji, nima šolnin. Za pokritje življenjskih stroškov so na voljo štipendije, študentsko delo ali ugodna
posojila.« Eden največjih strahov pa
je, da je študij težek in zahteva nadpovprečno inteligentnega človeka.
»Inteligenca nikjer ne škodi, vendar
je v tujini predvsem pomembno, da
si motiviran, da imaš delovne navade, da si pripravljen na timsko delo,
skratka vse je bolj aplikativno naravnano,« razloži Alen.
Kaj pa beg možganov?
Mladi največkrat iščejo izgovore
Fotografija Ciril Kosednar
8
datum: 17. 02. 2011
Alen pravi, da zahteva študij v tujini predvsem motivacijo in delovne navade.
mame kuhajo in perejo,« pripoveduje Alen. Prav Pomurci se prej omenjenega po njegovem preveč oklepajo. Če že gredo študirat v tujino,
je to največkrat sredi študija, ko si
že naberejo nekaj izkušenj v naših
večjih mestih. Na vprašanje, ali se s
tem ne pospešuje beg možganov, o
katerem se v Pomurju toliko govori,
pa Alen odgovarja: »Res je, da bo nekaj mladih po študiju ostalo v tujini,
toda sodeč po izkušnjah, bi se mnogi
radi vrnili, če bi bile vsaj minimalne
možnosti za zaposlitev. Kadri z apli-
Organizacija za pomoč
Ker je eden izmed strahov tudi ta,
da so postopki vpisa zahtevni in da
se je v začetku težko znajti v tuji državi, so mladim na voljo organizacije, kot je Dream Foundation. Gre za
evropsko neprofitno organizacijo s
sedežem v Estoniji, ki ima svoje zastopnike oz. prostovoljce v dvajsetih
državah sveta. Zastopnika za Slovenijo sta prav Alen in njegova kolegica
Monika Bizjak. Fundacija ustvarja priložnosti, daje informacije in podporo
tni strani le izbrati program, izpolniti
internetno prijavnico ter opraviti test
angleškega jezika, ki je predpogoj za
vpis na univerze. Stroški interesenta
so le za angleški test in oddajo prijavnice. Prav tako so na spletni strani
fundacije vse potrebne informacije o
državah, mestih, univerzah, programih, o nastanitvenih možnostih, življenjskih stroških, financiranju študija in drugem. Za dodatna vprašanja
so na voljo tudi prostovoljci, ki odgovarjajo po telefonu.
C. K.
Župan Franc Šlihthuber na zatožni klopi
Akcija
V boj do zadnjega centa
Tuš pod lupo
Preiskava v Murski Soboti
Prvi mož Gornjih Petrovec obtožen poslovne goljufije
Okrožni državni tožilec Drago Farič
je z očitkom poslovne goljufije, ker
občina v predvidenem roku ni poravnala pogodbenih obveznosti gradbenemu podjetju Gomboc, ki je zgradilo stanovanjski blok, na zatožno klop
tukajšnjega okrožnega sodišča posadil gornjepetrovskega župana Franca
Šlihthuberja. »Obtoženec je leta 2004
sklenil pogodbo za 560 tisoč evrov, čeprav je vedel, da občina računov ne
bo mogla plačevati,« je še poudaril Farič. »Moj varovanec ni storil očitanega kaznivega dejanja. Dolg podjetju je
bil lani v celoti poravnan, in to celo
z obrestmi,« pa je spomnil odvetnik
Slavko Fartelj.
Šlihthuber je v zagovor povedal, da
gradbenemu podjetju pogodbenih obveznosti niso uspeli plačevati v dogovorjenem roku, ker je »občina postala
žrtev državnega financiranja, saj je po
zakonodaji za njen razvoj na voljo vedno manj denarja«. Obtoženi župan je
dodal, da je Jožeta Gomboca večkrat
prosil za odlog plačila računov, vendar »nisem naletel na posluh«. »Če bi
imeli v državi bolje urejeno financiranje občin, rok vračila ne bi bil težava,«
je še zatrdil Šlihthuber.
»Mi smo si zadali cilj, da bi redno
odplačevali obveznosti,« pa je župan
odgovoril sodniku Stanislavu Jugu, ki
je spraševal, ali je finančno stanje občine med podpisom pogodbe dovoljevalo podpis pogodbe. »Leta 1995 moji
občani niso imeli veliko. V vseh teh letih smo mnogo dosegli. Borili smo se
za vsak cent. Razvoj bo sedaj težji, saj
nas omejuje zakon o financiranju občin. Sam sem že predlagal spremembe
zakona,« je še rekel Franc Šlihthuber.
»Občina ni imela nikoli namena goljufati. Gomboc je vsako leto dobil po-
trdilo o tem, koliko so mu dolžni,« je v
sodni dvorani številka 12 pojasnjevala Sonja Kerčmar, nekdanja direktorica občinskega stanovanjskega sklada. Kot je še dejala, se je Šlihthuber
nenehno trudil najti denar za plačilo
gradbenemu podjetju, vendar »od države nismo dobili obljubljenih sredstev«.
Sojenje se z zaslišanjem prič nadaljuje sredi marca.
Andrej Bedek
VESTNIK lahko
kupite tudi na večini
pošt v Pomurju.
www.pomurje.si
Šestdeset kriminalistov in policistov je
včeraj v več kot desetih hišnih preiskavah po Sloveniji preiskovalo sume kaznivih dejanj gospodarskega kriminala in
korupcije. Preiskava je skoraj zagotovo
povezana z odločbo Agencije za pošto in
elektronske komunikacije, ki je Tušmobilu brezplačno dodelila frekvence za
mobilno telefonijo, najprej v pasu 1.800
megaherzev, nato pa še za UMTS. Osumljencev je več, zaradi zbiranja obvestil,
dokaznih predmetov in zavarovanja sledov kaznivega dejanja pa so pridržali pet
oseb. Kriminalistična preiskava je potekala tudi na območju PU M. Sobota, kjer
so domnevno preiskovali podjetje Telesis, ki se ukvarja s telekomunikacijskimi
rešitvami. Tehnični direktor Tomaž Bokan ni želel ničesar komentirati, medtem
ko je bila številka mobilnega telefona direktorja Daniela Copota nedosegljiva, saj
je po Bokanovih besedah »na službenem
potovanju.«
Andrej Bedek
BARVA CMYK
datum: 17. 02. 2011
(iz)brano
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
17. februarja 2011 | Vestnik |
Bo količino res zamenjala kakovost, rutino pa praktičnost in kritičnost?
9
barometer
Bela knjiga. Te je treba bilo …?
Zakaj se je šolski minister po petnajstih letih lotil sprememb v šolstvu? – Zgolj zato,
da imajo načrtovalci sistema in ustvarjanja »nerazmišljajočih« državljanov novo delo?
Spremembe in cilji
»Sprememb se vedno ustrašimo
odrasli. V tem primeru vsi, ki smo
kakor koli povezani s šolo, torej
učitelji, ravnatelji in starši. Učenci
pa teh sprememb v zvezi s šolo ne
doživljajo, ker gre vsak učenec skozi osnovno šolo le enkrat in tudi
nadaljnja izbira šolanja je odvisna
od njegove odločitve. Odrasli smo
pač vedno skeptični pri vsaki spremembi. Sama se lotevam teh stvari tako, da v novem ne iščem takoj
negativnega, ampak skušam v vsaki stvari poiskati predvsem pozitivno.« (Breda Žunič, ravnateljica OŠ
Mala Nedelja)
»Cilji osnovnošolskega izobraževanja so res zapisani in predpostavljam, da jih vsi enako razumemo.
Kako pa jih udejanjamo? Postavlja
se nam vprašanje, kaj, koliko in na
kakšen način naše učence v osnovni šoli pripravimo na nadaljnje življenje? Kdo vse je odgovoren za
rast in razvoj naših otrok? Želimo
si, da bi znali vsi z roko v roki in
s polno mero odgovornosti iskati
in ustvarjati priložnosti za zdrav in
uspešen razvoj naše mlade generacije …« (Marija Smolko, ravnateljica
OŠ Odranci)
»Dober razrednik je zlata vreden in
ga je treba varovati ter spodbujati,
je vez med šolo ter domom in družino.« (Tanja Cesnik, OŠ I Murska
Sobota)
»Kultura, razmišljanje in vrednote so med državami izjemno velike. Kako torej lahko sklepamo, da
se bo pri nas obneslo nekaj, kar
se npr. obnese na Finskem, Švedskem? Obenem se postavlja vprašanje, od kod pa najboljši črpajo
ideje?« (Prof. Boštjan Majerič)
zrednikovega dela, s ponovno uvedbo
številčnega ocenjevanja že v tretjem razredu in izvajanjem nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) tudi ob koncu prvega triletja, kar je v preteklosti že bila
utečena praksa.
Ravnateljica OŠ Ivana Cankarja Ljutomer Darja Kosič Auer je tudi prepričana, da NPZ omogoča natančnejše anali-
janja po posameznih predmetih za druge razrede, da bi učitelji lahko preverjali
znanje in s tem še bolj kakovostno poučevali. In še: »Kot šola z izkušnjami, ki
je že v prvem krogu poskusno izvajala
fleksibilni predmetnik, vidimo možnosti
in priložnosti v strnjenem izvajanju določenih predmetov znotraj posameznega razreda in triletja. V praksi ugotavlja-
Mitja Bensa, ki je pred dobrim
letom prevzel vodenje lendavskega
Artexa, uspešno nadaljuje očetovo
delo, saj zagotavlja, da bo
družba kljub kriznim časom in ob
zmanjšanih naročilih poslovno leto
2010 končala brez rdečih številk.
Tako kot na večini se tudi na soboški
prvi šoli strinjajo, da se poveča število
ur za oddelčne skupnosti, torej za razredne ure, saj je bilo razrednikovo delo
do sedaj podcenjeno: to delo je namreč
izjemno pestro, specifično, z različnimi
vzgojnimi, učnimi in osebnimi težavami
ter smo po mnenju Cesnikove v preteklosti zaradi nizkega vrednotenja izgu-
Jože Kranjec, predsednik soboške
rokoborske zveze, je kljub omejenim
materialnim možnostim s sodelavci
ponovno uspel organizirati že 15.
Grand Prix Slovenije z udeleženci iz
šestnajstih držav z vsega sveta in
tekmovalci, ki krojijo svetovni vrh.
Fotografija Bernarda B. Peček
Tristo strani debela bela knjiga o vzgoji
in izobraževanju je bila objavljena 1995.
leta, ko je bil minister dr. Slavko Gaber,
leto kasneje so bili sprejeti novi šolski
zakoni, ki so uvedli devetletko, nivojski
pouk in izbirne predmete v zadnji triadi. V prvi fazi je sodelovalo pri uvajanju sprememb 5000, pri uvajanju kurikularnih sprememb pa 500 ljudi. V času
ministra dr. Milana Zvera se je uvajal
fleksibilni predmetnik, odpravil se je
zavajajoč splošni učni uspeh in uvedel v
zadnjem triletju drugi tuji jezik. Zver je
tudi sprejel odločitev o uvedbi brezplačne malice za vse srednješolce. Čeprav je
sedanji minister dr. Igor Lukšič na začetku mandata napovedal, da v nasprotju
s predhodniki ne bo uvajal sprememb,
si je po dveh letih premislil: lotil se je
kar bele knjige, čeprav mnoge dosedanje spremembe sploh še niso uvedene v
celoten šolski sistem oziroma so še pod
vprašajem. Velika sprememba bi bila, če
bi država uvedla brezplačen vrtec za vse
otroke, če bi dosledno uveljavili avtonomijo šol, se lotili izobraževanja učiteljev,
hitreje uvajali nove tehnologije in še kaj.
Vsekakor je minister Lukšič s svojo odločitvijo tako razburkal javnost, da se
na to temo v javnosti v zadnjih mesecih
oglašata kar dve civilni iniciativi – Kakšno šolo hočemo? in Civilna iniciativa
za prenovo slovenskega šolstva.
Ravnatelji, strokovni delavci in učitelji
se z načrtovanimi spremembami seznanjajo postopoma. Najprej so lani junija
izpolnjevali ankete, nato so bili ravnatelji novembra lani seznanjeni z rezultati in se sestajali s pristojnimi še na regionalnih srečanjih. Mnenja o nujnosti
sprememb so različna. Večina se strinja
s povečanim številom ur oddelčne skupnosti in ustreznim vrednotenjem ra-
Bo šoloobveznim otrokom po spremembah bele knjige ostalo res več prostega časa – tudi za branje stripov?
ze doseženega znanja in vrzeli v znanju,
na katerih lahko učitelj načrtuje nadaljnje delo. Prav tako se strinja, da so predlagane rešitve glede diferenciacije dobre, prav tako uvedba drugega tujega
jezika, vendar naj ostane v obliki obveznega izbirnega predmeta. Profesor Boštjan Majerič, ki uči na različnih šolah in
je član državne komisije za NPZ, ob napovedih sprememb bele knjige pogreša predvsem vizijo slovenskega osnovnega šolstva, še prej pa pogreša analizo
šolstva in učinkov devetletke. Iskanje
modelov v drugih državah je vprašljivo, zato bi bilo bolje vprašati kar učitelje: »Mi smo tisti, ki se s problemi srečujemo neposredno, in prepričan sem, da
mi najbolje vemo, kaj vse je narobe, kje
je glavni razlog, da gremo včasih domov
obupani, ker smo popolnoma nemočni. Ne moremo vedno pomagati, ker so
naše roke praktično zvezane.« Sumi,
da je glavni namen strnjenega izvajanja predmetov varčevanje z urami in ne
preobremenjenost učencev, saj po drugi strani slišijo očitke, da pridejo učenci premalo pripravljeni v srednje šole.
Prav tako se mu porajajo dvomi ob tem,
da bi bil en predmet pri NPZ-ju po izbiri
učenca, saj nekateri predmeti veljajo za
zahtevnejše in so pri učencih manj priljubljeni in – bodimo realni – tudi nekateri učitelji se bodo otepali NPZ-ja pri
svojih predmetih.
Marija Smolko, ravnateljica OŠ Odranci, pa je prepričana, da povečanje
števila ur v prvem triletju zaradi uvedbe zgodnjega učenja tujega jezika ni nujno, ampak bi se to lahko uredilo tudi s
prerazporeditvijo ur. Deljeno mnenje je
o uvajanju neobveznih in obveznih izbirnih predmetov in na odranski šoli so
odločno za ohranjanje kakovostnih interesnih dejavnosti in proti drobljenju
predmetov ter uvajanju novih predmetov. Nacionalno preverjanje znanja naj
bi bilo po mnenju Marije Smolko v tretjem in šestem razredu prostovoljno, v
devetem pa obvezno, predlaga pa tudi
uvedbo standardiziranih testov prever-
mo, da s takim načinom organizacije in
spremenjenim načinom dela uresničujemo manjše tedensko število predmetov
za učence in jih razbremenimo z dnevno
pripravo na veliko število predmetov.«
Tako kot mnogi tudi v odranski šoli podpirajo predlog začetnega pisanja in branja do konca drugega razreda – zdaj se
pa ponekod učitelji prvih razredov togo
držijo navodil, da prvošolčkov ne smejo
učiti pisati, čeprav večina otrok že pozna
vse črke ali celo zna brati.
Breda Žunič, ravnateljica OŠ Mala
Nedelja, je prav tako prepričana, da so
predvsem starši težko sprejeli opisno
ocenjevanje, sama pa meni, da je bilo v
prvih treh letih ustrezno. Učenci gredo
le enkrat skozi sistem osnovne šole, zato
ena generacija ne bo doživela velikih
pretresov. »Tudi nacionalno preverjanje
znanja v tretjem razredu je v preteklosti
že bilo, in ko je bilo ukinjeno, so ga naši
učitelji kar malo pogrešali, saj so menili, da je prav, da se vsaka triada konča s
preverjanjem. Zelo dobrodošla pa je napovedana sprememba, da bo NPZ po novem že v osmem in ne devetem razredu.
Kot učiteljica sem sama doživljala NPZ
kot nekakšen preizkus dela in strah pred
ravnateljem. Zdaj kot ravnateljica doživljam strah mojih učiteljev. Bolje bi bilo,
da bi uvedli nekakšen generalni test, ki
bi zajemal znanje z vseh področij, ne pa
da se zdaj v 60 minutah ocenjuje celotno delo učitelja v zadnjih treh letih in
nikoli ne vedo, kaj bo ali ne bo vključeno v teste. Pri učencih bi morali iskati
neko splošno znanje, ne pa tisto, kar lahko najdeš v knjigah in na internetu, saj
je tega faktografskega znanja preveč,« je
prepričana Žuničeva.
Tanja Cesnik, ravnateljica OŠ I Murska
Sobota, je izrazila bojazen vseh učiteljev
in učencev: povečevanje števila ur. Obvezni izbirni predmeti so ocenjeni in vpisani v spričevalo, neobvezni so ocenjeni,
niso pa vpisani v spričevalo. So pa na urniku in obveza učencev. Pri krčenju snovi znotraj učnega načrta za okrog 20 odstotkov naj bi dali proste roke učiteljem.
bili mnogo kakovostnih razrednikov. So
za zgodnje uvajanje drugega tujega jezika, saj ga imajo že sedaj v prvem in drugem triletju kot krožek in kot interesno
dejavnost, toda bojijo se, da se bodo tedenske obveznosti skupaj z dodatnimi
obveznimi in neobveznimi izbirnimi
predmeti še bolj povečale: »Že zdaj imajo učenci ogromno različnih predmetov,
tudi do 15. Zaenkrat ta problem sami rešujemo, združujemo ure in ocenjevalna
obdobja. V zadnjem triletju naj bi imeli
kar štiri ure izbirnih predmetov. To bo
treba reševati s fleksibilnim predmetnikom ali kako drugače. Pozitivno je, da
se bo kot izbirni predmet priznala glasbena šola, ker ima javno verificiran program, toda mi imamo tudi močno razvejeno dejavnost prostovoljstva, ponekod
so otroci izjemno aktivni, zato bi se nekatere dejavnosti lahko ovrednotile kot
izbirni predmet.«
Razpon otrok s posebnimi potrebami
je vse večji in se še širi; tu niso le učenci z
učnimi težavami, ampak imajo določene
obveznosti tudi pri delu z nadarjenimi.
Po novem se bo več pozornosti posvečalo tudi učencem z drugih jezikovnih
območij, ki jim slovenščina ni materni
jezik, saj naj bi imeli v prihodnje že pred
začetkom pouka strnjen program učenja
slovenščine.
Ali bo bela knjiga dovolj upoštevala mnenje staršev ali ne, bomo videli čez nekaj mesecev. Že sedaj se ve, da
so pripravljavci ponekod zaobšli mnenje dokaj široke javnosti in niso iskali
konsenza npr. glede ocenjevanja vedenja, športne, likovne in glasbene vzgoje. Vsi pa so skoraj enotnega mnenja, da
je vseh devet let absolutno premalo ur,
ki so namenjene vzgojnim predmetom.
Tudi realna ocena zadovoljstva s šolskim
sistemom je zgodba zase. Vsekakor pa
bo posledica uvedbe nečesa novega večje število ur in s tem večji stroški. Zato
ostaja vprašanje, kdaj bo vse to, kar se
predlaga, tudi sprejeto, kajti spremembe so povezane z denarjem.
Bernarda B. Peček
stran 9
Mag. Dejan Židan, minister za
kmetijstvo, ima odprtih nekaj front.
V prehranski reprodukcijski verigi
poskuša priti do zavezujočega
kodeksa pri delitvi stroškov
in zaslužka. S spremenjenim
zakonom o kmetijskih zemljiščih
naj bi zaščitil prvovrstna kmetijska
zemljišča. Tako bo zelo prizadel
panonska naselja. Ni pa znano,
kako bo pojasnil zasaditev
200 hektarjev prvovrstnih
kmetijskih zemljišč v Lendavi z
nadomestnim gozdnim habitatom.
Dr. Peter Pavel Klasinc je
viden član društva 25. junij, ki v
zadnjem času aktivno predava
o meji na Hotizi. Je pa eden od
tistih strokovnjakov, ki je v začetku
devetdesetih glasno zagovarjal
selitev dela soboške študijske
knjižice in muzeja v Lendavo.
Milan Hercog, znameniti
»radgonski graščak«, se je ponovno
izkazal, saj morajo obiskovalci
gradu po novem pokazati
»zgodovinski list svojega političnega
porekla«. Pa naj še kdo reče, da
tam ni nič svetovljanskega.
BARVA CMYK
10
kultura
| Vestnik | 17. februarja 2011
datum: 17. 02. 2011
Za 15. večernico
Avtorje pesniških, proznih in dramskih besedil za otroke in mladino,
ki so izšla v letu 2010, vabijo, da se
prijavijo na razpis za večernico, nagrado za najboljše slovensko otroško
in mladinsko literarno delo. Nagrada
bo jeseni podeljena v M. Soboti.
Uspešni beltinski glasbeniki
Mladi glasbeniki Glasbene šole Beltinci so se dobro odrezali na 14. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Štajerske in Pomurja. Kar pet jih je
prejelo zlata priznanja, in sicer Jan Matija Horvat (trobenta), Gregor Pojbič in Jan Čizmazija (tolkala) ter Jernej Jerebic in Nikolaj Zver (harmonika). Vseh pet pa se je s tem uvrstilo na državno tekmovanje, ki bo od 14.
do 24. marca. Da bodo uspešni še naprej, pa z njimi delajo mentorji in
učitelji Bojan Bezjak, Denis Dimitrić, Boštjan Baša in Matej Zavec.
Valentinov glasbeni večer v Žižkih
Knjižni naslovi Založbe Franc-Franc
Koncert Tjaše Žalik
s prijatelji
O temah, ki se jih
redko dotikamo
Tjaša vedno z veseljem nastopi pred domačim občinstvom v Žižkih.
nik Jože Kovač - Uri. Za času in razpoloženju primerno sceno in povezovanje programa pa sta poskrbela
Mojca Pozvek in Jernej Ferk. Pesmi,
ki so jim v polni dvorani prisluhnili obiskovalci, so bile seveda ljubezenske.
Med temi so bile tudi tri njene lastne, avtorske skladbe. Za skladbi
Korona in Skrivnost življenja je napisala besedilo in glasbo, uglasbila
pa je tudi pesem Draga Megliča Brez
tebe ne bi bilo mene.
Tjaša je povedala, da je v času
božično-novoletnih praznikov pripravila še en podoben koncert v
Črenšovcih, ko je ob ljubezenskih
vključila še božične pesmi. Sicer pa
je kljub mladosti že navajena glasbenih odrov, saj je nastopala že v
različnih glasbenih skupinah in pevskih zborih, ki so izvajali zelo različno glasbo, vse od roka, klasike,
ljudske pa do cerkvene glasbe: »Že
od otroških let sem navdušena nad
glasbo. Rada sem brala tudi poezijo
in jo tudi skušala uglasbiti. Že takrat
sem imela veliko domišljije, kar mi
je vedno koristilo. Na glasbeni šoli v
Lendavi sem se najprej učila igrati
ško smer. Od septembra je profesorica na glasbeni šoli v Murski Soboti:
»Ob izobraževanju sem ves čas tudi
ustvarjala lastne skladbe, saj sem ves
čas čutila potrebo, da vključim svojo
domišljijo, čustva, vtise v svoje delo
in to potem prenesem občinstvu, ki
to glasbo posluša. Pri ustvarjanju in
izvajanju glasbe pa nisem omejena
le na določene zvrsti, saj imam rada
vse zvrsti dobre glasbe od klasike do
zabavne glasbe. Vedno sem se želela
glasbeno preizkusiti v čim več zvrsteh glasbe. Seveda se mi je bilo zelo
prijetno predstaviti tudi domačemu
občinstvu – tako decembra v Črenšovcih kakor tudi ta konec tedna v
Žižkih, kjer živim. V prihodnje bi
rada priredila skladateljski večer in
posnela svoje skladbe.«
V preteklosti je sodelovala pri skupinah, ki so izvajale različne zvrsti
glasbe. Tako je pela pri skupinah Poslednji kongres in Dissmised, sedaj
pa sodeluje s skupino Modra cona.
Poje v ženski vokalni skupine Evterpe, vodi pa tudi cerkvene pevske
zbore v Črenšovcih: otroškega, mladinskega in odraslega.
Jože Gabor
Založba Franc-Franc, ki ima sedež v
Murski Soboti, se je s svojimi raznovrstnimi knjižnimi vsebinami in avtorji uveljavila v slovenskem prostoru.
Svoj knjižni opus, ki obsega literarne
študije, romane, poezijo in prozo, del
opusa pa je posvečen slovenski nacionalni skupnosti, ki živi na Madžarskem, drugi del pa madžarski skupnosti, ki živi pri nas, so Franc Just in
avtorji predstavili v Ljubljani in Murski Soboti.
S pomočjo knjige Satira in groteska
v slovenski literaturi literarnega zgodovinarja in profesorja dr. Franca Zadravca dobimo vpogled, kako so pisatelji družbeno življenje uzrli skozi
satiro, ironijo in grotesko. Poleg 20
najpomembnejših slovenskih pisateljev obravnava tudi manj znane avtorje. Kot meni Franc Just, se avtor pri
svojem pisanju izogiba literarnemu
pretiravanju in literarni znanstveni
terminologiji, zato so njegove študije
dostopne širšemu krogu bralstva. Pri
svojem delu je ves čas tudi socialno
angažiran in ni le popisovalec.
V monografiji Holokavst skozi otroške oči dr. Dragica Haramija v literarnih delih, ki govorijo o holokavstu,
spregovori o temi, ki je v slovenskem
prostoru malo raziskana in obravnavana. Omogoča vpogled, kako so grozodejstva holokavsta zaznali pisatelji,
ko so bili še otroci. V knjigi je omenjenih več leposlovnih del in pisateljev,
ki pišejo o holokavstu, med njimi tudi
Frank Bükvič, Prekmurec, ki je živel v
ZDA, ter Dušan Šarotar, ki je pri tej založbi izdal in pred kratkim predstavil
svojo knjigo Nostalgija.
Mag. Metka Lokar v monografiji
Podobe neizrekljivega – Likovnost v
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
Založba Franc-Franc predstavila svojo lanskoletno knjižno bero
kitaro, potem pa še klavir in solopetje. Pot me je potem peljala na Srednjo glasbeno šolo Maribor, pri mojih glasbenih načrtih pa mi je bila
zgled moja sestrična Edita, ki sem
jo vedno občudovala.«
Po končani srednji šoli je nadaljevala še študij glasbe v Ljubljani,
kjer je diplomirala lani septembra
in je tako diplomirana glasbenica,
komponistka in profesorica glasbe,
saj je izbrala umetniško in pedago-
Fotografija Jože Gabor
V soboto je Kulturno društvo Frana
Saleškega Finžgarja Žižki v domači
kulturni dvorani organiziralo koncert glasbenice, pevke in skladateljice Tjaše Žalik, ki so se ji na odru
med nastopom pridružili še prijatelji.
Med nastopom jo je na klavirju
spremljal Nejc Rajtar, skupaj z njo pa
sta nekatere skladbe zapeli še Edita
Žalik in Manja Kuzma. Kot gost je na
koncertu nastopil pevec in glasbe-
stran 10
www.vestnik.si | e: [email protected]
Del Docomoma Slovenija _100 tudi Novak
Razstavo Docomomo Slovenija_100, ki jo je v ljubljanski galeriji Kresija pripravilo tamkajšnje društvo arhitektov, si lahko ogledate še do 24.
februarja. Posvečena je moderni slovenski arhitekturi, ki je nastala v
letih od 1900 do 1980, med drugim pa je del pozornosti osredotočene
na učence arhitekta la Corbusierja in s tem tudi na soboškega arhitekta
Franca Novaka. Ob razstavi je izšla monografija, ki podrobneje govori o
razstavi ter o dilemah in kriterijih vrednotenja moderne arhitekture.
Zapela tudi lastne skladbe Korona, Skrivnost
življenja in Brez tebe ne bi bilo mene
VESTNIK
Za knjigami Metka Lokar, Francek Mukič, Dragica Haramija, Dušan Šarotar in
Judit Zagorec Csuka
sodobni slovenski poeziji razmišlja,
koliko jezikovnih sredstev je potrebnih, da umetniku zadostijo za to, kar
hoče povedati, in koliko jih mora za
popolnost svojega izraza poiskati v
drugih zvrsteh umetnosti, v likovni
umetnosti, glasbi … in iz teh kombinacij se rodi performans. V tem delu
sistematično spregovori o razsežnosti
razmerja med sliko/podobo in besedilom/pomenom ter skuša najti odgovore, kaj je učinek z znaki naslikane
pesniške misli.
V zbirki Med Muro in Rabo je izšel
nov roman Francka Mukiča v porabščini Vtrgnjené korenje (Strgane korenine). Gre za ljubezensko zgodbo,
ki tematizira travmatično obdobje v
kolektivnem spominu Porabcev – madžarska delovna taborišča, kamor so
izgnali tudi slovenske družine. Mukič
pravi, da gre zgodovinsko delo in ljubezensko fikcijo. Pri Založbi FrancFranc želijo s to zbirko prispevati k
revitalizaciji sodobne porabske proze in poezije ter spodbujati k pisanju
romanov iz Porabja.
V sebi zate Judit Zagorec Csuka pa
je prvo delo v zbirki Mostovi na meji,
s katero želijo slovenski javnosti predstaviti pri nas živeče madžarske avtorje. Knjiga prinaša izbor poezije, proze in esejev, v vseh njenih izrazih pa
je zaznati avtoričino iskanje identitete ter občutenje tujosti in brezdomstva. Kot je dejal Just, avtorica govori
in pripoveduje s svojevrstno čustvenostjo in pri tem ni indiferentna opazovalka.
A. Nana Rituper Rodež
Festival mlade literature Urška
Pesnik se mora učiti, učiti
Mladi pomurski avtorji tokrat niso prepričali selektorja festivala
V Špitalu v Gornji Radgoni je bilo prvo
regijsko srečanje mednarodnega festivala mlade literature Urška, na katerem so se zbrali literarni ustvarjalci,
željni uveljavitve, iz celotne severovzhodne Slovenije. Letos se je na
festival, ki ga prireja literarna revija Mentor, prijavilo okrog 25 avtorjev
s tega območja, kar je podobno kot
prejšnja leta, nekdaj, ko še ni bilo toliko različnih literarnih natečajev, pa je
bil odziv po besedah programske vodje
festivala Dragice Breskvar tudi dvakrat
večji. Vsak sodelujoči je lahko na natečaj poslal izbor svojih pesmi, odlomkov iz proznih del ali dramskih besedil.
»Gre po večini za mlade, srednješolske
pesnike, njihova lirika se giblje od primarnega zapisa do že zelo izčiščenih
verzov, za katere upam, da bodo izšli
tudi v knjižni obliki,« je bero na natečaj prispelih del ocenil selektor, pesnik
Milan Vincetič, ki je imel tudi nalogo,
da med sodelujočimi izbere nekaj izstopajočih literarnih talentov, ki so
se uvrstili v ožji izbor festivala Urška.
A ker to ni klasičen literarni natečaj,
kjer bi zgolj nagrajevali najboljša besedila, ampak je poudarek na izobraževanju literatov začetnikov, je bilo
srečanje hkrati kratka literarna delavnica, kjer je lahko vsak udeleženec slišal kritično mnenje izkušenega avtorja o svojih delih in tudi napotke, kako
svoj ustvarjalni izraz izboljšati. Milan
Vincetič je vsem, ki se želijo uveljaviti
v literarnem svetu, svetoval: »Kot pri
vseh stvareh v življenju mora biti lite-
rat samokritičen in ne zapisati vsega,
kar mu pride na pamet. Treba je izbirati besede, se luščiti in seveda učiti, učiti
in še enkrat učiti. Ker se pesniške obrti ne moreš naučiti v šoli, se je najbolje
učiti od drugih pesnikov.«
Med tistimi, ki že imajo dovolj izbrušen slog in so s svojimi deli prepričali žirijo natečaja, tokrat ni bilo
Pomurcev, saj so si po mnenju selektorja uvrstitev v nadaljnji izbor festivala bolj zaslužili štirje avtorji z drugih koncev severovzhodne Slovenije.
Ti se bodo z izbranci še petih regijskih
srečanj potegovali za vstop v finalni
izbor festivala, ki bo jeseni v Slovenj
Gradcu. Zmagovalcu bodo za nagrado
natisnili knjižni prvenec.
P. K.
BARVA CMYK
intervju
www.vestnik.si | e: [email protected]
datum: 17. 02. 2011
VESTNIK
17. februarja 2011 | Vestnik |
stran 11
11
Dr. Viljem Ščuka, otroški zdravnik, šolski psihoterapevt in pomočnik pri osebnostnem razvoju
Mudi se učiteljem in staršem
Posledice zapuščene generacije staršev, ki je prepuščena sama sebi in brez zgodovinskega spomina, so hude
N
ajprej je potreben razvoj
osebnosti učiteljev in staršev, tako bomo lažje pomagali šolarjem pri razvoju lastne osebnosti, kar pomeni večjo
motiviranost za delo, večjo stopnjo
odgovornosti, sproščenost, ustvarjalnost, odprtost do drugih … in manj
prestopništva.
Smo res postali družba brez vrednot,
brez prave vizije prihodnosti, brez občutka za sočloveka in brez spoštovanja soljudi? Tako resno sicer še ni, toda
nekateri se resnosti razmer v šolstvu
in družbi zavedajo bolj kot drugi, zato
bi radi – brez predpisov uradnih šolskih institucij in ministrstva – storili nekaj več za svoje otroke in učence. Šolski zdravnik in psihoterapevt je
postal predavatelj, ker so to želeli drugi. Že pred leti je vzbudil pozornost s
svojim pristopom k razvoju vrednot in
osebnosti, napisal je odmevno knjigo
Šolar na poti do sebe, usposobil že 40
inštruktorjev, v času od septembra 2011
pa do junija 2014 pa naj bi v soglasju
s šolskim ministrstvom usposobil kar
400 učiteljev, 4000 šolarjev in njihovih
staršev pa se bo udeležilo delavnic in
predavanj o zdravem in odgovornem
življenju. V bistvu gre hkrati za pripravo na uvajanje novega izbirnega predmeta vzgoja osebnosti, ki se bo pilotno začel na okrog 200 šolah uvajati
septembra s sedmošolci – doslej pa je
zanj porabljal predvsem svoj denar. Dr.
Viljem Ščuka je kot predavatelj pogost
gost tudi na nekaterih pomurskih šolah, npr. Črenšovci, Beltinci, Lendava,
Fokovci, Kuzma, Puconci in drugod.
kšen je smisel, da živim, da sem tukaj,
da hodim v šolo.«
ko samo še hujše stvari, vedno večje
čustvene težave in vedenjske motnje.«
Prav s tem pa so povezani mnogi problemi v Pomurju, v tej brezizhodnosti,
brezsmiselnosti ...
Večkrat je najbolj osupljiva reakcija
staršev, ko se pojavijo take težave. Vi
za starše pripravljate predavanja z zanimivim naslovom: Rajsko otroštvo –
peklensko mladostništvo. Kako torej
pomagati tudi staršem?
»Moji inštruktorji so me opozorili na
to, kako pomembno je to početi prav
v Prekmurju, ki je ostalo brez vseh lastnosti, ki pomenijo učlovečenje človeka, spoštovanje človekovega dostojanstva. Država in znanost to vse preveč
opuščata, vse se koncentrira le v centrih. Pozabljajo, da smo vsi ljudje in
»Starši teh otrok so najbolj zapuščena generacija, ki v šoli niso dobili praktično ničesar, ki so bili popolnoma prepuščeni sami sebi, od svojih staršev
niso prevzeli zgodovinskega spomina
Učitelj v današnjem
sistemu, v takem
kapitalizmu, kot ga
imamo sedaj, je lahko
najmočnejša figura
politike ali stroke,
znanosti ali civilne
družbe …
biček, ampak tudi razvoj. Taki delavci
so srečni in zdravi.«
sistema in politike. Naravnani so tako,
da naj bi učencem dajali čim več puhlega znanja, da ne bi postali osebnosti in
znali razmišljati s svojo glavo. Politiki je
interes, da ima državljane – ovce. Zato
naslov projekta Brez megle v glavi.«
svet. Govori o tem, da smo mlado generacijo vsi odpisali, da je ni, da živi ponoči, brez čustev, v svojem svetu drog.
In naše šolstvo tava okrog belih knjig in
ne vidi tega. To ni cilj bele knjige. Kakor ni cilj pedagoške fakultete vzgajati bodoče učitelje v osebnosti, ampak
je cilj ohranjati status quo, neoliberalistični pristop, čim več študentov, čim
več trošenja.«
In zdaj se troši spet ogromno denarja
za neke spremembe bele knjige, kjer
gre zgolj za spremembe količine ur, o
razvoju osebnosti, pa tudi o vzgoji in
kakovosti pa skorajda nič?
»Ne zavedajo se, kaj se dogaja. Z
mladimi in učitelji se nihče ne ukvarja.
Vsem bi predlagal, da preberejo knjigo
beneškega profesorja filozofije Umberta Galimbertija Grozljivi gost – nihilizem in mladi, knjigo, ki je pretresla
Zanimivo je, da je prišlo do uvedbe
tega izbirnega predmeta na pobudo
civilne iniciative, ki izhaja iz stroke
in izkušenj v Evropi in nima nič skupnega z aktualno politiko in akademsko srenjo pri nas. Je to posledica pomanjkanja sistema vrednot v
šolah in doma?
»Če govorimo samo o sistemu vrednot, je premalo. Vrednote so samo
en del oblikovanja osebnosti pri otroku, razmišljati moramo namreč o telesni dimenziji, razumsko-čustveni
Dr. Viljem Ščuka: »Vedenjske motnje vedno izhajajo iz čustvenih težav …«
Ni dovolj biti dober
strokovnjak in veliko
znati. Pomembno
je biti dober človek
– predvsem v tistih
poklicih, ki imajo
opravka z otroki.
smo vsi lahko enako dobri, ne glede na
to, kje živimo. Prav tu, na podeželju, se
lahko razvije veliko več zdrave pameti, logičnosti, kot v nekem mestu, kjer
je neoliberalna odtujenost večja. Mene
osebno zanima prav to: ruralno območje, kajti Slovenija je še vedno predvsem podeželje.«
dimenziji in njegovi duhovni dimenziji. Slednja je včasih pripadala religijam, v sodobnem svetu pa ne več. Ne
ukvarjamo se več s transcendentalnimi pojmi, vse je vezano predvsem
na tukaj in zdaj. Pojmi, ki so tukaj in
zdaj, pa so le štirje: sposobnost ozaveščanja sebe, torej sem kot človek bitje,
ki lahko aktiviram 25 do 30 milijard
živčnih celic in na ta način ozavestim
sebe kot bitje – jaz. Sem samostojen
in popolnoma svoboden v svojih odločitvah – in če sem svoboden, sem
odgovoren. Drugo: če sem sposoben
ozaveščanja, sem sposoben to tudi
doživeti. Tretje: ko doživljam dogajanje, sem ga sposoben vrednotiti. Te
vrednote so pa moje in niso prevzete
od nikogar, vezane so na moje socialno okolje, kjer živim, sicer ne morem
tukaj funkcionirati. In četrta stvar, ki
izhaja iz niza vrednot, je smisel. Ka-
»Seveda, vedno več je tega. Intelektualna raven naših otrok je vedno večja,
ker je vedno več medijske kampanje,
možnosti asociativnih povezav raznih
informacij pri otrocih. In otroci so vedno bolj bistri. Niso ovce. Ker so bistri,
vidijo stvari, so zelo kritični do odraslih,
skoraj osupli. In od tod izhajajo njihove
čustvene težave. In če se odrasli še ne
odzovejo na te čustvene težave, bodo
te prerasle v vedenjske motnje. Kajti
vedenjske motnje vedno izhajajo iz čustvenih težav. In do tretjega ali četrtega
leta se čustvene težave kažejo kot telesna motnja: bruha, ima drisko, vročino
itd. Ko se razvije čustvovanje, se razvije
možnost čustvenih stisk, po četrtem in
petem razredu osnovne šole se utrdijo
vedenjski vzorci. In vedenjska motnja
je samo nadaljevanje nerazrešenih čustvenih situacij pri otrocih v prvih razredih osnovne šole. Pričakujemo lah-
Za sodoben čas pa je značilno še nekaj: vse pogostejše čustvene in vedenjske motnje gredo z roko v roki
z vse večjo inteligentnostjo otrok. Se
strinjate?
ali enostavno kmečke modrosti. Noro
bi bilo starše obtoževati, da so krivi za
napake pri vzgoji svojih otrok. Starši so
nevedni. In zaradi nevednosti so naši
otroci nevzgojeni, ne zato, ker bi bili
starši slabi. Oni bi želeli otrokom najboljše, pa ne znajo, ker jih ni nihče tega
naučil. Kje iskati krivca? Ga bodo iskali
v učitelju, ker ni znal vzgajati? Kdo pa
je učitelje naučil vzgajati? Pa pridemo
do univerze in pedagoških fakultet, kjer
nimajo nikjer predmeta o oblikovanju
osebnosti, učitelji pridejo pred razred
in ne vedo, kako bi pojmovali osebnost, kaj je definicija osebnosti. Ne znajo funkcionirati. Če se lotevam vzgoje,
moram najprej jasno vedeti, kaj in kako
hočem. Študenti ne dobijo tega, le nekaj malega. Imamo učitelje, ki nikoli ne
postanejo osebnosti. Za to pa niso odgovorni starši, ampak fakultete.«
Na Finskem lahko postanejo študenti pedagoških fakultet le tisti, ki uspešno opravijo psihološki test osebnostne zrelosti. Tudi vi ste mnenja, da
bi morali biti ti študenti še posebno
skrbno »prebrani«?
»Če bi se zavedali, kakšna velika odgovornost se skriva v učitelju, bi čisto
drugače razmišljali o učiteljih. Učitelj
v današnjem sistemu, v takem kapitalizmu, kot ga imamo sedaj, je lahko
najmočnejša figura politike ali stroke,
znanosti ali civilne družbe. Vprašanje
je, čigava je? Zaenkrat je učitelj figura
Toda ali imamo sploh zdaj take učitelje, ki se znajo izpostaviti kot ljudje,
stopiti pred razred kot človek, ki jim
ni najbolj pomemben le učni načrt ali
pravilnik?
»Rekel bi, da je polovica učiteljev
takih, na katere ni mogoče računati,
polovica pa je takih, ki so bistri, ki so
spoznali, kaj je razred, in bi nekaj radi
naredili. Tu je veliko kapitala. Ne denarja, čeprav se v šolskem sistemu res vrti
veliko denarja. Naš projekt bo zajel štiri
tisoč otrok, štiri tisoč staršev in 400 učiteljev. Ves projekt stane 200 tisoč evrov.
In to je zadeva, ki je naše ministrstvo
ne zmore plačati. Ker ljudje, ki delajo v
šolski politiki, ne želijo, da se kaj spreminja. Nočejo, da se otrok spreminja,
da razmišlja s svojo glavo. Ker tak otrok
je zahtevnejši, je pa tudi odgovornejši.
Tak odrasel je slab volivec, slab potrošnik in slab vernik. Takega pa ne marajo ne politična in ne verska oblast in ne
gospodarstvo.
V nordijskih državah so veliko bolj
daljnovidni. Zavedajo se, da so edino
otroci, ki bodo postali osebnosti, lahko
dobri delavci, so pošteni, bodo veliko
ustvarjali. Taki pač prinesejo ne le do-
Ne le v Ameriki, kjer državljani ne trošijo več toliko in ne zaupajo bankam,
tudi v Evropi se v civilni družbi dogajajo spremembe?
»V Evropi se že dolgo dogajajo stvari,
ki jih mi tukaj v Sloveniji šele uvajamo.
Na Švedskem že 35 let, na Finskem 25
let, na Danskem in Norveškem 20 let,
deset let v Nemčiji, pet let v Španiji in
na Poljskem. Povsod na pobudo civilne
iniciative. Na fakultetah na Švedskem
bodo letos jeseni prvič uvedli predmet
vzgoja osebnosti.
Ni dovolj biti dober strokovnjak in
veliko znati, pomembno je biti dober
človek – predvsem v tistih poklicih,
kjer imajo opravka z otroki. Pri nas pa
je najpomembnejše biti dober strokovnjak, če mu bo uspelo, pa bo mogoče
še dober človek! Kakor koli: če hočemo
vzgajati, moramo najprej biti osebnost,
da bodo otroci kot osebnosti znali učitelja pogledati v oči, da jim bodo zažarele oči. Takrat učitelj dobro uči.«
Bernarda B. Peček
BARVA CMYK
kmetijstvo
| Vestnik | 17. februarja 2011
17. srečanje kmetic Pomurja
Marija Vegi iz Žitkovec za mešani kruh
iz krušne peči in Emilija Jeneš iz Lipovec za mešani domači kruh; Nada Hari
- Božič in Milena Benko iz Društva podeželskih žena Gornja Radgona pa sta
bili zmagovalki na tekmovanju, ki ga
je organizirala Zveza kmetic Slovenije na kmetijski fakulteti v Mariboru v
pripravi solat. Kot je to že v navadi, so
tudi kulturni program prispevale članice same. Zapele so namreč ljudske pevke iz Apač, ki jih vodi Vili Jaušovec, vse
pa so članice DKŽ Apače. Članice turniškega društva kmetic pa so poskrbele
za spominsko obdaritev – vsaka udeleženka je namreč dobila sladek kolaček, mafin. Med poučnimi predavanji
pa omenjamo predstavitev pomurske
zdravstvene regije s poudarkom na pravicah in obveznostih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja direktorja murskosoboške enota ZSSS Ivana Tibauta,
zdravnik kirurg Borislav Vrbanec pa je
govoril o možnostih estetske kirurgije,
s pomočjo katere lahko svoj videz polepšajo tudi kmetice.
Da je delo kmečkih žena in deklet
vse bolj cenjeno in spoštovano, po drugi strani pa imajo tudi na račun dobre
stanovske organiziranosti – v nacional-
V Javnem zavodu Krajinski park Goričko si prizadevajo oživiti rejo drobnice in goveda
Fotografija Ludvik Kovač
Hribovita
območja so
primerna za rejo
drobnice.
Fotografija A. G.
Pomurske kmetice so se tokrat srečale v hotelu Vivat v Moravskih Toplicah.
izobraževanje
kmetovalcev
18. 2. 2011: dvorana KGZS v M. Soboti ob
9.00 predavanje KOP – IPL, Vodenje evidence
o delovnih opravilih, Pelinolistna ambrozija,
Spoznavanje škodljivih organizmov v pridelavi
poljščin, Nekemični ukrepi zatiranja plevelov na
poljedelskih površinah
19. 2. 2011: vinograd Jožeta Šumak, Dolina
na Goričkem, ob 9.00 predavanje in prikaz KOP
– IVG, prikaz rezi in 8. tekmovanje za prvaka
Goričkega
21. 2. 2011: gasilski dom v Gornji Radgoni ob
9.00 predavanje KOP – REJ, Metabolne težave
visoko proizvodnih krav molznic, Vpliv prehrane
na vsebnost mlečne tolšče in beljakovin,
Plemenski biki lisaste pasme in njihova uporaba
21. 2. 2011: dvorana KGZS v M. Soboti ob
9.00, ne velja za KOP, Projekt DOŽIVETJA
TRADICIJE – Kako najbolje zadovoljiti potrebe
gosta oz. turista
22. 2. 2011: kulturna dvorana v Križevcih
pri Ljutomeru ob 9.00, predavanje KOP – REJ,
Vpliv prehrane na vsebnost mlečne tolšče in
beljakovin, Plemenski bili lisaste pasme in
njihova uporaba, Nega parkljev govedi
24. 2. 2011: kulturna dvorana v Križevcih
pri Ljutomeru ob 9.00 predavanje KOP – REJ,
Osnove prehrane govedi, Proizvodnja osnovne
krme za goveda
www.vestnik.si | e: [email protected]
Prva kmečka sirarna
na Goričkem že deluje
Po pestrem programu popoldne še družabno srečanje
(dva znaka kakovosti) za vino traminec
in vino šardone, Vlasta Küčan za čebulo v kisu in Franc Küčan, oba iz Tešanovec, za bučno olje, Božidar Mavrin iz
Babinec za hladno stiskano bučno olje,
Zoran Petrovič z Ivanec za žganje iz sliv,
stran 12
Na Goričkem iščejo rejce mlečnih pasem drobnice
Sprostitev za nove moči
V organizaciji KGZ Murska Sobota so
se pomurske kmetice v hotelu Vivat v
Moravskih Toplicah sešle na svojem
že 17. tradicionalnem letnem srečanju.
Kot prejšnja leta je bila rdeča nit shoda
več kot 200 kmetic in žena s podeželja sproščeno druženje ter na ta način
nabiranje moči za premagovanje vsakdanjih obveznosti, ki jih prinašajo skrb
za dom in družino ter druge naloge na
kmetiji.
Svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti – vsako leto je naloga glavne organizatorice zaupana drugi, letos Anici Petrovič – so se uvodoma
najprej spomnile tistih, ki so na različnih državnih ocenjevanjih ali tekmovanjih dosegli odmevne rezultate. Na
kulinaričnem ocenjevanju domačih dobrot Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, kjer so v različnih kategorijah sodelovale s kar 116 izdelki, so osvojile kar
47 zlatih, 20 srebrnih in 26 bronastih
priznanj, osem izmed njih pa je za trikrat zapored prejeto zlato priznanje za
enak izdelek dobilo znak kakovosti kot
najvišje priznanje na ocenjevanju. Prav
tem so na srečanju podelili tudi priložnostna priznanja in knjižne nagrade.
Dobili so jih: družina Belak iz Paričjaka
VESTNIK
ni zvezi kmetic je 82 društev z okrog sedem tisoč članicami, v Pomurju pa je v
13 društvih okrog tisoč članic – vse večjo veljavo v družbi, potrjuje tudi udeležba vabljenih gostov na srečanju.
A. G.
Z živinorejo je povezana tudi izraba
travnikov in pašnikov, ki so pomembna
življenjska okolja redkih in ogroženih
živali in rastlin, ki jih moramo varovati
po ustavi in po vstopu v EU v evropsko
pomembnem omrežju t. i. območij Nature 2000.
S svojo mozaično kulturno krajino se
Goričko v Sloveniji uvršča med območja z visoko raznovrstnostjo živih bitij
in življenjskih okolij. Žal se zaradi potrošništva in starostne strukture kmečkega prebivalstva v Krajinskem parku
ubadajo z zaraščanjem kmetijskih zemljišč na eni in intenziviranjem kmetijskega pridelovalnega prostora z osuševanjem zemljišč in komasacijami na
drugi strani. Z namenom upočasnitve
procesov zaraščanja, ohranitve redkih
in ogroženih vrst metuljev na travniških površinah ter spodbujanja okolju
in naravi prijaznega načina kmetovanja
je Javni zavod Krajinski park Goričko v
projektu Krajina v harmoniji pridobil opremo za prvo kmečko sirarno na
Goričkem. Od julija 2010 opremo uporablja podjetje Gorički raj Vančo Lazarovski, s. p., ki v kmečki sirarni v Ratkovcih predeluje kravje, ovčje in kozje
mleko v 11 vrst različnih živilskih izdelkov. V sirarni so do novembra 2010 predelali 5700 litrov mleka. Od tega 4620
litrov kravjega, 930 litrov ovčjega in 150
litrov kozjega mleka. Gospodarnost sirarne bo dosežena šele s predelavo najmanj 4500–5000 litrov kravjega mleka
na mesec ob predelavi 600 litrov mleka
na dan. Ugotavljajo, da je povpraševanje
po mlečnih izdelkih, predvsem po sirih,
že zdaj večje, kot jih zmorejo narediti iz
razpoložljivega mleka. Zato si zaposleni
v parku prizadevajo, da bi na Goričkem
čim prej vzpostavili mrežo najmanj petih do desetih kmetovalcev, ki bi redili
živali s travno krmo na ekstenzivni, pašno-kosni način in tako pomagali ohranjati travniške površine. V ta namen so
za prihodnje rejce mlečnih pasem drobnice na voljo prenosni stolitrski hladilni
bazeni za zbiranje mleka in cisterni za
prevoz mleka do sirarne.
Čeprav reja drobnice v Prekmurju
nima tradicije, je lahko ob sorazmerno
majhnem vložku in izkoriščanju površin, ki se zaraščajo, osnovni dohodek
kmetovalcu oziroma rejcu drobnice. Po
izračunih Kmetijsko-gozdarske zbornice v Murska Sobota in izjavah izkušenih rejcev zadostuje za preživetje enega človeka že čreda 30 živali mlečnih
pasem z izkupičkom od predelanega
mleka v sire. Zato vabijo kmetovalce,
da se vključijo v rejo drobnice in izkoristijo priložnost, ki jo poslej ponuja prva
kmečka sirarna na Goričkem.
Gregor Domanjko
Negovski čebelarji so zborovali
Aktivnosti jih bogatijo
Mlade že v osnovni šoli navdušujejo za čebelarstvo
www.park-goricko.org
Bioakustika
Združeni narodi so leto 2011 razglasili za mednarodno
leto gozdov. Pomurje je v Sloveniji regija, ki ima v
povprečju najmanj tal, poraslih z gozdom. Drugače
je v Krajinskem parku Goričko, kjer mešani gozdovi
pokrivajo več kot tretjino površine. Gozdno drevje
pomembno uravnava podnebje, čisti zrak in zadržuje
vodo. Njihovo okolje daje zavetje številnim živalim, ki
jih v gozdu prej slišimo, kot vidimo.
Dr. Tomi Trilar snema oglašanje živali, kar nam bo
javno predstavil v petek, 18. februarja, ob 18.00
na gradu Grad.
Vstopnine ni. Vabljeni!
Javni zavod Krajinski park Goričko
Grad 191, 9264 Grad
[email protected]
T: 02 551 88 61, F: 02 551 88 63
VESTNIK lahko
kupite tudi na večini
pošt v Pomurju.
www.pomurje.si
Čebelarsko društvo Negova, ki ga vodi
Alenka Kaučič, šteje le 16 članov, vseeno pa skrbi, da se v okviru društva izvede veliko aktivnosti. Posebej so ponosni, da na OŠ dr. Antona Trstenjaka
pri Negovi deluje čebelarski krožek,
za kar imata zasluge ravnateljica Slavica Trstenjak in mentor mladih čebelarjev Jože Kramberger.
Čebelarji so svoje delo in aktivnosti ocenili na občnem zboru, ki so se
ga udeležili številni gostje, med njimi
župan Občine Gornja Radgona Anton
Kampuš, mag. Lidija Matavž, častni
občan Občine Gornja Radgona Slavko
Lončarič ter predstavniki sosednjih
čebelarskih društev iz Gornje Radgone in Radenec. Po besedah predsednice Alenke Kaučič je bilo preteklo leto
za negovske čebelarje zelo delavno,
saj so organizirali številne aktivnosti. S svojimi izdelki so se predstavili
na tradicionalnem žegnanju ob mali
maši pri Negovi in na prireditvi Čebelice so naše prijateljice, ki jo je pripravila OŠ dr. Antona Trstenjaka. Prireditve sta se udeležila tudi predsednik
Čebelarske zveze Slovenije Boštjan
Noč in slovenska medena kraljica Nataša Bukovec. Veliko skrbi posvečajo
tudi izobraževanju, pri tem pa so kritični, saj se predavanj udeležujejo le
starejši čebelarji.
Društvo bo tudi v prihodnje s svojimi izdelki sodelovalo na raznih krajevnih in občinskih prireditvah. V posebno zadovoljstvo jim je, da imajo na
OŠ Negova, kjer deluje čebelarski kro-
žek, toliko posluha za čebelarstvo. Za
svoje delo ima krožek dva čebelja panja, kjer lahko učenci praktično spoznavajo delo pri čebelah.
Naj kot zanimivost omenimo, da se
je zbora udeležil tudi najstarejši član
društva 85-letni Franci Kaučič.
Ludvik Kramberger
Fotografija Ludvik Kramberger
12
datum: 17. 02. 2011
Udeleženci občnega zbora ČD Negova
BARVA CMYK
kmetijstvo
17. februarja 2011 | Vestnik |
Dvajset let uspešnega dela Sadjarskega društva Pomurja
V okviru društva že vrsto let pripravljate ocenjevanje žganih pijač in
sadnih vin, tradicionalna pa je tudi
razstava starih sort sadja.
Slovenske kmetijsko-gozdarske zadruge so v minulem
letu ustvarile skoraj 625 milijonov evrov prihodkov
nasadi zanemarjeni, drevesa so začela
propadati, starih pa nismo zamenjali z novimi. V preteklosti so travniški
sadovnjaki zagotavljali tudi pomemben dodaten vir zaslužka marsikateri
kmetiji, saj je bilo sadje iz teh sadovnjakov cenjeno doma in v tujini. V zadnjem času se ponovno krepi ekološka zavest in z njo se spreminja tudi
odnos do teh sadovnjakov in do starejših dreves, ki s svojo starostjo in
preteklostjo predstavljajo del kulturne dediščine ter še posebej ohranjajo
biološko ravnovesje v naravi. Mnoge
ptice so se ohranile prav zaradi lukenj
v starih deblih, kjer imajo svoja gnezdišča. Te ptice so tudi koristne, saj se
hranijo s škodljivci. Vse to so razlogi,
da starejša drevesa pomladimo in jim
tako podaljšamo življenje. V aktivnosti za ohranjanje starih dreves smo
zato vključili tudi šolarje, saj bomo
Fotografija Ludvik Kovač
Letošnje ocenjevanja žganih pijač
in sadnih vin je bilo že 16. po vrsti in
s ponosom lahko ugotovim, da so ta
ocenjevanja veliko prispevala k izboljšanju kakovosti teh pijač. To ocenjevanje je že preraslo društvene okvir-
Vlado Smodiš, ki uspešno vodi Sadjarsko društvo Pomurja in je bil pobudnik za njegovo ustanovitev, pravi, da je društvo v
času delovanja izpeljalo zastavljene naloge.
gem občnem zboru se je zbralo že 125
članov, zdaj pa je vanj vključenih že
blizu 220 sadjarjev iz vsega Pomurja.
V vseh teh letih smo pripravili številna predavanja o zaščiti sadnega drevja, prikazali praktična opravila v sadovnjakih, v društvu pa skrbimo tudi
za družabno življenje. Ob piknikih,
ki jih pripravljamo v našem Sadnem
Sodelovanje z
biotehniško šolo
Sadjarsko društvo Pomurja že vrsto let uspešno sodeluje z biotehniško šolo v Rakičanu, zlasti na
področju praktičnega dela v sadjarstvu, skupaj pa pripravljajo tudi
različne aktivnosti. S pomočjo
društva je šola vzpostavila stik in
sodelovanje s podobno šolo v Modri na Slovaškem, skupaj pa pripravljajo več prireditev. Tako bo
že jutri v Otovcih na sadjarski in
turistični kmetiji Smodiš etnovečr, na katerem bodo pripravili za
sodelavce, zunanje partnerje in
ljubitelje domačih običajev tekmovanje dvojic v lüjpanju bučnega semena in kartanju, nato pa bo
druženje z drugimi aktivnostmi.
je, postalo je vseslovensko, v zadnjih
letih pa se ga udeležujejo tudi pridelovalci iz tujine. Kot pravi Esad Šabanović, ki že vsa leta vodi ocenjevalno
komisijo, vrednost žganja ni le v alkoholu, pač pa v njegovi plemenitosti, harmoniji, naravnosti in drugih
odlikah. Njegovo vrednost moramo
žlahtniti od sadovnjaka do steklenice. Kuhanje dobrega žganja ni šablonsko dejanje, pač pa je umetnost, ki se
prenaša iz roda v rod. Nekoč so bili ti
izdelki primerni le za domačo uporabo, danes pa jih lahko najdemo tudi
v prodajalnah, saj izpolnjujejo stroge
zahteve glede kakovosti. Z željo, da
bi ohranili stara drevesa v travniških
sadovnjakih, vsako leto pripravimo
razstavo starih sort sadja, za katero
je veliko zanimanje in vsako leto si jo
ogleda več obiskovalcev.
Travniški sadovnjaki so bili v preteklosti okras pomurske pokrajine, žal
pa izginjajo iz našega okolja. Kje so
vzroki za to?
Travniški sadovnjaki ali tako imenovani »ogradi« so skozi stoletja oblikovali našo pokrajino, posamezni
nasadi ali drevesa pa dajejo našim
krajem videz in prepoznavnost. V novejšem času, ko smo začeli saditi intenzivne sadovnjake, so bili travniški
skupaj z njimi iskali stara drevesa,
ki bi jih potem zaščitili. Tako želimo že mladim privzgojiti ljubezen do
teh dreves in jih spodbuditi, da bodo
kakšno drevo tudi zasadili. Vse šole
zato pozivamo, da si uredijo svoje sadne vrtove, če jih še nimajo. V njih se
bodo učenci lahko učili, kako ravnati
z drevesi od zasaditve do rodnosti in
med rodnostjo. Podoben poziv velja
tudi kmetijskim odborom v občinah,
sadjarskim in turističnim društvom,
čebelarjem, upokojenskim društvom
in vsem, ki so pripravljeni prispevati
svoj del k ohranitvi kulturne krajine.
13
Brez zadrug
ni kmetijstva
V društvo je včlanjenih blizu 220 ljubiteljskih sadjarjev iz pokrajine ob Muri
vrtu, vsako leto organiziramo strokovna potovanja po domovini in tujini, kjer se seznanjamo z izkušnjami
drugih sadjarjev. Doslej smo organizirali že 39 takšnih potovanj. Tečajev
cepljenja sadnega drevja se je doslej
udeležilo 167 članov, tečaj obrezovanja je obiskovalo 177 članov, na tečaju
žganjekuhe je bilo 83 udeležencev, 35
članov društva pa je obiskovalo tečaj
izdelave sadnih sokov in marmelade.
stran 13
Zadružni posvet za štajersko, ptujskoormoško in prekmursko-prleško regijo
Sadovnjaki naj bodo
ponos naše pokrajine
Sadjarsko društvo Pomurja praznuje letos 20-letnico delovanja. Zamisel
o njegovi ustanovitvi se je pojavila že
veliko prej, vendar je Vladu Smodišu,
ki še zdaj uspešno vodi društvo, šele
v začetku leta 1991 uspelo oblikovati
odbor, ki je pripravil vse potrebno za
ustanovitev društva. To je v začetku
štelo 54 članov, predvsem ljubiteljskih
sadjarjev, vsako leto so se vanj vključevali novi člani, društvo pa je v dvajsetih letih uspešno opravljalo svoje
poslanstvo. O tem smo se pogovarjali
s predsednikom Vladom Smodišem.
Društvo smo ustanovili predvsem z
namenom, da povežemo ljubiteljske
sadjarje in poskrbimo za njihovo izobraževanje. Zato smo med prednostne
naloge društva tudi zapisali, da bomo
članom strokovno pomagali pri njihovem delu. Zanimanje za članstvo je
bilo med sadjarji vedno večje, na dru-
VESTNIK
Zadružna zveza Slovenije že osem let
pripravlja izobraževanje za svoje članice po posameznih regijah. Letošnji
posvet, ki je bil namenjen zadrugam
štajerske, ptujsko-ormoške in prekmursko-prleške regije, so tokrat pripravili pri Benediktu, udeležili pa so
se ga predsedniki, direktorji, člani
upravnih in nadzornih odborov zadrug ter zaposleni v zadrugah. Osrednje teme posveta so bile prihodnja
skupna kmetijska politika in ukrepi resornega ministrstva v letu 2011,
komuniciranje z mediji, poslovanje
zadrug v regiji in možnosti za izkoriščanje zadružnih potencialov, ki so
jih povzeli na okrogli mizi na temo
aktualne problematike v regiji.
Kmetijski minister Dejan Židan je
udeležencem predstavil prioritetne
naloge ministrstva v letu 2011. Mednje sodijo reforma skupne kmetijske
politike, sprejem in implementacija
Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov ter Zakona o kmetijskih zemljiščih, ponovno pa se odpira zakon o kmetijstvu. Ministrstvo
si tudi prizadeva za vzpostavitev pravičnih odnosov v prehranski verigi.
Udeležencem posveta so predstavili tudi poslovanje zadrug v regiji in
možnosti za skupno sodelovanje. Slovenske kmetijsko-gozdarske zadruge
so v minulem letu ustvarile skoraj 625
milijonov evrov prihodkov, združevale 16.194 članov in 2.973 zaposlenih.
V štajerski, ptujsko-ormoški in prekmursko-prleški regiji deluje 21 zadrug,
ki letno ustvarijo več kot 141 milijonov
evrov prometa, združujejo 3.692 članov in zaposlujejo 433 delavcev.
Zadružniki so pozdravili prizadevanja ministrstva za ureditev pravičnih
razmerij v prehranski verigi, se zavzeli za čim prejšnje sprejetje zakona o
promociji in ustrezno ureditev možnosti kmetovanja na vodovarstvenih
območjih. Zavzeli so se za okrepljeno
poslovno sodelovanje med zadrugami
v regiji, zlasti na nabavnem področju.
Opozorili so na padanje samooskrbe
s hrano v Sloveniji, nizke odkupne
cene kmetijskih pridelkov in pretira-
Zadružniki so se
zavzeli za okrepljeno
poslovno sodelovanje
med zadrugami
v regiji, zlasti na
nabavnem področju.
Opozorili so na
padanje samooskrbe
s hrano v Sloveniji,
nizke odkupne cene
kmetijskih pridelkov
in pretirano dolge
plačilne roke.
no dolge plačilne roke. Zanimale so
jih možnosti za gradnjo vaških klavnic za živino, varovanje vodnih zajetij
pitne vode, za večjo vključitev zadrug
in kmetov pri sodelovanju na javnih
razpisih za nabavo svežega sadja in
zelenjave, kjer še vedno ni zadostnega razumevanja za povečano oskrbo z
lokalno pridelano hrano.
Številna vprašanja so bila povezana s spremembo zakona o kmetijskih
zemljiščih, zlasti o varovanju kmetijskih zemljišč in možnosti gradnje
kmetijskih objektov na teh zemljiščih. Niso mogli tudi mimo vprašanj
dela na črno in se zavzeli za ohranitev
sosedske pomoči v kmetijstvu. Izrazili so veliko pripravljenost za ohranjanje deležev v živilskopredelovalnih
podjetjih, ki bodo zagotavljali dolgoročen odkup kmetijskih pridelkov in
ohranjali slovensko pridelavo hrane
ter obdelano in poseljeno podeželje.
Brez zadrug si slovenskega kmetijstva
ne predstavljajo, saj zadruge s svojo
tradicijo in aktivnostmi ohranjajo obdelano in poseljeno okolje ter dajejo
delo številnim prebivalcem.
Ludvik Kovač
Prikaz rezi sadnega drevja v Nedelici
Sadjarsko društvo Pomurja se že ponaša s svojim Sadnim vrtom. Kaj vas
je vodilo k njegovi zasaditvi?
Sadni vrt v Otovcih je začel nastajati kmalu po ustanovitvi društva, prve
sadike pa smo v njem zasadili že leta
1992. Zasnovali smo ga z namenom,
da bi v njem ohranili stare sorte sadja, ki izginjajo, s propadom starih travniških nasadov pa bodo izginile. V Sadnem vrtu v Otovcih zdaj raste že okoli
160 dreves, največ je starih sort jablan,
nekaj hrušk in drugih sadnih vrst. Vrt
vsako leto dopolnjujemo, pred leti smo
ga obnovili, je pa tudi primerno mesto
za druženje naših članov.
Ludvik Kovač
Fotografija Jože Gabor
www.vestnik.si | e: [email protected]
datum: 17. 02. 2011
Vinogradniško-sadjarsko društvo Turnišče je organiziralo v torek na Dominkovi
domačiji v Nedelici prikaz rezi sadnega drevja, katerega se je udeležilo štirideset
sadjarjev. Udeležencem je predaval Miran Torič, ki jim je to opravilo tudi
praktično prikazal na drevesih na vrtu gostiteljev. Društvo, ki mu predseduje
Borut Horvat, deluje od leta 1993 in vključuje sto članov. Največ jih je iz turniške
občine, člani pa so tudi sadjarji in vinogradniki iz drugih občin Prekmurja, pa
tudi iz Prlekije. Ob demonstraciji rezi sadnega drevja v društvu organizirajo tudi
demonstracijo rezi vinske trte. J. G.
BARVA CMYK
iz naših krajev
| Vestnik | 17. februarja 2011
Štefan Zadravec iz Lipe
VESTNIK
stran 14
www.vestnik.si | e: [email protected]
V Bogojini so se spomnili 80. obletnice smrti Ivana Baše
V spominu mu je
ostalo petje katjuš
Velik prispevek k
prekmurskemu jeziku
V življenju ni okusil hujšega kot fronto
– Rusi so ga sprejeli kot tovariša
Fotografija Bojan Zadravec
Pred dnevi so se v Bogojini spomnili Ivana Baše, pokojnega katoliškega
duhovnika, pisatelja in prevajalca, ki
je pustil pečat ne samo v prekmurski
cerkveni literaturi, ampak po svoje
tudi v arhitekturi. Prav on je bil pobudnik gradnje bogojinske župnijske cerkve, ki je danes eden izmed
pomembnejših verskih in kulturnih
spomenikov v Pomurju.
Letos mineva 80 let od smrti nekdanjega župnika Župnije Bogojina in
dekanijskega upravitelja Ivana Baše,
ki se je rodil leta 1875 v Beltincih. V
duhovnika je bil posvečen leta 1898. V
33 letih duhovniškega poklica je deloval v različnih krajih, med drugim na
avstrijskem Gradiščanskem, pri Svetem Juriju v Prekmurju in na koncu
kot župnik v Bogojini. Prav Baša je bil
tisti, ki je leta 1924 zaprosil arhitekta
Jožeta Plečnika, da bi naredil načrte
za cerkev v Bogojini. Plečnik je naredil načrte za popolnoma novo cerkev,
pozneje pa jih je spremenil tako, da je
ohranil staro cerkev, predvsem njen
zahodni del, ki je značilen spomenik
prekmurske gotike. V letu 1925 so jo
začeli graditi, a je gradnja zaradi smrti
Ivane Baše leta 1931 zastala in se nadaljevala komaj po drugi svetovni vojni. Svojo dokončno podobo je dobila
cerkev sredi petdesetih let prejšnjega stoletja.
Bašo velja omeniti tudi kot borca
za prekmurske katoliške šole in prekmursko avtonomijo. Pomemben pa
Devetdeseti rojstni dan je osmega januarja praznoval Štefan Zadravec iz
Lipe. Tam se je rodil kot najstarejši
otrok v družini. Štefan je bil med drugo svetovno vojno mobiliziran v madžarsko vojsko, saj je bilo Prekmurje takrat priključeno Madžarski. Proti
svoji volji se je na fronti boril na strani Nemcev.
Kot razlaga Štefan, je na ruski fronti doživel svojo zemeljsko kalvarijo:
mraz, mrtve civiliste in vojake, pogorele vasi in nemško težnjo »osvojiti Rusijo«. Ob ruski ofenzivi je zbral pogum in
ostal skrit v bunkerju. Želel je namreč
prestopiti na stran Rusov, a ni vedel,
ali ga bodo ti ustrelili, sprejeli kot simpatizerja ali predali nazaj Nemcem. Po
zaslišanju so ga sprejeli kot tovariša, k
čemur naj bi verjetno pripomoglo tudi
to, da je bil Slovan. Od takrat zelo spoštuje ta narod in še obvlada ruski jezik,
ki se ga je naučil leta 1945. Po končani
drugi svetovni vojni je junija 1945. prispel v Ljubljano, od tam pa se je novembra vrnil domov.
Od vojnih dogodkov so se mu najbolj vtisnila v spomin petje katjuš in
polja mrtvih vojakov. Zelo redko spregovori o tem, kaj vse je moral kot vojak prestati v vojni. »V življenju nisem
okusil hujšega kot fronto,« je povedal
in dodal, da tega ne razume nihče, ki
ni bil zraven.
Ob njegovem rojstnem dnevu je bila
v turniški cerkvi maša za njegovih devetdeset let življenja, ki jo je daroval
duhovni pomočnik Štefan Grabar.
Turniški župnik Robert Brest pa je
slavljencu voščil in mu podaril svečo,
poslikano s simbolom turniške Marije Vnebovzete.
Štefan Zadravec, žena Ana mu je
umrla že leta 1983, živi z družino
svojega sina. Ob njegovem rojstnem
dnevu so se zbrali sin Alojz in hčerka Marija ter njuni družinski člani.
Štefan ima tudi tri vnuke in vnukinjo ter tri pravnuke. Rad bere knjige
in pogleda kakšen film o drugi svetovni vojni.
Bojan Zadravec
Škof dr. Jožef Smej je na pročelju bogojinske cerkve blagoslovil obnovljeno
spominsko ploščo, posvečeno Ivanu Baši.
je tudi njegov prispevek k prekmurskemu jeziku, pri čemer velja omeniti
njegov prevod katekizma v to narečje.
Kot je povedal sedanji bogojinski župnik dr. Stanislav Zver, je bila njegova
prekmurščina med vsemi »prekmurskimi buditelji« še najbolj podobna
slovenskemu jeziku. Prav zaradi tovrstnega prispevka k naši kulturi so se
in se še bodo Baše spomnili tudi na
Košičevih dneh. Prav tako pa razmišljajo o organizaciji simpozija, posvečenega temu duhovniku.
Obletnice njegove smrti so v Bogojini spomnili z mašo in svečano akademijo. Škof dr. Jožef Smej pa je na pročelju bogojinske cerkve blagoslovil
obnovljeno spominsko ploščo, posvečeno temu pokojnemu duhovniku.
C. K.
Tekmovanje za Avsenikovo veliko nagrado
Jernej Jerebic priigral zlato
S tekmovanja z zlato plaketo in drugim mestom v disciplini klavirska
harmonika – Čakajo ga številna mednarodna tekmovanja
Fotografija Jože Žerdin
Biserna poroka zakoncev Grah
Na Dolnjih Slavečih na Goričkem sta biserno poroko praznovala zakonca Jožef in
Ivanka Grah. Poroka leta 1951 je potekala v župnijski cerkvi pri Svetem Juriju.
Spomnita se, da sta se v cerkev pripeljala s kočijo in konjsko vprego iz Sredice,
od koder izhaja Ivanka. Gostija je takrat trajala kar dva dni, en dan na nevestinem
domu, drugi dan pa na ženinovem domu. Jožef in Ivanka sta vse svoje življenje
delala na kmetiji. V zakonu so se jima rodili trije otroci Štefan, Marija in Jožica.
Slavje ob 60. obletnici poroke sta praznovala v domačem krogu. Na praznovanju
so se zbrali otroci, vnuki, pravnuki, znanci in prijatelji. Poročni valček sta zaigrala
na praznovanju biserne poroke na harmoniki vnuk Andrej in triletni pravnuk
Sebastjan, ki že tudi spretno razteguje meh harmonike. J. Ž.
Fotografija Jože Žerdin
Veliko zaslug za gradnjo bogojinske cerkve se pripisuje prav Baši
Devetdesetletni
Štefan Zadravec
je na ruski fronti
doživel svojo
kalvarijo.
Jernej Jerebic, učenec petega razreda
Glasbene šole Beltinci, je na petem
mednarodnem tekmovanju za Avsenikovo veliko nagrado, ki je bilo konec
januarja 2011 v Begunjah na Gorenjskem, prejel zlato plaketo in drugo
mesto v disciplini klavirska harmonika. »Že lani sem se udeleževal tekmovanj, bil sem v Begunjah in v Beltincih, prihodnji teden pa se odpravljam
na regijsko tekmovanje v Slovensko
Bistrico.« Jernej Jerebic je v Begunjah
odigral eno obvezno skladbo in eno
po lastnem izboru – prva je bila Praznik na vasi, druga Po trgatvi, obe
Avsenikovi. Drugače obiskuje šesti razred osnovne in peti razred glasbene
šole in je tudi član harmonikarskega
orkestra. Pravi, da se je za harmoniko
odločil, ker je rad poslušal narodnozabavne melodije: »Prej mi je bilo težje, zdaj, ko sem osvojil teorijo in začel
igrati, mi je lažje.«
Njegov mentor Boštjan Baša ga pohvali, da je zelo priden: »Zlato priznanje dobi tisti, ki doseže od 90 do
100 točk. Jernej je s 93,17 točke zasedel drugo mesto, pred njim je bil le
en tekmovalec s 96 točkami.« Meni,
da so tovrstna tekmovanja pomembna: »Saj vemo, da je Slovenija prepoznavna po narodnozabavni glasbi, in
to tekmovanje je bilo še pri Avseniku
v Begunjah, pa tudi v komisiji je sedel
Avsenik mlajši. Vse skupaj je veliko
priznanjeako učencu kot meni mentorju.« Boštjan Baša dodaja, da sta bila
Jernej Jerebic:
»Tudi televizijo
rad gledam.
Vseeno pa
vsak dan vadim
vsaj pol ure,
največkrat
eno uro. Pred
tekmovanjem pa
sem si vzel tudi tri
ure časa za vaje.«
Fotografija Nataša Juhnov
14
datum: 17. 02. 2011
z Jernejem 14. februarja na regijskem
tekmovanju klavirskih harmonikarjev
v klasični glasbi, kjer prav tako računa
na več kot 90 točk, da se bosta uvrstila na državno tekmovanje, ki bo mar-
ca. Aprila gresta v Pulj na tekmovanje
v klasični glasbi, maja pa bo mednarodno tekmovanje v Beltincih.
Vida Toš
BARVA CMYK
iz naših krajev
Od tam, kjer so dobri ljudje doma
Kraji na robu – Knjiga o Mali Nedelji v tisku – Od 'Kršovčaka' do Grossmanna in od 'klüčaje' do 'bintmlina'
Nekaj besed o Mali
Nedelji in njenih ljudeh
Ludvik Rudolf je zbiratelj. Krvodajalec. Pevec. Avtor knjige – izšla bo letos, predvidoma junija – z naslovom
Nekaj besed o Mali Nedelji in njenih
ljudeh. Teh nekaj besed pomeni: 16
poglavij, čez 500 strani gradiva, več
kot 500 strani listin v podkrepitev podatkov. Skratka, vprašanje, kako dolgo že zbira listine in podatke, je več
kot na mestu. Ludvik Rudolf: »Začel
sem pred 30 leti. Takrat sem na srečo
že opravil in zapisal intervjuje z ljudmi, rojenimi proti koncu 19. ali v začetku 20. stoletja, saj so bile to žive
legende. Tega, kar so mi povedali,
nihče več ne ve.« Zadnjih pet let se
je s knjigo intenzivneje ukvarjal: »Lotil sem se sakralnih znamenj, posebno poglavje je Za ljubi kruhek, saj je
bil kruh včasih cenjen in nekaj vreden. Obdelujem setev, žetev, mlačev,
nato mlatilne naprave, mline v župniji – včasih jih je bilo 17 in eden vetrni. Pišem tudi o tem, kako so kosili
kamne, kako nevarno je bilo to delo.«
Opisana ima vsa rokodelstva, tudi že
izumrla, studenčarstvo, ki je bilo zelo
težko in cenjeno delo. Rudolf ima popisane vse kopače in vse nesreče. Eno
od poglavij je izrazoslovje z lokalnimi,
domačimi besedami. V tem poglavju
– Ludvik zna res slišati! – ptičje petje
primerja s človeško govorico: »Nekoč
so rekli 'stric motovilo, si vida našo
storo kobilo'. In jaz rad poslušam ptice in sem petje melodično povezal z
govorico. Tako sinica spomladi pravi
'tririti vüpan prerediti', pred zimo pa
'küpiš rit, küpiš rit'. Vse imam posneto
in vsaki knjigi bo priložena zgoščenka z izrazi in ptičjim petjem.« Opisal
je tudi stavbarstvo, slamnate kritine,
gradbene materiale in še in še in še.
Ludvik Rudolf
z originalno
kroniko Župnije
Svete trojice pri
Mali Nedelji iz
leta 1770
in Pohod filma in vina. V Drakovcih
je rojstna hiša Karola Grossmanna,
lahko kolesarite, jahate in še kaj.« Pri
Mirku Lebariču v Precetincih najdete in si ogledate večnamensko shrambo 'klüčajo'. Cimprana stavba iz leta
1724 ima zgoraj shrambo, spodaj pa
klet oziroma 'pivnico'.
'Drežmašina' pa
'bintmlin' in 'šajtrge'
imajo namreč ogromno vsebine, se pa
še vedno ne znajo prodati turistom.
Anton Vrbnjak vidi prihodnost v ekologiji, kmetijstvu in turizmu: »Turisti
kar prihajajo, tako pozimi kot pole-
15
ti. Mogoče nam manjkajo še dodatne
vsebine. Letos bomo označili pohodne poti, kar štiri imamo v našem kraju. Pripravljamo Velikonočni pohod,
Pohod Besede, Grossmannov pohod
Muzej kmečkega orodja in kmetijskih strojev je star več kot deset let.
Eksponati v njem pa tudi več kot 200,
kot recimo šolska klop, zabita še z lesenimi žeblji. »Vsepovsod okrog oglov
je ležalo,« reče Terezija Voršič, ko jo
vprašam, kje je njen mož Ciril hranil
eksponate, dokler ni zrasel muzej. Hči
Gabriela pa dodaja: »Več kot sto predmetov boste našli, če štejemo vse od
podkev pa do največjih stvari – kot so
recimo sani s pletenim košem.« Se še
spomnite 'prešije'? Gre za voziček, ki
ga niso vlekle živali, pač pa ljudje. Veste, kaj so 'bintmlin', 'pucmašina' ali
žrmlje? Če ste še uporabljali 'brüs' in
'voder', stope, grablje za 'šopanje' ali
'krnico' – ali pa, če se več ne spomnite,
kako je to videti, tukaj jih boste našli.
Pa še 'ničke', 'tolige', 'šajtrge' pa škropilnico za prah, ki so jo uporabljali za
škropljenje koloradskega hrošča in še
kaj. Ob muzeju pa stoji stara, še butana preša, s katero stiskajo še dandanes. Ne le predmeti, muzej sestavljajo predvsem spomini … Na težko delo
prleškega človeka nekoč.
Vida Toš
Lipovci
Minulo nedeljo se je v Lipovcih okrog
50 krajanov udeležilo drugega Valentinovega pohoda z baklami okrog tamkajšnjega jezera Vučja jama. Prireditev,
ki jo je pripravilo Turistično društvo
Lipovci, so popestrili s kulturnim programom. Za dobro razpoloženje je poskrbel harmonikar. Poskrbljeno je bilo
tudi za toplo okrepčilo in priložnostna
darilca. J. P.
Gornji Petrovci
Občina Gornji Petrovci že od vsega
začetka podpira program Živimo zdravo, ki ga izvaja murskosoboški zavod za
zdravstveno varstvo. Vsako leto organizirajo delavnice, ki se nanašajo na izboljšanje kakovosti življenja na različnih področjih, predvsem pri prehrani.
Letos so se odločili, da pripravijo sklop
delavnic kuhanja, ki jih je vodil kuhar
Jaka Polajžar. Njegova kuhinja temelji
na zdravi hrani z uporabo zelenjave,
zdravih začimb, rib in malo maščob.
Imeli so pet delavnic, ki so se končale
pred dnevi. Kuharske delavnice je obiskovalo 14 žensk iz gornjepetrovske občine. S. K.
Andrejci
Pred dnevi sta skupaj s sorodniki in
prijatelji zlato poroko praznovala Ibojka in Karel Gorza iz Andrejec. Ibojka
je bila več let zaposlena v Avstriji kot
šivilja, pozneje pa se je zaposlila v tovarni oblačil Mura. Karel pa je večino
časa delal doma na kmetiji in hodil na
sezonsko delo v Avstrijo. Vsa ta leta je
bil aktivni gasilec in še danes kot veteran sodeluje pri domačem gasilskem
društvu. Ibojka je ljubiteljica rož in je
že dvakrat prejela priznanje občinskega upokojenskega društva za najlepše
urejen dom. V zakonu sta se jima rodila
dva otroka, hčerka Marjana in sin Marjan, imata pa tudi dva vnuka. C. K.
Anton Vrbnjak,
predsednik
Turističnega
društva Mala
NedeljaRadoslavci,
pred »klüčajo«
v Precetincih,
večnamensko
shrambo iz leta
1724
Veržej
Gabrijela in
Terezija Voršič ter
Anton Vrbnjak v
Muzeju kmečkega
orodja in
kmetijskih strojev
Cirila Voršiča v
Drakovcih
Fotografije Vida Toš
'Kršovčak', Grossmannova
hiša in 'klüčaja'
Anton Vrbnjak, predsednik Turističnega društva Mala Nedelja-Radoslavci, ki sem ga kar določila za svojega vodnika, me odpelje do izvira, ki
so ga poimenovali 'Kršovčak', kjer sta
Ciril in Metod krščevala, ko sta šla čez
te kraje. V društvu so pred kratkim na
hribu ob cesti, pod katerim je vodnjak
'Kršovčak', namestili tudi tablo. Kraji
17. februarja 2011 | Vestnik |
stran 15
na kratko
Mala Nedelja in veliki ljudje
H Krajevni skupnosti Mala Nedelja
v Občini Ljutomer spada deset vasi:
Mala Nedelja, Sitarovci, Bodislavci,
Moravci, Bučkovci, Drakovci, Kuršinci, Godemarci, Precetinci in Radoslavci. Gre za kraje na robu – tako
na robu ljutomerske občine kot na
robu zemljevida Pomurja in zemljevida Prlekije, pa pogosto na robu tudi
tako – saj se zdi, da so pozabljeni od
vseh. Kako lepo, pomislim, še obstajajo kraji, kamor globalizacija ni segla
… turisti vedno bolj iščejo take oaze,
mi še gre skozi misli. Že ko se vozim,
se mi zdijo zanimiva krajevna imena.
Zato o tem Ludvika Rudolfa – »malega Ludvika od Male Nedle«, kot se mi
predstavi, ko si seževa v roke – najprej povprašam: »Vse naše vasi imajo slovanski koren. Tako navaja tudi
cerkvena kronika, ki pravi, da so kraji
dobili imena po nekdanjih plemičih
v času kneza Pribine in Koclja. To so
bili plemiči Radoslav, Bodislav, Godemar, ki so nato dobili slovensko končnico na -ci.« Mala Nedelja naj bi dobila ime po cerkvi Svete trojice. Cerkev
pri Mali Nedelji naj bi bila zgrajena že
v devetem stoletju na temeljih templja poganskega, slovanskega boga.
Cerkvici so rekli Marija v hrastju, ker
je bila posvečena devici Mariji, okrog
pa so rasli mogočni hrasti.
VESTNIK
Fotografija arhiv družine Gorza
www.vestnik.si | e: [email protected]
datum: 17. 02. 2011
Članice Aktiva kmečkih žena Križevci-Veržej se ob ponedeljkih in sredah udeležujejo rokodelskih delavnic.
Delavnice so del projekta Rokodelska
akademija, ki je financiran z evropskimi sredstvi. V okviru projekta, ki ga
izvaja Center DUO iz Veržeja, izvajajo
tudi programe usposabljanja za razne
rokodelske poklice, med drugim za poklic pletar. Omenjeno usposabljanje zajema tri sklope: pletenje iz ličja, šibja in
slame. Članice aktiva so že obiskovale
delavnice iz prvih dveh sklopov. L. M.
Šratovci
Pred dnevi so se šratovski gasilci stoprvič zbrali na občnem zboru društva.
Predsednik Robert Mulec je v obširnem
poročilu povedal, da je bil plan v letu
2010 realiziran. Med drugim velja omeniti organizacijo 12. tradicionalnega
nočnega tekmovanja za prehodni pokal
Železnega vrelca ter prireditve ob stoletnici društva. Mulec je pri tem kritično
omenil, da so bili eno redkih društev v
Sloveniji, ki jim ob tako visokem jubileju občina ni namenila niti pokroviteljskih niti sponzorskih sredstev. Spomnili
so se tudi tekmovalnih uspehov, predvsem prvih mest v Okoslavcih, Motovilcih, Radencih in na občinskem tekmovanju na Janževem Vrhu. Na zboru
so podelili priznanja za večletno delo v
društvu, ob čemer velja omeniti priznanje za 50 let aktivnega dela v društvu, ki
ga je prejel Jože Brumen. D. M.
BARVA CMYK
16
| Vestnik | 17. februarja 2011
datum: 17. 02. 2011
VESTNIK
stran 16
www.vestnik.si | e: [email protected]
Z gumpiči se učimo tujih jezikov
Zlom
Pravimo, da si je ponesrečenec zlomil roko ali nogo, to pa pomeni, da si je zlomil kost v roki ali nogi. Zlom se nam hitro zgodi pri športu, ali ko pademo ali
nismo previdni, v bolnišnici pa nam potem kost poravnajo in dajo roko, nogo
ali kaj drugega v mavčno obvezo, ki je danes lahko različnih barv. Nanjo se
nam lahko kdo podpiše ali kaj nariše in jo imamo potem za spomin. Če imamo
mavčno obvezo na roki, ne moremo pisati ali delati kaj drugega, če jo imamo na
nogi, pa je še huje, saj ne moremo hoditi, zato si pomagamo z berglami. Najhuje
pa je, če imamo kar več zlomov hkrati. Zaradi zloma ne ostaneš v bolnišnici, a
je potrebnih nekaj dni počitka z razvajanjem doma. Če vas pod mavcem hudo
srbi, pa si že lahko mislite, da vas žgečka kakšen majhen gumpič.
Angleški jezik:
break (brejk)
Res slab dan
Pred nekaj dnevi sem imela res slab
dan. Dogajale so se mi vsemogoče slabe stvari. Tisto jutro sem vstala ob šesti uri. Brat mi je nastavil po tleh sluz.
Stopila sem nanjo, vsa zaspana in kratkovidna, ter padla na zadnjo plat. Celo
uro sem poskušala vstati. Na koncu mi
je le uspelo. Že takrat sem vedela, da
bo slab dan. Pozneje sem se šla umivat.
Hotela sem si umiti noge, ker so bile
umazane. Odprla sem pipo in … pritekla je tako mrzla voda, da sem postala
modra v obraz in mrzla kot hladilnik.
Če nam ne bi deloval, bi ga lahko na-
Valentinovo
domeščala. Kolikor hitro sem mogla,
sem zaprla pipo. Kar neumita sem odšla v šolo. Seveda sem tam zelo smrdela. Še dekleta so si zatiskala nosove in
se me izogibala. Moj novi vzdevek je
bil Smrduh. Vsa slabe volje sem odšla
domov, seveda po pouku. Ko sem prišla domov, me je že čakal brat. Pripravil mi je mnogo pasti. Ena izmed teh
je recimo ta, da ko sem spustila vodo
v umivalnik, sem poleg vode dobila še
sluz. Bljak. Ta dan je bil res slab.
Lora Gržin, 5. b,
OŠ Križevci pri Ljutomeru
Ko valentinovo pride,
srečo in ljubezen prinese.
Ljudje si pokažejo, kako se ljubijo,
včasih pa drug na drugega pozabijo.
Pri moči ljubezni ni pomoči,
zato se v partnerja zazri,
sprejmi njegovo ljubezen,
poljubi ga in z njim poleti.
Zato valentinovo naj zate
traja prav vse dni,
ker le tako prava ljubezen
vzdrži in nikoli ne zarjavi.
Patricija Škafar, OŠ Odranci
Malčki iz Kuzme skrbijo za ptičke
Nemški jezik:
Der Bruch (der bruh)
Madžarski jezik:
törés (töreš)
Španski jezik:
franctura (fraktura)
Italijanski jezik:
la frattura (la fratura)
Francoski jezik:
la fracture (fraktür)
Esperanto: rompo (rompo)
Fotografija Daša Gorčan
Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki
je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.
Pozimi, ko narava spi, si živali težje najdejo hrano. Malčki iz kuzemskega vrtca in njihove vzgojiteljice so se odločili, da bodo poskrbeli za ptičke. Skrbno
so se lotili novega projekta in že januarja izdelali pisano ptičjo krmilnico iz
glinenega lončka. Potem pa so otroci s
tempera barvo lonček pobarvali, da bi
ga ptički hitreje opazili. Ko se je barva posušila, so ga okrasili in dekorirali
s servietno tehniko. K sodelovanju so
povabili tudi hišnika in mu naložili lakiranje lončkov. Ko je bilo vse nared, so
se lotili še najbolj bistvenega – hrane!
Na vrvico so zvezali palčko in pogačo
za ptičke tako, da je pogača pokukala
iz lončka. Otroci so lončke odnesli domov in jih zunaj obesili na vidno mesto. Ptice so priboljšek kmalu opazile
in že pridno kljuvajo ponujeno hrano,
če je že ni zmanjkalo, kajti dober glas
se hitro širi. V zahvalo pa otrokom z
žvrgolenjem lepšajo zimske dni.
Vzgojiteljici Daša Gorčan in Marija
Bunderla sta zadovoljni, da so otroci sodelovali in uživali pri ustvarjalnem in raziskovalnem delu, hkrati pa
so spoznavali življenje ptic pozimi in
sklepali nova prijateljstva.
A. N. R. R.
Iz vrtca na gimnazijo
Jaz in moj prijatelj, Vita Vidmajer, 5,5 leta, Vrtec Fokovci
Potovanje v steklenici
da je prišla do steklarne. Vrgla me je
v koš za steklo k drugim steklenicam.
Potem so me razdrobili, stalili in me
naredili v novo steklenico. Potem so
me odpeljali v trgovino in sem spet
zaživela kot steklenica za sok.
Sara Forjan, 3. a, OŠ III Murska Sobota
Fotografija Gabrijela Kuhar
Nekoč sem se znašla na veliki ladji.
Nekdo je odvil zamašek in vame dal
pismo, a ne vem, kakšno. Vrgli so me v
vodo, ki me je odnesla na kopno. Našla me je deklica Nina, me razbila in iz
mene vzela pismo. Pismo jo je vodilo
v steklarno. Ko je prišla tja, je videla,
Srečala sem marsovčka
Neke noči sem se zbudila in postala
zelo lačna. Vstala sem iz postelje in
šla k hladilniku. Ko sem hotela iz hladilnika vzeti torto, je nekaj zelo zaropotalo. Pogledala sem naokoli, vendar
ni bilo nič. Potem sem šla naprej in
je nekaj zaropotalo še bolj. Pogledala
sem pod mizo in zagledala marsovčka, ki se je jokal. Prestrašila sem se in
ga vprašala, zakaj joka. Povedal mi je,
da si je pri pristanku poškodoval roko.
Zelo ga je bolela. Naslednje jutro sva
ga z mamo odpeljali k zdravniku.
Zdravnik mu je
povil roko. Čez nekaj tednov je marsovček povsem ozdravel. Skupaj sva
hodila v šolo in
postala najboljša
prijatelja.
Mojca Puhan, 3. r.,
OŠ Bogojina
Ko je v šoli napeto in je veliko testov
in ocenjevanj, si šolarji še kako zaželijo in pogrešajo čase, ko so se igrali v
vrtcu. Otroci, ki so še v vrtcu, pa pogosto z veliko željo in velikimi radovednimi očmi opazujejo svoje brate
ali sestre, ki že hodijo v šolo in nosijo
torbe ter so sploh že zelo veliki.
Da bi spoznali svet šole, so se otroci iz Vrtca Veržej in vzgojiteljice z avtobusom odpravili na obisk na Gim-
nazijo Franca Miklošiča Ljutomer.
Spoznali so dijake, profesorje, posedeli so za velikimi šolskimi klopmi,
pisali po veliki tabli in si ogledovali,
kaj vse potrebujejo za pouk. Prijazna
šolska tajnica Tončka pa jim je dala
čisto prave zvezke, v katere so pisali
in risali, in poskrbela še za prigrizek.
Ogledali so si še knjižnico in debele
knjige, ki jih uporabljajo pravi učenjaki. Vzgojiteljica Gabrijela Kuhar
je povedala, da so se otroci odlično
in povsem domače počutili na veliki šoli.
Že jeseni bodo šli v osnovno šolo in
čez leta bo marsikateri med njimi gulil prav te gimnazijske klopi ter se ob
tem spominjal in spraševal, kako so se
prostori tako zmanjšali in kako je nekoč komaj splezal na velik stol, danes
pa mu ta sega le še do kolen.
A. N. R. R.
BARVA CMYK
na sceni
www.vestnik.si | e: [email protected]
datum: 17. 02. 2011
17. februarja 2011 | Vestnik |
Anime
17
Darwin
gre na
Mars 1/2
Tudi v Sloveniji obstaja prostor za otakuje – Obstaja veliko »skritih« ljubiteljev animejev
Dašo Benko
S
e je mogoče Darwin motil,
ko je iskal izvor človeka na
Zemlji? So mnogi, ki bi pritrdili
in so znani kot zagovorniki teorije
antičnih Nezemljanov, katere glavni
argument je prav ta manko odgovora,
ta človeška amnezija, ki nas je
odsekala od spomina našega izvora.
Pravijo, da je naš izvor neposredno
povezan z vplivom nezemeljske
inteligence, ki nam je pomagala pri
napredku kulture in tehnologije. Kot
dokaze omenjajo stare konstrukcije,
ki še danes presenečajo s svojo
izvedbo in še vedno navkljub naši
razviti tehnologiji uhajajo uspešni
reprodukciji. Najbolj izrazite so prav
najdbe antičnih mest, ki časovno
presegajo vsako koncepcijo človeške
civilizacije. Ena najbolj znamenitih
najdb je odkritje antičnega kompleksa
Göbekli Tepe na jugovzhodu Turčije.
Dosega skoraj 12.000 let starosti, s
čimer je konvencionalno arheološko
prepričanje o prvi civilizaciji
potisnjeno za skoraj 7000 let v
preteklost.
Neon Genesis Evengelion
Slovarček za negeeke*
Otaku – je oseba, ki se z dušo in
telesom posveča določenemu hobiju, vendar se je še posebej prijel
kot označevalec za ljubitelje animejev. Npr. ti si otaku – rad spremljaš animeje.
Cosplay – (krajše za Costume
Play) priljubljena dejavnost ljubiteljev animejev, pri kateri se
udeleženci našemijo v enega od
junakov iz animejev in ga tudi
oponašajo.
DDR – Dance Dance Revolution
oz. arkadni ples. Priljubljena japonska arkadna videoigra, pri
kateri igralci stojijo na posebni
plošči in poskušajo posnemati
določene plesne vzorce.
Chan – pripona, ki označuje nekaj majhnega, ljubkega.
Čebelica Maja – z animeji je odraščalo več ljudi, kot je splošno znano.
med animeje tudi čebelico Majo, katere
zgodbo so sicer ustvarili v Nemčiji, vendar je nastala njena najbolj znana ekranizacija na Japonskem. Nekateri drugi
ljubitelji animejev imajo strožja merila
in mednje prištevajo samo tisto, kar je v
celoti ustvarjeno na Japonskem, čeprav
se danes delajo že številne koprodukcije. S podobno obliko animacije so se začeli ukvarjati tudi Korejci in Kitajci, tako
da se po besedah Mdestroyerja danes še
vedno prepirajo, ali te stvaritve spadajo
med animeje ali ne, so pa zelo podobne. Manga oz. japonski strip je večkrat
osnova za nastanek animeja, včasih pa
tudi navadni ali vizualni romani, ki jih je
možno prebirati na spletu. Čeprav smo
doslej omenili le risanke za otroke, pa
je po besedah sogovornika večina animejev narejenih za odrasle gledalce,
vendar, kot pravi Mdestroyer, to ne pomeni, da imajo seksualne vsebine, kot
marsikdo misli. Animeji s pornografsko
vsebino se imenujejo hentai in temeljijo na vizualnih romanih in perverznosti.
»Ljubitelj animejev ni nujno tudi ljubitelj hentaiev oz. se to večinoma ne dogaja,« poudarja Mdestroyer.
Trenutno so najbolj priljubljeni naslovi Naruto, One Piece in postapokaliptični celovečerni anime Akira. Osemdeseta leta so zaznamovali gundami
(robotski animeji), v devetdesetih letih
stran 17
Mislišče
Risanke, ki ne poznajo meja
Zagotovo ste že kdaj na katerem izmed
nemških televizijskih programov naleteli na katero od japonskih risank, npr. o
odbojkarici Mili ali pa o tistih nogometaših, ki ne vidijo niti do nasprotnikovega gola, saj se jim naslednji metri igrišča
prikazujejo kot travnato obzorje. Gre za
tako imenovane animeje, ki imajo kultni status za horde oboževalcev po vsem
svetu. Pomurski in slovenski oboževalci
animejev se srečujejo na spletnem portalu Sloanime.org. Več o animejih in o
gibanju v Sloveniji nam je povedal član
omenjene skupnosti, ki prihaja iz Murske Sobote, vendar je želel biti predstavljen zgolj s svojim spletnim vzdevkom
Mdestroyer.
Kot razloži, so animeji japonske risanke, ki so nastale leta 1963, ko so na
Japonskem predvajali črno-beli anime
Astro Boy, ki ga je ustvaril pionir na področju animejev Osamu Tezuka. »Na Japonskem je to del vsakdana, tako kot
imamo program z mehiškimi limonadami, imajo tam poseben program samo
za animeje. Večina produkcije animejev
je še danes na Japonskem, od koder se
potem širi po svetu. Za animeje so med
drugim značilni liki z velikimi očmi, idilična animacija in obsegajo zelo širok
spekter žanrov, od kuhanja, mikroorganizmov, vesoljskih vojn …,« pravi Mdestroyer, ki je tudi sam prvič prišel v stik
z animeji, kot so Kickers, Pokemon in
Kamikaze Kaito Jeanne na nemškem
programu RTL 2. Nekateri prištevajo
VESTNIK
članov, njihov glavni namen pa je širiti
animeje, mange in japonsko kulturo po
Sloveniji. Mdestroyer meni, da je ljubiteljev animejev veliko več: »Problem je
v tem, da je veliko samotarjev, ki doma
gledajo animeje, ampak ker gre za žgočo zadevo oz. bi se iz tega znanci takoj
norčevali, češ doma gleda risanke, tega
niti ne razglašajo. Pri iskanju somišljenikov je tako ljubiteljem animejev zadevo nekoliko olajšal Facebook, uporabljajo pa tudi že nekoliko pozabljen IRC,
kjer jih je možno najti na serverju irc.
rizon.net na kanalu Sloanime. Na portalu Sloanime je tako možno najti novice iz sveta animejev in tudi debatirati o
bolj ali manj pomembnih zadevah glede animejev. V okviru skupine Sloanime
deluje tudi prevajalska skupina Si-Subs,
ki se ukvarja s prevajanjem podnapisov
za animeje. Prav tako izdajajo revijo SloChan*, pri čemer je sodeloval tudi naš
sogovornik, in ki je namenjena ljubiteljem animejev. Organizirajo tudi različna srečanja, kot je npr. novoletka, ki se
dogaja pred božičem v Ljubljani, kjer »v
Top 5 animejev po
izboru Mdestroyerja
1.Fullmetal Alchemist:
Brotherhood
2.Legend of the Galactic Heroes
3.Gintama
4.Clannad
5.The Melancholy of
Haruhi Suzumiya
Cosplay v Ljubljani
je bil izjemno priljubljen anime Neon
Genesis Evengelion, ki predstavlja tudi
enega najbolj kompleksnih animejev, po
letu 2000 pa je v ospredje stopil znanstvenofantastični anime The Melancholy of Haruhi Suzumiya. Na vprašanje, zakaj so animeji tako popularni,
Mdestroyer odgovarja: »Knjige, filmi in
vse drugo je monotono. Žanri so omejeni, medtem ko pri animejih ni meja,
dogaja se kar koli in kjer koli ter tudi
svet je čisto drugače prikazan.« Somišljeniki so tako ustanovili klub Sloanime.org, ki ima danes okoli 250 aktivnih
živo« debatirajo o animejih, tam pa potekajo tudi razne družabne aktivnosti,
kot so Cosplay*, DDR*, karaoke itd. Kot
pravi Mdestroyer, so animeji za Evropejce ali Američane drag »hec«, saj stane
en mangazvezek ali DVD od deset do 30
evrov. Lahko pa se dobijo v vseh boljše
založenih prodajalnah časopisov. Svetišče oboževalcev animejev je trgovsko
središče Akihabara v Tokiu, kjer prodajajo najrazličnejše stvari, povezane
z animeji. »Tam je drugačna mentaliteta, saj je možno mango kupiti kot navaden časopis za nekaj centov, to po poti
do službe prebrati, tam pa vržeš v koš,«
pravi Mdestroyer.
Timotej Milanov
Zanimivo je, da lahko ena sama
najdba časovno podvoji človeško
zgodovino!? Med udarnimi najdbami
so tudi antična mesta, najdena pod
morjem, katerih število je ogromno.
Samo v Sredozemskem morju je
znanih več kot 200 takšnih lokacij.
Dejstvo je, da vemo veliko več o vesolju
kot o največjih vodnih globinah
našega planeta, kar pomeni, da
je znanje o našem planetu precej
manjše, kot si mislimo, saj voda
pokriva več kot 70 odstotkov površine
Zemlje. Ko se je v ledeni dobi začel
topiti led, je voda pogoltnila približno
toliko zemeljske površine, kot jo ima
cela Evropa s Kitajsko. Poplavljanje
je prenehalo nekje pred 10.000 leti,
kar pomeni, da so take najdbe izredno
sofisticirani arhitekturni dosežki, ki
so se pojavljali že ob koncu zadnje
ledene dobe, kar je neverjetno in
nakazuje na epizodo človeštva, o
kateri ne vemo prav ničesar. Velika
večina teh antičnih mest je videla luč
sonca nazadnje še pred poplavljanjem
zadnje ledene dobe, ko so bile morske
gladine precej nižje, kar je nekje
pred 14.000 leti. Konvencionalna
znanost pravi, da to ni mogoče, saj
je imel človek takrat tipično podobo
opičnjaka, ki naj bi živel v jami in lovil
živali za hrano z ošiljeno kamnito
sulico.
Še bolj ekstremni zagovorniki
teorije pa pravijo, da smo celo sami
Nezemljani ali delno sestavljeni iz
njihove genske zasnove ter s tem
kolonija na tujem planetu, na Zemlji.
Bolj negativno usmerjeni celo trdijo,
da smo le testni subjekti in bomo
sčasoma pokončani zaradi njihovega
nezadovoljstva, kot prerokujejo
različne stare civilizacije. Po koledarju
Majev je najbolj znana letnica te
apokalipse 2012.
Ne glede na naše stališče pa je dejstvo,
da resne organizacije in uradi poleg
vojske, Nase in Združenih narodov
zrejo stiku z nezemeljsko inteligenco
smrtno resno v oči.
V naslednjem članku bomo posvetili
luč na nekaj ukrepov, ki so jih že
udejanjili ali sprejeli, in videli, kakšni
so njihovi poskusi, da bi »poslali
Darwina na Mars«.
BARVA CMYK
18
družabna
| Vestnik | 17. februarja 2011
VESTNIK
stran 18
www.vestnik.si | e: [email protected]
Komentar tedna na Pomurje.si
Nismo muha enodnevnica
Uporabnik Secufin o uporabi marihuane
v medicinske namene: »Prepoved marihuane
je najbolj eklatanten dokaz, da nas imajo za
bedake!«
Fotografija Oste Bakal
Fotografija Nataša Juhnov
Naše množične organizacije so še premalo budne, ko gre za pojave šušmarstva in očitnega izigravanja
naših zakonskih predpisov. V mestu in okolici so bili nedavno odkriti primeri, ki bi morali zaskrbeti slehernega poštenega člana SZDL. J. L. iz Rakičana je na svojo pest nakupil vagon krompirja in ga prodal
nekemu zagrebškemu podjetju na račun OZZ Dravograd. F. N. iz Murske Sobote je na dvorišču svojega
stanovanja zgradil mlinski obrat, v katerem je zmlel že 26 ton žita, nadstropen mlin pa si je postavil
tudi F. B. iz Bakovec in v njem pridno šrotal koruzo – kar vse je šlo mimo ljudske kontrole, brez registracije obrata in obrtnega dovoljenja. K prvemu »mlinarju« so celo nosili mlet žito nekateri znani člani
SZDL. Obmurski tednik 17. februarja 1955
»Dnevu se slabo
piše« je nov singel
Sama Budne, za
katerega pravijo,
da je ploden avtor,
in njegova nova
skladba je pravi
dokaz za to trditev,
saj gre zelo hitro v
uho. Samo je imel
nekaj mesecev
prosto in očitno
je glasbeno pavzo
odlično izkoristil.
Videospot za
»Dnevu se slabo
piše« je posnel
v sodelovanju
z režiserjem
Vitomirjem
Kaučičem v
novozgrajeni
bioplinarni v
Središču ob Dravi.
Užitek tako ni
le zvokoven, saj
tudi spot ujame
ponavljajoč se utrip
pesmi.
datum: 17. 02. 2011
Fotografija Bernarda B. Peček
Mogoče bodo pa ti fantje kdaj šli tudi po Samovih stopinjah. Gre za Mateja Gomboca, Uroša Rousa, Davorina Sovca, Denisa
Štefaneca in Urbana Saletingerja, ki sestavljajo Tolkalsko skupino na Glasbeni šoli Gornja Radgona. Njihova mentorja sta
Dimitrij Averianov in Andrej Tibaut. Fantje so rekli, zakaj pa ne, in šli na predizbor Slovenija ima talent. Sporočili so jim, da
so se uvrstili na tekmovanje in da so v šovu 13. marca! Čestitamo in poslušamo!
Fotografija GK
Tele »rožce« pa se ne ukvarjajo s petjem, ampak – nomen est omen – z rožami
in vsem pripadajočim. Saj veste: »Kar se Janezek nauči …« zato podjetništvo
dandanes učijo že na šoli. Gre za prihodnje podjetnice v realnem svetu, zaenkrat
imajo le še učno podjetje UP Rožica, d. o. o. : Tina Hozjan, Nataša Ferenčak, Ines
Geci, Simona Emri, Valerija Časar in Nastja Horvat. To pa je le del ekipe, ki jo je
zbrala mentorica Nataša Šiplič Šiftar.
Mmm! Bujta repa! Letos bo po izpitih: 23. februarja v Festivalni dvorani v
Ljubljani. Tak je red. Najprej delo in nato zabava. Uspešno želimo vsem (predvsem
zabavo)!
Bujte repe menda tam niso jedli.
Kakšen kari mogoče … Je pa tekla
dobra domača kapljica – saj, če dobro
pogledate fotografijo, je (tisti brez
turbana) Danilo Steyer iz Plitvice.
Gospa iz vinske hiše Santomas iz
Šmarja iz slovenske Istre in torej
»naš« Steyer sta se potepala po
Indiji! V Mumbaju je bil namreč sejem
gastronomije. Izvedela sta, da je 55
odstotkov vina, ki ga popijejo Indijci,
rdečega. Menda zdaj zato pri obeh
omenjenih vinogradniških hišah
razmišljajo o pridelovanju več rdečega
… Samo izračunajte, kakšen trg je to!
Ocena števila prebivalcev v Indiji iz leta
2010 je 1,17 milijarde.
Fotografija osebni arhiv
Fotografija Nataša Juhnov
Tudi iz teh »Janezkov« še nekaj bo … Otroci starejše skupine veržejskega vrtca so obiskali ljutomersko gimnazijo, kjer so jim
dijaki prijazno odstopili velike stole in klopi, pa tudi profesorje. Neuradno smo izvedeli, da so jim nekatere profesorje hoteli
posoditi za dlje časa, da bi jih odpeljali s seboj v vrtec …
BARVA CMYK
kronika
www.vestnik.si | e: [email protected]
stran 19
19
okc poroča
Direktor v zapor, če ne povrne dolgov
Karel Krajcar je obsojen na pogojno enoletno zaporno kazen, podjetje pa na vračilo dolgov
Prvi upnik je
uspel dokazati,
da ga je pri
gradnji hotela
in apartmajev
BK Studio
opeharil, po
uradno dostopnih
podatkih pa
na okrajnem
tukajšnjem
sodišču poteka
še najmanj
pet izvršilnih
postopkov za
vsaj 200 tisoč
evrov dolga proti
dolžniku BK
Studiu.
Fotografija Nataša Juhnov
KBM Leasing
vs. BK Studio
Spor med KBM Leasingom in
podjetjem BK Studio (danes
Apartmaji Nobelus) se je preselil
tudi v sodno dvorano mariborskega okrožnega sodišča. Izjave
Boruta Preloga, direktorja Apartmajev Nobelus, ki je aprila lani za
Dnevnik spregovoril o domnevni
delitvi visokih provizij pri sklepanju posla za gradnjo apartmajskega naselja v Moravskih Toplicah,
so namreč družbo KBM Leasing
in njenega zdaj že nekdanjega direktorja Borisa Cekova tako zelo
razhudile, da sta zoper Preloga
sprožila kazenski postopek. V
zasebni tožbi mu očitata, da je v
javnosti o njiju senzacionalistično širil neresnice ter s tem zagrešil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve. Prav včeraj je bila tako še
ena obravnava, ki je trajala vse do
konca naše redakcije.
VESTNIK
17. februarja 2011 | Vestnik |
BK Studio Moravske Toplice
Potem ko smo razkrili finančne transferje in domnevno sumljive poti denarja BK Studia oziroma Apartmajev
Nobelus, ki so jih NKBM in KBM Leasing kreditirali pri gradnji apartmajskega naselja v Moravskih Toplicah,
se je znamenito podjetje znova znašlo
v škripcih. Na okrožnem murskosoboškem sodišču so namreč razsodili,
da sta Karel Krajcar, nekdanji direktor
BK Studia, in v imenu Apartmajev Nobelus Borut Prelog zakrivila poslovno
goljufijo, ko nista Projektiranju in inženiringu Maping plačala izdelave in
urejanja načrta ulice mimo apartmajskega naselja, katerega gradnja je sicer obstala na mrtvi točki.
Sodnik Branko Palatin je Krajcarja
obsodil na pogojno enoletno zaporno
kazen, ki se spremeni v odhod za za-
datum: 17. 02. 2011
pahe, če v dveh letih ponovi podobno kaznivo dejanje, BK Studio (danes
Apartmaji Nobelus) pa na plačilo 50
tisoč evrov kazni, če bo podjetje v preizkusni dobi dveh let spet vpleteno v
goljufijo. Palatin je še razsodil, da se v
šestih mesecih Mapingu poplača dolg,
ki je nekaj čez deset tisoč evrov.
Po opravljen poslu leta 2008 BK
Studio Mapingu računa ni poravnal.
Maping je denar potem izterjal po sodni poti, in čeprav ima že več kot leto
dni pravnomočno sodbo, da mu BK
Studio mora plačati storitev, se to do
danes še ni zgodilo. Zato je lastnika
BK Studia kazensko ovadil. Krajcar in
Prelog sta krivdo zvalila na KBM Leasing. Pogodba je po njunih besedah
predvidevala, da lizinška hiša plačuje
vse stroške projektne dokumentacije,
torej tudi za omenjeno cesto.
Boris Cekov in Anton Ilešič iz KBM
Leasinga podrobnosti sklenjenega posla z BK Studiem na tukajšnjem sodišču nista želela razkrivati, saj se prav
zaradi tega že pravdajo na drugem
sodišču. Zatrdila sta, da je mariborska lizinška hiša pravočasno izpolnila
svoje obveznosti, česar BK Studio, kot
sta oba poudarila, ni storil, čeprav bi
po pogodbi moral.
Mimogrede: iz podatkov, ki so bili v
sodnem spisu, je razvidno, da je denimo Krajcar oziroma BK Studio plačeval
skoraj sedem tisoč evrov lizinga za štiri luksuzne avtomobile – med drugim
Audi S8 in Porsche 911 –, medtem ko računov strank ni poravnaval. Odprtih obveznosti BK Studio očitno nima malo,
saj je predsednica okrajnega soboškega
sodišča Darinka Pušenjak na naše poizvedovanje sporočila, da se »proti dolžniku BK Studio zobozdravstvene storitve vodi šest izvršilnih postopkov, ki
segajo še v leto 2009«. Po nam dostopnih podatkih je BK Studio dolžan najmanj 200 tisoč evrov podjetjem, ki so
mu pripravila projekte – gradbeni načrt, strojne inštalacije, požarna študija
… – za apartmajsko naselje. Razsodba v
prid opeharjenemu Mapingu bo morda
tako sprožila plaz, ki bi lahko zasul znamenito podjetje.
BK Studio Moravske Toplice je že
v preteklosti polnil časopisne stolpce, ko je javnosti ponudil apartma za
ceno loterijske srečke. Inšpekcijski
nadzor tržne inšpekcije in urada za
nadzor prirejanja iger na srečo je ugotovil, da je oglaševanje nagradne igre
mogoče opredeliti kot nepošteno poslovno prakso. Poleg tega so ugotovili,
da je z organizacijo omenjene nagradne igre podan sum kršitve predpisov
s področja varstva konkurence. Žrebanje tedenskih nagrad – tisoč evrov
– je bilo v začetku julija 2009 ustavljeno, prav tako ni bila izžrebana glavna
nagrada. Vprašanji, ali bodo igralci, ki
so kupovali vrednostne bone, dobili
povrnjen denar in ali bodo nadaljevali igro, čeprav se naselje, kjer bi stal
apartma, sploh še ni začelo graditi,
sta še vedno brez odgovora.
Andrej Bedek
Vlomilci na delu
Policisti beležijo povečano število tatvin, ko storilci izkoristijo nepazljivost občanov in iz stanovanja ali
hiše ukradejo denar in razne predmete. Največkrat storilci ponujajo v
prodajo kakšne izdelke in na ta način vzpostavijo stik z ljudmi, nato pa
osebo zamotijo in izkoristijo trenutek nepazljivosti, da vstopijo v stanovanje in ukradejo stvari – največkrat denar. Oškodovanci tako šele po
odhodu storilcev, včasih pa tudi čez
več dni ugotovijo, da so bili žrtev kaznivega dejanja. Policisti svetujejo,
da ste pozorni pri stiku z navedenimi osebami, da jih ne spuščate v stanovanje brez nadzora in da zaklenete
vrata, če se za krajši čas odmaknete
nazaj v stanovanje.
Če pa kljub temu postanete žrtev
kaznivega dejanja, lahko pomagate
pri izsleditvi storilca, tako da si poskušate zapomniti čim več podatkov
o njem – videz, starost, smer odhoda
ali vožnje in kakšno prevozno sredstvo je uporabljal.
Dogodek takoj prijavite najbližji policijski postaji oziroma pokličite na interventno telefonsko številko policije 113 ali anonimno številko
policije 080 1200, prav tako opozarjajo policisti.
Policija zavrača očitke
Nesrečo šolskega avtobusa, ki je bil
konec januarja udeležen v prometni
nesreči, smo obravnavali kot narekuje zakon, je sporočila murskosoboška policija, ki so ji številni očitali
pristranskost.
Policija bo zoper voznika avtobusa podala kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa, izdali
so mu tudi plačilni nalog, ker o prometni nesreči ni obvestil policije in
zato, ker je prevažal skupino otrok,
ki na prvih sedežih v avtobusu niso
bili pripeti z varnostnimi pasovi. Zoper samostojno podjetnico bodo
uvedli hiter postopek pri prekrškovnem organu, ker so na avtobusu prevažali otroke, ki niso bili pripeti z
varnostnim pasom, morebitne dru-
Začetek gozdnih del
Fotografija Nataša Juhnov
V gozdu nikoli ne delajmo sami
Razmere v gozdu so zmeraj nepredvidljive – Hitrost je pogosto vzrok za nezgodo
Delo v gozdu
je nevarno in
ga ne smemo
podcenjevati,
saj so lahko
kljub morebitnim
izkušnjam in
upoštevanju vseh
pravil razmere
v gozdu vedno
nepredvidljive.
ge ukrepe pa bodo podali na podlagi izvedenskega mnenja, ki do danes
še ni izdelano. Murskosoboški policisti so še zapisali, da pri preiskovanju
prometne nesreče policija ni prikrivala ničesar, kar kaže tudi dejstvo, da
je o svojih ugotovitvah ves čas dosledno obveščala medije.
Pripni svoje življenje
Fotografija Andrej Bedek
Letos so mnogi že poprijeli za delo v
gozdu. Policisti zaenkrat še ne poročajo o hujših nesrečah med podiranjem drevja, ni pa odveč spomniti,
da vsako leto v svoje beležnice vpišejo najmanj eno nesrečo med delom v
gozdu, ko življenje izgubi človek.
Statistično je največ nezgod v soboto, po urah pa med pol četrto in pol
peto popoldan. »Ljudje pridejo utrujeni iz službe in gredo naravnost v gozd.
Potem se pa lahko zalomi, recimo pri
zadnjem drevesu. V gozd nikoli ne gremo z namenom, češ to moram narediti, ampak v gozd gremo z namenom,
da bom to delal,« je povedal Štefan
Kovač, vodja murskosoboške območne enote Zavoda za gozdove,
»Iz analize nesreč v gozdu sledi, da
ne uporabljamo osebne varnostne
opreme, kot so čelada, sekaške hlače,
rokavice in primerna obutev, ampak
uporabljamo zastarela in slabo vzdrževana delovna sredstva in naprave,
nekateri kosi bi sodili bolj v muzej,
ne poznamo ali ne upoštevamo varnih tehnik dela, psihofizična pripravljenost izvajalcev del v gozdu je slaba
in podobno. Skratka: na delo v gozd
se podajo ljudje, ki za tako nevarno in
težko fizično delo niso več najprimernejši,« je še poudaril Kovač.
Osnovno opozorilo je, da je delo
v gozdu nevarno in da ga ne smemo
podcenjevati. Kljub morebitnim izkušnjam in upoštevanju vseh pravil
so razmere v gozdu lahko zmeraj nepredvidljive. »Razmislite, ali ste za to
delo dovolj usposobljeni in ali ne bi
bilo bolje, da ga opravi nekdo, ki je
bolj usposobljen.«
V gozdu nikoli ne delamo sami, pri
sebi imejmo zmeraj mobilni telefon
in prvo pomoč. Kot pravi vodja murskosoboških gozdarjev, pa pri pomoči
ne smemo računati na otroka ali ba-
bica: »Klasika, ko je šla cela družina
z babico ali dedkom, ki sta pokazala
meje, in cekarjem, polnim hrane ter
s pletenko vina v gozd, je skregana s
pravili in varnim delom.«
Andrej Bedek
V policiji si prizadevajo, da bi čim
več voznikov uporabljalo varnostni
pas. Pri najhujših prometnih nesrečah namreč vedno znova ugotavljajo, da bi bile lahko posledice bistveno blažje, če bi vozniki in potniki v
vozilu dosledneje uporabljali varnostni pas. Varnostni pas je vez z življenjem, vendar se tega po besedah
policistov še vedno zaveda premalo udeležencev v cestnem prometu.
Prav skrb vzbujajoče je, da je še vedno veliko ljudi pripravljenih tvegati
svoje življenje, ker vozijo nepripeti, s
čimer ogrožajo lastno varnost in najpogosteje tudi varnost svojih najbližjih v prometu.
Zapišimo še, da je uporaba varnostnega pasu in zadrževalnih sistemov
za otroke obvezna. Voznika ali potnika, ki ni pripet z varnostnim pasom,
pa policija kaznuje z globo v višini
120 evrov.
BARVA CMYK
20
šport
| Vestnik | 17. februarja 2011
Mladinsko EP v karateju
VESTNIK
stran 20
www.vestnik.si | e: [email protected]
15. Grand Prix Slovenije v rokoborbi grško-rimskega sloga
Filipu Španbauerju bron
Obeta se spektakel
V Novem Sadu več kot 900 tekmovalcev iz 38 držav
V Murski Soboti bo nastopilo blizu sto tekmovalcev iz 16 držav
Fotografija Martin Španbauer
Tokratnega 38. kadetskega in mladinskega evropskega prvenstva ter 3.
evropskega pokala do 21 let se je udeležilo tudi 30 tekmovalcev in tekmovalk iz
Slovenije. Med njimi se je prvi dan najbolje odrezal 16-letni dijak 2. Gimnazije
Maribor Filip Španbauer iz Gornje Radgone. Kot slovenski reprezentant in član
KK Radenci Shotokan je v kategoriji kadetov do 63 kg zasedel tretje mesto, kar
je vsekakor velik uspeh tega tekmovalca, ki se s karatejem ukvarja že 11 let,
njegov trener pa je Branko Kramberger.
V prvih treh kolih je suvereno premagal svoje nasprotnike. V polfinalu je po
trenutni nezbranosti izgubil s hrvaškim
predstavnikom z 0 : 3. V boju za tretje
mesto in bronasto medaljo pa je zopet
nastopil taktično zrelo in premagal Turka z 1 : 0. S tem je zasluženo osvojil svojo
prvo medaljo na velikih prvenstvih.
M. J.
datum: 17. 02. 2011
Filip Španbauer
Športna dvorana OŠ III v Murski Soboti bo v soboto prizorišče 15. Grand Prixa
Slovenije v rokoborbi grško-rimskega
sloga. Tekmovanje se bo začelo ob 9.
uri s kvalifikacijami v posameznih kategorijah. Na otvoritveni slovesnosti, ki
jo načrtujejo ob 14.30, bodo spregovorili tudi podpredsednik OKS-ZŠZ Slovenije Branko Žnidarič in predstavniki
mednarodne rokoborske zveze. Potem
bodo odločilne borbe za uvrstitev v sklepni del turnirja. Tako se bodo ob 17. uri
začeli dvoboji za bronaste medalje, nato
pa še za najžlahtnejša odličja.
Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik RD Sobota Jožef Kranjec,
bo to za Pomurje in Slovenijo izjemno
pomemben dogodek, saj se je turnir
zelo uveljavil v širšem evropskem in svetovnem merilu. Ob udeležbi skoraj sto
tekmovalcev iz 16 držav, med katerimi
bodo tudi nosilci svetovnih, evropskih
in olimpijskih medalj, si lahko obetamo
zanimive borbe. Večina vodilnih rokoborskih velesil, med katerimi bosta tudi
ZDA in Rusija, bo nastopila z reprezentančnimi vrstami, zato se obeta pravi
spektakel.
O tem je prepričan tudi sekretar RZS
Stanislav Šernek, ki je z uvrstitvijo med
54 mednarodnih sodnikov, ki bodo lahko sodili na olimpijskih igrah, dobil
precejšnje priznanje za svoje dosedanje
delo. Skupaj s sodelavci bo ves čas tudi
bdel nad organizacijo tega velikega tekmovanja, na katerem se bodo udeležen-
ci pomerili v sedmih kategorijah. Prvič
bo sodelovala tudi reprezentanca Južne Koreje, ki je ena vodilnih na svetu v
lažjih kategorijah. Precej pa si obetajo
tudi od naših dveh tekmovalcev, zlasti
Jureta Kuharja (do 74 kg) in Dejana Šerneka (do 84 kg). Ker gre za predolimpijsko leto, bo Grand Prix Slovenije dobra
priprava na evropsko prvenstvo, ki bo
od 29. marca do 4. aprila v Dortmundu, in svetovno prvenstvo od 12. do 18.
septembra v Carigradu. Na slednjem si
bo prvih šest v posameznih kategorijah že priborilo vozovnico za olimpijske igre leta 2012 v Londonu. Upati je,
da bo to uspelo tudi nekomu iz slovenskega tabora.
Milan Jerše
Državna prvenstva v judu
Štirje Pomurci na prvih mestih
Na DP srednjih šol v Kopru je sodelovalo 97 tekmovalcev in tekmovalk iz 38 SŠ
Slovenije. Izmed Pomurcev sta najbolj
zadovoljna Adrijan Gomboc iz Rakičana,
bivši član JK M. Sobota, ki sedaj obiskuje Gimnazijo Celje in je član JK Z dežele
Sankaku, prvi v kategoriji do 60 kg, in
Tadeja Hozjan, članica JK Lendava, dijakinja Gimnazije Ljutomer, najboljša v
kategoriji do 70 kg.
Bronasta odličja so osvojili dijak Ekonomske šole M. Sobota Darko Nemec (JK
Lendava) v kategoriji do 81 kg, dijakinja
DSŠ Lendava Melita Gönc (KBV Lendava) v kategoriji do 63 kg ter člana JK M.
Sobota Sašo Šarčevič, dijak Ekonomske
šole M. Sobota, v kategoriji do 55 kg, in
Luka Roudi, dijak Gimnazije M. Sobota,
v kategoriji do 60 kg. Četrta je bila Sanja
Čahuk (nad 70 kg), peta pa Mateja Krpič
(do 48 kg), obe JK M. Sobota, in Marko
Nagy (do 73 kg), KBV Lendava.
Tudi na DP osnovnošolcev, ki je potekalo na Ravnah, so se izkazali pomurski predstavniki. Najuspešnejši je bil Patrik Gal, sicer član KBV Lendava, učenec
DOŠ I Lendava, zmagovalec v kategoriji
do 66 kg. Njegov klubski kolega in sošolec Marko Nagy (do 73 kg) je bil drugi,
članica JK Murska Sobota Sanja Čahuk
(nad 63 kg), ki obiskuje OŠ II Murska Sobota, pa je bila tretja.
Še najboljši dosežki Pomurcev na
kadetskem DP na Ravnah, do 60 kg: 1.
Adrijan Gomboc (Z dežele Sankaku),
3. Luka Roudi (M. Sobota); do 73 kg: 5.
Marko Nagy (KBV Lendava); do 90 kg: 1.
Narsej Lackovič (Ljutomer). Kadetinje,
do 48 kg: 5. Mateja Krpič (M. Sobota);
do 63 kg: 3. Melita Gönc (KBV Lendava), 5. Tadeja Arklinič; do 70 kg: 2. Betina Ivajnšič (obe Ljutomer); nad 70 kg: 4.
Sanja Čahuk (M. Sobota).
Milan Jerše
Fotografija Nataša Juhnov
Uspešni tudi v osnovnošolski in kadetski konkurenci
Jožef Kranjec, Jure Kuhar in Stanislav Šernek
teden v številkah
Tenis
Zveza za šport invalidov – Paraolimpijski komite je potrdil sestavo prve slovenske reprezentance gluhih za SP, ki
bo od 18. do 25. junija v Turčiji. Trener
reprezentance je Jernej Jakopina, prvi
igralec Marino Kegl (M. Sobota), drugi igralec Saša Lukič (LJ), pomožni trener pa Matej Gruškovnjak (M. Sobota).
(M. J.)
Strelstvo
Mednarodno tekmovanje v Wroclavu
– MK-puška, trojni položaj: 1. Sidi (Madžarska) 1276,1 (1177), 3. Robert Markoja
(Slovenija) 1268,5 (1171); zračna puška: 1.
Sidi (Madžarska) 699,4 (599), 9. Markoja
591; MK-puška 60 leže: 1. Martin (Španija) 701,7 (598), 17. Markoja 587. (M. J.)
Kikboks
1. turnir za DP (246 tekmovalcev in tekmovalk iz 23 klubov), Zagorje ob Savi, light contact, st. kadetinje: 1. Aleša Bagari
(do 65 kg); člani: 2. Denis Marin (do 94
kg), 3. David Žibrat (do 89 kg); mladinci:
3. Dani Ferko Reichmann (do 57 kg), vsi
Power kick M. Sobota. (M. J.)
tekmi za 7. mesto premagala Zelino II s 4
: 3 (D. Kučan in P. Fras po 2). (T. G.)
Atletika
Dvoransko DP v Ljubljani, ml. mladinci: 6. Nino Celec v daljino (5,83); st. mladinci: 6. Dominik Šbüll v višino (1,85);
st. mladinke: 4. Ines Horvat v daljino
(4,95).
Dvoranski miting na Dunaju, članice:
7. Sonja Neger na 800 m (2:23,63), 8. Špela Fujs (2:40,99); U-14: 1. Alen Forjanič na
60 m (8.58), 3. Benjamin Balažic (9.50);
800 m: 1. Žan Kavaš (2:23.12); dekleta: 3.
Urška Šantl (2:41.40); U-16: 2. Nino Celec
na 60 m (7.62) in v daljino (5,86); 800 m:
2. Daniel Hari (2:16.22).
Dvoransko DP v mnogoboju, Sl. Bistrica, U-12: 3. Tami Ščančar (1881 točk); fantje: 5. Niko Car (1520). Dvoranski miting
v Budimpešti: 4. Anja Benko na 400 m
(57.45), vsi AK Panvita. (M. J.)
Tenis
1. kolo odprtega prvenstva Slovenije, Litija, U-12: Iva Gabor (TK Jakopina) – Katarina Čepon (Šport plus LJ) 6 : 2, 6 : 0,
2. kolo: Iva Gabor – Anja Gal (ŽTK MB) 1
: 6, 0 : 6. (M. J.)
Dvoranski hokej
Rokomet
Turnir interlige v Poreču, članice: 2. M.
Toplice, ki so igrale 5 : 5 z Zrinjevcem
(M. Grah 4, M. Horvat), s 3 : 5 izgubile s
slovaško Račo (P. Dervarič, M. Grah 2) in
premagale slovaško Novo Dubnico s 6 : 5
(M. Grah 5, P. Dervarič ). Finale: M. Toplice – Rača 1 : 6. Najboljša strelka: M. Grah,
12 zadetkov. Moška ekipa M. Toplic je v
17. krog 1. poljske lige: Chroby Glogov –
Plock Wisla 27 : 37 (Boštjan Kavaš 2).
15. krog 1. B-lige (ž): Ilirska Bistrica –
Millennium 31 : 39 (Šijanec 10, Rajh 9,
Pihlar 7).
14. krog 2. DRL vzhod: Dobova – Arcont Radgona 40 : 34 (R. Kotnik 9, J. Kotnik 8), Pomurje – Dol TKI Hrastnik 21 :
32 (Mitja Kozelj 7). Peti Arcont in osmo
Pomurje bosta igrala za 9. do 15. mesto.
(T. G., M. J., N. K.)
Košarka
17. krog 1. italijanske lige, članice: Benetke – Tarano 61 : 60 (Daliborka Jokić 21).
20. krog litovske lige: Alytus – Nevezis
113 : 108 (Blaž Črešnar 6). 19. krog baltske
lige: Nevezis – Norrköping 93 : 72 (Črešnar 12).
8. krog 1. SKL, kadetinje U-16: Ježica
– Pomurje 78 : 62 (Natalija Rebrica 30,
Urška Juteršnik 14). 13. krog pomurske
lige: Sv. Ana – GMT Beltinci 72 : 68, PŠK
Ljutomer II – SBK G. Radgona 66 : 81,
PŠK Ljutomer I – SE Kerčmar G. Petrovci
80 : 57, Lindau Lendava – Sobota 78 : 85.
Vrstni red: Sobota 19, PŠK Ljutomer I 18,
PŠK Ljutomer II 17. (T. G., M. J.)
Skvoš
4. turnir za odprto prvenstvo Pomurja, Veržej, finale: Zoran Repija – Gorazd
Zelko 3 : 1, za 3. mesto: Rok Podgornik
(MB) – Bojan Cvetko 3 : 1. (T. G.)
Pikado
10. krog slovenske B-lige: Škorpijon –
Majolka 0 : 17, Alcapone – Panters 16 : 1,
Bar Ring – Pinoochio 13 : 4, Ena zvezda
– Jack bar 7 : 10. Vrstni red: Ena zvezda
25, Alcapone 24.
15. krog pomurske lige: AC Kuhar –
Osa 15 : 10, Čarne vrane – Maži bar I 7 :
18, Fl Pajek – Pajdaši 18 : 7, Viktorija – Picolo 3 : 22, Maži bar II – Dokležovje 10 :
15. Vrstni red: Picolo in Maži bar I po 26,
Fl Pajek 22. 8. krog lendavske lige: Bar Nika – Kvatro Gal 8 : 8, Torcida – Minutka I 15 : 1,
Minutka II – Bar Kiki 6 : 10. Vrstni red:
Torcida 14, Kvatro Gal 11, Bar Nika 9.
10. krog regijske lige Goričko: G. Slaveči – Debok 15 : 1, Pančor – PK Tia 12 :
4, Bad Boys – Friends team 14 : 2. Vrstni
red: Bad Boys 30, Pančor 21, PK Tia 15. (T.
G., M. J., F. H. M.)
Šah
3. mednarodni konectedenski turnir,
motel Čarda v Nemčavcih (55 igralcev iz
Slovenije in Madžarske): Darko Supančič (MB) 8, Boris Kovač (Radenska Pomgrad) 7, Miran Zupe (MB), Jernej Buzeti, Denis Gjuran, Aleš Lazar (vsi po 6,5),
Štefan Režonja (vsi Radenska Pomgrad),
najboljši veteran, Lea Števanec (T. Zupan Kranj), najboljša šahistka, Jernej
Skuhala (najboljši mladinec), Jože Vuk
(Lendava), najboljši prvokategornik, vsi
po 6.
Območno prvenstvo invalidov, Ljutomer (26 igralcev): 1. Zlatko Hevir (MB)
7, 2. Janko Brunčič 6,5, 4. Milan Rožman
6, 9. Zvonko Lovrenčič (vsi Ljutomer) 5.
(M. J.)
Področno tekmovanje ŠD cerebralne
paralize Žarek, na Jesenicah (23 tekmovalcev): 3. Tomislav Špilak, 4. Bojan Poredoš, 8. Davorin Dervarič, 10. Branko
Golob (vsi Pomurje). (D. D.)
Namizni tenis
15. krog rekreativne lige ŠZ Puconci:
Spin Mala Nedelja – Kema mladi 5 : 5,
Sobota veterani – Čobi bar Beltinci 10
: 0, Kema veterani – Jelenov hram 7 :
3, Kema mladi – Jelenov hram 5 : 5 (13.
krog), Polana – Meho Bakovci 6 : 4, Live
bonus Lendava – Animus Markišavci 8 :
2, Alf M. Sobota – Sebeborci 5 : 5. Vrstni
red: Sobota veterani 28, Kema veterani
25, Jelenov hram 20. (M. J.)
Bovling
11. krog lendavske lige: Boštjan Virag
424, Dušan Radakovič 417, Franc Tomažič 409, Ivan Koncut 403, Boštjan Hac
398. Skupno: Dušan Radakovič 4601,
Boštjan Virag 4455, Geza Gömböš 4230,
Tibor Könye 4174, Ivan Koncut 4041. (F.
H. M.)
Mala odbojka
Ml. učenke, ŠZ Ljutomer: 1. Veržej, 2. M.
Nedelja, 3. Ljutomer, 4. Križevci. Izidi:
M. Nedelja – Ljutomer 2 : 1, Veržej – Križevci 2 : 0, Ljutomer – Križevci 2 : 1, M.
Nedelja – Veržej 0 : 2, Veržej – Ljutomer
2 : 0, Križevci – M. Nedelja 0 : 2. (M. J.)
Showdown
2. krog lige (vzhodna regija) v namiznem
tenisu za slepe in slabovidne, Maribor: 1.
Aleksander Sabo, 6. Ciril Kavaš, 7. Tomaž
Detelbah; članice: 2. Silva Mlinarič (vsi
MS). (M. J.)
Invalidski šport
3. kolo državne lige z zračno puško na
Ptuju: 1. M. Sobota 1100; posamično, paraplegiki: 2. Jožef Franc 360; tetraplegiki: 1. Leon Jurkovič 371, 2. Slavko Dunaj
369, 4. Franc Baum, 8. Ladislav Kepe, vsi
DPP. (T. G.)
BARVA CMYK
datum: 17. 02. 2011
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
17. februarja 2011 | Vestnik |
Drugi krog modre skupine za naslov odbojkarskega prvaka
Namizni tenis
Dragocen skalp Panvite Galexa
Sobočani
presenetili
v Velenju
V tekmi za dobre živce s Kamničani znova odločal peti niz – Po skoraj dveh urah in pol zmaga ostala doma
0
9 : 0
15
2
1
1
5 : 4
10
Salonit
3
1
2
3 : 7
9
Panvita G.
2
1
1
5 : 5
7
Kropa
2
1
1
4 : 5
2
Marchiol 2
0
2
1 : 6
2
Fotografija Jure Zauneker
3
Calcit
Andrej Tot in Gorazd Flisar v bloku
gli več pobrati, toda uspel jim je velik
preobrat. Najprej so dobili tretji niz,
čeprav so gostitelji vodili s 16 : 12, še
lažje pa četrtega, saj so imeli ves čas
precejšnjo prednost (18 : 10 in 23 : 16),
zato je strateg domačih igralcev Dejan
Fujs poslal na igrišče rezerviste Blaža
Ajleca, Uroša Pavlovića in Alojza Kereca. Tako je o končnem zmagovalcu
odločal peti, skrajšani niz. V njem so
bili odločnejši Sobočani, ki so povedli
z 8 : 4 in 14 : 9 ter se naposled veselili pomembne zmage. Preostala izida: UKO Kropa – Salonit Anhovo 1 : 3,
Marchiol Vodi – ACH Volley 0 : 3. V sinočnjem 3. krogu so Sobočani gosto-
štev ni priigralo občutnejše prednosti. V končnici so gostje povedli s 23
: 21, toda Andrej Tot je z dobrima začetnima udarcema poskrbel za izenačenje, piko na i pa je z uspešnima
blokada postavil Gorazd Flisar. V drugem nizu je sprva bolje kazalo Sobočanom, zlasti po uspešnih servisih kapetana Tomaža Horvata. Kasneje so
pobudo prevzeli Kamničani, ki so vodili že s 23 : 19. Ko je kazalo, da gostom ni več možno odvzeti niza, so
se gostitelji prebudili. Po seriji 5 : 1 so
celo povedli, prvo zaključno žogo pa
je izkoristil Žiga Zupanc. Po vodstvu 2
: 0 je kazalo, da se gostje ne bodo mo-
Izredna skupščina NK Nafta
vali pri ekipi ACH Volley, v soboto ob
19. uri pa bodo gostili Salonit Anhovo.
Nezadržne Pucončanke
15. krog 2. DOL (ž): Kema Puconci –
Ankaran Hrvatini 3 : 0 (19, 22, 16; Tamara Borko 15, Sara Sakovič 13, Petra
Franko 12), DŠR M. Sobota – Mislinja
3 : 0 (21, 27, 23). Vodi Kema Puconci
(44), 9. DŠR M. Sobota (20). 15. krog 3.
DOL vzhod (m): Beltinci Panvita Galex
– Mislinja 3 : 2 (-12, 16, -23, 20, 11). 14.
krog 3. DOL vzhod II (ž): ZM Ljutomer
– Galeja 2 : 3 (-19, -23, 18, 22, -10).
Milan Jerše
Četrtek, 17. februarja, ob 16. uri v Party
Maxu Dobrodelni turnir v bovlingu.
Namen: nakup dveh aparatov Baby sense
in pulznih oksimetrov za Otroški oddelek
Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Informacije: 02 526 15 99, 041 383 343
in [email protected].
Več informacij o prireditvah in vadbi
na www.migajznami.si, kjer lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
Dvoranski nogomet
Krmilo prevzel Štefan Šömen V vseh finalih Pomurje Beltinci
Valentinova nagrada NK Rakičan odšla v Lendavo
Osrednja točka dnevnega reda izredne
skupščine NK Nafta, ki je potekala v prostorih hotela Lipa v Lendavi, je bila izvolitev novega prvega moža, ki bo nasledil Igorja Magdiča, ki je že pred časom
odstopil s tega položaja. Kot je znano, je
nogometni prvoligaš iz Lendave, sicer
najstarejši klub na območju današnje
Slovenije, v svoji 107-letni zgodovini preživljal najtežje trenutke, saj je bil zaradi
velikih finančnih težav tik pred propadom. Naposled se mu je vendarle nekako
uspelo izvleči iz globokega brezna.
Na zadnjem turnirju vzhodne skupine v
M. Soboti je Pomurje Beltinci premagalo Slovenj Gradec (4 : 0), Dornavo I (15 :
3), Dornavo II (6 : 1) in MB (5 : 0). Na sobotnem finalnem turnirju na Ptuju bodo
nastopile vse selekcije Pomurja Beltinci.
3. Valentinov mednarodni turnir NK
Rakičan, U-10, finale: Nafta – Mura 05 3
: 1, za 3. mesto: Celje – Foteks 2 : 1. Najboljši igralec: Adis Amruli (Mura 05).
7. krog lige Križevci: Finedika – MRD
3 : 0, Pizzerija – Coctail bar 3 : 0, Pekar-
Fotografija Milan Jerše
Upravni odbor lendavskega prvoligaša sedemčlanski
Predsednik NK Nafta Štefan Šömen
»Naloga, ki sem jo prevzel, ne bo lahka.
Vanjo nameravam vložiti ves svoj trud,
znanje, energijo in čas. Ali bo to dovolj,
ne vem. Podpore z vseh strani, pa najsi
gre za lokalno skupnost, gospodarstvo
in občinstvo, ne manjka. Z dobro voljo je
možno doseči marsikaj. Klubu moramo
omogočiti normalno poslovanje, kar pomeni deblokirati račun, hkrati pa si bomo
prizadevali odplačevati dolgove, ki niso
majhni. Vsekakor pa je treba klub postaviti na zdrave temelje, ki bodo zagotavljali dolgoročno perspektivo. Ne bi rad veliko obljubljal. Zavedati se moramo, da je v
tej situaciji najpomembnejše trdo delo in
potem bodo prišli tudi rezultati,« je povedal novoizvoljeni predsednik, 56-letni gospodarstvenik Štefan Šömen. Na skupščini so tudi spremenili statut, po katerem
šteje upravni odbor poslej sedem članov.
Poleg predsednika so v njem še Boris Švec
(generalni sponzor), Stanko Gjerkeš (Občina Lendava), Anton Bensa (gospodarstvo), Jože Hajdinjak (športna javnost),
Igor Magdič (stiki z javnostmi) in Bruno
Pintarič (odnosi z drugimi športnimi panogami). Sklenili so tudi, da bodo v desetih dneh opravili podrobno revizijo preteklega poslovanja kluba, o čemer bodo
podrobno seznanili tudi javnost.
Milan Jerše
na Rožman – Cafe del Mar 6 : 2, Montaža
Vrbnjak – Living Room 5 : 3, Medicinski
prevozi Nedeljko – MK Novak 1 : 5, Mladi – Kalinovjak 3 : 0, Bar Baza – Berkovci
4 : 4, 100+ - Bar Milena 3 : 1.
Zadnji turnir lige Goričko: Adrijanci
– Goričko 3 : 5, Dolič – G. Petrovci 0 :
1, Grad – Šalovci 4 : 3, Pizzeria Kučan –
Matjaševci 3 : 4, Stanjevci – Goričko 0 : 1,
Srebrni breg – Adrijanci 9 : 1. Vrstni red:
Srebrni breg 18, Grad 16, Matjaševci 14.
F. B. T. G., M. J.
Nogometne aktualnosti
V soboto derbi Mura 05 – Nafta
Priprave na novo sezono povsod v polnem teku
V soboto ob 14.30 se na glavnem igrišču
v Fazaneriji obeta zelo zanimivo srečanje, derbi med Muro 05 in Nafto.
Prijateljske tekme: Mura 05 – Medžimurje 5 : 1 (Lotrič 2, Bohar, Janev, Gruškovnjak), Nafta – Slaven Belupo 2 : 0
(Ibraimi, Prašnikar), Odranci – Nafta 0
: 6 (Prašnikar 4, Vinko, Oluić), Mura 05
mladi – Jagerberg (Avstrija) 0 : 0, Mura 05
– Aluminij 0 : 0, Grad – Dogoše 5 : 2 (Kreft
3, Benkič, Krpič), Podvinci – Tromejnik
Kuzma 1 : 3 (Čontala 2, G. Bokan), Gančani – Čarda 0 : 3 (Vrečič, Györek, Cipot).
M. J., F. B., F. H. M.
21
Gladka zmaga Keme
Puconci v igri s Ptujem
Domači igralci so se že v petek pomerili s Calcitom Volleyballom iz Kamnika, ki je v rednem delu prvenstva zasedel prvo mesto, kar nazorno priča
o njihovi kakovosti. Tudi soboške odbojkarje so že premagali, a to je bilo še
v lanskem oktobru. Nato so se srečali še dvakrat in oba dvoboja so dobili
Sobočani. Toda vsaka tekma je zgodba zase. Po več kot dveh urah in četrt
ogorčenega dvoboja so naposled slavili domačini s 3 : 2 (23, 24, -23, -18, 10).
Športna dvorana OŠ I M. Sobota, 350
gledalcev, sodnika: Miklošičeva in Seifried (oba MB).
Panvita Galex: Ajlec 1, Zupanc 21,
Pavlović, Mijalković 11, Kerec, Žitnik
2, Topovšek, Marič, Horvat 7, Flisar 11,
Novak, Tot 23, Hrastovec.
Calcit Volleyball: Hribar, Sušec, Mičić 5, Kvas, Šmitran 14, Planinc 15, Polančec, Pokeršnik 17, Ropret 6, Novljan
4, Dusharme 14.
Že v prvem nizu smo videli dokaj
izenačeno igro, saj si nobeno od mo-
ACH Volley 3
stran 21
V 13. krogu 1. SNTL za člane in članice
sta moški ekipi spet dosegli poln izkupiček, članice pa so po pričakovanju
izgubile. Sobočani so na gostovanju v
Velenju slavili pomembno zmago, ki
jim daje veliko možnosti, da na koncu zasedejo četrto mesto. Odličen je
bil Tomaž Roudi, ki je premagal vse
tri domače igralce, po eno zmago pa
sta prispevala Gregor Kocuvan in Gorazd Horvat. V naslednjem krogu igrajo doma s Krko.
Pucončani so doma gostom s Ptuja
prepustili le pet nizov. Bojan Ropoša
ni izgubil niti enega, Dominik Škraban
le dva in Mitja Horvat tri. Ker je Maribor nepričakovano izgubil s Krko, so
Pucončani prevzeli vodstvo na lestvici in v naslednjem krogu igrajo derbi v
Mariboru. Članice Sobote so pričakovano izgubile s Kajuhom, pri čemer je
dvakrat zmagala Staša Matis, enkrat
pa Laura Perčič.
Tempo – Sobota 2 : 5 (Kljajič – Kocuvan 1 : 3, Slatinšek – G. Horvat 3 : 0,
Rosc – Roudi 0 : 3, Slatinšek – G. Horvat 3 : 1, Kljajič – Roudi 1 : 3, Rosc – G.
Horvat 0 : 3, Slatinšek – Roudi 2 : 3).
Kema Puconci – Ptuj 5 : 0 (M. Horvat –
Pavič 3 : 1, Ropoša – Krušič 3 : 0, Škraban – Piljak 3 : 2, Ropoša – Pavič 3 : 0,
M. Horvat – Piljak 3 : 2). Drugi izidi:
Krka – Finea Maribor 5 : 2, Muta – Rakek 5 : 0, Edigs – Ilirija 5 : 4. Vrstni red:
Kema Puconci in Finea Maribor po 24,
Krka 20, Sobota 14, Tempo 12, Ptuj 8.
Članice: Kajuh Slovan – Sobota 5 :
3 (Lakota – Perčič 1 : 3, Polončič – Vrbanjšek 3 : 0, Kovačevič – Matis 1 : 3,
Polončič – Perčič 3 : 0, Bončina – Matis
0 : 3, Kovačevič – Vrbanjšek 3 : 0, Polončič – Matis 3 : 0, Kovačevič – Perčič
3 : 1). Drugi izidi: Ljubljana – Muta 5 : 3,
Ptuj – Interdiskot 0 : 5, Arrigoni – Logatec 2 : 5, Ilirija – Iskra 5 : 3.
V 2. SNTL so pomurske ekipe zabeležile pet zmag in doživele le en poraz. Pucončani so se z dvema zmagama izenačili z Olimpijo in do konca
prvenstva bo še zelo zanimivo, katera
izmed teh ekip se bo uvrstila v prvo
ligo. Kema II – Merkur 5 : 1 (Unger 2,
Železen 2, Sukič), Sobota II – Melamin
5 : 3 (Kolbl 3, Vöröš, Pečnik), Arrigoni – Žogica 4 : 5 (Tomše 3, Škurnik 2),
Kema II – Melamin 5 : 0 (Sukič 2, Železen 2, Unger), Sobota II – Merkur 4 :
5 (Kolbl 3, Vöröš), Gorica – Žogica 0 : 5
(Tomše 2, Škurnik 2, T. Ropoša).
3. SNTL: Vesna – Ljutomer 5 : 1
(Zore), Krka II – Žogica II 5 : 1 (Soklič),
Hrastnik – Žogica II 5 : 0, Kajuh – Ljutomer 5 : 3 (Zore 3).
Nov uspeh puconskega
kadeta Patrika Sukiča
na mladinskem turnirju
V Zalogu je bil tretji odprti državni mladinski turnir, na katerem je nastopilo 109 igralcev in igralk iz 25 klubov, tudi 11 Pomurcev. Najuspešnejši
med njimi je bil puconski kadet Patrik Sukič, ki je v polfinalu premagal
klubskega soigralca Ervina Železna (3
: 2) in v finalu izgubil s prvim nosilcem Zdovcem z Rakeka (0 : 3) ter tako
zasedel drugo mesto. Tretji je bil Železen, med osmerico pa se je uvrstil
Sobočan Mario Kolbl.
Pri dekletih je s tretjim mestom dosegla lep uspeh Staša Matis, ki je v polfinalu izgubila z zmagovalko Zupančičevo iz Logatca (2 : 3). Laura Perčič se
je uvrstila med najboljših 16.
Mirko Unger
BARVA CMYK
22
datum: 17. 02. 2011
šport
| Vestnik | 17. februarja 2011
VESTNIK
stran 22
www.vestnik.si | e: [email protected]
Športnik leta 2010 OŠZ Moravske Toplice
Petra Dervarič, Aleš Škerlak in NK Čarda
Priznanja OKS-ZŠZ Slovenije zaslužnim pomurskim športnikom – Kolomana Pintariča izbrali za športnega delavca leta
pokalnem tekmovanju drugi. »Vsekakor
je to pomembno priznanje za vse vloženo delo. Sicer pa je zame največje priznanje, ko na igrišču v Martjancih vidim ogromno otrok. Večjega priznanja
ni, kajti to mladino moramo pritegniti
na zelene površine, da se čim več ukvarja s športom,« je izjavil Koloman Pintarič, ki je bil za dolgoletno delo v NK Čarda izbran tudi za športnega delavca leta.
Drugi je HK Moravske Toplice, tretji pa
KMN Ivanci.
Za perspektivne športnike so razglasili nogometašici Patricijo Havaši in
Kajo Horvat, igralca namiznega tenisa
Luko Norčiča in Nejca Matisa, karateista
Sebastijana Koltaja, rokoborca Danijela Kočarja in hokejista Gorana Kozarja.
Posebno priznanje za najmlajšega udeleženca športnih prireditev pa je prejel
6-letni Matjaž Benkovič iz Noršinec.
Kulturna dvorana vaško-gasilskega
doma v Sebeborcih je bila prizorišče
slovesne razglasitve športnika leta 2010
Občinske športne zveze Moravske Toplice. Poleg župana Alojza Glavača sta
bila med uglednimi gosti tudi generalni
sekretar Ministrstva za šolstvo in šport
RS mag. Darko Kraševec in podpredsednik OKS-ZŠZ Slovenije Branko Žnidarič. V priložnostnem kulturnem programu so nastopile članice pevskega zbora
iz Sebeborec pod vodstvom Marije Rituper.
Kot sta uvodoma navedla predsednik
IO OŠZ Moravske Toplice Branko Recek
in predsednik komisije za izbor športnika Slavko Škerlak, so se ob številnih
uspehih na športnem področju znašli
pred težavno odločitvijo nagraditi najuspešnejše posameznike in kolektive.
Za najboljšo športnico minulega leta
so izbrali Petro Dervarič iz Tešanovec,
igralko hokeja na travi. Je stalna državna članska reprezentantka, kot članica HK Moravske Toplice pa se ponaša
s prvim mestom v mednarodni interligi in naslovom državnih podprvakinj.
Bila je med najboljšimi igralkami. »To
priznanje mi pomeni zelo veliko. Sprva nisem pričakovala, da bom najboljša športnica, zato sem se te nagrade
močno razveselila. Še naprej bom veliko trenirala in se skušala dokazovati v najlepši luči.« Za njo sta se uvrstili
igralka namiznega tenisa Staša Matis iz
Sebeborec, najboljša predstavnica NTK
Sobota v 1. državni ligi, in nogometašica Kaja Cipot iz Tešanovec, igralka
Fotografija Milan Jerše
V ospredju hokejistka
in hokejist
Najuspešnejši športniki OŠZ Moravske Toplice v minulem letu
»To priznanje mi zares dosti pomeni,
saj je pomembna spodbuda za naprej.
Hkrati pa je to tudi priznanje za celotno
ekipo in potrditev, da dobro delamo. V
prihodnje si želim čim več uspehov, zlasti pa prvih mest in druženja.« Na drugo
in tretje mesto sta se uvrstila nogometaša Kristjan Kulčar (Drava Ptuj) in Leon
Horvat (Mura 05).
slovenske mladinske reprezentance in
ŽNK Pomurje Beltinci.
V moški konkurenci je slavil igralec
HK Moravske Toplice Aleš Škerlak iz Sebeborec. Je stalni državni članski reprezentant in eden od ključnih igralcev, ki
je s svojo igro veliko prispeval k uspehom kluba. Hkrati je vzor mladim, na
katere prenaša svoje bogate izkušnje.
Med klubi prednjačijo
nogometaši
V letu 2010 je bil po oceni komisije
najuspešnejši NK Čarda, tretje najboljše
moštvo Pomurja, ki ima v devet selekcij
vključenih 140 igralcev. Dobre rezultate
dosegajo tudi mlajši nogometaši in veterani, mladinci pa so bili v pomurskem
Odličja Olimpijskega
komiteja Slovenije
Za dosežene rezultate v letu 2010 je podelil OKS-ZŠZ Slovenije priznanja zaslužnim pomurskim športnikom. Dobitniki
zlatega znaka so: strelca Robert Markoja in Dušan Ziško za uspešna nastopa na
svetovnem prvenstvu, judoistka Urška
Potočnik (mladinske olimpijske igre) in
Aleksander Sabo (evropsko prvenstvo v
namiznem tenisu za slepe in slabovidne),
srebrni znak je dobil igralec namiznega
tenisa Jan Žibrat (evropsko mladinsko prvenstvo), bronastega pa trener juda Aleš
Vrbančič in Sabov trener Gregor Habjan.
Malo statuo pa so izročili športnima plesalkama Teji in Sandri Rupnik ter njunemu trenerju Dejanu Zečeviću.
Milan Jerše
Dostojno zastopati klub
Lea Števanec zasluženo ugnala vse šahiste
Konec tedna nastop v skupini Challenge I
Prvenstvo ŠD Radenska Pomgrad v počasnem šahu v znamenju mlajših
Tomaž Panker, Uroš Bukvič, Stanislav Šebjanič in Vitomir Fujs
Drugič v zgodovini kluba se bodo hokejisti Triglava Predanovci udeležili
dvoranskega evropskega prvenstva,
ki bo od 18. do 20. februarja na Portugalskem. V skupini A se bodo v petek
pomerili z moštvom Whitchurch iz
Walesa in belgijskim klubom Racing
iz Bruslja. V soboto jih čaka dvoboj z
zagrebško Zelino. Od uvrstitve v skupini bo odvisen nadaljnji potek tekmovanja. Prvak in podprvak se uvrstita v višjo ligo, zadnji dve ekipi pa
izpadeta v nižjo ligo.
Kot je na novinarski konferenci povedal športno-organizacijski referent
in trener HK Triglav Predanovci Vito-
mir Fujs, si obetajo uvrstitev med prvi
dve moštvi v skupini, kar bi jim omogočilo, da se potegujejo za napredovanje v višji rang tekmovanja. Pravijo, da
ne bo lahko, saj spadajo med najmlajša moštva v tej konkurenci. Podobnega mnenja je tudi predsednik kluba
Stanislav Šebjanič, ki se dobro zaveda,
da je pred njimi velik zalogaj, hkrati
pa se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki
so jim omogočili nastop na tem pomembnem tekmovanju. Optimizma
pred zahtevnimi preizkušnjami pa ne
skrivata tudi vratar Uroš Bukvič in namestnik kapetana Tomaž Panker.
T. G.
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
www.pomurje.si
Končano je letošnje prvenstvo ŠD Radenska Pomgrad v počasnem šahu.
Nastopilo je 14 igralcev in igralk, ki
so se pomerili v 7. kolih po švicarskem sistemu. Malce nepričakovano,
a povsem zasluženo je zmagala 34-letna mojstrica FIDE Lea Števanec, ki je
med drugim premagala največja favorita za prvo mesto, 56-letnega mojstra
FIDE Borisa Kovača in 18-letnega mojstrskega kandidata Mateja Titana.
Zanimivejši rezultati zadnjih dveh
kol – 6. kolo: Barbara Skuhala – Lea
Števanec remi, Matej Titan – Boris Ko-
Fotografija Tonček Gider
Šah
Fotografija Milan Jerše
Hokejisti Triglava Predanovci na EP
Zmagovalka Lea Števanec
vač 0 : 1, Luka Skuhala – Jernej Skuhala remi; 7. kolo: Lea Števanec – Jernej
Skuhala remi, Boris Kovač – Barbara
Skuhala 1 : 0, Luka Skuhala – Matej Titan 0 : 1. Končni vrstni red: 1. Lea Števanec 6, 2. Boris Kovač 5,5, 3. Matej
Titan 4,5, 4. Barbara Skuhala, 5. Jernej
Skuhala, 6. Nino Cmor, 7. Andrej Lapoši, 8. Timotej Milanov, 9. Franc Kramar, vsi po 4, 10. Luka Skuhala 3,5, 11.
Alen Kelemen 2,5, 12. Silvester Graj 2,
13. Jaka Meglič, 14. Hana Nemec, oba
po 1,5.
M. J.
Državne lige v streljanju z zračnim orožjem
Na vrhu Somogyi, Sobočan in tišinske pionirke
Vnovična potrditev vrednosti pomurskih strelcev in strelk v državnem merilu
V Ljubljani je potekal 4. turnir državnih lig, z rezultati katerih smo lahko zelo zadovoljni tudi v pokrajini
ob Muri. Podrobnejši izidi – 1. A-liga,
puška: 1. SD Olimpija 1177, 2. SD Kolomana Flisarja Tišina 1175, 6. SD Janka
Jurkoviča Videm ob Ščavnici 1157. Posamično, po finalu: 1. Peter Somogyi
(SD Jezero Dobrovnik) 394, 3. Dušan
Ziško 395, 9. Saša Marija Ratnik (oba
Tišina), 10. Uroš Maučec (Turnišče),
oba po 390. 1. A-liga pištola: 1. Miklavž
1137, 6. Turnišče 1105. Posamično, po finalu: 1. Blaž Kunšek (Sevnica) 375, 11.
Dominik Vnuk (Turnišče) 374.
1. B-liga, puška: 1. Trbovlje 1160,
3. Črenšovci 1148, 5. Mesto Ljuto-
mer 1142. Posamično: 1. Tomi Sobočan 390, 7. Samo Ftičar (oba Črenšovci) 386.
Hkrati je v Ljubljani potekal 4. turnir mlajših kategorij. Zmagale so pionirke Tišine, v posamični konkurenci
je bila pri kadetinjah druga Kaja Raščan iz M. Sobote, pri mladincih pa
drugi Mitja Černi iz Gančan. Pionirji ekipno: 1. Kamnik 529, 4. Črenšovci 511, 6. Pomurka MI M. Sobota 503;
posamično: 1. Matic Sapor (Hrastnik)
181, 9. Primož Banfi (Tišina) 176. Pionirke: 1. Tišina 531, 3. Pomurka MI M.
Sobota 506; posamično: 1. Vesna Markelj (Železniki) 179, 3. Nastja Ozvatič
78, 4. Lea Mihelič 177, 5. Melisa Žalik
(vse Tišina) 176. Kadeti/kadetinje: 1.
Ormož 1130, 3. Turnišče 1096; posamično: 1. Melanie Habjanič (Ormož)
381, 2. Kaja Raščan (Pomurka MI M.
Sobota) 377, 7. Betina Partl (Tišina)
367, 8. Tiffany Žižek (Črenšovci) 365.
Kadeti: 1. Karim Požar (Izola) 391, 6.
Tadej Žalik 376, 9. Primož Seršen (oba
Turnišče) 363. Mladinci/mladinke: 1.
Olimpija 1172, 4. Tišina 1125, 6. Turnišče 1105; posamično: 1. Živa Dvoršak (Olimpija) 398, 4. Bianka Vogrinčič (Črenšovci) 389, 6. Nina Pertoci
384, 7. Špela Mihalič (obe Tišina) 381.
Mladinci: 1. Uroš Mohorko (Kidričevo)
391, 2. Mitja Černi (Gančani) 389.
Milan Jerše
BARVA CMYK
dobro je vedeti
www.vestnik.si | e: [email protected]
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Joga
Svami Višnudevananda: »Zdravje je
bogastvo. Notranji mir je sreča. Joga
nam pokaže pot.«
Joga je izbor tradicionalnih indijskih tehnik, ki pomagajo sodobnemu
človeku izboljšati fizično, duševno,
mentalno in duhovno zdravje. Društvo Joga v vsakdanjem življenju organizira vadbo tudi v Pomurju!
Učinki redne vadbe Joge v vsakdanjem življenju:
– pomaga k boljšemu fizičnemu
zdravju,
– povečuje sposobnost koncentracije,
– povečuje sproščenost in umirjenost
ter samozavest,
– pomaga nam, da se bolje spoznamo
ter razvijamo razumevanje in spoštovanje,
– pomaga doseči harmonijo, vzpostavlja notranje in zunanje ravnovesje,
– pomaga pri osvobajanju od razvad,
čustev in vezi, ki nas omejujejo in
od katerih smo odvisni,
– z meditacijo nas pripelje do duhovne izpolnitve in samospoznanja.
Več o urniku vadbe na spletni strani
http://www.joga-v-vsakdanjemzivljenju.org/maribor/default.
asp?opt=vadba-urniki.
Žajbelj (Salvia officinalis)
Ljudje so se že nekoč obračali k naravi in raziskovali zdravilne učinke zelišč
Zelišča so bila nekoč edina pomoč pri
zdravljenju različnih težav in bolezni.
Tako se še dandanes prepletata ljudsko zdravilstvo in sodobna medicina.
Ker nas pozimi pogosto pestijo bolečine v grlu, prebavne motnje in vnetja
mehurja, vam bomo razkrili zdravilne
učinke žajblja, ki se pogosto uporablja
v ljudskem zdravilstvu.
Žajbelj (Salvia officinalis) je že v starem Rimu spadal med dragocene zdravilne rastline. Beseda salvia izhaja iz
latinske besede salvare, kar pomeni
zdraviti. V srednjem veku so ga k nam
prinesli menihi, ki so ga začeli gojiti v
samostanskih vrtovih. Uporabljali so
ga v zdravilne namene in tudi kot začimbo, ki se še dandanes uporablja kot
dodatek jedem.
Žajbelj je močno razvejen nizek grm,
ki raste v Sredozemlju in tudi drugod
po Evropi. Tudi pri nas krasi marsikateri vrt. Ima svetlo modre, vijoličaste,
rožnate in bele cvetove, ki cvetijo junija in julija. Listi so jajčaste oblike, dla-
kavi in dišeči, njihov okus pa trpek in
malo grenak. V zdravilne namene se
uporabljajo listi žajblja, ki se nabirajo
pred cvetenjem in se nato sušijo v senci. V lekarni lahko dobite žajbljev čaj
in žajbljeve pastile. Žajbelj vsebuje več
eteričnih olj, salviol, salvoen, tujon, pinen, cineol, borneol, kafro; čreslovine,
grenčine in triterpene.
Uporaba
V ljudskem zdravilstvu se uporablja
kot sredstvo za grgranje pri krvavečih,
vnetih dlesni, saj deluje protivnetno,
pomirjevalno in dezinfekcijsko. Zelo
znana je njegova učinkovitost pri vnetju ustne in žrelne sluznice, kjer so dobrodošle žajbljeve pastile.
Žajbljev čaj po ljudskem izročilu pomaga pri razstrupljanju telesa, čisti kri
in pospešuje cirkulacijo. Ker učinkuje
protivnetno, se priporoča tudi pri vnetnih težavah s črevesjem, želodcem, jetri in žolčnikom. Pomaga pri prebavnih
motnjah, kot so izguba teka, napenjanje in driska. Pitje žajbljevega čaja in
izpiranje z njim pomaga pri vnetjih
mehurja in pri težavah z belim tokom.
Ureja neredne menstruacije in omili
menstrualne krče. Pri ljudeh, ki imajo
težave s potenjem, naj bi pitje žajbljevega čaja pomagalo. Pri prekomernem
potenju zavira potenje, pri ljudeh, ki se
premalo potijo, pa ga spodbuja. Žajbelj
se uporablja tudi pri presnovnih boleznih, kot so težave z revmo in protinom. Zunanje se lahko uporablja pri
manjših poškodbah in vnetjih kože.
Previdnost ni odveč
Kljub opevanim učinkom, ki mu jih
ljudje pripisujejo, previdnost ne sme
biti odveč! Žajbelj namreč vsebuje tujon, ki je strupen za osrednje živčevje.
Tujon se kopiči predvsem v alkoholnih
izvlečkih; v čajih in sredstvih za grgranje pa se tujon ne izloča. Pri uživanju
žajblja naj bodo previdni bolniki, ki jemljejo zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni ali uspavala, saj se lahko poveča njihov učinek delovanja. Pazljivi
naj bodo tudi bolniki z nizkim krvnim
tlakom, saj lahko dodatno zniža krvni
tlak. Nosečnice ne smejo uporabljati
žajblja, saj lahko povzroči splav. Prav
tako se ne sme uporabljati med dojenjem, ker zavira tvorbo mleka.
Žajbelj ima blagodejne učinke pri
različnih težavah. A preden posežete
po žajblju, se le obrnite na farmacevta, ki vam bo dal strokovni nasvet glede njegove uporabe in priprave.
Marina Gyurica, mag. farm.
z našega štedilnika
Kaj je lepota?
Zvitki z mesnim sirom
Tudi mi mislimo, da je lepota velik
zaklad. Ampak dejstvo je tudi, da lepota
prihaja do znotraj. Če je vse v redu tam,
je to vsekakor vidno tudi navzven. Ko
govorimo o videzu, so ljudje, s katerimi
je narava ravnala radodarneje. In to ne
glede na to, za kakšen življenjski slog se
odločijo. Zato velja pritegniti izrečenim
besedam velikega znanstvenika Alberta
Einsteina, ki je dejal: »Vse, kar ima
vrednost, se ne da meriti, in vse, kar
se da meriti, nima vrednosti!« Nikakor
ne moremo prezreti dejstva, da zunanji
videz v marsičem vpliva na človeka. Že
prvi vtis, ki ustreza pričakovanjem, je
lahko odločilen.
tečajnica
Tečajnica Banke Slovenije
Referenčni tečaji ECB 15. 2. 2011
(x enot nacionalne valute za 1 evro)
Ameriški dolar
USD
1,3510
Bolgarski lev
BGN
1,9558
Hrvaška kuna
HRK
7,4068
Madžarski forint
HUF 271,06
Švicarski frank
CHF 1,3124
Turška lira
TRY
2,1504
Britanski funt
GBP 0,8375
8 rezin mesnega sira, 2 korenčka, 2 kisli kumari, 1 sveža paprika, 100 g sira
edamca, 1 žlica gorčice, 1 žlica sveže naribanega hrena, 80 g kalčkov lucerne,
4 žlice olivnega olja, 2 žlici balzamične
omake, sol, mleti poper.
Korenje operemo in olupimo ter
narežemo na enako dolge trakove. V
slanem kropu jih skuhamo in odcedimo. Papriko očistimo in prav tako
narežemo na trakove. Na trakove narežemo tudi kisle kumarice in sir. Pripravljene trakove zelenjave zlagamo
na rezine mesnega sira, ki smo ga prej
premazali z gorčico. Potresemo z naribanim hrenom in zvijemo v zvitek. Na
sredino krožnika damo nekaj kalčkov
lucerne, posolimo in popopramo ter
pokapljamo z olivnim oljem in balzamično omako. Na vrh pripravljenih
kalčkov zložimo zvitke.
Juha iz pire in prekajenega
govejega jezika
150 g pire, 200 g prekajenega govejega
jezika, 30 g olja, 80 g čebule, 80 g korenja, 150 g krompirja, 50 g gomolja zelene, 2 stroka česna, 1 žlica moke, 2 l zelenjavne jušne osnove, sol, poper, lovorjev
list, ščep majarona, sesekljan peteršilj.
Piro čez noč namakamo v hladni
vodi. Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na kocke naezan goveji jezik in na kocke narezano
zelenjavo. Dodamo piro in zalijemo z
jušno osnovo. Solimo, začinimo in kuhamo, da se pira do polovice zmehča. Dodamo na kocke narezan krompir in kuhamo še toliko časa, da je
tudi krompir kuhan. Iz olja in žlice
moke naredimo prežganje ter ga dodamo juhi, ki naj vre še nekaj minut.
Na koncu dodamo po potrebi še sol in
začimbe ter potresemo s peteršiljem.
Goveja bržola v
poprovi omaki
4 goveje bržole (po 180 g), 30 g masla, 30
g vloženega zelenega popra, 1 žlička gorčice, 2 dl mesne osnove, 1 dl vina Porto, 1
dl sladke smetane, sol, poper.
Bržole narahlo potolčemo, solimo,
popramo in premažemo z gorčico. V
ponvi segrejemo maslo in bržole z
obeh strani popečemo. Zalijemo z vinom in mesno osnovo. Dodamo zeleni poper in omako na hitro prevremo.
Na koncu dodamo še sladko smetano
in postrežemo.
Krompirjeva zloženka
s porom in slanino
500 g krompirja, 250 g pora, 150 g slanine, 150 g kisle smetane, 1 jajce, 50 g
mleka, sol, poper, muškatni orešček, 80
g naribanega ementalca, 40 g olja, maslo za pekač.
Krompir operemo, olupimo in narežemo na pol centimetra debele rezine. V ponvi na maščobi prepražimo
na rezance narezano slanino, dodamo na kolobarje narezan por in pražimo nekaj minut, da se por zmehča. Ognjevarno posodo ali primeren
pekač namažemo z maslom. Polovico krompirja damo v pekač, potresemo s praženim porom ter prelijemo s
polovico polivke iz smetane, mleka in
jajca. Dodamo še preostali krompir in
prelijemo s preostalim polivom. Vse
skupaj potresemo z naribanim sirom
in spečemo v pečici.
Radič in motovilec
s pomarančo
150 g rdečega radiča, 150 g motovilca,
1 pomaranča, 150 g kuhanega rdečega
fižola, 2 žlici kisle smetane, 100 g jogurta, sol, mleti poper, 1 žlica narezanega drobnjaka, 1 žlička sesekljanega
koprca.
Radič in motovilec očistimo in
operemo. Fižol odcedimo in izplaknemo z vodo. Pomarančo olupimo
in odstranimo belo kožico, razdelimo
na krhlje in nato z ostrim nožem izluščimo sadno meso iz kožice. Kislo
smetano, jogurt in začimbe zmešamo
v preliv.
Radič, motovilec, fižol in krhlje pomaranče zložimo v primerne solatne
sklede in prelijemo s pripravljenim
prelivom.
Hruškova strjenka
8 hrušk, 2 jedilni žlici sladkorja, 100 g
marelične marmelade, košček cimetove
skorje, 80 g rozin, 40 g masla, 10 listov
želatine, 2 dl belega vina, 40 otroških
piškotov.
Hruške olupimo, narežemo na četrtine, odstranimo peške in narežemo na krhlje. V kozici pomešamo
krhlje s sladkorjem, marelično marmelado, maslom, cimetom in rozinami. Na slabem ognju dušimo deset
minut, nato odstavimo. Liste želatine
namakamo v hladni vodi, ožmemo in
dodamo še k topli hruškovi masi. Piškote navlažimo z vinom in z njimi
obložimo model za šarloto.
Polovico mase damo v model, nanjo zložimo plast piškotov, dodamo
preostalo maso in končamo s plastjo
piškotov. Strjenko pokrijemo s folijo
in postavimo za nekaj ur v hladilnik,
da se strdi. Potem jo previdno stresemo iz modela in poljubno narežemo.
Daniel Kozar, vodja kuhinj
v hotelu Termal in Termah 3000
datum: 17. 02. 2011
VESTNIK
17. februarja 2010 | Vestnik |
stran 23
23
besede mode
Lepota
v osnovi
Naša garderoba praviloma šteje deset
osnovnih oblačilnih elementov. Moda
nam vsakič ponuja nekaj svežine, a približno deset je številka, okrog katere se
vrti magično kombiniranje za vsakodnevni videz. Seveda je različic mnogo
več, saj si vedno znova kaj dokupimo.
Priznati pa moramo, da si nas večina
brez enostavne T-majice ne predstavlja
poletja.
Zakaj deset?
Gre enostavno za to, da se spomnimo, da je kombiniranje oblačil igra z
nekaj več ali manj kot desetimi osnovnimi oblačilnimi elementi (črne ravne
hlače na rob, hlače iz džinsa, krilo do
kolen, blejzer, T-majica, jopa, trenčkot,
plašč, bluza, puli). Včasih se je dobro vrniti k osnovnim mislim, vprašanju, kaj
nam osebno pomeni lepota. Morda je
takrat iskanje harmonije v lastni garderobni omari in seveda s pomočjo stenskega ogledala lažje. Vse se začne v glavi,
zato so spremembe bolj enostavne, kot si
predstavljamo. Pomlad in poletje sta dovolj daleč, da se zamislimo, kje tiči naša
lepota in koliko nam je pomembna.
Barva belega čaja
Moderno, udobno in sveže. Barve, ki so
se pojavile na modnih pistah za pomlad
in poletje 2011, ustrezajo trendom dobrega počutja, ki so povezani z enostavnimi oblikami, funkcionalnimi prednostmi in naravnimi barvami. Beli čaj prinaša
vse odtenke »off white«, ki jih radi vidimo v prijetnih vsakodnevnih oblačilih.
T-majica je eden izmed tistih osnovnih
oblačilnih elementov, ki brez bele barve
težko shaja. Vsaka različica deluje sveže
in privlačno. Nove so kombinacije z dolgim krilom, ki jih moda ponuja za večerne slavnostne dogodke. V takih primerih
T-majica ni iz stoodstotnega bombaža,
če je, pa gre za visokokakovosten mercerizirani bombaž, ki ga spoznamo po rahlem lesku in prijetnem otipu. Verjetno
pa nam tudi cena pove svoje.
Vsak detajl šteje
Pri enostavni obliki, preciznem kroju
in eni barvi šteje vsak detajl. Pri enostavni T-majici sta to lahko barva in debelina sukanca ali potisk oblike žepa ali prišit gumb, ki zmoti naše oko. Predmeti ali
elementi, ki se pojavijo na nepričakovanem mestu, vedno vzbujajo pozornost.
Najprej nas nekaj moti, potem se sprašujemo, zakaj je nekaj na nepričakovanem
mestu, in tretja faza je enostavna; celota nam zaradi detajla postane popolnoma všeč. V primeru, da nam ni, pa morda detajl res ni na pravem mestu. Lepota
je vedno povezana s harmonijo in našim
kompleksnim zaznavanjem.
In lepota je povezana z napakami. Nič
ni narobe, da so del vsakdana; pomembno je, da jih znamo nositi. Skriti ali odkriti, in to vsakič bolje.
Tatjana Kalamar Morales
BARVA CMYK
24
turizem
| Vestnik | 17. februarja 2011
turistične
prireditve
Murska Sobota – V četrtek, 17. februarja, ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje Pri nas na
vrtu o tem, kako urediti okolico svojega doma na naravi prijazen način.
Predaval bo Ivan Esenko, ki je med
drugim tudi avtor knjige Vrt, učitelj
življenja. Organizator je Društvo za
opazovanje in preučevanje ptic Slovenije v sodelovanju z Društvom za
spodbujanje mladinskih, raziskovalnih in ustvarjalnih dejavnosti Jarica.
Grad – V petek, 18. februarja, ob 18.
uri bo v okroglem salonu gradu Grad
predavanje v mednarodnem letu gozdov z naslovom Bioakustika (poslušanje in prepoznavanje živalskih zvokov, petja in oglašanja). Predaval bo
dr. Tomi Trilar, ki je priznan strokovnjak s področja poznavanja in raziskovanja oglašanja živali. Organizatorja sta JZ Krajinski park Goričko in
Prirodoslovni muzej Slovenije.
Gornja Radgona – V soboto, 19. februarja, ob 19. uri bodo člani medicinske humanitarne odprave Malavi
2010 predstavili film Toplo srce Afrike – Odprava Malavi 2010. Film povzema njihovo vsakodnevno delo v vaseh Malavija.
datum: 17. 02. 2011
O uresničevanju projekta TourKult na gradu Grad
Dobili turistični vlakec,
klavir in prireditveni šotor
Trženje turizma s poudarkom na glasbi na visoki umetniški ravni – Vključili tudi strokovnjake
Na gradu Grad so partnerji pri mednarodnem projektu TourKult – razvoj
turizma s sodelovanjem na področju
kulture pripravili drugo letno tiskovno konferenco, na kateri so predstavili
dosedanje aktivnosti. Prvič so javnost
seznanili s projektom v hotelu Eisenberg v Avstriji ob začetku njegovega
uresničevanja in podpisu partnerske
pogodbe v začetku lanskega leta. Projekt, katerega vrednost je milijon in 58
tisoč evrov, izvajajo v okviru programa evropskega teritorialnega sodelo-
vanja Operativnega programa Slovenija Avstrija 2007–2013. Sofinancira ga
Evropska unija iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj. Vodilni partner
pri projektu je društvo J: Opera Jennersdorf, na slovenski strani je partner
Občina Grad, v Avstriji pa je partner še
Občina Sveti Martin ob Rabi.
Predsednik poletnega festivala J:
Opera Jennersdorf Hubert Janics je
povedal, da skupaj uspešno uresničujejo cilj projekta, to je trženja turizma
s sodelovanjem na področju kulture,
še posebej z glasbo na visoki umetniški ravni. Župan Občine Grad Daniel
Kalamar je povedal, da bodo z novo
kulturno-turistično naravnano strategijo in zanimivo ponudbo skušali pridobiti v te kraje nove goste, pa tudi
še bolj povezati avstrijsko in slovensko pokrajino in ljudi, ki jih je nekoč
ločevala meja. Direktor Javnega zavoda Krajinski park Goričko dr. Bernard
Goršak pa je dodal, da se bodo v okviru
projekta tako razvili novi kulturno-turistični produkti na gradu in grajskem
dvorišču, ki jih ta prostor potrebuje.
Trije partnerji so si zadali kulturno oživiti obmejne regije Gradiščanskega v
Avstriji in Goričkega v Sloveniji, ob tem
pa tudi nakupiti potrebno manjkajočo
opremo. Doslej so na slovenski strani
kupili koncertni klavir, šotor za prireditve in okolju prijazen turistični vlakec,
ki bo vozil čez meje krajinskih parkov
Goričko in Raab. Na avstrijski strani pa
so v umetniški vasi Neumarkt opremili garderobe in sanitarije. Poteka tudi
pilotna aktivnost Mojstrski tečaj pe-
Z novo kulturnoturistično naravnano
strategijo in zanimivo
ponudbo bodo skušali
pridobiti v te kraje nove
goste, pa tudi še bolj
povezati avstrijsko in
slovensko pokrajino.
Martjanci – Vsak ponedeljek med 18.
in 20. uri potekajo v dvorani vaško-gasilskega doma ustvarjalne rokodelske
delavnice, ki jih organizira Turistično
društvo Martjanci. Na delavnicah se
udeleženci učijo vezenja, kvačkanja,
izdelovanja nakita in izdelkov iz gline ter drugo.
Pomurje – Društvo Joga v vsakdanjem
življenju Maribor je s ponedeljkom začelo vadbo v Pomurju, ki bo potekala
do 17. junija. Murska Sobota, gasilski
dom (prva stopnja – sreda 19.30, joga
za starejše – sreda 15.30, joga za otroke – torek 16.00). Ljutomer, Gimnazija
Franca Miklošiča (prva stopnja – četrtek 18.30). Gornja Bistrica, osnovna šola Prežihovega Voranca (prva
stopnja – sreda 18.00). Lendava, Zavod za kulturo madžarske narodnosti (prva stopnja – ponedeljek 17.15).
Gornja Radgona, osnovna šola (prva
stopnja – ponedeljek 17.00).
Z namenom razvijati turizem in kulturo ob meji treh dežel je v okviru projekta Treartes – TourKult Občina Grad dobila tudi
koncertni klavir.
tja v sodelovanju s Poletno akademijo
Praga-Dunaj-Budimpešta, kjer mednarodno uveljavljeni učitelji vadijo z nadarjenimi študenti z vsega sveta. Prvi
tečaj je bil julija in avgusta lani, tudi
s koncertom na gradu Grad, v okviru
tega pa so tudi razpisali natečaj za štipendijo Giuseppe Sinopoli na avstrijski in tečaj za zborovodje na slovenski
strani. Izoblikovali so tudi skupno blagovno znamko prireditev na tem prostoru Treartes – TourKult v trideželju
(turizem in kultura ob meji treh dežel).
Strokovnjaki s področja kulturnega turizma, menedžmenta in prava so izdelali novo zasnovo kulturne čezmejne
regije, marketinško študijo in razvili
koncept za pridobivanje sponzorjev.
Jože Gabor
Deset let društva Gaj iz Filovec
Vinograd Vitis Vitae ob slamnati strehi
V okviru mednarodnega projekta so obnovili stare vinske kleti – Razvoj turizma in vinogradništva
V nedeljo je pripravilo Vinogradniško-turistično društvo Gaj Filovci v filovski kulturni dvorani prireditev ob
desetletnici društva, katerega člani so
si v teh letih prizadevali za ohranjanje
kulturne dediščine, varovanje pokrajine ter razvoj vinogradništva in turizma.
O delu društva Gaj v preteklih desetih letih je na prireditvi govoril njegov predsednik Jožef Horvat, udeležence pa je pozdravil tudi župan
Občine Moravske Toplice Alojz Glavač. Podelili so priznanja najbolj aktivnim članom, v kulturnem programu so nastopili kvintet Aeternum in
Filovske pevke. Praznovanja so se
udeležili tudi predstavniki sosednjih
vinogradniških društev in vinogradniških društev iz Madžarske, s katerimi sodelujejo. Predsednik društva
Jožef Horvat je ob tem povedal, da so
ob vasi Filovci tudi trije hribi z vinsko
trto, med njimi tudi hrib, ki ga imenujejo Gaj. Vinogradniki na teh hribih so že pred ustanovitvijo društva
razmišljali, kako tem goricam vdihni-
Fotografija Jože Gabor
Grad – V prostorih gradu Grad je na
ogled razstava keramike bolgarskega umetnika Ivana Angelova Panova
z naslovom Za zaprtimi vrati / In the
back of the closed door. Razstavo sta
pripravila JZ Krajinski park Goričko
in Kozjanski park, na ogled pa bo do
31. marca 2011.
Fotografija Jože Gabor
Ljubljana – V sredo, 23. februarja, bo
v Festivalni dvorani na Gospodarskem razstavišču ena najboljših študentskih zabav, ki jo organizira Klub
prekmurskih študentov, Bujta repa.
Začela se bo ob 20. uri s pristno prekmursko večerjo, med katero bo nastopila skupina Nubira. Od 22. ure naprej
pa bodo nastopili skupina Plamen,
Sončna uprava in Jože Činč s skupino
D'Kwaschen Retashy. Za plesne viže
bo skrbel Črt DJ.
Murska Sobota - V Pokrajinski in študijski knjižnici je na ogled fotografska
razstava Fotokluba Murska Sobota, na
kateri sodeluje petnajst avtorjev s 24
fotografijami.
stran 24
www.vestnik.si | e: [email protected]
Martjanci – V soboto, 19. februarja, ob 18. uri bo v klubskih prostorih
NK Čarda Martjanci kartaški turnir v
šnopsu.
Čakovec – V razstavišču Scheierjeve
hiše je na ogled fotografska razstava
Mura – reka, ki nas združuje, na kateri
razstavljajo tudi fotografi iz Fotokluba Murska Sobota in Foto-videokluba Lendava. Razstava bo na ogled do
28. februarja.
VESTNIK
Med najbolj prizadevnimi člani društva, ki so prejeli priznanja, sta ob predsedniku
Jožefu Horvatu še Jožefa Gutmana starejši in mlajši.
ti neko novo življenje, po ustanovitvi
društva pa so se rojevale ideje druga
za drugo: »Tako smo v okviru mednarodnega programa izvedli dva projek-
ta, prvega z naslovom Pod slamnato
streho in drugega z naslovom Kruh in
vino – nova kultura bivanja. Pri izvajanju projekta smo zasadili društve-
ni vinograd Vitis Vitae – nova kultura
bivanja z več kot štiridesetimi različnimi sortami vinske trte, obnovili pa
smo tudi nekaj s slamo kritih vinskih
kleti in organizirali delavnice ljudskih
obrti. V okviru naših aktivnosti smo
tudi navezali stike z vinogradniškimi društvi iz Avstrije in Madžarske.
Tako smo tudi letos na našo obletnico povabili člane vinogradniških društev iz Ozskoja, Magyarszombatfe in
Györvarja. Dobro pa sodelujemo tudi
s sosednjimi vinogradniškimi in drugimi društvi. Prizadevamo si, da bi
to prekrasno naravo v okolici našega kraja v čim lepši luči ponudili in
predstavili vsem tistim, ki pridejo v
naše kraje.«
Vsako leto v Gaju organizirajo tudi
društveno trgatev v vinogradu Vitis Vitae z žametno črnino, potomko
najstarejše vinske trte na svetu, katere cepič so dobili z Lenta iz Maribora,
uredili pa so tudi društveno vinoteko.
Sodelujejo tudi na drugih prireditvah
in v aktivnostih v kraju in občini.
J. G.
BARVA CMYK
razvedrilo
www.vestnik.si | e: [email protected]
datum: 17. 02. 2011
VESTNIK
17. februarja 2011 | Vestnik |
Horoskop napisala Jolanda
stran 25
25
www.vedezevanjedolly.com
Za osebni obisk 031 457 557 ali 090 44 66 | 1,29 eur/min
OVEN 21. 3.–20. 4.
TEHTNICA 24. 9.–23. 10.
Pred vami je čas resnega dela, zavedajte se tega. Bodite disciplinirani in
odgovorni. V sebi imate moč uresničiti vse, kar si želite. Orodja, ki so za to
potrebna, so vam na razpolago. Izkoristite svojo voljo in izpilite svoje spretnosti. Varujte se nadzorovanja in manipulacije.
Zelo romantično boste razpoloženi.
Bolj kot navadno vas bodo zanimale
ljubezenske izjave. Ne sanjarite, kadar
to ni potrebno. Naj vas vaši romantični ideali ne zavedejo. Eno je, če proslavljate uresničitev svojih življenjskih
sanj, drugo pa, če se izgubljate v sanjarjenju o nečem neuresničljivem.
BIK 21. 4.–21. 5.
ŠKORPIJON 23. 10.–23. 11.
Pred vami so odločitve in ne boste vedeli, kaj storiti. Razum in srce se bosta prepletala. Odstranite prevezo z oči
in poglejte naravnost v to, kar je pred
vami. Zelo verjetno dobro veste, kaj
morate storiti, a se bojite. Ne zatiskajte si oči pred realnostjo. Nič se ne bo
rešilo samo od sebe.
Kar precej boste zatopljeni v svoje
delo. Študirate ali se kako drugače pripravljate na boljšo prihodnost. Vaša
disciplina in navdušenje bosta prinesla dobre rezultate. A privoščite si tudi
trenutek oddiha in ga užijte v dobri
družbi. Ne ženite se preveč k srcu in
ne pozabite na vse drugo.
DVOJČKA 22. 5.–21. 6.
STRELEC 24. 11.–22. 12.
Nikar ne držite svojega mnenja samo
zase, potrebno bo sodelovanje drugih
oseb v vaši bližini. Ni vam treba, da vse
sami postoriti, razdelite delo in zadeve bodo stekle prej, kot si lahko mislite. Preveč ste obremenjeni s prihodnostjo, tako da ne vidite, kaj se vam
dogaja ta hip.
Strast vas žene v nove dogodivščine.
Nad vsem, kar vam pride na pot, boste navdušeni. Ni vas strah, čeprav seveda čutite adrenalin. Pripravljeni ste
na nove poteze in podvige. Če vam ne
pride naproti, jo boste šli iskat. Ne bodite nepremišljeni. Pojdite, samo bodite previdni.
RAK 21. 6.–22. 7.
KOZOROG 21. 1.–19. 2.
Čutite, da morate narediti korak naprej. Morda se bojite sprememb, ki bi
jih povzročili vaši koraki. Bodite pozorni na malenkosti in se zaradi strahu
ali trme ne obračajte proč. Me mislite,
da morate plesati, kakor igrajo drugi,
in ne preslišite svojega lastnega srca.
Poskusite uskladiti svoj življenjski ritem,
fizično, duhovno, čustveno in intelektualno. Naj bodo vaša dejanja ali nadejanja primerna okoliščinam, v katerih ste
se znašli. Ozavestite, kaj vas pelje bližje
k cilju in kaj vas od njega oddaljuje. Ne
dovolite, da bi vas strah ohromil.
LEV 23. 7.–23. 8.
VODNAR 21. 1.–19. 2.
Vaša inteligenca predstavlja bistvo
vaše osebnosti. Pomagala vam je, da
ste zase in za svoje bližnje ustvarili
uspešno življenje. Poiščite ravnovesje
v svoji samopodobi in v svojih odnosih do drugih. Pazite, da ne postanete
prevzetni. Vaš razum je močno orodje, a če ga preveč usmerjate navznoter,
lahko postanete tudi zamorjeni.
Dnevi vam bodo naklonjeni za razmišljanje, kar vam bo prišlo zelo prav, saj
imate pravi dar. Modro ga uporabite,
da boste jasno videli stvari, ki so pred
vami. Dobro se sporazumevajte in si
ustvarite dobre okoliščine za prihodnost. Malo boste morali krotiti jezo,
da ne boste komu povzročili škode.
DEVICA 24. 8.–23. 9.
Ne mislite, da je boj edini ali najlažji
način reševanja sporov. Izgube so lahko velike na obeh straneh. Morda bi
bilo dobro premisliti, sprava in pravi
pristop bi dolgoročno prinesla boljše
rezultate. Morate se vprašati, kaj je pomembno in koliko je vse skupaj vredno.
Nagrade za
izžrebane reševalce
1. nagrada: knjiga Lahko jem,
mag. Branislava Belović
2.–8. nagrada: majica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na
uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta
Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do
petka, 25. februarja 2011.
Rešitve iz 5. številke: PETRA MAJDIČ, DEJAN ZAVEC, GASILCI
1. nagrada kuharska knjiga: Tatjana Magdič, Ul. Štefana Kovača 119, 9224 Turnišče; 2.–8.
nagrada majica: Majda Domanjko, Kapelski Vrh 11, 9252 Radenci; Erika Radon, Cankarjeva
ul. 31 c, 4240 Radovljica; Miroslava Oletič, Gregorčičeva ul. 15, 9220 Lendava; Helena Vuk,
Zvezna ul. 4, 9000 Murska Sobota; Darja Flisar, Ul. Zorana Velnarja 16, 9000 Murska Sobota; Dušan Pesek, Šalovci 76, 9204 Šalovci; Jernej Ščančar, Skakovci 62, 9261 Cankova
RIBI 20. 2.–20. 3.
Nakazuje se vam partnerski odnos, lahko gre za romantično zvezo ali poslovno partnerstvo. V obeh primerih obstaja priložnost, da v tem partnerstvu
razvijete nekaj posebnega. Cenite dar
trenutka in uživajte v njem. Obstajajo
še neuresničene možnosti. Če so prisotni vsi elementi, pa ne naredite koraka
naprej, lahko zamudite priložnost.
deset razlik
Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za
informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 mora vsebovati številke od 1 do 9.
Rešitev:
Ilustraciji Mladen Mrčela
Ime in priimek, naslov:
BARVA CMYK
26
| Vestnik | 17. februarja 2011
[email protected]
tel.: 02 538 17 20
Še leto do okrogle obletnice
Omagalo je srce in dih je zastal,
a nate spomin bo večno ostal.
V SPOMIN
živali
Program, ki ima svoje gledalce
12. februarja je minilo žalostno leto od takrat,
ko nas je zapustila draga mama, babica in tašča
NESNICE, MLADE, začetek nesnosti,
cepljene, rjave, sive, črne. Naročite:
Nemčavci, tel.: 528 11 90, Petanjci, tel.:
546 15 05, Beznovci, tel.: 549 10 25, Grad,
tel.: 553 11 48. m018795
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred
nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci
49, tel.: 582 14 01. m018796
Sidonija Benko
iz Neradnovec 4
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu
in prižgete svečko spomina.
Njeni najdražji
posesti
VINOGRAD na Jelovškovem bregu
prodajo. Tel.: 544 11 20 ali Lončarovci 27.
m018909
...
Daleč je,
daleč je tisto.
Daleč
od tod.
Tako daleč,
da morebiti
še tam tega ni več,
tam,
kjer vzšumevajo mure,
morebiti
je zdaj že vse to
odšlo
še daleč dalje,
da je že dalje
tudi od ondod,
od marsikod ...
Dalje od vsepovsod.
(Igor Jože Olaj)
HIŠO v bližini Cankove, 130 m2 bivalne
površine, gospodarsko poslopje, okrog
1.700 m2, sadovnjak in vrt prodam. Hiša
je obnovljena in lepo ohranjena. Vse
informacije po tel.: 041 623 217. m018938
VEČJI VINOGRAD, dobro vzdrževan,
renski in laški rizling, dam v najem po
nizki ceni. Tel.: 051 619 762. m018940
Fotografija Studio AS
kmetijska mehanizacija
Studio AS ima prostore na dvorišču nekdanje bolnišnice.
spremljajo ob pomoči večine kabelskih operaterjev ter Telemacha in Teleinga v Pomurju in tudi širše po celotni Sloveniji v sistemih Siol TV, T-2 in
Amis, sicer pa lahko oddaje in novice
iz lokalnega okolja spremljate na spletni strani televizije www.tv-as.net, pa
tudi po mobilnem telefonu in portalu
Planet9. Televizija AS je koncesionar
za tretji digitalni multipleks in ima lasten digitalni oddajnik (37. kanal, 602
MHz, Mlinopek M. Sobota), preko katerega lahko spremljajo program vsi
tisti gledalci, ki nimajo in niso naročeni na kabelske operaterje in jim je
to edina možnost ogleda lokalnega televizijskega programa. Televizija As je
tudi članica Združenja lokalnih in regionalnih televizijskih postaj Slovenije in aktivno sodeluje v tretji slovenski
TV-mreži, v okviru katere si program
izmenjuje pet regionalnih televizij –
poleg AS-a še Gea TV, TV Primorka,
VTV in TV Novo mesto, poleg tega pa
potekajo tedenske izmenjave oddaj še
s porabskim medijem Gothard TV, tedenski pregled dogodkov ob Muri pa
lahko vsak teden gledajo tudi gledalci
Regionalnega RTV-centra Maribor.
Na televiziji, ki se je skozi 19 let neprekinjenega programskega oddajanja z zanimivimi informativnimi, pogovornimi in glasbenimi oddajami,
raznimi kratkimi filmi, reportažami
in drugimi zanimivimi prispevki priljubila domačemu občinstvu, imajo
ustvarjalci programa in projektov veliko novih zamisli in delovnega zagona ter se že veselijo prihodnjega leta,
ko bodo zaznamovali okroglo 20.
obletnico delovanja te pomurske televizijske hiše.
S. S.
VESTNIK lahko kupite tudi na večini
pošt v Pomurju, bencinskih servisih
ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
www.pomurje.si
Plačilo na 12 obrokov
z Diner kartico in American Express
Poredoš, s. p., Brezovci 69 a, 9201 Puconci
KUPIM TRAKTOR IMT ali URSUS. Tel.:
041 206 013. m018910
KUPIM KMETIJSKE PRIKLJUČKE IN
TRAKTORJE. Plačilo takoj. Tel.: 041 679
937. m018547
KUPIM TRAKTOR URSUS. Tel.: 051 639
777. m018741
Center za ravnanje z odpadki Puconci,
Vaneča 81, 9201 Puconci
Kmalu po dopolnjenem 78. letu starosti
nas je 8. februarja 2011 zapustil
Franc Győrfi
KUPIM TRAKTOR URSUS, ZETOR ali
IMT. Tel.: 070 521 564. m018899
iz Ulice Nikole Tesla 3
v Murski Soboti
ROTACIJSKO KOSILNICO SIP ROTO
165 in krožno brano, 28 diskov, lepo
ohranjeno, prodam. Tel.: 031 311 161.
m018918
TRAKTOR IMT 565 de luxe prodam.
Tel.: 521 11 78 ali Markišavci 24. m018922
TRAKTORSKI VILIČAR za nalaganje
okroglih bal prodam za 600 evrov. Tel.:
041 726 405. m018923
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji
poti ter darovali cvetje in sveče ali prispevali v dobrodelne namene.
Zahvaljujemo se tudi osebju internega oddelka bolnišnice v Murski
Soboti, Cvetličarstvu Spominčica, Pogrebništvu Komunale Murska
Sobota, gospodu Antonu Križniku za poslovilni govor in kvintetu
Prekmurci za lepo odpete pesmi.
Njegovi najbližji
DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG
REGENT, 14-colni, mehansko obračanje,
prodam. Tel.: 031 666 958. m018924
PLUG, obračalni, pajka, rotacijsko koso,
traktorski viličar in mulčar kladivar
prodam. Tel.: 051 764 421. m018926
Nihče ne ve, kaj želel si si takrat,
morda vsaj še eno pomlad ...
TRAKTOR IMT 539, sejalnico IMT,
balirko Clas, dvobrazdni obračalni
plug Regent, predsetvenik in cepilnik
drv ugodno prodam. Tel.: 041 285 568.
m018934
KUPIM TRAKTOR IMT, ZETOR ali
URSUS, lahko tudi z okvaro, krožno
brano, plug, obračalnik ali trosilnik za
gnoj. Tel.: 041 816 269. m018939
razno
PRODAMO IN BREZPLAČNO
DOSTAVIMO kamen, skrilavec, različnih
barv in debelin. Tel.: 041 678 966.
m018683
DOBRO OHRANJENO DEKLIŠKO KOLO,
16 col, in posteljo, ki raste z otrokom,
3 dolžine, prodam. Tel.: 041 423 347.
m018921
V SPOMIN
Minilo je leto dni od takrat, ko nas je zapustil
naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat
Anton Čontala
iz Motovilec 26
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete sveče
in prinesete cvetje – iskrena hvala!
Vsi, ki smo te imeli radi
Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji
BUKOVI BRIKETI in DRVA iz
SUŠILNICE. Tel.: 051 828 683. Fishner. Z
nami vam bo zares toplo! m017874
PROFESIONALNO ŽAGO in spenjalnik
za izdelavo kotov pri uokvirjanju slik
prodam. Tel.: 522 14 18. m018933
storitve
KREDITI do 30.000 EUR (tudi brez
hipoteke). Možnost posojila tudi pri
nižjih dohodkih! Odplačilo starih
kreditov! Posojilo na vaše vozilo!
Svetujemo najugodnejšo rešitev.
PANTA RHEI & Co, d. n. o., Industrijska
ul. 9, MB, 02 228 30 21. m018464
VARUJMO OKOLJE,
SAJ SI GA IZPOSOJAMO
OD GENERACIJ,
KI PRIHAJAJO ZA NAMI!
www.cerop.si, [email protected]
ZAHVALA
KUPIM TRAKTOR, sadilnik krompirja,
obračalnik, koso in drugo kmetijsko
mehanizacijo. Tel.: 031 804 546.
m018868
Zidarstvo,
fasaderstvo
in izolacija
zidov,
strojni ometi
Jože Horvat
Z vami pri reševanju problema prevoza!
Rešilna
, nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1
informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič
V Murski Soboti prodamo
nova stanovanja, velika:
s. p.
EKOLOŠKO
KURILNO
OLJE
KURILKO
tel.: 54 59 280
VESTNIK
stran 26
www.vestnik.si | e: [email protected]
Televizija As
Pomurski televizijski medij TV AS je
na področju televizijske produkcije,
tj. oblikovanja in predvajanja televizijskih oddaj, že stari maček. Začetki predvajanja lastnega televizijskega
programa segajo v leto 1992, natančneje v mesec februar tistega leta, ko
so bile posnete in predvajane prve
oddaje po CATV-ju Murska Sobota.
Že naslednje leto je medij predvajal
stalno tedensko informativno oddajo
Teden ob Muri, ki je ostala stalnica v
programu Televizije As.
Do leta 1996 je razvoj medija prinesel kar nekaj uspešnih sprememb in
vidno napredoval tako po kakovosti
kot količini, saj se je lastna produkcija povečala na pet ur ustvarjenega
televizijskega programa na teden. Vodilno mesto v programski shemi je zavzela dnevnoinformativna in izobraževalna oddaja Gnes.
Danes je TV AS s povprečno dvema urama lastnega programa na dan
prepoznaven in po raziskavah neodvisne mednarodne raziskovalne družbe
AGB Nielsen Media Research najbolj
gledan lokalno-regionalni televizijski
medij v Pomurju.
Televizija kontinuirano spremlja in
z dnevnim poročanjem o dogodkih in
novostih v regiji lokalnemu in širšemu prebivalstvu skuša omogočiti aktualen vpogled v dogajanje v deželi ob
Muri. Ob tem si prizadeva kakovostno
informirati, ozaveščati, izobraževati in obveščati prebivalstvo ter s tem
spodbujati tudi gospodarski razvoj regije. V okviru svojih programskih vsebin namenja posebno skrb madžarski
in romski manjšini ter porabskim in
drugim Slovencem v zamejstvu.
Program televizije lahko gledalci
datum: 17. 02. 2011
Filovci 110, 9222 Bogojina. Tel./faks:
02 547 10 14, stanovanje: 02 547 13 00,
GSM: 041 631 193, 041 956 370
- 70,76 m2, cena 104.432,34 €
- 83,65 m2, cena 124.113,69 €
- 129,34 m2, cena 169.160,72 €
BARVA CMYK
datum: 17. 02. 2011
VESTNIK
17. februarja 2011 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: [email protected]
stran 27
27
KOMUNALA
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš,
ni več tvojega nasmeha, ni več tvoje dobrote,
nam pa žalost srce trga, solze lije iz oči,
dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 58. letu nas je zapustil
dragi mož, oče, brat in dedek
Franc Debelak
s Petanjec 80 a
Zahvaljujemo se vsem,
ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence, cvetje,
sveče, za svete maše in vse druge prispevke.
Hvala govorniku za ganljive besede slovesa, gospodu župniku za
pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Kampuš.
Žalujoči njegovi najdražji
Kdor živi v spominu drugih,
ni mrtev, je samo oddaljen.
V SPOMIN
18. februarja mineva leto žalosti od takrat,
ko nas je zapustil naš dragi
Martin Čurič
V 85. letu nas je po težki bolezni zapustila draga
mama, babica, prababica, tašča in sestra
Terezija Marič
roj. Baler
iz Rakičana
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili
na njeni zadnji poti, darovali cvetje, vence, sveče, za svete maše
in druge dobrodelne namene.
Iskrena hvala gospodu generalnemu vikarju msgr. Francu Režonji za
pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku gospodu
Stropniku za besede slovesa, pogrebništvu Banfi in Domu starejših
Rakičan za oskrbo, posebno sestri Nadi Hercan.
Hvala tudi za dolgoletno pomoč med njeno boleznijo gospe
Mariji Tratnjek iz Lipovec in gospe Rozi iz Logatca ter sosedom
Gruškovnjakovim in Karolijevim za nesebično pomoč.
Žalujoči njeni najdražji
Ko tiha večerna rosa je padla na tla,
zaprla oči si in tiho odšla.
Mirno je teklo tvoje življenje,
dokler ga nista načela bolezen in
trpljenje.
Ostal tvoj dom je poln sivine,
imamo na tebe le lepe spomine.
Marija Donko
iz Srednje Bistrice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem,
sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter
nam izrazili pisna in ustna sožalja, ter vsem, ki so jo v tako velikem
številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala tudi za darovane vence, cvetje, sveče in svete maše, gospodu
Karlu Bedernjaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke,
govornici za lepe besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak.
Žalujoči vsi njeni
Njegovi najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 59. letu me je zapustila draga hčerka
Moje hvaležne besede
naj dosežejo vse, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani, namenili
darove, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vam!
Žalujoča mama
in sorodstvo
Dom naš zdaj prazen je,
ker smrt odvzela je njo, ki ljubila je naše srce.
Brezplačni prevozi do 40 km.
Plačilo na več obrokov brez obresti.
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
KOMPLETNE
POGREBNE
STORITVE
UREJANJE
POKOPALIŠČ
IN ZELENIC
Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a,
tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 87. letu zapustila draga
mama, sestra, tašča, babica in prababica
Etelka Šavel
rojena Sever, iz Puconec 260
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki so drago mamo pospremili na njeni zadnji
poti ter darovali cvetje, sveče in za dobrodelne namene, nam pa izrekli
sožalje.
Posebej hvala duhovniku Balažicu in kaplanki Katji Ajdnik za pogrebni
obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Cvetličarstvo in pogrebništvo
Marija Ferenčak, s. p.,
Trnje 58, 9232 Črenšovci
Telefon: (02) 570 15 60 ali
031 615 535, 031 653 699
- izdelava vencev in aranžmajev
– dostava zastonj
- pogrebne storitve in oprema
- urejanje zelenic in pokopališč
- prodaja vseh vrst rastlin
in cvetja
- konkurenčne cene
Žalujoči tvoji najdražji
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil
naš dragi oče in stari oče
Janez Čahuk
iz Križevec 64 v Prekmurju
Center
za pomoč
žrtvam
kaznivih dejanj
M. Sobota, Plese 9, 9000 M. Sobota
Tel.: (02) 527 19 00
Če si žrtev nasilja ali v stiski,
pokliči! Pomoč je zaupna in
brezplačna. Na voljo smo 24 ur
na dan, vse dni v letu!
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na
njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter prispevke v dobrodelne
namene, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje ter besede tolažbe.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in
pogrebništvu Hozjan.
OZARA SLOVENIJA,
PISARNA ZA INFORMIRANJE
IN SVETOVANJE,
MIKLOŠIČEV TRG 3,
9240 LJUTOMER
Kontaktna številka
O70 550 665
Ponujamo pomoč in podporo osebam
s težavami v duševnem zdravju, ljudem
v duševni stiski in njihovim svojcem.
ZAHVALA
iz Skakovec
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
Brezplačni prevozi opreme na dom,
brezplačni prevozi do 40 km, plačilo
na več obrokov brez obresti
Spomin na srečo,
ki je za vedno minila,
je najhujša bolečina.
(Dickens)
Matilda Rogan
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
iz Kuštanovec 66
Žalujoči njegovi najdražji
V 95. letu starosti se je od nas poslovila naša
draga in spoštovana mama, stara mama,
prababica, tašča, soseda in sorodnica
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
Hvala vsem, ki mu namenite lepo misel.
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
iz Trnja
Marija Kerčmar
ZAHVALA
DE POGREBNIŠTVO,
Panonska ulica 3,
Murska Sobota
Bolečina da se skriti,
pa tudi solz ni težko zatajiti,
le tebe nam nihče ne more vrniti.
ZAHVALA
V 79. letu nas je za vedno zapustil
dragi mož, oče, tast, dedek in brat
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti
ter darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Lepa hvala osebju
pljučnega in negovalnega oddelka v Rakičanu, njeni zdravnici Perič ter
patronažni službi za pomoč in nego.
Hvala duhovniku gospodu Severju za pogrebni obred in pevcem
žalostink, pogrebništvu Banfi in Društvu upokojencev Cankova.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Iskrena hvala vsem,
ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sveče
in v dobrodelne namene.
Vsi njeni, ki smo jo imeli radi
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Koloman Pintarič
iz Noršinec 19
Društvo Dam
Društvo za pomoč osebam z
depresijo in anksioznimi motnjami
www.nebojse.si
[email protected]
BARVA CMYK
28
datum: 17. 02. 2011
volitve
| Vestnik | 17. februarja 2011
VESTNIK
stran 28
www.vestnik.si | e: [email protected]
Spremembe volilnega sistema
Bo koalicija zbrala potrebne glasove?
Več ali manj pomurskih poslancev? – Pomurski politiki različnih mnenj o predlaganih spremembah volilne zakonodaje
Sloveniji naj bi se obetale spremembe volilne zakonodaje. Po predlogu Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor, ki so ga pripravili na Ministrstvu za javno upravo, naj bi odpravili enajst volilnih okrajev znotraj
posamezne volilne enote, namesto
tega pa bi politične stranke predlagale liste z enajstimi kandidati v vsaki volilni enoti. Na listah naj bi bilo
vsaj 40 odstotkov predstavnikov nasprotnega spola (po aktualni zakonodaji 35). Naproti večji personalizaciji
volitev bi stopili z uvedbo absolutnega preferenčnega glasu. S tem bi tudi
zadostili koalicijski pogodbi, kjer so
zapisali, da so koalicijske partnerice soglasne, da je v Sloveniji treba
ohraniti volilni sistem sorazmernega
predstavništva, vendar da ga je treba oblikovati tako, da bo bodo imeli
skladno s petim odstavkom 80. člena Ustave RS volivci odločilen vpliv
na dodelitev mandatov kandidatom.
Vrstni red dodeljevanja mandatov
kandidatom bo odvisen od števila
preferenčnih glasov, ki jih dobi posamezen kandidat, hkrati pa bo volivec glasoval za listo kandidatov tako,
da bo glasoval za enega izmed kandidatov na listi, moral bo torej obvezno oddati preferenčni glas. V primeru, ko bi volivec vseeno obkrožil
ime liste, bi se njegov glas razdelil na
enajstine med vse kandidate na listi.
Volivci bodo torej lahko oddali svoj
glas tudi za kandidata iz drugih okrajev, kar poraja vprašanje, ali bi taka
ureditev prinesla več ali manj »pomurskih« poslancev. Glede na število
oddanih glasovnic na zadnjih državnozborskih volitvah ni večjih razlik
med »vplivom« pomurskih in nepomurskih okrajev, seveda pa ostaja vprašanje sestave volilnih list oz.
imen kandidatov.
Fotografija Nataša Juhnov
Predlagane spremembe
Ali bi po predlagani zakonodaji v državnem zboru sedelo več ali manj pomurskih poslancev?
Različna mnenja
In kaj o predlaganih rešitvah menijo pomurski politiki? »O zadevi smo
se že pogovarjali z ministrico Krebs
in smo kot poslanska skupina soglašali z ukinitvijo okrajev. Upamo, da
bo zakonodaja dobila podporo v parlamentu,« pravi poslanec in vodja lokalne SNS Miran Györek. Drugačnega
mnenja so v zunajparlamentarni NSi:
»V regijskem odboru NSi Prekmurje
ugotavljamo, da predlagana rešitev
na prvi pogled vnaša elemente ve-
činskega volilnega sistema, vendar
je to le navidezno. Poglobljen premislek pokaže, da je predlagana rešitev
celo manj demokratična od obstoječe. Če resnično želimo uveljavljati demokratična načela in ustavno določbo, da morajo imeti volivci odločilen
vpliv na dodelitev mandatov, potem
mora volilni sistem omogočati, da volivci izbirajo svoje predstavnike, ki jih
bodo zastopali v državnem zboru, iz
svojega upravnega oz. geografskega
okolja. Logično je vendar, da volivca
v državnem zboru lahko najbolje zastopa predstavnik, ki prihaja iz njegovega okolja. Po predlagani rešitvi pa
bi bila zastopanost posameznih okolij
v volilni enoti prepuščena sestavljavcu liste enajstih kandidatov, torej političnim strankam. Takšna rešitev celo
zmanjšuje po ustavi zagotovljen odločilen vpliv volivcev. Zato predlogu
odločno nasprotujemo,« pravi predsednik odbora Jožef Horvat. Spremembo podpira član izvršilnega odbora
SDS Silvo Šarkanj: »Sem za ukinitev
SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE IV MURSKA SOBOTA
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Znanje, ustvarjalnost, odgovornost, odličnost in poštenost so vrednote, ki nas
povezujejo in s katerimi zagotavljamo najvišjo kakovost celovitih turističnih storitev.
Med nas vabimo dva dinamična, samostojna in
samoiniciativna sodelavca na delovnem mestu
FIZIOTERAPEVT – PRIPRAVNIK
Pogoji za sprejem:
•VII. stopnja fizioterapevtske smeri,
•aktivno znanje dveh tujih jezikov.
Opis dela:
•izvajanje fizioterapevtskih storitev,
•evidentiranje storitev in bolnikov,
•izvajanje medicinsko indiciranih masaž,
•izvajanje vseh opravil v skladu z zakonskimi predpisi, internimi
predpisi, postopki in cilji,
•vodenje in sodelovanje v projektih,
•varno delo ter skrb za čisto in urejeno delovno okolje.
Ponujamo:
•delovno razmerje za določen čas 12 mesecev z možnostjo
sklenitve za nedoločen čas,
•dinamično in zanimivo delo,
•možnost dodatnega usposabljanja.
Če vas zaposlitev zanima in so vam naše vrednote blizu, vas vabimo, da nam svojo
vlogo za zaposlitev s kratkim življenjepisom, opisom delovnih izkušenj ter dokazili o
doseženi izobrazbi pošljete do vključno 25. februarja 2011 na naslov:
Naravni park TERME 3000, Moravske Toplice, d. o. o.,
Kranjčeva ul. 12, 9226 Moravske Toplice
ali po elektronski pošti na naslov: [email protected].
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne
zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z določili Zakona o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Ur. l. RS št. 16/2007 – uradno
prečiščeno besedilo, 36/2008, 58/2009, 64/2009 in 65/2009).
Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 5 let.
Predviden začetek dela bo dne 1. 7. 2011.
Kandidati morajo vlogi priložiti program vodenja zavoda.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih
pogojev – dokazila o:
- izobrazbi;
- nazivu;
- opravljenem strokovnem izpitu;
- opravljenem ravnateljskem izpitu – če kandidat ravnateljskega izpita nima
in bo imenovan, si ga bo moral pridobiti najkasneje v enem letu po začetku
mandata;
- delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju;
- originalno dokazilo Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti zaradi
naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na
nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in o nekaznovanosti
zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost;
- originalno dokazilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku oziroma
zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica, in osebno pisno izjavo, da
pri katerem koli drugem sodišču – zunaj kraja prebivališča – zoper njega ni
uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost
pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Osnovne šole IV
Murska Sobota, Trstenjakova ul. 71, 9000 Murska Sobota, z oznako »Prijava na
razpis za ravnatelja«.
Prijava se bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko
oddana na pošto.
Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku.
okrajev, ker niso dobro sestavljeni in
so velika odstopanja v velikosti, zaradi česar je Prekmurje prikrajšano za
enega poslanca. Sem tudi za absolutni preferenčni glas, saj tako uvedemo
velik del večinskega sistema in ni več
toliko kalkuliranja, kje bo kdo kandidiral.« Spremembe podpirajo tudi
v Pomurskem pokrajinskem odboru
Zaresa. »S spremembami se poskuša zagotovili večjo demokratičnost v
parlamentu, pa tudi volivci bi imeli s
predlaganim zakonom možnost neposrednega vpliva pri izbiri poslancev,«
je med drugim zapisal predsednik
odbora Janez Kardoš. Predsednik pomurskega pokrajinskega odbora DeSUS-a Franc Pižmoht opozarja, da bi
bili lahko majhni kraji pri predlagani ureditvi prikrajšani. Po njegovem
pa je tudi vprašanje, kaj bo prinesel
absolutni preferenčni glas. Prav tako
sprememb ne podpirajo v SLS: »Podpiramo sedanji volilni sistem, saj nas
vsakokratne predlagane spremembe
odmikajo od načela enakopravne zastopanosti različnih delov Slovenije v
državnem zboru, kar lahko tudi negativno vpliva na prihodnji regionalni
razvoj v Sloveniji. Ideje vladne koalicije o spremembi volilnega sistema, ki
bi med drugim ukinila volilne okraje
ter uvedla absolutni preferenčni glas
na parlamentarnih volitvah, ne podpiramo, saj bi bili v tem primeru v državni zbor izvoljeni zgolj predstavniki večjih mestnih središč in kandidati
z veliko medijsko prepoznavnostjo,
kandidati iz manjših krajev pa možnosti preboja v parlament praktično sploh ne bi več imeli,« je povedal
predsednik SLS mag. Radovan Žerjav.
Madžari in Italijani
»po ameriško«
Po novem naj bi volili tudi manjšinske predstavnike v državni zbor, in sicer po enokrožnem večinskem sistemu. Doslej so člani manjšine svoje
predstavnike volili po relativno zapletenem Bordovem sistemu. Narodnostni poslanec Laszlo Göncz pravi,
da so predlagane spremembe v duhu
pričakovanj narodne skupnosti. »Sam
sem sicer predlagal dvokrožni večinski sistem, ker pa na parlamentarnih
volitvah ni drugega kroga, bi to zavleklo konstituiranje državnega zbora. Tak dogovor smo dosegli v okviru
usklajevanj. Morebitne spremembe
sistema za volitve manjšinskih poslancev je že pred več kot letom dni
za Vestnik komentiral tudi docent na
ljubljanski Pravni fakulteti dr. Saša Zagorc: »Dvokrožni večinski sistem z absolutno večino se mi gotovo zdi manj
primeren, ker je finančno potraten in
podaljšuje čas trajanja volitev, ker bi
verjetno prišlo tudi do drugega kroga. Enokrožni večinski sistem z relativno večino pa je še manj legitimen,
kajti pri velikem številu kandidatov je
možno, da se glasovi zelo razpršijo, in
takrat je možno, da tudi najuspešnejši
kandidat doseže le 20 odstotkov glasov. Menim, da je Bordov zelo dober
sistem, ki je primeren za majhne skupnosti in teži k iskanju kandidata, ki
je najbolj sprejemljiv za večino volilnega telesa. V praksi pa se doslej še ni
zgodilo, da bi zmagal kandidat, ki je
dobil manj prvih preferenc, kot kandidat, ki ni bil izvoljen, čeprav je to teoretično možno. Treba bi bilo le bolje
informirati volivce in zadeve natančneje določiti v zakonodaji glede točkovanja.« Kakorkoli že, za uveljavitev
navedenih sprememb je potrebna
dvotretjinska večina v državnem zboru, torej tudi glasovi opozicije.
Timotej Milanov
BARVA CMYK
napovednik
www.vestnik.si | e: [email protected]
Koncert
BELTINCI
1. Lepe pesmi znamo špilat – Langa
2. Nindri indri – Stekli psi
3. Po jezeru – Bataljon
4. To pesem pokaži svoji mami –
Kontrabant
5. Tvoje srce – Gregor Kodila
PREDLOGA
Vonj tvojih las – Hebi
Nekoč se boš vrnil – Blue planet
Petek, 18. februarja
12.30 Od petka do petka, pregled radijskih
prispevkov po izboru Jerneja Šavla
19.15 Mladi val, Anja in Eva z gosti o Biotehniški šoli Rakičan
Sobota, 19. februarja
14.30 Oddaja tedna: Ptičkovo gostüvanje
(Bojan Rajk)
20.00 Duškova sobotna ordinacija (Kdo je
Dušan Radič?)
1. Ljubezen in pesem – Spev
2. Med iskrenimi ljudmi – Šestica
3. Klic srca – Modrijani in Elda Viler
4. Lepa deklica – Zdomarji
5. Kdo je kolovrat – Kolovrat
17. februarja 2011 | Vestnik |
V soboto, 19. februarja, ob 20. uri bo v News
cafe Beltinci šesti koncert letnega ciklusa
Glasbene šole Beltinci. Na jazz koncertu se
bo predstavila zasedba študentov konservatorija iz Celovca Gregor Zver Jazz quintet.
LENDAVA
V soboto, 19. februarja, ob 19.30 bo v gledališki in koncertni dvorani koncert iz
Koncertnega cikla simfoničnega orkestra
Festine. Poleg Simfoničnega orkestra Festine nastopata na klavirju Nejc Kamplet
in Anastazija Vezovnik.
V sredo, 23. februarja, ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predstavitev
knjige črtic, soboških zgodbic iz polpreteklega obdobja Bee Baboš Logar z naslovom Mala ulica. Knjigo in avtorico bo
predstavil Jože Vugrinec.
LJUTOMER
V četrtek, 17. februarja, ob 16. uri bo v
domu kulture Zaključek bralnega Ostržka,
ki ga pripravlja Vrtec Ljutomer.
GORNJA RADGONA
V četrtek, 17. februarja, ob 18. uri bodo v
Špitalu Špitalske besede z gostom Štefanom Kardošem.
MURSKA SOBOTA
Nedelja, 20. februarja
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
VESTNIK
stran 29
29
napovednik prireditev
glasbene
lestvice na
radiu murski val
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE DOMAČA PLOŠČA
datum: 17. 02. 2011
10.30 Nedeljska kuhinja: Rok Vori, mladenič, ki je s pogumnim dejanjem postal Pomurec leta 2010
18.00 Na narodni farmi: ansambel Napev
V petek, 18. februarja, ob 19. uri bo v gledališki dvorani koncert skupine Drotmantraši.
Predavanje
V soboto, 19. februarja, ob 22.30 bo v Mikkovem klubskem prostoru koncert skupin Rotterdam ska jazz foundation (Rot-
PUCONCI
V četrtek, 17. februarja, ob 19. uri bo v Spominskem domu Števana Küzmiča predava-
Razstava
MURSKA SOBOTA
V Galeriji je do 24. marca na ogled
razstava Evropski trienale
male plastike 2010 – Deljene identitete:
objekti na meji med umetnostjo
in dizajnom.
V razstavišču Pokrajinskega muzeja
(II. nadstropje) je na ogled razstava
Hirošima, ki jo je pripravil Spominski
mirovni muzej iz Hirošime, v Sloveniji pa
jo posreduje Železničarsko-esperantsko
društvo Maribor.
V cvetličarni Park je na ogled razstava Ena
slika in slikar avtorja Geze Gibičarja.
LENDAVA
V prostorih galerije na lendavskem gradu
je na ogled razstava slik, risb, grafik in
plakatov velikega češkega slikarja in
grafika Alfonsa Muche.
PREDLOGA
Moja ljubica – Podvig
Ženini trije vogali – Novi spomini
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
1. Pridejo časi – Neisha
2. Punca – Jan Plestenjak
3. Duša moje duše –
Omar Naber in Nuša Derenda
4. To je moj dan – Kataya
5. Horizont – Flirrt
Skupina Rotterdam ska jazz foundation iz Rotterdama
PREDLOGA
Poj mi pesem – Vlado Kreslin
Dnevu se slabo piše – Samo Budna
Ponedeljek, 21. februarja
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
18.00 MV dur: Neisha in Krila (gre seveda
za njeno novo zgoščenko!)
14.15 Za zdravje: o soli in našem zdravju
(Jolanda Prelec Lainščak)
1. COLDER – Reamonn
2. GOOD LIFE – One Republic
3. SOME KIND OF NOTHINGNESS –
Manic Street Preachers
4. GIVE A LITTLE MORE – Maroon 5
5. PYRO – Kings Of Leon
terdam, NL) in Cherkezi united (Zagreb).
Glasbena popestritev večera je po izboru
DJ Vuka.
nje dr. Zinke Zorko Prekmurščina kot nadvse zanimiv jezik.
V petek, 18. februarja, ob 21.30 bo Metal
Kavnica XXIV s skupinami Vaginal Penetration of an Amelus with a Musty Carrot
(gore –Avstrija), Vulvathrone (brutal death
metal/grind – MS) in Morgue (death metal
– Madžarska).
V petek, 18. februarja, ob 19. uri bo v učilnici Stolne župnije sv. Nikolaja predavanje Maksimilijana Matjaža, Aleša Maverja
in Sama Skralovnika: Revščina v luči SP in
zgodnjega krščanstva. V soboto, 19. februarja, ob 19. uri pa bo predavanje nadškofa
dr. Antona Stresa: Biti, se pravi, biti z drugimi. Predavanji sta v okviru Nikodemovih
večerov 2011.
Gledališče
MURSKA SOBOTA
PREDLOGA
V četrtek, 17. februarja, ob 19. uri bo v novi
dvorani gledališka predstava A. Miller:
Smrt trgovskega potnika. Predstava je za
abonma drama/komedija in izven.
WE ARE THE PEOPLE –
Empire Of The Sun
HIGHER – Taio Cruz + Kylie Minogue
LENDAVA
Majico Murskega vala dobi:
Emil Prelog, Fulneška ulica 6, 9240
Ljutomer. Nagrada čaka v naročniški
službi Podjetja za informiranje.
V četrtek, 17. februarja, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani tragikomedija
Portugal. Predstava je za madžarski abonma in izven.
V petek, 18. februarja, ob 18. uri bo v gledališki in koncertni dvorani lutkovna predstava Lutkovno gledališče FRU-FRU: Muca
copatarica.
Kupon št. 7
Glasujem za skladbo
Domača plošča:
MALA NEDELJA
Torek, 22. februarja
11.15 Kratki stik: Zinka Zorko, o prekmurščini kot pomembnem delu slovenskega jezika
Glasba našega srca:
19.15 Eti ta je muzika: ansambel Drotmantraši iz Radenec
Sreda, 23. februarja
7 Veličastnih:
10.15 Županja v studiu: Olga Karba, Ljutomer
12.30 Intervju: Janko Rihtarič, radenski
župan
NSTSNMV:
20.00 Mursko-morski val: o poti v Tibet z
Majo Mrevlje
Četrtek, 24. februarja
Ime in priimek, naslov:
MURSKA SOBOTA
05.00 Jutranji program Murskega vala z
Natašo Špindler
18.00 Mali radio, otroci se igrajo oddajo,
otroci so gostje, poslušalci …
V petek, 18. februarja, ob 9. uri bo v domu
kulture v okviru LGG-abonmaja gledališka predstava Gledališče Desni žepek Ljubljana: Peter Strah.
PEČAROVCI
V nedeljo, 20. februarja, ob 13.30 bo v gasilskem domu zgodovinska igra v narečju
V Ameriko dramske sekcije PGD Gerlinci.
Organizator je ZKTD Občine Puconci.
Literatura
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 17. februarja, ob 18. uri bo na
soboškem gradu predstavitev knjige Janezkove pravljice – pravljice za odrasle. O
knjigi in avtorju Francu Senekoviču bodo
govorili Lidija Ličen, Betka Ajtnik, Metka
Fujs in Jelka Pšajd. Ob tem bodo lutkarji OŠ Sveta Ana uprizorili pravljico Ribič
brez mreže, razstavili pa bodo tudi ilustracije pravljic učencev OŠ Razkrižje ter OŠ I,
II in IV Murska Sobota. Organizator je Pokrajinski muzej Murska Sobota.
Razstava slik, risb, grafik in plakatov
češkega slikarja in grafika Alfonsa
Muche
KANČEVCI
V galeriji Doma duhovnosti Kančevci je do
konca februarja na ogled dobrodelna razstava likovnih in ročnih del. S prostovoljnimi prispevki lahko postanejo razstavljeni predmeti vaša last, zbran denar pa bo
porabljen v humanitarne namene.
GORNJA RADGONA
Dogodek
V avli doma kulture je na ogled razstava
akademske slikarke Martine Bohar.
LENDAVA
POTRNA
V petek, 18. januarja, ob 19. uri bo v gostišču Route 66 otvoritev razstave fotografij
Mirana Dominka.
V Pavlovi hiši je na ogled razstava Konec
spomina – koroške partizanke, koroški
partizani avtorja Ernsta Logarja.
V nedeljo, 20. februarja, ob 16. uri bodo v
gledališki in koncertni dvorani s prireditvijo zaznamovali deset let madžarskega
etno-pevskega zbora Muravideki notazok.
Kino
LJUTOMER
(od 17. 2. do 23. 2.)
V torek, 22. februarja, ob 13.30 bo v Domu
starejših Ljutomer Kulturno popoldne z
Ženskim zborom DU Ljutomer in Otroškim odrom KMD Krištanci-Šalinci-Grlava.
Družinska pustolovščina Mali Nikec (16.50)
MURSKA SOBOTA
Star Max MURSKA SOBOTA
Komična drama Dilema (19.00, v petek in
soboto še 21.20)
Akcijska pustolovščina Čas lova na čarovnice (20.00, v petek in soboto še 22.25)
V okviru medgeneracijskih delavnic Hiše
Sadeži družbe (Ulica Štefana Kovača 20)
bo v petek, 18. februarja, ob 16. uri glasbena delavnica – evrovizijska glasba (M.
Lenarčič). V ponedeljek, 21. februarja, ob
10. uri bo ustvarjalna delavnica – izdelava nakita iz odpadnega papirja (B. Veren,
T. Špilak). V torek, 22. februarja, ob 10. uri
bo delavnica Izdelava gnezdilnic, netopirnic in domovanja za čebele samotarke (Društvo Jarica), ob 16. uri pa kuharska delavnica – makedonska kuhinja (S.
Zefirovska). V sredo, 23. februarja, ob 14.
uri bo ustvarjalna delavnica – izdelovanje
aranžmajev na keramičnih ploščicah (M.
Lenarčič)
Komedija Gremo mi po svoje (sobota in
nedelja 14.35; ponedeljek, torek in sreda
12.25 in 14.35)
V četrtek, 17. februarja, ob 16. uri bo v Party Maxu dobrodelni turnir v bovlingu, s
katerim bodo otroškemu oddelku Splošne
bolnišnice Murska Sobota omogočili nakup dveh aparatov Baby sense, ki preprečujejo nepričakovano smrt v zibki, in nakup dveh pulznih oksimetrov.
V petek, 18. februarja, ob 20. uri bo v kulturnem domu celovečerni prvenec Maje
Prettner Nikoli za vedno. Po ogledu se
bodo predstavili ustvarjalci filma.
Najstniška romantična komedija Hanna
Montana (sobota in nedelja 14.40; ponedeljek, torek in sreda 12.30, 14.40)
Biografska drama Mr. Joint (17.30)
Komedija Gulliverjeva potovanja – 3 D
(19.10, v petek in soboto še 21.10)
Animirani družinski film Zlatolaska (sinhronizirano) – 3D (17.00, v soboto in nedeljo še 14.20, v ponedeljek, torek in sredo še
12.10 in 14.20)
BELTINCI
Napovedi kulturnih in turističnih
prireditev pošiljajte na elektronski
naslov: [email protected].
prispevki za nakup magnetne resonance
Izpolnjen kupon pošljite do torka, 22. februarja 2011, na naslov: Murski val, Ulica
arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota,
za glasbene lestvice.
Občina Moravske Toplice namesto cvetja
za pokojno mamo Geze Džubana iz Moravskih Toplic 50,00 – SVIZ Osnovne šole Cezanjevci namesto cvetja za pokojnega očeta sodelavke Albine Senčar 36,00 – Podjetje
za informiranje M. Sobota namesto cvetja
za pokojno Anico Kološa iz Murske Sobote 100,00 – Družina Draškovič-Ifko iz Moravskih Toplic namesto venca za pokojno
Marijo Džuban iz Moravskih Toplic 40,00 –
Irma Lunežnik iz M. Sobote namesto cve-
tja za pokojno Emilijo Škalič iz M. Sobote
20,00 – Dravec, Kardoševa ul. 8, Murska Sobota, za magnetno resonanco 50,00 – Gustijevi prijatelji namesto cvetja za pokojno
Marto Škalič iz Sebeborec 65,00 – družina
Jožeta Matjašeca iz M. Sobote namesto cvetja za pokojno Katarino Matjašec iz Beltinec
50,00 – Družina Milana Petrijana iz Puconec
namesto cvetja za pokojnega Emila Fartelja
iz Puconec 20,00 – Aleksander Harkai iz Puconec namesto cvetja za pokojnega Jožeta
Budjo iz Puconec 20,00 – Edita Luthar iz Puconec namesto cvetja za pokojnega Jožeta
Budjo 20,00 – Olga Škalič iz Moravskih Toplic namesto cvetja za pokojno Marijo Džuban iz Moravskih Toplic 40,00 evrov.
Vsem darovalcem se iskreno
zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na
računu št. 0110 0603 0278 282 s pripisom
»za nakup magnetne resonance«.
Splošna bolnišnica Murska Sobota
BARVA CMYK
30
(ne)nazadnje
| Vestnik | 17. februarja 2011
Četrtek:
pretežno
oblačno
1|4
vreme datum: 17. 02. 2011
Petek:
zmerno
oblačno
-2 | 6
Sobota:
zmerno
oblačno
-2 | 8
VESTNIK
stran 30
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nedelja:
pretežno
oblačno
-2 | 8
Ponedeljek:
pretežno
oblačno
-1 | 5
fotografija tedna
Andrej Velkavrh
Ponoči bo še zmrzovalo
Sredine padavine bodo do četrtkovega
jutra večinoma ponehale. Morda bo zjutraj tu in tam še kakšna kaplja. Sicer pa
bo čez dan pretežno oblačno, zvečer se
bo nekoliko zjasnilo. V petek bo občasno nekaj sonca, morda bo zjutraj tudi
ponekod megleno. V soboto in nedeljo
bo zmerno, občasno pretežno oblačno.
Jutranje temperature bodo malo pod ničlo, čez dan pa nekako v povprečju za
drugo polovico februarja. V ponedeljek
bo pretežno oblačno in večinoma suho.
Večinoma suho? Ja, morda bo kje možna
kakšna kaplja dežja, a res le za stavo.
Nekatere tuje besede smo že tako posvojili, da niti ne vemo, ali obstaja enakovredna slovenska različica. Ena takih
je »ciklon«. Lahko sicer rečemo območje nizkega zračnega tlaka, kar pa zveni precej statično, mirujoče, medtem ko
se v ciklonu zrak premika. No, saj miruje
redkokdaj, boste rekli. Naj bom natančnejši: ciklon je velik zračni vrtinec. Cikloni zmernih zemljepisnih širin, kjer smo
tudi mi, v premeru merijo okoli tisoč kilometrov. Res ogromna tvorba! Nastajajo seveda tudi manjši. Za nas so zanimivi
sredozemski cikloni, ki nam zlasti pozimi prinašajo obilnejše padavine, ki običajno zajamejo le del Slovenije. Ker so
taki ciklonu manjši, v premeru »le« okoli 100 kilometrov, je tudi območje, kjer
so padavine, toliko manjše v primerjavi z njihovimi večjimi brati. Najpogosteje nastajajo nad Genovskim zalivom, zahodno od Italije. Potem se, odvisno od
višinskih zračnih tokov, pomikajo proti
vzhodu včasih južneje, včasih malo severneje. In od točne lege oz. poti takega
ciklona je odvisno, kolikšno padavinsko
območje bo zajelo tudi naše kraje. Saj poznate primere, ko pozimi včasih na Kočevskem, Dolenjskem in v Beli krajini pošteno sneži, severneje pa je snega prav
malo ali celo sploh ne sneži! Razlike so
res izrazite. Kadar se tak ciklon giblje
nekoliko bolj proti severovzhodu, zajame še Štajersko in Prekmurje, Gorenjska
pa običajno spet ostane skoraj brez snega. Majhna razlika v legi sredozemskih
ciklonov pomeni za Slovenijo bistveno
drugačno razporeditev padavin.
Fotografija: Tomo Köleš
Tisočkilometrski ciklon
Touchdooown, Storks! In zmagovalci
Superbowla LX so … Murska Sobota
Storks. Ali bi kaj takega lahko postalo
resničnost nekje v prihodnosti?
Zametki so že pri nas. Čeprav naj bi
bil prvi klub ameriškega nogometa
v Pomurju oz. Murski Soboti uradno
registriran kot društvo šele okrog
10. marca, pa neuradno že obstaja.
Ustanovljen je bil 4. februarja, imenuje
pa se Murska Sobota Storks oz.
Soboške štorklje. Ustanovitelja ideje
o tem, da bi poskusili s to športno
zvrstjo tudi na prekmurskih zelenicah,
sta Miha Slana in Marko Štumpf
ter še nekaj njunih kolegov, ki so že
dlje časa spremljali prenose tekem
ameriškega nogometa po televiziji. Na
prvem treningu se je pojavilo devet
mladeničev, na zadnjih dveh jih je bilo
že čez dvajset, zainteresirani fantje pa
se še kar prijavljajo. Treningi potekajo
vsako soboto in nedeljo dopoldne
za teniškimi igrišči na pomožnih
nogometnih igriščih pri Fazaneriji. T. K.
»Spoštovati moramo tisto, kar imamo«
Ajda in buče. Na kamnu iz Mure
Buče, ajda in pira – Iz tega lahko narediš vse, od A do Ž – Z domačo kulinariko smo lahko prepoznavni kot regija
Č – 17. februar
SILVIN
P – 18. februar
SIMEON
S – 19. februar
JULIJAN
N – 20. februar
LEON
P – 21. februar
IRENA
T – 22. februar
MARJETA
S – 23. februar
MARTA
Fotografiji Nataša Juhnov
vestnikov
koledar
17. februarja sonce vzide ob 7. uri, zaide ob 17. uri 30 minut. Tako bo dan
dolg 10 ur in 30 minut. V petek, 18. februarja, ob 9.36 bo na nebu nastopila
polna luna – ščip.
Tanja in Damir Pintarič: »Ko na mizo prineseš kamen, gost osupne.«
Zgoščeno bučno olje in domač ajdov kruh na murskem kamnu
»Malo je drugače. Ko postrežeš kruh
na kamnu, ne na krožniku. Ko prineseš
kamen na mizo, gosta to, milo rečeno,
osupne,« razlagata Damir in Tanja Pintarič iz gostilne Rajh. Zakaj prav murski
kamni? »Ob reki se veliko sprehajava.
Mura je tradicija, z njo smo povezani,
reka nas povezuje. Spoštovati moramo tisto, kar imamo, in iz tega naredi-
harjev z naslovom Identita Golose sta
Pintaričeva zastopala pomurske barve. Sodelovala sta na slovenskem večeru za italijanske novinarje in poskrbela
za pravo atrakcijo ne le s kamni in ajdovim kruhom z bučnim maslom, ampak tudi z bogračem. Iz katerega lahko narediš atrakcijo, samo postreči ga
moraš pravilno. Naravnost iz kotla. In
je vžgalo! Dobesedno. Tanja Pintarič:
»Razmišljali smo, kaj pokazati, kar bi
ljudje videli prvič. Kotel spominja na
toplino, na nekaj okusnega, na domače ognjišče …« Damir je pripravil improvizirano ognjišče: na desko je nasul
žagovino, pod kotel zložil lesene klade, manjkal je le še pravi ogenj. V prestižnem hotelu s petimi zvezdicami je
zagorelo – med klade so skrili pastetke
z gelom iz špirita. Kotel so obesili na
trinožno stojalo in … gneča je pokazala, da so zadeli v črno.
ti najboljše,« pravi Damir. Prve kamne
je domov vlačil s starim mopedom, na
katerega je zvezal zaboj in ga napolnil
s kamni. Temeljito očiščene in oprane
je odpeljal h kamnoseku, da je vsakega
obdelal. Vsak kamen mora namreč sam
stati in imeti zgoraj ploščat prostor za
kruh. S kamni so navdušili tudi v Milanu. Na mednarodnem kongresu ku-
Naročite svoj izvod časopisa Vestnik
[email protected]
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,75 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.
Naročnino bom plačeval za obdobje:
trimesečno,
polletno,
letno.
Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.
Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.
Ime in priimek:
Rojstni podatki:
Naselje, kraj, številka:
Davčna številka:
Datum:
Poštna številka:
Pošta:
Podpis:
Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje
vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven
varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno
hranilo in jih uporabljalo samo z namenom
analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter
predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za
informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.
Posameznik lahko po 73. členu Zakona o
varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o.
o., trajno ali začasno preneha uporabljati
njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov
za namen neposrednega trženja in o tem
v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške
vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje
za informiranje, d. o. o.
Buče, ajda in pira
»Buče zato, ker je to v Pomurju
prva stvar, iz katere lahko narediš
vse. S tem smo lahko prepoznavni
tudi kot regija, ne le kot posamezniki. Pomagamo tudi kmetom, ki buče
še gojijo, ker jih je vse manj,« pravi
Tanja. Tako znata iz buč, pa tudi iz
ajde pripraviti vse, od hladne predjedi do sladice. »Pred dvema tednoma pa smo začeli še s piro,« dodaja
Damir. »Pečemo pirin kruh s pečeno
čebulo, priloga pa je pirina polento.«
In ljudje so – ne le nad idejami, ampak tudi nad njihovimi izvedbami –
navdušeni. Tanja Pintarič: »Ljudje se
sramujejo domačega. Tudi mi smo se
sramovali svinjskih nogic pa ‘zeljovih
flikic’. Če pa to danes ponudiš, so gostje navdušeni. In to tisti, ki hodijo
po svetovnih restavracijah! Ker tega
drugje ne dobiš. Doma še vedno mislijo, da je to hrana za revne, za tiste,
ki nimajo drugega, a to je zelo daleč
od resnice.« Tako je bil nad kamni
kot krožnikom navdušen Joël Robuchon, kuhar stoletja, saj je takoj naročil 40 murskih kamnov in jih odpeljal v Francijo. Tam bodo kamni s
svojo toplino in barvo Mure navduševali največje svetovne gurmane.
Vida Toš
BARVA CMYK
avtomobili
datum: 17. 02. 2011
VESTNIK
stran 31
www.vestnik.si | e: [email protected]
Prihodnost v avtomobilizmu
Navidezen sopotnik na sovoznikovem sedežu
Fotografija Nataša Juhnov
V bližnji prihodnosti bodo sodobni avtomobili varni, udobni, okolju prijazni in na vse višji stopnji avtonomnega delovanja
Protiblokirni zavorni sistemi (ABS), sistemi s programskim stabiliziranjem (EPS), pametna svetlobna telesa, navigacija in še kaj so že sestavni elementi sodobnega
avtomobila, prihodnost pa so očitno naprave za opozarjanje na nepravilnosti na cesti, sistemi za pomoč voznikom pri spreminjanju voznega pasu, naprave za vožnjo
ponoči in sklop za zaviranje v sili.
Kako bomo vozili čez 20 let? Prevozno
sredstvo prihodnosti bo varno, udobno in okolju prijazno, v avtomobilu bo
nedvomno več visokih tehnologij kot
danes. Protiblokirni zavorni sistemi
(ABS), sistemi s programskim stabiliziranjem (EPS), pametna svetlobna telesa, navigacija in še kaj so že sestavni
elementi sodobnega avtomobila, prihodnost pa so očitno naprave za opozarjanje na nepravilnosti na cesti, sistemi za
pomoč voznikom pri spreminjanju voznega pasu, naprave za vožnjo ponoči
in sklop za zaviranje v sili. »Vsi sistemi
V avtu prihodnosti
bo manj pomembna
zmogljivost motorja
kot sposobnost
obdelave in prenašanja
vedno več informacij.
Avtomobil na poziv
Računalniški znanstvenik Paul Rojas in njegova ekipa s Svobodne
univerze v Berlinu so po poročanju
nekaterih nemških medijev predstavili prototip tehnologije za samovozeč avtomobil. Potniki ga pokličejo in pride ponje. Potniki lahko
s pomočjo iPada ali pametnega telefona pokličejo tehnologijo v avtu,
GPS v avtu razkrije lokacijo klicatelja, nato pa tehnologija izračuna
bodo aktivirani z glasom, vse pomembne informacije pa bodo prikazane na
zaslonih na vetrobranu in armaturni
plošči. Avtomobil bo zmeraj v internetnem omrežju,« v reviji Inovacije, razvoj
in tehnologije piše Esad Jakupović.
Okolice ne bomo več spremljali z
ogledali, temveč z videokamerami,
na varnostno razdaljo bo opozarjal računalniški sistem. Scenarij vožnje bo
Stop za alkohol
optimalno pot in sporoči potniku,
čez koliko časa ga bo pobrala. Tehnologija si ustvari 3D-sliko okolice
na računalniku avtomobila, tako
da ta zazna kolesa, pešce, prometne znake in signalizacijo. Kot so še
sporočili s fakultete, se tehnologija
neodvisno odzove na luči na semaforju, daje prednost glede na prometna pravila in se ustavi v primeru
nepredvidenih dogodkov.
skorajda neverjeten: če na vozilu pred
vami poči pnevmatika, vaš radar izračuna dramatično zmanjševanje razdalje, senzor opozori na drsenje avta in
zažene zavorni sistem, varnostni pas
se zategne, procesor pripravi varnostne blazine, navigacijski sistem pa
pošlje v klic v sili!
»Avtomobili postajajo vse pametnejši. V avtu prihodnosti bo manj
Raziskovalci iz laboratorija QinetiQ v ZDA razvijajo tehnologijo, ki
bo preprečevala zagon avtomobila v primeru, ko bo voznik alkoholiziran. Sistem za detekcijo alkohola pri voznikih bo pretirano
vinjenim voznikom onemogočal
vožnjo avtomobila z določanjem
količine alkohola v njihovi krvi.
Količino bi ugotavljal z analizo
voznikovega izdiha ali pa analizo
voznikove kože s posebnimi senzorji na mestih, kot sta volan ali
ročaj vrat. Če bo ugotovljen nivo
alkohola v krvi nad zakonsko dovoljenim, vozila preprosto ne bo
mogoče zagnati.
pomembna zmogljivost motorja kot
sposobnost obdelave in prenašanja
vedno več informacij. Ko se bo voznik usedel v svoj avto prihodnosti, ga
bo na zaslonu kabine počakal navidezen potnik – avatar. Digitalni spremljevalec bo vprašal, kam se voznik
želi odpeljati, potem pa ga bo morda spomnil na kasnejši sestanek ali
na vključitev varnostnega sistema v
hiši,« še piše Jakupović.
»Poišči najbližji bencinski servis!
Kje je pokrov za gorivo?« Odgovor
bo imel – navidezni sopotnik. Svet
avtomobilskih naprednih tehnologij
je pred vrati – prihajajo digitalni avtomobili. V prihodnosti bomo imeli avto, napolnjen ne le z bencinom,
temveč tudi z informacijami. Povpraševanje po raznovrstnih sistemih za
aktivno pomoč voznikom pa bo preseglo ponudbo.
Elektronika ali avtomatika mora
biti praktična, prinašati mora konkretne koristi in biti mora obvladljiva, zato se v avto ne sme spravljati vse
mogoče tehnologije, je tudi zapisal Jakupović. Na koncu je in bo še vedno
za vse odgovoren – voznik.
Andrej Bedek
BARVA CMYK
32
datum: 17. 02. 2011
avtomobili
| Vestnik | 17. februarja 2011
VESTNIK
stran 32
www.vestnik.si | e: [email protected]
Prometna infrastruktura
Avtocesta glavna, lokalne ceste v ozadju
Nekatere pomurske prometnice niso zgrajene za obseg prometa, kot na njih poteka zdaj, in za današnje hitrosti vožnje
Fotografiji Nataša Juhnov
»Pomurske regionalne in lokalne ceste
so v slabem stanju in slabo vzdrževane. Preveč energije in denarja je bilo
vloženo v gradnjo avtoceste, na lokalne ceste pa smo pozabili. Te ceste niso
zgrajene za takšen obseg prometa, kot
na njih poteka danes, in za takšne hitrosti, tako da še zdaleč ne prenesejo
zdajšnje prometne obremenitve. Križišča so slabo pregledna, mostovi so preozki, krivine in nakloni krivin pa so nepravilno speljani. Eden od vzrokov za
številne prometne nesreče v Pomurju
je zato tudi slabo stanje lokalnih cest.
Nujno bo treba poiskati celovito rešitev za pomursko regijo, kar se tiče cestne infrastrukture in prometnih tokov.
Če si želimo razvoj regije, je ključnega
pomena tudi cestna infrastruktura. Kaj
nam pomaga avtocesta kot glavna pretočna žila, če so druge žile zamašene
in v katastrofalnem stanju?« se je brez
dlake na jeziku spraševal Jože Škrilec,
diplomirani inženir prometa.
Človek, avto in ceste
Velikokrat se sprašujemo, zakaj prihaja do prometnih nesreč in kje so vzroki zanje. Da se nesreča pripeti, mora odpovedati vsaj eden od treh dejavnikov,
ki vpliva na udeležence v prometu in
na nastanek nesreče. Ti dejavniki so po
Škrilčevih besedah človek, vozilo in cesta z okolico. Človek s svojim nepravilnim ravnanjem v prometu je eden od
glavnih vzrokov za nesreče, prav tako
avtomobili in njihovo slabo tehnično stanje. Tudi ceste z okolico so torej
Udeleženci v cestnem prometu se izobražujejo, avtomobili na naših cestah so novejši in varnejši, na pomurskih lokalnih in
regionalnih cestah pa zevajo vse večje in večje luknje – na fotografiji cesta med Skakovci in Strukovci.
s ceste zapeljal v jarek. Enaindvajsetletnik se je peljal v svojem renaultu, ko je
zaradi prehitre vožnje v levem ovinku
zletel v jarek in zadel ob drevje. Trčenje je bilo tako silovito, da je avto obrnilo na streho, voznika pa vrglo iz avta.
Na krajevni asfaltirani cesti, ki pelje iz
vasi proti bližnjim vinogradom, sta trčila voznika škode in golfa. Na precej
ozki cesti in malce pred desnim ovinkom sta udeleženca nesreče očitno pripeljala preveč po sredini ceste. Trk je
bil usoden za voznika škode tudi zaradi
tega, ker po prvih ugotovitvah policistov ni bil pripet z varnostnim pasom.
Voznica v fordu je v blagem in preglednem desnem ovinku na poledeneli in
neposipani cesti odpeljala na desno
vzrok za nesreče, čeprav se pri nas prometne nesreče, kot pravi sogovornik,
v tej smeri ne raziskujejo, saj se zadeva vedno konča z za nekatere najboljšim členom zakona o varnosti cestnega
prometa, ki se glasi: »… ni prilagodil vožnje svojim sposobnostim, lastnostim in
stanju ceste …« Tako je cesta z okolico
skoraj vedno izključena kot vzrok za nesrečo, to pa je v nasprotju z dejavniki, ki
vplivajo na udeležence v prometu in na
nastanek prometne nesreče, saj je eden
od členov preprosto izključen.
»Za ozaveščanje udeležencev v prometu se je v preteklih letih veliko naredilo, tudi nov strožji zakon o varnosti cestnega prometa je prispeval svoje,
zdaj so na vrsti vzdrževalci in upravljavci cest, da naredijo svoje,« je prepričan
Jože Škrilec in spomnil na zakon o javnih cestah, ki pravi, da javne ceste morajo biti zgrajene in vzdrževane tako,
da jih ob upoštevanju prometnih pravil
in posebnih pogojev za potekanje prometa, na primer slabih vremenskih razmer, lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene. »Da
bi dosegli cilje, ki smo si jih zadali glede zmanjšanja števila žrtev prometnih
nesreč in zmanjšanja števila nesreč, je
treba porazdeliti odgovornost na vse
tri dejavnike, ki vplivajo na nastanek
nesreče,« je poudaril Škrilec.
Nesreče s sporočilom
Triinšestdesetletni moški je na lokalni cesti vozil moped brez vozniškega dovoljenja, ki mu je bilo odvzeto, in
Zdaj tudi v avtohiši Kolmanič & Dokl
Nov enoprostorec Chevrolet Orlando
Chevroletov novi enoprostorec prinaša v segment svežino in samozavest – Osvežujoča alternativa številnim družinskim avtomobilom
Nizka strešna linija in športna oblika dajeta vozilu Orlandu drzen videz. Pozornost potnikov bodo pritegnili v tri vrste razvrščeni sedeži, velik prtljažni prostor in številni različni prostori za shranjevanje predmetov.
Enoprostorec Chevrolet Orlando je
pravi družinski avtomobil sodobnega časa, ki združuje praktičnost sedmih sedežev, prilagodljivo notranjost
in velik prtljažni prostor. Cena osnovnega modela z bencinskim motorjem
1,8 (141 KM) je 14.990 EUR. Osnovni
model z dizelskim motorjem 2,0 (130
KM) in 6-stopenjskim menjalnikom
pa bo na voljo že za 18.210 EUR. Cena
osnovnih modelov je za nivo opreme
LS, ki med drugim vključuje ABS, ESP,
6 zračnih blazin, klimatsko napravo in
radio s CD-predvajalnikom MP3.
Chevroletov novi enoprostorec prinaša v segment svežino in samozavest.
Nizka strešna linija in športna oblika
dajeta vozilu Orlandu drzen videz in
bo tako nedvomno osvežujoča alternativa številnim družinskim avtomobilom, ki so trenutno na voljo na trgu.
Prostor, shranjevanje in
varnost v vozilu Orlandu
Vendar pa prepoznavna oblika nima
vrednosti brez izvirne uporabnosti,
zato bodo pozornost potnikov pritegnili tudi v tri vrste razvrščeni sedeži,
velik prtljažni prostor in številni različni prostori za shranjevanje predmetov.
Dejansko je višina stropa nad tretjo vrsto sedežev v modelu Orlando večja kot
v enoprostorcih mnogih tekmecev.
Varnost potnikov v vozilu je v tem
razredu vedno najpomembnejši vidik
in lastnike vozila Orlando bosta zagotovo prepričali skrb za podrobnosti in najsodobnejša varnostna tehnologija, ki so jo vgradili v vozilo. Večina
nosilne zgradbe je izdelana iz jekla z
visoko trdnostjo, ki tvori učinkovito varnostno kletko za potnike, ki so
zaščiteni pred trki na sprednjem, zadnjem in bočnih delih vozila.
Trije motorji in trije
nivoji notranje opreme
Pod pokrovom so na voljo trije
Chevroletovi varčni motorji, en ben-
cinski in dva dizelska. Vsi motorji so
štirivaljni in nameščeni prečno, opremljeni pa so z dvojno odmično gredjo
v glavi motorja in 16 ventili. Bencinski motorji imajo večtočkovni vbrizg
goriva, dizelski pa uporabljajo tehnologijo skupnega voda. Blok vseh motorjev je iz litega železa, glava pa iz
lahke zlitine.
Podvozje in karoserija pri enoprostorcu Orlando sta izdelana tako, da
zagotavljata veliko dodatne varnosti. Elektronski sistem ABS nadzira
vsa širi kolesa. Vsa podvozja so opremljena tudi z elektronsko razporeditvijo zavornih sil, ki upravlja zaviranje s posameznimi kolesi, da zagotovi
najkrajšo možno zavorno pot, z nadzorom zdrsavanja pogonskih koles, ki
preprečuje nenamerne sunkovite premike krmila in pomaga pri vožnji na
mokrem ali spolzkem cestišču, ter z
elektronskim nadzorom stabilnosti
vozila in s hidravličnim pomožnim
zaviranjem.
Vse našteto je prav gotovo dober
razlog za nakup. Tako je CHEVROLET ORLANDO od 15. februarja naprodaj tudi v Avtohiši Kolmanič &
Dokl. Vabljeni na predstavitev vozila in testno vožnjo. V akciji Zdaj ali
nikoli pa dobite do konca meseca februarja tako kot za vse druge modele CHEVROLET dodaten popust.
BARVA CMYK
avtomobili
www.vestnik.si | e: [email protected]
Nevarno križišče
pri Gradu
Veliko neprijetnosti voznikom,
sploh če se redko peljejo v tisti
smeri, povzroča tudi cesta Dolnji
Slaveči–Motovilci, ki se križa s cesto od Grada. »Tam so nerodno
postavljena avtobusna postajališča, ki so pred križiščem. Težava
je še potek prednostne ceste, saj
je neprednostna cesta iz Motovilec označena s talnimi oznakami
ali sredinskimi ločilnimi črtami,
prednostna od Grada pa ni označena, tako da imate občutek, da
ste na prednostni cesti,« je pojasnil Jože Škrilec. In rešitev? Seveda krožišče.
Križišče višje od motela Čarda, ko se na cesto Murska Sobota–Hodoš priključita
cesti iz Puconec in Sebeborec, lahko po besedah Jožeta Škrilca označimo kot
črno točko pomurske cestne infrastrukture: »Vožnja je še zlasti nevarna, ko se
peljete iz Sebeborec in želite na glavno cesto, a se lahko zgodi, da prometna
signalizacija in table zakrijejo vozila, ki prihajajo iz soboške smeri. Tako izsilite
prednost in pride do nesreče. Rešitev bi bile lahko fizične ovire za umirjanje
prometa – grbine. Najbolj idealna rešitev pa so vsekakor krožna križišča.«
bankino, nato pa nazaj na cesto, kjer je
izgubila oblast nad avtomobilom. Prevozno sredstvo je nato zaneslo na drugo stran ceste, kjer je z voznikovo stranjo trčilo v sprednji del renaulta, ki je
pripeljal naproti. To je le nekaj tragičnih izpovedi z naših cest.
»Vsaka zgodba nosi svoje sporočilo in
kaže na področja, kjer bo treba še veliko postoriti. Kaj nam povedo razlogi,
kot so »iz neznanega vzroka zapeljal v
jarek; v levem ovinku zapeljal v jarek in
zadel ob drevje; na ozki cesti sta udeleženca pripeljala preveč po sredini ceste;
na poledeneli in neposipani cesti odpeljala na desno bankino, nato pa nazaj
na cesto, kjer je izgubila oblast nad avtomobilom …«? Zakaj si še vedno zatiskamo oči in ne priznamo, da je naša
cestna infrastruktura v katastrofalnem
stanju in da marsikateri prometni nesreči botruje tudi slabo vzdrževana in
dotrajana cestna infrastruktura,« se je
ob tem kritično vprašal Jože Škrilec.
Analize za rešitev
»Cesta ali cestišče mora ustrezati
predpisani hitrosti,« razlaga diplomirani inženir prometa, »če je na avtocesti
dovoljeno voziti 130 kilometrov na uro,
je cesta temu primerna.« Po Škrilčevih
besedah sta pomembna predvsem radij ovinka in naklon cestišča, vse prevečkrat pa se je zgodilo, da je bila neka
prometnica najprej »makadamska cesta, nato so jo asfaltirali, vmes še dvakrat preplastili, nihče pa ni pazil na prej
našteta dejavnika. Izjema so avtoceste
in seveda zadnje gradnje, kot so Črni
kal, predori ... Na drugih voznih površinah upravljavec velikokrat postavi znake za nevarnost na nevarnih odsekih in
s tem je zgodba zanj končana.« Škrilec
opravlja tudi analize prometnih nesreč:
»S pomočjo rekonstrukcij nesreč opozorimo na rešitve. Če dobimo neki vzorec nesreč, potem je nujno treba nekaj
spremeniti. Vprašanje je seveda, koliko
se to upošteva.«
Zanimiv je primer iz Markišavec, kjer
so mnogi v ovinku podrli ograjo, potem
ko so cesto na novo uredili, pa je nesreč
na tistem mestu bistveno manj ali jih
sploh ni. Kot pravi prometni strokovnjak, so rekonstrukcije pokazale, da
so lahko še zmeraj zapeljali v ograjo,
če so udeleženci v prometu vozili tudi
50 kilometrov na uro, kot je dovoljeno.
Trčenje namreč ni bilo odvisno od hitrosti: »Problem je bil v že omenjenem
naklonu in radiju cestišča, ki nista bila
pravilna. To so dosegli šele, ko so cesto na novo asfaltirali. Ne vem, ali so to
načrtovali. Zagotovljen mora biti blagi potek cestišča. Rahlo nagnjena cesta pred ovinkom, pravi radij in naklon,
tako da vam v ovinku ni treba korigirati vožnje. Velikokrat se zgodi, da zaradi
neprimernega poteka cestišča, tudi če
vozimo po predpisih, ovinek prevozimo le, če ga sekamo.«
Andrej Bedek
datum: 17. 02. 2011
VESTNIK
17. februarja 2011 | Vestnik |
stran 33
33
Avtomobilske novosti 2011
Veliko prenov že
obstoječih modelov
Inženirji avtomobilske industrije bodo poslali na
trg več kot 140 novosti, tudi električne avtomobile
Razvojniki avtomobilov so za leto 2011
pripravili več kot 140 novosti, med katerimi pa bo precej prenov že obstoječih modelov. Na trg bo prišlo tudi več
električnih avtomobilov.
Novosti bo ogromno v nižjem in
srednjem razredu. Med prvimi bo na
ceste zapeljala nova Nissanova micra,
ki bo na voljo le s petimi vrati. Naslednja velika novost bo Toyotin yaris,
kjer se omenja tudi hibridna verzija.
Konkurenco bosta zaostrila še citroen
C4 in ford focus. Pri Hondi se govori o
novem civicu.
V srednjem in višjem razredu bodo
predstavili prenovljen mercedes C z
novo masko in pametnimi lučmi. Audi
bo predstavil model A6 s petimi motorji z močjo med 177 in 300 konjskimi
močmi. Deset centimetrov manj kot
pet metrov bo v dolžino meril nov peugeot 508 v limuzinski in karavanski izvedbi. Cene bodo menda na ravni modela 407. Renault bo prenovil laguno,
Ford mondea in Honda accorda.
Audi je izdelal malega športnega terenca Q3. Med terenskimi avtomobili prihaja nova generacija mercedesa
M, ki naj bi bila za malenkost večja od
predhodne. Športni pridih bosta imela še prenovljen volvo XC90 in Oplov
antaro. Med enoprostorci je v dolžino
precej zrasla nova opel zafira – blizu
4,7 metra. Na trgu bo velike pozornosti nedvomno deležna še toyota verso S, konkurenco bo zaostril hyundai
IX20. Omeniti velja še križanca peugeota 3008, ki bo na voljo kot hibrid z
dizelskim motorjem.
Povzel Andrej Bedek
AVTOSERVIS Viljem Časar, s. p.
Dolga ulica 85 | Černelavci | 9000 Murska Sobota
T: 02 521 1469 | F: 02 521 1469 | M: 041 294 942
vzdrževanje in popravila motornih vozil • servisiranje
in popravila vozil • vzdrževanje motornih vozil • menjava
stekel • vulkanizerstvo • diagnostika elektronike
cenik storitev | testiranje in brisanje napak: 17,00 € + DDV |
mehanska ura: 21,00 € + DDV | vulkanizerske storitve: 25,00 € + DDV
delovni čas
| od poned. do čet. od 7. do 15. ure, v petek od 7. do 17. ure
BARVA CMYK
34
datum: 17. 02. 2011
avtomobili
| Vestnik | 17. februarja 2011
VESTNIK
stran 34
www.vestnik.si | e: [email protected]
Le brezhibno vozilo je varno vozilo
Spomladi
Najvarnejši
Varnost vozil in tehnični pregled
Vzdrževanje
za daljše
obratovanje
BMW, alfa
romeo, honda,
kia in toyota
V prvih pomladnih
dneh je priporočljivo
preveriti zračni filter
in klimatsko napravo
Vseevropsko združenje
Euro NCAP ocenjuje
varnost vozil v štirih
kategorijah
Pomlad na marsikaterem jeklenem lepotcu razkrije rane, ki jih je pustila
zima. Če ste se pozimi vozili po podeželju, kjer je na cestah več peska in kamenja, je bil vaš avtomobil tudi bolj izpostavljen mehanskim poškodbam. Sprva
nedolžno luščenje barve lahko v kombinaciji s soljo povzroči rjavenje pločevine, zato je treba ustrezno in pravočasno
ukrepati. Da se korozija ne bi nadaljevala, je treba poškodbe na avtomobilu
zaščititi z barvo, koloteke in podvozje,
kjer se nabere največ umazanije in soli,
pa sprati s sladko vodo. Če pa ste med tistimi vozniki, ki so v mrzlih in zasneženih dneh svoje vozilo pustili doma in se
odločili za javni prevoz, vaš avtomobil
zaradi dolgega mirovanja potrebuje dodatno skrb. V zimskih dneh se namreč
odsvetuje, da bi vozila predolgo stala,
ker se vlaga nabira na vseh sistemih,
zavornih kolutih, ploščicah in bobnih,
kar je še posebno izrazito pri avtomobilu, ki ni v garaži.
Redno vzdrževanje avtomobila lahko
njegovo življenjsko dobo podaljša tudi za
četrtino. Ker zimske nizke temperature,
sneg, led in sol na jeklenih konjičkih puščajo posledice, je zato pred pomladjo
torej čas, da pregledamo svoje vozilo in
pripravimo na vožnjo v toplejših dneh.
Za večje posege v avtomobilih je nujno obiskati avtomobilske delavnice. Zaradi več vlage in umazanije, ki se pozimi
nabirata v sistemu, je treba v toplejših
dneh preveriti in po potrebi zamenjati filter za prezračevanje potniške kabine. Priporočljivo je še prečistiti klimatski sistem in ga napolniti s hladilnim
plinom. Pozornost moramo posvetiti
tudi »obutvi« avtomobilov, saj se zimske pnevmatike – te morate sicer obdržati do 15. marca – pomembno razlikujejo od letnih.
Andrej Bedek
Varnost vozila oziroma potnikov v
njem, ki je za večino odločilen dejavnik
pri nakupu jeklenega konjička, k sreči ni več luksuz, ampak jo zagotavljajo
tudi manjši in cenejši avtomobili. Veliko
vlogo imajo pri tem Euro NCAP-ovi preizkusni trki novih avtomobilov. Tisti, ki
ne dosežejo njihovih meril, na trgu namreč nimajo veliko možnosti.
Najbolje ocenjena vozila so morala za
uvrstitev na seznam doseči zelo visoko
skupno uvrstitev in zelo visoko uvrstitev
na vsakem izmed štirih področij testiranja Euro NCAP – varnost odraslih, varnost otrok, varnost ob trku s pešci in delovanje elektronskih varnostnih sistemov.
Izidi posamičnih kategorij dajo skupno
oceno, izraženo v zvezdicah. Pogoj, da je
vozilo uvrščeno na ta, recimo mu, seznam
najboljših med najboljšimi, je pravzaprav
le – da je doseglo ob vseh merjenjih izjemno visoke rezultate in posledično seveda prejelo oceno pet zvezdic.
Vozila, ki so bila na zadnjem tovrstnem testiranju izbrana kot najboljša,
so v kategoriji luksuznih vozil BMW serije 5, v kategoriji manjših družinskih
vozil alfa romeo giulietta, v kategoriji
malčkov honda CR-Z, v kategoriji manjših štirikolesno gnanih avtomobilov kia
sportage in v kategoriji manjših enoprostorcev toyota verso.
Poleg teh petih so pri združenju Euro
NCAP kot zelo dobre – vsi so presegli
80 odstotkov največjega možnega števila točk – izpostavili še Suzukijevega
swifta, kio venga, BMW X1, Volkswagnovega sharana, seat alhambro in citroena C4.
Povzel Andrej Bedek
Še tako tehnološko dovršeno vozilo potrebuje strokovno vzdrževanje
Zakon o varnosti cestnega prometa predpisuje, da so v prometu lahko udeležena
zgolj tehnično brezhibna vozila. Brezhibnost vozila pomeni, da le-to lahko varno,
zanesljivo in v vsakem trenutku reagira
na krizne situacije v cestnem prometu.
Podjetje Avtotest, d. o. o., skrbi, da bi bila
v cestnem prometu udeležena zgolj brezhibna in varna vozila.
Vedeti moramo, da je cestni promet v
porastu. V zadnjih letih se je sicer nekoliko umirila rast števila registriranih vozila v prometu, vendar je kljub temu trenutno v Sloveniji registriranih 1.400.000
vozil. Seveda je velik napredek naredila
tudi varnost vozil v cestnem prometu.
Že proizvajalci poskrbijo, da so vozila iz
dneva v dan varnejša. V svoja vozila vgrajujejo visokotehnološke varnostne rešitve. Vozila postajajo vse bolj stroji, nad
katerimi v kriznih situacijah prevzamejo
kontrolo računalniki in nas rešijo marsikatere nesreče na cesti.
Vendar še vsako tako tehnološko dovršeno vozilo potrebuje zanesljivo, periodično in strokovno vzdrževanje ter
vsakoletno kontrolo, da naprave v vozilu delujejo res brezhibno. Ljudje se vse
premalo zavedamo pomena vzdrževanja
brezhibnosti naših vozil. Zavedati se moramo, da je le brezhibno vozilo tudi varno vozilo. Dandanes, v teh težkih časih,
v času gospodarske krize je kljub vsemu
vozilo tisto, ki nas prepelje iz točke A v
točko B. Vsako vozilo zahteva tudi stroške vzdrževanja in na žalost nekateri varčujejo tam, kjer naj ne bi. Miselnost večine ljudi je takšna, da bodo vozilo vozili,
dokler se ne bo na njem nekaj pokvarilo,
potem pa bodo že popravljali. Ravno tukaj se dela največja napaka. Vse prepogosto se zgodi, da se ravno v tem čakanju
pripeti tisto najhujše – prometna nesreča. Velja sicer, da so za prometne nesreče
v Sloveniji krive zgolj neprilagojena hitrost, vinjenost, poledenela cesta … Nikoli pa se ne omenja, da je za prometno nesrečo kriva tehnična napaka na vozilu. V
bistvu je najbolj enostavno ob prometni
nesreči ugotoviti, da je bila vzrok neprilagojena hitrost, premajhna varnostna
razdalja ali kaj podobnega. Nedavno se
je v naši bližini zgodila prometna nesre-
V naših poslovnih enotah vozilom naših strank pregledamo vitalne dele vozila.
ča avtobusa, polnega šolskih otrok. Seveda je bila posledica neprilagojene hitrosti
in poledenelega cestišča. Naše mnenje je,
da so vzroki prometnih nesreč tudi tehnološke narave. Za marsikatero nesrečo
je krivo nedelovanje oziroma slabo delovanje zavor vozila. Vzroki prometnih
nesreč so še slabo delovanje volanskega
mehanizma, nedelovanje svetlobnih signalov na vozilu, poškodovano in zvito
podvozje in še bi lahko naštevali.
Kot primer navajamo še prometno nesrečo, in sicer verižno trčenje vozil. Seveda
bosta vzroka prometne nesreče nezadostna varnostna razdalja in neprilagojena
hitrost. Vendar mi menimo, da je vzrok za
nesrečo lahko tudi slabo delovanje zavor,
nedelovanje zavorne luči ali katera druga
tehnična napaka na vozilu.
Ravno zaradi zgoraj naštetih vzrokov
obstajajo tehnični pregledi. Naš cilj je, da
so v cestnem prometu udeležena le brezhibna in posledično varnejša vozila. Naša
dejavnost obstaja z namenom zagotavljanja varnosti v cestnem prometu. Noben
strožji zakon z večjimi kaznimi ne bo naredil cestnega prometa varnejšega. Cestni
promet moramo narediti varnejši in prijaznejši za uporabnike mi posamezniki. V
naši miselnosti mora prevladati dejstvo,
da je treba poskrbeti za vozila, jih vzdrževati in servisirati, kajti le tako bo njihova
uporaba v cestnem prometu varna.
V naših poslovnih enotah vozilom naših strank pregledamo vitalne dele vozila,
in sicer zavore, podvozje, luči na vozilu,
izmerimo izpušne pline, pregledamo varnostne pasove, pnevmatike, skratka vse,
kar je potrebno za brezhibno vozilo. Naš
strokovno usposobljen kader pa strankam svetuje tako pri pripravi na tehnični
pregled kot tudi na registracijo vozila. Če
stranke med letom, med dvema intervaloma obveznega tehničnega pregleda, ugotovijo, da njihovo vozilo morda ni povsem
varno za uporabo na cesti, smo jim pripravljeni narediti tudi preventivni tehnični
pregled. Obiščite naše podjetje Avtotest,
d. o. o., v Ljutomeru ali Gornji Radgoni in
se prepričajte o varnosti svojega vozila. Za
več informacij lahko obiščete tudi našo
internetno stran www.avtotest.si.
»Z vami za varnost v cestnem prometu«
Zaposleni v podjetju Avtotest, d. o. o.
SEDEŽ PODJETJA
Ljutomer, tel.: 02 585 81 18
PE Gornja Radgona, tel.: 02 564 23 52
PE Ribnica, tel.: 01 835 04 50
S pooblastilom Agencije RS za varnost prometa izvajamo varno vožnjo za
voznike začetnike A- in B-kategorije na ogromnem ÖAMTC-jevem poligonu
pri Leibnitzu. Na poligon vas pospremijo slovenski trenerji varne vožnje.
Poligon s pomično hidravlično ploščo omogoča
simulacijo poledenelega klanca, stoječe vode
na cestišču – aquaplaning in simulacijo
poledenelega krožišča …
Simon Ficko, s. p.
Cankova 53 d, 9261 Cankova
Tel./faks: 02 540 90 78
GSM: 041 797 110, 031 479 554
e-mail: [email protected]
-servis osebnih in dostavnih vozil
-priprava vozil za tehnični pregled
-montaža in prodaja avtoplaščev
-zavorni servis
-avtoelektrika, diagnostika
-servis in prodaja akumulatorjev
-servis klimatskih naprav
-optika – nastavitev geometrije podvozja
-montaža in popravilo
izpušnih loncev in cevi
AVTOSERVIS FICKO POSKRBI ZA BREZHIBNOST IN VARNOST VAŠEGA VOZILA!
GABER PROMETNI CENTER, d. o. o.
Ul. Zorana Velnarja 31, 9000 Murska Sobota
V r e d n o s t n i
b o n
50,00 €
(veljavnost do 31. 12. 2011, ni izplačljiv v denarju)
AVTOLIČARSTVO
02 527 12 45, 041 402 876
Uveljavlja se na sedežu podjetja
pri izvajanju naše dejavnosti:
• avtošola (CPP na vseh
srednjih šolah v Pomurju; golf VI,
clio 2x, C3, yamaha, suzuki ...)
• program za zmanjšanje
kazenskih točk.
Jožef Kaučič, s. p.
#
www. prometnovarnostnicenter.si
CENTARI
Ulica Matije Gubca 9
9000 Murska Sobota
Tel.: 02 526 81 08
GSM: 041 711 973
BARVA CMYK
KO IZGUBITE-GG
166x166-FINAL-2-TISK.pdf
www.vestnik.si
| e: [email protected]
1
2/1/11
datum: 17. 02. 2011
avtomobili
3:37 PM
VESTNIK
17. februarja 2011 | Vestnik |
stran 35
35
Fotografija Nataša Juhnov
C
M
Y
CM
MY
Po dolgi zimi na motoriste v začetku nove motoristične sezone prežijo številne pasti.
CY
CMY
Z glavo na motor
K
Tudi ena žrtev je preveč
V Pomurju je v petih letih umrlo šestnajst voznikov
motornih koles in en sopotnik na motornem kolesu
Avtomobil,
v katerem naj
bi vas opazili?
Nissan
Juke!
Prav posebno vozilo za
tiste, ki si to želijo in
si to lahko privoščijo
Avtomobil Nissan Juke je predstavnik
novega ekskluzivnega razreda majhnih
vozil, ki s svojimi terenskimi zmogljivostmi in zelo bogato opremo merijo na
kupce, katerim je avto del življenjskega sloga. Avtomobil, ki z izjemno nenavadnim in prikupnim videzom, z rahlo
privzdignjenim položajem sedenja in
kompaktnimi merami zasluži pozornost
starejših in racionalnih kupcev. Oblikovalsko gre za pravega posebneža. Zgornji del karoserije s proti zadku padajočo
streho ter s skoraj nevidnimi zadnjimi
vrati spominja na kupe, precej napihnjeni blatniki, okrogla sprednja žarometa
in večja oddaljenost od tal pa mu dajejo
očitno podobo terenskega vozila. Izvirno je oblikovan tudi prostor za potnike.
Armaturna plošča je prava mojstrovina.
Sredinska konzola tako z obliko kot bleščečim lakom spominja na rezervoar kakšnega dirkalnega motocikla. Vendar je
prostor za voznika urejen in ergonomsko odlično zasnovan. Visoka kakovost
materialov in pregovorna natančnost izdelave prav tako lepšata notranjost vozi-
VESTNIK lahko
kupite tudi na večini
pošt v Pomurju,
bencinskih servisih
ter skoraj v
vseh trgovinah
in trafikah.
la Nissan Juke. Mogoče se bo kakšen večji potnik počutil malce utesnjeno, kar
pa ne velja za voznika. Sedeži so namreč
prijetno športni. Zaradi zasnove vozila
je prtljažni prostor relativno majhen,
saj premore le 207 litrov prostornine. Z
enostavnim zlaganjem zadnjih sedežev
se hipoma poveča na zavidljivih 786 litrov prostora s priročnim ravnim dnom.
Saj res, kdaj ste pa nazadnje peljali v avtomobilu sebe in še tri potnike? Zelo zanesljivo deluje volanski mehanizem, ki
je natančen in vozniku vestno poroča o
stiku koles s podlago. Tudi na delovanje slednjega lahko vplivamo z izbiro
načina vožnje. Pri športnem načinu ta
namreč dodatno otrdi in še nekoliko izboljša občutek pri bolj dinamični vožnji.
Za slabše razmere na cesti in za lažje terenske podvige je tu štirikolesni pogon.
Ta omogoča izbiro pogona na sprednji
kolesi, samodejno delovanje pogona, pri
čemer se del navora po potrebi prenaša
tudi na zadnji kolesni par, ter vklop enakomerne porazdelitve navora med sprednjo in zadnjo osjo. Čeprav je juke eden
SEDAJ EDINSTVEN AKCIJSKI TRENUTEK
POHITITE IN
ODPELJITE IBIZO ST
KARAVAN ZA CENO
IBIZE 5 VRAT!
oprema:
klimatska naprava,
radio MP3 z upravljanjem
SEDAJ še z brezplačnim paketom
obopreme:
volanu, 4 zvočniki,
tempomat, meglenke in 15-colskazračna
aluminijasta
platišča.za voznika
blazina
in sovoznika, stanski
Omejena ponudba!
zračni blazini, deljiva
zadnja klop, daljinsko
centralnowww.seat.si
zaklepanje
MEMBER OF THE VOLKSWAGEN GROUP
SEAT ALTEA že za
električnim pomikom stekel že za Serijska
Fotografija je simbolična. • Ponudba velja za vozila iz zaloge.
AVTO ÖRI, Obrtna ulica 32, 9000 Murska Sobota
Tel.: 02/534-98-10, Faks: 02/534-98-12, E-mail: [email protected]
Najhujše leto 2006
Lani v pokrajini ob reki Muri med
motoristi ni bilo smrtnih žrtev,
kot tudi ne v letih 2003 in 2004,
leta 2005 so umrli trije, nato pa je
leta 2006 v prometnih nesrečah
umrlo pet motoristov in en sopotnik na motorju. V letu 2007 so v
prometnih nesrečah življenje izgubili trije vozniki motornih koles, leta 2008 prav tako trije in v
letu 2009 dva. Dve tretjini nesreč,
v katere so vpleteni motoristi, se
zgodita zaradi izsiljevanja voznikov osebnih avtomobilov.
še vedno povzročijo več kot polovico
prometnih nesreč, se stanje na tem
področju izboljšuje, saj je vse manj
motoristov udeleženih v nesrečah ali
poškodovanih. Podatek, ki daje pozitivno oceno izvedenim aktivnostim,
obenem pa podatek, ki zavezuje k še
boljšemu in bolj kakovostnemu delu,«
je še povedal Boris Žibrat.
Med analizami prometnih nesreč so
ugotovili, da se dve tretjini nesreč, v
katere so vpleteni motoristi, zgodita
zaradi izsiljevanja voznikov osebnih
avtomobilov. Vse manj pozornosti se
namreč posveča vožnji. Vozniki so nepredvidljivi, zaradi nepozornosti pogosto spregledajo motorista, če pa je
ta še prehiter, je to kombinacija, ki se
konča tragično.
Za konec še številke: če se motorist
s 85 kilometri na uro zaleti v avto, po
trku najprej kakšnih 30 metrov leti po
zraku, nato se še dobrih 15 metrov kotali po tleh.
Andrej Bedek
SEAT IBIZA že za
SEAT LEON že za
8.990€
12.990€
IBIZA
s klimatsko napravo, radiem
CD MP3 in
13.990€
električnim pomikom stekel že za
8.990 €
Povprečna poraba: 3,4ł6,4 l/100 km; povprečne emisije CO2: 89ł148 g/km
»Začetek akcije Izkušnja kot nasvet
sega v leto 2005, ko se je večinoma z
motoristi ukvarjalo le na začetku motoristične sezone, kasneje pa ne več.
Že naslednje leto se je akcija nadgradila. Čeprav vozniki motornih koles
Sedaj
EDAJ E
KCIJSKI t
TRENUTEK
eDINSTVEN
dinStven A
akcijSki
renutek
IBIZA s klimatsko napravo, radiem CD MP3 in
Vaš trgovec z vozili SEAT:
www.pomurje.si
od tistih avtomobilov, ki bo, kljub nekaj
terenskim značilnostim, večino časa na
asfaltu, se obilica navora, ki ga ponuja
samodejno delovanje štirikolesnega pogona na spolzki podlagi, izkaže za zelo
dobrodošlo. S paketom tekna dobite vse,
kar si lahko pri avtomobilu tega razreda zamislite. Varnostna oprema vključuje zavorni sistem ABS, sistem za nadzor
stabilnosti ESP in šest varnostnih blazin,
ponuja pa še priboljške – pametni ključ
za prostoročno upravljanje, kamero za
pomoč pri vzvratni vožnji in kombiniran
sistem z avdio in navigacijsko napravo z
na dotik občutljivim zaslonom. Pri vozilu Nissan Juke ne moremo govoriti o
običajnem avtomobilu. To je avtomobil
za ljudi, ki si v življenju želijo nekaj posebnega. Primeren je tako za mlajšo kot
zdaj že malce starejšo »rok generacijo«,
ki ji že srebrijo lasje.
Avtohiša RAJBAR, d. o. o.
Ul. Mikloša Kuzmiča 19,
9000 Murska sobota
Tel. št.:prodaja 02 530 11 32
servis 02 530 11 30
»S toplejšim vremenom je na cestah
tudi več motornih koles. Po dolgi zimi
na motoriste v začetku nove motoristične sezone prežijo številne pasti.
Prva vožnja motorista ter prvi ovinek
in že se lahko zgodi nesreča. Glavni
vzroki za tovrstne prometne nesreče
so pesek na cesti, slabe vozne sposobnosti voznikov, zapozneli refleksi, prepogosto pa tudi sam motor, ki ni primerno pripravljen na novo sezono. Če
želite prve vožnje prevoziti brez skrbi, morate nekaj časa posvetiti pravilni pripravi motorja in umirjeno začeti
sezono. Ob prvem toplem vremenu ne
hitite brezglavo na cesto, temveč na sezono postopoma pripravite tudi sebe,«
je pred novo motoristično sezono ljubitelje različnih dvokolesnih jeklenih
konjičkov opozoril Srečko Šteiner, policijski prometni inšpektor Policijske
uprave Murska Sobota.
Po besedah Šteinerjevega stanovskega kolege Borisa Žibrata policisti »v Pomurju voznika motornega
kolesa in tudi vsakega udeleženca v
cestnem prometu obravnavamo kot
potencialno žrtev prometne nesreče in ne kot potencialnega kršitelja
prometnih predpisov«. »Že ena prometna nesreča s smrtnim izidom ali s
poškodbo je preveč. Vemo, da si nihče
ne kupi motorja, da bi se vozil 50 kilometrov na uro, a treba se je zavedati,
da ceste nikakor niso dirkališča,« je k
temu dodal inšpektor Šteiner.
Lani v pokrajini ob reki Muri smrtnih
žrtev med motoristi ni bilo, kot tudi
v letih 2003 in 2004 ne, leta 2005 so
umrli trije, nato pa je leta 2006 v prometnih nesrečah umrlo pet motoristov
in en sopotnik na motorju. V letu 2007
so v prometnih nesrečah življenje izgubili trije vozniki motornih koles, leta
2008 prav tako trije in v letu 2009 dva.
Tudi zato policisti in motoristi pred začetkom vsake motoristične sezone pripravljajo številne preventivne aktivnosti, ki potekajo tudi med sezono, saj je
po besedah obeh sogovornikov s policijskega področja »prometna preventiva tek na dolge proge«.
8.990 €
SEDAJ še z brezplačnim paketom opreme:
tempomat, meglenke in 15-colska aluminijasta platišča.
Omejena ponudba!
SEAT-OVA AKCIJA LOS CEKINOS JE SPET TU.
Povprečna
poraba: 3,4–8,1 l/100 km; povprečne emisije CO2: g/km
89–190 g/km
Povprečna poraba: 3,4ł6,4 l/100 km; povprečne emisije CO : 89ł148
2
Porsche
Slovenija,
Bravničarjeva
ulica 5,velja
1000za
Ljubljana.
Fotografije so simbolične. • Ponudba velja za vozila iz zaloge.
Fotografija
je simbolična.
• Ponudba
vozila iz•zaloge.
Vaštrgovec
trgovec
z SEAT:
vozili
Vaš
z vozili
SEAT:
MEMBER
OFOFVOLKWAGEN
GROUPGROUP
MEMBER
THE VOLKSWAGEN
AVTO ÖRI, Obrtna ulica 32, 9000 Murska Sobota
AVTO
CENTER JEREB d.o.o., Polje 9b, 6310 Izola, telefon: 05 616 80 11
Tel.: 02/534-98-10, Faks: 02/534-98-12, E-mail: [email protected]
www.seat.si
www.seat.si
BARVA CMYK
36
datum: 17. 02. 2011
avtomobili
| Vestnik | 17. februarja 2011
Razlogi za javni prevoz
1.Javni prevoz mora biti na razpolago tako, da bo uporabnik
lahko v razumnem roku prišel
v službo in enako domov.
2.Javni prevoz mora biti dovolj
kakovosten, prav tako morajo
biti na razpolago točne informacije o voznih redih.
3.Javni prevoz naj ne bi bil dražji
od osebnega.
4.Javni prevoz lahko organizira
tudi delodajalec za svoje zaposlene.
5.Nekomu je lahko javni prevoz
edina možnost.
6.Znano je dejstvo, da je javni
prevoz bistveno varnejši od
osebnega, saj pridemo v službo bolj spočiti in je produktivnost zaradi tega lahko večja.
7.Vedno več je tudi takšnih, ki se
odločajo za javni prevoz z namenom, da dodatno ne onesnažujejo okolja.
Večja je ponudba, več je potnikov
Skoraj vsak drugi človek nima možnosti uporabe osebnega avtomobila ali prevoza
lji je lahko le en segment v sistemu
potrebnih ukrepov. Namenjen pa je
predvsem obiskovalcem mesta.
Načrt trajnostne mobilnosti v Murski Soboti temelji na dejstvu, da se
velika večina potovanj znotraj me-
sta opravi na razdaljah, dolgih do 15
minut: »Če prevedemo, to pomeni,
da smo za večino potovanj v mestu
bistveno bolj učinkoviti peš ali s kolesom kot z avtomobilom, saj bomo
porabili manj časa, potovali bomo
ceneje, ne bomo doživljali stresov, ne
bomo onesnaževali svojega bivalnega
okolja, se bomo razgibali in se imeli
možnost srečati z znanci.«
Utrip v mestu se je z zgraditvijo in
popularizacijo velikih trgovskih centrov drastično spremenil. Za velike trgovske centre je poleg široke trgovske
ponudbe s prometnega vidika značilno, da so v največji možni meri prilagojeni voznikom avtomobilov. »Tej
filozofiji so podlegli tudi snovalci mestne prometne politike. Danes v našem mestu še vedno nimamo niti enega območja umirjenega prometa, kaj
šele območja, ki bi bilo prepovedano
za osebni motorni promet in prepuščeno pešcem, kolesarjem in potnikom mestnega prometa. V mestu je
treba z raznimi ukrepi najprej zmanjševati potrebe po potovanjih in postopoma spreminjati potovalne navade prebivalstva v prid sonaravnim
načinom. Zrcalo prometne politike je
prav gotovo načrtovanje prostora,« je
povedal Jože Veren.
Mestni avtobus Sobočanec je očitno
dobro zaživel: »Čeprav frekvenca odhodov, trasa in pokrivanje mesta niso
idealni za vse prebivalce, se je mestni
promet odlično uveljavil. Ob prometnih konicah vozijo do ekonomske
šole še dodatni avtobusi. K uspehu
je zelo pripomoglo dodatno lociranje
in opremljanje postajališč, ki so bila
narejena v zelo kratkem času. Mestni
avtobus je nizkopoden, primeren tudi
za gibalno ovirane osebe, vozniki so
prijazni in ustrežljivi in tudi oblika je
simpatična.«
Javni prevoz potnikov je v prvi vrsti namenjen vsakodnevnim potovanjem, ki so običajno tudi najpogostejša, še posebno znotraj nekega
Razlogi proti
1.Ni racionalne ponudbe za konkretno relacijo.
2.Odhodi avtobusa ali vlaka niso
prilagojeni delavnemu času, še
posebej, če je ta za uporabnika
gibljiv.
3.Posameznik mora v službi uporabljati svoj osebni avtomobil
za službene namene.
Fotografija Nataša Juhnov
Najpomembnejši pogoj,
da se bo posameznik
odločil uporabljati javni
prevoz za vsakodnevna
potovanja je, da mora
biti uporabniku javni
prevoz na razpolago
tako, da bo lahko v
razumnem roku prišel v
službo in enako domov.
Jože Veren: »Pri mestnem avtobusu v Murski Soboti je še veliko rezerve, saj je bila uvedena le prva faza. Da bi zadihal s
polnimi pljuči, bi ga morali približati širšemu krogu uporabnikov z večanjem frekvence odhodov in pokrivanjem tudi drugih
delov mesta. S tem bi se dodatno izboljšala možnost prestopanja s primestnih in medkrajevnih linij, koristna bi bila tudi
navezava na vlak.«
Stremljenje k popolnosti v službi užitka
Peugeot 508
zaokroženega migracijskega območja,
kot je Pomurje. Tem vsakodnevnim
potrebam po potovanjih je prilagojena tudi ponudba javnega potniškega
prometa. »Najpogostejši vzroki vsakodnevnih potovanj so potovanja v
službo, v šolo in vrtec. Tudi statistika
potrjuje to dejstvo, saj zaposleni prebivalci potujejo v povprečju bistveno
več kot nezaposleni. Tem vsakodnevnim potrebam po potovanjih je prilagojena tudi ponudba javnega potniškega prometa. Tako časovno kot
relacijsko. Čeprav so se v zadnjem obdobju ta potovanja nekoliko razpršila, še vedno največ potovanj gravitira
v večje kraje, kot so Murska Sobota,
Lendava, Ljutomer, Radenci in Gornja
Radgona. V teh krajih je največ zaposlitev in tam so srednje šole. Še bolj
razpršena so vsakodnevna potovanja učencev v osnovne šole in vrtce. Z
ustanovitvijo manjših občin se je povečalo število občasnih potovanj v te
kraje, vzporedno so se razpršila tudi
potovanja k osebnim zdravnikom ali
zobozdravnikom. Nasprotno pa so se
skoncentrirala potovanja po nakupih,« je kratek Verenov povzetek javnega avtobusnega prometa v pokrajini ob reki Muri.
In železniški promet? »K ponudbi
javnega prevoza potnikov v Pomurju
prispeva železnica majhen delež, saj je
omejena le na relacijo Ljutomer–Murska Sobota in naprej do Hodoša.«
Andrej Bedek
Model 508 bo v dveh karoserijskih
izvedenkah – limuzina in SW – v Evropi
naprodaj od začetka leta 2011.
Kakovost, čistost, učinkovitost … Peugeot 508 uteleša
nov izraz znamke v segmentu potovalnih limuzin
V dveh karoserijskih izvedenkah –
limuzina in SW – 508 združuje stremljenje k popolnosti in čustva s pomočjo:
– novih tehnologij e-HDi in HYbrid4,
– prečiščene, statusne in dinamične
oblike,
– zaznavne kakovosti ter prijetne in
udobne notranjosti,
– edinstvenega občutenja vožnje, ki
temelji na že dolgo priznanem strokovnem znanju znamke.
Peugeot z modelom 508 nadaljuje
svojo mednarodno rast: za vse trge
(razen Kitajske) ga izdelujejo v Franciji, od letošnjega leta naprej pa ga
bodo za največji svetovni trg izdelovali tudi na Kitajskem.
stran 36
www.vestnik.si | e: [email protected]
Javni potniški promet
Z ustavo imamo vsi zajamčene enake
pravice, tudi tisto do mobilnosti. Brez
javnega prevoza je nekomu lahko težava priti vsak dan v službo, v šolo,
občasno v trgovino ali kam drugam.
Tudi če imamo v družini avto ali dva,
se včasih zgodi, da ne moremo uskladiti potovanj. Neracionalno bi bilo zaradi takšnih občasnih potreb imeti na
dvorišču ali celo v garaži še avto več.
Na večjih razdaljah ali ob slabem vremenu potovanje s kolesom ali peš ni
nujno najprimernejša alternativa potovanju z osebnim motornim vozilom.
Je pa lahko javni prevoz, ki poteka
vzporedno in ga je treba le uporabiti. Po podatkih, s katerimi razpolaga
Jože Veren, predsednik murskosoboškega sveta za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu, namreč kar okrog
40 odstotkov prebivalstva nima možnosti uporabe osebnih avtomobilov.
»Eksterni stroški v prometu oziroma stroški zaradi zastojev, prometnih
nesreč, ogrožanja zdravja ali zasedanja prostora so pri javnem prevozu nekajkrat manjši kot pri osebnih
avtomobilih. Eden od ključnih ciljev
evropske prometne politike je povečevanje mobilnosti prebivalstva, vendar ne na račun slabšanja prometne
varnosti in bivalnega okolja. Ta cilj je
dosegljiv le ob podpori kakovostnega javnega prometa,« je na vprašanje,
zakaj razvijati javni potniški promet,
odgovoril Veren. Za naslednje desetletje načrtujejo v Evropski uniji razpolovitev smrtnih primerov in hudih
poškodb zaradi prometnih nesreč.
»Takšen cilj si je mogoče zadati, če
računaš na nadaljnji razvoj javnega
potniškega prometa.«
Ključen je očitno odgovor na vprašanje, kako nekoga, ki vsakodnevno
prihaja v službo v Mursko Soboto ali v
drugo večje mesto z avtom, prepričati, da bi uporabljal avtobusni prevoz.
»Posameznik se bo odločil uporabljati
javni prevoz za vsakodnevna potovanja, če bo izpolnjenih vsaj nekaj pogojev. Najpomembnejši je, da mora
biti uporabniku javni prevoz na razpolago tako, da bo lahko v razumnem
roku prišel v službo in enako domov.
Če bo z javnim prevozom celo hitrejši, toliko bolje. To najlažje dosežemo,
če je promet tako načrtovan, da ima
javni prevoz prednost – posebni prometni pasovi ali prirejeni semaforji
–, da parkiranje ni dovoljeno povsod
in da ni poceni.« Po sogovornikovih
besedah težave s parkiranjem lahko
rešiš s preprosto metodo: »Bližje cilju svojega potovanja parkiraš, dražja
je parkirnina.« Sistem parkiraj in pe-
VESTNIK
AC Peugeot,
Bakovska ulica 29 a
9000 Murska Sobota
Tel. št.: 02 530 16 20