moj swatycomet Poštnina plačana pri pošti 2ooo Maribor št. 10 - september 2012 LETO III GLASILO POSLOVNEGA SISTEMA SWATYCOMET l Nova avtomata za rezalke l Jankovih 40 v Swatycometu l Ekološko dosledni l KPS se predstavi l Ugodno do smučarskih vozovnic l Osvojili Ojstrico l Skomarski Iz vsebine: Poslovanje po enotah in IT kotiček Str. 8 in 9 Ekologija Str. 10 in 11 Predstavitev enote KPS Str. 12 in 13 Novosti Str. 14 in 15 MI in Zgodovina Str. 16 in 17 KPS Str. 18, 19, 20, 21 ŠRD Str. 22 in 23 Kultura in talenti Str. 24 in 25 Moja misel Str. 26 in 27 Utrinki in križanka Moja misel: ‘Kaj cenite v podjetju Swatycomet?’ MOJ SWATYCOMET je glasilo Poslovnega sistema SWATYCOMET, namenjeno informiranju zaposlenih. Izdaja: SWATYCOMET d.o.o., Titova c. 60, 2000 Maribor. www.swatycomet.com Naslov uredništva: Tovarniška 5, 3214 Zreče Telefon: 03 75 75 360 e-mail: [email protected] Uredniški odbor: Miran Jagodič, odgovorni urednik, Majda Labotar, Iva Mlinšek Lešnik, Alenka Mrzdovnik, Andreja Gojkošek Sodelovanje pri uredništvu in redakcija: Di@log co Oblikovanje: Carrera, Srečko Fratnik Tisk: Tiskarna Grafika Gracer Naklada: 1500 izvodov, brezplačno 2 »Težave rastejo, čim bolj se bližamo cilju.« Johann Wolfgang von Goethe Zagotovo je nemški pisatelj in pesnik imel v mislih nepripravljenost na potovanja do ciljev, kakršnih koli že. Nadaljevanje splošne krize in reforme varčevanja v Sloveniji, ki so pred nami, so naraščajoče težave pred ciljem, rešitvami, ki nam jih ponujajo. Skoraj absurdno pa je, da nam rešitve ponujajo povečini taisti, ki so nas v to krizo tudi pahnili. UVODNIK UREDNIŠTVA Str. 4, 5, 6 in 7 Vse to verjetno ne bi bilo potrebno, če bi se v preteklosti načrtovanja »svojih« ciljev lotili bolj razumsko, preudarno in na neki realni osnovi. Še pomembneje pa je, da bi na poti do uresničitve »svojih« ciljev ubrali namesto tveganih bližnjic tudi daljše, predvsem pa bolj varne in premišljene poti. Poti, na katerih so tudi predvideni »obvozi« pred nenačrtovanimi ovirami, poti, ki končni cilj le še bogatijo in plemenitijo, ga skratka naredijo boljšega in še bolj zanimivega. Jim Collins v knjigi »Good to Great« pravi, da je imeti »prave ljudi na avtobusu in morda celo napačne vreči iz avtobusa« predpogoj za odličnost v ustvarjalnosti in doseganju ciljev. In če se samo spomnimo kakšnega našega »sindikalnega« izleta z avtobusom, si lahko več kot dobro predstavljamo, kako lahko posameznik »pokvari« celotno potovanje. Pravi ljudje v pravem času in na pravem mestu, prava mera ustvarjalnosti in inovacijska klima kjerkoli v družbi lahko ustvarijo ša to, pogoje za spodbujanje ustvarjalnosti e prina n i t s o n tudi pri tistih, ki to po samo.« on Izpolnje na cilj. je že dejanje e ders n , t naravi niso. o na p Greg An olnju e p s iz o s a im pak n otoč Torej bo cilj, »Osred končamo, am j a k še bolj pa pot da ne do cilja z jasno opredeljenimi nalogami in usmeritvami, motiviranjem, predvidevanjem morebitnih ovir na poti in njih izogibanje še bolj privlačna in zanimiva. Kljub dobremu, preudarnemu razmisleku in načrtovanju poti do cilja je naša odločitev po navadi tvegana. Tvegana v smislu lastnega avtorstva in odgovornosti in ne prelaganju odgovornosti za naše lastne napake na ostale udeležene v doseganju »našega« cilja. Pomembno pri tem je, da je v danih okoliščinah to najboljša možna rešitev in za sabo ne pušča prizadetih ostalih udeleženih. Kot zanimivost je po italijanskem ekonomistu Paretu za načrtovanje ciljev pomembna postavitev prioritet. Po njegovem načelu namreč porabimo za najpomembnejša opravila, s katerimi dosežemo 80 odstotkov posameznega rezultata, samo 20 odstotkov časa. Ostali čas porabimo za manj/ne pomembna dela, ki h končnemu rezultatu ne prinesejo veliko. Miran Jagodič, odgovorni urednik BESEDA VODSTVA Spoštovane sodelavke in sodelavci, zakorakali smo v drugo polovico leta in nič kaj ne kaže, da se bodo časi kmalu spremenili. Obetajo se spremembe, ki naj bi Sloveniji prinesle gospodarsko rast in s tem tudi pot do izhoda iz krize. Prvi sta napovedani reformi na področju upokojevanja in trga dela. Kako ju bodo izpeljali in ali bosta dovolj temeljiti, bomo videli najverjetneje šele v prihodnjem letu. V letošnjem zahtevnem poslovnem letu pa smo lahko kljub vsemu z rezultati našega dela zadovoljni, saj smo prvih sedem mesecev v letošnjem letu poslovali solidno, malo smo celo presegli planirane rezultate. Za drugo polletje pa lahko rečemo, da opažamo ohlajevanje gospodarske klime in zagotovo ne bomo dosegli rezultatov iz prvega dela leta. Sicer pa delamo že za naprej, trenutno namreč planiramo za prihodnje leto 2013, ki pa glede na napovedi ne bo lahko. Gospodarske napovedi za prihodnje leto namreč niso pozitivne, krčenje gospodarske aktivnosti se bo nadaljevalo, slabše naj bi bile tudi razmere na trgu dela. A napovedi tudi lani niso bile dobre in dosegali smo dobre poslovne rezultate, zato smo tudi za v prihodnje optimistični, da bomo dosegali zastavljene cilje ali jih morda v nekaterih segmentih celo presegli. Glede na gospodarske razmere bomo morali biti seveda še bolj dosledni pri Aleš Mikeln zagotavljanju kakovosti ter fleksibilni v prilagajanju spremenjenim razmeram na trgih surovin in dinamiki na naših strateških trgih. Nahajamo se v nekoliko negotovem obdobju, pred nami je namreč še vedno odločilno obdobje, ki bo pomembno orisalo prihodnost naše družbe. Naša lastnica Avtotehna d.d. namreč še išče primernega strateškega partnerja, ki bo vstopil v družbo Swatycomet. Pogovori z različnimi multinacionalkami, ki se zanimajo za nas, še potekajo in so v različnih fazah. Te faze pa potekajo precej počasneje, kot je bilo predvideno. Zainteresirani partnerji so se namreč pojavljali v različnih časovnih obdobjih, vsem pa je bil omogočen poglobljen uvid v potenciale naše tovarne. Celoten proces tako po vsej verjetnosti ne bo dokončan v tem letu. Kljub temu rahlo negotovemu obdobju sledimo svoji viziji in načrtom, ki smo si jih zastavili, in to nam tudi uspeva. Razvijamo se naprej in naša kakovost je tudi zmeraj bolj prepoznavna. To dosegamo z udeležbo na raznih sejmih, pred kratkim smo sodelovali na enemu najbolj odmevnih evropskih sejmov, in sicer na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, in še na sejmu v Gornji Radgoni. V Mariboru so nas vključili v projekt industrijskih pešpoti v Mariboru, ki se izvaja v okviru Evropske prestolnice kulture. Pred vhodom v naše podjetje je bila postavljena informativna tabla, kjer so opisani začetki podjetja Swaty, in tako smo pridobili novo zastavico na industrijskem zemljevidu. Pridobivamo tudi tehnične novosti, ki bodo olajšale delo in še izboljšale našo kakovost. V SPE1 smo dobili dva nova avtomata za rezalke, in sicer Abrapress za rezalke do 355 mm in stroj Maternini za 115/125 mm. Hitro in dobro napreduje gradnja objekta Termične obdelave II, postavljena je nova tunelska peč, na novo je urejeno tudi prezračevanje vakuumske postaje. Postavljen je nadstrešek pred skladiščem surovin in začeli smo pripravljati prostor za nadstrešek pred novo halo termičnih obdelav. V Ločah dograjujemo impregnirno linijo ISOTEX, v tem letu smo izboljšali linijo extra tankih rezalk A, spreminjamo pa tudi kakovost za nerjavna jekla – inox. Novosti, razvoj, inovacije in dobri poslovni rezultati nas seveda navdajajo z optimizmom in s svojim dobrim delom in izpolnjevanjem zastavljenih ciljev smo na dobri poti. Aleš Mikeln, direktor družbe Swatycomet 3 POSLOVNE STRANI Poslovanje enote SPE1 - Flex SC Po dopustih smo se na delo vrnili spočiti, z obnovljeno energijo, ki jo bomo še kako potrebovali za zadnji kvartal poslovanja. Napovedi žal za našo enoto niso vzpodbudne. Med kolektivnim odmorom pa smo sicer opravili veliko vzdrževalnih del in pripravljali temelje za tri večje investicijske posege. Trend se je obrnil navzdol Po kratkem in slabem avgustu, ko smo imeli v proizvodnji zaradi treh zastojev nekajdnevno zamudo pri odpremah in zaradi tega negativen rezultat, smo skušali velik del tega nadoknaditi v septembru. Po treh kvartalih bomo sicer plan presegli za približno 4 odstotke in lanski nivo za 9 odstotkov, a trend se je krepko obrnil navzdol. Za oktober imamo kapacitete še polno zasedene, razen na malem programu in LBD ter PBČ. Proizvodnjo in kapacitete bomo prilagajali nivoju naročil. Iščemo nove trge in kupce Največji kupec flexa (SB&D) se verjetno umika iz našega sistema. Našel naj bi precej ugodnejšega ponudnika od nas. Zahteval je nemogoče pogoje (krepko znižanje cen, podaljšanje plačilnih rokov in nove paritete), kar pa nismo mogli sprejeti. Njihov nivo naročil pada od prvega kvartala dalje. Že celo leto prodaja pospešeno išče nove trge in kupce, ki že delno nadomeščajo izpad omenjenega kupca, a takšnega je v kratkem času nemogoče nadomestiti v celoti! Še več pozornosti kakovosti Počasi se zaključuje letošnji investicijski ciklus v Flexu. V oktobru bosta inštalirani obe avtomatski stiskalnici, in sicer Abrapress za dimenzije 300– 350 mm in Maternini za mali program, zaključena pa bo tudi postavitev nove tunelske peči. S tem bomo povečali fleksibilnost in kapacitativnost proizvodnje rezalk in plošč, lahko bomo ukinili ali zmanjšali delo v turnusu, a potrebno bo držati nivo naročil. Ekonomija obsega je odločilna za našo enoto (padec naročil in količin vodi v negativen rezultat)! Veliko dobrih napovedi na tržišču ni, zato moramo na vseh področjih še več pozornosti posvetiti kakovosti proizvedenih količin in servisa. V slabih časih trg še težje oprošča napake. Ne pozabimo, da nas je na svetu okoli 3.000 ponudnikov flexa. Vsekakor pa smo še zmeraj optimistični in bomo naredili vse, da zadržimo letošnji nivo tudi v prihodnjem letu. Iztok Rozman, direktor SPE Flex SC 4 Iztok Rozman MOS 2012, 45. Mednarodni obrtni sejem, 12.–18. september Tudi letos septembra je Swatycomet uspešno nastopil v Celju na 45. Mednarodnem obrtnem sejmu, edinem slovenskem zadovoljivo obiskanem sejmu. Sejem vseh sejmov je dobra priložnost za celovito predstavitev novih izdelkov, predstavlja SPE IBO – Dosegli bomo POSLOVNE STRANI plane, sledimo trendu izboljšanja Strateška poslovna enota Industrijska brusna orodja je v mesecih juniju, juliju in avgustu 2012 realizirala promet v višini 3,883 milijona evrov, kar je za 2,2 odstotka bolje kot načrtovano, vendar za 3,3 odstotka slabše kot v enakem obdobju lani. Rezultat ni bil pozitiven, vendar se nadaljuje trend izboljšanja, ki pa žal ni tako hitro, kot si želimo, zato se bomo morali še bolj truditi. Matjaž Merkan stičišče inovativnosti in razvoja ter omogoča nove poslovne priložnosti. Maloprodaja pri naši stojnici izključno z gotovinskim plačilom z ustreznim popustom je bila vzpodbudna kljub rahlo manjšemu številu obiskovalcev, manjšemu obsegu sejemskih površin ter dnevu manj, kot je bilo prejšnja leta. Sejem je potekal od srede do torka z našo ustaljeno dvojico Majdo Gošnik in Brigito Rošer, pomagala jima je še Milena Cerinšek. Peter Matavž V teh mesecih do konca leta pričakujemo nekoliko manjšo realizacijo prometa, kot smo načrtovali, vendar bomo na nivoju leta 2012 dosegli plane. Mediji nas sicer zasipajo z informacijami o negativnih trendih v industrijski proizvodnji, vendar se na to ne smemo ozirati, ampak vztrajati v pozitivnem pogledu na prihodnost. Zavihajmo rokave in se vprašajmo: Kaj lahko naredimo v enoti Industrijska brusna orodja? Obvladovanje stroškov V vseh proizvodnih enotah, Keramika in Bakelit, Superabrazivi in Oplotnica, bo ključno obvladovanje stroškov. Zavedajmo se : - vsak izmet – material, ki gre v odpad, je dodaten strošek, - vsaka po nepotrebnem prižgana luč je dodaten strošek, - vsaka neizkoriščena delovna minuta je dodaten strošek, - vsaka slaba kakovost – reklamacija je dodaten strošek, - vsaka … . Na konkurenčnem trgu kupci ne plačujejo več, kot je potrebno, ne plačujejo dodatnih stroškov. Pozitiven pogled na prihodnost lahko ohranimo le, če smo prepričani, da smo stroškovno in posledično cenovno učinkovitejši od konkurence! V prodaji so ključne prodajne aktivnosti Le-teh mora biti v prihodnje še več, zelo pomembno pa je, da so pravilno usmerjene – s pravo ponudbo za prave kupce. Pozitiven pogled na prihodnost lahko ohranimo le, če smo prepričani, da izvajamo prave prodajne aktivnosti in da bomo boljši od konkurence. Trg je krut in ne ponuja nagrade za drugo mesto, ampak je treba biti enostavno najboljši. Srebrna medalja pomeni le, da si med prvimi, ki niso dobili posla. Danes je odprtih in aktivnih 160 prodajnih projektov, plan za prihodnje leto pa predvideva rast. Zdaj je na vrsti še več truda. Matjaž Merkan, direktor SPE IBO 5 POSLOVNE STRANI S poslovanjem SPE3 v tretjem tromesečju zadovoljni Poletni meseci veljajo za dopustniške mesece, a pri nas, v SPE3 pa ni povsem tako. V avgustu evropski kupci mrežic več naročajo pri nas, ker italijanski proizvajalci mrežic prekinejo proizvodnjo za skoraj tri tedne. Tudi letos je bilo tako, zato je bil mesec julij z vidika eksterne prodaje zelo uspešen, proizvodnja za interno porabo v SPE1 pa tudi kljub kolektivnemu dopustu v Zrečah ni bila bistveno nižja. Naložbe: V avgustu smo izvedli zamenjavo pogonov in verige na starejši impregnacijski liniji. Gre za večjo naložbo v posodobitev stroja, ki bo potrebna znova čez kakšnih 10 let. Ob tem smo s pomočjo laserskih meritev s strani zunanje inštitucije tudi znivelirali obe liniji, kajti vzporednost in horizontalnost vseh valjev na vsaki liniji sta odločilnega pomena za kakovost naših izdelkov. Trženje: Komercialista, ki sta zadolžena za eksterno prodajo, pridobivata nove kupce. Stekli so prvi posli v Libanonu, z vzorci opremljamo tudi 2 manjša nova evropska kupca. Kadri: V teh mesecih imamo 90 redno zaposlenih sodelavcev, od tega jih je 7 zaposlenih preko agencij. Ena delavka je na čakanju, 3 delavke pa na porodniškem dopustu. V času dopustov smo si pomagali tudi z delom študentov. Bolniška odsotnost: V teh mesecih beležimo okoli osemodstotno bolniško odsotnost. Razveseljivo je dejstvo, da je bolniška odsotnost nižja kot v prejšnjih letih. Stroški poslovanja: Sredi leta smo z intenzivnim pritiskom na dobavitelje 6 Marija Metličar steklenih vlaken uspeli doseči znižanje cen, kar se je ugodno odrazilo tudi na proizvajalnih stroških. Stalno nas spremljajo okvare strojev in naprav, zaradi okvare čistilne naprave smo konec julija zabeležili kar nekaj dni izpada impregnacijskih linij. Strojelomna škoda in škoda izgube proizvodnje sta prijavljeni tudi pri zavarovalnici, od katere pričakujemo kritje. Ekologija: V juniju smo doživeli prepoved izvoza našega odpada, dokler ne izvedemo notifikacijskega postopka za prekomejni tranzit. Do pridobitve dovoljenja odpad skladiščimo. Ker so vključeni organi ministrstev za okolje obeh držav, Slovenije in Avstrije, traja postopek zelo dolgo. Za te službe ima namreč čas povsem drugo vrednost. Nadaljujemo aktivnosti na področju SEVESO in Ex-zaščite, kar je pri naši proizvodnji strokovno in stroškovno zelo zahtevno področje, iz Evrope pa nas vztrajno razveseljujejo z vedno novimi zakoni. Vsekakor smo s poslovanjem v tem tromesečju zadovoljni. Proizvedene količine so na nivoju lanskih, le razmerje interna/eksterna prodaja se je nekoliko spremenilo. Za zadnje tromesečje pričakujem nekolikšen upad povpraševanja, tako kot se to zgodi vsako leto. Marija Metličar, direktorica SPE Tehnične tkanine Swatycomet »Dobro jutro, ident prosim.« Tako se začne dan Marti in Majdi v Službi standardizacije. Občutek, da lahko nekomu hitro in natančno odpreš ident, je prav prijeten. Pa ne gre vedno tako. Zakaj? Zato, ker delo standardizerja ne zajema samo pravilnega vnosa podatka, kar je prioriteta, ampak včasih tudi iskanje podatkov, logičnih razmislekov in predvsem dobro komunikacijo z našimi uporabniki. To pa je včasih ob obilici vnosov prava umetnost. Ko sta se podjetji združili, je Služba standardizacije začela delovati v sklopu Informacijske tehnologije Swatycomet. Ekipa IT je novi sodelavki Marto in Majdo prijazno sprejela in dobro sodelovanje se nadaljuje. Računalniška obdelava podatkov, ki je postala temelj poslovanja v zadnjih dveh desetletjih, zahteva temu primerno pripravo podatkov. Vsak material, polizdelek, izdelek in poslovni partner mora pridobiti identifikacijsko številko, ki je v zapletenem poslovnem procesu, kot je naš, nosilka vseh pomembnih informacij. V službi IT-standardizacija določamo oziroma dodeljujemo idente z osnovnimi zapisi. Sodelavki Marta Firer in Majda Labotar, slednja skrbi tudi za tajniška dela za podjetje Ecopack in je zato na standardizaciji prisotna le 4 ure, skrbiva za to, da je to delo pravilno, natančno in dosledno opravljeno. Kakšne naloge torej opravljamo v Službi standardizacije? Programski modul standardizacija se ukvarja z vsemi matičnimi podatki, ki jih uporabljajo uporabniki informacijskega sistema. To so podatki, vezani na posamezni ident oziroma šifro, kar predstavlja osnovo za delovanje vseh ostalih aplikacij, ki potrebujejo matične podatke. IT - Služba standardizacije Standardizacija torej skrbi za celotno računalniško bazo matičnih podatkov podjetij Swatycomet in Ecopack. V naši službi se začne pot vsakega novega materiala, izdelka, polizdelka, poslovnega partnerja. Pri nas se opravljajo še razna potrjevanja, preverjanja, urejanja podatkov, spremembe matičnih podatkov itd. Služba standardizacije sodeluje z vsemi ostalimi službami v našem podjetju. Celoten sistem dela poteka na osnovi strokovno organiziranih podlog oziroma vnosnih mask za vnos podatkov. Brez tega bi bil sistem neurejen in se ga kmalu ni bi dalo več obvladati. Osnova je klasifikator, ki zajema tri osnovna področja: izdelke, materiale, vzorce. Vsak nov ident, ki se pojavi v podatkovni bazi našega podjetja, mora imeti poleg standardiziranega zapisa (osnovni in dodatni naziv, dimenzije, enote mere, grupe konta …) tudi klasifikacijo, ki združuje materiale, izdelke, polizdelke v sorodne skupine. Klasifikator nam omogoča, da iz njega razberemo naslednje karakteristike: v katero OE spada izdelek, polizdelek, njegovo obliko, dimenzijo, tehnološko kvaliteto, granulacijo in trdoto. S prehodom na nov Proizvodni informacijski sistem (PIS) v enotah Keramike in Bakelita se je v naši službi obseg dela še povečal. Spoznavanje z novimi oblikami in kvalitetami izdelkov predstavlja pri našem delu velik izziv, saj so ti podatki za nas tehnološko novi . Isto velja za materiale, kjer je sistem klasifikatorja podoben: zajema vse materiale, ki se vgrajujejo v izdelek (abraziva, smole, pomožni materiali), etikete, embalažo, kovinske materiale, hidravliko, orodja, elektromateriale, vzdrževanje in opremo, drobni inventar – rezervne dele, zaščitna sredstva, surovine za kuhinjo itd. V posebno klasifikacijsko skupino spadajo nevarne kemikalije (varnostni listi), vračljiva embalaža, merila, stroji in naprave, investicije, projekti, register nevarnih kemikalij itd. ter trgovsko blago. Arhiviranje in sledljivost Zelo pomembno področje našega dela predstavlja vnos poslovnih partnerjev: naših kupcev in dobaviteljev. Delimo jih na domače in na tuje. Glede na status davčnega zavezanca pa imamo šest različnih načinov vnosov v informacijski sistem. V zvezi s poslovnimi partnerji sta zelo pomembna tudi arhiviranje in sledljivost njihovih podatkov (zadnje spremembe), kar nam je v veliko pomoč pri razreševanju morebitnih kasnejših problemov v zvezi s podatki o poslovnih partnerjih. KOTIČEK posebej pa je zahtevna prijava poslovnega partnerja, saj moramo od uporabnika pridobiti zelo točne podatke: naziv podjetja, naslov, davčno številko, status davčnega zavezanca (ali je davčni zavezanec ali ne) in transakcijski račun. V kolikor ne ustreza en sam podatek, postopek prijave poteka na osnovi iskanja in preverjanja. Z namenom, da že prvič vnesemo pravilne podatke (brez potrebe po kasnejših popravkih), smo včasih v pridobivanju podatkov dokaj zahtevni do uporabnikov. Vsekakor pa poskušamo biti strpni in smo vedno pripravljeni na vljuden dialog, kar pričakujemo tudi na drugi strani. Majda Labotar Za vnos poslovnih partnerjev obstajajo interna navodila IT, ki so objavljena tudi na »V« disku. V njih je točno navedeno, kako se vnašajo matični podatki. Ta navodila so vedno ažurna, saj jih redno pregledujemo in ažuriramo. Prav tako obstajajo interna navodila IT (objavljena na »V« disku) za vse vnose izdelkov, polizdelkov (vsaka OE ima svojo vnosno masko), materialov, nazivov, kjer je točno zapisano zaporedje vnosa. Delo v standardizaciji je zelo raznoliko in zahtevno. Z združitvijo obeh podjetij Comet in Swaty se je obseg dela znatno povečal. Mesečno pripravljamo poročila o delu, iz katerih je za več let nazaj vidno delo standardizacije. Vsakega novega identa se v standardizaciji lotimo z enako skrbnostjo in natančnostjo, še Marta Firer Našo bazo podatkov poslovnih partnerjev sproti ažuriramo z namenom, da bi jo naši uporabniki brez težav uporabljali pri svojem delu. Sodelavki Marta in Majda se trudiva, da sva pri svojem delu natančni in da dobro sodelujeva z uporabniki, ki imajo za naju tudi imena: Mateja, Štefan, Karmen, Tatjana, Jože … Naj se dan začne s pozdravom in novim identom, ki prinaša nov izdelek in z njim svetlejšo prihodnost … Marta Firer, samostojni referent standardizacije 7 EKOLOGIJA EKOLOGIJA Kratek pregled izpolnjevanja zakonskih zahtev na področju ekologije Okoljevarstveno dovoljenje Prihodnje leto Zakon o varstvu okolja (ZVO-l), ki je bil izgradnja uveljavljen leta 2004, je poleg mnogih drugih kanalizacijzahtev, ki so narekovale obvladovanje in zmanjšanje emisij v okolje, opuščanje in skega voda nadomeščanje uporabe nevarnih snovi, predvsem pa spodbujanje razvoja in uporabo tehnologij, ki preprečujejo, odpravljajo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja, narekoval podjetjem, ki so s svojo dejavnostjo kakorkoli obremenjevala okolje, pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj. Okoljevarstveno dovoljenje za podjetje pomeni zavezo izpolnjevanja vseh zakonskih zahtev, ne le državnih, temveč tudi evropskih. Sankcije za neizpolnjevanje zapisanega v okoljevarstvenem dovoljenju niso samo visoke denarne kazni, ampak tudi ustavitev same dejavnosti. Kot smo že poročali v nekaterih prejšnjih izdajah, smo v PE Industrijska brusna orodja od združitve podjetij pa do danes izvedli za 1,5 milijona evrov naložb v izboljšave oziroma naprave, ki zmanjšujejo emisije v okolje. Reorganizacija in racionalizacija proizvodnega procesa na mariborski lokaciji pa sta še dodatno prinesli pozitivne učinke na okolje. Slika 1: ločevanje odpadkov v letu 2010 Tako so se: • Zmanjšale količine nekaterih nevarnih snovi. Zaradi tega, po direktivi SEVESO, obrat ni več vir tveganja za okolje. • Zmanjšale emisije v zrak. Število izpustov se je s prejšnjih 84 zmanjšalo na 39. Kakovost emisij v zrak, ki jih nadzorujemo z rednimi monitoringi, smo izboljšali med drugim tudi s čistilnimi napravami (razširitev obstoječe čistilne naprave LTB2 in postavitev dveh novih) za čiščenje plinov iz keramičnih peči in naftalenskih sušilnikov. • Zmanjšale emisije v vode. Število izpustov se je s prvotnih 14 zmanjšalo na 9 izpustov tudi na račun sprememb obtočnih hladilnih sistemov v zaprte hladilne sisteme. • Zmanjšale emisije hrupa. Kar zadeva izpolnjevanje zahtev iz IPPC okoljevarstvenega dovoljenja, so se večje naložbe v PE Tehnične tkanine v Ločah zaključile že v letu 2010. Nekaj večjih vlaganj pa bo potrebnih za izpolnjevanje zahtev iz okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga narekuje direktiva SEVESO direktiva in ki ga mora PE pridobiti do leta 2015. Zdaj je v fazi dopolnjevanja. Izpolnjevanje zakonodajnih zahtev bo v prihodnjih dveh letih v PE SC Flex v Zrečah usmerjeno predvsem v izgradnjo kanalizacijskega voda vzdolž reke Dravinje, ki bo dosedanje iztoke iz PE združil in priključil na vod, zaključen s skupno centralno čistilno napravo (CČN). Začetek izgradnje voda je planiran že v letu 2013. Zaradi obstoječih skladiščnih kapacitet na tej lokaciji povečanje obsega proizvodnje še ne vpliva na preseganje mejnih vrednosti nekaterih nevarnih kemikalij, ki bi obrat v Zrečah po direktivi SEVESO uvrščali med vire tveganja za okolje. Dejstvo je, da se zakonske zahteve nenehno dopolnjujejo in nemalokrat zaostrujejo, zato bodo vlaganja v okoljske izboljšave vseskozi prisotna. 8 EKOLOGIJA EKOLOGIJA Kako pa zaposleni izpolnjujemo interne predpise, ki jih narekuje okoljski standard ISO 14001? Okoljski postopki (OKP) in okoljska navodila (OKN) so v pomoč zaposlenim v podjetju, da izpolnjujejo zahteve, ki jih narekujejo zakonodajni predpisi. Kje najdemo interne predpise? Vsa dokumentacija za izpolnjevanje okoljskih zahtev po ISO 14001 in zahtev o kakovosti po ISO 9001 se nahaja na: - »V« disku\Dokumentacija ISO v podmapah 1 - SISTEMSKA DOKUMENTACIJA za ISO 9001 02 - SISTEMSKA DOKUMENTACIJA za ISO14001 Dokumentacija obeh standardov vsebuje POSTOPKE, NAVODILA IN OBRAZCE. V mapi ZAPISI pa so dokumenti, ki izkazujejo, kako se zapisani postopki in navodila dejansko izpolnjujejo. Tako lahko npr. v 05 - ZAPISIH dokumentacije ISO 14001 najdemo: 1 - REGISTRE KEMIKALIJ, ZAKONODAJE, INŠPEKCIJSKIH ZAHTEV 2 - VARNOSTNE LISTE izdelkov, surovin, rumenih okoljskih navodil … 3 - REGISTER VPLIVOV NA OKOLJE 4 - SPREMLJANJE SISTEMA RAVNANJA Z OKOLJEM z izpolnjenimi obrazci, ki spremljajo okoljske postopke, in navodila, kot so evidenčni listi, etikete za nevarne odpadke, ekološki kazalci, plan meritev, finančno spremljanje SRO, poročila o opravljenih meritvah, poročila o neskladnosti, poročila o presojah sistema, seznam odpadkov … Dokumentacija je dostopna vsem zaposlenim ravno z namenom, da se zapisane zahteve lažje nadzorujejo, izpolnjujejo in tudi izboljšujejo. Za pomoč pri razumevanju vzpostavljenega sistema sva vam na voljo tudi Rihard in Tatjana v službi PKS – kakovost in ekologija. Izpolnjevanje zahtev je lahko tudi vizualno. Urejenost delovnega mesta in urejeni ekološki otoki so pokazatelj, kako so npr. izpolnjene zahteve iz Uredbe o odpadkih. Ta nam jasno narekuje ločevanje odpadkov na izvoru nastanka. Da znajo kuharice zadovoljiti potrebe naših zahtevnih želodčkov, nam je že dolgo znano. Da znamo zaposleni izpolnjevati in dosegati zastavljene cilje, pa kažejo tudi dejstva o vedno bolj urejenih ekoloških otokih. Pa se prepričajte sami. Tatjana Padežnik Matović Slika 2: ločevanje odpadkov v letu 2012 9 PREDSTAVITEV ENOTE Služba, ki seže v vse kotičke - pomoč pri izboru novozaposlenih - planiranje kadrov, kadrovanje in razvoj - štipendiranje - urejanje zavarovanj za vas in za otroke - priprava podatkov za obračun plač - najem delovne sile -implementacija zakonskih zahtev za ISO 9001, 14001 - študentsko delo -vzdrževanje in nadgrajevanje sistema kakovosti in ravnanja z okoljem po ISO 19001 in 14001 - invalidi in invalidske obravnave -implementacija predpisov, o registraciji, evalvaciji in avtorizaciji kemikalij - obvezna praksa - administrativne naloge -skrb za rokovanje z nevarnimi kemikalijami - kuhanje za nas in za goste - priprava pravilnikov, navodil, pogodb - vodenje delovnopravnih postopkov - vodenje pogodbenih odnosov - vratarska služba - varovanje objektov - čiščenje in urejanje okolice objektov v letnem in zimskem času - zaščitna sredstva 10 ENOTE PREDSTAVITEV našega podjetja - splošna opravila za celotno podjetje (pošta, kopiranje) - dodatno pokojninsko zavarovanje - urejanje odškodnin -izvajanje varstva pri delu - arhiviranje poslovne dokumentacije - zagotavljanja celovitega VPD - upravljanje s počitniškimi objekti - urejanje strojelomov, škod - organizacija napitkov - napotitve na zdravniške preglede - varstva invalidov - pregledi strojev in naprav - izobraževanje in usposabljanje - napredovanje - motivacija in nagrajevanje - podpora izvajanju rednih letnih razgovorov KADROVSKO PRAVNA SLUŽBA - spremljanje in analiza odsotnosti z dela in fluktuacija - ciljno vodenje - organiziranje novoletne zabave, zabave za otroke, daril ob dnevu žena - skrb za zdravje - ergonomija na DM - proces zmanjševanja bolniškega staleža Andreja Gojkošek, KPS 11 NOVOSTI SWATYCOMET Nova kakovost tankih rezalk extra inox Tanke rezalke, katerih uporaba na trgu se vztrajno dviguje, predstavljajo pomemben produkt tudi v proizvodnji Swatycometa. Za uspešno prodajo na trgu moramo kakovost izdelkov nenehno izpopolnjevati, zato smo v lanskem letu izboljšali linijo extra tankih rezalk A (jeklo, kovine, nerjavno jeklo), letos pa spreminjamo tudi kakovost za nerjavna jekla – inox (brez Fe, S, Cl). Interna testiranja so pokazala, da smo dosegli zastavljen cilj, in sicer povečati število rezov, ki jih lahko opravimo z eno rezalko in hkrati skrajšati čas reza. Konec avgusta smo prejeli že prvo potrditev kakovosti od našega kupca v Ameriki. Novo kakovost tankih rezalk extra inox so primerjalno testirali z Nortonovim izdelkom na jeklu 150 x 9,5 mm. Nortonova rezalka je za en rez potrebovala 112 sekund, naša 69 sekund. Poraba konkurenčne rezalke je bila pri tem 19 mm, medtem ko se je naš izdelek porabil le za 6,5 mm. AVTORJI SO : Valentina Prapotnik, Igor Mesarec, Marija Kotnik, Valerija Napotnik, Štefan Črešnar, Raziskave in razvoj 12 Novosti v naložbah: Zreče: Gradnja temelja in priprava prostora za avtomat Maternini za rezalke 115/125 mm Gradnja objekta Termične obdelave II Gradnja nove tunelske peči Montaža novega avtomata Abrapress za rezalke do 355 mm Nadstrešek pred skladiščem surovin in priprava prostora za nadstrešek pred novo halo termične obdelave. NOVOSTI SWATYCOMET Postavitev informativne table – označevalca industrijske pešpoti po Mariboru v okviru projekta EPK V okviru Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 je nastal projekt ‘industrijskih pešpoti’ po Mariboru, ki opozarja na to, kar je ohranjenega v spomin na nekdanje razkošje, tehnološko inovativnost, načrtovano smelost in sposobnost, po čemer so poznali Maribor in naše izdelke po vsem svetu. Projekt vključuje tudi postavitev informativnih tabel, ki bodo označevale pot in industrijske objekte. Pri tem je bila postavljena Tabla_Swaty.pdf 1 9/13/12 9:46 PM tabla tudi pred našim vhodom v podjetje, ki označuje takratno podjetje Swaty – danes Swatycomet. Na informativni tabli je besedilo, ki opisuje zgodovino podjetja v slovenskem in angleškem jeziku s fotografijo iz preteklosti. C M Y CM MY CY CMY K 13 MANAGEMENT IDEJ MI Srebrni na Dnevu inovativnosti GZS SWATYCOMETOV MI - management idej Na slavnostni nacionalni prireditvi ob 10. Dnevu inovativnosti je GZS 26. 9. 2012 v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju nagradila inovativna podjetja in inovatorje v podjetjih in javnih raziskovalnih zavodih. Tokratna prireditev je bila odmevnejša od prejšnjih tudi zaradi uvodnega govornika, predsednika države dr. Danila Türka, ki je poudaril pomen inovativnosti za prihodnost Slovenije. Zlati regionalno, srebrni nacionalno Za inovacije, nastale v letu 2011, so bile podeljene 4 diplome, 6 bronastih, 28 srebrnih in 7 zlatih priznanj. Na prireditev smo bili zaradi uvrstitve med zlate inovatorje na regionalnem izboru RGZ Celje povabljeni tudi v Swatycometu. Ob prejemu srebrnega odličja za lamelni brusni disk Profi Ekstrem soavtorjev Venčeslava Jakopa, Boga Gošnjaka, Matjaža Podergajsa in Mitje Stoparja iz enote Fleksibilni brusi smo lahko zelo ponosni. Še naprej se bomo trudili za podobne dosežke.« Matjaž Podergajs: »Zadovoljen sem in presenečen nad srebrno diplomo. Prireditev je potekala na zelo visoki ravni. Želim si, da bi se še kdaj udeležil takšne prireditve.« Zbrane informacije o prireditvi lahko najdete tudi na spletni strani www. inogzs.si. Iva Mlinšek Lešnik O samem dogodku in o priznanju pa so naši nagrajenci povedali naslednje: Bogo Gošnjak: »Veseli me, da smo v naši enoti tako inovativni, da dosegamo priznanja tako na regionalnem kot na republiškem nivoju, s čimer se kaže pravilna usmeritev pri spodbujanju kreativnega razmišljanja vseh zaposlenih.« Venčeslav Jakop: »So stvari, ki se zgodijo samo enkrat v življenju. To srebrno priznanje na nacionalni ravni že spada v takšno kategorijo dogodkov. Prepričan sem in verjamem, da bomo še naprej delali vztrajno in razmišljali inovativno. To priznanje potrjuje pravo smer naših prizadevanj v iskanju najboljših rešitev.« Mitja Stopar: »S podelitvijo sem zadovoljen. Sama prireditev in podelitev sta mi bili zelo všeč. 14 Naši inovatorji Venčeslav Jakop, Matjaž Podergajs in Mitja Stopar so s ponosom sprejeli srebrno priznanje, Bogo Gošnjak je bil z njimi v mislih, saj se žal podelitve ni mogel udeležiti. 20. 2. 0 pa do 1 0 2 . 4 . r! asu 1 vrščeni v MI, pozo boste v č nt idej, boste u e š in te e lavci, ki s MI - managem di ! Vsi sode v e. jo d e a r li ne ško id g li a n da ude niko b d 2012 po a tri praktične o p s Malo z žrebanje SWATYCOMET ZGODOVINA Zgodovina Swatycometa Dober glas seže v deveto vas in še dlje in tako smo v Swatycometu znani predvsem po kakovosti naših izdelkov. Temu je tako tudi zato, ker se kakovost skozi zgodovino družbe ni nikoli poslabšala, kvečjemu izboljšala. Prevod: PRODAJNI POGOJI Cene: Cene so v britanskih funtih brez stroškov pakiranja. Pakiranje in zaboji: Zaboje zaračunamo kupcu po nabavnih cenah. Prazni zaboji se ne vračajo. Stroški pošiljanja: Te stroške pokrije kupec. Dostava: Rok dobave bo čim bližje realnemu roku ampak za to ne prevzemamo obveznosti. V primeru višje sile: stavka, pomanjkanje surovin, ukrepi vlade ali kakršni koli dogodki, ki bi vplivali na odpoved naročila; ima kupec pravico vsaj do kompenzacije. Plačilni pogoji: Plačilo v 30 dneh v gotovini. Za zamude pri plačilih zaračunavamo v višini bančnih obresti. Pošiljke za nove kupce bomo poslali le, če so njihove reference dobre. Sicer zahtevamo predplačilo. Reklamacije: Se upoštevajo v roku 8 dni od prejema pošiljke. Pristojno sodišče je sodišče v Mariboru. Navodilo kupcem ob prodaji V novembru nas ponovno čaka eksterna presoja sistema kakovosti, ki bo pričala o najnovejših standardih kakovosti. Na zgodovinskih straneh pa se prepričajte o tem, če bi bili naši podjetji po tedanjih in sedanjih standardih ter smernicah v skladu z današnjimi standardi in smernicami, ki jih zahteva kakovosten i zdelek. Odgovor je na dlani: SEVEDA. To nam potrjujejo pričujoče kopije dokumentov . Naši nekdanji sodelavci so bili odlični! Standard izdelka Iva Mlinšek Lešnik Vir: Swatycomet 15 KPS SWATYCOMET Skrb za zdravje sodelavcev v Swatycometu Kaj je hrup? Hrup je nezaželen zvok. Njegova jakost (glasnost) se meri v decibelih (dB). Decibelna skala je logaritemska in zvišanje ravni zvoka za tri decibele pomeni že podvojitev jakosti zvoka. Na primer, običajen pogovor ima jakost 65 dB, kričanje pa navadno okoli 80dB. Čeprav je razlika zgolj 15 dB, je kričanje tridesetkrat glasnejše. Pomemben faktor je tudi trajanje izpostavljenosti. Na podlagi veljavnega pravilnika je med 80 dB in 85 dB priporočljivo nositi zaščito za sluh, medtem ko je pri hrupu nad 85 dB uporaba zaščite za sluh OBVEZNA. Katere težave lahko povzroči hrup? Izpostavljenost hrupu lahko povzroči vrsto zdravstvenih in varnostnih tveganj. Okvare sluha: čezmeren hrup lahko poškoduje lasne celice v polžu, delu notranjega ušesa, zaradi česar pride do okvare sluha. Ocenjuje se, da je število ljudi v Evropi, ki imajo težave s sluhom, večje od števila prebivalcev Francije (60 milijonov). Fiziološki učinki: Obstajajo dokazi, da izpostavljenost hrupu vpliva na srčno-žilni sistem in povzroči izločanje kateholaminov ter povišan krvni tlak. Tinitus je občutek zvonjenja, piskanja ali brenčanja v ušesih in je lahko prvi znak, da je hrup načel vaš sluh. Povečano tveganje za nezgode pri delu: Visoke ravni hrupa onemogočajo delavcem, da slišijo ali se sporazumevajo in tako povečujejo verjetnost za nastanek nezgod pri delu. Pazljivo je treba prečkati transportne poti, saj lahko hrup prikrije zvok bližajočega se viličarja. Izobraževanje »mehanikov na tkalskih strojih Dornier « v Ločah V tednu od 27. do 31. avgusta 2012 je v SPE Tehnične tkanine v Ločah potekalo izobraževanje, ki se ga je udeležilo 10 zaposlenih (Franc Ganzitti, Ivan Kovačič, Damir Čoh, Albin Androjna, Slavko Sovič, Milan Strmšek, Roman Rozman, Franc Zidanšek, Marjan Hibernik, Davor Poš) in koordinatorka izobraževanja Marta Naglič. Izobraževanje je vodil inštruktor Peter Vietmeier iz podjetja DORNIER s pomočjo prevajalke Mateje Vivod, ki je skrbela, da je izobraževanje potekalo brez zapletov. Udeleženci so bili razdeljeni v dve skupini. Poudarek je bil na praktičnem izobraževanju zaposlenih za nastavitve tkalskih strojev, nazorno pa so bili predstavljeni tudi uporaba, delovanje in upravljanje stroja preko računalniških panelov. Teoretični del je potekal v laboratoriju izven tkalnice. Vse teoretične napotke za nadaljnje delo so udeleženci izobraževanja praktično uporabili v tkalnici, na tkalskih strojih, saj so bili štirje 16 stroji na voljo prav za izobraževanje. Stroje so udeleženci na novo nastavili po navodilih inštruktorja, naslednji dan pa analizirali delovanje in ustavitve. Udeleženci so z zanimanjem spremljali vse napotke inštruktorja, ki jih bodo v prihodnje uporabljali v praksi, v sklopu izobraževanja pa so tako svoja znanja iz preteklih let še dobro izpopolnili in nadgradili. Andreja Gojkošek Kaj lahko storim? Z uporabo zaščite za sluh boste svoj ušesni kanal obvarovali pred hrupom. Pri poslušanju glasbe na delovnem mestu znižajte jakost radia in obvarujte vaš sluh. Promocijski letaki, ki bodo izobešeni po proizvodnji, vas bodo obveščali o izmerjenih vrednostih na vaših delovnih mestih. Služba varstva pri delu KPS SWATYCOMET Kdaj v pokoj po novem? Institut Novi predlog ZPIZ-2 Starostna pokojnina BREZ DOKUPA - 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe - 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa (izrecno določeno, katera obdobja se vštevajo v pokojninsko dobo brez dokupa) - prehodno obdobje: Pokojninska doba (ženske) Leto Leto Moški Ženske Leta Meseci Leta Meseci Leta Meseci 2013 58 4 58 0 38 4 2014 58 8 58 4 38 8 2015 59 0 58 8 39 0 2016 59 4 59 0 39 4 2017 59 8 59 4 39 8 59 8 2018 - 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe (z dokupom) - prehodno obdobje: Predčasna pokojnina Z DOKUPOM Pokojninska doba (ženske) Starost Leto Moški Ženske Leta Meseci Leta Meseci Leta Meseci 2013 58 4 58 0 38 4 2014 58 8 58 4 38 8 2015 59 0 58 8 39 0 2016 59 4 59 0 39 4 2017 59 8 59 4 39 8 59 8 2018 Znižanje starosti na račun otrok Znižanje pogoja starosti za obdobje 2/3 obveznega služenja vojaškega roka od 60. leta starosti, največ do 58. leta. Obvezno služenje vojaškega roka Znižanje pogoja starosti za obdobje 2/3 obveznega služenja vojaškega roka od 60. leta starosti, največ do 58. leta. Pokojninska osnova 28 let in 3 leta izvzem. Odmerni odstotek Za 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske) 78 %, za 40 let ženske 82 %. Valorizacijski količnik 0,732 Usklajevanje pokojnin 60 % rast povprečne plače v RS, 40 % inflacija. Vštevnost nadomestil v pokojninsko osnovo. V dejanski višini nadomestila. Informativni osebni račun Zavod vzpostavi do leta 2014. Varstvo pričakovanih pravic Za delovne invalide 3 leta. Vir: Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – predlog za obravnavo 17 ŠRD SWATYCOMET Delovanje sekcij v jesenskem času – ugodnosti za člane ŠRD 1. Rekreacija Zreče (Športna dvorana Zreče) 3. Tenis (Park, Slovenske Konjice) Sekcija začne z delom 3. oktobra, rekreirali se bomo ob sredah ob 20.30 uri v športni dvorani v Zrečah. Tokrat je rezervirana ena tretjina celotne dvorane, igramo košarko ali mali nogomet. Tudi mize za namizni tenis se lahko postavijo. V kolikor bo interes, se lahko dogovorimo tudi za razširitev ig rišča. Tenis igramo na igriščih teniškega kluba v Slovenskih Konjicah, imamo dva termina na teden, pridobili smo tudi nekaj novih obrazov, kar nas še posebej veseli. V začetku oktobra bomo končali aktivnosti na prostem. V jesenskem času se bomo verjetno odločili za najem teniškega centra Banex, in sicer od začetka novembra. Zadnji termin aktivnosti na prostem – predvidoma 8 .10. 2012 – zaključek sezone, vabljeni vsi, ki ste letos igrali. Točen termin bomo še sporočili. Obljubljeni tečaj za začetnike bomo izvedli v dvorani, za termin se bomo dogovorili naknadno. Informacije: Marjan Gruden, vodja sekcije: [email protected], 03 75 75 238 Informacije: [email protected], 03 75 75 351 2. Kolesarska sekcija V prvem letu delovanja smo imeli tri kolesarska srečanja. Dve sta bili na mariborskem področju in eno na konjiškem področju. Pred zaključkom sezone sta predvideni še eno ali dve srečanji. Vabljeni z vašimi predlogi! 4. Sekcija Joga (Terme Zreče) Aktivnosti za novo sezono 2012/13 smo članice že začele v predstavitvenem – brezplačnem tednu (med 24. 9. 2012 in 28. 9. 2012) vaj v Termah Zreče. Tokrat nam ponujajo prenovljeno podobo skupinskih vadb z novimi inštruktorji po urniku: torek: 19.30–20.30 joga sreda: 18.30–19.30 zumba, 19.30–20.30 zumba četrtek: 18.30–19.30 pilates, 19.30–20.30 joga petek: 18.30–19.30 boot camp – NOVO! Prijave v sekcijo smo za to sezono že zaključili, zato pozivam vse, ki smo včlanjeni, da izkoristimo bonitete društva ŠRD in se vadb redno udeležujemo. Informacije: Marko Hlačar, vodja sekcije: [email protected], 02 33 31 689 / 051 303 855 18 Veliko sprostitev in užitkov pri vadbi vam želi vodja sekcije, Marta Naglič, [email protected], 03 75 75 503 ŠRD 6. Ribiška sekcija 17. 10. 2012 zaključujemo sezono 2012 z zadnjim srečanjem ribičev na ribniku Aligator v Radvanju. Vabljeni, da se nam pridružite prihodnje leto zopet pri tekmovanjih za točke. Plan bo objavljen na oglasnih deskah in v internem časopisu Moj Swatycomet. Vabljeni! SWATYCOMET 5. Bowling (Strike, Maribor) Od torka, 2. 10. 2012, je aktivna tudi sekcija bowlinga. Igrali bomo na stari lokaciji Bowling center Strike na Teznu v Mariboru. Rezervirano imamo eno stezo, na kateri lahko igra največ 5 igralcev. Igralo se bo ob torkih od 17. do 19. ure. Prijavite se lahko v tabelo v skupni rabi (S disk/razno/ŠRD/ sekcije-prijave/Bowling Maribor/vpisna tabela), ki jo lahko uporablja vsak uporabnik računalnika. Informacije: Miran Domajnko, 040 812 172 Informacije: Boris Valdhuber, 02 33 31 730 ali 041 582 850. 7. Pohodniška sekcija 8. Sekcija badmintona V okviru pohodniške sekcije smo v poletnem času organizirali naslednje pohode: - pohod na Menino planino v soboto, 26. 5., - pohod na Uršljo goro v soboto ,30. 6., in - pohod na Peco v soboto, 29. 9. Pohodov se v povprečju udeleži 10 do 12 pohodnikov. Organizirali smo tudi veliki ŠRD pohod na Ojstrico 18. in 19. avgusta. Žal nam je vreme precej nagajalo, tako da smo pohod na Menino planino enkrat prestavili, pohod na Peco prav tako. Sekcija bo aktivna tudi pozno jeseni in pozimi. Organizirali bomo pohode na bližnje hribe. Točni datumi in smeri pohodov bodo objavljeni na oglasnih deskah. Vabljeni! Badminton igramo v športni dvorani v Slovenskih Konjicah ob četrtkih od 16. do 18. ure. Na razpolago imamo 3 igrišča. Hkrati lahko igra do 12 igralcev in igralk. Sezona traja od oktobra 2012 do konec aprila 2013. Vabimo tudi začetnike, ki jim bomo z veseljem predstavili to zelo zanimivo in dinamično igro. Informacije: Jani Škof, vodja sekcije: [email protected], 03 75 75 240 9. Sekcija tenisa Maribor Po vročem obdobju so razmere za igranje tenisa znova zelo ugodne. Pred nami je še dober mesec igranja tenisa na prostem. Naj spomnim vse, ki bi želeli igrati, da so termini na razpolago ob sredah in petkih od 17. do 19. ure na igriščih Športnega društva v Zrkovcih. Tečaj tenisa se bliža koncu. Udeleženci smo osvojili nekaj osnovnih veščin. Če nam bo vreme omogočalo, bomo sezono zaključili s srečanjem ljubiteljev tenisa v eni od sobot proti koncu meseca oktobra. To bo priložnost za druženje in da s kolegi iz ostalih enot odigramo kakšno partijo. Se že veselimo. Informacije: Jani Škof, vodja sekcije: [email protected], 03 75 75 240 Informacije: Branko Pigac: [email protected], 02 33 31 720 19 ŠRD SWATYCOMET 10. Sekcija smučarskih tekov Plan dela 2012/2013 V okviru sekcije teka na smučeh v letošnji z imi načrtujemo precej aktivnosti. V sekciji je registriranih 31 članov, dogodkov se udeležuje v povprečju 15 stalnih članov. 1. S prvimi ugodnimi snežnimi razmerami se bomo začeli sproti dogovarjati o tekih po lokalnih tekaških progah na Rogli in Arehu. Ponavadi smo se aktivni člani dogovarjali sproti in hodili teč takoj po službi ali z odhodom kakšno uro prej in takšno prakso bomo predvidoma nadaljevali tudi v tej sezoni. Kdor želi biti posebej obveščen, naj se javi, saj se dogovorimo ponavadi kakšen dan prej, ko ocenimo vremenske razmere. 2. Vikend smučarskega teka na Rogli v januarju. Tek planiramo izvesti enako kot lani. Prenočitve bodo omogočene v naših počitniških kapacitetah, zato bo druženje skoncentrirano na tri dni skupaj. 3. Načrtujemo tudi izlet v eno izmed tekaških središč v Sloveniji, Avstriji ali Italiji, kar bo odvisno od trenutnih snežnih razmer. V prejšnji sezoni zaradi nestabilnih razmer izleta nismo izpeljali. Najprej ni bilo snega, potem je nastopil prehud mraz, potem pa je zime bilo naenkrat konec. 12. Vstopnice za bazen Pristan Maribor V okviru ŠRD lahko kupite vstopnice za kopališče Pristan v Mariboru. Cena karte je 3,5 evra in velja za uro in pol plavanja v športnem plavalnem bazenu katerikoli dan v tednu, vključno s prazniki. Vstopnice imajo rok veljavnosti, zato vam predlagamo, da jih kupite, ko jih potrebujete in ne na zalogo. En član lahko kupi 5 vstopnic. Nakup opravite pri: Maribor: Milica Rupnik, 02 33 31 624 Zreče: Irena Slatinek, 03 75 75 319 13. Vstopnice za Terme Zreče V okviru ŠRD lahko kupite vstopnice za Terme Zreče, ki imajo enotno ceno in veljajo za vse dni v letu, vključno z vikendi in prazniki. Cena vstopnice je 6 evrov. En član lahko kupi 5 vstopnic. Nakup opravite pri: Maribor: Milica Rupnik, 02 33 31 624 Zreče: Irena Slatinek, 03 75 75 319 Vabljeni k sodelovanju! Informacije: Matjaž Mraz, vodja sekcije: [email protected], 02 33 31 685 11. Kegljaška sekcija Vključuje 10 do 15 članov in bo začela jesensko druženje prvo sredo v oktobru (kegljamo vsako sredo med 19.00 in 20.00 uro na kegljišču Konjičanka v Slovenskih Konjicah). Vljudno vabimo nove člane in članice, da se nam pridružite. Več informacij dobite pri meni: Boris Šalamun, [email protected], 03 75 75 245 20 14. Smučarske vozovnice za sezono 2012/13 Tudi letos članom ŠRD ponujamo ugodnejši nakup smučarskih vozovnic, zato vas vabimo, da redno spremljate objave na oglasnih deskah, kjer so napisani pogoji in cene določenih vozovnic. Rok zbiranja prijav je omejen, omejena so tudi sredstva, zato ne odlašajte z naročili, da ne ostanete brez vozovnic. Naročila sprejemamo na: [email protected], 02 33 31 607 ŠRD SWATYCOMET VELIKI ŠRD pohod na Ojstrico Vremenska napoved je obetala zelo lep konec tedna. Kljub zgodnji uri smo se 18. avgusta ob 4. uri zjutraj dobrovoljni zbrali pred SPE2 v Mariboru in se ob 5. uri skupaj s kolegicami in kolegi iz Zreč odpeljali proti hribom. Na izhodišču, na začetku Robanovega kota, smo si oprtali (pre)težke nahrbtnike, se postrojili po gasilsko in se fotografirali. Bilo nas je kar 35 pohodnikov. Pot nas je vodila skozi gozd do kmetije v Robanovem kotu, kjer se je pred nami prikazal naš glavni cilj: 2350 metrov visoka Ojstrica. Koničasta in mogočna je bila čudovita, pogled nanjo je vzbujal spoštovanje. Zagrizli smo v strmino in s pomočjo jeklenic nadaljevali pot in pod pobočjem Žvižgovca prispeli do Moličke planine, kjer smo si privoščili daljši odmor za malico in pijačo. Po poti smo seveda veliko fotografirali, saj je pokrajina zelo zanimiva. Pot smo nadaljevali preko Male Ojstrice in vrh Velike Ojstrice dosegli v popoldanskih urah. Prijetno utrujeni smo imeli lep razgled na sosednje vrhove Kamniških in Savinjskih Alp. Spustili smo se do Kocbekovega doma na Korošici, kjer smo prespali. Zbudili smo se v toplo in jasno nedeljsko jutro, ki je nakazovalo vroč poletni dan. Dvignili smo se do Srebrnega sedla, nato se spustili do koče na Kamniškem sedlu in nadaljevali spust preko Frischaufovega doma do slapa Rinke. Zaradi vročega in suhega poletja je slap kazal dokaj klavrno podobo. Pohod smo zaključili z odličnim kosilom v Domu planincev v Logarski dolini. Utrujeni, a dobre volje, saj nam je uspel podvig, smo ob povratku domov razmišljali že o naslednjem ŠRD pohodu v letu 2013. Jani Škof 21 KULTURA IN TALENTI JANKO LORBER je sodelavec z mnogimi talenti, toplega in pristnega značaja V službo sem vedno hodil zelo rad, na vseh delovnih mestih sem se brez težav prilagodil, s šefi in sodelavci sem vedno imel zelo dobre odnose. Menim, da moraš imeti srečo, da lahko delaš s takimi ljudmi. Konfliktov skoraj ne poznam. Najlepše spomine imam na delo v plačilnem prometu in sedaj kot tržnik. Ponosen sem, da sem delal v podjetju Swaty in zdaj v Swatycometu. V podjetju je zaposlen že 40 let in je tako sodelavec z najdaljšim delovnim stažem v podjetju. V oktobru napolni 59 let in kmalu bo prišel čas, ko bo lahko začel uživati sadove jeseni. Janko o sebi pove marsikaj, je zelo odprt in iskren človek, ko ga pobliže spoznaš, vidiš, da so ljudje še iskreni. »To je moja prva redna služba, kjer sem delo opravljal na mnogih različnih delovnih mestih in tako spoznal podjetje preko različnih služb. Delal sem v proizvodnji, v skladišču, v fakturnem oddelku, v mehanični delavnici, v finančnem sektorju in zadnje delo opravljam v prodaji kot referent prodaje za SPE IBO Maribor, kjer mi delovne izkušnje iz proizvodnje pridejo zelo prav. V pokoj pojdem, ko bo mogoče, in že se veselim tega obdobja, saj imam v načrtu veliko aktivnosti, za katere mi zdaj primanjkuje časa. Moja najljubša hobija sta nogomet in lovstvo 30 let sem tudi lovec v lovski družini Paloma Sladki vrh, opravljam pa tudi delo blagajnika in sem lovski čuvaj (dovoljenje za legitimiranje ostalih lovcev med lovom). Jutranje vstajanje ob 4. uri zame ni težavno, saj med lovom rad gledam naravo, ki se zjutraj začne prebujati. Lovim največ v zimskem času, ko je manj obveznosti z nogometom. Ob sobotah zjutraj čas posvetim ženi in že mnogo let redno hodiva po Keltski poti ob Muri, ki je dolga 12 km. To je čas za naju, ki ne izpade skoraj nikoli. Zelo sem vesel, da me žena razume in sprejema moje hobije. Vsako jutro mi pripravi bogat zajtrk in jem hrano, ki jo večina ljudi je šele za kosilo. Juha ali zrezki za zajtrk zame niso nič nenavadnega. In ker sem od mladosti vitke postave, ne vidim razloga, zakaj ne bi jedel, kar mi tekne. Imam dva otroka, Andrejo in Damjana, ki sta že priskrbljena s svojim kruhom. Moj odnos do njiju je bil vedno bolj na prijateljski bazi, kakor strog starševski, zato smo se lahko marsikaj pogovorili in si zaupali. Celo življenje živim v Sladkem vrhu, kjer je zelo lepo, smo pa pred nekaj leti v Selnici ob Muri kupili manjšo domačijo s staro hišo, ki smo jo porušili in zgradili novo. Še to jesen načrtujem selitev v hišo, ki sva si jo razdelila s sinom. Počutim se dobro, ker sem aktiven. Rad se gibam in rad se družim z ljudmi. Mlad ne bi bil več, ker mi je zdaj lepo,» je pogovor zaključil Janko, ki je z nami delil sebe. Hvala za sodelovanje in želimo mu veliko užitkov v zlati jeseni! Pogovarjala se je Alenka Mrzdovnik Skomarska hiša odpira vrata novi sezoni literarnih večerov Skomarska hiša na Skomarju odpira vrata novi sezoni literarnih večerov. V sožitju KUD-a Vladko Mohorič Zreče in Swatycometa ter drugih sponzorjev se nadaljuje dolgoletna tradicija literarnih večerov na Skomarju, kjer se prepletajo kulturna dediščina, slovenska beseda in glasba. To jesen presegamo število 110 literarnih večerov. Vsi, ki ustvarjamo te večere, smo zelo ponosni na široke korenine drevesa poezije in proze, ki se širijo po celotni Sloveniji, in tudi na dva zbornika, ki sta izšla v teh letih 22 delovanja. Najlepše pa je, če takšen večer doživi vsak sam, zato prisrčno vabimo vse, da se nam pridružite in uživate v domačnosti in toplini Skomarske hiše. Večere popestrijo glasbeni gostje, tako ljudski pevci kot drugi glasbeniki. Vstop je vedno prost. Za lažjo odločitev smo za vas pripravili razpored nastopajočih, ki bodo zelo veseli vašega obiska. Nasvidenje na Skomarju. Predsednica literarne sekcije KUD Vladko Mohorič, Majda Labotar Aleš Sevšek, zaposlen v funkcionalni kontroli PE Flex, in njegovi »konjički« Aleš, sicer inženir mehatronike, rad živi svoje sanje. Ko si nečesa res močno zaželi, si z močno voljo in delom željo uresniči; želja pa ima več in z njimi so povezani njegovi konjički. Kdaj in kako ste se pričeli ukvarjati z vsemi svojimi dejavnostmi? Že v otroških letih, ko sem se prvič poskusil voziti z motorjem, sem začutil veter v laseh in svobodo, ki ti jo vožnja z motorjem ponuja, saj se lahko v kratkem času premakneš zelo daleč, kjer spoznavaš nove kraje in nisi toliko odvisen od cest in prometnih zamaškov. Z nabiranjem kilometrov in izkušenj, ki ti pomagajo preživeti, je motorizem postal moja strast. Zamenjal sem že kar nekaj motociklov, od enduro do cestnih, ki pa jih navadno tudi predelam po svojem okusu. Ker včasih ni bilo na izbiro veliko motorjev, sem kupil motokros motor znamke MAICO 250, ki pa je bil v slabem stanju in nevozen, zato sem ga obnovil, ga popravil z rezervnimi deli, po katere sem moral v Nemčijo, in se z njim še dolgo vozil. Tako se je v meni prebudila nova želja, in sicer vdahniti novo življenje že odpisani stvari, to pa je restavratorstvo. Restavriral sem že nekaj starin, traktor HOLDER A55 letnik 1978 in TAM 2001 letnik 1973. Ker je bil že odpisani pregovorno neuničljiv »Tamič« zelo zanimiv, sem se odločil, da ga spravim k življenju. Ko sem pridobival stalni oldtimer certifikat, je bil predsednik SVAMZ-a g. Grom nad kakovostjo restavriranja tako navdušen, da ga je dal na naslovnico revije. Menda pa ste tudi ljubitelj živali, še posebej konj? Da, že od nekdaj občudujem to plemenito žival, ki si je nikoli ne moreš podrediti z nasiljem, temveč lahko spleteš krhko vez le s prijateljstvom. Konj, ki človeku zaupa, bo brez obotavljanja storil vse, kar od njega pričakujemo, vendar si je prijateljstvo treba pošteno prislužiti. S konjeništvom sem pričel v konjeniškem klubu v Celju, saj takrat drugje kot v klubih sploh še ni bilo jahalnih konj. Tam sem tudi spoznal, da imam smisel za delo s konji. Ko sem kupil kmetijo na Pohorju, sem začel tudi z rejo in šolanjem mladih konj na osnovah naravnega konjarstva, kar mi vzame največ časa, saj je pri tem potrebne veliko potrpežljivosti. Kakšnega naučim tudi, da se uleže na ukaz, kar je konja najtežje naučiti, ker se počuti ogroženega, ko leži. Trenutno imam 8 konj, ki se veselo pasejo na velikih planinskih pašnikih. Nič ne more nadomestiti občutka, ko pri ježi postaneš eno s konjem in občuduješ naravo okoli sebe, zato se KULTURA IN TALENTI tudi udeležujem raznih konjenic, kjer te občutke delim s prijatelji. Imate pa še nekaj hobijev. Zelo rad pobegnem v gore in poskušam osvojiti vsaj kakšnega dvatisočaka na leto. Streljam z compound lokom v instinktivnem slogu brez uporabe merilnih naprav in veslam s kanujem po odsekih večjih slovenskih rek in jezer. Kako zmorete vse to ob drugih obveznostih? Največ časa ti vzame, ko se z neko dejavnostjo začneš ukvarjati in se učiti, ko pa enkrat že obvladaš, pa manj. Zagon in voljo za pa mi daje dejstvo, da lahko dejavnosti in izkušnje delim z otroki, prijatelji in znanci. oktober 27. 10. 2012 ob 19. uri Zlata Remškar iz Domžal – Popotnica hčeram – (poezija) november 24. 11. 2012 ob 18. uri Aleš Jelenko iz Slovenskih Konjic – (poezija) (+ diaprojekcija) december 15. 12. 2012 ob 18. uri Martina Podričnik iz Črne na Koroškem (proza) in Marjeta Slabe iz Slovenj Gradca (proza) 23 MOJA MISEL MOJA MISEL Moja misel IGOR TRČEK, Vzdrževanje, Zreče Cenim: Zaposlene smo vprašali: ‘Kaj cenite v podjetju Swatycomet?’ Moja misel FERDO MAGERL, delovodja Orodjarne v Zrečah Cenim: - dobre medosebne odnose med zaposlenimi - da imam redno službo - da lahko opravljam delo, ki me veseli - redni osebni prihodek - da so zaposleni na svojem delovnem mestu, ko jih potrebujem - da opravljam delo, ki me veseli - da imamo v podjetju redna izplačila osebnih prihodkov - sodelavce, ki so pripravljeni skupaj prijeti za nujna dela - da se podjetje razvija in modernizira Moja misel DRAGICA REPNIK, 10. kontrolorka INPO, Maribor Moja misel ANTON CAPL, Flex – Mešalnica, Zreče Cenim: - da sem dočakala redno upokojitev - redne plače - dobre odnose na delovnem mestu - plačan prevoz - pozornost sodelavcev, ki so mi jo namenili ob odhodu v pokoj - malico - da sem delala v podjetju Swatycomet več kot 31 let 24 ALEŠ HARI, kontrolor, INPO Cenim: - šefa Draga Stremečkega, ker je zelo prijazen in dober šef ter se z njim zaposleni lahko vse dogovorimo - da imam redno delovno razmerje v podjetju Swatycomet - da je to moja prva služba - da z veseljem hodim na delo - da lahko opravljam različna dela in vskočim, kjer me potrebujejo - da delam v podjetju Swatycomet in sem ponosen na podjetje Cenim: - iskrenost Moja misel - dobre šefe in dobre odnose z njimi - dobre odnose s sodelavci - da nam podjetje nudi toplo malico vsak dan in je izbire med različnimi vrstami malic veliko. Kadar delam dlje, je tudi poskrbljeno za dodaten obrok MOJA Moja misel SAŠA ZUPAN, Pakirnica Flex, Zreče Cenim: - poštenost Moja misel MISEL Moja misel ANICA RUTAR, poenterka v kontroli, SPE IBO Maribor Cenim: MARJAN PAK, Orodjarna, Zreče Cenim: - da imam delo - delovnost - da se stanje v podjetju izboljšuje naveč področjih (način dela, modernizacija, programska podpora ...) - dobro organizacijo dela naše šefice Sandre - dobre odnose s sodelavci - dobre medosebne odnose - da delam v dobri ekipi sodelavcev, ki se med seboj dobro razumemo - da imam v teh kriznih časih službo - da podjetje še obstaja glede na situacije drugod - da se s sodelavci med napornim delom znamo tudi sprostiti - da se približujem času, ko bom lahko uživala v pokoju (3 leta) - da opravljam delo, ki me veseli - da z veseljem hodim v službo - da šefica opazi naš trud, nakar se trudimo še bolj Moja misel Moja misel SAŠO MLAKAR, delovodja Pakirnica Flex, Zreče SANDI BORKO, Pakirnica – razlagalnica Flex, Zreče Cenim: - da sem živ in zdrav - da imamo redne plače - da imamo veliko dela - da rad opravljam to delo - da je delo opravljeno kvalitetno Cenim: - dobre odnose z nadrejenimi - dobre odnose s sodelavci - redni mesečni prihodek - razvoj podjetja - če direktor pride pogledat zaposlene - če zaposleni dobijo več informacij o aktualnih temah, ob pravem času in iz prve roke Pogovarjala se je Alenka Mrzdovnik 25 SWATYCOMET UTRINKI Čez Pohorje v 14 urah SWATYCOMET UTRINKI Pred nekaj meseci je dozorela želja, da bi poskusila prehoditi Pohorje od Maribora do Slovenj Gradca v enem dnevu po planinski poti, ki je sestavni del Slovenske planinske poti. Želji so sledile miselne in telesne priprave in v soboto, 22. septembra, je bilo idealno vreme, da načrt izpeljeva. Pot je potekala iz Radvanja pri izteku smučarske proge v Mariboru, preko Bellevua, Mariborske koče, Areha, Šumika, Klopnega vrha, Peska, Lovrenških jezer, Ribniške koče, Kop na Pohorju, preko Kremžarjevega vrha do Slovenj Gradca. Postanki: Areh (čaj), Ribniška koča (vampi, golaž, kokakola), Koča pod Kremžarjevim vrhom (radler). Hodila sva 14 ur in nekaj minut in glede na odlično izkušnjo že zbirava ekipo za prihodnje leto, ko nameravamo traso prehoditi v 13 urah. Hodila sva Bogo Gošnjak in Venčeslav Jakop. Venčeslav Jakop Takole pa je nastala »sveža gobja tortica« iz pohorskih gozdov. Jurčke je nabrala Ksenja Pliberšek, zaposlena v Pakirnici Flex. Ali so jurčki potem skočili v kozarec za vlaganje ali v juho pa naj ostane skrivnost. Alenka Mrzdovnik pa si je nabrala jesenski šopek dežnikov. SPE IBO Maribor: sodelavci v enoti so upokojenim pripravili skupno slovo ob odhodu in jim zaželeli vse dobro na novi življenjski poti. 26 Počitnice na Rogli Poletje je za nami, tu je že jesen, zato je že čas, da razmišljamo, kje bomo uživali v zimskih radostih. Ena od možnosti je tudi Rogla, kjer imamo naše počitniške hišice. Prijave za letošnjo uporabo objektov na Rogli zbiramo od ponedeljka, 8. oktobra 2012. Prijavnice zbirata v Zrečah Dušica Založnik, v Mariboru pa Bernarda Damjan. Pri njiju dobite tudi prijavnice. V obrazec je treba vnesti ime in priimek uporabnika in vseh ostalih uporabnikov, EMŠO, naslov stalnega prebivališča, kraj rojstva in številko osebnega dokumenta. Vpišete tudi kateri objekt želite najeti, v katerem terminu in morebitne želje ter pripombe. En objekt lahko uporablja največ pet ljudi hkrati. Stroške poravnate na blagajni z gotovino ob prevzemu napotnice in ključev oziroma z odtegljajem pri plači v enem obroku. Termini : božično-novoletni prazniki v času šolskih počitnic od 25. 12. 2012 do 29. 12. 2012 od 15. 2. 2013 do 20. 2. 2013 od 29. 12. 2012 do 1. 1. 2013 od 22. 2. 2013 do 24. 2. 2013 Ostali termini: Vse termine izven novoletnih praznikov in šolskih počitnic lahko rezervirate do zasedbe vseh zmogljivosti. Za vse termine v zimski sezoni se lahko prijavite s prijavnico po sistemu »kdo bo prej«. V času šolskih počitnic lahko objekt najamete najmanj za celoten termin, ki je objavljen, izven počitniškega časa pa je treba najeti najmanj tri nočitve hkrati. Menjave so vedno na prvi in zadnji datum razpisanega termina, ob 17.uri. Hkrati lahko oddate tudi prijavnico za čas zimskih počitnic, ki so v Zrečah in v Mariboru od 18. 2. do 22. 2. 2013. V primeru prevelikega števila prijavljenih bomo izločili tiste, ki so objekte uporabljali med lanskimi prazniki, ali pa bomo izvedli žrebanje in nato točno določili uporabnike objektov. Cena najema apartmaja na dan: božično-novoletni prazniki vsi ostali termini COMET 1 in 2 51,00 EUR COMET 1 in 2 34,00 EUR COMET 3 in 4 45,00 EUR COMET 3 in 4 30,00 EUR Drago Stremecki povil svojega prvega otroka Sodelavci Draga Stremeckega so svojemu šefu pripravili vzpodbudo na njegovi novi življenjski poti, kjer se bo, kot verjamejo, zelo dobro izkazal tudi kot očka. Čestitke in vse dobro pri novem poslanstvu! Naši sodelavci so v letošnjem letu postavljali smerne table za Srčkovo učno pot. Njen namen je povezati nekatere naravne in kulturne znamenitosti v Občini Zreče. Obiskovalci vseh starosti bodo lahko na poti spoznavali okolje, v katerem živimo. Naši sodelavci pa so priskočili na pomoč tudi pri postavljanju tabel za planinske poti. Zvonko Posilovič Nagrajenci prejšnje križanke 1. nagrada: Robert GERLIČ 2. nagrada: Alenka REČNIK 3. nagrada: Jelka DRAGIČ REŠITEV KRIŽANKE (prepisano geslo s kuponom) nam, najkasneje do 25. novembra, 2012, pošljite v zaprti kuverti. V kupon spodaj, dopišite vaše osebne podatke: Kuverto lahko oddate osebno v službi IT (Majdi Labotar) ali pa pošljete po pošti na naslov: SWATYCOMET d.o.o., »Za interno glasilo«, Tovarniška 5, 3214 Zreče. PODELILI BOMO TRI NAGRADE: 3x po ena vstopnica za obisk razstave v KSEVT Vitanje Ime in Priimek Enota (zaposleni) ali domač naslov (upokojenci): NAGRADNA KRIŽANKA Kupon september 2012 10. NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke so: 1. nagrada: Robert GERLIČ, IBO SPE2 2. nagrada: Alenka REČNIK, IBO SPE 2 3. nagrada: Jelka DRAGIČ, TT SPE 3 Za prevzem nagrade je obvezna predhodna najava pri Dušici Založnik (int. 332). Želimo vam obilo zabave pri reševanju križanke in srečo pri žrebanju. Uredniški odbor 27 moj swatycomet GLASILO POSLOVNEGA SISTEMA SWATYCOMET Swatycometovi inovatorji na nacionalni prireditvi ob 10. Dnevu inovativnosti GZS l Nova avtomata za rezalke l Jankovih 40 v Swatycometu l Ekološko dosledni l KPS se predstavi l Zaščitimo se pred l bota l Osvojili Ojstrico l Skomarski več